2012-2013

OG

GO

1. VAJA

1/14

INDEKSNE LASTNOSTI ZEMLJIN

Med indeksne lastnosti zemljine sodijo opis oziroma klasifikacija zemljine, vlaga, gostota,
Atterbergove meje plastinosti, zrnavostna sestava, gostota zrn, vodoprepustnost,
nedrenirana strina trdnost in obutljivost, ki smo jih spoznali e pri mehaniki tal. K tem
indeksnim lastnostim pri geotehniki okolja pogosto dodamo tudi vrednost metilen modro,
specifino povrino, adsorpcijo vode po Enslin-Neff postopku, kationsko izmenjevalno
kapaciteto, aktivnost.
1. Vlaga zemljine
V geotehniki je vlanost (w) opredeljena kot razmerje med maso vode (mw) in maso
trdnine/maso suhe zemljine (ms). Izraena je v % na tri mesta natanno.
mw
ms

w0 =

(1)

Kjer je w0 naravna vlaga zemljine.

2. Gostota
Gostota () je definirana kot razmerje med celotno maso zemljine (mm) in volumnom
zemljine (V). Prostorninska tea () pa je definirana kot razmerje med teo zemljine (W) in
volumnom zemljine (V).
V geotehninih izraunih uporabljamo prostorninsko teo, saj nas zanima obteba, ki jo
povzroa zemljinski stolpec tea zemljine.

mm
V

(2)

V geotehniki uporabljamo e naslednje gostote:

Suha gostota (d)

d =

ms

=
V 1+ w

(3)

ms
Vs

(4)

Kjer je ms masa suhe zemljine.

Gostota zrn (s)

s =
Kjer je Vs volumen zrn zemljine.

Gostota zrn je odvisna od mineralne sestave zrn. Za zemljine v naem okolju je

obiajno med 2,65-2,75 t/m3.
Gostota vode (w)
Gostota vode v geotehniki je 1 t/m3 in ni odvisna od temperature.
3. Laboratorijsko doloanje zrnavostne sestave zemljin
V laboratoriju doloamo zrnavostno sestavo po postopkih mokrega in suhega sejanja na
debelozrnatih frakcijah zemljine ter s postopkom areometrije na drobnozrnati frakciji
zemljine (<0,063 mm).

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

2/14

3.1. Postopek sejanja (suha ali mokra sejalna preiskava)

V primeru istih materialov, kjer je dele drobnozrnate frakcije manji od 10%, lahko
opravimo le suho sejanje. Sicer moramo opraviti mokro sejanje in nato suho sejanje. V
primeru da imamo dele drobnozrnate frakcije veji od 10% moramo opraviti tudi
areometrsko preiskavo preiskavo zrnavosti finih frakcij. Koliina zemljine, ki jo moramo
presejati, je odvisna od velikosti najvejih zrn zemljine.
Pri suhem sejanju sestavimo stavek sit tako, da je sito z najvejo nazivno odprtino na vrhu.
Nazivne odprtine standardnih sit so (v mm) 0.063, 0.125, 0.250, 0.500, 1.0, 2.0, 4.0, 8.0,
16.0, 31.5, 45.0 in 63.0. Odsejke po mokri sejalni analizi ali zemljino znane suhe mase
stresemo na stavek sit in sejemo tako dolgo, da so vsa zrna posamezne frakcije, ki je
manja od odprtine sita, padla skozi sito. Stehtamo vsak odsejek na situ in presejek skozi
sito 0,063 mm.
Areometrsko preiskavo izvajamo na drobnih delcih v primeru, da je vsebnost drobnozrnate
frakcije (<0,063 mm) veja od 10%. Areometrska analiza temelji na principu sedimentacije
zrn zemljine v vodi. Veji delci se posedajo hitreje in tako lahko preko gostote suspenzije
sklepamo na velikost delcev v suspenziji.
3.2. Vrednotenje sejalne preiskave
Presejek na posameznem situ izraunamo kot maso zemljine, ki se je presejala skozi to
sito in je enaka setevku vseh odsejkov (ostankov) na sitih manjih od tega sita in masi
zrn manjih od 0,063 mm (dobljenih po suhi in mokri sejalni analizi).
n

fn =

m
i =1

ms

(5)

Kjer je m1 masa presejka skozi sito 0,063 mm, m2 do mn masa presejka skozi naslednje
sito oziroma ostanek na situ i-1, ms masa suhe zemljine.
Vrednotenje areometrske preiskave je odvisno od viine valja, oblike areometra, gostote
zrn, viskoznosti vode, popravka zaradi dodatka antikoagulacijskega sredstva in ga ne
bomo obravnavali. Pri vrednotenju preiskave se posluujemo Stokesovega zakona, ki
definira hitrost posedanja posamezne frakcije. Sam Stokesov zakon velja v obmoju zrn
velikosti 0.0002 mm do 0.2 mm (pri zrnih d > 0.2 mm nastanejo med sedimentacijo vrtinci,
pri manjih pa so e pomembne elektro-kemijske sile). Potrebno je tudi poudariti, da po
Stokesovemu zakonu ugotavljamo premere kroglastih zrn!
3.3. Izris krivulje zrnavostne sestave
Zrnavostno sestavo krivuljo zrnavosti zemljine riemo na graf, ki ima na abscisi logaritem
premera zrn (mm) na ordinati pa presejek zrn (%).
4. Doloanje Atterbergovih meja plastinosti
vedski agronom Atterberg je l. 1911 ugotovil, da lahko za vsako drobnozrnato zemljino
doloimo pet znailnih stanj vlanosti:

meja kohezije je vlanost, pri kateri se drobci zemljine komajda drijo skupaj
meja lepljenja je vlanost, pri kateri se zemljina oprime kovinske povrine
meja krenja (wS) je vlanost, pod katero se zemljina ob suenju ne kri ve
meja plastinosti (wP) je vlanost, pri kateri prehaja zemljina iz gnetnega v krhko
stanje
meja idkosti (wL) je vlanost, pri kateri prehaja zemljina iz plastinega v idko stanje

V geotehniki se za opredelitev lastnosti zemljine doloata predvsem meja idkosti in meja

plastinosti, v primeru nezasienih zemljin pa tudi meja krenja. Velja omeniti, da so

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

3/14

Atterbergove meje plastinosti stalen, nespremenljiv parameter drobnozrnate zemljine, ki

niso odvisne od vlage ali gostote zemljine.
4.1. Meja idkosti
Mejo idkosti doloamo z anglekim (80g/30) ali vedskim konusom (60g/60) na
pregnetenem preizkuancu zemljine vgrajenem v posodico. Vgrajenemu vzorcu
poravnano povrino. vedski konus, ki se ravno dotika povrine, spustimo da prosto pade
in po 5 s oditamo pogrezek. Na vzorcu zemljine doloimo pogrezek konusa pri 4 razlinih
vlagah. Rezultate preiskave vnesemo v diagram, ki ima na ordinati pogrez konusa v
logaritemski skali, na abscisi pa vlago zemljine. Skozi toke potegnemo trendno rto
(logaritemska premica). Meja idkosti ustreza vlagi pri 10 mm pogreza pri vedskem
konusu oziroma 20 mm pri anglekem konusu (80g/30).
4.2. Meja plastinosti
Mejo plastinosti doloimo s svaljkanjem zemljine v 3 mm svaljke. Meja plastinosti je tista
vlaga pri kateri se zanejo svaljki obnaati krhko (svaljek zane pokati tako v vzdolni kot
tudi v preni smeri).
4.3. Meja krenja
Meja krenja je definirana kot vlaga, pri kateri se gostota zemljine z nadaljnjim suenjem
ne poveuje ve. Pri tem idealiziramo linijo v bilinearni potek tako, da meja krenja
ustreza vlagi zasiene zemljine pri suhi gostoti posuene zemljine (slika 1).
Pripravimo material na meji idkosti in ga vgradimo v namaene posodice (modelke).
Zemljino poasi suimo zraku. Ko zemljina pobledi, vzorec dokonno posuimo v pei in
mu izmerimo suho gostoto po metodi izpodriva vode.

1.4
1.2
Sr=1
1.0
0.8
0.6
0.4
0.2
0.0
0

10 w
s

20

30

40

50

60
w (%)

Slika 1: Meja krenja.

4.4. Konsistenca drobnozrnatih zemljin
Dobrozrnate zemljine se ob dodajanju vode ne razpustijo na posamezna zrna, temve se
spremenijo v gnetno (plastino) maso. Plastinost je posledica adsorpcije vode na zrna
zemljine. Pri nizki vsebnosti vode se drobnozrnata zemljina obnaa podobno kot krhka,
trdna snov. Ob naraanju vlanosti pa trdnost zemljine pada, zemljina prehaja iz krhkega
v plastino stanje. Pri visoki vlanosti pa se zemljina obnaa kot tekoa idka snov.
Konsistenca drobnozrnatih zemljin je odvisna od vlanosti in jo uporabljamo za posredno
opisovanje trdnosti. Izrazimo jo z indeksom konsistence (IC):
IC =

wL w0 wL w0
=
IP
wL wP

(6)

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

4/14

Slika 2: Konsistenna stanja zemljine in obnaanje zemljine pri razlinih konsistennih

stanjih.
Tabela 1: Konsistenne meje.
konsistenca
idka
lahko gnetna
srednje gnetna
teko gnetna
pol trdna

terensko doloanje
zemljina se razleze pod lastno teo
ko stisne pest, se stisne med prsti, se jo svaljka s
prsti
se svaljka, a se ne da oblikovati s prsti
med svaljkanjem se drobi, a se da ponovno
oblikovati v kepo
svetla barva, se ne da svaljkati

IC
<0,0
0,0-0,33
0,33-0,66
0,66-1,00
>1,00

4.5. Aktivnost zemljin

Aktivnost (Ac) je definirana kot razmerje med indeksom plastinosti (Ip) in vsebnostjo gline
(zrna manja od 0,002 mm).
AC =

IP
f 00.002

(7)

Koliina potrebne vode da glino spremenimo iz enega konsistennega stanja v drugo je

predvsem odvisno od specifine povrine. Aktivnost gline pa naraa premo sorazmerno z
naraajoo specifino povrino. Tako lahko iz aktivnosti napovemo prevladujoi tip glin
(minerale glin). Visoka aktivnost nam nakazuje na velike volumenske deformacije med
suenjem ali vlaenjem in jo uporabljamo za zaznavanje nabrekljivih zemljin. Obiajno
imajo gline aktivnost med 0,75 in 1,25 (normalno). e je aktivnost manja, poimenujemo
glino za neaktivno, v primeru, ko je aktivnost veja od 1,25, pa glino poimenujemo kot
aktivno.
5. Klasifikacija zemljin
Zemljine klasificiramo zato, da zagotovimo uporabnikom zemljin enotno razumevanje in
sporazumevanje. Klasifikacija temelji na zrnavostni sestavi, saj so mehanske lastnosti in
vodoprepustnost zemljine mono odvisne od velikosti in razporeditve zrn. Inenirske
lastnosti zemljin pa niso odvisne le od zrnavostne sestave, ampak tudi od oblike in narave
zrn, gostote zemljine, stopnje zasienja. V primeru drobnozrnatih zemljin pa tudi od
elektrokeminih sil, ki se izraajo skozi sposobnost zemljine za vezanje vode.
V geotehniki se najve uporablja klasifikacijski sistem USCS (Unified Soil Classification
System), ki so ga zajemali JUS standardi, v novejem asu pa ga nepopolno nadomea
sistem standardov SIST EN.
5.1. USCS klasifikacija
USCS klasifikacija temelji na zrnavostni sestavi za debelozrnate zemljine in na
Atterbergovih mejah plastinosti za drobno zrnate zemljine. Iz zrnavostne sestave se

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

5/14

doloi koeficient enakomernosti CU, koeficient zrnavosti CC in dele finih zrn

(drobnozrnatih frakcij).
Cc =

d 30 2
d
; Cu = 60
d10d 60
d10

(8)

Kjer je di premer zrn pri 10, 30 in 60 procentih presejka.

Rezultata preiskave doloanja Atterbergovih meja plastinosti sta meja idkosti (wL) in
meja plastinosti (wP). Razlika med njima pa je indeks plastinosti (IP).
I P = wL wP

(9)

Nato pa sledimo diagramu za klasifikacijo.

Odsej vsa zrna veja od 63 mm. Presejek je celotna tea zemljine.
e je veina zrn debelozrnatih, sledi spodnjemu diagramu.

e ima gramoz znaten dele peska (>15%) ali obratno, k opisu dopiemo z
gramozom ali s peskom.
e je zemljina drobno zrnata, vriemo mejo idkosti, wL, in indeks plastinosti, IP, na
diagram za klasifikacijo drobnozrnatih zemljin.

Slika 3: Diagram za klasifikacijo drobnozrnatih zemljin.

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

6/14

e ima zemljina organski vonj, je rna, ali pa se ji lastnosti po suenju v pei mono
spremenijo (meja idkosti manj kot 75% meje idkosti pred suenjem v pei),
zemljino poimenujemo organska glina (O) ali organski melj (O), nato sledimo
klasifikaciji anorganskih drobnozrnatih zemljin.
Zemljino klasificiramo po spodnjem diagramu.

e ima drobnozrnata zemljina znatni dele debelozrnate frakcije (>15%) k

poimenovanju zapiemo e z gramozom, s peskom ali z gramozom in
peskom.
Zemljine, ki so ravno na obmoju med dvema razlinima oznakama, lahko zapiemo
z dvojno oznako CH/CL, GM/ML, ki nakazuje to mejno naravo zemljine.
Posebna skupina so ote (Pt), katerih klasifikacije ne bomo obravnavali.
K opisu zemljine dodamo tudi: barvo, vonj, cementacijo in konsistenco zemljine,
zaobljenost in obliko zrn (okrogla, zaobljena, oglata; ploata, podolgovata,
kockasta/kroglasta; gladka, hrapava) ter slojevitost in koliino vode v zemljini (suha,
vlana, popolnoma zasiena).
5.1.1 Terenska klasifikacija
Na terenu (e) ne razpolagamo z rezultati laboratorijskih preiskav, zato se moramo
zanaati na vizualno oceno in posredne znake.

Zrnavost ocenimo tako da material razprostremo po ravni povrini. e material dobro

pokrije povrino, je gradacija dobra (W). e material ne pokrije povrine, ali pa veja zrna
plavajo v manjih, je gradacija slaba (P).
Plastinost ocenimo s svaljkanjem vlanega svaljka. e se svaljki med svaljkanjem hitro
suijo, je IP nizek, sicer je visok.

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

7/14

6. Nedrenirana strina trdnost

Nedrenirano strino trdnost, cu, merimo z enoosnim tlanim preskusom ali z nedrenirano
nekonsolidirano preiskavo v triosni celici (UU test). Nedrenirano strino preiskavo pa lahko
ocenimo s tudi pomojo ronega penetrometra in rone krilne sonde na terenu ali s
preskusom s konusom in krilno sondo v laboratoriju.
6.1. Preskus s konusom
Preiskavo lahko opravimo na intaktnih ali pregnetenih vzorcih. Razmerje med nedrenirano
strino trdnostjo intaktnih in pregnetenih vzorcev imenujemo obutljivost (St).

St =

cu int .

(10)

cu preg .

6.1.1 Postopek meritve

Konusi, s katerimi izvajamo preiskavo so razlinih mas in konic. Razline konuse
uporabimo za razline konsistence zemljin. Okvirno so te zapisane v tabeli 2.
Tabela 2: Tipine mase in dimenzije konusov
masa [g]
kot konice []
c

10
60
0.27

konsistenca

idka

60
60
0.27
idkalahko gnetna

100
30
0.8
lahkosrednje gnetna

400
30
0.8
srednjeteko gnetna

Postopek za pregnetene vzorce

Vzorec gnetemo tako dolgo, da se konsistenca ne spreminja ve, pri tem pa pazimo da ne
ujamemo zranih mehurkov. Vzorec s pomojo noka vgradimo v posodico in pazimo, da
ne ujamemo zranih mehurkov. Povrino vgrajenega vzorca poravnamo s pomojo noka
in odstranimo odveno zemljino. Meritev izvedemo takoj po vgradnji.
Zabeleimo maso in kot konice konusa s katerim bomo delali preiskavo. Konus vstavimo v
luknjo na napravi in ga zablokiramo v dvignjeni legi. Pod konus na ploico postavimo
pripravljen vzorec in konus spustimo toliko, da se konica konusa ravno dotika povrine
vzorca. Hipno spustimo konus in po 5 s oditamo pogrezek. Po preiskavi vzorec ponovno
pregnetemo in ponovimo postopek (se preverimo).

Slika 4: vedski konus za doloanje meje idkosti.

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

8/14

6.1.2 Vrednotenje
Nedrenirano strino trdnost izraunamo kot:
cu = c g

m
i2

(11)

Kjer je: cu nedrenirana strina trdnost (kPa), c konstanta odvisna od uporabljenega konusa
(tabela 2), g tenostni pospeek (9,81 m/s2), m masa konusa v gramih, i pogrezek konusa
v mm.
7. Metilen modro vrednost
V glinenih mineralih pride zaradi uravnoteenja negativnega naboja na povrini do
izmenjave med ibko vezanimi ioni v glini in ioni soli iz vode, ki jih privlai zrno gline..
Sposobnost ionske zamenjave je odvisna od valence ionov, dosegljivosti, jakosti vezi in
velikosti iona v hidratiziranem stanju. Manji ioni obiajno nadomeajo veje, vendar pa
to ni pravilo.
Kationska izmenjalna kapaciteta je lahko razlina za iste minerale. Odvisna je od
specifine povrine (velikosti) zrn in od drugih vzrokov, kot so prekinjene vezi na povrini,
strukturni naboj, izpostavljeni hidroksilni ioni. Celotna koliina izmenljivih kationov je
opredeljena kot kationska izmenjalna kapaciteta (CEC) in odraa stopnjo monega
kationskega nadomeanja v obliki kemijskega ekvivalenta na enoto mase zemljine
(meq/100 g). Ionska preferenca ali selektivnost je opredeljena kot potencial elektrino
nabite povrine, da izkazuje prednostno vezavo enega iona pred drugim. Takna ionska
preferenca je opisana s spodaj podanim primerom, od najvije proti najniji prednosti
(Mitchell, 1993):
Al3+> Fe3+> Ba2+ > Ca2+ > Mg2+> NH4- > K+ > H+> Na+ > Li+
Sposobnost glin da veejo nase ione je zelo zaelena v geotehniki okolja, saj s tem
veejo kodljive ione.
Poleg kationske izmenjalne kapacitete merimo tudi vezanje organskega barvila metilen
modro, ki posredno kae na kationsko izmenjalno kapaciteto.
7.1.1 Postopek meritve (za fina zrna)
30 g v pei posue zemljine frakcije 0-0,125 mm prelijemo s 500 ml destilirane vode ter
meamo z mealnikom 5 minut. Nato v suspenzijo zemljine nalijemo znano koliino barvila
metilen modro (5 ml raztopine 10g barvila / L raztopine) in po 1 min kapnemo kapljico
suspenzije na filter papir. Dokler zemljina vee vso barvilo nase dobimo jasen rob med
delci zemljine (temno modri) in omoenim delom filter papirja. Ko zemljina ni zmona
vezati vsega barvila, se okoli osrednjega dela drobcev zemljine pojavi 1 mm halo svetlo
modre barve.
Z dodatno kapljico preverimo e zakasnele uinke vezanja barvila po 5 minutah in v kolikor
halo ne izgine smo dosegli sposobnost vezanja barvila metilen modro na zrna zemljine.
Vrednost metilen modro na finih delcih (MBf) izraunamo kot:
MB f =

VMB
3

(12)

Kjer je VMB volumen raztopine metilen modro (10g/L), ki povzroi halo okoli kapljice
suspenzije.

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

9/14

8. Vodovpojnost po Enslin Neff postopku

Vodovpojnost prakastih zemljin (npr. bentonita, gline) lahko preverimo z Enslin-Neff
postopkom. Pri meritvi suh prakast vzorec znane mase (1 g) preko lijaka natresemo na
porozno ploico. Spremljamo koliino v vzorec vpite vode s asom. Ko se koliina vpite
vode ne spreminja ve, smo dosegli vodovpojnost zemljine. Iz znane koliine vpite vode in
mase suhega vzorca doloimo vlago zemljine.
S postopkom lahko posredno ocenimo mejo idkosti, maksimalno mono vlago v zemljini
(vlago sveih sedimentov).

Slika 5: Enslinov aparat.

9. Specifina povrina
Specifina povrina (SS) je razmerje med povrino delcev in maso ali volumnom delcev. V
geotehniki jo obiajno izrazimo na enotsko maso (g). Za okrogel delec lahko specifino
povrino izraunamo kot:
SS =

A
A
D2
6
=
=
=
3
D
S D
m SV
S
6

(13)

Koliina adsorpcijsko vezane vode je odvisna od velikosti zrn oziroma specifine povrine
zrn, velikosti elektrinega naboja povrine zrn in vrste zamenljivih kationov. Inertni
minerali (npr. kremen, kalcit) nimajo elektrino nabite povrine in so povrinsko neaktivni.
Drugi, predvsem glineni, minerali pa so povrinsko negativno nabiti in privlaijo pozitivno
nabito stran vode.
Pri glinenih mineralih je potrebno loevati tudi med paketno vezano vodo, ki je vezana
med pakete glinenih mineralov, in eksterno vezano vodo, ki je vezana na povrino zrn.
Specifina povrina glinenih zrn je med 50 in 120 m2/g, e pa upotevamo tudi interno
specifino povrino pa tudi do 840 m2/g.
9.1. Doloitev specifine povrine
9.1.1 Izraun iz zrnavostne sestave
Specifino povrino lahko izraunamo iz zrnavostne sestave. V izraunu upotevamo
odvisnost specifine povrine od velikosti delcev (13), pri tem pa zanemarimo vpliv
strukture zrn. Uporabljamo predvsem za debelozrnate zemljine.
9.1.2 Adsorpcija snovi
Specifino povrino lahko izmerimo s pomojo adsorpcije razlinih snovi na zrna zemljine,
vendar je rezultat mono odvisen od adsorbirane snovi. Te metode uporabljamo predvsem
za drobnozrnate zemljine.

2012-2013

OG

GO

1. VAJA

10/14

10. Praktina vaja

1. Naloga
Pred sabo ima 3 razline v pei posuene zemljine s suho maso 200 g. Vsako izmed
zemljin navlai na 10, 20,30,,80 %. Opazuj zemljino. Za vsako zemljino pri vsaki vlagi
opii: sposobnost vpijanja vode (s kakno lahkoto zemljino navlai in koliko asa
potrebuje da pripravi homogen vzorec), izgled pregnetene zemljine (grudice, pasta,
tekoina), konsistenno stanje, spremembo barv, nedrenirano strino trdnost, vgradljivost
v kalup, ali se po vgradnji v kalup zemljini izceja voda, ali se po razgradnji iz kalupa
zemljina deformira, ali je pripravljena pasta stabilna, ali pride do pojava sedimentacije
(izcejanja vode),
Opazovanja zapii na delovni list.
2. Naloga
Na zemljini doloi mejo krenja. (1. teden vgradi vzorec in 2. teden izmeri gostoto po
metodi z izpodrivom vode).
Opazuj kaj se dogaja med suenjem tanke plasti zemljine na koi.

3. Naloga
Opazuj kako hitro se sedimentira posamezna zemljina.

2012-2013

OG

Zemljina:________________________________
w (%)
10

20

30

40

50

60

70

80

Opis dogajanja

GO

1. VAJA

11/14

2012-2013

OG

Zemljina:________________________________
w (%)
10

20

30

40

50

60

70

80

Opis dogajanja

GO

1. VAJA

12/14

2012-2013

OG

Zemljina:________________________________
w (%)
10

20

30

40

50

60

70

80

Opis dogajanja

GO

1. VAJA

13/14