*Физички

Ф својства
ј на ц
цемент
* Испитување на водата
ƒ Standardnata konzistencija na cementot se opredeluva so pomo{ na Vikatoviot aparat
vo ~ij dolen del se postavuva cilinder koj so podvi`nata masa ima te`ina od 300 ± 2g.

ƒ C
Cementnata pasta mo`e dda se priprema
r r vo me{alka ili r
ra~no,, pri
r {to merodaven
r d e
rezultatot dobien so priprema vo me{alka.

¾ Priprema vo me{alka: Vo sadot vo koj se me{a cementot, se stava prvo 150cm3 voda i
potoa se dodava 600g
600 cement. Me{alkata
M odgovara na standardot MKS B.C8.022.
B C8 022 Taa
T se
vklu~uva i se me{a so I brzina 60s. Potoa 30s se me{a so II brzina, I vo prvite 15s se
dodava izmerenata koli~ina na voda. Potoa me{aweto prodol`uva so II brzina u{te 90s.

¾ Ra~no pripremawe: Vo poseben sad se dodava 400g cement i se dodava voda vo koli~ina
me|u 23 i 30% od masata na cementot. Masata se me{a intenzivno so pomo{ na la`ica vo
tekot na 3 minuti.
u

ƒ Po zavr{enoto me{awe vedna{ se ispolnuva konusniot prsten i po potreba lesno se

protresuva. Konusniot prsten e so visina od 40mm i sreden dijametar od 70mm.
I
Izraboten
b e od tvrda guma ili plastika. Prema~kan
P e so ma{insko maslo i se postavuva
na prema~kana staklena plo~ka.
2
ƒ Vaka prigotvenata epruveta se postavuva vo Vikatoviot aparat i sondata so vaqakot
od 10mm vnimatelno se spu{ta vo centarot na prstenot taka da nalegne na
povr{inata da ja tangira i se pu{ta slobodno da propa|a niz nea.
povr{inata, nea Po 30s se ot~ituva
na mernata skala.

ƒ Ako vaqakot zastane na 5-7mm nad staklenata plo~a, se smeta deka cementot ima
standardna konzistencija.
j

ƒ Vo sprotivno, ako vaqakot zastane nad 7mm ili pomine pod 5mm, mora da se napravi
d i ispituvaweto
nova ka{a so zgolemena ili namalena koli~ina na voda u se povtoruva.
ru

ƒ Ispituvaweto se vr{i na
temperatura od 20 ± 2 0S.

3
ƒ Opredeluvaweto na po~etokot i krajot na vrzuvaweto se opredeluvaat
otkako na c
cementnata pasta }e se opredeli
r d standardnata
d rd konzistencija.
c j
ƒ Za opredeluvawe na po~etokot i krajot na vrzuvaweto ni slu`i Vicat-
oviot aparat vo koj vo sondata namesto cilinder od 10mm, se stava igla
so povr{ina na popre~niot presek od 1mm2. Podvi`nata sonda za da ima
povtorno te`ina od 300 ± 2g, na aparatot se stava dopolnitelen teg.
ƒ Dobro izbri{anata igla se postavuva na gornata povr{ina na cementnata
pasta
as a i pred
re o~ekuvaniot
o e a o po~etok
o e o naa vrzuvawe
rz a e se pu{ta a slobodno
s obo o daa pa|a
a|a
niz nea.
ƒ Po 15s se ~ita polo`bata d
do kade
d propadnala
r d i ako po izvr{enite
r tri
r
merewa na tri razli~ni mesta izvr{eni edno po drugo, iglata se zapre na
3-5mm nad staklenata plo~ka se smeta deka nastanal po~etokot na
vrzuvawe na cementot.
ƒ Seriite od po tri merewa se izveduvaat na okolu ½ ~as pred o~ekuvaniot
po~etok na vrzuvawe, a se vr{at vo intervali od po 10 minuti, pa
to~nosta so koja se izrazuva po~etokot na vrzuvawe e ±10min.

4
ƒ Otkako }e se postigne po~etokot na vrzuvaweto, cementnata ka{a so
prstenot vnimatelno se lizga po staklenata plo~a, se odvojuva od
nea, se prevrtuva i prevrtena se postavuva vo Vicat-oviot aparat.
Opredeluvaweto na po~etokot i krajot na vrzuvaweto se
opredeluvaat otkako na cementnata pasta }e se opredeli
standardnata konzistencija.
konzistencija
ƒ Dobro izbri{anata igla se postavuva taka da tangira na gornata
povr{ina
r na c
cementnata pasta i se pu{ta
u slobodno
d d da pa|a niz nea.
ƒ Se vr{at tri ubodi i ako po izvr{enite tri merewa na tri
razli~ni mesta izvr{eni vo ednakvi intervali na 30min, iglata se
zapre na 0-1mm smetano od povr{inata na prevrtenata cementna
epruveta se smeta deka nastanal krajot na vrzuvawe na cementot.
ƒ To~nosta so koja
j se izrazuva
r u krajot
r j na vrzuvawe
r u e ±30min.
ƒ Do po~etokot na vrzuvawe ne smee da dojde pred 60 minuti, a do
krajot na vrzuvawe ne smee da dojde po 10 ~asa.

5
ƒ Se opredeluva
r d u spored
r d standardot
d rd MKS B.C8.023.
C Ovojj standard
d rd
predviduva opredeluvaweto na zafatninskata postojanost na
cementot da se vr{i po eden od slednive dva metodi:
¾ Metodd so kola~iwa
¾ Metod so prstenite na Le‐Chatelier.
ƒ I dvata metoda se izveduvaat vo prostorija so konstantna temperatura
od 20 ± 2 0S.
ƒ Negativna strana na metodot so kola~iwa e {to trae dolgo (28dena) i
rezultatite se opredeluvaat vizuelno. Vtoriot metod e poprakti~en
bidej}i trae samo 27 ~asa i rezultatite se izrazuvaat numeri~ki.

6
ƒ Se prigotvuvaat 3 cementni kola~iwa.
ƒ Za sekoe kola~e 3 min. se me{aat 100g. cement so onoj procent na voda
koj dava ka{a so normalna konzistencija.
konzistencija
ƒ Ka{ata se oblikuva so raka vo vid na topka i se postavuva na prethodno
podma~kana
d so ma{insko maslo staklena plo~ka so d dimenzii 12 x 12 x
0.6 cm.
ƒ Potoa plo~kata se protresuva se dodeka ne se dobie kola~e so kru`na
forma so dijametar 9cm,
9cm so debelina vo sredinata od okolu 1.5cm.
1 5cm
ƒ Trite kola~iwa se ~uvaat 24 ~asa vo zatvorena prostorija so
temperatura od 20 ± 2 0S i relativna vla`nost od 95%. Mo`e da se
upotrebi i pokrien dlabok sad vo koj ima voda pri {to nad nivoto na
vodata se stava drvena re{etka na koja se postavuvaat staklenite
plo~ki so kola~iwata.
ƒ Po 24 ~asa kola~iwata se vadat, se odlepuvaat od staklenite plo~ki,
im se ozna~uva datumot na izrabotkata, klasata na cementot i ako se
zabele`livi nekoi promeni kako iskrivuvawe ili puknatini na
rabovite radijalni,
rabovite, radijalni koncentri~ni ili mre`esti puknatini i sl.,
sl tie se
zabele`uvaat vo dnevnik oddelno za sekoe kola~e.
7
ƒ Vo narednite 27 dena sekoe od trite cementni kola~iwa se podlo`uva
na poseben tretman.
ƒ Edno od kola~iwata se ostava vo prostorija so sobna temperatura,
temperatura no
za{titeno od direktno zagrevawe, provev i eventualni mehani~ki
o{tetuvawa.
ƒ Vtoroto kola~e se stava vo ~ista voda za piewe so sobna temperatura
kade ostanuva 27 dena. Poradi
P povremen pregled mo`e da se izvadi od
vodata, no ne podolgo od 15min za da ne se javat puknatini poradi
sobiraweto na cementot.
ƒ Tretoto kola~e se stava vo sad so voda vo koj e postavena mre`a ili
re{etka, na sobna temperatura. Kola~eto se postavuva so ramnata
strana svrteno nagore vo sadot i sadot se zagreva taka {to po ½ ~as
vodata da po~ne da vrie. Po 3 ~asa vriewe, sadot se trga od ognot i se
ostava
os a a da se olad
oladi naa sob
sobna
a temperatura.
e era ura Potoa
o oa kola~eto
ola e o se vadi
ad i
detalno se pregleduva.
ƒ Ako po 1+27=28dena, koga se vr{i posleden makroskopski pregled na
prvite dve kola~iwa, kako i na tretoto vareno kola~e, ne se zabele`at
nikakvi vidlivi deformacii (deformirawe i odronuvawe na rabovite,
rabovite
mre`esti i radijalni puknatini), mo`e da se zaklu~i deka cementot e
zafatninski postojan.
ƒ Ako na edno ili na site tri se vidlivi deformacii, mo`e da se
zaklu~i deka cementot e zafatninski nepostojan.
8
€ Za izveduvawe na opitot potrebni se 3 Le‐Chatelier-ovi prsteni koi se
izrabotuvaat od bronza za federi. Vnatre{niot dijametar i visinata
im iznesuva 30mm a debelinata 0.5mm.
€ Na mestoto kade {to e prese~en prstenot, od dvete strani
pricvrstena e po edna igla so zaostreni vrvovi so dol`ina od 150mm.
€ Krutosta na prstenite mora da go ispolnuva uslovot pri koj ako
ednata igla se vkle{ti, a na drugata se zaka~i teg od 300g, vrvovite
na iglite treba da se razdvojat za 15-20mm. Ako ne go ispolnuvaat
ovoj uslov nemo`at da se koristat za izveduvawe na merodavni
ispituvawa.
€ Ispituvaweto se izveduva vo prostorija so sobna temperatura od 20 ±
2 0S a se prigotvuva standardna cementna ka{a od 200g cement.
€ Trite
r prsteni,
r lesno prema~kani
r so ma{insko maslo, se postavuvaat
u
vrz isto taka podma~kani stakleni plo~i (60 x 60 mm), i sekoj
oddelno se polnat so standardnata ka{a i se izramnuvaat. Vrz
prstenite se postavuvaat isto taka podma~kani stakleni plo~i i teg
od 150g.
150g So lesen pritisok vrz gornite stakleni plo~i se proveruva
dali prstenite se dobro napolneti (vrvovite na iglite treba da se
otvoraat). 9
ƒ Vaka prigotvenite tri prsteni se stavaat vo sad so voda pri {to treba da
se pokrieni so voda minimum 2-3cm. Potoa se meri rastojanieto me|u
vrvovite na iglite i srednata vrednost se ozna~uva so d1.

ƒ Po 24 ± ¼ ~asa dr`ewe vo voda, prstenite se vadat, se otstranuvaat

tegovite i staklenite plo~i i povtorno se meri rastojanieto me|u
vrvovite na iglite. Srednata vrednost se ozna~uva so d2.

ƒ Prstenite so iglite nagore se postavuvaat vo sad so voda zaa piewe so

temperatura od 20 ± 2 0S, vo koj na dnoto ima mre`a ili re{etka. Sadot so
prstenite postepeno se zagreva taka {to po ½ ~as vodata da zovrie. Po 2
½ ~asa sadot se otstranuva od ognot,
ognot se ostava na sobna temperatura da se
oladi po {to se vadat prstenite i se meri rastojanieto me|u vrvovite na
iglite. Srednata vrednost se ozna~uva so d3.

ƒ Ako d3 ‐ d2 <10mm, cementot e zafatninski postojan. Vo sprotivno e

zafatninski nepostojan. Razlikata d2 ‐ d1 e samo informativna.
ƒ T
To~nosta na mereweto e ± 0.5mm.
05

10
ƒ Ispituvaweto na mehani~kite jakosti, koi ja definiraat i klasata na
cementot, spored na{ite propisi se sproveduva po standardot
MKS.B.C8.022: Ispituvawe na jakosta na cementot.

ƒ Ovoj standard go propi{uva na~inot na ispituvawe na jakosta na

zategnuvawe
za e u a e pri
r ssvitkuvawe
u a e i ja
jakosta
os a na
a pritisok
r so na
a ce
cementot.
e o

ƒ Tie se opredeluvaat na epruveti so oblik na prizmi so dimenzii 40 x 40

x 160 mm.

11
ƒ Kalapot za izrabotka na probnite epruveti e trodelen i e izraboten od
~elik, na toj na~in {to vo nego mo`e istovremeno da se napravat tri
prizmi.
ƒ Vnatre{nite dimenzii na sekoj od trite dela od kalapot se: dol`ina
160 ± 0.4mm, {irina 40 ± 0.1mm, visina 40 ± 0.1mm.
ƒ Stranite na kalapot se so debelina od najmalku 10mm a vkupnata
negova te`ina iznesuva 10kg. Agolot me|u stranite i osnovata iznesuva
90 ± 0.50. Kalapite lesno se prema~kuvaat so ma{insko maslo.
ƒ Na ~elnite strani imaat centri~no postaveni vdlabnuvawa za
vgraduvawe na metalni reperi.

12
ƒ Me{alkata se sostoi odd slednite
d delovi:
d
¾ Sad so volumen od 5L od ner|osuva~ki ~elik so opredelen oblik i
dimenzii, opremen za da mo`e cvrsto da se pricvrsti za postoqeto za
me{awe.
¾ Lopatka za me{awe od ner|osuva~ki ~elik koja se dvi`i so dve
brzini koi se reguliraat so prekinuva~. Taa se vrti okolu svojata
oska i okolu pogonskata oska istovremeno.

Vrte`i
r okoluu Vrte`i
r okoluu
svojata oska pogonskata oska
I 140 ± 5 62 ± 5
brzina
II 285 ± 10 125 ± 10
brzina

13
ƒ Standardniot pesok za izrabotka na cementniot malter se sostoi od
ednakvi delovi na masi na tri frakcii i odgovaraat na uslovite
propi{ani so standardot MKS.B.C1.001.

ƒ Standardniot pesok e suv priroden kvarc so najmalku 98% Si02 i najmnogu

0.5% muqeviti materii.

ƒ Se sostoi od tri frakcii: fina(0.09-0.5mm), sredna(0.5-1.0mm) i

krupna(1.0-2.0mm), koi se dobivaat so prosejuvawe na sito 0.09 do 2.0mm.

ƒ Finata frakcija e sostavena od 1/3 pesok so golemina na zrnoto od 0.09-

0.15mm i 2/3 pesok so golemina na zrnoto od 0.15-0.5mm.

mm 0.09 0.15 0.50 1.0 1.70 2.0

% 98 88 67 33 5 0
±2 ±5 ±5 ±5 ±5
14
ƒ Vibracionata masa e so visina od 90cm.
ƒ Masata e postavena horizontalno i proizveduva vibracii vo pravec
na vertikalnata oska.
oska
ƒ Brojot na vibracii e 3000 vo minuta (50Hz), a amplitudata na
vibraciite so pricvrsten prazen kalap e a=0.75 ± 0.1mm.
ƒ Kalapot treba dobro da se pricvrsti za masata.
masata

15
ƒ Prostorijata vo koja se priprema malterot, vo koja se nao|a siot pomo{en
pribor-cement, standarden pesok i voda, mora da ima temperatura 20 ± 2 0S
irrelativna vla`nost od d najmalku
j u 50%.
ƒ Se pripremaat tri epruveti so slednava me{avina: 450g cement, 450g fina
frakcija pesok (300g 0.15‐0.50mm i 150g 0.09‐0.15mm), 450g sredna, 450g
krupna
ru frakcija
fr c j na pesok i 225gg voda
d ((odnos
d w/c=0.50).
/ 5 )
ƒ To~nosta na ovie merewa e ±1g (±1ml).
ƒ Vo sadot za me{awe prvo se stava vodata, se dodava cementot i se
vklu~uva me{alkata.
me{alkata Me{avinata od voda i cement se me{a so prva brzina
30s. Vo slednite 30s se dodavaat prvo finata, srednata i na kraj krupnata
frakcija so me{awe vo prva brzina.
ƒ P
Potoa me{alkata prodol`uva da me{a 30s 30 so vtora brzina
b po {to
me{aweto se prekinuva za vreme od 90s.
ƒ Vo tekot na prvite 15s se sobira malterot so gumena ili plasti~na lopatka
od yidovite kon dnoto.
ƒ Po istekot na 90s se me{a so vtora brzina u{te 60s i malterot se stava vo
kalapot vedna{ po me{aweto.

16
ƒ Trodelniot kalap se prema~kuva od vnatre so ma{insko maslo i potoa
kalapot se pricvrstuva za vibracionata masa. Po vklu~uvawe na
vibratorot kalapot se polni vo vremenski period od 45s na sledniov
na~in:
¾ Prviot sloj (320g za sekoja prizma) se polni so la`ica od desnata kon
levata strana
r vo tekot na prvite
r 15s vibrirawe.
r r
¾ Narednite 15s se vibrira, a vo narednite 15s kalapot se polni so
preostanatata koli~ina na malter na ist na~in kako i prviot sloj, preku
ivicite na kalapot.
kalapot
¾ Po zavr{enoto polnewe se vibrira u{te 75s.
¾ Po vkupno 120s
120 vibrirawe,
vibrirawe vibratorot se isklu~uva,
isklu~uva kalapot se vadi od
masata, vi{okot na malter se otstranuva so metalen lenir koj se dr`i
pribli`no vertikalno, taka da kalapot e ispolnet so malter.
¾ Povr{inata na malterot se izramnuva dr`ej}i go metalniot lenir
horizontalno, po {to serijata na epruveti se ozna~uva na kalapot.

17
ƒ Kalapite do otvoraweto (20-24 ~asa po izrabotkata) se ~uvaat vo
prostorija so temperatura 20 ± 2 0S i relativna vla`nost od 90%.
Otvoraweto treba da se izvr{i vnimatelno.
vnimatelno
ƒ Ako cementot se ispituva na starost od 1 den, kalapite se otvoraat
15-20 min pred
r d ispituvaweto,
u , pred
r d istekot na 24 ~asa.
ƒ Masata na sekoja epruveta se meri, evidentira i obele`uva i potoa
epruvetite se neguvaat do ispituvawe vo voda.
ƒ Postaveni se horizontalno na re{etka na rastojanie 1cm vo voda za
piewe so temperatura 20 ± 2 0S. Nivoto na vodata vo sadot e najmalku
2cm nad
ad e
epruvetite.
ru e e Vodata
oda a se menuva
e u a na
a 14 de
denovi.
o
ƒ Epruvetite pri ispituvaweto se vadat od voda, se bri{at i vedna{
se ispituvaat.

18
ƒ Jakosta na zategnuvawe pri svitkuvawe se opredeluva so pomo{ na aparat
(Mihaelis-ova vaga) vo koj se nao|aat dva vaqaci so dijametar 10mm na
osovinsko rastojanie od 100 ili 106.7mm, na koi se postavuva probnata
epruveta taka {to silata na optovaruvawe da dejstvuva paralelno so
izramnetata strana na epruvetata.
ƒ Silata na optovaruvawe
ru R treba
r postepeno d raste 5 ± 1kg/s.
da r g
ƒ Kako jakost na zategnuvawe pri svitkuvawe se zema srednata vrednost od 3
poedine~ni ispituvawa.
ƒ Ako nekoj od rezultatite otstapuva pove}e
} od 10% od srednata jakost,
ispituvaweto treba da se povtori.

19
ƒ Neposredno po ispituvaweto na jakosta na zategnuvawe pri svitkuvawe,
dvete polovini na skr{enite prizmi se ispituvaat na pritisok,
pritisok taka {to
pravecot na silata na optovaruvawe e paralelen so izramnetata strana na
epruvetata.
ƒ Pome|u ovie dve ispituvawa probnite epruveti treba da bidat pokrieni so
vla`na krpa.
ƒ Brzinata na zgolemuvawe na pritisokot treba da bide 15 ± 5 N/cm2/s.
ƒ Kako jakost na pritisok se zema srednata vrednost od 6 poedine~ni
ispituvawa.
ƒ Ako od
d6rrezultati
u eden
d ili d dva otstapuvaat
u za pove}e od
d 10% od d srednata
r d
vrednost, tie rezultati ne se zemaat vo predvid i za jakosta va`i prosekot
od 4 ili 5 rezultati. Ako otstapuvaat pove}e od dva rezultati,
ispituvaweto mora da se povtori.

20
Јакост на затегнување при свиткување и јакост на притисок се испитуваат според
стандардот МКС Б.Ц8. 022.

Minimalni jakosti vo MPa

K
Klasa 1 den 3 dena 7 dena 28 dena

fzs fp fzs fp fzs fp fzs fp

25 / / / / 2.5 10.0 4.0 22.0

35 S / / / / 3.5 14.0 5.0 31.0

B / / 3.0 14.0 / / 5.0 31.0

45 S / / 3.0 14.0 / / 5.5 40.0

B / / 3.5 18.0 / / 5.5 40.0

55 35
3.5 18 0
18.0 / / / / 65
6.5 49 0
49.0

21
ƒ Ispituvaweto na cementniot malter pri su{ewe e propi{ano
spored uslovite nazna~eni vo standardot MKS B.C8.029. So
ovoj standard se utvrduva na~inot na opredeluvawe na
cementniot malter pri su{ewe pod odredeni uslovi na
temperatura i relativna vla`nost.
ƒ Opremata za ispituvawe : kalapi, reperi, me{alka,
O
vibraciona masa se opredeleni isto kako vo standardot MKS
B.C8.022.
ƒ Spored na{ite propisi se upotrebuva
S b G f
Graf‐Kaufman-oviot
f
aparat. Aparatot e sostaven od osnova so polo`beni vintovi
za centrirawe na ramkata. Na sto`erot na osnovata vgradeno
u
e le`i{te za postavuvawe na probnoto
r telo. Ramkata na
gorniot kraj ima fiksno le`i{te na koe nalegnuva gorniot
reper na epruvetata, a na dolniot kraj ima podvi`no le`i{te
za dolniot reper na epruvetata.
ƒ Dolnoto le`i{te na ramkata e povrzano so instrument za
~itawe na deformaciite, nare~en komparator. So nego se
~itaat promenite na dol`inata na prizmata so to~nost od
1/100 mm.

22
ƒ Izrabotkata na epruvetite e isto taka spored standardot MKS B.C8.022.
ƒ Kalapite do otvoraweto (20-24 ~asa po izrabotkata) se ~uvaat vo
prostorija so temperatura 20 ± 2 0S i relativna vla`nost od 90%.
ƒ Izrabotenite epruveti se ~uvaat vo kalapi (24 ± ½ ~as po izrabotkata)
vo prostorija so temperatura 20 ± 2 0S i relativna vla`nost od najmalku
90%.
ƒ Potoa se vadat od kalapite i 48 ~asa se ~uvaat vo voda so temperatura
20 ± 2 0S.
ƒ Epruvetite se vadat po 72 ± ½ ~as od izrabotkata, se bri{at so vla`na
krpa i vedna{ se meri nivnata dol`ina.
ƒ Epruvetite se merat na 72 ± ½ ~as , 4,
E 4 7,
7 14,
14 21,
21 28 denovi kako i na 60 i
90 denovi.
ƒ Sobiraweto na malterot se izrazuva vo mm/m vo odnos na prvoto
merewe a za rezultat se zema srednata vrednost od trite epruveti.
merewe, epruveti

23
ƒ Spored PBAB/87, kvalitetot na vodata e definiran so ~len 12 i 13, pri
{to vo ~len 12 se veli deka za spremawe na beton treba da se
upotrebuva voda koja gi zadovoluva uslovite za kvalitet , utvrdeni so
propisite na makedonskiot standard MKS U.M1.058.
ƒ Od odredbite na stav 1 od ovoj ~len, obi~nata voda za piewe mo`e da se
upotrebuva
b za spremawe na betonb b
bez nikakov dokaz za nejzinata
j
pogodnost.
ƒ Morskata voda mo`e da se upotrebuva samo za nearmirani konstrukcii.
ƒ Spored ~len 13, upotreblivosta na vodata za spremawe na
nearmiraniot beton mo`e da se proveri so sporedbeno ispituvawe na
vremeto
re e o na
a vrzuvawe
rz a e i na a jakosta
ja os a na
a pritisok
r so naa primeroci
r ero prigotveni
r o e
so soodvetnata voda i destilirana voda, pri {to razlikata pome|u
po~etokot i krajot na vrzuvaweto ne smeat da bidat pogolemi od 30 min,
a razlikata vo jakosta na pritisok ne pogolemi od 10%.
10%
ƒ Vodata ne smee da sodr`i masla, masti, nafteni proizvodi i {e}er.
r u
Nivnoto prisustvo se opredeluva
r d u vizuelno,
u , a prisustvoto
r u na {e}er
r so
hemiska kvalitativna analiza.
24
 Primeroci na voda se zemaat od: povr{inski vodeni tekovi, bu{otini,
izvori, povr{inski nepomerlivi vodi i od cevkovodi.
ƒ Od povr{inski vodeni tekovi (reki, potoci) vodata se zema vo {i{iwa vo
nasoka obratna od nasokata na te~ewe. Ako vodata se zema od reka, se zema
od mesto i dlabo~ina kade e predvidena i kapta`ata.
kapta`ata
ƒ Od bu{otini se zema vodata koja se nasobrala vo bu{otinata. Zastoenata
voda se crpi, a potoa se zema primerok od novo nadojdenata voda.
ƒ Od bunar, vodata se zema po 15‐20min crpewe na voda.
ƒ Od izvor voda se zema na toj na~in {to {i{eto se stava po mlazot.
ƒ Od nepomerlivi vodi primerok se zema na dlabo~ina od 30 cm pod
povr{inata.
ƒ Ako vodata se zema od cevkovod, se pu{ta da te~e voda od ~e{mata 15‐20min,
pa potoa se zema primerok na voda.

25
ƒ S zemaat dve {i{iwa so po ½ do 1L voda.
Se

ƒ [i{iwata so koi se zema primerok na voda treba da se od bezbojno i

hemiski otporno staklo so brusen zatvora~ ili od bezboen sinteti~ki
materijal.

ƒ [i{iwata se ~istat so obi~na voda,voda potoa 2-32 3 pati so destilirana

voda i na kraj 2-3 pati so vodata koja se ispituva.

ƒ [i{iwata se polnat do vrv i dobro se zatvoraat za da ne ostanat

meuri so vozduh.

ƒ Pri niski temperaturi na vozduhot,

vozduhot {i{iwata treba dobro da se
za{titat za da ne dojde do zamrznuvawe na vodata.

26
ƒ Za ova ispituvawe
u potrebna
r e specijalna
c j ur so 300cm3 i
menzura
{lifuvan zatvora~. Menzurata e graduirana na 130-200cm3.
ƒ Vodata {to se ispituva se istura vo menzurata do 130cm3, a do 200cm3
se dopolnuva so 3% rastvor na natriumhidroksid. Grloto G na
zatvora~ot se bri{e, zatvora~ot se podma~kuva so vazelin, se zatvora
menzurata i dobro se prome{uva.

ƒ Se ostava menzurata da miruva 24 ~asa vo zatvorena zatemneta

prostorija so temperatura 20 0S.

ƒ Potoa se kontrolira oboenosta na te~nosta. Ako e neoboena ili

svetlo`olta, vodata ne e zagadena so organski materii. Ako e `olta
do crvenikava,
crvenikava vodata e malku zagadena no e upotrebliva za spremawe
na betonot. Ako e oboena crveno do kafeava, vodata e zagadena so
organski materii i ne se upotrebuva za spremawe na betonot.

27
ƒ Opredeluvaweto na prisustvo na sulfati se vr{i so pomo{ na 10%
rastvor na bariumhlorid(BaCl2), koj kako i vodata koja se ispituva se
zagrevaat poodelno do zovrivawe, a potoa vo vodata se dodava 2-3 sm3
BaCl2. Ako se pojavi bel talog,
talog toa e znak deka ima sulfati.
sulfati To~nata
koli~ina na sulfati se opredeluva so laboratoriska analiza.

ƒ Opredeluvaweto na prisustvo na hloridi se vr{i so pomo{ na 3%

rastvor na srebren nitrat(AgNO3), koj kako i vodata koja se ispituva se
zagrevaat poodelno do zovrivawe, a potoa vo vodata se dodava 2-3 sm3
AgNO
g 3. Ako se pojavi
j bel talog,, toa e znak d
deka ima hloridi.
r d

ƒ Opredeluvaweto na slobodnite vodorodni joni (rN) vo vodata se vr{i

so uuniverzalna
r indikatorska
d r hartija.
r j Spored
r d prisustvoto
r u na
slobodnite vodorodni joni vodite se delat na: ako rN<7-kiselini,
ako rN=7-neutralni i ako rN>7-bazi.

28