GEOTEHNIKA VISOKIH

GRADENJ
Seminar

Avtor: Samo Pergarec, 26410164

Mentor: dr. Matej Maček

Ljubljana, 2015
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Vsebina
1 Začetni podatki ................................................................................................................................ 1
2 Izračun posedkov in modula reakcije tal ......................................................................................... 3
3 Izračun notranjih sil v SAP2000 ....................................................................................................... 6
3.1 Notranje sile v okvirju – toge podpore .................................................................................... 7
3.2 Notranje sile v okvirju – linijske vzmeti ................................................................................... 8
3.3 Notranje sile v temeljnem nosilcu (prvi način) ........................................................................ 9
3.4 Notranje sile v temeljnem nosilcu (drugi način).................................................................... 10
4 Izračun vzdolžne armature v temeljnem nosilcu B ....................................................................... 11
5 Zaključek ........................................................................................................................................ 12
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

1 Začetni podatki

Podatki o konstrukciji S D E
a= 5.5 m 1 6 4
b1= 5.1 m
b2= 3.4 m

steber:
40 x 40 cm
axb=
nosilec:
50 x 30 cm
hxš=

Najprej smo iz podanih ploskovnih obtežb s pomočjo vplivnih površin izračunali ustrezne linijske
obtežbe in jih nato nanesli na konstrukcijo v SAP2000. Najbolj neugodno obtežbo snega smo zajeli z
ovojnico. V prvi iteraciji smo upoštevali toge podpore in odčitali reakcije. Te reakcije smo nato sešteli
za vsak posamezen temeljni nosilec in izračunali kontaktne napetosti (privzeli smo kar linearen
razpored napetosti in zanemarili vpliv momentov). Glede na to, da so okvirji v prečni smeri povezani s
členkastimi gredami, smo okvirje v modelu povezali s togimi diafragmami v vseh etažah.

Vplive obtežb smo kombinirali po pravilih iz EC:

𝑀𝑆𝑈: 1.0 ∙ 𝐺 " + " 1.0 ∙ 𝑄 " + " 1.0 ∙ Ψ0 ∙ 𝑆

𝑀𝑆𝑁: 1.35 ∙ 𝐺 " + " 1.5 ∙ 𝑄 " + " 1.5 ∙ Ψ1 ∙ 𝑆
Za faktorja Ψ smo upoštevali vrednost 0.5. Posedke smo računali s kombinacijo MSU, notranje sile ter
izračun armature pa z MSN.

Obtežbe (MSU)
Lastna teža okvirja: SAP izračuna sam
Prekladna konstrukcija: 5 kPa
Lastne oz. stalne obtežbe Strešna konstrukcija: 4 kPa
Fasada 45.9 kN/m
Plošča v pritličju 7.5 kPa

Koristna v 1. nad. 3 kPa

Spremenljive obtežbe Koristna v pritličju 5 kPa
Sneg: 1.6 oz. 0.8 kPa

Linijske obtežbe
kN/m
zunanja okvirja notranji okvirji
Lastna teža okvirja: izračuna SAP sam
Prekladna konstrukcija: 12.5 25
Strešna konstrukcija: 10 20
Sneg: 4 8

1
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Slika 1: Model v SAP2000 (toge podpore)

Slika 2: Oznake osi

2
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

2 Izračun posedkov in modula reakcije tal

Podatki o tleh
Globina spec. teža
Sloj Eoed [kPa] k [m/s] mv [1/kPa] mvur [1/kPa]
[m] [kN/m^3]
0-6 Glina CL 4400 1.4E-09 20 2.27E-04 5.68E-05
6 - 15 Zameljen pesek SM 12800 1.6E-07 20 7.81E-05 1.95E-05
15 - 20 Meljevec podlaga

Gladina vode: 10 m

Temelj A Temelj B Temelj C

L= 21 21 21 m
B= 1 1 1.2 m
H= 0.4 0.4 0.4 m
A= 21 21 25.2 m^2
V= 11.76 11.76 13.44 m^3

Slika 3: Reakcije v togih podporah (dva karakteristična okvirja) - MSU

Ker nam je bilo v interesu imeti pod vsemi tremi temeljnimi nosilci približno enake napetosti, smo
nosilec v osi C z 1 m širine povečali na 1.2 m.

3
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Teža
Prispevek
Vsote navpičnih temelja
fasade [kN] Skupaj [kN]
reakcij [kN] [kN]
Temelj A 1286.6 918 294 2499
Temelj B 2503.3 + 0 + 294 = 2797
Temelj C 1960.3 918 336 3214

Kontaktne
napetosti
Temelj A 119.0
→ Temelj B 133.2 kPa
Temelj C 127.6

Te napetosti smo nato vnesli v program Settle3D. Najprej smo modelirali nasip velikih dimenzij
100x100 m in debeline 2 m. Nanj smo nato postavili 3 temeljne nosilce, vkopane 80 cm, in pa ploščo,
za katero smo predpostavili, da deluje direktno na temeljna tla in ne vpliva direktno na nosilce. Prvotni
rezultati so pokazali, da so posedki med stanjem pred začetkom gradnje objekta in posedki po
pretečenih 50 letih malenkost preveliki (omejitev 4 cm je bila podana v navodilih), zato smo morali
izvesti ukrepe za zmanjšanje teh posedkov. Prvi ukrep (vgradnja vertikalnih drenaž) se je izkazal za
precej neučinkovitega, saj je nivo podtalne vode na relativno globokem nivoju. Drugi ukrep (izvedba
predobtežbe) pa nam je ustrezal. Za prvotno višino smo vzeli 1 m, kar pa se je izkazalo za preveč. Po
nekaj iteracijah smo prispeli na višino 0.5 m, ki je zadostovala za izpolnitev pogoja. Predobtežba je bila
nanešena od izgradnje nasipa (t = 0) do začetka gradnje (t = 1 leto).

Nato smo si ogledali razlike posedkov in pripadajoče obtežbe ter izračunali module reakcije tal K. Za
vnos togosti linijskih vzmeti v SAP2000 smo morali naše MRT-je pomnožiti še s pripadajočimi širinami
temeljnih nosilcev (K*).

Posedki [m] Temelj A Temelj B Temelj C

Nasip + preobtežba na sredini 0.113 0.113 0.113
I.
0.5 m (1y) na robu 0.113 0.113 0.113
na sredini 0.138 0.147 0.143
II. Nasip + hala (1y)
na robu 0.118 0.121 0.120
na sredini 0.138 0.148 0.143
III. Nasip + hala (50y)
na robu 0.117 0.121 0.120
Razlika med I. in III. (na sredini) 0.025 0.035 0.030
K [kPa/m] 4759.2 3805.9 4251.7

K* [kPa] 4759.2 3805.9 5102.0

4
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Slika 4: Posedki po enem letu (obtežba: nasip + Slika 5: Posedki po enem letu takoj po gradnji (obtežba:
predobtežba 0.5 m) nasip + hala)

Slika 6: Posedki po 50 letih (obtežba: nasip + hala)

Slika 5: Posedki po 50 letih, temelj A

5
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Slika 6: Posedki po 50 letih, temelj B

Slika 7: Posedki po 50 letih, temelj C

3 Izračun notranjih sil v SAP2000

Nato smo v model vnesli naše predpostavljene nosilce in jih podprli z linijskimi vzmetmi ustrezne
togosti. Na zunanja nosilca smo nanesli še linijsko obtežbo fasade.

6
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Slika 8: Model s temeljnimi nosilci

3.1 Notranje sile v okvirju – toge podpore

Vse enote so kN oz. kNm.

Slika 9: Moment 2-2 Slika 7: Moment 3-3

7
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Slika 8: Prečne sile 2-2 Slika 9: Prečne sile 3-3

Slika 10: Osne sile

3.2 Notranje sile v okvirju – linijske vzmeti

Slika 11: Moment 3-3 Slika 12: Moment 2-2

8
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Slika 13: Prečne sile 2-2 Slika 14: Prečne sile 3-3

Slika 15: Osne sile

3.3 Notranje sile v temeljnem nosilcu (prvi način)

Nato smo se lotili računa notranjih sil v temeljnih nosilcih. Tukaj se bomo osredotočili na nosilec v osi
B. Prvi način – nosilec obremenjen z reakcijami iz prvega dela.

9
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Slika 10: Obremenitve nosilcev (+ linijska obtežba fasade)

Slika 16: Moment 3-3

Slika 17: Prečne sile 2-2

3.4 Notranje sile v temeljnem nosilcu (drugi način)

Drugi način – temeljni nosilec modeliran vključno z okvirjem.

Slika 18: Moment 3-3

Slika 19: Prečne sile 2-2

10
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Opazili smo, da so notranje sile relativno primerljive. Najbrž bi lahko v praksi uporabili enostavnejši
prvi pristop in ne bi naredili prevelike napake.

4 Izračun vzdolžne armature v temeljnem nosilcu B

Na koncu smo za nosilec B v programu SAP2000 izračunali še potrebno vzdolžno armaturo za MSN.
Pomagali smo si z orodjem Concrete Frame Design, ki uporablja pristop EC2-2004 . Za krovni sloj smo
privzeli debelino 6 cm.

Slika 11: Primer izračunane spodnje in zgornje armature v nosilcu B

TABLE: Concrete Design 2 - Beam Summary Data - Eurocode 2-2004 - temeljni nosilec B
Max. Max. Max. sp. +
Frame Frame Section Location Zgornja armatura Spodnja armatura Zgornja + spodnja
spodnja zgornja zg.
Text Text cm cm2 cm2 cm2 cm2 cm2 cm2
246 Nosilca A in B 0 0 0 0.0 39.95 36.19 76.14
247 Nosilca A in B 50 0.0 11.9 11.9
248 Nosilca A in B 100 12.2 11.9 24.1
249 Nosilca A in B 150 24.5 11.9 36.4
250 Nosilca A in B 200 32.7 15.6 48.2
251 Nosilca A in B 250 36.2 17.1 53.3
252 Nosilca A in B 300 34.9 16.6 51.5
253 Nosilca A in B 350 29.1 14.0 43.1
254 Nosilca A in B 400 19.2 11.9 31.1
255 Nosilca A in B 450 11.9 11.9 23.8
256 Nosilca A in B 500 11.9 11.9 23.8
257 Nosilca A in B 550 0.0 33.3 33.3
258 Nosilca A in B 600 11.9 13.9 25.8
259 Nosilca A in B 650 11.9 11.9 23.8
260 Nosilca A in B 700 11.9 11.9 23.8
261 Nosilca A in B 750 14.8 11.9 26.7
262 Nosilca A in B 800 16.4 11.9 28.3
263 Nosilca A in B 850 13.8 11.9 25.7
264 Nosilca A in B 900 11.9 11.9 23.8
265 Nosilca A in B 950 11.9 11.9 23.8
266 Nosilca A in B 1000 0.0 18.3 18.3
267 Nosilca A in B 1050 0.0 39.9 39.9
268 Nosilca A in B 1100 0.0 18.3 18.3
269 Nosilca A in B 1150 11.9 11.9 23.8
270 Nosilca A in B 1200 11.9 11.9 23.8
271 Nosilca A in B 1250 13.8 11.9 25.7
272 Nosilca A in B 1300 16.4 11.9 28.3
273 Nosilca A in B 1350 14.8 11.9 26.7
274 Nosilca A in B 1400 11.9 11.9 23.8
275 Nosilca A in B 1450 11.9 11.9 23.8
276 Nosilca A in B 1500 11.9 13.9 25.8
277 Nosilca A in B 1550 0.0 33.6 33.6
278 Nosilca A in B 1600 11.9 11.9 23.8
279 Nosilca A in B 1650 11.9 11.9 23.8
280 Nosilca A in B 1700 19.2 11.9 31.1
281 Nosilca A in B 1750 29.1 14.0 43.1
282 Nosilca A in B 1800 34.9 16.6 51.5
283 Nosilca A in B 1850 36.2 17.1 53.3
284 Nosilca A in B 1900 32.7 15.6 48.2
285 Nosilca A in B 1950 24.5 11.9 36.4
286 Nosilca A in B 2000 12.2 11.9 24.1
287 Nosilca A in B 2050 0.0 11.9 11.9

11
Geotehnika visokih gradenj – Gradbeništvo, II.st. Samo Pergarec, 26410164

Armatura Temelj A Temelj B Temelj C

A [cm^2] 4000 4000 4800
Min. armatura (1% prereza) [cm^2] 40 40 48
Max. potrebna spodnja armatura [cm^2] 22.2 39.95 33.34
Max. Potrebna zgornja armatura [cm^2] 22.99 36.19 32.23
Potrebna armatura (zg. + sp.) [cm^2] 45.19 76.1 65.57

5 Zaključek

V seminarju smo sprojektirali temeljenje dvoetažne hale. Podano smo imeli geometrijo hale, obtežbe
ter sestavo tal, morali pa smo izračunati posedke, notranje sile v okvirjih in v temeljnih nosilcih ter
vzdolžno armaturo v temeljnih nosilcih. Najprej smo v SAP2000 izračunali reakcije za stanje MSU, iz
katerih smo dobili sile, ki delujejo na temelje. Nato smo te sile pretvorili v napetosti in jih vnesli v
program Settle3D. Ker so bili posedki preveliki, smo morali izvesti ukrepe – drenaže oz. preobtežbo. V
našem primeru smo naredili enoletno preobtežbo. Iz dobljenih posedkov smo nato izračunali module
reakcije tal.

Te module smo nato vnesli v linijske vzmeti, s katerimi smo podprli temeljne nosilce. Izračunali smo
notranje sile na dva načina in za konec izvedli račun vzdolžne armature.

12