Poročilo vaj pri predmetu

PLOSKOVNE KONSTRUKCIJE

Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Đorđe Đukić Ljubljana 2020.

Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE
Vsebina :

Naloga 1…………………………………………………………………………………………………………………………….………3. – 6.

Naloga 2……………………………………………………………………………………………………………………………………7. – 10.

Naloga 3………………………………………………………………………………………………………………………………….10. – 13.

Zaključek…………………………………………………………………………………………………………………………………………13.

Seznam slik :

Slika 1. Konvergenca upogibnih momentov – Prostoležeča plošča……………………………………………………3.

Slika 2. Izbrani model prostoležeče plošče……………………………………………………………………………………….3.

Slika 3. Pomiki prostoležeče plošče v z – smeri…………………………………………………………………………………4.

Slika 4. Maksimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov………………………………..4.

Slika 5. Minimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov………………………………….5.

Slika 6. Potek momentov a) mxx ; b) myy ; c) mxy po prostoležeči plošči…………………………………………..6.

Slika 7. Potek reakcij po robu prostoležeče plošče……………………………………………………………………………6.

Slika 8. Konvergenca upogibnih momentov – Vpeta plošča………………………………………………………………7.

Slika 9. Izbrani model vpete plošče………………………………………………………………………………………………….7.

Slika 10. Pomiki vpete plošče v z – smeri……………………………………………………………………………………………8.

Slika 11. Maksimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov……………………………….8.

Slika 12. Minimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov…………………………………9.

Slika 13. Potek momentov a) mxx ; b) myy ; c) mxy po vpeti plošči plošči…………………………………………..9.

Slika 14. Potek reakcij po spodnjem robu plošče…………………………………………………………………………….10.

Slika 15. Pomik plošče v z – smeri……………………………………………………………………………………………………11.

Slika 16. Potek momentov pravokotno na prosti rob………………………………………………………………………11.

Slika 17. Potek momentov po prostemu robu…………………………………………………………………………………12.

Slika 18. Maksimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov…………………………….12.

Slika 19. Minimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov……………………………….12.

 Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Naloga 1. Kvadratna prostoležeča armiranobetonska plošča

Vhodni podatki : Dolžina stranice a = 8.12m ; Modul elastičnosti E = 3*107 kN/m2 ; Poissonov količnik
ν = 0.2 ; debelina plošče h = 0.2m ; specifična teža betona γ = 25 kN/m3 ; enakomerna površinska
obtežba p = 10 kN/m2.

a) Ugotovi konvergenco upogibnega momenta glede na število končnih elementov v mreži

Prva naloga pri tej vaji je da modeliramo prostoležečo ploščo. To pomeni, da je na skrajnjih vozliščih
preprečen le pomik v z - smeri. Ploščo modeliramo po že znanem postopku (Definiranje materiala,
prereza, mreže končnih elementov ter obtežbe. Obtežbo nanesemo na vsako ploskev posebej z
ukazom Assign - Area Loads – Surface Pressure.

Prvi del vaje je, da ugotovimo, kateri vrednosti konvergirajo upogibni momenti v plošči v odvisnosti od
števila končnih elementov. Poskusili smo z mrežami 1x1, 2x2, … , 10x10 in ugotovili, da se upogibni
momenti bližajo vrednosti 30 kNm/m, ko uporabimo mrežo KE 7x7. Spodnja slika prikazuje odvisnost
upogibnih momentov od zgoščenosti mreže KE.

Konvergenca_Upogibnih_Momentov
35 32.75
31.47
29.75 29.85 30.17 30.87 30.04 30.42
28.45
Upogibni_Moment [kNm/m]

30

25

20

15

10

5
0
0
0 2 4 6 8 10 12
Mreža KE
Slika 1. Konvergenca upogibnih momentov – Prostoležeča plošča.

b) Za naloge od 1c. naprej izberi primerno mrežo glede na rezultate točke 1a.

Glede na dobljene rezultate pri prejšnji nalogi, izberemo ustrezen model, za nadaljnje račune.
Izberemo si model 10x10. Tak model nam da najboljše rezultate. Ker je model zelo enostaven, program
sploh ne bo rabil veliko časa za izračun, tako da izberemo čim bolj gosto mrežo končnih elementov.

Slika 2. Izbrani model prostoležeče plošče.

3
Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

c) Poglej, kako se plošča deformira pod obtežbo p. Kje so pomiki največji ? Kako se plošča ukrivi?

Pri prostoležeči plošči največje pomike v z – smeri pričakujemo na sredini plošče, kar je račun pokazal
da je res. Ta pomik znaša 0.00861m. Kot nam kažejo pogoji podpiranja, se pomiki zmanjšujejo ko gremo
proti podporam, pojavljajo pa se zasuki okrog x in y oseh. Na sredini so ti zasuki enaki 0, zaradi česar je
ukrivljenost nosilca na sredini tudi enaka 0, saj je ukrivljenost odvod zasuka. To se tudi ujema z teorijo
konstrukcij, ki pravi, da je ukrivljenost konstanta tam, kjer je odvod upogibnega momenta 0. Slika na
naslednji strani prikazuje deformirano lego konstrukcije in iz nje je razvidno, kje so največji pomiki.

Slika 3. Pomiki prostoležeče plošče v z smeri.

d) Poglej, kako po plošči potekajo smeri glavnih momentov m1 in m2. Ali je kakšen vzorec ?

Največji glavni momenti so skoraj po celem območju plošče pozitivni, kar je razvidno iz kontur ter iz
puščic glavnih momentov na spodnji sliki.

Slika 4. Maksimalni glavni momenti a) Kontura, b) Puščice glavnih momentov.

Vrednosti največji glavnih momentov so najmanjše na sredini robov, kjer so celo negativne, največje
pa so na sredini plošče ter na vogalih. Na sredini glavni moment ima vrednost m1 = 30.42 kNm/m, na
vogalih va m1 = 32.4 kNm/m.
 Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Pri minimalnih glavnih momentih pa je zgodba nekoliko drugačna. Pozivni so le na določenem območju
na sredini plošče, ob obodu plošče pa so izrazito negativni. Spodnja slika prikazuje njihov razpored po
plošči :

Slika 5. Minimalni glavni moment a) Kontura, b) Puščice glavnih momentov.

Največje vrednosti minimalnega glavnega momenta odčitamo na sredini nosilca in znašajo 29.5
kNm/m, najmanjše pa ob podporah blizu vogalov in znašajo okrog -18.5 kNm/m.

e) Ugotovi, na katerem območju plošče sta oba glavna momenta pozitivna.

Kot je iz zgornjih slik razvidno, sta oba glavna momenta pozitivna na območju okrog sredine plošče.

f) Ugotovi, če je tudi območje plošče, kjer je en glavni moment pozitiven, drugi pa negativen.

Območja, kjer je en glavni moment negativen, drugi pa pozitiven so izražena na vogalih plošče.

g) Ugotovi, če je tudi območje plošče, kjer sta oba glavna momenta negativna.

Območja, kjer sta oba glavna momenta negativna so redka v taki konstrukciji iz razloga, da so
maksimalni glavni momenti skoraj povsod pozitivni. Le na sredini robov sta oba glavna momenta
negativna.

h) Odčitaj momente mxx, myy in mxy v plošči na sredini plošče. So tam momenti največji ?

Osnovna razlika pri računu momentov mxx, myy in mxy glede na določanje glavnih momentov je ta, da
so ti momenti določeni glede na položaj lokalnih koordinatnih osi končnega elementa. V programu
SAP2000 velja, da moment mxy oz. M12 vrti v okrog x oz. 1 osi, ter okrog 2 oz. y osi. O teh momentih
lahko razmišljamo podobno kot o normalnih napetosti pri linijskih nosilcih. Momenta mxx in myy pa
vrtita na drugačen način kot moment mxy. Spodnja slika prikazuje potek momentov mxx, myy in mxy
po prostoležeči plošči :

5
Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Slika 6. Potek momentov a) mxx ; b) myy ; c) mxy po prostoležeči plošči.

Moment M11 je največji na sredini in ima vrednost M11 = 29.96 kNm/m, moment M22 je tudi največji
na sredini in ta ima podobno vrednost, M22 = 29.96kNm/m. Moment M12 pa je na sredini plošče enak
0. Ta je največji v dveh nasprotnih vogalih in ima vrednost M12 = 22.77 kNm/m.

i) Izračunaj moment na sredini plošče na poenostavljen način :

(i) Predpostavi, da obnašanje plošče lahko modeliraš z dvema nadomestnima

pravokotnima prostoležečima nosilcema širine 1m.
(ii) Določi razmerje med obtežb obeh nosilcev p1 in p2 iz pogojev : (1) pomik obeh nosilcev
na sredini plošče je enak in (2) p=p1+p2.
(iii) Primerjaj izračunane momente pod f) in g).
(iv) Kolikšna je napaka, če ploščo računaš z nadomestnima nosilcema ?

Iz predpostavke da mora biti pomik obeh nadomestnih nosilcev enak, lahko sklepamo, da ob isti
geometriji in materialu, mora biti obtežba, ki deluje na nadomestni nosilec enaka. Velja p1=p2=p/2.
Tako dobimo da je p1 = p2 = 5 kN/m2. Upogibni moment na sredini nosilca potem izračunamo z znano
enačbo : M = ql2/12. Dobimo izračunan upogibni moment po poenostavljeni metodi : M = 41.21
kNm/m.

Numerična analiza pa nam je podala moment, ki ima vrednost M = 30.42 kNm/m. V tem primeru več
zaupamo numerični analizi, zaradi gostote mreže KE in narave problema, ki ga rešujemo. Napaka pri
uporabi poenostavljene metode znaša 24.35 %.

j) Nariši potek reakcij po enem od robov plošče. Kakšne so reakcije v okolici vogalov ?

Reakcije pri ploskovnih konstrukcijah so zelo podobne reakcijam linijskih nosilcev, z eno bistveno
razliko. V vogalih se pojavijo negativne reakcije. Spodnja slika prikazuje potek reakcij po robu :

Slika 7. Potek reakcij po robu prostoležeče plošče.

 Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Naloga 2. Kvadratna vpeta armirano betonska plošča.

Vhodni podatki : Dolžina stranice a = 7.73m ; Modul elastičnosti E = 3*107 kN/m2 ; Poissonov količnik
ν = 0.2 ; Debelina h = 0.2m ; Specifična teža betona γ = 25 kN/m3 ; Enakomerna površinska obtežba p =
10 kN/m2.

a) Ugotovi konvergenco absolutno največjega momenta v plošči glede na število KE v mreži.

Model izdelamo podobno kot pri prvi nalogi, z razliko v dimenzijah plošče in načinu podpiranja. Poleg
preprečenega pomika v z – smeri, sta pri vpeti plošči preprečena še zasuka okrog x in y oseh.

Ponovno prikažemo kako upogibni momenti konvergirajo proti neki vrednosti. V tem primeru
pogledamo momente na sredini razpona, saj sta na tem mestu največji po absolutni vrednosti. Spodnja
slika prikazuje, kako poteka konvergenca upogibnih momentov na sredini plošče :

Konvergenca_Upogibnih_Momentov
20 17.27
Upogibni_Moment [kNm/m]

15.36
14.1 13.82 14.29 13.43 13.72
15
9.51
10

5
0 0.81
0
0 2 4 6 8 10 12
-5
Mreža KE

Slika 8. Konvergenca upogibnih momentov – Vpeta plošča.

Vidimo, da momenti konvergirajo proti vrednosti izmed 13.5 kNm/m in 14 kNm/m.

b) Za naloge od 2c. najprej izberi primerno mreži glede na rezultate točke 2a.

Iz podobnih razlogov kot pri prvi nalogi izberemo model, ki sestoji iz mreže dimenzij 10x10. Tudi ta
model je zelo enostaven in računalniku ne predstavlja noben problem bolj podroben račun.

Slika 9. Izbrani model vpete plošče.

7
Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE
c) Poglej, kako se plošča deformira pod obtežbo p. Kje so pomiki največji ? Kako se plošča ukrivi?

Podobno kot pri prostoležeči plošči, pričakujemo največje pomike v z – smeri na sredini plošče. Tukaj
pa je zaradi pogojev podpiranja in različnih dimenzij plošče ta pomik nekaj manjši in znaša : 0.00225m.
Ukrivljenost pa se razlikuje. Na robovih je podobno kot na sredini, zaradi vpetja, enaka nič. Seveda,
zasuka sta nad podporah enaka 0, kar spet izhaja iz pogojev podpiranja. Spodnja slika prikazuje
deformirano lego :

Slika 10. Pomiki vpete plošče v z – smeri.

d) Poglej, kako po plošči potekajo smeri glavnih momentov m1 in m2.

Maksimalni glavni momenti so precej drugačni kot pri prostoležeči plošči. Na sredini robov se pojavijo
negativni maksimalni momenti, ki so bistveno večji kot naj bi bili pri prostoležeči plošči in znašajo okrog
-5.55 kNm/m. Največji maksimalni momenti pa so na sredini in znašajo 13.72 kNm/m. Še ena bistvena
razlika glede na prostoležečo ploščo je ta, da v vogalih ni velikih maksimalnih glavnih momentov.

Slika 11. Maksimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov.

Minimalni glavni momenti se tudi razlikujejo glede na prostoležečo ploščo. Na sredini se pojavijo
pozitivni momenti, ki znašajo okrog 13 kNm/m. Najmanjše minimalne momente pa dobimo na sredini
robov in znašajo -28.54 kNm/m. Spodnja slika prikazuje potek minimalnih glavnih momentov :
 Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Slika 12. Minimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov

e) Ugotovi, na katerem območju plošče sta oba glavna momenta pozitivna.

Oba glavna momenta sta pozitivna le na območju okrog sredine plošče.

f) Ugotovi, če je tudi območje plošče, kjer je en glavni moment pozitiven, drugi pa negativen.

Območja, pri katerih je en glavni moment pozitiven, drug pa negativen se nahajajo med robovi plošče
in območjem, kjer sta oba glavna momenta negativna. V teh primerih je maksimalni glavni moment
pozitiven, minimalni pa je negativen.

g) Ugotovi, na katerem območju plošče sta oba glavna momenta negativna.

Oba glavna momenta sta negativna na sredini robov plošče.

h) Odčitaj momente mxx, myy in mxy na sredini plošče ter na sredini enega od robov plošče. So
tam momenti največji oz. najmanjši ?

Pomen in način označevanja teh momentov je seveda podoben kot pri prostoležeči plošči.

Slika 13. Potek momentov a) mxx ; b) myy ; c) mxy po plošči

9
Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE
Na sredini imata ti momenti naslednje vrednosti : M11 = 13.4 kNm/m ; M22 = 13.4 kNm/m ; M12 = 0.
Sredina pa v tem primeru ni mesto, kjer ti momenti imajo največje vrednosti. Te se pojavijo na sredini
robov plošče in sicer : M11 = - 28.53 kNm/m ; M22 = - 28.53 kNm/m ; M12 = 0. V tem primeru se take
vrednosti M11 in M22 nahajata na različnih robovih, kot je to prikazano na prejšnji sliki.

i) Izračunaj največji moment v plošči na poenostavljen način z uporabo nadomestnega nosilca

širine 1m.

Postopek računa z metodo nadomestnega nosilca širine 1m je tudi podobna kot pri prostoležeči plošči,
le da je izraz za pridobitev upogibnega momenta drugačen. Spet predpostavimo, da pomika
nadomestnih nosilcev na sredini morata biti enaka in z uporabo enačbe ( ob upoštevanju obtežbe P1 =
P2 = 5 kN/m2 ) M = ql2/24 dobimo vrednost momenta 12.45 kNm/m. Ta vrednost je manjša od tiste,
ki smo jo dobili z numerično analizo.

j) Nariši potek reakcij (Sile in obeh momentov) po enem od robov plošče.

Zaradi pogojev podpiranja se poleg navpične reakcije pojavita še dva upogibna momenta. Dodatna
razlika, glede na prostoležečo ploščo je ta, da izginejo negativne reakcije v vogalih. Razlog za to je
prisotnost momentnih reakcij. Spodnja slika prikazuje potek reakcij po spodnjem robu plošče :

Potek_Reakcij_Na_Robu
30
Moment_v_Vozlišču [kNm/m]

23.51
25 22 21.09 22
20.52 20.52
18.76
17.69 18.76
17.69
Sila_v_Vozlišču [kN]

20 15.55 15.55
15 10.49 10.83 10.83 10.49
10 6.51 6.53
3.48 3.84 3.48
2.64
5 2.36 2.36
0.07
-0.07 0 0.07
-0.07
0 -2.64 -3.84
-6.53 -6.51
-5 0 2 4 6 8 10 12

-10
Vozlišče [/]

Sila_F1 Moment_M1 Moment_M2

Slika 14. Potek reakcij po spodnjem robu plošče.

Naloga 3. Kvadratna AB plošča z enim prostim robom, ostali robovi so prostoležeči.

Vhodni podatki : Dolžina stranice a = 6.93m ; Modul elastičnosti E = 3*107 kN/m2 ; Poissonov količnik
ν = 0.2 ; Debelina h = 0.2m ; Specifična teža betona γ = 25 kN/m3 ; Enakomerna površinska obtežba p =
10 kN/m2.

a) Poglej, kako se plošča deformira pod obtežbo p. Kje so pomiki največji ? Kako se plošča ukrivi?

Model pripravimo na skoraj enak način kot prej, le da upoštevamo podano dolžino a = 6.93m in da en
rob podamo kot nepodprt. Tako dobljeni model uporabimo za določanje pomikov in notranjih statičnih
količin v plošči.
 Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Največje pomike pričakovano dobimo na nepodprtem robu, in ti znašajo kar 0.0133m, kar je precej
večje kot pri prejšnja dva primera. Hkrati se na tem robu pojavi tudi zasuk okrog y osi. Na podprtem
robu, ki je nasproten robu, kjer so prisotni največji pomiki, se pojavijo največji zasuki. Ukrivljenost je
največja na prostem robu. Spodnja slika prikazuje deformirano lego plošče :

Slika 15. Pomiki plošče v z – smeri.

b) Nariši potek momentov mxx, myy in mxy po črti, ki teče pravokotni na prosti rob od sredine
prostega roba.

Spodnja slika prikazuje potek momentov po črti, ki je pravokotna na prosti rob. Če se ta črta nahaja na
sredini plošče, je moment M12 enak 0.

Potek_Momentov_Pravokotno_na_Prosti_Rob
60 53.57
47.95 50.44
50 45.2
41.58
Momenti [kNm/m]

37.744
40 32.59
26.25
30
18.622 16.28 16.88 16.33
20 14.01 14.95 12.72
9.72
9.26 9.67
5.35 2.79
10
-1.357
0-4.81
-10 0 1 2 3 4 5 6 7 8
Lega_Vozlišča [m]

Moment_M11 Moment_M22

Slika 16. Potek momentov pravokotno na prosti rob.

c) Nariši potek momentov po prostem robu.

Naslednja slika pa prikazuje potek momentov po prostemu robu. Tukaj opazimo še eno razliko plošč
glede na teorijo nosilcev. Namreč, pri teoriji nosilcev je na koncu prostega robu vedno upogibni
moment enak 0, razen če na tem mestu nosilec ni obtežen z točkovnim momentom. Pri ploščah pa to
ni res. Tukaj pa se pojavijo določeni upogibni momenti, ki so prikazan spodaj :

11
Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Potek_Momentov_po_Prostem_Robu
60 51.54 53.58 51.7
45.37 45.37
Moment [kNm/m]

34.88 34.89
40
20.9 20.01
20 8.67 10.15 10.79
3.23 6.21
0.59 1.98 2.62 2.8
0 2.62 1.97 0.58
-5.55 -2.77 -3.23 -2.772 -5.55
-7.63
0-10.79 -8.67 -6.21 -7.63
-10.15
0 1 2 3 4 5 6 7 8
-20
Lega vozlišča [m]

Moment_M11 Moment_M22 Moment_M12

Slika 17. Potek momentov po prostemu robu.

Glavna značilnost poteka momentov M11 in M22 je ta, da je njihov potek simetričen glede na sredino
prostega robu. Moment M12 pa poteka anti simetrično glede na sredino prostega robu.

d) Poglej, kako po plošči potekajo smeri glavnih momentov.

Potek maksimalnih glavnih momentov je podan spodaj :

Slika 18. Maksimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov.

Iz zgornje slike je razvidno, da maksimalni glavni momenti skoraj nikjer ne padejo pod nič. Največje
maksimalni glavni momenti najdemo na sredini prostega robu in te znašajo 53.58 kNm/m. Najmanjši
pa so v vozlišču, ki nasprotuje sredini prostega robu in znašajo -1.53 kNm/m.

Slika 19. Minimalni glavni momenti a) Kontura ; b) Puščice glavnih momentov.

 Đukić Đ. Ploskovne Konstrukcije – Vaja 4.
Račun enostavnih pravokotnih plošč z MKE

Iz te slike pa je razvidno, da se največji minimalni glavni momenti nahajajo blizu sredine plošče in
znašajo 16.88 kNm/m. Najmanjše minimalne glavne momente pa najdemo v podprtih vogalih, kjer
imajo vrednost -11.78 kNm/m.

e) Ugotovi, na katerem območju plošče sta oba glavna momenta pozitivna.

Oba glavna momenta sta pozitivna na velikem območju okrog sredine plošče.

f) Ugotovi, na katerem območju je en glavni moment pozitiven, drugi pa negativen.

En glavni moment je pozitiven ( Maksimalni glavni moment ) ob podprtih robovih, dokler je drugi glavni
moment negativen ( Minimalni glavni moment ) na istem območju.

g) Ugotovi, če obstaja območje, kjer sta oba glavna momenta negativna.

Tako območje je izjemno majhno in se nahaja okrog vozlišča, ki je nasprotno prostemu robu.

Zaključek :

Pri tej vaji smo obravnavali tri različno podprte in geometrijsko zasnovne plošče. Ugotovili smo več
stvari. Prva in skoraj najbolj pomembna je ta, da je računski model plošče ena sama ravnina. Ker nalogo
rešujemo numerično z metodo končnih elementov, je število in razpored končnih elementov od
bistvenega pomena. Iz tega razloga smo prvo ugotovili nujno potrebno število končnih elementov, s
čem smo pa nadaljevali. Gostota mreže pa seveda bistveno vpliva na rezultate, kar smo v tej vaji tudi
pokazali. Potem smo se seznanili z različnimi notranjimi statičnimi količinami, ki nastopajo v ploščah.
Nato smo še primerjali numerično rešitev z zelo enostavno analitično.

13