Univerza v Ljubljani, Programska oprema

RASTRSKA in VEKTORSKA GRAFIKA

RASTRSKA GRAFIKA

Bitna grafika je pojem, povezan z računalniško sliko, ki je sestavljena iz množice

obarvanih točk (ang. pixel), razporejenih v mreži z določeno gostoto. Pravimo ji
tudi rastrska grafika. Najpreprostejša slika je črno-bela ali enobarvna, kjer
imamo opraviti z 1-bitno grafiko, saj so tukaj točke le črne (oz. kakšne druge
barve) ali bele (oz. kakšne druge barve) barve. V praksi pa se seveda srečujemo
tudi z barvnimi slikami, pri katerih govorimo o barvni globini. Tako je slika, v
kateri imamo 256 barv 8-bitna (2 na 8), slika s 65536 barvami 16-bitna, pri 24-
bitnih slikah pa imamo na voljo kar 16,7 milijona barv oz. barvnih odtenkov.

Zakaj bitna grafika?

Besedica bitna nas spomni na bit – osnovno enoto računalniških podatkov.

Posamezen bit lahko v pomnilniku ali na disku zavzame le dve vrednosti: 0 ali 1.
Tako lahko s kombinacijo teh dveh vrednosti sestavimo sliko. Velja, da več kot
imamo bitov, več barv oz. barvnih odtenkov bomo zmožni prikazati.

Slika 1: 1-bitna in 2-bitna barvna globina.

Slika 2: 4-bitna barvna globina.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Slika 3: 8-bitna barvna globina.

Slika 4: 24-bitna barvna globina.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

TOČKE oz. PIKSLI

Piksli so torej osnovni gradniki, s pomočjo katerih izdelamo rastrsko sliko. S

sestavljanjem posameznih pikslov v mreži pridemo do rastrske slike. Rastrska
slika pa je na zaslonu običajno drugačna kot tista, ki jo dobimo pri odtisu na
tiskalniku. Ločljivost slike na zaslonu (navadno okoli 70 točk na palec) je namreč
precej skromnejša od ločljivosti, ki jo podpirajo sodobni laserski tiskalniki (600
pik na palec).

VEKTORSKA GRAFIKA

Vektorska grafika, včasih ji pravimo tudi objektna ali predmetna, se od rastrske

grafike bistveno razlikuje. Namesto z množico obarvanih točk imamo tukaj
opraviti s predmeti ali objekti. Predmeti oz. krivulje, iz katerih so sestavljeni, so
predstavljeni s pomočjo geometričnih formul oz. matematičnih izrazov. Morda se
nam na prvi pogled takšen opis zazdi težje razumljiv, vendar pa je v določenih
okoliščinah delo z vektorsko grafiko precej elegantnejše v primerjavi z rastrsko
grafiko.

Preprost primer: narišimo daljico. V programu za delo z rastrsko grafiko bo

daljica opisana z množico točk, ki bodo razporejene med obema krajiščema.
Zapis v vektorski grafiki je bolj enostaven, saj si mora program zapomniti le
nekaj osnovnih podatkov: koordinati obeh krajišč in debelino črte.

Slika 5: Prikaz kroga v bitni obliki (potrebovali smo 5.184 točk) in v vektorski
obliki.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

PRIMERI VEKTORSKIH OBJEKTOV

Pri opisu predmetov je potrebno ločevati med osnovnimi gradniki in kompleksnimi

objekti. Osnovni gradniki so denimo preprosti liki ali telesa, kot so npr. daljica,
lok, krog kvader, krogla in podobno. Kompleksne predmete pa program izdela
tako, da nad osnovnimi gradniki izvede razne matematične operacije, npr. unijo,
presek, razliko. (Več o tem glej 6. vprašanje.)

PRIMERJAVA RASTRSKE in VEKTORSKE GRAFIKE

Prednosti rastrske grafike:

• Človekovo zaznavanje slik. Svet, ki ga vidimo okoli nas je namreč sestavljen

iz množice podrobnosti, ki jih moremo z bitno sliko prikazati na zelo naraven
način.
• Mogoče sorazmerno enostavno izvesti množico fotorealističnih učinkov
(senčenje, osvetljevanje, manipulacije določenih območij slike …), saj ima
vsaka točka določeno barvo, osvetljitev …
• Enostavno tiskanje, saj izhodne naprave, kot so laserski tiskalniki ali
fotoosvetljevalniki izdelajo sliko na enak način kot je predstavljena rastrska
slika – s pomočjo množice obarvanih točk.

Pomanjkljivosti rastrske grafike:

• Delo z rastrskimi slikami zahteva precejšnje količine delovnega pomnilnika,

pa tudi prostora na našem disku. Težave nam predvsem povzročajo slike, ki jih
dobimo s skeniranjem v visokih ločljivostih ali pa jih izdelamo s programi, ki
podpirajo fotorealistično senčenje predmetov (npr. AutoCAD, Micro Lathe
…), saj je njihova velikost lahko nekaj 10 MB do celo 100 MB in več.
• Tudi obdelava obsežnih bitnih slik s primernimi programi je zahtevno opravilo.
Predvsem moramo zagotoviti primerno strojno opremo (hiter procesor, dovolj
delovnega pomnilnika), saj bo v nasprotnem delo zelo počasno in utrujajoče.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Prednosti vektorske grafike:

• Najpomembnejša prednost vektorske grafike je v tem, da se kakovost slike

pri povečavi ali pomanjšavi ohranja, saj so predmeti opisani s pomočjo
geometričnih formul. Ne oziraje se na to, v kolikšni meri bomo povečali
vektorsko sliko, bo ta še naprej ostala enako gladka in ostra (kakor jo pač
zmore natisniti tiskalnik).
• Spreminjamo lahko posamezne dele slike, ne da bi s tem vplivali na preostale
objekte v njej. Objekti v vektorski sliki se lahko med seboj tudi poljubno
prekrivajo.
• Datoteke z vektorskimi slikami zasedajo relativno malo prostora tako v
pomnilniku, kot tudi na disku. Tudi slike s številnimi podrobnostmi zavzamejo
le malokdaj več kot nekaj 100 kB prostora.

Pomanjkljivosti vektorske grafike:

• Nenaraven videz. V naravi se običajno ne srečujemo z ravnimi črtami ampak

bolj ali manj ukrivljenimi. Prav ravne črte pa so podlaga vektorske grafike.
• Druga pomanjkljivost pa je čisto tehničnega značaja – težave pri tiskanju.
Datoteka z vektorsko grafiko lahko vsebuje na tisoče ukazov, ki so namenjeni
krmiljenju tiskalnika, na katerem bomo sliko natisnili. Tako se včasih rado
zgodi, da tiskalnik ne more razumeti vseh ukazov ali pa mu preprosto
zmanjkuje prostora v pomnilniku. Zato se lahko odtis precej razlikuje od
pričakovanega, v najslabšem primeru pa slika sploh ne bo natisnjena

TIPIČNI FORMATI

Rastrska grafika

Bolj znana orodja za delo z rastrskimi slikami so: Paint Shop Pro, Paintbrush,
Photo Paint. Same slike pa zapisujemo oz. shranjujemo v različnih formatih.
Najpogostejše oblike zapisa takšnih slik so: BMP, GIF, JPEG, PNG in TIFF.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

BMP – Windows BitMap

• Postopek za stiskanje: RLE.

• Barvne globine: 1, 8, 24, 32.
• Sliko shranjujemo v originalnem formatu takrat, ko še ni končana in jo želimo
še spreminjati.
• Podatki so shranjeni kot slikovna pika za slikovno piko → zapis je zelo
neučinkovit in datoteka je tako daljša kot bi lahko bila.
• Kodiranje: Informacijo o točkah zapišemo z dvema zlogoma, pri čemer prvi
pomeni število ponovitev, drugi pa indeks v barvni tabeli. Vrednost 0 v prvem
zlogu predstavlja ubežno zaporedje, drugi zlog pa pomeni: 0 za konec vrstice,
1 za konec slike, 2 za odmik naslednje točke (vodoravno ali navpično), 3 za ffh
absolutni način (vrednost pomeni število točk, ki sledijo).
• Primeren je za slike, ki jih nameravamo uporabiti kot tapeto za ozadje.
Pomanjkljivost pa je v tem, da je stiskanje podatkov možno le pri 4- in 8-
bitnih zapisih, torej 24- bitnega zapisa ni možno stisniti.

GIF – Graphics Interchange Format

• Postopek za stiskanje: LZW.

• Barvne globine: indeksirane barvne palete do 256 barv.
• Podpira animacije (omogoča shranjevanje več slik v eni sami datoteki),
prepletanje (je postopno izboljševanje slike, medtem ko se slika še nalaga,
torej sprva motna slika se s časom izostri) in transparentnost (eno izmed
barv v barvni paleti določimo kot prozorno).
• Omogoča učinkovito kodiranje slik visoke ločljivosti in kakovosti. Kodiranje
temelji na uporabi vgrajenega LZW algoritma, ki za zmanjšanje količine
podatkov izkorišča dejstvo, da se določena zaporedja ponavljajo, pri čemer
ne izgubljamo podatkov. Torej najprej poišče slikovne pike z enako barvo in
jih nato indeksira v barvno paleto slike, za kar ima na voljo največ 8 bitov oz.
max 256 barv.
• Uporabljamo ga za: izrezke, risalne sličice, logotipe, animacije, skice …

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

JPEG – Joint Photographic Experts Group

• Postopek za stiskanje: JPEG.

• Barvne globine: 1, 4, 8, 24, 32.
• Omogoča prepletanje.
• Postopek JPEG zmore stisniti rastrske slike na zelo majhno velikost.
Standardni postopek omogoča razmerja približno 10:1, čeprav ni nič
presenetljivega, če uspemo rastrsko sliko stisniti celo v razmerju 100:1. ključ
za tako uspešnost pa je v tem, da pri stiskanju izgubimo del podatkov oz. jih
program prezre in zanemari. Stisnjena slika torej ni povsem enaka prvotni,
vendar je izguba običajno tako majhna, da je s prostim očesom ne bomo
zaznali.
• Sam algoritem pa stisne podatke o sliki tako, da natančno ohrani svetlost
vsake slikovne pike, barve več sosednjih slikovnih pik pa združi in jim priredi
enak povprečni barvni odtenek.

PNG – Portable Network Graphics

• Postopek za stiskanje: DEFLATE.

• Barvne globine: od 1 do 48.
• Omogoča prepletanje, transparentnost, stiskanje slik in korekcijo game
(omogoča nadzor svetlosti slike oz. popravek barvnih vrednosti, ki jih prikaže
monitor).
• Je sorazmerno nov slikovni format, saj naj bi se razvil kot nadomestek
formata GIF, ki je patentno zaščiten, PNG pa je prosto dostopen.
• Pred stiskanjem sliko s pomočjo filtriranja pripravimo na optimalno stiskanje.
Pri vsaki slikovni vrstici izbran precejalni postopek na podlagi barv prejšnjih
točk, napove barvo tekoče točke. Napovedana barva se odšteje od dejanske
barve tekoče točke. Na ta način je precejeno slikovno vrstico pogosto
mogoče stisniti bolj kot neobdelano slikovno vrstico.
• Po filtriranju sliko stisnemo. PNG uporablja nepatentiran postopek stiskanja
podatkov DEFLATE, ki je brezizgubni. Podatki, ki jih želimo stisniti, se
razdelijo na bloke, kjer se vsak blok s pomočjo algoritma LZ77 (išče
ponavljajoča se zaporedja, ki jih zapiše v krajši obliki) pretvori v niz, ki ga
potem kodiramo s pomočjo Huffmanovega kodiranja.
• To je eno najbolj učinkovitih kodiranj, saj datoteko s formatom PNG običajno
stisnemo za 5 do 25 odstotkov učinkoviteje kot pri formatu GIF.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

TIFF – Tagged Image File Format

• Postopek za stiskanje: LZW, JPEG, RLE.

• Barvne globine: 1, sivinske slike do 8, barvne do 24 bitov.
• Format TIFF je vsekakor eden tistih formatov, ki jih lahko brez pomislekov
izmenjujemo med računalniki, ki so osnovani celo na različnih platformah.
Poudarek je na podpori namiznemu založništvu, kjer se uporablja za
skeniranje slik in za računalniško generirane slike.

• Njegova prednost je robustna struktura, saj standard TIFF vključuje

številne vrste bitnih slik, tako glede barvne globine, kot tudi glede algoritmov
za stiskanje in mnogih drugih lastnosti, ki jih preostali rastrski formati sploh
ne poznajo.

• Pri datotekah TIFF poznamo celo vrsto algoritmov za stiskanje podatkov o

točkah v sliki (našteti zgoraj). Od vseh pa je najpogostejši LZW, ki povzroča
tudi najmanj težav. Poleg tega pa moramo vedeti, da so lahko podatki v
datotekah TIFF zapisani tudi v nestisnjeni obliki.

Vektorska grafika

Programi za vektorsko risanje pa so: CorelDraw, Aldus Freehand, Adobe

Illustrator. Vektorski formati se lahko med seboj zelo razlikujejo. Tako bodo
nekateri zapisali le nekaj preprostih ukazov, drugi pa so lahko mnogo bolj
kompleksni. Vsi formati pa si lastijo nekaj skupnih značilnosti. Mednje spada
način kodiranja podatkov in način dela z barvami. Možno pa je v posamezne
formate zapisa vključiti tudi manjše bitne sličice, ki v grobem predstavljajo
vsebino vektorske datoteke.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Primeri formatov vektorske grafike:

SVG - Scalable Vector Graphics (sl. umerljiva vektorska grafika)

Je vektorski format, ki omogoča shranjevanje in prikaz 2D slik (predvsem za

XML (eXtenden Markup Language). SVG izvorno podpira spletni brskalnik Amaya,
v drugih brskalnikih pa so potrebni dodatni programi kot sta Adobe SVG Viewer
ali Corel SVG Viewer. Za razliko od JPG ali GIF slik, katerih velikost je statično
določena, se SVG slike na spletu lahko skalirajo do velikosti okna (velikost in
resolucija se prilagodita velikosti okna). Prednosti SVG:

• manjše datoteke kot pri JPG ali GIF,

• neodvisnost od resolucije (skaliranje in prilagoditev velikosti okna),
• tekstovni napisi in opisi po katerih se lahko išče z iskalniki,
• možnost povezav do delov slike,
• kompleksna animacija.

WMF – Windows Metafile Format

Je grafični format za izmenjavo slik med Microsoft Windows aplikacijami.

Izvorno je bil načrtovan v začetku 1990. WMF lahko shranjuje tako vektorske
kot rastrske slikovne datoteke. Do neke mere je podoben (v namenu in zasnovi)
PostScript formatu in Unix worldu.

ASCII in binarni zapis

Pri zapisu ASCII so črke in številke predstavljene z ASCII kodami. Veliki črki
»A« tako ustreza heksadecimalna koda »41«. Tabelo ASCII sestavlja 256
znakov, vsakemu pa pripada svoja dvoštevilčna heksadecimalna koda. Pri
vektorskih formatih imamo včasih možnost, da izberemo način kodiranja
podatkov. Tako je lahko datoteka v formatu EPS sestavljena iz kod ASCII ali pa
binarnih podatkov. Binarna oblika je vsekakor bolj ekonomična, saj omogoča
mnogo krajši zapis. Pri obliki ASCII potrebujemo za vsak podatek najmanj osem
ničel ali enic.

Vektorski formati se mnogokrat razlikujejo po številu barv, ki jih je moč zapisati

v datoteko. Najpreprostejši formati sploh ne vsebujejo podatkov o barvah in
dopuščajo le delo z eno samo barvo. Boljši vektorski formati pa znajo shraniti
celo 32-bitne barvne podatke

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

FRAKTALI

Fraktal je grafična rešitev matematične enačbe ali algoritma v kompleksi

ravnini. To pa lahko izgleda kot slika kakšnega modernega slikarja, lahko pa se
izkaže kot slika iz narave. Poleg lepote pa fraktali ponujajo tudi matematično
razlago narave. Med fraktale v naravi spadajo tudi gore, obale, oblaki, drevesa in
grmi ter veliko ostalih rastlin. Fraktali so matematična rešitev naravnih oblik in
obenem tudi umetnost na podlagi matematike. Fraktali omogočajo ustvarjalcem
kreirati imaginarne pokrajine na računalniku. Fraktali se delijo na linearne,
katerih osnova je linearna geometrija in nelinearne fraktale, ki imajo osnovo v
kompleksni matematiki.

Lastnosti:

• Ena od lastnosti je samopodobnost oziroma ponavljanje vzorcev pri vseh

povečavah. Veliko rastlin, vključno s praprotjo je sestavljenih iz delov, ki
spominjajo na celoto. Na sliki sta prikazana računalniško generiran list
praproti (vsak listič izgleda kot mala praprot) in prava praprot v naravi (v
primerjavi z računalniško generiranim modelom ni tako natančna, saj na njeno
rast vpliva kar precej zunanjih faktorjev).

• Druga tipična lastnost je neskončna kompleksnost podrobnosti – kompleksnost

fraktala se ohrani, čeprav ga zelo povečamo.
• Formalna definicija fraktala pa uvaja še pojem fraktalske dimenzije. Živimo v
tri dimenzionalnem svetu, v katerem poznamo dolžino, debelino in širino.
Primer takoimenovane dimenzije faktorjev pa je npr. Kochova krivulja, ki ima
le dimenzijo 1,2618.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Poglejmo si še dva primera:

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

OPTIČNE ILUZIJE/PREVARE

Optične prevare so narejene tako, da nam ustvarijo drugačen videz od

resničnega. Torej vidimo stvari, ki sploh niso take. Možgani in oči skleneta
zavezništvo in rezultat je - optična iluzija. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem
pojavom, jih delijo v več kategorij. Oglejmo si nekatere.

Ko opazujemo sliko, so posamezni objekti ločeni zaradi različnih kontrastov.

Nekateri se zlijejo v ozadje, druge pa opazimo. Če pa dovolj dolgo strmimo v
sliko, se oči naveličajo videti enako sliko in enostavno sliko obrnejo. Nenadoma
zagledamo drugo sliko. Ali vidite na sliki tako saksofonista kot tudi ženski obraz?

Pogosto se zaradi drugih objektov na sliki razmerja porušijo in reči, ki so

različno velike, so videti enake. In obratno - enake stvari so videti različno
velike. Tako smo na hitro prepričani, da je desni sredinski krog manjši od levega -
pa sta enaka.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Sedaj pa še preštejmo črne pike.

Vir: http://skala.pef.uni-lj.si/rvi/index.php?
option=com_openwiki&Itemid=39&id=po:rastrska_in_vektorska_grafika

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Primer rasterske grafike

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rgb-raster-image.png

Osnove obdelovanja slik

Rasterska grafika
Rasterska grafika je shranjena v računalniku v obliki pikslov. Ti piksli vsebujejo
barvo slike ter informacije o njeni svetlosti. Programi za obdelovanje slik lahko
spremenijo piksle, da izboljšajo ali kako drugače spremenijo sliko. Piksle lahko
spreminjajo v skupini ali pa posamezno. Če bi hoteli rastersko sliko raztegniti oz.
povečati preko njene privzete velikosti, bi zaradi izgube informacij, slika
postajala vedno bolj, po domače, kockasta oz. nejasna.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

slika na privzeti ločljivosti enaka slika povečana oz. raztegnjena

Vektorska grafika
Obstajajo pa orodja za delo z vektorsko grafiko, kot je naprimer Adobe
Illustrator, Inkscape, CorelDraw ali Flash. Vektorske grafike so shranjene kot
opis linij, bezierjevih krivulj ali kot tekst. Kar pomeni da jih lahko poljubno
preoblikujemo, povečamo, pomanjšamo brez da bi se podatki izgubili in bi dobili
načeto sliko.Veliko lažje je rasterizirati vektorsko grafiko, kot pa vektorizirati
rastersko grafiko. Kako vektorizirat rastrsko grafiko, je predmet veliko raziskav
na tem področju. Ljudje radi uporabljajo vektorsko grafiko ker je zelo enostavna
za manipulirat oz spreminjat.. Lahko jo rasteriziramo pri katerikoli ločljivosti.

izrez maksimalno povečane krivulja ustvarjena v programu za

krivulje obdelavo vektorske grafike

Programi za obdelovanje slik, lahko spremenijo piksle, da izboljšajo ali kako

drugače spremenijo sliko. Piksle lahko spreminjajo v skupini ali pa posamezno.

Vir: http://www.academia.si/clanek/42-digitalna-temnica/stran-1.html

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Najbolj uporabljeni programi za obdelavo fotografij so:

• Paint Shop Pro (psp)
• The Gimp
• Photoshop (elements)

Paint Shop Pro (psp)

Paint Shop pro je program za obdelavo bitnih slik in vektorske grafike za

računalnike na katerih teče operacijski sistem windows. Podpira tako rastersko
kot vektorsko grafiko, čeprav je osredotočen bolj na rastersko, za razliko od
Photoshopa, ki podpira le uvoženo vektorsko grafiko iz drugega Adobovega
programa, Illustratorja. PSP Je dober program, katerega odlika je manjša
požrešnost od konkurenčnega Photoshopa ter predvsem veliko nižja cena. Trudi
se biti uporabniku prijazen in mu na nekaterih področjih dobro uspeva, vendar
ima po drugi strani precej neroden vmesnik.

The Gimp

Gimp je program za obdelavo rasterske grafike z, tako kot PSP, nekaj podpore
vektorski grafiki.
Večinoma se ga uporablja pri izdelovanju logotipov, povečevanju in izrezih
fotografij, spreminjanju barv, kombiniranju večih slik, odstranjevanju
nezaželenih lastnosti. Lahko ga tudi uporabimo za izdelovanje osnovnih animiranih
GIFov. Pogosto se uporablja kot zastojnsko nadomestilo Photoshopa.

Photoshop + Photoshop elements

Gigant Adobe systems je na Forbesovi lestvici največjih programskih hiš šele na

petnajstem mestu, toda po razširjenosti med navadnimi uporabniki je najbrž
precej višje. Ne posedujejo toliko različnih programov kot nekatera konkurenca
ampak znamka Photoshop je pač sinonim za delo z digitalno fotografijo. Izraz
fotošopanje je ponarodel nekako tako kot guglanje..

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Ko so ga izdelali v samem začetku devetdesetih je večina fotografov vstrajala

pri analogni fotografij in njeni obdelavi v temnicah. Uporabljal se je bolj za
obdelovanje slik objavljenih v kakšnem časopisu ali pa malo kasneje za objavo na
spletu. Šele s pohodom digitalne fotografije, ki se je začela v drugi polovici
devetdesetih je photoshop prišel v širšo uporabo. Je absolutni standard pri
obdelavi rasterske grafike in fotografije zato sem bom v seminarski nalogi
osredotočil nanj.

Je povezan z ostalo programsko opremo od Adoba. Datoteke v Photoshopovem

formatu .PSD, lahko izvozimo v ali iz programa ImageReady, Adobe Illustrator,
Adobe Premiere Pro, After Effects in Adobe Encore DVD.

PHOTOSHOP

(Pra)zgodovina Photoshopa
Thomas Knoll se je leta pripravljal na doktorat iz računalniške grafike. Za
diplomsko nalogo je izbral videz digitaliziranih fotografij na računalniku. Ker ni
bil zadovoljen z prikazom sivin na svojem macintoshovem monokromatskem
zaslonu, je začel programirat algoritme za simuliranje sivih tonov. Njegovo delo
je začelo zanimat tudi brata Johna, izkušenega v delu z grafičnimi postajami. V
nekaj mesecih sta skupek rutin razširila v samostojno orodje za bitne slike
imenovano Display, kasneje ImagePro. Ko sta zaslutila komercialno vrednost
izdelka, se je leta 1988 John podal iskat investitorje. Med tem se je program že
preimenoval v Photoshop. Okoli dvesto izvodov programa verzije 0.87 je bilo
priloženih skenerjem proizvajalca BarneyScan in to je bil tudi prvi tržni uspeh.
Ko je disketa z programom prišla do odgovornih pri Adobu, se se ti kljub
dogovarjanju z drugo firmo hitro odločili za PhotoShop. Premetena Knollova kode
nista prodala, marveč sta jo dala v najem in pri tem veliko pokasirala. Prvi
PhotoShop, PhotoShop 1.0 je za macintosha izšel februarja 1990. Windowsi so
PhotoShop dobili šele konec leta 1992, verzijo 2.5.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Začetne verzije

Slika: Photoshop 1.0

1.0 Prvi izvod je bil vsekakor uspeh, kljub nekaterih hroščem. Adobova ključna
poslovna odločitev je bila, da predstavi PhotoShop kot relativno enostavno
orodje za vsakogar, za razliko od večine ostale grafične programske opreme
tistega časa, ki je bila namenjena specijalistom.
Z Photoshopom boš na domačem računalniku lahko dosegel stvari, za katere bi
pred tem rabil ogromno drage opreme. Vsaj takšne so bile obljube.

Čeprav so bile začetne verzije programa precej revnejše od današnjih, je že

tedaj bilo na voljo precej znanih filtrov… meglenje, odstranjevanje šuma,
ostrenje…

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

2.0 - Z drugo verzijo so začeli širit nabor orodij. Dodane so bile Bezierjeve
krivulje, pen tool, vnos in rasterizacija datotek iz Illustratorja ter zelo
pomembno podporo barvam CMYK. Tako je Photoshop prvič postal zanimiv za
ljudi , ki se ukvarjajo s tiskom.

2.5 - Do te verzije je Photoshop bil narejen le za Macintoshe. Od tukaj dalje

tudi za Okna.

3.0 – Od tretje verzije se je pričakovalo veliko, zato si je morala ekipa zmisliti

nekaj pomembnega. Predstavili so layerje oz. plasti. Od takrat do danes so layerji
najpomembnejša pridobitev Photoshopa in stvar, ki je končno prepričala mnogo
ljudi.

Adobe Photoshop CS3

Najnovejša različica programa, ki je izšla novembra leta 2007. Na voljo je v dveh

različicah; Kot Adobe Photoshop CS3 ter Adobe Media:Photoshop CS Extended.
Razlika je predvsem v tem, da Extended podpira 2D in 3D grafiko.

Photoshop CS3 omogoča avtomatsko razvrščanje in spajanje plasti (za napredno

urejanje). Prav tako pa na novo dodani filtri dodajajo moč orodjem.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Adobe_Photoshop

Kasnejše verzije

Sicer se nič ni približalo revolucionanosti layerjev ampak je kljub temu prišlo do

mnogih sprememb in izboljšav ter pri verziji 5.5 so dodali še program
ImageReady, ki je Photoshopu dodal spletno usmerjena orodja in funkcije.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Format

• PSD format
Photoshopov lasten format, ki shrani vse potrebne opcije za nadaljno obdelavo za
razliko od naprimer formata .jpg ki ne podpira ne layerjev in ne transparentnosti.
Zaradi popularnosti Photoshopa je format .PSD širše uporabljan in v nekaterih
primerih podpiran tudi od konkurence.

• PSB format
(Photoshop Big) format je novejša verzija .PSDja zasnovana za datoteke večje
od dveh gyga bytov.

Uporaba Photoshopa

Photoshop se uporablja za veliko različnih stvari. Je nepogrešljivo orodje tako

fotografom, kot oblikovalcem, ter tudi ilustratorjem. Uporablja pa se tudi v
druge namene recimo pri oblikovanju video iger kot orodje za izdelovanje in
nanašanje tekstur.

Uporaba v fotografiji

Splošne izboljšave, retuše

Fotografi Photoshop uporabljajo za veliko različnih namenov. Za povprečnega
fotografa, ki bi svojo fotografijo rad le izboljšal.. izostril,izrezal ali kaj
podobnega so na voljo mnoga orodja, nekaterih je celo več za vbistvu enako stvar
le da se nekatera zadeve lotijo bolj podrobno in specifično, nekatera pa so bolj
splošna in samoumevna za uporabo. Če se nekomu ne ljubi ukvarjat z različnimi
orodji za polepšavo slik lahko vedno uporabi avtomatske korekture, ki v večini
primerov prav dobro opravijo nalogo. Če vemo, da slika ne bo šla v objavo,
resnično ni meje pri manipulaciji slike, če pa hočemo sliko objavit pa moramo
poznati ne najbolj jasno začrtana pravila kaj se sme in kaj ne.

Lažja dostopnost do teh tehnik posledično pomeni več retuširanih fotografij. Ali
lahko rečemo, da ima retuširana fotografija večjo sporočilnost? Ali je dodatek
kontrasta ali osvetlitve že retuša? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje moramo
najprej definirati, kdaj neko fotografijo označimo kot retušo.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Kdaj je fotografija retuširana?

Ob tem vprašanju se krešejo mnenja Večino časa je tako ali tako pomembna
estetska komponenta.. Če kak detajl moti in ga avtor izbriše, ali s tem
fotografijo izboljša?

Nekih splošno priznanih in potrjenih pravil o tem kaj je retuša in kaj ne, še ni
postavljenih.. Recimo da smo nekomu dali svojo fotografijo. Pove nam, da jo bo
popravil in objavil v časopisu.

Za kakšne popravke mu lahko damo dovoljenje, brez strahu da se bo v časopisu

znašla slika, ki ne prikazuje ravno realnih okoliščin v katerih je bila fotografija
posneta?
Lahko približno opišemo pravila pred katerimi bi lahko bili brez strahu, da bo
sporočilna komponenta naše fotografije okrnjena.

Dovoljeno:

Izrez (crop), Ostrenje, Korekcija osvetlitve (samo v taki meri, da se detajli s

slike ohranijo), korekcija barv (samo če se ne spremenijo resnične barve),
pretvorba v črno belo (če je neselektivna in celotna), odprava tehničnih napak
(prah in praske, digitalni šum.)

Ni dovoljeno:

Dvojna ekspozicija, združevanje fotografij ali dodajanje detaljov z drugih

fotografij, risanje na fotografiji, mehčanje (blurr), odprava ali dodajanje
nezaželjenih a realnih detajlov, barvanje črno belih fotografij, uporaba
kreativnih filtrov.

Meje med digitalno sliko in fotografijo dejansko ni tako lahko postaviti. Potrebno
je vedeti, da so se tudi na negativih delale določene korekcije tako med
razvijanjem, kot po njem.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

High dynamic range (HDR)

Slika: HDR slika združen iz treh različnih osvetlitvah

Photoshop se uporablja tudi, pri montaži HDR fotografij. HDR tehnika

fotografiranja nam omogoča, da se na sliki vidijo tudi podrobnosti, ki so drugače
preveč zasenčene ali pa preosvetljene. Najpomembneje je, da slika ni dinamična,
saj bi to kasneje pomenilo nejasno sliko. Ko fotografiramo naredimo več slik…
nekatere na optimalne nastavitve, nekatere preosvetlimo in nekatere
nadosvetlimo. Da ta tehnika pride do izraza moramo seveda uporabiti program, ki
nam omogoča da te slike sestavimo skupaj. Morali bi dobiti sliko, na kateri so
dobro vidni tako deli, ki so normalno v temi in deli, ki so normalno preosvetljeni.

Najbolj razširjen program za montažo HDR slik je Photoshop, čeprav ni edini saj
so tukaj še nekateri zmogljivi programi kot sta photomatix ter artizenhdr. Po
teh programih
ponavadi posežemo če bi radi nardili še bolj izrazite HDR slike, ki mnogokrat
zgledajo že nerealistične

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Slika: HDR fotografija bolj pravljičnega izgleda

Panoramske fotografije

Photoshop se uporablja tudi za ustvarjanje panoram. Prave panoramske slike bi

naj zajele vidno polje vsaj enako ali pa večje od človeškega očes medtem ko bi
vsebovala podrobnosti o celotni sliko. Najpogostejši način za ustvarjenje
panoramske slike, je združenje večih običajnih slik slikanih ponavadi v
vodoravnem zaporedju z kakšnim namenskim programom ali pa z v našem primeru
z Photoshopom v eno sliko z večjim vidnim poljem.

Panoramske fotografije je mogoče delat tudi brez združevanja običajnih

fotografij ampak z širokotno lečo ali fisheyem. Lahko pa tudi združimo več
fotografij narjenih z fisheyem in dobimo toliko bol obsežno sliko… tudi z 360
stopinjskim vidnim poljem. 360 stopinjske panorame so popularne tudi zato, ker
lahko z določenimi programi sliko projeciraš na način da nastane iluzija, kot da si
res v prostoru.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Illustratorji, oblikovalci
Ilustratorji in oblikovalci oz. designerji poleg Photoshopa in ostalih programov za
rastersko obdelavo precej uporabljajo tudi vektorske programe. Še posebej
oblikovalci kakšnih logotipov , letakov(flyerjev) in internetnih strani. Saj se v
tem primeru ne rabijo že med delom odločit kakšne velikosti naj bojo objekti,
ampak jih sproti prilagajajo.

“Matte painting”

Digitalni “matte painting” se povečini uporablja v filmih. Digitalni umetnik

naprimer z pomočjo photoshopa preko ponavadi že obstoječe fotografije
,naprimer gore ali hiše, nariše , v večini primerov, fotorealistično sliko z
določenimi spremembami, ki so potrebne za na film. Cilj “matte painting-a” je
ustvariti realistićne vizualne učinke , za katere se občinstvo ne zaveda da so
učinki, ampak zgledajo kot del integrirane režiserjeve vizije.

Matte painting je obstaja že vse odkar poznamo film, vendar so včasih tehnike
bile čisto drugačne od današnjih digitalnih, ko imamo na voljo močna orodja kot
so Photoshop in podobni. Včasih so “matte” sliko začeli risat iz nič , danes se
večina slik začne z nekim obstoječim ozadjem, čemur sledi barvanje posmeznih
plasti oz. layerjev.

Če ne posedujete risalne plošče zna bit “matte painting” precej težje izvedljiv,
ne pa nemogocč.
Kljub temu da lahko “mate” sliko naredimo v photoshopu s pomočjo obstoječih
fotografij, ne pomeni da je delo lahko in za vsakogar saj je vsekakor potrebno
nekaj risarskega talenta in spretnosti.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Slika: Primerjava originalne neobdelane fotografije in kasnejšega “matte

painting-a

Oblikovalci (design)
Dizajnerji uporabljajo tako vektorske programe kot tudi Photoshop in ostale
sorodne programe.Odvisno od potreb. Oblikovalci spletnih strani vedno več
uporabljajo samo vektorske programe (Flash,Illustrator). Nekatere strani so v
celoti oblikovane v , naprimer, Flashu. Zdaj, ko je Adobe prevzel Macromedio…
prvotne avtorje Flasha, je kombiniranje med tema dvema programoma še lažje.
Večino rasterskih elementov, je sestavljenih, oblikovanih, spremenjenih v
Photoshopu medtem ko se za kakšne dinamnične predstavitve ali pa spletne
strani uporablja Flash. Tako vidimo, da je za gladko oblikovanje spletnih strani
potrebna cela paleta programov. Podobno je tudi pri letakih, vizitkah itd. Če
recimo želimo preprosto lično vizitko jo raje naredimo v kakšnem vektorskem
programu. Na drugi strani, če želimo ustvarit barvit letak za kakšno zabavo, z
slikami množic,pleaslk ali DJ-ev bomo večinoma ustvarjali v rasterskih programih.

Sklep

Sistem fotografijranja že vse od svojega začetka v zgodnjem 19 stoletju deluje

po približno enakem osnovnem principu, le da se je do danes močno
perfekcioniral.
Podobno je bilo tudi z fotolaboratoriji in retuširanjem fotografij, ki se je začelo
razvijat v začetku 20 stoletja, vse do pohoda digitalne fotografije, ki je s seboj
prinesla programsko opremo za obdelovanje fotografij in grafike ter
revulocionirala način naknadnega obdelovanja fotografij.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Spreminjanje fotografij po lastni volji ter ukvarjanje z grafiko, zavoljo

naprednih programov, še nikoli ni bilo lažje. Mislim pa, da je kljub problemu, da
lahko vsak z računalnikom iz naslonjača profesionalno popravlja in retušira
fotografije, še vedno najbolj pomembna estetska vrednost fotografije in tako bo
najbrž tudi ostalo.

Uporaba Photoshopa v fotografiji:

• Splošne izboljšave, retuše
• High dynamic range (HDR)
• Panoramske fotografije

Vir: http://www.academia.si/clanek/42-digitalna-temnica/stran-2.html

Špela Sitar, 2009

 Univerza v Ljubljani, Programska oprema

OPIS PROGRAMA

GLAVNO OKNO

Spodnja slika prikazuje programsko okno programa.

Okvir z orodji, Vrstica z meniji

ki jih
uporabljamo
za risanje

Plavajoče
palete

Okvir, ki predstavlja
robove lista

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Adobe Illustrator CS3

Adobe Illustrator CS3 dovoljuje kreiranje zapletenih umetniških risb navidezno

za vsak medij. Industrijski standard med risarskimi programi, prilagodljiv barvni
nadzor in profesionalna tipografska orodja, pomagajo pri uresničitvi vaših idej in
prostem preizkušanju zamisli, medtem pa vam funkcije z lahkim dostopom,
prihranijo obilo časa in olajšajo delovni potek. Izboljšano delovanje in tesno
povezovanje z ostalimi programi Adobe, vam prav tako pomaga pri izdelovanju
izrednih grafičnih oblik za tisk, splet, interaktivnih vsebin in gibljivih slik.
S programom Adobe Illustrator CS3 odkrijte nove poti doživljanja barv, delajte
hitreje z novimi risarskimi in nadzornimi orodji ter izdelajte grafične podobe za
tisk, splet, prenosne vsebine in gibljive grafične oblike:

• Žive barve
• Povezava z Adobe Flashom
• Risarska in nadzorna orodja
• Izboljšano delovanje
• Nadzorna plošča
• Radirka
• Nov profil dokumenta
• Orodje za izrezovanje
• Izolacijski način
• Flash simboli

Vir: http://www.digiars.si/adobe/illustrator/adobe_illustrator_cs3_opis.asp

Nekaj osnovnih lastnosti:

Live Trace
Hitro in natančno konvertirajte fotografije, skenirane slike ali poljubne bitne
slike v vektorsko grafiko z orodjem Live Trace.

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Live Paint
Obarvajte poljubni del risbe, ali uporabite prekrivajoče poti, da bi kreirali nove
oblike, z orodjem Live Paint, ki intuitivno obarva risbo in avtomatsko odkrije,
popravi luknje.

Napredna tipografija
Z več kot 100 OpenType pisavami enostavno kreirajte in nadzirajte tipografijo,
slog črk in odstavkov, kompozicijo odstavkov, podčrtavanje in prečrtanje, učinke
prosojnosti in več.

Control paleta
Odkrijte nove funkcije, obstoječe pa so veliko hitrejše, v vsebinsko občutljivi
paleti Control. Dostop do izbirnih orodij iz ene lokacije izloči nujno uporabo več
palet sočasno.

Prilagodljivo delovno okolje

Delajte učinkoviteje in prilagodite vaš zaslon z uporabo prilagodljivega delovnega
okolja za prikaz palet, ki jih nujno potrebujete na zaslonu za izvajanje
določenega dela. Shranite, izmenjajte ali dostopite do delovnega okolja
kadarkoli, ali uporabite predloge delovnega okolja.

Adobe Illustrator je podobno, kot Photoshop plačljiv program. Prav tako je eden
izmed najbolj uporabnih in uporabljenih vektorskih programov na svetu.
Struktura programa je zopet podobno kot pri programu Photoshop kompleksna.
Za obvladanje programa potrebujemo več mesecev.

Sistemske zahteve (Windows):

• procesor Intel® Pentium® 4, Intel Centrino®, Intel Xeon® ali Intel

Core™ Duo
• Microsoft® Windows XP s servisnim paketom 2 ali OS Windows
Vista™ Home Premium, Business, Ultimate ali Enterprise (32-bit)
• 512 MB pomnilnika (priporočljivo 1 GB)

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

• 2GB prostega prostora na trdem disku (med namestitvijo je potreben

še dodaten prostor)
• 1024x768 ali boljša ločljivost monitorja, 16-bitna video kartica
• pogon DVD-ROM
• povezava na splet ali telefonska povezava za aktivacijo izdelka
• širokopasovna povezava na splet za fotografije Adobe Stock Photos*
in ostale storitve

Vir:
http://skala.pef.uni-lj.si/vih0809/skupina7/Joomla/index.php?
option=com_content&task=view&id=54&Itemid=106

Raziskovanje novih poti z osnovnim orodjem za vektorsko risanje

Programska oprema Adobe® Illustrator® CS4 je obsežno okolje za vektorsko

grafiko z novo prosojnostjo prehodov in več risalnimi ploščami, s katerimi lahko
raziščete učinkovitejše načine oblikovanja.

Jezikovne različice

Izdelek je na voljo v teh jezikih:

• brazilska portugalščina, poenostavljena kitajščina, tradicionalna

kitajščina, češčina, nizozemščina, danščina, angleščina, francoščina,
nemščina, madžarščina, italijanščina, japonščina, korejščina, poljščina,
ruščina, španščina, švedščina, turščina, ukrajinščina

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Sistemske zahteve

Windows

• 2 GHz ali hitrejši procesor

• Microsoft® Windows® XP s servisnim paketom SP 2 (priporočen je SP 3)
ali Windows Vista® Home Premium, Business, Ultimate ali Enterprise s
servisnim paketom SP 1 (preizkušeno za 32-bitna operacijska sistema
Windows XP in Windows Vista)
• 512 MB RAM-a (priporočeno 1 GB)
• 2 GB prostora na trdem disku za namestitev; med namestitvijo mora biti
na voljo še nekaj dodatnega prostora (namestitev na shranjevalne medije
flash ni mogoča)
• Zaslon z ločljivostjo 1024 x 768 (priporočeno 1280 x 800) s 16-bitno
grafično kartico
• Pogon DVD-ROM
• Za spletne storitve je zahtevana širokopasovna internetna povezava**

Mac OS

• Procesor PowerPC® G4 ali G5 ali Intel®

• Mac OS X v10.4.11–10.5.4
• 512 MB RAM-a (priporočeno 1 GB)
• 2 GB prostora na trdem disku za namestitev; med namestitvijo mora biti
na voljo še nekaj dodatnega prostora (namestitev na pogon z datotečnim
sistemom, ki razlikuje velike in male črke, ter na shranjevalne medije flash
ni mogoča)
• Zaslon z ločljivostjo 1024 x 768 (priporočeno 1280 x 800) s 16-bitno
grafično kartico
• Pogon DVD-ROM
• Za večpredstavnostne funkcije potrebujete programsko opremo
QuickTime 7
• Za spletne storitve je zahtevana širokopasovna internetna povezava**

Vir: http://www.adobe.com/si/

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

http://blog.pef.uni-lj.si/tejaa/2008/11/18/orodja-za-vektorsko-in-rastrsko-
grafiko/

NAMESTITEV

Na spletni strani: http://www.brothersoft.com/adobe-illustrator-60489.html, ki

je prikazana spodaj, si enostavno namestite program.

Koraki poteka namestitve si sledijo v naslednjem zaporedju.

1.KORAK

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

2. KORAK

3. KORAK

Špela Sitar, 2009

Univerza v Ljubljani, Programska oprema

4. KORAK

OPIS PROGRAMA

GLAVNO OKNO

Spodnja slika prikazuje programsko okno programa.

Okvir s plavajočimi paletami.
Vrstica z meniji Palete so pogosto združene v
skupine

Vrstica stanja
Drsna trakova

Okno z dokumentom oz. risbo. V

Špela Sitar, 2009
Okvir z orodji, ki Okvir, ki
naslovni vrstici okna z dokumentom
jih uporabljamo za predstavlja
je izpisano ime risbe in trenutna
risanje robove lista.
povečava, izražena v odstotkih
Univerza v Ljubljani, Programska oprema

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Adobe_Illustrator,
http://www.adobe.si/adobe_illustrator_cs3_opis.asp

Špela Sitar, 2009