LIKOVNA TEORIJA

Likovni element
PROSTOR -
PERSPEKTIVA

mag. Jasna Kralj Pavlovec

Uvod
Likovna teorija je interdisciplinarna
veda, ki raziskuje likovna izrazna
sredstva in zgradbo
likovnih/prostorskih del.

Likovna teorija se ukvarja z analizo

likovnih elementov, spremenljivk in
načel likovnega reda.
Uvod
Vsem likovnih ustvarjalcem –
slikarjem, kiparjem, arhitektom,
oblikovalcem,… so znani skupni
likovni pojmi, kot so: točka, črta,
linija, barva, oblika, ploskev,
prostor, itd.

Likovna teorija je osnova / slovnica

likovnega izražanja.
Likovna kompozicija
V kompoziciji uporabljamo likovne elemente,
spremenljivke in zakonitost skladnje.
Organizacijske principe kompozicije
imenujemo kompozicijski elementi:
 Proporc (razmerje in sorazmerje)
 uravnoteženost
 ritem
 kontrast
 harmonija
 dominacija
 enotnost
Likovne spremenljivke
Likovne spremenljivke oz. variable so
pojmi, ki predstavljajo lastnosti oblik in
likovnih elementov.
Likovne spremenljivke / variable so:
 tekstura
 število
 gostota
 smer
 velikost
 položaj
 likovna teža
Likovne prvine
Likovne oblike so osnovni pojmi likovnega
izražanja. Razdelimo jih na orisne in
orisane likovne prvine oz. elementi:

Orisne prvine: Orisane prvine:

 točka  oblika
 linija (črta)  ploskev
 svetlo – temno  prostor
 barva
likovni elementi
PROSTOR
Vsebina predavanja:
2. Prostor v
upodabljajočih
umetnosti
3. Organoleptično
zaznavanje prostora
4. Zlati rez
5. Prostorski križ
6. Projekcije
 likovni elementi
PROSTOR
Prostor je orisana likovna prvina.
1. Arhitektura – tridimenzionalno
oblikovanje prostora (prostor in čas)
2. Kiparstvo – tridimenzionalno
oblikovanje (gibanje okoli oblike)
3. Slikarstvo – dvodimenzionalno –
oblikovanje prostora s prostorskimi
ključi
4. Vizualne komunikacije – likovni
prostor
 likovni elementi
PROSTOR
1. Prostor v arhitekturi
Arhitekturni prostor (pozitivni in negativni
grajeni prostor) zaznavamo z vsemi čutili
na fizičnem, psihološkem in čustvenem
nivoju. Pomemben je ČAS – gibanje skozi
prostor, ki omogoča kontinuirano
spreminjanje vizualnih vtisov,
večanje/manjšanje objektov, svetlobe,…
Pozitivni arhitekturni prostor je grajen prostor
– objekt; negativni prostor je urbanistični
vmesni prostor – ulice, trgi, parki, križišča,
dvorišča – mestni prostor.
 likovni elementi
PROSTOR
1. Prostor v arhitekturi
 likovni elementi
PROSTOR
2. Prostor v kiparstvu
Kiparski prostor je prostor mase, kjer so
značilne konkavne in konveksne oblike.
Negativni prostor sooblikuje plastiko.

Instalacije že posežejo v arhitekturni prostor.

Reliefna plastika se približuje slikarskim

prostorskim ključem, ki so značilna za
oblikovanje ploskev
 likovni elementi
PROSTOR
3. Prostor v slikarstvu
Dvodimenzionalni prostor je omejen s
formatom slikarske ploskve. Navidezni
tridimenzionalni prostor ustvarjamo s
poznavanje prostorskih ključev oziroma
globinskih vodil.
To so monokularni prostorski ključi – globino
prostora lahko zaznamo tudi samo z enim
očesom
 likovni elementi
PROSTOR
4. Likovni prostor
Likovni prostor izhaja iz naravnega in
psihološkega prostora. Oblikujemo ga z
izraznimi likovnimi sredstvi. Zaznavanje
likovnega prostora je posledica
selektivnega opazovanja posameznika. Je
proces, pri katerem iz naravnega prostora
nastane psihološki prostor – prostor
doživljanja in trenutnega počutja.
likovni elementi
PROSTOR
Organoleptično zaznavanje prostora:
 z osnovnimi čutili
 vid
 sluh
 vonj
 čutenje
 tretje oko,…
likovni elementi
PROSTOR
Antropomorfno zaznavanje prostora:
 Človek kot merilo prostora
Leonardo da Vinci Le
Corbusier
likovni elementi
PROSTOR
Zlati rez
Zlati rez je harmonično sorazmerje, za
katerega velja, da je večji del (Major) proti
manjšemu (minor) v istem razmerju kot
celota proti večjemu delu. Razmerje je M:m
= 1.618

Zlati rez so pri upodabljajočih umetnostih

uporabljali Egipčani in Grki
likovni elementi
PROSTOR
Zlati rez - konstrukcija
Konstrukcija zlatega reza iz pravokotnega
trikotnika v merilu 1 : 2.

2
likovni elementi
PROSTOR
Zlati rez – geometrijska
konstrukcija
 izpeljava iz diagonale razpolovljenega
kvadrata
likovni elementi
PROSTOR
Zlati rez – geometrijska
konstrukcija
 delitev pravokotnika z diagonalami na
kvadrat in pravokotnik v razmerju zlatega
reza.
likovni elementi
PROSTOR
Zlati rez – geometrijska
konstrukcija
 izpeljava konstrukcije spirale v zlatem rezu
s pomočjo diagonal
likovni elementi
PROSTOR
Zlati rez - pentagram
Diagonale pentagrama se sekajo tako, da so
njihovi deli med seboj v zlatem rezu.
V naravi je veliko rastlin (delov rastlin), pa
tudi živali v obliki pentagrama.
likovni elementi
PROSTOR
Zlati rez -
človek
V 19.st. je Zeising
analiziral človeško
telo po ključu
zlatega reza.
Le Corbusier
sestavi nov merski
sistem na osnovi
človeškega telesa
in zlatega reza
 likovni elementi
PROSTOR
Prostorski križ
Je navidezni ravninski sistem z med seboj
pravokotnimi ravninami, ki se glede na
horizont delijo na spodnji in zgornji del in
glede na oko opazovalce na sprednji in
zadnji del ter na levi in desni del. To je
človekov vidni zaznavni prostor.

Prostorski križ:
 očesna ravnina oz. ravnina horizonta
 frontalna ravnina
likovni elementi
PROSTOR
Prostorski
križ
 likovni elementi
PROSTOR
Prostorski ključi ali globinska vodila

Prostorski ključi ustvarjajo na slikovni ploskvi

iluzijo prostora.

Večina monokularnih globinskih vodil ustvarja

stopnjevanje določenih oblik v globino z
uporabo centralne perspektive.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

3. Linearna perspektiva
Uporablja gibanje linij, ki navidez konvergirajo k
enemu ali več bežiščem na horizontu in
vodijo oko v navidezno globino prostora.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

2. Stopnjevanje velikosti predmetov/likov

Večji predmeti so bližje, manjši so oddaljeni
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

3. Krajšanje razdalj med predmeti/liki

Enake razdalje med predmeti / liki se v
centralni perspektivi krajšajo glede na
oddaljenost od opazovalca.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:
4. Stopnjevanje gostote
struktur
Gostota strukture na površini
predmetov/ploskev se z
oddaljenostjo stopnjuje.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

5. Izginjanje podrobnosti / detajlov / ostrine

Podrobnosti z oddaljenostjo izginjajo.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

6. Atmosferska ali zračna perspektiva

Temelji na atmosferskem pojavu, ki oddaljene predmete zastira
bolj ali manj gosta plast ozračja in zastre barve in detajle
oddaljenih predmetov, največkrat v sivo ali modrikasto barvo.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

7. Barvna perspektiva
Sloni na psiholoških občutkih, ki jih povzroči
navidezno približevanje toplih in navidezno
oddaljevanje hladnih barv.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

8. Ključ svetlosti
Svetli predmeti so videti bližje kot temni. Na
temnem ozadju delujejo svetli predmeti
blizu, na svetlem ozadju se približevanje
svetlih ploskev spremeni.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

9. sence
Nasebne in vržene sence ustvarjajo prostorski
učinek. Nasebna senca oblih teles je
stopnjevana, oglata telesa imajo robne
kontraste. Vržena senca oblikuje okoliški
prostor.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

10. Mesto predmetov v vidnem

polju
Predmete na spodnjem robu
slike dojemamo kot bližje,
zgornje pa bolj oddaljene.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih vodil:

11. Prekrivanje
Oblika, ki ima neprekinjen obris je spredaj;
oblika, ki ima prekinjen obris je zadaj. To je
najmočnejši globinski ključ.
 likovni elementi
PROSTOR
Vrste globinskih
vodil:
Poleg monokularnih
globinskih vodil poznamo
še navidezno spreminjanje
predmetov v daljavi zaradi
binokularnega gledanja.
Bližje predmete vidimo
bolj plastično, oddaljene
pa bolj kot silhuete.

Konvergenca linij, manjšanje figur in

likovni elementi
PROSTOR
Projekcije:
Glede na izhodišče projecirnih žarkov
ločimo dve osnovni vrsti projekcij:
Vzporedna / Bežiščna perspektiva
paralelna perspektiva
(aksonometrija)
likovni elementi
PROSTOR
Vzporedna/ paralelna projekcija:

Glede na kot projecirnih žarkov, ki

padejo na ravnino ločimo:
 Pravokotno projekcijo
 Poševno projekcijo
 likovni elementi
PROSTOR
1. Pravokotna projekcija
a. ortogonalna projekcija
Je projekcija na dve ali
tri slikovne ravnine.

 vodoravna ravnina – TLORIS

 navpična ravnina – NARIS
 stranska ravnina – STRANSKI RIS
likovni elementi
PROSTOR
1. Pravokotna projekcija
b. aksonometrija
Je projekcija na eno ravnino. Osnova so tri
med seboj pravokotne osi x, y in z, ki se
sekajo v točki 0.
 izometrija – skrajšava je enaka na 3. oseh
 dimetrija – skrajšava je enaka na 2. oseh
 trimetrija – skrajšava je na vseh oseh
drugačna
likovni elementi
PROSTOR
1. Pravokotna projekcija
b. aksonometrija
1. izometrija – skrajšava je enaka na 3.
oseh

30° 30°
 likovni elementi
PROSTOR
1. Pravokotna projekcija
b. aksonometrija
2. dimetrija – skrajšava je enaka na 2. oseh

7° 42°
 likovni elementi
PROSTOR
1. Pravokotna projekcija
b. aksonometrija
3. trimetrija – skrajšava je na vseh oseh
drugačna

18°
5°
likovni elementi
PROSTOR
2. Poševna projekcija
a. kavalirska projekcija
Je frontalna poševna projekcija
, kjer vzporedni žarki padejo
na slikovno ravnino pod
določenim kotom; ploskve
vzporedne s slikovno
ravnino ohranijo svojo
45°
obliko in velikost.
likovni elementi
PROSTOR
2. Poševna projekcija
b. Vojaška aksonometrija
PERSPEKTIVA
(lat. Perspicere – videti skozi.)
Način predstavljanja 3D prostora na slikovni ploskvi.
Primerna za predstavitve predmetov, objektov in
notranjih prostorov
1. centralna perspektiva
(enobežna)
1. centralna
ali
enobežna
perspektiva
Klasično konstruiranje
perspektive:

■ Narišemo tloris in
naris/prerez v merilu
■ Določimo smeri pogleda
O – oko / stojišče
SR – slikovna ravnina / položaj
Vh – višina horizonta
Bd – bežišče diagonal, bežišče
vseh premic, ki so med
seboj vzporedne (kot 45°)
Bežišče določimo tako, da
položimo skozi očišče O
premico, ki je vzporedna s
premicami, ki so pod kotom
45° in kjer ta prebode
slikovno ravnino dobimo
bežišče B teh premic
1. centralna
ali
enobežna
perspektiva
Skrajšan postopek konstruiranja:
(brez tlorisa)

■ Narišemo naris/prerez v
merilu
■ Določimo očišče - Oc
■ Določimo horizont - h
■ Določimo višina horizonta –
Vh
■ Po presoji določimo namišljen
perspektivni kvadrat
■ S tem dobimo bežišči obeh
diagonal Bd1 in Bd2
■ Nanesemo globino prostora v
merilu!
1. centralna
ali
enobežna
perspektiva
Srednji prerez:

■ Bežišča diagonal
določamo po svoji
presoji z uporabo
namišljenega
perspektivnega
kvadrata

■ Pri srednjem
prerezu lahko le –
tega izvedemo
brez uporabe
tlorisa
1. centralna
ali
enobežna
perspektiva
Enobežiščna mreža
1. centralna
ali
enobežna
perspektiva
Določanje višin

■ Višino nanašamo
v pravi velikosti
na slikovni ravnini

■ Slikovna ravnina –
predstavljata jo
premici
horizonata – h in
oisnovnice – o – je
vedno v pravi
velikosti
1. centralna
ali
enobežna
perspektiva
Določanje višin
predmeta za
osnovno
ravnino, na
osnovni
ravnini in pred
osnovno
ravnina
1. centralna
ali
enobežna
perspektiva
Variante pogledov
enobežne
perspektive
1. centralna
ali Pogled od zgoraj

enobežna
perspektiva
Variante pogledov
enobežne
perspektive
Pogled od spodaj

Centralni pogled
PERSPEKTIVA
Primerna za predstavitve realne
prostorske risbe (fotografija)
samega predmeta, objekta v
prostoru
2. Dvobežna
perspektiva
(poševna)
2. dvobežna
perspektiva
Postopek:
■ Narišemo tloris predmeta
/obejkta
■ Določimo smer pogleda
■ Določimo slikovno ploskev
SR – ponavadi jo položimo
skozi eno od danih točk na
predmeta
■ Glede na smeri pogleda
določimo očišče O, distanco
določimo glede na zorni kot
(normalna slika pribl. 60 °)
■ Izberemo višino horizonta
Vh
■ Določimo bežišči B1, B2
tako, da položimo skozi
očišče premico vzporedno
stranicam objekta. Tam,
kjer premica prebode
osnovno ravnino oz.
horizont dobimo bežišči
obeh stranic
2. dvobežna
perspektiva
1. Mrežni način:

■ Mreža kot osnova za

pridobivanje dodatnih
točk
2. dvobežna
perspektiva
2. Projekcijski način:

■ Izhodiščno točko /
stranici določimo z
mrežnim načinom
■ S pomočjo projiciranja
iz očišča projiciramo
posamezne premice
skozi oglišča
predmeta
■ Kjer te premice v
tlorisu prebodejo
slikovno ravnino SR
oz osnovnico dobimo
točke na sliki v tlorisu.
■ Te točke prenesemo v
sliko in jih povežemo
2. dvobežna
perspektiva
3. Enobežni način /
diagonale:
Skozi vse točke objekta
položimo premice
vzporedno s smerjo
pogleda – pravokotno na
slikovno ravnino SR
■ Kjer te prebodejo SR oz.
osnovnico dobimo točke
na sliki v tlorisu
■ Te prenesemo v sliko –
povežemo z bežiščem
teh premic – Bc, ki
sovpada z očiščem Oc
■ Globino določimo s
pomočjo 45° premic –
diagonal kvadrata, ki
gredo v B45° tako, da
globino nanesemo na
osnovnico in povežemo
2. dvobežna
perspektiva
4. Z merskimi točkami:

■ Izhodiščno točko oz.

izhodiščni stranici
določimo z mrežnim
sistemom
■ Na izhodiščni stranici
nanesemo posamezne
mere s pomočjo merskih
točk
2. dvobežna
perspektiva
Določanje višin

■ Višino vedno nanašamo

v pravi velikosti na sliki
– slikovni ravnini iz
točke, kjer premica
preseka osnovnico oz.
prebode slikovno
ravnino.
2. dvobežna perspektiva

Kompozicija
kvadrov v
dvobežni
perspektivi z
točkovnim stikom
na osnovnici
2. dvobežna perspektiva

Kompozicija
kvadrov v
dvobežni
perspektivi
preko
osnovnice
2. dvobežna perspektiva

Kompozicija
razmetanih
kvadrov
likovni elementi
PROSTOR
PERSPEKTIVA
c. ptičja perspektiva (tribežna)
likovni elementi
PROSTOR
PERSPEKTIVA
d. žabja perspektiva (tribežna)
likovni elementi
PROSTOR
Obrnjena
PERSPEKTIVA
v zgodovini slikarstva
pri upodabljanju
predmetov in
prostora dobimo s
preoblikovanjem
kotov in smeri
perspektive, obrnjeno
perspektivo. Liki se z
likovni elementi
PROSTOR
Konceptualna perspektiva
Omogoča prikazovanje predmetov iz
več strani hkrati (egipčanska stenska
umetnost, kubizem, futurizem –
premik skozi čas, otroška
umetnost,…)