Fizikalni eksperimenti:

Hertzsprung-Russelov diagram

Avtor: Gal Kranjc Kušlan

Skrbnik vaje: Bojan Dintinjana

Ljubljana, Junij 2019

Contents
1 Teoretični uvod 1
1.1 Magnituda in modul oddaljenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
1.2 Temperatura in barva zvezd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
1.3 HR diagram . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2
1.4 Zvezdne kopice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2

2 Eksperiment 3

3 Zaključek 4

1 Teoretični uvod

1.1 Magnituda in modul oddaljenosti

V astronomiji izsev zvezd merimo s količino, imenovano magnituda. Poznamo dve vrsti
magnitud - navidezno in absolutno magnitudo.
Navidezna magnituda meri navidezno svetlost zvezd. Izrazimo jo s sledečo enačbo:
F 
m = −2.5 log10 . (1)
F0
m predstavlja navidezno magnitudo, F svetlobni fluks iz zvezde, ki ga zaznamo na Zemlji,
F0 pa referenčni svetlobni fluks, za katerega izberemo fluks iz zvezde Vega.
Absolutna magnituda je meri svetlost, kakršno bi imela zvezda, če bi se nahajala na oddal-
jenosti 10 parsekov. Absolutna magnituda zato ni odvisna od oddaljenosti zvezde od Zemlje.
Absolutno magnitudo zvezde lahko izrazimo z njeno navidezno magnitudo. Povezuje ju
sledeča zveza:
M = m − 5 log10 (d) + 5, (2)
kjer M označuje absolutno magnitudo, d pa razdaljo do zvezde v parsekih. Zgornji izraz
lahko poenostavimo tako da uvedemo modul oddaljenosti µ:

M = m − µ, (3)

kjer je µ definiran kot:

µ = 5 log10 (d) − 5. (4)

1.2 Temperatura in barva zvezd

Zvezde v prvem približku sevajo kot črna telesa. Njihov spekter, in posledično barva, je
zato odvisen od njihove temperature. Spekter črnega telesa pri določeni temperaturi opisuje
Planckov zakon:
2hν 3 1
Bν = 2 hc (5)
c e λkb T − 1

1.3 HR diagram

Hertzsprung-Russelov diagram (krajše HR diagram) je diagram, ki prikazuje povezavo med

svetlostjo ter temperaturo zvezd. Poimenovan je po Einarju Hertzsprungu in Henryju Rus-
selu, ki sta v začetku 20. stoletja neodvisno objavila diagrame, na katerih sta prikazala
navidezno magnitudo zvezd v odvisnosti od njihove barve (Herzsprung), ozirome spektral-
nega tipa (Russel). Ugotovila sta, da točke na diagramu niso razporejene naključno, temveč
da se nahajajo le na določenih območjih diagrama.
Danes poznamo pomen posameznih območji HR diagrama, v katerih se lahko nahajajo
zvezde. Večina zvezd je zvezd glavne veje - to so zvezde, ki v jedru spajajo vodik v he-
lij.
Nad zvezdami glavne veje v HR diagramu najdemo orjakinje in nadorjakinje. Orjakinje so
zvezde, ki so porabile ves vodik v jedru in vodik v helij zlivajo v zunanjih lupinah, v jedru
pa zlivajo helij v težje elemente. Nadorjakinje so težke zvezde (njihova masa presega deset
mas Sonca) v zadnji fazi življenja. To so zvezde, ki so v jedru porabile vse zaloge helija in
tam zlivajo težje elemente, dokler jedro ni sestavljeno iz železa.
V spodnjem levem kotu HR diagrama najdemo bele pritlikavke. Bele pritlikavke so končno
evolucijsko stanje lažjih zvezd(zvezd z manj kot desetimi masami Sonca), v njih pa fuzija ne
poteka. Končna evolucijska stanja težkih zvezd, nevtronske zvezde in črne luknje, na HR
diagramu praviloma manjkajo, saj so bistveno temnejše od ostalih zvezd.
V praksi namesto temperature ali spektralnega tipa zvezd na x-os HR diagrama nanašamo
barvni indeks zvezd. Barvni indeks je razlika magnitud, posnetih z dvema različnima fil-
troma, praviloma filtroma B(blue) in V(visible). Na y-os pa nanašamo magnitudo posneto
le s filtrom V.

1.4 Zvezdne kopice

Zvezde nastanejo s krčenjem oblakov medzvezdnega plina. Zvezdne kopice so skupine zvezd,
ki so nastale iz istega oblaka medzvezdnega plina. Posledično so vse zvezde v kopici enako
oddaljene od Zemlje, poleg tega pa so tudi nastale ob istem času ter imajo enako kemijsko
sestavo. HR diagram je zato odlično orodjo za določanje lastnosti zvezdnih kopic, naprimer
njihove starosti in oddaljenosti od Zemlje.
Starost zvezdne kopice lahko določimo iz oblike HR diagrama - starejša kot je kopica, manj
zvezd se bo nahajalo na glavni veji. Bolj natančno starost lahko določimo s prilagajanjem
izmerjenega HR diagrama teoretičnim izohronam. Teoretične izohrone so pravzaprav teo-
retični HR diagrami, na katerih imajo vse zvezde enako starost. S prilagajanjem izohron
izračunanih za različne starosti lahko ugotovimo katera teoretična krivulja se najbolj ujema

2
z eksperimentalnim HR diagramom, ter na ta način določimo starost.
Magnitude, ki nastopajo v teoretičnih izohronah, so absolutne magnitude zvezd. Ko zvezde
opazujemo s teleskopom pa dobimo njihove navidezne, ne absolutne magnitude. Teoretična
krivulja in eksperimentalni podatki so zato na y-osi zamaknjeni za določeno vrednost, ki pa
je po enačbi 3 ravno modul oddaljenosti. Zamik med teoretično krivuljo in eksperimental-
nimi podatki nam torej omogoča izračun oddaljenosti zvezdne kopice od Zemlje.
Do zamika med teoretično krivuljo in eksperimentom pride zgolj na y-osi. Na x-os namreč
nanašamo razliko magnitud, ki ni občutljiva na razdaljo med zvezdami in Zemljo. Po enačbi
3 namreč od obeh magnitud odštejemo isti modul oddaljenosti, ki pa ima zaradi tega ker
magnitudi med sabo odštejemo, ne seštejemo, enkrat pozitiven, enkrat pa negativen predz-
nak. Oddaljenost od Zemlje torej na vrednost B-V ne vpilva.

2 Eksperiment
Za eksperiment smo izbrali HR diagram zvezdne kopice M67. Eksperiment bi moral potekati
na observatoriju AGO Golovec, vendar nam ga zaradi slabega vremena ni uspelo izvesti, zato
za eksperimentalne podatke vzeli arhivske posnetke kopice M67, posnete na tem observa-
toriju. Uporabili smo slike, posnete s filtroma B in V. Slike smo obdelali s programom IRAF
ter tako dobili vrednosti magnitud B in V za vsako zvezdo v kopici (slika 1).
Na isti graf kot naš HR diagram lahko narišemo tudi teoretične izohrone (slika 2). Uporabil
sem Padovanske izohrone, ki so prosto dostopne na njihovi spletni strani.[1]
Tu nastane težava, saj so naše magnitude navidezne, teoretične pa absolutne. Reši nas de-
jstvo, da to ne vpliva na indeks B-V. Izmerjene navidezne magnitude sem zato ročno pretvoril
v absolutne, tako da sem zvezde premikal navzgor po HR diagramu, dokler se krivulja, ki jo
opišejo, ni ujela z eno izmed izohron (slika 3).
Proces deluje, saj pretvorba v absolutne magnitude ne vpliva na B-V indeks kolena HR dia-
grama(koleno HR diagrama je točka, na kateri zvezde zapustijo glavno vejo. Izohrona se tam
iz poševne prelomi v vodoravno). Zvezde je zato treba premikati navzgor, dokler se koleno
HR diagrama ne ujame s kolenom teoretične izohrone. B-V indeks kolena je odvisen zgolj od
starosti zvezdne kopice, zato s tem postopkom hkrati določimo starost kopice - premik, ki
je potreben za ujemanje s kolenom teoretične krivulje je enak modulu oddaljenosti. Starost
kopice na podlagi slike 3 lahko ocenimo na 3.9 − 7.9 miljard let. Sledi še izračun oddaljenosti
od Zemlje, za katerega sem uporabil modul oddaljenosti µ = 9.5 ± 0.3:

µ = 5 log10 (d) − 5 (6)

µ+5
= log10 (d) (7)
5
µ+5
d = 10 5 (8)
690pc < d < 910pc (9)

3
 Figure 1: HR diagram kopice M67.

3 Zaključek
Iz arhivskih posnetkov s teleskopa na AGO Golovec smo naredili HR diagram kopice M67,
s pomočjo katerega smo ocenili njeno starost na 3.9 − 7.9 miljarde let, ter njeno oddaljenost
od Zemlje na 690 − 910 parsekov. Uradni podatek za starost kopice je 2.5 miljarde let, za
njeno oddaljenost pa 910 parsekov.[2]

References
[1] http://pleiadi.pd.astro.it/
[2] https://webda.physics.muni.cz/

4
Figure 2: HR diagram kopice M67 s teoretičnimi izohronami.

5
Figure 3: HR diagram kopice M67 z absolutnimi magnitudami zvezd.