Univerza v Ljubljani

Pedagoška fakulteta
Oddelek za matematiko in fiziko
4. letnik

OPAZOVANJE NOČNEGA
NEBA
POROČILO PRI PREDMETU ASTRONOMSKA OPAZOVANJA

Ime in priimek: Maja Levak

Datum: 22. 5. 2023

Kraj opazovanja: Golovec, Ljubljana

Vremenski pogoji: Jasno vreme

MAJ 2023
Maja Levak 4. letnik

1. Newtonov teleskop

Sestavili smo 20 cm Newtonov teleskop. Navodila oziroma koraki za sestavljanje

teleskopa so sledeči:

1. Na mesto prinesemo in zberemo vse pripomočke, ki jih potrebujemo za

opazovanje nočnega neba.

2. Posežemo po trinožnem stojalu (tripod) ter ga s pomočjo vgrajene libele

postavimo na vodoravno podlago. Na spodnjo stran pritrdimo trikotno ojačitev.

3. Kovinsko konico, ki je pritrjena na stojalo, usmerimo proti severu. Nanjo s

pomočjo vijaka fiksiramo ekvatorialno montažo. Ekvatorialno montažo
usmerimo tako, da njena polarna os kaže v smeri proti severnemu nebesnemu
polu (smer zvezde Severnice).

4. Iz daljnogleda, ki je vgrajen v ekvatorialno os montaže, odstranimo dva

pokrovčka. Okular daljnogleda nastavimo oziroma zavrtimo tako, da kaže v
smeri ozvezdja Veliki voz. Krogec v okularju s pomočjo vijakov nastavimo tako,
da sovpada z zvezdo Severnico. Nato odstranjena pokrovčka pritrdimo nazaj
na daljnogled montaže.

5. Vodilo za uteži obrnemo navzdol ter ga z vijaki fiksiramo, saj želimo, da ostane
nepremičen. Nanj pritrdimo uteži.

6. Na montažo fiksiramo cev teleskopa (teleskop), na teleskop pa še iskalni

teleskop (iskalo).

7. Sprostimo rektascenzijsko os. Teleskop postavimo v vodoravni položaj. Uteži

postavljamo v različne lege vse dokler ne dosežemo, da je vsota vseh navorov
enaka nič (teleskop se ne giblje oziroma suka), ko teleskop spustimo.

8. Teleskop postavimo tako, da je obrnjen proti severnemu nebesnemu polu.

Nanj pritrdimo okular.

9. Teleskop priključimo na napajanje ter ga po tem vključimo.

10. Vzamemo manjši daljinec s tipkovnico. Ročno vnesemo zahtevane podatke

(datum, čas, koordinate opazovališča…). Za tem teleskop kalibriramo na
iskano(e) zvezdo(e).

2
Maja Levak 4. letnik

Teleskop smo morali kalibrirati. Postopek za to je sledeč. Na zaslonu se pojavi

seznam zvezd. Izberemo prvo zvezdo ter teleskop usmerimo v njeno smer. Tekom
iskanja nam je v veliko pomoč iskalni teleskop. Ko opazimo, da se izbrana zvezda
»nahaja v iskalnem teleskopu«, pritisnemo tipko enter. Izbrano zvezdo je potrebno
postaviti v sredino zornega polja. To storimo s počasnimi pomiki. Ko nam uspe,
ponovno pritisnemo tipko enter. S tem je kalibracija na eno zvezdo zaključeno. Če
želimo doseči večjo natančnost pozicioniranja, je priporočljivo, da teleskop
kalibriramo na več zvezd. V kolikor kalibriramo na tri zvezde, je dobro, da sta druga
in tretja zvezda dovolj daleč od prve. S kalibracijo namreč želimo, da je koordinatni
sistem teleskopa usklajen z nebesnimi koordinatami, saj lahko samodejno poišče
poljuben objekt, ki je v njegovi bazi in se nahaja nad obzorjem.

Mi smo teleskop kalibrirali na tri zvezde, in sicer na zvezde: Arktur, Vega in Kastor.

3
Maja Levak 4. letnik

2. Opazovanje nočnega neba

Opazovali smo Luno, Venero, obročasto meglico M57, supernovo v galaksiji M101 ter
kroglasto kopico M13.

Pri opazovanju Lune (slika 1) opazimo kraterje različnih velikosti in oblik, ki so

posledica trkov meteoroidov. Vidimo tudi sence, ki jih povzročajo gorovja, kraterji
in druge formacije na površju. Luna je bila v fazi, ki ji pravimo rastoči srp.

Slika 1: Luna.

Podobno kot Luna, ima tudi Venera (slika 2) različne faze, ko jo opazujemo skozi
teleskop. Venera je zaradi svoje bližine (in njene odsevne svetlosti) najsvetlejši
planet na nočnem nebu, zato ni presenetljivo, da smo jo pri opazovanju skozi
teleskop videli kot svetlo ploščico. Žal ostalih podrobnosti (kot so recimo površina
ter atmosferske značilnosti) ne moremo videti.

Slika 2: Venera.

M57, znana tudi kot Obročasta meglica (slika 3), ima značilno obliko prstana. Skozi
teleskop je videti kot svetla, eliptična ploščica z jasno definiranim notranjim in
zunanjim robom. Središče obročaste meglice je temnejše, manj izrazito in težje

4
Maja Levak 4. letnik

opazno. Meglico vidimo v modrikastih (že skoraj turkiznih) odtenkih, se pa lahko

barva nekoliko spreminja, saj je med drugim odvisna od kakovosti in vrste
uporabljanega teleskopa.

Slika 3: Obročasta meglica M57.

Supernova je izjemno svetel pojav, ki se pojavi ob koncu življenjske dobe mase

zvezde. Galaksija M101, znana tudi kot Vetrnica, je spiralna galaksija. Pri
opazovanju supernove (slika 4) vidimo svetlo piko, ki po svetlosti močno izstopa v
primerjavi z okoliško galaksijo. Videti je, kot da je supernova dodaten svetel objekt
v galaksiji.

Slika 4: Supernova v galaksiji M101.

Kroglaste kopice (slika 5) so zbirke na tisoče oziroma na milijone zvezd, ki so zbrane

v gosto in kompaktno obliko. Pri opazovanju skozi teleskop vidimo okroglo oziroma
sferično obliko, ki je sestavljena iz številnih zvezd. Kopico vidimo kot zelo svetel
objekt prav zaradi tolikega števila zvezd, ki so zelo blizu druga drugi. Opazimo, da
se v kopici nahajajo zvezde različnih velikosti.

5
Maja Levak 4. letnik

Slika 5: Kroglasta kopica.

Ko s prostim očesom opazujemo skozi teleskop, je izbira okularja odvisna od

(trenutnega) seeing-a, velikosti opazovanega objekta, svetlosti objekta ter
velikosti povečave (kako veliko povečavo želimo imeti).

Ne smemo pozabiti: povečava je razmerje med goriščno razdaljo objektiva in

goriščno razdaljo okularja. Pri vsakem opazovanju pa nikoli ni bistveno, kolikšna je
povečava teleskopa, saj večjo vlogo igrajo atmosferski pogoji oziroma migetanje
ozračja (če recimo piha veter, je slika razmazana, saj trese teleskop; če je svetlobna
onesnaženost ozračja visoka, nam 2000-kratna povečava nič ne pomaga, saj ne
moremo videti podrobnosti). Ob slabem seeing-u je torej nesmiselno izbirati velikih
povečav.

Med opazovanji s teleskopom pogosto uporabljamo tudi sušilec za lase. Med

opazovanjem se namreč utegne pripetiti, da se na objektivu in okularju teleskopa
pojavi rosa kot posledica vlage. S sušilcem za lase to težavo odpravimo.