Višja geometrija - Seminarska naloga

Maja Levak | Pedagoška fakulteta

Študijsko leto 2020/2021

1
      
1. Naj bodo X = √1 , √1 , 0 , Y = 0, √12 , − √12 in Z = √1 , √3 , − √2 in
  2 2 14 14 14
T = − √12 , √12 , 0
štiri točke na sferi S. Pokažite, da točke X, Y in Z leže na glavni
krožnici in da je T enotski tangentni vektor v točki X.

Enotsko sfero definiramo: S = {(x, y, z) ∈ R3 | x2 + y 2 + z 2 = 1} ⊂ R3 . Vidimo, da

je središče te krožnice v točki O = (0, 0, 0).

Glavna krožnica je presek enotske krožnice S z ravnino, ki gre skozi izhodišče.

Enotski tangentni vektor je enotski vektor (njegova norma je enaka 1), ki kaže v
smeri krivulje, skladno z njeno orientacijo.

a) Ker je v igri enotska krožnica, je njen radij po definiciji enak 1. Za začetek je

torej smiselno, da preverimo, ali je razdalja med izhodiščem in točkami X, Y in Z
enaka 1, da preverimo, če je prvi pogoj izpolnjen.

Zapišimo si vektorje:
   
~ =
• OX √1 , √1 , 0 − (0, 0, 0) = √1 , √1 , 0
2 2 2 2
   
~ = 0, √1 , − √1 − (0, 0, 0) = 0, √1 , − √1
• OY 2 2 2 2
   
~ =
• OZ √1 , √3 , − √2 − (0, 0, 0) = √1 , √3 , − √2
14 14 14 14 14 14

Dolžinoq poljubnega vektorja ~v = (v1 , . . . , vn ) dobimo s pomočjo formule

||~v || = v12 + v22 + . . . + vn2 . V našem primeru so torej dolžine vektorjev sledeče.
v
u !2 !2
~ =
u 1 1
||OX|| t √ + √ + (0)2 = 1
2 2
v
u !2 !2
~ || =
u 1
2 1
||OY t
(0) + √ + −√ =1
2 2
v
u !2 !2 !2
~ =
u 1 3 2
||OZ|| t √ + √ + −√ =1
14 14 14

Dolžine vseh treh vektorjev so enake 1, kar pomeni, da je razdalja med izhodiščem
ter točkami X, Y in Z res enaka 1 in točke ležijo na površini sfere. Da omenjene tri
točke hkrati ležijo na glavni krožnici, preverimo s pomočjo ravnine, ki vsebuje
izhodiščno točko.

2
Ker za glavno krožnico velja, da je presek enotske krožnice z ravnino, ki gre skozi
izhodišče, lahko trdimo, da izhodišče O = (0, 0, 0) leži na tej ravnini, ki jo označimo
z Σ. Vzemimo vektorja OX ~ in OZ~ ter napravimo vektorski produkt OX ~ × OZ, ~ da
dobimo normalo ravnine, ki vsebuje točke X, Z in O.
! ! √ √ √ !
~ × OZ
~ = 1 1 1 3 2 7 7 7
OX √ , √ , 0 × √ , √ , −√ = − , ,
2 2 14 14 14 7 7 7

Ravnino Σ nato dobimo s pomočjo vektorske enačbe ravnine (~r − r~0 )~n = 0, pri čemer
~r = (x, y, z), r~0 je krajevni vektor in ~n je vektor normale ravnine.
√ √ !
√
7 7 7
((x, y, z) − (0, 0, 0)) − , , =0
7 7 7

Iz tega dobimo klasično obliko enačbe iskane ravnine:

√ √ √
7 7 7
Σ: − x+ y+ z=0
7 7 7

Vemo torej, da na tej ravnini ležijo točke X, Z in O. Prepričati se moramo, da leži

tudi točka Y . To storimo tako, da preverimo, ali enačba ravnine velja tudi v tem
primeru. V enačbo ravnine vstavimo x = 0, y = √12 in z = − √12 , saj so to koordinate
točke Y .
√ √ √ √ √ ! √ !
7 7 7 7 7 1 7 1
− x+ y+ z=− (0) + √ + −√ =0
7 7 7 7 7 2 7 2

Opazimo, da je enakost tudi v tem primeru izpolnjena. Torej točke X, Y in Z res

ležijo na glavni krožnici, saj vse tri ležijo v isti ravnini kot središče enotske krožnice
in so od središča oddaljene za njen radij.

b) Da je vektor T~ enotski (njegova norma je enaka 1), ni težko preveriti.

v
u !2 !2
u 1 1
||T~ || = t
−√ + √ + (0)2 = 1
2 2

Kako pa preverimo, da je hkrati tudi tangentni vektor v točki X?

   
Opazimo, da točki X = √12 , √12 , 0 in T = − √12 , √12 , 0 ležita v XY ravnini, saj je
z-koordinata pri obeh enaka 0. Ker je razdalja od izhodišča do točke pri obeh enaka
1, ti dve točki pravzaprav ležita tudi na eni izmed glavnih krožnic enotske krožnice,
ki se glasi x2 + y 2 = 1. Točki X in T torej ležita na tej krožnici.

3
 ~ in OX
Preveriti želimo, da je kot med vektorjema OT ~ enak 90 stopinj, saj bo to
pomenilo, da sta pravokotna drug na drugega in posledično drug drugemu tangentni
vektor v točki.

Spomnimo se kosinusnega izreka in zapišimo

~ · OX
OT ~ = ||OT
~ || · ||OX||
~ · cos α

~ · OX
OT ~
cos α =
~ || · ||OX||
||OT ~
   
− √12 , √12 , 0 · √1 , √1 , 0
2 2
=
1·1
=0
π
⇒ arccos(0) =
2

~ in OX
Vektorja OT ~ ležita v isti ravnini, kot med njima pa je res enak 90 stopinj,
~ res enotski tangentni vektor v točki X.
kar pomeni, da lahko trdimo, da je OT

4
2. Pokažite, da je z = 2 tangentna ravnina na sfero (x + 1)2 + (y − 2)2 + z 2 = 4, in
poiščite presek sfere in ravnine.

Tangentna ravnina ploskve v točki T je ravnina, v kateri ležijo tangente na vse

krivulje, ki ležijo na ploskvi, v točki T . Tangentna ravnina ne obstaja v točkah, kjer
je gradient enak 0 (takim točkam rečemo stacionarne oziroma singularne točke), kjer
pa obstaja, pa je pravokotna na gradient.

Enačba (x + 1)2 + (y − 2)2 + z 2 = 4 predstavlja sfero s središčem v S = (−1, 2, 0) in

radijem r = 2.

S premislekom bi lahko ugotovili, da je z = 2 res tangentna ravnina sfero, saj je radij

sfere enak 2, ravnina pa se nahaja pri z = 2, kar je ravno dotikališče površine sfere
in ravnine. Vendar bomo do tega zaključka prišli preko matematike.

Tangentna ravnina na ploskev z enačbo F (x, y, z) = 0 v točki (x0 , y0 , z0 ) ima enačbo

∂F ∂F ∂F
(x0 , y0 , z0 )(x − x0 ) + (x0 , y0 , z0 )(y − y0 ) + (x0 , y0 , z0 )(z − z0 ) = 0
∂x ∂y ∂z

Izračunajmo normalo in tangentno ravnino na našo sfero (x + 1)2 + (y − 2)2 + z 2 − 4 =

0 v točki (x0 , y0 , z0 ). Spomnimo se funkcij več spremenljivk. Desna stran enačbe,
F (x) = (x + 1)2 + (y − 2)2 + z 2 − 4, ki smo jo dobili, predstavlja nivojske krivulje.
Spomnimo se, da je gradient vedno pravokoten na nivojske krivulje, kar pomeni, da
enačbo nivojske krivulje odvajamo po vseh treh spremenljivkah in s tem poiščemo
gradient.

f (x, y, z) = (x + 1)2 + (y − 2)2 + z 2 − 4

= x2 + 2x + 1 + y 2 − 4y + 4 + z 2 − 4
= x2 + 2x + y 2 − 4y + z 2 + 1

∂f ∂f ∂f
(x, y, z) = 2x + 2 (x, y, z) = 2y − 4 (x, y, z) = 2z
∂x ∂y ∂z

Vektor ~n = gradf ~ (P ) = gradf

~ (x0 , y0 , z0 ) = (2x0 + 2, 2y0 − 4, 2z0 ) je naš gradient v
točki P (x0 , y0 , z0 ).

Ker poznamo normalno ravnine z = 0, pišimo ~n = (2x0 + 2, 2y0 − 4, 2z0 ) = (0, 0, 1) in

posledično P (−1, 2, 21 ).

b) Presečišče ravnine z = 2 in sfere:

5
  
1 1 √1
3. Poiščite koordinate poljubne točke na glavni krožnici skozi točki A = , , 2
2 2
in
 
B = − 21 , − 21 , √12
. Poiščite tisto točko na tej krožnici, ki ima največjo drugo
koordinato. Poiščite tudi začetno smer loka od te točke proti točki B.

a) Ker točki A in B ležita na glavni krožnici, pomeni, da točke A, B in S (pri čemer

je S(0, 0, 0) središče enotske sfere) ležijo na ravnini, ki v preseku z enotsko sfero tvori
glavno krožnico z radijem 1 in središčem v točki S(0, 0, 0). Naša naloga je, da
najprej poiščemo enačbo te glavne krožnice in posledično katerekoli točke, ki na tej
krožnici leži.

Če si skiciramo enotsko sfero s središčem v S(0, 0, 0), točki A, B in presek enotske

sfere z ravnino, ki vsebuje točke A, B in S, vidimo, da iskana glavna krožnica ne leži
v xy, xz ali yz ravnini, temveč bi lahko celo rekli, da predstavlja enotsko krožnico v
xz ravnini, ki je zasukana okoli z osi za določen kot. Za kolikšen kot pa?

Zamislimo si enotsko krožnico s središčem v S(0, 0, 0) in radijem 1, ki leži v xz ravnini.

Označimo jo s K1 . Na tej krožnici definitivno leži točka M (1, 0, 0), čigar krajevni
vektor se glasi r~M = (1, 0, 0). Poiskati želimo točko na glavni krožnici (označimo jo
s K2 ), ki leži v isti ravnini kot točka M . Ker točki A in B ležita v isti ravnini (kot
~

AB 1 1
točka S), lahko s pomočjo enotskega vektorja (vektorja z dolžino 1) AB = √2 , √2 , 0
določimo koordinate točke N oziroma krajevnega vektorja r~N , ki leži v xy ravnini
(ter na glavni krožnici K2 ) prav tako kot točka M . Kot med vektorjema r~M in r~N
poiščemo s pomočjo kosinusnega izreka.
r~N · r~M
cos θ =
||r~N || · ||r~M ||
 
√1 , √1 , 0 · (1, 0, 0)
2 2
=
1·1
1
=√
2
1 π
⇒ arccos( √ ) =
2 4

Glavna krožnica K2 ni torej nič drugega kot enotska krožnica K1 v xz ravnini, ki je

zasukana za π4 okoli z osi.

Parametrična enačba krožnice K1 , ki leži v xz ravnini, je enaka

K1 = (r cos(t), 0, r sin(t))

pri čemer je r radij krožnice. Upoštevali smo, da je x = r cos(t), y = 0 (smo v xz

ravnini) in z = r sin(t). V našem primeru je radij krožnice enak 1, zatorej pišemo

K1 = (cos(t), 0, sin(t))

6
Sedaj v igro pride rotacijska matrika R(θ), ki zarotira krožnico K1 okoli z osi v
nasprotni smeri urinega kazalca za kot θ:
 
cos(θ) − sin(θ) 0
R(θ) =  sin(θ) cos(θ) 0
 

0 0 1

Nove koordinate (in posledično koordinate glavne krožnice K2 ) so enake produktu

K2 = K1 · R(θ), torej
 
cos(θ) sin(θ) 0
K1 ·R(θ) = (cos(t), 0, sin(t))· sin(θ) cos(θ) 0  = (cos(θ) cos(t), sin(θ) cos(t), − sin(t))
 

0 0 −1

Če vstavimo θ = π4 , dobimo:
!
1 1 1
K2 (t) = √ cos(t), √ cos(t), − sin(t) = √ (cos(t), cos(t), − sin(t))
2 2 2

To je predstavlja tudi koordinate poljubne točke na glavni krožnici K2 .

b) Poiščimo točko na krožnici, ki ima največjo drugo koordinato. To storimo tako, da

odvajamo K2 (t) po t ter pozornost posvetimo iskanju ekstrema druge koordinate.

!
∂ 1 ∂ cos(t) ∂ cos(t) ∂(− sin(t)) 1
K̇2 (t) = K2 (t) = √ , , = √ (− sin(t), − sin(t), − cos(t))
∂t 2 ∂t ∂t ∂t 2

Ekstrem dobimo pri − sin(t) = 0 ⇒ t ∈ {0, π}. Ker nas zanima točka, ki ima največjo
drugo koordinato, bo pravilna izbira t = 0. Točka, ki jo označimo s črko D, ima torej
sledeče koordinate
!
1 1 1 1
D = √ (cos(0), cos(0), − sin(0)) = √ (1, 1, 0) = √ , √ ,0 = D
2 2 2 2

7
c) Poiščimo začetno smer loka od te točke proti točki B. Začetna smer loka ni nič
drugega kot smer hitrosti pri krivuljah.

1
~v = K̇2 (t) = (ẋ(t), ẏ(t), ż(t)) = √ (− sin(t), − sin(t), − cos(t))
2

Ker nas zanima začetna smer loka v točki D, pišimo t = 0.

1 1
K̇2 (0) = (ẋ(0), ẏ(0), ż(0)) = √ (− sin(0), − sin(0), − cos(0)) = √ (0, 0, −1)
2 2

Ko smo v točki D, kaže vektor hitrosti v smeri v~D = (0, 0, 1) in ne v smeri (0, 0, −1),
saj je bilo striktno določena referenčna točka B. Velikost hitrosti v tej točki je enaka
√1 , saj je velikost vektorja ||v~D || = ||(0, 0, − √1 )|| = √1 .
2 2 2