I

1
,

,!
" STEVILKA 25 1987 t
,,
,
!
 ,
I

-SI ROKA .
PEC

I
••
I~
1,
• y
. '..
o

,/
•

,f
Direktna
'-'J
.
~
""-V \"'4 '" 1

,/
• ~
I
!rl
/,L_#
y. \t-,
K'
I
/

r~ 1 t' -:
'-"'"•V <' '' 1 . -
lar-N I
I
I
./
(

lj ..
I
,•
I
. \,
'}
• • ,'"
'"Cl...
~,
ri '.
",
1 .-

:-N '\~\
~
. sir~
. '

~\Wq
\ 'v Večna
•

pot: V-VI, 750m ,8h

Pavle Kozjak in Peter PocIJornik
23. ~_1986
 ALP 1 H 1 S TIe H 1 J.AZGLEDI
Itevilka :1:5 1987

SlJ:ClJfJI V PAXX.ZffICI
Poziai leti 1961 je bironica F.licita. Von Reznlcek oro.ni%irall v
ivicIrske. EnO.lb.rgu sr.čIDje. kateregi nlj bi le ude111ile lipiniltke vseh
evropskih drtav. Alpinistke 10 bile t.daj v dokaj podr.jene. pololaju in ji.
je to ,reč.nje oedvo.no v.liko po.enilo. Ta teden dni v gorah je dal povod ta
ustanovitlv aednarodneOI zdrulenji Rendes-Vous Haute "ontlgne. (R~l. Posebna
pozorno.t in tudi denlrni fond je nlaenjeoa ZI alpinistki iz vzhodnoevropskih
drtlv. ZI kitire je ZOIDO. dl zlrldi političnih okoli~čin zelo tetko potujejo
v tujino. Za Dlr,itltero je tato to Iričanje skoraj edina prilolnost za obisk
Doloeitov, Alp (ali PItienicel). »1 pa tudi povabilo ne zadostuje, doklzuje
letoioji obtst Poljatov. Zlnltegl IrečlDja se ji udilitila ena laa. plezllkl v
spreutvu tllltib ..tavalirj ..·, pa h ZI njo JI tazalo, dl lO jo neH s ,.boj
zlrldi leptegl videza. Verjetno se je tegl .rečanja teleli udeletiti ie kateri
Poljatinja •.•
Sretanjo je vuko leto,. drugi drlivi. Tato je bilo te pred leti ..
Kranjlki gori, lani v fraocosies rreyIsiniera.u pa lao li udelelente izbrale
hUlnlco.
Pakienica je neklk~no logitoo nldaljlvanja titnj., da bi '1lratlnje
počlsi prestavilo iz visokognrjl v nitje gore (Bolgsrijl '13, Griasel 'I••
Cran Sa..o '85 Freeyu1nieres '86L Srečanja ....isokogorju so se izkaula ::a
neprieerna. Jlj je zlr.di (tudi) vlčdne,nih tur dru%.bni del .rl~.nj. trpel.
Poud.rek p. je ra..oo ni drutlbnostl in ~ele n.to n. plealnju. Xi lipieg••
takor po la tu ali dveh sračati prij.teljico in se n.to z njo sr.C.ti , .oe.
tednu dvatrlt po pat .inut .••
Po anenju ud.letent ja bilo letotoje srač.nje .. P.tlenici eoo izaed nljbo-
ljtih doslej. Odgo'or z.k.j, je enostaven. Cez dsn sao dobro plez.le. zveCer
pa ·tur.le". Tudi pieralni del srečanja je bil ·01 oivoju", tar pove dejltvo,
d. so detI et. splez.ll vrl to tettib s.eri. To tudi dok.zuje velik napredek v
hosk.. I1piniuu v zadnjih letih. t.1.u vse bitreje sledijo tudi n.h
detlit.. Stlrejše udeletente so se nlvduievale n.d itevilniai l.tjiai ,aerai.
nad izlati n. Pl1tYičta jezera in TulDVI grede. Anll'leUnje p. so "ak dan
pridno iZkoriščale izredno pri.eroe tarene z. tet tlZ drn in strn.
Potrebno p. je PD'Il'dariti dejstvo, da je t prijetnea udutju olj več
pripoaogl. pr ... okolica ..... ..to ..prsa.oje k.ko n.prej. sploh ni oeu.estno.
Udelltha ni uICanjih je iz let. v leto bolj ruliCnl. redne udelltenh so
vedo bolj v .anjtini. Vse več deklet .. u srečanje odloči prednea. če je
traj Ireč.ajl plez.lsko zloi_iv. V Pakleoici ji bilo priblitno 80 udeletent iz
10 drla" (ponavadi se t.kih ~rat.nj udeleti JO do .0 deklet).
Sreč.nj. KRK ~o Ivoj prvotni nl,en vs lj dllno izgubila, SIJ s. je tudi
polotaj tenste v Ilpiniz.u bistveno izboljšal. S t •• pa se je tudi zalnjtlla
potrebi po uveljavljanju. Zelja po ohranjanju prijateljskih sti~ov PI je
0.t.1a. Zato sa bodo sreClllja verjetno nadaljevala v tem duhu.
V bodoča bi bilo dobro, dl bi se nlta dekleta podoboib aednarod~ib sreclnj
udelet.vall bolj številčno in se oe obreeeoje'all s te•• dl bo taa ~ogote tudi
tateri bolj ta od njib.

Iou aotič
 •
." t

;,LPlnsnlrr ;;:,Z':>L,:Dj- ,-~t"'l'-""'"

~"'''-''
ir.torllo slasilo ~lovllnGl-:!.~ 1I1:,ini-
LportDo plc~~nje Ge mi ~ui stov, ure.:!" ured:"lil'J;i odbor, ~l')"'ni
najlepč.o _ '3 urednik Zoran G~borovič, o~so"'orni
urednik Y'lo;1neo. 1:15 lelič, i::dll JL> to 1 .1_
Ve.liki pionirji .lpinic~~ 12 ski svet lOllliG~j3 z, alpinize" PZS.
O RI1j!ii ple'l'lski etiki 17
PrillPlIYltO poi.i1j.lljte no noalov:
O tehniCnoc pltlzanju 18 Planinska ~veza 3lov.llnije, Alpini~
stični rn::eledi, D~or~akov8 9,
Kako iZbOlj~8ti kate60r1z~cijo 19 61000 tjublj3na.
O~ulj4ni prsti ~l 25. !tovllko 80 pripruili: I~ilon­
Liki, dosežki, vrednote 23 k~ Arnejšek, Ines Božič, Vojko Bu-
Pri Eliei in Emilu Vilhar !, čer, Zoran Gaboroyič, Betko Gali.
el" Tono Golnar, Eo~tjen Grilje,
Aneriiki pre.ret .8 144ij" lIonuk, Jtlnko liu.-nar, Ouinn
Jelin!!!!, Zvono Koron~an, Silvo Ko-
stene, Ol'ilori 33 ro, Pavle Ko~Jaw, ~do Ko~orog, vla-
Ledno plezanje ns !iorvel;Ke;:l 55 ota KunavIlEl, Ksenijll Lenar;;ič, I:ir-
1~0 JJ.lllUč, france I',olof;ič, ';>100::
Dolg dan v carcu }9 li8.l'illči!, .!line hlilč, TOl:la2 Fl3ni-
na, ~rečQ ~ehber6nr, Ale~ Rot~r.
O vrveh
Do_če ",vi i kevlar "
~7_1IS
:~(tjr:ir rt.nGelj, I;iro Etehe, :-;t'~
tej ~ure, Srečo Trunkelj, Iv~ Va-
Plozalna 1!elada 51 li!, Jeno:: Vozelj i~ Ernne :or~.
Dorn&čo večnageneke police 55
Slike na 0,,1tku:
RinI - PAKL!:':FICiI. P-7 - 'i1l, a"torjo LidijI' r.olJ-.ak 1n J:::llc:
I:(lrinčič, ot;lolo ~e ::api/J3no v \lvodnih-u.
;;IiW~ PEČ - Vz{:ilA I"07 - avtor ri3bc Brin l:ozoro~. ~lej
~tr;ln 33. .
57. "tran AJ;rt;" t:iil: - SULIC" - LA;; ATCI:": - svt.or rie\.'o'!! ::;'10 )"0;-'0-
rog. Glej stran }II.
58. atron JE~EEICf, - f:QV:> ~1~znI \' .TllŽln 5l',~:i - liV tor rbh(' :>10
I:ozorog. Glej stron 33.
Avtor k!lrik.:lture na 20. etraui JO! ;iračo 1'runkeljj ;-uh;-iJ:!l • jo rle čo­
Yelj žuli je na Il. otrani, It :le 90~."'bite tudi na 0:;;\l1j':l:lo ~_::.. :itran;
peamicn zn uGankarje je no 3S. otrl'ni, ;,1Ilin1stitne novie., 0: I'li'koh
ps 80 na 50. strani.
Goto",o ste žs poravnoli naročnino ~a lansko leto in akontaei;o ~~
pr.o polo",ieo letoiinjeCll lettl. (sku':P.j 2.000), aieer bo t ... :::'e\'i1:;6
:::adlJja, ki jo ir.lato v roknh. V JQ"tltkeo bo iz~l11 it.re-:no i'tevil::.~
AR • plezalski vodDiček Tineta ~iheliča TRI CIKE, ki sa bodo ~;-~­
jeli .samo .al redni naročniki, skaterilni nisr.lo več v 80r')t!u. ?r..-
ostal~..,odi bodo razsrabljeni.

llAJliOVEJrA HITRA ZAl/KA s; Y(;l"ajenin al'Jortizerjel!l za posebno hude iW-d-

ce je posebno priporočljivo 1<~ alpiniste, aportne plezaleo, ja~~r~e
in druse. Točnej!e podatke dobite pri Zvezi pIIdlllcev ~lovenije.
A-~-25-l9S7-str. 4
•

$POiTHO PLEZAnJE Si HI ZDi UAJL&P$E

o u:llahu !.portneqa plennja pri nas s.o dosleJ prebrali dosti ilovic, tI: ~e~cb-::
po l~Dske. televizijske. prenosu iz Osp.; izredno z.niQi'l stJ blIa lnter.~~ z
Tadeje. Sl.beto~ v PlaninskeA vestniku in nadalje,ant, Sportno plez&~jc ~~
pohodu avtorjI Sret. Rehber~erja o;; Casniku DnevIlik.
S 25-1ctnill SreCo;, ~c:\:~.­
gerjeA iz Preddvora pri Kranju se je pOQovarj.l Niro Stebe.

SreCo Rehberger '~Jdl aed tiste redke (pa ne le naSe) vrb~n,ke ple:alce, ~i E~
.e uspetno poskusili z vsemi vejami alpini:... Rojen t. ottobr~ 1961 v Kt~~j~,
doslej je Hul v Predd.oru. sed;j v ir1iCu. J;onhl je tri letnike 'Ol::'.::t~~·...:.
1980 all' je I9-leten vkljueil ., AO Kranj. S~uk po severni steni Skute.
198a: .aa pono?!l Trikot in sacr SiGenc-Sklrja • Dolges hrbta. Sp~cj~t
alpiniste.
19'1: d.e 1.%P • Ko~oi: S.er dr. Chodouoskegl in CcatrIIna • (upu. SP Dirc~~~~ ~
Struci, Paair: Dajte1ja Jae•• se'erni steni pika lo.unilna, 149Sa.
19U: lotP Direktne • stenarju. Ledioski sl3.p. Vikijeu ,.,c~a. Sl;;/l: ;'0 j;;~ ... :
'teni in senrouhodni steal lo ene in ju1ni steni J:orone ll"b~. l.Ji? i::.;,::.:. .
lot.andu. VIII; Direk~na '1 CHia Seotoni, VIII; Cu.tnova v Zahc.d:li eini, ,';1.7;
"kleaica: 11 COildar pa~sa, VIII; Osp: Ir.teroacionaloa, VIII.
19as: Pl.lllcoica: Jeojua, VII; Julijci: Steber Ht, VIII+; Ra;; SUr.Ii'!, ;: •.....
Dolo.iti: CaninoH v 'i'orre Trie'te, YIII-; 'iil4er io:aiscr: Pot; illi~z, ·'r.•.
,i ;'rustlol, VIII-; laanitke: Crna Daeka, VIII.; Osp: Trlatka, lX-; Goba, I~:
19a6: PakleoicI: Rio, VIII+; Raz klina, VIII.; DoltanovJ :otcska: Di:e~t~~, ~ ..
Bogo.1 la padli na g!lvo, lX; nell~ija: Ho. 1, IX; ZD~: Colorado: Cene:;i.::, : ;
kalifornija: Peter', Out. Il; ~'t"lItralija; Kasada, X-i I3dia, iAt; in ;;., .
••eri IX- lop. dve od nattetih sta ).JPPI •
...•.......•..•.......................................................... ~~~~.

1.1: Sučo, prtd leti sao h poznali kot vrhunskega alpinista, ilo:lavlj;:.1cJ ,,~~.
vilnih zahte.nih s~eri in e);stremneql S.U~arja, ki je pre:;~~tal _arsi'at~'J
teHo steno. v zadnj ta ~as~ pa tt: poznuo kot plezdea, ki je polt!q i~C:ej;:
Slabeta dosegel najve~ na podro~ju !portnega pleta:lja pri nlS. K~ko je pott:~~la
ti. preobrazba?
Sre~o: 1 alpiniz.o~ sem se :a~el uk~arjati leta 1980. POskusil se~ se: .:.::.~
tetkih saeri pri n.s in v t~jini - bil sea v Dolo~itih, wild~r Xaiscrju, ra-
.irju .•. Prihqovalo me je pluanje tl2:kih Slleri, po .otnosti bre: uporabe
tebnike. Prosto see ponovil vrsto zahtevnih tehnitnih ,.eri, vendar se te nisc~
Ilogel pov,ea odlo~iti ta tportno plelanje. Se lani sta r.zQltljal o sodelo~a~Ju
na odpra'li • K.ukoru.. [er pa se ai je ponudil. tlJdi prilotno:t za oobi:
plttalnih srtdit~ v Severni Ameriki in A'lltraliji, se~ se odle~11 za ~po~t~~
plezanje. KisliII, da lIiIIJlaja od ~lo,eh :ahtna pre.ct. PrlVega treni""", ::a
.portoo pletanje se~ se lotil tele po lanskih prvo.ajskih praznttih. ko SC~ sc
vrnil iz Area ob Gardske. jezeru v Italiji. Taa sell na2re~ sre('l J6-letr.cq~
Italijana, ki je tele pred dvena letoaa u.~e1 plezati. Spravilniil treninqol:l :':1
zdravi. na~inom ti~ljenja je do~egel, da je zdaj sposoben sple:atl sQcri '1s~ ~j~
do Il. stopnji. Italijln .i je dal dobro idejo. kako trenirati. Sele Dtd dolqiei
pogo.ori I njia se .i je odprlo, k~j je pfa'~apra. tportno plelan)e. ?rej teQ si
predatavlja.l, );ot si te zdaj predstavlja dosti natih alpinistCIv. ca. jc treba .. ,1
zlhteyno prosto plellnjc trenirati do onemoglosti, da je treba ha daa nare~iti
ne 'ea koliko sto zgibov, ,Ue~ in drugih vaj I l 40~. To jQ ~ista neuIlnost! Jaz
Idaj na din ne naredim več kot 50 Igibov, ,endar to del aa po posebneD si,te~u. ~
ra.zlitniei obreunitv.. i. Italijan nu je pokazal. kako je treba trenirati.
Pokalal nole je rotoo obdelan tr.a, na katerea trenira, netatere rlzgibalne 71)e
pa na. je pokazal kar l1a tleb v .alki gostilni. Po vrnitvi iz Area sea se po~sem
preu••eril • tportno plelanje. Dolge klasi~ne saeri ae ne zJoi:ajo ve~. Pc.stal
see .portni plelalec. ker se .i :di to najleple.
Al: lako bi ti opred.lil tportno plezanje?
Stefo; V cdoti pol3piull iz~1Z tportno pleunje. "is 1lii , 13'31 je upo~aba n:-n..
prosto plnanje cdo H:odovah. Ljud)e bi nas qledili drull~(e. tn bi te na
z.tetku uporibili i:r.: ~portno pletanje in ne bi takoj, ko sli~ijo ta prosto
plezanje, po~islili n. norec, ki ple:r.ajo bre: vrvi in t;-egajo 1ivljenj~. t,judje
na ~portnih Illedajo drugate ):ot na pustolo~·ce. bolj resno in r:aenilll. <1, bi ni te
nat in tudi la~je pritli do drulbcnc pomoti :~ na~o dejavnost. Prosto plezanje jc
tisto n&Vadno pleunje po s};alah ali I;jerkoli. Ko pri tu zatnu:o za Mpre<10\·a-
nje uporabljati tehnitne pripoaotke - tli ne, lestvice in I3rugo, to post.::~e
t.hnitne plezanje. Sportno ~le:anje pa je prosto plezanje telo tetkih ):ratkih
saeri, • taterih je tito 130bro poskrbljeno za varovanje, da t.eganja storaj ni.
Vr' se .penj. le za var07anje in ne :a napredovanjl. Geslo tportneqa ple:r.anja
je: 'Irno in tia tl:je. Tetevnost pri tportne~ plezanju ni pogojena Z ne,arno-
stjo, ,.plt zqolj 1 zlhtevnostjo sr:aeri. ZI za,arovlnje je poskrbljeno tato, da
n lIhto poyse.- prel3d tež.J:nn v stili. tikIj bi Cloral t'fl!gati, te ni treba?
Zaklj bi .orll dokazovati ~vojo kor:lj1o? Kdo od SportniJr;o., nlilriur sleU~/lrjl!'"
zlhteva, 13. tvegajo življenja? Vat no je II~O, kako hitri so, oziroQa ka~o 50
dobri pri pre~lqo'lnju težav. Pri klasitne~ alpinizmu je drugate, Tam pogosto
prihaJI do tveganih sltuacij, v Sportne~ plezanju pa le poredko. Tveganje ti-
.ljenja ni potrebno, da 40kateS $.ojo kakovost. V alpinizmu je ~ogua, ~re~.,o~.­
~je (7.~anih situacij vredr.oti, v tportnea ple;anju ila to ni i1~'c~~o.
L': lIi izrll ~portno pleian~e ne 'sehu), tudi pricesi teknO'llnostl?
Stečo: Sportno ple~Ir.Je vsebUJe dva .idita tek.ovllnolti: da splezlt tla tetJo
s.er, di pa dl pr71 ,plezat nd:o s'!er. Seveda se pn te:. pojlvija tul3l J.o~nost
z. tet.o'lnJI ,plezanju. tllt.lno ninal nit prot!, 'en:lar se v tel'l ~e nisee::
poskusU. l'Ie ne unba. He :Ioru. rulotiti zaklj ne. Mogoče se:; ~e tolil:o
kluit, !linu.' perspektivi u ruvoj te tvrsti je v tea, da r10ra biti tI ~sako
tekfto.anje nova, te nepreple:ana stena otiroma ~ftnr. Danes ~ega ~i.oraj ni, Se
tlasti ter je pri tell treha paziti tudi na publiko, da i~a lahek ~o,top do
prizoritta tekeovanja. Retitev je ~ogote tudi v unetnih slenah, kjer lahko
r.ttlesbe poljubno pra.etčajo•
........•..........................•. ..•.............•........•.............•.
~

Stnilu rulage pri nu, h j prosto plnanje prsuapu. je, postljljO:te tar
.110 ••etnl. To je či.to olvldoo ple:anje po stali l noga.i in rota.i, takO kot
.i .sakdo plaZIoje tudi prel3stl'ljl. Dodltne toaentlrje bi prej :r.aslulilo teh-
nitoo plnanje,
Dnevnik, JO. 4, 1987
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
11: Kito ocenjujet odnos nlte druibe in te zllsti planinstva, 130 tportnega
pletlD.)a?
Sreto: Dosti tisa je bilo pot ribno ZI razuae,anje. dl gre pri tpo:ln~~ plellnlu
11 no,o ner in 131 to ni veji alplni:r..I. 1( nekIterih de1elsh, tler je prosto
plezlnje te &otno u,eljavljeD.o, se to niti ni rlzvijllo v po'ezlvi s planinstvoe
all alpiD-izao•. vnetlterib zninih sredistih tportneOI plezan)l, npt. ~ Avstra-
liji in AaeritL gora nitl ni.ljo. ~portno pleuoje PI je bepl:.o razvit". 'Ise se
dogaji • stenicab, balVInih. V A.eriki sretd ljudi, ki ir.ajo le plrz~ll:.e in
nobene drugi planinske opreme, p" krasno pleujo po balvanih. O prnih corah se
ji~ te sanjl ne. rri nas pa so $portno ple:lnje predoloo tlatili ~ ~.plnlstitne
otvire. Zdaj ,bht'u niti ne vedo, I:.a" nlj bi nu dali. Ilekaj tu,,- so nu
u,rttlli .ed dejavnosti ko~ilije za oelprlva v tUJI gorstva, %131; na~ pOllskajo
bolj pod okrilje ko.iaije 11 lipinitelIl ali $e SI. ne veli kar:. ·~se, tir le PZS
doslej naredila ZI tportne plezalce, je bilo to, dl je zagoto,ill I3vc letalski
karti za .....strdijo. Ilisli., dl bi bilo ;lru, l3a bi zlIotuj ItA U&unol'"lli
posabno podko.i.ijo ZI tportno plezanje. Zagotoviti bi .orali netoqa ali skupIno
ljul3i, I:.i bi bill zanj zadolleni. Skrbetl bl .orali za zbirlnje sredstev II to
l3ej.'nost,ta nal3ela'o novih I~ari,. za ob~iske natih nljboljtjh plezalcev v
uetovnih plenlskih centrih in podobno. lIenilI, dl delo'ne organizacije dajo
dOlti denirji za alpinizlIl, vendar je to itr&l3no neorganizirano. Denar dobijo
tisti, ki bajo neu, ki so boljh orllaniutorji in ti prej pridejo. Bolje bi
bilo treba poskrbeti za zbiranje denirji II reprazentlnco, za financiranje
~R-Z5-1~7-6tr. t
najboljhh.
11: Torej .enit, da ne bi bilo prav, dl bi tportni plezllci izstopili il pllnin-
.k. oro.niZlcije?
Srečo: Kisli., da bi v tea priaeru priSli iz de:jl pod kip. lz.top iz Planinske
zveze bi bil ne.aheln, potrebn. p. je druoa~na orglnizinnollt. Verjetno le bo
tportno pl.zal.tvo v prihodnolIti odcepilo, vendir pa ZI to potrebujeeo ,voje
tldre, treoerje, oroanizacijo. lot vidic, .e tudi v tujini financirajo v Ol avne•
...i, le redki i.ajo podpornike. SI. i.a. v Iranju ~o.ti podpore. Dobia ,oraz.e-
rno do.ti deoarjI, veodar pa .i.li., da bi bilo prav, ~e bi vpllninski organi-
zlciji glede tportneOI plezanja nekatere stvlri .pre.eoili. Tu Se zlasti .islia
na vrednot.nje do.etkov, vzgojo plezalen in sploh na drug,~oo gledAnje na
njibovo d.javnost.
11: lIko nlj bi o[~oilirali tolo tportnegl plezlojI?
Sreto: Vzgoja, katrinl je ldaj, je ZI. tportno plenaj. brez saiIl,. Xe nobl
Ol. hoji % derezl.i, nevlrDo.ti v oorah, orientlcijl in vrltl drugih pred.etov,
ki jib v.ebuje alpinisti~n, toll. Za tportn. pllz,lce je vltno plezlnje. To nas
110i.1 in te.u je trebi pri vzgoji nacenjlti pozornost. Kislic, da so s kllsi~no
tolo z.-orili prlcej alldih, ki jih je zaoi.alo predv.e. plezanje. Za~etDike bi
peljal oa erni lal. jih nIvezal. ur.dil vrv od zgoraj in jih u~il plezati. lako
pa potika tola v gi.nutiti ali Dlpri.er v ..u~anju? Polr:ud bi jt., kako je
trebi trenirati, poja.oil bi ji. kak.ne potkodbe in nev.rno.ti so .otne pri tea,
pOleb.j pa hl jih opozoril, dl. tak.oi. znanje. ne morejo v gorI. Ce jih
zaoi•• jo hribi, aorajo obvladati te druge .pretno.ti io predaete alpinisti~ne
'ole. Za to .e llbko svobodno odlo~ijo. z znanje., ki zadot~a ta plezllce F~ y
gore ne ••ejo!! Sportoi plezllci pleza.o Y krit kih. tetkih s.ereh, kjer je .kall
~vr.ta in kjer je zado.ti klinov, da oi nevarnosti pri padcih. Ce si utrujen .li
~e se poslab.a vrema, seno spustil na tla in se vrnet, ko se ti zdi, da
10 razmere dobre in da .i pripravljen. Nlta plezalna ob.o~ja so tudi lahko
dostopoa. Popolo oe.ai.el je hoditi ure in ure dale~, dl pridet do stene. v
tateri bot za plezaoje potrehoval le nekaj Uf .

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Alpini.t za.a rad ra~., da ja ~lo.ak, ki i'~e teta.e iD je vesel. ~e jib ne
najde. Sportoi plazalec pa je ~lo.ak, ki i.~e tetave io j. vesel, ~e jih oljde
in - pr~ ••
Dnevnik, 6. 5. 19.7
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
11: Pa vendar tportoi plezllei ponavljate tudi dolge kla.itne saeri, ki obi~ajDO
ni.o tito llhko do.e;ljive.
Sračo: Prave sportne plezllee zloi.a le skrljno tetlvoo plezanje, t.ksnib tetiv
pa pri dolgih kla.itoih s.ereh ne najdet. eista izgubi je hoditi .li plez~ti ne
ve. kako dale~, da potea v kakini kla. itni ••• ri preple%al en tetak raztetaj.
Sfioga, VeUcI, $iti... so za .portno plennje ~ista izguba. Steber Ht ha
nlpri.er l. en t.tlk razte:aj, pa te ta tetavnost je relativna, ke~ se v nj •• ~a
počivati. ee bi najttiji raztehj iz Stebra preselili v eroi lal, bi ga lahko
oceoili z oajve~ VIll-. oajtetje .esto v nj •• pa ni tet je od VII. Podobno bi se
dogajalo z raztetaji iz Sfinge. Pri nas in v laiserju sea prosto ponavljal doloe
kla.i~oe smeri, kjer so bile tetave ocenjene z VIII, ko pa sea pritel v plezalni
vrtec, se. kOllj zaagel sedan stopojo. Pojea plezaJoi vrtec za tpartne ~lezalce
oe obstaja. Sportni plezalec te v oekaj .etrov visoki 'teni ci oajde v.e, kar
potrebuje za zadovoljevanje svojib telja in potreb.
11: l.ko je z vrednotenjea do.e:kov tportnib plezalcev?
Srečo: lateooriz.cija, kakrjoa veljl ,edlj, je priva bu.ore,ka. Za zdaj najtetjo
pro. to .cer .veta dobit ke-Ij 64.8 totke. Verjetoo so na svetu trenutno oajtetje
tri ••eri, ti so oeenjene priblitno z Xl-: IavIge. Svici ta b/cl. To Bolt or
Dot to ee (5.14 bl v ZDl io Gettobla.ter (X.I v ZlN. Ce bi splezal eno od teh
s.eri, bi bil v tpiei s.etovoeoa tpartnegl plezanja, ker p, gre za kratke s.eri.
pa bi po ol,i kategorizaciji ZI to dobil manj kot 100 to~k, za aednarodni razred
pa jih potrabuje. JOOO. C. bi tla al vspon po dalgi •••ri n. vt~j1 nad.oreki
'itini, opro na Pik loauniz.a po Borodkinovea stebru. bi pa za to ~obil pribli-
·.3-<::5-1 ';·:?-Rtr. i
tnc 500 točk. čeprav $ tati. yzpono. y s.etoynih alplnističnih krogih ne ~i
polIenil pray ~osti. Podobnih ne'llialoy bi lahko o.ttel te eelo vrsto. Tudi ta
tehnično najl.tji 'zpon na bi••laj.ti odpra,i Ol ,et kot '.000 Il bi dobil .eč 1
kot 2000 totk. Z. tehnično ponovi te, klini v Pakitnici dobi. 5. totk, ti prosto '
pa 'O,. ker le pri te. upoiteva doUina. Tld.j Slabe si je hni kljub izjellnh
dosetkoa prislu!il le republi.ki razred. Bi,li., da bi bilo treba ZI .portno
j
plezanje uvesti svoj~ kate,"ori:adjo. Predhglll, D&j bi bilo ta .edu.rodni
razred te nlprej potrebnih 3000 točk. Z. ta razred bi .orll ni leto .plezati 4
I
do 5 ei.tih de~lltt. Idol' bi uspel taj tatega, bi li tara. lahko pri,lutil
aedDlrodni [lzre4. tDI de.ltt. olj bi bila .redna 5 ei,tib de.etk, tako aa bi
I
aedDlrodDi razred d05egel tudi, te bi preplezIl 20 či.tih de.eti~. LaDi sta bil t
uvrlčeD • z,eZD! razred, ker se~ i.el za ••boj l. Dekaj tetkib. dolgib 'zpono'
aa 'ečjih Dad.orskih 'iliDab. Pri .ebi ocenjuje., dl .e•• i • s,oji.i .rpoDi
laui ta rl~red tudi pri.lutil, .isli. pa, dl ,si, ki so i.eli ta rlzred, tega
aiGo zaslutili. Kisli" aa bi .orali biti tudi drugi kritični pri oclnjl.anju
.vojih dejanj. Lani ais1i., da si je .ednarodni razred upra,iteno pri.lutil le
To.o Cuen •

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Prea priblitno aasatiai let! je , laIriki John Gill • ~jo .pecialnih, 11pi-
al.tea tl~r.t Diti priblitno pornaaik tr••i_go" .plazll nekaj izj.aao tettih
krltkik zI4e" k.,or drUgi niti ,.topiti ni.o aooli. Prapričan , YTe4Do.t .?Ojik
~el je u~,l d[~iti , 'rlenje f3ezdo in •••oljni alpini.titni Ja'no.ti .poroti-
ti: na 'rh tega bal.ana, pa čepra, j. ,i.ok la o.e••etro., je tete .plerati kot
priti na Kount I,ere.t. K.kaj let je bilo potrebaih, da lO ljudje to lahko
rUUlleli.
Dn"nik, l. S. 1'87
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
11: lako gled&t na odnos aed tportnia plezlnjea in alpini1aol?
Sreto: $portni plezalci gledllo na .teno kot ni objekt .'oje;a delovanja, alpi-
nisti pa steno 'e .isti1icirajo, jo 'itajo, jo občudujejo: Sea proti poveliču­
joeia ~.se4ac , alpinizlu. na stene ne lorel pre.aOlti. da ti le do,oli, da jo
preplezal. Alpinisti poudarjajo, koliko doti.ljajo. ee res tlko globoko 401i-
'{ljIIjo pleunj., tevil ni treba toliko uzOlatati okoli. Ga,orijo, da .portni
plezllci pti plezanju .anj do1ivlj&lo, kat je tista ne~ost. Tudi razne ste-
nice, • kater ib plezalo, '0 lahko lepe, • čudovitem nara.nea oklju, naprieer
razli~na obeorske pQtine. v alpinizmu platilo dobi.. ko preplezat steno, to .e
vrnet v dolino. Ked vzponol je velito netlovetkih nlporov, odrekanja, tudi Iraz,
preao~.na obleta. tetat nahrbtnik. pri tportne. plezanju pa s. lahto .slk hip
z&'edal uti tka plezanja, gibanja, Dobena ne'arno.t te ne oorota, leFo je. skala
Je topli, opri~ki so č.r.ti. Ce si utrujen, se .pu.tit dol. !i3t'o lportneva
plezanja je gibanje - vibanje, ki gi e-ogota različna razporedit •• rarčleab •
steni. Ki leplega kot stoodstotno 'aro,anje, topla steni in skrajni teta'nost
'.eri. .i n&tljučje. da 'portno plezanje pri.arjajo = baleto., oa po,elujejo s
lportno Vi'Dutito. Gre u ujrazlienejte koabinacije gibo" polohj., telesa.
Skut•• poVedati, da i.a prav toliko aitov, taro, in ,rednoltl tot alpinizea,
vendar teoa tako ne omenja.o, ker a.nilo, da javno.t zaniaajo le reZUltati •
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
V hribe se. lel lani le dvatrat.
Dnevnik, 8. S. 19&1
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Aal Je re., da .portni pleJ.lei 'ta,ih Itlno tudi Mpopra'ijoM in Mpriprlvijo· .a
s.er?
Sreto: Sportni plezalci a~er, preden jo splezajo, obieajno preutijo. ee gre za
tetke Iberi, si jih te prej ogledajo, tako da .. ob njib spustijo po Tr.i z
vrha. Sler tako labko podrobno prettudir.jo, te ore %a pr'enltveno ••er pa jo
tako opremijo tudi 'Ivedro~~i, jo pripra'ijo in otistijo opri.k., S.eri ne
smejo biti truSltive. Opri.ti so e'r.ti in varni. Hiti ni tak oreh, tot netateri
AR-25-1987-Atr. 8
ai.lijo. te prvi ple%alec n.redl v steni opri.ek. Ponekod pre.elike oprl~te celo
zace~entir.jo ali pa jih odbij.jo str'3. Oseh~o se s tea ne ,trin)'A, venclJr
za taj ne bi odbil dobrega opriata. te s tell n.udi. dobro .s.ln, povet.::! njeno
tetnnost?

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
V Aaeriki imajo te pravo zgodovino in .sloves. Vsak~ sa~r i~i ~.o~
določene s~eri
kij uc. 10 zni no kombinacijo gibov - lahko 3ta tudi dve ali lri - kako je ~ccr
aogode preplezati. Xo to ?d. mou~ biti SililO h fizitno sposoben. da jo tudi
hud".
D:lunH. 9. 5. 1981
...........................................•.................................. ~

Al: liko je z ocenjevanje. te~avnosti saeri? Nekaterl~ s~ert~ se ocene teta~~o­

sti z.anjtujejo?
Sredo: Tetivnost s~eri llbko pr,v)lno oceni •• ce nljde~ ideilno zaporedJe ~i~o~.
opri.lov, obre.enitn. Idealna koablnacija je najl.~)a ln to je tudi pravilna
oeeoa teiaYoosti. ZI to je vtasib potreben dolgotrajen ~tudij in tudl po 'et
posluloy. Obitljno iea. v glavi te .se ;Iporedje giba. ln bi SlIler prakticno ž~
labk~ praplez.l kit _iZe. Ce pe plezai SAer v prvem poskusu, je zelo v~rjet~o.
da ne najde. ravno te idealne ko~binaeije. Lahko %grc~i~ kak~en oprioek ali y~
zatn,. , kak~no drugo kODbinacijo. Ko pri ponavljanju najde~ bolj~o kODbin~cijo,
se telavnost z~anjsa. Utopiji v Paklenici se je tako napriaer ocena z IX zni:~lJ
na VII+. Treba pa je povedati, da to ni vedno razlog :ta zni~cnn)e ocen. Vta~-:n
je treba oceno tudi uskladiti z oceno podobnih tetav v drugih s.ereh. Težavno~t
'uri rute tudi z do12ino. Iratek odsuvek (obico1ljnO so to J GO' ]o dol'i"i
odstutil zdaj ne aore biti teZji od IX-. v daljsi s:;:cri. v talen IH! ;:o.~~
potiuti, pa se ta teZounost poveca. V Hec~iji illajo tai:o ~ dtsetlt. pa ni nobe;:::
odstlyek tet ji od Il. Kisli~. d. v nltih Alplh noben od~t.vek ni tet ji od VII.
Tudi Goba, O,pu ni.a detajla, Iti bi bil tet ji od VII·. lo pa ,e saer podaljtJ,
,e teiavnost poveta. te zlasti. te si tetki detajli sledijo ~li pa ce je najte-
tje .esto ni koncu saeri. Za ipottne plezalce ao ,aeri. ki so vlsoke .ec tot JO
., le dolge. Tate SIIlui zahtevajo tudi vedjo IIzdrUjivo,t. Zase ais1ill, da iUll
"~ .oZno,ti v 'Atteh, ki zahtevIjo vzdržljivost.
AR: Xaj pa menit o poStenosti II Sportnem plezanju? Posalltznik lahko hitro izja-
vi, da je splenI ItlktllO .slJler, pa je ni, aU pa zallol~i, da SI je uJce pOttali,,1
, prije.oa za klin ali z vrvjo.
Sre~o: Ne.oqote jt pr.goljufati drllge z hjll/ljanje., d~ '1 prcpleul ne1:o
duetko. te je nisi. Tocno se vidi, toliko je kdo dO~tr. sploh pa pri tC::I
.koduj.t le sa~e.u s.bi in sebe qolj~fIS. Keni.. da je ta proble: 7 .lplnit=u
bolj peret. Pri iportne. plezanju pletit pred publiko. Plez.lt.v~ sposobnosti ~e
d. bitro oceniti. V alpininu pa clove):u, suohodcll, ti I:J~d. dl je neh)
splezal verja.et.
Al: V zadnj •• CISU je bilo sliSati .et pri~b, li,o letel~ ni odnos Sportnih
plezal cev do nlra.e. Nekatera priljubljena pletalska srediSta se s~rcDin)ajo ~
s.etUtl.
S'reeo: Najprej hlill poudariti. da tudi alpinisti one.snatujcjo naravo in stene.
Poqlejte SIlilO, kaj se dogaja v Himalaji! Glede Crneqa Kala pa :IOn" reci. da je
to svinjarij., kar se dog.j. tali. V Doll:anovi soteski, kjer ('ilj·,Ol·' ple%l:ll, se
bo. boril za eistoto. Ne boa dovolil, da bi jo z.svinjall. He ve~, Ita~o JC
.ogo~e. da ne .ore "ak pospraviti za sabo in odnesti nett. V t\ljini je \.
plezalskih sredi.~ih red in tisto.
11: lako gle~IS na tensIte II ~portn.~ plezanju?
Sreeo: KisU.. da j, plezanje ZI ZeO-ste zelo pricerna hortna zvrst. Stvar je
.arna. Pravijo. da 'ta gi.nastika in balet idealna za tenske. $portno plezanje
.sebuje iste ele.ent. kot ti d.a zvrsti. Zenske i •• jo bolj izraten občuti k ZI
rite. in ,ibanji. vidi., da se Zlnske rade ut.arjajo s tta. po. sod see .recal
dosti plezalk. Vtasib SIla bila z lido Ro:aib soplenicI, Zdaj pa lIu!a pleza
sa.ostojno. V tpottnem plezanju ni drugega v na.ezi.
11: X.j .ani. o udeletb,h tportnih plez,lcev na odpravah?
Sreto: Za udeletbo na odpravi moraS imeti ta seboj te retultate. Sportni plczal-
ci lahko skupinsko o~i~e,jo $redi~ee tporto';a pleza~ja v tUJlnl, ,endar tega ne
bi henonl 04praVl, prej bi tel:lU rehl turneja. Ce pa bi kdegl plezalCI
: ..1I:a1& lldele2bl DI kaki alpini,ticni 04prni, lIislb, dl ne bi bil upr",icen
do drutbenega denarja. Pr.j bi se 30ral izkazati , visokih gorah.
11: Go.oril .i o te~, da tportnih pl.zalcev tveganje ne zaniaa, da se zavze.ate
za ,toodstotno varno in ei. tet je pleunje. kako pa gledat na nojo preteklost?
Bil .i ed.n od za~etnikoy vratolomn,;a alpiniJti~ne;a s.u~anja? Ta~ je tveganj.
izredno .eliko.
Sreto: To je te Z90dovin •. Zdaj Cle je groza, ko pOlllis 1 i'1I , kaj se jo takrat
dogajalo. Bil. '0
neverjetne stvari in res selil illlel sreco, da S.1lI jo zvozil,
hll .n slabo opreIlO, pr..ehke SJriuti, Jlabe vezi. Bil su za~.tnH:, praktitno
.e. bil brez osnovnega alpini.titnega ZDanja .

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
lribi .0 pae ob.ojlni na lehto ple::aDje, hjti telne, ti jib je fin bol .ot
preplezati , .upala, • Verdollll nilo (io oe bodol nt t.tave. Senda O'leduo
.trogo objettiTDo, po teta~noatni le,tviei, brez upotte.anja ~re.ena in ,itine.
To je .eodarll preprosto iD udQi !:o thU, ti .. ,..dno nou ruburjajo, ko
.lilijo, da j. Copov steber .oder. Tudi Gobi je DI llajboljsei poti, dl dobi to
"s"'lle~e" i •••
DnlVnik, 16. S. 1987
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
11: Sportno plesInje je na sea tir$a javnost spoznala z neposrednil te!e~izij~ki.
prlnolol plezanja Gobe" Ospu. "i$lit. d, je privlatno ZI tiln~ke snemI lce?
Irato: Ta Z'tlt plazaQj, j_ zelo atrakti"nl. ljertoli so takrat pr~no$ gletili,
so bili nuduhni. Ljudje so st~ar zdo dobro sprejeli. Sutno pa se rai je
z.ddo, ko 10 ae pot.a ljudj., kadarkoli SlO se poqo.... rjali o tu., S;lrahvdi.
hj bi bilo, ti bi padd dol. lot da sploh niso nzuaeli uhj -;r"l, "P'Cnh.
"'ro".nje! Ki,li_, dl lO taki preDoli in filai o Sportnel plezanJU ZI ljudi
pri,l.tni in zaniai,,1. Zaradi lat jega dostopa se da st,ari dosti ~ol)~e posneti
kot pa reportah J hiaalaj,kih odprl'. ribi z odprl' so si podo~nl, \"Se se
ponavlja po htea natelu, O9roano je "Hallhnja" in ulo doqajanja.
Al: lak tne natrte iaat za naprej in kako oc.njujet mol nosti za nadaljnji razvoj
'portnega plazInja pri nas?
Suto: Su hUm tbbolj dviQniti te1avnostno stopnjo, ki selil jo sposoben pre-
plezati. Do.' bi rad splezal timvet te1kih smeri in preaag.l ~e k~t.1ne nove
prcbine " Dulhnovi soteski, "Crnn ldu. Ospu, .ogote tudi v !Io!linski Seli.
Gl.d. nate9a tportQega plaz anja aislia, da bi razen tistega, kar 5e. ;ovedal te
prej, potubo,..li tudi kakhn vrtalni .trojtet:.. ki bi si 9'a ph:.:;1 lahko
izposoj al! iQ krone ::a opre.ljlnje s.eri. Clede plezllskih oblocij pa ~1~liQ, da
je Dul1ano,.. .otalka zdaj P:'l'O sredBte Sportne;a pleun)a. Crni [,1 .. ~ rreha-
tek. ponudi lahko salo det.jl.. Crnotici lO prenajbni. Osp je prelahek in pre·
dolg. PatleQica je h prnet alpiDisti~IlI, szeri nad parkirittu pa nrt'tratte,
,pet saao d.tajli. Podobno je :z Karjano., prevet je rubit in ila rre~nlh
••eri. Vranjate Drage tt ne pozna., tudi Bohinjsko 8tlo poznaa le iz Il 'p~~edo­
.uja. Peei , Logarski dolini se liii zde predale~ in hajo v glavnelt rt ~dol;e
saeri. 1'I11UI, da je peupektivna KUj. pet, lIogoCe pa se bo naU. $e taUna
,t.na ba Prilorstel ali kjll drugje.

u,eD };~I-:l!I, I:Ow;;Jl'l:::'.;KL~:. 1('7.~:; ;" ..,; lo,r:.7

Ob branju Alrini~tičuir. nov!e i~ docoYinc:
1'i, kdo pa je tli le ~r;>n"! ,.or::?
- .l ne YIlE, d:o je to "r.. v:.,'I'r:-'· tvoj :oll'i::'. .. t;i: i o' ~.

AR-25-1987-atr. lo
 !'o<ll • ,:.. .11....... u 01,u.1~ dU.- ••4.,. •• ~ 1:>"1-
UhU. 1< 4. Il!, , . . . hlJ ...~..f•• I. j ' Fn. 40
OO ... ~ _ ....... ,IoU O 1Hlj OU,Uhl~ 'r•• f·"ll~
h , ••u ••a. kto .."lu .... ki jl1< H "",.t.,•• v
COf. '.U f •••1J, ,1....1011< 011 oof'O!. ot. . . .~1o •
•ll. Lo ",udo. Iooj jla .1 .lof. ~. " ' •• do '1 .\
k... hpo","1l.t 10 ...... U jo ""S.....,.".. l !<ol
tr.., ...... _. _c- ""t< 4. "1 oo q j JII"~ •
......n. Ja h"'"lJi&lo.
, UlO;JD! l,o.~ nJX:&.l OOYCUIl<I <) , .... $T'i'\I 00:0:.:·... hll1<. lMl\1. j. Hlo p'.IU.p .-.l1 :l.to ........ i ...... jO
......tAto .kol,1o. io~ PO oo " l i... lo" .,1_ k.. ~. $ t<>.on.tll<h.1 '1"'0"0:1. I:t 0.;1 N H~ ,,_oje..
•••• • 11 • • Ik~••
h.
,." ,.
,.""j.. Ul,ljh _4101. Id ot ... ol tut ••• 10 luH .... ~~ .,rl1 «.~ ru~h=•••"""•• : ..... j • •
~d to o"tok.. l plod••H 1<o!1 • l'> ~t" "1-.. ~ ,,~. . to~.l t.a '_0 "'''''':.'.
r..-
lo J•• ,...10.1 ..krsto. 011. 1.·1. F"11'~"'" ;-oov.ll of·~._ ....
t··=!.l • • bl. 1'1 -:.nlj.·:
U*,;:;I Ili' ;l(lLD'OI (010.1 l.4.l ll,ld .. U . . . . . ~'" n ••uloo V • • l ... 2~l)
"41. !lulool<t. _ _ .. AA _.II" l'<IloroaJlt . . ju~""ol -.::..... ='~ "'"
n",. oll oo kJo " .... !b '0-
';r•• ljUj.>
nlU. "';>01 col
....1'."'" ,taft!
_li.
lo ...41\. i-U41 J. _
b<, rr'rrl~
,. •• t.!"'. 1:<:1•• 4.U
.~to:u.l _~ r<o4 Mr~U.,,", la """'t'J lO"~~ .~'u. ~:-O·.!l
CIO to" ... 1l~ .... ~~ ,,1 ...• ..1 ..... ,.,1"".' .... '>1 <.h~· ...UI
tk•• ~. r...Hll • "J'~l 'p.:t.1>1 ~.t ao~t~lll.;c o' .~.'"" ,'tI-
1>IU '''koJ 'l"''O.U, ~." o.
~r" .. lot _,••• n'
J"'1I.rU lo~. :'.olu! •• rrb= 07".,,1 tto,.:ltn.c·- Zri'b.-
.k'l' ;or:" •
•• ltl>r t""l~ 'TO." .1 • • • • • "....1>0 ... k ~ ... ht ... to 401!,,t~''', J'oh<bllt1 I. oo.!lol t. , l~. WI! lo••
rlnluh ~Uu. Id. 'Fnt,.,.. l"'*OOU' .t.o.t•• I:o ble. _<olJ' u kol:~ I. "" lo ' __ 10_
•• otro&" k."loljo. r.l >o. . . ...t. hI .........to.h.olj.> trl.~utl _ 1 ". lT.01'F'. U ~.ll. . . . . .
. .j oo I. 'IOU U'ilIN.l1 • ..... ~ !'<6"<

F80n1l! J1.l<I,>,I.;D\ _~a.o'" .aJ III; . . zn\lQ.~:I'JO' ~:i·U'W:;. t'''.!>ol thU • ~ •• e' r.. l". !'-o,.ut•
• "".Jo ...<It<I. . . . . . j ,.~. p:1<I j ..... h .r. Urd"". l'! .lo ~ c~""t. l"~t .....u. l:t. ', • • ,..... rol-
o,. Rol U.l ~''''.-plu'''Jo~''O\ J.lll' " n""uljl .... ~l ~.:"ll.
Č . .till'. FUU. ,1.",,10. . . . . . ."
,.••• 111<0 u
1>,"" FI.... /Ul , .
..-tn.
.... U~
It&zY'hoto
pU"""J"
1 t ..
ljl
Il
_.lJ
_.1 ~ ...
"J• .-.•••". ,.. to..
ID!'-
~n~...<l _ ••• 1.,1 • ..,..... r""l~. . . ~ ~l\.. 1 '0
Iol'o 4.h. kol l ••• lalo"" ~~ '~~0,~~1"o .!1to. r~ ~t ti la-
.01. rIo .. l l<lJ.~ tro""" ~1I.~. ll'~: .. ~ .. '::O'i''', rlo'.l....
tola.,.. 4. UU. &>''''''''''.1' :'> ~. ~U• • <~~. ~~.., .'. , •• ,
,...d... U ..l. k.t Aa (.1.1"" h."H.~ ili ;;"IU"~), to ;. ~lo<lt Utt ......... _ ..... ' . -. ~,."l'~• • 1
1I,1!"

loU ~ .. 1<0.,
to. . l . . . . . . to~l.~ j.,I.lo, '"",,1 ... ~ ",".l: • • • ~.l . .:1 "-"ii""" c' :. ~1: ~~J'" ,.
lI•• rlu" _ ko . . . . . .11_ ! .. toHh •••

Plll.lllJE PUU,UltQ.\ VOD~JlO Jt. t~nLl). ~t ••1 o.to.;.,

·.'ht. ., . . l\'~ ~,?"n'r. 1" ... ·'c-,"';. hlo. ;H.·.-
'.1. ,"-~41
oo _ ri
.1..,. •••1 • •'.01. t1,..~jO .Uk i-tl .'~" I •• ft
11·_ t I"$!-~••~u ~"H. YoH.-.
:!
nI ""',,_: 1=
·n· '.::,j~y" .·l'~~ ••••. '1
-.,- . · 1. -- "h:~
&Oc104. l., or-erIO FI_. . .~...-eU.!.. ",,4
_tj.a~ )I • • j •• lo ... jO U:!F"-.Ioo:!lo • • 1ftto. ."" )1
"1'0".
0F.. l~ ... I" !.!
1.... lII ...!
t~ 1t.o;;....... l
: ..... - l t j f . ·
r.:.~,
:lo~·1.:lt
. .uli... t • ........_ d.j ta """'" ro<l..... ~ ...: ....<1 '.~._.- • . . !Il.~.l rl···!·,··.t O . -• • • • !.
ulSo- "kh. cIol. h lolu... Ij I'tlj ..... ~ ,....>A~uIU.
'oo ,loot..ko &t.. tu. al,I"IoH~.1 .Ic.kl ~. o. n. t . . . . . . ; . !"<r.• o,.,.,,,!t !<.'.:.q,. ;'.-"..
1.', ...... ~ko.
10 _ji. ,_.oo 1.1'1.. 1. . . . All r••-
I.loj., h • • •_. ;••••••• I. cO .• ~ 10[0 .. ""o'''h\, •• 1~ •
•• , oo "lUI h to~ J.b• • • t.h~'J. oJI"o~. {.~.!~~;•.
l'0CA11< .... ,I/i1tu !U:tUcA _ UP« rer. EI;)!I!l~1(,j, t to ••• o.j. t .... Oo>lu. lo ':'1\•• • ~ ... z ,"'-.L:,H •
• ,.11. 1~7 (S.J ror-... "'" to ,. _t.u ....lk T "-l .... J.; ~.Ibo.t~. . ;'orH. t<o.~_V"Y. ~·111l... ro~
\OO_ hl_t..l1<o "10 po J- ,.l.n 4<o4f,1 lo ,.10..,. ~ h l """~ •. ~U .....nil .. }o 1.al I.-hl ."""It
'o,h.-401 1 po. • Op. Ul. n l .....1<.lO ",,_.11•• '-.1 jlao ......pU L:.rloHl. _t.«•• ~~ ,,_.,.... j •
....100 _11 p lltoo •• 1 ...... br .l~ to •• .l""I""..I."H 1• .-jloo1J ."'hj~t ... H .. Upl"."~.:~...... H ••
j.> I..joo 11• • •too.1Jl.t.oIJ •• 40 .l 1 •• ~_ •• 1• •" J hh.!- " . ~ .. _ ~r._ "",lo ... ..
IlO ~p H.,,", ,.I.... ,~. "'.Ikl .. 'III .atl ". . l • • r.~~.j. r' .1.., ~o~ll. ~ .. ni I·l.l~ "'-0:.' ""li . ,
hpldll. ""oo... j •• ~. ,,""'~ j. I"'I~keHlo 1'"':', ki j. ~.o....."". .10' ,.,~.'jn ,.!••.,, ".:.,_•.
O
•• t
J~ Ml lt>~j.o~ •• "1 •• tlalo ,....."." "'I"'. . l!.U. ~,Hn• • n.rlt.. '" bO O".'.
1••• t.rJ.j' ." O =e.ll nl"".,,~. rlo",,1<". ll.
,,<..
d! . . ;>oj •• lo
·t~.- t, ~< .t~t.!-
.1_. k1 ol "'j' ,.1"1o~.j~. - . H .., ....... !t I~l.l.t1 .. rl.
1'dl Ul oI .....ok1 .1,lalloH 1>1 oo U "..J.UIt. h l . . . . . . . .l.Lt~ f'l"lr~"', '_"",' ;-;". "t , •· .. '~I_
.1 _.1 ,.tFlI Fh.Io Jo'" , ••, •• 1,1.IoIH.. Ul •• " ,•••..• ~ .. :I ,"" ..... ' :; '.' . _, :."~,,_
.. Jn •••"". I.~l \001.1 ~ MoIl fi......... ".

('foe••"'" r.11jl" 0:. ".·~~Irt~o

11; \ .. I.~t! ..U. '"'cl.~""·

•
•
Bine KLAC
VELIKI PIO~IRJI ALP[NIZ~A (25.del)
Rudolf PETERS <*1913)
Rudolf Pet~rs je bil eden vodilnih nemskih alpinistov iz druge
polovice tridesetih let. Vec let zaporedoma s~ je enakopravno
kosal z dolomitskimi in dru. imi alpskimi plezalci in jih ponekod
v gorah jut.ne Tirolske oelo prekosil. Zaradi plezalskih in
dusevnih kvalitet ter neverjetno drznih podjetij ga najuglednejsi
alpski zgodovinar Fritz Schmitt uvrSCa v znameniti krog dvajsetih
najboljsih MunohenCanov, kor je zares veliko priznanje. Kdo vse
sodil v slavni krog, je razvidno iz zgodovinskega seznama, na
katereIII so poleg njega tudi prof. Hans Pftlnn, dr. Wi110 We1zen-
bach, FrMZ t.lieberI, Adolf Deye, Ludwig Purtscheller in neke,J
i"'en iz Hi lder Kaiser ja. Petersov prvi in obenem prvenstveni
vzpon preko severne stene Grandes Jorasues po eni strani
pomeni vrh njegovela alpinisticnega delovanja, po drugi pa
izpolnitev .orace zelje vsaj Stirih generacij vodilnih otoskih in
evropskih alpinisticnih navezo Pred njegovim zgodovinskim vzponom
je bilo severno ostenje Grandes Jorasses popolnoma neraziskano,
razen skrajno desnega in levega boka, kjer so stari pionirji le
na!li nekaj lazjih naravnih prehodov.
"Sediva natancno tu, nasproti sovrazne in mrzle severne stene, ki
naju .orebiti pripusti v obupen boj. Ali je to rezu~ljivo? No! K
nama priheja poeasi in neprisiljeno dnevna svetloba preko zalede-
nelih lesketa joe ih se grebenov. Namenjena je srecnezu, ki bo
pobral vrh. oo

30. julija 1934 Rudolf Peters in Rudolf Haringer vodita noskok na

Crozov steber v severni ~teni Grandes Jorasses. od devetih
plezalcev edina preplezata kljueno mesto. o morata zaradi slabih
razmer obrniti :
"Spet stojiva v dnu kraje, kjer sva se bila spustiln. Sredi
najhuj~a ledne vesine se moravo zaeeti pripravljati na noc na
prostem. Povsem premrazena in zdelena ne veva, ce je sploh Se v
eloveSki moCi, da naju ne bi znjela s~rt zaradi zmrznjenje.
~rijatelj .re nenadoma proc od vrvi. Pravkar kleSem s ~ladivom
stojisce. Skort:lj ne pazim na to, kaj se godi. Napol mehanicno
svarim, naj se brez vrvi nicesar ne loteva. lIaringer oeiLno v
mehkem snegu dobro stopa; nekaj korakov bi rad preeil. rl~ bi
otipal kaksno pripravno mesto za bivak.
Kratka beseda sikne k meni: Led!
Vzemi vrv! zaklicem.
Prijatelj spodrsne. V senCnem obrisu vidim, kako mahne s kladivom
- zaman. Kako se spretno zasuCe na petah. Ostro nakovan~ pete
bodo zavrle, vzdrzale!
He!
SenCna postava prijatelja hu~kne nekoliko v globino. Tam j~ nekaj
skal. Iskre se ukre~ejo pod ceviji.
A senca drvi v temo, v noeni nico Petsto me~rov glnhokn jo
nevidni prepad. Sli~im, kako trka, cim nize, tem vise: tak tok
- tak - tak ...
Nato nekaj zamolklih udarcev: padec - in padec -- padce ln
Nieesar vee.
NiCesar.
Naslonim se na ledno steno. Vrv jo v moji roki trSa, bolj ledenQ
kot prej - neresniCna, neusmiljena, mrtev predmet.
Potem klicem v noO, v nio. Zoprno mi rohni lastni glas v uSesih -
in tuje. Vem,ta sne2ni motait pozira tudi najglasnejsi kdk ze po
AR-25-19S7-etr. 12

•
sto metrih. Pa kljub temu kliCem vedno znova. S pridrzano sapo
potem pcslusalTl. ne.penjam zivce do skrajnosti in slisim v
zamolklih udarcih ... utri pe lastnega srca ....... Kako prijetno bi
bilo zdaj zaspati, samo za malo Casa, le za posku~njo. Saj ze veC
kot oseminstirdeset ur sploh nisem spal in dve noOi ~orda samo po
tltiri ure. 't'oda se nekaj je v :Deni, ker se upi re, kar se ni
zlomljeno. To je volja, ki pravi; Bedi, pa ce ti telo otrpne, ko
bos povsem pri zavesti. Nekje okrog zelodca me ~aboli. Ce bi bile
trebusne' misiee mocncjSe, potem bi me nnjbr2 zvil strahovit krC
misicevja. Toga lega je temu kriva. Yeckrat se ~oram usesti, da
poteanem kolena k sebi. Pa spet ~ine.
Ledeno me zgrabi brezcutna noe za srce. Nekaj Casa ze bije OkOI'-
nejSe. nepravilnejse in obcutno. S tezavo se dviga prsni kos, ka-
kor pod bre~enom, ki je vec stotov tezko. Ali se je spet nakopl-
CLI snezni stozec? Ne! Razbijanje postaja vedno mocnejse.
pocasnejSe. potem bije nenadoma na vso maC. preneha in udarja
nato se mocnejo. Kaj je to? Ali me bo zadela srcna kap? Grozo. ~e
obide in tezko kot Se nikdar se zravnam. Razen teia ~i tudi
primanjkuje zraka. Zberem vso energijo in z odprtimi usti dvakrat
trikrat globoko v9-ihnem. Prsni kos me pri tem nezno:;;no zaboli,
tako da se zgrudim. Nekoliko pa je le pomngalo. Srce bije spet
hitreje. Ne upam si vnovic leci; rll.jsi cedlm tako nerodno na le-
denem razu.
Tudi najdaljsa noC ima svoj konec."
Petersu se po stirih dneh v steni posree1 priti do ledenika. kOlr
je izredno clovesko dejanje. Medtem ga imajo tovarisi \'.e za
mrtvega, ga nato opazijo pri sestopu, Il. pod steno tako trdno
zaspi, da jih ne slisi in ga najdejo Cisto slucajno sele dan
kasneje. "DlvJe tuli snezni vihar po vrsnih grebenih Grandes Jo-
rasses ln rohne razsaja po mraeni severni steni. V onemogli jezi
robka oknice in vsipa valove ujedljivih lednih zrn~ na ~ipc.
Hala kOCa na Leshau&kem ledeniku se trese v temeljih in $kripljc
v vseh tecajih. Sam sedim ob oknu in str~im v slepo besnenje ele-
.entov. Vreme se je Se bolj poslabsal0. Le od casa do Casa za
kratek hip odpre pQiled na severno steno. Zagonetno stoji
nesreCna orjaska stena v zicski odeji iz novega snp.s~. Ta hip za-
Cutia, da je zame usodna. Se bom prisel in dovrGil hej. Ceprav je
prijatelj Haringer odSel iz nasih vrst. zivi njeg,~v duh v nas;
nemiren je in nepremagljiv. "Peters se re~ vrne in 26. in 29.
Julije 1935 z Martinom Meierjem prepleza Crozov ~tebcr. Bil je to
Oudezen, zgodovinski vzpon. (GleJ knjigo V borbi z gor- Ljubljana
1931, str. 114 in AR SL. II, str.9)
Preplezal je domala sedemsto smeri. Njihovo odlike ;p do12ina,
prelllOCrtnost, izredne in skrajne tezave, veliko pr.··· ... a plezanje
in ponavljaini Casi, ki jemljejo sapo. Med te vzpone !lpeda se
~anjsa zbirka zimskih. 5e posebej izstop~to prvens~vcnn zimsko
vzpona v jugovzhodni steni Schusselkarspitze leta 1936 z Adolfom
GottnerJem po smeri, ki Jo je kot prvi preplezal leto prej. in v
juzni steni Dachsteina z Ottom Eidenschinkom, leta 19~3. Prva
smer je nekoliko teZJa od nasega zimGkega AschenbrerlfJerja v
't'ravniku. drugo pa lahko primerjamo z Zajedo Sit. ro~.ml je prep-
lezal tudi severni raz Grosses Muhlstarzhorna in s,~v' ozahodni
raz Warsteina. Dve stvari pri teh zimskih podvig bod~t" v oci :
nanje ni bilo nikakrsneg8 vecjega odzlva razen ; 1lnoml1
neuilednih notic v glasilu DAY in dejstvo, da je Se naprej ostal
bolj ali manj osamljen in smeSen zimski Don Kihot. Poleg njegn
sta orala ledino zimske.a plezanja samo Se Ilias Rebitsch in fritz
Kasparek. Zimski alpinizem Je prisel bolj do izraza sele v drugi
polovici petdesetih let, Peters in Rebitsch sta bila prl'llvzaprav
drzna pionir ja, ki jima pripada zaeetni korak, saj sta prepriCala
sebe in redke sorodne duse, da ne gre za nikakrsno norost, ampak
A~-25-19S?-Btr. 13
nova po~~ v razvoju in hotenjih mladih nemSkih ~lpinistov. Kako
je z uvajanjem drugaenosti, dobro vedo zagnanci in preizkusevalci
Vsakokrat se je taks nemu nli drugaenemu navdusenju za nekaj
novega oz vso silo zoperstavilo tradicionll.lno, ki enostavno ne
ma.a prevratnih zamisli mladih. "Tako je bilo vcasih, tako je
danes. tako bo jutri, Po. naj !ltari porecejo, kar hocejo. "
Nedvomno sta IS svojo vztrajnostjo in ocividnimi zimskimi uspehi
razo.ozila tudi najhujse nasprotnike v vod~tvu DAV. ki je leta
1937 dal tudi svoj uradni blegoslov. Morda je tej nevsakdanji
potezi DAV. ki je bil drugace znan po svojem nazadnjastvu, veliko
prispevala nova miselnost nacisticnih veljakov, ki oo potrebovali
cimvec "nadljudi".
Kakorkoli Ze. mesto, ki Petersu zaradi plezalskih uspehov ~pravi­
ceno pripada v zgodovini alpiniz~a. ne bi Gmelo biti dvomljivo,
vendar Se zdalec ni tako. Kajti njegove neoporna zasluge in v
vsakem pogledu Cista plezalska dejanja so zaradi nekaterih drugih
nealpinis1.iCnih irehov postala povsem zanemerjena eli pe c~lo
veokrat namerno spregledana. Se nftjbolj krivlono do njesa pa je
to, da se je vse na tej 7.godovinski etalnici utirilo'in do nihee
ni zbral toliko poguma. da bi razjasnil te njegove sence
preteklosti. Da bi povedanemu prisli do dna. je nujno ~aviti na
l'Ilalo zgodo..... insKo stranpot. od svojih najvecjih sovraz:likov
frar.cosl<1h alpinisto\.' je mnogo pozneje dobil jar-no in glaGno
Ol1ve.:o. Kaj jim je grdega storil oziroma njega dni zaklJlulI? Na
to znpleteno vpraSanje Je najlazje poi~knti odgovor v nekem hudo
spOrileJ:l intervjuju. ki g8 je illlel kma!u po prvenstvene;n vzponu v
Crozovem stebru. leta 193~. v njem je na raCun frnncoskih
alpinistov nadrobil toliko :aljivk ir. nacis~icnih izzivalnih
parol, da preko njih kratkomalo niso mogli iti. Ves intervju je
od prvega do zadnjega stevka grIljen na fikra,ino nt:;"k'J::;nl.b
primerjavah in poni7.evalnih prispodobah: "Strinjam se, dl\. imajo
Francozi kar se do mogoCne Alpe. vendar kaj jim to pomaga. Ce po
njlh ~arijo kilavi vorski vodniki. Veokrat fiVe jih opo7,nvala od
z,"oraj, iz strllllih grenjtnih plati. Vse, kar sve vid~la na Mer de
Glace, Je bilo nekaj ~rnih gibajocih se pikic, ki 30 od blizu
kazale klavrno podobo plazp.cih se pritlikavcev, lJp~\<':Illh ln
2l'>pitih obrazov. Vrd so si ilod.obni, to zD.gotav] jE\m svojim nem~kim
tove.risem.·· Ooitno na.sprotje tej "bedni" drusOini francoskih
gornikov nasploh so nemSki alpinisti, nJihov i7.jemen pogum ter
ne::lomljiva volja: "Da. da, naSa gerlII.anska moe in volj.!!..·· Oni so
bili tisti izbranci, ki so v vsakem trenutku in Se v tnko teZkem
polozaju takoj vedeli, kaj morajo poloziti na oltar očetnjavc ali
pred oblioje svojega Vodje. Prav gotovo mu te in podobne nAdute
b"'oede niso v čast, a. zal se je tako v tiotih mra.Cn111 časih
govorilo. Samo leto dni prej, let.ll. 1934. je isti mladenic llllPisal
obcutene besede. ki jih je posvetil svojemu prijatelju Rudiju
Haringerju in doge.Jflnjem v Crozovelll stebru. Zagotovo nn:!. t.o pove
marsikaj, Se zla.sti o nasilnem duhu nekege casa in ~ro~~ora, o
vlogi, ki so jo bili tede.J mnogi prisiljeni igrati. Oblastnikl GO
z njim in ne !JAmo z njim sleparili tako. kot se jim je z:.hot.elo.
Drugace ni mogoce rAzlagati njegove opremembe misIjenjo in otTt\ta
v vedenju navzven. Zate j~ jasno, da je imel kasneje nem~jhne
teze.ve.
Po vojni zgodovinar jem politika tako ali drugaoe narekuje. fako
naj piso jo o vcerasnjih dogodkih in dogajanjih. Prejkone prevla-
duje crno-bela tehnika. ki je prepojena s custvi. Polega tega
velja povedati. da so ti povojni dnevi enkratna priloznoot, da ~e
lJled pre2ivelimi poravnajo se nekateri stranski. iz taksnih tlli.
druiaonih razlogov dolgo zatajevani pritlehtni dolgovi. Na
podrocju alpinizma. kjer so imeli svojo besedo tudi alpski pisci.
je bil vkljucen v ta vsesploSna obracunavanja tudi Rudolf Peters
~R-25-1987-~tT-14
in se kopica njegovih nemskih in italijanskih gorskih znancev ali
tovllricev. Zlasti v glasilih CAF in GHM je prislo do napopicno
ostre gonje, ki je ponerkod meji1a 11.!l Govinistiol~o histerijo.
Vnovie obujena stt"::l.sti so takrat S le le predalee, zato se je
vmeS al celo sam general de Gaulle, ki je naroeil Mauricu Herzog-u.
naj poskusi "svoje" nekoliko utisl1ti. Koliko je v tem uspel, ni
znano, kar navsezadnje ni vaZno, ker nas zanima zgolj tisto, kar
pri tem zadeva Petersa. Ha hudo strupene puseice se tedaj ne
pozneje' ni odzival. Ce je sprva imel velike tezave s preZivetjel:l
in sploh ni vedeL kaj se dogaja, se je z leti vsa stvar docela
unesla.
Mimogrede, tudi na AAVM (Akademsko nlpinisticno drustvo Munchen).
katerega elan je bil, ni bilo veselo. Devetindvajset elanov AAVM
je pobrala vihra vojne.
Sloviti francoski alpinist, Lucien Devies, francoski alpski pisec
stevilka ena, borec odpora, je zbral dovolj koraj~e in objavil
nekaj dejstev, ki so marsikateremu francoskemu alpinistu vzele
sapo ali pa ga razkacila do kraja. "BoleCina nas frnnco:::kih
alpinistov ima ime Grancles Joresses." SmeSno, CI je res. Toda to
"razkritje" je Devil'ls kaj kmalu moral plačati in bi ga skoraj
stalo glave. Na poti v Grenoble so ga neznanci sredi noci vrgli
iz drvecega vlaka in zgolj po oakljuCju j~ ostal :Ziv. Zal je
njegova ugotovitev ~e~udoma dobila podvprasanje : Kaj je poče~jol
gospod Peters med vojno v francoskih Alpah 7" Pri tem pa postane-
mo priCe komedije oziroloa drame, pač razliCno od. Hemca do Nemc<l.
Ceprav smo ze zel v dalec od tistih vojnih dni, kot vse kIlZe, te
reči Se nekaj Casa ne bodo pokopane. Kako so to ob~\ltljive reci,
nam kaze primer pokojnega Raimunda Sehinka, velikega avstrijskega
alpinista. Znan je kot izumitelj prvih primitivnih stremen.
sedliee ze velike napueCe, se najbolj pa kot nenadkriljivi prosti
in tehnični plezalec, ki je ostro locil med prvim in drugim
načinom pl'!za.nja. SvojC:as je preplezal nekaj tako skrajno tezkih
prvenstvenih smeri, da so ostale neponovljene, vse dokler niso
ponavljaici segli po svedru. Skopi leksikonski poda1;ek nam pO',rc
le to, da je padel na ruski fronti leta 1944. Toda resnici no.
ljubo zloglasna S5 divizija Nibelungen, v kateri je bila tudi
njeg'ova enota. zagotovo ni bi la n8 izletu v sirnih prostranstvih
ruskih step in močvirij, ampak je tam morila in po?igala. Podobno
';e z mnogimi drugimi znanimi alpinisticnimi imeni. Tisto, kar se
da izvedeti iz povojnih francoskih virov ° gor!;kem lovcu Rudolfu
Petersu, ga sicer ne bremeni, vendar se sam ne spomni, do bi so-
deloval v vojni. Dr.Julius Kugy, ki je bil v prvi svo::tovni vojni
prav tako v alpskih enotah, je kasneje v neki svoji knjiai
pripomnil, da je vojevanje v gorah se najbolj cisto in vitesko.
Morda to deloma drzi, vendar vojna je vojna in v ~jej umirajo
ljudje.
Peters pa je nekoliko bolj zgovoren~ kadar gre za osrednji del
njegovega zivljenjepisa, njegove poglede na alpini~<;!m, nekdanja
doZi vet ja in pustolovscine, ki so vezane na Granues ,Jortl.sse!;.
RudI Peters se je rodil 4. januarja 1913 v Munchenu, rner;tu, kjer
so se rodili največji alpinisti, kot pravi Pierre Mnz~ud v knjigi
Gora za golega Clovska. "Moja mati Lenna Peters mc je kakor
darilo 2 neba sprejela iz rok druzinskega zdravnika. Ze zgolj
dejstvo, da sem v tistih strogih casih bil nezakonski otrok,
dovolj jasno pove, da nam ni bilo lahko, ceprav sva imela zador-ti
sredstev za prezivljanje. Ker je trmasto vztrajala, da se sola,
je "paC hodil v solo." Koncal je nizjo in srednjo gimnazijo,
potem pa se nekaksno upravno pravo. od sluzbic, ki so se ni2a18
in ni nobene prevee maral, je n.azl'I.dnje pristal pri trgovini s
!::portnimi rekviziti in gorskem vodnistvu. Bil je star komaj
devetnajst let, ko so na oblast pri!::li nacisti. Tezko je
~R-25-1987-str, 15
r~~br~ti, na k~j je Peters mislil. ko je poved~l naslednje besede
. "Kot dvaindvajsetletnemu IIlladenieu so se mi kaj kIIlalu ztl.l.az~le
in raztr.ale tako sanje kot upanje. v katere selil dolgo casa
verjel z otrocko naivnost jo". Ali je bilo to zaradi tega. ker ni
imel oeeta ali pa zato. ker je dojel, kaj se dogaja.
Nato se zaustavi pri svojem alpinizmu. "Ja, veekrtlt 50 me
vpra~ali. koliko let sem imel, ko sem zaeel plezati. Ne spominjam
se tacna; sede~ejst, osemnajst sem jih moral imeti. Vse je bilo
golo nakljueje. Nek znanec z ulice je zbolel in zato ni macel iti
na plezarijo v Dauernprediglstuhl. Zaprosil me je. naj .rem
namesto njega. Sicer ne vem, kaj me je picilo, vendar sem na ta
nori predlog pristal v hipu. Njegov klubski tovaris in moj novi
ueitelj Adolf Deye je bil na !ele!niski postaji nemalo preseneeen
eeprav tega ni pokazal; to sem izvedel mnogo let pozneje.
Vzel ~ je s sabo v Botzongov kamin in moram iskreno reci. da mi
je plezbrlja ala od rok. Potem sem z Deyem opravil se precej
vzponov in nekaj izredno dolgih grebenskih precenj, ki jih je on
nadvse ljubil. Tovarisi so na raeun njegovih grebenskih precenj
skompo~irali celo vec saljivih pesmic. Ker se dolgo Casa ni
2.cnil. CCl hile zanj ravno pravSnje.·· Ob tem se stari RudI
5~''''l1linja n.,katerib plezalnih prigod, ki pO!ltavljajo na glavo
t "i.tve. da ni ic:e! posluha za humor, "Ko sva nekoo z Deyem v
"r"I'Ie~l'll..~I.t 1=lreob"atu \:estopala ':> 10:-1a. sva se izgubila. Namesto
po sevel'ni svo Ile 2o.::ela tlpuSCati po juzni steni. Deye je takoj
odkril t::., €':l.l. ... "l.nCl t:lape.ko, a .l!lo bill> zaradi slapov vode nemogoce,
da b~ se vrnila do Matejakove skrbine. Ves Cas sva premooena do
zadnjega vlakna sestopala naprej in hkrati preeila proti levi.
dokler nisva kakor po nekem oude2.u stala pred vstopom v jU2.no
steno Ellmauer Hal t, "Hej, RudI!" zavpije Deye. "tukaj sva
vstopila. ,. od nekod iz i:oste noei. megle in vode zaslisiva mirni
glaS Walltla Harinerja : "Tudi mi trije!" Nie manj zanimiva ni
zgodbica iz prvenstvene plezarije v Gamsovi materi v ViSevi
Skupini v Zahodnih JyliJcih. Po krozni polici ~ta doseala vstopne
previsne poci in plosee. Ko sta pripravljala opremo, je Peters
zajeten kup j(l1nov in vponk polo~i1 nekoliko preblizu roba
"lreba18, bova ali bo~ sel sedaj ali pozneje po plezariji po
opr~mo. mi je nesramno dejal Dey~, Ima~ dva novCic~. Veni roki
je Franz Josef, v drugi nas pruski kancler Bismark, Ce dobis
cesarja, gres pod vstop PO opremo. ee pa dobis kanclerja. plezas
kot prvi n~prej. - ~ista smer v Gamsovi materi je moj edini
prispevek ro pro~temu plezanju~. je hudomusno namignil stari maCek
RudI.
":Slisl\l in bral sem velikokrat o svoji neeticnosti, preracl"Inlji-
vost.i in fe.natieni zagrizenovti. Te obto:!be ne verjetno nanasajo
na zalo~tne dogodke iz leta 1934, ko naj bi v erozovem stebru
trmasto rinil naprej, n~ oziraje na to, da se je vreme kazilo.
Naj Se enkrat poudarim; veliko napisane.a o meni je laz. Namree
dokler je vreme drzalo, SVtl hitro napredovala. Nato na~ je nena-
Jama zagrnila gosta megia, 12 katere je zaeela naletavati ~odra.
Preden ue je to zgodi lo, ~va se zadnjiC pogledala proti robu
stenB. Kazalo jo, ko da ga imava na dlani. Zal ga potem ni in ni
bilo. Sele po hudi noci, ko se je slabo vreme S~ bolj
stopnjevalo. sva se odlocila za umik. M K povedanemu je Peters
pristevil, da je vse nase alpinistieno pocetje ena sama i~r~. ki
niMa ved~o tak~n~«a zakljueka. kot si 6a alpinisti zelimo.
~Nisem bil tak.en plezalec, kot so bili veliki Bias Rebitsch.
temperementni Roland Rossi ali ljudomrzni Rambo - Otto Herzog,
[mel ~em svoj izvirni slog. ki oe je kazal v izredno hitrem in
lahkotneu, ple-znnju, PoznI)je so mi po kocl'lh veCkrat priznali, da
so vmejih cmereh prespali, d02iveli hude padce ali poskuSali Se
in ~e. dokler se niso prebili 6 klini. M

AR-25-1~?-s~r. 16
Naneslo je, da je Schmitt vpraGal preproctega Petersa., a.li imo.
kakSno svojo filozofijo alpinizma. Slednji mu je odgovoril, da je
nima in pripomnil: "To mi ne lezi. Gore imam enOfitavno ra.d."
Nato je dodal: "Ne vem, kdo je to zapisal, ~Heberl, Banatti, o.li
pa sem jo prebral v neki spartni reviji: Tudi jaz imem raje
tiste ljudi, ki poldrugo desetletje ali se malce veC intenzivno
preZivijo v gorah, kot pa zdolgoC8sene mescane, ki leta in leta
tro~ijo ~voje prazno zivljenje tjavendan, brez vsakega 'navdusenja
in koristnega razburjenja."
"Verl, Hans Dulfer je venomer ponavljal, da smo alpinisti svobodni
zato, da bi bili odgovorni. Odgovorni do sebe, svojega zivljenja,
druzine, tistih, ki jih vodimo po gorah,"
Ko Peters koncuje svoj sproSceni pogovor, previdno prikljuci !le
svoje nekdanje tezave. "Veseli me, da je izginilo sovrastvo ;nod
francoskimi in nemSkimi alpinisti. Moj sin tega zla ne pozna in
to me od vsega. kar se danes dogaja, Se najbolj veseli."
Kaj pa danes? Danes ima Rudolf Peters 74 let. Se ga tu in tam
vidijo v kakSni lazji steni. Do svojega sedemdesetega leta je
vodil v cetrti teZavnostni stopnji. Drugaee najraje teOe na
dileM. "Ali ti tudi teces'?" je vpraGal osemdesetletnega Fritzn
Schmitta. "Ne, nirnMl casa. PiSem, knjigo o tebi." "Dobro, ke jo
boG koneal, se ;>;Illeniva za Kleine Halt. "

PhIe Ko;o;jek
i,EKAJ BESED o !lAlI PLi:ZitLSI:I ETIJ:I
Tokrat za sprernelllbo ne bo 60.,.oro o ';portnem (pro6teli',) ple~llnju - lo:
temu po vseh razprava~ 7,adnjih let skorIlj ni l'gj riodajati. "-ehnika je
v zadnjih letih brez dvom~ v Denci izrednern rBr.vo~a Eportne[B plcr.~­
nja. tod/! tudi tu'kltj ~edo r.tvo.ri naprej; .J '!05C!:'_itH. ~(' 'lon(!~ena
.topnja A5+ itd. Pa pri no.B'1 Gla'71li rnzlos. ,la nn elen ino rt>zvoj'), ;e
broz dvoma Objektivne narave - \r<I!~llin'l. in oblil:c"'''$;lOGt n'l"il: sten ni-
sta najbolj prir.orni za te vrste "odvigov. Dcl rllzlob~v r~ o5pDoe tu-
di na nalio ';)lezeloko l!liseln>;IlJt c:;l",(}n tehničner" p)f}~ ..~r.:""
V udnjih l ... tih Be je ir.\.:,<>7.... :.'1. -!n j(' PorlcJlic(l rr; n.1(' n"'ij"colj )'ri-
llIern9 7.11 ek"tremnc t"lulicnc v:-;:-r,nc. ':o<ln 1;., smeri a"l;;~lIi ",~r~;~, I:~
jo bilD ob nastanku reo težovna in ~:ocljiv<l rl('~,t1ri~;>, jc " kr<ltkc:n
času noetala noknteril:". na~h~ pll!7,;\lcem "0l;; rri.l;i·':~'j~r.~. "ler..tl!·"" i:-.
lIvedrovcev in navadnih klinov. i'ri pr,en8t...... I.~l: '''~'yOll1; ::J.:: 1--;1" ":'.i1vr-
tenih 16 (GHGtoji~ci vren) 1.;>r08 n~juo ]otrebnin ~.. ~~rovc:~; ~nn~~
pa jih je v sr.lerl 2(. in nnjte,,-ji r!l~tef.f\j. xi jl> ~"il i,r"\'~ ,.. - ,r'l-
pl&7.an s kr&cp&ljci. :!.tIslu::i KOCOj kaj vce od '\2' iiič 1)')1'~ .d v
Spominu, kjer kladiva akoro~ ne rabil več. Do n"kc mere :-e
~·_,'--\1":'.4i~
..o puščanje ns,odnih klino\" v .w&ri. "nj bi r:;e 0'J vs!)J:ol:rnt)·~F.. l;,oi-
jnnju vseh klinov rn1,pokc pre .... eč p<"i'konov21le; f'.~<aj ·lrl'~~··; .1l'!
vrtanje 6Vedrovcev. 17. ... seh n:lIiih sten je :'Jor.en ulr.jk lh ~i -"j, ',01 ni
sposOben sp1l!:;!Iti aeeri 6 toliko sve1ro'7ci l:ot ,rvi ~:,::~~~.;i. ll:"j
l'ač obrne 1
Ceprllv ne grl> lIIetflti GtvAri .. ir.ti kof. "i!iC "(l,.'~.jo -<,-"v~""i tu~
di 'okrog STedrovca ,. rrvelll raztel:;ojll eTna mlli!kc v V"7,ic(\, \ "'~n-1i jr.
bil morda zD.vrtan le ~llr~di v~rov8nja pri ~roeti pnn~vitvi, .'A ~~er
Il telil h;gubils eTojo istovetnost (identiteto) in eden rll~ki'· ~~~!tl)'!­
nih tl>hničnih ru.težajev '( norih cor'\h je t!:'1 :'0 :0.11]. ;ln nc ('.:~i.i","l'
tega, da je v bližnji in da!.jnji okolici na '(oijo do... olj le,'ih in
težkih proble~ov športnof,~ rle~~nja. Tudi 6~~ daj@m rrecnoGt ~~o~t­
ner.:u plezanju (dn nebo pOr.lotcl). '1'od.. na; n1r-;ni;:r.r: ni s:-ro to ir.
včalllh ni Odvec, če se kaj nau~ililo od drl:gih, ki ~O pred nami "''''r,t,
ne toliko v sanem plezanju kot "a v pol1tenoGti (fair pla1') no ~tenQ
in cscega sebe.
AR-25-1987-Gtr. 17
Edo Kozoro;
,
PA SE NEKAJ O TZHHICHEH PLEZ1InJi1

te leta razpravljalo o tem, kdo je alpinist, kdo klasi~ni .1pinist, in kdo

pludlc ••• Pri he bO~ello "čknt koll.u vsiliti v;devek dpilIist, su pa
.;tr.jno trdi, da je plezllec, na~ pa se se.eda podro vsi pred.l~ki ki sao jih
zgradili po dolqotrajnih r.zprav.h ...
Stvar Je precej en05tavnej~.: naziv alpinist oziroma plezalec sploh ni bistvcn.
PIlzalec je pravzaprav nekoliko bolj opredeljen pojem, ti ozna~uje predvse.
:l:portni.tl, ti pI eu (prosto, tehnično, v ledu, ko.bininne SIJeri .li pi celo
'Ue!).
laj je alpi:l.lst odro.a dpini:o:ec, pa Je te neltoliko tete opredeliti. Pndvsu
je to tirti poje.. ki zajeaa tudi pustolovtčine, prijetna dotivetj •. , . dotivlja
pa ga vsak poulteznilt. po 5\'oje. laj je kdo, pranlprav sploh ni pOlD-ubno. Zato
prepustimo vSlknu posamuniku, da pokite in se odloči, čelu daje pridnost.
ftlrsiklj na. po'e pred.,e. poditek, s k.tinill. ničinoa ple;lnj. ,e posI.eznik
uharja; Ili je tO pro,to, tehnično iII ledno pleunje, ali pa tu vse %trsti
hkrlti. Zadnje je tudi znlčilno.t alpinisto., ni pa nujno, da tudi plenlce·l ...
stujni ču je, da :lU iv "Uuični alpinist" opustillo, uj se t i njilIl marsikdlj
strin ,t.uo):opitocst, MrazuJIIevanje lI1odo~nih tokov ipd. Tudi iun "slller sell ,
;lff!pleul kllSi~r.o" ;.:.,.: ni ~ ne povc!
Q ,res tu. Jllezln~\'\ IlIlO u.clnja leta veliko razp!l.'Illjdi, pole&iziuli (mord~
pn."e!?J. Pa~ pa ~.o ,ustili ob stud tetInitno pl":.anje, ki d.nu vdja u
nl!tlk~no nujno zlo. Dejst.o pa je, da J' ~ro.to plezanje '1' ladnjih letib klltO'O-
stno močno napredo,.lo, tito pa ]I! tehni~no plezanje skor.jda ostalo na nivoju
po,ojnih pleZlleev. DeloIla tudi zaradi 1I0~ne popullrizaeije pros~eql plezanj •.
Korda it •• egl tega izhaja tudi skrajno nelportno oboItanje do tehni~neql ple:a-
nJI in do tetlni~nih ••eri, ti Jih je pri na, praYZlpraV zelo • .110. Ne Yell, lakaj
je pri DU ".odi, dl ';' tebni~r.ib sllereh puičaco ~hvet oprtlle, it več. prn
nitomur ni pod tlStjo Dl tetju. aestu u,vruti svedrovec. Ponnljalci, ki to
potno, ni•• jo nobene;1 spoltovanj. do prvih ple:aleev, Se Illanj do slIleri in
,teoe, el hotete! Nekateri eelo s pODO'OIl poud.rjajo: v s.eri IVllavrtal. desot
novih ,vedro.e.v! TakO na le edine prive teboičoe saeri Spo.in, ~u.eoi strah pa
aorda ~e klkina, postajajo objekt trenirlnjl, otir03a Mk1ihtanja~ kot na primer
Osapska Stari s.er. V A~eriki podobno nabiti r'ltelaji sploh ne zaslutiJO ocenl!.
Pri nas plostljajO oeene st'Odl iste, Ili p. SilO 1I11i sebi v pelnos. kiko dobri
SilO, ko jo preple:llIIo "ecio" brez 'treIlen in podobno.
H. te stvlri bi aorda vpli'lli • ltltegorizleijo, ki PI le zdaleč ni taka, da bi
na tlj pozitivno .pli'll., prej obratno!
M.jprej JlQ9lejao o,no'o klteQoritaeije, prillerjllno lestvico tela.nosti: tehni-
tOl ocena AJ je koaaj i.tovetna prosti oeeni VIt. Prizn.ti si _ora~o, d. je pri
ni' 1. pe~čica ple%llcev, ki je .posebna preplezati "pra.vo" s"er A3. IItdtell ko
pro.to pleujo V1+ te ndi najllllajsi pripravniki, ki so koli~l:aj uqnJ.ni! lKillIo·
qr.de. letos .ta Jamnikar in Ravbekar v Josr.itih opra,il. najtetjo juqosl0.a-
nsko tehnično po~o.ite. doslej, ki PI. i •• sodobno oce~o ko•• j A3+!) Do Se ve~jih
Ib.urdo. prid. nekoliko vUje v lestvid: AS, ki je naj'iBj. tehnl~lla ocena,
sJ)G.obnih PI jo je preplezati le nekaj plezalce' na svetu, se pri nas lstoveti s
pro. to 'Derjo t oeeno VIII, katero z~ere zunlj JIO,prečell ple:llni rea.ktl~ec!
t::rhico p. de1&llo tudi prostia plezalen. Do Seste J:topnje, kjer prlktično ni
nohln. k'llitete, plezllcl spodhujlIlO stlktorjem 2. Za napredovanje pri visjih
,topnjab '0 potrebna leta treningov, .podbuda pa je le taktor 1,S. Ce .emo. da
10 tetke proste smeri "isoke do '0 lI.tro,. potem pride do te9', dl je zarsikate-
rl n&~a ~tlasitna Sestie." vlliko .el.' "'redna" tot kater. iZlled sveto'no zn.~ib
pro,tih ueri!
Pri proste. pl.tanju je tudi to~no opredeljeno, kiko Ilorl biti opra,ljen vzpon:
kot pni, navui, brez varovanja ali vpenjanj. % vrha ..• pI nil ee se _ou celo
podpi'lti, da j. '%pon oprlvil po pra.ilih 19re. Ta igra PI sploh ni po_ecbna
pri si.skih "zponih in ~ollovitvah, tehničnih slereh itd. Vzpon se Stlje enlto ZI
t1.t.g., ki je plezal .es čas prvi, kot ti tistiga. ki je ves čas tiairil.
Cpam, da je iz ,.ega tega rlzvidno naslednje:
Nujno je potrebno poprlviti (devalvirati) ocene opre41jenih tehniCnih $~eri. Za
~R~25-19A7-str. le
tate bi bil& pri.erna kar ocena AO?
"uj no je potrebno spreAlniH htegorillcijo. 'lorda je treba zaostriti kriterije
t& "kombinatorce" in s te. o.ogoeiti ,peciali~acijo. ki vodi b kvaliteti.
l&tegorit&cijo je potrebno spr.ainjati. otiro.a zanslrovali kriterije 7~~~O
leto, pri tea pa f1&j sodeluje cilil1'tc po~nudc..... uj bo le tako Y koratu ~
ratvo;ee plezal'l.a.
Mujno je Potrebno sprc2eniti .ticoi odnos do s.eri in sten!

Boqdan 91i~.k
MAKO IZBOLJCATI K~1EGORIZ~CIJO?

Po !levilu toleronsklh kllcev, ki .Q~ jih i~el v ča~u

lzračunavanja zadnje kat.~orizaclje, bl lahkO rekel, da je
postala 2elo po~e~en aejavnik Epodbude vseh nas. Očltno pr1č~ o
te~, da .e ludi alpinlstl iall~o razvri~.li. ObIčajno n.vaja~i
ra.l09, da nam 'lre v lee okvlru vendarle samo 2a denar, je~ljQ~
sicer =.10 resno, nikakor pa ne kot .dlno resnico. Tudi lelos jc
bilo nekaj smrtno ulalj.nih in sveto prepričanlh, da s. jin je
290dila krivica. Ker so .i bila sveta preprlčanja ZOQro~
nekoliko tuja, borci aa pravIco pa posebej takrat, ko se bo~ijo
loper krlvico, ki s. je z90d11a njl., rahlo sueljlvi, vse te
ulaljenostl nisem hotel jemati preveč rasno. če bi JI dodali v=aj
kakian stvaran pradlo9. kako izboljiall kateqorizacijo. bi bil~
stvar s.veda drugačna, a ja bllo tako ~al le v en8~ priDerU.
~advo."o ja, da so stvari, ki so potrebne popravkov, bojis se l~,
da je .elo •• 10 tistih, ki so se toliko poglobili v zadavo, da bi
vedeli, kaj. Tudi o sprama~bah l.a. svoje mnenje. za~o sec ~e
lotil taga pisanja. Opa~, da bo naia zaspana alpinislična stenja
pokaaala, da je vsaj nekaj bolj!a od tistega Kuika, ki sI nl
hotel aldatJ hiiiee, ker ~u ja bllo vroč., potem pa je pozi~i
vedno anova zar20val, in da jo kategoriaacija zanima tudi ie k~k
meseC dni pota., ko s.o ie bili vsi spravI jeni v kotegorlzacljskc
ptedal~ka. Napijite totej kak!en odzlv all sporOčile podko~l~ijl
.a v~hun.kl alpinizem KA PZS .voje 01s1i o tem, kaj ln kakO naj
bi apra.injali. Ali pa drlite kljun8 zap~te tudl tedaj, ko v~~
bo va• • kupaj spet udarilo po glaVi.
Preden apregovorie o sa.lh krlterljih kategorizacije, naj povc=
la, kako ja potekal njan lato4njl iara~un, da bo poslalo jasno,
kako to ni la naJa intarna sadeva, ampak se le vključuja v
aplolno talesno kulturno politIko.
Ravno v času, ko sem z računalo. v roki sedel -ad .noiico
papitjev, ja bil načelnik koordinacljske kOllll'i:I,P PZS. Bojan
Pollak v Baogradu na pogovoru 2 nekaj uradnlk. iz l:'i'i;O
JugoslaVije. Tam so mu povedalt, da so razvaljavili
kate90rizacijaka krlterlje .a vse jugoslovanske iporte in naj
aato pripravimo nove. la raagovora je bilo tudi Jasn~. naj bodo
ti ostrejii od starih, saj je v mednarodnam in zvezn ~ razredu
preveč alpinistov. Dali 80 nam teden dni časa za to dele, na tej
novI podla9i pa smo morali tudi 1190toviti "\.v!r!'1o .litev11o
k.teqo~iairanlh. Jaano je, da se v takinih razmerah nlsme m09li
iti damokracije. Vse skupaj sem Qpravil sa~ (dvi9nl1 Jlevllo
točk in ocenej ln vse je bilo ptavoča.no v BeogradU. Odqovora ni
bilo, la v trenutku, ko smo ie pripravili dokončni spIsek
kat.90~ialranih po teh krlterijih, smo dobili lakO iz ZTKOS kot
tUdi ia %TKOJ, naj jla pOll jemo spisek. narejen na podlagi
ktiterijev ia obdobja 199i-85. To pa so bili krlteriji. ki so
bili veljavni Je pred zadnjo sprema.bo in je v njih najvišja
cc.na la vadno VI. ltd. R.lultati na tej podlagI bi bill povsem
n••• i •• lni, llevilo alpinistov v .ednarodne. ln zvezne. ra2redu
pa tolikino, da bi na. sploh i~ločlli iz kategorizacije. Zato
~~-2~-1?:?-5lr. l~
seo z ustrezno razlago po~lali ie pripravljeni spisek. ZTKOS ga
je le odobrila (izje~a ja le perspektivni razred). iz ZTKOJ pa Je
ni qlasu.
Na .adnji seji podko~isije za vrhunski alpinizem s~o precej
razpravljali. o tem problemu. V popoln konflikt z ZTKO ne mora~o
(ali ieli~o), saj bi nas lahko povsem odpisali, spreminjati vsako
leto kriterije, ker naj bi bilo po njihovem mnenju preve~
kategoriziranih, in to pet minut pred dvanajsto, pa spet ne qre.
Tako SIllO se odločili, da bOmo po vsaki kategorizaciji [torej
v.ako leto) aao.trili kriterije, na ITHO pa po.l.li .pi •• k na
podlagi potrjenih (in za petletno obdobje veljavnih) kriterijev.
Sedaj pa k s:prUI8mball'\. Največji ~spodrsljaj~ letoinje
kateqorizacije je seveda le republiiki razred Tadeja Slabeta.
Vpra'al sem se, zakaj je tako, ko pa vendar vsi vamo, da si Tadej
zasluli vse kaj drugega. Odqovor je enostaven: kriteriji
tavariairajo količino nad kakovostjo, relitev pa je seveda v
zVi~anju faktorjeV aa visoke ocene. Zato predlagam:
da aviiamo taktorje aa ocene od VIr navzgor in to ne vač
linearno, ampak stopničasto;
da taktorje aa viiine pod 100 metrov izačunamo enako kot nad
100 llletrov;
• da ne p~i3na~o faktor ja aa prvenstveni vzpon, ~e j~ bila s~or
op~emljena ~od 3qoraj-.
Drugo je pleaanje drugeqa v naveZi. Sadaj to upoiteva~o le pri
prostem plezanju, ~enie pa, da bi moralo to veljati za vso
vapone. Z.kaj, je menda ja~no. Predlagam:
d. drugeeu v naveai prianama le 60_ to~k, ki jih ima s~er;
da drugemu v naveai v prvenctveni smeri enako prlzna~o le 60_
točk, oben.m pa tudi ocena zanj ne more biti ve~ kot VI;
da mora vsakdo a. vsak vzpon v opo~bah navesti all je plezal
prvi, drugi ali lzmenl~no.
To je vse, kar im8~ povedati o tej temi. ee je to za Koga
pr.malo, naj sam pove več, če ja za koqa preveč, naj pre~rla, kar
qa_.!eoti.
------

- Bil Je strasten alpinist ...

AR-25 w 1987-str. 20
Janko RIl:... r
OtUWDI USTI IZ VQJASUC;A. CEVW),
llahko tudi leTeqa)
hhc
21 ••arca na. je deset alpinistov ~rin~slo in odneslo Stafeto : vrha Triqla1a.
kazlogi, zakaj ,.0 Sli gor, se v~rjetno od pos.~eznika do posametniki ritliku-
jejo. !leni, ki I~m trenutno ./ ,"ojlki, je bilo nl P:reduiei in TriglIvu qotovo
bolj prij1!tno kot v hurni. PI tudi sicer Qi je bil koncept in aktivnosti v
zvezi s Stafeto v Sloveniji • sooeanje s ~rohlemati~no stvarnostjo, v kateri
tivi.o. vSee. KakSni so bili rlzlogi drugih. ne vem, vse~ pa je bilo skupno,
da .ao verjeli. da bo to Ikcijl. ki bo glede na po.en ttafete .lldosti v
JUgoslaviji alpinizDU gotovo koristila. Ce ne drugega, je bila to odli~~a
pri lot nost za popularizacijo naSe dejavnosti v obeilih.
In sedaj k problno:a! Preden s.o Ui gor, so nIA poveddi. da je iz "St...!et·
nib M sredstev 1,200.000 din na.enjeoo itkljueno prvi. nosilce.. To vsoto so
pote., potabil le. te tato, oklestili za JOO.OOO din. .i pa naj bi dobili
ostanet. ker o.enj~nih ne bi 111)011 dobiti hplaeanih v denerju, B~O se Ol
Iredirici dogovorili, naj se z nlroeilnico PZS nabavijo vrvi v Slovenija~por,u
- sredstev je bilo rllno dovolj, dli bi vsat dobil eno. Seveda ni i.et nihee
nieu&r proti. Ko pa ua zadevo opredli in je Ilinila nekaj tednov, su
IlIjprej po o.inkih. nlto pa osebno od nletlnih 1[), izvedtI. da si je na~
obljubljeno DIgrado pri.tojila KOTG, ...li pa ji ila v sklad AleilI KIloaverja.
Zaključlk se ponuja s•• - Ipet so n... s nategnili.
Ce bi ni. tikaj oa Zlettku po.e~lli, dl bo itateta prinesla doloeen. sredstVI,
ki bodo Sla l' sUld, ustanovljen uradi lIt.je;a fin ... nciranjl vrhunskih
dostUo1' v alpininu, bi Ui 'Jor te .. liko prej. kot ee ZI t ... sredstVI sploh
n. bi nddi. tako pe ostaja vtil, dl je bib obljUbljena nigrada edini
rlzlog. ki oas je lahko pripravil do sodelOVInji. 10 je prvie huda Aoralnl
obtot.ba, drugie PI dell i: nas tepeke, paradne osle, ki s~o nosili nai lilpini-
z•• nI vrh Jugo.llvije, pote. PI se lepo vrnili. hlev, il.or spada.o.
Ob .... povedinu bi :zdo rld izvedel. tolito denarja ie dobila PZS na raeun
ttl!lte in ka. j. ti denlr tel? ZInilla .e .... lce podrobnljSa infor.acija od
tilta,. AH, bj je to sklad Aldl Iunuerj in kdo labto: nju razpola;lI? ln
toneno, kdo je ti.ti, ti se dela norcI iz n s?
(uehe
Vrhunski alpinist po kategorizllciji ju;oslo.allskih ~portnitov il.I prlvico do
zl.aro.anjl oziralla prizninja delovne dobe ZI eas StltUSl, ee takr ... t ni ZI po-
sIen. Verjetno oise. edini, ki ni vedel, dl se s koncn .ioulega leti te
pravice ne dli vee uveljavljati za na:aj. Niti za .ednarodni razred, ZI katere-
ga je doltn. poravoati odgovarj.joee dljatvl republi!ka TKS. Mislim. da bi
.etalo precej eudno lue na nato orglniziranost, ~e bi vllk :zue hodil istat
stajo prlvico po uradih. Tivoliju. Koneno i.l.o tudi organ, od tatereg... bi
prieakonli, da se bo td.. j uknrja1 tudi z <tlpinisti in ne ,no % vrhu 115 ki.
alpioiuo.. hnb....e torej. bj JI. ozira.. uhj lii PZVA storih ni':e,.:: 'f
z1'ezi s te.?
Sn4inee
!lalce .e jui !Ulenje To.otl. Cun.. , prevladujoee tudi v 1t0TC torej tudi
antoj. ljudi, ti uravnavajo utrip Daie Ilpinistiene orgallizacije - .nenje. ki
bi g. llhko .trnili v sta'ku, da ia. vs..t AO tit materi.lni polotaj, ~ot si gi
zasluti. Vu je zelo res, ku je TOllo poveelIl v intervjuju, vendar PI tako
zelo preprosto Ipet ni. l"lhko je govoriti v Kranju, v Tobinu pa, v najveeji
slov.osti obeini, kjer i.a vsa tele.na kultur .....nj razpolotljiveqa denarjl,
kot ga dobi sa.o tr.njsti AO, te.u ne lIozellO plastati. Pri~erjav. s s&u~anj ••
je eiJto dobra. Dod•• IlIj sa.o [o. dl Se tako nldarjen pionir':ek a f01:lin ...
• li Bohinjl ni.a niti teoretiene .0tDosti. da bi kd.j priiel elo elanste selek-
cije, ter .u otolje ple ne 1I0re nuditi potrebne •• teri.lne podl.g.. Mise.
pri.tll retit.v po juqoslo,anske. receptu: iZ'D,eiti pogoje I .iro.l'enje.
tiltih, ki i.ljo .ee, da bi pote. 'Ii i •• li 11110, kir ,e., da bi pote. bili
tudi tlllU pri.erni .,jhni rezultiti. Koee. poudariti s ••o to. dl obljubljanje
sredi tev - konkreten pziller: lani SilO Sli l' ZDA tot izbrani selekciji KOTC. ki
na. je obljubili tudi pOlloe. pa j. ostalo le pri aoralni podpori • nt~Ollu i~
~~-25-19F7-Gtr. 21
okolj. brez ustrezne;. a'hrialneq. zaledjl. po.eoi vse td druqe.... kot p.
tiste.lI.. ki ve. da bo iael povrojene stro'ke v vsake. priaeru.
Prstaoec
ko sao leta 1982 T Coloradu plezali saeri, tet je od VI, nl.m jih starl katego-
rilacija ni pr1zoala. Upo'tev.l. jih je le kot ~e.tiee. V upl.nju, dl. bo z noyo
tategorizacijo bolj'e. ,.o,e sprijaloili. Dobili SBO to nOTO izpopolnjeno
retitaT. Leta 1985 sao tli na Jalunq kanq. Trije iz te odprave s.o si pridela-
H le republiUi ra:z~ed: Podgornik. Suti~i~ in ju, Vsi uo tudi po vrnitvi
dedi precej dobrih stnri. pa ja bil h1d vuj ZUlIt tat, da bi bil dosegel
zvezni razred. ~. bi bil o.tal doa. in n•• esto tistih treh .eseeev za Hi.llajo
porabil tri dni za en soliden z1~lki vzpon. O to~kovanju dela na odpra.i
yerjetno nba ..iII, izgubljati besed, ne aorta pa l:liao !lavca. ti je ti,to
poletje preplezal Rollio; Stooel v 'r.nde, Jora.,e, in ,oliral KrtTatki prt,
p. an Tie stupaj nit oi poaagllo. PIVA je .icer priznalI. dl zIdevI ni v redu.
dl pa se De d. oite.ar naredlti. ker delajo po kriterijih. ZI k.tera 1.0 la
d09ovor111. ti jih l.radi v••kegl pola.eznika ne aore.o .enj.ti. da bo Il.hos-
ti .~tno popr~viti po isteku velj.vno.ti tekote;•• i.tema kategori:acije. In
, Ani se j. 'file skupaj ponov110. le da je bil prher te bolj v nebo vpijot
T&4eJ r.la~e, ki je bil? lanske. kategorizacij'),e. obdobju edini Jugoslovan.
ki j$ preple••l 4eie~ko. dosetek. ti prav gOtOTO rahtevI Te~ del. tot pa Sroad
'r,~ !u G~~~~b:u. ~t~paj !Sportne;a del., ne organizacije). ali p. raje, da ne
ri ;ris.rja!i neprlae~~jivih ,t7lri, dos.tek. ti ial v aednarodni pler.lski
aeelli g~";O,.(o 'HtJi :.lgle4 kol pa ":tpon n~ olIenjeD. ose.thot:lka, p. teprn na
.tptlti na~)u. ,flb...hjiuu. tluel je najtetjo ner y dotakratni juqoslo"an~
e:'l :,.(>lJu'~~ftl lIJ ,rb,.l - v republUtu ruredu. Le ),40 nu bo po takih
kik'lb jeMIl resnol Seveda Sla tudi to pOItUlil razuDeti. Ii razlagati z
zgodovinsto zapoltaTljeno.tjo aVlnt;lrdl, :z trtvIIi blarn.gl razvoja Ilpiniz.a
i~ ,1Izal.tva zadnjih let in l' spottovlnja dogovorjenega i,tal r.zlo;e. da se
niti v teto otitnib pri.erih ano.alij nate tategoriz.cije ni~esar ne da nare-
cliU. Pote" pa irna in ton~no tucli prllber .. v 1Jf, d. je PloVA venelI SIlile.
tod~~ na z.htllvo TkS Jugo.l.vije raZ'lIlj,vil. celotno kategorizacijo ln jo
prilagodil. tabteva. iz Beogradll Kje je IlI~.j Data oa~elnost!
!Ie'lillec
Pa Se enI prip~1 na objaTljanje v Al:
L·.n. lU••u blh • Petro. Podvorniko. tot t:hna mednarodne odprave n. Gren-
lln~lj1. O,rav11a 11'4 na'bolj6e vzpone odprlve in takr.t, vsaj po ralpolotlji-
~ib pojlt«ib .odet:. tudi s~lIri. ki '0 se u,rt~ale aed najtetjll n. te. ledene.
kontl.untu sploh. rltoj to 11I0 se vrnili, .. lil lepo pridno napilIl porot:ila,
~eter je dodal skiclI io Jbe•• I.eri. in razposlala sva jib na obit:ajne nt,lo·
ve, .ed drugi. tudi CI AR. Poro~ilo je bilo objaTljeno v predzadnji Ste~ilki,
z T~C kot d~.letDo zaklsn!tTijo. V te. ~alu je zadeva popolno.a i:qubila
alt~llftost la tudi najiai v%pQni ~e d.lll~ niso Te~ ti,to, kat 50 ob lvoje.
t:a.u bili. 801je bi bilo, d. n. tak oatin v prihodnje sploh ~i~eJar ne objavi-
t.e. .ii pa pot.hte se toliko ~all, da bo prispevek primeren la IlJaCevo
rubriko
, pionirjev alpini:la.

YUI.J OODlWHOTllIR PRlPOKB .. :'L?II:IS-:IČi:lYo a.lZGiZDC.'Y.. 2~

itrnn 241 Sila lo ~i ;~a na hrbtenieo je nek~~ velik3, ~orda ~~
Tae4UI.O drži?
- Stran 341 DT. tretjini at« z~a7.ani, ~enda nn pri vseh?
- StrM 421 Kot alfa - kje ima osnovo? Ohičajno na lsne~no pO'/rslIlo
(ta je okoU "oO) all nI n«,"pičnico, kot je na dru&! &liki.
StrlU1 '3: PiNti ~1 :01'_10 2 Jo:tl O· '" 200 lrp • 20l).'J\f1 rl E 1962 ii,
torej l)kol1 2 kfi! i. od leta 1976 je kp prepoYedanl •
StraD 51: Te~a 115 ec jn po vmej verjetnoati tipkOYna nap_~~. Pra-
Tilno bi moralo. p iaati ma .. 115 g. reta je ~aea x g '" 0,115 kg x
9,81 _/a 2 '" 1.13 N. Mnogo enoataTDlIje j. zapisati ~aDO r~ina. Tu-
d1.a.aa uhrbtuik& je npr. 8 ~t nueno pa tei-o 80 Il (po etarcCl 8 kp).
CloT.~ • naso 80 kg 1~ težo 0,8 kA.
Bolo Jordan
--
,
DuJ~n Jel1nčlt:
~IKI. DOSE2KI IN VREDNOTE ALPINIZHA DaHA IN ~o SVETO
N8k~j o psihol09iji in filozofiji alpini~oa (S. dali

Objavlja:ao :. . dnji del ralllllUljanj Du!ana .IaUnčlčiI fl10.ofil in

novinil~Ja. planln$keq~ in alplnističneqa delavca SPO irst, ki jih
ja spomlildl 1983 prinaAal $Iovenskl odd~jnik radi~ Trst ln v njih
ia.top.jo iar.dno sveii in lI~nimivl pogladi na alpinizem.

6.
V prejlnjelll poglavju sell precaj na drObno analiziral prve
tiloaotske izvore alpinlaaa v začetku teqa stoletja in analizo
zaključil. da s. sploini sv.tovni in tudi slavonski alpinizem v
qlavna. na.lanjata na tilolaflja eksistencialistov in da ja torej
prav eksistencialillem (traneoska ~azličiea filozofije bivanja z
značilno misijjo, da je bivanje pred bistvom) glavna filozofska
in psiholoika smer alpini2~a, kar so da v ql.vno~ ra~bratJ Jz
planinskih spIsov vodilnih svetovnIh in tudi slov.nskih
alpinistov. Ra~laqa je razvojno v glavnam prav
Ča.ovno~~godovinska, saj =e je eksistenelaltzeD kot .oderna
filozotija ra~vijal v istem čazu Jn večkrat celo v istih krajih
kot alpiniae.. predvselIl pa j. imel kot t.orija nasproti ~raksi
iste naqiba in celo cilje - zpoznati celovitaga človaka preko
njegovih dajanj, ker je le človek kot po ••••• nik z vse~ .voji •
• ikrokoa.oao. (avetom v •• le.) .dina prava svetovna stvarnoaL, i~
katere nato Izhajajo le v •• druge.
Zato naj na kratko raaloil. poje. ek.lstencializ~a in to
tilo.otljo •••0. Kot celota je to zelo ra.novrstno flloaotsko
gibanj •• ki se j. v ql.vne~ dOkončno ra~vilo ln razbohotIla v
Franclji in Nem~ijl v začetku tega stoletja, seveda pa ja tudi
dane. najbolj livo svetovno filozotsko gibanje, Posa~Qzni
.kai.tencialiatlčnl misleci so posegali tudi v druibenopolitlčno
in kulturno dogaj.nj. svojega ~asa, kar jIh j. tudI oblikovalo in
povaro~al0 .ed njimi globlje razlike. To gibanje se je kot
stvaren .1.elni pojav Jirilo predvsem v območjih, ki so ~.radl
vojnlh qro~ot dolivela pretrea svojega druibaneqa, pollti~n.ga in
aoralneqa reda, tako da je t ••• ljno doliv.tj. postalo osa.ljeno
!lovekovo bivanje (ekslatencal, kI se ne .ore opratI na trdna
tla, epialno valjavna livljenska ~bistva~ ali druibena pravila.
ikaiatencialiati se med .aboj .oeno razlikUjejo, predvs.. so
raligiozni (varni) alt pa ateIsti IneverUjoči), skupno pa ji. je
na aunaj v.aj to, da se večinoma ukvarjajo z antropololkiai
vpralanji, ki jia je osrednji proble~ človakov obstoj in p~lotaj
v cvetu t e r . atiČni.i in .oralnlal vpralanji - kako se La ~lovek
na tem svetu vede do .oljudi. Zanima jih torej predvs.~. kaj je
človek, kaj j. njegovo bistvo in kaj a.i.el iivljenja in usode.
S at.liiča tilosofske vsebina in metode sta zanje ~načl1nt vsaj
dve poteai. Ne ukvarjajo s. več z ab strak tni mi spakulattvnlmi,
torej posplojenimi taor.tiČniml razmilljujočiml vpralanji
kl.eične filo~oftje, naprimer kaj je substanca (snov), spoznanje,
razmerje med duham in naravo itd., če! da jim ni ve~ do
nelivljenskih ra.umskih zgradb, pač pa jih zanimajo vpra'anja
~R-25-1~~?~~tr. 23
 stvarne;a ~lovejka9a ob.toja v sva tu, druibl 1~ v ~ajolje. krogu,
drugi~ pa za raziskavo teh vpraianj ~e telijo vač uporabljati
po.ploi.~ih (abstraktnIh) logičnih ~oj.ov in dokazov.
Nado •• lčajo jih s .tvarnig in izkustveni~ oplso~ čustev in
razpololenj, ki eo bistvana za človekov obstoj, ~aprt.er strah,
tesnoba, obup, svoboda, krivda itd., prek teh pa naj bi prodrli v
bistvo obstoj.. Zato so ek~lstancialize~ ne izra!a sa~o v
filozofski, a~pak pogosto tudi v literarnl oblikl.
Eksisteneialista toraj z.nima bistvo človeka, a na priznavajo
bistvo človeka nasploh, a.pak ~aQO poeebno, individualno bistvo
v.akaga posameznike posabej. lo blstvo ja določeno • dejetvo.,
da obstajano in se svojega obstoja tudi zaveda.o. Prav zato
človak obstaja na drugačen način kot napriaer stvari, katarlh
lastno.ti so točno določene in so la to, kar dejanako .0.
elovekovo bistvo je po mnenju eksi.tencialistov torej njegov
obstoj eksl.tenea. S te. pa ni aiAljan nekakien po.ploieni
obstoj, ampak dejansko obstoj vsakaga človaka posebej, kakrlen
obstaja tu' in zdaj. ra obstoj ni z ničemer določen, ampak je
odvi.en samo cd .eba. Zato se ne da razlotiti s posplo6enimi
poJei. Psč pa ga človek lahko dollvlja i~ občutja, naprimer
čustev strahU, t •• nobe ali obupa, s či3er.. lele zave skritih
olobin avoje eksistenca. Prav zato človek ni to. kar se zdi na
zunaj, torej ni istoveten s svoji.i zunanjimi, le dani~i ln
.tv6r~lai anačilno.t.i. elovek ja pravsaprav velikO bolj tisto,
kar ni, a bi lahkO bil. elovekov obstoj .0 torej predvse~ njegove
eolnosti.
KakO torej y te. ras.tJljanju ne bi spoznali celega alpinista, ki
va, .akaj plesa?1 elovak je bitje, ki so mu o~prte različne
aotnosti obstoja. Prav zato je na.protje stvari, ki so zmeraj
.a.o tisto kar dejansko so. To pa Y jaaiku aksieteneJalistične
antropoloqije poeeni, da je človek svobodan.
elovek Je torej svobod.n. Po tilozofu Sorenu Kierkeg_ardu pa to
po.ani, da ja popolnoma osamljan, v vsah svojih odločItvah in
dajanj ih pa je torej odvisan saao od seba. Zato qa navdaja
občutja t •• noba in obupa.
S posploJ.nih teoretičnih probl.~ov se sedaj pra.aknimo na
alpinistična tla ln s .tvarni.i trditvami dokali~o zgoraj
naka.ano teoretično re6itev. Najprej trditev, da je človek
avoboden, ker so .u odprte raalične motnosti bitja, to pa mu
pomeni samoto, ia katere ishaja tesnoba in obup. Tudi tu ce bom
na.lonil na slovanskega alpinista Nejca Zaplotnika in z njeqovlmJ
spisi podkrepil ta trditve. Na prvi etrani svoje knjige Pot
pravi takol.z ·Vse to ja eoje livljanja. Pot ki na pripelje
nika.or drugaa, kakor na naslednjo pot in ta zopet na naslednje
raspotje. Brea konca. Svoboda v najpopolnejl •• pomenu beeede.
Obsojen s •• n. svobodo, tako svobodan, da Ded mnolico ljudi. ki
ae iaajo radi, in med tistiei, ki .e ne ~arajo, ostajam sa3. Sa.
s svoji.i telja.i. sanjaei, hrepanenji ln sao na svoji večni
poti. In to je zqodb., ki ni nastajala v domiiljljl ob topli
peči. te.veČ co ba cede rasle v meni, ko sem v potu svojega obra.a
prelskuJal avojo voljo in mejo člova6ke ~.ogljlvoeti; ln
AR-25-198?-atr. 24
preizkusil se~ jih te~eljito. Tako teDeljito. da dobro ve.. kako
jih le niti od daleč nise~ dossgel ln da jih bodo mnogi prav
kmalu prese9li. Y tem jo veličn. tivljenja.~ ro je torej začetek
knj190 Pot, kjer Zaplotnik 90vori o svoji svobodi. Kaj pa je
Nejc zapisal prav n. koncu knji9_. Modtem ko je v.es opisal vse
svoje neverjetne dotivljaje. osvojitev treh ose~tjsočakov. ~od
njimi Eveteste. strah. obu r • veselje. srečo. pričakovanje.
nestrpnost? Na koncu je kot saključek knjigo zapisal .ledeče;
·Zakaj vee to? No ve •• mogoč. ce. so na Everestu lzpel. ~090ČC
sea bil re. pripravljen datI preveč in Di sedaj nobena stvar ne
pomeni toliko. nobena stvar ne .ore več toliko dati ali v%etl.
kolikor mi je vzel in dal Eve.est. Kaj vse se je pripetilo v
enem samem kratkem letul Kaj vse se je rodilo. %alivelo in
u.rlol Ne ve.. mogoče je .amo to. da je bilo letos te preveč
viharjev. sne;a in ledu, v alplnilmu ln v dolini. da si ne Ina.
več leleti. da ne zna. več prav sanj.ti in hrepeneti. Ne ve ••
mogoče so mi sanje. kI so se uresničile v gorah ln v dolini.
prine.le viiijo .1rnega in tihe;a livljenja, ki pa se je takoj
raabitnil •• mo;oče $0 mi sanje prinosle ~ir, ki sem si ga tako
lelel, pa je takoj odlol svojo pot ln .e pustil n. cedi lu. vem.
prav ničesar ne ve.. Le le tega se a.ved~=. d. obst8j.~ ln to
vse bolj re~nično. vse bolj bolečo in sa~otno. Kako daleč so
odi11 ~eni n.jbli!ji lJudje, kako ~rsla in tuja so njihova
do~ov.nj•••• •
HIsi1m. da ••• s te~a dve.. odlo~ko=. Nejca Zaplotnika, od
kat.rih prvi na aačetku knji;e govori o svobodi. dru;! pa na
koncu knj1ge o tesnobi. ki Izhaja iz nje. ker je človek v svoji
svobodi s •• , dovolj n~aorno dokazal, kako je filozofij.
vrhunlkeqa alpinista aelo bllzu naJO~O~ akslstencializ~••
pravs.prav tistia kI so bl~tv.ni sestavni ~el te fIlo%ofIje ~age.
torej nauku o svobodi. problemu .a.ot. in trdItvi. d. je človek
popolnoa. os.mljen in d. je v vseh svojih odločitvah in dejanjih
odvisen .a.o od sebe. To n.j podkrepi~ ie % N.jce~. ko pravi na
koncu pravk.r navedenega d~uge9a odlomka. da sam obstaja vse bolj
~.anično in ,.. v.e bolj samotno. Nejc je torej resnico
istovetil s s ••oto. Torej. kdo~ se bori za resnico. ostane s •••
kdo~ •• sku'a prebiti kak. au spoznanju na.p~oti. osla ne s.~. ln
kaj ni tor.j tudi .lpinist .d.n I ••• d tist!h. ki na vsake. svoje.
koraku ilče svojo resnico ln torej ost.ja neisoglbno s~~? 10 pa
je fl10sofiJ. eksistencialistov. fIlozofija dvoaa. kI dosets svoj
v1lak. ko Nejc podvoai celo valpinize., ko pravi, da au je
snega. skal in ledu čisto dovolj.
N.j nad.ljuje. z drugo blstveno trdItvIjo. ki velja v dollni
osiro•• vs.kdanje. svetu kot dejstvo ln proti kate~1 se alpinlsti
borijo v stenah. Ta trditev pa pravi: Ljudje se bojijo svobode.
Mislia. da je liter~rno to talostno Dodrost naJbolj geni~lno
opi.al DostojevskI v Bratih Kara.aaovih v leg.ndi o velIk ••
Inkvisitorju, pri alpini.tih pa je to, kot se. te oB.nil, opisal
Zaplotnik, a ni obdelal veega probl.... Nejc je na.reč trdil, d.
s. ljudje bojijo svobode. ker vodo, da bodo pri lea lskanju
ostali saai. Vendar pa .e ljudje ne bojijo svobod. sa~o zato.
Bojijo se je tudi zato. ka~ morajo v svobodi in o svobodi
odločati saai. In to je bistYeno pri Oostojevske~ in je tudi
p~edv.e. pravo bi.tvo eksistenci.liaaa. Ljudje so svobodni pri
~n-23-19~7-5tr. 7.5
 llbiri, v.ndar pa •• bojijo i~blrati. Ko morajo odločati, se
odločitve bojijo. Alpinisti pa odločajo vsak trenutek, saj S8
vsak trenutek srečujejo s smrtjo, ki je v danem trenutku najoolj
stvarno dejstvo, čaprav ne absolutno, kar smo ie anali~irall.
Več bo človek odločal, oolj oo svoooden. Clovek se mora na
svobodo navaditi, to pa stori 2 odločitvami. Navaditi se mora
odločati, stalno odločati. tudi če mu to pomeni trenutno ikodo
ali poraz. Skrajneži, torej tudi alpinisti, pa se nlso nikdar
bali odločitve, saj so bili v njo primorani. AlL se odločii ali
umrel, podobno kot v dolini, v vnakeanjem livljenju kjer ja vse
le nekoliko bolj prikrito in na podzavastni ravni. Bolj je
nevarnost stvarna, lažje je odločati. Da je ta trditev pravilna,
lahko sklepamo naprimer iz te9a. da se ljudje takrat, ko se
kjerkoli bore za svobodo, ne boje odločati. Na Slovenskem se v
času NOB niso bali odločati, niso se ball svobode, ker je bila
nevarnost stvarna. sovcalnlk jasen. Ljudje se bojijo odločati
ali točneje bojijo se svobnde, v kateri so primorani odločati, v
mirnem času, ko je sovražnik prikrit all pa zabrisan za pat ino
zakonitosti drulbeneq& vsakda~a. Ljudje ne borijo za Evobouo, ko
JQ ta ctvarna, ko točno večo, kateri cilj je pred njimi in tudi
ved~, xako 9a bodo ~o5~91.. Bojijo pa ~e svobode, ko ~orajo v
njej odlo~a~1, a~pinisl pa ~O navaja na stalne odločitve, stalno
odl~~a in HA tcrej ~talno pribliiuje svobodi, kar je po
ek.~.tenci.lni filozofiji človekov viiek, saj je človek pač
ti.to, kar ustvari i3 sebe. Svoboda ja torej le možnost la5tneq8
odločanja; če je ne izkoristil, to ni vač svoboda. Nalaga torej
telko breme odločanja. SvobOda je odločanje.
Vendar to Je ni dovolj. Svobodo - torej moralno mo~, motnost
kritične9a odločanja, ki jo je alpinist nabral v stanah, mora
izkoristiti v vsakdanjem livljenju. v dolini. To pravi tUdi
najbolj znani avstrijski alpini~t Hermann Bunl v svoji knjIgi
Nan9a Parbat, ko opiie, kako je v 33 urah preplazal petnajst
vrhov v okolici Innsbrucka, kar je po s~loinem mnenju eno od
največjih alpinističnih dejanj sploh. Buhl svoj sestavek
zaključi enostavno tako: ~Gledava gor, kjer se v jutranjem soncu
igrajo maOle. Da, čUdOVito je bilo zqoraj. Zdaj pa se spet
vea~liva dolina. Zaslutila sva si jo:~ Kot vsi drugl vrhunski
alplnisti 8e torej zaveda, da se pravo livljenje začne Aele v
dollni in da ja boj vateni le vaja za boj v dolini.
·Zaslulil sem ei dolinol· pomeni, da S8 je vaja v .teni _ vaja v
odločanju, vaja v nabiranju moralnih vrlin, vaja v svobOdi
dobro iztekla, da se bo sedaj % večji~ zagonom ln z večjo močjo
vrgel v boj proti pravim sovrainikom v mirnem času, proti
najrazličnejiim hinavcem, podrepnikom in klečeplazcem, ki jih v
dolini kar mrgoli. Vaja v steni je torej vaja v odkrivanju
krivic v dru!bi, saj po ~ksiste~cializrnu dru!bo sestavlja samo
človek, saj je on tistI, ki vodi drutbenl sistem in ne obratno.
~r~dv~8. pa skromni stavek ·Zaslulil S8m si dolino!~ pomenI, da

?r.dv•• ~ pa
podr~dil
s.
se alpinist prav dobro zaveda svoje dollno~ti boja vdoliol.

vse,
zaveda, da je alpinizem celo zanj, ki
le majhen delček njeqovega livljenja, da je pravo
mu je

livljenje samo in izključno v dolini ln dobro se zaveda predvsem

taqa, da je prava umetnost ne čimbolje plezati po ie tako gladkih
in ctr~ih stenah, ampak boriti se v dolini, odločati se in liveti
to iivlJenje - svobodno!
AR-Z5-19B7-atr. z6
PII ELICI IM lKILU VEHAR
Vsi alpini.ti. ki %Ihljajo v Osp. ju pOlnijo. Hjun d~ je ob vikendih poln
ple%alce'. ki.e ob koncu dneva zberejo na d,orilču. Prisr~eD pri.orski sprejeQ
- nčino nu .te potnata po hu ih - in 04li.eno do.a.ee vino. lo.o rulOllL 4.:l
se pri njiju počuti.o tot do.a. 8ilo je po prvo.aj.kih praznikih; .ed tedn02 jc
, gorah. zapadel nov sDeg in tako se nas je kar Dekaj zbralo ob koncu tedna v
Ospu. Zveeer s.o pri njiju na dvorii~u ~kutali vino in klepelali:
li: EHu. ponjte. kdaj so k vaa začeli pribajati pni pludci?
ELleA: V O.p so Dajprej prUli TrtIčani leta 1978. ki so tudi preplez;:li
prVe s.eri, nato so pri.eeli prihaj.ti Dati plel.lci. Ve.e ali .anj so se vsi
u.tavili V hj hiti. V za.eetku 10 plaho spratevali ta vodo in ,ino. kulu pa
nn Ji po.tali .eisto dOlllaei. Sedaj se skoraj ,uk konec tedna oOlasi nehj
plual<:n i l ne Slovenije. Veliko jih puj poklice po telefonu, sporocijo
pozdrave in povprItIjo la vre.,.
Al: hUni pa so ujini viltendi Ipo.ladi in jueni, to je otoli hUe \'se
polno alpinistov]
BLICA: LIpo ,i je. to je otoli aene toliko aladih ljudi. DIlo pa.e ostane in
počaki; tato se. se !e nIvIdii' na to. da ga prelo!i. na zl.eetet naslednje~a
tedna. Zveeer pridete po vodo in vino, .alo poklepeta.o pa tudi %apoje.o. Za tO
.ilo '0 h koehU u iaeoa oo.ih saeri (Superh1t in Rard rainl. Me taj VIS te
dobro polna. in lelo se. vesel_. ee kOllu u.pe preplezati tisto tar li teli.
Spoaioja. se. ko so za Silvestro.o 191~ plezeli no'o s.er: Crnega ~raoa, Bila
je hud. %i.a io plelalci so priili vo'čit Hovo leto io se .alo pogret. Na&est~
vottilnicI .o.i prinesli klin in skupaj sao praloovali; J. januarja so nato
.0.0 s.er prlple ••li do koaca.
11: Kat'en p. je V., pogled n. plezanje?
ILICA: Pluanje je lUe ulo lep !port. Tu polna. skoraj ne neri po
i.enih in tudi totno ,e.. kje potet.jo. Tako 'elikokrat gled•• plelalce, kako
plu.jo io si .il1ht: sedaj j, na najtdjell, sedaj au gre ZI nohte, ali pa:
sedaj je 2e v latielI in ho klIa1u na vrhu. Ines Botit.e je povahila, da bi
,kupaj prepleIali Kedota, v.odar so leta prevelika ovira. Vsi va.eani il O~pa
pa ne ralu.ejo plezalcev, Veliko jih gleda na ta 'port tako, da ga povezujejo ~
nearečo. Vaicane tudi zelo moti pUitanje s.eti pod steno in na plo'čadi pa hoja
po utu pod Luknjo •.•
11: In ne. reče. kako je % nji.i?
BLICA: Kekaj je bilo tudi nesre.e. Vedno SilO po.ag.li, nudili prvo pellO.e in
poklicali reiilca. Saaa niti ne ve•• toga poklicati ob pri.eru nesreCe. Vcinoza
pristotijo na po.et kar sa.i plelalci. Meto nedeljo l,e~er.i je priSel e~en od
deaačinov po'I'edati. da .ta , Slari saeri ostala d'l pletaica. Poklicala sell
Sre.ea Rebberoerja dOlov ... Pred'ot taj naj stori.. S,eto,al je naj poeaka~ do
jutra in stvar se je res sreeno tontala. Velikokrat " 0 !e predlagali. da bi
GRS pustila tukaj Dekaj QajnujoejSe re.evalne opr•••• predvse. nOlila.
11: .ajlepti dogodki?
ELICA: Kajbolj i.~ v spo.inu sne.anje proste ponovitve s.eri Goba. Tedi,
Sreto. Ines, Janu in Ivo so tu zajtrkonli preden so edUi v steno. Tudi
<:elotna sDe.alna ekipa je hila v gosteh pri nana. Na koncu so se vpisali v &ojo
,po.in,ko knjigo in EmU Hrast je vzkliknil: "Tako se pUe zgodovina!", Od tedaj
se tudi ostali plezalci vpisujete vanjo. ~aj naj te povem; najbolj sem vesela
vseh razglednic in pozdravov, ki mi jih posiljejo plezalci.
Pogovor j. t.kel te naprej o VSuI.OOOeelll, a vs.ga se ne da napisati. !to
'va se naslednji dan poslovili na.a je potarala polno vreeko porabljenih stva~
ri; pri njej hodo n& varnea po.eak&le svoje lastnike. !ter pa tredi .eJeca maja
Dajina sogovornic& praznuje rojstni d&n bi ji radi te enkrat zateleli vse
najboijte •
Pripcahi dveh ~ri.otDih pI. talce.:
Jure: KI v•• ali pride. plezat ali pride. k Elici in bvala bogu dobro 'lno
i.ajo tukaj.
lIpi: Ilfea je babica. ki iaa Dajveč otrok V Sloveniji.
Belka Galitit in lsenijll Lenarčie
JIU S_oot
&KIlISlI PlIVIAT: HASPROTJA IH SPIEK&KBE OS!XDESITIS LIT
"Dca.tti poaa.aznita so .nl iZ.ld at.ari, ti .erijo t~llit.to nit ega spor!•.
kadar pa ••at po.a.eznit .tuSa prirej.ti z.se nbstoje~1 pra~ila iore,:,~\
POlt ani poolad Ol pr.vo, Sportno tet.o'lnje st.ljen."
Kiu Il.noere
Zgornji n...dek prib.j. iz prelenetlji,eoa 'ira. Judith Il.rtin, ki se je
la•• protl.lila SI Ki.s Illnoern loo.pa Olit.l, je '.eri!kl ~lsDik.rk., ti se
j. ponetila uden., ti ubtuljo ustrezno obnahDj.. V ~llllku, iz kateregi
j. nj.n. u,oto,itu, rupruIjl o tn, tato je teni., plnenita igta, ti se
pr.o." is rodi' rod, postil p.r.dno polje za b.h.tk. otro~lj. - ZI pri,er pa
j.,lj, •••• q. Jobn. KcEnroa, Strbi jo uni~t'.nj. popolnosti teDitk. ior.,
pok'.rj.n. n••1.0 z naoli_ tirj.nj •• toaercializ.cije, .ar'e~ tudi z odnosOI
.ladih, ti n••pottujejo izro~il t'OI tporta. l.tlueuj., d. dot1.r igralci ne
bodo obrnili hrbta DlstopaSt'u, dotI er se De bodo z.e.li obD'.ati iD obl.~iti
tot igralci t.nisl, igra, ki jo iorajo ne bo pra,i teni,.
Ha .nlt n.~in bi labto opls.1i st'Dje ••• riSk.o. pros teo. plezanja , teko~eD
des.tletju, Igro li prl1Ig.j.jo pOla•• znltl, nl.ld. lO l. spre_eni le, in nO'e
pllzll.t. z.ezd., .saj tate tato, so izgubile 'SI spo.to.anje do izro~ill
tporta. l.tor, d. i.1 ze .Slt ~isto ••ojo 1 •• i •• l ote•. t.j prosto plezanje
ji ali taj bi .or.lo biti. In tako celotno deja'no.t pre,e.ajo trenja in
spori. e. ste brali zaclnje ..erUh plezalske revije, potee mnrate vedeti,
t.to z.,dabo j. stanje. Problam pa je • te., d. gre ,se ,~up.j te na slabte.
'.akdo j. n. nogab proti ,satomur, prepir.jo se o .tilih in etiki, iz obstoje-
~a ,.ade PI st. 'edno bolj raz,idni dv. struji: tr.dicionalisti, stltoaodneti,
ti hUjo obdr-tati stuti take,tot .0 bile in nou VUtI upornikov, tako
i ••Do.aaih Msl.p.rj.,". ki Zl'ra~ajo pokora.anje prisili .t.rih stilov in
.tita.
lot pri'.r nni.c foddl skinnerj. in njego'o ner Tbe Stlq.. , popolnon
••• pi~ao po~ "z. konict prsto'~ (lingtrtip) v ,ll.ne. yost,its~e, Cokle Clit-
lu. SkinDer, salozvlni odpadnik, j. n.ttudir.1 s.er in tudi 'odil ~ez klju~ni
rntehj, toda leli po treb ttdrl1h oblegallj_. 'Yoselitih j. to pOY1rotilo
burIII reatcijl, s.j je SkinDer o.krunil Itor.j v••ko et itno prl,ilo, ki .e qa
drlijo "starotopitDi dOlI~iDi". !a s••o, d. je prvi rlztez.j preplez.l tehnit-
no, le spuatil po ,r.i iD pregled.l r.zpoko, ••pat se je preden je po~
po.tu.il preplezlti prosto, z.tetel celo t upor.bi vn.prej zabitih varo.alnih
klioo.. la tar je te buj., ,nooo dni je POSkUSil, preden je dosegel stojitte
al toncu tetIV, iD l i pri t.. pMagal s ponnljajotb .is.nj.. in paduljn n.
nvi .
Glede DI trajlvlle It'ro.,rce, bi .e .dini pravilni prosti .zpon preto Stigme
za~ll ba tleh s •••• 'Iro'.nje. ur.jeni, .ed plezanjee - prosto in' ,odst.u
iD bUl t.ktih 1 ob.Stnj .. ib "iunj.. na 'ui {huqdogoino}. ti jo je
llporahil StiDIlU. In "dh., ko j. SkiDner ei'lil, da je prepleal ner, ki
poeeni prelOIuico • obatoje~ih st'Dd.rdib (ocenil jo j'lkrepto 5,13, powd.rja-
joC, d, bi bill po YOle_it.tih st.ndardih 5.14 {torej xIII. so se ~rajevni
plesalci pOI.lho••li njeoo.i, n.poroa, razv.lj •• 1jajo~ 'rednost ,zpona n.
podro~ju, ter je prelo.il prl,il •.
W"le4aj'OI s.pte.bra je AIl.n Vitti pono.il s.er • v,eg. d'eh dne'ih pa
do.a~i plez.lci ,p.t ni,o priznali, d. je bill Stig.. ponovljen. prosto.
Zltaj? ler j. tudi Vatts najprej pregledal po~, uporabljajoč tehniko, ker se
j, obdal Da nT in );er je zabil 'aron Ini klin tebni~Do. DOlllee Ilnenje p.
utnja: ds t. raaj bi bil. preplu.a. prelo.na 'lIIet, naj bi bih preplezana
••aj tsto. tot je trebi,
KoaCaj.a s Stip.o, uj ji bil. uden te do,olj pre.tn~eDl • ..erBkih
re.ij.h. uporabili "0 jo 1. kot ilustracijo at.nj. pro.tlg. plez&nj.. ZDA.
~itao je, 4a a.lritti pl.z.lci oi•• jo en.ga s••ega. tiroko .pr.ieteg. ane-
nji, t.j .plob II,ta,ljl prosto pl.z.nje. l.r sprejl•• t. todd Skinner in lll&n
Wltta tot .elja,.o proati 'spon, Di nujoo prosti 'ZpoD tudi ~I John' e.cberja
ali 10Dl luta.
'etial ...ritkib plll.lc., i.a .zpon za pro.t tako dolgo, dokl Ir so .si gibi
AR-25-198?-elr, 28
 • ntpretgant~ zaporedju Od tal naprej, dokler ,.rovanje .peto ali pa urejeno
••d napre4ovanjea, brcI uporabe tehnike katerekoli vrste, pa naj bo to prije~
• 11 .ponko ali pa visenje na vrvi. "edte~. ko i~.jo "sleparji" za po~teno vse .
tar ugotAvljA kontno povezavo ..eh ;11>0., hajo staro.odneti npon u ,lic
drugega kot tehniten, ce je nv uporabljena kot orodje pd sic,r proste-
vzponu. Poci,.nj, n. vrvi torej pomeni tehnieno pItl.nje, enako kot varovanje,
n••,teeno Ded spusto. po vrvi .1i tehnteni. plezanje., ne qledepa to ali je
klin navaden ali svedrovec. Varovanje mora biti name~Ceno prosto. v vodstvu in
prvi v navezi se mora spustiti iz sQ.ri po vSlke~ padcu, da bi vzpon veljal.
"Sleparji"1I1edljo na tako definicijo kot na uCll!tno UPOtO, postavljeno salto
z.to, d. proIto plez.nje ne bi 110910 ve( napredov,ti in da bi ostalo v o~~ir~
.posobnosti staro.odneie7. ~Koderni plezalci imajo prosto plezaoje za sorodn~
gi.nlsti~D~U nastopu. Skinner pr.vi, d. je 7 popolni izve~hi vzpona telo.aQk.l
rutiDI tist., ki te privede na vrb. Stigao je preplezal prosto. pr.vi, ker )~
;e pretelovIdii.
Ski~ner ;e treoutno prevlldu;o(1 sili v r.sto(ea ,alu k vis;i. standardo~ v
ZDA. Njegove neri kot The Guntighter, S.IJb IX-lXI. v !Iueco hnk, v 'j'e;;;a~·~
ali pa City Park. S.lJe (X/x+), v drhvi lIuhington, kdejo njego'lo ocno~;:c~~,
unerjeno kenellu sa.emu cilju, toda njegov n.(in uveljavljanja lllkih, stnjn;;!
tetkih sIlIeri, je dale( od priporotljiveg•. Obl navedeni s.eri Je prav tato kc~
Stig.o oblegal po v.( tednov z .seai lolni.i zV1ja(llIi, uporabljeni~i ~rcu
prvi. prosti. vzpocoa. ID .edte. ko vztrlja pri tea. dl prepleza s.er v cne;;,
dnivu, preden si listi vzpoa. PI ne 'Iztraja prl ozn.(bi tega vzpon. z td eto
piko, kot !.ropeJci. katerih taktiko je prevzel.
Oznl(evanje z rde(o piko (Sller, ki jt pletaleu te znani. Je splezana pro~t~,
ko jo prepleta. pnn po,kusu brez p.dca di obreunit'e Uioa • Olej AR 2J)
It tudi v ZDA tiri, pa (eprn pohsi, Kdte., ko je ta nl(in upor.bljen
pravilolla v vseh sllereh, ocenjenih z 5.11 ali 5.12 IvnI in IX), velil:o
plezalcev na .eji motnega oa ta n.(in pozabi. Ha podro(ju S~ith Rocka. kjer je
bilo ozoa(e,aoje z rdeto piko edini spreje.ljivi na(in veljavneg. proste;a
vzpona, '0 ga plenici kot lIatt. u(lIlli opuitati. Tako kot $li je po(util
doUne;a splezati veliko svojih zqodnjib telkih sun, npr. Double Stain,
S.l)b (l-/X) n. nl(in rde(e pike, pa ni (util nobene potrebe za tea v East
Tae. Of Konkey race, S.lJd (1+/l!-).
late, da JI veliko a.eriSkih plezalcev 'rhunske;a razreda sprejelo iz[o(ilo
r4e(1 pih u noj o definicijo pro. tega p1eunja. Dan Good"in JO ul'riller -,'
..eri 'allen ).rchu, Utah !).lJ (X-/X) po,tuhl lJ du. preden Je povezal
gibe, toda vztrajal je na na(lllI rde(e pike. Prav tako sta plez.la tudi Bob
!lonn v rn;ldenn hinbo. lIa11u (S.lJs • X-I io Christian Gri.!fi"th 'J trenu-
tno "testni &Ileri" Colonda, v smeri Desdich.do [S.lJb E X·/X), ohe v Eldora-
do Canyonu_
(atorkoli te, Se ,edno pa obstaja zelo odllevna ~anjiina , ki lII. za veljaven
pro.ti vzpon le tisti, ti je preplez'n na stari na(10. Rde(a pita in drugi
lIvohni P09114i so unje sallO sredstvo ki naj bi opravi610 ;oljuhnje, :1
kateri. se lahko izigrava plezlnje novih 'Ileri, saj tudi rdeta p1ka dovoljuje
uporabo kakrinegakoli trik. pred prvi. vzpono&, vklju(no z d'ela oajbolj
od,ratni.a in najbolj raZiir;eni•• ; obeiloje na vrv in svedraoje !led spuS(an·
jea 1. vrvjo.
"Redet je plezalec, ki se nitoli ne obeta na vrv", pravi lIatts, eden iZllol1
najbolj znanib, ki to po(nejo v ZDA, "Su. gledali na to tot razvoj. kot na(in,
ki olloqo(. tet je vzpone, Visenje na vrvi je ,a.o sredstvo, ki nekoqa usposab-
lja, da plezA oa viijea nivoju," pra.i. Staro.odneti, kot dolgoletni prebiva·
lee Tose.itov Ron laul!. pa 'idijo zadevo druqa(e: ~Spreainjlnje teb ljudi je
kr.tkoYi4no. Zaniaa jih sa.o, d. bi splezali novo s.er, ne pa kako bi to s.er
preplezali. Zaklju(iEo lahko edino tako, da Je .isenje in padanje na vrvi
tehnika, oe pa prosto ple%.oje.~
N, eni stnni je tonj ,eliko tAkih, ki se pos.ehujejo naporoa plezalcev,
kot ,t. Skinner in lI,tts io oaalov.tujejo bleste(o spretnost celo tatih ple·
zaleev kot sta lim Carriqan in Patrick tdlinger - oba sta naredila precej
nepozahnih uponov mejnih ueri*kih neri, vklju(ujo( Carriqanov vzpon "na
pogled" v The Rostru~ (S.12c ~ lX/IX+) in Edlingerjev Genesis (5.12e • lX/IX+)
_\,1-21-l~c7-r.tr, 2')
na enIk naein; •• ,4rwji strini PI nepričakovano rlste $t,vilo a~eriSkih
plezale.'. ki ne le, dl obeuduj.jo prevratnik_, ••pak z nji.i tudi tet.ujejo.
Korda ,zbuja &.6' ·nji.i naj,eejo pozornost 21-letni Color.dean Christian
Griffith. ki se je , "oji domači drt.vi prebil na telo prodora proti ,it ji_
stlodlrdoll I ttuilni.i tetkiai SIl.rlli. Veliko je pieul v Evropi, ... idel
rt_ncote pri delu v BOUIU in V.rdo~u in ~l pr'i, ti j. , polni aeri uv,lj.vil
njihove •• tode ... Eldar.do Canyonu. Rezultat je bil preporod ... isklnju novih
..eri. pa ne s ..o ta Criffitha, .,p'et tudi ta stni1ne druQ" plllalce, ki 50
spr.jeli evropski način ~proizvodnje" novih Slleti. Razen novih Ilodernih vzpo-
no, je uvoleoa etika prinesla tudi ,elikp nasprotovanj, ne s.~o, Color~du •
• ap.t po vSlj deteli.
Aaeritko prosto plel.nje se je razvilo iz iirokega pogleda na gornittvo.
Skal no plezanje se je do.i51ilo. da ni vec potrebno priti na vrb, prosti niti o
pi je unde! pravila. Pleunje je bilo PP tndiciji ~svobodell" ipnrt, uj f '
oiso OlIljnll. nobena prnU. rueo tistih, ti so si jih plezalci postuljlii
s ..i sebi. T.ko je te prosto plezaoje porenilo kor.k strlo od tradicije. sij
vsa&lga vete ni Deka pr.vila, hkrati ps iaa tudi velit .pliv ns us•• ritve
iportl. .
Pr.vila prostega plez.nja so bils·spoee\k. precej eno~t.vna. Zleeti je trebi
Da dnu I.eri in jo preplezlti braz uporaba tahnike in tudi prije~.oja za zante I
.li P' stopanja na tlina. Tedaj j. bila YSI st,ar te precej nedol1na. Mi bilo
te ostre kODkurellce v lovu za novhli .tvarai, tako dl rlun tebe 'U'1I1 ni
n1&00.r t.j dosti priz.devllo, te'l se potegnil ZI klin ali obvisel n. vrvi.
Duet pa zaenejo vpiti nate, te utavi! zatit tehniCno ali, te si po•• gat z
'njo. ko pregledujet tetko auto. In vsi plezalci, tudi laHini, obCutijo
konturenco tator no1 ni grlo. Bila naj bi glavni nrok tebnH~:Iih trenj. Pri
tolikin.a tta.ilu pl.zalcev, tctllujotih za t.ko =Ijhno ~tevilo novih sneri, je
lahko rnunti ukajo Tisti, ki so ptlpravljeni preloIlliti izro~il., $0 tisti.
ki plezajo n~jtetje s.eri, lO tisti. katerih slite so objavljene v revijah. in
.,
thti. ti po.zroC&jo hrupne reakcije aed ostdiJai. ki SI niso pripruljeni
uteCi k slIhemu IIilCinu, da bi preplezati novo Silite. Tako se clogaja, da so
staroeodnati prisiljeni aledati deviSke stene, saer1, ki so jih hranili za
trenutke, ko bodo n' npon prilluf'ljeni. in tako se prek njih sistelllltiCno 1
sputC.jo n.jstniki, ti jih niti a.l0 ne ~Inipajo prl,il. ~ekoOl drugegi. ki I
jib ocene in ~birk. bolj zInimajo. kot 'PI neoskrunjena podoba a~eritkeqa
pleunjl.
I•
~Zak.j pll%"o?~ .1 spr.tuje k.uk, eden najbolj spottov.nih prostih plezll-
en 'f 'ZDA. "d. bi bili. to bodo, ndi IUepi te vsi artritltni. spo,obni
drhti .piJet. pred ndilli ot.i in reCi: Preplez.l SIlil to uer, pa to in to?"
Vprli.nje je ne.porDO. glede ni to da .eliko l.etiSkih plezalce. v trenutnea
vrhlI, veliko bolj skrhi zu.uda • dirki za S.U (XI), kot p. to, III ti liU ih

..,
prstih .tojijo. elo.et aOtl pod.oaiti ali ti plezalci re, .e nljdejo ulitek,
pilzanju, Ili pa plezajo 'I~O te z.to, d. odkljukajo Illslednjo 'lIler na seznl-
Korda, aord. pi tudi oe. Tony Ylniro ~i bil labto nlpriaer obtoten takeOI
nicini, ,aj je i.kll laeri, ki jih ni bil ,posoben .plezati, potee PI aaral in
trlniral tolito tasl, dokler jih ni zIlIolIel. Hjegov prosti vzpon po s~eri Gr.nd
11lu.ion (S.l)c-X/X+) leti 1979 (to je bilo leto naSe prve VII!) je bil eorda
ujpo...l:-t'ljti doo04et v zg04ovir:i .aetiU;.gl pros teo. plezanji. vzpon, ki je
hil kot Idin najtetjih razo lit ln okroo svet.. Oh dejlt.u. d. je bilo pred
leto. 197' v ZDA s.eri ocenjenih s 5.12 (~) te zelo ~Ilo, je vti. ti toliko
"Icji, takrat je bila uvedba ocene S.U IX) leti pred ..ojb ~asoa. (udno je
.ideti, d. je zelo aalo laeriCano. laed njiai Bill Price, nark Hudon, M.x
Jon.a) postuillo pono,.iti s.er.Gr.nd Illusion je bila kon~no ponovljena leta
pozn.j~, potrjena je bil. ocenl. zlezel p~ jo je Wolfgang GUllicb.
Aaeriiti. ci.tunoa je Yaniro nizalelen pojav. n.jbolj zato. ker je glral 9
tlko t.tki s.lri t.kr.t. to s.ai te postu.iti niso bili pripravljeni. Y.nirove
aojstro.ine so bile tito odaitljene kot odklon. kot smari, polne trikov, ne pi
pro.t. sa.ri • ~iste. ,atalu, s.j je njlgo.a taktiki 9kljute.ala svedr.nje iz
.pusta po ,.ni, ttudiranje saari 04 zgoraj iD po~h.nje ni vrvi aed po.ku-
hnjea.
AR-25-1987-str. 30
• •

•
 Tudi ee so bile Yilnirou utode dvo:l1jiu. jih je lIoderni fill "slepuje-,"
pustil lIalee Zil seboj. Yaniro vSilj ttga ni delal, dii bi cele dneve porabil :a
itudiranje UJta. visee n. n,i od 'l:voraj. ni padal na vrvi ure in ure uradi
enegil aeJta. ni posiljeval no,e vrste sverdovcev med dve•• te obstojeei.a, kar
se danes zgodi velikokrat. Uvajanje takih modernih tehnik grozi uniCi ti podobo
britanskega prost eg. plezanja in isto se dogaja v ZDl.
~it~e pri.ere takega etienega odklona lahko najde.o ~inulo po.lad v podroC-
ju Saith locka, ko je bilo vse poplavljeno z anotica nadarjenih aaeritkih
plezalcev. Ka dolotene dne'e je bila oblegana skoraj vsaka S.12 in S.13 (IX in
XJ. Ked plezalci ni bilo "staroaodnih". Vsak je delal vse tisto. kar au je
bilo potrebno za uspeh v vsaki saeri. ti jo je posku,il. OCitno je bilo. da je
podroeje postalo veliko teloudBee. sile ri uma orodje, pouduak so dobil!!.
gimnastične prvine in pleulci so postali akrobati, niso plezali, pae;la:;o
posku laU inajati ll.ljraz1icnejh zvijaCe v steni. He da bi rekli, da jt to
'''0 po .sebi stlbo, aaj se je 'ukdo, ,UjuCno z .enoj h,d dobro. T01!a, aar
je to .aer, , katero je ameritko plezanje obrnjeno? In Ce , resnici je. naj bi
jo do,oli1i?
Kekateri cenijo, da je te prepozno. da je prevrlt te na poti in ga ni vee
aogoC. zaustaviti. Ce bi bilo Smith Rock edino podrocje z opislnia scenari-
jem, 'Irjetno nikogar ne bi skrbelo, Imeli bi ga za velik zabavij~ni park, kot
plezali ki Dilneyland, kaDor llhto grel br~z kakr.nihkoli eti~nib obremenitev,
kj.r lahko • s.eri utiya. cene ne grozljivke, kot' disneylandskih vo!njah.
Celo stlro.odneti lahko gredo tjl, prosti s,ojih lotalnih ~oralnih vezi.
postavijo se laJlko v usto ZI pidanje, brez strahu. dl bi jih kdo yidci
potegniti SI ob vui Ili s kredo vnaprej "pokrediti" kljutni opri!ltt. 10,1.1.
Saith Rock ni edino podrotje,kjer Je to dogaja. Hlslednjit, ko boste v Colora-
du, ae mllce razglejte, v•• kate, da bo tali vsak teden nova S.lJ {X), nas vcd-
raDa od zgoraj. In kato dolgo te, da se bo isto pojnilo tudi v Shawagunhu?
Dolgo ne, .Ij so se t, letos tali pojavili svedroyci, PojaYili.o se povsod v
rekordne• • tevilu in 'ečinoa, Zl'rtani od zgoraj, Gtiftith ,zpodhuja plezalce,
oaj izkoristijo 1I0Znost vsa tega centiaetrl uspeh obetajoč. stale - toda kiko
dolgo je, dl bo YSlka saer addiljena od sosednje trt. s'edrovcev SI.O :1 doseg
roh?
Me trdia, da bo Griffith prekritaril Eldorado Clnyon z ~rsta.i svedroveet.
niti to, dl bo :taj takega uredil Watts v SlIith Rocku. Toda kdo bo zaustavil
prihodnje plefalce od svedrlnja smeri med d,eaa.tlkilla smere.a? Je tu proltor
je za en vzpon med Liltest Rlge in ririno Line? Yi in jaz .orda •• nillo,dl ne,
toda Ili bo nekdo v nl.lednjih petih letih, lato.ln nOve saeri in zato prisi-
ljen prebijati se St dalje, kot sao .i Ili to do.oli1i, enakega anenja?
Torej, taj so "sleplrji~ • resnici storili? So unieili prihodnost plclalce~.
ki bi aaeri splezali na prizoan na~in, ali PI so storili logiten korak naprej
proti ~proiz,odnji" no.1h saeri? Kaj je holje: pustiti pr.zn. stene la prihod-
nost,ki lIorda nikoli ne bo priUa, ali uporabiti vu rllzpoloUjiva sredstva in
jih Iplezati sedaj?
"Bo~ello plenti, ne 'Iro.ati~, pravi SkinDU, zloo'ornik svedtanja od Z90-
nj. "edioe saeri, ti jih lIor ..o pustiti zil pribodnost, so tiste.ti sao jih
nesposabni preplezati, ki .0 tato .krajnl, da odhijajo tudi najvačh trud, ti
ga llhko vloti.aR
•

He pritrjuj.jo .u vsi, todl do,olj jih je. da po,zro~ajo zaskrbljenost ~ed

,taroaodniai. od tod torej izhljljo divji prepiri, zavriCInje skoka v standar-
dih n. ratun .tike in natina, ,tri to sekanje svedrovcev, kle'etni!ti Clanki in
ph.. , čuopisih. Izstrelki te revolucije letijo oltro in hitro, todl do
,edaj te ne kit •• da bi iceli dosti uspehi.
lata torej poaO'AO uvesti red na a.eritti plezalski sceni? Korda bi .orali
prepovedati .yedraDj., tot .0 storili, Bueco Tants, s tell zlvrli razvoj novih
..eri in poatali prVI drtaVl 'ZDA., ti i.1 plezalsto policijo z visokiIIi
ka~Diai za 'rtanje, tako od zgoraj kot tudi, oapredovanju. Skinner poroCa. da
je bil pod neprestani. nadzorOlI tuvajav parka,Zeljnih narediti vre!negl kozla
iz Djega, stratilo za dom.cine, ki kljub prepovedi nldaljujejo vrtanje. Kate,
da je to Dlpaka, S takiai ollejit,aai bl plezanje izgubilo ,.lito ptivla~nosti
iD goto,o zaostalo pod tetko roko .oralne toaisije. Korda bi aorali agre.i,ne
AR-25-1?R?-str. }l
 uedrovce izuht!, tah je ohifajna prd:u ... Yosh\!. Tree. Ka neSle':o lahko
tito delo bolj po.toduje stalo tot k.trten tali svedrovec. Poleq teva PI
oh.taj.jo po••••zniti. ti bodo odbit. Ivedravce nado.estili ni tatr*.ntoli
olfiD a .a.a zato, da poudarijo .vojo pra.ico do Ivedranja ta., kjer ji. je pae
vte':. V Jo.hua 'ree se te doglja, dl to vodi ... ne.tonelo tro; poudarjanja
...egl sehe, To PI prinah ....e tuaj 11'1 nuproti;, tot bi bilo prieltonti.
Sporoeilo j •. JIIno: v Toshua Trle oe bodo trpeli s't'edrovcev, zavrtanib s
poaoejo tehnike ali od z;oraj.Lokaloo .nenje je: ~CI oe aoret voditi na dober
naein, pot•• sploh O. pl,zlj n.prej." Tito so s.eri brez poei'llit.: splezane z
...aro....oje. od zgoraj io potea splez.~. brez 'aro,.nj. ali pa solirane. "Sle-
parji" pa alIlije, d. to vl11to .bo1j o;roh plnanje tot svedre't'd, saj
lzpo.ta'lja ti'ljeo;., q1edal'l0 ... prihodnost PI tudi oneaogo':a vodenje. Vlro,a-
nje od zqoraj rlzua1jivo pridobi,. po.en z nlrat':anjea tetivnosti sleri
pritel bo d.n, ke bodo sleri tito te!ke, d. bo neao;oee .peti svedrovec. Zato
.taro-odoeti pra.ijo: "Ce je izdelava ;ibov edino, tar je po.eAhno, za taj
torej ne .aro.anja od zqor.j7~ Slep.rji pa: RZ .rvjo z 'rha oi pravo plezanje,
prno plezlnj. je edinole .. vodstvu!" In spet staro.odneli: "Kar vi tUlU
pr...lte ..odenj.?"
In ko entrat pridaaa na tonec, v.i prepiri in opr••iee..an;1 zaenejo zveneti
.alce braz ••i.1I, ....a zIdeva po.tajl utrujajota. Kord. j. najbolj$i naein, da
bi ratiH lpor s tu, dl sprej..aa, da ..o ni po...ezniti, nat. "ojb
oaeinaa izr.taoja •••• g. leb., tar pride ....t.li la po.ebej do izraza. Staro-
medAI bi aarali biti .110 bolj .trpni 40 sleparj.., le-ti p. bi lahko bili
.ale bolj .pottljivi 40 izr~ila. KI !alo.t pa j. to ...ideti tato neverjetDo,
kot videti Jobna Bacb.rj. vi.efega v ,r...i .li pa Chri.ti.n. Criffitb.. d. bi
Trgel .tran .vojo opeeao z••rtanje. Tlko kate, 4•• aa oblojeni o. prepir tja
... tara, betetna leta ali pa do undbe ukono" ti bi .isenje in p.danje rl&
...e.i ter I ••draoj. iz ,pUlt. po vr...i po.ta...ili v ilegalo. In to bo .... e reeaoo,
.... etorj.uo, bodo .Ieparji te vedno ...iuli v vrveb, n.prej pripr.... ljali
...aro.enje, ttudirali ••eri med .pute.nje•• tehnito, PI .ordi celo posegli po
lepilib in kle.anju opri.ko.... Je sploh lahko kaj storjeno, da bi to preprtei-
li? Verjetno ne. Kapredk. se ne da zau.ta'iti. Tod., je to resni eno nlpredek?
Verjetno .pet ne, tod. toka v.elno ne moremo zaustaviti.

O~liOV1iO liAČiSLO ilI..J i30 POZ-:OOi'i10$? III V.\lWC.3'I

Tri smrtne nesroce in več bolj all osoj hUdih nasrle 31pini8to~ n~­
opozarjajo, da ee kljub izku!enooti in FrevictnolSti T steuah ~re~I:­
jeco IS šte.. ilnil:li nevo.rnostl:1L ?red o;)l:1i je iie velil:o plczalni""
vzponov in drugih alpinie:tičnib tur. Zatn r:.el1po l'ro;:;l'riti v:;.::, "i
se ukvarjajo s pIel'.anjem, naj ne preclInj\ljejo .svojih s?osobnooti,
oaj v alpinizmu lio posebej velj3 .nnčelo P06toplloeti - 00:1 l"~~,~~(;,~ ':
težje=u. v

B te= kratkim obveetilolil 7.e1i~0 VT.j'lodbuditi It ra::'::Ii:<lja.njtl vno lj'\~

bitelj. goril in sten. Zavedll~o Ge, da se je nosreča~ ne~oEOčp. ro-
.eea iC06Qiti, vendar s~o prepričani, do jih bo ~otovo ~sr najc~nj
Ob i ir. • :> ,
ce o pr vsem D8uem rllvnanju 8e nsprej osno.no vodil~ varnost nor.ih
tovarišev in noa samih.
Brsne ~or=
liačelnik KA PZ~
"'---
 11-11;P Ij! S.!Y1I<.:iji; "Ll'!i
IltloGI i;l;lt1' - J.o"~.I. ~-na..l

1 - st.bo. ,.. ..... .1. "S- DOLGI HRBET

Z • !1J:.o.o..n .. r~.
) .. Idll. . .k... ",lotl. IO
•
~ .. "'.r
po '''''''.11
, _ !'rlo.;;.l O
,
7"
.. Je.;otrlo-l
V~ ..._ ...
.
•O
O
,
V1 •• _ •• e .... 1
Pro• •1....10 29. 9. 1~
h.'. IlItjok ul Po'~ P.U. i
/
poalk.
, , _... , ...l d . j l oo ",..
-,
_U.o.ll1.
0,1., , .. ~ o, ..
t ........
OO _ r l llu. .-t:\qJoo. "'.
..... h • pol.1. . ,l.fl. . . . .
,lit."
{
•
-,,
..... .1 • UJ.t. 1D h .
p1o<'h to ...... po<l.t....... ,{
,
,. PO!1 ~ •• o •• t _ •• ~.
i«>e1Jln ,...~.Ic. ln" 1...
",,'""J ""..... r pe pol.~_U
.USIU• • _.1 h
h.rjo>. 1i.~.J
"'q<r 1
40 • •
Qt
h . bel.
/, ,
" . --
ploH. ""Jo po .jo! 60
: ... i ~
l.~ ~•
.....1,... po poUlkl
......... ru 1 p j , ....
I
ti lnl .....E 0.1.0. 1<1
1")' ~\-----_._ .
..
....1 • 105.11 t. col I••
J. ~ . . trOY <IG ........ ot ....

1"U-t 1"0 • U., '50 •• ~ ...

~/~
..... )10 ...1& 1 • ,. 19/'6
SU•• Ir.plj to 1IO~

/
Sl.M.jo.

... ,
.....
Lucu.
-.
'_Ualra ...
1'~ • sru:za.

'It- _ _
~ ...

,
1,0
/ . ,~
~ \
)
i,
(Sloj l . otr•• "'~l
'I/'f. 750 =. e ut"
l.. ~. -'l1 ?0
..
Pn. pi.uh , ...101 t'lzJok
lil
' . r••_.u
- . . Jat.1Ia ~ J .. ph-
2). g.
,O
O
.Jq
lo!>, ~ • .l ... po "hht'tl.
. . . . . . .1 len ... lltt.e&c:np
rn. (r...... 1 """,op "._
.,1oJal.
, ••ul jo o.hlo 7 Ubo.,
1,.
illf~l:%..=.~ '-~--:­
-~ (: --'.,, .-
o"
...........
$1<01& o\104&j ulo 1l4..... (ra-
~~.l. =~"".J -
i~/-
V . - :::--- - <$ ,
-., . .bUko ola.l..
...huJ! .. S--U-_.
Q,h. ht., J'OI .tobri~"­
. . ujo.UJI t~1d "'.... ,
,..,.:, .,.:' /~ i
.hb:rl~b _ U 1•• 1 • Ur_
. . ,hiJo, ~."'J. In "",..oj
po p.l........ lh " """'M'~ ~'''.r.<'' f'O~ •• U1«> .\u~.••• ran. 1.0 •• ob ojoj č.- 1r.~:",~to. :l~H =
"'J_""
l. uh1G 1 =ne o HIH. ""J.~. hUl< • IatM<>Y. -.0• .10) 1< ~'j ,.,.oTUo.1 -
...... po "".tU p"nlut
. . rU .\.~". ~.
,oH lJI ••
1 . . ".
,,"'.1 ,... l •• "",,'Uh
"to..·.. :. 1 I. ll.
~:O'. ~._
u.lo4<>. ~ . . p' h lo wte
_~
J1
ul _ ln ... l d j l "'jo~1
.
;l••••• rk
lu.ko po!!.
lICT'oarte. ul _UlIfc:.l (Cloj tdl OIa,.. oa U)

._.
k te ~~J. )o , ... ~ otoo.,. 1.<11 h~.l 'h1r (."0'.10 booNtlI li> tJ..... ro.lo) • • po.... do • t<>YOIJ n.-
....... lII'U.U~lhlJo. v..d.r j ' • h . to (1<'111. t • •1""......... r.pl.u •• OO bih .wtl .0. . . .rl. ",.t •
. . . . • ln.biol, 1<1 .., un1.o.ho ... ,..... ••lj.nJ •• ~"".".M .. u.ot• .o.• • ""do. • •_u,_. ki .hll: o•

nIb. OlJIh, D:lC ItlYJD:.1: _ 7.........0. t"tp _ ' . 101 n.o. j . P"" ,1 ...01... ..,..&1>0 019 .....10. 1.1' 111 Mo-
__ 1.PI' .1• • ,... . Uo J'~'J Urnik 111 " ' j u • ~I<or ....... ')0 ... nt..
oow.n 1JI11'I _ , GaA •• ~LU {.u.v.
1OllI:C. - • I •••• ,..-,. GonJO'" k h . p ...."". 5
_/1_
al ""'l
_ .. erup
l. );pr.j ... U" 1
lo ... V' &ar._..'
l u . _ .ato .... kotooU
.1 j ....1.1 dl
to, ..1, ,..... •• ta.-
1no •• ~bo·(.,.·ly). 15. IJO 16. l. 1')86 pJ..~1o 110>)&.. Po>li ....r t.
l ..... J ItrIu~. U .... ,..,,e1~0 ..... "
 J_Jl.:,I., UI.IJSU GU"'" _
.. 'oU.!lD&,
2..' ol" Opl"uU. kj. . ""~b;r- ul Jo,_, .'rltt1l
....... 11 J!o JO jo Itnko a-IUH ",l.H . . . ,u_l
r.t
"~.
j . 1')87. l . ' al ... u-...

,ru nau. J.
\U ••h .. ot 1 _ lo ,~...... _i _"h ......... dl _ril ,t.1-01a .. Ijo_ ~.IIO '0•
.... b "".'" _ ..... I.k ,toljo _ri.e _n, .. _1.U . . ~ , ... 1>1 1........... _ _ jo>.
U'UDIIl _ ) 1." _jo 1~7 _ ,.... ul , . . . to ...-n. '.jo.....
_ _ _1 (Ihi J Ul' , "",:ar sTali
ul SftMIl ~O ruror._ 11.111 Y, ,.. 1, , .... Pot. ........ n il "1. . 'hU.......l. 29. 6. 198,.
II • ~ h _ . H. AZ I r. iJo 1, 1".... Jonko Il,."... I. PI."" 1'04 1. 2.6. lo. 1%5 •
...to Ib- .... l aU ••er pOtopU" po 11MMI 1-... od 1101'" U.ot.. po ka,._
.... oh ,a••:u ,..... , •.
U JllUl:lO _ n. I n_, }50' Oo CU Eco'_l lo ,..... _ .....o..lo n. la. 1'l85.
__ "bM ,. .. ,..\1 .1 _ le"':. ul no_.
19 • l.II~ _ n• .I... I '1", J- Oo S ht... _ .....11r. ta n l,alr Sl ..d2 lo. lAl. 1';18'. "'hlul
po lar. ..1.... ""to • d - . _
_ _Il. . t klbl . . oJ-N"Jo.
..h, s.....,..l.o oh 1_1. .1<1 _rl. , .j>Hoo~ •• h

2<1. ITI8P P ......lI"TllIA -.u I .-n, '!lo

oo, ..... 'ulo Ko.JIl< lo PUH' rdlO'""'1k:U. U. 19U.
tproj potoh ro 'n" U . . lrIop .tolrr.. ( ...H •• ).
~, fAU COl' 1110&· nt I n. ~)C •• 12 .... ,.h. ",."'.... 11. 10 "10..11011' il.o.n 19.·2•• 11. 1 _ .
- . . .l. ,pt..... "Jhl,. • 11l1al .ot.at b. po,.1to. • o_to "Uro.&U.p .tobrl~u
...... ot .h.p , ..oJ.,. I'.tor -,--.ll< ~. j . _ . U I _$1 ,..u,.t .. torl.
"'tor~1Il 10 ....- _ fO'"ri ,..... _olu ..."', "J l.-. ... "J ~ 12. ,....U'="..I•• "rJ.t. . .' ......
atU. 6a ,. _ 1.....1 RU ...1 ....lo -..I. ..U,-' _r'M.
lUIAlfe& - URIIl7U",IA iTUio&
..... ldlll . 0 . . . . ."
"'to. 1'04....:lJI: 1986. , "1f<>'''J.'' 4.10
• 1. , a ,·n.
o1>h~ to .1.....
.t.'.1'1I..1J.......n. ti .to •••,..
I<ot ,,"o h.to,U. po t<>tlh
110 , ••1. l ... !.~ ln
4.ljnnJ" h ....

1.Ci.U lrI'IIIO& ,. od 10"" _Iu,_",n h u ~10_ _...1•. ito. . d ..... ,lo .... b 10 I'tlolo It_IH 10
h ... Il.,.. l.!I........ 1')l.1f.o. ~~.10. o_!lO _ . _rt _

_.
.'1.11 • 0101100 la , ...... h , . . .~ •
• oa po. ••• 6a _ .. po v'rl _ ..._ _ • }oo . ., . . . ,... n.
ni ID'lC _ 'r~
,.. .... ..a.. ,. ."41 .Joo.·..Ul . . . ~ z"" .... ~hh.o1"" 1 ~ ... :"u. . .1 ~ ...... ohUo

a1.\l'Ot'l· '_k lJ'01>lklj ... 4o.1i'" Ut.u"'... OJ, l. toto... lo .. po.l<ll1 ••oj• •" t . u . ~I.;:Gl~l.1Il &!J,1'(l.1,
...btl.o., H ,. Is.. l _ •• ko'4". . h ... ln OO .. lo .lo~o.t , ..
AO ,...ht",lj. .l, ...... Ij' Udi ... ,......... ~j. I<olal •• h I(o.tlalo••
It"o 1>011 ""polao h .....1.1 ••• j." ••
'mRIljA
.uIt4 a ..
(gl.j ,..odUo<lO,. .u......,)
1.""_ n. '"1 lIOO: SIm
'_'(1'1
l. ~I'rdu "'J, Al Č,,,

, . Dimil n'1lR n., .\.2-') n ....1 1 • 'oo •• 1~ ur.

111.0 0 Im .1.... t .... J.. ~.-10. ,. 1~.
'o~ YI" '1 ".n J. ,..Ulo _ b l _ ~.4hG' .hbr-' 1 -.1 C.rh••
, . KI. eelflIO' "SoO n, Al.olo l liU. _ r i . It.k, ......h.l,.. .. lo l.,. U h .. ~.Ho
n.n, poko • .,...~ ••••1•• po ........1 .to ~ljol.o _
•• ILU
,. b:u..u. PUI:lY.
"'l • .o.z .IU.
..nJ.
p.l..N.l.••• , _orl na •• irib-., ....... ,.10.
(".u :-1. . -10).
n. '1"~ , Ul&t . . .",.Jl.
OO .... .'J. '1 nn Oproao • ., _ t i h... U l ....llo_, _'~l~ k_,1<. ....
..Uh. l. kno_,.ll•.
,. nJ.1C.\ n. '1 II\I'.JC~
10. IlOIlCIIlIJU
U. ČUA_
•• Vl, '1, loo _, e or.
.. ".~ l. ,. 1')1:7.
,.....;.0
Mo i"". . o. la "
"" ..... ••
12. enbY usan

,...'1....1 .....1...01..". , _rl .to ......1 ~ to:U.

!.olJa ....100
0,0--" , l . J'''II.1'--. , _"ko•.
_,1.1 _tolj•• I U~ ...
nIh' &
oo
• 0.." _.t '" po l
u .. - ,.. 1
(~~_
dtU••••n _
1U ..... ,..kI..
ki. 1.1 «•• """oIJ
""'''U.l .......1 l. .... 1""':
.
It-o•

...... 'U lo '.Unl. . 1;01000 "lao POflOlIIl. PO_.b 10'1,.. pOIlj.to todi ~"old...... '-'llih.
)tIU, ' 1 _ 1I~.luo. ki. FiF•• ll. u. rupo.,..n.n .o.ian .... 'o po~ro~l"

il.IUD lJI POfUll.I , 'OlltIlIIl uro, un;llu HU.

Y.Of •
.\'tI'M l' . 1\1:1. . ~-.. ol_•
• j.at •
Ph.j... , !'•• llkl •
• .ro....,. J••,lob
_:'1.
•
_ Ik.llb , . .
, ' - zl - , h4.1J-' -..1 J' ,..1
.........'1 .tro.a1. l . '"l' _ . .k •
... ""to1<o • ~., ri •• t

.1,.
,. uaJ.. 0 _ .. ~jl ,.l.... lcl
. d l •• _ _ u .... oo.! 22 •
n.uu jo ,..u-._ ..
.._ to....._ n."j•••• s-. h. , • It...... ,..Uluo ••• ~ ...01. I'M. ,10•.•1. . .l • •
•• ,11 )0'.,1 ..-1. j..I.o no............ ' ..
~o.,. pohh .1 ...H • •"..'.... UI. fOF".~ ••1j. U_I ta
o,ls l'" 1 2~ •
•h , _ 50., C l>O\ror , LI.IJ' U k 1" J'.n ~o..tao!U.
at 'J7 • aid la n ..._ . ot h . . U,u , _ . J ..... h co_.jo.J Ih.tnt 7 la e.
'-NJ
_
.--.-Jo_
.. l .... ,.""laI. ..
c.J od ili l>lU.. j1 _n,
U co~ _jI.o1•• ~,.. k1j'ool> .Uilat to _.1 .tao
1.&0" 4o.l.,.
M al l>U. ,.... ljoata le ........ <>JIhi la
Iooo~ . . ......1,....11.... • H ...

a.....
hU.... ( • j"'&1 P1.oej... t Jo ..
to t.a FU.l. do _ _ lol) '-".lj.l 1ol"' _.1000 ... ,ol•• j&o PO-
_ ".t_
U~I""""r. :lo'
 Stue Hebon
TQSSI1LATRI~G - LEDNO P~EZANJl "A "ORV!SlEK
Do l.četklsedeadesetih let je bilo ledno ple%lnje ni Norve$kem o~ejeno v glav-
nea na ledeni ke in ledne tlebove v Jotenbei~u. Slapevi so sprvI po~enili dober
trening %a ture v Alpah. V latu 1'11 sta HorveSlo obi, kala Senry Sarber in lob
Taylor. Z novo ledno tehniko in opreao sta odkrila pravi eldorado lednega ple-
%anja v'slapovib HorveSke. Tu je polimi neSteto aotnostl, od kr.tkib. nekaj
r.%tetajev dolgih slapov pa v.e do tisot .etro. dolgib q.ot ledu n. zahodu.
Sezona lednega ple:anja traja od dece~ra pa vse do aprila, 'endAr sta februar
in .arec najpri.,rnejta, razaere najuqodnejte.
Slapovi na :ahodu (Laerdal, Ro••dall.o velieastni, vendar precej obtutljivi na
otoplit.e in so redkeje primerni %a vzpone. Precej sezon sploh ne %aar%nejo v
celoti in ~nogi aed nji.i inajo le nekaj ponovitev ali samo eno. lad.r pa se v
.redini %i.. te.perature .pu.tijo pod -20 stopinj C, inajo plezalci tetave ~
trdi. le40n in otrplimi ple%alniai okonCinani.
Bolj na .e'eru so tetave , kr. tkim dnevom v decembru in januarju. telne ,.etilke
% dobrini .lotki so nujne. Za dostope do slapov je najbolje imeti a'to, seved~ ~
popolno %inko opnmo. Vetina cut je prelo Vle zi.e odprta, le unjSt • hUd.ih
%i.ah niso pre,o%ne. Znatilno %a la.e pristope do Ilapov je gatenjt. glotokcQ
,n.ou po br.%kont~ih gozdnatih 'zpetinah. S.uči pooosto pridejo zelo pra,.
I.radi izr.doo trdega ledu so priporoClji,a tetll orodja, ostro nabrutent dereze
na toplih te'ljih. Kajpopullroejti ledni vij aki 10 RS crev in - scre, out~.
I Plezalnega .odnika po noveSlih .lapovih na talolt le oi, obstaja pa ,odniček
I {izdan v Mortlatu It. 271, % n.slo.oa M$o.e of South and Central Mor"Y~. Gl.'~~
trgo.ine % alpi1listiCno oprno JO v Oslu, Kuseda1u in Trossoju. 111I je R01no
II dobiti tudi Dajve~ na,veto'.
BlJfSED.u.
Be.sedal je verj.tno najpopulernej'i norvesti center ledne9a plet.nja. Ral~ere
10 tu zelo zaneslji'e, Despre.enljive. na ralpola90 je precej s~eri. turi~ti~no
rlzkotje in I.učarija. Ce 10 raz.ere ugodne. je le nekaj ur ,otnja proti %aho~u
drugo Iredi'če ~aerdal.
Haug(ossen (II. 2 raztetaja) in Tu,(05sen (III/IV. 2 rutretaja) sta primerna
Ilapo,. %a O9rev.nje. Gr1tenutfolsen (IV,v. 7 ra%t.taje,) in Hydoefolsen {VI, 4
ra%tetajil Ita sl.pova pra.e pr.izkut~je.
Gr~tenutfou.n doseteQO po 1 do ~ -urni hoji .koti gozd, z :aCetko.lll 300 :1;
nhodno od Uhih. P!eunjl je pribl1too 6 do 7 raztetajev. od katerih 10 pni
trije str.lIIi. Vtasih je l.d zelo ozek in tenak, po.ebno v tretje. ra:tetaju in
pl'%loja v Ikali ni .llI09ote izkljutiti. Po 6 do 9 urah vzpooa poiSCe.o seslopni
t1eb 400 • proti zabodu in le Ipulti.o pod ,znotje slapu.
Bydnefossen. ki sta ga pr"a preple%a1a Choe !rooks in Kuills Ilorsuul. .. letu
1979. je .elita.ten .lap .ed StorehorooA in 'eslehorno. na jutn} starn} doli~~.
Zelo dolg dOltop. pogosto na s.uteh/traja 1 do ~ Uf. odvisno "veda od sn~t:Il!1
ruur. 160 utro" plezarije je ulo strae, nue ti Bur io t'et. se nedolge
tega je anogo Ikupin putCalo fiklne vrvi in 9a plezalo dva dni. Sestopit s
Ipultoa ob vrvi, po orografsko dunem Ikalnell qrebenu, ali pa pehti$ dalet na
nhod.
~lERDAL io lRDA~
Od Hen,edala ,olit proti zabodu (cesta je navedno odprta 'so ti.ol, slapovi so
na obeh :stuih Itraneb doline. So&fossen (II,IV, 2 rartetajal. Kjprlifcs~en
(IV.V, 8 rutetajul in Se1tunfossen (IV.V. 4 rutetaji) so zelo priporotljivi,
teprav je tudi Se precej .otnosti za nove s.eri. Zabodni skriti dragulj je
'lekakor y.liClstoi Vettifosl~VI, 9 raztetajev) .
Vettifol,eo leti. UtladlleQu, ~olete.o 9a z .otojo proti sevecu Ikozi Tyinkry,·
set io ~vre lrdll. od a.tl, ki 91 pustimo oa koocu celte pri traju Hjelle, je te
tri ure do.topa o. s.uCeh ali eoo uro od kaetij. 'etti. Polet} pada v proste.
pldu 210 • in je oajvitji na "or.elke•• Vse9a je 330 • in je zelo re.na plezalna
pustolo,tCiol. Prvi in edioi .%pon .tl opravil, v letu 1977 Henry 8arber in Rob
taylor, lar je bil mejnik ledolga plezanja na 'orvetke.. Trije Inolt,.nej.i
~1_:~·ln~?_etr. 3~
rlzte!lji privedejo do velikegi previsI, ki ga ukroti' z dolgi.i pretnica.l levo
io de.Qo (2 raztetija). Zadnji 4 rlzte!eji potekajo, neprekinjeni navpitnici.
Sestop potekl proti jugu in nato nivzdol do k~etije Vetti. Zaradi oddaljenosti,
oqro.nib diaenzij ter nizke lege (sllp le redko dobro za.rzne). se je poik040Ta-
lo te precej dobrih pilzalcev.

VALDRIS
To podrotje je severozabodno od rageoe,a, iaa nekaj zanilivib lat jih slapov.
liiliki je .lap LInglini (V, 7 rlzte!ljev) in je le uro oddaljen od Flgenesa na
Tzbodne. koocu jezera Vlngs.ifski v 'Iver ne. delu doline. Obit lj ni tal vzpona je
I do 12 ur. Drugi rutehj je stu. prn tako Sesti, ki je 0lu400 te tanek.
PrTa ,ta ga ugnlll Hlriu, Horstad io ejoro Kyrer-Luod leta 1918, ki ,ta plezari-
jo zakljutila I .kalni_ raztetajem, vendar pa je vltino sezon v clloti zlnrz-
ojen. SlS topni 21eb najdeno 1 kn proti ,zbodu.
PODROCJ! OSLA io TtL&HARIA
Ceprlv je podrotje Telealrka v sli,lu lldoib slapov Se sllbo razis kano.
tlue Itrle dolioe Rjuhoa oekaj tudovitih shpov Irldojib tetIV. Tjl
zabljljo plezalci iz OSli, Il.pove pa odlikujejo te kratki dostopi.
IjuhotolS lIII, 4 raztehji) pida" ZIdnju delu doline, puceJienj dd ..a
od,ajljo za 11ektraroo. ve odar je olvldno doYolj ledu za plezarijo. S ce,te se
4Tlknt ,puH.o do ,otub io iz nje je oajhtii izhod po slapu. Saer 1l14i
ledni pirl.idi z zani.i'i•• tr.ia odstaYkoa ni koncu.
Blizu Olla so zani.ivi aorlki kliti Andershottena in Eggedlll. ki vtalih omogo-
tajo eudovitl ture. SUt a"itestripe (IV, 6 raztIlIjul, ki i.a poleti v,hli
VI •• topnjo, je pona,adi iz taoklga 1.4u, T tirino ga je v.t. Ker lednib ,ijakov
o. .oret za'rtati. je oajbolje diodkopljet tanko pIlit l.du in 'iSte' skalnI
,"edrOTce pod nji••
OTTA in DAIVDALBH
Otta dOllte.o po ~ urab Totnje slTerno od O,h, Drivdalen pa se po dodatnih 2
urah. Tu je nekaj eokratnih slapov; ••d hjiai je najpopullrnejsi Jokulkull (IV.
1 raztetaj.,,) . Pr'a .ta ga splezlla Dlnec rinn llinteby io Mad. "adsen v letu
1'79. Stoji 1) k. zlhodoo od Ott. na severne. koncu dolinI. Dostop in ,estop sta
11hka, raInere so ponavadi dobre. tetave pa varvrajo od sezone 40 5ezone. Trije
ll!ji rlztetaji po ledne. kotu privedejo do tltke stene, ki .1 ,topnitasto dviga
do Trba. Se.top ,e zatoe tOO. na zahodu.
Doalti plezalci so nltli t. nekaj dobrih saeri okrog Otta. Oaeabe vredn} '0:
Bj~rodl1sbellkeo (III. ) rutetaji). lui 1 kri jdno od Otta, loktobeken lIV. }
raztetajiI v B~,erdllenu, ki ima 6 ta do. topa na smutlh. V Drivdalenu, kl lIti
ob i.ti ce.ti. ki vodi proti Trondbeimu, je bilo preplezanih okrog ducat kratkih
..eri: najboijU sta SU.kiebekken !IV, t raudljO in Toft!oSlien (lIt. ) ru-
tdajil.

ROIlSDAL.
Ro••dll imi 'Irjetoo Ol MorTetke. DljV.t dolgih lednih plezarij. od leta l?~' ~o
dO.lti plez.lci zabel.tili preko)O ,leri od enega raztetaja do vetdnc7nih
pl.zal,kih pustolovttin. Ma t,lo,t stojijo precej nizko, ZI to so raz.ere hepre~­
Tidlji,e in tudo,iti ledni vzponi .e 11hko' kratke. ta su ,pre.enijo v vo~o z
vdoro. topleoa zraka z zahoda. Zato je bilo veliko s.eri preplezanih le po
enkrat.
Sllpov v Ro.sdllu tuji plezali , gl"ne. te ni,o plezali in gla,ni proble~i so
JI Ilepreplua.ni. Predstavljijo Zlobi' prolIte. n prihodoost, oteten z veli 1:0
neTarnoatjo pllzOY io dolgi.i se.topi.
Jfajpopullrnejh ner, Ro••dllu je Siogagrln (III, 6 raztltajtvl. Stoji nad
Ro.,dllom, ) do 4 km od rlat.arka. Ked tetji.i Ilapovi so: Black Oece~ber
(IsterdaleD, VI. 8 raztetajev) , ki .t, ga preplezah Hans Chriltian Doseth in
Inr ejl1stlnlt v letu U12. priskrbi zelo potontZlo zabu·o. TadeuurehZlI (J:ru-
fjord, VI. 4. raztItajU je bil splenn le do poloTice, 1Ito bi labJr:o rekli ZI
Au.tre Klrdlllfo... Le tega lO okrnili z izgradnjo elektrarne. Spodniji del ata
pupinala aj4rn IllgD.lv.ru in Iver C:jeIst.nli v letu 1981. Im'llo'a1a sta ga
AR-25-1987-8tr. }6
Hor.trakta lV, 6 rute:tajev>. Ce bi se kdo namenil na ple:urijo do vrha, 6~:i :J,
.ora ratunati na bivak.

SEVERNA HORVE$KA
Zieska Horve~ka onstran polarne;a kroga je t4 tuje pletalec zelo cddaljcha
dete la. OOlll.atini pa so razvili ledno plezanje okro; kraja Bpdo in Trolll.so. Zna~i
.ta smeri: Fokkfossen (VI. 6 rutehjevl, ki stoji 40 km od kraj~ npdo bli~\l
Anlija in nudi ulo strllO plezuijo; Kv.nndalsfossen {V, 12 raztetajevl p~
stoji 75 km severno od Fauske. nudi celodnevno pokontno plezarijo.
Zieska plezarija na podroeju TrOlll.soja je omejena na sne1no in ledno plezarijo nJ
alpski ali ~kotski natin. Zelo blizu je eudovit ~yn9salpene. Med domaeini ~ta
popularna ~e Molleslosaen in Lingdalsfossen.

Iz Mountaina lIJ prevedel Matev1 Lenartie

lI:at",t ~enartit
DOKlCJ IZIUSJJJ
Proti koncu hbrua.rja ..o HoneUo obiskali Boqdan Biseak, Rado fabjan in lIatc~'1
Lenarcie. Ka 2500 ke do190 pot SilO se odpravili osebnim avtomobilom, v katere;a
.so nalotili praktitno vse za deset· dnevno plezanje in preti vet je. Poznali SQO
obupno viJak standud Skandinavcev, tako da je Ua z nalli tudi vsa potreb:,~
hrana. Streho so ohremenje'ale smuti.
Pred odb04011 'ilO telefonirali v R'lIsedal, v trqovino z alpinist itno opremo, kje;
10 na. obljubili dobre razmtre na treh zanimivih pod rot jih (Hlllllsedal, Lderda~,
ROII,dal) .
Slovenijo sao zapuItili v plohah det ja, mejni prehod je bil ves pod no...,-,
Inegoa. zapultili ISO nese kraje in tudi zadnje luknje na cesti. /fa vsej
40lgi vat nji nisso naleteli niti na eno veCjo luknjo vet.
V !lunchnu j, bilo ~e nekaj tehv z avtOl, nato SlO dokaj hitro prHli dO tuje."
to" .,d Hemčijo, Dansko in hedsko. Začuda niso bili preveC dragi. Kunej;) .::;;,)
i'uedeh, dl se celo bolj i1plata potovati, trajelltom s severa Danske direk.L:lV
v Oslo, ker prihraIlii bencin in tu. Za trajekte lahko dobB povratne )tarte, ;.;~
veljajo tri lesece. Do O,la so neinolla ulo dobre utoceste, ta katere ,,_
potrebno plateviti celtnin. od Osla naprej je Se otroq 250 kil lokalnih cest, ki
.0 prav tako dobre. Iled votlljo 1110 illeli precej hud IIraz. tia do -20 stopi1"ij,
prvi dan v Rel,edalu pa se je ogrelo celo do kat$ne stopinje preko niCle.
8ellsedal je .auCar,ko turistitni center, z dobrimi allutilti in z dobro ponudco
ubue teljnia ljudea. Slapov je precej na obeh straneh doline, vendar stil
_tstrelno tetke le dv•• By4nefol.en in Gr~tenutfos,en.
'ejelnejle prenoCe"anje so netaklne kamp inil biUce, vendar so v sezoni navadno
.asedene, zlto.e "elji nljaviti in jih rezervirati. O.tale 1I0tnosti so za n1<$e
rlzsere oqabno drage, vendar brez izje.e luksuzne.
te takoj prvi du ..o se zalIteH v Grftenuttossen. OuaCje je bilo toplo, od
uboda je priti.hl jug. DOltop do s apU se nalil ni zdel prevee zahteven, zato
.so pu. tili ,auCi tar .podaj. KIpaka neizku~enih. Snag je bil izredno ,ipast in
taklen je vetino leta. Plavali SilO navzqor in precej kasno pririnili do vzno±ja.
Stvar je bile videti precej Ilogočna, z negotovillli velikiIIi sveCami v sredini.
Stela otroq je t ••na, solidna na poqled. Poleti najbrt pada slap prosto po z=~ku
kak*aih 60 l. Prva dva ra~te1aja z lIesto~a navpitnimi odstavki pripeljeta pod
tljuena me.ta, Naslednji poteka po ,veti tit ob skali, nekje pri vrhu je neknj
set rov liplteQ'a previn, ki pOItaja vse bolj pre".isen, ko hCe!; mesto za unes-
ljivo oporo cepina. Skrajno tvegano llesto se konta s pravim malim tude~elll, Sredi
na.lednje ,yeee je luknja in prehod za njo. StrDa in zraena pre tnica te postavi
izUlI urtihlnih ~ot ledu. Do vrha je Se dolgo, za noge naporno slapBte ne
prebudih utll'.
Po dnevu poci tka sao se odpraYili v hude. snetnem metetu te sredi noti proti
aidnefo••enu. Avto se je tODaj prebijal skozi vrtinee snega. Bili SlIIO v dvo~ih
glede pleurije, vendu no vseeno tokrat paDetneHi, • alIIUČIli na nogah rili
stozi qloboke .ndne zamete proti skalni pregradi, preko ka.tere so se valile
"' ~-
'\'\-~.'- ,·"7·
,.',
-s~r. '.~
:JI
tiroke ;.ote ledu. Zoprna notna hoja. Z Boodano. SVI te kar solidno napredovali,
Ildo pa je puttil potoke potu in debela liv~na vlakna v hudi gozdnati strmini,
peo. za e.u~i nl.reč ni imel. Poleg tegl je bil pred neklj tedni Optrirln na
o.rlnjenib prstib. O4[ltali so lU del obeb palce., pa je kar ril. Z Bogdanoa pa
e.a se au le čudili.
'reae 'e je nato precej pokurilo .. hud uter iS sndenj... 1Ia poti '1 80 kil
oddaljeni Laerdal '0 nil ulta"ili hudi lunki. Na.topilo je obdobja toplega
.relenl, rlz.ere. ffordib .. Lltrd.lu in 101ldalu eo se poslabt.ll, tako SlO le
odpra.ili nlrl.nolt dolO••
•Ocenje'I'anje lednib ••eri JI zelo tetko zaradi spre.enlji.ib rat.er. Večina
.lapo. DI Kor.etkel ila lato le opisno oceno, tte.ilo raztilaje, in oceno (od 1
do VI) li orienticijo. Ocene lO ko.pletlne, nanatajo'l ni celoten sllp. Ha
priaer pri dolge•• lapu krljti lilo zabte.ni odst.vki oe prinelejo .itje ocene.
Slape.i 1 oceno VI bi bili pri na. zagoto.o dobri led.ice.
Najnujnej.i nalveti: brezbib.n avto I dobria atuaulatorje. in po lolnoeti z
uSllroitOI za polnjlDje Ikuaulatorja; do.ačl hrana, sluči s pii, tetko orodje,
ker je led zllo trd, preclj denarja za pr.nočit~e, predhodne tntorl.cije o
rauerU.

PREVIsI KJR SEl; ŽE ro MAL?

Pr'Tiai. ~eyiai V Al p inist1čnih r3zf,lo.lih i;t. 24

strm. piHni 8l:l0 na 17. IStra ni objavili ug~n­
br.,..
raspokliue. ko, i~ katere knjige je odlonek:
JtladiTO udarja, " ••• Pr..... neTe::a Je Ul!lpol1\, 11ruga
kladlyo kamnar ja. je etrJ:lo:;lsvile, tretja je UCpo;l-
Klini rožljajo ••• la. t:etrt~ je aret atr:'loel:J.vil,
KJE ? in tako naprej ~o St~6StrjR. ki
je bil v ~eveti nave~i. Vee n~ve­
Pod preTiei. ze 8 aodl~ itevilo~ je stcn~ :~-
Pr ••id. ~r le .', °l
pre.idl Srhljivt odlomol: je i~. !;n~i:::f!
Ter.l."le čeri, Anderla HeckO$irn: Trije ~,f.nji
kjer zo&ori !,Tobler.l Alp, Fbdins!o }-.T ji.-;::-,
OGEiIJ STRASTI. 1.jtlblj:om' 1')52. ;"nji63 ~.~ ,.: j:;.
nnp:redl:.'U "lrini;-!,~" il.!'; "1~dn~. n· -
Ko dolgi gadje po boku ladje peto branje. Vondar Ge ",:o; ni
se pno vrvi. 061a611 no'tlen reueYf-lee. j 0--·.<,
Ne njih aO tiči, ~~nl nlodiči, brezf\l"cllo rrojenpnjf" ·.ot<l':.ji ..
kTlšku hite, Alpini~tičnih r"=~letiov . i 'C~
se ne boje rrll"lerue 1Ui&r'a.<l3 l :':;r t~re;j -10-
PREVISOV k3z~je, dll j~ n~rothi"c iccer.i:
ali pa ao stl"o~k:!. ::tporočil, ;11'r-
in temnih čeri. vilneSa odSOVOT3 rreTeliki~
Slišite kliee
drzne troJic",: UGAIllTE,
lop
lop IZ KA'ElU:: 1:I;JIGJ:: J}~ T,i PE;;,~r·

lJl;J lop s,ootova.ni uGllnjevtolel. :,. 0·"0

lop Pre ... iGi .I5e jtJ no~a plt\ninsb
lop,lop,lopl literatura priključila. 6vOtov-
Rut .... ihr.jo. neQU ... rhu. Kdo je ta geni3lni
Pere" bin61jajo. avtor in kje je h "prevler,a"
V st,n3h odlleva: pesem J.~e. •, a ? S evc d a 1 ahk·0 !Irc d -
AZJ lasate tudi nove uSanke in ~i-
lop lop - lop l:lernojše J1.ag:rade.
lop lop - lop
lopI Uganko ~astavil Aloš Rotar
.\R-25-19A7-lStr. 38 - - - -- - - - - - - - - - - - .
DOLG DM V KARCU
Stiri Je.erbe steni drugi za drugo
MMizanjeM - • ene. 4nevu preplezlti ,et saeri (po,ezo'llnl Ili veri tni lipi ni-
stitnl tura - francosko encblineaentl, to je ., udnje. easu Iled .hdiai
'rhunJkiai Ilpinisti , Centrilnih llplh zelo priljubljeni disci?linl.
rrancoz Jean-Hlrc Doivin je eden od zltetniko" tovrstnega plezlnjl s Ivoji~
legeDdlrni~ ,zponolJ preko jutne stene liguille du rou in zlbodne stene Druj.
leti 1981. Vedno znova se lote'l Ipekt.kul.rnih podvigo. kot skalni in ledni
plezllec ter zmajlr (s'etovni ,itiniki rekordni polet % Ga$erbruDa II, 80351J).
Poz ini 1986 se je lotil nO'e naloge - solo zilJskega vzpona preko ttirih sever-
nih Iten' enea dnevu.

-kontno .i labko' chuonitki bolnitnici odstranijo ::savee z Ine rote. bradi

zloa. roke se. loral poti 'ati kir lO doi. Zdrl'nik .i ni rentgenski 'liki tlte
h nepopolnocI uraslo kost. Se uirinsjst dnI. prni, PI se bo rota lepo
utvrltill. Opozorilo, olj te 1110 poeak'l. PI rije presli$ia.
Oporol .ao$etl bo ouedih S'foje! 11 naslednje;1 dne 5. aarCl 'fItine. :tgodlj.
Vre.e je eudovito in euti., dl 'la 'f izredni for.i. V 1 uri in ~5 .inut 1••D
Gablrroujev ozebnik' Kont Blinc du Tlcu1u ZI leboj. Preko Kont ~lu4it nlda-
ljuje. ni Kont Blanc in le od ti•• pidilo. bit ro in udobno ,pustia v Ch••onix.
Pristane. pri' ?oleg spodoje po,tlje gondol. ke titni~e n. Aiguille du Midi
uspelen zleetek. Stiri dni k.sneje le. spet v goceh. Tri ure in pol potrebuje~
ZI "'erno Heno Gnnd Pilier d'A-ngle, ~ un 11 ozebnik ,rr~neyu, ,estopb
preko Itene COle. Vle tci smeri sicer ~tejejo .ed zelo zahtevne, I povpretniQi
ea.i 10 do 12 ur. Nld forao se re. ne .ore~ pritotevati in 5ijo~e %i.,ko sonce
prl'f lpodbuja k zarel velike.u podvi;u.
Koj oovi ol(rt: ltiri tetke 40lVe 'aeri in sicer ozeboik Grassi • se'erni
steni liguille Verte (VI, el' 10-12url, Corouau - DlvIilie v le'erni 'teni Les
Droit .. (VI. i7ur), Svicarska ,ur v Les Courtes (V, laur) in Krt.,.~Jr.i prt v
..verni steni Gnnd.. Jonssn CV.. lO-15ur). Sestopil p. bi s padaloa Ili
z••je•• Tako bi • ene. doe'u preple:.l ~OOO. tetivneg. ledu.
Gta•• ije. ozebnit
rrlnco,ka te1e,izija bo soe3all fila. Dolo~i.o 17. marec. Po nlkljutju bi se
aoral pr., tisti din ,pet zvlallti , bolni.nici - toda Ili je splob .0Voe
bolHi presku, u mojo roko kot je tlko "nizanje". DvoIIljivo je le ie 'ITue.
Sijati 1I0rl sonce. ledne rlzmere .orljo biti dobre, predv,em pa .i mora st.ti
ob str.ni Eol, boq ,etrov.
V nedeljo popoldne se peljem z titnico proti Grand. Montet •• kjer prenoei ... Ob
.tirih zjutr.j v .oju telne s'etilke • s.ut.i odide. pod 1000. 'isoko ,everno
steno li;uille Verte. Grl,sije' ozebnik je Dljtetjl s.er preko te sentne
stene. Ked celi. vzponol sell nuiren in tivten. Padajoti led le .... h. Cer
'eeiDO ,.eri. Po d'feb urlb ,tojia na 'rbu. kontno pride helikopter s snea.lCl
in prij.telje. II:lrtil10. Koiolijll. ti.i po.agl r.rpeti pidilo. Eol n'~lja.
Veter piba od zadlj. VIIJr.it, ko Itetea. da bi vzletel. se padalo ;;r.eu in
uplabne. Po ducltu neu spe in ih in napornih po.kuso, ai kontno uspe start s
saue.i.
Drobljiv! le4 v Le. Droite'
otro; pol devetih prist.nell ob nootju severne Itene Les Droitn. Kltro se
pr1prnh in zatnu. Pr'fih 400. ai gre hitro. potelI postane .tenl tet ji. lad
pa poprh.n. Cepin in ledno kladivo le hitro Ikrhlta. Ob 12.uri lem na vrhu
s.eri Cornu.u-DI'aill.. Tu zgorlj ni dobregl pro,torl za skot s p.d,lo•• rito
SIl odlotI. za polet z zalje•. VzletI. zvelih polotne ,talne plotte. Let je
todovit. Rlzgled n. Mont Blloc io druGe vare - nljraje bi kir letel in uti'll.
dokler bi trajlll ter.ikl, I.p.k plezlti aorl& dilje. Pristine. kakib 150. od
':tnotj. Les Courtes.
L. . co.rtu
'( severni steni Lu Courtes bi .orll nlleteti ni oajbo1jU led. Po radiu
sliti. PI,clla So.blrditr.: NJe.n-Klrc. aetkltl- To vZI.e. ZI s~odbodo io se
trudi. plezlti hitreje, sea PI te 'edno' ok'iru predvidenega elSI.
Ktl0 pod itltopo~ .retla poljiko n.vezo. ki j. v,topila pono~i. Povesti, dl se
AR-:~-19~7-otr, 39
je ~teraj ~ tej steni ponesretil sa.ohodec, verjetno ~ tel~ih ~o.~iniranih
prehodih ~ .redini stene. Preplezal sea jih v desetih .inutah. Poljaka pa , J
urah. V pol treh urah i ... ~IS Courtes za seboj. Ura je petnajst .inut te:
tri. Potitl~ .edaj za.luti.. Privotti. Ii pol ure, jea, pije2 10 pripra,ljam
zaaja za naslednji polIt, ki ae bo popeljal ~e~t kilo~etro, dalet ob .znotje
Grande. Jora•• el. ffatančen in zbran boc. moral biti, da bo. nliel .zgornik, ki
ga nujno potrebuje. za prelet grebena Talefre.
!lchdtt prt
Pristan.. pod Gund.. Jouuu, potlCl pa te nč tot uro oui. po globo).ec.
.neOu oavzgor po str.e. ledeni ku proti krajni poti. Lepa, telk. szer .e Cata.
I: helikopterja, ti pregleduje s.er, .i ,porotijo slabe no'ice, ra:3lre so
.labe, • spodnjem delu je ledu .alo, zgoraj pa je trn in stetlen.
laje ne poslut•• , te od ttirih zjutraj plezaa praktiCno neprekinjeno, pi se .e
.edno dobro počuti.. Leta 1917 lea Mrtvatii prt te preplezal ••m. Takrat seCl
potrebo'al tri ure. Prepritan s •• , da tudi danes ne bo trajalo dlje.
Ura je pet popoldne, ozek l.den ao.t vodi preko krajne poti. Ocena it heliko~­
terja je bila pravilna. Ledna plalt je zelo tanka. Kljub temu dobro oapredujea
in i... tea pol ur. te tretjino .tene .a seboj. Vidim, kato helikopter na ,rhu
odloti aojegl %aaja, ~Jean-Karc, leti.o nat aj , Cba.onix, je 'se v redu?~ ~Da,
vse gre v red.u, nlS,id.nje'- Potui .e br up Rotorja h9"ublja. so-uku, ...
oltan,. , te. loootne. l.doe. s"tu. V ,oju telne "etilk. pleta~ dalje. Led
postaja vedno slahU, trd je kot beton, drobi se, teHo je najti stop kjer
zobje derez te drtijo. In kon(oo le te aO-:utrski ouboik, truUjiva stala,
prekrita % ledoa, .krita" prUt, pr.kin. loj ritelI vzpona. Dvakut, tri);rat
lor.. %asaditi cepin. da se ok.l usidra, l.d. Se enkrat se aorall popolno~e
:br.ti. V .r.z~ na.tajajoce noCi je to te ker telko.
Jotni Polet • lrf.nti~r.
Po ttirlb urah in pol ,toji. na grebenu 8irood.llel, ki vodi na .rh. V
qlohote., nove••uqu le poeui napreduje., pa kljub ~seeu ha lu stoJlI pri
I'oj •• %aaju. Zatne. labko zadnji del tega dolg.ga dne. V soju (eloe svetilke
z 04 .r.:a otrdeli.i rok..i pripr.,i. t •• ja. Ob ah se. te slital prijatelj.,
ki so ae Cakali 'Chnobhu, odgovoriti p. nis ....ogel VI!(. ker so bile
baterije iztroteDe. Zd.aj gotovo le v,i letijo v toplih posteljab in nobenega
razlooa Di, dlii bi I t .i punt ludilo. Pol polnoCi je, ko vzleti•• C1l40·lit
polet dod ...oto ti.lh ooti, ki ji rabla svetloba vzbajajotega .eseca daje
poseben (ar.
Letb Dad vrbovi, JOOO, nad Cbuonhol. tuja popeljell nite. Pol not Je, ko
pristane••
Pre,edla Vlasti luna,er

A.VČIllCV& D!:RZZE

"Ekenit.jnke so pretežke!" 1'eATč:inove deTe=.~,

n8P povedal Je Avčin. dv~naj6t ~ob iz njih strli,
"Koj no.redil ViH' boz bolj!e. v sv,7.en r;.ne<;U ISO r.aj~ol:'c,
dobre kakor ~i5kD vin'l" če le st'.ale ;;(''1ven ni.
Kdor 1.0 'včinkc 6e odloč:i,
ta se hoče nojbrž ubit'.
Zob ae ~lo~i, \Oe=. pa poči,
alpinist '~ 5~te v rit'.

20:-i6 l:rivic, Jošt 1.... =.iIlcer

Iz ~eGtarice Le ~jmo v sore
AR-a5-1ge7-etr. 40
T. Couperus in R. Blnneb~sz
O YRVEH

Od itevilnih ~lpinlsti~nih pripo~očkov, ki so potrebni pri

pl.zanju, vrv ~orda ni tisti, ki si 98 najprej nabaviso, je pa
go~ovo eden lz*ed najva~nejiih. Y dobrih, specializiranih
lr90vlnah je ~oinos~ izbire velika in ponudba zapeljiva. S le=
~lankom leli~o dati nekaj napolkov za nabavo vrvi.

ZgOdQ:i.1.CA
Vrvi iz zlate dobe klaslčneqa alpinizma, čeprav uporabljene z
uspehom od sameqa nj.neqa začetka lleta 1492 na Hont Ai;ulllej,
so bile precej dvomljive vrednoEti. Predvojne konopljen. vrvi so
i.eie vrsto neprijetnih lastnosti, ki so upoitevajoč danaJnja
spoznanja le vnaprej naredile Is vsake plezarije su~ljlvo
avanturo. KonopIj_nke so bile teike, ie zlasti če so bl le mokre.
Z zamrznjenimi zaradi logosti skoraj ni bilo moqoče rokovati, prt
spuJčanju pa brez vponk all zank, ki so seveda ostale v steni, ni
ilo. Konopljenke ~rjavljo~ ln sicer razpadajo od znolraj
navzven, k~r v sredini najdlje oslanejo mokre. Zaradi o.ejena
vadrlljlvostl sploh ni bila .olno, da bi taka vrv pri Etaličneg
varovanju vzdrlala padec prve",a v navezl. Enostavno se je
pret;ala. Odpovudala pa je ie v manj nevarnih okolijčinah.
Poznan je primer pretrgane vrvi /Ileo ,"puslam Whylllperja in njeqovJh
sopleaaicev z Matterhorna llllta 1865.
Pojav najlonskih vrvi - najlonk - pOMeni novo, ra;vessljivejAe
obdobje. Ta popolnoma sinletični material je v vsake~ p09ledu
po va em prekosli ~aravna vlakna. Naj livi keDična 1ndutlrija!
Najlonka je popolnoma izpodrlnila konopljenkO. Najlon je vrsla
anovl tako kot konopija, bombal in podobno, ne pa tovarniAko IDe.
Nasprotno pa j. perlon 1•• za naljon$ki ladelek določlllne tovarne.
Y .ačetku vite najlonke so k.sneje zamenjale vrvi, konstruirane
po načelu jedro - pIaAč: jedro seslavljajo enaka debela vlakna,
kl jih Jčiti plašč ln predvseM od jedra je odVisna vzdrlljivO$t
ln elastičnost. 'ele s leml vrv~i so njihove laslnos~i postale
kar najbolj!e. In kalere so te 11;~OQi~1? Najvainejie:
1. velika vzdriljlvost. To je očllna prednost, ki pa jo je
treba upoilevali skupaj z elastlčno.ljo. Jeklena je tudi
naprImer zulo vzdr!ljlva, vendar ni elas~lčna. Samo najlonka bo
zaradi elasličnosti vzdr!ala največjo obre~enitev ~ri padcu v
določenih ~ejah, vklučujoč pl.zalca ln varovalne točk§;
2. trdnosl;
3. ne -rjavi", razpada, kar je sploh značIlna za sintelična
vlakna;
(. ostane zadovoljivo mehka v Dokrem slanju ter pri nlzki~
te*peralurah;
5. (!olga 11vljenska doba kot rezultat njene trdnosti lo
odpornosti.
Soroden oajlonu je aramid, ~i je prijel na trq pad imenom kevIar.
Ta najnovejji izdelek je -bolj trden kot žeJezo", Zaradi zulo
majhne elasLIčnosti pa ni primeren ZA qIavno vrv. Medte'" se je
Izkazalo ie, da se ta material hitro stara in razpada brez
zunanj1h znakQv. (glej tudi nasle~nji članek!)

Ytl1i iD dgllloa
N~jvatnejia r.~dmlltD~ ~,~i je po njeni debelini:
l. kot enojno vrv upor.blja~o na epIoino 11 ~m debele, qlede na
zn.~ko in vrsto pa so ludl 10,5 in 12-~111~elreke;
2. za plezanje z dvema vrvema upo~.bljaao običajno 9 ~m debelo
{debelina večinoaa :led'" in 10 •• 1. ee je v s:lIeri velikO klinov,
jo lahko vpenjaao 1zDeno~. zaradi boljieqa drsenja .
.,J-':.--~'"··:-_ . . tr. "l
3. kot dvojna vrv. i~.novan. ~duo ali dvoj~lca· se uporebl'.
tudI 8,5·.11i~etrska, vendar ~orata obe vrv1 teči skoai vse
vponke. PrI paacu boeta teko bolj verjetno obe vrvi enakomerno
obre.anjani. In to jo tudi aateleno. gleaa na nj.no aebelino.
NajvalnejIa prednost t.h 8,5 ~m debelih vrvi je njihova teia, ki
'a .anjla Qd 9-miIimetrako. ~eprav so prisegali na te vrvi.
nikoli n1ao poatale zalo popularne.
Od v.pona je odvisno. kakino vrv uporablja.o. 9 mm debelo
uporabljaDo le kot dvojno. Sa.o pri nenavarnih ·planinskih·
vaponih ln prečen,ih ter aa varovan'e otrok jo lahko uporabljamo
kot enojna. Za ladeniike ture je lahko i . pre tanka. Naprimer
pri slučajne. padcu na nIti ne tako Izpostavljene. grebenu, se
lahko ob obremenitvi pratrqa na kake. ostra. skalnata. robu. Pri
_očno i.poetavljenih turah 1n vzponih je nujna il .~ dabela vrv.
pri taljlh plesalnih vsponih pa praviio~a uporablja~o dvojno vrv.
Prednoet dvojne vrvi je tudi v njeni doliini.
V plesalna. vrtcu pade v oči. da uporabljajo ni.oza.akI plezalci
li •• debele vrvi, belgijski pa vidijo prednost v dvojni 9 .m
d.b.li vrvi.
Klasična doliina vrvi j. 40 .atrov. Zadnja lata ,e vedno bolj v
uporabi 45-aetrska vrv, tako 9 kot il •• debela. Madtem ko
40·.etraka vrv popolno.a sedostuje aa klasične ture. dajejo
ple.alci vedno veE jo prednost 45-metrskl vrvI (tudi aaradi
ra •• rve pri dinalIlIčnem varovanju). Sedaj so tudi I:lI\eri, v
katarih so varevaIliča v tej raadalji.

Y~4~lljl~g.t a gb~.m.olt~ljg
to je največ'a cbremenit8v vrvi in sIla, ki naetopi prI nekem
padcu. ta je lahko nekajkrat vačj~ od teie pl.~alca in jo ~cramo
či_bolj ••anjlati ~ dInamlčnl~ YarOvanjeD. Pri statitn.~
varovanju pa je vaina kvalitata vrVi.

AR-25-1?8?-etr. 42 Slika 1
 Yzdrlljivost neke vrvi merimo in testiramo po normah UIAA. Tast
ponaaarja padec pIeaalca s statičnim varovanjem. 80 kg ~eiek
predmet (pri 9 mm debelih dvojnih vrveh je preskusna obremenitev
55 kg pri enkratni meritvil pade 5 III prosto. Tako obte~~~_dei
vrvi je dolg 2,8 III, pri čemer je 0,3 m vrvi dolžina od glbljive
vponke do fiksne točke. Obremeniini faktor je Viiina padca (5 ml
deljena z dol:l1no obremenjene vrvi (2,8 ml - torej: 1,8 v tel'!l
primeru. Ta taktor (imenovan taktor padca) in ne viiina padca je
merodajen za oceno največje vzdržljivosti vrvi. Ta ana!a po
navedenem testu pri novejših 11 mm debelih vrveh gOO do 1000 kg.
Vsak padec pa !koduje vrvi; zmanj!a njeno vadržljivost in pri
ponavljanju testa se vrv končno pretrga.
UIAA je dolOčila minimalne pogoje, katerim mora odgovarjati vrv.
ee jih izpolnjuje, je lahko označena z njenim znakom. To je torej
nekako zagotoviio kvalitete, ki velja skoraj za vse vrvi, seveda
pr •• ku!ene a navedenim testom. Dana!nja norma UIAA za il mm
debelo vrv je vadržljivost 1200 kg pri najmanj 5 padcih a
obremenitvijo, ne da bi se vrv pri tem pretrgala. Za 9 mm debelo
je to 950 kg pod enakimi pogoji. Valni pa sta tudi elastičnost
ter trdnost vrvi.
Zadnja leta se je kvaliteta vrvi močno iaboljiala, kar dokazujejo
pozitivni testi. Zaradi tega so se tudi norme UIAA zaostrile.
Tako nekatere vrvi preneEejo tudi več kot 5 (~ini~um po nonlli
OIAAj in celo do i5 padcev. Vrv, ki prenese 9 ali več padce .... je
po.nana kot MHultiwFall~ • vrv.

Tako so nastale bistvene razlike v kvaliteti v~vi. ~Hultl~ vrvi

so v sploAnem debelejie in težje pa tudi d~aije. Večjo ~ezervo v
varnosti moramo pač vlačiti s seboj in jo tudi plačati.

).//IjN()"'E:JS~ }~e Vj.n t./tHJt"

/lONUDIM , . EN"~"~
I •
I/U/- 7>;<rxC - Soc:. O VRV,
\ , ~. P1E17?,r;~ iF PPI
1It.::Jf'WIJ SEn 5011'"
110/ rocEtd .z~
,.11" IiNG'
"AVlt~1JGI
Ill1iJLn~PAb€(. -
- DI/~:J ;Je-'I rl'/ll,

G,,"'''''
o
.k ..
,
1\ \\\\ \ \II \
 oellf:Io'(HlTEY
'"'O
PAOCEN-;:-:::-;;;:::-;;;;::::~,
i. PrI pz.~ ;:",uc",1
YA8oilA'u 2 'l>l1COt.I~

,11C/i.11 1t sr ~iA5'1(
'očvnn L"'JI~ Ze-to
OI1f1+Y""E~A.

atevilni padci, ki jih prene •• jo najnovejše vrvi, ustvarjajo

privid, da se na pra.t~re in navide. nepoikodov~ne nikoli n~
.orejo pretrqati pri plezanju. 2al je ra.ničnost druqačna. $e
vedno se redno doqajajo nasr.Če .aradi pretrganja vrvi, čeprAV je
njihov del el pri vseh nesrečah v qorah zelo ~ajhan. Od kod ta
ra21ika ~ad v2driljivostjo vrvi ter resničnostjo? Ta nastane
pr.dv •••• aradi ostrega ak~lnate9a roba, preko katerega je pri
nek.. padcu lahko obre.enjana vrv. Pri .tand~rdne~ testu
obre.enitv. ni tega ostrega roba. Pri t •• testu drei vrv Sk02!
gibljivo vponko bres robov (debelina vponke je 10 .a, to je
pre •• r, dr sna ploskev pribliino S ~~l. Obre.enilni p~dc! preko
m~nj debelih, tanjlih robov pokal.jo pre.enetljive re2ultale.
Stevilo pr •• tanih padcev ae .o~no z~anjša. ~i~ t~njii j. rob.
Pri drsni povr'in! 1 •• se bolj ali .anj akoraj ve. vrvi
pr. trgajo le pri prve. padcu. Samo pr! nekaterih u ll1 vrveh8. 8
najdeao priaerk., ki se ne pretrqajo pri obre~.n!tvi in padcu
preko 1 a. debelega roba.
N•• lednji t.et bolj odgovarja dejanaki. pogojea:
Vrv obre.eniao a padce. preko granltneq~ bloka z ne preveč oatria
pravokotni. robo~. Tudi pri tea r.~ult.t ni razve •• ljiv. Pri
padcu Iviline 5 • ae p~etr9. skorAj vsak. vrv r.~li~nlh tJpov.
Tudi to p~eskuJnjo najbolje pre.tanejo mu lti 8vrvi. Odkar so
8

AR-25-1937-str. 4h
 OBR!MEHI1EY
•
"ro
PA.OCEH

FIKSNA.
rOCIlA
I
I
r
I
I
r
r
I
r
~~ouav r.:ssbm
''''''' IB
Slika 2
po~nani rezultati, ladelovalel vrvi niso airovali.
~i Najprej je
w
tovarna Edelveis dala na tr; novo vrv znaake WSlratos • Pri te~
rekla.irajo, da je to edina vrv, ki pres~ane navedeni lest preko
oetr8qa roba v skladu z UIAA nor~ami. Pri~akujejo da bodo oslali
ladelov.lci kmalu prlAli na dan s podobnimi vrv~l.

"budu"
Nekatere vrvi iadelovalct i~pregntrajo s sillkono~ ln jih nato
prodajajo pod lmenoa weverdry· ln ·superdry·. Rekla~. obljublja
v8~, kot pa je dejanska vrednost. tudi te, seveda draije vrvi
vpijejo dokaj vode, čeprav zaradl impregnacije ~anj. Namočena
vrv je taik. in bolj toqa, med druql~ pa je vzdriljlvosl pri
obremenitvi aokre all zmrznjene vrvi znatno manj!a od suhe.
Hanj~a prednost teh i.pragniranih vrvi pa je, da so nekoliko bolj
odporne ln i.ajo zato daljlo !ivljensko dobo. ~e ta znaia res
30t, kot navajajo v reklaai, potem je njihova cena več kot
upravičena.

Igggat
ladelovalei rajli ne govore o mehkt .li togi, trdl, ampak o
kompaktni vrvi. to se očitno .111i boljle. Hehka vrv ima ie po
naravi kot ia91eda. predno.~ pred togo: rokovanje z njo je
• prijetnejle. Vozel pri toql vrvi ce razvozla hitreje kot pr!
mehkejii. Nasprotno pa se pri hudem padcu voael na mehki vrvi
.elo nerad raavozla. Potrebno je upolteva~t Ae nek.tere .anj
.nane la.tno.ti: .ehka vrv drsi počasneje zaradi va~jeqa trenja
preko skale all vponk ter ae hitreje zaqozdi. Seveda je obraba
aato hltrejia. Pri plezanju i.a lahko prvi plezalee : mehkejAo
vrvjo ve~ teiav. Vrv wne te~e· ne le zaradi aehkoctl, a=pak
predv •••• aradi naleqa napačne9a vpenjanja.
U:ll':l11011s. ,ggbl
Predvse~ je ~očno odvisna od uporabe. Vnet ple~alec s !tevilnimi
vzponi mora po navedbah izdelovalcev vrv zamenjati po 2 do 3
letih, ~anj vnet plezalec pa lahko uporablja vrv do 5 let. To
velja seveda $amo za nepoikodovane vrvi, ki niso preživele
huji!ieqa padea.
Z uporabo bo vrv očitno krajAe, čeprav bi pričakovali, da se bo
podaljiala. Navoskanje vrvi je brez koristi in kvečjemu Akaduje.
Ali veste, da imajo miii rade vrvi? 2e večkrat smo občudovali
preqrlznjQne vrvi. K sreči nikoli ni bila med njimi tudi moja.

la.biu H:ii
Je Je cela vrsta l.stnosti vrvi, ki v tem članku niso navedene.
Ne zato, ker niso valne, ampak zategadelj, ker niso pomembne pri
nabavi vrvi. Pri izbiri moramo upoAtevati predvsem debelina,
dollino, telo, ~everdry~ ali ne, običajno ali ~multift vrv, mehko
ali kompaktna {toqost), barvo po !elji in seveda ceno.
Kar zadeva varnost, livljensko dobo in rokovanje imajo
kombinirane vrvi znamke ~multi_ev.rdry_compactft razločno prednost
pred običajnimi. Seveda pa so vrvi take kvalitete dralje ln
talje od navadnih. Glede prednosti mora presoditi in se odločiti
vsak salli zase.

ln le nekaj: proti padajočemu kamenju ni odporna nobena vrv.

KllJtl ~,~ io II klklJO ol~lo2

Namen:
• mm , mm 11 IM\l

------------------------~~~--------------------
planinarjenje
-varovanje otrok enojna enojna
-varovanje odraslih 5-10111
___________________________________________ M S-101ll _

enojna enojna
~ ~ 1,5111 - 3111 M 30-40111 _

ple:unje do enojna
III. stopnje 40-451\1
-----------------------------------------------
plesanje od III. dvojna enojna
.topnje naprej 40-5010 40-S0m
-----------------------------------------------
plezalni vrtci 30-S01ll
-----------------------------------_._----~----
ledeniike in enojna enojna
IUluČarske ture 30-40111 30-40m
-----------------------------------------------
ple::unje dvojna enojna
v ledu 4S-S0m 4S-50m

ko.binirana dvojna enojna

plellarija 40-50m 40-S0m

Iz nizozemske planinske revije

Berqqids prevedel dr. Ivo Vali~

. c=-c:..
Karikarure Jan Piet Starreveld
 ,'0<1 <<> .... < ..........
.. ~ •..;'·III'··oj .. -- , - .. , Ig. -- -- ....- ..,. _..... w._...
,,
,, I~ -.......__.... -.. -.. ....
!~
.....( .... ", .-,. I
.
,.
.. C~I!._• .. ~OSe~
.
~~~~~ • .... ~o

.......
, ...

'.'..... ,,-.
o-

.. ............
"" .....
~<
-~iC
.... ·""i-" .......
•'
O'
...

0
....0 ..

• I..' ".. _oO 1

-

......
...

'O,
0'.
O"..
_,.',
,.. ..
,1,
. . .. . . ,-,,,
,
, ,
o-
~~:"~!"!" "
.....- - ....... ,-,
,,
...... i
I o-
,-,,,
....E ...............
~- r ......~rCi~·"
-". --
e
; ,--,
• • •

'" - ... .,.. ....._1 ... ·..::.u

........ 0'
,,,0 .. "' ..... ' _ , Z~gZg~ "l::l"°jl.°---"
••
..~ .... ..... o.
<.
.. " "

-....:;'" - -
CIO '
Q 0<>_""" , "' .. •• OO

,..... ."".-go- ....

000' OO'
.. 0 ",,_ .. ..
,,, ,"o- H ... - ....... "(
l:" ..... •
1.""".0_."1>•• ""
I_C
1 ,-
,, '1 "l-'
!. C· ,,_.. . ,.
...... ~
c> . . . . . . .
0 ...... __
g"
o
O
•
... • ..°5t"'~
...... ........
t't" Ug: ... " ~
• ..
..
". ,
,1 ,
,,
,,
-.
i"
.i
,, O- .......
,,, ., •
. . . ._ ...... O '"

...... .." i&.. p;;'.l

_ ......
.. _ .. O!.
.....
~·O~(.~!
""_ .. .._ _ ::1"' "" g- ....
~
, -
• ,
~i-.. • °
.~

,
"
" "" " ....'"-,.. ".,
og ;:"
.....
,:..:..<>.?:<-·:l~:t=

..., ,." ,D..........

-''''''''''1''
1 ,
.... -
1 !. .. ';!
.. ......... -1
• """a." ...g,oz ... . .., •
. ig.:: -g
...
,:o..
... 0·'
<•
".- •
" .. "80 1 "' ...... i lO •
-
"_i ~-
",
"'~
~ ~. o .. _ .. "'
,
. "'.... ,
...... 1 .. "·
""
•• '.' 0 .........
, oo . -3"1" , ° oo...... .. ..
... .. "" .... , •
,.. --.. •.
""
. . . .c .. " .. " , '
" .... <o .. , .. _"' ... l'
.. ,,
.." "
., ..:> """,,.
.... er""
a"
i
"Z
-, - ,
••
.........
,
0 " Il" c: ....
1 ....
.. •
, c
o •
.,....
.. ,
:0.0

'.".e
"",..,,'
'" "
"..,
c ",0<
,.,-.
......0'-..... '... .
,.-.,...-" . "
.
,.
..
,,_._,,~,
"'"
'ili S~
.... , ~i o.
, "
. .~
, ...
:~~~
< ,
,
,
,, .1 .. .. .. i · " ...... -
..,... ........,. , ..,•• - ....... .- ....... ·•
• "::1,, ..... " .. '"
".... ~ ..g..! -g "3
"
.....
3°"-""-".
i...... .. -" - ...
S.
.... " 0 - •

'1- .. - .. -- " " , .."

"
,""
-" • '- ~ ,
, , & .. ~
~ ""

l , ., ,,,,, ,, " ", . ••

-, .,--- .... , - ,,
" : \ " ... lO
o"
"
,
__ .0 ""<>'''.'''j
'8
.......
.'''''!_
o·li::::'~·I'
C: DC
,,<>,.,0" ..
.."
"
O"
..
<> ;:
; :~.O.?
" ;:

1 __ "" __ "0'. ,•
, " " , , , co .........
, , ."
, ......
,
..... -..
,-o'" ,_
_--
!!:O"''''''!!:
-
"~&'O?'O.O,~ ~ • O".. 0 0 0 0 0 ,, O-. , 0 0 ', ......" 0,' - , " <1'1·1 .. " ............... 1:. •
"... . . , . ,, ~ ....
o'.. , '. •
".
• "
"'~i;ol
_01'11
. .. .. " ....
_0
";;..
o .._..1 a•
:-2."'''8
.~" ~
::1;"" ..
. -.. . ,
,
_&"'0".
1
'0 • •
<-
..._.o
• _'
g, ... •• I~gg·~H·
00_
, 0
••
....
.. ~O:::
O-
..
"
,, ,
o ,. I _.
- o-
!
....
." ......
"
I ...
.. - , '2 " .. , "." , •
,, . ." ,..
o~,

.......,
,
, - .........
'g'" , •
" ,
,
,
- I
•
O .... "
" , • ..~~c:r a
.. o ...... "
O .. " a·
"0,_,,,'0:
..-....
•
• "'- ..
......
O It
..- "c
,
~,.-_. ';l,_< , " " 1 • 0_"'0'.
."" - . .-
..o ... ,,"_"'
-",., •....... -,-•.
.. "z f"-", o ...... ""Zlil
.- , .
.......- • '"I'
. . · ,.
~ ~ " ~"'O.. ., ... OOC::~
!~

.. it": c
0_0''''' _" Oft_ .. ir
o~ ~
"~:-;: , ....."
"

-- . •..
""'"' ,_ o::l~ "r

i .. .,,_.. - ::I°;;B~::.tr
.. ... _.. ,,_ •••• :-:tg
---"1""'''
" ~ --~ o;!~ .. -"l'"·
_o
, .. " ' "
.",-
' ~~ .... "..

..
..
__ !."i~'
..
_!l
:'

- ....
ft::l""'·"'.
~ .. ......" -
, ~
Ol ...
...-!
o '"

... .: .-,"
•
,
'1 .
._.,"' I
.
,
i :a c
, -"'
",
....
-,-...
, "." . , '1 , .."
_ .
..
.
.
" . -, Q

,0 __
. . . . . . . o. -.
o _ ....

.
~.
'.

f t ,~ . "It..
o._~,.
"
""", . -
o: o _ .. • O oo

.......
-;I~' - .....
. -
...
..
~

»::1" ;;• ..~ il::a~;!li.

lO
&.:
""" .. o. " .
-"
"""
1t
.

..
-

.. ..
0_1i! - "
.
"""
....
".
. 0

l' ,
•
", li"".
•• Ug.
,~

'!' . __
' ::1"- ~I'
.
·h , ,
" ,
'.-. "-,'" " ! "-"',,.
....
".
c
"....
'"
. . . _.....
"_:7.~
,
..
..,-,-,. -.. --.." , .. ,..- - " .....
" ":7 " ,,-
....
;"
_ ....
0- ..
" "
.,--~!~"",,,.,, .. ._
-"..
.. ",,, ... ...ft ~n
'" " .0
... ..
...
.. '"
o .
'".
'l-"" ..' ·~

, , " .'
-"
< ~ Ji ~!:I~~
,-...

~
•

O-
5

'"
,
•
•
.. lO
.
• lo<.
.
. g ... "- O .'". .<-. • ""'0
!
lO

.... It...
0<>""'_"
~,_.
.. o ".

..
o .....

, 8'" :-
-,
.",o<
..
•
ol

~Ko"" ~

'.
.. . . . '" ... ft '" • g'" .,.

.".- .. .00_, ,. .
O'o.~., ·~

. i;~
_lO " ..... "
O ......
"' .... " , , .. ,.....
.
~..
. " -" - "'"
,"o

..... -.
oo'"

,
-"O·'"
-""lO"
"-o .. , ,. g.D=~"'« """n,,
a:=,-&.
,
." . ..... ., - .. il"
..... __ c .. 0-
"-o"',
. . . ~
..
..-
,
~,

" ~~g
",

.. . '".i:l&2 "'"
· ......... -
,,_~c:r.o_

."0. .
, l;.. ..
<> .... oo
-,
.,
'1
,"O'"
". . ,0
,.
:>- .....

"
"
.
••",
'" -.
c:r ~ .. . .l.'
"11 .. .. _ • ..,,~ . .. ~!.~ _.~
_~ "~

.. 0<_" •
O i -t:hf
.. " •
1 o. ..
..... -"","".
..... .", o~

" '."0., , -
oo

... ..."
lO .... " _ <1" ..

r",, n:.a -.,-. , ..

..
.........
". • __
ft'O

...
~,
, <>_
. .. ._,
.-"- O"
,,-', ._.,
'

.-,, H . ,,--.
,
.
....
.,.
"< ..
. H~ ~ c:r
- ...
~
.... 0.
• _"" ...
.
"g:
lf"" ...
..
, ,. ,.
° ~ ~~
•• " .. " .. 0 _
....
"-,,
.,' . ". ... 0 ..
.,.",,,, '" ~
~D_"''''c:r

,....
.... - .. 00 __

", g ~' .. • - .". ; - C.0' _ ~ ~ ~ ;-

•• _, ... ol
o. "
".. , .t-
o:

...
0_ ....

."' Q, ...... 6. ,"~, ..

" -
.'88"&0":1-
,:; ~
~
;.,,~:;' '" O
-.. "1- .... " " . .
',.. Ol I~
.. .. _ " "
-
.
" ... o -
....... C
. "
"
," ,,'
.'!.,.~;:.:;
> 0" s.", .c
.. ~ .. ~
~"
..... CI".
-1>- .. ~"~-'J
~~~ ... i1
" . , Ili .. "
:::!.
.... !or:
" ••••
~. ~ •
... "" • .:> ......
_ .. - ...
O.~,_~'O .....
Q- ..
0' .. 0'00_
""
.... 1' • :;ft~~o...
"_'~·_o ....
NEKAJ O VRVEH IZ KEVLARJA

te nekaj ~a5a je med alpinisti in ja~a~ji mnogo 90vo~a o v~vi i.

k.vlarja, to je kemi~no il aro~atskeqa poliaaida. Vrvi il te
umetna mase sm••o obremenitI tako kot jaklane in so pri teo
S,S-krat laija. Vrv ta kavIarja s premeroa 5,5 ma sa pretrga pri
anaki teli kot najlonska s premero~ Il m., ki pa je trikrat
t.lja. Zato je prav da, aa se seznanimo. vsemi laslnostmi
obetavnaqa kaviarja.
ZJIlHUr .. ann navaja v reviji Kuntstoffe 70 (1980) it. lO
naslIIdnje:

Lastnosti nekaterih visoko l~o9ljlvih vlaken

ti, največjO! E llodul največji gost.ota

vlakna nateIna (N/mm ) nat•• ni Ig/c" 1
t.rdnost raltelek
{N/Ilm 1 •
---------------------------------_._._---------------------------
poliamid 66
visok. 1000 5600 18.5 LU
trdnosti
-----------------------------------------------------------------
.50 20000
--------------------------------_
•Kevlar 2700
.. -----------------------------
62000 ',0
.
------------------------------_.--------.------------------------
Kevla~ .~ 2700 130000 '. O 1,.5
-----------------------------------------------------------------
j.klena
pleteniea 2800 200000 " O 7,83

ogljikova
vlakna 2000 .00000 0,5
--------------------------------------------------------_._------
Pri nekaterih področjih uporaba je posebna9a po.ana kombinacIja
pratrine trdosti in trdnosti oblike. Tako je pri posebnih
.ahtavah po velikl trdnostl pri naj.anjli teti, čemur posabno
ustre.ajo aro.at.ki polia.idi, ki $0 poleg te9a ta.paraturno
ob.tojni in telko gorljivi.
Vlakna ia poli-para-fenilent.r.ftala.ida imajo .aradi svoja para
strukture in specialnih postopkov preden ja drugačne Ilehanske
l •• tnosti. Poleg visokega module elastičnosti illajo ilradno
viaoko nat. ano trdnost 12700 N/ ••I J, ki j. najva~ja od vKeh
doslej snanih tipov vlaken. Tarlli~na obstojnost para-polima~ov
je boljia kot pri metamodlfikacijah, obstojnost proti vplivo~
ke.ikalij nekaj slab~a, kar velja posebno aa koncentrirane
klaline. Zaradi visokega E Ilodula in vellka trdnos~i je
poli-para-tenilantereftalamid uporaben za karkas. avtomobilsklh
plai~ev. iaradi velike trdnosti in obstojnosti v Ilorski vodi 901
uporabljajo Ja pritrdiine vrvi vrtalnih plol~adi, boj, antan. V
pri.arjavi z doslej uporabljanimi jeklenica.l 80 kavlarske vrvi
lalje in ne rjavijo. Posebno uporabna so kaviarska vlakna sa
neprabojne telovnike. ki so ~nogo lalji nasproti konY.nclonalni~
(prej 6 kg, sedaj 2 kg). Uporabljajo a. v la.inatih aa avione,
jadrn ice, sa teniike loparje, !olna, hokejska palic. in smučka.
Ja~arji in alpinisti so polag dobrih la.tno.ti kevlarja ugotovili
tudi njegove bIstvene po.ankljivoati pri obi~ajni uporabi vrvl ln
.anijo, da vrvi is kevlarja zanje niso uporabna.
AR-25-1987-str. 43
 Pova.~a~o Ronalda K. Klrka la NSS News 44 11986j It. ,,
la več virov so ~e opozorili na nev~rnost pri upor~bi kevl~rjevlh
vrvi. Pri t.~ 50 navajali obl~ajne načine uporabe 5,5 ma debele
vrvi~e, naprl~er: zanka n~ varovaliiču. zanka na aatiču, fiksna
vrvl~a, vrv za vlečenje (trans~ort) opre~. in kot se$ izvedel
pred kratkim, ~elo kot vrv aa vzpenjanje s prite$allli. Medtem kO
naj bi VIsoko .ajamčena nosilnost kevlarjevIh vrvi pomenila, da
so idealne ~a tak. na.ene - in kot take so bile tudi uradno
predstavljene. pa izdelovalci ln tudi Du Pont, ki Izdeluje
surovine, pr~vIjo druqače. Pred nabavo kevlarjeve vrvi sea se
hotel otelil prepričatI. S.S •• debela kevlarjeva vrvi~a ilU
pr ••er kot pol klasične. 11 :.a debele vrvI, povriina prereza pa
je kar itlrlkrat .anjla. Hedtea ko podatki navajajo, da je
kevlar odpornejii na rezanje kot najlon, pa oster nol -brez tetav
prerefe" obe vrVi.
John Harlin se je leta 1966 v Eiqerjevi ziaski diretisi~i ubil,
ko je ka~en presek.l njeqovo S,S mm debelo plezalno kevlarjevo
vrv. He gle~e O~ m.~s[1.1 j i ~J[je~oQ§t ~Ig. ~ggQa~1 j~1[1~[.l
~.~jl ~Ql ~[1 11 mm ~.glli ~[~1i
V.I trije izdelov.lcl, ki se~ jih povprai.l za mnenjo,
odsvetuje jo uporabo kevlarjev1h vrvi na Iqoraj oaenjene načine.
Tehničn1 direktor eneqa od njih opiSUje uporabo kevlarjevih vrvI
prl vzponu in spustu kot: -aelo slabo lpoor) okoI1ičlno-,
neprImerno za "$očno obrabo" ln -male pregibe-. neprlaerno za
-napatoslne problame-.
Ena iZ$ed najbolj zanl~ivih lastnosti kavIarja je njegova
odpornost proti obrabi, točne ja rečeno njeqova občutljivost na
obrabo. Pri tea lqra vldno vIoqo visok noa11ni raktor vlaken.
Nedavno je billaveden test kevlarjeve vrvi - na vrv je bilo
i, obeieno bre.e ',5 kq, ki je n1halo sea ter tja in upoqibalo vrv
za 180. Po pol .ilijona eiklih so odstranili plaič vrvi - jedro
I je b1lo eno.tavno prekInjeno.

močno .aanjiujeta njegovo natezno

Kevlar ja na aačetku selo ".očan-,
i.a pa z.lo kratko livljensko dobo. Obra.enitev in upogibanja
trdnost. S11a, potrebna %a
pretrg, je v zanki pol aanjia kot v ravn1 vrvIci. ee toraj
izvede.o ikripec s kole.ci, aora biti prelller kole.c 10-krat večj1
kot premer vrvice, če nočeaa, da bo noslinost na kol.scih
a.anji.n.. Vrhu teqa aora bItI kanal .a vrvIco na koleseu
druqače oblikovan kot kanal na kolescu za vrvi is poliastra. V
alpln1st1čni, ja.arski ln reiavalni oprea1 ps, kol1kor vea. n1
ustrezn1h kole.c.
Ta naj.anjii dovoljeni kot ja rasna ovira %a uporabo kevlarjav1h
vrvic v zatičih. Pri .ala~ kotu se vsa obrea.n1tev prenaJs tako
rekoč .amo preko aunanjeqa vlilkna. Ko se to pretrqa. se
obr.~anitev in pretrg pren •• e v vs. naslednja notranja vlakna.
dokler vrvica ne popustI.
Horda bo kevlar v prihodnost1 tudi v alpinizlllu. jalllarstvu ln
relavanju zavasl vldnejla lIlesto, zaenkrat pz je nepr1meren ln
nevaren.

Pripravila Zvone Korenčan in Toaat Planina

,
Člo-Iak: l;a::nj ~ lWI'~vi!
l:s;r:'Bva: ot;r:'lIn od llovok.:>!

'lR-25-19S7-str. 49
 ,.
1"

o ,',
I
,-
=----
------
-....
......
-
-_ .•.
o
___ o - ,
---
.-
•

.. --
,
:
-
---. -
- ~---,

I•
---11,,\ . --' • J ~ J
~l. J ...... "lo j.>~"".ki toho'>j.kt1o
,,•
,I <'-
./

( .------------'
'boS""oko Fl'>lHoj•••• "
•

~ 1I•• 'ju Grilj.

Pl'l_b... ~_. d. ri • laIjlbhl

POU4.\. k.oJlp H....rd • dplftlUlU
J...... y ... l..Ju~ Ott t.l.q
U*~~-1<J87-.tT. 50
Bine MLIIC
PLEZALNA CELADA

To je obvezen dcl tehniene opreme vsakega re!megn a.lpinista. ~.(..

so besede, ki naj jih v praksi vzgojni kader z osebnim ZlIl eJo:::
vedno in vidno potrjuje. Ze majhen pregled kart.oteke gorskib ne-
sreč nam poka2c svarilno sliko: 20% odpade na poskodbe glave. 5~
bolj izrazit primer pove: ZOO-gramski kamen, ki prileti z visi~e
15 metrov direktno na nezaSOiteno glavo, ima za posledico kl'U';'(J
resnico - največkrat smrt.
Celeda sčiti zoper poSkodbe glave :<:aradi padcev, :<:drsov, ~adojo­
eega kamenja, morebitnih trkov v snc2nem plazu ter VCQS1,~
posrednega udara strele. Zato je njeno mesto na plezalčevi glavi.
Ce jo nosimo pravilno, bo ohranila marsikotero zivljenjo, ner.t.:l.lo-
krat bo preprecila hudo, vCasih pa ublazile najhujse.
KRATEK ZGODOVINSKI ORIS
Stare 2elja in pionirska zamisel o zasCiti plezalceve glave se je
uresnicila v delavnici avstrijskega alpinista Pauln Hubela, ko Je
lete. 1937 opravil prve poskuse s celedo, izdelano iz durnlurniniJn
in gume. Njegovo plemenito in hvalevredno raziGkovalno delo Je
kmalu zamrlo v p02aru druge svetovne vojne in je bilo vnovic o~~­
jeno na pobudo dr. Richarda Hechtelc. !>elo leta 1953. 3c i~\;c~{'.
lete. je bil oblikovan prototip skoljke in njene notraojcs"d, po-
dobne danasnji, ki so jo :il leti izpolnjevali ~ novimi, bolj~imi
snovmi, najugodnejso obliko, s prnktiCnimi novo'tll1-i,iar;li t0:'
izsledki fizikalno medicinskih raziskav.
Kdaj je ne.veze. v steni prvic nosila Celado? Pisalo ze je l~~~
19152. Nekdanji urednik revije Alpinismus in svetovno znani ~~~.­
nist, pokojni Toni Hiebeler je ob svojemp vzponu ce~ sevcro~fiho­
dno steno Eigerja skupaj s ooplezalcem uporabil motodzticno
celado. (Prva celeda. pri nl'ls 7)
NEKAJ BESED IZ FIZIKE IN MEDICINE
Trdno ne glovo posajena. Celado. ne more zmanj~nti nnstDpnjo~.nJ
sil, temveč jih porazdel i na vee jo povrsina. Verjetnont pO!'Jkodb8
na lobanji se s t.em zmanjsa; nic po. se pri tem ne zmanj!:""l
nevarnost za lobanjsko dno. Udarec kamna na trdno posn,jiO'r.o
celado, ki tudi ne bi prebilcelade, se prenese na beza, po~lcdi­
oa ps je zlom lobanjskega dne. in nato smrt zaradi mozgans]w
krvavitve, pri zlomljenih vratnih vretene!h pa zaradi mo1;enj v
dihalnih in krvotocnih cent.rih. Sila pri udarcu na lobanjo je
funkoija energije sunka in ollcina, kako se energijo spre,ime.
Energijo sunka, ee prileti kamen, doloci masa in hitrost kl\mnn.
pa tudi smer zadetka ter masa in polozaj stojoCega plezalen G
trdo uprta glavo. Ce plezalec pade in ga medtem zadene kamen . .io
sila ml'lnj!a in udarec je ublazen. Ce plezalec zadene z ~lnvo oh
skalo, doloea energijo masa in hitrost plezalCevega padca, kako!"
tudi smer, v kateri je plezalec zadel v skalo.
Energija se pri nespremenjeni glavi vsa prenese nanjo in ne unici
lahko samo z njeno deformacijo; pri tem je vseeno, kolik~en dcl
energije se uniCi z elastieno deformacijo lobanje oziroma celude
in koliksen del s plastiOno deformacijo.
FUNKCIJA PLEZALNE CELADE
Celada torej sčlti lobanjo pred zlomom s tem, da udarce porazdeli
na vso povrsina in lobanjsko dno, tako da energijo sunka sprejme
in hkrati ublezi. Prvo nalogo opre.vi ze s tem, da se ne zlo~i;
drugo opravijo navzkrizni pasovi, mreze ali celicna pena znotraj
Celede, tretjo pa primeren blnzl1ni obod, Ce je sunek od strani,
os spredaj ali od zadaj.
Art-25-19('O·7_"tr. ~l
 SKOLJKA, NOTRANJA IN ZUNANJA OPREMA CELADE
Preprost nestrokovni ogled ploozaine Celade nem takoj pokaze, da
jo sestavlja lupina, ki ji strokovno pravimo skoljka, ter nje.,i
notranji in zunanji dopolnilni deli, ki tvorijo funkcionalno co-
loto. V tflkSni verigi je najla:<:je poda.ti bistvena dognIlnja s
sliko razvoja in trenutnega stanja, premisljenih ocen in meja, uo
katerih je ta priSel.
Prvotno, celovito lupino, se pravi skoljko iz cne snme debelej-
se plasti: vztrajno izpodriva.jo dvojne ali vecplastne skoljko.
Poznamo tudi razvoj enojnih lupin z vgrajenimi mre2ami iz
steklenih vlaken, ki jim pravimo armature, na te pa izdelovalci
z obeh strani nanesejo ali nabrizgajo plastiko.
Zunanje enoplastne prevleke so ponavadi iz akrilnih barv,
obarvanega polietilena ali neSkodljivega svetlikajocega se pre-
maza, Pri veCplestnih, danes raznobarvnih čeladah vse pogosteje
zunanjo plast se obrusijo in dodatno zgladi jo.
Vdelani kri2ni pasovi, mre2aste ali platnene notranje kroselne
plasti so iz gosto tkanega mocnega bombaza ali poliemidnih tka-
nin najlon, perlon, draion ... Veasih so kombinirani, včasih
pa popolnoma zamenjani z oblnzinjenimi rebri iz celiene penc,
kot so stiropor, poliureta.n in podobno. Obstajajo Oele.de, ki
imajo rebro in kri Ilne pasove i~ polivinilklCldda, vendar
znanstveniki trdijo, da so ti nezdravi, prnkse. pa kaZe preko-
merno potenje glave.
Pri kriznih pasovih, mre2ah in krogelnih plasteh jz tkanino
~ahtevajo industrijske norme neko potrebno razte;ljivost, pri
penjenih snoveh in PVC pl.'l doloceno stisljivost na tlak. Te
zahteve se gibljejo v mejah 3-5%.
- Ker niso i~kljuOene moznosti sunkov no obod, mora biti Celado
znotraj spodnjega roba primarno zavarovana.. Brezstev ilne
reS itve so vse bolj ucinkovito. Ponujajo jih v obliki mnnjSego
plasticnega koncentricnega kroga na razmicnih peresih, lahko so
elasticne rozete iz plastike ali dve za 180 zarotirani elipsi,
zaprta zraCna blazinioa, obroci iz trse penjene snovi in Se kaj
Zgornjo te20 celede dolaca UIAA in po njenih normeh zneSe 800
gramov. ZaZelene so cim la2je eelede, vendar se pri kvalitetni
oeladi, taki, ki ustreza večjemu delu n!l.jpomembnejC;ih preskusov
UIAA, giblje med 490 in 620 grami.
Najugodnej~e zunanje ploskovne krivulje skoljke so t.iste, ki
jih ima na ...primer gasilske oelada. V teoriji je ta zahteva
izrazena nekoliko drugaee: glede na kinetiCno teorijo trkov
naj bi po neki za.2eleni statistični verjetnosti ploskovne
krivulje celade vsem mo2nim trkom vsiljevale takc;ne smerne
kote, zaradi katerih bi čelada in Il' tem posredno plezalCeva
glava sprejela oim manj oddane energije. S simulacijo trkov na
računalniku je tovarna Romer dosegla veC kot spodbudne
rezul tate.
Odprtine, luknjico za uravnavanje prezracevanjo al i spoda.j
vgrajeni kanali za kr02enje zraka so velelnik - brez njih ne
sme biti nobena čelada. Topel zrak pod celada lahko povzroči
neljube omotice, pa tudi slabosti. ReSitev po UIAA se ponuja z
2 luknjicama v skoljki, bodisi z luknjicami gibljive zaklopke,
ali s prostim kroZenjem zraka med notranjo opremo. Luknjice mo-
rajo zavzemati vsaj 2 cm povrC;ine, odprtine za prosto kroZenje
pa 10 cm.
Med sponkami prevladuje pet značilnih oblik ter vec njihovih
inaCie. Biti morajo iz nerjavecega jekla ali moOne plastike, za
hitro uporabo, ko imamo na rokah debele zimske rokavice. Zlasti
ugoden Je podbradni jermen s tako imenovano hitro zadrga,
kakrsna je v navadi pri padalcih.
Celada mora imeti vsaj eno pritrdilno mesto za čelno svetilko,
AR-25-19C7-atr. ]2
 poljubno sp~edoj oli zadnj, saj bi bila izguba svetilke v nekem
trenutku - panooi v ~teni, nn ledeniku itd. - pogubna.
- Pri izbiri barve Oelede je trebo vsaj malo upo$tevati tudi na-
svete GRS, ki priporoOa oran~no, rdeCo in rumeno barvo. Oepro.v
vemo iz fiziko, da bela barva vpija ~anj toplo~e. Gre namreo zn
bolj~o vidljivost Goplezalca v steni ali pri iskanju poOCGre-
Oence ali pogresanega alpiniste.
- Pritrditev in hkrati vee jo stabilnoat eciade na glavi omogoca
obrazn6 in preOno zatiljno jer~enje. izdelano iz pravega usnja
ali posebej ojeoenib plasticnih meso Poskusi potrjujejo, da jo
nejzanes1jivejse jermenje oblike Y. Naloga precnih zo.tiljnih
jermenov je, da prepreoijo zbitje Oalade pri sunku od zadaj.
Snovi za jermenje naj ne bi dro.Zile k020 lica.
- Dvi2ni soitniki za oci, zoper blcSOo.nje, ledni drobir lo prah
TlIed plezalci niso bili ugodno sprejeti. Vccine pr&vi, de lc-ti
povzrocajo ut6Gnjenost glave - nekakSno nelagodno imobiliz6cijo.
Posebna protigliviena sredstvo, s katerimi impregnirajo
notranjost celade. zmanJSajo probleme pri poncjanJu eelado.

PRIKAZ NAJPOHEHBNEJSIH
PRESKUSOV CELADE PO UIAA
o SNOVEH ZA 5KOWKE
Navajanje podatkov o materialih za
skoljke plazelnih eeJad lahko da
I "",-'
,
!
'''#'''' I
,1
zgolj nekaj utrlnkov iz t~hnologije
trdih lupin, ne more pa da~i niti
enega samega odgovora na kopico zelo
'o; ; zahtevnih strokovnih vpraSanj. Znano
1
!
FfJ /)0.'"
""I~
,
je. da imo nagel ~azvoj industrije
plasticnih mas svoj zaeetek kmalu po
drugi svetovni vojni. Kot unpe~~n

~1~19,W.o.
nadomestek za svilo, usnje in neka-
tere zlitine SQ pla~ticne ma~e s
svojo zilnvostjo. trdnost jo, majhno
"10'" '.00'" I ~ .co" te~o in cenenost jo prinesl~ nemajhen
; ! 1 1 pretres. Novo. boljse je vedno

i~l! l !~li
dob~odo~lo, toda vsepovs~ ~e nc
uveljavlja enako hitro. PJe~aJne Ce-
, i I lade so izjema, ki ~ed aJpini~tieno
I. T ! 1
.- I ! ' " ' opremo prednjaei. saJ je stara eez
tri desetletja. Nekaj manj kot 26
snovi organskega porekla se je
zvrstilo na seznamu met~rjalov, upo-
rabljenih za skoJjke plezal~i~
celad. Vendar skupina petih snovi ~vori 65~ te bolj eli manj
spreainjM6 relativne stevilke. Ne oziraje na razlicne
znaciinosti so pokazali in kaze jo trdozivo prisotnost, tay.o
tiste kakovostne kot one z utemeljenimi pomanjkljivo~tmi.
Pojavljajo se pod razliCnimi trznimi in inductrijskimi kraticami,
cetudi vemo, da so te snovi iz druzine polikarbonatov, snov pod
kratico ABS Io.cril-nitril-butadien/, poliester, rezliCni fibri,
sprva samo tako imenovani fiberglas ter polietilen.
Poikarbonati ze dolga desetletja kljub oeividnim pomanjkljivo-
stim jemljejo prostor dalec boljsim in skoraj brezhibnim ~novem.
Ost graje ~loni na dokazih. da so polikarbonati obeULIjivi na
ultravijoliCne zarke in razna topila - ze navadno lepilo z
nalepke lahko taksni ceJadi skoduje.
Zadnja poostrena reSeta UIAA 30 prav tako odkrila sibke tocke
snovi ABS. Namrec, ko so eelado dali za nekaj easa v zmrzovalnik.
je kmalu postala nenavadno krhka. ze pod manjsim udarce~ kladiva
se je zlomila oziroma poeila.
5ele s poliestrom, ki so ga okrepili s steklenimi vInkn.i, smo
dobili hvalovreden material. Imel je eno samo napako in ta je
bila prevelika teza čelado. Zato so med tkanino in matom sprejeli
mato, čeprav so Se dodatno o~iromaSili razmerje med vgrajenim
poliestrom in mrezo iz steklenih vlaken.
Fiber Ilat.vlaknol je znanilec nekega popolnoma novega obdobja,
ki obeta lahko, moOna, za alpiniste sanjsko Celado. Nak~2an
prihod ogljikovih fibrav, ce je verjeti ra2i~kovalnim institutom,
bo dal kmalu' odgovor v obliki tovrstnih čel6d.
Polietilen je kemikom znan 2e domala pol stoletja. Zamudo med
plezalnimi čeladami gre verjetno pripisati naknadnim odkritjem,
ko so mu dvignili talisče in ko se je izkazalo, da nekatera ~mole
v vlogi katalizatorja uspe9no veZojo ione aluminija in titana ter
mu tako dajejo večjo trdnost.
Bodoenost ? Vsako leto neutrudni kemiki sintetizirajo ne tisoee
novih organskih snovi. Morda je ta v borov ih fibrih, silikonih,
aramidni plastiki. ..
UlM : Normalno uskladiaoen material za čelade v razmerah z obi-
čajno aoboo temperaturo mora po preteku petih let obdr2ati
svojih prvotnih lastnosti.
a""
KORISTNI NASVETI
Ce nosi§ eelado, imej pod njo cirnbalj sportna ostrizene lase, saj
8e tako nemalokrat izognes zoprnemu srbenju in bolecim lasnim ko-
renom.
Celada mora biti pravilno zadrgnjena, ne prevec in ne premalo. V
prvem primeru tiaei in ovira prekrvavljenoot, v drugem pa moCno
izgubi UCinkovitost pri padcu ali stranskem udarcu.
Celad~ v načelu kupujemo na zimsko volneno kapo, v nasprotnam
primeru mora na slavi plesati tolikanj, da lahko s stre.ni ne
senceh vtaknemo kazalca.
Calada naj sega do uses. Glede eelad, ki prekrivajo uSesa, si
evropski in oto~ki lop. izjema je Romari plezalci niso enotni, v
strokovnih opredelitvah in UIAA ni nie doloeenega. Tako ena kot
druga imata dobre in slabe strani; slisnost - vscja zaSCit8.
Celade med plezanjem ne snemamo z glave, ker jt:1 lahko izeubilno
ali pa se prehladimo zaradi oznojene ali mokre glave.
Natrsani jermeni velevajo CimprejSnjo zamenjavo, ee naein
pritrditv6 to dovoljuje.
Tudi najbolj izpopolnjena plezalna Celada se stara in pri manjslh
odrgninah, ki pustijo raze, ter nenehnih udarcih, Cetudi brez
vidnih razpok, priporoeajo nov nakup po 5 do 7 letih intenzivne
uporabe s pribli:2no 40 plezalnimi in visokogorskimi vzponi letno.

Tioti, Id 6"I"'Jri, ni nl:l te:'';Ivni turi nič :'l.'nj por",···on :..::,-

kor ti.,ti t ki vih~rno na;,,,,: .. ,. ll.".n tf'kzo n~?3d1!lc." hi !Ji :'(:-
rebiti rM~bil;:l [;1;:1'/0, ,!ver'D 6Yl;1ri1cGr.1a bi «P '11'1?eh iz;':;~,­
nil. Če se obe vlo:i ::<lr\T;:itl.' \. eni Ol;ehi, t ... ,: .. j .~r-,f":TC
prvovrstT.l:!g3 :;orsltl![it' YOC·-'~';'ll.
Julius ):u:,;t, :o::'~:l:>->
amQh1jtlj Konte Ho:;e

•
Korentan Zvone
DOKAtt ALPS~E VKtKAMEHS~E PALICE AVP-I
-Alpski poletni komplet API-l
-Alpski ti.ski ko.plet AZI-l
Z avtorjem palic Francem Cvelbarjell sva 11. 3. 1981 na Xrvavcu praktitno pre-
skusila . palice in pribor. Preskusil. sva palice in pribor za palice s pre~erom
16.~, delno pa tudi nove palice ELAH s premerom 18mm.
Palice lVP-l
Palice $0 sestavljene iz dveh delov. ki se spojitI. s finiII navoj em MIOXI. proti
odvit ju pa sta avtoaatitno :avarovani z ragljico pod vnet jo. Privit je tudi
rotaj. Varovanje proti odvit ju zagotavlja tesnost plastike-rotaja na palici.
Privit rOCaj omogoCa tudi varnost proti 1I0rebitnellu izpuljenju palice iz rocaja
ob pOAoti potega slabotnejtih in utrujenih planincev na strmem pobot ju brez
varovanja. Trdno pritrjeni vijak v rotaju omogoca tudi. da se palica privije v
rocaj vedno tako, da sta vijak za sprostitev ragljice in vijak za snemanJI!
krpljice vedno na zunanji stani. Krpljico drh na mestu vijak z matico pod.
vnet jo, ki Z4gota~'lja spojenost tudi. te je vijak odvit. Vendar mora biti
zaradi Ilotne izgube krpljice vijak vedno privit do kraja. Na polico pod rataj
labko nataknemo - pritrdimo zvijakolll - objemko z rotno zanko, kar nam uporabno
doHino palice skraHa na poljubno vitine. S telil je uporabnost palic podobna
teleskopski. palicam.
SOAda
Iz enega para palic lahko hitro sestavillO lavinsko sondo doltine Z,Sm, z vet
palicaai in dodatnim vijakom pa sondo do 6m. Sondo je potrebno vedno vrteti le v
desno, da se ne raz.ija~i. Sonda se zelo lahto zasaja in je bolj toga od Linde-
nnove sonde. &dina prednost Lindemanove sonde so "trnJd~ na konici, ki jih
palica pat ne eore imeti.
Opornica
S kotnia yi jatom lahko palico sestavimo v pravokotno oporo za ~lollljeno roko. s
pomot jo lopatice in palic pa sestavimo opornico za nogo.
Sneh.• lopatic.
Z dvema uvitima deloma palic (uporabimo labko zgornja ali spodnja dela palic)
uporabljamo lopatico kot lopat o za odmetavanje ali kot motiko - kot je nasta-
vlji.. Lopatica ni namenjena za kopanje trdega snega. Pri preskusu se Je oo
drtalu nekoliko ukrivi la. Zato je potrebno trdi sneg ?edno razbijati z cepinom.
Sa~a lopatica pa odlitno sluti kot snet no sidro Idead man). Ovojnice v lutnjah
so novost in so potrebne, da ob morebitnem sunku, padcu pri varovanJu ne prese-
tamo pomotne vrvice.
Cepbl
V kladico privijeIlo okel. lopatico ali kladivo in dve palici kot rati~te. Okel,
lopatica in kladivo lO nurouni proti od.itju z. 1mbus vijakom". polo~'itni
palici rati~ta pa na dnu zavarujemo - spojimo s plo~tico in dver.a vijlkoma. Med
palicama je violana ponitna rotna zanka. Pri preskusu na zanki ni bila vstavlje-
na va.rovalka. ki preprečuje da ob padcu ne zgubbo cepina z roke. Okel je
zlomljen navzdol (down curved) in je torej "sallozaporni ".
Pri ustavljanju padca se ta cepin ohnaAa popolnoma enakovredno prave~u ceplnu.
Potrebno pa je preskusiti na trgaIni napravi silo pretrga lIed oklom in rotno
zanko! Pallanjkanje konice nt tiČI. ne Iloti, tajti novejsih kratkih cepi nov pri
hoji ne usaju.o 'et v sneg. Pri lekanju stopinj v trd sneg in led moramo
upo.tevati elastitnost rati.ta (po udarcu ne sneno izvajati pritiska na ratiste,
temvet je dovolj utinkovita te sila zamaha). Zaradi dobre uravnote!enosti ceptna
je prijetno tudi kopanje z lopaticO. Cepin kot sne!ni klin se dobro obnese. Pri
dvojni obremenitvi Ipadec preko lkripca} se palici ratilta nista deformirali.
Povrlina dveh palic v snegu lv smeri obremenitve} je vetja od povr$ine klasicne-
ga ratilca ln je nevarnQst izpada manj la.
l1adho
Zelo dobro je uravnoteleno; tudi tu velja pravilo, da po udarcu ne izvajallo sile
na ratilte.
P.lica tot sne!ni klin
Polovico palice sprivito plottico - ulelom zahijemo v trsi sneg in v Uho vpnemo
;d1-25-V:·;~· -:>t:'. :-::-
~ponko. Uporabimo lahko tudi zgornji d.l palice s te~, da na spodnjem del~
paliCI, s posebni. SCitniko~ zlvlruje~o navoj in zob~ke SI.ozlpore. Tat snetni
Uin je boljh (aoC:lejH) od klasiCnega iz alu.tnijastegll obroCa kolua in
se~eda .labti od lednegi vijak. ali klina; sicer p' palice ~ vodni led sploh ne
.oreec in ne .Be.o zabiti. Zaradi .otnosti poSkodbe navoja je potrebno obvezno
dodati plastiCni ali kovinski nastavek. po katerea tolCeao ob zabijanju palice v
trdi .aeg.
PalicI kot ovrodje ZI totor
S ~oCjo objeDke in vijakov lahko sestavi~o ogrodje za lotor. lot pokrivalo
uporlbi.o tot or ska krila. ki jih uporabljajo v JLA. Sotor je ZI ~tiri osebe in
konja.
ItevI la uo.il. iz s.uCi
S treai pari nast.v1ji~ib steg in pIliclImi, ter enl~ paroa &LAN s.uCi, sestllvi.o
odliCna nosila lili ~l.t. za tran.port ponesre~enca,
Splot •• opatanj_
PO••••lnl planinec. opre.ljen 'Iao s Cvelbar AVP-l palica.i. lahko le-te rlzen
za bojo uporabi le kot 2,5& dolgo sondo, kot ravno opornico, skrljlane palice za
~.lita .traine in kot snetni tlin (palica, zabita brez krpljicc, okrov stebla
n.h iz: poaožu vuice), Skupioa planincev, ki jo vodijo vodniki, opremljeni z
AVP p.Uc..i, vuj eden (iz . . rnoati du .H veC), pi hi s seboj te poletni
komplet APK-l in zimsti komplet Atk-l, je popolnoma opre.ljena za POlllOC in
iskanj. v plazu, retevInje iz pla~u, prvo pomoC in transport ponesre~enca.
'r.dpogoj PI je. da znajo val ra~nati , plllica~i in priboro.. Ob tem je nujno
potrebno izdati poseben pr1roCnik s skicaai o uporabi palic in pribora. Vseh
delov in del~kov dodatnega to.platl-pribora je precej, se .,d seboj dopolnjujejo
in aeatl.ljajo no~o celoto. Vendar se kaj radi izgube v snegu. Zato je potrebno
za oba koapleta izdelati pr1aerno torbico-tepe za naautitev na nahrbtnik. ler
je uRorIba palic in pribori dokaj zapletena, bi jo bilo potrebno vnesti v
praktit.i dal ~Igoje KV. PLV, Al, CV in CRS.
Alt,rnativne teleskopske paliCI, ki imljo pred Cvelbarje~iai sa20 eno prednost
(bolj .legantno nastavil.., poljubne dol1illt:). UeJejo v svetu kot potroini
RItirial. Dejansto PI se ob .eCji uporabi pllsti~ne tulte v cevi po ene~ letu
tako obrabijo, da brel la.,njl' ni ~eC ložna "nenaporna" uporaba.
h'ipoabe
l. Pri soetni lopatici je potrebno pove~ati ,tiCno ploskev aed prltrdilniQ
DaJtl~ko. in lopatico .li pa ojaCati z~ornji del z dodatniai rebrl.
2. Iz ••• ti je potrebno trgaini praakus .ed roCno zanko in otlo. ceFlna ~ z;r~ltl
.ora .,aj JOOO K.
J. Ma Ilnko ZI cepin obvezno izd. lati vIrovalko.
4. Zaradi zl~lro~lnjl nivoja delati ko~inski ali pllsti~ni nastavet :a zabijanje
sndnib tIino,.
5. ZI koaplete je potrebno irdellti torbico-tepke Za pritrditev na nlhrbtnik.
Z&t1jul:!lk
Palic. 1 dodatni. priborol so 'lestraoako uporabne pri planinski ali s.uS:ki turi
.eCje akupi.e planiocev, Pra~ tako so zani.ife za uporabo v plininskih enotah
JLA, teritorialne obrt.be iQ ci.ilne zaiCite. Predpolloj je ustrezno znanje
rokovanja. Ko.plet je priporo~ljiv odseko~ Zi hojo in izlete, postaj.1 GRS in
a1pioiatiCob odsek.o., palice PI vodnikolI, alpinistom, reS:evalctID. in seveda
planinc" in turnim ...uCarjen n.
sploh.
Po njih pa bodo radi segali - SIIIO zaradi zlo:ljivosti - tudi tIasiCni s~uC4rji.

".llldi nlpin:.liti . ie::~':o,

ile!~.... teri ~,~(\ :.- ::":,;-,.'" :"~,,.~,

nekllteri r.:;,..::,i al"in'_:;t.1 ;~ "IC ·0, ~~! "~ ,~)) ,'o ....
• " ~ ..J . ~(
 --
-•-
• --'
--
-
,
-
•

- - --
• -
- -,,...... , -
• •
~ --"
7)@ @,
,, ,I
I
, •
•
1
I
I

',
1 .-,
, I
I ,

•
I
,,
I
\

,
.
,. '

/
/
li
'1
, 1
/
/
' . ,,
:{ . I
:c.,>; ,
,, I

I
,, .-
,
I

\iJ, N\i
-
I
 1

~' .•.-.J

,• .
•

'c"
-'"'"
"
C
>N
.;;;

, <J:
u
o) •
I LU

'"-,
UJ

••
•
••

,
• . >

~ II
.

, • I~ ,
1
•
I
,
I
__ o

.,
.. 1, \