Professional Documents
Culture Documents
PROKLETSTVOTO NA BASKERVILOVI
Vrz bogatoto semejstvo Baskervil so generacii se prenesuva edno stra{no prokletstvo. Predanieto raska`uva za ogromen misteriozen pes koj skita niz mo~uri{noto zemji{te obvitkano so magla okolu semejniot imot. Holms i negoviot sorabotnik d-r Votson dobivaat zada~a da pomognat vo re{avaweto na misteriozniot smrten slu~aj vo semejstvoto povrzano so ova prokletstvo. Teloto na ser ^arls Baskervil e najdeno vo parkot na negoviot imot, so tragi od xinovsko ku~e. Situacijata se uslo`nuva so doa|aweto na mladiot ser Henri Baskervil, noviot naslednik.
Vo celiot roman e protkaena zgusnata atmosfera na te{ka melanholija vo eden zatvoren svet. No Bukovski seto toa go poni{tuva so humorot i na toj na~in go poka`uva izlezot od besmislenosta i ma~niot ko{mar vo koi n voveduva. Simboli~no koristej}i go terminot palp koj ozna~uva evtina, petpara~ka literatura, ni se pretstavuva kako detektiv kogo nikoj ne mo`e da go natera da go izgubi svojot zdrav razum. Poigruvaj}i se so `anrovite i prodiraj}i vo niv, niz celiot tek na slu~uvawata se ~uvstvuva negoviot realizam.
Opsednata ku}a gi sodr`i najintrigantnite raskazi na Vulf koi i denes predizvikuvaat golem interes me|u prou~uva~ite na literaturata. Vidliva e nejzinata golema samokriti~nost kon tekstovite, vo niv nema zbor otpove}e ili nepro~istena misla. Bogatiot duh na Vulf sozdava likovi koi ne mo`at da se oslobodat od svoeto minato, od svojata sudbina, od onaa predodredenost protiv koja, ni se ~ini, ne mo`eme da se borime. Zatoa i pripadni~kite na @enskiot klub se razo~aruvaat vo svoite ideali, a sobira~ot na neobi~ni stari predmeti biduva otfrlen od svoite prijateli.
www.mojakniga.com.mk
Nesekojdneven quboven roman koj ja sledi prikaznata na sopru`nicite @an-Mark i [antal, ~ii nevolji zapo~nuvaat so bizaren zaplet. Obremeneti od minatoto kolku i od sekojdnevieto, tie po~nuvaat da se somnevaat vo sebe i doa|aat do kriza na svojot identitet. Vsu{nost, tokmu toa e i osnovnata ideja na deloto - gubeweto i potragata po sopstveniot identitet. Strasta, omrazata, stravot, preispituvaweto na ~uvstvata se glavnite dvigateli na ova delo koe izobiluva so napnatost i maestralni opisi na nastanite.
Opasna i romanti~na prikazna za mlada devojka koja, po smrtta na svojata majka, se sprotivstavuva na te{kata situacija vo koja{to zapa|a. Taa ne se pla{i da go stori ona {to smeta deka e pravilno duri i vo migovi koga mo`e da si go izlo`i `ivotot na opasnost. Nejzinata hrabrost nasproti zloto zapo~nuva da vladee tokmu koga otsednuva kaj nejzinite tetin i tetka i koga zapo~nuva da gi otkriva tajnite na Jamajka in, kade {to se slu~uvaat opasni raboti. Nejziniot zloben tetin, gazda na taa misteriozna gostilnica, se obiduva da go kontrolira nejziniot `ivot.
www.mojakniga.com.mk
Orkanski viso~ini e imeto na eden star imot koj se nao|a visoko na vetrovitite mo~urlivi predeli na Jork{ir, dom na semejstvoto Ern{ou. Vo dolinata `ivee i semejstvoto Linton, vo mnogu poudobniot dom Tra{kros grejnx. Gospodin Ern{ou, tatkoto na Ketrin i Hindli, eden den odi po rabota vo Liverpul i na vra}awe nosi dete koe `iveelo na ulica vo najlo{iot del od gradot. Toj go posvojuva kako svoe i go narekuva Hitklif. Po ova, ni{to ve}e ne e kako porano. Po~nuva sinxir od nastani koi gi uni{tuvaat i dvete semejstva.
Kratkiot roman Vol{ebnik e poslednoto delo {to Nabokov go napi{al na ruski jazik, pred zaminuvaweto vo Amerika, kade {to definitivno }e prifati da pi{uva na angliski. Vo nego zboruva za edno devoj~e koe stanuva predmet na pedofilnata imaginacija i strast na eden postar ~ovek. Spored toa, nesomneno mo`eme da go smetame za za~etok na romanot Lolita. Ubeduvaj}i se vo ispravnosta na svoite ~uvstva, na{iot junak plete mre`a vo koja }e go fati svojot plen. Toj se `eni so bolnata vdovica, za po nejzinata smrt, kako o~uv na nejzinata }erka, da dobie celosno pravo nad nea.
Brilijanten roman vo koj na mo{ne interesen na~in se istra`uva sekoj poteg na lu|eto koi se vklu~eni vo misterijata. Detektivot Poaro navleguva vo psihologijata na likovite osomni~eni za misterioznoto ubistvo na [aitana. Celiot nastan se slu~uva vo negovata ku}a, kade po ve~erata ~etvoricata gosti igraat brix. No koj od ~etvoricata prisutni tamu bi mo`el da bide ubiecot?
www.mojakniga.com.mk
U@IVAWE VO ZLOSTORSTVOTO
Nitu eden avtor ne mo`e na tolku slikovit na~in da gi dolovi strasnite sliki kako {to go pravi toa Markiz de Sad. Pove}e od o~igledno e deka orgiite {to toj gi zamisluva se sveduvaat na brzo spojuvawe na telata i na u`ivawe vo sekoj ~in. Idejata za zloto zazema centralno mesto, artikuliraj}i se niz sadisti~kata teorija za perverzijata, kako i niz odnosot na nasilstvoto, grevot i zlostorstvoto.
Koj e glavniot junak na ovoj roman? ^ovekot ili ku~eto? Sozdavaweto na novo su{testvo po modelot na d-r Franken{tajn e prosledeno so mnogu groteskni i tragikomi~ni sceni. Nastanat od ku~e-skitnik i lumpenproleter, junakot bega od kontrolata na tvorecot i go bara svoeto pravo na sloboda i na mesto vo `ivotot. Hrabra i beskompromisna satira na sovetskoto op{testvo od dvaesettite godini na HH vek
11
Ovoj roman pretstavuva alegoriski prikaz na zaludnite ~ovekovi streme`i, na zaludnoto o~ekuvawe na nekoe ~udo {to }e go izmeni tekot na `iveeweto na ~ovekot. Planiraj}i go `ivotot od utre, ~ovekot propu{ta mnogu mali radosti {to go pravat ubav. Me|utoa, `ivotot ne e v~era, nitu utre. @ivotot e ovde i sega! Carpe diem!
Ova e zbirka od najubavite raskazi na eden od najoriginalnite italijanski avtori vo dvaesettiot vek. Bucati se nurnuva vo tajnite na sekojdnevniot `ivot pri {to navidum banalnite nastani gi preobrazuva vo prikaz na univerzalnata ~ovekova sostojba. Razvojot na nastanite e sekoga{ nepredvidliv, poln so iznenaduvawa i so fantasti~ni re{enija.
13
Intriganten roman koj ja otslikuva `enata, nejziniot mo}en um i nejzinata silna li~nost. Taa e podgotvena na s za da go ostvari ona {to go posakuva. Centarot na slu~uvawata vo pismata e tokmu Ledi Suzan mudra i nemilosrdna vdovica koja manipulira so svojata }erka. No {to se slu~uva pritoa? Do kade odi nejzinata sebi~nost?
KREATIVNO PI[UVAWE
Kako i site drugi raboti vo `ivotot, i pi{uvaweto e disciplina {to mo`e da se nau~i. Dorotea Brend dava ednostavni soveti i prepora~uva ve`bi koi pisatelot go nosat vo eden specifi~en kontakt so negovoto nesvesno. Na ~ovekot koj saka da se izrazi niz pi{aniot zbor taa mu pomaga da stekne zdravi naviki na rabota. A se razbira, eden od preduslovite za toa e osloboduvaweto od site vidovi blokadi.
www.mojakniga.com.mk
Gatanka od staklo e petta poetska kniga na Panov. So svojot nov, no ednostaven i vozbudliv poetski jazik, toj ni gi dobli`uva golemite evropski i svetski idei za toa kako i makedonskata poezija mo`e da bide evropska i da emituva svoi avtenti~ni signali. Ovaa stihozbirka pretstavuva klu~ na poetski kod na Panov so koj ja otklu~uva su{tinata na samiot zbor, zbor koj ne e samo zbor, tuku i seto ona {to zna~i ~ove~ka su{tina niz site nasoki na vremeto i vo sega{nosta, i vo minatoto, i vo idninata.
15
@iveeme vo potro{uva~ki svet koj n pravi osameni, sebi~ni, ne~uvstvitelni, zainteresirani edinstveno za uspehot (svoj!) i za materijalnite raboti. Bez skrupuli, so to~na prognoza i so precizno pero, Katica Dimovska vr{i obdukcija na dobrinata vo ~ovekot i na ~ove~nosta vo svetot. Rezultatot od obdukcijata se krie vo ovaa mala, no mo{ne silna i sugestivna kniga.
Ovaa zbirka ni otkriva zrel avtor koj do sovr{enstvo go sovladal svojot zanaet i koj se nurnuva vo vremeto vo koe `ivee, vreme koe mu ovozmo`uva da gi istakne ve~nite dilemi so koi se opsednati negovite likovi, pa i toj samiot. Rob e fantasti~na prikazna smestena vo dene{en Izrael, za vdovica koja odr`uva vrska so po~inatiot soprug i ima vol{ebna mo} nad eden slikar; Ra~na torba e prikazna za brziot `ivot na eden pisatel izguben vo lavirintite na maliot grad vo sovremena Amerika; Biskupovata odora zboruva za modernite misti~ni sekti vo Kalifornija; Dedo i vnuk gi otslikuva revolucionernite dvi`ewa vo carska Rusija preku sudirot na generaciite; Kruna od perja e edna od najubavite i najslo`enite prikazni koi Singer gi napi{al.
www.mojakniga.com.mk
17
www.mojakniga.com.mk
Majka e najubaviot roman na Bak. Napi{an ednostavno, so stegnat no bogat jazik, toj e topla i tagovna prikazna za sudbinata na edna majka koja `ivee vo malo selce nekade vo Kina. Intuitivno vrzana za zemjata i za svoite deca, `ivotot odedna{ se menuva koga se nao|a napu{tena od svojot soprug. Taa mora da se bori samata, ne samo za da im obezbedi egzistencija na svoite deca, tuku i da ja so~uva svojata ~est. Iako P. Bak nikoga{ ne go ka`uva imeto, so sekoja naredna stranica majkata raste vo na{ite o~i dodeka se sudira so stradawata sekoj den vo tekot na nejziniot `ivot. Godinite se dolgi, te{ki i osameni, polni so dlaboka taga za sudbinata na nejzinite deca, so skrieni grevovi i isku{enija.
19
Vo ovaa kniga Hese ja razviva temata za faustovskata dvojnost na li~nosta na glavniot junak. Spored nego, sekoj ~ovek vo sebe nosi dve li~nosti: ednata sposobna da se raduva i da bide sre}na, a vtorata sekoga{ gotova da si go zagor~uva `ivotot i da strada. A seto toa se vpletuva i se sudruva onaka kako {to vo Hari Haler se sudruva ~ovekot so volkot. Toj ras~ekor pome|u ona {to mu go podarila prirodata na ~ovekot i negovoto sekojdnevie, e simboliziran niz stepskiot volk `ivotno zatalkano vo tu|a sredina koja e neprifatliva za nego.
Ova e univerzalna kniga za smislata na `ivotot i za negovata cel. So ednostavni zborovi i so rasko{na misla, ovaa indiska prikazna }e vi ka`e mnogu za op{to~ove~kata potraga po sre}ata, za nejziniot izvor i za nejzinata kone~na cel, za ve~niot kru`en tek na preobrazbi. No ne o~ekuvajte nikakvi kone~ni odgovori, za{to mudrosta ne mo`e da se soop{ti. Toa e edna od najva`nite vistini {to ni gi otkriva Hese vo ovoj roman.
Roshalde e silna prikazna za vrednosta na ~ove~kata du{a i za nemo`nosta da im se pripa|a istovremeno na dva sveta. Johan Veragut e rastrgnat pome|u semejstvoto i svojata umetnost, kako edinstveno pribe`i{te vo koe mo`e da se zasolni od nesre}niot brak i od propadnatiot `ivot. Iako e poznat i slaven slikar, toj `ivee osameni~ki `ivot vo dogradenite sobi kraj svoeto atelje, na golemiot imot Roshalde. Edinstvenata radost mu ja nosi negoviot vtor sin, sedumgodi{niot Pjer, koj e poslednata alka me|u svoite otu|eni roditeli. Toj e edinstvenoto ne{to zaradi {to vredi da se bori i da `ivee.
www.mojakniga.com.mk
21
CAROT OD PORTUGALIJA
Jan Andersen e prepla{en od pomislata deka toj i negovata `ena Katerina }e imaat dete, koe }e im go odzema vremeto za rabota i za obezbeduvawe na nivnata bedna egzistencija. No toj do`ivuva ~udo koga }e go vidi maloto devoj~e. Koga edna{ }e ja zeme vo pregratkata, Jan ve}e ne mo`e da se odvoi od svojata }erka. Taa e negova gordost, negova nade` za podobra i posre}na idnina. Toj se preporoduva ne e ve}e stariot Jan so koj lu|eto teraat {ega, toj mora da bide dostoen za svojata }erka!
Opsesivna i fascinantna kniga koja se smeta za edna od najdobrite romani na dvaesettiot vek. Eden neobi~en mladi~ doa|a da go pomine letoto vo malo krajbre`no norve{ko grat~e. Postepeno zapoznavaj}i se so negovite `iteli, toj dejstvuva kako katalizator koj gi iznesuva na povr{ina site nivni skrieni impulsi, tajni misli i mra~ni instinkti. Izvonredna me{avina na arogantnost i poni`uvawe, doblest i izopa~enost, razumnost i ludilo, toj e ~ovek prokolnat so bezmilosnata darba na proniklivost vo ~ovekovata du{a, osobeno vo sopstvenata. Toj mo`e da go predvidi duri i sopstvenoto samouni{tuvawe.
www.mojakniga.com.mk
Nesomneno edna od najpoznatite knigi na germanskiot nobelovec Tomas Man. Vozbudliva kratka novela za neostvarenite qubovni kopne`i i `ivotni `elbi. Niz neobi~nata struktura na qubovta kon nepoznat ~ovek stanuvame svedoci na nevozmo`nosta za eden homoseksualen odnos pome|u postar ~ovek i mlaod mom~e. Za da bide vozmo`na taa qubov, neophodni se kr{eweto na zakonite i kolapsot na op{testvenite vrdnosti.
23
Fascinantni bele{ki koi Andri} gi pi{uval vo tekot na celiot svoj `ivot. Preku niv toj gi iznesuva svoite razmisluvawa za `ivotot i za umetnosta, za lu|eto, qubovta. Ovie sliki od patuvaweto niz `ivotot se vistinski biseri na mudrosta za seto ona {to go do`ivuva Andri} na toj pat i nesomneno ostavaat dlabok pe~at vrz sekoj ~itatel. Spored nego, nekade zad slikite mora da postoi drug svet, a seto toa izgleda kako son vo koj }e se najdeme i }e se razbudime na krajot od patot.
Kniga so retka originalnost nameneta za posvetenite ~itateli koi ne tragaat po nekakva posledovatelnost vo raska`uvaweto na prikaznata. Kniga preku koja se otkriva slobodoumnosta i humaniot um na ~ovekot. Mototo na ovaa kniga ja objasnuva va`nosta na site onie pra{awa koi se povrzani so idninata {ireweto na mirot, tolerancijata a koi se temelat samo vrz edna osnova vremeto. Toa ja pravi sekoga{ aktuelna i bliska do sovremeniot ~itatel.
Denes ve}e ne ni e dovolno da imame hrana za odr`uvawe na normalnite `ivotni procesi, tuku sakame da znaeme {to pove}e za prehranbenite produkti - za nivnata nutricionisti~ka vrednost i za nivnoto pravilno podgotvuvawe. Hranata, osobeno zelen~ukot i integralnite `ita {to se obrabotuvaat vo ova izvonredno delo, ima mnogu pogolemo zna~ewe - taa e presuden faktor za na{eto zdravje. Koristej}i go izobilstvoto polezni informacii {to ni gi dava avtorkata, mo`eme ne samo da go za~uvame svoeto zdravje, tuku i da ja podobrime svojata rabotna sposobnost i da si go prodol`ime aktivniot `ivot.
25
FILOZOFIJA NA STRAVOT
Nema somnenie deka stravot e najva`nata stoka koja denes masovnite mediumi ja iznesuvaat na proda`ba. Tie n bombardiraat so prikazni za razni virusi, teroristi, u~iteli pedofili, nasilni tinejxerki, ekolo{ki katastrofi i zarazena hrana. Vo isku{enie sme da ka`eme deka mediumite igraat tolku klu~na uloga {to edna opasnost ili katastrofa stanuvaat vistinski duri koga }e bidat mediumski pokrieni. Se razbira, ova na{e vreme ima niza seriozni predizvici: siroma{tija, glad, klimatski promeni, politi~ki i verski sudiri itn. Potrebna ni e doverba vo re{enosta na lu|eto da se obidat tie problemi da gi re{at ~ekor po ~ekor, da izvle~at pouka od svoite gre{ki i sozdadat eden podobar svet.
D-r Kornel KOUEN D-r Melvin KINDER PAMETNI @ENI POGRE[NI IZBORI
Zo{to pametnite `eni re~isi sekoga{ vletuvaat vo razo~aruva~ki vrski so pogre{ni ma`i? Postoi li na~in da se opametat? Koja e pametnata `ena na koja e posvetena ovaa kniga? Ima li strategii za ostvaruvawe idealna vrska, pravila za pronao|awe na vistinskiot partner? Da! Ovaa kniga }e vi dade konkretni odgovori na mnogu va{i nedoumici, }e stane va{ li~en prijatel i vodi~ vo odnosite so lu|eto i vo qubovta. Sre}no!
www.mojakniga.com.mk
Seto ona {to posakuvate da go doznaete za razvitokot na seksualnosta niz vekovite, }e go najdete me|u koricite na ovaa neobi~na kniga. Taa e vozbudliva hronika na najpikantnite detali od `ivotot na obi~nite lu|e, no i na velikanite. Pisateli i kompozitori, visoki blagorodnici i kralevi site tie bile obzemeni od demonot na seksusot. Seksualniot nagon e najanimalniot ~ove~ki nagon. Vo prirodata postoi samo u{te eden nagon koj po svojot intenzitet e ednakov na seksualniot: potrebata za hrana.
27
Kako se razvil poloviot nagon na ~ovekot? Koga i kako do{lo do seksualni izopa~enosti? Kakva e perverzijata na poloviot organ? Dali site nie ne sme po malku invertirani? Feti{izam, sadizam i mazohizam kade le`i korenot na perverziite? Infantilna seksualnost. Preobrazbite na pubertetot. Problemi na seksualnata vozbuda. Toa e glavnata teorija na Frojd bidej}i toj seksualniot motiv go stava na vrvot na piramidata na motivite za formiraweto i razvojot na ~ovekovata li~nost.
Seriozen i opse`en ogled za qubovta, eden od najzna~ajnite {to se napraveni nekoga{. Popularna psihologija za filozofijata na qubovta i za nejzinoto zna~ewe vo ~ovekoviot `ivot. Avtorot go sledi nejziniot razvoj od minatoto, pa s do na{i denovi, n predupreduva za nesoglasuvawata {to nastanuvaat na toa pole i ni nudi {irok spektar na razmisluvawa i idei za re{avawe na pojavenite problemi. Vo svoite redovi, toj im oddava po~it i na svoite veli~estveni prethodnici, od Platon i Stendal, pa s do Ni~e.
www.mojakniga.com.mk
29
Kniga vo koja e napraven obid prvobitnata smisla na totemizmot da se razgatne preku negovite infantilni tragi. Vo knigata }e pro~itate za potekloto na site na{i stravovi, predrasudi, naviki i kopne`i vo `ivotot. No, }e pro~itate i za toa zo{to sekoj ma` gi saka site `eni na svetotama samo za sebe.
Prekrasen izvadok od analizata na eden slu~aj na histerija. Kniga koja nesomneno sekoja `ena treba da ja pro~ita. Nie `iveeme na eden vulkan, i kolku {to znaeme, ne postojat ~ove~ki za{titni sredstva protiv mo`nata erupcija {to mo`e da uni{ti s okolu sebe. Koj e patot {to vodi do spasenieto? ^ovekot obi~no se pla{i od onie raboti {to mu se ~inat premnogu mo}ni. No zar postoi ne{to vo ~ovekot {to e posilno od nego samiot?
www.mojakniga.com.mk
Vo istorijata na ovaa bolest (prinudena nevroza), poznata pod imeto ~ovek-staorec, Frojd zboruva za eden mlad advokat ~ii prisilni misli se odnesuvale na staorcite, ma~eweto i kaznuvaweto. Na svoj karakteristi~en na~in, Frojd niv gi sveduva na negovata dlaboko vkoreneta i izrazena ambivalencija vo sferata na seksualnosta, kako i na odnosot kon negoviot tatko.
31
Iako izgledaat nenamerni, gre{kite imaat svoja motivacija i mo`at mnogu da ni ka`at za li~nosta koja{to gi pravi, za nejzinite ~uvstva i nameri. ^esto se odraz na na{ata nesvesna `elba da go namalime zna~eweto na ona {to go zaboravame ili da potisneme nekoe neprijatno do`ivuvawe povrzano so nego. Nikoj namerno ne ja pravi gre{kata; ~esto namerno ja premol~uva sopstvenata, no nikoga{ nema da ja premol~i vo govorot na nekoj drug.
MOJSEJ NA MIKELANXELO
Za niedno umetni~ko delo vo svetot ne se doneseni tolku protivre~ni sudovi kako za ovoj Mojsej so glava na pan. Duri i najednostavnata interpretacija na figurata sodr`i celosni sprotivnosti
Sme naviknale ma{koto i `enskoto da gi smetame i kako du{evni kvaliteti, a isto taka, i gledi{teto za biseksualnosta sme go prenele na du{evniot `ivot. Zna~i, zboruvame za toa deka sekoe ~ove~ko su{testvo, vo eden pogled se odnesuva na ma{ki, a vo drug na `enski na~in. No nabrzo }e uvidite deka ova e samo prisposobuvawe kon anatomijata i kon konvencijata. Na poimite ma{ko i `ensko vie ne mo`ete da im dodadete nitu edna nova sodr`ina. Toa razlikuvaw ne e psiholo{ko.
33
Indiecot ne mo`e da gi zaboravi ni duhot ni teloto, dodeka Evropeecot sekoga{ go zaborava ili ednoto ili drugoto. Znaeweto stana tolku opasno {to ve}e ne e primarno pra{aweto u{te {to bi mo`elo da se postigne. Tuka stanuva poaktuelno pra{aweto kakov bi trebalo da bide ~ovekot komu mu se doveruva kontrolata nad toa znaewe.
PSIHOLOGIJATA I UMETNOSTA
Mo`ebi umetnosta e ista kako prirodata, koja e ednostavna i ne zna~i ni{to. Bi mo`elo da se ka`e deka umetnosta e ubavina. Nejze ne e potrebna smisla. Dali sekoj umetnik e narcis? Dali pisatelot e zaroben od svoeto sopstveno delo? Dali tvoreweto e samo iluzija na pisatelovata svest? Toj veruva deka pliva, dodeka, vsu{nost, e nosen od nekoja nevidliva struja.
www.mojakniga.com.mk
PSIHOLOGIJATA I RELIGIJATA
Religioznoto iskustvo e subjektivno i e izlo`eno na opasnost od bezgrani~ni zabludi. Duhovnata avantura na na{eto vreme se sostoi vo prepu{tawe na ~ovekovata svest na neodredenoto i neodredlivoto, iako i vo bezgrani~noto vladeat duhovni zakoni koi{to ne gi izmislil ~ovekot.
35
37
www.mojakniga.com.mk
Nie kako da ne umeeme ve}e da im se voshituvame na sekojdnevnite intimnosti i da u`ivame vo semejniot `ivot. Preku sredstvata za javno informirawe filmovite, vesnicite, knigite, reklamite prezasiteni sme od sliki i pornografski predizvici. Taka, mnogu sme daleku od indiskata erotska umetnost, koja tolku bo`estveno go izdignuva ve~noto soedinuvawe na ma`ot i `enata. Ima li nade` za spas na semejstvoto i na poedinecot? Se razbira! Taa se sostoi vo sebeprifa}aweto i vo po~ituvaweto na Drugiot i, se razbira vo qubovta!
39
ARISTOTEL RETORIKA
Retorika e vistinski neiscrpen izvor na zna~ewa i implikacii vrz pove}e aspekti od teorijata, no i vo prakti~niot `ivot. Vo nea analiti~nosta na Aristotel e bleskava; voshituva~ki se negovite maksimalno podrobni prikazi na temite, kako i isklu~itelnata sposobnost za proniknuvawe vo site sostavni delovi na ne{tata, bez ogled dali stanuva zbor za delovite na besedata, za ~uvstvata i za razli~nite karakteri na lu|eto, za stilot itn.Vistinski prira~nik za sekoj ~ovek koj go sfa}a govorot kako mo}no oru`je so koe mo`e da se postigne sakanata cel.
Dali Platon imal pravo? Dali navistina lu|eto gre{at od neznaewe i dali tie preku vospituvaweto, obrazovanieto, politikata itn. mo`e da se napravat dobri? Za `al, istorijata na svetot ne gi potvrduva, barem ne spored faktite, ovie Platonovi koncepti. Nekoi lu|e gre{at sosema svesno; tie znaat deka ne treba da kradat, da ubivaat i lo{o da se odnesuvaat, a sepak go pravat toa! No, se razbira, toa ne go obesmisluva proektot na Platon i na site drugi koi se obiduvaat da gi napravat svetot i lu|eto podobri i poubavi bidej}i, kako {to veli Platon, Seto ona {to e dobro e voedno i ubavo, a ubavoto ne e mo`no bez mera.
Ovie zna~ajni aforizmi uka`uvaat kolku daleku stignal Ni~e na patot po koj ~ekori ~ove{tvoto od pamtivek i kolku mnogu bil obzemen so paganskiot duh {to go gledal vo Gete i go cenel kaj Burkhart. So nivno vnimatelno studirawe mo`e da se vidi opasnosta {to proizleguva od sovremenite (iskriveni) vrednosti za vistinskata kultura. Ako ovie ironi~ni i lucidni aforizmi im ovozmo`at barem na eden otsto intelektualci podlaboko da navlezat vo duhot na veli~estvenoto minato, toga{ nivnoto zabele`uvawe voop{to ne bilo zaludno.
www.mojakniga.com.mk
HEGEL
FENOMENOLOGIJA NA DUHOT
Fenomenologija na duhot e najva`noto filozofsko delo na Hegel koe pretstavuva uvod vo negovata dijalektika. Toj smetal deka sovremenata filozofija, kultura i op{testvo se polni so kontradikcii i tenzii - pome|u predmetot i celta na znaeweto, umot i prirodata, sebstvoto i drugite, slobodata i avtoritetot, znaeweto i verata, prosvetitelstvoto i romantizmot. Negoviot glaven filozofski predmet e da gi protolkuva ovie kontradiktornosti kako del od edna poopse`na, evolutivna, racionalna ideja koja, vo razli~ni konteksti, ja narekuva apsolutna ideja ili apsolutno znaewe.
41
!
Artur VAJGAL
ALEKSANDAR MAKEDONSKI
So seto ona {to e ka`ano vo ovaa kniga, }e stane jasno deka istorijata ima pravo koga go narekuva Veliki, poradi veli~inata na negovite dela i u{te pogolemata veli~estvenost na negovite planovi i ambicii. Negovata ambicija da vladee so celoto ~ove{tvo vsu{nost bila ~udesen son na eden ~ovek ~ii misli vo tekot na celiot `ivot bile ottrgnati od sigurnosta na vistinskite raboti i opasno vodena od sre}ata napred, kon onaa neizbe`na tragedija na razo~aruvawe od koja go spasila preranata smrt.
H. A. GRONEVEGEN - FRANKFORT
Ovaa kniga e kratka istorija na drevnata umetnost i gi pretstavuva glavnite centri na originalnoto tvore{tvo: Egipet, Mesopotamija i Krit. Tainstveni podzemni odai, veli~estveni grobnici i piramidi pred nas se otvora eden svet poln so zna~ewa koj impresionira i voodu{evuva.
Ovaa kniga pretstavuva svoeviden vodi~ za na~inot na koj bi trebalo da se vladee so edna dr`ava. So lesen i razbirliv stil, Makijaveli gi opi{uva rabotite {to ja so~inuvaat vnatre{nata politika i preduslovite {to se potrebni za eden vladetel da bide mo}en. Za nego dr`avata e rezultat od interesite i potrebite na gra|anite. No, pred s, taa e rezultat od voljata na samiot vladetel, za da se zgolemat negovata mo} i negovata hegemonija.
Od site ubavi `eni niz istorijata nitu edna ne ni ostavila tolku ubedlivi dokazi za svojata privle~nost kolku Kleopatra. Nejzinata ubavina go menuva{e tekot na sudbinata na Rim, a so toa i na svetot. Poslednata golema kralica na Egipet, vo ~ii veni te~ela makedonska krv, bila isklu~itelno obrazovana i inteligentna `ena. Znaela da zboruva {est jazici i bila ve{t diplomat. Se razbira, kako i site Ptolomejci, i taa bila kapriciozna i u`ivala da gi poka`uva svoeto bogatstvo i svojata ekstravagancija.
43
www.mojakniga.com.mk
Ksenofonoviot Sokrat ne e mit, tuku e realna li~nost, pretstaven toplo i srde~no. Zatoa i mo`eme da go zapoznaeme Sokrat kako ~ovek koj niz prijatelski razgovori gi pottiknuval lu|eto kon pravilno odnesuvawe vo sekojdnevniot `ivot i kon moralno sovr{enstvo. Negovite sfa}awa za `ivotot, za prijatelstvoto, za qubovta me|u lu|eto i kon tatkovinata se aktuelni i denes.
Blagodarenie na otvorenosta vo pismata na Julijan (nare~en Apostata Otpadnik), go otkrivame duhot na sredinata na ~etvrtiot vek napnat, naso~en kon reformi, vek koj baral ideali, koj vojuval i bil agresiven. Koga bi mo`el so na{i o~i da gi pro~ita svoite pisma, Julijan bi zabele`al deka mnogu pove}e li~i na hristijanite so koi vojuva otkolku na drevnite Elini za ~ii obi~ai i religija se borel.
www.mojakniga.com.mk
SPINOZA ETIKA
Iako e slo`ena vo motivite, Etika pretstavuva isklu~itelno suptilen i sofisticiran opis na najne`nite dvi`ewa na ~ove~kata du{a, pa duri i prakti~en prira~nik za vodewe na (po)dobar `ivot. Taa sodr`i mnogu vistinski pouki za qubovta, za me|usebnite odnosi, za op{testvoto, brakot i principite na mislewe koi doveduvaat do bla`enstvo vo individualniot `ivot. Kone~no, naslovot Etika voop{to ne e slu~aen, toj e izbran tokmu za da ja poka`e povrzanosta me|u metafizikata i prakti~niot `ivot, so negovite sekojdnevni problemi i pra{awa.
45
!
Volja za mo}, spored mno{tvoto na temi i jadrovitosta na izrazot, e najinteresnoto, za tolkuvawe najneblagodarnoto, a spored sudbinata najkontroverznoto delo na Ni~e. So Volja za mo} mo`e da se imenuva sevkupnata metafizika na Ni~e Sekade kade {to sretnav `ivo su{testvo, sretnav i volja za mo}; duri i vo voljata na slugata, vidov volja da bide gospodar, zapi{al Ni~e.
ERISTI^KA DIJALEKTIKA
Ova e prakti~en prira~nik za toa kako treba da diskutirame i da vodime raspravi vo sekojdnevniot `ivot. Vo svoite 38 trikovi, [openhauer ni dava konkretni primeri kako sekoga{ da imame pravo i da go pobedime protivnikot so najmo}noto oru`je {to go imame na raspolagawe zborot.
Karlos KASTANEDA
Aktivnata strana na beskrajot
Ovoj avtobiografski roman go pretstavuva dolgiot pat, `ivotniot pat na Kastaneda, fokusiran na negovoto do`ivuvawe na nastanite vredni za pametewe. Prakti~no siot negov `ivot bil pat kon {amanizmot i vol{epstvata, duri i onie koi za vreme na negovoto detstvo toj s u{te ne gi do`ivuval kako takvi simboli~ni i su{tinski znaci kon vistinskata nasoka. Dramati~ni, realisti~ni, i toa vo najrazli~ni prostori i vremiwa, ovie nastani od negoviot interesen, sodr`inski maksimalno ispolnet pat kon kulminacijata skokot vo ambisot, odnosno kon celosnata sleanost so vselenata se patokaz na eden koncept za svesta, za sebesi i svetot, za `ivotot, smrtta, energijata i su{tinite.
www.mojakniga.com.mk
47
www.mojakniga.com.mk
BELE@NICITE NA LEONARDO
Bele`nicite na Da Vin~i bogatstvo od nesporedliva mudrost, qubopitnost i kreativna energija so vekovi gi inspiriraat svoite ~itateli. Fascinantni i izvonredno privle~ni, pridru`eni so mnogu skici, presmetki i podrobni {emi. Oddelni stranici od Bele`nicite se me|u najcenetite predmeti na najgolemite svetski kolekcioneri na umetnosta. Onie koi go znaat samo kako slikar, }e se za~udat od ova brilijantno svedo{tvo za eden od najgolemite umovi na civilizacijata.
Do krajot na Vtorata svetska vojna Mojata borba e prevedena na site golemi svetski jazici i e prodadena vo 9.840.000 primeroci. Do denes knigata do`iveala iljadnici izdanija i se smeta deka e najizdavanata i naj~itanata kniga vo svetot posle Biblijata. Eve mu mo`nost, i na makedonskiot ~itatel, iako me|u poslednite vo svetot, da ja pro~ita kontroverznata kniga na Hitler na makedonski jazik i da sudi za nea.
49
FA[ISTI^KA REVOLUCIJA
Ova prvo izdanie na Musolini na makedonski jazik pretstavuva svoevidna tematska antologija od govori, statii i iska`uvawa na Musolini. Vo nea se dadeni osnovnite akcenti na politikata, teorijata, praktikata i propagandata na fa{izmot. So svojot zbor, Musolini gradi mitovi, gi voodu{evuva masite, ja oblekuva konglomeratskata fa{isti~ka ideologija vo ubavi ali{ta i ja argumentira fa{isti~kata praktika.
Ovoj izbor od govori go otkriva Gebels kako neumoren agitator i kako tvorec na mitovite na germanskata nacija, ~ija{to rabota go napravila predmet za voshit i qubov kaj svoite sonarodnici, a centar za napad i kleveti od strana na neprijatelite. Vnimatelniot ~itatel lesno }e ja zabele`i mo}ta na metodite {to gi primenuval vo propagandata i vo {ireweto na nacisti~kata ideologija. Isto taka, toj }e mo`e da napravi sporedba na tie metodi so sovremeniot pristap vo politi~kata propaganda i vo sovremenoto novinarstvo.
VO PRVO LICE
Edinstvena kniga za eden od najmo}nite lu|e vo ponovata svetska istorija. Vo razgovor so trojca novinari, Putin samiot zboruva za svojot `ivot: detstvoto, {koluvaweto, zanimavaweto so boks, zapoznavaweto so soprugata, rabotata vo KGB... Kako uspeal od obi~no siroma{no mom~e da se izdigne do pretsedatel na edna od najgolemite svetski sili?
Zbirka od razni dokumenti, od amerikanski piloti, vojnici koi imale pristap do neverojatni informacii i svedo{tva na lu|e koi imale kontakti so vonzemjanite. Nekoi od niv se klasificirani kako vrvna tajna od Slu`bata za razuznavawe na SAD i se konfiskuvani kako zakana za nacionalnata bezbednost. [okantni izve{tai, izjavi i tvrdewa posle koi nema da gledate na svetot so istite o~i.
S za bankite i bankarite, vojnite, Adam Vaj{op, Rot{ildovi, Francuskata revolucija, Dinastijata Rokfeler, Bol{evi~kata revolucija, Bilderbergi, Sovetot za vrski vo stranstvo, Trilateralnata komisija i sidata. Koj rakovodi so svetskite nastani? Koja e prodol`enata tajna raka {to gi vle~e koncite na istorijata?
51
toma
2000 denari
52
www.mojakniga.com.mk
150.- 50 denari
Sofija \UROVSKA LEONARDO DA VIN^I
Leonardo da Vin~i e eden od najgolemite umovi na renesansata koj vo sebe gi spoil srednovekovnoto enciklopedisko znaewe i egzaktniot moderen metod na zabele`uvawe. Bil slikar, vajar, arhitekt, pronao|a~, nau~nik i mislitel. Ovaa monografija pretstavuva neophodna informacija za negoviot `ivot i za negoviot tvore~ki pat, {to mo`e da im bide od korist na pove}e profili lu|e i zaradi faktot {to za prv pat se izdava na makedonski jazik. Taa pretstavuva i pridones kon poseopfatnoto sogleduvawe na mnogustranata uloga na Da Vin~i {to ja odigral vo ramkite na svetskiot napredok.
150.- 50 denari
Sofija \UROVSKA EL GREKO
El Greko e posledniot i mo`ebi najgolemiot maniristi~ki slikar na svetot po visokata renesansa. Negovata slava denes e pogolema od koga i da e, za{to periodot vo koj rabotel dal li~nosti vo portretnata umetnost koi denes izgledaat sosema sovremeno. Sega prv pat se pravi eden vakov pregled na kreativnite dostreli na umetni~kata fantazija na El Greko pred makedonskiot ~itatel. Zatoa, sigurni sme deka taa }e go zadovoli interesot za ovoj poznat slikar.
150.- 50 denari
!
53
150.- 50 denari
MILO[ KOXOMAN II
Vladimir VELI^KOVSKI
Milo{ Koxoman Vtori dade inicijalen pridones kon novata umetni~ka praktika i go otvori poglavjeto na novi tendencii vo makedonskata umetnost. Svetovite naslikani od nego izgledaat neobi~no i halucinantno, vo eden vid karnevalizacija na pretstavata, navleguvaj}i ne tolku vo sferata na iznenadata kolku vo ~uvstvuvaweto na prostorot na predizvikuva~kiot psiholo{ki i erotski lajtmotiv. Tie se mo}no oru`je na bunt i prezir kon padnatiot svet.
150.- 50 denari
Pasko KUZMAN
UMETNOSTA NA TREBENI[TA
Pove}e od sedumdeset godini Trebeni{ta e poim {to ozna~uva nekropola so isklu~itelen dreven arheolo{ki matetrijal koj predizvikuva osoben interes kaj nau~nite arheolo{ki krugovi vo Evropa i svetot. Taa e, so eden zbor, vo globalna smisla, MIT.
150.- 50 denari
54
150.- 50 denari
Emil ALEKSIEV DI^O ZOGRAF
Di~o Krstevi~ e eden od najistaknatite makedonski zografi, so impresiven tvore~ki opus sozdaden vo devetnaesettiot vek. Zlatniot odblesok od negovite ikoni s u{te pleni, otkrivaj}i ni ja tragata koja vodi kon ~udesniot svet na ovoj majstor na ikonopisot.
150.- 50 denari
LAZAR LI^ENOSKI
150.- 50 denari
www.mojakniga.com.mk
55
150.- 50 denari
TOME SERAFIMOVSKI
Vladimir VELI^KOVSKI
Me|u umetnicite, osobeno me|u skulptorite, nema mnogu od onie ~ij{to opus mo`e da se sogleda niz stotici tvorbi. Delata svedo~at za negovoto majstorstvo, i koga lie vo bronza i koga klesa vo mermer. Negovoto delo i negoviot likoven izraz dobivaat samostojnost i kvalitet zatoa {to se gradeni vrz cvrstite i stabilni temeli na klasi~nata umetnost.
150.- 50 denari
Sowa ABAXIEVA
DIMITAR A. PANDILOV
Pandilov e zna~aen za makedonskata moderna likovna umetnost, kako eden od prvite visoko}kolski obrazovani slikari, kako prv i najgolem makedonski impresionist i izvonreden pedagog. Toj se otka`a od ona {to, vo polza na ona kako }e se slika. I vo toa kako problesna son~eviot kolorit, a nezavisnite potezi ja ovekove~ija efemernata i fluidna impresija.
150.- 50 denari
56
www.mojakniga.com.mk
150.- 50 denari
Vera B. GROZDANOVA Vlado MALENKO ANTI^KI NAKIT
@elbata za kitewe so nakit otsekoga{ zazemala zna~ajno mesto vo ~ovekovata preokupacija. Vo bogatiot kulturno-umetni~ki inventar od anti~ko vreme vo na{ite krai{ta istaknato mesto ima zlatniot nakit. Lokalniot zanaet~ija bil mo{ne ve{t i inventiven vo negovata izrabotka. Ogrlici, obetki, belegzii, nadgradnici, prsteni, dijademi iako poteknuvaat od pred na{ata era, i denes plenuvaat so svojata rasko{na ubavina.
150.- 50 denari
Cvetan GROZDANOV
150.- 50 denari
57
150.- 50 denari
Dimitar ]ORNAKOV PETRE GARKATA
Petre Garkata zad sebe ostavi bogato tvore{tvo koe e nepovtorlivo i voshituva~ko, zatoa stana legendaren, ne samo na prostorite na etni~ka Makedonija tuku i na celiot Balkanski Poluostrov
150.- 50 denari
Elizabeta DIMITROVA VINI^KITE TERAKOTI
Vini~kite terakoti se edni od najgolemite dragocenosti vo bogatata riznica na makedonskoto kulturno nasledstvo. Tie se isklu~itelno delo na umetni~kata kreacija od vremeto na po~etocite na hristijanskoto likovno tvore{tvo. Poradi dlabokite tajni za nivnoto vistinsko zna~ewe i funkcija, tie izrasnaa vo edna od najgolemite arheolo{ki senzacii na balkanskiot prostor.
150.- 50 denari
58
150.- 50 denari
Slave \OR\O DIMOSKI AMEDEO MODILJANI
Modiljani pretstavuva svoevidna legenda za prokolnat slikar od prvite decenii na ovoj vek, koj blesnal nad pariskoto slikarsko nebo identifikuvaj}i go svojot `ivot so umetnosta za da dojde do izraz mo}ta na negovata slikarska strast.
150.- 50 denari
Sowa ABAXIEVA JORDAN GRABUL
Grabul e eden od onie lu|e koi vo makedonskata likovna umetnost gi vgradija soznanijata i iskustvata od tradicijata. Negovata umetni~ka vizija ja nadrasnuva sredinata vo koja sozdava i se vklu~uva vo edna globalno ozna~ena estetika. Toa usoglasuvawe so geografskite, istoriskite i stilskite razli~nosti se kristalizira vo opus ozra~en so aurata na individualen skulptorski entitet.
150.- 50 denari
www.mojakniga.com.mk
59
150.- 50 denari
Quben PAUNOVSKI TRAJ^E JAN^EVSKI
Tvore~kiot opus na Jan~evski u{te od po~etokot e vo postojano harmoni~no dvi`ewe i usovr{uvawe. Kako {to negoviot princip na tihuvawe ne ja nosi samata ti{ina do temnina, tuka pravi salto za vra}awe vnatre vo `ivotot, taka i svojot umetni~ki poriv go naso~il kon negovata qubovna to~ka.
150.- 50 denari
Suzana MILEVSKA MIKELANXELO
Mikelanxelo e edna od najpo~ituvanite umetni~ki veli~ini na renesansnata doba. Negovoto zna~ewe e tolku golemo poradi negovoto qubopitstvo za site novini na negovoto vreme, taka {to negovite umetni~ki dostreli nes erezultat samo na prirodniot talenttuku i na intelektualnata prodlabo~enost na umetni~kite idei.
150.- 50 denari
60
www.mojakniga.com.mk
150.- 50 denari
Kon~a PIRKOVSKA PETAR HAXIBO[KOV
Haxibo{kov e nesoneno eden od najzna~ajnite avtori na makedonskata sovremena skulptura. Negovata permanentna i isklu~itelno plodotvorna tvore~ka aktivnost }e mu ovozmo`i postojano da fluktuira me|u modernoto i aktuelnoto.
150.- 50 denari
ILIJA KO^OVSKI
Zlatko TEODOSIEVSKI
Negovoto dosega{no tvore{tvo ostvari evidentno bele`it i specifi~no prepoznatliv pridones vo razvojot na sovremenata makedonska likovna umetnost. Negovata umetnost e umetnost na atmosferata! Vo nea se isprepletuvaat i lirizmot i dramskoto, i mistikata i metafizikata, i realnoto i apstraktnoto...
150.- 50 denari
!
61
150.- 50 denari
Sowa ABAXIEVA MLADEN SRBINOVI]
Sevkupnoto delo na Mladen Srbinovi} maestro so {irok slikarski zamav e ispolneto so kontinuirano istra`uvawe i so strogo samoanalizirawe, za da go postigne sovr{enoto soodvetstvuvawe na idejata so rezultatot.
1000 denari