DECEMBER 2008 LETO I ŠTEVILKA 2

Poštnina plačana pri pošti 2117 Maribor Tiskovina

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

 4 Instalater December 2008

Vsebina
RAZNO
Janez Šauperl - starosta med instalaterji 6
Leta 2009, ponovno čez prvo majske praznike v Turčiji 7 Slovenska strokovna revija
OGREVANJE instalaterjev energetikov
Sušilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hiše 8
Toplotne črpalke ATLAS TERMAL 12 Ustanovitelj:
Kamini 14 Gregor Klevže
Zamenjava ogrevalne naprave 15
Instalacije in ogrevalni sistemi 18
Izdajatelj:
Izdelava cevnih lokov 20
Društvo instalaterjev
Pojem – energijski prihranki 22 energetikov Maribor.
Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka 23
Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke? 24
Ogrevanje prihodnosti - se imenujejo peleti 26 Odgovorni urednik revije:
Ivo Klevže,
Goriva in ogrevalna tehnika 28
e-pošta: ivo@klevze.si
Poraba in prihranek energije v hiši 30
Upogibanje bakrenih cevi 32
Trženje oglasnega prostora:
VODOVOD Helena Pehant,
Kopalne kadi 34 e-pošta:
helena.pehant@triera.net
Materiali in vrste napeljav vodovoda 36
Načrtovanje, izvedba in zaščita pitne vode 38 Nastja Klevže,
Izpiranje vodovodne instalacije 40 e-pošta: nastja@instalater.si
Poraba tople vode 42
Lastna oskrba s pitno vodo 44
Strokovni pregled člankov:
SOLARNO dr. Jurij Krope,
Štiri generacije sprejemnikov sončne energije 45
mag. Aleš Glavnik
Sončna energija 46 univ.dipl.inž.str

GRADNJA
Brunarica 48 Grafična priprava:
Gregor Klevže,
Energijsko učinkovita gradnja 50 e-pošta: gregor@klevze.si
Cena pasivne hiše 51
Zidajte z Unipor Coriso zidaki 52
Vgradnja strešnih žlebov 53 Tisk: MA-TISK d.o.o.

KANALIZACIJA
Izvedba in polaganje odtočnih cevi 54 Naslov uredništva:
Društvo instalaterjev
Instalater 55 energetikov Maribor (DIEM),
PREZRAČEVANJE Ahacljeva ul. 12a,
Dovod zraka v prostor 56 2000 Maribor,
telefon: 02/320 13 10
Hlajenje 58
e-pošta:
ENERGAP urednistvo@instalater.si
Energetska strategija mestne občine Maribor 60
Energetska strategija za Evropo 62 Revija Instalater sodi med stroko-
ZANIMIVOSTI vne revije in je v celoti brezplačna.
Revija izide 6 krat letno.
Največji bazen na svetu 66
December 2008 Instalater
Uvodnik
Ivo Klevže
Pred vami je nova strokovna re-
vija »Instalater«. Revija nima na-
ključnega imena, saj je pomemb-
no, da že ime revije samo pove,
o katerem strokovnem področju
bo govora. Podobna imena, le z
drugačno izgovorjavo in pisavo
imajo po svetu številne druge
strokovne revije, ki pišejo o stroj-
nih instalacijah. Ne nazadnje, je
ime revije tisto, ki mora povedati,
kje lahko stroka najde potrebne
informacije, tega pa smo se pri
izbiri imena najbolj zavedali.
Živimo in delamo v novi eko-
nomski dobi. Z vstopom v evrop-
sko unijo smo postali sestavni del
globalnega tržišča in razmere na
tržišču so se bistveno spremenile.
Delamo v svetovni ekonomiji,
kjer je vse podvrženo konkurenci
in takšen sistem nas prisiljuje k
drugačnemu razumevanju stro-
kovne politike. Kvalitetno delo
postaja bistveni pogoj gospodar-
ske učinkovitosti in osnovno na-
čelo za obstoj uspešne strokovne
dejavnosti.
Biti danes podjetnik in ne pozna-
ti pomoči, ki nam olajša trud in
delo je nespametno, zato izkori-
stite pomoč,ki vas zagotovo ne
bo razočarala. Strokovna revija
Instalater je prvi korak, v kateri
bo stroka v prihodnosti na hiter in
lahek način našla številne potreb-
ne informacije.
Nobena strokovna revija ne more
biti uspešna, če nima podpore pri
strokovni javnosti. Zaman si je
postavljati cilje, če za to ni zani-
manja in navdušenja v vsakem
posamezniku.
Tam, kjer so zahteve samo for-
malno zastavljene, manjkajo pa
interes, navdušenje in motivacija,
ki so glavni za ustvarjalno delo
vsakega posameznika, ne bo po-
zitivnih rezultatov. Delo v naši
novi strokovni reviji bo učinkovi-
to le tedaj, ko bodo ustvarjeni vsi
postavljeni cilji in zahteve.
Vse, kar moramo storiti, da bomo
uspeli je to, da si vzamemo čas
za razumevanje nove in sodobne
strokovne filozofije, ki nam jo bo
v prihodnosti nudila strokovna
revija Instalater. O tem želimo s
strokovnimi članki in informaci-
jami poučiti bralce ter vztrajati pri
prepričevanju, kajti ljudi za branje
si šele moramo pridobiti.
Dela v novi strokovni reviji se
ne bojimo, kajti izkušenj z de-
lom v stroki in strokovnih revijah
imamo dovolj, na razpolago pa
še imamo precej svežih idej in
pobud. Z vašo pomočjo, dragi
bralci, nam bo omogočeno veliko
zamisli tudi izpeljati.
V ta namen si želimo:
))Ker je revija Instalater nova in
še bolj strokovno naravnana, si
bomo v njej prizadevali dajati
vzpodbudo stroki in si zagota-
vljali take informacije, ki bodo
preprečevale napake v delovnih
ciklusih.
))V reviji želimo pisati o stroj-
nih instalacijah vodovodnih in
plinskih napeljav, centralnih,
solarnih in alternativnih nači-
nih ogrevanja, o prezračevanju,
klimatizaciji, sanitarni opremi,
kanalizaciji, izolacijah, sodobni
gradnji objektov in o vsem, ki
je kakorkoli v povezavi s to vr-
sto strokovne dejavnosti.
))Potrudili se bomo, da bo naša
revija dobila zaupanje stroke,
hkrati pa se zavedamo, da bo
dobro delo plod le nas vseh in
ne le posameznikov.
))Preko revije želimo uveljavi-
ti vpliv, da oblast v prihodnje
uveljavi le tista pravila, ki bodo
omogočala dobro podjetniško
politiko.
))Obveščali bomo obstoječe
podjetnike pred nelojalno kon-
5
kurenco.
))Stroko želimo seznanjati o
izobraževanju in z obveznimi
standardi, predpisi in normati-
vi, ki veljajo v razvitem svetu in
v Evropski zvezi.
))Skrbeli bomo, da bo pisanje za
stroko in številne druge bralce
ne samo zanimivo, temveč tudi
poučno.
))Revijo želimo uveljaviti v slo-
venskem prostoru in izven
meja.
))Sodelovati želimo tudi na sej-
mih, z Društvom instalaterjev
energetikov Maribor (DIEM)
pa tudi v prihodnosti ustvarjati
take dogodke.
))Z agencijo »Energap« sode-
lujemo v nastajanju projekta
Energetski center v Mariboru
in peljemo projekt o izrabi to-
plote v zapuščenih povojnih
bunkerjih, tako vas bomo o teh
dogodkih sproti ekskluzivno
obveščali.
))Preko številnih institucij želi-
mo doseči vpliv na državo za
uvedbo zaščite podjetnikov ob
pomanjkanju dela, ob naravnih
katastrofah ali podobnih ne-
zgodah, še posebej pa ob priho-
du tuje konkurence.
))Skrbeli bomo, da revijo brez-
plačno redno prejemajo vsi re-
gistrirani slovenski podjetniki
in vsi, ki bodo izrazili željo na:
info@instalater.si
Opisal sem le nekaj aktivnosti,
ki jih vidim kot ključne za dobro
in zanimivo branje v naši in vaši
strokovni reviji. Vsega ni moč
zapisati, kajti s številnimi dogod-
ki se bomo srečevali sproti. Vse
našteto je namenjeno izključno
boljšemu izobraževanju, med-
sebojnemu poznavanju in boljši
produktivnosti za posamezne de-
javnosti. Če želimo z njimi uspeti,
morajo imeti temelje dobrih med-
človeških odnosov.
Stroki bo nova revija in njeno
ime zagotovo v ponos, zato v
uredništvu računamo na njihovo
podporo, ne nazadnje bo to - le
njihova revija.
Ivo Klevže
 6 Instalater December 2008

Janez Šauperl – starosta med instalaterji

Odločitev o predstavitvi osebe v prvi številki strokovne
revije Instalater ni bila lahka. V Sloveniji poznam veliko
instalaterjev, o katerih bi se lahko razpisal, a sem se na
koncu odločil, da predstavim človeka, ki je s svojo priso-
tnostjo v obrti krojil tudi njeno politiko.

Janez Šauperl, rojen leta 1945 Seveda pa je njegovo delo zapu-

v Limbušu pri Mariboru, po po-
klicu strojni tehnik in mojster
strojnih instalacij, je z obrtno
dejavnostjo začel že davnega leta
1969. To je bilo takrat, ko časi
opravljanju obrtne dejavnosti
niso bili najbolj naklonjeni. »Za
pridne in odgovorne obrtnike je
bilo dela dovolj in najvažnejše je
bilo to, da so bila plačila zagoto-
vljena, če pa kdo ni hotel plačati,
je za to poskrbela država, v večini
primerov preko davčne uprave«,
je najin pogovor pričel g. Janez.
Njegovo znanje, volja do dela in
strokovnost, so v tistem času bili
iskani po celotni Jugoslaviji. Sam
si je največ dela zagotovil v sose-
dnji Hrvaški ter Bosni in Herce-
govini. Delo v tistih časih, ki je
bilo daleč od doma je pomenilo
velik izziv. Slabe cestne povezave
in transportna sredstva pa v ta-
kšnem stanju, da danes raje o njih
niti več ne razmišlja. Kljub vsemu
ostaja nostalgija in se tistih časov
še danes zelo rad spominja.
Za tiste čase dokaj dobra strokov-
na šolska izobrazba ga je zraven
obrtne dejavnosti vlekla tudi na
politično področje. Tako se je ob
delu, v začetku sedemdesetih let
prejšnjega stoletja, aktivno vklju-
čil v nastanek takratnega društva
obrtnikov v Mariboru. Ob svoji
zagnanosti, predvsem pa vztraj-
nosti in spoznavanju strokovnih
aktov si je vseskozi pridobival šte-
vilne odgovorne funkcije.
Za naštevanje vseh teh bi bilo v
tem članku premalo prostora,
zato bom omenil le nekatere od
pomembnejših: v številnih man-
datih je bil član upravnega od-
bora, predsednik statutarne ko-
misije, član izvršilnega odbora v
strokovnih sekcijah na Območni
obrtni zbornici v Mariboru.
stilo tudi sledi na republiškem ni-
voju. Med težje naloge pripisuje
sodelovanje v pogajalski skupini
za novo kolektivno pogodbo za
obrt in podjetništvo (KPOP).
Stroki se je zagotovo zapisal v
spomin po ustanovitvi strokovne
sekcije v Mariboru in sekcije na
nivoju republike. Posledica obeh
strokovnih sekcij je postala hitro
opazna. Stroka se je začela med-
sebojno spoznavati in družiti ter
na nivoju države izvajati številne
odmevne projekte. Po vzgledu
mariborske sekcije so se tudi na
številnih območnih zbornicah
Slovenije ustanavljale nove sekci-
je. To je bil lep in jasen dokaz, da
lahko stroka le s kupnimi močmi
doseže največje uspehe.
Seveda ga danes moti, da je delo
v strokovni sekciji kontinuirano
z vzponi in s padci. Predvsem ga
moti, da stanovski kolegi ne zna-
jo začeto delo v strokovni sekciji
nadgraditi in ga izkoristiti kot
ceha instalaterjev, saj je bila nena-
zadnje s tem namenom tudi usta-
novljena strokovna sekcija.
Kot večina obrtnikov si je ob
svojem instalaterskem delu tudi
Janez Šauperl ustvaril gostinski
lokal. Tako lahko sedaj ob pro-
stem času, ki ga ni veliko, priskoči
na pomoč ženi, ki dela v lokalu
in drugače sama vodi vsa dela.
Omenja pa, da tudi delo v gostin-
stvu ni več to, kar je bilo še pred
leti, saj je vse več gostinskih loka-
lov, druženja pa vse manj, kultura
prehranjevanja in konzumiranja
pijače je na nizkem nivoju, pred-
vsem pa se mora vsak gostinec
ukvarjati s problemi po sprejeti
zakonodaji, ki delo v gostinstvu
še dodatno otežuje. Glavni pro-
blem pa je zagotovo finančnega
značaja.
Gostinsko problematiko ne spo-
znava samo v svojem lokalu. Te-
žave spremlja tudi preko društva
Obrtnik, ki ima v lasti planinski
dom na Kozjaku. Obrtniki se
vse premalo zavedajo, da je dom
njihova last in ne koristijo števil-
nih bonitet, ki jim pripadajo, saj
brezplačno prenočevanje članov
društva Obrtnik koristi le malo
njenih članov. Veliko zadovoljstvo
pomeni, da so končno uspeli do-
biti najemnika, ki je dober skrb-
nik doma, in predvsem, da živi z
gosti, kar je v veliko zadovoljstvo
številnim obiskovalcem.
Kljub dolgemu delovnemu stažu
in do sedaj opravljenemu delu še
Janez ne počiva. Skupaj s predse-
dnikom mariborskega odbora de-
lodajalcev za obrt in podjetništvo
g. Markom Babškom, vztrajata
pri tako imenovanih »klepetalni-
cah«, ki pomenijo izobraževanje
vseh tistih, ki si želijo pridobiti
potrebno znanje za obrt in pod-
jetništvo.
Za uspešno aktivno zbornično
delo si šteje predvsem ponovno
uvedbo vajeniškega in mojstr-
skega izobraževanja, v katerem
je tudi sodeloval. Za svoj največji
neuspeh si prišteva, četudi sam ni
imel odločilnega vpliva, ukinitev
dualnega izobraževalnega siste-
ma in izničenje mojstrskega nazi-
va. Tako ostaja vprašanje, le kdo
bo že čez pet ali deset let sploh še
obvladal obrtni poklic.
Kljub velikemu trudu, ki ga je
vložil v že skoraj 40-letnem delu
v zbornici, in vloženemu trudu v
poznavanje in spoštovanje stro-
kovnih aktov, je že velikokrat
doživel tudi številna nasprotova-
nja. Prepričan je, da je nadaljnje
delo v Obrtni zbornici odvisno
predvsem od politične volje in
od obveznega ali prostovoljnega
članstva v OZS. Velik problem je
tudi v tem, da številni dobrohotno
želijo izpostaviti svojo kariernost
in si posledično zakonodajo mno-
gokrat priredijo po svojih razmi-
šljanjih. Vodilni in aktivni funk-
cionarji v zborničnem sistemu bi
se morali znati poslušati in spo-
štovati mnenja tudi od drugače
mislečih. Ni dobro samo tisto, kar
si misli nek posameznik, to je za
zbornico slabo in temu je g. Janez
vedno nasprotoval.
Še bolj ga zaskrbi razmišljanje in
obnašanje številnih posamezni-
kov, ki so na najvišjih položajih
Obrtne zbornice. Nemudoma bi
se morali vsaj na teh položajih
umakniti vsaj tisti, ki s svojim
negativnim poslovanjem v svo-
jih obratovalnicah kvarijo ugled
zbornice oziroma obrti.
Na koncu še mnenje o strokovni
reviji Instalater:
»Končnega mnenja o reviji še ni-
mam, saj mi je na voljo le vzorčni
izvod. Ocenjujem, da je odločitev
za izdajo revije pozitivna, saj se
s tem v Sloveniji istočasno po-
večuje tudi strokovna literatura.
Vizualno mi je revija všeč, o njeni
vsebini še ne bi rad dajal svojega
mnenja in to prepuščam bralcem
revije», je pogovor zaključil g. Ja-
nez Šauperl.
December 2008 Instalater 7

Leta 2009, ponovno čez prvo majske praznike v Turčiji

Želja mnogih, ki so preživeli lanske prvomajske praznike vozom. Izvedba družabnega sre- Vključeno v ceno:
v Turčiji, je, da se v letu 2009 ponovno srečamo. Društvo čanja je planirana v drugi polovici ))čarterski polet iz / do avstrijkih
meseca aprila leta 2009. Število letališč (Dunaj, Lienz oziroma
instalaterjev energetikov iz Maribora pripravlja skupaj s
oseb pa je tudi tokrat omejeno na Salzburg)
turistično agencijo TRAVEL AGENCY COLUMBUS približno 100 ljudi. ))transferji, letališke pristojbine
iz Maribora letovanje - “Sternfahrt” - v Turčijo. Vsako ))nemško govoreči predstavniki
potovanje je lahko tudi priložnost za nov, dober posel. Pri Program: in vodniki (možnost tudi slo-
venskega spremljevalca)
izbiri načina potovanja in namestitve je pomembna loka-
Datum 25. april 2009 ))prevozi po programu s klimati-
cija in časovna komponenta. Lokacija: Turčija – okolica mesta ziranimi avtobusi
))pijača dobrodošlice
))7 nočitev / vse vključeno v ho-
telih 5*
))Več celodnevnih izletov po
programu

Udeleženci: podjetniki iz strokov-

nega področja Energetike, vključ-
no s spremljevalko ali spremlje-
valcem in drugi.

Število udeležencev: okoli 100

Turčija je azijska dežela, ki ponuja
nešteto avanturističnih priložno-
sti in odlično kombinacijo razno-
vrstnih aktivnosti. Na potovanju
po Turčiji bomo imeli priložnost
odkrivanja eksotične pokrajine,
azijske idile, bregov bližnjega Ta-
urusa in obmorske pokrajine. Je
dežela polna kontrastov, tako po
naravi in okolju, kot po sami po-
pulaciji. Na razpolago bodo po-
novno hoteli najvišje kategorije
(5*) in s kompletno »Al« ponud-
bo (vse v ceni). Cena aranžmaja
za en teden, zajema vse storitve,
vključno z vsemi taksami in pre-
Organizator:
Društvo instalaterjev
energetikov Maribor (DIEM),
Ahacljeva ul. 12a,
2000 Maribor,
tel.: 040/661 448
e-mail: info@instalater.si
in
Renata Kokot
TRAVEL AGENCY
Alanya, Antalya in Kemer: Kom- COLUMBUS
Vita kraigherja 5,
pleten program bo objavljen v
2000 Maribor
naslednji številki revije Instalater,
mogoče pa ga je dobiti preko tu- tel.: +386-2-230-11-13
ristične agencije Columbus. Cena +386-51-419-965
potovanja vključno z izleti po fax.: +386-2-237-22-32
programu: za osebo 399 EUR + e-mail: renata@columbus.si
doplačilo za let z Dunaja 45 EUR. www.columbus.si
 8 Instalater December 2008

Sušilnik za lase ogreje 4 stanovanjske hiše

Da, res je kar ste prebrali. V Avstriji s pridom izkoriščajo Hiša je prva izmed devetih, ki
dane možnosti, ki jo nudi sodobna gradbena tehnologija so predvidene za gradnjo. Vsaka
hiša ima svoje zemljišče in vse
z novimi gradbenimi in izolacijski materiali na področju
bodo usmerjene strogo proti južni
stanovanjske gradnje. Vse to smo si lahko ogledali s po- strani. Celotno naselje Singergas-
močjo združenja pasivnih hiš IG Passivhaus Steiermark- se tvori harmonično komponijo v
Burgenland. srcu mesta Hartberg.
so za pasivno hišo pomembne
še številne podrobnosti, med
katerimi je potrebno še omeniti
izolacijska trislojna okna in kva-
litetna vhodna vrata, kakor tudi
kompaktna gradbena arhitektura
objekta. V primerjavi s klasično
gradnjo potrebuje pasivna hiša od
80-90 % manj toplotne energije.
Tesnost hiše je bila opravljena po
postopku »blower-door« testom,
ki jamči, da ni prekoračena vre-
dnost n50=0,6 m/s.

V preglednici 1 so prikazani pri-

merjalni podatki toplotnih vre-
dnosti gradbenih elementov in
stavbnega pohištva za nizkoener-
gijsko in pasivno hišo.

Iz preglednice je razvidno, da po-

trebuje prikazana pasivna stano-
vanjska hiša za ogrevanje s tlori-
sno površino 173 m2 (pritličje in
nadstropje) samo 0,15 kWh/m2a,
kar znese skupno 259,5 kWh, ali
slabo četrtino sušilnika za lase s
1200 W moči.

Slika 1: Pasivna hiša v Hartbergu Predgretje svežega zraka, ki se v

Tudi tokrat je zanimivo srečanje
pripravila Mariborska razvojna
agencija. Povabilu ogleda pasiv-
nih hiš v Hartbergu (Avstrija)
smo se odzvali v velikem številu.
Na ogled sta bila dva objekta:
))vzorčna enodružinska hiša in
))poslovni večnadstropni objekt.
Ekskurzija je bila organizirana
v okviru projekta PASS-NET in
mednarodnih dnevov pod ime-
nom Dnevi pasivnih hiš, ki so po-
tekali v posameznih evropskih dr-
žavah od 5. do 7. novembra. Tako
je bilo omogočeno posameznim
interesentom, da so si pridobili
nove koristne informacije in se
na lastne oči prepričali, da pasiv-
ne hiše ne pomenijo le prihranka
energije, temveč tudi izboljšanje
udobja bivanja.
Za strokovno vodenje so poskr-
beli eksperti IG Passivhaus Ste-
iermark – Burgenland. Najprej
smo si ogledali vzorčno enodru-
žinsko pasivno hišo (slika 1).
Osnovni princip pasivne hiše po-
meni odlično izolirani ovoj zgrad-
be, ki v poletju in zimskem času
nudi konstantno prostorsko tem-
peraturo, brez dodatnega ogreva-
nja oziroma hlajenja.
Vse to se doseže z visoko kvali-
tetno toplotno izolacija in z iz-
delavo neprepustnih sten in tal
za veter, strešne konstrukcije ter
nepredušnih toplotnih mostov.
Vsekakor je treba omeniti, da
hišo dovaja preko zemeljskega
toplotnega menjalnika se pred-
hodno tudi ogreje. S komfortnim
prezračevanjem in s povratno
dobljeno toploto dosežemo v prvi
liniji kvaliteten zrak v prostoru in
drugič, prihranimo veliko ener-
gije. V prikazani pasivni hiši se
preko 90 % toplote iz odpadnega
zraka ponovno vrne v prostor s
primešanim svežim zrakom pre-
ko toplotnega menjalnika. Zaradi
dobre toplotne izolacije je prostor
v celoti ogret enakomerno.

Slika 2 – Andreas Lackner je tudi tokrat podal detaljno razlago Slika 3 – Tudi tokratnega predavanja so se udeležili številni obiskovalci
December 2008 Instalater 9

Slika 4 – Dobra toplotna izolacija tudi v tleh

Cena
Nekoliko višja cena, ki nastane
zaradi vgradnje kvalitetnejših
materialov se povrne v relativno
kratkem času. K vsemu temu je
potrebno dodati, da odpadejo šte-
vilni servisi za ogrevalne naprave,
odpadejo vse dajatve in stroški
za vzdrževanje dimne naprave
ter porast vrednosti pri prodaji
objekta.
V preglednici 2 so prikazane
primerjalne cene za izgradnjo
nizkoenergijske in pasivne hiše v
Avstriji.

Z dolgoletnimi izkušnjami, ne-
nehnim nadaljnjim razvojem in
s potrebnimi konsekvencami v
prenosu znanja si je podjetje
SINGER pridobilo številne certi-
fikate in ateste za kvaliteto. Vse
to omogoča podjetju prodajo hiš
v naselju Singergasse direktno
Slika 5 – Zračni filter poskrbi za čist in svež zrak v prostoru kupcu, brez posrednika, kar vpli-
va na končno ceno.
Slika 7 – Strojnica
Ekopark
Po zanimivi in obširni predstavi-
tvi stanovanjske pasivne hiše smo
naš ogled nadaljevali v tako ime-
novanem Ekoparku, kot simbiozi
za delo, napredek in doživetje.
Ekopark je inovativen trostebr-
ni koncept, ki združuje mrežo

Slika 6 – Prezračevanje je pri pasivni hiši ključnega pomena Slika 8 – Na tem okolju raste sodoben Ekopark

Preglednica 1: Primerjava nizkoenergijske in pasivne hiše.

Tehnični podatki
Temeljna plošča
Zunanji zid (srednji)
Zunanji zid (širok)
Ravna streha
Okna/balkonska vrata
Vhodna vrata
Energijska vrednost
Pri standardno grajeni hiši znašajo ti podatki okoli 60 – 120 kWh/m2a
Pasivna hiša Nizko energijska hiša
U = 0,11 W/m2K [26 cm XPS pod temeljno ploščo] U = 0,18 W/m2K [14 cm XPS pod temeljno ploščo]
U = 0,10 W/m K [26 cm EPS-F plus]
2
U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F plus]
U = 0,13 W/m2K [26 cm EPS-F] U = 0,18 W/m2K [18 cm EPS-F]
U = 0,10 W/m2K [35 cm EPS-W 25] U = 0,16 W/m2K [22 cm EPS-W 25]
Uw = 0,79 W/m K [trojna zasteklitev]
2
Uw = 1,10 W/m2K [dvojna zasteklitev]
Ud = 0,79 W/m2K [Les/Alu tip po izbiri] Ud = 1,30 W/m2K [Les/Alu tip platana]
< 15 kWh/m2a < 45 kWh/m2a
 10 Instalater December 2008

Slika 10 – Del lepo urejene strojnice v kleti poslovne zgradbe

strijskih parkov), ki so nameščeni
v bližini centra za uporabne razi-
skave. Vse skupaj pa se povezu-
jejo z rekreacijo in dogodki, ki so
kot destinacija ključnega pomena
oziroma »bolj« privlačna ponud-
ba.
Park se razprostira na skoraj 15
hektarjih uporabne površine z

Slika 9 – Prva izmed pomembnejših zgradb bo že v

kratkem odprla svoja vrata

neodvisnih okoljskih podjetij, v Podjetniški park

katerem bo prostor za podjetja,
uporabne raziskave in pridobiva-
nje izkušenj. Na ogled bodo tudi
razstave o svetovnih dosežkih s
tega področja.
Tesno povezana kombinacija
dela, raziskav in izkušenj, je v
tem trenutku mogoče najti le na
področju Ökopark Hartberg.
Najbolj aktivno delovno okolje v
Hartenbergu se beleži na okolj-
skem področju. Tudi v mestu se
v ozadju vzporedno s sedanjo
prakso in poleg rednih aktivnosti
razvija znanstveno področje (to
pomeni, da Ekopark deluje v ve-
liki meri popolnoma neodvisno).

Za mnoge že uveljavljene družbe Obstaja posebna želja, saj obstaja

je ravno ta interakcija pomemb- enkraten ambient, ki zagotavlja
na prednost in ne samo lokacija, smiselno in pomembno infra-
prav tako je pomemben dejavnik strukturo na različnih področjih
oziroma imidž podobe. (na ravni komercialnih in indu-
Slika 11 – V ekoparku ne gre brez vetrnice
Preglednica 2: Primerjava cen med nizkoenergijsko in pasivno hišo. različnimi skladiščnimi, pisarni-
Nizkoenergijska hiša Pasivna hiša škimi in razstavnimi prostori, ki
jih ima v najemu preko 35 podje-
Stanovanje z 87 m2 vključno s 350 m2 zemljišča Stanovanje z 87 m2 vključno s 350 m2 zemljišča
tij. Na sliki 8 je viden le del eko-
Cena Cena parka, v katerem so nameščene
V surovem stanju 104.900 EUR V surovem stanju 108.700 EUR proizvodne hale.
Površinsko obdelana 161.500 EUR Površinsko obdelana 174.700 EUR
Na ključ 179.300 EUR Na ključ 192.400 EUR Raziskovalni park
Dvojček 121 m vključno s 450 m zemljišča
2 2
Dvojček 121 m vključno s 450 m zemljišča
2 2
V sklopu skupnega dela lahko
V surovem stanju 157.400 EUR V surovem stanju 163.600 EUR Raziskovalni park s svojimi ser-
Površinsko obdelana 239.800 EUR Površinsko obdelana 259.500 EUR visnimi partnerji JOANNEUM
RESEARCH, S-I-M in IG Pasiv-
Na ključ 1265.800 EUR Na ključ 285.500 EUR
ne hiše sodeluje v številnih razi-
Vse cene so iz meseca oktobra 2008 in je vključen 20 % davek skavah in tehnološko razvojnih
December 2008 Instalater
projektih. Raziskovalni park je
usposobljen dajati različne po-
nudbe in jih tudi uspešno zaklju-
čiti. Prav tako se v Raziskovalni
park vključujejo podjetja iz različ-
nih področij, ki lahko z različnimi
inovacijami in vedenji iz tehnolo-
ško transferskih procesov prido-
bijo številne odgovore.
Slika 13 – Sprejemni prostor v objektu Maxoom
Info-zabava park
V Avstriji je prvi Info-zabava
park, ki je v povezavi z ekologijo,
gospodarstvom in za obiskovalce
na nivoju trajne zabavne izku-
šnje. Na splošno je doživetje za
obiskovalce razdeljeno na več kot
30 področij z različnimi tematika-
mi o naravoslovju. Usposabljanja,
seminarji za znanstvene, kultur-
ne in gospodarske prireditve vseh
vrst in okrogle mize so prioriteta
ekološkega parka.
Na tokratnem obisku smo si ogle-
dali zgradbo, v kateri bo deloval
podjetniški park (slika 9). Zani-
miva sedemnadstropna zgradba,
ob kateri se nahaja 50 m visoko
panoramsko dvigalo pritegne po-
zornost vsakega obiskovalca. Za-
nimiv je predvsem način gradnje,
11
Društvo instalaterjev energetikov Maribor
nudi svojim članom
50 % popust
za nabavo računalniškega program za izdelavo predračunov.
Računalniški program »Win/Norm«
Slika 12 – Zelena streha
saj nobena zunanja in tudi no- Prihrani čas, denar, živce in telefonske impulze.
Program opravi vso delo pri kalkulacijah na osnovi vnesenih
tranja stena ni zidana ravno. Vse
normativov, cen materialov in urne postavke podjetja.
stene so z nagibom, razlage zakaj
tako pa žal nisem uspel dobiti.
Kako postati član društva?
Gostitelji so nas povabili še na
Napišite vaš naslov in nam ga pošljite po elektronski pošti na:
ogled parka z vožnjo s panoram-
info@instalater.si
skim dvigalom, kjer je lep razgled ali po pošti na naslov:
na celotni Ekopark (stolp ob Društvo instalaterjev energetikov Maribor
Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor
Včlanijo se lahko tudi fizične osebe, ki jih zanima področje energetike. Vsi
člani bodo brezplačno prejemali tudi strokovno revijo INSTALATER.
Članstvo v društvu je brezplačno.
poslovni zgradbi na sliki 9). Ne-
posredno ob samem objektu še
stojijo številni energijsko varčno
naravnani objekti. Zanimiv je
bil pogled na objekt v neposre-
dni bližini, ki je prekrit z zeleno Rekuperatorji in oprema za prezračevanje varčnih in
streho (slika št. 11). Tik ob njem pasivnih hiš od osnutka do zvedbe, vse na enem mestu.
Nudimo zračne in tekočinske zemeljske kolektorje za predgrevanje zraka pozimi, gibljive
stoji velika vetrnica in številni prezračevalne cevi FRS in izolirane cevi ISO PIPE. Izvajalcem nudimo svetovanje in
proizvodni objekti opremljeni s strokovno pomoč pri izvedbi prisilnega prezračevanja.
sprejemniki za fotovoltajiko. Pro-
izvodnja v teh halah je izključno
namenjena izdelavi elementov za
gradnjo pasivnih hiš. Na koncu
smo si še ogledali razstavni objekt
Maxoom (slika št. 13). Lepo
Ventilatorji: kopalniški, okenski, Grelci in sušilci: sušilci zraka,
opremljen sprejemni prostor, v
kanalski, dimniški, strešni, stropni, sušilci rok in las, električni
katerem so nameščeni številni in industrijski grelci zraka
lepo urejeni akvariji navdihnejo
slehernega obiskovalca. Na raz-
polago je bilo veliko strokovnega
materiala in za bolj detajlno raz-
Agregat d.o.o., Stanežiče 7m, 1210 LJ-Šentvid
tel.: 01 516 10 56, telefax: 01 516 10 55, gsm: +386 31 217 459,
lago so nam bili na voljo številni
e-mail: info@agregat.si, www.AGREGAT.si
strokovni delavci.
 12 Instalater December 2008
Toplotne črpalke ATLAS TERMAL
Inovativne rešitve, široka paleta izdelkov in ugodna po-
nudba. Atlas Termal predstavlja nove modele toplotnih
črpalk za ogrevanje in hlajenje
Po uspešnem vstopu znamke
Atlas Termal na slovenski trg
toplotnih črpalk, je podjetje pri-
pravilo paleto novih modelov
toplotnih črpalk za ogrevanje in
hlajenje prostorov, ki izkoriščajo
toplotne vire zrak, vodo ali ge-
otermalno energijo ter toplotno
črpalko za ogrevanje sanitarne
vode.
Sistem ZRAK / VODA
Toplotne črpalke zrak/voda so
zelo razširjenje in se zahvaljujoč
hitremu razvoju vedno pogoste-
je uporabljajo tudi za ogrevanje
objektov v hladnejših področjih.
Atlas Termal nudi toplotne črpal-
ke zrak/voda v dveh izvedbah, v
kompaktni izvedbi, kjer je celotna
naprava postavljena na prostem,
ter sistem z ločenim uparjalni-
kom, kjer je glavni del postavljen
v kotlovnici, zunanji izmenjeval-
nik pa je možno montirati na tla
ali na zid.
Kompaktno izvedbo je potrebno
povezati s sistemom ogrevanja,
pri deljeni izvedbi pa je potrebno
izvesti hladilniško povezavo med
notranjo in zunanjo enoto.
Kombinacija sodobnega Sanyo
Scroll kompresorja in velikih
uparjalnikov ter hladiva R410A
omogoča delovanje tudi pri zelo
nizkih zunanjih temperaturah.
Vse toplotne črpalke zrak/voda
imajo možnost priklopa na boj-
ler z vgrajenim kondenzatorjem.
Tako se sanitarna voda ogreva na
visoko temperaturo z viškom vro-
čih par iz kompresorja.
Sistem ZEMLJA / VODA in
VODA / VODA
Toplotne črpalke zemlja/voda in
voda/voda omogočajo zelo velike
prihranke zaradi stabilne tempe-
rature toplotnega vira (zemeljki
kolektor nad 0°C in talna voda
nad 10°C).
Tudi v teh napravah je uporablje-
no hladivo R410A, zato je možno
doseganje zelo visokih izkorist-
kov.
Posebni prenosniki ETS (tube in
shell) so odporni na usedline v
talni vodi in omogočajo stabilno
delovanje naprave skozi celotno
življenjsko dobo.
Toplotna črpalka zemlja/voda ali
voda/voda zahteva pri monta-
ži vodoinstalaterske spretnosti,
znanje hladilniške tehnike ni po-
trebno. Prav s tem namenom smo
super-grelec – kondenzator za
ogrevanje sanitarne vode vgradili
v samo napravo. Tako je potrebno
priključiti le cevi, namestiti črpal-
ke in izvesti regulacijo sistema.
 14 Instalater December 2008
Toplotna črpalka za ogrevanje
sanitarne vode
Zelo učinkovita rešitev za ogre-
vanje sanitarne vode je manjša
toplotna črpalka, nameščena na
200 l oz. 300 l bojlerju. Za ogre-
vanje sanitarne vode uporablja
toploto zraka v prostoru in obe-
nem nudi funkcijo ohlajevanja
prostorov. Tako pridobljen ohla-
jen zrak lahko tudi usmerjamo
preko prezračevalnih kanalov v
druge prostore v objektu. Tovr-
stna toplotna črpalka prihrani
približno 75% energije.
Ogrevanje sanitarne vode s
super-grelcem
Ker so toplotne črpalke v večini
primerov namenjene ogrevanju
v nizkotemperaturnem režimu,
se pri uporabniku pojavi pro-
blem dogrevanja sanitarne vode
na ustrezno visoko temperaturo.
Kot vemo, ogrevanje v režimu
talnega gretja pri 35°C ni dovolj
za sanitarno vodo, prav pri tej
temperaturi je največja nevarnost
nastanka bakterij legionele.
Zato je uporabnik prisiljen dogre-
vati sanitarno vodo na drug na-
čin, ali pa mora imeti toplotna čr-
palka posebno funkcijo ogrevanja
Kamini
Že v preteklosti si je človek zaradi
večjega ugodja ogreval prostor, v
katerem je bival. Začel je z od-
prtim ognjiščem, ki ga je kasneje
dograjeval. Tako poznamo danes
sanitarne vode, kar pa ni najbolje
za samo toplotno črpalko.
Toplotne črpalke »ATLAS TER-
MAL« nudijo posebno funkcijo
ogrevanja sanitarne vode na ve-
dno visoko temperaturo, ne glede
na temperaturni režim ogrevanja.
Tako se sanitarna voda v bojlerju
ogreva na 55°C tudi, kadar TČ de-
luje v režimu talnega gretja 35°C
in celo, kadar hladi.
V ta namen je v TČ ali pa v bojler
vgrajen poseben prenosnik – kon-
denzator, ki oddaja toploto vroče
pare iz kompresorja pri zelo viso-
ki temperaturi.
Toplotne črpalke pokrivajo
od 90 do 100% energijskih
potreb objekta
Sistem ogrevanja s toplotno čr-
palko je navadno zasnovan tako,
da pokriva energijske potrebe
objekta v celoti ali pa delno. De-
lež pokritja je odvisen od toplotne
izolacije objekta, načina ogreva-
nja in izvora toplote za toplotno
črpalko.
Sistem voda/voda ali zemlja/
voda lahko pokriva do 100% to-
plotne potrebe objekta tudi pri
slabši izolaciji in radiatorskem
več vrst peči, s katerimi je mogoče
prostor ogrevati.
Zaradi vse večjega prodora so-
dobnih sistemov centralnega
ogrevanja smo iz dneva v dan pri-
ča, kako se stare, klasične peči vse
bolj odmikajo.
Zaradi vse večje nostalgije po
starem in lepem pa si vedno več
ljudi vgrajuje kamine, predvsem
takšne, ki se s svojim lepim vi-
dezom vklapljajo v lepo urejene
prostore.
Stroški za izdelavo kamina so
relativno nizki, vendar pa zahte-
va upravljanje s kaminom veliko
dela.
ogrevanju, saj je temperatura
toplotnega vira stalna in relativ-
no visoka (+10°C talna voda in
+2°C zemeljski kolektor). Sistem
zrak/voda pa najbolj racionalno
deluje v dobro izoliranih objektih
z nizkotemperaturnim režimom
ogrevanja. Tako je zagotovljeno
pokrivanje toplotnih potreb tudi
pri zelo nizkih temperaturah,
okoli -15°C.
V slabše izoliranem objektu se
sistem zrak/voda dimenzionira
tako, da pokriva toplotne potrebe
do zunanje temperature -5°C. V
praksi je to nad 90% ogrevalne
sezone.
Široka paleta izdelkov vedno
na voljo po ugodni ceni
Podjetje Atlas iz Celja, kot uvo-
znik vedno drži na zalogi zado-
stne količine toplotnih črpalk
vseh vrst in nudi kupcem hitro
dobavo, visok nivo storitve, stro-
kovno svetovanje, kakovostno
tehnično podporo in jamstvo za
brezhibno delovanje izdelkov.
Monterjem pa dostop do znanja,
rezervnih delov, inovacij ter ve-
dno ugodne ponudbe ter svetova-
nje pri izbiri modela, podporo pri
montaži in zagonu ter podporo
pri servisiranju.
Yasin Jodeh
Atlas Trading d.o.o.
www.atlas-trading.si
info@atlas-trading.si
080 20 65
December 2008 Instalater
Zamenjava ogrevalne naprave
Ogrevalno napravo večstano-
vanjske ali enodružinske hiše, ki
je bila vgrajena pred več leti je
potrebno sanirati ali v celoti za-
menjati s takšno, ki je sam svoj
energetski proizvajalec. To pa ni
vedno najboljša rešitev in tudi
ne okolju prijazna rešitev. Danes
lahko izbiramo med številnimi
ogrevalnimi sistemi. Ti delujejo
z različnimi energijskimi viri z
okolju prijazno energijo, ki posta-
jajo, tendenciozno in dolgoročno
gledano v primerjavi s kurilnim
oljem in zemeljskim plinom, vse
bolj konkurenčni. Vsekakor se
izplača pred zamenjavo ogreval-
nega sistema napraviti različne
primerjave.
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka deluje v povpre-
čju z dvema tretjinama toplote iz
okolja in z eno tretjino električne
energije.
Toploto iz zraka, zemlje, vode ali
odpadne vode industrijskih pro-
cesov, lahko uporabimo za ogre-
vanje zgradb ali za pripravo tople
vode. S pomočjo toplotne črpalke
povišamo temperaturo, ki je po-
trebna za ogrevanje stanovanja
Slika 1: Toplotna črpalka, ki koristi toploto iz okolja
ali tople vode. Da to dosežemo,
potrebuje električno energijo (1/3
energije).
Različni energijski izvori zagota-
vljajo različne izkoristke. Tako se
na primer poraba odpadne toplo-
te v industriji izkaže za zelo go-
spodarno. Nekaj manj učinkovito
je koriščenje zemeljske toplote (s
pomočjo zemeljskih sond), in to-
plote dobljene iz podtalnice in po-
vršinskih voda. Toplota dobljena
iz zunanjega zraka ima najnižji
izkoristek. V načelu velja: manjša
kot je temperaturna razlika med
izvorom toplote in potrebno ogre-
valno temperaturo, toliko učinko-
vitejše je ogrevanje.
S toplotno črpalko v nekaterih
primerih zagotovimo celotno
potrebno toploto za ogrevanje in
pripravo tople vode, tako da ne
potrebujemo niti rezervoarja za
gorivo, niti dodatne peči in dimni-
ka za ogrevanje.
Kateri pogoji morajo biti izpol-
njeni, da lahko vgradimo toplo-
tno črpalko?
))Toplotne črpalke so predvsem
učinkovite, če je zgradba zelo
dobro toplotno izolirana in če
ogrevalni sistem obratuje z niz-
kotemperaturnim režimom.
))Toplotna črpalka mora biti pri-
lagojena ogrevalnemu sistemu.
Zato je obvezno pred vgradnjo
toplotne črpalke in ogrevalnega
sistema izdelati projekt, ki je
skladen z zahtevami po med-
narodnih smernicah D-A-CH.
))Pri vgradnji toplotne črpalke,
ki koristi toploto iz vode, je
potrebno predhodno pridobiti
koncesijo za njeno uporabo.
Daljinsko ogrevanje
Daljinsko ogrevanje deluje kot ve-
lika naprava za centralno ogreva-
nje, saj preko razdelilnega omrež-
ja oskrbujejo številne objekte ali
stanovanjska naselja s toplo vodo
za ogrevanje in sanitarno vodo.
Daljinska ogrevanja so najbolj
razširjena v mestih ali v strnje-
nih naseljih, kjer je na relativno
majhnem območju veliko število
stanovanjskih zgradb. Ena izmed
možnosti pridobivanja toplote,
potrebne za daljinsko ogrevanje
je sežiganje smeti (slika 2).
Manjši sistemi daljinskega ogre-
vanja lahko delujejo s toploto iz
velikih ogrevalnih naprav ali s
pomočjo odpadne toplote, ki se
sprošča v različnih industrijskih
proizvodnjah, na primer odpadne
tople vode, dimnih plinov itd.
Kateri pogoji morajo biti izpol-
njeni, da se lahko priključimo na
daljinsko ogrevanje?
))Osnova za dobavo toplote je
predhodno sklenjena pogodba
15
o dobavi toplote, ki jo skleneta
naročnik in dobavitelj. Pogod-
ba določa pravila in pogoje o
dobavi toplotne energije. V
pogodbi so tudi točno določeni
tehnični pogoji dobave.
))Za priključek na cevni razvod,
predajno postajo in za toplotni
izmenjevalec mora biti zagoto-
vljen dovolj velik prostor v sta-
novanjskem objektu. Prostor,
ki smo ga potrebovali za oljni
rezervoar ali kurilnico lahko
uporabimo za druge namene.
Ogrevanje z lesom
Drva spadajo med energent, ki je
nevtralen na CO2. Drva lahko kot
energent koristimo na številne
načine.
Les je s CO2 nevtralen energent,
ker je pri rasti vezan na veliko
CO2, ki se pri izgorevanju ali
trohnenju ponovno sprošča. Na
tržišču je danes na razpolago veli-
ko število ogrevalnih sistemov, ki
omogočajo kurjenje z lesom, na
primer kaminska peč. V velikih
Slika 2: Sežigalnica smeti na Dunaju
ogrevalnih sistemih, na primer v
povezavi z ogrevanjem, se lahko
lesni sekanci uporabljajo nepo-
sredno dobavljeni iz gozda.
Primerjavo cen in prihrankov
energije za ogrevanje različnih
energentov prikazuje slika 3.
Za eno in več družinske hiše se
priporoča za ogrevanje uporaba
pelet. S peleti lahko ogrevamo s
popolno avtomatiko in za delo-
 16 Instalater December 2008
Slika 3: Ogrevanje s peleti je prihranek energije in denarja
vanje ne potrebujemo veliko dela.
Lesni peleti so izdelani iz stisnje-
nih ostankov žaganja in ne vsebu-
jejo nobenih dodatkov. Ogrevanje
s peleti je dobra alternativa, če
moramo zamenjati ogrevanje z
kurilnim oljem (v prostor za ku-
rilno olje lahko vgradimo silos
za shranjevanje peletov). Vsak
ogrevalni sistem je mogoče kom-
binirati tudi s solarno napravo.
Seveda pa je ogrevanje s peleti
zelo konkurenčno v primerjavi
z ogrevanjem s kurilnim oljem,
zemeljskim plinom ali toplotno
črpalko.
Kateri pogoji morajo biti izpol-
njeni, da lahko vgradimo ogreval-
no napravo za kurjenje s peleti?
))Toplotni priključek za ogre-
vanje s peleti je smiseln samo,
kadar je zagotovljena nabava
peletov.
))Na razpolago mora biti dovolj
prostora za ogrevalni kotel in
Slika 4: Izkoristki sončne energije v mesecih leta
shrambo peletov. Prostor, ki
ga potrebujemo za ogrevanje
s peleti je primerljive velikosti
z ogrevanjem s kurilnim oljem.
))Izvedbo projekta je potrebno
naročiti pri strokovnjaku s tega
področja ogrevalne tehnike.
Sončna energija
Sonce nam pošilja prijazno ener-
gijo direktno v hišo. Ogrevalna
naprava v stanovanjski hiši ne
ogreva samo bivalnih prostorov,
temveč omogoča tudi pripravo
tople vode. Energijo, potrebno
za toplo vodo, lahko dobimo
direktno od sonca. V poletnem
obdobju lahko sanitarno vodo se-
grevamo s pomočjo sončnih zbi-
ralnikov, v prehodnih obdobjih,
predvsem za namene ogrevanja
stanovanjskih prostorov pa jo
moramo še »samo dogreti «. V ve-
likih stanovanjskih zgradbah lah-
ko na ta način zagotovimo skoraj
polovico energije, ki jo potrebu-
jemo za pripravo tople sanitarne
vode, in s tem znatno zmanjšamo
odvajanje škodljivih emisij in CO2
v okolje.
Kakšne so možnosti oziroma iz-
koristki sončne energije za pripra-
vo tople sanitarne vode prikazuje
slika 4.
Solarno energijo lahko v cilju
zmanjšanja porabe energije upo-
rabimo za namene talnega ogre-
vanja ali kot dopolnilo ogrevanja
z radiatorjem. Amortizacija solar-
ne naprave za ogrevanje sanitarne
tople vode se z ozirom na investi-
cijski vložek, in zaradi nenehnega
draženja energije lahko relativno
hitro obrestuje. V razvitejših in
energetsko razgledanih državah
se daje takšni vgradnji vse večja
podpora in denarni prispevek.
Kateri pogoji morajo biti izpol-
njeni, da lahko vgradimo solarno
napravo?
))Potrebna je dovolj velika ravna
streha ali streha z določenim
naklonom, obrnjena na jug, ju-
gozahod ali jugovzhod.
))Potreben je prostor za sončne
zbiralnike, približno en kva-
dratni meter na osebo, velja za
solarno ogrevanje v večstano-
vanjskih objektih ali pa štiri do
pet kvadratnih metrov na go-
spodinjstvo.
))Potrebujemo prostor za name-
stitev večjega sončnega toplo-
tnega hranilnika in za cevno
povezavo med sončnimi zbiral-
niki in cevno instalacijo.
Fosilna goriva: Zemeljski plin
in kurilno olje
Pri izgorevanju zemeljskega pli-
na in kurilnega olja nastaja CO2,
zato je varčevanje brezpogojno
potrebno.
Pri izgorevanju kurilnega olja ali
zemeljskega plina nastaja CO2, ki
bistveno vpliva na onesnaženje
okolja oziroma klimo. Zaloga ze-
Slika 5: Plinski rezervoar
meljskega plina in nafte so ome-
jene, vendar kljub povpraševanju
cene posledično iz leta v leto na-
raščajo.
Transport nafte se v glavnem vrši
z ladjami in po železnicah, med-
tem ko se transport plina v glav-
nem vrši po dolgih cevnih nape-
ljavah direktno do porabnika ali
do plinskih rezervoarjev (slika 5).
Vse to pa je lahko zaradi nesreče
ali puščanja instalacije dodatna
nevarnost za naše okolje. Nafta in
plin sta dragoceni surovini in zato
ne smeta biti prvenstveno name-
njeni za ogrevanje. Zato je prav,
preden se odločimo za ogrevalni
sistem s kurilnim oljem ali pli-
December 2008 Instalater
nom, da raziščemo možnost ogre-
vanja z obnovljivimi viri energije.
Odločitev za obnovljivi vir je za-
gotovo najboljša odločitev. V koli-
kor se odločimo za fosilno gorivo,
ima zemeljski plin, v primerjavi s
kurilnim oljem, veliko ekološko
prednost.
Zemeljski plin proizvaja manj
CO2 kot kurilno olje.
Na osnovi kemijske sestave se
sproščajo pri izgorevanju zemelj-
skega plina manjše količine CO2
kot pri kurilnem olju. Najboljša
rešitev je torej vgradnja konden-
zacijskega kotla. V kolikor je
ogrevalni sistem pravilno določen
in reguliran, lahko znaša letni
prihranek tudi do 10 procentov
potrebne energije. Zemeljski plin
je primeren tudi za kogeneracijo,
kjer lahko istočasno zagotovimo
proizvodnjo toplote in električne
energije.
Kateri pogoji morajo biti izpol-
njeni, da lahko ogrevanje pri-
ključimo na omrežje zemeljskega
plina?
))V hišo ali vsaj po cesti mora
biti speljana plinska napeljava.
))Od distributerja mora biti za-
gotovljena dobava plina.
))Načrt in izvedba morata biti
prepuščena kvalificiranemu
strokovnjaku.
Kurilno olje je še vedno najpo-
gosteje uporabljen energent. Do
prve energetske krize je kurilno
olje veljalo kot cenovno najugo-
dnejši energent in je imelo tudi
številne druge prednosti, lahko
shranjevanje in visoko energij-
sko vrednost. Politični dogodki v
državah izvoznicah in problemi
s transporti imajo velik vpliv na
spreminjanje cene nafte. Pri od-
ločitvi za vgradnjo ogrevalnega
sistema z ogrevanjem na kurilno
olje se priporoča uporaba kon-
denzacijskega oljnega kotla. S
pravilno vgradnjo in dobro regu-
lacijo lahko letno prihranimo šest
do deset odstotkov goriva. Vse
bolj se tudi priporoča uporaba
ekološkega kurilnega olja, ki vse-
buje malo žvepla.
Na sliki 7 je vidna primerjava
gibanja cen kurilnega olja v pri-
merjavi z zemeljskim plinom in
elektriko.
Kateri pogoji morajo biti izpol-
njeni, da lahko ogrevamo s kuril-
nim oljem?
))Rezervoar kurilnega olja mora
imeti ustrezne dimenzije in biti
Slika 6: Kurilno olje in primerjava cen, plin - olje
vgrajen tako, da ne more priti
do izliva v podtalnico.
))Skladišča z nevarnimi teko-
činami, ki ogrožajo podtalno
vodo, morajo odgovarjati pred-
pisom in biti pregledane.
Zamenjava ogrevalnega
sistema
Opis postopka:
Zamenjava centralnega ogre-
vanja spada med težja opravila,
zato je prav, da ukrepamo korak
za korakom:
Prvič:
Vzeti si moramo dovolj časa in
razmisliti o številnih variantah
za izbiro sistema. Pridobiti več
Slika 7: Kurilno olje in rast cen
ponudnikov in narediti dobro
primerjavo. Razdeliti časovno
posamezne faze dela, saj lahko
obnova traja tudi do več mesecev.
Drugič: Izbira toplotne izolacija
Načeloma velja, preden se odlo-
čimo za zamenjavo sistema mo-
ramo zagotoviti, da bo po obnovi
poraba energije v zgradbi kolikor
je mogoče znižana, zato je nujno
potrebno izvesti dobro toplotno
izolacijo fasade, kletne plošče,
oziroma vseh gradbenih elemen-
tov, vključno z vgradnjo oken
s toplotno izolacijskimi stekli.
Dobra toplotna izolacija prinese
veliko, saj je z zmanjšanimi to-
plotnimi izgubami potrebna tudi
manjša ogrevalna naprava, ki za-
gotavlja manjšo porabo goriva in
izpolnjuje zahteve za pridobitev
energetske izkaznice. Energijska
izkaznica zagotavlja zgradbo s
termično kvalitetnim ovojem.
Energijska izkaznica pove, koliko
energije na kvadratni meter na
leto porabimo za ogrevanje.
Tretjič: Glede izbire energenta se
posvetovati s strokovnjakom
Najboljša odločitev je zagotovo,
da obstoječo napravo zamenja-
mo z enakim ogrevalnim ener-
gentom. Vsekakor pa pomeni da
premislimo tudi na alternativo in
morebiti preidemo na zamenjavo
in se odločimo za vgradnjo siste-
ma z obnovljivim virom energije,
s katerim bomo istočasno tudi
manj obremenjevali okolje. K na-
črtovanju je potrebno pritegniti
izkušenega strokovnjaka, najbo-
lje je strokovnjaka za projektira-
nje hišne tehnike ali energetskega
svetovalca. Strokovnjaku je treba
nuditi dovolj informacij, da bo
lahko našel pravo rešitev.
17
Četrtič: Uporaba okolju prijazne
tehnologije
Poleg izbire energenta, se lahko
srečamo še s številnimi drugimi
ukrepi, da najdemo pravo rešitev:
))Izbrati je potrebno ogrevalni
sistem, ki bo istočasno zagota-
vljal ogrevanje in pripravo tople
vode.
)) Izračun potrebne moči ogre-
valne naprave je naloga, ki jo
moramo zaupati strokovnjaku.
Pri izbiri novega sistema ne
smemo dodati rezerve. Potreb-
na izračunana moč naprave
ima zadovoljivo moč, da lahko
zadovolji potrebe po ogrevanju
in pripravi tople vode.
))Vgraditi je potrebno sodobno
obtočno črpalko, saj le ta pri-
hrani veliko električne energije,
v primerjavi s črpalkami, ki so
bile izdelane pred letom 1990.
))K ogrevalnim telesom je po-
trebno obvezno vgraditi termo-
statske ventile, da lahko stano-
valci regulirajo temperaturo v
prostoru. Individualna regula-
cija bo do leta 2010 postala ob-
vezna po številnih regijah.
Petič: Ponudba za vgradnjo in
pričakovana podaljšana garancija
Pred izvedbo obnove ali zame-
njave ogrevalnega sistema je po-
trebno pridobiti več ponudb in
skleniti pogodbo za izvedbo del.
V ponudbi mora vsak izvajalec
opisati izvedbo del z vrsto mate-
rialov, ki jih bo vgradil in tehnično
uporabnost del, ki jih bo izvedel
na »ključ«. Od izvajalca je po-
trebno skupaj s ponudbo zahte-
vati tudi rok garancije. Številna
podjetja, oziroma proizvajalci
kvalitetnih energetskih naprav, ki
s svojimi kooperanti organizirajo
izobraževanje, dajejo podaljšano
garancijsko dobo tudi do deset
let.
Šestič: Vgradnja, nastavitev in
poskusno delovanje; Preden prič-
ne ogrevalna naprava obratovati,
moramo predhodno opraviti tlač-
ni preizkus in nastavitev. Izvajal-
sko podjetje mora pred predajo
opravljenih del izdelati obratoval-
na navodila za delovanje. Seve-
da pa mora izvajalsko podjetje v
garancijskem obdobju poskrbeti
za redno servisiranje in za optimi-
ranje ogrevalnega sistema.
 18 Instalater December 2008

Instalacije in ogrevalni sistemi

V času sodobne tehnologije je pri gradnji eno ali dvodru- V preglednici 1 so prikazane in- ))Na ekološki način dobljena
žinske hiše na voljo veliko zahtevnih ogrevalnih sistemov, stalacije in dimenzije cevi verti- električna energija za posame-
kalnih razvodov: zna gospodinjstva
ki se po potrebi lahko tudi medsebojno povezujejo.
))Fotovoltaika
Na sliki 1 je prikazan vertikalni ))Toplotne črpalke
jašek, v katerega so nameščeni vsi ))Ogrevanje z lesnimi peleti
potrebni cevni razvodi. ))Kaminske peči

Slika 1: Jašek za cevne razvode

Pri številnih gradnjah stanovanj-
skih objektov z različnimi sta-
novanjskimi enotami in vedno
večjimi površinami je še posebej
pomembna izvedba etažnega
ogrevalnega sistema. Vse po-
membnejša je regulacija, ki je
sicer pomembna pri centralni
oskrbi toplote. Priporočljiva je
tudi za individualno uporabo
stanovanjske enote, saj ima velik
vpliv na varčevanje energije, kajti
računi za porabljeno energijo so
vse višji.
V ta namen se v vsaki stano-
vanjski enoti vgradi razdelilnik
za predtok in povratni tok ogre-
valnega sistema, na katerem so
vgrajeni regulacijski ventili za
regulacijo toplote v posameznih
prostorih. Prostore lahko ogreva-
Preglednica 1: Vrste instalacij in dimenzije
Vrsta instalacije
Za centralno sesanje prahu
Odtočna kanalizacija
Za prezračevanje
Odtoki za odpadno vodo
Razvod za pitno vodo po etaži
Za toplo vodo
Predtok in povratni tok za ogrevalni sistem
Razvod za solarno ogrevanje
Za električno instalacijo (jaki tok)
Za telekomunikacijski sistem
mo z radiatorji, konvektorji ali s
talnim oziroma stenskim ogreva-
njem.
Področje, ki ga lahko ime-
nujemo »Moderna hišna
tehnika« delimo na tri dele:
1. Hišne instalacije
Prvo poglavje obravnava naprave
in aparate, ki so narejeni tako, da
nam omogočajo udobno življenje
v hiši in so enostavno oblikovani:
))udobno prezračevanje,
))pitna voda,
))priprava tople vode,
))sanitarne instalacije,
))uporaba deževnice,
))naprava za centralno sesanje
prahu,
))energijsko varčne hišne na-
prave.
dimenzija
1 x 44 mm
1 x 100 mm
2 x 160 mm
1 x 250 mm
2 x 25 mm
2 x 25 mm
2 x 25 mm
2 x 25 mm
/
/ brezplačen vir energije
Slika 2: Cevni razvodi za različne načine ogrevanja
Legenda:
RP - Raztezna posoda
PP - Polnilno praznilna pipa
OV - Odzračevalni ventil
ZV - Zaporni ventil
TO - Talno ogrevanje
PR - Ploščati radiatorji
KR - Klasični radiatorji (v
različnih oblikah)
PV - Povratni vod ogrevanja
P - Predtok ogrevanja
OK - Ogrevalni kotel (proizva-
jalec toplote)
VV - Varnostni ventil
VK - Vgradni konvektor
OČ - Obtočna črpalka
PrV - Prelivni ventil
R - Razdelilnik
MT - Merilec toplote
2. Energija v hiši
Drugo poglavje obravnava reši-
tve, ki zbirajo potrebno energijo
za ogrevanje prostorov in proi-
zvodnjo tople vode:
))Sončna energija – neizčrpen in
))Lončene peči
))Kotli na uplinjanje lesa
))Ogrevanja z lesnimi sekanci
))Daljinska ogrevanja
))Zemeljski plin
))Utekočinjeni naftni plin
))Direktno električno ogrevanje
3. Nizko temperaturni ogrevalni
sistemi
V tretjem oziroma v zadnjem delu
se obravnavajo učinkoviti ogre-
valni sistemi, še posebej stenska
in talna ogrevanja za ogrevanje
prostorov v stanovanjskih hišah.
Po hišah so speljani številni insta-
lacijski vodi, ki potekajo od kleti
in delno do podstrešja. Zato arhi-
tekti in projektanti hišnih insta-
lacij predlagajo, da so prostori z
vodovodno napeljavo razvrščeni
eden nad drugim.
Na sliki 2 je prikazan toplovodni
dvocevni ogrevalni sitem za delo-
vanje z obtočno črpalko, etažna
December 2008 Instalater
razdelitev za individualno stano-
vanjsko ogrevanje in različni pri-
meri ogrevalnih sistemov.
Prednosti ogrevalnih sistemov s
toplo vodo:
))enostavno rokovanje in ugo-
dno počutje,
))enostavna regulacija z možno-
stjo spremembe temperature
Slika 3: Transparentna toplotna izolacija
vode,
))ugodna prostorska klima zara-
di nizke temperature ogreval-
nega telesa,
))velika varnost delovanja ogre-
valnega sistema zaradi relativ-
no nizke temperature ogreval-
nega medija,
))relativno majhna korozija in
))dolga življenjska doba.
Za transport ogrevalnega medija
se vgrajujejo jeklene cevi in za
manjše dimenzije cevi iz bakra,
mehkega jekla in plastike. Za
talna in stenska ogrevanja se veči-
noma uporabljajo cevi iz plastič-
nih mas, ki so primerne za nizko
temperaturne sisteme. Na sliki
3 je prikazana shema delovanja
19
transparentne toplotne izolacije.
Preden se odločimo za vgradnjo
ogrevalnega sistema, je potrebno
predhodno dobro preveriti vse
možnosti. Potrebno je preveriti
toplotne izgube in izrabiti sevanje
sonca za pridobivanje dodatne to-
plotne energije. In kako pripraviti
omenjeno?
Potrebno je, da zgradbo dobro to-
plotno izoliramo. Vgraditi mora-
mo ogrevalno napravo z bistveno
manjšo močjo, kot so se vgrajeva-
le predhodno, ali kot je bila vgra-
jena pred sanacijo objekta. Nekje
med 5 in do maksimalno 12 kW
močan ogrevalni kotel, vključno s
pripravo tople vode, zadostuje za
ogrevanje stanovanjske površine
od 100 do 150 m2.
Prav tako je potrebno manjše po-
vršine določiti tudi pri ogrevalnih
telesih, pri čemer je treba upošte-
vati nizko temperaturni režim,
ki omogoča dodatne prihranke
energije.
 20 Instalater December 2008

Izdelava cevnih lokov

Nove cevi oziroma cevni loki iz plastike, bakra in drugih
surovin vse bolj izpodrivajo cevne instalacije iz jeklenih
cevi. Toda, še vedno je potrebno, in še kar nekaj časa bo
tako, da bo potrebno določene cevne razvode izvajati s
trdnejšimi materiali. Zato je prav, da ohranjamo znanje,
ki je še ne dolgo tega veljalo za prepotrebno.

Cevni lok paralelne instalacije 2. Nazaj od točke M izmerimo

Kadar vgrajujemo cevni razvod
z več vzporedno vodenimi cevmi
eno poleg druge, se skoraj vedno
soočamo z istim vprašanjem,
kako cevni razvod izvesti?
in zarišemo potrebno dolžino ter
vzamemo točko a kot začetek
polmera.
3. Od začetne točke a, ki šteje za
začetek upogiba loka, se zariše

Enačba 1
Skoraj vedno pa ostaja isti od- skupna dolžina, ki je potrebna za
govor, četudi so cevi enakega ali upogib loka. Določi se s pomočjo
različnega preseka, in sicer: enačbe 1.

a.) Če se odločimo, da so na vseh
ceveh enaki upogibni polmeri,
nastane med loki relativno velik
razmik, kar je lahko na videz tudi
moteče (slika 1).
b.) V kolikor pa želimo, da so cevi
speljane paralelno tudi v zavojih,
moramo izvesti različno velike
polmere (slika 2).
Izvedba cevnega loka z ena-
kim upogibnim polmerom
Pri obravnavanem primeru slika
1 zarišemo mero za cevni razmik
120 mm in upogibni polmer 100
mm.
Nato nadaljujemo po sledečem
primeru:
Cev I
1. Na steno ležeče cevi zarišemo
želeno mero in jo označimo kot
točko M.
Cev II
1. Pri zarisovanju naslednje daljše
cevi II na želeno mero in z istim
razmikom 120 mm, prenesemo
točko M na cev II.
2. Od točke M merimo polmer
r nazaj, tako določimo začetek
upogiba. Iz točke a zarišemo dol-
žino upogiba. Določi se s pomo-
čjo enačbe 2.
Cev III
1. Če želimo podaljšati polmer na
želeno mero in obdržati enak raz-
mik, izvedemo to enako kot pri
opisanem primeru za cev II.
2. Od točke M merimo polmer
vedno nazaj in prenesemo znano
dolžino na začetek dolžine loka
za upogib.
Pri tem postopku dobimo vse
cevne loke z enakim upogibnim
Slika 1: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in enakem
polmerom in enake dolžine upo-
gibov. Točka M in začetna upo-
gibna točka a na cevi sta skupaj s
cevnim razmikom vrinjeni druga
proti drugi.
Cevni loki z enakim izhodi-
ščem polmera
Cevni razvod lahko izvedemo
tudi z vzporednimi cevnimi loki,
kot je prikazano na sliki 2.
Pri takšnih izvedbah imajo cev-
ni loki isto središčno točko in
odgovarjajočo ustrezno dolžino
polmera.
Polmer in dolžina loka se za vsak
lok izračuna drugače.
polmeru cevnega loka
Cev I
Izračun želene mere in s tem toč-
ke M:
Začetek cevi do kota stene: 180 mm
Razdalja cevi I od zidu: 120 mm
Želena mera do sredine cevi : 300 mm
Za cev I je upogibni polmer r =
100 mm. Dolžina upogiba se zari-
še kot je prikazano na sliki 1.
Enačba 3
Cev II
Želena mera je za cevni razmik
daljša, in znaša:
300 + 120 = 420 mm.
Upogibni polmer znaša:
100 + 120 = 220 mm.

Enačba 2 Enačba 4
December 2008 Instalater 21

Enačba 5
Dolžino upogiba loka lahko izra- V praksi ima zaradi enostavnejše
čunamo z enačbo 3. izvedbe prednost prvi primer.

Cev III Cevni loki iz drugega primera so

Mera cevnega razmika znaša:
420 + 120 = 540 mm
upogibnega polmera pa:
220 + 120 = 340 mm.
Dolžina upogiba polmera
Kot je videti na sliki 2, je pri vseh
ceveh začetek upogiba a na enaki
višini. Pri zarisovanju loka za cev
I ugotovimo, da se lok začne v
točki a in da se dolžina upogiba
za naslednjo cev prenese od tu, ne
da bi se najprej določila točka M.
na oko videti lepši, vendar jih je
veliko težje izdelati in se izvajajo
le do premera cevi Ø32.
Večje dimenzije se izvajajo z varil-
nimi loki. Pri izdelavi lokov z po-
daljšanim polmerom je najbolje
opraviti s pomočjo pločevinaste
šablone, ki jo položimo v notranji
del loka.
Pri izdelavi velikih radiusov je
najbolje, da se lok zariše s pomo-
čjo vrvice in krede na tla.
Ivo Klevže Slika 2: Sprememba smeri pri paralelni instalaciji in pri enaki upogibni točki

Društvo instalaterjev energetikov Maribor

Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: +386 2 320 13 10; nastja@klevze.si

PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani/a __________________________________________________________________
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: ___________________________________________________________________________________________________________

Izobrazba: _______________________________________________________________________________________________________________

Delovno področje: ________________________________________________________________________________________________________

Organizacija: _____________________________________________________________________________________________________________

Telefon: __________________________________________________________________________________________________________________

Naslov: __________________________________________________________________________________________________________________

Elektronski naslov: ________________________________________________________________________________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medse-
bojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/
članica.

____________________________ ____________________________
Datum: Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

 22 Instalater December 2008

Pojem – energijski prihranki

Energijski prihranek je za graditelje hiš že dolgo časa ena
izmed najaktualnejših tem, in vse bolj uvaja energijsko
primerljive dodatne aktivnosti za prihranke na tem po-
dročju. Vendar pa moramo omeniti, da je graditeljem hiš
pogosto zelo težko razumeti številne pojme, ki so vezani
na gradnjo hiš. Vprašamo se lahko, le koliko jih natančno
ve, kaj je nizkoenergijska hiša, kdaj je individualna hiša
nizkoenergijska ali pasivna, in kaj pomeni pojem U-vre-
dnost.

Letne toplotne potrebe tudi vse dobitke, ki so seštevek

Pojem letna potreba pomeni
količino toplote, potrebna med
ogrevalno sezono, da ogrejemo
bivalne prostore na želeno tem-
peraturo.
Merimo jo z letno toplotno potre-
bo v kilovatnih urah na kvadratni
meter (kWh/m2a).
Pri ugotavljanju potreb ne smemo
upoštevati samo toplotnih izgub,
ki se izgubljajo skozi zunanje zi-
dove in s prezračevanjem prosto-
rov, temveč moramo upoštevati
sončnega sevanja skozi okna in
oddaje toplote ljudi, ki bivajo v
prostorih. Primer toplotnih do-
bitkov oziroma prehoda toplote
skozi toplotno izolacijsko steklo
prikazuje slika 1.
Potrebe primarne energije
Pri določanju primarne energije
za ogrevanje hiš, za pripravo to-
ple vode in električne energije,
moramo upoštevati tudi izgube,
ki nastanejo pri izgorevanju, vse
do transporta goriva do objekta.

Slika 2: Nizko energijska hiša: energijske potrebe za prezračevanje

Pri določanju energijskih potreb
za stanovanjske zgradbe množi-
mo s faktorjem primarne energije,
ki znaša pri kurjenju z lesom 0,2,
pri kurilnem olju in plinu 1,1 in
pri električni energiji 3.
Delež vseh dejavnikov, ki pri-
spevajo k energijskim potrebam
nizkoenergijske hiše prikazuje
slika 2.
Pasivna hiša

To pomeni, da ima z lesom ogre- Pri pasivni hiši se soočimo z dobro

Slika 1: Toplotno izolacijsko steklo
vana hiša veliko manjšo potrebo
po primarni energiji kot če je
ogrevana s kurilnim oljem ali z
električno energijo.
Nizkoenergijska hiša
Že pri uvajanju zahtev za ener-
gijsko varčevanje je postala nizko
energijska hiša zakoniti standard
v novogradnjah. Letne toplotne
potrebe smejo znašati do 70 kWh/
m2a in se ne smejo prekoračiti.
To dosežemo z dobro toplotno
izolacijo zgradbe, zračno te-
snostjo, dobrimi toplotno izo-
lacijskimi okni, s kontroliranim
prezračevanjem in zmanjšanjem
oziroma preprečitvijo nastanka
toplotnih mostov.
prostorsko klimo brez aktivnega
ogrevanja in klimatske naprave.
Maksimalna toplotna potreba
znaša 15 kWh/m2a in predstavlja
80 odstotkov vseh letnih energij-
skih potreb dosegljivih znotraj
nizkoenergijske hiše, in celo več
kot 90 procentov znotraj konven-
cionalno grajene hiše.
Seveda pa vse to ne sme vplivati
na povečanje porabe električne
energije, kamor spada tudi pripra-
va tople vode in hišna električna
energija, ki sme letno znašati za
m2 stanovanjske površine največ
do 120 kWh.
Vse navedene vrednosti lahko
dosežemo le, če dosledno upo-
števamo dva osnovna pogoja: da
December 2008 Instalater 23

zmanjšamo toplotne izgube in skupna količina zraka v eni uri iz-

optimiramo toplotne dobitke. menjati od 1,5 do trikrat.

Zračna tesnost U-vrednost

V uredbah o energijskih prihran- U-vrednost pove, koliko toplotne

kih zasledimo tudi pojem zračna
tesnost v stanovanjskih hišah.
Zračno tesnost ugotavljamo s
tako imenovanim Blower-Door-
Testom, tako da s pomočjo ven-
tilatorja ustvarimo v notranjosti
zgradbe podtlak in s pomočjo po-
sebnega instrumenta preverimo
pretok zraka.
energije uhaja skozi gradbeni ele-
ment velikosti 1 m2, če znaša tem-
peraturna razlika 1°.
Čim nižja je U-vrednost, tem bolj-
ša je toplotna izolacija in posle-
dično tudi večji prihranek energi-
je. U-vrednost označujemo z Wati
na kvadratni meter Kelvina (W/
m2K).

Izmenjava zraka v hišah brez Dobra U-vrednost za streho

prezračevalne naprave sme imeti
z maksimalno vrednostjo 3, pri
hišah s prezračevalno napravo
pa vrednost ne sme prekoračiti
vrednost števila 1,5. To pomeni,
da se pri slabšem pretoku zraka,
kot je bil simuliran na testu, sme
znaša okoli 0,2 W/m2K, zunanje
stene in stene proti neogrevanem
prostoru 0,35 W/ m2K, za kvali-
tetno toplotno zaščitno okno od
0,8 : 1,1 W/m2K in na primer za
klasični opečni zidak debeline 37
cm 0,52 W/m2K. Slika 3 - U-vrednost

Za ogrevanje na leto do 60 EUR prihranka

Pri uporabi plinske ogrevalne na-
prave starejše izvedbe lahko zna-
ša strošek na leto samo za vzdr-
ževanje vžigalnega plamena tudi
do 60 EUR in več. K dodatnim
stroškom pa prispevajo še slabo
Slika 1: Sodobna plinska ogrevalna naprava brez
tesnjena okna, vrata, slabo izoli-
rani cevni razvodi in nestrokovno
vgrajena grelna telesa, ki zaradi
neprimerne namestitve, najpogo-
steje pred zavesami, predstavlja-
jo velik dodaten strošek porabe
vzdrževalnega plamena v prerezu
energije, ki znašajo tudi do 10 %
in več na sezono.
Veliko stroškov za ogrevanje
lahko zmanjšamo tako da:
))Zastarele plinske ogrevalne
naprave z vzdrževalnim plame-
nom, ki porabijo na leto tudi
do 100 kubičnih metrov več
plina, nadomestimo z zame-
njavo z modernimi plinskimi
napravami brez vzdrževalnega
plamena.
Neprimerno ogrevanje, ki pred-
stavlja velik strošek, na primer
ogrevanje s kamnito ploščo ali
oljnim radiatorjem, ki potrebuje-
jo dolgi čas za segrevanje prosto-
ra, zamenjamo z učinkovitejšimi
ogrevalnimi sistemi. V praksi se
pogosto uporabljajo le cenovno
ugodne ogrevalne naprave, ki pa
potrebujejo za ogretje prostora na
želeno temperaturo veliko časa,
zato številni strokovnjaki priporo-
čajo vgradnjo časovno nastavljive
regulacije z vgrajeno programsko
uro, da se doseže optimalni čas
vklopa, ki odgovarja potrebam za
ogretje prostorov.
))Cevne razvode za ogrevanje, ki
Slika 2: Sodobna plinska ogrevalna
potekajo skozi hladne prostore
dobro toplotno izoliramo. Velik
prihranek dosežemo tudi z do-
datno zatesnitvijo slabo tesnje-
nih oken in vrat.
))Odstranimo neprimerne oblo-
ge radiatorjev in zavese name-
ščene pred radiatorji, da omo-
gočimo večje gibanje zraka in
prihranek energije.
))Odzračimo cevni ogrevalni sis-
tem in preprečimo zmanjšanje
toplotne moči.
))Izvajamo redni servis in pre-
gled naprav, ki jih mora obve-
zno opraviti za to primeren
strokovnjak.
 24 Instalater December 2008

Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke?

Danes je veliko monterjev centralnih kurjav, ki v veliki tarne vode potrebujemo 2500 sih pa je bilo zelo težko dobiti ko-
večini še vedno ponujajo kupcem samo konvencionalne l olja na leto, potem so toplotne tel izpod 20 kW, so praviloma vsi
potrebe tega objekta približno: kotli predimenzionirani vsaj za 1.
ogrevalne sisteme (olje, plin, biomasa,…) pred toplotnimi
2500 / 250 = 10 kW. stopnjo in vsled tega niso merilo
črpalkami pa imajo nek strah in nezaupanje. To dejstvo za določitev moči TČ.
je po svoje dokaj naravno, saj nekdo, ki je vgradil že na 2. metoda pa je definirana glede
desetine določenih sistemov le-te pozna do potankosti in na povprečno izolativnost objek-
tov v določenem časovnem obdo- 1. Pravilo: Nikoli ne izbirajmo
ga skoraj ničesar več ne more presenetiti.
bju in sicer velja: moči toplotne črpalke na osnovi
moči vgrajenih kotlov !
Toplotne črpalke pa so neke vrste ni glede na dejansko stanje objek- Iz navedenega lahko zaključimo,
drugačen sistem saj imajo dolo- ta. Seveda lahko tudi tu (sami ali da novogradnja (z normalnimi b) Moč TČ naj bo za eno ali dve
čene specifične zakonitosti, ki jih pa projektant) izračunamo de- okenskimi površinami) ne sme stopnji močnejša od izračunane.
moramo brezpogojno upoštevati, janske toplotne potrebe objekta, imeti več kot 60 W/m2 specifičnih Ta navada nam je ostala še iz
da bo tovrsten ogrevalni sistem vendar je to v praksi redko. toplotnih potreb. To pomeni da za določitve moči konvencionalnih
deloval brezhibno. 200 m2 ogrevalne površine objek- kotlov, ki pa je v tem primeru
Zato pa so nam na voljo 2 izku- ta ne potrebujemo več kot: zelo napačna in zmanjšuje učin-
Ker pa so danes skoraj vsi mon- stveni metodi, ki dokaj natančno kovitost ogrevalnega sistema,
terji preobremenjeni z delom, definirata potrebno moč toplotne 200 x 0,060 = 12 kW povečuje investicijo, v določe-
tako ostaja zelo malo časa za črpalke. In sicer je: ogrevalne moči TČ. nih primerih pa privede celo do
spoznavanje s temi sistemi. Zato
bodo v nadaljevanju postopoma
predstavljene osnove tovrstnih Toplotne Ogrevalna Specifične
ogrevalnih sistemov. potrebe = površina x toplotne = [kW]
objekta objekta [ m2] potrebe - q, [ kW/m2 ]
1) Kakšno moč toplotne
črpalke izbrati ?
q, = 0,030 W / m2 - nizkoenergijski objekti z več kot 14 cm izolacije sten in rekuperacijo
To je eno prvih vprašanj, ko želi- q, = 0,050 W / m2 - gradnja po današnjih standardih z min. 12 cm izolacije sten
mo stranki ponuditi nadomestilo q, = 0,060 W / m2 - gradnja iz zadnjih 5 let z min. 10 cm izolacije sten
za obstoječ ogrevalni sistem. Pa q, = 0,080 W / m2 - starejši objekti z 5-6 cm izolacije sten
tudi, ko želimo toplotno črpalko q, = 0,100 – 0,120 W/ m2 - starejši objekti brez izolacije sten
vgraditi v nov objekt. V zadnjem
primeru smo v večini primerov
zelo blizu rešitve, saj morajo biti V prvih treh primerih je jasno, da mora biti poleg izolacije sten tudi ustrezna izolacija tal in stropov, ter
v sedanjih projektih toplotne po- ustrezna kvaliteta vrat ter oken skladno z veljavnimi standardi.
trebe objektov dokaj natančno in
realno izračunane.
Diagram 2: 2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju
Če je temu tako, potem je izra- 1. metoda definirana na osnovi Velikokrat v praksi tudi primerja- nedelovanja sistema. Večja moč
čun toplotnih potreb objekta tudi letne porabe olja ali zemeljskega mo obe metodi. Iz te primerjave TČ pomeni, da moramo imeti
osnova za določitev potrebne plina za ogrevanje objekta in sa- lahko zaključimo ali se v praksi na voljo tudi močnejši toplotni
grelne moči toplotne črpalke. nitarne vode. dejansko ogreva celoten objekt ali vir (slednji je vedno bolj omejen
samo določeni prostori. Slednje – npr. premajhna površina za ho-
Precej več težav nam povzročajo Primer : je velikokrat primer pri starejših rizontalni zemeljski kolektor ali
obstoječi objekti, ko takšni izra- družinah z 2. ali 3. člani v veliki pa premajhna količina podtalne
čuni niso na voljo, ali pa niso real- Če za ogrevanje objekta in sani- hiši. Tu moramo ugotoviti ali se vode), večji zalogovnik in večji
bo tak način ogrevanja nadaljeval bojler z večjo površino cevnega
tudi v bodoče, sicer moramo di- toplotnega izmenjevalca.
Letna poraba olja [l/leto] menzionirati moč TČ za celotne
Toplotne potrebe objekta = ------------------------------------ = [kW] potrebe objekta. Vse to pa pomeni tudi precej višjo
250 [l / leto kW] investicijo, večji potreben prostor
Pogoste napake: za ogrevalni sistem. Vse skupaj
Letna poraba zemeljskega plina [m3/leto] pa pomeni tudi daljšo vračilno
Toplotne potrebe objekta = ----------------------------------------------------------- = [kW] a) Moč toplotne črpalke se izbere dobo celega ogrevalnega sistema,
50 [m3 / leto kW] na osnovi vgrajenega ali projekti- kar lahko v določenih primerih
ranega oljnega kotla. Glede na to, tudi izniči ekonomsko prednost
Diagram 1: 1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega da so danes na voljo samo kotli v tovrstnih ogrevalnih sistemov
plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode. razmaku moči po nekaj kW, vča- pred konvencionalnimi.
December 2008 Instalater
2. Pravilo: Nikoli ne povečujmo
potrebne moči toplotne črpalke
brez realne osnove !
Primer napake iz prakse:
V novejši stanovanjski hiši (z 8
Primer ogrevalnega sistema s TČ zemlja/voda
cm izolacije in novimi okni) z
ogrevalno površino 170 m2 + 30
m2 garaže je bil instaliran 28 kW
oljni kotel, ki se je želel nadome-
stiti s sodobno TČ. Letna poraba
olja za ogrevanje in pripravo sani-
25
Posledica:
TČ se je ustavila že po dobrih 20-
tih minutah.
Razlog:
pretok – premalo vode. Pri dani
izdatnosti vrtine smo že z 10 kW
TČ na meji. Če pa pogledamo le-
tno porabo olja in izolacijo hiše
nam je povsem jasno, da več kot
10 kW ogrevalne moči niti ne po-
trebujemo.
Tudi, če bi podtalna voda bila na
voljo, taka investicija nebi bila
dovolj ekonomična. Nadaljevanje
predstavitve osnov toplotnih čr-
palk bo v naslednji reviji.
Lahko pa se prijavite tudi na redna
letna izobraževanja monterjev in
sicer na: www.termotehnika.com
Zapisal: mag. Franc Pesjak
tarne vode je 2400 l. Izdelana je
bila vrtina za podtalno vodo, ki je Termo-tehnika d.o.o.
imela izdatnost 1,8 m3/h. Instali- Orla vas 27/a, 3314 Braslovče
rana je bila TČ voda/voda z grel- Tel: 03 713 1635,
no močjo 22 kW (ker pač ni bilo Fax: 03 703 1623
na voljo močnejše TČ). www.termotehnika.com
 26 Instalater December 2008

Ogrevanje prihodnosti – se imenujejo peleti

S čim se bom ogreval v prihodnosti? To vprašanje je aktu-
alno predvsem za ljudi, ki razmišljajo o gradnji nove hiše
ali o zamenjavi stare ogrevalne naprave. Vgradnja nove
ogrevalne naprave je na koncu koncev velika investicija,
ki mora v naslednjih 15-20 letih delovati gospodarno, za-
nesljivo in nuditi veliko ugodja za dobro počutje.

Preglednica 1 – Na preglednici so prikazane primerjave cen energentov

zalogovniku ali rezervoarju mora
biti za polnjenje nameščen stan-
dardni vpihovalni »A« nastavek,
izdelan po DIN 14309 in premera
10 cm.
Pri ogrevanju s peleti:
))ni potrebno nalaganje goriva
in ročno vžiganje, regulacija
kotla se vrši s pritiskom na
gumb, praznjenje pepela do

Slika 1 – Nastanek peletov v naravi

Peleti predstavljajo novo alterna-
tivo kurilnemu olju in zemeljske-
mu plinu. Vse bolj se uveljavljajo
kot gorivo v modernih avtomat-
skih kotlih. Udobno posluževanje
tega goriva se lahko postavi ob
bok ogrevanju s kurilnim oljem
ali plinom. Umazanija in neči-
stost zraka sodita v preteklost.
To je domač energent, ki ni od-
daljen tisoče kilometrov in zato
ni odvisen od dragih transportnih
stroškov. Z ugodnejšo ceno in
enakim udobjem pa je to okolju
prijazen energent.
Da so peleti moderno alternativ-
no gorivo z ekološko in ekonom-
sko prednostjo za uporabo fosil-
nih gorivo, prikazuje slika 1.
Kaj so peleti?
Peleti so narejeni iz cilindrič-
no stisnjene žagovine in lesnih
oblancev. Za izdelavo se porablja
suh odpadni les iglavcev brez do-
danih kemičnih primesi, ki se ga
stisne pod močnim pritiskom.
Kurilna vrednost peletov znaša
okoli 4,9 kWh/kg. Količina 2,1 kg
peletov odgovarja vrednosti oko-
li 1 litra kurilnega olja. Od tega Slika 3 - Silos tovarnjak za pelete s cevjo za polnjenje
znaša količina pepela 0,5 % in ga Pelete se lahko nabavi tudi v maksimalno 3 krat na kurilno
lahko uporabimo kot dragoceno vrečah vsebine do 15 kg. Te so sezono, polnjenje zalogovnika
vrtno gnojilo. Pepel je potrebno predvsem primerne pri kurjenju s 1 krat letno.
izprazniti 2 do 3 krat na sezono. kaminskimi pečmi. Kot alternati-
va pa je dostava tudi v oktabinah. Peleti so vedno na razpolago
Povprečna primerjava cen s kuril- To so 8 kotne kartonske škatle
nim oljem, volumna 3 tisoč litrov, premera 114 cm, višine 150 cm in Žagovina je ostanek pri obde-
z enako količino energijske vre- vsebine za 1 tono peletov. lavi lesa. Danes obstaja že veli-
dnosti zemeljskega plina (33.500 ko obratovalnic za proizvodnjo
kWh) in enako količino lesnih pe- Silos tovornjak lahko prepelje peletov. Teh je največ v sosednji
letov je prikazana na grafu 1. od 4 do 8 tisoč kg lesnih peletov. Avstriji. Z vedno večjim številom

Enostavno in čisto ogrevanje Preglednica 2: Poraba peletov v tonah

Država Leto 2006
Ogrevanje s peleti je udobno in
Slika 2 - Cilindrična oblika peletov Švedska 1.400.000
enostavno, stroški vzdrževanja
Tehnični podatki: pa relativno majhni. Dobava se Italija 550.000
Premer: 6 mm vrši s posebej za to pripravljenim Nemčija 450.000
Dolžina: 10 do 30 mm silos-tovornjakom, ki vam pelete Avstrija 400.000
Kurilna vrednost: 4,9 kWh/kg direktno napolnijo v zalogovnik Danska* 400.000
ali v rezervoar za pelete. Silos-to-
Količina pepela: < 0,5 % Finska* 50.000
vornjak za pelete je opremljen z
Teža: 650 kg/m3 *Individualne hiše leta 2005
do 40 m dolgo polnilno cevjo. Na
December 2008 Instalater 27

obratovalnic, ki pelete izdelujejo,
se vse bolj tudi zmanjšujejo tran-
sportni stroški za nabavo tega
energenta. Po letu 2007 se je šte-
vilo podjetij za izdelavo peletov
močno povečalo, celo podvojilo.
Preglednica 2 prikazuje porabo
peletov v tonah leta 2006 v neka-
terih državah Evrope.
Investicijski stroški trebna uporaba centralnega ogre- tlih za ogrevanje z drvmi in sega-
vanja, kar bistveno zniža visok jo daleč pod predpisane omejitve.
Moderni ogrevalni kotli za kurje- strošek ogrevanja.Tehnični razvoj Peleti spadajo za okolju prijazen
nje s peleti lahko z odlično tehni- v ogrevalni tehniki bliskovito na- energent, s katerimi lahko popol-
ko izgorevanja dajejo veliko več
toplote kot kotli za ogrevanje s
kurilnim oljem ali plinom. Tako
prihranimo dvojno in sicer z ugo-
dnejšo ceno in z boljšim načinom

Slika 4 – kotel za ogrevanje s peleti

S peleti postanemo energet-
sko neodvisni
Večini so poznane svetovne poli-
tične razmere, ki imajo velik vpliv
na ceno nafte in plina.
Cene teh energentov bodo v pri-
hodnje še hitreje naraščale. Razen
izgorevanja. Kotli na pelete so v
primerjavi s kotli za kurilno olje
in plin zaradi vgrajene vrhunske
tehnologije relativno dragi.
Cene kotlov se gibljejo od 10 tisoč
EUR-ov naprej. Z velikimi sub-
vencijami, ki jih dajejo številne
države v Evropi se ta investicijski
Preglednica 3 - Graf prikazuje razliko med starim in novim kotlom
rašča. Kako je z novimi ogrevalni-
mi napravami postavljena opcija
za letni prihranek v prihodnosti
prikazuje preglednica 3.
Minimalne emisije
Pri zamenjavi stare ogrevalne na-
prave pride do bistvenega zmanj-
šanja okolju škodljivih emisij.
Emisije škodljivih snovi pri mo-
dernih kotlih za kurjenje s peleti
so veliko manjše kot pri starih ko-
noma samostojno ali v kombi-
naciji z drugimi regenerativnimi
energenti ogrevamo zgradbo.
Kako lahko z najsodobnejšo so-
dobno tehnologijo in s kvalite-
tnim gorivom odvajamo v ozračje
minimalne količine škodljivih
snovi nam prikazuje preglednica
4. Na osnovi z CO2 nevtralnim iz-
gorevanjem lahko pelete štejemo
za pomemben delež, ki bo prispe-
val k znižanju globalnega efekta
nastajanja tople grede.

Slika 5 – Dovod peletov, izgorevanje in odvod pepela

tega so tudi količine omenjenih
energentov omejene. Regionalno
raščen les nam je na razpolago v
zadostnih količinah.
Vsako leto je prirastek lesa večji,
kot ga uporabimo. Za proizvo-
dnjo peletov se uporablja izključ-
no odpadni les, ki ostane pri ob-
delavi lesa (žagovina in oblanci).
Zato je potrebno v prihodnje na-
meniti še več pozornosti uporabi
peletov, saj je domač energent in
z njim lahko postanemo energet-
sko neodvisni.
strošek lahko relativno hitro iz-
ravna.
Popolno avtomatsko ogrevalnega
kotla na pelete prikazuje slika 5.
Cenovno ugodnejšo možnost Preglednica št. 4 - Odvodi emisij sodobnih ogrevalnih naprav
uporabe peletov vsekakor nudi
ogrevanje s kaminsko pečjo, ki
jo je mogoče nabaviti že od 2 ti-
soč EUR-ov naprej. S kaminsko
pečjo, ki jo namestimo v dnevni
prostor se peleti izkažejo kot čisto
in prijetno ogrevanje. Z njo ogre-
vamo večinoma skozi prehodno
obdobje. Tako v tem času ni po-
 28 Instalater December 2008

Goriva in ogrevalna tehnika

V diagramu 1 in 2 so prikazani viri in zaloge fosilnih goriv lice itd. V direktivi EU se zahteva,
ter poreklo in izdelava nekaterih obnovljivih goriv (origi- da se v vseh državah članicah do
konca leta 2010 zamenja skoraj 6
nal - fossile fuel resources, origin and fabrication of some
% vseh fosilnih goriv za transport
renewable fuels). Svetovnih zalog nafte je vsaj še za 40 let, z biogorivi. Vsekakor pa bodo še
mnogo več je zemeljskega plina, a kot kaže, bo vendarle kar nekaj let ključnega pomena
treba še bolj resno razvijati alternativne energetske vire. za pogon vozil ogljikovodiki (su-
so njegove znane svetovne zaloge
(zlasti v Rusiji, Iranu in Katarju)
zadovoljive še za najmanj 64 let.
Fosilna goriva bodo čedalje draž-
ja predvsem zaradi omejenih za-
log, z nepredvidljivimi posledica-
mi sprememb klimatskih razmer
pa bodo obremenjene prihodnje
generacije.

Bioplin

Razpadanje biomase proizvaja

plin (metan), ki se lahko upora-
blja za proizvodnjo pare pri proi-
zvodnji električne energije ali v in-
dustrijskih procesih. V ta namen
je zelo uporaben hlevski gnoj, pa
tudi ostali organski odpadki iz go-
spodinjstev in industrije (mesni
ostanki, koruzna silaža…).

Na sliki 2 je prikazana proizvo-

Slika 1: Rezerve fosilnih goriv dnja biomase in krogotok vodika,
Na sliki 1 so prikazane rezerve gijo spraviti na ekonomsko raven. rova nafta, zemeljski plin in njuni ki predstavljata alternativni vir
za zemeljski plin, kurilno olje in Zato se vse bolj uveljavljajo razna derivati). Vse večja poraba plina energije. Zemeljski plin, kurilno
premog. hibridna goriva, vodik, gorivne ce- je vse pomembnejša tudi zato, ker olje in premog so se v več milijo-

Za priprave in obsežne raziska-

ve na energetski prehod je časa
še vedno dovolj. Prehod se ne
bo zgodil kar čez noč. Vsekakor
pa to človeštva ne bi smelo ujeti
nepripravljenega, saj se strokov-
njaki že pripravljajo ter izumljajo
marsikaj novega, kar ne bo odvi-
sno od zalog surove nafte.

Svetovnih rezerv nafte je še ve-

dno veliko. Največ je vsekakor
premorejo arabski šejki. Samo
države, ki so organizirane v zdru-
ženje OPEC premorejo več kot tri
četrtine vseh svetovnih zalog naf-
te. Tudi Rusi premorejo desetino
svetovnih rezerv. Razen črnega
zlata pa premorejo še gromo-
zanske zaloge zemeljskega plina.
Številni strokovnjaki se že dolgo
zavedajo problema z gorivom in
se vse bolj resno ozirajo k alter-
nativnim virom, kjer prevladujeta
veter in sonce.

To sta tudi brezmejna energenta,

ki pa ju je tudi najtežje ujeti in
njuno energijo shraniti za obdo-
bje, ko ni na razpolago sonca in
ne vetra. Še težje pa je njuno ener- Slika 2: Biomasa - alternativni vir energije
December 2008 Instalater
nih let razvijali iz biomase. Pri nji-
hovem izgorevanju se je v ozračje
sproščal CO2, kateri je v glavnem
največji krivec za nastajanje tople
grede.
Biomasa
To je skupno ime za odmrli or-
ganski material rastlinskega izvo-
ra. Razen nafte in premoga lahko
človek uporablja biomaso za pri-
dobivanje energije. Les je najbolj
razširjen vir za pridobivanje ener-
gije. Hitro rastoče kulturne rastli-
ne, na primer slama, sladkorni trs
in oljna repica itd. pridobivajo vse
večji pomen.
Ugotovitve kažejo, da s fotosinte-
zo letno nastane preko tisoč ton
organskih snovi. Biomaso lahko
uporabljamo neposredno za kur-
jenje, s čemer nastaja toplotna
energija, ali pa jo z različnimi
tehnološkimi procesi pretvorimo
v tekoče in plinaste ogljikovodike,
ki so uporabni kot gorivo ( bio-
plin in biodizel).
Zemeljski plin
Zemeljski plin je energent se-
danjosti in prihodnosti. Zaradi
svoje široke uporabnosti, izjemne
ekonomičnosti in udobja, ki ga
prinaša uporabnikom, sodi med
najbolj zanimive in perspektivne
vire ogrevanja. Je zmes različnih
plinastih ogljikovodikov in spada
med fosilna goriva.
Glavna sestavina je v vseh prime-
rih metan. Prisotne so tudi večje
količine višjih ogljikovodikov, kot
so etan, propan, butan in eten.
Nahaja se pod zemljo, običajno
skupaj z nafto, saj tudi nastaja na
podoben način kot nafta.
29
Kurilno olje
To je proizvod, ki ga pridobivajo
iz surove nafte in je namenjen
kurjenju v napravah za pridobi-
vanje toplote za ogrevanje. Ku-
rilno olje, bencin in motorno olje
pridobivajo s predelavo surove
nafte. Kurilno olje je zmes oglji-
kovodikov, kjer je približno 86%
ogljika in 14% vodika.
V sestavi v glavnem prevladujejo
ogljikovodiki od 95-98 % in nasi-
čeni ogljikovodiki, alkani, parafini
in cikloalkani, cikloparafini, naf-
teini in nenasičeni ogljikovodiki,
alkeni - olefini in areni ter aromat-
ski ogljikovodiki.
Vetrna energija
Energija vetra spada med ob-
novljive vire in nima nikakršnih
posledic za zdravje ljudi in naše
okolje. Z vetrno energijo tudi
ne obremenjujemo prihodnjih
generacij. Bolj ali manj s posta-
vljanjem vetrnic posegamo v
prostor le z estetskim videzom.
S pomočjo vetrne turbine vršimo
pretvorbo kinetične energijo vetra
v električno energijo.
Vetrne turbine neposredno ne
onesnažujejo okolja, vendar pa
s svojo velikostjo zelo izstopajo.
Predvsem so vetrnice moteče za-
radi hrupa, motijo živali ter radij-
ske in TV signale. Nevarna pa so
tudi olja v turbini.
Cena za gradnjo vetrnice je zelo
visoka, vendar se zaradi velikega
dnevnega višanja cen za energi-
jo, velikih državnih subvencij in
brezplačnega pogonskega sred-
stva povrnejo stroški gradnje v
relativno kratkem času.
 30 Instalater December 2008

Poraba in prihranek energije v hiši?

S primerjavo vrednosti, kot so prikazane v preglednicah za 1 stopinjo zmanjša strošek
od 1 do 6 ugotovimo, da sta poraba energije in njena cena porabe energije za 6 odstotkov.
Porabo energije in njena cena se
občasno v isti kategoriji. Vsekakor ni nujno, da je vedno
lahko predhodno določita po na-
tako. To je lahko na primer zaradi višje cene energije ali slednjem postopku: Deliti je po-
celo zaradi ekstremno visokega stroška ogrevanja, četudi trebno porabo energijo s površino
je poraba energije pričakovana. Cena ogrevanja je odvisna ogrevanja zgradbe. Tako dobimo
porabo energije za zgradbo na
od treh faktorjev: od porabe, cene in obratovalnih stro-
kvadratni meter (m2) na leto.
škov.
Izračunane vrednosti je potrebno
primerjati s podatki v pregledni-
cah od 1 do 6. Pri tem je potrebno
paziti na naslove v preglednicah.
Preglednice so razdeljene po
energentih in sicer: na kurilno
olje, zemeljski plin in daljinsko
ogrevanje.
Pozor!
Kot pomoč pri odločitvi energet-
skega vira pri novogradnji oziro-
ma pri adaptaciji ogrevalnega sis-
tema ni dovolj samo primerjava,
kajti ogrevalni strošek za kurilno
olje, zemeljski plin ali daljinsko
ogrevanje so lahko samo za po-
gojno primerjavo. Zato je v ta
namen potrebno razmišljati tudi
o dodatnih stroških ogrevanja, na
primer cena raznih priključkov,
upoštevati pa moramo tudi stro-
ške za kletne prostore.

Iz prikazanih preglednic je razvi-

Obratovalni stroški se pojavljajo
skupaj:
))s porabo električne energije za
delovanje ogrevalne naprave
))z ogrevalnimi stroški
))s stroški za servisiranje ogre-
valnega sistema
))s stroški za čiščenje in vzdrže-
vanje dimne naprave.
Po zlatem pravilu velja, da
obratovalni stroški pri starejših
zgradbah ne smejo presegati 20
odstotkov od skupne cene vseh
ogrevalnih stroškov. Pomembno
je še, da ne primerjamo samo
stroškov ogrevanja, vključno z
obratovalnimi stroški, temveč je
potrebno še prišteti tudi porabo
energije.
Slika 1 prikazuje dva primera
sevanja sonca, s katerim lahko v
zimskem času poskrbimo za do-
datno ogrevanje prostora in sicer:
na levi sliki je prikazan dodatni
Slika 1 – Vpliv Sonca na dodatno ogrevanje v zimskem času
vpliv sevanja sonca skozi oken-
sko špaleto in na desni sliki je
prikazan vpliv sončnega sevanja
glede na položaj in velikost okna
v prostoru, ki je obrnjen na južno
stran.
In kaj lahko storimo?
V kolikor poraba energije prese-
ga predvidene ogrevalne stroške,
mora najemnik stanovanja vzpo-
staviti kontakt z lastnikom stano-
vanja in opraviti razgovor.
Iz izkušenj je razvidno, da je
formalno mnenje za utemelje-
no in stvarno informacijo velika
prednost oziroma priložnost na-
jemnika, da doseže dogovor kaj
in kako narediti, da se zmanjša
velika poraba energije. Seveda
imajo na strošek ogrevanja in pre-
zračevanja stanovanja bistveni
vpliv tudi osebne navade in pred-
vsem lega stanovanja. Že samo
znižanje temperature v prostoru
Formula:
Poraba energije (kWh) / Površina
stanovanja (m2) = Poraba energi-
je za ogrevanje (kWh/m2,leto)
Pozor!
Pri zgradbah s centralno pripravo
tople sanitarne vode je potrebno
pri izračunani vrednosti odbiti
2600 kilovatnih ur.
Sedaj je potrebno deliti ceno
ogrevanja z ogrevano površino
zgradbe. Tako dobimo ceno ogre-
vanja zgradbe v Evru na kvadra-
tni meter (m2) na leto.
Formula:
Strošek ogrevanja v EUR / Povr-
šina stanovanja (m2) = Strošek
ogrevanja (EUR/m2, leto)
Pozor!
Pri zgradbah s centralno pripravo
tople sanitarne vode se odbije pri
izračunu še 1,30 EUR.
dno, da je ogrevanje s kurilnim
oljem ugodnejše od ogrevanja s
plinom. Razlika znaša približno
od 20 do 30 odstotkov, vendar
se je v zadnjem obdobju vidno
zmanjšalo. Pred porastom cen je
bil utekočinjeni naftni plin dražji
od zemeljskega plina in daljinske-
ga ogrevanja. Električna energija
je veliko dražja od kurilnega olja,
plina ali daljinskega ogrevanja.
Toda cene se stalno gibljejo. Pri-
merjava je zato težka, ker cen
za gorivo ni mogoče posamezno
ocenjevati.
Zamenjavo starega ogrevalnega
sistema za nov sodoben sistem
je vsekakor smiselno preračuna-
ti. Pred odločitvijo za zamenjavo
je potreben dober razmislek. Že
samo z dobro nastavitvijo lah-
ko prihranimo nekje med 10 do
20 odstotkov energije. K temu
strošku je potrebno prišteti vgra-
dnjo sodobne obročne črpalke
in s pravilno regulacijo ter vgra-
dnjo termostatskih ventilov na
ogrevalih.V nekaterih državah
Evropske unije je bil že pred do-
brim desetletjem sprejet zakon, ki
je določal obnovo vseh ogrevalnih
sistemov, zgrajenih pred letom
1979. Ta odredba ne vključuje
December 2008 Instalater 31

Preglednica 1: Primerjava iz leta 2006 za zgradbo ogrevano s kuril-

nim oljem; Poraba energije v kWh na m2 na leto.
Ogrevana stanovanjska površina
100 – 250 < 129 129 – 129 199 – 281 > 281
250 – 500 < 118 118 – 183 183 – 261 > 261
500 – 1000 < 101 101 – 169 169 – 243 > 243
> 1000 < 102 102 - 161 161 - 233 > 233
Preglednica 2: Primerjalna vrednost iz leta 2006 za zgradbe ogreva-
ne s kurilnim oljem; Cena energije v Evru po m2 na leto.
100 – 250 < 6,70 6,70 – 9,30 9,30 – 12,30 > 12,30
250 – 500 < 6,20 6,20 – 8,60 8,60 – 11,50 > 11,50
500 – 1000 < 5,80 5,80 – 8,00 8,00 – 10,70 > 10,70
> 1000 < 5,30 5,50 – 7,60 7,60 – 10,20 > 10,20
Preglednica 3: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 z zemeljskim pli-
nom ogrevna zgradba; Poraba energije v kWh po m2 na leto.
100 – 250 < 120 120 – 200 200 – 271 > 271
250 – 500 < 111 111 – 180 180 – 254 > 254
500 – 1000 < 104 104 – 169 169 – 240 > 240
> 1000 < 99 99- 162 162 - 231 > 231
Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za leto 2006 z zemeljskim pli-
nom ogrevana zgradba; Cena energije v Evru po m2 na leto
100 – 250 < 7,00 7,00 – 10,20 10,20 – 13,50 > 13,50
250 – 500 < 6,50 6,50 – 9,50 9,50 – 12,50 > 12,50
500 – 1000 < 6,00 6,00 – 8,20 8,20 – 11,80 > 11,80
> 1000 < 5,70 5,70 – 7,50 7,50 – 11,20 > 11,20
Preglednica 5: Primerjalne vrednosti iz leta 2006 za daljinsko ogre-
vanje zgradbe; Poraba energije v kWh po m2 na leto
100 – 250 < 95 95 – 150 150 – 218 > 218
250 – 500 < 90 90 – 140 141 – 206 > 206
500 – 1000 < 84 84 – 134 134 – 195 > 195
> 1000 < 81 81 - 130 130 - 189 > 189
Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za leto 2006 za daljinsko ogre-
vano zgradbo; Cena energije v Evru po m2 na leto.
100 – 250 < 8,00 8,00 – 10,70 10,70 – 13,10 > 13,10
250 – 500 < 7,40 7,40 – 9,80 9,80 – 12,90 > 12,90
500 – 1000 < 6,80 6,80 – 9,20 9,20 – 12,20 > 212,20
> 1000 < 6,50 6,50 - 8,70 8,70 – 13,70 > 11,70
* Podane vrednosti označujejo odstotke vrednosti skupnih površin
stanovanjske zgradbe.
stanovanj, ki so v zasebni lasti. cenejša rešitev kot investicija v
Največji prihranek dosežemo, če drage sodobne ogrevalne naprave
izvedemo na zgradbi dobro to- v slabo toplotno izolirane objekte.
plotno izolacijo. Vloženi denar za Dokaz, da je temu je viden pri pa-
toplotno izolacijo se ob vse bolj sivni hiši, kjer lahko prostor ogre-
hitrem naraščanju cen energije jemo že z navadno žarnico.
povrne v relativno hitrem času. Z
vložkom v dobro toplotno izolira- da je temu je viden pri pasivni
no zgradbo je zagotovo najboljša hiši, kjer lahko prostor ogrejemo
rešitev. Vsekakor pa je to veliko že z navadno žarnico.

Preglednica 7: Izračun v kilovatnih urah (kWh)

1 liter kurilnega olja odgovarja 10 kWh
1 m zemeljskega plina
3
odgovarja 10 kWh
1 MWh odgovarja 1000 kWh
1 m3 kondenzata odgovarja 704 kWh
 32 Instalater December 2008
Upogibanje bakrenih cevi
Pri zarisovanju loka s predpisanim radijem postopamo na
enak način kot pri loku iz črnih jeklenih cevi.
Toplotno upogibanje
Pri upogibanju cevi s peskom mo-
ramo bakreno cev nabito napolni-
ti. Za trkanje po cevi uporabimo
leseno deščico iz mehkega lesa.
Površina cevi je relativno mehka
in jo lahko hitro poškodujemo,
zato je dobro, da uporabimo
okrogel les.
Nato enakomerno segrejemo
celotno zarisano površino loka,
do rdečega žara, slika 1. Pri tem
moramo opazovati celotno cev:
njena površina bo najprej lisasta
in nato razbeljena.
Z gorilnikom vselej nihamo sem
ter tja z enakim odmikom, sicer
lahko hitro poškodujemo cev in
Slika 1 – Bakrena cev mora na področju upogiba biti enakomerno ogreta
jo prežgemo. Pri jeklenih ceveh
lahko v tem trenutku gorilnik
odmaknemo in s potegom ter s
proti potegom pričnemo z obliko-
vanjem cevnega loka. Pri bakreni
cevi teče toplota hitreje proti kon-
cu zarisane dolžine cevnega loka
vstran, sredina pa ostane ogreta
dalj časa. Zaradi tega bo cevni lok
zelo ozek in radij loka je potrebno
držati dalj časa na želeni meri.
Zaradi tega je dobro, da v nadalj-
nji delovni fazi ogrevano podro-
čje, slika 2, enakomerno še ogre-
jemo. Sredina cevnega loka bo
zato ostala med upogibanjem še
vedno topla in jo pri tem občasno
segrevamo na tistem mestu, kjer
se lok ne upogiba enakomerno.
Radij pri toplotnem ogrevanju je
odvisen od debeline stene s cevi:
Pri s = 1 mm velja r ≥ 4 da
Pri s = 1,5 mm zadošča r = 3 da
Preko 18 mm zunanjega premera
mora debelina stene znašati mini-
malno 1,5 mm.
Bakreno cev moramo pred po-
stopkom upogibanja od konca
navzven, preko dolžine upogiba,
enakomerno segreti. Nato obli-
kujemo cevni lok, kot prikazuje
slika 2.
Hladno upogibanje
Srednje trde in trde bakrene cevi
lahko preprosto upogibamo z na-
pravo ali s strojem za upogibanje
cevi. Pri napravi za upogibanje
srednje trdih cevi potrebujemo
bočno vodilo in vzvod za poteg.
Slika 2 – Upogibanje cevnega loka
Vrstni red zarisovanja:
1. Na cev zarišemo želeno mero.
2. Na upogibni matrici označimo dolžino radia.
3. Želeno mero radija merimo nazaj.
4. Zarišemo dolžino radia.
5. Dolžino upogiba nato razpolovimo (M1).
Slika 3 – Strojno upogibanje trdih bakrenih cevi
Na sliki 3 lahko vidimo potek večkratnem upogibu sem ter tja
upogibanja trde bakrene cevi, s postane mehka bakrena cev trda
pomočjo upogibnega stroja do in jo moramo, če je to potrebno,
premera 22 mm. Pri večjih di- ponovno ogreti, da se cev ponov-
menzijah moramo cev na podro- no omehča. Na sliki 4 je prika-
čju upogiba predhodno ogreti, da zano zarisovanje cevi za izvedbo
se cev omehča, drugače je upor upogiba cevnega loka s pomočjo
prevelik. stroja za upogibanje. Radij je pre-
ko matrice v naprej določen.
Mehke bakrene cevi se večinoma
dobavljajo v kolutih, tako jih lah- Postopek upogibanja s strojem za
ko upogibamo na hladno. Pri tem upogibanje:
mora radij ustrezati premeru cevi:
r = minimalno 6 da. Pri vsaki vrsti oziroma tipu stroja
je potrebno pred začetkom upogi-
Pri cevi dimenzije 18x14,57 se banja najprej preveriti nastavitve.
pokaže, da znaša mera za upo- Upoštevati je potrebno naslednje
gib loka okroglih 28,2 mm. Pri zaporedje:
Slika 4 – Zarisovanje cevnega loka pri strojnem upogibanju
Preglednica 1: Bakrene cevi za plinske in vodovodne instalacije, iz-
delane po DIN 1786. Vse mere so podane v mm.
Trda cev v palicah Mehka cev v kolutu
6x1 28x1,5 64x2 133x3 8x1 15x1
8x1 18x1 76,1x2 159x3 10x1 18x1
10x1 22x1 88,9x2 219x3 12x1 22x1
12x1 22x1,5 108x2,5 267x3
V preglednici 1 so prikazane dimenzije trdih cevi v palicah.
December 2008 Instalater 33

1. Zarisovanje. in segati na nosilec za bakreno

2. Cev je potrebno najprej zarisati
na želeno mero (M). Od vsote 5. Vzvod potegnemo v smeri pu-
r = D/2 (polovica upogibne ma-
trice) se meri nazaj (A). Z veli-
kostjo matrice se določi upogibni
radij (slika 4).
3. Pred začetkom upogiba se cev
položi točno na os matrice in jo
nato pritrdimo, da se dobro prile-
ga. Os je označena na okroglini
matrice.
4. Vodilo (za različne premere
cevi) mora segati preko točke A
cev.
ščice. Matrica z vrtenjem potiska
cev skozi vodilo. Cev se pri tem
ne sme na straneh izmikati.
Razen predhodno omenjenih
bakrenih cevi še poznamo cevi s
plastično izolacijo v kolutih in pa-
licah. Pri spajkanju in upogibanju
moramo najprej odstraniti zašči-
tni plašč. Na razpolago je tudi za-
jeten program predizoliranih cevi.

Zakon o obnovljivih virih

V Nemčiji ugotavljajo, da je za pomembnejšo podporo po obnovljivih
virih energije (EEG) vsekakor pomemben Zakon za subvencije s strani
države. Ta zakon med drugim regulira tudi cene za uporabnike naprav,
ki se napajajo z elektriko iz obnovljivih virov energije.

Zakon OVE je v letu 2007 pri solarnih napravah v Nemčiji znašal:

))Naprave z močjo < 30 kW/p: ))49,21 ct/kWh
))Naprava z močjo med 30 in )) 46,82 ct/kWh
100 kWp:
))Naprave z močjo < 1.000 )) 46,30 ct/kWh
kWp:

V preglednici je prikazan delež električne energije pridobljene iz bio-

mase:

Do 150 Do 500 Do 5 5 do 20
Naprave za biomaso
kW kW MW MW
Osnovno plačilo 11,5ct 9,9, ct 8,9 ct 8,4 ct
Biomasa bonus 6,0 ct 6,0 ct 4,0 ct -
Energijska učinkovitost 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct
Tehnologija bonusa 2,0 ct 2,0 ct 2,0 ct -

Električna energija pridobljena iz toplote zemlje:

Naprave z močjo od 5 do 20 MW: 8,95 ct/kWh
Naprave z močjo od 20 MW: 7,16 ct/kWh

Za podrobnejše informacije je Zvezno ministrstvo za okolje izdalo bro-

šuro o energetski učinkovitosti, ki je brezplačna. V brošuri so predsta-
vljeni različni posamezni programi in naslovi različnih predstavnikov.
 34 Instalater December 2008
Kopalne kadi
Kopanje v kadi velikokrat za človeka pomeni poleg čišče-
nja telesa tudi sprostitev.
Kopalna kad spada v vsako ko-
palnico, in jo dopolnjuje z vgraje-
no opremo za tuširanje. Po DIN
18 022 je zahtevana minimalna
mera kadi 170 x 75 cm. Pripo-
ročeno pa je, da je kopalnica do-
datno opremljena tudi s tušem z
minimalno mero 80 x 80 cm, še
posebej kadar biva v stanovanju
več kot 5 oseb.
Slika 2: Podstavek za vgradnjo kopalne kadi
Poleg predpisanih velikosti ko-
palnih kadi je danes na razpolago
veliko število različno oblikova-
nih kadi, za različne namene vse
od velikih kadi in whirlpoolov,
do specialnih kadi za terapevtske
namene v bolnicah, kopališčih in
raznih sanatorijih – slika 1. V ko-
palnici, kjer ni mogoče namestiti
Slika 3: Prosto stoječa kopalna kad
om. Pri prosto stoječih kopalnih
kadeh razlikujemo kadi z oblogo Pločevinaste kadi: Kopalna kad
ali brez. izdelana iz jeklene pločevine je z
notranje strani emajlirana s por-
Kopalne kadi se razlikujejo celan emajlom in na zunanji stra-
tudi po vrsti materiala, zato ni z osnovnim emajlom.
ločimo:
Pločevinaste kadi so cenovno zelo
Litoželezne kadi: Kopalna kad ugodne in imajo relativno majhno
izdelana iz litega železa je v no- težo, okoli 60 kg. Primeren pod-
tranjosti emajlirana in z zunanje stavek za vgradnjo kopalne kadi
strani pobarvana. prikazuje slika 2.
Uporaba litoželezne kopalne kadi Kopalne kadi iz Acryla: Kopalne
je zaradi velike teže, ki lahko zna- kadi izdelane iz plastičnega mate-
ša tudi do 110 kg vedno manjša. riala Plexiglas, v različnih barvah,
Slika 1: Vrste kopalnih kadi
kopalne kadi normalne veliko-
sti, se lahko vgradi kopalna kad
manjše dimenzije oziroma sedeča
kad, ki je primerna predvsem za
starejše ljudi. Kopalne kadi deli-
mo na prosto stoječe kadi ali kadi
za vgradnjo z zidnim priključk- Slika 4: Zatesnitev kopalne kadi
December 2008 Instalater 35

imajo debelino stene okoli 4 mm (cigaretni ogorki) in na mehan- z odmikom od stene, da se lahko dolga okoli 1700 mm in 1000 mm
in zelo majhno težo, okoli 25 kg. ske poškodbe. svitek kadi uporabi za oprijem in (slika 4).
Zaradi majhne toplotne prevo- ga lahko tudi lažje čistimo (slika
dnosti materiala iz katerega je Montaža kopalne kadi 3). Vgradna kopalna kad: Vgradnji
kad izdelana, delujejo na otip zelo kopalne kadi je potrebno name-
prijetno. Njihova slabost je velika Prosto stoječa kopalna kad: Ko- Dovoljuje se 30 do 40 mm odmi- niti veliko pozornost. Tla morajo
občutljivost na praske, vročino palna kad mora biti postavljena ka od svitka kadi pri prosto sto- biti vodo neprepustna. Predho-
ječih kadeh od končne površine dno je potrebno izvesti zatesnitev
zidu. tal in zidu z izolacijo.

Odmik med kadjo in zidom za- Izolacijo na zidu je potrebno izve-

polnimo z dvema trakovoma
iz gume premera 40 mm, ki ju
v višini svitka kadi pritrdimo z
medeninastima vijakoma na zid.
Gumijasta trakova morata biti za
kopalno kad normalne velikosti,
sti približno 80 do 100 mm nad
zgornji rob kadi, pri kadi z opre-
mo za tuširanje pa približno 200
mm. Zvočna izolacija se izvede
skupaj s plavajočim estrihom.
Višino montaže vgradne kopalne

Slika 5: Prelivno odlivna garnitura

Preglednica 1: Mere običajnih kopalnih kadi v cm (posebne

oblike in druge velikosti so odvisne od posameznega proizva-
jalca)
Dolžina Širina Višina Uporabna
Vrsta kopalne kadi
[l] [š] [h]1) količina2)
160 75 56 160 l
170 75 56 160 l
Standardna oblika 175 75 56 190 l
vgradne kopalne kadi 180 80 56 200 l
185 85 56 210 l
190 90 56 240 l
169 76 50 140 l
Kopalna kad z 180 80 58 180 l
oblogo 183 78 49 150 l
187 78 49 160 l
Velika kopalna kad 180 100 56 Slika 6: Vgradna višina kopalne kadi
odvisno od
200 88 56
oblike Preglednica 2: Ergonomski podatki za potrebno velikost (v cm)
210 105 56
Mere Moški Ženska
Kratka kopalna kad 140 64 57 120 l
a Od glave do pete 160 - 190 150 - 180
150 70 61 145 l
b Šolarji 130 - 155 120 - 150
Kotna kopalna kad 130 130 54 160 c Z upognjenimi koleni 50 - 60 45 - 55
Alternativa: šestero- 140 140 56 do
kotna kopalna kad 240 l d Kolena pod vodno gladino 110 105
150 150 60
e Dolžina hrbta 55 - 65 50 - 60
105 65 75 36 l
Sedeča kopalna kad f Notranja mera običajne kadi 160 - 170 (150 - 160)
118 73 74 66 l
g Višina vode pri prelivu 37 37
1) Standardna višina kopalne kadi vključno z nogicami, spremenljiv. Vmesni prostor med podom in dnom kadi mora

znašati okoli 10 do 15 cm, da se lahko izvede odtočni priključek. h - brez nogic 42 – 45 cm. h Prostor pri glavi (pod kotom) 50° 50°
2) Uporabna količina = je količina vode v l, ki jo potrebuje odrasel človek za kopanje velikosti 175 cm (izpodriv vode
i Prostor pri nogah (pod ko- 45° 45°
približno 70 l).
tom)
 36 Instalater December 2008

kadi moramo prilagoditi z vodo- kadi,

ravno fugo in talno oblogo plo-
ščic, tako da potekajo fuge para-
lelno z robom kopalne kadi.
Mere za vgradnjo
Velikost kopalne kadi izbiramo
glede na velikosti prostora in po
ergonomski obliki. Mere za izbiro
velikosti kopalne kadi so podane
v preglednici 1.
Za vgradnjo kopalne kadi mora-
mo upoštevati naslednje višine:
))490 do 640 mm za kadi v sta-
novanjih, hotelih, kopališčih in
podobno,
))525 do 595 mm za kadi z oblo-
go,
))360 do 450 mm za kopalne
kadi v otroških okrevališčih,
domovih za invalide, v domo-
vih za ostarele in v porodnišni-
cah,
))750 mm za sedeče kopalne
))750 do 950 mm za kopalne
kadi, ki se uporabljajo za medi-
cinske namene. Pri kadeh kjer
osebje opravlja zdravljenje
stoje zunaj ob kadi (podvodna
masaža, kopanje s ščetkanjem,
kopanje z razgibavanjem in po-
dobno).
Vgradne višine so razvidne iz sli-
ke 6, ergonomski podatki glede
na velikost in položaj človeka pa
iz preglednice 2 in slike 7.
Kopalne kadi, ki jih vzidamo so
lahko opremljene z jeklenimi no-
gicami, jeklenim podnožjem ali z
nosilcem izdelanim iz stiropora,
akrilnega stekla ali podobno.
Izdelano jekleno podnožje z
nastavljivimi nogicami za nasta-
vljanje potrebne višine, bistveno
olajša montažo kopalne kadi. Za Slika 7: Potrebna velikost kadi je odvisna tudi od mer človeka
vgradnjo jeklene kopalne kadi je ropora. Z vgradnjo takšnega no- in ometa ter stroške za zvočno in
priporočljiv nosilec izdelan iz sti- silca prihranimo strošek obzidave toplotno izolacijo.

Materiali in vrste napeljav vodovoda

Za projektiranje vodovodne instalacije za pitno vodo se
pred pričetkom projektiranja postavljajo številna vpraša-
nja. Med važnejša dejstva vsekakor spada velikost objek-
ta in instalacije ter padec vodnega tlaka. Nadaljnji in po-
memben pogoj je tudi priključitev vodovodne instalacije
na javno omrežje.
Za izdajo vodovodnega dovolje- Mejne vrednosti materialov
nja je pristojen upravni organ. za pitno vodo

Potrditev hišnega priključka pred Mejne vrednosti za kemijske in

vgradnjo vodnega števca se na- mikrobiološke parametre veljajo
naša na izpolnjevanje predpisov na pipah za točenje vode. Vsaka
po DVGW-stran 291, in dokazilo sprememba hišne vodovodne in-
o mikrobiološki neoporečnosti stalacije spada v okvir odgovorno-
kvalitete vode, ki se opravi s pre- sti upravljavca oziroma uporabni-
izkusom neposredno iz vodnega ka. Vgradnja materialov za vodne
števca. instalacije je odvisna predvsem
Preglednica 1: Mejne vrednosti materialov po DIN 50930 del
6
Antimon 0,01 % Slika 1: Vodovodna instalacija priključena na vertikalni vod
pH ≥ 7,4 ali Skupna Arsen 0,02 % od vrste vode in je opredeljena po za vgradnjo. Uporabnika oziroma
Področje
7,0 ≤ pH 7,4 in določitev
uporabe za Svinec 0,25 % DIN 50930 del 6 (preglednica 1). investitorja je potrebno v času in-
TOC ≤ 1,5 g/ pocinkane
baker Kadmij 0,01 % O spremembi kvalitete vode na staliranja in kasneje pri odvzemu
m3 prevleke
odvzemnem mestu je vsak upra- sproti seznanjati in obveščati o
Bizmut 0,01 %
vljavec dolžan po § 21 o pitni vodi vseh spremembah. Izbira vrste in
Področje uporabe KB8,2 ≤ 0,5 mol/m3 obvestiti vse uporabnike s podatki ugotavljanje kvalitete materialov,
Pocinkane cevi KS4,3 ≥ 1,0 mol/m3 o materialih, ki niso več primerni kakor tudi delovni tlak, morajo
December 2008 Instalater 37

biti pogodbeno opravljeni pred Krožni vod

pričetkom del.V preglednici 2 so
podani minimalni delovni tlaki in
dimenzije cevnih presekov.
Preglednica 2: Minimalni de-
lovni tlak na koncu priključne
instalacije za dimenzioniranje
cevnih presekov po DIN 1988-3
in DVGW - delovna stran W55.
Cevna instalacija pod higienski-
mi pogoji:
Vertikalni vod
Pri vertikalnem vodu je mogoče
z uporabo dvojnega prehodne-
ga priključka po etapah eden za
drugim izvesti cevno instalacijo.
Na koncu priključimo armaturo,
ki jo najpogosteje uporabljamo.
Pri tem sistemu lahko kadarkoli
posebej, v vsaki etaži, zamenja-
mo celotno vodovodno instalaci-
jo (slika 1).
Pri krožni instalaciji je mogoče
zamenjati vsa odvzemna mesta
po etapah in to tako, da z deli
pričnemo pri razdelilniku v dolo-
čeni etaži.
Količina vode v etažnem razdelil-
niku mora znašati za nemoteno
delovanje vsaj 3 litre (slika 2).
Končni priključek za večino
uporabnih armatur
Na najbolj skrajnih točkah sme-
mo armature priključiti tako, da
je funkcija delovanja pogojena Slika 3: Končni priključek za večino uporabnih armatur
znotraj pravilne uporabe (slika 3). Zagotavlja sledeče prednosti: ))manjša poraba pritrdilnega
))Občutno manjše toplotne iz- materiala.
Sistem cirkulacije s sredinsko gube z zmanjšanjem površine ))manjša poraba toplotne izola-
ležečo cevjo cevi. cije.
))Nižje zvišanje temperature in- ))Zvočni in protipožarni ukrepi
Področje uporabe in pravilna stalacije hladne vode v jašku. za zaščito cirkulacijske insta-
uporaba dvižnega voda s sredin- ))manjša dolžina instalacije cir- lacije so manjši zaradi manjše
sko ležečo cevjo (slika 4). kulacijskega voda. površine cevi.

Preglednica 2: Cilj napeljave in dimenzioniranje cevne insta-

lacije
Higiena Kratka cevna napeljava
Kratek čas zadrževanja vode
Majhna količina vode pomeni: hitra vodna zame-
njava in preprečevanje stagnacije
Prihranek Majhna površina cevi za pitno vodo in cirkulacijo
energije Majhne toplotne izgube pomenijo: prihranek ener-
gije in zaščito okolja
Gospodarnost Majhna in efektivna dimenzija cevi pomeni:
prihranek denarja
Varnost Preprečevanje korozije
Zmanjšanje obloge na ceveh in nastanek bioplasti
Upoštevanje zahtev za zvočno zaščito
Nobenih tlačnih udarov

Slika 2: Krožni vod Slika 4: Princip delovanja znotraj ležeče cevi za cirkulacijo

Kogeneracijski proizvodni objekti

Kogeneracijski proizvodni objekti niso vezani na velika toplotna omrežja in ker se nahajajo v bližini porabnikov so izgube transporta energije
bistveno manjše kot pri centralnih proizvajalcih. Proizvedena električna energija se v glavnem uporablja za pokrivanje potreb objektov, kjer
so naprave nameščene in/ali najbližje okolice, presežki pa se odprodajo v javna omrežja.

Sočasna proizvodnja elektrike in toplotne energije v bližini uporabnikov je iz vidika skupnega izkoristka nedvomno najboljša oblika tovrstne
proizvodnje.
 38 Instalater December 2008

Načrtovanje, izvedba in zaščita pitne vode

Načrtovanje in izvedba vodovodne instalacije za manjše Za pravilno in zdravju varno de- ustreznimi in aktualnimi infor-
sisteme je prav tako pomembna kot za velike sisteme. lovanje toplovodne instalacije, macijami o kvaliteti vgrajenih
sta za manjše in večje sisteme po- materialov in o opravljenih anali-
Vsekakor pa je pri obeh sistemih pomembno, da delujeta
membna tako regulacija kot cirku- zah. K temu sodijo tudi tehnične
s temperaturo vode, ki je višja od 50 °C, da preprečimo lacija tople vode. Vklopna razlika smernice in navedbe, ki so nujno
legionelo in posledice o katerih so ljudje vse bolj sezna- na regulaciji sme znašati do 5 °C. potrebne za izbiro ustreznih ma-
njeni. Zahtevana temperatura znotraj terialov za hišno instalacijo. S
regulacijske zanke je pogojena za temi informacijami lahko projek-
delovanje s temperaturo nad 60 tanti in strokovni izvajalci izbe-
°C. Kratkotrajna oziroma nekaj rejo materiale, ki so primerni za
minutna znižanja temperature izvedbo vodovodne instalacije za
vode na izstopu iz toplovodnega pitno vodo.
grelnika se lahko tolerirajo in so
podana v smernicah DIN 4708. Informacije, o katerih mora vo-
Sistematična nedoseganja tem- dni oskrbnik obveščati uporabni-
perature vode okoli 60 °C niso ke s pitno vodo so:
sprejemljiva.
))vrsta vgrajenih materialov.
Na sliki 1 so podane maksimalne ))s podatki o opravljenih anali-
dolžine, dimenzije cevi in količine zah po DIN 50930-6 (pregle-
pretoka na 1 meter cevi. dnica 1),
))s podatki, če je voda spreje-
Oskrbniki z vodo so dolžni poda- mljive kvalitete, kot je določena
jati podatke po § 21 o pitni vodi: po DVGW smernicah,
Oskrbniki z vodo so dolžni ob- ))s podatkom o vračunanem
Slika 1: Posamezni priključni vodi veščati uporabnike pitne vode z oziroma predvidenem roku o
spremembi kvalitete vode,
Preglednica 1: Navedbe za vodno analizo, izvleček iz DIN 50930-6
))s podatki o uporabi pred pri-
Datum preskusa: pravljenih materialov,
Mesto jemanja vzorcev: ))z izkušnjami o materialih, ki se
Datum jemanja vzorcev: ne priporočajo za uporabo.
Parameter Enota Postopek po
S katerimi informacijami morajo
Temperatura vode °C DIN 38404-4a oskrbniki za pitno vodo obveščati
pH vrednost o vsebnosti Kalcija DIN 38404-10 uporabnike so podane v pregle-
Specifična električna prevodnost μS/cm DIN EN 27888a dnici 1.
Kapaciteta kislosti do pH = 4,3 (KS4,3) mol/m 3
DIN 38409-7
Udobnost igra poleg higiene
Bazična vsota do pH = 8,2 (KB8,2) mol/m 3
DIN 38409-7a ravno tako pomembno vlogo
Vsota zemeljskega kalija mol/m3 DIN 38509-6
Kalcij - Ioni mol/m 3
DIN 38406-3, DIN EN ISO 11885 Nenevaren čas točenja v sekun-
dah za vodo z nizko temperaturo
Magnezij - Ioni mol/m3 DIN 38406-3, DIN EN ISO 11885
odvzema za tuširanje ali kopanje
Natrij - Ioni mol/m3 DIN 38406-14 v kopalni kadi (izračunani pretok
Kalij – Ioni mol/m 3
DIN 38406-13 na odvzemnem mestu po DIN
Klorid – Ioni mol/m 3
DIN 38405-1 1988 VR = 0,15 l/s) podaja pre-
Natrij – Ioni mol/m 3
DIN 38405-9 glednica 2.

Sulfat - Ioni mol/m3 DIN 38405-5

Temperaturna ugodnost predpi-
Vezava Fosforja b,c mol/m 3
DIN EN 1189, DIN EN ISO 11885 sana po DIN EN 806-2 za načr-
Vezava Silicija b,d g/m3 DIN 38405-21, DIN EN ISO 11885 tovanje:
Organski ogljik (TOC) g/m3 DIN EN 1484
Po 30 sekundah popolnoma od-
Aluminij g/m 3
DIN 38406-9, DIN 38406-25, DIN EN ISO
prtega odvzemnega mesta se ne
11885
sme temperatura vode znižati pod
Kisik g/m3 DIN EN 25813a, DIN EN 25814a 60 °C kot je predpisano za odvze-
a – Meritve morajo potekati na mestu jemanja vzorcev mno mesto tople vode, in seveda,
b - Pri centralnem doziranju fosforja in vezave silicija je diferencirani podatek spojine obvezen. v kolikor ni drugače predpisano v
c - Podatek kot je P, d se navaja kot Si nacionalnih predpisih.
December 2008 Instalater 39

oparinami minimalen. Na od- šole, v domovih za upokojence in

vzemnem mestu je potrebno s tako naprej. V kolikor želimo pre-
posebno pozornostjo upoštevati prečiti oparine je najbolje opremi-
temperaturo na iztočnem mestu, ti iztočna mesta s termostatskimi
še posebej velja to za bolnice, mešalnimi ventili ali z armatura-

Preglednica 2: Pretok na odvzemnem mestu

Od-
Tlak preto-
vzem - Nizko temperaturni volumen vode v smeri
ka pred
vo- pretoka
odvzemnim
lumski
mestom
pretok
v 0,5 l 1,0 l 1,5 l 2,0 l 2,5 l 3,0 l
pRL [bar]
[l/min] Čas točenja v sekundah
1,0 6,6 4,5 9,1 13,6 18,2 22,7 27,3
1,5 8,1 3,7 7,4 11,1 14,8 18,6 22,3
2,0 9,3 3,2 6,4 9,6 12,9 16,1 19,3
Slika 2: Priprava tople vode na javnih mestih, z večjim 2,5 10,4 2,9 5,7 8,6 11,5 14,4 17,2
številom odvzemnih mest
3,0 11,4 2,6 5,2 7,9 10,5 13,1 15,7
Priporočena temperatura in za- osnovah privatnih predpisov in
3,5 12,3 2,4 4,9 7,3 9,7 12,1 14,6
ščita pred oparinami: preneseni na dejansko stanje.
4,0 13,2 2,3 4,5 6,8 9,1 11,4 13,6
Smernice za delavnice DIN EN 806-2,9.3.2 zaščita 4,5 14,0 2,0 4,5 6,8 9,1 11,4 13,6
pred oparinami 5,0 14,8 1,9 4,1 6,1 8,1 10,2 12,2
Temperatura vode ne sme preko
5,5 15,5 1,9 3,9 5,8 7,8 9,7 11,6
45 °C. Zakoni o delovni zaščiti ne Naprave za ogrevanje pitne vode
smejo biti napisani enostavno na so izdelane tako, da je riziko pred 6,0 16,2 1,9 3,7 5,6 7,4 9,3 11,1
mi, ki imajo vgrajen omejevalnik
Preglednica 3: Ugotovitve pri pregledu temperature. Najvišja priporo-
Legionela Ovrednotenje Ukrepi Nadaljnje Kontrolni pregled čena temperatura vode je okoli
(KBE/100 preiskave 43 °C. V napravah za tuširanje,
ml)1)
v otroških vrtcih, na specialnih
> 10000 Ekstremno visoka Potrebna direktna Nemudoma 1 teden po dezinfek-
področjih in v domih za bolnike,
kontaminacija zaščita,(dezinfekcija in uporabna ciji oziroma sanaciji
omejitev, na primer prepoved tušira- temperatura vode ne sme preko-
nja) potrebna sanacija račiti 38 °C.
> 1000 Visoka kontami- Potrebna sanacija je odvisna od Nemudoma, -
nacija rezultatov nadaljnjih raziskav takoj Napotki:
≥ 100 Srednja kontami- nobena Najkasneje v 4 - ))Priporočena delovna tempera-
nacija tednih tura vode v javnih sistemih je
< 100 Nobena/majhna nobena nobena Po 1 letu (po 3 od 60 °C - 55 °C.
kontaminacija letih)2) ))Priporočena delovna tempe-
1.) KBE = Enota za kolonijo ratura za manjše sisteme mora
2.) V kolikor se izkaže vrednost po dveh pregledih v roku 1 leta nižja od 100 legionele v 100 ml, se lahko interval podaljša na maksimalno 3 leta.
3.) V kolikor se izvede pregled takoj ob poskusnem zagonu, se lahko nadaljnje raziskave ustrezno uskladijo in veljajo navedene smernice v preglednici 4. znašati pod 50 °C.
))Stopnja predgretja - voda v
predgrelnikih ≥ 400 litrov se
Preglednica 4: Vrednosti ugotovitev svetovnih raziskav naj v javnih sistemih 1 x dnev-
Legionela Ovrednotenje Ukrepi Nadaljnje Kontrolni pregled no segreje na 60 °C.
(KBE/100 preiskave ))Stopnja predgretja - voda v
ml)1) predgrelnikih ≤ 400 litrov pri
> 10000 Ekstremno visoka Potrebna direktna Nemudoma 1 teden po dezinfek- majhnih sistemih lahko upo-
kontaminacija zaščita,(dezinfekcija in uporabna ciji oziroma sanaciji rabnik pusti delovati z nižjo de-
omejitev, na primer prepoved tušira- lovno temperaturo, če vsaj 1 x
nja) potrebna sanacija
na dan vodo segreje na 60 °C.
> 1000 Visoka kontami- Potrebna hitra sanacija Najkasneje v 1 teden po dezinfek-
nacija roku 3 mesecev ciji oziroma sanaciji
Pregledi in smernice vodovo-
≥ 100 Srednja kontami- Srednjeročna sanacija Maksimalno v 1 teden po dezinfek- dne instalacije
nacija roku 1 leta ciji oziroma sanaciji
< 100 Nobena/majhna nobena - Po 1 letu (po 3 pregled opravi v razmiku 1 leta in
kontaminacija letih)2)
je vsebnost legionele nižja od 100
1.) KBE = Enota za kolonijo
ml, se lahko nadaljnji kontrolni
2.) V kolikor se izkaže vrednost po dveh pregledih v roku 1 leta nižja od 100 legionele v 100 ml, se lahko interval podaljša na maksimalno 3 leta.

3.) V kolikor se izvede pregled takoj ob poskusnem zagonu, se lahko nadaljnje raziskave ustrezno uskladijo in veljajo navedene smernice v preglednici 4.
pregledi podaljšajo na maksimal-
no 3 leta.
 40 Instalater December 2008

Izpiranje vodovodne instalacije

Normativne določbe izpiranja in- li dogovore in izdelali navodila o Tabela 2: Določanje vrste in kategorije tekočine za potrebno zaščito
stalacije vodovoda za pitno vodo spiranju pitne sanitarne vode. vode po tabeli B.1
so določene po DIN 1988-2 del 1. 1 Voda za uporabo človeka Kategorija
Vodovodno instalacijo je potreb- Postopki izpiranja: 1.1 Pitna voda 1
no čim prej, kolikor je mogoče Vodno izpiranje
1.2 Voda z visokim tlakom 1
hitro po vgradnji oprati in izvesti
tlačni preizkus. Izpiranje z vodo izvedemo v vsa- 1.3 Stoječa voda a 2
ki etaži in nadstropju posebej, 1.4 Hladna voda 2
Zahteve za izpiranje: eno za drugim na minimalno to- 1.5 Vroča voda v sanitarnem področju 2
))Zagotavljanje dobre in kvalite- likih združenih mestih, kot je za
Para
tne pitne vode. orientacijska vrednost prikazano 1.6 2
(v stiku z živili, brez aditivov)
))Preprečevanje poškodb zaradi v tabeli. Izpiranje mora trajati
korozije. najmanj 5 minut pri popolnoma 1.7 Zdravilna voda b 2
))Čiščenje notranjih cevnih po- odprtem pretoku vode. Voda z aditivi ali v kontaktu s tekočimi ali s
2 Kategorija
vršin. trdnimi materiali, drugače kot v kategoriji 1
))Preprečevanje motenj zaradi Izpiranje z mešanico zrak/ 2.1 Mehčana voda ni primerna za uporabo ljudi 3/4 c
nečistoč na vodovodnih arma- voda po predpisanih določilih Voda + sredstvo za zaščito proti koroziji ni za
turah in napravah. DIN 1988-2 2.2 3/4 c
uporabo ljudi
))Zaradi higienskih pogojev.
2.3 Voda + zaščita proti zmrzali 3/4 c
Izpiranje lahko izvršimo, če je:
2.4 Voda + Algecidi 3/4 c
Te zahteve lahko izpolnimo z ))sigurno, da je podjetje za oskr-
dvema načinoma izpiranja cevne bo z vodo opravilo izpiranje na Pitna voda + tekoča živila
2.5 2
instalacije: priključku do hiše ali gradbišča (sokovi, kava, brezalkoholne pijače, juhe)
))Mokro izpiranje z vodo. in odobrilo zagon, 2.6 Pitna voda + močna živila 2
))Mokro izpiranje z mešanjem ))za polnjenje sistema zagoto- 2.7 Pitna voda + alkoholne pijače 2
zraka in vode. vljena higiensko čista in neopo-
2.8 Voda + pralna sredstva 3/4 c
rečna voda,
Pri izpiranju instalacije z vodo ))pri dolgem časovnem obdobju 2.9 Voda + površinsko aktivna sredstva 3/4 c
moramo preventivno ukrepati med tlačnim preizkusom in za- Voda + sredstva za razkuževanje niso
2.10 3/4 c
in paziti na vgrajene armature. četkom delovanja sledilo redno za uporabo ljudi
Spiranje z mešanico zrak/voda izpiranje ali je bila opravljena 2.11 Voda + detergenti 3/4 c
izvedemo samo, če obstaja ovira dezinfekcija, na primer z Klo- 2.12 Voda + hladilna sredstva 3/4 c
ali če pričakujemo v instalaciji rovim dioksidom.
3 Pitna voda za drugo uporabo Kategorija
veliko umazanije oziroma mikro-
biološke obremenitve. Spiranje z Izvedba dezinfekcije po termič- 3.1 Za kuhanje živil 2
mešanico zrak/voda je na osnovi nem postopku: Pranje sadja in zelenjave
3.2 3/5 d
zaščite pred korozijo pri jeklenih ))Ko dobimo na iztočnem mestu (živila-dejavnost)
ceveh, fitingih in raznih gradbe- zahtevano temperaturo in po Predpranje in pranje posode in
3.3 5
nih delih zaradi nadaljnjega teh- predpisanem času vodo ponov- gospodinjskih naprav
ničnega razvoja nepotrebno. Na no zapremo. 3.4 Pomivanje posode in gospodinjskih naprav 3
osnovi izjave proizvajalca je za ))Med predpisanimi ukrepi se
3.5 Ogrevanje vode brez dodatkov 3
posamezne materiale izpiranje z mora v rednih časovnih raz-
vodo zadostno. Tako so leta 1993 mikih kontrolirati temperaturo 3.6 Odpadna voda 5
na Centralnem združenju za sani- pitne vode. Nezadostno ogreto 3.7 Voda za nego telesa 5
tarno in ogrevalno tehniko spreje- vodo moramo preprečevati, saj 3.8 Voda za izpiranje 3

Tabela 1: Zagotoviti moramo minimalni pretok vode in hitrost 3.9 Voda za WC 5

ca. 0,5 m/s, da lahko izperemo umazanijo v ceveh. 3.10 Pitna voda za živali 5
Dimenzija delilne cevi DN v Minimalno število odprtih 3.11 Voda za plavalne bazene 5
aktualnem delu izpiranja odvzemnih mest DN 15 3.12 Voda za pralni stroj 5
25 2 3.13 Sterilna voda 2
32 4 3.14 Mineralizirana voda 2
40 6 a) Veliko sredstev lahko poveča riziko (temperatura, materiali, ...).

50 8 b) Priprava pitne vode znotraj zgradb (z izjemo naprav).

c) Razmejitev med kategorijo 3 in 4 je načeloma LD50 = 200 mg/kg telesne teže merjeno po EU-smerni-
65 12
cah 93/21 EEC z dne 27. april 1993.
80 18 d) Kategorija 5 za predpranje in voda za umivanje, kategorija 3 za pomivanje posode.
100 28
December 2008 Instalater 41

s tem zmanjšamo rekontamina-
cijo. Posamezne dele celotnega
sistema je potrebno neposre-
dno enega za drugim obdelati s
termično dezinfekcijo.
))Vse naprave je potrebno zopet
povrniti v delovno stanje.
))Opraviti ponovni protokol
vseh zahtevanih ukrepov.
))Po opravljenem pregledu je
potrebno opraviti najkasneje v
roku 1 tedna dezinfekcijo celo-
tnega sistema.
Izvajanje ukrepov, ki se priporoča
tudi izven normalnega roka obra-
tovanja:
))Osebni vložek v načrtovanju,
pred pričetkom izvajanja ukre-
pov.
))Preventivni ukrepi proti ope-
klinam, na primer za osebo, ki
ukrepe izvaja.
))Pitno toplo vodo ogrevamo na
minimalno temperaturo 70 °C.
))Vsa odvzemna mesta za toplo
vodo med segrevanjem po mo-
žnosti pustimo zaprta.
))Grelniku za toplo vodo damo
pri ogrevanju prednost.
))Črpalko za cirkulacijo tople
vode nastavimo na delovanje
brez prekinitve.
))Kontrolo temperature tople
vode v cirkulacijskega dovo-
da v hranilnik tople sanitarne
vode izvedemo, če je mogoče
s priležnim tipalom ali preko
vgrajenega termometra.
))Šele, ko je dosežena zahtevana
temperatura v sistemu, odpre-
mo odvzemno mesto.
))Ko začnemo z odvajanjem
tople vode iz toplotnega hra-
nilnika, sledi odvzem tako, da
odpiramo odvzemna mesta od
naslednjega najbližjega voda
do najbolj oddaljenega dvižne-
ga voda.
))Odvzemno mesto držimo od-
prto tako dolgo, da teče sko-
zenj voda s temperaturo 70 °C,
minimalno 3 minute.
))Temperaturo ves čas merimo
in opravimo zapisnik.
))
Izvedba dezinfekcije po kemij-
skem postopku:
))Določiti, če je potrebna kon-
centracija na vseh odvzemnih
mestih in pred vstopom cirku-
lacijske vode pred hranilnikom
Slika 1: Naprava GENO Tip 1988 K, ki jo lahko uporabljamo za izpiranje z
za toplo pitno vodo.
))Za kontrolo koncentracije
vode znotraj sistema, se vodo
spusti preko zaporne armature
na odvzemnem mestu.
))Takoj potem ko je v celotnem
sistemu na vseh odvzemnih
mestih dosežena potrebna
koncentracija vode, se začne
čas delovanja od 1 ure.
))V času delovanja zaporne ar-
mature odpremo in s tem raz-
kužimo tudi armature.
))Po končanem razkuževanju
je potrebno celoten sistem na
vseh odvzemnih mestih izpirati
tako dolgo, da dosežemo dovo-
ljene vrednosti, ki so predpisa-
ne za uporabo pitne vode: za
Klor: 0,3 mg/l in za Vodikov
prekis: 0,1 mg/l.
)) Po meritvah napraviti zapisnik
o vsebovanih koncentracijah
med izvajanjem razkuževanja
zrakom in vodo
in po opravljenem izpiranju na
vseh odvzemnih mestih.
))Naprave pripraviti na ponovni
zagon.
))Napraviti zapisnik o vseh opra-
vljenih ukrepih.
))En teden po opravljenem pre-
gledu je potrebno ustrezno po
tabeli B.1 poskrbeti za razku-
ževanje.
)) Priporočljivo je, da se takšen
ukrep izvede tudi izven nor-
malnega predvidenega roka.
))Dolžnost in plan osebja pred
pričetkom izvedbe ukrepov.
))Informiranje in dogovor z
upravljavcem javne kanaliza-
cije o odvajanju razkuževalnih
sredstev po izvedbi dezinfekci-
je.
))Pri manjših sistemih je po-
trebno vgraditi na dovod pitne
vode dozirno črpalko pred grel-
nik za pitno vodo in istočasno
opraviti dezinfekcijo na hranil-
niku za toplo vodo. Zaporne
armature je potrebno povezati
z varnostnim sistemom na do-
vodu za hladno vodo. Pred tem
je vsekakor potrebno opraviti
temeljito čiščenje hranilnika za
toplo pitno vodo.
))Če je na razpolago večje število
grelnikov za toplo pitno vodo,
moramo vse po vrsti separatno
razkužiti.
Razkuževanje
Obvezna določila:
))Izpiranje po DIN 1988 je
»posebno učinkovito« VOB/C
DIN 18381, 4.2.2.2..
))Izpiranje z vodo je »stranskega
pomena«.
))Razkuževanje je »posebno
učinkovito«.
Začetek obratovanja:
))Enkratno uvajanje je »stran-
skega pomena«,
))Podlaga za uvajanje, na primer
vklopna shema električnih na-
prav, opis preizkusa izvajalca,
pogoji in servisna navodila,
izjava o tesnosti in navodilo
za upravljanje so stranskega
pomena.

Tabela 3: Vrste kemikalij za razkuževanje raznih naprav

Oznaka V prodaji kot Skladiščeno Varnostni napotek Uporabna koncentracija
Cevna instalacija Posoda in naprave,
kot na primer grelnik
tople vode
Vodikov peroxid H2O2 Vodna raztopina Svetlobno zaščite- Pri raztopini > 5 % po- 150 mg/l H2O2 Maksimalno
5 % in 30 % no, hladno in čisto trebna zaščitna oprema 15 g/l H2O2
Klorovo lužilo e Natrijev Vodna raztopina z Svetlobno zaščite- Alkaličen, jedek, potreb- 50 mg/l Klor 5 mg/l Klor
hypoclorit NaOCI max. 150 g/l Klor no in hladno na zaščitna oprema
Klordioksid CIO2 Svetlobno zaščite- Aktiven oksidacijski; 2 mg/l CIO2 Pri 0,5 mg/l CIO2
no in zaklenjeno Klor dioksidni plin, ki ni dodatku z polnilno
za vdihavanje, obvezna vodo
zaščitna oprema
 42 Instalater December 2008

Poraba tople vode

Voda je osnovni pogoj za vzdrževanje osebne higiene lju- Preglednica 1: v preglednici so prikazane potrebne količine in tempe-
rature vode v različnih zgradbah
di. Tako je poraba tople vode zelo spremenljiva in odvisna
Zgradba Poraba Temperatura
tudi od življenjskega standarda ljudi. Nedvomno je najviš-
Bolnisnica 100..300 l/dan na poste- 60° C
ja prav tam, kjer je življenjski standard najvišji.
ljo
Trgovske hiše 10..40 l/dan na osebo 45° C
Ustanove 10..40 l/dan na osebo 45° C
Šole (za 250 dni na leto) 5.. 15 l/dan na učenca 45° C
– brez tušev
Šole (za 250 dni na leto) 50..70 l/dan na športnika 45° C
– s tuši
Športni tereni s tuši 50..70 l/dan na športnika 45° C
Frizerji (vključno s stran- 150..200 l/dan na osebo 45° C
kami)

procesi, se poraba vode drastično dostno količino vode s pomočjo

dvigne po končanem delu, ko se
v relativno kratkem času, ki traja
10 do 30 minut, isto-časno umiva
in tušira veliko število ljudi, ki so
končali s svojim delom.
hranilnikov tople vode.
V diagramu 2 je prikazana potro-
šnja tople vode v umivalnicah in v
prostorih s tuši.

Diagram 1 – Potrošnja tople vode v raznih objektih Za tako veliko sočasno porabo V industriji ni dovolj, da je po-
To se najbolje opazi pri kategori- in hotelih v odvisnosti od števila vode je potrebno zagotoviti za- skrbljeno le za higienske potrebe,
jah hotelov, saj so luksuzni hoteli kopanj
Preglednica 2: S preglednice 2 je razvidna potrebna količina tople
dosti večji porabniki kot hoteli vode v stanovanjih.
nižjih kategorij. Količina porablje- Tudi vremenski pogoji vplivajo
Potrošno mesto Količina Tempera- Trajanje pora-
ne vode ni odvisna le od velikosti na porabo vode. Vsekakor pa je
pri enem tura v ° C be v minutah
stanovanja in števila oseb, temveč opazna največja poraba ob sobo-
odvzemu
tudi od starosti ljudi, vgrajenih tah in eventualno tudi ob petkih,
merilnikov porabe vode, struktu- ko se navadno več uporablja ko- Iztočni ventil
re stanovalcev, letnega obdobja palnica, takrat poraba doseže kar DN 10, polodprt 5 40 1
itd. 30% skupne tedenske porabe. Odprt 10 40 1
Na diagramu 1 je prikazana po- Tudi v tovarnah, športnih halah DN 15, polodprt 10 40 1
trošnja tople vode v stanovanjih in povsod, kjer potekajo delovni
Odprt 18 40 1
DN 20, polodprt 25 40 1
odprt 45 40 1
Pomivalno korito
Enodelno 30 55 5
Dvodelno 50 55 5
Umivalniki
Samo za umivanje 5 35 1,5
rok
Umivalnik 10 35 2
Umivalnik enojni 15 40 3
Kopalna kad
Večja 100 40 15
Manjša 250 40 20
Tuširanje 50 40 6
Bide 25 40 8
Skupna poraba (60 ° C)
Za manjše zahteve 10……20 l/dan na osebo
Diagram 2 – Potrošnja tople vode v umivalnicah Za večje zahteve 40……80 l/dan na osebo
December 2008 Instalater
Diagram 3 – Določanje največje porabe potrošne vode
vodo je potrebno zagotoviti tudi
za tehnološke namene, pralnice,
barvarne itd. Poraba vode v enem
dnevu je porazdeljena zelo nee-
nakomerno v različnih časovnih
obdobjih. Prikazana krivulja v
diagramu 2 kaže različne dnevne
porabe v stanovanjskem bloku v
času vikenda in v zaprtem plaval-
nem bazenu.
Naklon zbirnih krivulj v diagra-
mu 3 prikazuje porabo v toku
ene ure (ali 10 min.), diagonala
pa prikazuje srednjo porabo na
časovno enoto. Da bi se različna
poraba izenačila, so potrebni hra-
nilniki za vodo. Njihova velikost
se lahko določi po diagramu.
V diagramu 3 je prikazana dolo-
čitev največje porabe potrošne
vode v teku 1 ure v stanovanj-
skem bloku in vrednosti K, ki
določa velikost akumulacije (v
tem primeru K=3000 litrov). Pri
izračunih jemljemo temperaturo
hladne vode povprečno 10° C,
čeravno se v nekaterih primerih
giblje v mejah od 5° do 15° C.
Temperatura potrošne vode je na-
vadno določena:
))za umivalnike, tuše in kopalni-
ce od 35° do 45° C,
))za kuhinje od 55° do 60° C
))za industrijske namene do
100° C.
Temperature pri porabi (iztočna
mesta) so vedno za nekaj stopinj
višje od temperature uporabne
vode, ker se voda ohladi v umival-
nikih in kadeh. Pri segrevanju po-
trošne vode ni dobro prekoračiti
temperature 60° C zaradi manjše
korozije in toplotnih izgub.
43
Želite biti prisotni in videni iz prve roke?
PRILOŽNOST!
PROMOCIJA VAŠEGA PODJETJA NA INTERNETU -
SKOZI CELO LETA, ZA SAMO 100 EUR
Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), vam ponuja
preko strokovne revije Instalater najcenejšo promocijo vašega
podjetja.
Pojavite se na spletnih straneh:
))www.instalater.si - ki je namenjena stroki in široki potrošnji
))www.erevija.com - ki je namenjena široki potrošnji,
))www.photovillage.org -
Z vašo prisotnostjo bo vaš oglas imelo priložnost videti tudi več kot
10.000 obiskovalcev na dan doma in v tujini.
Promocijski oglas vašega podjetja lahko vsebuje:
))Naslov
))Vrsto dejavnosti
))Promocijo izdelkov in storitev
))Vrste dogodkov oziroma sporočil, ki jih lahko sproti objavljate
itd.
Nudimo vam tudi brezplačno oblikovanje vaše promocije.
Promocijski material pošljite v pisni ali elektronski obliki v nasle-
dnjih formatih: JPG; PDF…
Cena letnega oglasa znaša: 100 EUR + DDV.
Informacije:
031/326 750, 041/980 016, 040/661 448, 02/320 13 10
e-mail:
e-oglasi@instalater.si
Društvo instalaterjev energetikov Maribor
Ahacljeva ul. 12a
2000 Maribor
Matična številka: 1435850000
DŠ: SI 55398430
TR: IBAN SI56 0417 3000 1386 906
 44 Instalater December 2008
Lastna oskrba s pitno vodo
Za lastno oskrbo s pitno vodo štejemo zasebni vodovod,
katerega objekt in oprema je v zasebni lasti in je name-
njen izključno lastni oskrbi s pitno vodo.
Tudi pri lastni oskrbi s pitno vodo
moramo upoštevati tako kot je
predpisano z zakonskimi dolo-
čili. Zato se lahko lastna oskrba
s pitno vodo uporablja le na ob-
močjih poselitve kjer se oskrba s
pitno vodo ne zagotavlja v okviru
storitev javne službe in spada vo-
dovod v zasebno last, vodni vir pa
zagotavlja manj kot 10 m3 pitne
vode na dan.
Uporaba
Teza za uporabo pitne vode, na-
črtovanje, izgradnja in pogon za
lastno oziroma posamezno oskr-
bo s pitno vodo so predpisane po
DIN 2001 in v tehničnih predpi-
sih po DVGW.
Izvedba
Pridobivanje vode na lokalnem
območju lahko zagotovimo z
meteornimi, mineralnimi in pod-
zemnimi vodami ali s pomočjo
izvedenih izkopov oziroma opra-
vljenih vrtin.
Za dosego minimalnega tlaka v
vodovodnem omrežju moramo
zagotoviti določeni nadtlak. To
lahko storimo na dva načina in
sicer:
Vodni stolp: Ponavadi namesti-
mo vodni stolp na najvišji točki
objekta, to je na strehi ali v pod-
strešju. Tako s pomočjo vodne
črpalke napolnimo rezervoar v
vodnem stolpu, ki nam kasneje
Preglednica 1 – prikazuje hišno oskrbo z vodo in nenevarne orientacijske vrednosti
Skupina potrošnikov
Vikend
Enodružinska hiša
Manjša večdružinska hiša
Manjša kmetija
Večja večdružinska hiša
Večja kmetija
omogoča iztok vode na vseh od-
vzemnih mestih oziroma v celo-
tnem vodnem omrežju.
Slaba stran takšnega sistema je,
nižji tlak v nadstropju in velika
nevarnost zmrzali v zimskem
obdobju ter segrevanje vode v
poletnih mesecih zaradi slabe
toplotne zaščite. Zaradi naštete-
ga se omenjeni sistem še komaj
uporablja.
Vodna zajetja, ki so višje od sa-
mega objekta, so veliko bolj pri-
merna, saj zagotavljajo z lastnim
padcem enakomeren tlak v vodo-
vodnem omrežju in so veliko bolj
zaščitena pred zmrzaljo ali segre-
vanjem, saj se večina takšnih za-
jetij nahaja v zemlji. Žal je vičino
takšnih zajetij mogoče uporablja-
ti le v planinskem območju.
Potreba (količina) v l/h
1300
1800
2500
2500
5000
5000
Oskrba vode s pomočjo stisnje-
nega zraka: Pri tej popolnoma
avtomatizirani napravi se voda
s pomočjo črpalke prečrpava iz
vodnega zajetja v tlačni zbiralnik
Slika 1 – Oskrba z vodo s pomočjo tlačne posode
kjer se s pomočjo zraka v raztezni
posodi, z nadtlakom odvaja na
posamezna odvzemna mesta.
To pomeni, da črpalka črpa vodo
v posodo v kateri se nahaja zrak.
Zaradi vstopa vode v rezervoar
ima zrak vedno manj prostora in
tlak počasi narašča.
Ko tlak naraste dovolj visoko,
tlačno stikalo izklopi črpalko.
Tlak je prisoten tako dolgo, do-
kler ne odpremo vodo na odvze-
mnem mestu.
Ko tlak po določenem času pade,
stikalo ponovno vklopi črpalko in
vse skupaj se še samo ponavlja.
Večja kot je raztezna posoda ozi-
roma, redkeje se bo črpalka vklju-
čevala (slika1). Za rabo vode iz
Tlačna posoda po DIN 4810
Vsebina v l Ø v cm
150
300
300
500
500
700
vodnega izvira za oskrbo s pitno
vodo namenjenega lastni oskrbi
iz zasebnega vodovoda, morajo
pridobiti vodno dovoljenje. Če je
lastnikov posamezne stanovanj-
ske, ki jih zasebni vodovod oskr-
buje s pitno vodo, več, se vodno
dovoljenje glasi na lastnika oziro-
ma lastnike, ki so kot lastniki sta-
novanjske stavbe navedeni v vlogi
za pridobitev vodnega dovoljenja
za rabo vode za oskrbo s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda.
Neposredna povezava lastne
oskrbe s pitno vodo z javnim
omrežjem za oskrbo s pitno vodo
ni dovoljena. Možna je le nepo-
sredna povezava s sistemom, pri
katerem je centralna oskrba z
vodo preko odprte posode in brez
tlaka.
Načrtovanje lastnega vodnega
zajetja je naloga za to področje
posebej usposobljenih projektan-
tov in ki morajo upoštevati vsa z
zakonom predpisana pravila.
H skupaj cm
45 110
55 145
55 145
65 170
65 170
80 170
December 2008 Instalater 45

Štiri generacije sprejemnikov sončne energije

Na trgu dobimo mnogo različnih tipov sprejemnikov ščiti vse aktivne dele pred oksida- kar pomeni, da ti SSE delujejo
sončne energije (SSE), ki jih glede na razvoj tehnologije cijo in skoraj popolnoma prepre- tudi v slabših svetlobnih pogojih,
čuje izgube pridobljene toplote v npr. v oblačnem vremenu. Nizka
lahko razvrstimo v štiri generacije. Vsi pretvarjajo sončno
okolico. Dolgotrajna stabilnost toplotna inercija jim omogoča
energijo v toploto, ki se lahko uporabi za pripravo tople vakuuma je zagotovljena z bari- izkoristiti energijo tudi v kratkih
vode ali kot podpora ogrevalnemu sistemu, razlikujejo se jevimi lovilci, naparjenimi v no- intervalih osončenja.
pa glede na učinkovitost izrabe sončne energije, življenj- tranjosti cevi, ki absorbirajo mo-
lekule v slučaju, da se sprostijo s V primeru neugodne postavitve
sko dobo in način montaže. Ločimo dve osnovni izvedbi,
površine materialov v vakuumu. objekta lahko posamezne va-
in sicer ravne in vakuumske SSE. kuumske cevi neodvisno zasuče-
V primeru poškodbe posamezne mo za kot do 30° proti jugu, da
Prvo generacijo predstavljajo kuumski cevni »Heat Pipe« SSE vakuumske cevi sistem zaradi dosežemo najboljši vpadni kot
klasični – ravni SSE, ki se za iz- s suhim toplotnim spojem. Gre suhega toplotnega spoja nemo- sončne svetlobe. Večina drugih
koriščanje sončne energije upo- za zadnji dosežek tehnologije na teno deluje tudi med popravilom, tipov SSE ne ponuja te možno-
rabljajo že zelo dolgo in so med tem področju, ki energijo Sonca brez izgubljanja solarne tekočine. sti. To je zelo estetska alternativa
obstoječimi instalacijami najšte- izkorišča v največji možni meri. Steklena cev je neposredno nata- namestitvam SSE na konzole nad
vilčnejši. Ker se pri ravnih SSE slemenom strehe.
z zniževanjem zunanje tempera-
ture povečujejo toplotne izgube, Polkrožno oblikovani absorberji
je razvoj tehnologije kot izolator (tip PT) pasivno spremljajo vpa-
prinesel vakuum, ki zmanjša iz- dni kot sonca in na letnem nivoju
gube pridobljene toplote v okoli- pridobijo več energije kot enako
co na minimum in tako omogoča veliki vakuumski cevni SSE z
visoko učinkovitost SSE. Prav bi ravnimi absorberji.
bilo, da bi ločili tudi med različni-
mi tipi vakuumskih SSE. Majhen padec tlaka omogoča ve-
zavo SSE GreenLand Systems®
SSE druge in tretje generacije, to v večje sisteme – tako izgradnjo
so vsestekleni kolektorji sistema sistemov dogrevanja stanovanj-
»cev v cevi« in U-cevni SSE, ima- skih stavb kot tudi industrijske
jo vitalne dele v normalnem zrač- solarne aplikacije.
nem tlaku, ki so zato še vedno
podvrženi oksidaciji, kondenzu Zaradi velike zmogljivosti, nizke
in s tem staranju. Vakuum je le »Heat Pipe« je visoko učinkovit ljena na kovinsko prirobnico, kar cene na kWh pridobljene energije
med stenama dvostenske stekle- cevni prenosnik toplote, ki toplo- zagotavlja dolgotrajno zaneslji- na letni ravni in drugih številnih
ne cevi. to na osnovi uparjalno konden- vost spoja. Ker SSE GreenLand prednosti so SSE GreenLand Sy-
zacijskega kroga prenaša od ab- Systems® ne uporabljajo tesnil, stems® zelo konkurenčni drugim
Zaradi visoke toplotne vztraj- sorberja na kondenzator in preko ne izgubljajo vakuuma. tipom SSE. Ker delujejo vse leto,
nosti se ti SSE počasi, v kratkih njega na solarno tekočino. celo pozimi, so primerni tudi za
intervalih osončenja pa neučin- Veliko prednost predstavlja tudi dogrevanje objektov.
kovito odzivajo. Četrta generacija Absorber je izdelan iz aluminija izkoriščanje difuzne svetlobe, www.bioplanet.si
ali pravi vakuumski SSE pa so visoke čistosti in je tesno spojen
tisti, pri katerih se tudi absorber s toplotno cevjo. Spoj je v visoko
in toplotna cev (Heat Pipe) naha- prosojni stekleni cevi, ki je izde-
jata v vakuumu. Razlika je pred- lana iz 2,5 mm debelega, visoko
vsem v zmogljivosti in odzivnem odpornega borosilikatnega stekla
času. Zmogljivost SSE, ki imajo s prepustnostjo IR svetlobe preko
aktivne dele v vakuumu, se z leti 94%. Steklo je testirano na od-
ne zmanjšuje, odzivni čas pa je pornost na točo – brez poškodbe
krajši. zdrži udarce toče premera do 3,5
cm, celo če ta pada pravokotno
Predstavniki četrte generacije, do- na vodoravno ležečo stekleno cev.
stopni tudi na slovenskem trgu, Solarne vakuumske cevi Green-
so sprejemniki sončne energije Land Systems® so odporne tudi
GreenLand Systems®. To so va- proti zmrzovanju.

Celotna notranjost cevi je v viso-

kem vakuumu, absolutni tlak v
ceveh je 0,001 Pa. Visoki vakuum
 46 Instalater December 2008

Sončna energija
Sončna energija je neusahljiv vir energije, ki ga je potreb-
no čimbolj izrabiti. Ena izmed možnosti je s toplotnimi
zbiralniki sončne energije. Če se omejimo na primer
(preglednica 1), lahko na osnovi meritev ugotovimo, da
z zbiralniki sončne energije, ki so obrnjeni na jug in jih
uporabljamo za pripravo tople sanitarne vode, lahko po-
krivamo okoli 75 % skupnih toplotnih potreb, v poletnih
mesecih pa celo do 100 %. Tako je 4 % strošek električne
energije, ki ga porabi za obratovanje obtočna črpalka, re-
lativno nizek.
Solarni krogotok ploščino 8 m2. Absorpcijska plo-
čevina, ki je prevlečena s črno
Že dolgo je znano, da je za ogre- barvo in visoko selektivnostjo, je
vanje sanitarne vode najprimer- nameščena za zaščitnim steklom Preglednica 2: Dobitki in poraba Sončne energije za pripravo tople vode z
vakuumskimi zbiralniki

toplotnega hranilnika. V sistemu

Tichelmann se za prenos toplote
uporablja medij Sole (ki varuje
sistem pred zmrzovanjem in vro-
čino). Prednost vakuum sončnih
zbiralnikov je, da za delovanje
potrebujejo cevno instalacijo z
minimalnimi preseki. Dobitke in
porabo sončne energije za pri-
pravo tople vode z vakuumskimi
zbiralniki, ter delež porabe plina
in električne energije tekom leta s
sistemom Tichelman podaja pre-
glednica 2.

Regulacija

Za regulacijo črpalke, tlaka in

Legenda k sliki 1:
1. Vakuum – ploščati sončni
zbiralnik
2. Absorpcijski razplinjevalnik
3. Elektronska regulacija za merje-
nje temperature in tlaka v sistemu
4. Obtočna črpalka
5. Vakuumska črpalka za proizvaja-
nje vakuuma v Sončnih zbiralnikih
z vakuum napeljavo in krmiljenjem
6. Varnostni ventil za Sole
7. Raztezna posoda
8. Magnetni ventil za vklop ogreva-
nja v toplotnem hranilniku
9. Zgornji toplotni izmenjevalnik
nejša uporaba vakuum sončnih
zbiralnikov, nameščenih na južni
strani strehe pod kotom 45°, s
naprav za merjenje temperature
v solarnem krogotoku: pri dolo-
čeni temperaturni diferenci med
ogrevalnim medijem Sole (F1) v
zbiralniku, in temperaturo vode v
Slika 1: Ogrevalni sistem enodružinske hiše s solarno napravo
hranilniku za toplo vodo (F2 na
10. Spodnji toplotni izmenjevalnik
11. Termostatski mešalni ventil za Preglednica 1: podatki naprave
potrošno toplo vodo (dodajanje
Smer Jug (7° jugovzhod)
hladne vode)
12. Magnetni ventil s preklopnim Streha Nagib 40 °
stikalom za pretočno gretje, ki se
zapre, takoj ko je dosežena po-
Sončni zbiralniki Ploščati vakuumski 4 kosi
trebna temperatura v zgornji plasti Toplotni hranilnik 300 l z dvema izmenjevalnikoma
toplotnega hranilnika (F4).
13. Varnostni ventil za toplo potro- Dogrevanje Plinski pretočni grelnik
šno vodo Porabnikov 3 do 5 oseb
14. Črpalka za cirkulacijo tople
vode Podatki skupne porabe
15. Nepovratni zaporni ventil za Hladna voda 10,1867 m3
preprečitev kroženja tople vode
TW-instalacija. Topla voda 56,6901 m3
Tekoči naftni plin 35,8210 m3
ter prevzema toploto sončnega Električna energija 128,70 kW/h
sevanja, ki jo preko bakrenega
Dobitek solarne energije 2498,80 kWh
cevnega razvoda prenaša dalje do
December 2008 Instalater 47

primer F3), je obtočna črpalka vodo le takrat ko je potrebno. V tati meritev dobitkov in porabe temu enodružinske hiše s solarno
izklopljena. preglednici 3 so navedeni rezul- energije v ogrevalnem hišnem sis- napravo tekom leta 2007.

Toplotni hranilnik Preglednica 3: Rezultati meritev dobitkov in porabe energije solarnega sistema
Poraba el. energije
Temp. v hranilniku [°C]3)
Optimalno toplotno zaščiteni in [kWh]
Topla Sončna Poraba
iz nerjavnega jekla izdelani stoječi Mesec voda energija plina Sole Va- Cirk. v me- Število dni s temperaturo
hranilnik za toplo sanitarno vodo [m3] [kWh] [m3] kuum secu.
ima običajno vgrajena dva toplo- °C < 37° ≥ 37° ≥ 50° ≥ 60°
tna izmenjevalnika. Akumulirana Januar 5,0305 72 7,711 3,68 0,04 0,01 23 °C 27 4 0 0
toplota v zgornjem delu toplotne- Februar 5,0175 171 5,182 7,68 0,31 0,04 33 °C 17 11 5 0
ga hranilnika (F2) je nastavljena
Marec 5,4304 229 3990 11,19 0,15 0,03 40 °C 14 17 6 2
na določeno temperaturo tako, da
se odpre magnetni ventil le takrat, April 5,3117 299 2,802 11,99 0,14 0,03 50 °C 6 24 13 11
ko pade temperatura v spodnjem Maj 4,0142 362 0,000 13,32 0,14 0,06 67 °C 1 30 25 22
delu (F3) toplotnega hranilnika. Junij 4,5112 341 0,000 13,55 0,15 0,04 68 °C 0 30 27 22
Na ta način je v primeru pomanj- Julij 4,1745 425 0,000 15,71 0,16 0,01 83 °C 0 31 31 31
kanja sončne energije najprej
Avgust 3,3821 343 0,000 13,28 1,13 0,02 76 °C 0 31 31 29
ogreta zgornja plast vode toplo-
September 4,2019 208 0,076 13,37 0,15 0,04 58 °C 1 29 20 13
tnega hranilnika. Večinoma imajo
toplotni hranilniki vgrajen samo Oktober 4,7216 163 2,158 11,87 0,14 0,06 49 °C 5 26 17 8
en toplotni izmenjevalnik za so- November 4,3164 34 5,449 7,23 0,09 0,03 29 °C 25 5 3 2
larni krog ogrevanja, medtem ko December 5,7781 73 8,053 5,92 0,08 0,01 25 °C 25 6 0 0
služi zgornji toplotni izmenjeval- Leto 2007: 55,6901 2720 35,421 128,79 1,68 0,38 50 °C 121 244 178 140
nik za ogrevanje vode preko to-
X Faktor 2) 0,943 20,978 0,060 0,150 0,020
plovodnega kotla.
V kWh 2564,9 743,06 130,85

Dodatno ogrevanje Dobitki sončne energije: Dodatna energija:

2564,96 kWh = 74,59 % 873,91 kWh = 25,41 %
Za dodatno ogrevanje (slika 1), 1) Sole = Sole – obtočna črpalka, Vak. = vakuumska črpalka, Cir. = črpalka za kroženje tople vode.

2) Faktor za preračunavanje kWh Sole (odčitamo na toplotnem števcu) za kWh tople vode vrednost HU in vrednost η za pripravo tople vode.
se priporoča uporaba plinskega
3) Izmerjena temperatura v zgornji tretjini toplotnega hranilnika vode
grelnika, ki se vključi in ogreje
 48 Instalater December 2008

Brunarica
Gradnja brunarice ima zelo dolgo tradicijo. V planinah
lahko še danes najdemo številne brunarice, tudi takšne,
katerih starost presega 400 let in več. Prvotne brunarice
so se v celoti gradile z lesom. Danes je gradnja izvedena iz
večplastnih slojev in je zaradi gradbeno fizikalnih osnov z
zunanje strani dobro toplotno zaščitena.

Slika 3: Prerez klade

Hiša, izdelana iz lesenih brun
nudi stanovalcem zagotovo pri-
jetno počutje in najvišjo kvaliteto
bivanja. Pri tem deluje notranjost
Slika 1: Hiša iz lesenih brun
neralno volno. Pri bruni debeline
2, 4 ali 7 cm, je običajno debelina
toplotne izolacije med 11 do 20
cm, odvisno predvsem od name-
zidu je zaradi boljše prevodnosti
nižja, zato se zniža tudi udobje
v prostoru. Za dolgo življenjsko
dobo je obvezno potrebna dobra
zaščita zgradbe.
Zaradi prijetnega udobja je biva-
nje v brunarici zelo prijetno. Slika
2 prikazuje urejeno notranjost
brunarice.
diti streho z večjim napuščem
tako, da sega zaščita pod kotom
70° od napušča do temeljev.
))Temelji morajo biti v višini, da
jih ne doseže škropljenje de-
ževnice.
))Uporabiti odporen les, na pri-
mer macesen brez razcepov.
))Vgraditi le suhi les, saj tako
zmanjšamo nastajanje razpok.

Za zaščito se priporoča: Slika 3 prikazuje klado v prerezu.

))Vlago (v tekoči obliki) je po- Pomembne točke pri gradnji

trebno vedno sproti s prezrače- brunarice
vanjem izsušiti.
))Zaradi vplivov pospešenega Za gradnjo brunarice skoraj brez
staranja lesa je potrebno zgra- izjeme uporabljamo les iglavcev,

Slika 2: Notranjost brunarice

brunarice kot toplotno akumula-
cijska masa in kot parna ovira, ki
istočasno odgovarja tudi potre-
bam požarne zaščite.
Toplotna izolacija je nameščena
na zunanji strani zgradbe in tako
skupaj z zunanjo oblogo ščiti
vdor zraka v notranjost. Vmesna
izolacija se večinoma izvede z mi-
na uporabe in višine zgradbe.
Brunarica je energijsko varčnej-
ša od klasično grajene zidane
in dobro toplotno izolirane hiše
ter je kar trikrat varčnejša, saj je
les sam po sebi toplejši, klasična
hiša pa je v notranjosti betonska,
mrzla, kljub zunanji izolaciji. Po-
vršinska temperatura klasičnega Slika 4: Križni del
December 2008 Instalater
predvsem smreke, bora in mace-
sna. Les mora odgovarjati vsem
določenim gradbenim zahtevam.
Po določenem obdobju vgradnje,
ne sme povprečna vlažnost lesa
prekoračiti 18 % glede na skupno
maso vgrajenega lesa.
Na sliki 4 je prikazan križni del s
posnetim robom za sestavljanje
brunarice.
Skrbno izbran suh les je za sta-
bilno konstrukcijo predpogoj.
Krčenje lesa brunarice lahko
zmanjšamo tako, da v sušilni ko-
mori dosežemo vlažnost lesa, ki
bo nižja od 15 %.
49
skladu z veljavnim pravilnikom.
Sestavo elementov brunarice pri-
kazuje slika 6.
Montaža brunarice se lahko izve-
de tudi kot samogradnja. Izvedba
je enostavna, če proizvajalec ošte-
vilči vsak posamezni sestavni del
stavbe.
Večina proizvajalcev že v delav-
nici sestavi posamezne stene z
okni in vgrajenimi inštalacijami
v ognjevarnih ceveh (voda, ele-
ktrika), nakar jih s tovornjakom
z dvigalom pripeljejo na parcelo,
kjer brunarico tudi sestavijo.
Izgradnja strehe mora prav tako
Slika 5: sestavljanje lesnih klad
Montaža brunarice
Brunarica se ne šteje med mon-
tažne hiše, saj jo je potrebno na
gradbišču sestaviti po posame-
znih delih. Večina brunaric je
izdelana po naročilu in po idejni
predlogi naročnika.
Načeloma se šteje brunarica za
enostaven objekt, ki ni trdno
zidan, v kolikor ne gre za stalni
objekt z namembnostjo stano-
vanjske hiše.
Za postavitev potrebujemo le so-
glasje občine na osnovi lokacijske
informacije, v kolikor je primernih
dimenzij in so odmiki od soseda v
Slika 6: Sestava brunarice
biti izdelana kot parno difuzijska
ovira in z dobro toplotno izolacij-
sko zaščito. Po zahtevanih stan-
dardih mora streha zdržati obre-
menitev okoli 180 kg/m2.
Kritino in obliko strehe prikazuje
slika 7.
Tudi pri izbiri leg za bruno so na
izbiro številne možnosti. Za zu-
nanje stene ima kupec možnost
izbire različnih debelin in sicer
med 10, 14, 24, 27 ali celo 30 cm.
S takimi debelinami izvajalec ga-
rantira najvišjo udobnost in do-
bro toplotno izolacijo.
Zunanjost leg se po videzu komaj
razlikuje od starih tradicionalnih
Slika 7: Oblika streha in vrsta kritine sta za brunarico zelo pomembna oblik.
 50 Instalater December 2008
Energijsko učinkovita gradnja
Pred gradnjo stanovanjske hiše je prav, da se odločimo za
način gradnje. Pred našo odločitvijo obstaja samo vpra-
šanje: » Ali bomo gradili energijsko učinkovito hišo?« V
kolikor se odločimo za, imamo na izbiro nizkoenergijsko
3 litrsko ali pa pasivno hišo.
V kolikor želimo znižati strošek
porabe energije in se odločimo
za energijsko učinkovito gradnjo,
ni potrebno misliti, da bomo za-
radi tega morali v zimskem času
zmrzovati, se pokrivati z odejo ali
celo izklapljati centralno ogreva-
nje. Prav tako se lahko v poletju
izognemo neprijetnostim zaradi
pregrevanja stanovanja in velikih
stroškov za energijo klimatske
naprave.
Za dobro izolirane hiše štejemo
tiste, katerih zunanji ovoj je ob-
dan s toplotno izolacijo debeline
od 40 do 60 cm, okna pa so za-
stekljena s troslojnim toplotno
zaščitnim steklom, saj le tako
zagotovimo, da toplota ostane
v hiši. Svež zrak pa zagotovimo
s prezračevalnim sistemom in z
rekuperacijo odpadne toplote.
Več kot 80 % toplote moramo z
odpadnim zrakom speljati skozi
toplotni menjalnik in ga ponovno
dovesti v prostor, skupaj s svežim
zrakom. Tako se na primer, dova-
jani hladen sveži zrak s tempera-
turo 0 °C, s pomočjo odpadnega
zraka, ki ima okoli 20 °C segreje
do 16 °C.
Kakšna je razlika med nizko-
energijsko hišo, 3 litrsko in
pasivno hišo?
Nizko energijska hiša se odlikuje
z zelo dobro toplotno izolacijo. Po
pravilu znaša poraba kurilnega
olja okoli 4 litre na kvadratni me-
ter stanovanjske površine. Razen
izvedene dobre toplotne izolacije,
pa lahko boljšo toplotno vrednost
dosežemo tudi z vgradnjo oken s
kvalitetnimi toplotno izolacijski-
mi okni.
Kot alternativa se nam ponuja za
ogrevanje uporaba obnovljivih vi-
rov energije, kot je sonce in upo-
Energijski ciklus v 3-litrski v hranilnik tople vode, od koder
hiši koristimo toploto v hladnejših in
oblačnih dneh.
V poletnih dnevih seva sonce v
hišo direktno skozi okna in ogre- S toplo vodo iz hranilnika lahko
va prostore. Ker se nahaja sonce ogrevamo prostore z radiatorji, ter
Slika 1: Južna stran pasivne hiše
raba biomase. Seveda pa ob upo- visoko nad hišo je vpad sončnih talnim in stenskim ogrevanjem,
števanju predpisanih standardov, žarkov manjši kot v zimskem istočasno pa ogrevamo tudi po-
ki veljajo za nizko energijsko hišo, obdobju. Proti pregrevanju lahko trošno toplo vodo. Takšno ogre-
lahko enak učinek dosežemo tudi vgradimo na zunanji strani doda- vanje, imenujemo ga tudi ogre-
pri obnovi stanovanjskega objek- tno zaščito. vanje iz rezerve, ni primerljivo s
ta. Pridobljeno toploto v notranjosti konvencionalnim ogrevanjem.
3 litrska hiša
Hiša, s porabo samo 3 litrov in
manj na kvadratni meter stano-
vanjske površine je v bistvu nizko
energijska hiša. V primerjavi z
običajno hišo, je za trilitrsko hišo
potrebno za ogrevanje prostorov,
samo tretjina energije. Da zagoto-
vimo vse to, je potrebno izvesti:
))optimalno toplotno izolacijo,
))vgradnjo kvalitetno zasteklje-
nih oken z aktivno in pasivno
uporabo sončne energije,
))poskrbeti, da je v poletnem ob-
dobju dobra sončna zaščita,
))avtomatsko regulacijo prezra- Slika 2: Energijska poraba v kWh
čevanja z rekuperacijo toplote, hiše lahko s kvalitetnim prezra- Avtomatsko prezračevanje mora
))enostavno in minimalno ogre- čevalnim sistemom porazdelimo delovati neprekinjeno. Pri tem
vanje v najhladnejših zimskih enakomerno na vse prostore. se topli zrak iz prostora z visoko
dnevih. stopnjo onesnaženja (dnevni pro-
S pomočjo solarne naprave lahko stor, kuhinja, kopalnica), preko
Slika 2 prikazuje, kakšni so deleži v sončnih dnevih ogrevamo pro- toplotnega menjalnika primeša-
porabe energije v posameznih ob- store tudi pri zunanji temperaturi va z zunanjim svežim zrakom
dobjih (različne gradnje). -15° C, višek toplote pa odvajamo in ponovno prihaja v prostore.
December 2008 Instalater
Avtomatsko prezračevanje je po
pravilu nastavljeno tako, da se
lahko celotna količina zraka v hiši
obnovi v roku dveh ur.
V nasprotju z konvencionalnim
prezračevanjem, ki ga izvedemo
s pomočjo odpiranja oken, se v
opisanem primeru zagotovi mir v
prostoru, odpade ropot, prašenje,
pelodi itd.
Za nizkoenergijske hiše so po-
trebni specialni ogrevalni kotli. Ti
kotli odvzamejo dimnim plinom
Cena pasivne hiše
Na osnovi ocen projektov za
gradnjo pasivne hiše ugotovimo,
da je danes gradnja pasivne hiše
v povprečju za osem odstotkov
dražja kot gradnja konvencional-
ne hiše, vendar vse kaže, da bo
v relativno kratkem času postala
cena pasivne hiše primerljiva s
konvencionalno gradnjo, poseb-
no če v oceno vključimo prihran-
ke energije, ki postaja iz dneva v
dan dražja.
Pri izvedbi nizkoenergijske hiše
je eden glavnih dejavnikov pove-
čanja stroškov toplotna izolacija.
– slika 1
Dodatni stroški pri gradnji pasiv-
ne hiše:
))visok strošek za toplotno izo-
lacijo,
))centralna ali decentralna teh-
nika prezračevanja,
))rekuperacija toplote,
))zelo kvalitetna in dobra toplo-
tno zaščitna zasteklitev,
))obvezen strošek za detajlne re-
šitve zatesnitve (dobra zračna
tesnost ovoja hiše je obvezna),
))v manj primerih uporaba po-
sebnih in dodatnih rešitev.
Življenjski stroški
V idealnih primerih odpade pri
pasivni hiši izvedba dragega ogre-
valnega sistema in strošek goriva.
Vsekakor pa smo lahko prepriča-
ni, da bo maksimalni strošek za
in direktno iz obtočnega zraka to-
ploto, ki jo nato oddajo direktno
v solarni toplotni hranilnik, od
koder toploto uporabimo za ogre-
vanje prostorov po celotni hiši.
Pasivna hiša
Pasivna hiša varčuje z energijo in
prihrani denar! Udobje v pasivni
hiši skrbi za zadovoljstvo prebi-
valcev.
V primerjavi z nizkoenergijsko
hišo znaša poraba kurilnega olja
ogrevanje nižji od 150 EUR za
stanovanjsko hišo, ker se zaradi
Slika 1: Nizkoenergijska hiša, masivna izgradnja z dodatno toplotno izolacijo
pri pasivni hiši maksimalno do
1,5 litra na kvadratni meter na
leto, ali 1,5 m3 zemeljskega plina
(15 kWh) na kvadratni meter na
leto. To pomeni, da znaša prihra-
nek energije tudi do 90 %.
Za pasivno hišo je značilno, da
dosežemo v poletju kot tudi v
zimskem obdobju ugodne klimat-
ske razmere.
Pri pasivni hiši v zimskem obdo-
bju ne potrebujemo aktivnega
ogrevalnega sistema in v pole-
visokih cen za gorivo povrne v
relativno kratkem času.
51
tnih mesecih klimatske naprave.
Dodatno potrebno ogrevanje je
tako majhno, da pasivno hišo lah-
ko ogrejemo tudi z žarnicami za
razsvetljavo. V najhladnejših zim-
skih dnevih zadošča, da prostor
do 20 m2 ogrejemo samo z dvema
100 vatnima žarnicama.
V principu izrabljamo v pasivni
hiši obstoječo pasivno toploto ki
jo shranjujemo. Kot izvor toplote
rabi sonce, razne hišne naprave,
zrak v prostoru in toploto, ki jo
oddaja človek.
Montažne
predelne
stene
Montažne predelne stene so
namenjene za enostavno, čisto
in hitro izvedbo pregrajevanja
prostorov.
Odlična zvočna, toplotna in
ognjeodporna lastnost omo-
goča široko uporabo v vseh vr-
stah stanovanjskih, poslovnih
in industrijskih objektih.
Majhna teža 20-50 kg/m2 v
veliki meri zmanjšuje obre-
menitev objekta, votli prostor
v steni pa služi za enostavno
polaganje vseh vrst instalacij.
Montažne predelne stene so
lahko izvedene z enojno ali
dvojno podkonstrukcijo na
vsaki strani.
Prednosti:
))Visoka zvočna izolacija do
69 dB
))Ognjeodpornost do F(EI)
180 minut
))Enostavna, čista in hitra
izvedba
))Majhna teža od cca 20-50
kg
))Enostavno vgrajevanje
instalacij v medprostoru.
 52 Instalater December 2008

Zidajte z Unipor Coriso zidaki

Z novo vrsto opeke Unipor Coriso je gradnja hitra in eno-
stavna. Ekološka gradnja in varovanje klime v bivalnem
prostoru so danes najpomembnejše zahteve, ki jih vklju-
čujemo pri gradnji lastnega doma.

gradnje zagotavlja dobro statič-

no trdnost objekta in kvalitetno
toplotno izolacijo. Tudi razrezom
Unipor opeke so zagotovljene vi-
soke statične vrednosti. Tako je v
objektu zagotovljena varnost, ki
omogoča kasnejše fleksibilno na-
črtovanje, na primer za nadgra-
dnjo objekta.

Varčevanje z energijo in vse bolj

Preglednica 1 – Razdelitev porabe
energije v enodružinski hiši
Povsem nova inovativna opeka
nam omogoča gradnjo eno ozi-
roma večstanovanjskega objekta.
Živeti v domu zgrajenim z ope-
ko Unipor Coriso, pomeni živeti
zdravo z aktivnim varovanjem
klime.
Ekološka gradnja hiše in varova-
nje klime so danes najzahtevnej-
še potrebe, ki jih vključujemo v
gradnjo lastnega doma. V bistvu
gre za to, da varujemo naravo z
varčevanjem energije in istoča-
sno povečamo zdravo bivanje.
Gradnja z opeko Unipor Coriso
pomeni zidanje za prihodnost.
Napolnjena z naravnim in okolju
prijaznim izolacijskim granula-
tom je rezultat dolgoletnih razi-
skovalnih del pri Uniporju.
Mineralni granulat Basalt je pri-
dobljen iz ognja in vode, in ga je
moč povsem reciklirati. Prido-
bljen je brez kemijskih dodatkov
in ne vsebuje nobenih škodljivih
snovi. Odlične lastnosti granulata
so izredna toplotna, zvočna in po-
žarna izolacija.
Zaradi nove integrirane izolacije
ima opeka Unipor Coriso enkra-
tno toplotno prevodno vrednost,
le 0,08 W/mK, s tem pa nudi ope-
ka novo dimenzijo v toplotni izo-
laciji in idealne pogoje za gradnjo
pasivne in nizkoenergijske hiše.
Sodoben, 100 % masiven način
ekološko usmerjeno bivanje, po-
meni gradnjo za prihodnost. Ta
je dosegljiva le z vgradnjo narav-
nih gradbenih materialov, s po-
udarkom na prihranku energije
in zmanjšanju odvajanja emisij
CO2. V preglednici 1 je prikazana
porazdelitev porabe energije za
enodružinsko hišo.
Opeka Unipor Coriso omogoča,
da je poleti v stanovanju hladno in
pozimi toplo. Tako deluje zgradba
kot naravna klimatska naprava.
Opeka izravnava temperaturna
nihanja in se izkaže za idealno pri
izravnavi vlage v zraku.
Tako je bivalna klima v vsakem
času idealna. Zaradi velike mase
vgrajene opeke, so prostori po-
leti varovani pred pregrevanjem,
pozimi pa opeka s svojo idealno
toplotno izolacijo zadržuje mraz
zunaj.
V hišah grajenih z Unipor Coriso
opeko se energija izrablja opti-
malno in stroški za ogrevanje se
enormno zmanjšajo (preglednica
3).
Opeka nudi tudi izboljšano zvoč-
no izolacijo, tako je prostor zašči-
ten pred vsakodnevnim zunanjim
hrupom in zagotavlja mir med šti-
rimi stenami. Zvočna izolacija do
49 dB presega vsa pričakovanja
in skrbi za prijetno bivalno poču-
tje v prostoru. Opeka izpolnjuje
vse predpisane zahteve po DIN
4102 za požarni razred A1, kar
Preglednica 2 – Izboljšava zvočne izolacije s Coriso tehnologijo
pomeni, da je negorljiva. Opeko
še vedno uvrščamo med povsem
naravni ekološki proizvod, tako
pa je tudi uvrščena med najljubši
gradbeni material za zidanje.
Razmere na trgu kažejo, da bo
tako tudi v prihodnosti, ravno
iz razloga, ker je opeka povsem
ekološki in razgradljiv proizvod.
Izboljšava zvočne izolacije s Co-
riso tehnologijo je prikazana v
preglednici 2.
Zidanje z zidaki Unipor Coriso
je hitro in povsem enostavno.
Zamiki se izvedejo s pomočjo
narejenih spojev na opeki. Stena
je gladka in homogena, omet pa
s tankim nanosom malte povsem
gladek. Razrez opeke Unipor Co-
riso na zahtevano mero je lahek
in enostaven. Možen je tudi raz-
Preglednica 3 – Prikaz porabe kurilnega olja na m2 pri različnih gradnjah
rez na suho.
Opeko je mogoče po dolgem ča-
sovnem obdobju oziroma uporabi
povsem naravno razgraditi in ma-
terial ponovno uporabiti. To velja
tudi za njeno mineralno polnilo.
Proizvajalec opeke Unipor Coriso
je za proizvod prejel certifikat in
priporočilo inštituta za gradbeno
biologijo v Rosenheimu.
Torej, opeka Unipor Coriso zago-
tavlja vzdržljivost in ekologijo, z
njo je gradnja hitra in enostavna,
bivanje v prostoru pa prijetno.
Ekskluzivni zastopnik in proda-
jalec za Slovenijo in Hrvaško je
Kuma d.o.o, več informacij najde-
te na www.kuma.si, za vprašanja
pa smo dosegljivi tudi na elek-
tronskem naslovu info@kuma.si
December 2008 Instalater 53

Vgradnja strešnih žlebov

Če ste se odločili, da boste živeli v podstrešnem stano- Preglednica 2: Mere za polkrožni strešni žleb
vanju, je dobro, da zaradi boljše zvočne zaščite prekrijete Imenska velikost Premer Presek
streho s težko strešno kritino, ki ščiti ostrešje tudi pri ve- NV 200 80 mm 25 cm2
likem neurju. NV 250 105 mm 43 cm2
NV 333 153 mm 92 cm2
NV 400 192 mm 145 cm2
NV 500 250 mm 245 cm2
manjše strešne površine, pa tja do Najprej izračun, nato izbira
ovalnih dvojnih žlebov s priporo-
čeno maksimalno dolžino do 8 m. Pri določanju potrebnih žlebov je
dobro vedeti naslednje: Za lažji
Način pritrjevanja polkrožnega izračun, nam kot osnova služi
strešnega žleba in nosilne kovin- tlorisna površina podstrešja. Na
ske objemke je prikazan na sliki primer, za odvajanje deževnice na
2. S pomočjo prikazanih pregle- hiši z dvokapno streho je pomem-
dnic lahko določimo pravilne ve- ben tloris površine podstrešja, ki
likosti odtočnih strešnih cevi: na primer znaša 15 x 10 m, torej
znaša skupna površina okoli 150
Strešni žleb m2 . Vsaka stran strehe ima vgra-
Slika 1: Hiša z dvokapno streho jen odtočni žleb, zato se površina
Ko konča z deli na ostrešju tesar, aluminija, bakra in pokositrane Namen strešnega žleba je pred- za odvod deževnice zmanjša na
prične s svojimi deli krovec kle- nerjaveč pločevine, ki kasneje vsem za odvajanje deževnice, 75 m2 . S tako dobljenimi podatki
par. Za zaščito pred vremenskimi niso potrebne nobenega dodatne-
vplivi, mora opraviti naslednja ga vzdrževanja. Tudi pločevina z
dela: raznimi prašnimi prevlekami po-
staja pri prekrivanju streh vse bolj
Zaščita kapnice, čelnega napu- uporabna.
šča, dimnika, strešnih prehodov,
strešnega okna, svetlobne ku- Strešne odtočne cevi
pole, mansardnega okna, zidnih
vencev oziroma napuščev, zidov Cevi za odvod deževnice pome-
(Atika) itd. nijo ozko grlo pri odvajanju stre-
šne vode v času padavin. Zato je Slika 2: Način pritrjevanja nosilne objemke za polkrožni strešni žleb
Prav tako je pomembno stropno prvi pogoj, da so pred vgradnjo ki se zliva preko strešne kritine. lahko s pomočjo preglednice št.
prezračevanje z vetrno zaščito, določene pravilne mere oziroma Zato morajo biti odtočne padne 3 izberemo potrebno dimenzijo
strešni žlebovi s cevnimi odvodi dimenzije. S pravilno določenimi cevi točno prilagojene z veliko- žlebov. Pri zamenjavi starih do-
za odvod deževnice, strelovod, velikostmi, ki so odvisne pred- stjo strešnega zbirnega žleba. Da trajanih žlebov, morajo biti novi
snegobrani, stopnišče kakor tudi vsem od površine in nagiba stre- v žlebovih ne bo listja, in raznih žlebovi vsaj tako veliki kot stari.
kompletna zaščita s pločevino he, krajevnih padavin in odtokov, odpadkov, se vgradijo košare za Za manjše strešne površine se vse
strešnih zračnikov, ki jo vgradijo se lahko zagotovi pravilni odvod listje ali še bolje rešetke po celo- bolj priporočajo namesto starih
krovci kleparji. deževnice. tnem žlebu. konvencionalnih žlebov izdela-
nih iz jeklene pločevine ali bakra
Na sliki 1 je prikazan primer za Vrste žlebov Polkrožni strešni žleb žlebovi iz plastike. Prednost pla-
dimenzioniranje velikosti žlebov stičnih žlebov je predvsem zaradi
Vse bolj so v uporabi nerjaveči Na izbiro so različne vrste žle- V preglednici 2 so prikazane mere lažjega vzdrževanja, saj ne koro-
materiali, predvsem pa obloge iz bov, od polkrožnih, štirikotnih za polkrožnih strešnih žlebov za zbi- dirajo in ne potrebujejo nobene
ranje in odvod deževnice. dodatne površinske zaščite.
Preglednica 1: Dimenzija strešnih padnih cevi za deževnico:
Preglednica 3: Izbira potrebne dimenzije žleba in padne cevi, glede
Streha Odtok Ø mm cm2 Žleb
na površino strehe
35 m2 1,1 l/s 60 mm 28 cm2 NV 200
Površina strehe Premer polkrožne- Premer padne cevi DN v
80 m2 2,5 l/s 80 mm 50 cm2 NV 250 ga žleba mm
150 m2 4,5 l/s 100 mm 79 cm2 NV 333 Do 25 m2 70 53
240 m 2
7,3 l/s 120 mm 113 cm 2
NV 400 Do 51 m 2
100 75 ali DN 100
440 m2 13,2 l/s 150 mm 177 cm2 NV 500 Do 100 m 2
125 105 ali DN 90
NV = Nazivna velikost t Do 160 m 2
150 105
 54 Instalater December 2008

Izvedba in polaganje odtočnih cevi

Predpisi za montažo odtočnih cevi so določeni po DIN ma izven zgradbe kot zemeljski
EN 12 056, DIN EN 752 in DIN 1986-100. Pri ločenih vod in priključni kanal do pri-
ključka na javno kanalizacijo.
sistemih sta na razpolago dva instalacijska sistema. Pri
mešanem sistemu moramo popolnoma ločiti deževnico Pritrjevanje navpičnih ali vodo-
in odpadno vodo že znotraj zgradbe in jo lahko združimo ravnih instalacij na stene se izvede
šele tik pred priključkom v kanalizacijo. s pomočjo cevnih pritrdil oziroma
cevnih objemk. Za instalacije pod
stropi uporabimo viseča cevna
obešala, podložena z elastičnim
materialom. Pri instalacijah, ki
so izvedene s cevmi iz plastičnih
materialov je potrebno poseb-
no pozornost nameniti velikim
raztezkom in upoštevati izvedbo
montaže kot prikazuje slika 1.
Padec talne instalacije
Talne instalacije moramo insta-
lirati z enakomernim padcem,
preglednica 1. Normalni padec
znaša po pravilu 2 % (2 cm/m) in
vse do 5 % (5 cm/m). Pri velikih

Slika 1: Pritrjevanje odtočnih cevi iz plastičnih materialov

Odvodno instalacijo lahko
izvedemo:
))V stanovanjih in bivalnih pro-
storih: prekrito v navpičnih
zidnih utorih, lahko tudi v stro-
pnih utorih in v horizontalni
liniji.
))V kleteh in sosednjih prosto-
rih: cevi so lahko nameščene v
utorih ali prosto pod strop ozi-
roma zidove z določenim odmi-
kom približno 6 cm zaradi lažje
montaže in lažjega dostopa za
čiščenje. Za čiščenje se upošte-
va d plus 1,5 cm vključno 2,5
do 3 cm za keramične ploščice.
))V nedostopnih mestih v zemlji:
znotraj kletnih temeljev oziro- Slika 3: Priključek sosednjih priključnih instalacij
višinskih razlikah se uporabljajo
pravokotne zapore v povezavi z
revizijskimi jaški.

Priključne instalacije (PI)

Med priključne instalacije štejemo

instalacijo s proti smradno zapo-
ro, in vse instalacije za odvajanje
odplak in odpadne vode. Razliku-
jemo instalacije s posameznimi
priključki (posamezni priključni
vod PPV) in z zbirnimi priključ-
Slika 2: Razporeditev odcepov v padnih vodih pri priključkih za straniščno školjko ki (ZPV), ki omogočajo priklju-
čitev več odtočnih instalacij. Za
Preglednica 1: Minimalni padci talnih odtočnih instalacij po DIN EN 12 056 in DIN 1986-100 priključne instalacije (z izjemo
Vrsta instalacije Minimalni padec Napotki in normativi WC-ja in pisoarja) se lahko upo-
rabljajo materiali, ki so primerni
Neprezračene priključne instalacije 1,0 % (1:100) 1 cm/m DIN EN 12 056-2
za vročo vodo. Na zgornjem kon-
Prezračene priključne instalacije 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN EN 12 056-2 cu zbirnih priključnih instalacij
Zemeljske in zbirne instalacije znotraj zgradbe in vrstni namestitvi elementov se
odpadna voda (stopnja polnjenja 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN 1986-100, del 8.3.4 in 5 mora vgraditi čistilni element. Za
0,5) priključitev priključnih instalacij
deževnica (stopnja polnjenja 0,7) 0,5 % (1:200) 0,5 cm/m DIN 1986-100, del 9.3.5.2 se vgradi 88o odcep. Hidravlično
ugodnejši in najbolj primerni so
Zemeljska instalacija za umazano vodo – na primer mešane vode in deževnico
odcepi z notranjim radiem v na-
zunaj zgradbe (stopnja polnjenja 1 DN - DIN 1986-100, del 9.3.5.2, Ko- sprotju z notranjim ostrim robom
0,7) rekcija 1 v odcepu.
December 2008 Instalater
Preglednica 2: Odmiki in razširjeni koti
Pri odcepih dopustno oziroma potrebno
Vodoravni odmik a
Pod 200 mm
≥ 200 mm
Z nasproti nameščeno straniščno školjko
Pri montaži je potrebno upošte-
vati:
))Priključne instalacije padnih
vod stranišč, kopalnih kadi in
tušev so speljane tako, da je
višinska razlika -h med vodno
gladino v smradni zapori in
med dnom priključne insta-
lacije, v odcepu padne cevi ≥
imenske vrednosti (DN).- sli-
ka 2
))Sosednje priključne cevi mo-
rajo biti položene tako, da se
Instalater
Velikokrat se postavlja vprašanje,
kaj sploh pomeni beseda instala-
ter. Beseda je tujka in v prevodu
dobesedno pomeni graditelj. Na
strokovnem področju se ta bese-
da uporablja za vodovodni in ele-
ktro instalater.
V nekaterih krajih Nemčije in
Avstrije se ta naziv uporablja tudi
za poklic kleparja, kar pa seveda
ni pravilno. Instalater je prvotno
vgrajeval le določene naprave
in sestavne dele komponent z
njegovega delovnega področja,
s tem pa je bilo njegovo delovno
področje veliko ožje usmerjeno
kot danes.
Zaradi racionalnosti in številnih
sistemskih rešitev se je razlika
med instalaterjem za vodovod in
ogrevanja v sedanjem času precej
zmanjšala. Novo ime za ta poklic
se v Nemčiji glasi: mehanik za
vodovodne in plinske instalacije,
ogrevanje in klimatizacijo. Ven-
dar po zaključku triletnega uspo-
sabljanja (pol leta pred pomočni-
škim izpitom), je podano težišče s
Z dvojnim odcepom c
≤ 90o
≤ 180o
180o
izognemo splakovanju drugih
priključkov. Pri vgradnji pri-
ključnih instalacij moramo ve-
dno upoštevati, da lahko pride
do spiranja sosednjih priključk-
ov iz straniščne školjke (sl. 3).
))Načeloma je ugodneje, da stra-
niščno školjko v spodnji etaži
postavimo na drugo odtočno
mesto.
Pri uporabi odcepov z notranjim
radiem je lahko padna instalacija
poudarkom na okolje in sodobne
toplotne tehnologije, plin in klima
naprave. Tudi v Sloveniji se učen-
ci izobražujejo za poklic - Instala-
ter vodovodnih instalacij.
Instalater vodovodnih naprav
montira ali vgrajuje vodovodne
instalacije, polaga cevovode,
montira sanitarno opremo in iz-
točne armature, montira sisteme
za pripravo tople vode, solarne
sisteme, zamenja ali popravi dele
vodovodne napeljave in dotrajane
ali pokvarjene sanitarne opreme,
ugotavlja in odpravlja napake na
sistemu in napravah.
Za opravljanje dela je torej treba
pridobiti strokovno kvalifikacijo
instalaterja vodovodnih naprav.
Med šolanjem si kandidat pridobi
praktična in teoretična znanja, ki
so potrebna za opravljanje pokli-
ca.
Ta znanja segajo od poznavanja
osnov kovinarstva, do poznavanja
osnov priprave in obdelave delov
vodovodnih napeljav, zarisovanja
55
bistveno močneje obremenjena, nem uporu, ne vgrajujejo v toli-
čeprav ima manjše dimenzije. kšni meri kot bi se morali. Primer
Odcepi z notranjim radiem se izvedbe priključka odpadne vode
kljub veliko manjšemu hidravlič- na padni vod prikazuje slika 4.
Slika 4: Priključek odpadne vode na padni vod
in izmere teh napeljav, izbire in
priprave materialov, do instalira-
nja vodovodnega omrežja in pola-
ganja cevi za vodovodno napelja-
vo, varjenja, spajkanja, tesnjenja,
zaščite in izolacije cevovodov,
vgrajevanja zapornih ventilov in
armatur, montaže in demontaže
vodovodnih naprav in sanitarnih
elementov, vzdrževanja, pregledo-
vanja in popravljanja vodovodnih
naprav in opreme. Poleg tega se
nauči tudi poznavanja tehnične
dokumentacije, osnov tehničnega
risanja, osnov tehnologije materi- način priključitve posameznih
alov, merjenja fizikalnih količin, vodovodnih elementov, saj le
regulacije sistemov ipd. tako lahko nadzoruje vodovodne
sisteme, ugotavlja napake in jih
Preden se loti instalacije vodo- odpravlja.
vodnega omrežja ali sanitarnih
naprav, pregleda načrte (kje po- Instalater vodovodnih naprav
teka ali bo potekalo vodovodno svoje delo pogosto opravlja v ne-
omrežje, kje bo postavljena posa- dograjenih objektih, izpostavljen
mezna sanitarna oprema) in pri- temperaturnim spremembam,
pravi posamezne dele inštalacij. vlagi in prepihu.
Če opravlja dela vzdrževalca vo- Dela pa lahko tudi v zaprtih pro-
dovodnih naprav, mora ravno storih, kjer se mora sprijazniti z
tako poznati celoten sistem in- neprijetnimi vonji (kanalizacija)
stalacij vodovodnega omrežja in in umazanijo.
 56 Instalater December 2008

Dovod zraka v prostor

Današnja gradnja hiš temelji na načelu nižanja toplo- Preglednica 1: Potrebna količina in izbira dovajanega zraka pri
tnih izgub iz prostorov. Vsemu temu postajata dovod in prezračevanju
odvajanje zraka v prostor vse pomembnejša dejavnika
Potrebna količina zraka
za ugodno počutje v prostoru. Če prostorov ne zračimo,
koncentracija kisika v zraku s časom pada. Istočasno na- Kvaliteta zraka v na primer geometrijsko (dolžina, širina, višina),
rašča tudi količina prahu, relativna vlažnost prostora ter prostoru: tesnost, okolje, odlagalna površina
koncentracija vonjav v zraku. Zaradi teh razlogov je treba
Vrsta prostora in na primer: pisarne, prostori za sestanke, za obr-
zrak v prostorih izmenjavati v določenem časovnem ob- zahteve: tne dejavnosti itn.
dobju.
Temperatura: Na primer: pod temperatura in nad temperatu-
ra, statična ogrevala, hladilne površina in druge
obrobne površine

Termična obre- Ogrevalna in hladilna obremenitev (znotraj/

menitev: zunaj), vlaženje in sušenje; potreben volumski
pretok

Vrsta naprave Centralni in decentralizirani sistem, način pogo-

na, gradbeni element, regulacija, prezračevanje
itn.

Prehod dovajane- Na primer: nastavitev, kvaliteta, zorni kot

Slika 1 – Različni načini kroženja vpihovanega zraka
Naravno prezračevanje prostorov
skozi okna in vrata prostorov že
dolgo več ne zadovoljujeta po-
trebam. Priporočljivo je, da se pri
novogradnji hiše predvidi prezra-
čevalni sistem oziroma prezrače-
vanje projektira preudarno glede
na zahteve in potrebe naročnika.
Dejstvo je, da centralni prezra-
čevalni sistemi niso poceni, ven-
dar s pravilnim projektiranjem
zmanjšamo stroške za energijo v
prihodnosti.
Vse pogosteje uporabljamo za
dovod svežega zraka, kot tudi za
odvod posebne kanale iz pločevi-
ne ali drugih materialov, skozi ka-
tere s pomočjo ventilatorja prisil-
no dovajamo v prostor svež zrak.
Vse bolj pa se tudi pri individual-
ni gradnji odločamo za klimatizi-
ranje prostorov. Ponavadi se upo-
rabljajo lokalne, tako imenovane
»split« izvedbe. Uporabljajo se
pa tudi sistemi, ki poleti prostore
hladijo in pozimi z njimi ogreva-
Slika 2 – Načini kroženja zraka
ga zraka
mo. Zato je pametno, da v prime-
ru že instaliranega cevnega siste-
ma ogrevanja v hiši isto napeljavo
poleti uporabimo tudi za hlajenje.
Hlajenje prostorov lahko izvede-
mo s površinskim hlajenjem ali s
konvektorji.
V grobem razdelimo sisteme
za prezračevanje in sisteme za
klimatizacijo. Glede na različne
načine vpihovanega zraka, pa se
prezračevanje in klimatizacija de-
lita na mešalno, izpodrivno in la-
minarno (laboratoriji, operacijske
sobe). Na sliki 1 in 2 so prikazani
različni načini vpihovanega zraka
in naprave s katerimi prezračuje-
mo oziroma prostore klimatizira-
mo.
Pri prisilnem prezračevanju do-
vajamo zrak v prostor lokalno ali
centralno, glede na potrebe v hiši.
Zrak za prezračevanje, ki ga do-
vajamo v bivalne prostore mora
imeti primerno temperaturo in
biti ustrezno čist.
Vlažnost se naj giblje v mejah od
40 do 60 % relativne vlage. Glede
na dovoljeno maksimalno kon-
centracijo CO2 v prostoru znaša
minimalna količina svežega zraka
18 m3/h na osebo.
Na sliki 3 so prikazani načini se-
vanja zraka za prezračevanje in
ogrevanje.
Za lokalno prezračevanje se od-
ločimo le v določenih prostorih
kot so kopalnica in podobno.
Pri centralnem prezračevanju je
značilno, da hkrati prezračujemo
več prostorov, ki so preko pre-
zračevalnih kanalov povezani s
centralno napravo. Pri obeh nači-
nih lahko uporabimo prenosnike
toplote oziroma rekuperatorje, s
katerimi znatno znižamo toplo-
tne izgube.
Na sliki 4 je prikazana rešetka za
prezračevanje z vertikalnimi in
vodoravnimi rešetkami in z raz-
ličnimi nastavitvami.
Širokokotna šoba za vpihavanje,
prezračevalni ventil (PV), lamelni
in univerzalni difuzor za vpiho-
vanje zraka v prostor za stropno
montažo, so prikazani na sliki 2.
Pri izpodrivnem prezračevanju
prihaja pogosto do problema z
December 2008 Instalater
vlekom vzdolž tal, kar je posle-
dica nepravilne izbire difuzorjev.
Zato je potrebno izbrati primeren
difuzor, predvsem je pomembna
mejna cona pred difuzorjem. Pri-
merni so difuzorji, ki imajo mo-
žnost nastavljanje smeri vpihane-
ga zraka, če so obešeni na steni ali
nad bivalno cono.
Razen difuzorjev za izpodrivno
prezračevanje uporabljamo tudi
talne rešetke in talne ventile za
vpihovanje zraka. Ker s siste-
mom izpodrivnega prezračeva-
nja ne moremo ogrevati stavb,
Pravilna izbira cevi
Cevi so votla cilindrična telesa
po katerih se pretakajo fluidi pod
tlakom, zato je pravilna izbira di-
menzij cevi zelo pomembna s teh-
ničnega in ekonomskega vidika.
Nepravilna izbira cevi lahko pov-
zroči previsoke ali prenizke padce
tlaka v končnih odsekih cevnih
sistemov, kar vodi do motenj v
obratovanju in povečanju obrato-
valnih stroškov. Transport fluidov
po ceveh je povezan s stroški,
je potrebno ogrevanje urediti na
drugi način. Možne kombinacije
so uporaba grelnikov in konvek-
Slika 4 – Zidna rešetka z navpičnimi in vodoravnimi rešetkami
ki so v veliki meri odvisni od di-
menzij cevi in s tem povezanega
tlačnega padca oziroma potrebne
črpalne moči. Zato je pri načr-
tovanju cevnih mrež potrebno
izbrati optimalne dimenzije cevi,
pri čemer moramo upoštevati vse
hidravlične in ekonomske zahte-
ve. Izbiro optimalnega premera
cevi izvršimo s pomočjo operacij-
skih raziskav, katerih namen je v
iskanju ugodnih rešitev v smislu
najnižjih stroškov transporta in
funkcionalnosti izvedbe. S pravil-
no izbiro standardnega premera
cevi lahko prihranimo veliko ne-
potrebnih vlaganj v naložbo in
občutno zmanjšamo obratovalne
stroške.
57
Slika 3 – Načini sevanja zraka v prostoru
torjev. Grelniki se vgradijo pod vse bolj opravljamo s stropnimi
najhladnejše elemente v prostoru. sevali. Prednost stropnega sevala
Ogrevanje in hlajenje prostorov je, da ogrevamo le tisti del prosto-
ra, kjer toploto potrebujemo, to je
pri tleh. Pri ohlajanju s sevali pa
se izognemo neprijetnemu piha-
nju.
Pomembnejšo vlogo elementov
vsake prezračevalne in klimatiza-
cijske naprave predstavljajo filtri
za zrak, ki morajo biti ustrezne
kvalitete. Poleg grobih filtrov mo-
rama vgraditi še fine filtre, s ka-
terimi zmanjšamo vdor prašnih
delcev iz okolice.
Slika 5 – Stropna šoba, ventil in difuzor za dovod zraka
Parni stroj
V prvem stoletju naše ere je gr-
ški mislec in matematik Heron
podal prvi detaljni opis, kako
se lahko ogenj izkoristi za delo
(pridobivanje energije). Njego-
va eolipilna nama je danes bolj
podobna igrački kot napravi, ki
služi za olajšanje dela. Toda bila je postavljena osnovna ideja.
Pred pojavom prvega parnega stroja v 18. stoletju v Angliji je bilo več
poskusov, da se delovanje vodne pare izkoristi za naporno dvigova-
nje vode, predvsem v jaških rudnikov.
Ljudje različnih poklicev, Thomas Severi, Tomas Newkomen, uče-
njaki širokih interesov Robert Hook, Deny Papaen in Gotfried Leib-
nitz so dali svoj prispevek k izgradnji parnega stroja. Končna ideja za
izgradnjo parnega stroja v obliki, ki ga srečujemo še danes, je zamisel
škotskega inženirja Jamesa Watta. Tako se je pričelo to, kar danes
imenujemo »pospeševanje časa«. Parni stroj je omogočil pojavo vo-
zil, ki imajo v sebi vgrajeno napravo, ki jih poganja.
 58 Instalater December 2008

Hlajenje
Ogrevanje in hlajenje prostorov sta dejavnika, katerima v Preglednica 2: Hladilna obremenitev običajnega pisarniškega
prostora (približne vrednosti)
zadnjem času posvečamo posebno pozornost, da zagoto-
Prostornina prostora v m3 Hladilna obremenitev v W/m2
vimo ustrezno kakovost zraka in toplotno ugodje človeka.
100 100 ...70
Toplotno ugodje je namreč pogojeno z mnogimi parame-
500 70 ... 55
tri kot so: temperatura okolja v katerem se nahajamo,
1000 65 ... 50
obleka, zdravje, telesna konstitucija, starost, letni čas, ak-
10.000 50 ... 45
tivnost ter seveda psihično stanje človeka.
100.000 ≈ 45

toplote (slika 1). Cilj hlajenja je,

da dosežemo in ohranimo v pro-
storu primerno temperaturo zra-
ka, ki naj bo čist in dovolj vlažen.
Za maksimalno hlajenje je najva-
žnejši parameter hladilna moč.

Ogrevanje in hlajenje vlažnega

zraka pri konstantni vlažnosti
dosežemo tako, da odvzamemo
iz zraka delež vode in zmanjšamo
specifično entalpijo, odvesti mo-
ramo torej toploto. Razlika spe-
cifičnih entalpij je sestavljena iz
dveh vrednosti, to je senzibilnega
in latentnega dela.

Hlajenje se ne opravlja samo v

posameznih prostorih, temveč
v posameznih vrstah prostorov
ali pa v celotni zgradbi. V takih
primerih je potrebno predhodno
opraviti točne izračune za različ-
ne dneve, najpogosteje pa tudi za
celoletno obdobje.

Postopki za izračunavanje po-

Pri hlajenju odvedemo odvečno
toploto, ki jo proizvajajo različni
viri, in s tem zagotovimo ugodno
trebne moči hlajenja so podani v
Slika 1: Skupna obremenitev hlajenja smernicah VDI 2078.
klimo v prostoru. Nastanek pre-
sežka najpogosteje nastane zaradi
zunanje klime in izvora notranje

Preglenica 1: Celotne potrebe za hlajenje

Notranje hlajenje:
Toplotno oddajanje ljudi QP
Toplotno oddajanje svetil QB
Stroji in toplota naprav QM
Odvzem toplote pri prehodu skozi razne materiale QG
Razni dovodi in odvodi toplote QC
Zunanje hlajenje:
Prehod toplote skozi zunanje zidove in streho QW
Prehod toplote skozi okna QF
Oddaja toplote iz prostora zaradi prezračevanja in dovoda QL
zunanjega svežega zraka
Slika 2: Klimatizirana pisarna (prikaz za primer izračuna je prikazan v
Dovajanje toplote skozi infiltracijo QL(F) preglednici 3)
December 2008 Instalater 59

Preglenica 3: Primer približnega izračuna za hlajenje

Izvor toplote Vrednost W/m2 o.a. Hladilna obremenitev (W/m2 ) Hlajenje (W)

A. Transmisijska toplota skozi enostavna okna 7,5 m2 50 380

2 okna (2,0 • 1,4) + 1 steklena vrata (0,9 • 2,1)
Dvojno okno m2 25
lahek masivni
Zunanji zid na severu t.m. 30 20
Zunanji zid na nasprotni strani 8,5 + 6,0 + 3,8 18,3 t.m. 60 30* 550
Notranji zid 3,5 + 2,2 + 5,0 10,7 m2 30* 30 320
Streha brez toplotne zaščite m 2
60
Streha z minimalno toplotno zaščito 25 mm m 2
30
Streha brez toplotne zaščite z mansardo m 2
20
Streha s toplotno zaščito in z mansardo m2 15
Streha brez topl. zaščite in brez mansarde m 2
35
Tla m 2
10
Skupna toplotna transmisija 1250
B. Sevanje sonca skozi stekla m2 Žaluzije
m 2
zunaj znotraj brez
Sever m 2
0 0 0

Severovzhod m2 370 160 110

Vzhod m2 190 80 65
Jugovzhod (2,0 • 1,4) + (0,9 • 2,1) m 2
230 110*) 65
Jug 4,7 m 2
350 140 95
Jugozahod m2 230 90 60
Zahod m 2
250 130 80
Severozahod (2,0 * 1,4) 2,8 m 2
465 200* 140 5601)
Najvišja toplota sončnega ogrevanja 560
C. Oddaja toplote človeka (vključno z deležem zunanjega zraka) 6 Št. oseb 175 1050
D. Toplota dobljena od el. naprav in toplota dobljena od svetil 280 0,9 250
E. Pribitek za vrata, ki se nenehno odpirajo ali so pogosto odprta Št. vrat 230
F. Končni rezultat celotne potrebe za hlajenje 3110

*) S temi vrednostmi se lahko računa.

1) Ker lahko sonce sije samo na eno stran, se upošteva najnižja vrednost (520 W),
zato se namesto te v izračunu upošteva višja vrednost (560 W).

Einsteinova enačba
Posebnega pomena je dejstvo, da
sta energija in masa medsebojno
Najbolj poznani Einsteinov dosežek
je fomula: E=mc2
proporcionalni lastnosti materije,
kar se izraža v znani Einsteinovi
enačbi: E = mc2.
Hitrost svetlobe je izredmo velika
(v vkuumu okoli 300.000 kilo-
metrov v sekundi). Enačba doka-
zuje, da celo majhna masa neke
substance potencionalno pred-
stavlja ogromno količino energije.
Prej kot je človeku uspelo doseči
transformacijo mase v energijo, je
angleški astronom Edigton leta
1920 opozoril na dejstvo, da Ein-
steinovo odkritje pojasnjuje, kako
Sonce ustvarja vlogo tako močne-
ga izvora energije.
Štiri jedra atoma vodika se vežejo
v eno jedro atoma helija z manj-
šo skupno maso. Energija, ki
ustvarja ekvivalent razlike v masi
predstavlja osnovno energijo, ne-
obhodno za življenje, ki jo človek
dobiva skozi toploto in svetlobo
Albert Einstein
Sonca.
 60 Instalater December 2008

Energetska strategija mestne občine Maribor

DELAVNICA 23.10.2008 Projekt sofinancira:

Mestna občina Maribor pripravlja lokalni energetski kon-

cept, ki bo opredelil strategijo delovanja občine v smeri
trajnostne rabe energije. V prvi fazi so strokovne institu-
cije zbrale podatke o stanju na področju rabe in proizvo-
dnje energije. Na podlagi zbranih podatkov in strateških območja, ki jih kotlovnice po- jenje in obračun porabljene
usmeritev Evropske unije in Slovenije na področju varne krivajo. toplote v večstanovanjskih
))Izdelava strategije izrabe OVE stavbah po dejanski porabi (za
in konkurenčne rabe in proizvodnje energije ter varova-
v občini in umestitev OVE v objekte, ki se ogrevajo preko
nja okolja sta bila postavljena dva ključna cilja: povečanje občinske akte, ki določajo na- daljinskega sistema ogrevanja
energetske učinkovitosti za 1% letno in povečanje upora- čine oskrbe z energijo v občini. ali večjih skupnih kotlovnic).
be obnovljivih virov energije prav tako za 1% letno. ))Novelacija obstoječe energet-
ske karte in umestitev OVE v Cilj 5: Povečanje izrabe obno-
prostor MO Maribor. vljivih virov energije v sektorju
))Spodbujanje porabnikov ener- stanovanj.
gije v vseh sektorjih za priklop
na toplovodno oz. plinovodno Projekti:
omrežje. ))Sofinanciranje sistemov izrabe
))Izvedba projekta energetske OVE na individualnih objektih.
izrabe ostankov (odpadkov) v
toplarni. Cilj 6: URE in OVE v podjetjih.
))Vključitev kriterijev energet-
ske učinkovitosti in rabe OVE Projekti:
v občinski sistem javnih naročil ))Spodbujanje največjih podjetij
z vidika rabe energije za pristop
Cilj 4: Povečanje energetske uči- k ukrepom učinkovite rabe
nkovitosti v sektorju stanovanj. energije (promocijske akcije,
izobraževanje, spodbujanje k
Projekti: izdelavi energetskih pregledov,
))Ustanovitev sklada za sofinan- navezovanje kontaktov).
Slika 1 - Delavnica na temo Energetska strategija MOM ciranje projektov učinkovite
V nadaljevanju so navedeni tudi dokumentacije za energetsko rabe energije (URE) v gospo- Cilj 7: Povečanje osveščenosti na
področni cilji s predlaganimi sanacijo javnih stavb. dinjstvih (za namene vgradnje področjih URE in možnosti izra-
ukrepi, ki bodo vodili k uresniče- ))Izvajanje investicijskih ukre- delilnikov stroškov za ogreva- be OVE vseh porabnikov energi-
vanju teh ciljev: pov za zmanjšanje rabe energi- nje, obnove fasad, zamenjave je v občini.
je v javnih stavbah. oken, izolacije objektov itd.).
Cilj 1: Zmanjšanje rabe energije ))Spodbujanje gospodinjstev k Projekti:
v občinskih javnih stavbah: pov- Cilj 2: Nadomeščanje fosilnih vgradnji delilnikov stroškov ))Program osveščanja, informi-
prečno energijsko število (toplo- goriv z OVE v občinskih javnih toplotne energije in s tem mer- ranja, izobraževanja za različ-
tna energija) v OŠ ne sme prese- stavbah.
gati 130 kWh/m2 in povprečno
energijsko število VVZ ne sme Projekti:
presegati 160 kWh/m2. Namestitev sistemov za izkori-
ščanje OVE v petih OŠ ali VVZ
Projekti: (vgradnja demonstracijskih ko-
))Izdelava energetskih pregledov tlov na lesno biomaso, vgradnja
osnovnih šol in vrtcev. sistemov za uporabo solarne
))Vpeljava energetskega knjigo- energije, itd.).
vodstva v javnih stavbah.
))Izdelava energetskih izkaznic Cilj 3: Ureditev področja energe-
za stavbe, ki so v lasti MOM. tike v občini.
))Izdelava operativnega načr-
ta zmanjšanja rabe energije v Projekti:
javnih stavbah, iz katerega bo ))Izvedba analize drugih sis-
razviden prioritetni seznam temov daljinskega ogrevanja
sanacij. (kotlovnice) v Mariboru in iz-
))Izdelava potrebne investicijske delava strategij za posamezna Slika 2 - Udeleženci razprave
December 2008 Instalater
Slika 3 - Uvodno poročilo je podala direktorica dr. Vlasta Krmelj
ne skupine ljudi, ki so na kakr-
šenkoli način povezani z rabo
energije v občini: uslužbenci v
občini, podjetniki, gospodinj-
stva, otroci v vrtcih in šolah,
ravnatelji šol in vrtcev, hišniki,
upravitelji javnih stavb itd..
Cilj 8: Zmanjšanje rabe električ-
ne energije v občini.
Projekti:
))Spodbujanje prehoda iz ogre-
vanja z električno energijo na
ogrevanje z drugim energen-
tom (zemeljski plin, toplota,
lesna biomasa).
))Izdelava strategije razvoja jav-
ne razsvetljave.
))Izvedba ukrepov URE na javni
razsvetljavi (nameščanje varč-
nih svetil, ureditev izklapljanja
svetil ob določeni uri).
))Izvedba regulacije svetlobnega
toka javne razsvetljave.
Cilj 9: Proizvodnja zelene elek-
trične energije.
Projekti:
))Iskanje potencialnih lokacij za
postavitev sončnih elektrarn v
sodelovanju z elektro podje-
tjem (potencialne kogeneraci-
je, nove instalacije fotovoltaič-
nih naprav itd.).
))Priprava strokovnih podlag za
projekt »Fotovoltaični sistem
na vsako streho«.
Cilj 10: Ureditev področja pro-
meta z vidika energetike in oko-
lja.
Projekti:
))Izdelava prometne strategije in
akcijskega načrta za projekte s
področja prometa v MO Mari-
bor.
))Priprava študije postopnega
uvajanja OVE v javni mestni
potniški promet MOM.
Energetska agencija za Podravje
je v četrtek 23.10.2008 m organi-
zirala predstavitev oz. delavnico
na temo Energetska strategija
Mestne občine Maribor, s katero
smo želeli o postavljenih ciljih
Slika 4 - Delo v skupinah »brainstorming«
in ukrepih razpravljati s širšo
strokovno javnostjo Začetno
predstavitev je vodila dr. Vlasta
Krmelj, direktorica Energetske
agencije za Podravje. Strokovni
del strategije pa so predstavili
predstavniki Eco Consultinga
d.o.o. iz Ljubljane. Po zaključku
obeh predstavitev je delo poteka-
lo v skupinah, ki jih je moderirala
ga. Karin Jurše.
Vsi udeleženci so bili vljudno
vabljeni, da s svojim znanjem in
izkušnjami sooblikujejo ukre-
pe, ki bodo realno uresničljivi in
koristni tako mestu kot posame-
zniku. Udeleženci so se z oddajo
svojih glasov najprej opredelili do
naslednjih globalnih ciljev:
))povečanje energetske učinko-
vitosti za 1% letno v prihodnjih
devetih letih,
))povečanje deleža obnovljivih
virov energije na 25% v primar-
ni porabi,
))zmanjšanje emisij CO2 za 20%
do leta 2020,
))povečanje učinkovitosti rabe
energije in deleža obnovljivih
virov energije v prometu.
Rezultat odgovorov udeležencev
je bil v večini, da so vsi ti cilji
absolutno potrebni, vendar pa
je bila razlaga sposobnosti, da te
cilje dosežemo zelo različna. Pri
prvih dveh ciljih so se udeleženci
strinjali, da imamo vse sposobno-
sti, da ta dva cilja tudi dosežemo.
Med tem, ko so bila pri drugih
dveh ciljih mnenja udeležencev
različna. Približno polovica ude-
ležencev je zapisala, da imamo
sposobnost, da se ta dva cilja
dosežeta, druga polovica pa je
prepričana, da te sposobnosti ni-
mamo.Udeleženci so imeli tudi
na voljo nekaj minut, da so sa-
mostojno razmišljali o temi: Kaj
iz sedanjosti lahko pomaga/ko-
risti, otežuje/onemogoča dosego
ciljev? Svoja razmišljanja so pre-
nesli na liste papirja in jih oddali.
Razmišljanja med udeleženci so
si bila precej podobna.
Po končanem razmišljanju pa so
se udeleženci razdelili v pet sku-
pin po različnih barvah: rdeči,
oranžni, zeleni, rumeni in modri.
Delo v skupinah je potekalo z
61
uporabo metode aktivnega raz-
mišljanja imenovano »brainstor-
ming«, grupiranja, točkovanja
idej in iskanja rešitev za samostoj-
no, skupno in v okviru manjših
podskupin.
Najprej so v vsaki skupini člani
razmišljali kot pesimisti – Če re-
snično ne bi želeli, da dosežemo
zastavljene cilje, bi naredili …,
bi postavili oviro …, bi preprečili
…? Nato so posamične ideje gru-
pirali in z glasovanjem opredelili
vpliv določene ovire ter iskali reši-
tve za zmanjšanje verjetnosti oz.
minimiziranje vpliva ovire. Ob
koncu pa so člani skupin obrav-
navali še vsakega izmed desetih
ciljev posebej.
Rezultati delavnice so pokazali,
da so se povabljeni strinjali s pre-
dlaganimi ukrepi. Hkrati so poda-
li številne ideje, kako pristopiti k
uresničevanju teh ukrepov in tudi
možne nevarnosti, ki bi lahko
otežile ali preprečile izvedbo pre-
dlaganih ukrepov in dosego ciljev.
Ukrepi navedeni v energetskem
konceptu so bili pripravljeni in
časovno ter finančno ovrednoteni
skupaj z Mestno upravo Mestne
občine Maribor.
Energetska agencija za Podrav-
je je zadolžena za koordinacijo
spremljanje in izvajanja lokalne-
ga energetskega koncepta v ob-
čini Maribor. Dobljeni rezultati
nam bodo pri delu v veliko po-
moč. O izvajanju koncepta bomo
redno letno poročali Mestnemu
svetu in Ministrstvu za okolje in
prostor. Prav tako bomo cilje in
ukrepe prilagajali novim razme-
ram. Redno bomo letno pripra-
vljali tudi širše javne razprave o
doseženih rezultatih in o more-
bitnih spremembah. Zavedamo
se, da je energetska strategija živ
dokument, ki se prilagaja gospo-
darskim, socialnim in okoljskim
sprememba. S tem je aktualen in
uporaben.
 62 Instalater December 2008

Energetska strategija za Evropo

Energija je bistvenega pomena za delovanje Evrope. Zdi Če ne bomo ukrepali, se bo tem- ))povečanja deleža biogoriv na
pa se, da so dnevi poceni energije za Evropo minili. Vse peratura do konca tega stoletja vsaj 10 % celotne porabe ben-
povečala od 1,4 do 5,8 stopinj. cina in dizelskega goriva do leta
države članice EU se soočajo z izzivi zaradi podnebnih
Vse svetovne regije, vključno z 2020, pod pogojem, da bodo
sprememb, s povečano odvisnostjo od uvoza in z višjimi EU, se bodo soočile z resnimi po- na voljo trajnostna biogoriva
cenami energije. Poleg tega se povečuje energetska sood- sledicami za svoja gospodarstva „druge generacije“ iz poljščin,
visnost držav članic EU, kakor tudi na številnih drugih in ekosisteme. ki niso namenjene prehrani;
))zmanjšanja izpustov toplogre-
področjih, in izpad energije v eni državi ima takojšnje po-
To je nova energetska podoba 21. dnih plinov za vsaj 20 % do leta
sledice tudi v drugih. stoletja. Zanjo je značilno, da so 2020;
svetovne gospodarske regije pri ))boljšega povezovanja ener-
Evropa je vstopila v novo energet- energiji in emisije CO2 povečali za zagotavljanju varnosti oskrbe z getske politike EU z drugimi
sko obdobje. Nujno so potrebna približno 60 %. energijo in stabilnih gospodarskih politikami, kot sta kmetijska in
vlaganja. V naslednjih 20 letih razmer ter pri zagotavljanju učin- trgovinska politika;
bo treba samo v Evropi nameniti Svetovna poraba nafte se je od kovitih ukrepov proti podnebnim ))boljšega mednarodnega sode-
okoli tisoč milijard EUR sredstev leta 1994 povečala za 20 %, sve- spremembam odvisne druga od lovanja.
za pokritje pričakovanega pov- tovno povpraševanje po nafti pa druge. Učinke te podobe nepo-
praševanja po energiji in zame- bo predvidoma naraščalo po sto- sredno občutimo vsi. Dostop do Uvoz je neizogiben
njavo zastarele infrastrukture. pnji 1,6 % letno. Cene nafte in energije je temeljnega pomena v
Naša odvisnost od uvoza nara- plina naraščajo. V EU so se v za- vsakodnevnem življenju vsakega Dolgoročna zanesljivost oskr-
šča. Unija danes 50 % potreb po dnjih dveh letih skoraj podvojile Evropejca. Višje cene, grožnje be pomeni, da EU glede dobave
ni preveč odvisna od manjšega
števila držav ali da izravnava to
odvisnost s tesnim sodelovanjem
na področju naložb in prenosa
tehnologije z državami, kot so
Rusija (glavni vir fosilnih goriv
in potencialni vir elektrike) in z
državami proizvajalkami nafte in
plina vzhodne Evrope, severne
Afrike in držav Zalivske regije.

EU in sedem držav jugovzhodne

energiji pokrije z uvozom. Če ne
bomo povečali konkurenčnosti
domačih virov energije, bo ta
delež v naslednjih 20 do 30 letih
narasel na 70 % in del tega bo
uvožen iz politično nestabilnih
regij. Zaloge so zgoščene v nekaj
državah. Danes približno polovi-
ca plina, porabljenega v EU, pri-
haja iz samo treh držav (Rusije,
Norveške in Alžirije). Glede na
sedanje trende bi se odvisnost od
uvoza plina v naslednjih 25 letih
povečala na 80 %. Svetovno pov-
praševanje po energiji se poveču-
je. Pričakuje se, da se bo do leta
2030 svetovno povpraševanje po
in sledijo jim tudi cene električne
energije.
To predstavlja težavo za porab-
nike. Glede na naraščajoče sve-
tovno povpraševanje po fosilnih
gorivih, preobremenjene dobavne
verige in naraščajočo odvisnost
od uvoza se visoke cene nafte in
plina po vsej verjetnosti ne bodo
znižale. Podnebje se vse bolj se-
greva. Po podatkih Medvladnega
foruma o podnebnih spremem-
bah (IPCC) se je zaradi emisij
toplogrednih plinov Zemlja že
segrela za 0,6 stopinj.
varnosti oskrbe z energijo in
sprememb evropskega podnebja
vplivajo na naše državljane. Traj-
nostna, konkurenčna in varna
energije je eden od temeljev naše-
ga vsakdanjega življenja.
Ta nova podoba zahteva skupen
evropski odziv. Pot naprej je
kombinacija:
))zmanjšanja porabe energije za
20 % glede na napovedi za leto
2020;
))povečanja deleža obnovljivih
virov energije v skupni porabi
energije na 20 % do leta 2020;
Evrope je vzpostavilo enotno sku-
pnost za energijo v 34 državah,
tako da bodo pravila energetskega
trga kmalu enaka za vse območje.
EU bo pridobila zlasti zaradi večje
gotovosti glede zanesljive oskrbe
s plinom in električno energijo, ki
poteka preko teh držav. Energet-
ski trgi držav, ki niso članice EU,
bodo učinkovitejši, če bodo upo-
rabljali pravila EU.
Njihovi potrošniki bodo imeli
koristi od konkurenčnejših trgov,
kjer bodo subvencije veljale samo
za tiste, ki jih najbolj potrebuje-
jo. Sprejet je že časovni načrt za
vzpostavitev podobne skupnosti
med EU in desetimi državami ob
Črnem in Kaspijskem morju.
Toda vse to bo premalo. Če
hočemo zaustaviti podnebne
spremembe, mora EU sprejeti
odgovornost skupaj z ostalimi dr-
žavami in regijami.
December 2008 Instalater
EU namerava do leta 2050 prido-
bivati več kot 50% energije, ki jo
uporablja pri proizvodnji električ-
ne energije, v industriji, prometu
in v gospodinjstvih, iz goriv brez
ogljika, torej ne iz fosilnih goriv.
To pomeni še bolj ambiciozen
prehod na energijo vetra (pred-
vsem energija vetra iz naprav na
morju), biomase, vode in sonca
ter biogoriva iz organskih snovi.
Varčevanje energije z učinko-
vitejšo rabo
Za evropske državljane je ener-
getska učinkovitost najbistvenejši
element v evropski energetski po-
litiki. Izboljšana energetska učin-
kovitost ima potencial, da doda
odločilni prispevek k doseganju
trajnosti, konkurenčnosti in za-
nesljivosti dobave.
Oktobra 2006 je Komisija spre-
jela Akcijski načrt za energetsko
učinkovitost, ki vsebuje ukrepe,
ki bi EU omogočili doseči ključni
cilj, tj. zmanjšanje celotne porabe
primarne energije za 20 % do leta
2020. Če bo načrt uspešen, bi to
pomenilo, da bi do leta 2020 EU
porabila približno 13 % manj
energije kot danes in bi s tem
prihranila 100 milijard evrov in
približno 780 milijonov ton CO2
na leto.
Toda to bo zahtevalo precejšnji
napor v smislu vedenjskih spre-
memb in dodatnih naložb.
Ključni ukrepi vključujejo:
))pospešitev uporabe energetsko
učinkovitih prevoznih sredstev
v prometu, večji izkoristek jav-
nega prevoza; in da dejanske
stroške prevoza krijejo porab-
niki;
))strožje standarde in boljše
označevanje naprav;
))hitro izboljšanje energetske
učinkovitosti obstoječih stavb
EU in priprava načrtov za hiše
z majhno porabo energije kot
standard za nove stavbe;
))dosledno uporabo obdavčeva-
nja za doseganje učinkovitejše
izrabe energije;
))izboljšanje učinkovitosti pro-
izvodnje toplote in električne
energije, prenosa in distribuci-
je;
EU potrebuje korenite spremem-
be, da bi zagotovila dolgoročno
vizijo prihodnosti obnovljive
energije v EU, pri čemer bi gradila
na obstoječih instrumentih, zlasti
direktivi o obnovljivih virih elek-
trične energije.
To je bistveno za uresničenje
sedanjih ciljev in spodbujanje
nadaljnjih naložb, inovacij in de-
lovnih mest. Izziv politike obno-
vljivih virov je najti pravo ravno-
vesje med vzpostavitvijo velikega
obsega obnovljive energije danes
in čakanjem na jutri, ko bodo raz-
iskave znižale njene stroške.
Iskanje pravega ravnovesja po-
meni upoštevanje naslednjih de-
javnikov:
))uporaba obnovljive energije
danes je na splošno dražja od
uporabe ogljikovodikov, toda
razlika med njima se manjša
– zlasti kadar se vračuna cena
podnebnih sprememb;
))ekonomije obsega lahko
zmanjšajo stroške obnovljivih
virov, toda za to so danes po-
trebne večje naložbe;
))obnovljiva energija pomaga iz-
boljšati zanesljivost energetske
dobave v EU in sicer s poveča-
njem deleža doma proizvedene
energije, razvejanostjo mešani-
ce goriv in virov uvoza energije
ter povečanjem deleža energije
iz politično stabilnih regij ter z
oblikovanjem novih delovnih
mest v Evropi;
))zaradi obnovljive energije na-
staja zelo malo ali nič emisij
toplogrednih plinov, njena upo-
raba ima zato večinoma zelo
pozitiven učinek na kakovost
zraka.
Kako bomo to dosegli?
Doseganje 20 % cilja bo zahteva-
lo veliko rast v vseh treh sektorjih
obnovljive energije: električne
energije, biogoriv ter ogrevanja
in hlajenja. Toda v vseh sektorjih
so politični okviri, sestavljeni v
določenih državah članicah, dali
rezultate, ki dokazujejo, kako je
to mogoče.
Obnovljivi viri imajo možnost,
da zagotovijo približno eno tre-
tjino vse električne energije v
EU do leta 2020. Vetrna energija
pokriva približno 20 % potreb po
električni energiji na Danskem, 8
% v Španiji in 6 % v Nemčiji. Za
stroške ostalih novih tehnologij,
ki so precej visoki – fotovoltaične,
63
sončne energije, energije plimo-
vanja in valov – se napoveduje,
da se bodo znižali.
V sektorju ogrevanja in hlajenja
se bo napredek pričakoval na
področju več tehnologij. Švedska
ima npr. več kot 185 000 geoter-
malnih toplotnih črpalk. Nemčija
in Avstrija vodita na področju
sončne energije. Če bi ostale
države članice sledile tem števil-
kam, bi delež obnovljive energije
v ogrevanju in hlajenju poskočil
za 50 %.
Kar zadeva biogoriva, je Švedska
že dosegla 4-odstotni tržni delež
za bioetanol na trgu z bencinom,
Nemčija pa je vodilna v svetu po
biodizlu, saj ima 6-odstotni delež
na trgu z dizlom. Do leta 2020 bi
se lahko delež biogoriva v prome-
tu povzpel na 14%.
Ta 20-odstotni delež je res veliko-
potezen cilj, za njegovo uresniči-
tev pa bodo potrebna velika priza-
devanja vseh držav članic.
Pri prispevku vsake države čla-
nice k doseganju cilja Unije se
bodo morale upoštevati različne
nacionalne razmere in izhodiščne
točke, vključno z značilnostmi
energetske mešanice posamezne
države.
 64 Instalater December 2008
Državam članicam bi se moralo
dopustiti, da spodbujajo obnovlji-
ve energije, ki najbolje ustrezajo
njihovemu specifičnemu poten-
cialu in prednostnim nalogam.
Način, po katerem bodo države
članice dosegle svoje cilje, mora
biti določen v nacionalnih akcij-
skih načrtih, o katerih obvestijo
Komisijo. Ti načrti morajo vse-
bovati sektorske cilje in ukrepe,
ki so usklajeni z doseganjem do-
govorjenih skupnih nacionalnih
ciljev.
V praksi bodo morale države čla-
nice v zvezi z izvajanjem svojih
akcijskih načrtov določiti lastne
specifične cilje za električno ener-
gijo, biogoriva, ogrevanje in hlaje-
nje, katere bi preverila Komisija, s
čimer bi se zagotovilo, da se dose-
že splošni cilj.
Z izboljšano učinkovito rabo
končne energije bo mogoče na
gospodarsko učinkovit način iz-
koriščati morebitne gospodarne
prihranke energije.
Poleg tega bi prehod na energet-
sko učinkovitejše tehnologije še
dodatno spodbudil inovativnost
in konkurenčnost Skupnosti,
kakor je poudarjeno v Lizbonski
strategiji. V Direktivi o učinko-
vitosti rabe končne energije in o
energetskih storitvah je postavljen
cilj 9% zmanjšanje rabe energije v
devetih letih, kar pomeni 1% pri-
hranka na leto. Izboljšanje ener-
getske učinkovitosti bo koristilo
prednosti izmenjave informacij,
izkušenj in najboljših praks na
vseh ravneh, vključno, in zlasti,
javnega sektorja.
Kadar so prizadevanja za večjo
energetsko učinkovitost osnova-
na na spremembah v tehnologi-
ji, obnašanju porabnikov in/ali
gospodarskih spremembah, bi
se bilo treba izogibati občutnega
negativnega vpliva na okolje, spo-
štovati pa bi bilo treba prednostne
družbene naloge.
Pri opredelitvi ukrepov za izbolj-
šanje energetske učinkovitosti bi
bilo treba upoštevati večjo učin-
kovitost, doseženo zaradi raz-
širjenosti uporabe gospodarnih
tehnoloških inovacij, na primer
elektronskih meritev. V tej direk-
tivi med individualne števce po
konkurenčnih cenah spadajo tudi
natančni kalorimetri. Da bi lahko
končni porabniki sprejemali bolj
informirane odločitve v zvezi z
njihovo porabo energije, bi jim
bilo treba zagotoviti primerno ko-
ličino informacij o tem in druge
ustrezne informacije, kakršne so
informacije o dostopnih ukrepih
za izboljšanje energetske učinko-
vitosti, o primerjalnih diagramih
porabe končnih porabnikov ali
nepristranskih tehničnih specifi-
kacijah za opremo, ki rabi ener-
gijo, ki lahko vključuje opremo
„Faktor štiri“ (podvojitev učinko-
vitosti in prepolovitev rabe ener-
gije), ali podobno opremo. Poleg
tega bi bilo treba potrošnike na
dejaven način spodbujati k redne-
mu odčitavanju svojih števcev.
Za merjenje napredka pri varče-
vanju se bodo izdajali tako ime-
novani „beli certifikati“. To so
certifikati, ki jih izdajo neodvisni
certifikacijski organi in potrjujejo
zahtevke o varčevanju z energijo
udeležencev na trgu, ki so posle-
dica ukrepov za izboljšanje ener-
getske učinkovitosti.
Prihranki energije se določijo z
merjenjem in/ali oceno porabe
pred in po izvedbi ukrepa, ob
zagotavljanju normalizacije za
zunanje pogoje, ki ponavadi vpli-
vajo na porabo energije. Pogoji, ki
ponavadi vplivajo na rabo energi-
je, se lahko sčasoma spremenijo.
Taki pogoji so lahko posledica
enega ali več verjetnih dejavni-
kov, kot so:
(a) vremenski pogoji, kot je tem-
peraturni primanjkljaj;
(b) stopnje zasedenosti;
(c) odpiralni čas za nestanovanj-
ske stavbe;
(d) instalirana moč opreme
(zmogljivost opreme); proizvodni
program;
(e) tovarniška zmogljivost, sto-
pnja proizvodnje, količina ali
dodana vrednost, vključno s spre-
membami na ravni BDP;
(f) urnik za montažo in vozila;
(g) razmerje glede na druge eno-
te.
Obstaja več metod zbiranja po-
datkov za meritev in/ali oceno
energetskih prihrankov. V času
ocenjevanja energetske storitve
ali ukrepa za izboljšanje energet-
ske učinkovitosti pogosto ne bo
mogoče, da bi se zanašali samo
na meritve.
Zato obstaja razlikovanje med
metodami za merjenje prihran-
kov energije in metodami za oce-
njevanje prihrankov, pri čemer se
pogosteje uporabljajo slednje.
V okviru direktive so navedeni
nekateri primeri ustreznih ukre-
pov za izboljšanje energetske
učinkovitosti:
v stanovanjskem in terciarnem
sektorju:
(a) ogrevanje in hlajenje (npr.
toplotne črpalke, novi učinkoviti
kotli, namestitev/učinkovita po-
sodobitev sistemov za daljinsko
ogrevanje/hlajenje.);
(b) izolacija in prezračevanje (npr.
izolacija votlih sten in stropa,
dvojna/trojna zasteklitev oken,
pasivno ogrevanje in hlajenje);
(c) topla voda (npr. namestitev
novih naprav, neposredna in
učinkovita raba pri ogrevanju
prostorov, pralni stroji.);
(d) razsvetljava (npr. nove učin-
kovite sijalke in predstikalne na-
prave, digitalni nadzorni sistemi,
uporaba detektorjev gibanja za
sisteme razsvetljave v poslovnih
zgradbah);
(e) kuhanje in hlajenje (npr. nove
učinkovite naprave, sistemi vra-
čanja toplote);
(f) druga oprema in naprave (npr.
naprave za soproizvodnjo toplote
in električne energije, nove učin-
kovite naprave, časovni nadzor za
optimiranje rabe energije, zmanj-
šanje izgub v stanju pripravljeno-
sti, montaža kondenzatorjev za
zmanjšanje jalove moči, transfor-
matorji z nizkimi izgubami);
(g) izraba obnovljivih virov ener-
gije v gospodinjstvih, pri čemer
December 2008 Instalater
se zmanjša nakup energije (npr.
sistemi s sončnimi kolektorji za
pripravo tople sanitarne vode,
ogrevanje in hlajenje prostorov s
pomočjo sončne energije);
V industrijskem sektorju
(h) proizvodni procesi (npr. učin-
kovitejša uporaba stisnjenega
zraka, kondenzata, stikal in ven-
tilov, uporaba samodejnih in inte-
griranih sistemov, učinkovitost v
stanju pripravljenosti);
(i) motorji in pogonski sistemi
(npr. povečana uporaba elek-
tronskih krmil, pogonski sistemi
s spremenljivo hitrostjo, celostno
programiranje aplikacij, frekvenč-
na pretvorba, električni motorji z
visokim izkoristkom);
(j) ventilatorji, pogonski sistemi
s spremenljivo hitrostjo in pre-
zračevanje (npr. nove naprave/
sistemi, uporaba naravnega pre-
zračevanja);
(k) upravljanje povpraševanja
(npr. uravnavanje obremenitev,
nadzorni sistemi za zmanjšanje
konic);
(l) soproizvodnja z visokim iz-
koristkom (npr. naprave za so-
proizvodnjo toplote in električne
energije).
Eden izmed ukrepov energetske
učinkovitosti je tudi standardiza-
cija izdelkov, ki rabijo energijo.
V okviru tako imenovane »Eco
design« direktive se želi znižati
potencialne okoljske vplive iz-
delkov, ki rabijo energijo (IRE)
in doseči visoko raven varstva
okolja, kar bo na koncu koristilo
potrošnikom in drugim končnim
uporabnikom.
Trajnostni razvoj zahteva tudi pri-
merno upoštevanje zdravstvenih,
socialnih in ekonomskih vplivov
predvidenih ukrepov. Izboljšanje
energetske učinkovitosti izdelkov
prispeva k zanesljivosti oskrbe z
energijo, ki je predpogoj za pre-
udarno gospodarjenje in torej za
trajnostni razvoj.
Ta direktiva predvideva določitev
zahtev, ki jih morajo izpolnjevati
izdelki, ki rabijo energijo, za kate-
re veljajo izvedbeni ukrepi, da so
dani v promet in/ali v uporabo.
Kot splošno načelo velja, da je
treba porabo energije IRE v sta-
65
nju pripravljenosti ali kadar niso aprila 2006 o učinkovitosti rabe Direktive Sveta 92/42/EGS ter
v fazi delovanja, zmanjšati na naj- končne energije in o energetskih direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES
nižjo vrednost, ki je potrebna za storitvah 93/76/egs Evropskega parlamenta in Sveta
ustrezno delovanje. Direktiva Evropskega parlamen- Uredba (es) št. 106/2008 Evrop-
ta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. skega parlamenta in Sveta z dne
Merilo sicer predstavljajo izdelki julija 2005 o vzpostavitvi okvira 15. januarja 2008 o programu
ali tehnologije, ki so dostopni na za določanje zahtev za okoljsko skupnosti za označevanje ener-
trgu, tudi mednarodnem, in pri- primerno zasnovo izdelkov, ki getske učinkovitosti pisarniške
našajo najboljše rezultate, vendar rabijo energijo, in o spremembi opreme
naj bi bila raven zahtev za okolj-
sko primerno zasnovo določena
na temelju tehnične, ekonomske
in okoljske analize.
Prožnost metode za ugotavljanje
ravni zahtev lahko olajša hitro iz-
boljšanje okoljske učinkovitosti.
Prednost bi morale imeti alter-
nativne rešitve, kot je na primer
samoreguliranje v industriji, če
bi cilje politike s takimi ukrepi
lahko dosegli hitreje ali ceneje
kot z obveznimi ukrepi. Zakono-
dajne ukrepe bi potrebovali tam,
kjer se tržne sile ne bi razvijale
v pravo smer ali s sprejemljivo
hitrostjo.Zelo pomembno je tudi CENTER PROJEKTOV,
označevanje pisarniške opreme z
oznako »Energy Star« (energijska
ZNANJA IN IDEJ
zvezda), ki pomeni, da oprema z ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
to oznako rabi zelo malo energije
in pomaga varovati okolje. IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Pisarniška oprema kot so raču-
nalniki, monitorji, printerji, kopir-
Projekt so omogočili:
ni stroji in podobno povzročajo
znatno povečanje rabe električne • Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak,
Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,
energije v Evropski unij. Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše,
Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj
V letošnjem letu je bila sprejeta • Evropska komisija
• Ministrstvo za okolje in prostor
tudi zakonodaja, ki nalaga in-
• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor
stitucijam Evropske komisije in • Elektro Maribor, d.d.
javnim upravam, da upoštevajo
pri svojih javnih naročilih zahte-
ve glede energetske učinkovitosti
izdelkov, ki jih uporabljajo v pi-
sarnah.
Kot zaključek lahko dodamo, da
je spremljanje razvoja in nasta-
janja zakonodaje na področju
energije velikokrat suhoparno in
zahteva veliko časa.
Vendar pa je dejstvo, da se le tako
lahko na prihajajoče vse ostrejše
zahteve pravočasno pripravimo.
Hkrati lahko v njej najdemo tr- Energetska agencija za Podravje
Smetanova 31, 2000 Maribor,
Projekt je sofinanciran s strani:
žno priložnost ali izziv. T 02 23 423 63 F 02 23 423 61
www.energap.si
Viri:
Direktiva 2006/32/es Evropske-
ga parlamenta in Sveta z dne 5.
 66 Instalater December 2008

Največji bazen na svetu

Najboljše sredstvo proti na-
padu morskega psa. Ali ste
talasophobiker(strah pred morjem)? Ali
ste ihtiophobiker(strah pred ribami)? Če
ste, potem je dobro, da vaš dopust
planirate v Čilu, kjer najdete ta
trenutek največji bazen na svetu.
V državi Čile najdemo številne
možnosti s katerimi lahko svet
doživimo v celoti. To pomeni, da
lahko najdemo naravne lepote,
kot so puščave, ledeniki, vulkani,
ledene gore, hribovje in morje.
Prikazane slike povedo kilometer. Potemtakem ni nič ne- priložnost izrazite in fascinantne
največ navadnega, da je osem hektarjev kopalne atrakcije. Vsem, ki želijo
velika in umetno zgrajena laguna preplavati celotno dolžino bazena
V kraju Algarrobo v Čilu najdete
največji bazen na svetu. Idejo za
izgradnjo bazena je podal poslov-
než Fernando Fischmann. Ba-
zen je tako rekoč položil na belo
peščeno plažo Pacifika. Bazen,
gigantskih mer ima prijetno tem-
peraturo vode, ki znaša od okoli
24 °C do 26 °C . Doživetja, ki nam
jih ponuja bazen, si lahko resnič-
no samo zamišljamo.

napolnjena z vodo, katere koli- se priporoča, da seboj vzamejo

Država Čile sega najgloblje na
južni pol od vseh držav Latinske
Amerike. Čile so tudi vrata za
vstop na Antarktiko.
Tehnični podatki bazena:
Lega: Direktno pred Pacifiško obalo
Površina: 8 ha
Količina vode: 250 milijonov/m³ kristalno čiste morske vode
Temperatura vode: 24 °C
Dolžina: 1136 m
Globina: do 35 m
Kdor želi v tem bazenu vsak dan
samo krožno plavati, bo sigurno
veliko časa zaposlen, saj znaša
celotna dolžina bazena preko en
čina znaša preko 250 milijonov
kubičnih metrov.
Dopustniki se lahko kopajo v
bazenu, ki je tako velik kot osem
nogometnih igrišč oziroma toli-
ko kot skupaj 6 tisoč normalnih
luksuzno zgrajenih bazenov.
S tem počitniško naselje San
Alonso del Mar, zagotovo nudi
tudi dovolj živeža. Jasno je, da
kdor veliko plava, dobi hitro ape-
tit.
Razen plavanja se lahko v mega
bazenu oziroma po laguni vozite
tudi s čolni in drugimi rekviziti.
Ob bazenu se nahaja tudi hotel
San Alfonso del Mar, ki je dolg
cel kilometer.
 ®

Brezmejni užitek tuširanja

Novi proizvodi avstrijskega podjetja HL - od elegantnega tuš žleba iz krtačenega nerjavečega jekla, do hitro montažnega tuš elementa
z dizajnirano rešetko, predstavljajo sinonim sodobnemu oblikovanju in tehničnemu know-howu.

Za luksuzne kopalnice: tuš žlebovi serije

HL50 in|line
„Izpuščanje“ postaja umetnost. Postaja nekaj, kar funkcionira, a je očem prikrito. In prav ne-
opaznost teh karakterističnih odtokov nove serije tuš žlebov HL50 in|line, predstavlja obliko-
valcem svojevrsten izziv. Krovna plošča je izdelana v enem kosu. Voda odtaka skozi žleb okoli
žlahtnega vidnega dela. Običajne mrežaste rešetke ni več. To naredi poseben vtis. HL50 in|line
je na razpolago v dveh izvedbah: za montažo na steno ali na površino. Serijo dopolnjujejo
trije različni vidni deli: pokrov iz nerjavečega jekla, iz krtačenega nerjavečega jekla ali pred
pripravljen za polaganje talne obloge, kot npr. mozaičnih ploščic. Z dobavo vsebovan odtok,
kapacitete 0,8 l/sek., je zahvaljujoč priključnemu krogelnemu zglobu izrecno primeren za lah-
ko in enostavno vgradnjo, s snemljivim vložkom smradne zapore pa tudi posebej ugoden za
vzdrževanje. Žlebovi za tuše so dobavljivi v dolžinah od 60 – 130 cm.

odtočni sistem z
Za hitro montažo: tuš element HL523N žlebovi HL50 INLINE
Tuš element HL523 je dobavljiv v kompletu s sifonom in ploščo. Odtok je prirejen za
vertikalno in horizontalno vgradnjo. V naprej izveden naklon plošče omogoča polaga-
nje ploščic brez večjih stroškov.

Kdor želi povsem v korak s časom, bo tuš element dopolnil z elegantno oblikovano
rešetko, npr. HL3120 Quadra. Nov je tudi podložni element HL523U. Plošča je name-
njena spodnjemu ustroju, namesto npr. lahkega betona. Montaža je tako še hitrejša
in enostavnejša.

Tuš element HL523N

Smradna zapora z ali brez zaporne vode

Kadar ni v uporabi, se običajni sifon bodisi hitro izsuši, ali zaporno vodo izsesa podtlak v odtočnem sistemu. Napotki proizvajalcev
odtokov, da je v takšnih primerih potrebno redno ročno dolivanje vode, se zdijo v praksi zastareli in za uporabnika težko sprejemljivi.
Kar se je v naravi dogajalo z evolucijo, je HL dosegel z inovacijo. Tako je v zadnjih letih pri HL nastala družina talnih odtokov PRIMUS,
razvitih in opremljenih za raznovrstna področja uporabe ter dobavljivih za skoraj vsako željeno varianto. Ta, širom Evrope patentiran
sistem, preprečuje izhajanje smradnih kanalizacijskih plinov tudi brez zaporne vode. Časi nadležnega dolivanja vode so mimo. Konec
je smradu v počitniških hišah in vseh, sezonsko rabljenih napravah. Povprašajte po družini PRIMUS®, novi inovaciji iz HL hiše.

Veleprodaja:
MAVI Maribor, d.o.o. MARTIN, d.o.o. PIPELIFE Slovenija, d.o.o. TAPRO trgovina, d.o.o.
Novakova ul. 8 Hmeljarska 1 Ljubljanska 52A Celovška 280
2000 Maribor 3310 Žalec 1236 Trzin 1117 Ljubljana-Dravlje
Tel. (02) 532 03 00 Tel. (03) 713 26 00 Tel. (01) 530 22 20 Tel. (01) 583 77 00

Kontakt: Miran Gmajner, dipl.ing.str., e-mail: miran.gmajner@siol.net