Pri tehninem varovanju je pomembno za koliken obseg varovanja objekta smo se odloili, kakno stopnjo varovanja bomo uporabili

in koliko asa bodo vklopljene alarmne naprave. S prilagoditvijo varovanja tehnolokim procesom in delovnem asu zaposlenih lahko bistveno podaljamo as varovanja. Najbolj ranljivi so postopki vstopanja v varovane prostore, ko zaradi vstopa zaposlenih izklopimo prostorske senzorje in odpremo vrata. e nimamo ustreznih mehanskih elementov, ki prepreujejo vdor storilcev v takih trenutkih, lahko pride do velike kode. Podobno problematiko zasledimo v galerijah, muzejih, ki so dobro varovani v nonem asu, ko ni obiskovalcev, v asu obiskov pa beleimo pogoste tatvine posameznih eksponatov. Zaposleni delavci, ki so obremenjeni z rednim delom, pogosto podaljujejo as izklopa alarmnih naprav, ker jim vklopi in izklopi alarmnih naprav podaljujejo posamezna opravila. V delovnem asu morajo zaposleni stalno paziti, ali so doloena obmoja varovana ali ne, saj vstop zahteva predhoden izklop alarmne naprave. V primeru izklopljene alarmne naprave se lahko zaposleni sicer prosto gibljejo po posameznih obmojih objekta. Izklop alarmnih obmoij pa lahko izkoristi storilec, e ga prezrejo zaposleni. Nadzor nad vklopom alarmnih naprav je smiseln zaradi zagotavljanja varnosti in rekonstrukcije dogodkov v kodnih primerih. Zelo je izpostavljen tudi prenos in prevoz vrednosti, saj so prehodi iz varovanega vozila v varovani objekt po javni povrini, kjer nae napake hitro izrabijo storilci kaznivih dejanj. V asu odprtega trezorja mora biti predtrezorski prostor zaprt. Pri odprtih vratih in izklopljenem varovanju je nevarnost uspenega vdora zelo velika.

Varnostno nadzorni center VNC

SIST BS 5979:2005 Pravila ravnanja za sprejemne centre pri sprejemanju signalov iz varnostnih sistemov - Code of practice for remote centres for alarm systems Dokument ima status slovenskega standarda in je enakovreden britanskemu standardu BS 5979:2000. Standard vsebuje priporoila za nartovanje, gradnjo in opremo kadrovsko zasedenih in nezasedenih sprejemnih centrov in za delovanje varnostno nadzornih centrov (VNC), ki sprejemajo signale iz varnostnih sistemov, npr. javljanje vlomov, poarov ter iz socialnih alarmnih sistemov in nadzornih sistemov s televizijo zaprtega kroga (CCTV). Na koncu standarda so dodani e tirje dodatki, dva informativna in dva normativna: Dodatek A (informativni): Smernice inpektoratom, Dodatek B (informativni): Smernice za zagotavljanje podpore podjetjem za alarmne sisteme in podjetjem na ve lokacijah, ki nastopajo kot tretja stranka glede varnostnih in tehninih zahtev za daljinski dostop do podatkovnih siste mov sprejemnih centrov, Dodatek C (normativni): Tehnike potrjevanja alarma in obravnavanje informacij o alarmu

iz sistemov za javljanje vloma, ki omogoajo potrditev in Dodatek D (normativni): Oblika sporazuma za pooblaanje varnostno nadzornega centra za odloanje v zvezi z izloanjem informacij o alarmih. Standard SIST EN 5979:2005 je doloal: Lokacija VNC mora biti nameena v stavbi, kjer ne grozi nevarnost poara, eksplozije, poplav ali vandalizma. Lupina centra mora biti poarno odporna vsaj 1 uro . Vsa vhodna vrata morajo biti odporna proti napadu (6 mm jeklo ali 50 mm masiven les s 1,5 mm jeklenimi ploami). Obiajen vhod mora imeti dvoje vrat, loenih z vmesnim prostorom obiajno ne vejim od 6 m2. Vrata morajo biti sinhronizirana tako, da n i mono istoasno odpiranje obojih. Vsa vrata se morajo odpirati v smeri navzven iz VNC. Posamezna steklena povrina ne sme presegati 1,5 m2. Steklene povrine morajo biti izvedene tako, da jih ni mogoe odpirati. Vse steklene povrine v lupini skupaj s svojimi okvirji in pritrditvami morajo biti odporne proti fizinemu napadu in prav tako odporne proti vsem izstrelkom iz kratkocevnega oroja. Ventilacija VNC mora biti neodvisna od ventilacijskih sistemov v stavbi. Vse odprtine morajo biti zavarovane z za zrak nepropustnimi loputami, ki jih je mono zapreti v VNC rono ali avtomatsko ob sumu prodiranja plina ali dima. Odprtine morajo biti zavarovane z jekleno mreico, kjer povrina ene odprtine ne presega 150 mm2 ali z jeklenimi palicami premera 19 mm v ra zmaku najve 125 mm. Nadzorna oprema mora zagotavljati spremljanje priblievanja stavbi-videonadzor s primerno osvetlitvijo obmoja. Oprema mora zagotavljati doloanje istovetnosti oseb pred vstopom v VNC. Alarm se mora sproiti, e so odprta oboja vhodna vrata istoasno, e se odpre zasilni izhod ali je prilo do izrednih razmer. e osebje ne potrdi alarmnega stanja v 60 s se mora alarm posredovati naprej brez zakasnitve. V VNC mora biti nameena naprava za zaznavanje koncentracije ogljikovega monoksida in dima. Naprava mora opozoriti osebje VNC, e preden je doseena takna stopnja koncentracije, ki zahteva evakuacijo. VNC mora biti opremljen z napravo za javljanje poara ali avtomatsko gasilno napravo. Vsi komunikacijski vodi med vstopno toko v zgradbo in lupino VNC morajo biti zaiteni pred poarom ali fizinim posegom. Na voljo morata biti vsaj dve neodvisni sredstvi za izstopno zvono komunikacijo, ki sta namenjeni za alarmno komunikacijo in zaprti za vstopne klice. Poleg tega je potrebno namestiti radijsko komunikacijsko enoto, ki dopua zunanjo komunikacijo s stalno zasedeno deurno sobo ali z drugim VNC. e radijska zveza ni zanesljiva , je potrebno namestiti dodatno telefonsko linijo. zaprto za vhodne klice. VNC mora biti opremljen z opremo za samodejno snemanje vseh vstopnih in izstopnih alarmnih signalov s podatki o datumu in uri njihovega nastanka in za samodejno snemanje vseh zvonih in podatkovnih komunikacij, ki so potekale v VNC in iz VNC. Glavni vir elektrinega napajanja mora zagotavljati zadostno mo za obiajne potrebe VNC in istoasno polnjenje pomonih akumulatorjev do zahtevane kapacitete. Pomoni vir elektrinega napajanja mora zagotavljati zadostno zmogljivost za neprekinjeno delovanje vse opreme za komunikacije, signaliziranje, nadzorovanje, snemanje, zagotavljanje osnovne ventilacije in osnovne razsvetljave ter vstopne kontrole in nadzor priblievanju VNC v obdobju 24 ur. Pri obdobju 24 ur je predvidena 1,5 krat veja poraba od povprene porabe VNC. Pomoni akumulatorji-UPS ob elektrinem agregatu se morajo aktivirati avtomatsko ob izklopu omrene napetosti in morajo zadoati za

tiri urno delovanje VNC. Agregat v VNC mora biti loen od delovnih obmoij z zvono izolacijskim in poarno odpornim zidom, ki zagotavlja vsaj 1 uro poarne odpornosti. Agregat mora imeti lokalno napajanje z gorivom za 24 ur delovanja. Podroje agregata mora biti varovano s poarnim in vlomnim javljanjem. V VNC morajo biti nameeni gasilni aparati in vsaj dva morata biti namenjena gaenju agregata. V VNC mora biti na voljo WC in umivalnica ter pripomoki za pripravo hrane in pijae. Na mestih, kjer je nameena oprema za kuhanje, jo mora od delovnega prostora loiti konstrukcija, ki je poarno odporna vsaj 30 minut. Podrobno je doloeno delovanje VNC, dostop, delovni postopki, posebno filtriranje alarmnih signalov v dogovoru s stranko, preverjanje opreme in odprava okvar, vodenje dokumentacije in krizni nart za zagotavljanje pravilnega ravnanja ob vseh razumno predvidljivih obiajnih dogodkih v VNC.

Opravila operaterjev v VNC so: -sprejem, informacijska obdelava, prikaz in arhiviranje sporoil, -sistematien nadzor nad prispelimi alarmnimi sporoili, -operativno vodenje intervencijskih ekip na terenu, -nadzor gibanja ekip za prevoz gotovine in dragocenosti, -obveanje in koordinacija s policijo, gasilci in varnostnimi podjetji, -stalno informiranje naronikov, -pomo varnostnikom in serviserjem na varovanih objektih, -preverja in ugotavlja pravilnost delovanja naprav v VNC, -skrbi za redno vzdrevanje in servisiranje naprav v VNC in -upoteva pisna navodila za postopke in pravilno uporabo naprav.

Opravila in zahteve za opozorilno opremo SIST EN 50136-2-4 Sprejem alarmnih sporoil v VNC: -sporoila o alarmih, -nujna sporoila- ostala sporoila, ki zahtevajo ukrepanje, -priakovana obvestila-vnaprej predvidena, avtomatsko potrjena in obdelana. Obvestilo, ki se pojavi izven priakovanega asa se obdela v 10 s in prikae operaterju. Zvoni signal mora biti veji od 60 dBA, izmerjenih na razdalji 1 m. Utianje zvonega signala izvede operater po potrditvi sprejema signala. Opozorilna oprema zagotavlja, da se alarmna sporoila ne izgubijo: -prezasedenost alarmnega sprejemnega centra, -arhiviranje in druga administrativna opravila, -posamezne ali predvidene napake opozorilne opreme in -posamezne ali predvidene napake ostale opreme.

Kadar opozorilna oprema ne more obdelati prispelega alarmnega sporoila zaradi napake, ne bi smela potrditi sprejema sporoila s potrditvenim signalom, temve bi morala omogoiti ponovitev prenosa alarmnega sporoila. V primeru prezasedenosti nova prihajajoa sporoila ne bi smela izpodrivati trenutno akajoih sporoil za obdelavo, ampak bi morala biti zavrnjena ob sprejemu. Obdelava sprejetih alarmnih sporoil: -tvorba vhodne akalne vrste sprejetih alarmnih sporoil za obdelavo, -beleenje prispelega alarmnega sporoila, -nivoji dostopa in avtorizacijske kode in -dodaten vnos podatkov ob obdelavi. e opozorilna oprema omogoa vhodno akalno vrsto sprejetih alarmnih sporoil, bi moralo biti operaterji obveeni na akalno vrsto v 3 s. Za tip opozorilne opreme z razirjenimi funkcijami je zahtevano opozarjanje operaterjev v primeru 90 % zasedenosti vhodne akalne vrste. Dodeljevanje prioritet sprejetim alarmnim sporoilom temelji na: -identiteti alarmnega sistema varovanega objekta, -tipu alarma in -tipu sprejetega alarmnega sporoila, ki ni alarm. Alarmna sporoila v vhodni akalni vrsti morajo vsebovati indekse glede na dodeljeno prioriteto. Alarmna sporoila bi se morala glede na dodeljeno prioriteto razvrati v vrstni red vhodne akalne vrste. Alarmna sporoila z enako prioriteto se razvrajo po asu sprejema. Prikaz informacij alarmnih sporoil Kadar ima operater v VNC prikazana alarmna sporoila po asu sprejema, bi moral biti posebej opozorjen na sporoila z vijo prioriteto. Kadar ima operater prikazana alarmna sporoila po prioriteti, bi moral istoasno imeti zagotovljeno monost pregleda sporoil po posameznih prioritetah. Prikazane informacije o sprejetem alarmnem sporoilu bi morale vsebovati: -identifikacijo objekta, iz katerega prihaja alarmno sporoilo, -identifikacija vhoda v sistem za prenos, e ima ve vhodov, -tip alarmnega sporoila, e je na voljo ve razlinih sporoil, -datum in as sprejema alarmnega sporoila in -monost prikaza datuma in asa oziroma zaporedja sporoila, kadar so vsebovani v sprejetem alarmnem sporoilu. Kadar z varovanega objekta prispe ve enakih sporoil, VNC pa omogoa akalno vrsto, bi to moralo biti razvidno ob prikazu v VNC.

Opozorilna oprema bi morala zagotavljati prikaz informacij: -lokacijo varovanega objekta v obliki teksta, -razlago tipa sporoila z najvijo prioriteto, e vsebuje informacije ve dogodkov in -lahko vsebuje ukrep, ki ga naj opravi operater. Arhiviranje Alarmna sporoila se lahko poleg izvirne evidence beleijo v eni ali ve sekundarnih evidenc, e so le te omogoene, ker je iz takih evidenc omogoen selektivni dostop do vseh sprejetih sporoil. Opozorilna oprema z razirjenimi fu nkcijami mora operaterju v VNC omogoiti priklic shranjene evidence na zaslon ali izpis na tiskalnik in priklic evidence po datumu in/ali po posameznem alarmnem sistemu varovanega objekta. Opozorilna oprema bi morala omogoati pregledno evidenco vseh opera tivnih posegov operaterja v VNC. Zahteve za evidenco sporoil: -mehanizem evidentiranja, -integriteta evidence sporoil(zaporedna tevilka, as in datum), -opozorilna oprema bi morala imeti vmesni pomnilnik za alarmna sporoila, -napaka mehanizma evidentiranja, -preklic vnosa v evidenco in -onemogoanje izpisovanja evidence.

Ostale funkcije delovanja opozorilne opreme 1.Testiranje prikljuenih alarmnih sistemov 2.Nivoji dostopa in avtorizacijske kode(uporabniko ime in geslo) 3.Vnos podatkov (ime objekta, naslov, ime odgovorne osebe) 4.Nadzor alarmnih vodov 5.Arhiviranje podatkov 6.Zahteve za neprekinjeno napajanje 7.Ostale funkcije sistema (opozorilna oprema lahko vsebuje daljinski nadzor) 8.Razdelitev opozorilne opreme (onemogoa enaka sporoil dvema operaterjema) 9.Priprava programske opreme: a) programska oprema mora imeti modularno zgradbo, b)vmesniki za tono in avtomatsko pripravo vhodnih podatkov in operacij brez nepredvidenih programskih operacij v primeru nepriakovanih ali napanih vhodnih podatkov ali operacij, c)vsi procesi, ki izvajajo prekinitvene procese med procesiranjem, bi morali biti pripravljeni tako, da izkljuujejo monost mrtvega teka aplikacij. 10.Dokumentacija programske opreme: a)funkcionalen opis osnovnega programskega teka, b)podrobnosti komunikacije med programskimi moduli,

c)opis prekinitvenih procesov, d)pregleden prikaz zasedenosti spomina ter loginih naslovov vhod/izhod naprav e)podrobnosti o vsakem programskem modulu: -ime programskega modula -ime avtorja in ostalo identifikacijo -datum izdelave in tevilka verzije -razumljiv prikaz vseh funkcij, ki nastopajo v modulu, -razlago vmesnikov pri povezavi z ostalimi moduli, tip prenosa podatkov, pravilnih obmoij vrednosti podatkov in potrjevanja pravilnosti sprejema podatkov -izvirni kodni zapis programa z evidenco vseh lokalnih in globalnih spremenljivk, konstant ter drugih podatkov z uporabo obirnih komentarjev, ki omogoajo enostavno sledenje teka programa. 11.Sistemska funkcija stranega(watch dog) mehanizma-v primeru napake na raunalniku se mora generirati opozorilo operaterju. 12.Testiranje opozorilne opreme(okolica, elektrina zaita, EMC) 13.Dokumentacija opozorilne opreme: a)podrobnosti za vsak izhod, ki loeno krmili zvono opozorilno napravo b)evidenco formatov sporoil in podatkovnih protokolov za sprejem alarmnih sporoil na vsakem izmed vhodov opozorilne opreme c)za opozorilno opremo, ki omogoa daljinski dostop, programiranje in krmiljenje alarmnih sistemov, bi morala dokumentacija vsebovati evidenco o prenosnih formatih alarmnih sporoil in prenosnih podatkovnih protokolih, d)mone konfiguracije opozorilne opreme, vkljuno z najvejim tevilom monih operaterskih delovnih mest ter tipov monih vhodnih povezav, e)podrobnosti o nadgradnjah opozorilne opreme za poveevanje zmogljivosti, f)zmogljivost sistema podano z: -najvejim tevilom monih prikljuenih alarmnih sistemov, -najvejim tevilom prispelih alarmnih sporoil, ki jih sistem lahko obdela, -tevilo istoasno prispelih alarmnih sporoil, ki se lahko vnesejo v evidenco, e evidence ne vodi tiskalnik z izpisi informacij o alarmnih sporoilih, -velikostmi vseh akalnih vrst in vmesnega pomnilnika in s -tevilom alarmnih sistemov, katerih alarmna sporoila so lahko vedno obdelana. g)navodilo za uporabnika, ki bi moralo vsebovati razlago delovanja opozorilne opreme ter opis postopkov za odpravo priakovanih napak ter h)podroben opis zahtev za napajanje. V primeru napajanja, ki za vir ne uporablja omrene napetosti bi morale biti podane najmanje in najveje dovoljene vrednosti napajalnih napetosti.

Standard SIST EN 50518 - Nadzorni in sprejemni centri za alarme je sestavljen iz treh delov: 1. del: Zahteve za lokacijo in konstrukcijo, 2. del: Zahteve za tehnine zmogljivosti in 3. del: Postopki in zahteve za delovanje. V VNC se stekajo alarmna sporoila iz priklopljenih sistemov za javljanje vloma in ropa skladu s serijo standardov SIST EN 50131, CCTV nadzornih sistemov v skladu s serijo

standardov SIST EN 50132, sistemov protipoarnega varovanja v skladu s serijo standardov SIST EN 54, socialni alarmni v skladu s serijo standardov SIST EN 50134, sistemi pristopne kontrole v skladu s serijo standardov SIST EN 50133, sledenje in doloanje poloaja vozil, varovanje in nadzor telekomunikacijskega omreja v skladu s serijo standardov SIST EN 50136, sistemov za nadzor eksplozijskih in strupenih snovi in drugih tehninih alarmov. V VNC-ju se signale obdela, shrani ter obvea ustrezne intervencijske in varnostne slube. Novi evropski standardi serije SIST EN 50518 za VNC, ki smo jih sprejeli pet let kasneje kot SIST BS 5979, v niemer ne posegajo bistveno v zahteve, ki jih izpolnjujejo delujoi VNC-ji z licenco. Standard SIST EN 50518-1:2010 - Nadzorni in sprejemni centri za alarme - 1. del: Zahteve za lokacijo in konstrukcijo Pri nartovanju nam je v veliko pomo nov slovenski standard SIST EN 50518 -1 Nadzorni in sprejemni centri za alarme: 1. del: Zahteve za lokacijo in gradnjo. ki doloa minimalne zahteve za nartovanje, gradnjo in delovanje opreme za prostore, v katerih se izvaja nadzor signalov, sprejem in obdelava (alarmov), ki prihajajo iz alarmnih sistemov kot sestavni del celotnega procesa varovanja in varnosti. Referenni dokumenti za lupino centra, ki so nujno potrebni pri uporabo tega dokumenta, so EN 54, EN 179:2008, EN 356:1999, EN 1063:1999 in EN 1303:2005. Gradbeni materiali za zunanje stene VNC : zidane >200 mm, betonske >150 mm, armiran beton >100 mm, trdna jekla >10 mm, za notranje stene : ni zahtev, betonske > 150 mm in armiran beton > 100 mm. Zaito pred fizinim napadom na lupino VNC zagotovi njena odpornost pred fizinim napadom . Lupina in vse podporne strukture VNC so poarno odporne v skladu z EN 135012, vendar ne manj kot 30 min. Kabli in vodniki morajo biti zatesnjeni na prehodih skozi stene, tla, itd. in morajo biti poarno odporni skladu z EN 13501-2. Odpornost vrat, oken, rolet in aluzij za VNC proti strelnemu oroju morajo biti v skladu z EN 1522 FB4 (C3 vsi izstrelki iz kratkocevnega oroja). Vse zastekljene povrine v lupini skupaj s svojimi okvirji in pritrditvami morajo biti odporne proti fizinemu napadu v skladu z EN 356 klasifikacija P6B (B1 30-50 udarcev s sekiro) in prav tako odporne proti strelnemu oroju v skladu z EN 1063 klasifikacija BR4 SF(C3 vsi kratkocevni izstrelki-brez drobcev stekla). Zaita VNC pred uinki strele mora biti v skladu z EN 62305.

Obiajen vhod v VNC mora imeti dvoje vrat, loenih z vmesnim prostorom. Vrata morajo biti sinhronizirana tako, da ni mono istoasno odpiranje obeh vrat. Vrata in vmesni prostor (ne veji od 6 m2) morajo biti namenjeni za izkljuno uporabo VNC. Nadzor obeh vrat mora biti izveden znotraj VNC z loenima postopkoma. Dopustno je, da je VNC opremljen z ve kot enim vhodom, vendar pod pogojem, da vsak vhod ustreza zahtevanim pogojem in obstaja postopek, ki zagotavlja, da se istoasno lahko uporablja samo en vhod. Vsa vrata se morajo odpirati v smeri navzven iz VNC. Doloene so maksimalne dimenzije vrat (1,1 m x 2,5 m). Ena vrata poarno odporna po doloilih 5.1.3., druga pa fulfil RC4 po Sist EN 1627. Kljuavnice na vratih po SIST EN 12209, cilindrini vloki pa po SIST EN 1906. Upornostni razred 4: EN 1303, cilinder (digit 7) var.razred 6, cilinder (digit 8) var.razred 2, EN 1906 furniture (digit 7) var.razred 4, EN 12209 loks (digit 7) var.razred 7. Mehanizem kljuavnic: Elektromehanski: EN 14846 clasifikacija 2-R-2-B-0-C-7-H-B-3-E-4-3 glej del A.1, Mehanski : EN 12209 klasifikacija 2-R-2-1-0-C-7-H-B-3-E glej del A.2 Zasteklitev : fizino po EN 356 P6B, protistrelno po EN 1063 BR4 -S. Strania in umivalnice morajo biti na voljo znotraj VNC. Prav tako naj bodo na voljo pripomoki za pripravo hrane in pijae, ki naj bodo nameeni znotraj VNC. Na mestih, kjer je nameena oprema za kuhanje, jo mora od delovnega prostora loevati konstrukcija, ki je poarno odporna v skladu z EN 13501-2, vendar ne manj kot 30 min.

Iz varnostnih razlogov je strogo prepovedano kajenje v VNC. Prezraevalni sistemi v VNC so v skladu s standardom EN 13.779 in morajo biti nadzorovani iz VNC. Kvaliteta zraka po EN 13779:2007, filtri po EN 13779:2007, Tabela A.5 outdoor air quality ODA1, indoor air quality IDA4. Duenje zvoka mora biti od 30 -40 dB(A) po EN 13779:2007. Posamezne vstopne in izstopne odprtine v lupini, ki presegajo 20 000 mm2, morajo biti interno nadzorovane glede poskusov vstopa s pomojo primerne nadzorne naprave, povezane v VNC. Na voljo mora biti zvona komunikacija med operaterji in zunanjim vhodom v lupino. Nameen mora biti protivlomni alarmni sistem v skladu s SIST EN 50131 -1 grade 3 vkljuno z alarmno tipko. Sistem mora delovati v skladu s CLC7TS 50131 -7. Celotna stavba, v kateri je nameen VNC mora biti zavarovana s samodejnim sistemom za zaznavanje poara skladu s serijo standardov SIST EN 54.

VNC mora biti opremljen s sistemom javljalnikov za zaznavanje koncentracije ogljikovega monoksida. Vse komunikacije ine in brezine morajo ustrezati zahtevam, ki jih podaja standard SIST EN 50136-1. Vzpostaviti je potrebno rono aktivirano izmenjavo dogovorjenih sporoil med centri za sprejem alarma, ki naj poteka v enournih intervalih. Kakrnokoli alarmno stanje, razen aktivirano preko alarmnih tipk, se mora v VNC zaznati in tudi posredovati naprej, e ga osebje VNC v roku 60 s ne potrdi. Alarmno stanje, povzroeno preko alarmnih tipk, mora biti posredovano naprej brez zakasnitve. Primarni sistem za prenos alarmnih signalov mora izpolnjevati zahteve: D3, M3, T5, S2, I3, A4. Sekundarni sistem za prenos alarmnih signalov pa mora izpolnjevati zahteve: D2, M2, T4, S2, I3, A3. Javno napajanje mora predstavljati glavni vir elektrine energije, primerni pa so tudi zanesljivi alternativni viri. V pripravljenosti naj bo tudi pomoni napajalni vir kot varnostna rezerva. Preklop med pomonim in napajalnim virom ne sme povzroati motenj v delovanju opreme. Napajalni vodi pomonega sistema izven lupine morajo biti zaiteni pred poarom in fizinim napadom. V delovnem obmoju mora biti s pomojo indikatorja razvidno, kateri je trenuten vir elektrine energije. Pomoni vir napajanja mora zagotavljati zadostno zmogljivost za neprekinjeno delovanje vse opreme za komunikacije, signaliziranje, nadzorovanje, snemanje, zagotavljanje osnovne ventilacije in osnovne razsvetljave ter vkljuno z delovanjem tiste opreme, ki je potrebna za nadziranje v roku 24 ur. Pri tem 24 urnem roku je predvidena 1,5 krat veja poraba od povprene. Vsak pomoni generator je lahko nameen znotraj ali zunaj lupine VNC, mora biti loen od delovnih obmoij z zvono izolacijskim in poarno odpornim zidom ali pregradno steno takne konstrukcije, da zagotavlja poarno odpornost v skladu z EN 13501-2. Standard SIST EN 50518-2:2010 Nadzorni in sprejemni centri za alarme-2 del: Zahteve za tehnine zmogljivosti Tehnine zahteve in zmogljivosti za VNC doloa standarda SIST EN 50518 -2. Doloa tudi funkcionalna merila uinkovitosti in preverjanje uspenosti. Tudi te zahteve in priporoila v bistvu ne odstopajo od zahtev sedaj veljavnega standarda SIST BS 5979:2005 in dodatka v nacionalnem predgovoru tega standarda, ki se sklicuje na SIST EN 50131-1 oz. SIST EN 50136-1. Zaporedje operacij v okviru pristojnosti VNC, ki se uporabljajo za vsak signal, ki ga poljejo protiropni in protivlomni sistemi in je po zakljuku obdelan in shranjen v VNC.

Za vse signale, ki so v skladu s SIST EN 50131-1 in SIST EN 50136-,1 se uporabljajo asi od Tevent do TAE: Tevent as zaetka dogodka;

TRX as sprejetja izhodnega signala iz opreme za prenos alarmov na napravo za prikaz; TAE as, v katerem sprejmemo signale v napravo za prikaz objavo; Treaction as zaetka ukrepanja operatorja; Tend as, ko je konana akcija operaterja. asi od Tevent do TAE morajo biti ustrezati naslednjim kriterijem: -za alarme, ki varujejo ivljenja: 30 s za 80% prejetih signalov in 60 s za 98,5% prejet ih signalov; -za ostale alarme: 90 s za 80% prejetih signalov in 180 s za 98,5% prejetih signalov. VNC mora biti opremljen z opremo za samodejno snemanje vseh vstopnih in izstopnih alarmnih signalov z vkljuenimi podatki o datumu in uri njihovega nasta nka in za samodejno snemanje vseh zvonih in podatkovnih komunikacij, ki so potekale v VNC in iz VNC in jih je potrebno hraniti vsaj 3 mesece. Pravilnost delovanja naslednje opreme je potrebno preverjati vsaj v asovnem razmaku 24 ur: komunikacijske sprejemnike, opremo za merjenje asa (interna ura mora biti usklajena z World Time Clock.), beleenje in prijavo vizualne in sline prikaze alarmnih signalov in vso opremo za vstopne in izstopne komunikacije. Rezultate preverjanja je potrebno beleiti. V asovnem razmaku 7 dni je potrebno preverjati pravilnost delovanja naslednje opreme: pomono napajalno opremo in opremo za samodejni preklop OPOMBA: Pri tem je potrebno ob obiajni obremenitvi preveriti vsaj 15 minutno delovanje te opreme oziroma vsaj toliko asa, kot ga je za preverjanje predpisal proizvajalec, e je ta as dalji od 15 minut. opremo za zasilno razsvetljavo, vkljuno z ronimi svetilkami, alarmne sistema VNC. Rezultate preverjanja je potrebno beleiti. Za katerikoli del opreme v napravah za sprejem, prikaz in nadaljnji prenos alarmnih signalov vkljuno z napajanjem, mora obstajati nadomestilo v pripravljenosti ali nadomestni postopek, ki lahko prine z delovanjem samodejno oziroma preko operaterja VNC v roku 1 ure od trenutka, ko je operater seznanjen z napako.

Dokumenti za vsak alarmni sistem, povezan s VNC, morajo biti vedno na voljo operaterjem. Dokumenti so lahko v pisni ali elektronski obliki, pri slednji mora v primeru zahteve obstajati monost izpisa. Doloeno je, kakne informacije morajo dokumenti vsebovati . V primeru izklopa VNC in/ali satelita(ov) mora biti zaradi odpravljanja posledic pripravljen krizni nart. Ta krizni nart mora zagotavljati pravilno ravnanje ob vseh razumno predvidljivih obiajnih dogodkih v VNC. V primeru kakrnihkoli teav v VNC, ki povzroijo zaskrbljenost ali zmanjanje uinkovitosti, morajo biti jasno doloeni potrebni ukrepi, upotevati pa je potrebno tehnina in/ali ostala izredna stanja. Preuiti je potrebno izpostavljenost VNC in njegovih satelitov pokodbam ali prekinitvam ter oceniti potencialen vpliv na delovanje in varnost nadzorne slube. Med nevarnosti, ki jih je potrebno upotevati, sodijo: - popolna nezmonost obdelave podatkov; - napake ali pokodbe na opremi lokacije, komunikacijski opremi in komunikacijskih povezavah; - poar, vkljuno s poarno nevarnostjo v sosednjih in blinjih poslopjih; - poplave ali druge vdore vode, npr. iz poenih cevovodov; - kodo, nastalo zaradi neurja ali udara strele, vkljuno z prenapetostmi v javnem elektrinem omreju in telefonskih linijah, ki so posledica udara strele; - trk vozil, vkljuno s tirninimi vozili in letali; - sabotae; - kriminalni napadi, bombne gronje ali ostale nasilne situacije; - neobiajne stopnje aktivnosti ali pomanjkanje osebja. Za zagotavljanje dela nadzorne slube med raziskovanjem izrednega dogodka in/ali ugotavljanjem in odpravljanjem nastale kode je skupaj z lokalnimi pogodbeniki potrebno razviti postopke za intervencijske ukrepe. Standard EN 50518-3:2010 - nadzorni in sprejemni centri za alarme- 3. del: Postopki in zahteve za delovanje Standard EN 50518-3 doloa minimalne zahteve in postopke za obratovanje. V VNC morata biti vedno vsaj dve osebi, ki morata biti zmoni opravljati vse delovne postopke. Kadrovski nivoji morajo biti povezani z vzpostavljanjem asov odziva, ki so navedeni.

Vodja VNC je odgovoren za popolno seznanjenost osebja s potrebnimi postopki. e posebej mora biti s temi postopki seznanjen vodja izmene, ki mora biti v primeru izvedbe kateregakoli evakuacijskega postopka zmoen ustrezno svetovati osebju: Celotno osebje mora prejeti navodila o namestitvi in uporabi vse protipoarne opreme in opreme za nudenje prve pomoi v VNC. Potrebno je sprejeti postopke za primer delne ali popolne izgube podpore s strani VNC in/ali kateregakoli prikljuenega(ih) satelita(ov) vkljuno s postopki za zaito odjemalevih dokumentov. Pripraviti je potrebno podroben akcijski nart, ki vkljuuje tako nadzirano evakuacijo manj pomembnega osebja v primeru manje nevarnosti, ki jo je mono obvladati z lokalnimi viri in evakuacijo celotnega osebja v primeru, ko tako odloi vodja izmene. Nart mora vsebovati opis postopkov za ponovno vzpostavitev stanja pred nevarnostjo in/ali postopke za odpravljanje posledic. Operaterji morajo opraviti potrebno usposabljanje glede postopkov, povezanih s kriznim nartom. Vsaj v estmesenih razmakih je potrebno vaditi izvajanje kriznega narta ob simulaciji nevarnosti. Vodstvo in osebje naj na takno vajo ne bo predhodno opozorjeno, razen glede nujnih ukrepov za prepreevanje izpada storitev za odjemalce/stranke. O izvedenih postopkih med takno periodino vajo je potrebno napisati poroilo, ki spada med obiajno delovno dokumentacijo. Vsi zaposleni morajo biti preverjeni na najmanj 5 let. Revizije skladnosti se opravi vsako leto v skladu z SIST EN 45011 ali SIST ISO / IEC 17.020.

Organizacijski predpis za VNC naj bi obsegal: - politika kakovosti (izjava o politiki kakovosti, odobritve in potrditve, da alarmni center deluje v skladu z zakonskimi predpisi in doloenimi standardi), - sistem kakovosti (cilji in oblika sistema kakovosti, organizacijski predpis, vodenje kakovosti, dokumentacija, hini red), - organizacija in vodenje (organizacija - sploni podatki o alarmnem centru, organizacijski diagram, vodenje - vodilno osebje: opis delovnih opravil in navedba potrebnih kvalifikacij in olanje, administrativni postopki: postopek za sprejem in obravnavo pritob, navodila za priklop novega objekta/naronika in seznam le -teh, opis posebnosti izmene, zapisi testiranj in vzdrevanj opreme, beleenje vseh vstopov in izstopov ter vstopnih in izstopnih komunikacij, analiza uinkovitosti alarmnega centra ter podatki o zaposlenih. Vse nepotrebne tiskane dokumente se uniuje z razrezom),

- presoja in revizija sistema kakovosti (namen, odgovornost, izvajanje: splona ureditev, nartovanje in dokumentiranje, sistemi nadzora kakovosti), - nartovanje in izgradnja alarmnega centra (nartovanje: alarmni center je nartovan in zgrajen glede na SIST EN 50518 -1:2009, sporazumi so sklenjeni s telekomunikacijskim operaterjem, posameznimi intervencijskimi slubami, gasilci, policijo, vzdrevalci, zavarovalnicami), - oprema alarmnega centra (oprema za nadzor alarmnega centra, alarmni sistemi za varovanje alarmnega centra, komunikacije, elektrino napajanje, varnostna oprema, snemalna oprema, oprema za osebje, oprema za nadzor na alarmni center prikljuenih alarmnih sistemov, zapisi o opremi), - delovanje alarmnega centra (dostop. delovni postopki, veljavnost sistema), - minimalni pogoji za priklop na alarmni center (vlomni alarmni sistemi, poarni alarmni sistemi, alarmni sistemi za detekcijo eksplozivnih snovi, alarmni sistemi za varovanje oseb). Dodatek (izjava tehninega vodje alarmnega centra, izjava vodje za kakovost alarmnih centrov, izjava lana osebja alarmnega centra, referenni dokumenti: -delovno navodilo za priklop novega objekta/naronika na alarmni center, -delovno navodilo za zagotavljanje veljavnosti alarmnega centra, -delovno navodilo za vstop in izstop, -delovno navodilo za preverjanje zaposlenega osebja, -delovno navodilo o vklopnih in izklopnih asih, -delovno navodilo za sprejem napake med prenosom, -delovno navodilo za sprejem alarmnega signala, -delovno navodilo za ravnanje ob katastrofalnih dogodkih in -delovno navodilo za ravnanje z dokumenti.

Operater VNC mora poznati: - narte in tehnologije interveniranja, - razline vrste intervencij, - naine in postopke pridobivanja informacij in podatkov o dogodkih, - smer komunikacije in naine obveanja pristojnih organov v primeru potrebnega interveniranja, - metode uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za delo z viri in podatki, - komunikacijske metode in naine svetovanja v kriznih razmerah, - osnove arhiviranja in hrambe dokumentov, - naprave v VNC in njihovo vzdrevanje in

naine preverjanja vitalnih funkcij VNC.

Operater mora izpolnjevati naslednje pogoje po ZZasV: starost najmanj 18 let, dravljanstvo EU, strokovno usposobljen za delo v VNC-opravljen program strokovnega izobraevanja in pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo operater VNC , varnostno preverjen brez varnostnih zadrkov, da mu ni bila v obdobju zadnjih dveh let odvzeta slubena izkazni ca, zdravstveno in psihino sposoben opravljati dela v VNC, aktivno obvlada slovenski jezik.

Gospodarska druba potrebuje za pridobitev licence za upravljanje VNC: lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC, ki izpolnjuje predpisane standarde, zavarovanje za odgovornost za kodo, ki bi lahko nastala pri delu, interni akt o doloitvi oznak, delovnih oblek, vozil in opremi, izpolnjene davne obveznosti v RS, 12 operaterjev zaposlenih za nedoloen as in odgovorno osebo.

Izvedba varovanja - stanovanjska hia

Licyc 4 x 0,22 + 2 x 0,5 mm. Kabel ima 6 ic in oplet ovite s posebno folijo, ki omogoa zaito pred zunanjimi interferencami.

klet

pritlije

nadstropje

Varovanje ograje Ograje lahko varujemo s senzorji elektrinega polja (E-fild). Frekvenca eletrinega valovanja v vodnikih je 10 kHz, spremembe polja okoli vodnikov , ki jih povzroi lovek, sproi alarm. V zemljo 15 cm globoko lahko poloimo vodnike, med katerimi se ustvari Elektromagnetno polje, ki ga doseemo s frekvenco 40 MHz ali 60 MHz. lovek ob prekoraitvi EM polja sproi alarmni signal. Direktno na obstojeo ograjo lahko nameamo geofone, ki zaznajo vibracije na ograji ali pa privrstimo na ograjo senzorski kabel, ki zazna plezanje, rezanje in druge ume, ki jih povzroijo vsiljivci na ograji.

Osebna zaitna sredstva Rastoe tevilo ropov in relativno majhna raziskanost (50%) poveujeta skrb ljudi. Oroje je za banne delavce neprimerno zaitno sredstvo. Veino oboroenih delavcev so napadalci najprej onesposobili. Uporaba oroja na prometnih javnih povrinah lahko povzroi rtve tudi pri strankah, sodelavcih in mimoidoih osebah. Zaradi enostavnega nakupa hladnega oroja so si nekateri banni delavci z noem skuali zagotoviti osebno varnost. Noi so zelo nevarni na javni povrini, saj lahko pademo in v prometni nezgodi so lahko dodatne pokodbe. Zavedati se moramo tudi,

da smo ob napadu obiajno preseneeni in zato bolj poasni, kar omogoa storilcu, da nas lahko pokoduje z naim noem. Doma in v tujini je mogoe kupiti najrazlineje pripomoke za osebno zait o pred napadalci. Stroka priporoa zaitna sredstva, ki lastniku ne bodo povzroila trajnih pokodb, e mu jih bo storilec ob napadu odvzel in jih uporabil na njih. Plinski razprilci so v Sloveniji dovoljeni za obrambo in po moji oceni primerni za osebno zaito. Plinske pitole, ki prav tako uporabljajo draljiva sredstva, pa so prepovedane v Sloveniji zaradi nevarnega videza, saj bi napadalec najverjetneje streljal na osebo s plinsko pitolo. Posamezne drave razlino urejajo podroje posesti in uporabo osebnih zaitnih sredstev zaradi pogostih zlorab teh sredstev v napadu. Pred prenosom osebnih zaitnih sredstev preko dravne meje je modro poznati doloila sosednje drave. CS- klorobenziliden malonitril in CN-kloracetofenon sta draljivca, ki jih prodajajo kot razprila za osebno zaito. Ob odprtju ventila se sprosti oblak draljivega sredstva, ki ob stiku s koo in dihali povzroa solzenje in duenje. Z oblakom draljivega sredstva bomo laje zadeli napadalca. Razprilec najuspeneje opravi svoj namen, e napadalca pokropimo po oblailih v predelu prsi. Na oblailih se draljivo sredstvo zadri, hlapi draljivega sredstva pa dolgo zmanjujejo napadalevo agresivnost. Uporaba razprila v zaprtem prostoru povzroi teave poleg rtve tudi napada lcu, saj se tudi on nahaja v obmoju draljivega sredstva. Manja koliina draljivih sredstev ne povzroa trajnih pokodb dihal, oi in koe. Zloraba razprilcev v napadu se kaznuje podobno, kot e bi ob napadu uporabili palico, borilno veino... Zaradi kodljivosti draljivcev za okolje se v zadnjem obdobju na triu uveljavlja poprov razprilec, ki ob odprtju ventila brizgne curek tekoine, oblak ali peno, v kateri so drobni delci popra. Uinki popra so solzenje, slinjenje in teko dihanje, kar zmanjuje agresivnost. V zadnjem obdobju so proizvajalci razvili ve vrst poprovih razprilcev, ki poper na razline naine porinejo v ozraje: Razprilo v curku, ki je prvo prilo na trie lahko brizgne poprovo tekoino do razdalje priblino 4 m. Ventil odpremo na razdalji 0,5 m, najveja uinkovitost pa je med 2 in 3 m. Meanica popra povzroi peenje le, e pade na koo, v oi oziroma jo vdihnemo in ne deluje v okolici. Razprilo v obliki megle lahko uporabimo na razdalji 0,5 m. Maksimalen doseg megle je 8 m. Najuinkoviteje je sredstvo med 3 do 7 m. Megla pokrije obmoje 3 do 4 m. Razprilcev je ve vrst, ki se razlikujejo v velikosti obmoja oziroma dometu poprove megle. Razprilo v obliki pene, lahko aktiviramo na razdaljo 0,3 m. Maksimalen domet pene je 3 do 4 m. Najveja uinkovitost je med 0,5 do 2,5 m. Uinek popra deluje v obmoju 0,2 m. Poprovi razprileci so primereni za obrambo, priakovati pa jih je tudi pri napadu. Razprila v obliki curka in pene so primerna za zaprte prostore in namenjena zmanjevanju fizine sile napadalcu. Oseba, ki je aktivirala sprej ni pod uplivom delovanja popra zaradi dejstva, da ti dve vrsti poprovega razprila ne kontaminirajo veje okolice.

Poprova razprila v obliki megle so primerna za uporabo na prostem in namer nem praznjenju prostora, kjer je nasilnik. Oznaka na razprilcih OC je okrajava za Oleoresin Capsicum, ki ga dobimo iz razlinih vrst popra. OC je povzroitelj vnetja oziroma obutka peenja ob stiku z omi, nosom, usti in miinimi membranami ter deluje bolje in manj kodljivo od CS in CN draljivcev. Najboj je uinkovit pri ljudeh, ki so pod vplivom drog, alkohola oziroma mentalno nestabilnih osebah. OC je uinkovit tudi za odganjanje ivali. Od leta 1900 se meri stopnja peenja razlinih vrst popra. Enota za peenje je SHU Scoville Heat Units, ki je bolj subjektivna kot znanstvena. Z HPLC-High Pressure Liquid Chromatography pa lahko strokovno zagotavljajo merjenje peenja popra.

Capsaicin je aktivna sestavina v OC. Iz 200 ton popra dobimo 1 tono OC z 4 do 6 milionov SHU. isti capsaicin ima priblino 15 milijonov SHU. Na primer v uinkovitem poprovem razprilcu je 10 % OC z 2 miljoni SHU. Na Finskem dovoljujejo poprove razprilce do 5 % OC z 2 milioni SHU. Ob izbiri je pomembna vrsta razprilca in podatek o koliini OC v razprilcu. Ob zlorabi razprilcev v napadu je najveji problem panika rtev, ker se bojijo posledic za zdravje (teko dihanje, motnje vida in rdeica na obrazu). Najprimerneje je, da prezraimo prostor ali ga zapustimo, sleemo prepojena oblaila in izpiramo obraz in roke z vodo. Po desetih minutah ne bo ve neprijetnega vpliva draljivega sredstva. V primeru, da smo pomotoma uporabili razprilec draljivega sredstva zaradi napano ocenjene situacije, s sredstvom nismo povzroili veje kode in trajnih posledic, kar zmanjuje as oklevanja pri uporabi v nevarnih situacijah. Razprilce prodajajo v trgovinah za lov in ribolov. Prodaja je nadzorovana zaradi monih zlorab razprilca ob napadu. Prodajalec zapie podatke kupca v posebno evidenno knjigo. V primeru napada usmerimo delovanje draljivega sredstva v predel prsi napadalca. Sredstvo, ki se zadri na oblailih, oziroma na dlaki, e vas napade ival, dalj asa zmanjuje fizino mo napadalca, kar vam omogoa umik. Direkt na usmeritev draljivega sredstva v obraz napadalca ni najbolj primerna zaradi velike koliine sredstva, ki gre mimo napadalca, e zapre oi in ne vdahne v tem asu. Pri obrambi izpraznite celoten razprilec. Lahko se zgodi, da vam ga bo napadalec uspel od vzeti in bo ostanek sredstva namenil vam.

Mobilna telefonija Mobilni telefon z nastavljeno tevilko za klic v sili je zelo razirjen in dober pripomoek, saj s pritiskom na tipko vzpostavimo zvezo s centrom, ki nam lahko pomaga. Mobilni telefon je v bistvu radijska zveza, ki je bila v preteklosti dostopna le profesionalnim

slubam, sedaj pa jo uporablja veina ljudi. Monosti za avtomatsko in rono javljanje alarmnih stanj je veliko, prednost pa je tudi v dobri pokritosti Slovenije, da lahko pokliemo pomo skoraj povsod. V povezavi z GPS sistemom lahko na 10 m natanno doloimo mesto, kjer je potrebna pomo. Sistemi se uspeno uveljavljajo za spremljanje transporta dragocenosti, naprave pa lahko vgradimo tudi v osebne avtomobile za laje odkrivanje v primeru tatvine vozila in hitro pomo v primeru prometne nesree . Ne smemo pa pozabiti, da mobilno telefonijo uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj predvsem za medsebojno povezavo in javljanje ugodne situacije za napad iz varovanega objekta, kjer so med strankami. Nekaj roparjev je policija prijela na podlagi klicev ljudi po mobilnem telefonu, ki so bili v bliini napada in so lahko posredovali hitre in uporabne informacije (kraj napada, opis storilcev, smer bega in prevozna sredstva storilcev). Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, t. 89/99, 39/05 in 34/10) Opozorilni znaki

neionizirajoe sevanje

bioloka nevarnost

eksplozivna snov

korozivna snov

laser

mono magnetno polje

nizka temperatura

nevarnost padca

pozor elektrika

oksidant

pozor industrijska vozila

pozor ovire

radioaktivna snov

pozor splona nevarnost

kodljiva draea snov

vnetljivo

visee breme

Znaki prepovedi

prepovedano gorenje in kurjenje

dostop pecem prepovedan

prepovedan dostop za ind. vozila

prepovedan dostop za dostop za nepooblaene osebe je dotikanje je prepovedano ind. vozila prepovedan

prepovedano gaenje z vodo

prepovedano kajenje

voda ni pitna

Poarni znaki

izhod

gasilnik

hidrant

lestev

javljanje poara

izhod

Izhod v sili in smeri umika ob nevarnosti

prva pomo

nosila

Oznake za oznaitev smeri umika (pomoni znaki)

prha

Znaki obveznosti

Obvezna zaita oi

Obvezna uporaba Ovezna uporaba zaitnih kornjev varnostne elade

Ovezna uporaba itnika obraza

Sploen znak za obveznost

Znaki obveznosti

obvezna pot za pece

obvezna uporaba varnostnega pasu

obvezna uporaba respiratorja

obvezna uporaba zaite ues

obvezna uporaba zaitnega kombinezona

obvezna uporaba zaitnih rokavic

obvezna zaita oi

obvezna uporaba zaitnih kornjev

obvezna uporaba zaitne elade

obvezna uporaba itnika obraza

sploen znak za obveznost

Zakljuek Tehnino varovanje uporabljajo zaposleni v podjetjih, intervencijo pa opravljajo varnostniki, gasilci in policisti. lovekemu faktorju se nikakor ne moremo izogniti. Napake zaposlenih lahko zmanjamo z usposabljanjem in vadbo v asu, ko banka ne posluje s strankami. eprav obstajajo skoraj neomejene monosti na podroju tehninega varovanja, se objekti varujejo na podlagi ocene ogroenosti in v obmoju finannih sredstev. Objekti obiajno niso popolnoma varni, ampak so zaiteni proti

poznanim oblikam kaznivih dejanj. Nain varovanja in stopnja varovanja sta torej pomembna podatka, ki jih morajo uvati zaposleni in izvajalci varovanja. Varno delo obiajno podaljuje proizvodne procese, zato jih delavci, ki se ne zavedajo monih posledic, skuajo skrajati in s tem poveujejo nevarnost. Nadzor nad delom zaposlenih delavcev in nad brezhibnem delovanju naprav je garancija pred preseneenji, ki jih lahko spremljajo rtve in velika koda. Preventivni varnostni postopki so potrebni v vsaki enoti. Storilci kaznivih dejanj si pred ropom, vlomom in goljufijo skuajo pridobiti imve uporabnih podatkov. Kot stranke v vrsti pred blagajno in ob vstopu do sefov iz neposredne bliine vidijo postopke uslubencev in njihova poenostavljanja postopkov ob gnei, utrujenosti... Banni delavec mora imeti vedno as, da pogleda stranko in prostor, kjer so stranke in opazi posebnosti, ki lahko ogrozijo njega oziroma banko. Neobiajne ljudi in neobiajno vedenje, ki ga banni delavec lahko zazna, lahko preprei preseneenje ob izvedbi kaznivega dejanja. Mesto hrambe kljuev, pogled na tipkovnice vstopnih sistemov, vnos ifer na osebni raunalnik in koliina denarja v poslovalnici morajo biti zastrti pred pogledom strank, ki so lahko storilci kaznivih dejanj. Zavese in razporeditev opreme v prostoru lahko prepreujejo neopazno opazovanje delovnih procesov v poslovalnici iz okolice objekta ali iz obmoja, kjer so stranke. Z razvojem tehninih sredstev in cenovni dostopnosti si tudi storilci pomagajo s tehninimi sredstvi na mestih, kjer lahko prikrito fizino opazujejo delo zaposlenih in strank ob bankomatih. Video-naprave na bankomatih so se iz tujine v nekaj mesecih pojavile tudi pri nas. Paketi in razline pozabljene torbe v poslovalnicah imajo lahko vgrajene naprave za prikrito opazovanje ali pa naprave, ki med zaposlenimi povzroijo paniko (mono dimljenje, sproanje draljivih sredstev...). Sumljivi predmeti in naprave se lahko pojavijo tudi v prostorih, izkljuno za zaposlene. Na tem obmoju je veliko ve za storilce uporabnih informacij. Ob paniki bi najverjetneje zaposleni odprli vrata varovanega obmoja in zapustili prostore, ob tem pa omogoili storilcem vstop v najbolj varovana obmoja banke. Na zaznavo naprav in predmetov, ki jih v poslovalnicah ne poznamo, moramo biti pozorni in ugotoviti, emu so namenjene in igave so. V varovanih objektih so prisotni zunanji izvajalci, ki niso del kolektiva, so pa za delovanje pomembni. To so podjetja z zaposlenimi, ki opravljajo ienje prostorov, skrbijo za prehrano bannih delavcev, opravljajo nujna vzdrevalna dela in odpravljajo napake na napravah. Vsa dela v varovanih objektih morajo biti dogovorjena ob doloeni uri in pod nadzorom osebe, ki se vsaj malo spozna na ta opravila. Tehnini sistemi za varovanje najverjetneje ne bodo v celoti zagotovili varovanja. Skrb zaposlenih za varnost poleg rednega dela je in bo nujno potrebna tudi v bodoe.

Literatura: Zakoni, pravilniki in standardi z vsemi dopolnili in popravki. Slike: Siemens Switzerland Ltd. Building Tehnologies Grop, Fire Safety Guide, Zarja elektronika, MOBICOM, Heimann in drugi prospekti ponudnikov opreme.

Ljubljana, 15.1.2013