Psihiatrino izvedenstvo na splono Izvedenci psihiatri pojasnjujejo duevno stanje in duevne bolezni oseb, njihovo sodelovanje pa je najpogosteje s sodii

v kazenskopravnih in civilnopravnih zadevah, redkeje pa npr. v prekrkovnih in upravnopravnih zadevah. Stalne sodne izvedence imenuje minister za pravosodje. Kadar je sodnik mnenja, da potrebuje tovrstno strokovno pomo in pojasnilo pri razsojanju o doloeni zadevi, potem imenuje izvedenca psihiatra in sicer v kazenskih zadevah z odredbo, v civilnopravnih pa s sklepom. Psihiatrino izvedenstvo je po svoji obliki in vsebini strokovno poroilo v jeziku, ki ga razume tudi pravnik ali kak drug uporabnik. Poroilo v zakljuku obvezno vsebuje tudi mnenje, ki navadno pomeni odgovor na izvedencu zastavljena vpraanja. Poroilo in mnenje morata biti jasna in napisana v psihiatrinem strokovnem izrazoslovju, brez pravnih izrazov in zakljukov. e kdorkoli, ki ga mnenje upravieno zadeva, utemeljeno podvomi v njegovo pravilnost, lahko pristojni organ (navadno sodnik) odredi, da mnenje v isti zadevi izdela e en izvedenec. Pri ponovnih izvedenstvih je v navadi, da izdela mnenje ve izvedencev psihiatrov (kolegijsko mnenje ali mnenje strokovne ustanove). Pri Medicinski fakulteti v Ljubljani obstaja Komisija za fakultetna izvedenska mnenja, kateri skozi prakso priznavamo vlogo dokonnega arbitra. Izvedenec psihiater v kazenskopravnih zadevah: Naelo iskanje materialne resnice zavezuje sodie, da po resnici in popolnoma ugotovi vsa obremenjujoa in razbremenjujoa dejstva, ki so pomembna za razsojo. Sodie ima tako ne samo pravico, temve tudi dolnost, da za ugotovitev pravno relevantnih dejstev izvaja dokaze tudi po uradni dolnosti in ne samo na predlog strank. Eno taknih dejstev je tudi obdoleneva pritevnost. Glede tega elementa kazenske odgovornost ZKP vzpostavlja domnevo pritevnosti in se torej posebej ne ugotavlja. Drugae povedano, e ni bila ugotovljena obdoleneva nepritevnost ali bistveno zmanjana pritevnost, se teje, da je obdolenec storil KD v pritevnem stanju. Sodie bo dolno preizkusiti obstoj tega elementa KD s pomojo izvedenca psihiatra le, e nastane sum, da je storilec storil KD v nepritevnem ali bistveno zmanjano pritevnem stanju. Zadoa torej e ena najnijih stopenj verjetnosti ali dvoma (sum) glede zmanjane pritevnosti, ki ga morajo okoliine vzbuditi pri sodiu, da je dolno postaviti izvedenca psihiatrine stroke. Za uporabo KZ je pomembna le pritevnost v asu storitve KD. S tako ureditvijo se zagotavlja, da so odloitve o pritevnosti oziroma nepritevnosti vedno sprejete izkljuno na podlagi dejstev, ugotovljenih s pomojo psihiatrije kot stroke, ki se sicer ukvarja s pojavi duevnih abnormnosti in zato tudi razpolaga s potrebnim znanjem ter metodami za njihovo Pritevnost: je izrazit pravniki izraz, v medicini pa se govori o tem, ali je oseba sposobna razumeti svoja dejanja in ali se je sposobna vzdrevati (aktualna zavest storilca o svojem dejanju). Pojem vkljuuje 2 kategoriji in sicer VOLJNO (sposobnost obvladovati svoje ravnanje) ter RAZUMSKO (zavedati se pomena dejanja). Torej je pritevnost stanje, ko razum in volja nista bila (relevantno) motena. Na ta vpraanja odgovarja psihiater kot izvedenec na sodiu. Za nepritevnost sta pomembna: Bioloki pogoj: KZ navaja duevne bolezni, motnje in stanja, ki izkljuujejo ali bistveno zmanjujejo pritevnost: o trajne ali zaasne duevne bolezni ( npr. nekatere psihoze (shizofrenija) kot trajne duevne bolezni in manina depresija kot zaasna),

zaasne duevne motnje (to pomeni, da so zavesti in orientacija osebe v prostoru in asu ter spomin na pretekli dogodek hudo prizadeti npr. patoloki opoj pri alkoholu ali drogah) ali duevne zaostalosti (primarni inteligetnostni primankljaj pomanjkanje zunanjih spodbud za rast otrokove duevnosti) ali zaradi kakne druge trajne ali hude duevne motenosti (nevarno za raziritev delinkventnega vedenja ne kae vsevprek psihiatrizirati)

Psihiatrini izvedenec mor po ZKP doloiti naravo (uvrstitev motnje v glavno skupino duevnih motenj, torej med psihoze, nevroze, motene osebnosti ali umske manjrazvitosti oz. zaostalosti), vrsto (izhaja iz klasifikacije duevnih in vedenjskih motenj), stopnjo (izraenost in teavnost akutni ali kronini potek) in trajnost (zaasnost/ozdravljivost ali trajnost) duevne motnje. Psiholoki pogoj (zavest zajema dva vidika): o zavestna/intelektualna sestavina zmonost razumevanja storjenega KD (zakonitost normalnega milenja)

voljna/voluntaristina sestavina sposobnost obvladovanja svojega ravnanja (ali je bil sposoben uskladiti svoje razumevanje in svoje ustvene vzgibe)

BIOLOKI RAZLOG MORA BITI VZROK ZA PSIHOLOKI RAZLOG PRI TEM JE LAHKO PRISOTEN LE EN IZMED DVEH PSIHOLOKIH: BODISI NERAZUMEVANJE, BODISI NEOBVLADOVANJE!!!! Med izvedenskimi poroili in mnenji razlinih izvedencev niso opazne pomembneje razlike glede diagnoz, torej kratkih opredelitev doloenih bolezni ali motenj. Opazne pa so precejne razlike v staliih izvedencev do storilevih zmonosti razumevanja (razumski dejavnik) storjenega kaznivega dejanja in do njegovih zmonosti za obvladovanje svojega ravnanja (voljni moment). Vendar se v njegovo oceno vpletejo tudi loveki faktor, njegova izkuenost, teoretina podkovanost in veljavna praksa. Tu ni reitev na ostrino noa. Spotovati je treba trud vsakega izvedenca, zato pri izdelavi ponovnih mnenj opuamo morebitne kritike na raun njegovega dela. Tudi epetanje v javnosti, e da je psihiater drugi zagovornik obtoene osebe, ne olajuje teavnosti izvedenstva. Pri oceni, da je storileva zmonost razumevanja in obvladovanja bistveno zmanjana, lahko sodie to upoteva in izree milejo kazen, ni pa k temu zavezano. Poleg kazni lahko sodie izree tudi varnosti ukrep obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Ugotovitev izvedenca o storilevi (nebistveno) zmanjani razumski in voljni zmonosti lahko sodie upoteva zgolj kot olajevalno okoliino. Nedopustno je izvedenca vpraati ali je bil storilec priteven, saj je nepritevnost pravni pojem, do katerega pridemo po medicinski poti. Izvedenec psihiater v civilnopravnih zadevah: v civilnopravnih razmerjih se priakuje, da udeleenci razpolagajo s primerno stopnjo razuma in volje, duevne bolezni in motnje pa na razline naine in v razlinih stopnja prizadenejo prav te zmonosti. Pravica svobodnega odloanja je temeljna osebnostna pravica, saj ne sme biti nihe izpostavljen samovoljnemu vmeavanju v svoje zasebno ivljenje. Takna pravica je lahko omejena le v izjemnih

primerih, to pa pomeni, da so dolni vsi tisti, ki sodelujejo pri omejitvi ali odvzemu te pravice, ravnati skrbno in pretehtati vse okoliine primera. Poslovna sposobnost (voljna sposobnost; pri polnoletnih osebah se predpostavlja, delno ali popolno poslovno nesposobnost, ki ima za posledico pravdno nesposobnost, pa je treba dokazati), da lovek samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in prevzema dolnosti, je zaradi motenj razuma in volje lahko prizadeta. Pravni posel je iz teh razlogov lahko neveljaven poslovna sposobnost je predpostavka za veljavnost pravnih poslov. Stanje razuma in volje ni odvisno samo od vrste duevnih motenj (zakon nateva trajne in zaasne duevne bolezni, zaasne duevne motnje ter duevno zaostalost z umsko manj razvitostjo vred), ampak predvsem od obsenosti motnje in njene intenzivnosti. Izvedencu psihiatru se pogosto primeri, da s svojim mnenjem sodeluje pri postopku za odvzem poslovne sposobnosti (delna ali popolna poslovna nesposobnost). Pri tem se spet ugotavlja lovekova zmonost za razsojanje in za voljo. Druba varuje interese osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo tako, dajo zaasno ali trajno postavi pod skrbnitvo. Po zakonu o nepravdnem postopku (ZNP) imajo pravico predlagati postopek za odvzem poslovne sposobnosti predvsem zakonec, najoji sorodniki, center za socialno delo in javni toilec, osebe o kateri se vodi postopek (e je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga) ali po uradni dolnosti. Na zaetku postopka sodie praviloma postavi prizadeti osebi zaasnega skrbnika. Sodie mora s sklepom odrediti pregled z izvedencem medicinske stroke, e gre za osebo, ki se ji poslovna sposobnost odvzema zaradi duevne bolezni, duevne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizino stanje. Na podlagi psihiatrinega izvedenskega mnenja in drugih dokazil sodie izda sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti. V zakonu je doloeno, katere posle lahko sklepa oseba, kije deloma poslovno nesposobna. Doloen je tudi postopek za zamenjavo skrbnika in za odpravo skrbnitva, e so zanj prenehali razlogi. Izvedenec psihiater sodeluje v takem postopku z novim strokovnim mnenjem. Oporona sposobnosti je samo posebna oblika poslovne sposobnosti. Naeloma se je ne ugotavlja ali dokazuje, marve jo oseba pridobi, ko dopolni petnajst let starosti. Z oporoko oseba (oporoitelj) izjavi svojo poslednjo voljo, vendar mora biti pri tem razsodna. To pomeni, da je imel oporoitelj v asu izjave poslednje volje potrebno mero razuma in volje, da je torej bil v duevnem stanju, v katerem je bil sposoben dojeti naravo in posledice svoje izjave o poslednji volji. Vendar se razsodnost, ki se zahteva za oporono sposobnost, ocenjuje z blajimi merili kot tista, ki je potrebna za poslovno sposobnost. Oporoko ocenjujejo kot manj zahteven pravni posel, pri katerem oseba ne ogroa ve svojih ivljenjskih interesov in pravnih nael v poslovanju. e veljavnost oporoke izpodbijajo zaradi domnevne duevne bolezni oporoitelja, bo izvedenec svoje mnenje lahko zakljuil z ugotovitvijo, da je bil oporoitelj zaradi zmanjanih umskih sposobnosti ali bolezni nesposoben za razsojanje. V nasprotnem primeru pa ugotovi, da dokazov o morebitni nesposobnosti za razsojanje ni ugotovil ali nael. Oporone sposobnosti namre ni potrebno dokazovati. Odkodninsko pravo tu psihiater ne sodeluje prav pogosto. To je po svoje presenetljivo, ker se med nematerialno kodo natevajo poleg telesne tudi duevne boleine zaradi zmanjanja ivljenjske dejavnosti, zaradi telesne skaenosti pa tudi zaradi preivetega strahu. Razvezni postopki psihiater je v pomo sodiu le takrat, kadar je eden izmed zakoncev (ali oba) duevno bolan ali huje moten, zaradi ugotovljene motnje pa bi bili lahko okodovani otrokov razvoj, njegova vzgoja in varnost. Odvzem roditeljske pravice in posvojitev tudi tu bo morda potrebno psihiatrino izvedenstvo ( e je oseba tako duevno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti v nevarnost posvojenevo zdravje in ivljenje; ali e je

oseb zaradi svoje duevne bolezni zlorabljala ali hudo zanemarjala svoje dolnosti v okviru roditeljske pravice).

Neprostovoljna hospitalizacija v psihiatrini bolninici Pri tem vpraanju gre za civilno pravno pridranje, torej za primere, ko je neprostovoljna hospitalizacija dopustna, kljub temu, da bolnik zaradi svoje bolezni (e) ni storil kaknega KD. Pogoji za prisilno hospitalizacijo po staliu ESP: duevna bolezen nevarnost, ko bolnik ogroa bodisi sebe, bodisi druge ljudi ta nevarnost mora biti posledica duevne bolezni ali duevnih motenj (vzrona zveza) podana mora biti dovolj velika intenzivnost in neposrednost nevarnosti vzroke nevarnosti (tj. bolezen) je mogoe zdraviti nevarnosti ni mogoe odstraniti z milejimi ukrepi Po doloilu 19. lena URS je vsakomur zagotovljena pravica do osebne svobode, zato se lahko nekomu odvzame prostost samo v primerih in po postopku, ki ga doloa zakon. Poseg v lovekovo svobodo lahko pomeni tudi pridranje v zaprtih oddelkih psihiatrinih in podobnih zdravstvenih ustanov oz. organizaciji. e takno pridranje odklanja ali e ne more izraziti svoje prave volje je zato predviden postopek v katerem pa mora poleg zdravnika sodelovati tudi neodvisen organ v veini Evropskih drav je to sodie.

Neprostovoljna hospitalizacija v zaprtem oddelku psihiatrine bolninice je hud poseg v lovekove pravice in sicer v pravico do prostosti (5. len EKP), pravico do varnosti duevne integritete (35. len URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. len URS), ki zagotavlja pravico zdravljenja in do zavrnitve zdravljenja. Toda poseg v lovekove pravice je lahko omejen z enako monimi pravicami drugih ljudi, zato je mogoe osebo prisilno pridrati, e ogroa ivljenje drugih ljudi ali jim povzroa hudo kodo.
NOVOST! Zakona o duevnem zdravju (ZDZdr) O zadevah po tem zakonu odloa pristojno sodie v nepravdnem postopku. Postopki pred sodiem po tem zakonu so: postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrino bolninico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodia ali v nujnih primerih postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodia, postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodia Sprejem na zdravljenje v psihiatrino bolninico brez privolitve Pogoji: e ogroa svoje ivljenje ali ivljenje drugih ali e huje ogroa svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroa hudo premoenjsko kodo sebi ali drugim, e je ogroanje iz prejnje alineje posledica duevne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje (vzrona zveza) in e navedenih vzrokov in ogroanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoe odvrniti z drugimi oblikami pomoi (z zdravljenjem v psihiatrini bolninici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z

ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo) na to kae naelo sorazmernosti: nujnost, primernost sredstva, sorazmernost v ojem smislu Sprejem se opravi: a) na podlagi sklepa sodia zane na predlog izvajalca psihiatrinega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najblije osebe ali dravnega toilstva ter zakonitega zastopnika mladoletnika ali polnoletne osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo. Predlogu se priloi mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti stareje od sedmih dni (e je pregled mogo). Sodie osebi polje predlog in jo hkrati poui o pravici, da lahko nanj odgovori ter o pravici do odvetnika, ki si ga lahko izbere sama, sicer ji ga bo postavilo sodie po uradni dolnosti. Po prejemu predloga sodie odredi, da osebo pregleda izvedenec oziroma izvedenka psihiatrine stroke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec) in v treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja monost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma obravnave v varovanem oddelku pregled se lahko izvri tudi proti volji osebe (sodie odloi, da so jo najve 2 dni zadri v psihiatrini bolninici e je to potrebno zaradi narave duevne motnje ali zato, ker se noe prostovoljno podvrei pregledu in ni mogoe drugae ugotoviti obstoja pogojev iz prvega) Sodie odloa na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, e to dopua njeno zdravstveno stanje. s sklepom odloi, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in doloi tudi as zadranja, ki ne sme biti dalji od estih mesecev, sodie ima tudi pooblastilo, da s sklepom odloi, da se osebo sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (max 1. leto) ali odloi, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti dalje od estih mesecev (ter doloi kooridnatorja), lahko pa sodie predlog tudi zavrne. Zoper sklep se je mono pritoiti. psihiatrina bolninica oziroma socialno varstveni zavod v treh dneh od vroitve sklepa pozove osebo, da se doloenega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatrini bolninici oziroma socialno varstvenemu zavodu, e ne pride se odredi prevoz osebe z reevalnim vozilom lahko se zahteva pomo policije. e tudi to spodleti sodie odredi privedbo.

b) v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodia, e so izpolnjeni pogoji iz 53. lena tega zakona. Oseba je lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodia, kadar je zaradi narave duevne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma prepreijo stiki z okolico, e preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve. Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrino bolninico, po potrebi odredi prevoz z reevalnim vozilom, za as do prihoda reevalnega vozila lahko osebo pridri zdravnik proti njeni volji lahko zahteva tudi pomo policije, ki dolna sodelovati. e policija v primeru intervencije domneva, da so pri osebi podani razlogi za taken ukrep, o tem nemudoma obvesti slubo nujne medicinske pomoi zdravnik osebo na kraju takoj pregleda in e so pogoji izpolnjeni odredi prevoz osebe z reevalnim vozilom v najblijo psihiatrino bolninico. Ob sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in e sprejemni zdravnik ob pregledu osebe ugotovi, da razlogi za zadranje tega zakona niso podani, sprejem odkloni, v nasprotnem primeru jo zadri na zdravljenju ter jo poui o razlogih, zaradi

katerih je zadrana, in o pravici do odvetnika. O zadranju osebe sprejemni zdravnik v tirih urah pisno obvesti direktorja psihiatrine bolninice. Direktor psihiatrine bolninice o sprejemu iz prejnjega lena takoj obvesti sodie. Postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodie zane po uradni dolnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrine bolninice o sprejemu osebe ali ko na kaken drug nain izve zanj. V postopku postavi izvedenca in odvetnika, ki ga lahko stranka tudi zamenja. Sodie v enem dnevu po izdaji sklepa o uvedbi postopka osebo obie v oddelku pod posebnim nadzorom in jo v prisotnosti odvetnika, izvedenca (ki poda mnenje in oceno) in zastopnika zaslii, razen e na podlagi neposrednega stika z osebo ugotovi, da zaslianje glede na njeno zdravstveno stanje ni mogoe tisti, ki osebo zdravijo niso prisotni. Sodie lahko z zaasno odredbo odredi tudi dvodnevne preiskave. Sodie s sklepom odloi: osebo se obdri, odpusti, ali se jo premesti v varovani oddelek ali odredi nadzorovana obravnava. Mona je pritoba.

1.3 Podaljanje zadranja, odpust in premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom Osebi se zadranje v oddelku pod posebnim nadzorom podalja, se jo premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, e so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Direktor psihiatrine bolninice ugotovi, da je za odvrnitev ogroanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. lena tega zakona nujno potrebno nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodia predlaga sodiu, da se zadranje v oddelku pod posebnim nadzorom podalja. Sodie lahko as zadranja v oddelku pod posebnim nadzorom podalja, vsaki najve za est mesecev. e se zdravstveno stanje osebe toliko izbolja, da ni ve razlogov za zadranje v oddelku pod posebnim nadzorom, jo psihiatrina bolninica e pred potekom roka iz sklepa sodia odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom (obvesti sodie) ali premesti v varovani oddelek (privolitev ali sklep sodia). Predasni odpust lahko predlaga tudi oseba ali njen odvetnik, ter najblija oseba ter sodie po uradni dolnosti. Sodie pa lahko predlog zavrne in doloi rok do katerega ni mogoe vloiti novega predloga, ki pa ne sme biti dalji od 1 meseca. Oseba se premesti v varovani oddelek

Postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Moen je sprejem s privolitvijo ali brez pod naslednjimi pogoji: e je akutno bolninino zdravljenje zakljueno oziroma ni potrebno , e potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoe zagotoviti v domaem okolju ali na drug nain, e ogroa svoje ivljenje ali ivljenje drugih ali e huje ogroa svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroa hudo premoenjsko kodo sebi ali drugim, e je ogroanje iz prejnje alineje posledica duevne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja , e navedenih vzrokov in ogroanja iz tretje in etrte alineje tega odstavka ni mogoe odvrniti z drugimi oblikami pomoi (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), e izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih doloajo predpisi s podroja socialnega varstva.

Sprejem brez privolitve na podlagi sklepa sodia. Smiselno se uporabljajo dolobe za sprejem v psihiatrino bolninico. Zadranje v varovanem oddelku na podlagi sklepa sodia se lahko doloi za najve eno leto. e direktor socialno varstvenega zavoda ugotovi, da je nujno potrebno nadaljnje zadranje v varovanem oddelku, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodia predlaga sodiu, da se zadranje v varovanem oddelku podalja. Osebo, ki je bila v varovani oddelek sprejeta na podlagi sklepa sodia, se lahko premesti v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrine bolninice, pri emer se smiselno uporabljajo dolobe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodia.

*Ob sicer upravienem varovanju svobode in pravic psihiatrinih bolnikov je eden od vpraljivih razmislekov, ali hospitalizacija brez privolitve pomeni tudi zdravljenje brez bolnikovega soglasja . Nekateri to dvoje loujejo in predlagajo poseben predpis, ki bi predvideval dodatno sodno dovoljenje za zdravljenje brez bolnikovega soglasja. Pri nas se zaenkrat opiramo na Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva sprejem psihiatrinega bolnika na zdravljenje. Z nesmisli, ki nastajajo pri uveljavljanju dodatne sodne zaite, nas seznanjajo strokovnjaki iz tujine, ki se z njimi spopadajo pri vsakodnevnem sreevanju s svojimi bolniki. Ko se sklicujemo na bolnikovo voljo in privolitev, moramo imeti vselej pred omi, daje njegova volja zaradi bolezni bistveno motena. Spotovati je treba svobodo, a te ni brez istoasne odgovornosti. To pridobi bolnik ele z uspenim zdravljenjem, mnogokrat pa je ne bo nikoli dosegel v obiajni meri. Drugana razmiljanja so bolniku in njegovi okolici v kodo. KAZENSKE ZADEVE Varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu Sodie izree varnostno ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu (nepritevnemu ali bistveno zmanjano pritevnemu) takrat, kadar to predlaga v svojem mnenju izvedenec psihiater v zvezi s vpraanjem sodia o nevarnosti, da bi storilec KD zoper lovekovo ivljenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoenje, verjetno veje vrednosti (kaznivo drubi nevarno dejanje) ponovil in je to nevarnost mogoe odpraviti le s takim zdravljenjem. Psihiater spozna ravnanje preiskovane osebe in ga izrazi v diagnozi, iz znanja o bolezni in na podlagi svojih preteklih izkuenj pa sklepa tudi o bolezenskem stanju v prihodnje. Ta varnostni ukrep je omejen na najve 10 let, oz. pri bistveno zmanjano pritevni osebi z iztekom asa, ki bi ga sicer morala prebiti v zaporu.. Sodie po poteku enega leta vsako leto znova na podlagi poroila psihiatra odloi, ali je ta ukrep e potreben. Varnostni ukrep obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti Varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja na prostosti je mileja oblika varnostnega ukrepa psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, saj ga sodie izree takrat ko s pomojo izvedenca ugotovi, da za prepreitev nevarnih dejanj zadostuje psihiatrino zdravljenje v zunajbolnininih (ambulantnih) razmerah. Takega ukrepa so lahko delene tudi osebe, ki jih je sodie spoznalo za bistveno zmanjano pritevne in so bile izpuene na pogojni odpust . Trajati sme najdlje dve leti. Po preteku enega leta sodie prav tako kot pri varstvenem varstvenem ukrepu obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu odloi, ali je taken ukrep e potreben.

V primeru, da se storilec kaznivega oz. drubi nevarnega dejanja noe ambulantno zdraviti, ali e zdravljenje samovoljno opusti, ali e le to ni uspeno, sme sodie ukrep zaostriti in odrediti zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, vendar pa asa trajanja ukrepa ne sme podaljati. Tudi v tem primeru sodie po preteku enega leta na podlagi psihiatrinega poroila odloi ali je nadaljevanje ukrepa e potrebno. Pri nas (e) nimamo posebnega oddelka, javnega zavoda ali posebne bolninice za izvajanje varnostnih ukrepov. Po besedilu zakona in priakovanju oblasti jih izvajajo vse psihiatrine bolninice in celotna javna ambulantna mrea v Sloveniji. Ob vsem razumevanju za potrebe drube pa se zdravniki in njihove ustanove vekrat znajdejo v neugodnem poloaju, saj so pri izvajanju ukrepov obremenjeni z druganimi dolnostmi, kot so zdravnike. Ustanovo, sobolnike in tudi javnost pa lahko moti e en sam bolnik z odmevnim, drubi nevarnim dejanjem. Zlasti obutljivo je doloilo o varstvu. Tega so v zakonu prestavili na drugo mesto za zdravljenje, ki mu oitno tudi zakonodajalec daje prednost. Naini in oblike varstva pa so nedoreeni. Najslabe za psihiatrijo in drubo bi bilo, e bi kdo priakoval ali celo zahteval, da se bolninica ali njen del spremeni v zapor.