SPLONO O ELEKTRINIH MERJENJIH

Merjenje je postopek za ugotavljanje velikosti fizikalne veliine s pomojo merilnika. Merilo je lahko vkljueno trajno ali za doloen as. Merjenje je npr. ugotavljanje temperature s termometrom, doloanje mase s tehtnico, merjenje upornosti z ohm-metrom. V elektrotehniki uporabljamo elektrine merilne instrumente (EMI) za merjenje el. veliin, kot so: Napetost, tok, upornost, mo Pogosto tudi neelektrine veliine pretvorimo v el. in jih merimo z EMI. V ta namen v industrijskih procesih uporabljamo razna utila(senzorji), ki neko fizikalno veliino pretvorijo v el. napetost in to merimo. Tako pretvarjamo temperaturo s termometri, nivo tekoine z upori Povezave teh pretvornikov raznih veliin z ustreznimi regulatorji omogoa avtomatizirati proces in vzdrevati merjeno vrednost na eleni viini. Fizikalna veliina je vsak pojav ki ga lahko izmerimo. Meritev potrdi ali ovre domnevo o nekem pojavu. Povezava doloenega merilnika in ustreznega regulatorja je osnova za regulacijski sistem, ki omogoa avtomatsko vzdrevanje doloenega procesa brez posredovanja lovekaAVTOMATSKA REGULACIJA V primeru pa ko na osnovi oditane vrednosti lovek sklepa in rono spreminja vhodne parametre-RONA REGULACIJA

METROLOGIJA

Metrologija ali meroslovje se ukvarja z merjenjem fizikalnih in drugih veliin z najpreciznejimi instrumenti in pripomoki in z najustreznejimi metodami. Pri tem je pomembna tonost meritve. Meroslovje obravnava: 1. merske enote in etalone 2. merilne instrumente in njihove lastnosti 3. merilne postopke in metode 4. tonost meritev oziroma pogreki 5. usposabljanje merilcev LOIMO: a) merilno opremo s katero izvajamo meritve b) Metroloko opremo in etalone za nadzor brezhibnosti merila in merilne opreme Nadzor brezhibnosti meril je predpisan in doloeni so asovni razmiki za ponovni pregled posameznih meril. To predpisuje zakon o merilnih enotah in merilu. Ta zakon nadzira trna inpekcija. Meritev je postopek, s katerim primerjamo izmerjeno vrednost z ustrezno mersko enoto iste vrste. Ugotavljamo koliko enot neke veliine nam daje merilni rezultat. tevilo enot se imenuje mersko tevilo(5V, 8A)

25 kg
Mersko t. Merska enota

Instrument je orodje oz. naprava za izvajanje dolorene meritve.

Etaloni

Etalon ali pramera je vzorec z najvejo tonostjo za neko mersko veliino. Navadno ima vrednost ene enote. Uporabljajo se za natanneja lab. merjenja. Vrednost etalonov predstavljajo najnatanneje vrednosti fizikalnih koliin. Lab. in druge manj natanne instrumente primerjamo z ustreznimi etaloni in ugotavljamo njihovo odstopanje. V predpisanih as. Obdobjih jih ponovno preverjamo. To se imenuje VERIFIKACIJA in jo izvajajo pooblaene organizacije, ki imajo ustrezne pogoje in pooblastilo najvijega dravnega urada za meroslovje. V Sloveniji je to USM(urad za standardizacijo in meroslovje) Realizacija in vzdrevanje etalona je drago in izvedeno le v doloenih krajih. Za vsakdanja merjenja v praksi jih ne uporabljamo. Zahtevajo posebno hrambo in nadzor. Poznamo razne vrste etalonov:(etalon napetosti, upornosti, asa in frekvence, induktivnosti, kapacitivnosti,magnetne gostote, mase, doline)

HIERARHIJA-VREDNOSTNA LESTVICA PO POMEMBNOSTI

MEDNARODNI ETALONI: najvija tonost,osnova za doloanje drugih etalonov(A-test) PRIMARNI ETALONI: najnatanneji za neko fizikalno veliino na nekem obmoju(posebni pogoji) SEKUNDARNI ETALONI: Shranjeni v podjetjih laboratorijih-primerjanje s primarnimi DELOVNI ETALONI: Za vsakdanja merjenja(primerja in kurigira se 2.) DRAVNI: primarni etaloni v dravi INDIKATORJI: niso merila, ni jih potrebno umerjati (Da/Ne)