USTAVNO PRAVO

ODGOVORI NA STARA IZPITNA VPRAANJA

1. Ustavnorevizijska tehnika s!"osna in v RS Ustavnorevizijska tehnika je tehnika za dopolnjevanje oz. za spremembo ustave. Splono je ustavnorevizijski postopek vefazni, vendar ima veina drav dvofaznega, ki vsebuje ustavnorevizijsko iniciativo in odloanje o spremembi ustave, ponekod pa imajo tudi trifaznega, kar pomen da poleg odloanja o spremembi ustave in ustavnorevizijski iniciativi vsebuje e potrditev ustavne spremembe na referendumu ali v zakonodajnih skupinah oziroma federalnih enot. Za spremembo ustave je potrebna !" kvalificirana veina glasov. # Sloveniji imamo tehniki za spremembo ustave in sicer $%$&'%()$&*+ in &,#+-()$&*+. $mandmiranje je tehnika za dopolnjevanje ustave. . prvotnemu besedilu se dodajajo ustavni amandmaji, ki pa so pravnotehnino loeni del. &oveliranje je tehnika za dopolnjevanje in spreminjanje ustave. S to tehniko se neposredno posega v prvotno besedilo ustave, pr tem pa besedilo iz ustavnorevizijskega akta nadomesti normo, ki je v ustavi ali pa jo ustrezno dopolni. .ljub spremembam ostane ustavno besedilo enotno. &oveliranje ustave lahko poteka z ustavnim zakonom, navadnim zakonom ali z zakonom o spremembi ustave. /ri nas se sprememba izvaja z ustavnim zakonom, kar pa je bilo prepueno na izbiro 'Z. Ustavni zakon je sestavljen iz dveh delov0 1. razdelek vsebuje besedilo ustavne spremembe, ki nadomesti!dopolni prejnjo besedilo. . razdelek pa vsebuje dolobe o spremembi ustave. Ustavni zakon se sprejme po ustavnorevizijskem postopku in ima enako stopnjo veljave kot ustave in je del ustavnega besedila. #. Nakna$ni zakono$ajni re%eren$&' (menuje se tudi /,S2 -+3+% in je referendum na katerem volivci le potrdijo ali zavrnejo zakon, ki je e sprejet. Zakon sprejema samostojno predstavniko telo, torej 'Z, volivci pa ga naknadno potrdijo ali zavrnejo na referendumu. /redstavniko telo pri tem ohrani svoj poloaj in vlogo zakonodajnega organa, suvereno ljudstvo pa ima vlogo konnega razsodnika. /ost legem je lahko potrditveni 4 ratifikacijski ali zavrnitveni 4 abrogacijski. Za Sloveniji je pomemben samo potrditveni, kajti razveljavitvenega v Sloveniji ne poznamo, saj volivci v Slovenijo ne morejo neposredno razveljaviti zakona, ki e velja. -ahko pa volivci potrdijo zakon, ki je e sprejet vendar bo zael veljati ele z njovo potrditvijo na potrditvenem referendumu. /ost legem razpie lahko 'Z na lastno pobudo, ki jo lahko da vsak poslanec. %ora pa ga razpisati e tako zahteva 1!" poslancev 'Z ali na zahtevo 'S in sicer v 5 dneh po sprejemu zakona. %ora ga razpisati tudi e tako zahteva vsaj 67.777 volivcev v "78dneh od doloitve roka za zbiranje podpisov. /obudo za post legem lahko da vsak volivec, politina stranka ali drugo zdruenje a mora biti podprta s 1777 podpisi9 pobudnik mora s podpisano pobudo v 5 dneh po sprejetju zakona obvestiti predsednika 'Z. 'Z mora razpisati naknadni referendum najkasneje v 5 dneh po vloitvi zahteve za razpis referenduma.

(. Vo"itve )"anov $r*avne+a sveta .er je 'S predstavnitvo posebnih drubenih interesov, temu bolj ustrezajo posredne volitve, ki omogoajo tesnejo povezanost med lanom 'S in interesno skupino, ki jo predstavlja. /osredne volitve so mogoe na razline naine9 -ahko jih opravi nek e organiziran organ v okviru interesnega podroja, lahko predstavniki organ lokalne skupnosti, lahko pa tudi posebej v ta namen izvoljeno telo. # zakonu je ureditev posrednih volitev odvisna predvsem od tega ali tako telo e obstaja ali ne. /osredne volitve lahko opravijo telesa, ki jih sestavljajo lani predstavnikih organov interesne organizacije oz. lokalne skupnosti, ali pa jih opravijo volilna telesa, ki jih tvorijo posebej izvoljeni predstavniki teh organizacij oz. skupnosti. #olilna pravica je omejena. /oleg tega, da mora imeti posameznik, ki voli volilno pravico oz. biti dravljan )S, imeti 1: let ;biti polnoleten< in ne sme mu biti odvzeta poslovna sposobnost, ima volilno pravico za volitve lanov 'S le lan interesne skupine, ki mu je zagotovljeno zastopstvo v 'S. # doloenem obsegu pa lahko volijo tudi tujci, pod pogojem, da opravljajo ustrezno dejavnost na podroju izmed interesnih skupin, ne pa tudi lokalnih skupnosti. 2ujci imajo samo aktivno volilno pravico. #olitve razpie predsednik 'Z. #olitve vodijo organi, ki vodijo volitve v 'Z, vendar z manjimi pooblastili9 skrbijo samo za najnujnejo zagotovitev legitimnosti volilnega postopka. Uporabljen je sistem relativne veine. (zvoljen je torej kandidat, ki dobi najve glasov. ,. O$"o)itev &stavne+a so$i-)a v !ri'er& ne&stavnosti a"i nezakonitosti !o$zakonske+a !re$!isa US se lahko odloi za odpravo ;+= 2U&>< ali pa za razveljavitev podzakonskega akta ;+= &U&><. ?e se odloi za razveljavitev akta, ga lahko razveljavi v celoti ali pa samo delno. )azveljavitev zane uinkovati naslednji dan po objavi odlobe ali z odlonim rokom, ki pa ne sme biti dalji od 1leta@ )azveljavitev velja samo za naprej 4 eA nunc, od trenutka uveljavitve odlobe. ?e se US odloi za odpravo podzakonskega akta postane le8ta nien oz. pomeni ninost predpisa. US ga odpravi v primeru, da je treba odpraviti kodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti oz. nezakonitosti. ,dprava uinkuje za nazaj 4 ek tunc kar pomeni, da je oseba, ki je utrpela posledice na podlagi posaminega akta, izdanega na podlagi tega akta, upraviena zahtevati spremembo oz. odpravo posaminega akta, pri organu, ki je odloil na 1. stopnji. 2o lahko zahteva v " mesecih od objave odlobe US, e od vroitve ni minilo ve kot 1 leto. ,dprava se lahko zahteva tudi neposredno od organa, ki je predpis izdal. ?e to ni mogoe, upravienec lahko zahteva odkodnino pred rednim sodiem.

.. De"itev 'an$atov !o !ro!or/iona"ne' siste'& vo"itev )"anov o0)inske+a sveta %andati pri lokalnih volitvah po proporcionalnem sistemu se delijo za obine z vejim tevilom lanov obinskega sveta ;ve kot 1 lanov< ?e se volijo v obini kot eni celoti se mandati dodelijo listam kandidatov na podlagi 'BCondtovega sistema9 e pa se volijo v veih volilnih enotah, se mandati delijo na ravni volilne enote po enostavnem Carejevem koliniku. %andati, ki na ravni volilne enote niso bili razdeljeni, pa se razdelijo na ravni vse obine po 'BCondotovem sistemu. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista po vrstnem redu, razen e je le8ta spremenjen zaradi preferennega glasovanja, ki pa se upoteva samo pri listah, pri katerih je minimalno 1!6 volivcev oddala preferenne glasove za posamezne kandidate. (zvoljeni so tisti kandidati z liste, ki so dobil najve preferennih glasov, e to tevilo presega 1!17 vseh glasov oddanih za listo. /reostale sedee v parlamentu zasedejo kandidati po vrstnem redu z liste. 1. Posto!ek o0to*0e !re$se$nika re!&0"ike !re$ &stavni' so$i-)e' (menuje se (%/+$>C%+&2 in se zane na podlagi sklepa 'Z zaradi kritve ustave ali huje kritve zakona, storjene pri opravljanju svoje funkcije. Sklep o obtobi mora vsebovati opis huje kritve in predlog dokazov. 'Z sklep sprejme veino vseh poslancev9 sklepa o obtobi predsednika republike ni dopustno vloitvi v asu od razpisa predsednikih volitev pa do razglasitve volilnih rezultatov. ,btoeni lahko na obtobo odgovori. US opravi javno obravnavo, na pooblaeni predstavnik 'Z zastopa obtobo, navzo pa je lahko tudi obtoeni. , zaasnem suspenzu, ki je v Slovenij fakultativen, drugod po svetu pa obligatoren, US odloa z !" veino vseh sodnikov. US lahko z odlobo ugotovi neutemeljenost in obtoenega oprosti ali pa utemeljenost obtobe, in obtoencu funkcija preneha. ?e obtoeni odstopi se postopek ustavi, razen e obtoeni ali 'Z zahteva nadaljevanje postopka. .ar ni urejeno v zakonu o US, US odloa po naelih kazenskega postopka.

2. Inko'!ati0i"nost %&nk/ije !os"an/a $r*avne+a z0ora (nkompatibilnost oz. nezdruljivost poslanske funkcije pomeni, da poslanec hkrati ne sme biti lan 'S ali opravljati druge funkcije!dela v dravnih organih ali organih lokalne samouprave, kjer bi opravljal poklicno funkcijo. (zjema pa so funkcije kot so lan obinskega oz. mestnega sveta in upanska funkcija, vendar le e jo opravlja nepoklicno. Dunkcija poslanca je nezdruljiva tudi s pridobitnimi dejavnostmi, ki jih poslanec lahko za as njegove 68letne dobe poveri v upravljanje upravitelju, ki je lahko kateri od zaposlenih ali druinski lan. ?e poslanec z opravljanjem katerihkoli od teh funkcij ne preneha najkasneje v " mesecih po potrditvi mandata, mu le8ta preneha. ?e je poslanec izvoljen!imenovan za predsednika vlade, podpredsednika ali ministra, mu v tem asu funkcija poslanca miruje. Zakon o nezdruljivosti javne funkcije s pridobitveno dejavnostjo prepoveduje tudi sprejemanje daril in drugih ugodnosti med opravlanjem te funkcije in nadzorstvo nad premoenjskim stanjem. /osebni komisiji mora takoj ko nastopi, najkasneje pa v 1 mesecu sporoiti podatke o premoenjskem stanju, med mandatom pa je zavezan vsaki dve leti sporoiti premoenjsko stanje. 2udi, ko mu funkcija preneha e nadaljnjo leto. 3. O0"ikovanje vo"i"nih enot za vo"itve !os"an/ev DZ #olilne enote se oblikujejo po pravilu, da se vsaki zagotovi priblino enako tevilo mandatov na doloeno tevilo prebivalcev, kar zahteva naelo enake volilne pravice. %ogoa so tudi manja odstopanja, ker se volilne enote praviloma doloajo im bolj na podlagi obstojee upravno8teritorialne razdelitve. #olilne enote se med seboj razlikujejo. -ahko so U&(&,%(&$-&+ 4 to so enomandatne volilne enote. # njih se voli po en poslanec. -ahko pa so /-U)&,%(&$-&+ 4 to so vemandatne v katerih se voli po ve poslancev. ,blikovanje volilne enote je zelo pomembno za uspeh stranke na volitvah, to pomeni, da z volilnimi enotam stranke manipulirajo. Stranke manipulirajo predvsem na nain, da oblikujejo volilne enote tako, da s tem ena stranka pridobi, druga pa izgubi. 2emu se ree volilna geometrija. Uinek je veji pri volitvah v uninominalnih volilnih enotahh. Za volitve poslanca 'Z se oblikuje : volilnih enot v katerih se v vsaki voli po 11 poslancev. #saka volilna enota se razdeli na toliko okrajev, kolikor se v volilni enoti voli poslancev, torej na 11 okrajev. ,kraj lahko obsega obmoje 1, ," ali ve obin ali dela obine. Upotevati je treba njihovo geografsko zaokroenost ter kulturne znailnosti. /osebni volilni enoti se izoblikujeta na obmojih (talijanske in %adarske skupnosti. # vsaki se voli po en poslanec.

4. Po"iti)na o$+ovornost 'inistra v RS /olitina odgovornost ministra je kolektivna in individualna. .,-+.2(#&$ ,'3,#,)&,S20 #sak minister kot lan vlade odgovarja za delo vlade kot celote, ne glede na to kako je glasoval pri doloeni odloitvi, je odgovoren za vsako odloitev vlade. 2a odgovornost se rei le z odstopom s funkcije ministra. %inister nima pravice kritizirati vlade. /osledica kolektivne odgovornosti je, da je minister na poloaju le toliko asa kolikor vlada, katere lan je. Ckrati so razreeni vsi ministri z izglasovanjem nezaupnice oz. neizglasovanju zaupnice vladi. Ustava doloa tudi, da ministrom preneha funkcija tudi z vsakim prenehanjem funkcije predsednika vlade. (&'(#('U$-&$ ,'3,#,)&,S20 Se kae predvsem v tem, a je vsak minister v celoti odgovoren tudi za delo ministrstva, ki ga vodi in seveda tudi za svoje lastno delo. 3lede na to, da je odgovoren za ministrstvo, je hkrati odgovoren tudi za delo svojih podrejenih. (ndividualna odgovornost se ne razteza na celotno vlado, vezana je osebno na ministra. Uveljavlja se predvsem z interpolacijo o delu ministra in s poslanskimi vpraanju. .ae se tudi v pravici ministra, da odstopi in s tem uveljavi svojo lastno politino odgovornost, ne pa tudi kolektivne. /obuda za odstop ;uveljavitev politine odgovornosti< lahko pride iz parlamenta ali od efa vlade. 15. Posto!ek !reizk&sa &stavne !rito*0e Ustavna pritoba je posebno pravno sredstvo za varstvo ?/2S. -ahko jo vloi vsakdo, torej tako fizina oseba kot pravna oseba, e meni da mu je s posaminim aktom dravnega organa , organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krena njegova ?/2S. 2o pravico ima tudi varuh lovekovih pravic v zvezi s posamino zadevo, ki jo obravnava. Ustavna pritoba se lahko vloi ele, ko so izrpana vsa pravna sredstva9 najkasneje v E7 dneh od dneva vroitve posaminega akta, zoper katerega je mogoa ustavna pritoba, v posebej utemeljenih primerih lahko tudi po izteku tega roka. Ustavna pritoba se vloi pisno, v njej je potrebno, navesti posamini akt, ki spodbija dejstva, ki pritobo utemeljujejo in domnevno krene ?/2S. US pritobo najprej preizkusi. , tem ali jo bo vzelo v obravnavo ali ne odloi senat " sodnikov na nejavni seji. Za preizkus ustavne pritobe ima US " tri8 lanske senate in sicer s podroja kazenskopravnih zadev, civilnopravnih zadev in s podroja ustavnopravnih zadev. # postopku preizkusa lahko ustavno pritobo ali zavre ;npr. e prepozna, da niso izrpana vsa pravna sredstva, e jo je vloila neupraviena oseba, e je pritonik v doloenem roku neupravieno ne dopolni<, lahko jo ne sprejme ;e oitno ne gre za kritev ?/2S ali e od odloitve ni priakovati razreitve pomembnega pravnega vpraanja in e kritev ?/2S ni imela pomembnejih posledic za pritonika<, lahko pa jo sprejme v obravnavo. , zavrenju oz sprejemu odloi senat soglasno, zoper ta sklep pa pritoba ni dopustna. ?e senat ustavne pritobe ni

sprejel je ustavna pritoba kljub temu sprejeta, e se za tako odloitev pisno izreejo katerikoli trije sodniki US.

11. Po0&$a za za)etek !osto!ka za o/eno &stavnosti in zakonitosti !re$!isov Zaetek postopka za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov in splonih aktov se zane z vloitvijo pisne zahteve in pisne pobude. /isno pobudo lahko da vsakdo, ki izkae svoj pravni interes, kar pomeni, da sporni akt neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oz. pravni poloaj. /obudo najprej preizkusi sodnik posameznik, nato pa US lahko pobudo sprejme, zavrne ;e je pobuda oitno neutemeljena, od odloitve ni priakovati reitve pomembnega pravnega vpraanja, je e odloeno, da izpodbijane dolobe niso v neskladju z ustavo, lahko pa pobudo zavre ;e pobudnik ne izkae svojega pravnega interesa, ne izpolnjuje pogojev, da bi nastopal kot pobudnikF< , sprejetju in zavrnitvi pobude odloi US s sklepom z veino glasov navzoih sodnikov. Sklep o zavrnitvi mora biti obrazloen. US lahko tudi ustavi postopek preizkusa, e je npr. izpodbijana doloba med postopkom prenehala veljati. US ne more zaeti postopka na lastno pobudo 4 += ,DD(>(,, temve samo na podano zahtevo oz. pobudo. -ahko pa po naelu koneksitete raziri postopek, kar pri odloanju ni vezano na predlog iz zahteve oz. pobude. 1#. Na)ini in viri %inan/iranja $r*ave in "oka"nih sk&!nosti 'rava in lokalna skupnost pridobivajo sredstva za uresnievanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami, ter s prihodki od lastnega premoenja. #rednost svojega premoenja pa drava in lokalne skupnosti izkazujejo s premoenjskimi bilancami. 'rava z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve npr. takse in pristojbine. 'avek je izvedeni denarni dohodek drave, ki jih ta pobira v javnem interesu na podlagi svoje finanne suverenosti. So temeljni finanni intrument s katerim drava financira veino javnih izdatkov. /oznamo davek od premoenja, dohodkov od premoenja in premoenjskih pravic, dohodka, dobika, ''#F >arina je dajatev na uvoeno in izvoeno blago, lahko je uvozno8izvozna ali tranzitna9 ima pa tudi zaitno fiskalno funkcijo. -okalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve le ob pogojih, ki jih doloata ustava in zakon. Grez zakonske podlage torej lokalne skupnosti ne morejo predpisati davkov in drugih dajatev. Zakon o lokalni samoupravi doloa, da obini pripadajo davki od premoenja, na dediine in darila, na dobitke od iger na sreo, takse in pristojbine. 'rava je dolna zagotoviti obini dodatna sredstva za financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje obini. 'rava in lokalna skupnost se financirajo tudi s prihodki od lastnega premoenja ;kar se tejejo dohodki od premoenja preminih!nepreminih stvari, denarnih sredstev in pravic<, kar je last drave ali lokalne skupnosti ;le8 ta pridobiva dohodke od zakupnin, najemnin za obinska zemljia in objekte, od vlaganj kapitala, od vrednostnih papirjevF<

/omemben vir financiranja so tudi krediti. /o ustavi se lahko drava zadoli ali da pronjo za kredit le na podlagi zakona.

1(. I'&niteta so$nikov re$nih so$i-) Sodnika imuniteta se izraa v tem, da nikogar, ki sodeluje pri sojenju ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju na sodiu. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja 'Z zoper njega zaet kazenski postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije. /o ustavi ima sodnik materialno in tudi procesno imuniteto, vendar obe v mejah poklicne. 1,. 6j&$ska ini/iativa v na-e' !ravne' siste'& -judska iniciativa je bila v Slovenijo prvi uvedena z amandmajem leta 1H:H. /omeni pravico doloenega tvila volivcev, da pisno predlagajo predstavnikemu telesu pravno ureditev doloenega vpraanja oz. sprejem doloene odloitve. &ova ustava uvaja ljudsko iniciativo na vsa podroja0 Zakonodajna ljudska iniciativa, kjer je potrebno I777 zbranih podpisov, lokalna ljudska iniciativa, kjer je potrebno zbrati podpise vsaj IJ vseh obanov skupnosti, najpomembneja pa je ustavnorevizijska iniciativa, kjer je potrebno zbrati podpise "7.777 volivcev. /redstavniko telo je dolno preuiti predlog volivcev in izvesti predpisan postopek, ni pa dolan pobude sprejeti. ,bvezno referendumsko izjavljanje o vsaki zahtevi iz ljudske iniciative in njeni zavrnitvi ni predvideno. 1.. Vo"i"ni siste' ene+a !renos"jive+a +"as& in siste' a"ternativne+a +"asovanja 7s!"o-no in v RS8 #olilni sistem enega prenosljivega glasu je pravzaprav proporcionalen sistem, posebnost pa je, da se ne glasuje o kandidatnih listah ampak o osebah. Gistvo tega volilnega sistema je, da se neporabljeni glasovi izvoljenega kandidata dodelijo drugim kandidatom po vrstnem redu dobljenih glasov, vendar pa je precej zapleten, zlasti za volivce, zato se zelo redko uporablja, zlasti za volitve na dravni ravni. #olilni sistem alternativnega glasovanja pa temelji na naelu absolutne veine oz. t.i. dvokroni veinski sistem, po katerem je kandidat izvoljen samo e uiva podporo veine volivcev v volilni enoti. $lternativno glasovanje ne zahteva ponovnega glasovanja, ker volivec poleg izbranega kandidata doloi e nekoga ;lahko tudi ve<, ki bi ga!jih volil v . krogu, e v 1. krogu kandidat ne bi bil izvoljen.

11. Razvoj %&nk/ije se%a $r*ave v S"oveniji # prvem slovenskem ustavnem obdobju je prezidij ljudske skupine bil voljen kot tudi odpoklican v skupini. &ekoliko drugaen, bolj stabilen in poudarjen pa je bil poloaj predsedstva republike po ustavi S) Slovenije /redsedstva ni volila!odpoklicala republika ampak obinska skupina. S parlamentarnim sistemom ustave )S iz leta 1HH1, utemeljenim na naelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno oblast je uveden individualni predsednik republike, ki je del izvrilne oblasti. &jegov poloaj in pristojnosti ureja ustava in nekateri podroni zakoni. 12. Na)in o$"o)anja &stavne+a so$i-)a Ustavno sodie odloi po konani obravnavi na nejavni seji z odlobo, ki mora biti obrazloena. ?e je potrebno doloi tudi, kateri organ mora izvriti odlobo in kako. US odloa z odlobami in sklepi. ,dloitve sprejema na nejavni seji, na kateri mora biti navzoa veina vseh sodnikov. , glavni stvari, imenovani merium odloi z veino vseh sodnikov, o drugih vpraanjih pa s sklepom z veino navzoih sodnikov. /redsednik in sodniki US se ne smejo vzdrati glasovanja, imajo pa pravico do loenega mnenja, e se ne strinjajo z odloitvijo. -oeno mnenje je lahko odklonilno ;e se ne strinjajo z izrekom in obrazloitvijo< ali pritrdilno ;e se ne strinjajo le z obrazloitvijo odlobe<. -oeno mnenje je namenjeno predstavitvi argumentov. 'o odprave odlobe ali sklepa lahko vsak sodnik pisno predlaga ponovno odloanje na seji sodia. 2o se imenuje revotacija. ,dlobe US se objavijo v Uradnem listu Slovenije ter v Uradnem glasilu, c katerem je bil objavljen predpis oz. sploni akt, izdan za izvrevanje javnih pooblastil. /o odloitvi US se objavijo tudi njegovi sklepi. ,dlobe in sklepi skupaj s pritrdilnimi in odklonilnimi loenimi mnenji pa se objavijo v zbirki ,dlobe in sklepi US. 13. Po"!ro!or/iona"ni a"i 'anj-inski vo"i"ni siste'i /olproporcionalni ali manjinski sistem nima tipinih znailnosti ne veinskega in ne tudi proporcionalnega volilnega sistema, zato ga uvramo nekam vmes. 2a sistem tei k varstvu politine manjine in le delno zagotavlja sorazmernost pri delitvi sedeev. 2o so sistem omejenega glasovanja ;v volilni enoti, kjer volijo ve poslancev, sme glasovati le za doloeno tevilo, manje od tevila poslancev, ki so na

voljo v volilni enoti<, sistem pomonega glasovanja ali komulirano glasovanje ;sam odloa koliko kandidatov bo glasoval< in sistem enega prenosljivega glasu ;v eni volilni enoti z ve mandati glasujejo samo o enem, izvoljeni so tisti, ki so dobili najve glasov<

14. De"itev 'an$atov za DZ na ravni /e"otne $r*ave 7$r&+a $e"itev8 /ri delitvi mandatov na ravni celotne drave se mandati delijo na podlagi 'BCondotovega sistema, kar pomeni, da se upotevajo vsi glasovi, ki jih je pridobila kandidatna lista oz. politina stranka in ne samo ostanki glasov. /ri tej delitvi se kandidatnim listam dodeli toliko poslanskih mandatov, kolikor znaa razlika med tevilom mandatov, ki bi jim pripadali na podlagi vseh glasov zanje na ravni drave in tevilom mandatov, ki so jih e dobile pri prvi delitvi v volilnih enotah. %andati, ki jih pridobijo liste kandidatov pri delitvi na ravni drave se dodelijo tistim listam, tistih volilnih enot, kjer imajo te liste najveje ostanke glasov v razmerju do kolinika v volilni enoti. -ista kandidatov, ki je imela na dravni ravni doloeno t. mandatov, dobi te mandate tam, kjer je imela maAimalno relativno podporo. #5. O$!rava !ravne+a akta !re$ &stavni' so$i-)e' US odpravi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali druge splone akte, e ugotovi, da je treba odpraviti kodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. ,dprava uinkuje za nazaj 4 eA tunc in pomeni ninost predpisa. #sakdo, ki so mu bile na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa!splonega akta nastale kodljive posledice, lahko zahteva njihovo odpravo. ?e so posledice nastale s posaminim aktom, sprejetim na podlagi odpravljenega predpisa oz. splonega akta, ima upravieni pravico zahtevati spremembo ali odpravo posaminega akta pri organu, ki je odloil na prvi stopnji. 2o lahko upravienec zahteva v " mesecih od dneva objave odlobe US, e od vroitve ni posaminega akta do vloitve pobude ali zahteve ni minilo ve kot 1 leto. ?e so posledice nastale neposredno na podlagi odpravljenega predpisa ali splonega akta, se odprava posledic zahteva od organa, ki je izdal predpis, e na te naine ni mogoe odpraviti posledic lahko upraviena oseba zahteva odkodnino pred rednim sodiem.

#1. Dr*avni !rora)&n 'ravni proraun je poseben akt in je temeljni instrument financiranja javnih izdatkov. *e pomemben instrument ekonomske, hkrati pa tudi socialne politike. Sestavo, pripravo in izvrevanje dravnega prorauna in prorauna lokalnih skupnosti ureja zakon o javnih financah. Z njim se ureja tudi upravljanje s premoenjem drave in obin, njihovo zadolevanje, upravljanje njihovih dolgov, raunovodstvo in proraunski nadzor. /roraun sestavljaj0 1. Sploni del0 bilanca prihodkov in odhodkov ;tekoi davni in nedavni prihodki, kapitalski dohodki, prejete donacije, tekoi odhodki, tekoe transfere, investicijski odhodki!transfere<, raun tekoih terjatev in nalob ;sredstva od vrnjenih posojil drave v javna in zasebna podjetja in banke<, raun financiranja ;zadolevanje in odplailo dolgov< . /osebni del0 Dinanni narti neposrednih proraunskih uporabnikov ". &art razvojnih programov0 letni nart!plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov. # splonem in posebnem delu prorauna se pokae ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in tudi nart za prihodnje. Skladno se sestavi tudi finanni nart posrednih uporabnikov ZZZS ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. #lada predloi 'Z proraunski memorandum predlog dravnega prorauna z obrazloitvijo in program prodaje dravnega premoenja ter predloge finannih nartov ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. %emorandum je letni dokument, v katerem vlada opredeli kljune usmeritve makroekonomske in fiskalne politike. /redlog dravnega prorauna za prihodnje leto in proraunski memorandum morata biti sprejeta v vladi do 1.17 tekoega leta. 'Z mora sprejeti proraun v roku, ki omogoa njegovo uveljavitev s 1.1. leta, za katero se sprejema proraun, e ga ne sprejme, se financiranje drave zaasno nadaljuje na podlagi prorauna za preteklo leto, vendar najdlje " mesece. #lada lahko med letom predlaga 'Z rebalans dravnega prorauna, e nastanejo nove finanne obveznosti. ##. Preventivna kontro"a &stavnosti 7s!"o-no in v RS8

/reventivna ali predhodna kontrola ustavnost je kontrola, pri kateri se ocenjuje ustavnost pravnega akta, ki eni zael veljati, kar pomeni, da e ni razglaen in objavljen ali pa sploh e ni bil sprejet. &amen te kontrole je, da se pravni akt za katerega je ugotovljena protiustavnost ali nezakonitost ne more uveljaviti. /ri nas je ustavnosodna kontrola preventivna le v primeru presoje mednarodnih pogodb.

#(. Pristojnosti !re$se$nika re!&0"ike na zakono$ajne' !o$ro)j& # naem ustavnem sistemu so te pristojnosti predsednika republike najtevilneje, uresniuje pa jih znotraj treh postopkov, vendar pa teh pristojnosti ne izvruje povsem samostojno temve v sodelovanju z 'Z. # zakonodajnem postopku predsednik nima monosti formalnega in neposrednega vplivanja na sprejemanje zakona oz. na njegovo vsebino. 2o lahko dosee posredno, tako da na zahtevo 'Z ali na lastno pobudo izree svoje mnenje o posameznem vpraanju. /redsednik ima promulgacijsko funkcijo, torej pravico in dolnost razglaati zakone najkasneje : dni po njihovem sprejetju. Ustava mu zagotavlja posreden vpliv na postopek ratifikacije mednarodnih pogodb, v okviru katerega lahko predlaga US, da se izree o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo. (zdaja tudi listine o ratifikaciji. /redsednik je pristojen razpisati volitve v 'Z, sklicati 1. sejo na novo izvoljenega 'Z in zahtevati sklic izredne seje 'Z. (zjemoma lahko tudi razpusti 'Z pred potekom mandata, e 'Z po vekratnih poizkusih ne more izvoliti predsednika vlade ali pa mu po zavrnjeni zaupnice vlade ne uspe izvoliti novega predsednika vlade oziroma dotedanjemu predsedniku pri ponovnemu glasovanju izglasovati zaupnice. /redsednik ima pravico predlagati v izvolitev 'Z sodnike US, I lanov sodnega sveta in varuha ?/, v imenovanje pa " lane raunskega sodia in H lanov sveta Ganke Slovenije;GS<. #,. Sestava v"a$e v RS #lado sestavljajo predsednik vlade in ministri ;z resorji ali brez resorjev<, kar pomeni, da vlada nima oje in ire sestave, ampak je enotno kolegijsko telo. #sak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politine usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte i pristojnosti ministrstva. Dunkcija ministra je inkompatibilna, torej nezdruljiva z drugimi dravnimi funkcijami, izjema je glede poslanske funkcije, namre ta mu v asu ministra miruje in jo dobi nazaj ko preneha biti lan vlade. (nkompatibilnost funkcije zavzema prepoved opravljanja funkcij v dravnih organih, sodiih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij.

Strokovno delo na irih zakroenih podrojih v okviru ministrstva vodijo dravni sekretarji, ki jih imenuje in razreuje vlada na predlog ministra, kateremu je dravni sekretar odgovoren za svoje delo. ,rgane v sestavi ministrstva vodijo predstojniki teh organov, ki imajo enak poloaj kot dravni sekretarji. Dunkcija jim preneha z odstopom ali razreitvijo. 'ravni sekretarji morajo ponuditi novemu ministru odstop. /oloaj dravnega sekretarja je dokaj nejasen in nedoreen, jasno je, da ni lan vlade, deloma pa sledi usodi vlade oz. posameznega ministra, kar bi kazalo na to, da bi ga bilo treba teti v krog lane vlade v irem pomenu in obsegu.

#.. Re%eren$&' o s!"o-ne' akt& o0)inske+a sveta ,bani odloajo na referendumu o vpraanjih, ko so vsebina splonih aktov obine, zakon pa izredno prepoveduje referendum o proraunu in zakljunem raunu obine ter o splonih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo obinski davki in druge dajatve. )eferendum je predviden le kot naknadni, na njem pa volivci potrdijo oz. zavrnejo sploni akt ali njegove posamezne dolobe. /rav tako je referendum fakultativen. ,binski svet ga razpie na predlog upana ali lana obinskega sveta, mora pa ga razpisati, e tako zahteva najmanj IJ volivcev v obini in e tako doloa zakon ali statut obine. /redlog oziroma pobudo za razpis referenduma je treba vloiti v 1I dneh po sprejetju splonega akta. # tem primeru upan zadri objavo splonega akta do odloitve o predlogu ali pobude oz. do odloitve na referendumu. #olivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznam ali z osebnim podpisovanjem. , nainu dajanja podpore odloi upan, ki tudi doloi rok za zbiranje podpisov. ,binski svet razpie referendum v 1I dneh po sprejemu odloitve o predlogu oz. od vloitve zahteve volivcev za razpis referenduma. ,dloitev na referendumu je sprejeta, e zanjo glasuje veina volivcev, ki so glasovali. ?e je sploni akt potrjen, ga mora upan objaviti, e pa je zavrnjen, se akt ne objavi, dokler se ob upotevanju volje volivcev ne spremenijo. ,binski svet je vezan na odloitev do konca njegovega mandata. #1. 9an$i$iranje na vo"itvah za !re$se$nika re!&0"ike .andidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci 'Z s podpisi najmanj 17 poslancev, politine stranke s podpisi najmanj " poslancev ali najmanj "777 volivcev in tudi volivci, seveda s podpisi najmanj I777 volivcev. #sak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi9 kandidat za predsednika ne more kandidirati za poslanca 'Z ali lana 'S. #2. Sestava !re$stavni-ke+a te"esa !o vseh $ose$anjih s"ovenskih &stavah # prejnji ustavni ureditvi Slovenije je bilo predstavniko telo, torej skupina S) Slovenije sestavljena iz treh domov in sicer iz zbora zdruenega dela, zbora

obin in drubo8politinega zbora. #sak od treh domov je predstavljal!zastopal razline drubene interese. 2rodomna sestava skupine je temeljila na podlagi ideje o pluralizmu samoupravnih interesov. # dananji ureditvi opravlja 'Z vlogo splonega predstavnikega telesa, poleg njega pa imamo e 'S kot dravni organ, ki zastopa posebne drubene interese oz. interesne skupine. 2a poloaj 'S pa vsekakor ne ustreza pojmu popolne dvodomnosti, namre ne 'S ne sprejema zakonom in ima zelo omejen vpliv na izvajanje zakonodajne funkcije. 2orej je 'S telo, ki obstaja in deluje ob 'Z0

#3. Pristojnosti DZ na !o$ro)j& vo$enja in na$zora o0ra'0e $r*ave 'Z, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem obrambe, doloa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe in pri tem zlasti razglasi izredno stanje na predlog vlade, razglasi vojno stanje na predlog vlade, odloi o uveljavitvi delovne in materialne dolnosti, o sploni imobilizaciji in uporabi vojske v izrednem stanju. ?e se 'Z zaradi izredne stanja!vojne ne more sestati, sprejema te odloitve predsednik republike na predlog vlade, vendar mora te odloitve potrditi v potrditev 'Z takoj ko se ta sestane. /oleg tega ima 'Z pristojnosti tudi za sprejem splonih dolgoronih programov razvoja in opremljanja obrambnih sil. %ed razlinimi oblikami demokratinega nadzora nad obrambnimi silami je parlamentarni nadzor nedvomno eden najpomembnejih. #4. Inko'!ati0i"nost %&nk/ije &stavne+a so$nika Dunkcija sodnika US ni zdruljiva s funkcijami v organih drave, lokalne samouprave, politinih strank in sindikatov, z delom v dravnih organih, v organih lokalnih skupnosti in pri nosilcih javnih pooblastil, s lanstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih drub, zavodov in zadrug, z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokoolskega uitelja, znanstvenega delavca ali visokoolskega sodelavca. Ustavni sodnik mora najpozneje v " mesecih po izvolitvi prenehati opravljati tako dejavnost, sicer mu preneha funkcija ustavnega sodnika. (5. Raz!&st DZ 'Z razpusti predsednik republike, e 'Z po vekratnih poizkusih ne more oblikovati vlade, ki bi v njem dobila veinsko podporo ali vsaj veino opredeljenih glasov ali e 'Z ne more po vekratnih poizkusih izvoliti predsednika vlade. 'Z se razpusti tudi pri neizglasovani zaupnici in s tem pride do novih volitev.

?e 'Z v "7 dneh po neizglasovani zaupnici ne izvoli novega predsednika vlade, ali pa ne izglasuje zaupnice dotedanjemu pri ponovljenem glasovanju, predsednik republike razpusti 'Z0

(1. O$"o)itev &stavne+a so$i-)a !o kon)ani o0ravnavi &stavne !rito*0e /o konani obravnavi ustavno sodie z odlobo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji ugodi. ?e US ustavni pritobi ugodi, posamini akt v celoti ali deloma odpravi in odloitev velja za nazaj 4 eA tunc9 -ahko pa akt razveljavi in odloitev velja za naprej 4 eA nunc in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odloanje. ?e ugotovi, da odpravljen posamini akt temelji na protiustavnem predpisu ali splonem aktu, tega lahko po naelu koneksitete odpravi ali razveljavi. # skladu s pravili, ki veljajo za odloanje o ustavnosti in zakonitosti predpisov. -ahko odloi tudi o sporni ?/2S, e je to nujno za odpravo posledic ali e to terja narava ?/2S in e je na podlagi podatkov v spisu mogoe odloiti. ,dlobo US izvri organ, ki je pristojen za izvritev posaminega akta, ki ga je US odpravilo in nadomestilo s svojo odlobo. ?e po veljavnih predpisih ni pristojnega organa ga doloi US. (#. Z0or o0)anov *e najbolj neposredna oblika demokracije, saj omogoa predlaganje, razpravljanje in sprejemanje odloitev. *e zelo spontano in neformalizirano odloanje, v katerem lahko sodelujejo vsi volivci v lokalni skupnosti. /ri nas je zbor obanov le oblika neposrednega sodelovanja obanov pri odloanju v obini, drugod po dravah, npr. v Kvici pa je zbor obanov najviji organ v obini, na katerem se obvezno odloa o vseh najpomembnejih zadevah lokalne skupnosti. Zbor obanov se lahko sklie za vso obino ali za njen del, sklie ga upan na nain, ki ga doloi statut obine. Lupan mora sklicati zbor obanov, e je tako predpisano z zakonom ali s statutom obine ali e tako zahteva najmanj IJ volivcev v obini. 2o je takoimenovani obligatorni sklic zbora obanov. Dakultativni sklic zbora obanov pa upan sklie na lastno pobudo, na pobudo obinskega sveta ali sveta ojega dela obine. Statuti obin doloajo tevilo volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stalia, predlogi, pobude in mnenja ali odloitve veljavno sprejete. /redpiejo pa tudi, kako ti zavezujejo obinske organe. ((. Raz'erje 'e$ DZ in !re$se$niko' re!&0"ike &juno razmerje oz. povezava med njima je izredno majhna, kot je to znailno za parlamentarne sisteme. 'Z ima zelo majhen vpliv na predsednika republike, ker je predsednik republike neposredno izvoljen, kar pa je v parlamentarnih sistemih redkost in tudi obratno. /redsednik republike ima v glavnem manje monosti, da vpliva na poloaj in delovanje 'Z, kot je to navada v parlamentarnih sistemih.

.er 'Z ne voli predsednik republike, mu zato predsednik republike ni politino odgovoren za svoje delo9 'Z predsednika republike ne more odpoklicati, lahko pa ga 'Z obtoi pred US kritve ustave ali huje kritve zakona pri opravljanju njegove predsednike funkcije.

(,. 9onkretna kontro"a &stavnosti 7s!"o-ni in v RS8 # sistemu konkretne ali posredne ali akcesorne kontrole se ustavnost pravnega akta ocenjuje takrat, ko ga je treba neposredno uporabiti v konkretnem primeru oz. sodnemu sporu. # difuznem sistemu reuje to vpraanje sodie samo, tako, da protiustavnega zakona v tem sporu ne uporabi, ne more pa ga razveljaviti. # koncentriranem sistemu pa mora o njem prej odloiti ustavno sodie. # )S poznamo obe kontroli, tako konkretno kot tudi abstraktno, vendar prevladuje abstraktna, ki je tudi znailna za koncentrirane sisteme, kakren je tudi na sistem.

(.. Na)ini kan$i$iranja na vo"itvah o0)inske+a sveta &ajpomembnejo vlogo v kandidiranju na volitvah obinskega sveta igrajo politine stranke, eprav v nekoliko manji meri, zlasti v manjih lokalnih skupnostih. Zaradi posebnosti odnosov v lokalnih skupnostih namre na splono velja, da imajo neodvisni kandidati veliko bolje monosti na lokalnih kot na dravnih volitvah. .andidate in liste kandidatov lahko doloijo politine stranke v obini in volivci v volilni enoti. .andidate za lane obinskega sveta 4 predstavnike italijanske oz. madarske narodne skupnosti doloijo volivci pripadnikov narodne skupnosti, kandidate za lane obinskega sveta kot predstavnike romske skupnosti, pa doloijo volivci pripadniki te skupnosti. /ri odloanju kandidatov oz. list kandidatov smejo sodelovati samo lani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivalie v obini9 .andidati oz. liste kandidatov se doloijo s tajnim glasovanjem. #olivci lahko doloajo kandidate oz. liste kandidatov s podpisovanjem. .andidate oz. liste kandidatov v posamezni volilni enoti namre lahko doloi skupina najmanj 1I volivcev, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti. .andidature morajo biti zakonite, da lahko sodelujejo pri volitvah, kar potrdi obinska volilna komisija. (1. Inter!e"a/ija o $e"& v"a$e v RS (nterpelacija je posebna oblika uveljavljanja odgovornosti vlade oz. posameznih ministrov v parlamentu. # teoriji se teje za posebno obliko poslanskega vpraanja, kajti res sta si v marsiem podobna, vendar pa se med seboj tudi pomembno razlikujeta.

(nterpelacija je veliko resneji pritisk na vlado, saj povzroi posebno obravnavo in glasovanje. /ri tem ni nujno, da se glasovanje kona z izrekom nezaupnice, temve zgolj z neko izjavo parlamenta, ki ne povzroi padca vlade. (nterpelacija vsebuje vpraanja o nekih naelnih vpraanjih politine narave9 zane se le na zahtevo ve poslancev in kona na razline naine. , njej se razpravlja v parlamentu, pri emer lahko sodelujejo vsi poslanci, ne samo tisti ki so interpelacijo sproili. )azprava se lahko kona brez posebnega sklepa, lahko z nekim sklepom, lahko pa celo z glasovanjem o nezaupnici vladi. /o ustavi lahko najmanj 17 poslancev sproi interpelacijo v 'Z o delu vlade ali posameznega ministra. ?e po razpravi veina vseh poslancev izree nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, 'Z vlado ali ministre razrei, vendar se mora izvoliti nov predsednik vlade, ki pa ga predlaga predlagatelj interpelacije. ?e je izreena nezaupnica posameznemu ministru, pa je ta s tem tudi razreen.

(2. Siste' raz$e"itve 'an$atov za vo"itve !os"an/ev DZ "eta #555 /o drugem, izvedbenem delu ustavnega zakona iz leta 777 je razdelitev mandatov bolj proporcionalna, kot je bila. #olilni sistem je e dodal volilni prag za vstop v parlament in to je 6J. 2udi pri nainu glasovanja so uvedene nekatere posebnosti, predvsem personalizacija volitev, kar pa je vse to znailno predvsem za veinski in ne proporcionalni sistem. %andati se delijo na dveh ravneh in sicer na ravni volilne enote in na ravni celotne drave. &a ravni volilne enote se mandati delijo na podlagi volilnega kolinika, sprva na podlagi enostavnega ali Carejevega kolinika, ustavni zakon pa le tega nadomesti z 'ropovim ali zmanjanim kolinikom, ki se izrauna tako, da se tevilo glasov volivcev deli s tevilom poslancev v volilni enoti ;11< emur pritejemo e tevilo 1, torej delimo s tevilom 1 , vsemu pa pritejemo e 1. /osledica te novosti je, da za podelitev mandata e v volilni enoti potrebno manje tevilo glasov kot prej, zaradi esar se v volilnih enotah podeli precej ve mandatov. 'ruga delitev mandatov, naravni celotne drave, pa se izvaja na podlagi 'BCondotevega sistema, z upotevanjem vseh glasov, ki si jih je pridobila kandidatna lista oz. politina stranka, in ne samo ostanki glasov. /ri tej delitvi se kandidatnim listam dodeli toliko poslanskih mest!mandatov, kolikor znaa razlika med tevilom mandatov, ki bi jim pripadali na podlagi celotne drave in tevilom mandatov, ki so jih e dobile pri prvi delitvi v volilnih enotah.

%andati, ki jih pridobijo liste kandidatov pri delitvi na ravni drave, se dodelijo tem listam v tistih volilnih enotah, kjer imajo te liste najveje ostanke glasov v razmerju do kolinika v volilni enoti. /ersonalizacija volitev se zagotavlja s tem, da so z liste kandidatov izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli najveji dele glasov v skupnem tevilu glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopali.

(3. Pro/esna i'&niteta !os"an/ev DZ /rocesna imuniteta, imenovana tudi formalna ali nedotakljiva imuniteta, pod doloenimi pogoji varuje poslanca pred odvzemom svobode in kazenski postopkom za kazniva dejanja, ki niso neposredno povezana z opravljanjem poslanske funkcije, vendar pa se z njo ne izkljuuje kazenska odgovornost poslanca za storjeno kaznivo dejanje, temve le monost odvzema prostosti ali uvedbe kazenskega postopka zoper poslanca brez dovoljenja predstavnikega telesa. 2o imuniteto ima poslanec od potrditve pa do prenehanja mandata. /rocesna imuniteta ni subjektivna pravica poslanca, temve je v interesu njegove funkcije in s tem v interesu 'Z, torej v javnem interesu. /o ustavi )S poslanec ne sme biti priprt, niti se zoper njega, e se sklicuje na imuniteto, ne sme zaeti kazenski postopek brez dovoljenja 'Z, razen e je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad I let. 'Z lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad I let. 'Z mora dati dovoljenje v primeru odreditve pripora poslanca, ne glede na to, ali se poslanec sklicuje na imuniteto ali ne, pa tudi v primeru zaetka kazenskega postopka proti poslancu, vendar samo e se sklicuje na imuniteto. 'Z pa ni potrebno dati dovoljenja v primeru za zaetek kazenskega postopka proti poslancu, ki se ni skliceval na imuniteto, in tudi v primeru za odreditev

pripora ali za zaetek kazenskega postopka proti poslancu, ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad I let, etudi bi se skliceval na imuniteto 'Z lahko izjemoma naknadno prizna imuniteto tudi poslancu, proti kateremu je bil zaet kazenski postopek, ker se ni skliceval na imuniteto oz. poslancu, k je bil zaloten pri kaznivem dejanju s kaznijo nad I let. /rocesna imuniteta je relativna, poslanca varuje le v asu mandata, varuje ga pred priporom in kazenskim postopkom. *e poklicna in tudi nepoklicna, razteza se na dejanja zunaj te funkcije.

(4. Pre'o*enje in %inan/iranje o0)ine Ustava doloa, da se obina financira iz lastnih virov. ,binam, ki zaradi slabe gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, pa je drava zavezana zagotoviti dodatna sredstva, e izpolnjuje z zakonom doloena merila. /remoenje obine sestavljajo premina in nepremine stvari, ki so last obine, denarna sredstva in pravice. #rednost premoenja obina izkazuje v premoenjski bilanci. (zjemoma lahko obina del premoenja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraevalne in druge tovrstne namene. , odsvojitvi premoenja odloa obinski svet. %ed lastne vire financiranja obine spadajo davki in druge dajatvi ter dohodki od njenega premoenja. ,bina ima pravico predpisati lastne lokalne davke za financiranje javnega pomen, npr. davek od premoenja, davek na dediine in darila, davek na dobitke od iger na sreoF/ripada ji tudi del prihodkov iz dohodnine. ,bina se lahko tudi zadoli, vendar pod pogoji, ki jih doloa zakon. 'rava je dolna obinam zagotoviti dodatna sredstva za opravljanje nujnih nalog obine, za financiranje nalog, ki ji jih prenese v opravljanje in za sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena.

Z dravnim proraunom se doloi viina finannih sredstev, ki se dodelijo posamezni obini za nemoteno izvajanje lokalnih zadev javnega pomen. /oslovanje obine preverja raunsko sodie.

,5. Na)ini o$"o)anja DZ 'Z lahko sprejema odloitve le, e je na seji navzoa veina poslancev, e je torej zagotovljena sklepnost. 'Z praviloma sprejema odloitve z veino opredeljenih glasov, pri emer se ne upotevajo poslanci, ki so se glasovanja vzdrali. Za nekatere odloitve je doloena drugana veina, in sicer veina glasov vseh poslancev $bsolutna navadna veina ;predsednik vlade, zakoni<, !" glasov vseh poslancev $bsolutna kvalificirana veina ;zakon o volitvah v 'Z, akt o spremembi ustave<. ,dloitve v 'Z se sprejemajo z javnim glasovanjem. 3lasuje se na " naine. Z uporabo posebne glasovalne naprave, z dvigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem. 2ajno se glasuje le pri nekaterih volitvah ;npr. za predsednika vlade, predsednika in podpredsednika 'Z< in pri nekaterih obutljivejih odloitvah ;npr. o obtobi predsednika republike, o odloanju o zaupnici vlade<. /ri tajnem glasovanju se glasuje po posebej doloenem volilnem postopku z glasovnicami in z uporabo glasovalne skrinjice, ter na nain, ki zagotavlja tajnost glasovanja.

,1. Te'e"jne raz"ike 'e$ !rej-nji' in "eta #555 s!re'enjeni' siste'o' raz$e"itve 'an$atov na vo"itvah v DZ &a podlagi izvedbenega dela Ustavnega zakona je doloen proporcionalen sistem, volilni prag, ki ga je Ustavni zakon, v primerjavi z Zakonom o volitvah v 'Z nekoliko dvignil iz prej " mandatov na zdaj 6J. /ri nainu glasovanja so uvedene nekatere posebnosti, ki so sicer znailne za veinski in ne proporcionalni sistem in naj bi omogoale volivcem veji vpliv na personalno izbiro. 3re za personalizacijo volitev. 'elitev mandatov v volilni enoti se spremeni. /rej se je uporabljal enostavni ali Carejev kolinik, zdaj se uporablja zmanjani oz. 'roopov kolinik. 'elitev na ravni celotne drave pripada 'BCondotovem sistemu sprememba pa je, da se zdaj uporabljajo oz. upotevajo vsi glasovi, ki jih je pridobila kandidatna lista oz. politina stranka in ne samo ostanki glasov, kot je to veljalo po prejnji ureditvi. /rej so se mandati delili po vrstnem redu kandidatov, ki ga je doloila politina stranka na posebni, nacionalni listi, sedaj pa je uvedena personalizacija volitev, ki zagotavlja, da so iz liste izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli najveji dele glasov v skupnem tevilu glasov v volilnih okrajih, kjer so nastopili.

,#. Na'en in !re$'et !ar"a'entarne !reiskave &amen parlamentarne preiskave je raziskati nepravilnosti, t.i. kritve, nedopustno ravnanje, zlorabo pooblastil ali javnih funkcijF, ki jih povzroajo nosilci javnih funkcij ali javnih pooblastil. /arlamentarna preiskava se odredi le v zadevah javnega in politinega pomena. /reiskava v zadevah javnega pomena je namenjena ugotovitvi in oceni dejanskega stanu, ki je lahko podlaga za odloanje 'Z0 o politini odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na doloenem podroju, za druge odloitve iz pristojnosti 'Z. &epravilnosti, ki se preiskujejo, morajo imeti pomen za sploni interes, z njimi morajo biti krena ustava, zakoni in drugi predpisi in zadevajo ravnanje nosilcev javnih funkcij ali javnih pooblastil. /redmet preiskave ne morejo biti zadeve iz redne pristojnosti sodi. ?e v neki zadevi tee kazenski postopek, to ni ovira, da ne bi bila o njej izvedena tudi parlamentarna preiskava, vendar le v pristojnosti 'Z.

,(. U!ravno so$stvo v S"oveniji +na najpomembnejih funkcij upravnega sodstva je upravnosodna kontrola, torej nadzorstvo nad zakonitostjo aktov in delovanja upravnih organov drave. Ustava doloa sodno kontrolo zakonitosti doloanja dravnih organov, v upravnem sporu, pa tudi da je, proti odloitvami in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov dravljanov in organizacij. Upravnosodna kontrola je izredni pomembna tudi pri zagotavljanju sodnega varstva ?/2S. Dunkcijo upravne kontrole v celoti opravlja vrhovno sodie )S, ki je v upravnem sporu odloalo na 1. in zadnji stopnji. Upravno sodstvo ureja zakon o upravnem sporu in tudi postopek upravnega spora. Upravni spor je postopek, v katerem se izvaja upravna kontrola!kontrola nad delom uprave. # pravnem sporu se odloa o zakonitosti dokonnih posaminih aktov, ki jih izdajo tevilni dravni organi. Upravno sodie odloa o upravnem sporu tudi o zakonitosti posaminih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, e ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

# upravnem sporu sedaj odloata dve sodii in sicer posebno Upravno sodie in #rhovno sodie. &a 1. stopnji sodi praviloma Upravno sodie, v nekaterih najpomembnejih zadevah pa na 1. stopnji sodi #rhovno sodie ;varstvo volilne pravice<. #rhovno sodie odloa o pristojnostih med Upravnim sodiem in drugimi sodii.

,,. So$ni-ka i'&niteta 7so$nikov re$nih so$i-)8 /o ustavi ima sodnik tako materialno kot tudi procesno imuniteto, vendar obe v mejah poklicne imunitete. &ikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju na sodiu. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti zoper njega zaet kazenski postopek, brez dovoljena 'Z, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije.

,.. Posto!ek !re$ :vro!ski' 7Stras0o&r+8 so$i-)e' za )"ovekove !ravi/e /ostopek pred sodiem se uvede na zahtevo posameznika, nevladne organizacije, ali skupine posameznikov, ki trdijo,da so drave pogodbenice krile njihove konvencijske pravice, torej posamezne zahteve za obravnavo, uvede se tudi na podlagi meddravnih zahtev, torej na podlagi obvestila drave pogodbenice o domnevni kritvi konvencijskih doloil, ki bi jih po njenem mnenju lahko pripisali drugi dravi podpisnici in tudi na zahtevo ,dbora ministrov za izdajo svetovalnega mnenja o pravnih vpraanjih v zvezi z razlago konvencije in njenih protokolov. /o vloitvi zahteve mora sodie najprej ugotoviti, ali je ta sprejemljiva oz. ali so podane procesne predpostavke. Sodie sme obravnavati pritobo ele potem, ko so bila izrpana vsa pravna sredstva v skladu s splono znanimi pravili mednarodnega prava. /ritoba ni dopustna tudi e je anonimna, e pomeni zlorabo pravice do pritobe, e je v bistvu ista kot pritoba, ki jo sodie e obravnava in ne

vsebuje novih dejstev, e ni v skladu z doloili konvencije in e je oitno neutemeljena. #praanje dopustnosti pritobe presoja odbor " sodnikov, ki morajo odloitev sprejeti soglasno, sicer v nasprotnem primeru o tem odloi senat 5 sodnikov. /o odloitvi dopustnosti pritobe, o njeni utemeljenosti odloi senat 5 sodnikov, lahko pa za zadevo kadarkoli, razen e stranka temu nasprotuje, odstopi velikemu senatu ;!e je vpraanje pomembno pri razlagi konvencije in bi pomenilo odstop od dotedanje sodne prakse<. 'rava podpisnica ima pravico predloiti pisne pripombe in sodelovati pri zaslianju. Sodie lahko v katerikoli fazi postopka zavrne zahtevo za obravnavo, za katero meni, da je nesprejemljiva, lahko jo tudi izbrie s seznama zadev, e je na podlagi okoliin mono sklepati, da pritonik ne namerava vztrajati pri svoji pritobi, da je bila ta e reena ali da njeno nadaljnje obravnavanje ni ve upravieno. ?e je zahteva za obravnavo sprejemljiva sodie predlaga prijateljsko poravnavo okodovani stranki prizna pravino zadoanje. Sodba senata je dokonna, razen e stranka v " mesecih predloi zahtevo za ponovno obravnavo velikemu senatu, e pride do ponovne obravnave, veliki senat izree sodbo, njeno izvritev pa nadzoruje ,dbor ministrov.

,1. Na)ini kan$i$iranja na vo"itvah v DZ .andidiranje je prva faza volilnega postopka. &ajprej se pri pristojnemu dravnemu organu vloijo kandidature, ki so lahko v oliki posaminih kandidatur ali v obliki kandidatnih list. .andidate lahko predlagajo politine stranke ali volivci. /olitina stranka lahko doloi kandidate na tri naine0 1. #loi liste kandidatov v vseh volilnih enotah, e jo s podpisi podrejo najmanj " poslanci 'Z. /rednost imajo parlamentarne stranke, torej stranke, ki so e od prejnjih volitev v parlamentu. . ?e stranka ne zbere dovolj potrebnih podpisov poslancev 'Z, lahko vloi listo kandidatov v vsaki volilni enoti posebej, in to listo morajo doloiti lani politine stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivalie v volilni enoti, poleg tega pa mora biti lista podprta tudi

s podpisi najmanj I7 volivcev, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti. ". -iste ne doloijo niti poslanci niti lani stranke, ampak samo volivci. -isto mora podpreti najmanj 177 volivcev s stalnim prebivaliem v volilni enoti. 2ak nain kandidiranja je mogo samo v posamini volilni enoti. #olivci dajo podporo le enemu kandidatu ali eni listi, politina stranka pa mora listo kandidatov doloiti s tajnim glasovanjem. /redlagatelj liste ob doloitvi liste kandidatov mora doloiti tudi, v katerem volilnem okraju se bo glasovalo o posameznem kandidatu z liste kandidatov. /osamezni kandidat lahko nastopi tudi v okrajih. Za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidata in je nepreklicno -ista kandidatov se vloi pri volilni komisiji volilne enote in sicer najkaneje I dan pred dnevom glasovanja. #olilne komisije morajo ugotoviti zakonitost predloenih kandidatur in jih lahko potrdijo ali zavrnejo. Zavrne jo lahko samo iz formalnih razlogov.

,2. Raz$e"itev 'an$atov na vo"itvah o0)inskih svetov ,dgovor na vpraanje tevilka I

,3. Raz'erje 'e$ DZ in &stavni' so$i-)e' #se ustavne sodnike voli 'Z in sicer na predlog predsednika republike. 'Z sprejema zakone, katerih skladnost z ustavo presoja US. /oleg tega 'Z z zakonom ureja pomembna vpraanja poloaja in delovanja US in poloaja sodnikov US. Zakon doloa, da sredstva za delo US doloa 'Z v okviru dravnega prorauna, vendar na predlog samega US, ki tudi samo odloa o porabi teh sredstev. 'Z odloa o imuniteti ustavnih sodnikov9 lahko neposredno vpliva na delo US s tem, da lahko vloi zahtevo za zaetek postopka za oceno ustavnost in zakonitosti predpisov in drugih splonih aktov.

US v okviru svojih pristojnosti pomembno vpliva na delo 'Z, saj je ta dolan upotevati in izvajati odloitve US, to pa je pristojno razveljaviti zakone, ki jih 'Z sprejme, druge splone akte 'Z pa razveljaviti ali odpraviti. # postopku ratifikacije mednarodne pogodbe pa je 'Z vezan na mnenje US o njeni skladnosti z ustavo. US v okviru svoje pristojnosti razsoja o sporu glede pristojnosti med 'Z ter drugimi organi in skupnostmi. ,dloa tudi o pritobi zoper odloitve 'Z o potrditvi poslanskih mandatov. )azmerje med 'Z in US ureja tudi poslovnik 'Z, npr. obtobe predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred US.

,4. Vo"i"ni siste' ene+a !renos"jive+a +"as& ,dgovor na vpraanje tevilka 1I.

.5. De"ovna te"esa in !os"anske sk&!ine DZ 'Z ima vrsti delovnih teles in sicer odbore in komisije. Sestavljeni so iz samih poslancev in sicer tako, da pride do izraza predvsem strankarska struktura parlamenta. &jihova naloga je preuiti vsako zadevo, o kateri odloa parlament, zavzeti o njej stalia, dati pripombe in usmeritve, kar vse pomaga poslancem k odloitvi. ,dbori in komisije sami navadno ne odloajo o niemer. 'elovna telesa so ustanovljena za spremljanje stanja na posameznih podrojih, za pripravo odloitev v politiki na teh podrojih, za pripravo stali do posameznih

vpraanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov 'Z. , svojih staliih in predlogih delovna telesa sproti dajejo poroila 'Z. %atino delovno telo je tisto delovno telo, na katerega podroje sodi obravnavana zadeva. ,dbori opravljajo tipine naloge parlamentarnih odborov, komisije pa opravljajo naloge, ki so pomembne predvsem za konstituiranje in poslovanje 'Z ter za opravljanje nekaterih posebnih nalog. ,dbori so praviloma stalni in to praviloma za enaka podroja, za katera so v vladi ustanovljena ministrstva, lahko pa 'Z ustanovi odbore tudi za posamezne naloge. # sodobnih parlamentih imajo odloilno vlogo politine strankam zato so se zaele uveljavljati poslanske skupine, kot skupine poslancev, ki praviloma pripadajo isti stranki. #sak poslanec, izvoljen z liste kandidatov, je lahko lan le ene poslanske skupine /oslansko skupino lahko ustanovijo najmanj " poslanci. /oslanske skupine imajo pomembno vlogo v delovanj 'Z, saj vodje poslanskih skupin sodelujejo v kolegiju predsednika 'Z pri organiziranju dela 'Z, pri prpiravah sej, v zakonodajnem postopku in pri drugih zadevah, ki se nanaajo na poslovanje 'Z.

.1. U!ravna so$i-)a ,govor na vpraanje 6". .#. V!ra-anje $vo$o'nosti s"ovenske+a !ar"a'enta # nai ureditvi opravlja 'Z vlogo splonega predstavnikega telesa, torej dravnega organa, ki predstavlja vse ljudstvo in temelji na naelu ljudske suverenosti. /oleg 'Z pa je ustava uvedla tudi 'S kot dravni organ, ki zastopa posebne drubene interese oz. interesne skupine, poleg tega pa ima tudi nekatera posebej z ustavo doloena pooblastila na podroju zakonodajne funkcije in delno nadzorstvene funkcije 'Z. #endar pa poloaj, ki ga ima 'S po novi slovenski ustavi ne ustreza pojmu popolne dvodomnosti. 'S ne sprejema zakonov, ima zelo omejen vpliv na izvajanje zakonodajne funkcije, ni v nobene razmerju do vlade. Zato lahko tejemo 'S za drugi dom parlamenta samo v najirem pomenu, po temeljni ustavni zamisli pa bolj kot telo, ki obstaja in deluje ob parlamentu. &a drugi strani pa ima 'S tako mona pooblastila, da presegajo pooblastila marsikaterega drugega doma v sodobnih parlamentih, kar ga s funkcionalnega vidika uvra med podobne druge domove sodobnih parlamentov. 3lede na to bi bilo tud 'S teti za drugi dom parlamenta. .(. Pristojnosti !re$se$nika re!&0"ike v raz'erj& $o DZ /redsednik republike ima manje monosti, da vpliva na poloaj in delovanje parlamenta, kot je to v navadi v parlamentarnih sistemih, in tudi 'Z ima manji vpliv na predsednika republike, ker ni posredno volje v 'Z, ampak neposredno preko volivcev v republiki. /ovezanost je na splono manja kot v drugih sistemih. # naem ustavnem sistemu so pristojnosti predsednika republike na zakonodajnem podroju najtevilneje, uresniuje pa jih znotraj treh

postopkov, vendar pa teh pristojnosti ne izvruje povsem samostojno temve v sodelovanju z 'Z. # zakonodajnem postopku predsednik nima monosti formalnega in neposrednega vplivanja na sprejemanje zakona oz. na njegovo vsebino. 2o lahko dosee posredno, tako da na zahtevo 'Z ali na lastno pobudo izree svoje mnenje o posameznem vpraanju. /redsednik ima promulgacijsko funkcijo, torej pravico in dolnost razglaati zakone najkasneje : dni po njihovem sprejetju. Ustava mu zagotavlja posreden vpliv na postopek ratifikacije mednarodnih pogodb, v okviru katerega lahko predlaga US, da se izree o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo. (zdaja tudi listine o ratifikaciji. /redsednik je pristojen razpisati volitve v 'Z, sklicati 1. sejo na novo izvoljenega 'Z in zahtevati sklic izredne seje 'Z. (zjemoma lahko tudi razpusti 'Z pred potekom mandata, e 'Z po vekratnih poizkusih ne more izvoliti predsednika vlade ali pa mu po zavrnjeni zaupnice vlade ne uspe izvoliti novega predsednika vlade oziroma dotedanjemu predsedniku pri ponovnemu glasovanju izglasovati zaupnice. /redsednik ima pravico predlagati v izvolitev 'Z sodnike US, I lanov sodnega sveta in varuha ?/, v imenovanje pa " lane raunskega sodia in H lanov sveta Ganke Slovenije;GS<.

.,. ;ateria"na i'&niteta !os"an/ev DZ %aterialna imuniteta imenovana tudi imuniteta neodgovornosti ali identiteta, poslancu omogoa, da lahko svobodno in neovirano nastopa v parlamentu, govori, kritizira delo vlade in drugih dravnih organov, izraa svoja mnenja in glasuje, ne da bi bil zato poklican na odgovornost, priprt ali kaznovan. %aterialna imuniteta izkljuuje kazensko odgovornost poslanca, ne pa tudi drugih oblik odgovornosti, kot je npr. odkodninska odgovornost. /oslanec ' torej ni kazensko odgovoren samo za tista dejanja, ki jih izvri z izraanjem svojega mnenja ali glasu, torej dejanja, ki se storijo z besedo oz. z izjavo in izraanjem svojega mnenja. .azensko ni odgovoren tudi, e stori katero izmed prej opisanih dejanj na seji 'Z ali njegovih delovnih teles, ne pa tudi drugje. %aterialna identiteta je samo poklicna, vendar absolutna, ker izkljuuje kazensko odgovornost poslanca tako v asu opravljanja funkcije kot tudi po izteku poslanskega mandata. &jej se poslanec ne more odrei. ... O$"o)itve &stavne+a so$i-)a !o kon)ani o0ravnavi &stavne !rito*0e ,dgovor na vpraanje "1 .1. N&jni in skraj-ani zakono$ajni !osto!ek &ujni in skrajani zakonodajni postopek sta postopka, ki naj bi se uporabljala le izjemoma, kadar so zato podani posebni pogoji, zaradi katerih ni mogoe ali pa ni smotrno izvesti rednega zakonodajnega postopka. .raji postopek se od rednega razlikuje po tem, da omogoa bistveno hitreje sprejetje zakona, saj dopua zdruitev vseh treh faz v eno samo, ki se opravi

na isti seji 'Z, tako da se na isti seji opravita tudi druga in tretja obravnava. 3re torej samo za asovno zdruitev faz ne pa tudi vsebinsko. Zaradi asovne zdruitve pa veljajo nekatere posebnosti, npr. ne veljajo roki, ki so doloeni za posamezna opravila v rednem zakonodajnem postopku, nekoliko drugana pa so tudi pravila za vlaganje in odloanje o amandmajih k predlogu zakona. Skrajani postopek se izvede na predlog predlagatelja zakona, ki lahko predlaga tak postopek, e gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, za prenehanje veljavnost posameznega zakona ali njegovih posameznih dolob, za manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom +U, ter za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred US oz. z odlobo US. , tem ali se bo zakon sprejemal po skrajanem postopku, se odloi kolegij predsednika 'Z. &ujni postopek pa naj bi se uporabljal takrat, ko je treba na hitro sprejeti zakon zaradi interesov varnosti ali obrambe drave, zaradi odprave posledic naravnih nesre ali zato, da se preprei teko popravljive posledice za delovanje drave. Sprejem zakona po nujnem postopku lahko predlaga samo vlada in razloge posebej utemelji in obrazloi. , sprejemu predloga zakona po nujnem postopku odloi kolegij predsednika 'Z, pri emer oceni tehtnost razlogov. ?e se kolegij odloi za nujni postopek, se predlog zakona mora uvrstiti na 1. sejo 'Z. .er gre v tem postopku za potrebo po imprejnjim sprejemu zakona, ne veljajo roki, ki so doloenimi za posamezna opravila v rednem zakonodajnem postopku, amandmaje pa se lahko predlaga tudi ustno na sami seji, do konca razprave. &ekateri elementi nujnega zakonodajnega postopka se uporabljajo tudi za sprejemanje zakonov, s katerimi se ratificirajo mednarodne pogodbe, in sicer glede zakonske iniciative in naina obravnave predloga zakona.

.2. Nakna$ne< !onovne in na$o'estne vo"itve v DZ &aknadne volitve se opravijo, e v volilni enoti oz. na posameznem voliu ni bilo izvedeno glasovanje na dan, ki je doloen za glasovanje. /onovne volitve je treba opraviti, e se e opravljene volitve razveljavijo zaradi nepravilnosti pri volitvah. 2u gre pravzaprav za ponovitev glasovanja, ki je bilo sicer e opravljeno ob splonih volitvah. &adomestne volitve pa so tiste, pri katerih je treba izvoliti enega ali ve poslancev, ker je eno ali ve poslanskih sedeev ostalo nezasedenih, parlament pa mora imeti doloeno tevilo sedeev. Zaradi proporcionalnega sistema pa je veljavno pravilo, da se nadomestne volitve ne opravijo, ker postane poslanec tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, e ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. &aknadne in ponovne volitve razpie volilna komisija, nadomestne in splone pa predsednik republike. .3. Ustavnorevizijski re%eren$&' v S"oveniji # naem sistemu ustavnorevizijski referendum ni obvezna faza ustavnorevizijskega postopka, vendar pa se izvede le, e to zahteva najmanj "7

poslancev. (zvede se ele po sprejetju ustavne sprememb, ;ustavnega zakona<, vendar pred njeno razglasitvijo )eferenduma ne sme zahtevati niti 'S niti volivci. *e potrditven in hkrati tudi fakultativen referendum. 'Z mora razpisati referendum v 5 dneh po vloitvi zahteve poslancev. Sprememba ustave je sprejeta, e zanjo glasuje veina volivcev, ki so glasovali, seveda pod pogojem, da se je referenduma udeleila veina vseh volivcev, potrebna pa je torej dvojna veina ali M vseh volivcev. 'Z je vezan na izid referenduma in e leti po izvedbi ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z odloitvijo referenduma, ne glede na izid ;N!8<. # Sloveniji kljub spremembama ustave referendum e ni bil izveden.

.4. S&s!enzivni veto 7s!"o-no in v RS8 # )S ima pravico do suspenzivnega veta ali odloitvenega veta samo 'S. 2o je najmoneji vpliv na izvajanje zakonodajne funkcije 'Z, s katerim lahko zaasno zavre ali pa sploh preprei uveljavitev zakona, ki ga je 'Z e sprejel. 'S lahko namre zahteva, da 'Z ponovno odloa o zakonu, ki ga je e sprejel in seveda lahko ponovno sprejme ta zakon, vendar pa ni dovolj navadna relativna veina ampak najmanj absolutna navadna veina, kar pa je zahtevneja kot sicer. 2oda e 'Z ponovno sprejme zakon, je njegova odloitev dokonna. Splono pa je imel pravico do suspenzivnega veta npr. monarh pred razglasitvijo zakona, esar na predsednik nima. (ma pa npr. predsednik Z'$ pravico poslati zakon nazaj kongresu v ponovno odloanje, tudi v Dranciji ima predsednik to monost. 15. Neza&!ni/a v"a$i # nai ureditvi je po nemkem vzorcu sprejet sistem konstruktivne nezaupnice. 'Z lahko izglasuje nezaupnico vladi na predlog najmanj 17 poslancev in z veino vseh glasov poslancev izvoli novega predsednika. %ed vloitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora pretei najmanj 6: ur, razen e 'Z z !" veino vseh glasov poslancev ne skele drugae, ali e je drava v vojnem ali izrednem stanju, Z izvolitvijo novega predsednika vlade je dotedanji razreen, s imer preneha funkcija tudi vsem lanom vlade. 'a pa ne bi prilo do brezvladja, ustava doloa, da mora dotedanja vlada opravljati tekoe posle do prisega nove vlade. &ekoliko drugae je urejena konstruktivna nezaupnica. ?e je bil dotedanji predsednik vlade izvoljen zgolj z veino glasov opredeljenih poslancev, mu je tudi nezaupnica izreena na enak nain kot je bil izvoljen. 'o glasovanja o nezaupnici lahko pride tudi posredno na podlagi interpelacije.

11. Za)etek !osto!ka za o/eno &stavnosti in zakonitosti !osto!kov !re$ &stavni' so$i-)e' /ostopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, se zane z vloitvijo pisne zahteve predlagatelja oz. s sklepom US o sprejetju pobude za zaetek postopka. Zahtevo lahko vloijo0 'Z, &ajmanj 1!" poslancev 'Z, 'S in vlada, sodie, dravni toilec, Ganka Slovenije, raunsko sodie ;e nastane vpraanje ustavnostjo in zakonitostjo v zvezi s postopki, ki jih vodijo<, varuh ?/2S, ;v zvezi s posamezno zadevo, ki jo obravnava<, upan in predstavniki organi lokalne skupnost ;e so ogroene pravice lokalne skupnosti<, reprezentativni sindikati za obmoje drave ;e so ogroene pravice delavcev< &avedeni predlagatelji niso upravieni vloiti zahteve za zaetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki so jih sami sprejeli. US je dolno zaeti postopek na zahtevo pooblaenih predlagateljev, lahko pa zahtevo tudi zavre, e niso izpolnjeni navedeni kot tudi nekateri drugi procesni pogoji ;npr. kadar ne gre za sploni akt, e so bile izpodbijane dolobe e razveljavljene ali odpravljene ali vlagatelj ni upravien predlagatelj. /ostopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov pa se lahko zane tudi s pisno pobudo in sicer tako, da jo vloi vsakdo, ki izkae svoj pravni interes, torej e izpodbijani predpis ali sploni akt neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oz. pravni poloaj. /obudo najprej preizkusi sodnik posameznik, nato pa US lahko pobudo zavre ;e pobudnik ne izkae svojega pravnega interesa oz. ne izpolnjuje pogojev kot pobudnik<,, lahko jo zavrne, e je oitno neutemeljena, e od nje ni mogoe priakovati reitve pomembnega pravnega vpraanja, ali pa jo lahko sprejme. ,dloitev sprejem US s sklepom z veino vseh navzoih sodnikov, sklep o zavrnitvi pobude pa mora biti obrazloen. US lahko ustavi postopek preizkusa, e je npr. izpodbijana doloba med postopkom nehala veljati. )azlika med zahtevo in pobudo je, da je na zahtevo US dolno zaeti postopek, v primeru pobude pa najprej preizkusi njeno utemeljenost in ele nato odloi ali bo postopek zaelo ali ne. US ne more zaeti postopka na lastno pobudo += ,DD(>(,, temve samo na pobudo ali zahtevo. &a lastno pobudo po naelu konksitete raziri postopek, kar pri odloanji ni vezano na predlog iz zahteve oz. pobude.

1#. S!ori o !ristojnosti !re$ &stavni' so$i-)e' US odloa o sporih glede pristojnosti med dravo in lokalnimi skupnostmi, med samimi lokalnimi skupnosti, med sodii in drugimi dravnimi organi in med 'Z, predsednikom republike in vlado. Zahtevo za odloitev o sporu glede pristojnosti lahko prizadeti organ vloi v H7 dneh od dneva, ko je zvedel, da je drug organ posegel v njegovo pristojnost ali jo prevzel, to imenujemo pozitivni spor. ?e pride do spora, zato ker ve organov zavraa pristojnost v posamezni zadevi, torej negativni spor pa lahko prizadeti zahteva razreitev spora o pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni primeren. /obuda za reitev spora o pristojnosti pa lahko vloi tudi stranka v postopku, zaradi katerega je prilo do spora o pristojnosti. US z odlobo ugotovi, kateri organ je pristojen, po naelu koneksitete pa lahko tudi razveljavi oz. odpravi predpis. 1(. Zahteva za o/eno &stavnosti in zakonitosti !re$!isov ,dgovor na vpraanje E1 1,. Na)ini in viri %inan/iranja $r*ave in "oka"nih sk&!nosti ,dgovor na vpraanje 1 1.. Posto!ek s!reje'anja !rora)&na /ostopek sprejemanja prorauna v 'Z poteka v fazah. /rva faza se zane s predlogom prorauna skupaj s proraunskim memorandumom, ki se predstavi na seji 'Z. Zatem se vlagajo amandmaji, vloijo jih lahko poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in matino delovno telo, vendar se amandmaji lahko predlagajo le k posameznim delom posebnega dela predloga dravnega prorauna, pri emer morajo upotevati pravilo o ravnovesju med proraunskimi prejemki in izdatki. 'o vloenih amandmajev se opredeli tudi vlada, ki pripravi dopolnjen predlog dravnega prorauna v integrirani obliki ter ga predloi 'Z. # drugi fazi se obravnava dopolnjeni predlog dravnega prorauna, kateremu se spet lahko vloijo amandmaji, ampak pred sejo 'Z, na kateri obravnavajo ta predlog. $mandmaje lahko vloi le matino telo, poslanska skupina ali najmanj M poslancev, tudi takrat le k posameznim delom posebnega dela dopolnjenega predloga dravnega prorauna. %atino delovno telo se opredeli in pripravi poroilo, ki vsebuje njegova stalia in opredelitve do amandmajev ter njegove lastne amandmaje. .o je konano glasovanje o delih dopolnjenega predloga dravnega prorauna in je predlog dravnega prorauna usklajen glede prejemkov in izdatkov ter po delih, 'Z glasuje o njem v celoti. # nasprotnem se skua proraun najprej uskladiti, e pa to ne uspe mora vlada pripraviti nov predlog prorauna. 11. N&jni zakono$ajni !osto!ek ,dgovor na vpraanje IE

12. Prenehanje %&nk/ije v"a$e v RS # parlamentarnem sistemu je razumljivo, da vladi preneha funkcija z vsakim prenehanjem funkcije parlamenta, sicer pa z odstopom. ,dstop je lahko nujna posledica izgube podpore v parlamentu, lahko pa se vlada zanj odloi tudi iz drugih razlogov. Dunkcija vlade preneha tudi e z odstopom predsednika vlade, kajti njegov odstop pomeni odstop celotne vlade. 'o izgube podpore v parlamentu lahko pride bodisi na podlagi izglasovane nezaupnice ali neizglasovane zaupnice. # teh primerih vladi preneha funkcija z odstopom. 'rugae je v primeru konstruktivne nezaupnice, uveljavljene v nemki ustavni ureditvi, pri kateri se nezaupnica lahko izree samo z izvolitvijo novega efa vlade. # tem primeru odstop vlade ni potreben. 'o prenehanja funkcije zaradi zaupnice lahko pride tudi na podlagi vloene interpelacije, iz katere se razvije glasovanje o nezaupnici vlade. Dunkcija celotne vlade, torej predsednika vlade in ministrov, preneha, ko se po volitvah sestane nov 'Z, funkcija ministrov pa preneha tudi v vseh drugih primerih, ko preneha funkcija predsednika vlade. /oleg tega funkcija ministra preneha tudi z razreitvijo in odstopom ministra. #lada, ki ji preneha funkcija, mora do izvolitve novega predsednika vlade opravljati tekoe posle, prav tako mora tudi minister opravljati tekoe posle do imenovanja novega. 2orej vlada v tem asu opravlja le nujne odloitve in ne zaenja pomembnejih dejavnosti na novo. 13. Ve)inske vo"itve na "oka"ni ravni Zakon o lokalnih volitvah predvideva veinski sistem volitev za obine z manjim tevilom lanov obinskega sveta. /ri veinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih. (zvoljen oz. izvoljeni pa so tisti kandidati, ki so dobili najve glasov, torej volitve potekajo po sistemu relativne veine. 14. Vo$stvo DZ Dunkcija vodstva 'Z pripada predsedniku parlamenta, on predstavlja parlament navzven in nasproti drugim organom dravne oblasti, brani njegove pravice ter zagotavlja demokratino delovanje in red v parlamentarnem poslovanju na podlagi pravil poslovanja parlamenta. %andatna doba predsednika je razlina, najvekrat pa traja toliko asa kot mandatna doba parlamenta. 'Z izvoli predsednika z veino glasov vseh poslancev, torej z absolutno navadno veino vseh glasov in s tajnim glasovanjem. /oloaj, pristojnosti in volitve predsednika 'Z pa so doloene v /oslovniku 'Z. 2emeljna pristojnost je predstavljati 'Z in voditi njegovo delo. 2orej skrbi za uresnievanje z ustavo doloenih razmerji z 'S, predsednikom drave, z vlado in drugimi dravnimi organi. /redsednik 'Z je za svoje delo odgovoren 'Z. /oslovnik 'Z je uvedel tudi podpredsednike 'Z, ki so lahko najve trije. /omagajo predsedniku pri

njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve z njegovega podroja, ob morebitni odsotnosti pa ga lahko tudi nadomeajo. /ri pripravi sej 'Z pomaga predsedniku kolegij predsednika, v nekaterih primerih pa je pristojen tudi za odloanje. 2ako predsednik kot podpredsednik je lahko razreen, e 'Z ni zadovoljen z njegovim delom.

25. Za&!ni/a v"a$i v RS 3lasovanje o zaupnici vlade sproi sam ef vlade, da preveri ali vlada uiva popolno zaupanje parlamenta. 2o se lahko zgodi e ob oblikovanju vlade, ko je za zaetek njenega dela pridobit zaupnico v parlamentu ali investituro, lahko pa pride do zaupnice vladi kadarkoli v asu njenega mandata. 3lasovanje za zaupnico se navadno zahteva, e vlada izgublja podporo v parlamentu, npr. ne dobi dovolj podpore za svoje predloge, zlasti zakonskeF %ed zahtevo po glasovanju zaupnice in samimi glasovanjem mora pretei najmanj 6: ur in najve 5 dni od vloitve zahteve. Kef vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici posebej, lahko pa tudi ob sprejemanju zakona ali druge odloitve v 'Z. ?e zaupnica ni sprejeta v skladu s predlogom predsednika vlade, se teje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica, v nasprotnem primeru pa ji je izglaovana zaupnica. ?e ji ni izglasovana zaupnica, ne pride avtomatino do razpusta 'Z. # tem primeru sta mogoi dve reitvi. $li 'Z v "7 dneh izvoli novega predsednika vlade ;predlog zanj da predsednik republike, poslanska skupina ali minimalno 17 poslancev< ali pa v tem asu pri ponovljenem glasovanju zaupnice, igar zahteva lahko pride samo od predsednika vlade, izglasuje 'Z zaupnico dotedanjemu predsedniku vlade. ?e se ne zgodi ne eno ne drugo, predsednik republike razpusti 'Z in razpie nove volitve. 21. Sestava in or+aniza/ija ra)&nske+a so$i-)a )aunsko sodie sestavljajo predsednik in dva namestnika predsednika, imenovani na predlog predsednika republike v 'Z in sicer z absolutno navadno veino glasov. #si trije lani tvorijo senat raunskega sodia, ki ga vodi predsednik raunskega sodia, ta je ob enem tudi generalni dravni revizor. Za lana raunskega sodia se lahko imenuje dravljana )S, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na podroju dela raunskega sodia, obvlada vsaj en svetovni jezik in v 6 letih pred imenovanjem ni bil lan vlade. %andat lana raunskega sodia traja H let, predasno pa je lahko razreen samo e odstopi, e je obsojen kaznivega dejanja s kaznijo odvzema prostosti, e trajno izgubi delovno zmonost, lahko pa ga razrei 'Z na pobudo najmanj 1I poslancev v primeru ne ravnanja v skladu z ustavo in zakonom. /oleg lanov ima raunsko sodie najve E vrhovnih dravnih revizorjev, ki jih za dobo H let imenuje in razreuje predsednik raunskega sodia, lan pa je tudi sekretar raunskega sodia. &aelo o inkompatibilnosti funkcije prepoveduj zdruitev s funkcijo in delom v organih drave in lokalnih skupnosti, s funkcijo v organih politinih strank in sindikatov, z delom pri nosilcih javnih pooblastil, s lanstvom v organu vodenja ali nadzora gospodarske drube, gospodarske javne slube, sklada, zavoda ali zadruge in z opravljanjem kateregakoli poklica, ali pridobitne

dejavnosti. Z vsem tem mora najkasneje prenehati v roku " mesecev sicer mu funkcija preneha. 'Z mora predloiti pisno izjavo o svojih premoenjskih razmerah. 2#. Pre$ho$ni zakono$ajni re%eren$&' 2(. Pri$o0itev in !renehanje !os"anske+a 'an$ata v RS /oslanec pridobi poslanski mandat, ko je uradno znan in ugotovljen izid volitev, izgubi pa ga na ve nainov, npr. s smrtjo, odstopom, z izgubo pasivne volilne pravice, zaradi nezdruljivosti funkcij, to so zlasti osebni razlogi prenehanja mandata. %ed druge razloge pa spadajo prenehanje mandatne dobe parlamenta in predasni razpust 'Z. 2radicionalen nain ugotovitve poslanske izvolitve je potrditev ali verifikacija mandatov. .andidat za poslanca dobi poslanski mandat z dnem izvolitve, kar mu potrdi republika volilna komisija. (zvrevati pa ga zane z dnem potrditve poslanskega mandata v 'Z. /oslancu preneha mandat v naslednjih primerih, e izgubi volilno pravico, e postane trajno nezmoen za opravljanje funkcije, e je s pravnomono sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljo od E mesecev, e v " mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati inkompatibilne funkcije oz. dejavnosti, e odstopi. 2,. U+otav"janje o$+ovornosti !re$se$nika re!&0"ike !re$ &stavni' so$i-)e' ,dgovor na vpraanje E 2.. V!"iv DS na zakono$ajni !osto!ek 'S nima nobenih zakonodajnih pristojnosti, ker ne more sprejemati zakonov, temve lahko samo posredno sodeluje pri njihovem sprejemanju. Sodeluje namre samo tako, da uporabi zakonodajno iniciativo, odloilni oz. suspenzivni veto, poleg tega pa lahko zahteva od 'Z razpis zakonodajnega referenduma, v vsakem primeru pa lahko zakon sprejme samo 'Z. 21. 9an$i$a/ijski !osto!ek na vo"itvah v o0)inski svet ,dgovor na vpraanje "E 22. I'&niteta $r*avnih to*i"/ev< notarjev in o$vetnikov (muniteta vseh treh je naeloma enaka. &ihe od njih, torej ne dravni toilec, ne notar in tudi ne odvetnik, ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden zoper njega zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju svojega poklica, brez poprejnjega dovoljena senata " sodnikov sodia ., torej vije stopnje. 'oloena imuniteta je omejena na procesno imuniteto in s tem v mejah poklicne. Za toilca pa je imuniteta tudi absolutna in ga varuje pred disciplinsko odgovornostjo, pa tudi za mnenje, ki ga je dal pri delu o zadevi, ki jo je obravnaval. (muniteta odvetnikov je pomembna tudi pri preiskavi odvetnikih pisarn, vendar le pod pogojem in na podlagi odredbe pristojnega sodia, samo za izrecno navedene spise in ob navzonosti predstavnika zobrnice.

23. Vo"i"ni !osto!ki !ri vo"itvah )"anov DS ?e lana oz. lane 'S skupaj voli ve interesnih organizacij oz. lokalnih skupnosti, se sestavljajo volilno telo predstavniki interesnih organizacij oz. lokalnih skupnosti, torej je nain izvolitve teh predstavnikom prepuen samim interesnim organizacijam oz. lokalnim skupnostim. #olitve se ne opravijo po za druge namene oblikovanem telesu temve, po posebej za volitve izvoljenih elektorjih. .andidate za lane 'S prepua zakon v celoti sami interesnim organizacijam oz. lokalnim skupnostim. 2e jih doloajo v skladu s svojimi pravili. #olitve v 'S so posredne, vodijo jih volilni organi, ki pa sicer vodijo volitve v 'Z, eprav so njihove funkcije in pooblastila bistveno manji kot pri volitvah v 'Z. Zagotavljajo le najnujnejo legitimnost volilnega postopka. #olilno telo na podlagi kandidatur, ki jih potrdi pristojna volilna komisija, voli lane 'S, ki pripadajo posamezni interesni skupini. /ri ugotavljanju izida glasovanja je uporabljen sistem relativne vein, volitve v 'S pa razpie predsednik 'Z. 24. 6j&$ska nor'o$ajna ini/iativa na $r*avni in "oka"ni ravni -judsko normodajno iniciativo na dravni ravni lahko predlaga najmanj I777 volivcev. /redlog zakona, ki ga predloijo volivci 'Z, mora vsebovati sestavine, ki jih doloa poslovnik 'Z, torej naslov zakona, uvod, ki obsega oceno stanja, razloge za sprejem zakona, cilje in naela zakona, oceno potrebnih finannih sredstev iz dravnega prorauna, imeti mora tudi besedilo lenov in obrazloitev. /obudo za vloitev predloga za zaetek postopka za spremebo zakona lahko da vsak volivec, politina stranka ali drugo zdruenje dravljanov. )ok zbiranja podpisov je E7 dni, podpis pa odda volivec na posebnem obrazcu za evidenco volilne pravice. -judsko normodajno iniciativo na lokalni ravni lahko da najmanj IJ volivcev v obini, ki zahtevajo izdajo ali razveljavitev splonega akta ali druge odloitve iz pristojnosti obinskega sveta oz. drugih obinskih organov. #olivci lahko zahtevajo tudi razveljavitev akta potem, ko je e zael veljati. 35. O$!rava in razve"javitev !o$zakonskih !re$!isov ,dgovor na vpraanje 6 31. Skraj-ani zakono$ajni !osto!ek ,dgovor na vpraanje IE

3#. Dr&+a o0ravnava v re$ne' zakono$ajne' !osto!k& 'ruga obravnava zakona se najprej opravi v matinem delovnem telesu in nato na podlagi poroila matinega delovnega telesa na seji 'Z. 2orej ima druga obravnava fazi, od katerih prva poteka v matinem telesu, druga pa v 'Z kot celoti. %atino delovno telo ima zelo okrepljeno vlogo, kajti ne razpravlja le na splono, temve opravi razlago in glasovanje o posameznih lenih predloga zakona ter o vloenih amandmajih. $mandmaji se vlagajo kot dopolnitev ali sprememba besedila posameznega lena zakona, vlagajo pa jih lahko poslanci, poslanska skupina, zainteresirano delovno telo in delovno telo, ki je pristojno za vpraanja javnih financ, pa tudi vlada, kadar ni predlagateljica zakona. Z amandmaji se lahko predlaga tudi nove lene oz. se jih rta. /o konani obravnavi se v odboru pripravi dopolnjen predlog zakona, le ta pa je sestavni del matinega delovnega telesa za obravnavo predloga zakona na seji 'Z. -ahko pa matino delovno telo na podlagi obravnave sklene, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, o emer dokonno odloi 'Z. # drugi fazi 'Z obravnava predlog, pri katerem opravi razpravo po posameznih lenih h katerim so bili vloeni amandmaji, ter glasovanje o posameznih amandmajih. ?e je matino delovno telo sklenilo, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, 'Z o tem ne razpravlja ampak samo glasuje o predlogu matinega delovnega telesa. ?e je predlog sprejet, je zakonodajni postopek konan, e ni, predsednik 'Z takoj polje predlog matinemu delovnemu telesu v obravnavo in postopek se nadaljuje. . dopolnjenemu predloge zakona je e mono vlagati amandmaje, in sicer to lahko stori poslanska skupinam 17 poslancev in vlada, kadar ni predlagateljica zakona. /o konani drugi obravnavi se pripravi besedilo zakona za tretjo obravnavo, na podlagi sprejetih amandmajev. Zaradi naela ekonominosti lahko 'Z na predlog predlagatelja predloga zakona sklene, da bo na isti seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona, e temu ne nasprotuje ve kot 1!" navzoih poslancev, vendar le, e so bili v . obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1!17 lenov dopolnjenega predloga zakona. ?e v drugi obravnavi ni bil sprejet noben amandma, 'Z na isti seji preide na glasovanje o zakonu. 3(. So$ni svet Sodni svet odloa o imenovanju in napredovanju sodnikov, uvrstitvah v politini razred, o inkompatibilnosti funkcij9 daje mnenje k predlogu prorauna za sodia in tudi mnenje 'Z o zakonih, ki urejajo poloaj, pravice in dolnosti sodnikov. ?lani sodnega sveta se volijo za I let in ne morejo biti takoj e enkrat izvoljeni.

I lanov voli 'Z na predlog predsednika drave s tajnimi volitvami, E pa sodniki izmed sodnikov na neposrednih, tajnih volitvah. /redsednika sodnega sveta izvolijo izmed lanov sami lani sveta, tajno in seveda z !" veino vseh glasov.

3,. U+otovitvene o$"o)0e &stavne+a so$i-)a Ugotovitve odlobe se ugotavljajo predvsem pri pravnih prazninah. 3re torej za to, da neustavnost oz. nezakonitost nekega vpraanja, ki bi ga moral urediti ne urediti ne ureja ali pa ga ureja na nain, ki onemogoa razveljavitev oz. odpravo. # takem primeru US ugotovi nezakonitost oz. neustavnost in naloi zakonodajalcu oz. pristojnemu dravnemu organu, da to uredi oz. odpravi. 3.. In$ivi$&a"na o$+ovornost 'inistra ,dgovor na vpraanje H 31. Presoja &stavnosti 'e$naro$ne !o+o$0e %nenje o njeni skladnosti z ustavo izreka US v postopku ratifikacije in to na predlog predsednika republike, vlade ali 1!" poslancev. %nenje sprejema US na nejavni seji. 'Z je vezan na mnenje US, kar pomeni, da mednarodne pogodbe, ki ni v skladu z ustavo ne sme ratificirati. # tem primeru je ustavnosodna kontrola preventivna, njen namen pa je pravoasno prepreiti, da bi prilo do ratifikacije mednarodne pogodbe, z uveljavitvijo katere bi v notranje pravo prele protiustavne norme ali za izpolnitev katere bi bilo treba sprejeti predpise, ki bi bili v nasprotju z ustavo. 32. Revizijski !osto!ek !re$ ra)&nski' so$i-)e' )aunsko sodie izvaja revizije v skladu s splono sprejetimi revizijskimi naeli in pravili, ter v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. #sako leto mora )S revidirati dravni proraun, poslovanje javnega zavoda za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter poslovanje ustreznega tevila obin, izvajalcev gospodarskih in negospodarskih javnih slub. )evizijski postopek se zane s sklepom, na podlagi katerega mora uporabnik javnih sredstev omogoiti izvedbo revizije. (zvajanje revizije obsega pregled sistema ali nekaterih podsistemov poslovanja in raunovodstva, pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov o poslovanju, pregled prostorov, objektov in napravF )evizijski postopek se kona z izdajo revizijskega poroila, v katerem raunsko sodie poda mnenje o poslovanju revidiranca. /red izdajo tega poroila se lahko revidirancu izroi osnutek revizijskega poroila, ki ga lahko revidiranec izpodbija, nato pa predlog revizije poroila, zoper katerega je moen samo ugovor na senat raunskega sodia. )evizijsko poroilo se vroi revidirancu9 njegovi odgovorni osebi, 'Z in po potrebi drugim organom.

Uporabnik javnih sredstev mora raunskemu sodiu predloiti odzivno poroilo o odpravljanju nepravilnosti in neustavnosti, v primeru kritve pa lahko raunsko sodie predlaga pristojnemu organu ukrepanje zoper odgovorne osebe, prav tako pa lahko obvesti 'Z in javnost. Zakon o raunskem sodiu doloa tudi denarne kazni za odgovorne osebe uporabnikov javnih sredstev, ki raunskemu sodii ne predloijo potrebnih izdatkov, dokumentov in poroil. ,rganizacijo in nain dela )S ureja poslovnik )S, ki ga sprejem senat raunskega sodia v sodelovanju z 'Z.

33. O$"o)anje &stavne+a so$i-)a o s!orih +"e$e !ristojnosti ,dgovor na vpraanje E 34. S!e/ia"izirana so$i-)a v RS Specializirana sodia v )S so delovna in socialna sodia ter upravno sodie. 'elovna in socialna sodia so specializirana za sojenje o individualnih in kolektivnih delovnih sporih in o socialnih sporih, torej spori z nekaterih podroji socialne varnosti. .er gre pri delovnih in socialnih sporih funkcionalno gledano za dve vrsti razlinih sporov, o njih sodijo razlina sodia. 2orej o delovnih sporih sodijo delovna sodia, o socialnih sporih pa socialna sodia. 2i dve sodii sodita na prvi stopnji, v naslednjem sodiu pa sta zdrueni s socialnim sodiem prve stopnje za obmoje vse drave. 'elovna in socialna sodia so organizirana na dveh ravneh in sicer kot sodia prve stopnje in kot skupno vije delovno in socialno sodie v -*, ki odloa na drugi stopnji. , reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti zoper odlobe delovnih in socialnih sodi odloa vrhovno sodie. /ri sojenju na prvi stopnji sodelujejo sodniki porotniki, vendar polovico porotnikov izvolijo delavci polovico pa delodajalci. #ije delovno in socialno sodie sodi v senatu " sodnikov. Upravno sodie odgovor na vpraanje 6". 45. Ve)inski siste' raz$e"itve 'an$atov v RS Za 'Z0 ,dloa veina ;relativna!absolutna veina< relativna veina, enokroni veinski sistem najve glasov v volilni enoti, zmaga vedno en kandidat. $bsolutna veina 4 dvokroni veinski sistem kandidat je izvoljen le z veino volivcev v volilni enoti, sicer drugi krog glasovanja. Za obinski svet0 veinski sistem za obine z manjim tevilom lanov obinskega sveta 4 manj kot 1 lanov. 3lasuje se o posameznih kandidatih, izvoljen je tisti, ki dobi najve glasov po sistemu relativne veine. Za upana0 izvoljen je tisti, ki dobi veino veljavnih glasov lahko tudi 1. krog in sicer med kandidatoma, ki sta dobila najve glasov sistem absolutne veine. 41. Razve"javitvene o$"o)0e &stavne+a so$i-)a 4#. Varstvo "oka"ne sa'o&!rave

?e pride do spora o pristojnosti med dravnimi organi in organi lokalne skupnosti, o tem odloa o tem US. Zakon o lokalni samoupravi na podlagi ustavnega poloaja lokalne skupnost doloa, da lahko obina oz. pokrajina vloi zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti dravnih predpisov pri US, e meni, da se s temi predpisi posega v ustavni poloaj in pravice posamezne lokalne skupnosti. -okalne skupnosti lahko v upravnem sporu spodbijajo konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi dravnimi organi izvrujejo oblastni nadzor. /oloaj obine oz. pokrajine je varovan tudi pri odloanju 'Z, ta mora pred izdajo zakona ali drugih predpisov, ki se tiejo koristi samoupravnih lokalnih skupnosti, pridobiti njihovo mnenje.

4(. ;nenje &stavne+a so$i-)a o sk"a$nosti 'e$naro$ne !o+o$0e z &stavo ,dgovor na vpraanje :E 4,. O*ji $e"i o0)ine ,ji deli obine so po zakonu krajevne, vake ali etrtne skupnosti. ,binski svet mora upotevati znailnost obmoja ;npr. zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, upravne, kulturne posebnosti<. /obudo za ustanovitev ojih delov obine lahko da zbor krajanov ali doloeno tevilo prebivalcev dela obine, seveda pa je prej potrebna ugotovitev interesa za tako ustanovitev, ki pa se ugotovi na zborih krajanov prizadetega dela obine ali na referendumu. ,rgan, ki upravlja oji del obine je svet ;ni pa nujno<, ki ga izvolijo osebe, ki imajo stalno prebivalie na obmoju tega dela in imeti morajo volilno pravico. ?e oji delo obine nima sveta lahko obinski svet ustanovi krajevne, vake ali etrtne odbore. Svet lahko predlaga obinskemu svetu odloitve, ki se nanaajo na oji del obine. ?e ima oji del obine lastnosti pravne osebe je njegov poloaj bistveno samostojneji, kar velja zlasti za finanno poslovanje. 4.. Pristojnosti =anke S"ovenije Ganka Slovenije je bila pooblaena za izdajanje bankovcev ter dajanje bankovcev in kovancev v obtok. &jene naloge so oblikovanje in uresnievanje denarne politike in denarnega nadzora, odgovarja za splono likvidnost bannega sistema, upravlja devizna sredstva, sprejema v depozit sredstva bank in hranilnic, ureja plailne sisteme, upravlja devizna sredstva kot tudi drugo aktivo, ki ji je zaupana, deluje kot plailni in fiskalni agent drave ter kot njen predstavnik v mednarodnih finannih organizacijahF 41. U+otovitvene in inter!retativne o$"o)0e &stavne+a so$i-)a Ugotovitvene odlobe odgovor :6 Z interpretativno odlobo US opie vsebino zakona, z njo zakon razlaga. *e najbolj sporna z vidika samoomejevanja in nevmeavanja v politiko. )azloi pod katerimi pogoji doloba ni v neskladju z ustavo oz. zakonom.

(nterpretativna odloba je podobna obvezni razlagi zakona, ki j sprejema 'Z. Samo v primarnih interpretativnih odlobah se US teje za pozitivnega, ker je sicer negativni le zakonodajalec.

42. O0"ikovanje v"a$e v RS /redsednika vlade voli 'Z in sicer na predlog predsednika republike, ki se mora pred tem posvetovati z vodji poslanskih skupin v 'Z. (zvoljen je praviloma z veino glasov vseh poslancev in s tajnim glasovanjem. ?e kandidat ni izvoljen, lahko v 16 dneh predsednik republike ponovno predlaga istega kandidata ali drugega kandidata, lahko pa svojega kandidata predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 17 poslancev. ?e tudi v tem primeru kandidat ni izvoljen, predsednik republike razpusti 'Z in razpie nove volitve. %ono pa je tudi, da 'Z v 6: urah z veino opredeljenih glasov navzoih poslancev sklene izvesti ponovne volitve za predsednika vlade, kar pa omogoa vzpostavitev manjinske vlade. .o je predsednik vlade izvoljen mora ta predlagati ministre v imenovanje 'Z. /red imenovanjem pa se mora vsak minister posebej predstaviti pristojni komisiji 'Z. &a predlog predsednika vlade 'Z ministre tudi razreuje. /redsednik vlade mora predlagati ministre v imenovanje najkasneje v 1I dneh po svoji izvolitvi, sicer mu preneha funkcija. ?e ima vlada imenovanih ve kot !" ministrov, mora v " mesecih po nastopu funkcije vlade urediti to popolno, sicer ji preneha funkcija. 43. Varstvo vo"i"ne !ravi/e 44. Pravne !os"e$i/e kontro"e &stavnosti in zakonitosti !re!isov v RS 100. OSTA6I NAS6OVI V 9NJIGI