Finansiski Izvestai I Izvestaj Na Nezavisnite Revizori 31.12.2013

Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite
revizori
@ito Luks AD, Skopje
31 dekemvri 2013 godina
Sodrìna
Strana
Izve[taj na nezavisnite revizori ................................................................................................. 1
Izve[taj za finansiskata sostojba ................................................................................................ 5
Izve[taj za seopfatnata dobivka .................................................................................................. 6
Izve[taj za promenite na kapitalot .............................................................................................. 7
Izve[taj na pari~nite tekovi ......................................................................................................... 8
Bele[ki kon finansiskite izve[tai ............................................................................................ 9
Prilozi
Izve[taj na nezavisnite revizori
Grant Thornton DOO

M.H.Jasmin 52 v-1/7
1000 Skopje
Macedonia
T +389 (2) 3214 700
F +389 (2) 3214 710
www.grant-thornton.com.mk
Do Akcionerite i Upravniot Odbor na

Izve[taj za finansiskite izve[tai
Izvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na @ito Luks AD,
Skopje (Dru[tvoto) sostaveni od Izve[tajot za finansiskata sostojba na den
31 dekemvri 2013 godina, i Izve[tajot za seopfatnata dobivka, Izve[tajot za
promeni vo kapitalot, i Izve[tajot za pari~ni tekovi za godinata [to toga[
zavr[i, kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i drugi
objasnuva~ki bele[ki.
Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai
Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie

finansiski izve[tai soglasno Me\unarodnite Standardi za Finansisko
Izvestuvawe prifateni vo Republika Makedonija, kako i za vospostavuvawe na
takva vnatre[na kontrola koja Rakovodstvoto utvrduva deka e neophodna za da
ovozmoì izgotvuvawe na finansiski izve[tai koi ne sodràt materijalno
zna~ajni gre[ki kako rezultat na izmama ili gre[ka.
Odgovornost na revizorot
Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz

osnova na izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so
Me\unarodnite Standardi za Revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenost
so eti~kite barawa, kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na na~in
koj ]e ni ovozmoì da stekneme razumno uveruvawe deka finansiskite izve[tai
ne sodràt materijalno zna~ajani gre[ki.
Revizijata vklu~uva sproveduvawe na proceduri so cel steknuvawe revizorski
dokazi za iznosite i objavuvawata vo finansiskite izve[tai. Izbranite
proceduri zavisat od procenata na revizorot, i istite vklu~uvaat procena na
rizicite od postoewe na materijalno zna~ajni gre[ki vo finansiskite
izve[tai, bilo poradi izmama ili gre[ka.
Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema vo predvid vnatre[nata

kontrola relevantna za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na
finansiskite izve[tai na Dru[tvoto so cel kreirawe na takvi revizorski
proceduri koi ]e bidat soodvetni na okolnostite, no ne i za potrebata da izrazi
mislewe za efektivnosta na vnatre[nata kontrola na Dru[tvoto.
Revizijata, isto taka vklu~uva i ocenka na soodvetnosta na primenetite
smetkovodstveni politiki i na razumnosta na smetkovodstvenite procenki
napraveni od strana na Rakovodstvoto, kako i ocenka na sevkupnata prezentacija
na finansiskite izve[tai.
Nie veruvame deka steknatite revizorski dokazi pretstavuvaat zadovolitelna i
soodvetna osnova za na[eto mislewe so rezerva.
Osnova za mislewe so rezerva
1. Kako [to e obelodeneto vo Bele[ka 5.2 na 31 dekemvri 2013 godina,

avansite za kapitalni rashodi iznesuvaat 14,212 iljadi Denari. Vklu~eni
vo ovoj iznos se avansi dadeni na dobavuva~i vo tekot na 2002 godina za
nabavka na delovni prostorii vo vkupen iznos od 13,813 iljadi Denari.
So sostojba na datumot na ovoj izve[taj, Dru[tvoto go nema nadomesteno
preostanatiot iznos koj e vo proces na sudska postapka. Evidencijata na
Dru[tvoto pokaùva deka krajniot rezultat od ovoj sudski proces e
nesiguren i deka treba da se priznae soodvetna zaguba poradi o[tetuvawe
na spomenatite avansi za kapitalni rashodi vo iznos od 13,813 iljadi
Denari. Soglasno navedenoto, so sostojba na 31 dekemvri 2013 godina
avansite za kapitalni rashodi bi bile namaleni, a neto zagubata i
akumuliranata zaguba bi bile zgolemeni za iznosot od 13,813 iljadi
Denari soodvetno.
2. Kako [to e obelodeneto vo Bele[ka 11 na 31 dekemvri 2013 godina, neto
evidentiranata vrednost na netekovnite sredstva ~uvani za proda`ba
iznesuva 197,300 iljadi Denari. Namerata na Dru[tvoto e da ja
nadomesti evidentiranata vrednost preku nivna proda`ba namesto preku
kontinuirano koristewe. Prifatenata smetkovodstvena politika
obelodeneta vo Bele[ka 2.12 bara ovie sredstva da se evidentiraat po
poniskiot od evidentiraniot iznos i objektivnata vrednost, namalena za
tro[ocite za proda`ba. Rakovodsvoto na Dru[tvoto, ne izvr[i povtorna
procenka na objektivnata vrednost, namalena za tro[ocite za proda`ba,
nitu pak nie bevme vo sostojba da napravime takva procenka, kako i da
utvrdime dali e potrebno da se priznae bilo kakva korekcija na
evidentiranata vrednost na ovie sredstva so sostojba na 31 dekemvri
2013 godina. Poradi toa, nie ne bevme vo sostojba da stekneme razumno
uveruvawe za evidentiraniot iznos na netekovnite sredstva ~uvani za
proda`ba na datumot na Izve[tajot za finansiska sostojba.
3. Kako [to e ponatamu navedeno vo Bele[ka 12 na 31 dekemvri 2013 godina,

del od zalihite na Dru[tvoto koi se sostojat od ambalaà, surovini,
alati i potro[en materijal, kako i rezervni delovi vo iznos od 34,024
iljadi Denari se zastareni. Rakovodstvoto ne izvr[i procenka na neto
realizacionata vrednost na ovie zalihi vo soglasnost so MSS 2
Zalihi, nitu pak nie bevme vo mo`nost da go storime toa, a ottamu, da
odredime dali treba da se namali vrednostita na ovie zalihi so sostojba
na 31 dekemvri 2013 godina. Sledstveno, nie ne bevme vo sostojba da
stekneme razumno uveruvawe za evidentiraniot iznos na zalihite na
datumot na Izve[tajot za finansiska sostojba.
Mislewe so rezerva
Spored na[eto mislewe, osven za efektot od pra[aweto opi[ano vo pasus 1, i

mo`nite efekti od pra[awata opi[ani vo pasusite 2 i 3 vo Osnovata za
mislewe so rezerva pogore, finansiskite izve[tai ja prezentiraat objektivno,
vo site materijalni aspekti, finansiskata sostojba na @ito Luks AD, Skopje na
31 dekemvri 2013 godina, kako i rezultatite od raboteweto i pari~nite tekovi
za godinata [to toga[ zavr[i, vo soglasnost so Me\unarodnite Standardi za
Finansisko Izvestuvawe prifateni vo Republika Makedonija.
Naglasuvawe na pra[awe
Obrnuvame vnimanie na slednovo:

Dano~nata evidencija na Dru[tvoto ne bila predmet na dano~na kontrola od
strana na dano~nite organi za danok na dodadena vrednost, danok na dobivka i
personalniot danok za godinata koja zavr[i na 31 dekemvri 2013 godina. Poradi
toa, obvrskite po osnov danoci vo ovie finansiki izve[tai ne moè da se
smetaat za kone~ni. Sekoja korekcija za dopolnitelni danoci i pridonesi koi
moàt da proizlezat od dano~na kontrola ne moè da se proceni so razumna
sigurnost na datumot na finansiskoto izvestuvawe.
Ponatamu, kako [to e obelodeneto vo Bele[ka 2.1 vo pridru`nite finansiski
izve[tai, Dru[tvoto izvr[i retrospektivna korekcija na sporedbenite
podatoci na i za godinata koja [to zavr[uva na 31 dekemvri 2012 godina so cel
da se koregiraat identifikuvanite gre[ki povrzani so periodite koi prethodat
na 2013 godina i koi [to imaat materijalno zna~ewe vrz Izve[tajot za
finansiskata sostojba na po~etokot na prethodniot period. Ponatamu, sledejki
gi barawata na MSS 1, prezentiran e dopolnitelen izve[taj za finansiskata
sostojba na 01 januari 2012 godina. Detali od efektite koi [to proizleguvaat
od retrospektivnata korekcija se obelodeneti vo Bele[ka 2.27.
Na[eto mislewe ne e modifikuvano vo odnos na pogore navedenite pra[awa.
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2013
Izve[taj za seopfatnata dobivka
Godina [to zavr[uva na

31 dekemvri
Bele[ki
2013
000 MKD
2012
000 MKD
(Koregirani)
Prihodi od proda`ba
Cena na ~inewe na proda`bata
Bruto dobivka
20
21
1,275,970
(986,153)
289,817
1,354,587
(1,054,198)
300,389
Ostanati delovni prihodi

Tro[oci na distribucija
Administrativni tro[oci
Ostanati delovni tro[oci
Dobivka od delovni aktivnosti
22
23
24
25
30,588
(227,511)
(72,638)
(7,888)
12,368
28,253
(242,759)
(77,042)
(7,943)
898
1,902
(42,364)
(40,462)
878
(45,581)
(44,703)
(28,094)
(2,146)
(30,240)
(43,805)
(7,181)
(50,986)
(3,215)
(33,455)
(260)
(51,246)
(30,240)
(33,455)
(50,986)
(51,246)
(38.65)
(64.41)
Finansiski prihodi
Finansiski (rashodi)
Neto finansiski (rashodi)
27
(Zaguba) pred odano~uvawe

Danok od dobivka
Neto (Zaguba)po odano~uvawe
28
Ostanata seopfatna dobivka za godinata

Stavki koi ]e bidat reklasifikuvani
posledovatelno preku dobivki ili zagubi
Promeni vo obj.vred.na vlo`. raspol.za prod.
Vkupna seopfatna dobivka za godinata
(Zaguba) na imatelite na obi~ni akcii

Vkupna seopfatna (dobivka) za imatelite na obi~ni akcii
Zarabotka po akcija (vo Denari)
-Osnovna i razvodneta
29
Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2013
Izve[taj za promenite vo kapitalot
Na 01 januari 2013 godina

(koregirano)
Transakciiso sopstvenicite
(Zaguba) za godinata
Ostanata seopfatna dobivka
Promeni vo obj.vred.na vlo`.
raspol.za prod.
Vkupna seopfatna dobivka
Na 31 dekemvri 2013 godina
Na 01 januari 2012 kako [to e
prethodno izvesteno
Korekcii (Bele[ka 2.27)
Na 01 januari 2012 (koregirano)
Transakcii so sopstvenicite
(Zaguba) za godinata
Ostanata seopfatna dobivka
Promeni vo obj.vred.na vlo`.
raspol.za prod.
Vkupna seopfatna dobivka
Na 31 dekemvri 2012 godina
(koregirano)
Akcionerski
kapital
000 MKD
000 MKD
Akumulirana
(Zaguba)
000 MKD
000 MKD
1,596,336
-
854,740
-
(1,672,812)
(30,240)
778,264
(30,240)
(3,215)
(3,215)
(30,240)
(3,215)
(33,455)
1,596,336
851,525
(1,703,051)
744,809
1,596,336
1,596,336
-
412,956
446,062
859,018
-
(1,179,052)
(446,792)
(1,625,844)
(50,986)
830,240
(730)
829,510
(50,986)
(4,278)
(4,278)
4,018
(46,968)
(260)
(51,246)
1,596,336
854,740
(1,672,812)
778,264
Pridru`nite bele[ki se sostaven del na finansiskite izve[tai
Rezervi
Vkupno

Finansiski izve[tai
31 dekemvri 2013 godina
Izve[taj za pari~nite tekovi
Bele[ki
Godina [to zavr[uva na

31 dekemvri
2013
Operativni aktivnosti
Prilivi od kupuva~ite
Isplati na dobavuva~i i vraboteni
Pari~ni sredstva dobieni od operativno
rabotewe
Primena kamata
(Platena) kamata
Investicioni aktivnosti
Prilivi od ottu\uvawe na nedvi`nosti,
postrojki i oprema
(Nabavka) na nedvi`nosti, postrojki i oprema i
nematerijalni sredstva
Prilivi od dividendi

Prilivi od dadeni krediti
Finansiski aktivnosti
Prilivi od kratkoro~ni krediti
(Otplata) na kratkoro~ni krediti
Prilivi od dolgoro~ni krediti
(Otplata) na dolgoro~ni krediti
Neto promena na pari~nite sredstva i ekvivalenti

Pari~ni sredstva i ekviv.na po~etokot na god.
Pari~ni sredstva i ekviv.na krajot od god.
14
Pridru`nite bele[ki se sostaven del na finansiskite izve[tai
000 MKD
2012
(koregirano)
000 MKD
1,395,121
(1,322,041)
1,305,230
(1,270,104)
73,080
35,126
918
(38,368)
35,630
123
(42,178)
(6,929)
7,717
32,840
(19,892)
278
6,318
106
(5,473)
(33,759)
556
107
(256)
477,235
(416,689)
(90,109)
(29,563)
335,383
(365,481)
61,500
(48,331)
(16,929)
594
5,821
6,415
(24,114)
29,935
5,821
Bele[ki kon finansiskite izve[tai
1.
Op[ti podatoci
@ito Luks A.D, Skopje (vo ponatamo[niot tekst Dru[tvoto) e akcionersko

dru[tvo osnovano vo 1946 godina vo Skopje, preku zdruùvawe na privatni pekari
i Trgovskoto pretprijatie Granap. Sedi[teto na Dru[tvoto e locirano na ul.
Makedonsko-Kosovska Brigada 44, Skopje.
Osnovnata dejnost na Dru[tvoto e proizvodstvo na melni~ki, pekarski i
slatkarski proizvodi koi se distribuiraat vo golemoproda`bata i
maloproda`bata preku sopstvena distribucija ili preku ovlasteni distributeri.
Dru[tvoto isto taka vr[i izvoz i uvoz na pekarski proizvodi.
Mnozinskiot akcioner, Elbisko S.A. (Grcija) poseduva 53.79% od vkupnite akcii
na Dru[tvoto.
Akciite na Dru[tvoto kotiraat na Oficijalniot Pazar na Makedonskata Berza.
Na 31 dekemvri 2013 godina brojot na vrabotenite vo Dru[tvoto iznesuva 377
vraboteni (2012 godina: 383 vraboteni).
2.
Pregled na zna~ajni smetkovodstveni politiki
Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni

pri podgotovkata na ovie finansiski izve[tai. Ovie politiki se konzistentno
primeneti na site prikaàni godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.
2.1.
Osnova za podgotovka
Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Zakonot za trgovski

dru[tva (Slu`ben vesnik na RM br. 28/2004 ... 187/2013) i Pravilnikot za
vodewe smetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RM" br. 159 od 29 dekemvri 2009
godina, br. 164 od 2010 godina i 107 od 2011 godina). Spored ovoj Pravilnik se
propi[uva vodeweto smetkovodstvo vo soglasnost so Me\unarodnite standardi za
finansisko izvestuvawe (MSFI) vklu~uvaj]i gi i Tolkuvawata na postojniot
komitet za tolkuvawe (PKT) i Tolkuvawa na Komitetot za tolkuvawe na
me\unarodnoto finansisko izvestuvawe utvrdeni od Odborot za me\unarodni
smetkovodstveni standardi (KTMFI) izdadeni na 1 januari 2009 godina.
10
Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodolùva)

Smetkovodstveni politiki (prodolùva)
Osnova za podgotovka (prodolùva)
Finansiskite izve[tai se podgotveni spored konceptot na istoriska vrednost

osven za zemji[teto, netekovnite stredstva ~uvani za proda`ba, finansiskite
sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiskite sredstva i obvrski
(vklu~uvaj]i i derivativni instrumenti), dokolku postojat, koi se merat po
objektivna vrednost. Osnovite za merewe na sekoj poedine~en vid na sredstvo,
obvrska, prihod i rashod se detalno opi[ani vo prodolènie na ovaa Bele[ka.
Podgotovkata na ovie finansiski izve[tai vo soglasnost so MSFI prifateni
i objaveni vo Republika Makedonija bara upotreba na odredeni kriti~ni
smetkovodstveni procenki. Taa isto taka bara Rakovodstvoto na Dru[tvoto da
upotrebuva svoi procenki vo procesot na primena na smetkovodstvenite
politiki. Podra~jata [to vklu~uvaat povisok stepen na procenka ili
kompleksnost, ili podra~jata vo koi pretpostavkite i procenkite se zna~ajni za
finansiskite izve[tai, se obelodeneti vo Bele[ka 4: Zna~ajni smetkovodstveni
procenki.
Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to
zavr[uvaat na 31 dekemvri 2013 i 2012 godina. Tekovnite i sporedbenite
podatoci prikaàni vo ovie finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari,
osven dokolku ne e poinaku navedeno.
Sporedbenite informacii prezentirani vo ovie finansiski izve[tai so
sostojba na i za godinata [to zavr[i na 31 dekemvri 2012 se koregirani /
povtorno iskaàni. Povtornoto iskaùvawe, sledej]i gi barawata na MSS 8
Smetkovodstveni politiki, promeni vo smetkovodstvenite procenki i gre[ki e
izvr[eno so cel da se koregiraat identifikuvanite gre[ki povrzani so
periodite koi prethodat na 2013 godina i koi [to imaat materijalno zna~ewe
vrz Izve[tajot za finansiskata sostojba na po~etokot na prethodniot period.
Ponatamu, sledejki gi barawata na MSS 1, prezentiran e dopolnitelen izve[taj
za finansiskata sostojba na 01 januari 2012 godina. MSS 1.10(f) I MSS 1.40A
baraat entitetot da prezentira izve[taj za finansiskata sostojba na po~etokot
na prethodniot period (odnosno, tret izve[taj za finansiskata sostojba)
dokolku (1) primenuva retrospektivno smetkovodstvena politika, vr[i
retrospektivno povtorno prikaùvawe / korekcija na stavki vo svoite
finansiski izve[tai ili vr[i reklasifikacija na stavki vo finansiskite
izve[tai i (2) retrospektivnata primena, retrospektivnata korekcija ili
reklasifikacija ima zna~aen efekt vrz informaciite vo izve[taj za
finansiskata sostojba na po~etokot na prethodniot period.
Detali od efektite koi [to proizleguvaat od retrospektivnata korekcija se
obelodeneti vo Bele[ka 2.27.
11

2.2.
Transakcii vo stranski valuti
a)
Funkcionalna valuta i valuta na prezentiranje
Stavkite koi se vklu~eni vo ovie finansiski izve[tai se mereni spored valutata

na ekonomskata sredina vo koja Dru[tvoto raboti (funkcionalnata valuta").
Finansiskite izve[tai se prezentirani vo iljadi MKD, [to pretstavuva i
funkcionalna valuta i valuta na prezentirawe na Dru[tvoto.
b)
Transakcii i salda
Transakciite vo stranski valuti se preveduvaat vo funkcionalnata valuta so

primena na deviznite kursevi koi vaàt na datumite na transakciite.
Pozitivnite i negativnite kursni razliki koi rezultiraat od podmiruvaweto na
vakvite transakcii i od preveduvaweto na deviznite kursevi na pari~nite
sredstva i obvrski koi se denominirani vo stranski valuti na krajot na
godinata, se priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
Pozitivnite i negativnite kursni razliki povrzani so pozajmuvawa i pari~ni
sredstva i pari~ni ekvivalenti vo izve[tajot za seopfatnata dobivka se
prezentirani pod prihodi i rashodi od finansirawe". Srednite devizni
kursevi koi bea primeneti za prikaùvawe na poziciite na Izve[tajot za
finansiskata sostojba denominirani vo stranska valuta, se slednite:
1 USD
1 EUR
2.3.
31 dekemvri 2013
44.6284 Denari
61.5113 Denari
31 dekemvri 2012
46.6510 Denari
61.5000 Denari
Nedvi`nosti, postrojki i oprema
Zemji[teto i zgradite glavno se sostojat od proizvodni objekti, kancelarii i

prodavnici. Zemji[teto e evidentirano po proceneta vrednost, vrz baza na
procenka od strana na ovlasten nezavisen procenitel. Procenkata e izvr[ena
spored soodvetni pravila za da se osigura deka procenetata vrednost na
revaloriziranoto sredstvo ne se razlikuva zna~ajno od smetkovodstvenata
vrednost.Site ostanati stavki na nedvi`nostite, postrojkite i opremata se
evidentirani po nabavna ili pretpostavena nabavna vrednost, namalena za
akumuliranata deprecijacija i zagubite poradi o[tetuvawe, dokolku postojat.
Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi direktno se odnesuvaat na nabavkata
na sredstvata.
Pretpostavenata nabavna vrednost pretstavuva revalorizirana nabavna vrednost
za odredeni stavki na nedvi`nostite, postrojkite i opremata revalorizirani
pred 01 januari 2005 (datum na prva primena na MSFI) so aplicirawe na
indeksi odredeni od stana na Zavod za Statistika na Republika Makedonija.
Tro[ocite za kamati na pozajmuvawa upotrebeni za finansirawe na izgradbata
na nedvi`nostite, postrojkite i opremata se priznavaat kako [to e detalno
obelodeneto vo Bele[ka 2.18. Ostanatite tro[oci za pozajmuvawa se priznavaat
kako rashodi.
Cenata na ~inewe na sredstvata, izgradeni vo sopstvena reìja, dokolku gi ima,
se sostoi od tro[okot za materijal, direktna rabotna sila i soodvetni op[ti
proizvodni tro[oci.
12

Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodolùva)
Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na

sredstvoto ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi
verojatnost od priliv na idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so
stavkata i koga nabavnata vrednost na stavkata moè razumno da se izmeri. Site
ostanati redovni odrùvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo
izve[tajot za seopfatnata dobivka vo tekot na finansiskiot period vo koj se
javuvaat.
Zgolemuvaweto na evidentiranata vrednost, koe proizleguva od revalorizacija na
zemji[teto se priznava vo ostanata seopfatna dobivka i e prikaàno kako
ostanata rezerva vo akcionerkiot kapital. Namaluvawata koi gi prebivaat
prethodno evidentiranite zgolemuvawa na istite sredstva se priznavaat vo
ostanata seopfatna dobivka i se prebivaat so ostanatite rezervi direktno vo
kapitalot. Site ostanati namaluvawa se priznavaat vo tekovnite dobivki /
zagubi.
Ne se presmetuva deprecijacija na zemji[teto. Deprecijacijata se evidentira
kako rashod vo izve[tajot za seopfatnata dobivka spored pravoproporcionalnata metoda vo tekot na procenetiot vek na upotreba na stavkite na nedvi`nosti,
postrojki i oprema. Deprecijacija ne se presmetuva za sredstvata pred istite da
se stavat vo upotreba. Vo prodolènie sledi procenetiot vek na upotreba:
Zgradi
Ma[ini i ostanata oprema
10 - 40 godini
4 - 20 godini
Rezidualnite vrednosti na sredstvata i procenetiot vek na upotreba se

pregleduvaat, i dokolku e potrebno se koregiraat, na sekoj datum na izvestuvawe.
Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet
nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos.
Prihodite ili rashodite povrzani so ottu\uvawa se odreduvaat po pat na
sporedba na prilivite so evidentiraniot iznos. Razlikite se vklu~eni vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka vo periodot koga nastanuvaat, pri [to
iznosite na revalorizacija iskaàni vo rezervi se prenesuvaat vo akumulirana
dobivka/zaguba.
2.4.
Nematerijalni sredstva
Nematerijalnite sredstva so koi se steknalo Dru[tvoto se sostojat od softver

i licenci. Tie imaat definiran vek na upotreba i se evidentiraat po nivnata
nabavna vrednost, namalena za akumuliranata amortizacija i zagubite poradi
o[tetuvawe, dokolku postojat.
Posledovatelnite nabavki se kapitaliziraat samo koga postoi verojatnost od
priliv na idni ekonomski koristi za Dru[tvoto povrzani so stavkata i koga
nabavnata vrednost na stavkata moè razumno da se izmeri.
Site ostanati tro[oci se priznavaat vo dobivki ili zagubi vo periodot koga
nastanuvaat.
13

Nematerijalni sredstva (prodolùva)
Amortizacijata se evidentira kako rashod vo izve[tajot za seopfatnata dobivka

so upotreba na pravoproporcionalnata metoda zavisno od procenetiot vek na
upotreba na nematerijalnite sredstva. Amortizacija za nematerijalnite sredstva
se presmetuva od datumot koga istite se stavat vo upotreba vo tekot na
upotrebniot period procenet na 5 godini.
2.5.
O[tetuvawe na nefinansiski sredstva
Nedvi`nostite, postrojkite i opremata, kako i nematerijalnite sredstva se

proveruvaat za postoewe na mo`ni o[tetuvawa sekoga[ koga odredeni nastani
ili promeni na uslovi ukaùvaat deka evidentiraniot iznos na sredstvata ne
moè da se nadomesti. Sekoga[ koga evidentiraniot iznos na sredstvata go
nadminuva nivniot nadomestliv iznos, se priznava zaguba od o[tetuvawe.
Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata
cena i upotrebnata vrednost na sredstvata. Neto proda`nata cena e iznos koj se
dobiva od proda`ba na sredstvo vo transakcija pome\u dobro izvesteni subjekti,
dodeka upotrebenata vrednost e sega[nata vrednost na procenetite idni
gotovinski prilivi [to se o~ekuva da proizlezat od kontinuiranata upotreba na
sredstvata i od nivnoto otu\uvawe na krajot od upotrebniot vek. Nadomestlivite
iznosi se procenuvaat za poedine~ni sredstva ili ako e toa nemo`no, za celata
grupa na sredstva koja generira gotovina.
2.6.
Finansiski instrumenti
Finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se priznavaat koga Dru[tvoto

stanuva strana na dogovornite odredbi na finansiskiot instrument i
inicijalno se merat po objektivnata vrednost prilagodena za transakcionite
tro[oci, osven onie evidentirani po objektivna vrednost preku prihodi ili
rashodi, koi se merat inicijalno po nivnata objektivna vrednost.
Posledovatelnite merewa na finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se
opi[ani podolu.
Finansiski sredstva
Dru[tvoto gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii:

finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi, krediti i
pobaruvawa, finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe i finansiski
sredstva raspoloìvi za proda`ba. Klasifikacijata zavisi od celite za nabavka
na finansiskite sredstva. Rakovodstvoto gi klasificira finansiskite sredstva
vo momentot na nivnoto prvi~no priznavawe.
Finansiski sredstva po objektivna vrednst preku dobivki i zagubi
Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se

finansiski sredstva nameneti za trguvawe. Edno finansisko sredstvo se
klasificira kako sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel da
se prodade vo kratok rok. Sredstvata vo ovaa kategorija se klasificiraat kako
tekovni sredstva.
Dru[tvoto nema sredstva klasificirani vo ovaa kategorija na datumot na
Izve[tajot za finansiskata sostojba.
14

Finansiski instrumenti (prodolùva)
Krediti i pobaruvawa
Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni

ili odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie se vklu~eni vo
tekovnite sredstva, osven za onie koi dospevaat vo period podolg od 12 meseci
od datumot na Izve[tajot za finansiska sostojba. Vakvite pobaruvawa se
klasificiraat kako netekovni sredstva. Kreditite i pobaruvawata se sostojat
od pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa i pari~ni sredstva i pari~ni
ekvivalenti vo izve[tajot za finansiska sostojba.
Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe
Vloùvawa ~uvani do dospevawe se ne-derivativni finansiski instrumenti so

fiksni periodi na otplata i so fiksen period na dospevawe koi Dru[tvoto ima
namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dospevawe. So sostojba na 31
dekemvri 2013 godina Dru[tvoto nema klasificirano sredstva vo ovaa
kategorija.
Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativi koi ili se

kreirani vo ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo bilo koja od
ostanatite kategorii. Tie se vklu~eni vo netekovni sredstva osven ako
rakovodstvoto nema namera da gi otu\i vloùvawata vo rok od 12 meseci od
datumot na Izve[tajot za finansiska sostojba.
Priznavawe i merewe na finansiskite sredstva
Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva se evidentiraat na datumot

na transakcijata - datumot na koj [to Dru[tvoto ima obvrska da go kupi ili
prodade sredstvoto. Finansiskite sredstva koi se priznavaat spored objektivna
vrednost preku dobivki ili zagubi po~etno se priznavaat spored nivnata
objektivna vrednost, pri [to tro[ocite na transakciite se priznavaat vo
Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na pravata za
primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto
prenesuvawe, a Dru[tvoto gi prenelo zna~itelno site rizici i koristi od
sopstvenosta. Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiskite
sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi posledovatelno se
evidentirani po nivnata objektivna vrednost. Kreditite i pobaruvawata se
posledovatelno evidentirani po amortizirana nabavna vrednost so upotreba na
metodot na efektivna kamata.
Site finansiski sredstva koi ne se priznavaat spored objektivna vrednost
preku dobivki i zagubi po~etno se priznavaat po nivnata objektivna vrednost
zgolemena za tro[ocite na transakciite. Dobivkite ili zagubite od promenata
na objektivnata vrednost na sredstvata po objektivna vrednost preku dobivki i
zagubi se vklu~uvaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka kako ostanati neto
dobivki / zagubi vo periodot koga nastanuvaat. Prihodite od dividendi od
finansiskite sredstva preku dobivki i zagubi se priznavaat vo Izve[tajot za
seopfatna dobivka kako del od ostanatite prihodi vo momentot koga Dru[tvoto
ima vospostaveno pravo na priliv od dividenda.
15

Promenite na objektivnata vrednost na monetarnite i ne-monetarnite vloùvawa

klasificirani kako raspolo`livi za proda`ba se priznaeni vo ostanatata
seopfatna dobivka. Koga hartiite od vrednost klasificirani kako
raspolo`livi za proda`ba se prodavaat ili se o[teteni, akumuliranata
korekcija na objektivnata vrednost priznaena vo kapitalot se vklu~uva vo
izve[tajot za seopfatna dobivka kako dobivka ili zaguba od vloùvawa vo hartii
od vrednost vo periodot na koj se odnesuvaat. Kamatite od sredstvata
raspolo`livi za proda`ba, presmetani vrz osnova na efektivnata kamatna stapka
se priznavaat vo dobivki/zagubi kako finansiski prihodi. Prihodi od divideni
od finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se priznavaat vo dobivki /
zagubi kako del od ostanatite prihodi vo momentot koga Dru[tvoto ima
vospostaveno pravo na priliv od dividenda.
O[tetuvawe na finansiskite sredstva
a.
Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost
Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dali

postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa
na finansiski sredstva. Finansiskoto sredstvo ili grupata na finansiski
sredstva, se o[teteni, i zaguba poradi o[tetuvawe se evidentira samo ako
postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani
koi se slu~ile po prvi~noto priznavawe na sredstvata i deka nastanot ima
vlijanie na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi na finansiskoto sredstvo ili
grupata na finansiski sredstva koi moàt verodostojno da se procenat.
Kako dokazi za o[tetuvawe moè de se zemat idikaciite deka dol`nikot ili
grupata dol`nici imaat zna~ajni finansiski te[kotii, docnewe pri isplata na
glavnica i kamata, verojatnost deka ]e vlezat vo ste~aj ili druga regorganizacija,
i kade [to postojat vidlivi indikacii za namaluvawe na idnite pari~ni tekovi
kako [to se promenite vo ekonomskite uslovi koi korespondiraat so zagubata.
Za kategorijata krediti i pobaruvawa iznosot na zagubata poradi o[tetuvawe
pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto i sega[nata
vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi diskontirani so primena na
izvornata efektivna kamatna stapka na finansiskoto sredstvo.
Evidentiraniot iznos na sredstvoto se namaluva i iznosot na zagubata
istovremeno se priznava vo Izve[tajot na seopfatna dobivka. Dokolku kreditot
ili sredstvoto koe se ~uva do dospevawe e so promenliva kamatna stapka,
tekovnata efektivna kamatna stapka utvrdena spored dogovorot pretstavuva
stapkata na merewe na bilo koja zaguba od o[tetuvawe. Na primer, Dru[tvoto
moè da go izmeri o[tetuvaweto na sredstvoto vrz osnova na objektivnata
vrednost na instrumentot, koristej]i pazarna cena.
Dokolku vo nekoj posledovatelen period iznosot na o[tetuvaweto se namali i
toa namaluvawe moè obejktivno da se povrze so nastan koj nastanal posle
priznavaweto na o[tetuvaweto (kako na primer podobruvawe na kreditniot
rejting na dol`nikot), prethodno priznaenata zaguba ]e bide vratena so
korekcija vo Izve[ajot na seopfatna dobivka.
16

b.
Na sekoj datum na Izve[tajot za finansiska sostojba, Dru[tvoto procenuva dali

postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na edno finansisko sredstvo ili grupa
na finansiski sredstva. Za dol`ni~ki hartii od vrednost, Dru[tvoto gi
koristi kriteriumite navedeni vo podto~ka (a). Kaj sopstveni~ki hartii od
vrednost raspolo`livi za proda`ba, zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na
objektivnata vrednost na hartiite od vrednost pod nivnata nabavna vrednost
pretstavuva indikator deka sredstvoto e o[teteno. Dokolku postoi takov dokaz
za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba, kumulativnata zaguba izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata objektivna vrednost,
namalena za zagubata poradi o[tetuvawe prethodno priznaena vo Izve[tajot za
finansiskata sostojba, se otstranuva od kapitalot i se priznava vo Izve[tajot
za seopfatnata dobivka. Zagubite poradi o[tetuvawe priznaeni vo Izve[tajot
za seopfatnata dobivka za vloùvawata vo instrumenti na kapitalot ne se
korigiraat preku Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
Dokolku vo nekoj posledovatelen period objektivnata vrednost na dol`ni~kite
instrumenti evidentirani kako finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
se zgolemi i zgolemuvaweto moè obejktivno da se povrze so nekoj nastan po
datumot na evidentiraweto na o[tetuvaweto vo dobivkite ili zagubite,
prethodno priznaenata zaguba ]e bide vratena so korekcija vo Izve[ajot na
seopfatna dobivka.
Finansiski obvrski
Finansiskite obvrski na Dru[tvoto vklu~uvaat pozajmici i obvrski kon

dobavuva~i i ostanati obvrski, koi se celosno klasificirani vo kategorijata
ostanati finansiski obvrski.
2.7 Prebivawe na finasiskite instrumenti
Finansiskite sredstva i obvrski se prebivaat i neto vrednosta se prezentira vo

Izve[tajot za finansiska sostojba, koga postoi zakonsko izvr[no pravo za
prebivawe na priznaenite vrednosti i postoi mo`nost da se poramnat na neto
osnova ili pak istovremeno da se realiziraat sredstvata i podmirat obvrskite.
2.8 Zalihi
Zalihite se evidentirani po poniskata od nabavnata i neto realizacionata

vrednost. Nabavnata vrednost se odreduva so metodot na ponderiran prosek.
Nabavnata vrednost na gotovi proizvodi i proizvodstvo vo tek se sostoi od
surovini, direktna rabotna sila, drugi direktni tro[oci i povrzani op[ti
tro[oci na proizvodstvo (vrz osnova na normalniot raboten kapacitet). Neto
realizacionata vrednost pretstavuva procenetata proda`na cena vo tekot na
normalnoto rabotewe, namalena za soodvetnite varijabilini proda`ni tro[oci.
17

2.9 Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~ite pretstavuvaat iznosi od kupuva~i za prodadeni gotovi

proizvodi vo normalniot tek na raboteweto. Dokolku naplatata na pobaruvawata
se o~ekuva za edna ili pomalku od edna godina (ili vo vremenska ramka na eden
operativen ciklus dokoklku e podolg), pobaruvawata se klasificirani kako
tekovni sredstva. Dokolku ne go ispolnuvaat navedeniot uslov, istite se
klasificiraat kako ne-tekovni pobaruvawa.
Pobaruvawata od kupuva~i inicijalno se priznavaat po nivnata objektivna
vrednost i posledovatelno se izmereni spored nivnata amortizirana nabavna
vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka, neto od
rezerviraweto poradi o[tetuvawe. Rezervirawe poradi o[tetuvawe se priznava
koga postoi objektiven dokaz deka Dru[tvoto nema da moè da gi naplati site
dospeani pobaruvawa spored nivnite originalni uslovi na pla]awe.
Zna~itelni finansiski pote[kotii na dol`nikot, verojatnosta za ste~aj ili
finansisko reorganizirawe kako i prolongirawe ili nemo`nost za pla]awe
pretstavuvaat indikatori deka pobaruvawata od kupuva~i se o[teteni.
Zna~ajnite dol`nici se testiraat za o[tetuvawe na individualna osnova.
Ostanatite pobaruvawa so sli~ni karakteristiki na krediten rizik se
procenuvaat grupno.
Iznosot na rezerviraweto pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na
sredstvoto i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi
diskontirani so primena na izvornata efektivna kamatna stapka na
finansiskoto sredstvo.
Sredstvata so kratkoro~no dospevawe ne se diskontiraat. Evidentiraniot iznos
na sredstvoto so priznavawe na povrzanite zagubi preku smetka za rezervirawe
poradi o[tetuvawe, so istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi
o[tetuvawe vo tekovniot Izve[taj za seopfatnata dobivka. Vo slu~aj na
nenaplatlivost na pobaruvaweto istoto se otpi[uva nasproti negovoto
rezervirawe. Posledovatelnata naplata na prethodno otpi[anite iznosi se
priznava kako tekovna dobivka vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka.
2.10
Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Pari~nite sredstva i ekvivalenti vklu~uvaat gotovina vo blagajna, depoziti po

viduvawe vo banki i drugi kratkoro~ni visokolikvidni vloùvawa koi dospevaat
vo periodi do 3 meseci.
2.11
Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
Netekovnite sredstva se klasificirani kako sredstva koi se ~uvaat za proda`ba

koga nivniot evidentiran iznos treba da se nadomesti prvenstveno preku
proda`na transakcija, a se smeta deka postoi golema verojatnost za proda`bata
da se ostvari. Tie se evidentirani po poniskiot od evidentiraniot iznos i
objektivnata vrednost, namaleno za tro[ocite za proda`ba, dokolku nivniot
evidentiran iznos se nadomesti pred se preku proda`nata transakcija namesto
preku nivna kontinuirana upotreba.
18

2.12
Vloùvawa vo nedvi`nosti
Vloùvawa vo nedvi`nosti se definira kako nedvi`nosti (zemji[te ili zgradi

- ili del od zgradi - ili dvete) koi se ~uvaat so cel zarabotka od naemnini i za
zgolemuvawe na kapital ili za dvete nameni, namesto za:
- upotreba vo proizvodstvoto na stoki i uslugi ili za administrativni celi;
ili,
- proda`ba vo normalniot tek na rabotewe.
Vloùvawata vo nedvi`nosti se evidentiraat vo izve[tajot za finansiska
sostojba po nivnata nabavna vrednost, [to ja vklu~uva kupovnata vrednost, site
nenadomestlivi dava~ki i danoci, kako i site rashodi koi se direktno povrzani
so steknuvaweto na sredstvoto, namaleno za akumuliranata amortizacija i
zagubite poradi o[tetuvawe, dokolku postojat takvi. Deprecijacijata na
vloùvawata vo nedvi`nosti se presmetuva na sledniot na~in:
Objekti
20-40 godini
Prihodite od naemnini i operativnite tro[oci od vloùvawata vo

nedvi`nosti se izvestuvaat vo ramkite na prihod i ostanati rashodi
soodvetno, a se priznavaat kako [to e opi[ano vo Bele[ka 2.23.
2.13
Kapital, rezervi, neraspredeleni dobivki/akumulirani zagubi
(a) Akcionerski kapital
Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite

akcii.
(b) Tro[oci povrzani so emisija na akcii
Inkrementalnite tro[oci koi moè direktno da se pripi[at na emisija na novi

akcii ili opcii, ili na steknuvaweto na delovna aktivnost se prezentirani vo
kapitalot kako namaluvawe na prilivite, neto od danokot.
(v) Sopstveni akcii
Koga Dru[tvoto otkupuva svoj akcionerski kapital, platenite nadomesti se

odzemaat od vkupniot akcionerski kapital kako sopstveni akcii se dodeka istite
ne se otu\at. Koga takvite akcii posledovatelno se prodavaat ili povtorno se
emitiraat, primenite nadomesti se vklu~uvaat vo akcionerskiot kapital.
Dru[tvoto ne poseduva sopstveni akcii.
(g) Rezervi
Rezervite, koi se sostojat od revalorizacioni, zakonski rezervi i rezervi za

sopstveni akcii, se sozdadeni vo tekot na periodite vrz osnova na
dobivki/zagubi od revalorizacija na materijalnite sredstva i finansiski
sredstva raspolo`livi za proda`ba, vo slu~ajot so revalorizacioni rezervi,
kako i po pat na raspredelba na akumulirani dobivki vrz osnova na zakonskata
regulativa i odlukite na Rakovodstvoto i akcionerite na Dru[tvoto.
(d) Neraspredelenidobivki/Akumulirani zagubi
Zadrànata dobivka/Akumuliranata zaguba gi vklu~uva dobivkite/zagubite od

tekovniot i prethodnite periodi.
19

2.14
Dividendi
Dividendite se priznavaat kako obvrska vo finansiskite izve[tai na

Dru[tvoto vo periodot vo koj [to se odobreni od strana na akcioenrite na
Dru[tvoto.
2.15
Obvrski kon dobavuva~i
Obvrskite kon dobavuva~i se obvrski za pla]awe za stoki i uslugi koi se

dobieni vo normalniot tek na raboteweto od dobavuva~ite. Obvrskite za
pla]awe se klasificiraat kako tekovni obvrski dokolku isplatata dostasuva vo
rok od edna godina ili pomalku.Obvrskite kon dobavuva~ite inicijalno se
priznavaat po nivnata objektivna vrednost, a posledovatelno se merat spored
amortiziranata nabavna vrednost koristej]i go metodot na efektivna kamatna
stapka.
2.16 Pozajmici
Pozajmicite inicijalno se evidentirani spored nivnata objektivna vrednost,

namalena za tro[ocite na transakcijata. Posledovatelno, pozajmicite se
evidentiraat spored nivnata amortizirana nabavna vrednost; razlikite pome\u
primawata (namaleno za tro[ocite na transakcijata) i nadomestliviot iznos se
priznavaat vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka za vremetraeweto na
pozajmicite, koristej]i go metodot na efektivna kamatna stapka.
Nadomestocite koi se pla]aat za vospostavuvawe na kreditni linii se
priznavaat kako tro[ok za transakcijata na zaemot dokolku postoi verojatnost
del ili celata linija da se povle~e. Vo ovoj slu~aj, nadomestokot se odloùva do
momentot na povlekuvaweto. Dokolku ne postoi dokaz deka ]e se povle~at edna
ili site linii, nadomestokot se kapitalizira kako odnapred izvr[eni pla]awa
za likvidnost i se amortizira za periodot na aran`manot. Pozajmicite se
klasificirani kako tekovni obvrski osven dokolku Dru[tvoto ima neusloveno
pravo da go odloì podmiruvaweto na obvrskata za najmalku 12 meseci od
datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba.
2.17 Tro[oci za pozajmuvawe
Op[tite i posebnite tro[oci za pozajmici direktno povrzani so steknuvawe,

izgradba ili proizvodstvo na kvalifikuvani sredstva, koi se sredstva za koi e
potreben zna~itelen period na vreme da se podgotvat za nivnata namenska
upotreba ili proda`ba, se dodavaat na nabavnata vrednost na tie sredstva, do
vreme, koga sredstvata se zna~itelno podgotveni za nivnata namenska upotreba
ili proda`ba.
Prihodi od vloùvawa steknati od privremena investicija na specifi~ni
obvrski po krediti vo o~ekuvawe na nivnite tro[oci za kvalifikuvani sredstva
se odzema od tro[ocite za pozajmuvawe prifatlivi za kapitalizacija.
Site ostanati tro[oci za pozajmici se priznaeni vo dobivka ili zaguba vo
periodot vo koj nastanale.
20

2.18 Danok na dodadena vrednost
Prihodite, tro[ocite i sredstvata se priznavaat namaleni za iznosot na

danokot na dodadena vrednost, osven:
- Koga danokot na dodadena vrednost od nabavka na sredstva ili uslugi ne e
nadomestiv od dano~nata vlast, vo koj slu~aj danokot na dodadena
vrednost se priznava kako del od tro[ocite za steknuvawe na sredstvoto
ili kako del od tro[okot kade [to e soodvetno; i
- Pobaruvawa i obvrski koi se iskaàni so vklu~en iznos na danokot na
dodadena vrednost.
Neto iznosot na danokot na dodadena vrednost koj se nadomestuva od, ili se
pla]a na dano~nite organi se vklu~uva kako del od pobaruvawata ili obvrskite
vo Izve[tajot za finansiskata sostojba.
2.19
Rezervirawa
Rezervirawe se priznava koga Dru[tvoto ima tekovna (zakonska ili dogovorna)

obvrska kako rezultat na nastan od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide
potreben odliv na sredstva koi vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na
obvrskata, a voedno ]e bide napravena verodostojna procenka na iznosot na
obvrskata. Rezervirawata se proveruvaat na sekoj datum na Izve[tajot za
finansiskata sostojba i se koregiraat so cel da se reflektira najdobrata
tekovna procenka. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e materijalen,
iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite koi se
o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata.
2.20 Nadomesti za vrabotenite
a)
Pridonesi za penzisko osiguruvawe
Vo normalniot tek na rabotewe, Dru[tvoto vr[i isplati vo ime na svoite

vraboteni za pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguruvawe kako i personalen
danok od plata, koi se presmetuvaat soglasno propi[anite zakonski stapki na
sila vo tekovnata godina, vrz osnova na bruto platite. Dru[tvoto gi pla]a ovie
pridonesi do vladinite institucii. Tro[ocite za ovie isplati se evidentiraat
vo izve[tajot za seopfatnata dobivka vo istiot period vo koj nastanale
povrzanite tro[oci za plata. Dru[tvoto ne raboti so drugi penziski planovi.
b)
Nadomest za prestanok na rabotniot odnos
Nadomest za prekin na rabotniot odnos se pla]a koga rabotniot odnos e

prekinat pred redovniot datum na penzionirawe, ili koga vraboteniot
dobrovolno prifa]a prekin na rabotniot odnos vo zamena za ovoj nadomest.
Dru[tvoto evidentira nadomest za prekin na rabotniot odnos dokolku postoi
o~igledna obvrska za prekin na rabotniot odnos na tekovno vrabotenite vo
soglasnost so detalen formalen plan bez mo`nost za povlekuvawe, ili
obezbeduva nadomestok za prekin na rabotniot odnos kako rezultat na ponuda
dadena za stimulirawe na dobrovolno penzionirawe.
21

v)
Obvrski pri penzionirawe na vrabotenite
Soglasno potpi[anite kolektivni dogovori na Dru[tvoto, Dru[tvoto e

obvrzano da isplati posebna suma pri penzioniraweto koja e ednakva na
dvomese~na prose~na plata isplatena na nivo na Dràva vo poslednite tri
meseci.
Dolgoro~nite obvrski koi proizleguvaat od isplata na otpremnini se
evidentiraat po sega[nata vrednost na o~ekuvanite idni pari~ni isplati kon
vrabotenite lica koi se kvalifikuvaat. Ovie koristi gi presmetuva nezavisen
procenitel soglasno vaè~kite pravila za aktuarska matematika.
Aktuarskite dobivki i zagubi, koi proizleguvaat od iskustveni korekcii i
promeni vo aktuarskite pretpostavki, a koi se povisoki od: 10% od vrednosta na
sredstvata na planot ili 10% od definiranata obvrska pri penzionirawe, se
teretat ili odobruvaat vo prihodot vo tekot na o~ekuvaniot prose~en
preostanat raboten vek na vraboteniot.
2.21 Tekoven i odloèn danok na dobivka
Tekoven dano~en rashod, po stapka od 10%, se presmetuva na nepriznaenite

rashodi za dano~ni celi koregirani za dano~niot kredit i na pomalku iskaàni
prihodi, kako i na raspredelenata dobivka za dividendi na pravni lica nerezidenti i na fizi~ki lica. Neraspredelenata dobivka ne se odano~uva.
Odloèniot dano~en rashod se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na
obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na
sredstvata i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na
finansiskoto izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot dano~en rashod se
koristat tekovnite vaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot dano~en rashod se
zadolùva ili odobruva vo Izve[tajot za seopfatnata dobivka, osven dokolku se
odnesuva na stavki koi direktno go zadolùvaat ili odobruvaat kapitalot, vo koj
slu~aj odloèniot danok se evidentira isto taka vo kapitalot.
Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj postoi verojatnost za
iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata raspolo`liva odano~iva
dobivka.
So sostojba na 31 dekemvri 2013, Dru[tvoto nema evidentirano odloèni
dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki na ovie
datumi.
2.22 Priznavawe na prihodite i rashodite
Prihodi od proda`ba na proizvodi
Prihodite od proda`ba se merat po objektivnata vrednost na primeniot

nadomest ili na pobaruvaweto, ili na nadomestot [to treba da se primi
namalen za danokot na dodadena vrednost, eventualno odobrenite proda`ni
popusti i rabati.
22

Priznavawe na prihodi i rashodi (prodolùva)
Prihodite se priznavaat koga zna~itelni rizici i pridobivki od sopstvenosta

se prenesuvaat na korisnikot, naplatata e verojatna, povrzanite tro[oci i
mo`nite vra]awa na stoki moàt da se procenat verodostojno i iznosot na
prihodite moè da se izmeri verodostojno. Prenos na rizikot i pridobivkite
nastanuva koga stokite se primeni od strana na korisnikot.
Dru[tvoto proizveduva i prodava leb (obi~en i specijalen) i melni~ki
proizvodi (site vidovi na bra[no, sto~no bra[no, p~eni~ni nikulci) na pazarot
za golemo.
Prihodot od proda`ba na stokite se priznava vo momentot koga Dru[tvoto ]e gi
ispora~a proizvodite do trgovecot na golemo i se evidentira vrz osnova na
cenata koja e navedena vo proda`nite dogovori. Trgovecot na golemo ima celosna
sloboda vo odnos na proda`nite kanali i cenata za proda`ba na proizvodite.
Melni~kite proizvodi ~esto se prodavaat so koli~inski popusti za avansno
pla]awe.
Ponatamu, Dru[tvoto ima politika da gi prodava svoite proizvodi do pravni
lica preku tenderi, spored uslovi i cenovnici koi se navedeni vo sekoj poseben
dogovor.
Prihodi od kamata
Prihodot od kamata se evidentira vo izve[tajot za seopfatnata dobivka

proporcionalno, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.
Prihodi od naemnini
Prihodi od naemnini na sredstva pod operativen naem se priznavaat vo

dobivkite i zagubite na pravoproporcionalna osnova vo tekot na naem periodot.
Nepredvidenite naemnini, dokolku gi ima, se priznavaat kako integralen del od
vkupnite prihodi od naemnini vo tekot na naem periodot.
Finansiski prihodi i tro[oci
Finansiskite prihodi se priznavaat na vremenska osnova koja go odrazuva

efektivniot prinos na sredstvata. Finansiskite tro[oci se sostojat od
tro[oci za kamata na obvrskite po pozajmici i tro[oci za kamata na zadocneti
pla]awa.
Tro[ocite za pozajmici se priznavaat vo dobivki ili zagubi so koristewe na
metodot na efektivna kamata.
Rashodi od delovnoto rabotewe
Rashodite od delovno rabotewe se priznavaat vo dobivki i zagubi vo momentot na

iskoristuvaweto na uslugite odnosno vo periodot na nivnoto nastanuvawe.
23

Priznavawe na prihodi i rashodi (prodolùva)
Prebivawe na prihodite i rashodite
Vo tekot na svoeto redovno rabotewe, Dru[tvoto u~estvuva vo drugi transakcii

koi ne generiraat prihodi, tuku se incidentni vo odnos na glavnite aktivnosti
koi generiraat prihodi. Dru[tvoto gi prezentira rezulatite od takvite
transakcii preku prebivawe na sekoj prihod so soodvetnite rashodi koi
proizleguvaat od istata transakcija, koga ova prezentirawe ja odrazuva
su[tinata na transakciite ili nastanite.
2.23 Naemi
Dru[tvoto priznava postoewe na dogovor za naem vrz osnova na su[tinata na

dogovorot vo zavisnost od toa dali ispolnuvaweto na dogovorot zavisi od
upotrebata na specifi~noto sredstvo ili sredstva ili dogovorot prenesuva
pravo za upotreba na sredstvoto.
Dru[tvoto kako zakupec
Finansiski naem e tekoven zakup na sredstvo koj na Dru[tvoto su[tinski mu gi

prenesuva rizicite i benefitite povrzani za sopstvenosta na predmetot na naem
. Zakupenite sredstva se kapitaliziraat vo momentot na otpo~nuvaweto na
naemot po nivnata objektivna vrednost ili ako e poniska, toga[ po sega[nata
vrednost na minimalnite naem pla]awa. Naem pla]awata se raspredeleni pome\u
finansiskite dava~ki i namaluvaweto na naem obvrskite so cel da se postigne
konstantna kamatna stapka za ostanatiot iznos na obvrskata. Finansiskite
dava~ki se napla]aat direktno od prihodot. Kapitaliziranite sredstva za naem
se amortiziraat spored pokratkiot od procenetiot raboten vek na sredstvoto
ili spored naem periodot, ako ne postoi realna sigurnost deka Dru[tvoto ]e
stekne sopstvenost nad sredstvoto do krajot na naem periodot. Dru[tvoto dava
pod naem sredstva (kamioni za transport na nivnite proizvodi) koi se
klasificirani vo ovaa kategorija vo Izve[tajot za finansiskata sostojba.
Isplatite na operativen naem se priznavaat kako tro[ok na
pravoproporcionalna osnova vo tekot na naem periodot. Povrzanite tro[oci
kako [to se tro[oci za odrùvawe i osiguruvawe se priznavaat vo periodot na
nivnoto nastanuvawe.
Dru[tvoto kako zakupodava~
Naemot kade Dru[tvoto su[tinski gi zadrùva site rizici i benefiti od

sopstvenosta na sredstvoto se klasificira kako operativen naem. Pla]awata
izvr[eni za operativen lizing (neto od site olesnuvawa od stana na
zakupodava~ot ) se priznavaat vo izve[tajot na seopfatna dobivka po
pravoliniska metoda vo periodot na operativen naem.
Koga sredstva se dadeni pod finansiski naem, sega[nata vrenost na idnite
plakawa se priznati kako pobaruvawe. Razlikata pome\u bruto pobaruvawata i
sega[nata vrednost na pobaruvaweto priznato kako odloèni finansiski
prihodi.
Prihodite od naem se priznavaat niz dogovoreniot period na naem koristejki ja
metodata na neto investicii, koja [to ja reflektira kontinuirana stapka na
povrat. Koga sredstvata se davaat pod operativen naem, sredstvata se vklu~eni vo
Izve[tajot za finansiskata sostojba bazirano na prirodata na osnovnosto
sredstvo. Prihodot od naemnini e priznat vo periodot na naem po pravoliniska
metoda.
24

2.24 Transakcii so povrzani subjekti
Povrzani subjekti se onie kade edniot subjekt go kontrolira drugiot subjekt ili
ima zna~ajno vlijanie vo donesuvaweto na finansiskite i delovnite odluki na
drugiot subjekt.
2.25
Prevzemeni i neizvesni obvrski
Ne se evidentirani neizvesni obvrski vo finansiskite izve[tai. Tie se

objavuvaat dokolku postoi verojatnost za odliv na sredstva koi vklu~uvaat
ekonomski koristi. Isto taka, neizvesni sredstva ne se evidentirani vo
finansiskite izve[tai, no se objavuvaat koga postoi verojatnost za priliv na
ekonomski koristi.Iznosot na neizvesna zaguba se evidentira kako rezervirawe
dokolku e verojatno deka idnite nastani ]e potvrdat postoewe na obvrska na
denot na Izve[tajot za finansiskata sostojba i koga moè da se napravi razumna
procenka na iznosot na zagubata.
2.26 Izvestuvawe po operativni segmenti
Delovni segmenti
Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se odnesuvaat na eden operativen segmentproizvodstvo na bra[no, leb i ostanati pekarski proizvodi.
Geografski segmenti
Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se vr[at na teritorijata na Republika

Makedonija i na stranski pazari (Bele[ka 20).
2.27 Efekti od retrospektivna korekcija
Slednata tabela gi obelodenuva efektite od korekcijata na izve[tajot za

finansiskata sostojba na 01 januari 2012 i 31 dekemvri 2012, kako i vrz
izve[tajot za seopfatnata dobivka i izve[tajot za pari~nite tekovi za godinata
[to zavr[uva na 31 dekemvri 2012 godina.
Efekti vrz sredstvata, obvrskite i kapitalot na 01 januari 2012
Na 01
Januari
2012
Objasnuva~ki
prethodno
bele[ki
reportirano Reklasifikacija
Obvrska pri
penzionirawe na
vrabotenite
2
Vkupen efekt vrz neto obvrskite
Revalorizacioni rezervi
Akumulirana zaguba
Vkupen efekt vrz kapitalot
1
1,2
3,820
3,820
412,956
(1,179,052)
(766,096)
446,062
(446,062)
-
Objasnuva~ki bele[ki
(Reklasifikacija)
B.1: Reklasifikacija na Revalorizacioni rezervi na nedvi`nosti
postrojki i oprema
(Korekcija)
B.2: Korekcija na obvrska pri penzionirawe na vrabotenite
(Koregirano)
Na 01
Januari
Korekcija
2012
730
730
4,550
4,550
(730)
(730)
859,018
(1,625,844)
(766,826)
446,062
730
730
(730)
(730)
25

Efekti od retrospektivna korekcija (prodolùva)
Efekti vrz sredstvata, obvrskite i kapitalot na 31 dekemvri 2012:

Na 31
Dekemvri
2012
Objasnuva~ki
prethodno
bele[ki
reportirano Reklasifikacija
Korekcija
(Koregirano)
Na 31
Dekemvri
2012
Obvrska pri
3
penzionirawe na
vrabotenite
Obvrski kon dobavuva~i
i ostanati obvrski
4
Vkupen efekt vrz neto obvrskite
3,820
484
4,304
305,737
309,557
6,253
6,737
311,990
316,294
Revalorizacioni
5
rezervi
Akumulirana zaguba
3,4
Vkupen efekt vrz kapitalot
408,678
(1,220,013)
(811,335)
(6,737)
(6,737)
854,740
(1,672,812)
(818,072)
446,062
(446,062)
-
(Reklasifikacija):
B.5: Reklasifikacija na Revalorizacioni rezervi na nedvi`nosti
postrojki i oprema
(Korekcija)
B.4: Korekcija ostanati nadomestoci na vrabotenite
B.4: Korekcija na tro[oci za kamati
B.4: Korekcija dopolnitelno plateni danoci
446,062
484
2,363
1,707
2,183
6,737

B.4: Korekcija ostanati nadomestoci na vrabotenite
B.4: Korekcija na tro[oci za kamati
(484)
(2,363)
(1,707)
B.4: Korekcija dopolnitelno plateni danoci
(2,183)
(6,737)
Efekti vrz vkupnata seopfatna dobivka za godinata [to zavr[i na 31

dekemvri 2012:
Objasnuva~ki
bele[ki
Efekti vrz dobivki i zagubi

Zgolemuvawe na tro[oci na prodadeni proizvodi
- Ostanati nadomestoci na
vrabotenite
Zgolemuvawe na tro[ocite za distribucija
vrabotenite
Zgolemuvawe na ostanati tro[oci
vrabotenite
- Dopolnitelno plateni danoci
Zgolemuvawe na ostanati prihodi
- Obvrska pri penzionirawe na vrabotenite 21
Zgolemuvawe na tro[oci od finansirawe
- Tro[oci za kamati
Zgolemuvawe na (zaguba) za godinata
(1,707)
(6,007)
Efekt vrz ostanata seopfatna dobivka za godinata

Namaluvawe na vkupnata ostanata seopfatna dobivka za godinata
-(6,007)
Namaluvawe na (zagubata) [to im pripaga na akcionerite na obi~ni akcii

Namaluvawe na vkupnata ostanata seopfatna dobivka za godinata [to im
pripaga na akcionerite na obi~ni akcii
(6,007)
(1,373))
(236))
(754)
(2,183))
246
(6,007))
26

Efekti od retrospektivna korekcija (prodolùva)
Efektite vrz zarabotkata po akcija se obelodeneti vo Bele[ka 29.

Retrospektivnite korekcii nemaat efekt vrz izve[tajot za pari~nite tekovi za
godinata [to zavr[i na 31 dekemvri 2012 godina.
2.28 Nastani po datumot na izvestuvawe
Nastanite po datumot na izvestuvawe koi obezbeduvaat dopolnitelni

informacii vo vrska so sostojbata na Dru[tvoto na denot na Izve[tajot za
finansiskata sostojba (nastani za koi moè da se vr[i koregirawe) se
reflektirani vo finansiskite izve[tai. Onie nastani po datumot na
izvestuvawe koi nemaat karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo
soodvetna bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.
27

Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)
Upravuvawe so finansiski rizici (prodolùva)
3.
Upravuvawe so finansiski rizici
Faktori na finansiski rizik

Delovnite aktivnosti na Dru[tvoto se izloèni na razli~ni finansiski
rizici, vklu~uvaj]i rizik od kreditirawe, rizik od likvidnost kako i pazaren
rizik. Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto se fokusira na nepredvidlivosta
na pazarite i se stremi kon minimalizirawe na potencijalnite negativni
efekti vrz uspe[nosta na delovnoto rabotewe na Dru[tvoto.
3.1.
Upravuvaweto so rizici na Dru[tvoto go vr[i Rakovodstvoto vrz osnova na

prethodno odobreni pismeni politiki i proceduri koi go opfa]aat
celokupnoto upravuvawe so rizici, kako i specifi~nite podra~ja, kako [to se
kreditniot rizik, rizikot na likvidnost, pazarniot rizik kako i upotrebata na
vloùvawata i plasmanite na vi[okot likvidni sredstva.
a)
Pazarni rizici
Pazaren rizik e rizik od promeni vo pazarni ceni, kursevite na stranskite

valuti i kamatnite stapki koi imaat vlijae na prihodite na Dru[tvoto ili na
vrednosta na finansiskite instrumenti. Celta na upravuvawe so pazaren rizik e
upravuvawe i kontrola na izloènosta na pazaren rizik vo prifatlivi ramki i
optimizirawe na povrat na sredstvata.
Rizik od kursni razliki
Dru[tvoto ima delovni aktivnosti na me\unarodnite pazari, i e izloèno na

rizik od kursni razliki koj se javuva od izloènosta kon razli~ni valuti.
Valutata koja pred se predizvikuva vakov rizik e evroto. Dru[tvoto ima mnogu
mali pari~ni rezervi vo amerikanski dolari. Dru[tvoto ne koristi
instrumenti za obezbeduvawe od rizik od kursni razliki. Rakovodstvoto na
Dru[tvoto e odgovorno za odrùvawe na soodvetna neto pozicija za sekoja valuta
poedine~no, kako i vkupno za site valuti.
Smetkovodstvenata vrednost na monetarnite sredstva i obvrski na Dru[tvoto
denominirani vo stranski valuti e kako [to sledi:
Sredstva
Dadeni avansi za nedvi`nosti, postrojki
i oprema
Dadeni avansi za obrtni sredstva
Ostanati pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~i stranski kupuva~i
Valuta
Vo iljadi denari
(Koregirano)
2013
2012
EUR
EUR
EUR
USD
EUR
EUR
1
56
17
448
20,955
21,477
1
8
448
12
448
13,049
13,966
EUR
EUR
EUR
29,380
162,620
50,362
242,362
32,936
135,035
101,859
269,830
Obvrski
Primeni avansi
Obvrski sprema dobavuva~i stranski dobavuva~i
Pozajmici
28

Pazarni rizici (prodolùva)
Analiza na senzitivnosta na stranski valuti

2013
EUR
Dobivka ili zaguba
EUR
USD
Dobivka ili zaguba
Neto iznos
(220,885)
(220,885)
Neto iznos
(255,876)
12
(255,864)
+10%
(22,089)
(22,089)
-10%
22,089
22,089
+10%
(25,588)
1
(25,587)
(Koregirano)
2012
-10%
25,588
(1)
25,587
(2) Cenoven rizik
Dru[tvoto e izloèno na cenoven rizik na sopstveni~ki hartii od vrednost

poradi vloùvawata koi se poseduvaat (klasificiraat vo izve[tajot za
finansiska sostojba kako raspolo`livi za proda`ba), koi moè da bidat pod
vlijanie na faktori na rizici kako [to se cenite na berza.
(3) Rizik od kamatni stapki vrz gotovinskite tekovi i objektivnata vrednost
Kamatniot rizik pretstavuva rizikot deka objektivnata vrednost na idnite

pari~ni tekovi na finansiskiot instrument ]e fluktuira poradi promenite na
pazarnite kamatni stapki. Izloènosta na Dru[tvoto na rizikot od promeni na
pazarnite kamatni stapki pred se e povrzana so dolgoro~nite dol`ni~ki obvrski
na Dru[tvoto so promenlivi kamatni stapki. Pozajmicite koi se davaat po
promenlivi kamatni stapki go izloùvaat Dru[tvoto na rizik od kamatni stapki
vrz pari~nite tekovi.
Promenite vo kamatnite stapki i kamatnite marì moè da vlijaat vrz
finansiskite rashodi i prihodot od finansiskite vloùvawa.
Dru[tvoto ja analizira svojata izloènost na rizikot od kamatni stapki na
dinami~na osnova. Se razgleduvaat raznovidni scenarija, a vo predvid se zemaat
obnovata na postoe~kite pozicii, povtorno finansirawe i alternativno
finansirawe.
Kamatnite rizici se upravuvaat preku diversifikacija na kreditnite poddr[ki
od nekolku banki, so razli~ni uslovi na finansirawe.
29

Tabelata podolu ja prikaùva izloènosta na Dru[tvoto na rizik od kamatni

stapki:
Sredstva
Nekamatonosni:
Finansiski sredstva raspoloìvi za proda`ba
Ostanati dolgoro~ni pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa (so isklu~ok
na plateni danoci i avansni pla]awa)
Blagajna
So fiksna kamatna stapka:
Pobaruvawa za finansiski lizing
Obvrski
Nekamatonosni:
Obvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski (so isklu~ok na
primeni avansni pla]awa i preplateni danoci)
So fiksna kamatna stapka:
Kamatonosni pozajmici
So promenliva kamatna stapka:
Kamatonosni pozajmici
2013
(koregirani)
2012
957
169
7,845
195
165,311
41
166,478
155,244
45
163,329
4,054
6,374
10,428
176,906
5,776
5,776
169,105
2013
(koregirani)
2012
271,233
271,233
257,858
257,858
320,705
320,705
368,495
368,495
172,225
172,225
764,163
153,782
153,782
780,135
Nominalnite kamatni stapki za kamatonosnite pozajmici se dviàt pome\u 6,85%

godi[no i 7,40%.
Analiza na senzitivnosta na kamatni stapki:
Pozajmici so promenliva kamatna stapka
Pozajmici so promenliva kamatna stapka
Neto iznos
(172,225)
Neto iznos
(153,782)
2%
(3,445)
2013
-2%
3,445
2%
(3,076)
(koregirani)
2012
-2%
3,076
30

b)
Krediten rizik
Krediten rizik e rizik od finansiska zaguba na Dru[tvoto dokolku korisnikot

ili dogovornata strana na finasiskiot instrument ne uspee da gi ispolni
svoite dogovorni obvrski. Kreditniot rizik nastanuva od pobaruvawa od
kupuva~i, depoziti vo banki i pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti.
Procesot na upravuvawe so kreditniot rizik od delovnite aktivnosti vklu~uva
preventivni merki kako [to se proverka na kredibilitetot i preventivni
prepreki, korektivni merki za vreme na nekoj praven odnos kako [to se
potsetuvawe i isklu~uvawe, sorabotka so agencii za naplata i naplata po nekoj
praven odnos od vidot na parnici, sudski procesi, involviranost na izvr[nite
edinici i faktoring. Zaostanatite isplati se prosleduvaat preku postapka na
zgolemuvawe na dolg vrz osnova na vidot na klientot, kreditnata kategorija i
iznosot na dolgot.
Kreditniot rizik se kontrolira preku proverki na kredibilitetot - so [to se
odlu~uva dali klientot e zadolèn i se odreduva negovata kreditna sposobnost,
kako i preku preventivni prepreki - so [to se odreduva kreditniot limit vrz
osnova na prethodnite prihodi od promet na klientot. Od 2010 godina,
Dru[tvoto sproveduva postapka za obezbeduvawe na dolgovi so klienti preku
bankarski garancii vo iznosi koi go pokrivaat kreditniot limit na klientite,
kako i preku hipoteki na nedvi`nosti i podvièn imot na klientite.
Procedurite na Dru[tvoto se so cel da obezbedat deka proda`ba se vr[i do
klienti so soodvetna kreditna istorija i deka istite ne gi nadminuvaat
prifatlivite limiti na kreditna izloènost.
Maksimalnata izloènost na Dru[tvoto na rizik od kreditirawe e pretstavena
so evidentiraniot iznos na sekoe finansisko sredstvo vo Izve[tajot za
finansiskata sostojba, kako [to sledi:
Klasi na finansiski sredstva - evidentirana vrednost:

Finansiski sredstva raspoloìvi za proda`ba
Pobaruvawa po finansiski naem
Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa (so isklu~ok
na plateni danoci i avansni pla]awa)
2013
(koregirani)
2012
957
169
4,054
7,845
195
-
165,311
6,415
176,906
155,244
5,821
169,105
Kreditniot rizik za pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti se smeta za

bezna~aen bidej]i klientite na Dru[tvoto se renomirani banki, so nadvore[ni
kreditni rangirawa so visok kvalitet.
Kreditniot rejting na pobaruvawata od kupuva~i i pobaruvawata po osnov na
dadeni avansi na Dru[tvoto na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba,
se obelodeneti vo Bele[ka 13.
31

v)
Rizik od likvidnost
Rizikot od likvidnost se definira kako rizik deka Dru[tvoto nema da moè

navremeno da gi podmiri ili ispolni svoite obvrski.
Dru[tvoto ima politika da odrùva dovolno pari~ni sredstva i pari~ni
ekvivalenti za da gi podmiri svoite obvrski vo bliskata idnina. Finansiskiot
sektor gi predviduva pari~nite tekovi za barawata za likvidnost so cel da
osigura deka ima dovolno pari~ni sredstva za vo sekoe vreme da se ispolnat
operativnite potrebi. Predviduvaweto gi zema predvid planovite za
finansirawe na dolgovi na Dru[tvoto i usoglasenosta so celite za
vnatre[nite bilansni pokazateli. Site vi[oci od pari~ni sredstva koi gi ~uva
Dru[tvoto a koi go nadminuvaat saldoto koe se bara za potrebite na rabotniot
kapital voobi~aeno se deponiraat vo komercijalni banki ili se investiraat vo
hartii od vrednost so koi moè da se trguva.
Tabelata podolu gi analizira finansiskite obvrski na Dru[tvoto vo
relevantni grupi na dospevawe vrz osnova na preostanatiot period od datumot
na finansiska sostojba do datumot na dogovornata dostasanost. Saldata koi
dospevaat vo rok od 12 meseci se so ednakvi smetkovodstveni salda bidej]i
vlijanieto od namaluvaweto e nezna~ajno. Golem del od obvrskite sprema
dobavuva~i imaat dostasanost vo rok od edna godina.
Na 31 dekemvri 2013
Pozajmici
Pobaruvawa od kupuva~ite i ostanati pobaruvawa
(so isklu~ok na plateni danoci i avansni
pla]awa)
Vkupno
(koregirani)
Na 31 dekemvri 2012
Pozajmici
(so isklu~ok na plateni danoci i avansni
pla]awa)
Vkupno
Pomalku od 1
godina
Pome\u 1 i 2
godini
Pome\u 2 i 5
godini
462,093
29,961
875
271,233
733,326
29,961
875
Pomalku od 1
godina
Pome\u 1 i 2
godini
401,332
90,112
30,833
257,858
659,190
90,112
30,833
Pome\u 2 i 5
godini
32

3.2.
Rizik pri upravuvawe so kapital
Celite na Dru[tvoto pri upravuvawe so kapitalot se ovozmoùvawe na

Dru[tvoto da prodolì so svoite delovni aktivnosti spored principot na
kontinuitet so cel da obezbedi prihod za akcionerite i beneficii za drugi
zainteresirani lica, kako i da odrì optimalna struktura na kapitalot so cel
namaluvawe na tro[okot na kapitalot.
So cel da ja odrì ili prilagodi strukturata na svojot kapital, Dru[tvoto
moè da izvr[i korekcija na iznosot na dividendi isplateni na sopstvenicite,
da vrati kapital na sopstvenicite, da izvr[i sgolemuvawe na kapitalot preku
novi vloùvawa ili da prodade sredstva za da go namali dolgot.
Pokazatel na zadolènost
Strukturata na izvorite na finansirawe na Dru[tvoto se sostoi od obvrski,
koi gi vklu~uvaat pozajmicite obelodeneti vo Bele[ka 17, pari~ni sredstva i
pari~ni ekvivalenti i kapital, koj se sostoi od akcionerska glavnina,
revalozirani rezervi, ostanati rezervi i neraspredelena dobivka.
Rakovodstvoto ja analizira strukturata na izvorite na finansirawe na godi[na
osnova kako odnos na neto obvrskite po pozajmici vo odnos so vkupniot kapital.
Neto obvrskite po pozajmici se presmetani kako vkupni obvrski po pozajmici
namaleni za iznosot na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti. Vkupniot
kapital e presmetan kako glavnina.
Pokazatelot na zadolènosta na krajot na godinata e prikaàn kako [to sledi:
2013
(koregirani)
2012
Vkupno pozajmici (Bel.16)

Namaleno za: pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti (Bel.
13)
492,929
522,277
(6,415)
(5,821)
Neto dolgovi
Vkupno glavnina
486,514
744,809
516,456
778,265
1,231,323
1,294,721
40%
40%
Vkupno kapital
Koeficient na zadolènost
3.3.
Procena na objektivna vrednost
Objektivnata vrednost pretstavuva iznos za koj nekoe sredstvo moè da se zameni

ili obvrska da se podmiri po pazarni uslovi. Objektivnata vrednost se bazira na
procenkata od strana na Rakovodstvoto zavisno od vidot na sredstvata i
obvrskite.
3.3.1
Finansiski instrumenti evidentirani spored objektivnata vrednost
Vo slednata tabela se prikaàni finansiskite sredstva izmereni spored

objektivnata vrednost vo izve[tajot za finansiskata sostojba vo soglasnost so
hierarhijata na objektivnata vrednost. Ovaa hierarhija gi grupira finansiski
sredstva i obvrski vo tri nivoa koi se baziraat na zna~ajnosta na vleznite
podatoci koristeni pri mereweto na objektivnata vrednost na finansiskite
sredstva. Hierarhijata spored objektivnata vrednost e odredena kako [to sledi:
33

Procena na objektivna vrednost (prodolùva)
Nivo 1: kotirani ceni (nekoregirani) na aktivnite pazari za identi~ni

sredstva ili obvrski;
Nivo 2: ostanati vlezni podatoci, pokraj kotiranite ceni, vklu~eni vo Nivo

1 koi se dostapni za nabquduvawe za sredstvoto ili obvrskata, ili direktno
(t.e. kako ceni) ili indirektno (t.e. izvedeni od ceni); i
Nivo 3: vlezni podatoci za sredstvoto ili obvrskata koi ne se baziraat na

podatoci dostapni za nabquduvawe od pazarot
Finansiskite sredstva koi se evidentirani po objektivna vrednost vo

Izve[tajot za finansiskata sostojba se grupirani spored nivoto na hierarhija
na objektivnata vrednost kako [to sledi (vo iljadi Denari):
Sredstva
Vlouvawa raspolo`livi za
proda`ba
Nivo 1
Nivo 2
Nivo 3
Vkupno
957
957
Objektivnite vrednosti na vloùvawata raspolo`livi za proda`ba koi kotiraat

na berza se baziraat na kotiranite pazarni ceni na datumot na finansiska
sostojba kako i na godi[nite dvièwa na cenite na akciite na Makedonskata
berza na hartii od vrednost. Kotiranata pazarnata cena koja se koristi za
finansiskite sredstva koi gi ~uva Dru[tvoto e tekovnata cena na kotacija.
3.3.2
Finansiski instrumenti koi ne se prezentirani spored objektivnata
vrednost
Slednata tabela gi prikaùva evidentiranite iznosi i objektivnite vrednosti

na onie finansiski sredstva i obvrski koi ne se prezentirani spored nivnata
objektivna vrednost vo Izve[tajot za finansiskata sostojba.
Evidentirana
vrednost
2013
2012
Objektivna
vrednost
2013
2012
Srestva
(so isklu~ok na plateni danoci i avansni pla]awa)
Vkupno sredstva
6,415
5,821
6,415
5,821
165,311
4,054
169
175,949
155,244
195
161,260
165,311
4,054
169
175,949
155,244
195
161,260
Obvrski
Obvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski (so
isklu~ok na primeni avansni pla]awa i preplateni
danoci)
Pozajmici
Vkupno obvrski
271,233
492,929
764,162
257,858
522,277
780,135
271,233
492,929
764,162
257,858
522,277
780,135
34

Krediti i pobaruvawa
Kreditite i pobaruvawata se evidentiraat po amortizirana vrednost, namalena

za rezervirawata poradi o[tetuvawa. Poradi nivnata kratka dospeanost,
nivnata vrednost e soodvetna na nivniot evidentiran iznos.
Objektivnata vrednost na monetarnite sredstva, koi vklu~uvaat pari~ni

sredstva i pari~ni ekvivalenti, se smeta deka e pribli`na na nivnite
soodvetni smetkovodstveni vrednosti po definicija i poradi nivnata
dospeanost od pomalku od 3 meseci.
Obvrski kon dobavuva~i i ostanati obvrski
Evidentiraniot iznos na obvrskite kon dobavuva~i i ostanati obvrski e

priblièn na nivnata objektivna vrednost, poradi nivnoto kratkoro~no
dospevawe.
35
4.
Kriti~ni smetkovodstveni procenki i pretpostavki
Dru[tvoto pravi procenki i pretpostavki za idninata. Po definicija,

smetkovodstvenite procenki retko se poklopuvaat so realnite rezultati.
Procenkite i pretpostavkite koi imaat zna~itelen rizik da predizvikaat
materijalni korekcii vrz evidentiranite iznosi na sredstvata i obvrskite vo
tekot na finansiskata godina se navedeni podolu.
a)
Upotreben vek na sredstvata
Upotrebniot vek na sredstvata se utvrduva vrz osnova na minati iskustva za

sli~ni sredstva koristej]i [iroki ekonomski ili industriski faktori.
Soodvetnosta na procenetiot upotreben vek na sredstvata se pregleduva na
godi[no nivo, ili dokolku postoi pokazatel za zna~ajni promeni vo osnovnite
pretpostavki. Veruvame deka smetkovodstvenite procenki za odreduvawe na
upotrebniot vek na sredstvata pretstavuvaat kriti~na smetkovodstvena procenka
bidej]i ova vklu~uva pretpostavki za tehnolo[kite razvoi vo inovativna
industrija. Spored toa, Dru[tvoto donesuva pretpostavka deka upotrebniot vek
na sredstvata treba da ostane ista kako od minatata godina.
b)
O[tetuvawe na pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa
Nie presmetuvame o[tetuvawe za somnitelnite smetki vrz osnova na proceneti

zagubi koi rezultiraat od nemo`nosta na na[ite kupuva~i da gi vr[at
isplatite. Pri procenuvaweto na soodvetnosta na zagubata poradi o[tetuvawe
za somnitelnite smetki, na[ata procenka ja temelime vrz dospevaweto na
saldoto na smetkata za pobaruvawa i na[eto minato iskustvo na otpisi,
kreditosposobnosta na klientite i promenite vo uslovite za pla]awe za
klientite. Ova podrazbira pravewe pretpostavki za idnite odnesuvawa na
klientite, kako i za idnite naplati na pari~ni sredstva. Dokolku finansiskite
uslovi na na[ite klienti se vlo[at, realnite otpisi na tekovno postoe~kite
pobaruvawa moè da bidat povisoki od o~ekuvanoto, i moè da go nadminat
nivoto na zagubite poradi o[tetuvawe koi se dosega priznati.
v)
Zalihi
Zalihi se evidentiraat po poniskata pome\u nabavnata vrednost i neto

realizacionata vrednost. Pri procenkata na neto realizacionata vrednost
Rakovodstvoto gi zema predvid najobjektivnite dokazi / podatoci koi se na
raspolagawe vo periodot koga se praveni procenkite.
g)
O[tetuvawe na finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba
Kako [to e navedeno vo Bele[ka 2.7., na sekoj datum na izve[tajot za finansiska

sostojba Dru[tvoto procenuva dali postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe na
edno finansisko sredstvo ili grupa na finansiski sredstva. Kaj vloùvawata vo
instrumenti na kapitalot, zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na
objektivnata vrednost na hartiite od vrednost pod nivnata nabavna vrednost
pretstavuva indikator deka sredstvoto e o[teteno.
36
Kriti~ni smetkovodstveni procenki i pretspostavki (prodolùva)
Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`livi za

proda`ba, kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost
i tekovnata objektivna vrednost, namalena za zagubata poradi o[tetuvawe na toa
finansisko sredstvo prethodno priznaena vo izve[tajot za seopfatnata dobivka,
se otstranuva od kapitalot i se priznava vo izve[tajot za seopfatnata dobivka.
Zagubite poradi o[tetuvawe priznaeni vo izve[tajot za seopfatnata dobivka za
vloùvawata vo instrumenti na kapitalot ne se nadomestuvaat preku izve[tajot
za seopfatnata dobivka.
d)
O[tetuvawe na netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
Na sekoj datum na izve[tajot za finansiska sostojba Dru[tvoto procenuva dali

postoi objektiven dokaz za o[tetuvawe dali netekovnite sredstva ~uvani za
proda`ba se o[tetni. Tie se evidentirani po poniskiot od evidentiraniot
iznos i objektivnata vrednost, namaleno za tro[ocite za proda`ba, dokolku
nivniot evidentiran iznos se nadomesti pred se preku proda`nata transakcija
namesto preku nivna kontinuirana upotreba.
37

So sostojba na i za godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
(Site iznosi se vo iljadi Denari, osven dokolku ne e poinaku navedeno)
5.
5.1
Nedvi`nosti , postrojki i oprema i avansi za kapitalni rashodi

Nedvi`nosti , postrojki i oprema
Zemji[te
Zgradi
Vlo`.vo
tu\i
Oprema sred.zeme
ni pod
naem
Nabavna ili revalorizirana vrednost

Na 1 januari 2012
(koregirani)
310,270
790,436 1,125,995
Nabavki
13,848
1,149
Prenos od invest. vo tek
5,135
136,581
Ottu\uvawa
(16,853) (30,128)
Prenos od/ (vo)
vloùvawa vo
nedvi`nosti
4,985
Prenos od /(vo) vlo`.vo
tu\i sredstva zemeni pod
naem
1,573
Prenos od /(vo) sredstva
koi se ~uvaat za prod.,
neto
- (10,758)
Na 31 dekemvri 2012
(koregirani)
324,118
783,703 1,224,412
Akumulirana deprecijacija
Na 1 januari 2012 (kor.)
Tro[ok za godinata
Ottu\uvawa
Prenos od /(vo)
vloùvawa vo
nedvi`nosti
Prenos od /(vo) vloz.vo
tu\i sredstva zemeni pod
naem
Prenos od /(vo) sredstva
koi se ~uvaat za
proda`ba, neto
Na 31 dekemvri 2012
(koregirani)
Neto evidentirana
vrednost na 31 dekemvri
2012 (koregirani)
324,118
Vkupno
4,553
153
-
129,842
25,643
(141,716)
-
2,361,096
40,793
(46,981)
(713)
4,272
(1,573)
(796)
(11,554)
3,133
12,260
2,347,626
381,349
21,365
(6,689)
919,311
44,102
(26,686)
1,073
151
-
1,301,733
65,618
(33,375)
2,863
2,863
172
(172)
(10,525)
(10,525)
398,888
926,374
1,052
1,326,314
384,815
298,038
2,081
12,260
1,021,312
Nabavna ili revalorizirana vrednost

Na 1 januari 2013
(koregirani)
324,118
783,703
Nabavki
6,938
759
Prenos od inv.vo tek
3,041
Ottuguvawa
(307)
Prenos (vo) netekovni
sredstva ~uvani za
proda`ba
(221)
Prenos od (vo) vloùvawa
vo nedviznosti
Na 31 dekemvri 2013
330,528
787,503
Akumulirana deprecijacija
Na 1 januari 2013 (kor.)
Tro[ok za godinata
Ottuguvawa
Prenos (vo) vlo`.vo nedv.
Na 31 dekemvri 2013
Neto evidentirana
vrednost na 31
dekemvri 2013
330,528
Inesticii
vo tek
1,224,412
593
9,770
-
3,133
-
12,260
10,668
(12,811)
(9,582)
2,347,626
18,958
(9,889)
(74,689)
(535)
(75,752)
(236)
1,159,850
3,133
(236)
2,281,014
398,888
19,722
418,610
926,374
38,130
(73,481)
(183)
890,840
1,052
85
1,137
1,326,314
57,937
(73,481)
(183)
1,310,587
368,893
269,010
1,996
970,427
38

Nedvi`nosti, postrojki i oprema (prodolùva)
Utvrduvawe na objektivnata vrednost na zemji[teto
Objektivnata vrednost na zemji[teto e utvrdena vrz osnova na procenka od

nadvore[en nezavisen procenitel. Objektivnata vrednost e utvrdena so
koristewe na raspolo`livi podatoci, kako [to e cena na skore[ni proda`bi na
sli~ni sredstva.
5.2
Avansi za kapitalni rashodi
Na 31 dekemvri 2013 i 2012 avansite za kapitalni rashodi se sostojat kako [to

sleduva:
Avansi za kupuvawe na delovni prostorii

Ostanati avansi za kapitalni rashodi
Vkupno
6.
Nematerijalni sredstva
Nabavna vrednost
Na 01 januari 2012 godina (koregirani)
Nabavki
Transferi
Na 31 dekemvri 2012 (koregirani)
Akumulirana amortizacija
Na 01 januari 2012 (koregirani)
Tro[ok za godinata
Neto evidentirana vrednost
na 31 dekemvri 2012 (koregirani)
Nabavna vrednost
Nabavna vrednost na 01 januari 2013
Nabavki
Na 31 dekemvri 2013
Na 01 januari 2013
Tro[ok za godinata
Na 31 dekemvri 2013
Neto evidentirana vrednost
na 31 dekemvri 2013
Softver i licenci
2013
(koregirani)
2012
13,813
399
14,212
13,813
551
14,364
Nematerijalni
sredstva vo
podgotovka
Vkupno
21,976
14
348
22,338
104
244
(348)
-
22,080
258
22,338
19,962
625
20,587
19,962
625
20,587
1,751
1,751
22,338
1,276
23,614
22,338
1,276
23,614
20,587
710
21,297
20,587
710
21,297
2,317
2,317
39

7.
Vloùvawa vo nedvi`nosti
Objekti
Nabavna vrednost
Na 01 januari 2012 godina (koregirani)
Prenos od (vo )investicii vo tek
Prenos od (vo ) nedvi`.,postrojki i oprema
Ottu\uvawa
41,769
713
(4,985)
(4,650)
32,847
Prenos od (vo ) zgradi
Tro[ok za godinata
Ottu\uvawa
Neto smetkovodstvena vrednost
na 31 dekemvri 2012 (koregirani)
12,950
(2,863)
1,074
(1,977)
9,184
23,663
Nabavna vrednost
Prenos od nedvi`nosti, postrojki i oprema
na 31 dekemvri 2013
32,847
236
33,083
Tro[ok za godinata
Prenos od nedvi`nosti, postrojki i oprema
Na 31 dekemvri 2013
Neto smetkovodstvena vrednost
na 31 dekemvri 2013
8.
9,184
823
183
10,190
22,893
Finansiski instrumenti po kategorii
Smetkovodstvenite politiki za finansiskite instrumenti se primeneti za

slednite stavki:
31 dekemvri 2013
Sredstva
Vloùvawa raspolo`livi za proda`ba
Vkupno
31 dekemvri 2013
Obvrski
danoci)
Pozajmici
Vkupno
Krediti i Raspolo`livi
pobaruvawa
za proda`ba
Vkupno
4,054
169
957
-
957
4,054
169
165,311
6,415
175,949
957
165,311
6,415
176,906
Ostanati
finansiski
obvrski
Vkupno
271,233
492,929
764,162
271,233
492,929
764,162
40

Finansiski instrumenti po kategorii (prodolùva)
31 dekemvri 2012 (Koregirani)
Krediti i Raspolo`livi
pobaruvawa
za proda`ba
Sredstva
Vloùvawa raspolo`livi za prodazà
Vkupno
195
7,845
-
7,845
195
155,244
5,821
161,260
7,845
155,244
5,821
169,105
Ostanati
finansiski
obvrski
Vkupno
257,858
522,277
780,135
257,858
522,277
780,135
31 dekemvri 2012 (Koregirani)

Obvrski
danoci)
Pozajmici
Vkupno
9.
Vkupno
Na 01 januari
Dobivka od sveduvawe na objektivna vrednost
Ottu\uvawa - otpla]awe na kuponi na obvrznici
Na 31 dekemvri
2013
(Koregirani)
2012
7,845
(3,215)
(3,673)
957
8,119
(260)
(14)
7,845
Vloùvawata raspolo`livi za proda`ba glavno se sostojat od pazarni hartii od

vrednost na doma[ni kompanii i finansiski institucii i se denominirani vo
Denari. Ovie voùvawa kotiraat na aktiven pazar i nivnata objektivnata
vrednost e odredena preku kotiranite ceni na Makedonskata berza za hartii od
vrednost.
10.
Na 31 dekemvri 2013 godina, saldoto na pobaruvawata po finansiski naem vo

iznos od 4,054 iljadi Denari se sostoi od dadeni vozila pod finansiski naem.
Na 31 dekemvri 2013 godina, komponentite na vloùvawata vo finansiski naem
analizirani spored nivnata dospeanost se kako [to sledi:
Pobaruvawa
bruto
Do edna godina
Poveke od 1, no ne podocna od 5 godini
Poveke od 5 godini
Odloèni prihodi
Pobaruvawa
neto
953
162
791
3,255
300
4,508
289
3
454
2,966
297
4,054
41

11.
Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba
Objekti
Oprema
2013
(koregirani)
2012
115,954
81,346
109,646
79,743
197,300
189,389
Vkupniot transfer od nedvi`nosti, postrojki i oprema vo tekot na 2013 godina

iznesuva 9,889 iljadi Denari. Vo tekot na 2013 godina se prodadeni sredstva
~ija evidentirana vrednost iznesuva 1,978 iljadi Denari i realizirana e neto
zaguba vo iznos od 660 iljadi Denari (vidi Bele[ka 25).
Utvrduvawe na objektivnata vrednost
Soglasno MSFI 5, evidentiranata vrednost na sredstvata ~uvani za proda`ba e

reducirana do nivnata objektivna vrednost namalena za tro[ocite za proda`ba.
Objektivnata e utvrdena so koristewe na raspolo`livi podatoci, kako [to e
cena na skore[ni proda`bi na sli~ni sredstva.
12.
Zalihi
Materijali
Rezervni delovi
Sopstveni proizvodi
Siten inventar
Ambalaà i gumi
Trgovski stoki
2013
(koregirani)
2012
111,947
24,917
18,359
3,929
3,053
2,546
164,751
131,293
23,263
22,811
3,196
2,264
1,663
184,490
So sostojba na 31 dekemvri 2013 godina, vklu~eni vo saldoto na zalihite koe

iznesuva 164,751 iljadi Denari (2012: 184,490 iljadi Denari), se ambalaà,
surovini, alati i potro[en materijal, kako i rezervni delovi vo iznos od 34,024
iljadi Denari (2012: 33,095 iljadi Denari) koi se zastareni.
13.
Kupuva~i
Doma[ni
Stranski
Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe
Kupuva~i - neto
Ostanati pobaruvawa
Pobaruvawa od vraboteni
Pobaruvawa za DDV
Dadeni avansi na dobavuva~ite
Odnapred plateni tro[oci i presmetan prihod
Pobaruvawa za danok na imot
Pobaruvawa za danok od dobivka
Ostanati kratkoro~ni pobaruvawa
Namaleno za: rezervirawe poradi o[tetuvawe
Ostanati pobaruvawa - neto
2013
(koregirani)
2012
188,793
20,954
209,747
(55,237)
154,510
185,349
13,049
198,398
(50,855)
147,543
10,386
5,356
2,985
1,835
1,061
551
7,932
30,106
(9,129)
20,977
175,487
10,687
9,939
350
2,472
6,163
29,611
(9,149)
20,462
168,005
42

Pobaruvawa od kupuva~i i ostanati pobaruvawa (prodolùva)
So sostojba na 31 dekemvri 2013 godina, kreditniot rejting na pobaruvawata od

kupuva~i na Dru[tvoto e sledniot:
Nedospeani i
neo[teteni
Evidentiran iznos
Rezervirawe poradi ostetuvawe
77,878
77,878
Dospeani i
neo[teteni
76,632
76,632
O[teteni
Vkupno
55,237
(55,237)
-
209,747
(55,237)
154,510
So sostojba na 31 dekemvri 2012 godina, kreditniot rejting na pobaruvawata od

kupuva~i na Dru[tvoto e sledniot:
Nedospeani i
neo[teteni
Dospeani i
neo[teteni
O[teteni
Vkupno
81,211
81,211
66,332
66,332
50,855
(50,855)
-
198,398
(50,855)
147,543
Evidentiran iznos
Rezervirawe poradi o[tetuvawe
So sostojba na 31 dekemvri 2013 i 2012, starosnata struktura na dospeanite

neo[teteni pobaruvawa od kupuva~i e kako [to sledi:
Do 30 dena
Od 1 do 3 meseci
Od 3 do 6 meseci
Od 6 do 12 meseci
Nad 1 godina
2013
(koregirano)
2012
22,805
12,795
8,347
6,876
25,809
76,632
19,639
10,893
1,834
3,097
30,869
66,332
Dvièweto na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na pobaruvawata od kupuva~i i

ostanatite pobaruvawa e kako [to sledi:
Na 1 januari
Dopolnitelen rashod od o[tetuvawe (Bele[ka 25)
Osloboduvawe na rezervacija (Bele[ka 22)
Na 31 dekemvri
14.
2013
2012
60,004
6,147
(255)
65,896
52,431
7,584
(11)
60,004
2013
(koregirani)
2012
6,368
6
30
11
6,415
2,219
447
33
12
3,110
5,821
@iro smetka (vo MKD)

Smetki vo banki- vo stranska valuta
Pari vo blagajna (vo MKD)
Pari vo blagajna-vo stranska valuta
Kratkoro~ni depoziti vo banki
Efektivnata kamatna stapka za kratkoro~nite depoziti vo banki varira[e

pome\u 0,30% i 0,60% (2012: 0,40% i 0,60%).
43

15.
Akcionerski kapital
So sostojba na 31 dekemvri 2013 godina, strukturata na akcionerskiot capital

na Dru[tvoto soglasno Centralniot Depozitar za hartii od vrednost e kako
[to sledi:
U~estvo vo Nominaln
Broj na
vkupniot a vrednist
akcii akcionersk
vo EVRA
i kapital
Obi~ni akcii Elbisco
Obi~ni akcii Albatros
Obi~ni akcii drugi akcioneri
Prioritetni akcii Penziski fond
Prioritetni akcii - Elbisco
Prioritetni akcii-ostanati
akcioneri
443,455
17,657
344,278
13,848
600
53.72%
2.14%
41.70%
1.68%
0.07%
5,699
825,537
0.69%
100.00%
Vkupno vo Vkupno vo
EVRA 000 MKD
35.79 15,871,254
35.79
631,944
35.79 12,321,710
35.79
495,620
35.79
21,474
974,065
38,784
756,219
30,409
1,318
35.79
203,967
12,527
- 29,545,969 1,813,322
Podatocite prikaàni vo tabelata pogore ne se usoglaseni so podatocite

obelodeneti vo finansiskite izve[tai na Dru[tvoto so sostojba na 31
dekemvri 2013 i 2012 godina.
So privatizacija na Dru[tvoto, na 31 dekemvri 1994 godina, kapitalot na @ito
Luks A.D. - Skopje be[e procenet od strana na ovlasteni proceniteli,
nazna~eni od Agencijata za privatizacija. Spored ovaa procenka, vrednosta na
kapitalot na @ito Luks A.D. - Skopje so sostojba na 31 dekemvri 1994 godina
iznesuva[e 37,570,000 DEM.
Spored Odlukata na Akcionerskoto Sobranie, odràno na 12 maj 1999 godina,
kapitalot na Dru[tvoto be[e namalen za iznos od 161,887 DEM.
Vo tekot na 1998 godina, Dru[tvoto izdade 25,000 akcii po nominalna vrednost
od 100 DEM po akcija. Vkupniot iznos koj be[e platen iznesuva[e 2,298,400
DEM.
Spored Odlukata na Akcionerskoto Sobranie, odràno na 5 mart 2001 godina,
kapitalot na Dru[tvoto be[e namalen za iznos od 11,911,963 DEM.
Istovremeno, Dru[tvoto izdade 428,572 akcii po nominalna vrednost od 70
DEM po akcija, t.e., vo vkupen iznos od 30,000,040 DEM, koi bea kupeni od strana
na Elbisko S.A. Atina, Grcija.
Soglasno noviot Zakon za trgovski dru[tva usvoen vo maj 2004 godina,
Dru[tvoto be[e obvrzano da usvoi nov Statut, izmenet i dopolnet vo
soglasnost so noviot Zakon za trgovski dru[tva. Ottamu, Dru[tvoto povtorno
se registrira[e vo Trgovskiot registar. Paritetot koj se primenuva vo sudskata
registracija e ist so onoj koj se primenuva vo noviot Statut.
Prioritetnite akcii gi nosat istite prava kako i obi~nite akcii osven [to
prioritetnite akcii ne nosat pravo na glas. Prioritetnite akcii imaat
prednost vo odnos na obi~nite akcii vo slu~aj na isplata na dividendi ili pri
raspredelba na imotot na Dru[tvoto.
44

16.
Ostanati rezervi
Revalorizacija
na zgradi i
zemji[te
Ostanati
rezervi
Vloùvawa
raspolo`livi
za proda`ba
Vkupno
416,727
446,062
862,789
151
151
(3,922)
(3,922)
412,956
446,062
859,018
(260)
(260)
(4,018)
(4,018)
858,771
151
(4,182)
854,740
858,771
151
(4,182)
854,740
858,771
151
(3,215)
(7,397)
(3,215)
851,525
Na 01 januari 2012 prethodno

objaveni
Korekcii (Bele[ka 2.27)
Dobivka od sveduvawe na
objektivna vrednost
Osloboduvawe na revalor. rez.od
proda`ba na sredstva
Sostojba na 31 dekemvri 2012
(koregirani)
Dobivka od sveduvawe na
objektivna vrednost
Sostojba na 31 dekemvri 2013
17.
Pozajmici
Netekovni
Pozajmici so kamata od doma[ni banki
Tekovni
Pozajmici so kamata od doma[ni banki
Vkupno pozajmici
2013
(koregirani)
2012
30,836
30,836
120,945
120,945
462,093
462,093
492,929
401,332
401,332
522,277
Dospeanosta na pozajmicite na Dru[tvoto vrz osnova na dogovornite rokovi na

otplata na datumot na Izve[tajot za finansiskata sostojba e slednata:
Do 12 meseci
Pome\u 1 i 2 godini
Pome\u 2 i 5 godini
2013
2012
462,093
29,961
875
492,929
401,332
90,112
30,833
522,277
Kamatnata stapka na denarskite pozajmici vo tekot na 2013 godina se dviè[e

pome\u 6.85% do 7.00% godi[no (2012: 7.25% - 8.00% godi[no). Pozajmicite od
banki se obezbedeni so hipoteki vrz del od nedvi`nostite i opremata (Bele[ka
32).
18.
Obvrski pri penzionirawe na vrabotenite
Na 01 januari
Pla]awa na obvrski pri penzionirawe na vrabotenite
Aktuarska zaguba (dobivka)
Obvrska pri penzionirawe na vrabotenite
2013
(koregirani)
2012
4,304
(169)
636
4,771
4,550
(246)
4,304
Obvrskata pri penzionirawe na vrabotenite se evidentira po sega[na vrednost

na o~ekuvanite idni isplati, utvrdena od nezavisen ovlasten procenitel.
45

19.
Obvrski kon dobavuva~ite i ostanati obvrski

2013
(koregirani)
2012
94,976
162,384
257,360
106,214
135,035
241,249
34,941
8,166
5,710
3,830
286
6,181
59,114
316,474
39,468
8,299
10,786
3,877
233
8,078
70,741
311,990
2013
(koregirani)
2012
1,217,154
58,816
1,275,970
1,292,318
62,269
1,354,587
2013
(koregirani)
2012
Potro[eni materijali
Energija
Bruto plati i honorari
Amortizacija
Uslugi od najmeni rabotnici
Nabavna vrednost na prodadeni u~inoci
Nabavna vrednost na prodadeni materijali
Voda i komunalni uslugi
Ostanati tro[oci na vrabotenite
Osiguruvawe
Nabavna vrednost na rezervni delovi
Odrùvawe
Transportni i po[tenski uslugi
Naemnina
Ostanato
Vkupno proizvodstvo
738,480
83,255
83,049
38,429
7,002
6,966
6,896
5,389
3,328
3,067
2,492
1,189
228
1,931
981,701
780,569
97,009
86,106
42,637
10,074
6,234
616
6,123
5,435
3,572
2,226
1,968
2,207
278
2,810
1,047,864
Zgolemeno za: Po~etna sostojba na zalihi

Namaleno za: Krajna sostojba na zalihi
Promeni na zalihi-neto
Tro[oci na proda`ba
22,811
(18,359)
4,452
986,153
29,145
(22,811)
6,334
1,054,198
Obvrski kon dobavuva~ite

Doma[ni dobavuva~i
Dobavuva~i od stranstvo
Ostanati obvrski
Primeni avansi
Neto plati i honorari
Presmetani tro[oci
Danoci i pridonesi po osnov na plati
Obvrska po osnov na kamati
Ostanato
20.
Prihodi od proda`ba
Proda`ba na doma[en pazar

Proda`ba na stranski pazari
21.
Cena na ~inewe na proda`bata
46

22.
Ostanati delovni prihodi
Naemnina
Otpi[ani obvrski
Dobivki od ottu\uvawe na NPO i sredstva ~uvani za proda`ba
Prihodi od dividendi
Prihod od osloboduvawe na rezervi (Bel. 13)
Prihod od naplateni otpi[ani pobaruvawa
Prihod od uslugi za kupuva~ite
Aktuarska dobivka
Ostanato
23.
(koregirani)
2012
11,158
10,325
2,319
278
255
42
6,211
30,588
9,071
407
11,859
556
11
4,189
77
246
1,837
28,253
2013
(koregirani)
2012
76,915
36,348
25,226
22,023
18,918
16,217
6,318
4,700
4,351
2,889
2,606
2,329
2,284
2,106
1,800
1,060
799
169
453
227,511
77,301
36,363
33,822
26,744
21,695
14,196
6,796
4,966
5,684
1,861
2,865
2,547
1,729
1,519
1,812
1,091
689
200
879
242,759
2013
(koregirani)
2012
25,239
21,690
2,887
2,518
2,383
2,123
1,816
1,813
1,641
1,580
1,406
1,249
1,117
762
695
670
234
2,815
72,638
28,589
19,342
3,290
1,828
2,633
2,985
785
1,136
1,512
609
1,995
3,081
939
2,378
2,910
47
270
2,713
77,042
Tro[oci za distibucija
Nadomestoci za agenti
Reklama i promocija
Energija
Amortizacija
Tro[oci za distribucija
Odrùvawe
Ostanati tro[oci za vrabotenite
Konsultantski i marketing uslugi
Patarina i parking
Potro[eni materijali i alat
Osiguruvawe
Voda i komunalni uslugi
Naemnina
Tro[oci za rezervni delovi
Ostanato
24.
2013
Administrativni tro[oci

Uslugi od treti lica
Energija
Honorari za porane[ni vraboteni
Naemnina
Amortizacija
Uslugi
Nadomestoci za ~lenovi na Upraven odbor
Osiguruvawe
Danoci
Bankarski provizii
Nadomesti za prestanok na raboten odnos
Rashodi od minati godini
Reklamirawe
Ostanato
47

25.
Ostanati delovni tro[oci
Rezervacija za somnitelni i sporni pobaruvawa

Zaguba od o[tetuvawe na netekovni sredstva
Koristi za vrabotenite
26.
(koregirani)
2012
6,147
1,104
637
7,888
7,584
359
7,943
2013
(koregirani)
2012
102,849
46,732
1,511
151,092
107,784
49,598
4,035
161,417
383
406
Tro[oci za koristi na vrabotenite
Plati i drugi kratkoro~ni koristi

Personalen danok i pridonesi
Nadomesti od prestanok na raboten odnos
Prose~en mese~en broj na vraboteni vo tekot na godinata:

Polno rabotno vreme
27.
2013
Rashodi od finansirawe, neto

2013
Prihodi
Prihodi od kamati
Pozitivni kursni razliki
Rashodi
Rashodi po kamati
Negativni kursni razliki
Finanskiski (tro[oci), neto
28.
(koregirani)
2012
918
984
1,902
123
755
878
(41,155)
(1,209)
(42,364)
(40,462)
(44,682)
(899)
(45,581)
(44,703)
2013
(koregirani)
2012
2,146
2,146
2,656
4,525
7,181
Dano~en rashod
Tekoven danok
Odloèn danok
Usoglasuvaweto na tro[okot za danok od dobivkata spored Izve[tajot za

seopfatnata dobivka e kako [to sledi:
2013
- Neodbitni tro[oci
- Dano~ni krediti za tro[oci so odloèn danok
Presmetan tro[ok po stapka 10% (2012: 10%)
- Dano~no osloboduvawe za u~estvo na stransko lice vo
kapitalot
Tekoven tro[ok na danok od dobivka
(21,456)
(21,456)
(2,146)
2,146
2012
(26,565)
-(26,565)
(2,656)
-2,656
48

29.
Zarabotuva~ka po akcija
Osnovna
Osnovna zarabotuva~ka po akcija se presmetuva po pat na delewe na dobivkata

koja pripa\a na imatelite na akcii (otkoga istata ]e se namali za delot od
dobivkata po odano~uvawe za imatelite na prioritetni akcii) so ponderiraniot
prose~en broj na obi~ni akcii vo optek vo tekot na godinata, vklu~uvaj]i gi
sopstvenite akcii na Dru[tvoto.
Dobivka (Zaguba) za imatelite na obi~ni akcii

2% dividenda na imatelite na prioritetni akcii
Dobivka (Zaguba)
Ponderiran prose~en broj na izdadeni obi~ni akcii
Osnovna zarabotuva~ka po akcija (denari po akcija)
2013
(koregirani)
2012
(30,240)
(887)
(31,127)
805,390
(38.65)
(50,986)
(887)
(51,873)
805,390
(64.41)
Efektot od retrospektivnata korekcija obelodeneta vo Bele[ka 2.27 vrz

zagubata i zarabotuva~kata po akcija (osnovna i razvodneta) za godinata [to
zavr[uva na 31 dekemvri 2012 e kako [to sledi:
(koregirani)
2012
(6,007)
Zgolemuvawe na (Zaguba) za imatelite na obi~ni akcii

Namaluvawe na osnovna i razvodnetata zarabotuva~ka po
akcija (denari po akcija)
30.
(7.46)
Tro[oci po vidovi
Potro[en materijal
Koristi i nadomestoci na vrabotenite
Energija i voda
Nadomestoci za agenti
Amortizacija
Uslugi
Reklama i marketing
Transport
Osiguruvawe
Rezervni delovi, potro[eni materijali i alati
Naemnina
Danoci i provizii
Sudski tro[oci
Nadomestoci za ~lenovi na Upraven odbor
Tro[oci od minati godini
Ostanati tro[oci
2013
(koregirani)
2012
761,181
151,092
117,813
73,931
59,470
28,673
26,922
21,839
11,431
6,627
4,997
4,121
3,156
2,926
2,521
1,813
857
6,866
1,286,236
797,613
161,417
134,133
77,187
67,317
28,881
35,379
22,679
15,051
6,896
3,968
7,542
3,600
2,604
1,828
1,148
94
6,661
1,373,998
49

31.
Transakcii so povrzani subjekti
Dru[tvoto e kontrolirano od mati~nata kompanija Elbisko S.A., so sedi[te vo

Grcija, koja e sopstvenik na 53,79 % od akciite na Dru[tvoto. Ostanatiot del od
akciite se sopstvenost na golem broj subjekti.
Podolu se prikaàni transakciite so povrzanite subjekti:
1. Proda`na na stoki, uslugi i osnovni sredstva
Elbisco S.A. Greece
2013
2012
(koregirani)
25,535
25,535
37,943
37,943
2013
2012
(koregirani)
96,775
96,775
100,051
100,051
2. Nabavka na stoki, uslugi i osnovni sredstva
Elbisco S.A. Greece
3. Nadomestoci za rakovodstvoto
Rakovodstvoto gi vklu~uva ~lenovite na Upravniot Odbor. Nadomestocite [to

se isplateni ili ]e bidat isplateni na rakovodstvoto se prikaàni podolu:
Plati i ostanati kratkoro~ni koristi
2013
2012
(koregirani)
11,121
11,121
11,795
11,795
2013
2012
(koregirani)
20,377
20,377
12,486
12,486
129,298
129,298
102,196
102,196
28,280
28,280
28,280
28,280
4. Sostojba na krajot od godinata
Pobaruvawa
Elbisco S.A. Greece
Obvrski
Elbisco S.A. Greece
Primeni avansi
Elbisco S.A. Greece
50

32.
Potencijalni i prevzemeni obvrski
Zaloèni sredstva
Na 31 dekemvri 2013 godina pozajmicite od banki se garantirani so hipoteki

vrz del od nedvi`nostite i opremata ~ija neto evidentirana vrednost iznesuva
658,767 iljadi Denari, (Bele[ka 17). Slednata tabela gi prikaùva zaloènite
sredstva:
Opis na imotot
Vid na
kolateral
Smetkovods
tvena
vrednost
000 MKD
Prodavnici
1vi Stepen
28,525
Proizvodni kapaciteti
Oprema
Administrativna zgrada
Silos
Melnica i oprema
1vi Stepen
1vi Stepen
1vi Stepen
2-or Stepen
2-or Stepen
145,141
226,785
20,374
-
Silos
Melnica
Oprema
1vi Stepen
1vi Stepen
2-or Stepen
147,086
50,400
40,456
658,767
Korisnik
Ohridska Banka AD Ohrid

Komercijalna Banka AD Skopje
Stopanska Banka AD Skopje
Vkupno
Obvrski od operativen naem kade Dru[tvoto e zakupec
Obvrskite po osnov operativen naem pred se se odnesuvaat na naemot na delovni

prostorii i oprema. Vremetraeweto na dogovorite za naem se dviì pome\u 1 i 3
godini, a istite moè da se obnovat na krajot na periodot na naem. Idnite
vkupni obvrski za isplata na naemi se slednite:
Do 1 godina
Podocna od 1 godina, no ne podocna od 5 godini
2013
(koregirani)
2012
627
1,255
1,882
1,584
2,363
3,947
Sudski sporovi
Neizvesni obvrski
@ito Luks A.D. - Skopje e vo proces na sudski sporovi so pogolem broj na

dru[tva. Vkupniot iznos na sudskite sporovi vo koi Dru[tvoto e tuèna strana
iznesuva pribli`no 115,506 iljadi Denari (2012: 109,974 iljadi Denari).
Rakovodstvoto na Dru[tvoto ne predviduva zna~ajni odlivi na sredstva koi
moàt da proizlezat od potencijalnite obvrski.
Potencijalni sredstva
@ito Luks A.D. - Skopje vodi sudski sporovi so golem broj na dru[tva i
vkupnata vrednost na sporovite vo koi Dru[tvoto e vo funkcija na tuìtel
pribli`no iznesuva 272,871 iljadi Denari (2012: 319,348 iljadi Denari).
Prilozi
Prilog 1 - Godi[na smetka so sostojba na i za godinata [to

zavr[uva na 31 dekemvri 2013
Prilog 2 - Godi[en izve[taj za raboteweto so sostojba na i za

godinata [to zavr[uva na 31 dekemvri 2013
www.grant-thornton.com.mk

Finansiski Izvestai I Izvestaj Na Nezavisnite Revizori 31.12.2013

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Finansiski Izvestai I Izvestaj Na Nezavisnite Revizori 31.12.2013

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite

@ito Luks AD, Skopje

Izve[taj na nezavisnite revizori

Grant Thornton DOO

Do Akcionerite i Upravniot Odbor na

Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie

Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz

Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema vo predvid vnatre[nata

1. Kako [to e obelodeneto vo Bele[ka 5.2 na 31 dekemvri 2013 godina,

3. Kako [to e ponatamu navedeno vo Bele[ka 12 na 31 dekemvri 2013 godina,

Spored na[eto mislewe, osven za efektot od pra[aweto opi[ano vo pasus 1, i

Obrnuvame vnimanie na slednovo:

@ito Luks AD, Skopje

Izve[taj za seopfatnata dobivka

Godina [to zavr[uva na

Ostanati delovni prihodi

(Zaguba) pred odano~uvawe

Ostanata seopfatna dobivka za godinata

(Zaguba) na imatelite na obi~ni akcii

@ito Luks AD, Skopje

Izve[taj za promenite vo kapitalot

Na 01 januari 2013 godina

Pridru`nite bele[ki se sostaven del na finansiskite izve[tai

@ito Luks AD, Skopje

Izve[taj za pari~nite tekovi

Godina [to zavr[uva na

Neto promena na pari~nite sredstva i ekvivalenti

Pridru`nite bele[ki se sostaven del na finansiskite izve[tai

@ito Luks AD, Skopje

Bele[ki kon finansiskite izve[tai

@ito Luks A.D, Skopje (vo ponatamo[niot tekst Dru[tvoto) e akcionersko

Pregled na zna~ajni smetkovodstveni politiki

Vo prodol`enie se prika`ani osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni

Ovie finansiski izve[tai se podgotveni vo soglasnost so Zakonot za trgovski

@ito Luks AD, Skopje

Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)

Finansiskite izve[tai se podgotveni spored konceptot na istoriska vrednost

@ito Luks AD, Skopje

Transakcii vo stranski valuti

Funkcionalna valuta i valuta na prezentiranje

Stavkite koi se vklu~eni vo ovie finansiski izve[tai se mereni spored valutata

Transakciite vo stranski valuti se preveduvaat vo funkcionalnata valuta so

Nedvi`nosti, postrojki i oprema

Zemji[teto i zgradite glavno se sostojat od proizvodni objekti, kancelarii i

@ito Luks AD, Skopje

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na

Rezidualnite vrednosti na sredstvata i procenetiot vek na upotreba se

Nematerijalnite sredstva so koi se steknalo Dru[tvoto se sostojat od softver

@ito Luks AD, Skopje

Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)

Amortizacijata se evidentira kako rashod vo izve[tajot za seopfatnata dobivka

O[tetuvawe na nefinansiski sredstva

Nedvi`nostite, postrojkite i opremata, kako i nematerijalnite sredstva se

Finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se priznavaat koga Dru[tvoto

Dru[tvoto gi klasificira svoite finansiski sredstva vo slednite kategorii:

Finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se

@ito Luks AD, Skopje

Bele[ki na finansiskite izve[tai (prodol`uva)

Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni

Vlo`uvawa ~uvani do dospevawe se ne-derivativni finansiski instrumenti so

Finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativi koi ili se

Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva se evidentiraat na datumot

@ito Luks AD, Skopje