Knjiga Efotografija 2001

FOTOGRAFIJA
OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTINE IZKUNJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE

Avtor: Matja Intihar
od Teorije
preko
Digitalne Kamere
Skenerja,
Raunalnika
Programov
in
Tiskalnika - Osvetljevalne enote
do
FOTOGRAFIJE
F OTO G R A F I J A
Knjiga je namenjena vsem fotografom,
ki noejo, da jih nova tehnologija prehiti,
in ki se elijo seznaniti z osnovo in
kakovostjo digitalne tehnike pri izdelavi
fotografij predvsem iz praktinega izhodia.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
77.02:004(035)
INTIHAR, Matja
E-fotografija : osnove digitalne tehnike in praktine izkunje
pri digitalizaciji fotografije : od teorije preko digitalne kamere,
skenerja, raunalnika, programov in tiskalnika - osvetljevalne
enote do fotografije / avtor Matja Intihar. - Ljubljana :
samozal., 2001
ISBN 961-236-139-8
113057792
www.e-Fotografija.si
avtor: Matja Intihar 2001
KAZALO
Veliki mejniki v fotografiji
Beseda avtorja
se vedno zanejo z iznajdbo

novih materialov,
Kemija, adijo!
na katere lahko trenutke

zabeleimo s svetlobo.
Zaetki digitalne fotografije
12
Analogno proti digitalno
32
Uvod v digitalno tehniko
42
Film proti tipalu
72
Loljivost in barvna globina
88
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Digitalne kamere
166
Skenerji
220
Raunalniki
264
Programi
284
Tiskalniki in osvetljevalne enote
316
Dodatna oprema
346
MISLI DIGITALNO!
Matja Intihar
4
5
AVTORJEVA BESEDA
Knjigo o digitalni fotografiji sem imel
namen izdati e leta 1996. Toda edini,
ki bi jo tedaj z zanimanjem prijeli v roke,
bi bili grafini studiji in posamezni
ljubitelji fotografije. Za fotografe je bila
tedaj digitalna tehnologija e
nezanimiva. Predvsem je bila kakovost
digitalne fotografije slaba in konni
izdelek z uporabo drage grafine
tehnike zelo drag.
Zavedal sem se, da bi prekmalu izdana
knjiga mnogim bralcem, ki jih je
digitalna fotografija pritegnila ele zdaj,
ponujala o digitalni tehniki podatke, ki
bi bili prestari nekaj mesecev ali celo
leto. Pripravil sem e kar precej
gradiva, toda razvoj je el v samo tirih
letih toliko naprej, da sem moral leta
2001 ob prvi izdaji spremeniti veliko
tehninih podatkov in dopolniti izkunje
kot uporabnik. Tudi v tej prenovljeni
CD izdaji maja 2003 je mnogo novosti.
V letu 2003 prihaja do sprememb.
Proizvajalci se zavedajo, da je treba
tehnologijo poceniti in pribliati
uporabnikom, ki so se s fotografijo e
sreevali. V digitalni fotografski tehniki
zdaj e ni enotnih standardov. Tehnika
6
je z na svetlobo obutljivimi tipali v

skenerjih, z raunalniki, programi za
obdelavo fotografij in tiskalniki prila
iz grafine industrije. e so skenerji,
raunalniki in programi za obdelavo
fotografij e v enotnem standardu, pa
digitalne kamere, predvsem tipala v
kamerah, in kapljini tiskalniki e iejo
svojo enotnost.
imenovanimi poslovnimi fotografi

raziril vsaj za petino. e septembra
leta 2000 so v zdrueni Evropi digitalne
kamere prav zaradi novih uporabnikov
prevzele 28 odstotkov fotografskega
trga (podatek je bil uradno objavljen
na Photokini 2000). Iz meseca v
mesec se odstotek dviguje.
Raunalnika tehnologija je sliko
prinesla v raunalnike in s tem do ljudi,
ki se do sedaj s fotografijo niso
ukvarjali in so storitve naroali pri
profesionalnih fotografih. V letu 2003
se tudi v Sloveniji e priakuje 50
odstotni trni dele digitalnih kamer.
Poslovnei si z digitalno kamero sami
posnamejo elene motive, jih shranijo
v raunalnik in hitro predstavijo svoji
ekipi.
Druinski fotograf, si s pomojo
digitalne kamere zajame na desetine
ve posnetkov kot z uporabo dragega
filma.
Fotoreporterji s kakovostnimi digitalnimi kamerami in telefonskim
modemom v nekaj minutah prenesejo
posneto fotografijo v urednitvo.
Digitalna fotografija je v vsem tem
nala svoje mesto. Z izredno hitro
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Fotografije digitalno obdelujem e 27
let. Z digitalno tehniko sem se prvi
sreal na grafini oli in nato v tiskarni
Delo z velikimi in izredno dragimi
bobenskimi skenerji. Zadnjih 15 let
uporabljam v svojem podjetju namizne
ploskovne in bobenske skenerje,
raunalnike in raunalnike programe.
e nekaj let ne gre brez digitalne
kamere in barvnih tiskalnikov.
Dolgoletne izkunje fotografa, ki je

sam razvijal filme in izdeloval rno-bele
in barvne fotografije, ter ve kot 25letne izkunje v digitalni tehniki mi
dajejo monost objektivne predstavitve
digitalne fotografije v primerjavi s
poasi odhajajoo analogno tehniko.
Fotografski trg se je z novimi, tako
razvijajoo se kakovostjo in dostopnostjo glede cene bo v nekaj letih

prevzela veino trga klasinih kamer,
ki e uporabljajo filme. Ta se bo
obdral samo e pri redkih ljubitelskih
fotografih, ki bodo v temnicah latentno
sliko spreminjali v vidno.
Knjiga je namenjena vsem fotografom,
ki noejo, da jih nova tehnologija
prehiti, in se elijo seznaniti z osnovo
in s kakovostjo digitalne tehnike
predvsem z ravni uporabnika. Razloiti
je treba, za koga je digitalna tehnika
e primerna in zakaj e nekaj asa ne
bo dosegla kakovosti analogne
fotografije.
Prav tako je namen knjige seznaniti
novodobne raunalnike fotografe z
nekaj osnovnimi tehninimi in
zgodovinskimi podatki o fotografiji.
Spoznali bodo, da fotografija ni
proizvod sodobne raunalnike
tehnike in da v njej e ve kot stoletje
veljajo doloene zakonitosti.
Misli digitalno!
Matja Intihar
7
Kemija, ADIJO!
Kemiji v pozdrav namenjam prve strani knjige.
Fotografe spremlja e ve kot 160 let in ponuja veliko
uitkov, ki jih v digitalni tehniki ni ve. Pri razvijanju
filma in slike lahko aktivno sodelujemo. Zgoenost
kemikalij, temperatura in hitrost razvijanja je samo
nekaj od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kakovost
fotografije v laboratoriju ali na njeno umetniko
vrednost.
Izbira filma, kemikalij, foto papirja, asa osvetlitve in
rono maskiranje predstavljajo tehniko, ki je
dananjim raunalnikim fotografom nerazumljiva.
V digitalni dobi je drugae. Osnovne korekture
opravimo z raunalniki programi, ki so tako
zmogljivi, da lahko svoj izdelek z njimi v celoti
spremenimo. Korekture, ki so bile v klasini fotografiji
nemogoe, so v digitalni tehniki otroje lahke.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
kemija adijo
Kodakov proces E-6 velja za

standard za kemino razvijanje
diapozitivnih filmov e ve kot
dvajset let.
kemija adijo
Kemini proces se bo obdral samo e pri izpisu

fotografije na papir z barvami v tiskalniku, z uporabo
termosublimacijskih tiskalnikov in nekaj asa e v
fotolaboratorijih, kjer bo svetloba e sproala
kemino reakcijo na svetlobno obutljivi emulziji. e
sedaj tudi fotolaboratoriji klasini kemini postopek
opuajo. V novejih mini laboratorijskih napravah
so e vgrajene kapljine tiskalnike naprave.
Doba kemije v fotografiji se konuje. Na pohodu je

nova raunalnika tehnologija, imenovana digitalna
fotografija.
Svet elektrinih signalov bo zamenjal kemino
reakcijo po ekspoziciji in s tem skrivnost latentne
slike na filmu.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Zastavica je padla. Kemija, ADIJO!
Jaz e uporabljam digitalno tehniko.

Z eno samo kamero lahko brez
menjave filma snemam rno-belo ali
barvno, s 50 ISO ali 3200
ISO obutljivosti.
Uporabljam samo en
objektiv z gorinico od 28
do 500 milimetrov, da ne
govorim o monosti
ostrenja od samo dveh
centimetrov pri makro
nastavitvi. Tudi filmov mi v
labolatoriju ne praskajo ve.
10
kemija adijo
kemija
kemija adijo
11
Sodobna zrcalno-refleksna
kamera in doma narejena
kamera obskura
Zgodovina fotografije
Analognemu fotografu naj to poglavje na
kratko osvei spomin na zaetke razvoja in na
mnogo stopnic, ki so jih morali zanesenjaki
prestopiti, da je fotografija sploh zaivela.
Fotografu, ki je fotografijo zael spoznavati
ele z digitalno tehniko, pa naj bo v poduk, da
ima klasina analogna fotografija veliko
skupnega z digitalno tehniko in da se
fotografija ni priela z raunalnikom, temve z
mnogo predanosti e v zaetku 19. stoletja.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Odkritja
eprav je lovek e v pradavnini upodabljal svoje
utne zaznave, snujo skulpturo in slikarstvo, se je
mehanino-tehninega naina upodabljanja lotil ele
v 18. stoletju. Tedaj so se raziskovalci vedno bolj
ogrevali za izum, ki je izviral iz prvih let moderne
znanosti - kamero obskuro. Sistem temnice z luknjico
je e davnega leta 1519 opisal umetnik in izumitelj
Leonardo da Vinci. Velika, znotraj pornjena katla
Vpadna svetloba skozi
majhno luknjico zarie motiv
na zadnjo steno kamere.
12
zgodovina fotografije
13
Na zaetku devetnajstega stoletja je Thomas

Wedgwood s poskusi zadovoljivo zabeleil sliko.
Toda obrisi niso obstali, prav tako pa tudi ne zapiski
o njegovi metodi fotografiranja.
Kamera obscura, kakrno je
opisal Leonardo da Vinci
ali soba je preluknjana v srediu ene izmed estih

pravokotnih mejnih ploskev. Skozi luknjico prodira v
notranjost svetloba in projecira na nasprotno steno
narobe obrnjeno sliko predmeta, ki ga pred luknjico
osvetljuje mona svetloba. elja, da bi lahko take
projekcije uporabili za vselej in jih shranili, je
naposled privedla do obstojne fotografije.
tiristo let pred odkritjem fotografije so uenjaki e
vedeli, da doloene snovi in barve pod vplivom
mone svetlobe spremenijo svoje lastnosti.
Prve obstojne fotografije

Prvo zadovoljivo fotografijo je v juniju ali juliju leta
1827 posnel in izdelal Nicephor Niepce. Za film je
uporabil kositrno ploo, premazano z asfaltom, ki
je pod vplivom svetlobe postal trdneji. Po osmih
urah osvetljevanja je sliko obdelal po posebnem
postopku. Slika sama je bila zelo nerazpoznavna,
predvsem mono neostra in kontrastna.
4. januarja 1829 se je Niepce strinjal, da gre v
partnerstvo z odrskim slikarjem Luisom J. M.
Nicephor Niepce
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanovitelj

Kraljevega drutva, podal zapiske o srebrovem
kloridu, ki po ekspoziciji spremeni svojo lastnost in
postane rn.
Angelo Sala je v zgodnjih sedemdesetih letih
sedemnajstega stoletja zapisal, da nitrati srebra v
prahu pod vplivom svetlobe pornijo.
Leta 1727 je Johan Heinrich Schulze odkril, da
nekatere tekoine spremenijo barvo, ko jih
izpostavimo svetlobi.
14
Izvirnik prve fotografije, ki jo

je posnel N. Niepce.
15
Luis Daguerre
Ena prvih fotografij,

narejenih po Daguerrovem
postopku.
16
Daguerrom. Niepce je umrl le tiri leta pozneje,

vendar je Daguerre nadaljeval z eksperimentiranjem.
Kositrne ploe je zamenjal z bakrenimi, jih naparil
z jodovimi solmi in nato pustil, da je nanje uinkovala
para ivega srebra. Tako mu je uspelo posneti zelo
ostre in jasne fotografije. Zaradi uporabe bakrenih
plo fotografij ni bilo mono kopirati, so se pa
izkazale kot uinkovite in postavile temelje
fotografskih procesov. as ekspozicije se je od
zaetnih osem ur zmanjal na samo pol ure.
Vodilni uenjak tistega asa, Paul Delaroche, je

izdelal zapiske o Daguerrovem nainu izdelave
fotografij. Glede na zapiske se je v juliju 1839
francoska vlada odloila odkupiti pravice in
fotografski proces so predstavili javnosti 19. avgusta
1839. Daguerre je postopek izdelave poimenoval
daguerrotipija.
Daguerrov proces je bil slikovno dober, toda drag in
nikoli v celoti zanesljiv. Fotografi so problem izdelave
kopij premoali s fotografiranjem istega motiva z
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Fox Talbot leta 1845

razkazuje svojo novo
mnogostransko papirno
fotografijo.
17
Steklo je odlina podlaga za

kemino emulzijo in odlino
prepua svetlobo. Prvi, ki je
e leta 1841 uvedel to
tehniko, je bil Slovenec
Janez Puhar.
ve kamerami hkrati. Toda ta proces nikoli ni v

popolnosti zadovoljil fotografov tistega asa.
Razvoj in tehnika sta la naprej. Angle Fox Talbot
je hkrati z Daguerrom razvijal svoj proces izdelave
fotografije. Za osnovo je vzel tanek papir, premazan
z srebrovim jodidom. Prvo fotografijo je napravil kar
s svojega doma. Negativ je meril samo tri centimetre
po diagonali in je bil slabe kakovosti. Toda odpravil
je slabost bakrenih plo in nezmonost kopiranja.
Talbot je leta 1840 fotografiranje na papir zelo
izpopolnil in z monostjo kopiranja je fotografiranje
postalo bolj mnoino.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Steklene ploe
Daguerrotipija in Talbojeva papirna tehnika sta hitro
zali v pozabo. V estdesetih letih devetnajstega
stoletja si je hitro utrla pot fotografija na kemino
preparirani stekleni ploi.
Prvi, ki je e leta 1841 uvedel to tehniko, je bil
Slovenec Janez Puhar, po poklicu upnik. Steklo je
odlina podlaga za kemino emulzijo in odlino
prepua svetlobo, zato je primerno tudi za izdelavo
kopij. Kopije so bile zelo ostre in dobre. Puhar je
imel s svojim postopkom obilo teav predvsem pri
oprijemu emulzije na steklo; na zaetku je bila zato
izdelava fotografij teka. Problem obstojnosti
emulzije na steklu je ele leta 1851 uspeno reil
18
Angle Scott Archer. Emulzijo je izdelal iz lepljivega

kolodija, zato je ta nain fotografiranja dobil ime
kolodijev proces. Izdelava fotografije po tem
postopku je bila za tiste ase zelo preprosta in
izdelek kakovosten. as ekspozicije se je skrajal
na vsega nekaj sekund. Tudi cena se je pribliala
mnoicam. e je moral povpreni delavec za
daguerrotipijo plaati celo tedensko mezdo okoli ene
gvineje, je fotografija, posneta na stekleno ploo,
stala le e pet ilingov.
Preden so se na svetlobo obutljive emulzije
posuile, je bilo treba vlane steklene ploe oslojiti
z emulzijo in nato e mokre osvetliti. eprav je bil
postopek zahteven, so fotografi e lahko z vprenimi
vozovi, spremenjenimi v temnice, potovali naokoli
in fotografirali. Uspena pionirja sta bila William H.
Jackson, ki je med prvimi fotografiral Divji zahod in
Angle Roger Fenton, ki velja za prvega vojnega
fotoreporterja.
Predmeti in kemikalije, ki jih

je potreboval fotograf.
19
Vse do leta 1884 je bilo steklo znano kot najbolji

nosilec fotografske emulzije. Kljub odlini kakovosti
posnetkov, monosti vnaprejnje priprave plo,
kasnejega razvijanja in kopiranja je okornost velikih
kamer in tekih steklenih plo fotografe e vedno
spravljala v slabo voljo.
Angle Roger Fenton se je s
tem vozom leta 1855
odpravil na polotok Krim.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Suhi postopek
Naslednjo stopnico je prestopil doktor Richard
Maddox leta 1871. Po le nekaj letih od odkritja
elatine je le-to uporabil v svetlobno obutljivi
emulziji. Emulzija se je lahko na steklu posuila in
zaradi raztegljivosti elatine ohranila svoje lastnosti.
Po osuitvi ni ve pokala; bila je obstojna. Steklene
ploe so lahko oslojili vnaprej.
Po ekspoziciji tudi ni bilo ve potrebe po takojnjem
razvijanju e vlane emulzije. S tem se je as
priprave za posnetek zelo skrajal, razvijanje pa
odloilo na kasneji as. Tudi obutljivost emulzije
je bila precej veja. Kamere so morali zaradi kratkih
asov osvetlitve opremiti z zaklopi in fotografi so na
ploe e lahko zabeleili trenutne slike. Eadweard
Muybridge je svet presenetil s posnetki gibanja
loveka iz razlinih kotov. Emulzije so e omogoale
osvetlitvene ase vsega nekaj stotink sekunde.
20
Zaetki filma
Na te teave je postal pozoren tovarnar George
Eastman (1854 - 1932), ki je izdeloval suhe
fotografske ploe. Zavedal se je, da je steklo samo
nosilec emulzije in da bi ga bilo treba zamenjati z
neim bolj uporabnim. Celuloid so iznali pred letom
1860. Zamisel o filmskem zvitku se je porodila
Hannibalu Goodwinu leta 1887. Leta 1888 je dal
Prva kodakova kamera
21
Eastman na trg boks-kamero z e vpetim filmom med

dvema valjkoma. Izum gibkega filma in majhne
kartonske boks-kamere je pripeljal do mnoine
uporabe in fotografijo priblial iremu krogu
uporabnikov. Kamera je premogla svetlobno jakost
1:9 in gorino razdaljo 57 milimetrov. Posnetki so
bili okrogli s premerom dveh palcev in pol. Zanimanje
za fotografiranje je bilo izjemno. Eastmanovo geslo:
Vi pritisnite na gumb, drugo naredimo mi, je bilo
revolucionarno glede mnoinosti v fotografiji.
Eastman je poel vso slavo. Kamera je bila
George Eastman na palubi
parnika, ko fotografira s
svojo boksovko.
22
napolnjena s filmom za sto posnetkov. Po stotih

pritiskih na gumb so jo poslali v laboratorij na izdelavo
fotografij, fotografu pa kamero napolnili z novim
filmom. Za tiste ase je bila to neverjetna preprostost
fotografiranja. Zaelo se je doba fotoamaterstva.
e zdaj, po 110 letih razvoja nekaterim strankam e
vedno vstavljajo filme v kamero. APS sistem je vse
skupaj poenostavil, toda ta sistem se pri nas ni prijel.
Film sam se tudi ni bistveno spremenil. Zdaj je
nosilec emulzije tanek trak poliestra.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
23
To sta prva dva barvna filma

iz leta 1936.
AGFA color
je imel 2,5 DIN obutljivosti,
KODACHROM
pa celih 10 DIN.
Ena izmed prvih barvnih

fotografij
24
Barvna fotografija
Newtonove raziskave, pri katerih je skozi optino
prizmo usmeril tanek snop svetlobe, iz nje
izstopajoe arke projeciral na zaslon in tako odkril
barvni spekter, so tudi fotografskim izumiteljem
pomagale pri razvoju barvne fotografije. kotski fizik
James Maxwell je leta 1855 predstavil monost
fotografiranja v barvah, pri emer je motiv fotografiral
skozi tri filtre v treh osnovnih barvah barvnega
spektra (v rdei, zeleni in modri). Ta nain
fotografiranja je zahteval tri loene posnetke, za
sleherno osnovno barvo po enega. Niepcejev neak
je leta 1867 posnel motiv na srebrno ploo in jo
tako obdelal, da se je pod razlinim kotom slika
kazala v druganih barvah. Leta 1904 sta brata
Lumiere odkrila bolj zanesliv postopek s samo enim
posnetkom. Za osnovo sta uporabila avtokromatsko
ploo s rno-belo emulzijo, obutljivo na celoten
barvni spekter, na njo pa nanesla drobcena krobova
zrnca, ki so bila menjaje obarvana rdee, zeleno in
modro. Postopek razvijanja slike je bil zelo zapleten.
Od tega prelomnega trenutka se za mnoinost

fotografiranja ni veliko spremenilo - do prihoda
digitalnega zapisa.
Bili smo prie izboljevanju kamer (svetlomeri,
motorni transport, avtomatska ostrina) in filmov
(zrnatost, obutljivost, barvitost). Zdaj se mnogi niti
ne zavedajo, da smo prie na novo postavljenemu
mejniku v fotografiji. Digitalna fotografija namre
pomeni novo dobo fotografije, ki se razvija z veliko
vejo hitrostjo, kot se je klasina.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Barvni film
Letnica 1936 je prelomni trenutek za barvno
fotografijo. Kodak in Agfa sta tedaj na trgu predstavila
svoja prva diapozitivna filma v 35-milimetrskem kino
formatu.
Zgodovina digitalne fotografije

Vse se je zaelo z raziskovanjem vesolja in
monostjo prenosa podatkov direktno na zemljo v
sredino 60-tih. CCD (Charge Coupled Device) vezje
so pri Bell Laboratories iznali e leta 1968. Izumili
so ga kot novi tip raunalnikega spomina. Kmalu
so ugotovili, da je uporaben tudi za procesiranje
slikovnih signalov.
Canon je leta 1976 na prodajne police postavil model
kamere AE-1. To je bila prva foto-kamera, ki jo je
krmilil procesor.
Leta 1976 je Apple predstavil svoj prvi namizni
raunalnik Apple I, ki je e obvladal risanje rt in
krogov.
Sony je konec leta 1980 predstavil prototip digitalne
kamere z magnetnim zapisom, imenovano Mavica.
Willard Boyle (levo) in

George Smith (desno),
izumitelja CCD vezja, leta
1970 preizkuata prvo video
kamero s CCD tipalom.
Canon AE-1. Prva zrcalno

refleksna kamera, ki jo krmili
CPU (centralna procesorska
enota).
25
Still video kamera, RT-971

Video transciever in color
video printer RP-601 - sistem
so uporabljali leta 1984 na
olimpijskih igrah v Los
Angelesu.
Mavica velja za prvo digitalna kamero na svetu.

Kamera ni doivela uspeha, je pa nakazala, kaj vse
zmore digitalna tehnologija.
Leto za Mavico je Canon predstavil celoten digitalni
sistem v barvnem magnetnem zapisu z nazivom Still
video. Sistem je sestavljala digitalna kamera z
magnetnim zapisom loljivosti 350.000 tok, s
prenosom digitalnih signalov prek javne telefonske
linije in s tiskalnikom. Japonska asopisna hia
Yomiuri Shimbun je opremo testirala deset mesecev
pred otvoritvijo olimpijskih iger leta 1984 v Los
Angelesu. Po petih mesecih testiranj in izboljav je
bila kamera nared za preizkus na igrah. Sistem se
je dobro obnesel. Maraton so prvi posneli z digitalno
kamero. V spremljevalnem avtomobilu so imeli
procesorsko enoto za pretvorbo podatkov v
elektrine impulze in elektronske podatke so nato
poslali po javni telefonski liniji na Japonsko v
sprejemnik, ki je iztiskal barvne slike, primerne za
asopisni tisk. Tehnologija je na ta nain e kazala
monosti zajemanja slike, telefonskega prenosa
podatkov in kakovost izpisovalne tehnologije. Zaradi
cene kompleta Still videa, ki je bila nad 50.000 USD,
in dokaj slabe slike se sistem ni prijel. Vseeno pa so
bili uporabniki in konstruktorji z delovanjem opreme
zadovoljni in tako pridobili veliko znanja za nadaljnje
delo.
Avgusta 1981 je IBM e prodajal prvi namizni

raunalnik z Intel procesorjem. Pot raunalniki
tehnologiji se je zaradi nije cene konno odprla.
10. november 1983 bomo pomnili kot enega izmed
zgodovinskih datumov v raunalniki industriji, ki ga
marsikateri uporabnik PC-ja enai s hiroimsko
bombo. Microsoft je na ta dan napovedal operacijski
sistem Windows 1.0. Okna so imela takrat kot e
danes mnogo teav, zato je vodstvo Microsofta leta
1985 elelo odkupiti licenco za bolj zanesljiv Applov
operacijski sistem.
Za Applove raunalnike, ki e danes veljajo za
vodilne pri obdelavi digitalnih fotografij, je zanimivo
leto 1984. e takrat so v operacijskem sistemu
odpravili bug Y2K ali milenijski hro, ki je
Microsoftu in njegovim uporabnikom leta 1999 tako
grenil ivljenje.
Leta 1986 so pri Applu predstavili namizni raunalnik
Macintosh Plus. V sodelovanju s programskima
hiama Aldus in Adobe so pripravili programska
paketa Page Maker in PostScript. Aldusov
PageMaker je omogoal enostavno prelamljati
asopisne strani z besedilom in sliko. Adobov
PostScript, ki e zdaj velja za vodilni profesionalni
jezik v grafini industriji za izpisovanje s tiskalniki,
pa je skrbel za izredno kakovosten izpis. Apple je
dodal e laserski tiskalnik LaserWriter, ki je e
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Izboljani Still Video sistem iz

leta 1986 - kamera RC-701 z
magnetnim zapisom,
prenosnik digitalnih signalov
in dekoder za barvni tiskalnik
26
Namizni ploskovni skener
27
V dobi svinenih rk je bilo

treba za izdelavo dnevnega
asopisa imeti na razpolago
vsaj petdeset stavnih
delavcev, ki so rko po rko
sestavljali rkovne vrstice.
asopis DELO so pri nas
prenehali staviti s svinenimi
rkami in fotografije
prenaati na cinkove ploe
ele na koncu 70-tih. Prelo
se je na enostavneji nain
priprave tiskovne forme.
asopise so zaeli montirati s
tekstovnim prelomom, ki so
ga prek zapletene
raunalnike enote osvetlili na
foto papir. Tudi slike so
rastrirali na papir. Kot v
svineni dobi so asopis
montirali rono, toda veliko
enostavneje. Tisk je preel na
sodobno offset tehniko.
Pravo raunalniko
pripravljanje strani pa se je
pri nas zaelo ele v zaetku
90-tih let.
premogel PostScript gonilnik in izpis s 300 tokami

na palec. Doba digitalne priprave asopisov, revij,
knjig in tiskanje fotografij se je tako zaela.
Grafina industrija je novo tehnologijo priakala
nepripravljena. Sledil je val odpuanj grafinih
delavcev. Pripiemo ga lahko velikim zmonostim
raunalnike tehnike.
V letu 1986 so na trgu e prvi namizni skenerji s
CCD tipalom in rno-bele faksirne naprave; sprva
samo za rno-belo skeniranje, kmalu za tem pa e
za barvno skeniranje. Barvno skeniranje je potekalo
podobno kot prvo barvno fotografiranje pred ve kot

sto leti. Skener je skeniral vsako osnovno barvo
posebej. Fotografijo je bilo treba trikrat presneti, saj
CCD tipalo e ni imelo barvnih filtrov pred
senzorskimi tokami. Prvi taki skenerji so uporabljali
sistem osvetlitve s tremi barvnimi arnicami (RGB),
kasneji so uporabljali barvne filtre (RGB).
Razirjenost digitalnih kamer je omogoila kamera
FotoMan podjetja Logitec leta 1991. FotoMan je
lahko posnel 32 rno-belih posnetkov z loljivostjo
376 X 284 tok in z 256 sivimi toni.
Za dananje razmere pravo digitalno kamero je leta
1994 trgu ponudil Kodak. Model DC-40 je e snemal
v barvah z loljivostjo 756 X 506 tok in z 8-bitno
barvno globino.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
FUJI je e od zaetka med

vodilnimi ponudniki digitalnih
kamer.
Digitalna kamera E2,

izdelana v sodelovanju med
Nikonom in Fujijem
Kodak DC - 40 in DC - 50.
Eni izmed prvih pravih
digitalnih kamer.
28
29
Prava inovacija. Podjetje

IMAGEK je naredilo digitalni
nastavek, ki ga lahko
vstavimo v klasino zrcalnorefleksno kamero namesto
filma.
Digitalne kamere, predvsem pa zmogljivi skenerji in

raunalniki so sredi 90. let e dokazovali, da se
kemini fotografiji piejo slabi asi.
Leto 2003
Od leta 1970 smo bili prie dokaj tihega razvoja
digitalne tehnike. Uporabniki grafine tehnologije
smo s skenerji digitalno tehniko uporabljali e od
sredine 70. let. Raunalniki, programi za obdelavo
fotografij in sublimacijski tiskalniki so e nekaj let
nae orodje za kakovostno izdelavo fotografij.
Digitalne kamere so ele v letu 2001 na policah
fotografskih trgovin poasi zaele odvzemati prostor
klasinim kompaktnim kameram. Razumljivo, saj
obstojea fotografska industrija ne sme dovoliti, da
zamajejo njene temelje.
Tako so se na novo tehnologijo dobro pripravili
izdelovalci filmov. Kodak in Fuji sta dolgo zaustavljala
prodor CCD tipal. Spomnimo se primer digitalnega
nastavka podjetja IMAGEK. Prirejen je tako, da s
klasino kamero e vedno lahko snemamo na film,
e pa potrebujemo digitalne slike, ga vstavimo
namesto filma. Zanimanje fotografov za ta nastavek
je bilo veliko. Razvoj pa se je ustavil. Govorilo se je,
da so idejo odkupila fotografska podjetja in jo zaprla
v bunker.
Hkrati so podjetja, ki izdelujejo filme, digitalno
tehnologijo razvijala tudi sama. Tako Kodak kot Fuji

sta postala vodilna pri razvoju in izdelavi svetlobnih
tipal.
Proizvajalci kamer, ki jih poznamo fotografi, so v
zadnjih dveh letih tehnologijo preusmerili sebi v prid.
Digitalne kamere uporabljajo veliko tehnologije
klasinih kamer in znanja, vloenega vanje. Objektivi,
na primer, kot bistveni del kakovostnih zrcalnorefleksnih kamer so uporabni tudi v digitalni tehniki.
Svetlobno tipalo pa le prevzema vlogo filma.
Tako podjetja, znana iz analognega sveta,
nadzorujejo tudi velik del trga digitalne tehnike.
Canon, Minolta, Nikon, Olympus in Pentax ponujajo
e od vsega zaetka med seboj in s konkurenco
primerljive digitalne kamere, ki v veini izhajajo iz
tehnologije zabavne elektronike. Fotografska
podjetja so med vodilnimi tudi v kakovosti namiznih
tiskalnikov (Canon) in skenerjev (Canon, Nikon,
Minolta).
Matja Intihar
e-Fotografija.si
30
Leto 2008
Ali pri vas prodajate filme za fotografsko kamero?
Mladi prodajalec, ki se z filmom nikoli ni spoznal,
vas bo povsem resno vpraal nazaj.
Kaj pa je to?
Le kdo poleg redkih ljubiteljev in nekaterih
profesionalnih del ga danes e potrebuje?
31
Analogno / Digitalno
V analogni fotografiji imamo za oceno tehnine
kakovosti samo dve monosti: dobro, ni dobro. Filmi
so v letih svojega razvoja doiveli vrhunec in izredno
kakovost. Vemo, kdaj uporabiti diapozitivni, kdaj
negativni film, kdaj film vije obutljivosti ali takega
za veje poveave. Kemina obdelava posnetega
filma je avtomatizirana in veina fotografov se ne
sreuje s tem postopkom. Tako tudi nima vpliva na
mone korekture.
Fotografije na fotografski papir izdelujejo v veini
labolatorijev z avtomatskimi stroji. Tako je osnova
za oceno kakovosti samo pogled na diapozitiv ali
fotografijo na papirju. Fotograf ve, kakna mora biti
kakovost, in ob ogledu lahko fotografijo oceni samo
z dobro ali ni dobro. Analogna tehnologija izdelave
je dovrena in tehnino na zelo visokem nivoju,
fotografija s filma pa je vrhunska tako po barvnih
vrednostih kot po ostrini in kontrastu.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
e izrazni fotograf e
ne eli menjati
tehnologije, bo motiv
e zapisoval s
svetlobo na
diapozitivni film.
Od te toke naprej pa
je smotrna
digitalizacija slike s
skenerji.
32
analogno / digitalno
Sodoben barvni film v 35mm

formatu je od leta 1936 dosegel
visoko kakokovost.
S prihodom digitalnih kamer in
tiskalnikov pa opazimo, da
mnogi te kakovosti niti ne
potrebujejo.
33
Kaj digitalna tehnika prinaa fotografu?
Digitalna tehnika nam prinaa ve pogledov na

tehnino kakovost izdelane fotografije. V tem primeru
je izdelava fotografije v labolatoriju samo ena izmed
ve monosti, ki jih lahko uporabimo, in edina, ki
nam omogoa pravilno oceno razlike v kakovosti
analogne in digitalne tehnike, filma in tipala. Kritino
oko takoj opazi, da fotografija s filma po tehnini
kakovosti e vedno prekaa tisto iz tipala.
Toda ali ni ocena kakovosti osebno mnenje
vsakega fotografa posebej!? Ali vsi potrebujemo
kakovost fotografije, izdelane s filma?
Ali ni monost vplivanja na fotografijo prek
Studijska kamera Rollei z
digitalnim hrbtom.
Za vrhunske digitalne posnetke
uporabimo linijska tipala. Z njimi
motiv skeniramo. Osvetljevanje
pa traja lahko tudi nekaj deset
sekund. Kakovost posnetkov s
takimi digitalnimi nastavki je
vrhunska.
34
Predvsem neomejeno svobodo pri konni izvedbi fotografije.

Vsi, ki fotografirajo za video-raunalnike predstavitve, predstavitve izdelkov in storitev
na internetu itd., e sami vedo, da je to edini moni nain, da hitro in po ugodni ceni
pridejo do fotografije za predstavitev. Nakup drage kamere se hitro povrne. V to skupino
fotografov spadajo tudi zavarovalni agenti, policisti in nepremininska podjetja. Vsi ti
lahko na samem mestu dogodka posnamejo pokodovan avto, sledi vloma, nepreminine...
V nekaj sekundah je lahko slika v bazi podatkov v njihovem raunalniku. Nato jih lahko
poiljajo na drug raunalnik prek mrene povezave ali elektronske pote ali pa samo
iztiskajo za svoj arhiv.
Profesionalni fotografi so e na poslovni prelomnici. Naroniki ne zahtevajo ve tolikne
kakovosti posnetka kot hitrost storitve. Vsi studijski fotografi, ki imajo veliko dela s
fotografiranjem blaga za razline visokonakladne kataloge, e vedo, kako hitro se je
treba seznaniti z digitalno tehnologijo.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
raunalnikih programov in takojen izpis s

tiskalniki na delovni mizi veje zadovoljstvo kot
pogled na bolj kakovostno fotografijo?!
Z vstopom v digitalno tehniko se pojem kakovosti,
kot ga gledamo v analogni tehniki, meri drugae.
Fotograf ele po ekspoziciji digitalnega filma (CCD
ali CMOS tipala) doivi vso irino digitalne tehnike.
Z aktivnim pristopom pri izdelavi fotografije se nam
porui mnenje o primerjavi kakovosti z analogno
fotografijo.
Fotografu, ki dogodek in s tem njemu veno
fotografijo iztiska s kapljinim tiskalnikom, boste zelo
teko dopovedali, da bi bila ista fotografija, osvetljena
na fotografskem papirju, bolja.
Tu pa smo e pri oceni vsakega gledalca posebej.
Digitalna tehnika ponuja ve monosti, vsak pa si
lahko izbere svojo.
In to je velika prednost digitalne tehnike.
35
Kaj je bolje? Odvisno zakaj!
S prenosom fotografije na
zaslon in z raunalnikim
programom se nam odpre nov
svet. Fotografija ni bila konana
s pritiskom na sproilec in
zapisom na film, ampak se
pravo delo pri konni podobi
fotografije ele prine.
ANALOGNO - iri tonski razpon, monost velikih

poveav, prenos v digitalno obliko s skenerji.
DIGITALNO - hitra pot od ekspozicije do fotografije,
pregled posnetkov takoj po snemanju, monost
popravka barvne temperature svetlobe (White
Balancing), izbris neelenih posnetkov iz pomnilne
enote, monost barvne korekture, montiranje ve slik
skupaj, dodajanje tekstovnih elementov in e in e
monosti, ki jih daje raunalniki program za
obdelavo fotografij. Izpis na domaem tiskalniku.
Razlike med klasinim (analognim) in

digitalnim postopkom
Kadar fotografiramo izbrani motiv po klasinem
postopku, se svetloba prek objektiva in kamere
prenese na film, kjer se po svetlobni reakciji na filmu
s keminim postopkom ustvari latentna (nevidna)
slika. ele v laboratoriju s kemikalijami ustvarijo
prisiljeno kemino reakcijo in latentna slika se
spremeni v vidno kot negativ ali diapozitiv, odvisno
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Razlika med analognim in

digitalnim fotografiranjem
Samo fotografiranje poteka na
isti nain. Zapis posnetka pa je
drugaen - pri klasini fotografiji
na film, pri digitalni na tipalo.
Pri klasini fotografiji je motiv
zapisan kot latentna slika na
filmu, pri digitalni pa v
pomnilniku ali pomnilniki kartici.
Film oddamo na razvijanje v
laboratorij, kjer skoraj ne
moremo ve vplivati na
fotografijo, medtem ko digitalni
posnetek prenesemo v
raunalnik in ga z razlinimi
programi obdelujemo po mili
volji. Nato tiskamo sliko na
papir, folijo, jo shranimo na CD
ali po elektonski poti poljemo
v foto labolatorij, kjer jo osvetlijo
na fotografski papir.
36
37
od filma, na katerega smo fotografirali.

Ko fotografiramo z digitalno kamero, se izbrani motiv
po odprtju zaklopa prenese prek objektiva na
svetlobno obutljivo tipalo (CCD ali CMOS).
Mikroraunalnik prenese sliko iz svetlobnega tipala,
kjer se ustvarijo elektrini signali, toko za toko v
pomnilnik in jo shrani v digitalni obliki. Shranjevanje
digitalne slike je odvisno od tipa kamere, vendar se
slika v veini primerov shrani na pomnilnike kartice
(Compact card, Flash card ali na mini disk, ki zmore
sprejeti e 1GB podatkov), ki jih lahko menjamo kot
pri klasinih kamerah film.
In tu je velika razlika med klasino in digitalno
fotografijo. Sliko lahko vidite takoj, ker ima kamera
LCD zaslon. e kamero prikljuite na televizijski
sprejemnik, vidite sliko na ekranu; podatke,
preneene v raunalnik, pa na raunalnikem ekranu
ali na papirju, e kamero prikljuite na tiskalnik.
Noveje digitalne kamere e omogoajo takojen

prenos slike v tiskalnik celo brez kabelske povezave.
Za iztis zato ne potrebujete raunalnika.
e smo pri klasinem fotografskem postopku lahko
le v najmanji moni meri vplivali na posnetek, je pri
digitalni fotografiji obratno.
Posneti motiv se da obdelati na neteto nainov z
raunalnikom in s programi za obdelavo fotografij.
Zaradi teh monosti, ki jih zaposleni v digitalnih
studijih in tudi domai raunalniki zanesenjaki e s
pridom uporabljajo, bo fotografiranje na film poasi
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Po ekspoziciji je slika e
zamrznjena na LCD zaslonu.
e vam ni ve jo lahko
izbriete, ali pa jo prenesete v
raunalnik in zanimivo delo
obdelave slike se lahko prine.
38
Iz digitalne kamere v boja

uesa.
Po zapisu slike na pomnilno
enoto se nam odpre toliko
monosti, da je za
marsikaterega fotografa
digitalna tehnologija kljub slabi
kakovosti e dovolj mamljiva za
nakup.
39
izginjalo - kot v glasbenem svetu stara vinilna ploa,

ki so jo ohranili le redki avdiofili.
Naj si mojstri analogne fotografije (do njih vse spotovanje) e tako prizadevajo za ohranitev vrednot
klasinega fotografskega postopka in s tem izdelave
fotografij po merilih, ki so veljali do sedaj (kar si
posnel, se je preneslo na papir), se z digitalno
fotografijo vse popolnoma spremeni. etudi niste bili
v nekem kraju, si to lahko zmontirate; e niste
fotografirali objekta s prave perspektive ali e niste
naredili prave kompozicije ali barvnih kombinacij, to
popravite doma z raunalnikim programom. Zaradi
digitalne fotografije se bodo merila o dobri fotografiji
povsem spremenila - kot pri klasinem slikarstvu,
kjer so kompozicija in barvne tonske vrednosti vasih
Z digitalizacijo slik smo se
pribliali slikarjem, pri
katerih smo spr va
obudovali neverjetne
portrete in pokrajine, nato
pa so preli na novo
umetnost, ki nima ve stika
z resninostjo in je laik niti
ne razume.
40
veliko pomenile za dobro sliko, zdaj pa pri modernem

slikarstvu obstajajo povsem drugane vrednote in
merila.
TAKO JE ZDAJ Z DIGITALNO TEHNIKO E PRI
IZRAZNI IN REKLAMNI FOTOGRAFIJI.
Spoznali smo razlike med analogno in

digitalno tehniko, kaj digitalna tehnika prinaa
fotografu v praksi in katere so njene prednosti
in slabosti. V nadaljevanju sledi, kako se ji
pribliati, jo spoznati in uporabiti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Leva fotografija je izvirna. V labolatoriju lahko vplivamo na fotografijo kvejemu z delno barvno
korekturo ali z izrezom originala.
Desno fotografijo sem prek skenerja prenesel v digitalno obliko in motee elemente zbrisal z
raunalnikim programom.
Obe fotografiji sta bili osvetljeni na enak fotografski papir. S tem zabriemo razlike, po katerih bi lahko
spoznali, katera fotografija je izvirna - e posebej v primeru, e odstranimo nam znano zgornjo
spominsko sliko Strunjanskega zaliva.
41
Uvod v digitalno tehniko

Razvoj digitalne tehnologije
e 25 let nazaj je bilo posnetek teko pravilno
osvetliti. Velika veina kamer e ni premogla dovolj
dobrih merilnikov svetlobe in fotograf je bil vedno v
dilemi glede pravilne osvetlitve. Manj izkueni
druinski fotografi so nepravilno osvetlili vsaj polovico
filma. Laboratoriji so fotografije izdelovali rono s
poveevalnikom in elatinskimi filtri razline barvne
gostote, da so opravili barvno korekturo posnetka.
Tehnika je la naprej z razvojem na svetlobo
obutljivih kadmijevih tipal, ki so pravilno merila jakost
vpadne svetlobe, in na koncu osemdesetih let s
prietkom uporabe avtomatskih strojev za izdelavo
fotografij, ki so bili e delno raunalniko podprti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
42
uvod
uvod
43
Digitalna tehnologija je e
mono prisotna v poslovni
fotografiji. Dogodek, ki se e
dogaja, je lahko v realnem
asu na vaih internetnih
straneh ali pripravljen za
posredovanje asopisnim
hiam.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Prvi, ki so po letu 1991 zaeli uporabljati digitalne

kamere, so bili raunalniki zanesenjaki. e takrat
so tej novosti zaeli peti hvalospeve, saj sami s
kakovostno fotografijo niso imeli stika. Pred sedmimi
leti so kamere predvsem zaradi vse boljih svetlobno
obutljivih tipal zaele pridobivati za uporabnike
zadovoljivo kakovost. Predvsem takojen ogled slike
na raunalnikem zaslonu in pridobitev asa v
primerjavi s fotografiranjem na film sta bila glavna
vzroka, da je digitalna fotografija kljub slabemu
zapisu postala bolj uporabna. In doloen del
uporabnikov jo je sprejel.
Moto: Ni vana kakovost, ampak hitrost! je zael
prevladovati tudi v fotografiji.
Tako smo dobili nove, tako imenovane poslovne
fotografe. Ti so z digitalnimi kamerami vpeljali
44
uvod
fotografijo v delovne procese in se tako izognili

dragim in poasnim, vendar kakovostnim studijskim
fotografom. Kakovost fotografij je zelo padla, vendar
je hitrost izvedbe navduila uporabnike.
Zaenkrat digitalne kamere najve uporabljajo prav
na podroju poslovne fotografije. Podjetja si lahko
privoijo draje kamere, saj se jim nakup povrne s
hitrostjo posredovanja slik.
Tudi fotoreporterji so e spoznali prednosti digitalne
slike, predvsem hitrost njenega prenosa v urednitvo.
Olimpijske igre v Atlanti leta 1996 so bile prelomne
za fotoreportersko fotografijo. Vse veje agencije so
opremile svoje fotografe z digitalnimi kamerami.
Studijskim fotografom so e na voljo na svetlobo
obutljiva tipala s 22 milijoni in ve tokami ter s 36bitno barvno globino. To jim omogoa - tudi glede
na bogate fotografske izkunje risanja s svetlobo osvetliti velikoformatne posnetke odline kakovosti.
Kamere iz leta 1998 s samo

milijonom in pol tok.
Razvoj gre naprej, vsako leto
doda milijon tok.
uvod
45
V knjigi se bomo spoznali s tirimi glavnimi

skupinami fototografov, ki se med seboj
razlikujejo pri uporabi digitalne tehnike.
Digitalne kamere je
enostavno uporabljati.
Fotografiranje delovnih
procesov lahko opravi vsakdo
in fotografijo prek
raunalnika in telefonske
linije prenese v matino
podjetje.
Nadzor lahko opravljamo iz
pisarne, dale stran od
projekta.
46
1. Poslovna fotografija je namenjena predstavitvi

podjetja, storitev in izdelkov na video-raunalnikih
predstavitvah ali na spletu. Ta zvrst fotografije je bila
do sedaj v domeni poklicnih, predvsem studijskih
fotografov. Zaradi enostavnosti dela z digitalno
kamero, raunalnike podpore in enostavnosti
shranjevanja slik na pomnilnike kartice se je krog
poslovnih fotografov izjemno raziril. K uporabi
digitalne kamere v poslovne namene so precej
pripomogli tudi raunalniki zanesenjaki in
raunalnike revije.
Pri sodobnih poslovnih fotografih je hitrost izvedbe
pomembneja od kakovosti posnetka. e so morali
prej akati na naroene fotografije, razlagati
fotografu, kaj elijo posneti v doloenem
proizvodnem procesu, zdaj s prironimi digitalnimi
uvod
Matja Intihar
e-Fotografija.si
kamerami sami posnamejo, kar elijo.

Postopek od ideje do posnetka in nato do
predstavitve se je zelo skrajal in pocenil.
Zadoajo e najceneje digitalne kamere in skenerji
za preslikavo slik, saj uporabniki posnetke v veini
primerov uporabljajo na internetnih straneh,
pregledujejo na ekranu namiznega raunalnika ali
napravijo iztis na kapljinem tiskalniku.
S e tako enostavno kamero
doseemo cilj. Poslovna
fotografija ne potrebuje
visoke kakovosti. Posnetke
pregledujemo na
raunalnikih zaslonih ali
izpisujemo s kapljinimi
tiskalniki.
uvod
47
Z digitalno kamero je posneti

avtoportret otroje lahko.
2. Druinska fotografija: Pri tej zvrsti fotografije igra

velik pomen cena kamere in konna cena izdelane
fotografije. Digitalne kamere, tudi nijega
kakovostnega razreda, so zaenkrat predrage, da bi
jih druinski fotograf zamenjal s kompaktnimi 35milimetrskimi kamerami. Izdelava fotografij po
digitalnem postopku je e vedno draja kot izdelava
fotografij s filma. To velja tako za laboratorijsko
izdelane fotografije kot za iztiskane na domaem
barvnem tiskalniku.
Kmalu se bo cena digitalnih kamer, ki bodo zmogle
narediti kakovostno fotografijo v velikosti 10 X 15
centimetrov, pribliala ceni zdajnjih kompaktnih
kamer. Z vejo razirjenostjo digitalnih kamer se bo
zniala tudi cena izdelave fotografij v laboratorijih
ter papirja in barv za domae tiskalnike.
3. Izrazna fotografija: Danes digitalne kamere

najteje najdejo pot do izraznih fotografov. Predvsem
vija cena je tisti element, ki zavira hitreji vstop v
digitalno tehnologijo. Vendar se tudi njim kmalu
bliajo lepi asi. Predvsem Canon je z kamero EOS
10D e nakazal nianje cen in vrhunsko kakovost
primerljivo s filmom.
e e pred letom ni bilo jasno, ali se bodo obdrali
klasini fotografski pojmi glede velikosti kamer, je
zdaj e jasno, da razred maloformatnih kamer ostaja
in s tem tudi vsa obstojea optika in dodatna oprema,
kar je za izraznega fotografa velikega pomena. To
dokazujejo kamere Canon EOS 10D, Nikon D100,
Fuji S2pro, Pentax za junij 2003 napoveduje svojo
kamero. Prav tako Olympus, z novim sistemom.
Toda digitalne kamere nekatere fotografe vajene
filma, e vedno ne zadostijo kakovosti, ki jo eli
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Z uporabo digitalne kamere,

boste mnogo ve druinskih
dogodkov zajeli na tipalo.
Ni stroka filma in tako
odpade prva ovira k veim
posnetim fotografijam.
Mnogi si nikoli ne boste
odpustili, kako malo imate
fotografij svojih otrok iz
otrotva. S pomojo digitalne
kamere Canon jih bo mnogo
ve.
48
uvod
Canon EOS 10D je

predstavnik digitalnik zrcalno
refleksnih kamer za napredne
amatereje.
Tudi z njeno pomojo se
izrazna fotografija razvija v
nove smeri.
Tudi z digitalnim zapisom se

lahko izrazno predstavljamo
v fotografiji.
uvod
49
izrazni fotograf pri svojem delu. Je le vajen filma.

Zato bo njegovo glavno oroje e vedno poliestrski
film, saj eli iz posnetka izstisniti njemu znano
kakovost. Je pa danes samo e cena tisti element,
ki ovira hitreji vstop digitalnih kamer v izrazno
fotografijo.
Mnogi e uporabljajo skenerje za pretvorbo slike v
digitalno obliko in sliko nadalje obdelujejo v digitalni
tehniki. Zanimajo se za kakovost osnovnih
raunalnikih komponent, za zmogljivost programa
za obdelavo fotografij in za kakovost izpisa na
kapljinih tiskalnikih. Veino poveav naredijo v
profesionalnem laboratoriju, kjer osvetljujejo digitalne
slikovne podatke na klasien fotografski papir prek
digitalne osvetljevalne enote.
4. Profesionalna fotografija: eprav so posnetki,

posneti s kakovostno digitalno kamero z vsaj dvema
milijonoma tok, dovolj dobri za asopise in revije,
ostaja e vedno teava s hitrostjo prenosa slike na
pomnilniko kartico. Sodobne kamere pri slabi
loljivosti e lahko posnamejo tudi dvajset posnetkov
v sekundi. Toda ko se zunanji spomin zapolni, s
kamero ne moremo fotografirati, dokler podatkov ne
prenesemo na pomnilniko kartico ali notranji disk.
To pa lahko traja nekaj sekund. Fotoreporter si ne
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Kameri EOS 1D in EOS 1Ds,

sta naslednjici analognega
modela EOS 1V. vrhunsko
ohije prenese tudi denje
kaplje, prah, saharski pesek
in celo kopanje v snegu.
V refleksnem profesionalnem
razredu nam to omogoajo
samo kamere proizvajalca
Canon.
Izrazni fotograf bo e nekaj

asa uporabljal film in
posneto gradivo prek
skenerja prenesel v digitalno
obliko.
50
uvod
uvod
51
more privoiti nekaj pomembnih sekund brez

kamere. e pri klasini kameri ve, kdaj bo zmanjkalo
posnetkov, mu digitalna kamera lahko ob preve
vnetem snemanju neprevidljivo zataji. Zato so samo
najbolje kamere primerne za reportersko delo.
Skoraj ni ve foto reporterja ki pri svojem delu ne
uporablja digitalno zrcalno-refleksno kamero. Hitrost
prenosa podatkov v urednitvo opravii visoke
stroke profesionalnih digitalnih kamer.
Digitalni nastavki za razline
vrste velikoformatnih kamer.
52
uvod
Studijski fotografi lahko uporabljajo e zelo

kakovostne digitalne nastavke za srednje in
velikoformatne kamere. Digitalna tehnologija je
najprej zamenjala film prav pri studijski fotografiji.
Fotograf na zaslonu vidi, kaj bo posnel. Odpade
akanje na razvijanje filma in skeniranje posnetkov.
S tem je naronik pridobil glede hitrosti in cenejega
posnetka. V uporabi so e digitalni nastavki z
monostjo kakovostnih poveav tudi v velikosti 70 X
100 centimetrov, kar zadoa za veino posnetkov,
narejenih v studiu. Kakovost posnetka je e povsem
primerljiva s klasinim posnetkom na filmu.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
uvod
53
Studijski fotograf za ogled in konno obdelavo

posnetka uporablja najzmogljiveje namizne
raunalnike. Seznanjen je s programi za obdelavo
fotografij, zna napraviti korekturo slike, razline
montae in sliko pripraviti za nadaljnjo obdelavo v
grafinih studijih.
Digitalna tehnika je med profesionalnimi fotografi e
mono prisotna.
Navedel sem nekaj osnovnih podatkov za
posamezno fotografsko podroje, iz katerih je
razvidno, kaj se dogaja z digitalno tehniko povsem
na zaetku 21. stoletja, bolj tono v sredini leta 2003.
Omemba asa je pomembna, saj se e v nekaj
mesecih kakovost tipal in kamer povea. Toda
osnovni namen knjige, prikazati digitalno tehniko,
ostaja isti. Povealo se bo samo tevilo tok na tipalu,
zniala cena kamer in celotna tehnika se bo e bolj
pribliala uporabniku.
V uvodu v digitalno fotografijo je treba razloiti

nekaj osnovnih raunalnikih pojmov, ki nas
bodo vseskozi spremljali in s katerimi se do
sedaj nismo sreevali.
Pojme film, zrnatost in razvijanje
menjajo novi pojmi tipalo, loljivost,
raunalniki program in tiskalniki.
Kdaj RGB ali CMYK, zakaj 300 dpi in ne 100
dpi? Kako do 16 milijonov barv in ve!? Vse
to je za fotografa, ki si je z raunalnikom
prinesel labolatorij na svojo delovno mizo,
nekaj novega.
Tudi pojma svetlobe in barvnega meanja, ki
ju klasini fotograf delno e pozna, je treba
podrobneje razloiti zaradi monosti barvnih
korektur in uporabe RGB in CMYK meanja.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Studijski posnetek, posnet z

digitalnim nastavkom za
srednje formatne kamere Leaf
cantare. Kakovost je
vrhunska. Prav tako tudi
cena.
54
uvod
V analogni fotografiji se z matematiko nismo

sreevali. Loljivost filma smo merili z obutljivostjo,
z manjim ali vejim zrnom. Barvno globino,
razpoznavanje barv, smo izbirali z uporabo filma,
katerega barve so nam ugajale - vse drugo so opravili
labolatorijski stroji, vodeni s programi, na katere
laboranti niso mogli vplivati.
Kakovost fotografije smo ocenjevali dobesedno na
oko.
Z digitalnim zajemom fotografije je prilo do
uvod
55
Razlina loljivost tiskanja,

prinaa ve ali manj tonskih
vrednosti na iztiskani fotografiji.
56
spremembe. Posnetek lahko prenesemo v

raunalnik, ga obdelamo s programom za obdelavo
fotografij in na koncu sami iztiskamo s tiskalnikom
ali se odloimo za osvetlitev v labolatoriju na digitalni
osvetljevalni enoti. Vse te monostmi pa postavljajo
nova vpraanja.
Zapis digitalnega posnetka je sestavljen iz niel in
enic. Le-te nam omogoajo kakovost meriti tudi z
druganimi merili, s teorijo. e v praksi veljajo
doloene zakonitosti, jih je treba mnogim, ki v
praktine izkunje ne verjamejo, e teoretino
razloiti.
Kaj je loljivost, barvna globina, pixel, dot, bit?
Kakno digitalno kamero ali kateri skener kupiti, kako
in s katerim programom obdelati fotografijo? V
kaknem zapisu jo shraniti, jo lahko stiskamo, s tem
zmanjamo koliino podatkov? Kako dobri so
kapljini tiskalniki? Zastavlja se precej vpraanj.
Programi za obdelavo fotografij so odprti in
omogoajo toliko razlinih nastavitev, da je treba
razloiti doloene zakonitosti. Zakaj ima slika z
ekrana drugane tonske vrednosti kot tiskana na
tiskalniku? Zakaj je fotografija na ekranu lahko veja
in v tej velikosti kakovostneja kot iztiskana?
Odgovori so lahko enostavni. Nekateri se z digitalno
tehnologijo sreujemo e prek deset let in izkunje
pomagajo do enostavne razlage. Toda zakaj je
uvod
kaken pojav ravno taken in ne drugaen, je treba

razloiti tudi s teorijo. e ste praktik in verjamete
praktinim izkunjam, pustite teoretine razlage.
Tiste pa, ki praktinim izkunjam ne verjamejo in
mislijo, da se da nekatere stvari poenostaviti in
zaobiti, bosta izuili teorija in nato e praksa.
Kakovost konnega izdeleka e vedno merimo s
pogledom vsakega posameznika posebej in
njegovim merilom kakovosti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Kamera
Zael bom z besedo kamera. Pri nas ta termin, na
alost tudi fotografi, uporabljamo e iz asov 8milimetrskih filmskih kamer izkljuno za filmske in
video kamere, klasine kamere pa poimenujemo
fotoaparat. Toda as je, da grko besedo kamara,
ki pomeni obokano sobo, kot drugod po svetu
zanemo uporabljati za klasino fotografsko kamero
uvod
57
Barvni model po vzorcu mednarodne organizacije za razsvetljavo (Commission

Internationale d Eclairage) CIE:
Na zunanjih delih vzorca, kakor ga zazna nae oko, so nasiene barve, premik k
sredini daje nenasiene barve, v sredini pa je setevek vse svetlobe, bela.
z objektivom, lahko tudi svetlomerom, sistemom za

ostrenje itd.
Torej KAMERA!
Svetloba
Brez svetlobe ni fotografije. Prek objektiva zarie
sliko na film ali tipalo. Zato je poznavanje njenih
osnov dobrodolo vsakemu fotografu, e posebej
e se v digitalni temnici sam ukvarja z barvno
korekturo in izpisom fotografij.
Svetloba je elektromagnetno valovanje. loveko
oko prepozna barvne vrednosti glede na valovno
dolino valovanja. Kjer so vse barvne vrednosti
zastopane enako, oko zazna sivo ali belo svetlobo,
odvisno od intenzitete, jakosti svetlobe. e svetlobe
ni, pravimo, da je barva rna.
Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv spektra.
e spekter razdelimo na tri enake dele, bo prvi del
dal rdeo, drugi zeleno in tretji modro barvo. Te tri
barve skupaj dajo belo svetlobo, zato jih imenujemo
osnovne barve. V digitalni tehniki jih boste vsezkozi
sreevali kot kratico RGB (Red Green Blue). Njihovo
meanje imenujemo aditivno barvno meanje.
Z odvzemanjem ene od snovnih barv beli svetlobi
dobimo cian, magento in rumeno barvo, odvisno od
tega, katero osnovno barvo odvzamemo. Te tri barve
v celotnem barvnem spektru dopolnjujejo osnovne
Matja Intihar
e-Fotografija.si
58
uvod
uvod
59
Barvno meanje
Levo je aditivno meanje treh
osnovnih barv svetlobe,
rdee, zelene in modre. Ta
nain uporabljamo pri
tipalih, zaslonih, v barvni
korekturi in pri osvetljevanju
fotografskega papirja v
labolatorijih.
barve do popolne bele svetlobe in jih zato imenujemo

komplementarne barve. Spoznavali jih bomo
predvsem pri izdelavi tiskovin pod kratico CMYK.
Njihovo meanje imenujemo subtraktivno barvno
meanje.
V naravi se beli svetlobi, ki je sestavljena iz celotnega
barvnega spektra, ob trku z gosto snovjo del spektra
odvzame, s tem se spremeni dolina valovanja in
vidimo barvo.
Primer: Bel papir odbija cel svetlobni spekter, zato
vidimo belo svetlobo. e ga obarvamo z rdeo barvo,
bo odbijal samo rdei del spektra, plavi in zeleni del
spektra pa bo vsrkal.
uvod
barvni filtri in pigmenti.

Najpogosteja barvna modela, ki ju uporabljamo v
fotografiji, sta RGB in CMYK.
RGB nain meanja svetlobe uporabljamo pri
osvetljevanju fotografij na fotografski papir in pri
prikazu fotografije na zaslonih. Torej povsod tam,
kjer fotografijo zapisujemo s svetlobo.
CMYK meanje uporabljamo pri tiskanih fotografijah,
iztiskanih s tiskalniki ali z grafino tehniko. Bela
svetloba se odbija od fotografije.
Oba naina meanja svetlobe uporabljamo tudi pri
barvni korekturi z raunalnikim programom pred
osvetljevanjem ali tiskanjem. Nain in izvedba barvne
korekture sta velikega pomena za konno kakovost
fotografije. Zato je poznavanje osnov barvnega
meanja za vse, ki boste fotografije sami popravljali,
velikega pomena.
Z osnovnimi in komplementarnimi barvami in z
aditivnim in subtrativnim barvnim meanjem se bomo
sreali tudi v nadaljevanju, predvsem v poglavjih o
raunalnikih programih in tiskalnikih.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Barvno meanje RGB/CMYK

Od predmeta odbita svetloba se s fotografiranjem
prenese na film ali tipalo. Toda oba medija morata
imeti monost barvnega zapisa, ki ga omogoajo
Desno je prikaz subtrativnega

barvnega meanja,
kakrnega uporabljamo v
tiskani tehniki.
Cian, magenta in rumena
barva skupaj v teoriji
sestavljajo rno barvo. Ker
pa v praksi s taknim
meanjem ne dobimo
popolnoma rne, dodajamo
e rno barvo.
60
CCD / CMOS na svetlobo obutljiva tipala

(digitalni film)
Na klasinem filmu fotografijo zapisujemo in jo hkrati
shranjujemo. V digitalni tehniki je drugae.
Zapisovalni, na svetlobo obutljivi del je loen od
uvod
61
shranjevalnega. Namesto srebrovih halogenidov

uporabljamo CCD ali CMOS vezje - tipalo. Oba imata
skupno, za fotografe pomembno lastnost. Svetlobno
energijo spremenita v elektrine signale. Tehnologija
za kakovosten zajem slike je e v povojih. Tipala so
zaradi zahtevnosti izdelave e manja, kot je format
35mm filma, razvoj pa gre v smer velikosti filmskega
formata.
Tipalo je sestavljeno iz mnoic na svetlobo obutljivih
elementov - celic, ki jih imenujemo toke (piksli).
CCD (Charged Couple Device) uporabljajo za zajem
slike e od zaetka sedemdesetih let. Vgrajujejo ga
tako v kamere kot v skenerje.
CMOS tipalo je noveje. Toshiba je bilo prvo podjetje,
ki ga je uporabilo v kameri. CMOS tehnologija ima
prednost predvsem v mnogo manji porabi energije,
kar veliko pomeni pri baterijsko napajanih napravah,
kakrna je digitalna kamera. Na isto povrino spravijo
tudi ve na svetlobo obutljivih tok kot pri CCD

tipalih. Ima pa tudi slabosti. Tehnologija je
zahtevneja in tipala izdeluje le nekaj podjetij.
Strokovnjaki predvidevajo, da bodo CMOS vezja v
kamerah sasoma zamenjala CCD vezja. Seveda,
e do takrat ne bodo razvili e kakega boljega
medija za branje svetlobnih impulzov.
Ve v poglavju Film proti tipalu.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
CCD tipalo za zajem slike za nekatere pregreha, za

mnoge radost.
S takojnjim digitalnim zapisom
odpadeta film in skeniranje.
62
uvod
In - cola / palec ( 2,54 centimetra )

V raunalniki tehnologiji so mnoge mere zapisane
v angleko/ameriki dolinski enoti inch (in).
Ameriani so pa vodilna sila v razvoju raunalnike
tehnologije. Inch prevedemo kot palec, med
raunalniarji pa se je udomail kar in. Za laje
razumevanje: 1 inch = 2,54 cm.
V digitalnem svetu se boste vedno sreevali s to
enoto, naj si gre za tevilo tok na dolinsko enoto
na digitalnem tipalu ali za mero ekrana po diagonali.
Zato se bo palec kot dolinska enota pojavljal tudi v
tej brouri.
Barvna globina
Barvna globina (Color Depth) nam pove, kolikno
tevilo tonskih vrednosti zazna toka tipala ali zarie
barvni zaslon, osvetljevalna enota ali tiskalnik.
Bolj je tipalo dovzetno za barve, ve barv, predvsem
Kamere na film - kdor potrebuje

kakovost, jih bo uporabljal e
nekaj asa.
uvod
63
PRIKAZ ZAPISA S FILMOM IN TIPALI

prehod od bele prek sivin do rne barve s CCD tipalom
Prikaz je zaradi tiskarske tehnike rastrski-
v temnejih delih, prepozna. Veji kontrastni razpon

fotografiramo ali skeniramo, bolje tipalo za
razpoznavanje barvne globine potrebujemo.
Realni zapis imve tonskih vrednosti je poleg
algoritmov za njihovo preraunavanje v digitalni
kameri najbolj pomemben element, ki vpliva na
kakovost fotografije.
Barvno globino merimo z biti (Binary digit). Bit je
najmanja raunalnika enota in ima lahko le dve
monosti: 0 ali 1. Osem bitov tvori Byte.
Za preslikavo rtnih predlog (samo bela in rna)
potrebujemo enobitno tipalo. Z veanjem tevila bitov
se s potenco tevila 2 vea monost opisa. Osem
bitov pomeni 28 ali 256 monih vrednosti za opis neke
koliine, v naem primeru barvne globine. Taka tipala
potrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskih
predlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toke
obarvane z RGB barvami. Tako dobimo 3 X 8 (24)bitno tipalo, ki prepozna 16 milijonov barv (224).
Teoretino bi to moralo zadostovati za potrebe
digitalnega opisa dobre tonske fotografije. Ker
osembitno tipalo v temnih delih zelo slabo loi
posamezne odtenke, so v uporabi tipala z vejo
barvno globino. ele v fazi procesiranja se slika zopet
pretvori v osembitno z razpoznavnejo stopnjo sivin
predvsem v temnih delih slike. Raunalniki programi
za obdelavo fotografij v procesu iztisa delujejo z 8-
Original
1 bit
rno/belo
Matja Intihar
e-Fotografija.si
64
uvod
8 bit
od 0 do 255
stopenj
12 bit
od 0 do 4095
stopenj
12 bit
pretvorjeno
v 8 bit
Zapis filma
uvod
65
bitnimi podatki po barvi (256 tonov).

Z barvno globino se bomo sreali e pri kamerah,
skenerjih in tiskalnikih v delovni obliki, ki velikokrat
kae drugane rezultate.
Resolucija / Loljivost
V digitalni tehniki se z resolucijo sreujemo dokaj
pogosto. Z njo oznaimo loljivost doloenih
elementov na enoto, v veini primerov na in ali
palec, ali po celotni povrini.
Za resolucijo se zanimamo pri svetlobnih tipalih v
kamerah in skenerjih, ekranih, osvetljevalnih enotah,
tiskalnikih in pripravi za tisk.
Pri klasinem filmu izraamo loljivost z linijami.
rno-bel film zmore loljivost tudi prek 200 linij na
milimeter, kar bi, prevedeno v jezik loljivosti tipal,
ustrezalo prek 30 milijonom tok. CCD in CMOS
tipala v kompaktnih in zrcalno refleksnih digitalnih
kamerah zdaj zmorejo do 6 milijonov tok.
Loljivost je v digitalni tehniki zelo pomembna,
merimo pa jo tako razlino (ppi, dpi, lpi...), da ji je v
nadaljevanju knjige namenjeno posebno poglavje .
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Dot, pixel, line (dpi, ppi, lpi)

Tudi s temi izrazi se bomo e sreevali. Dot ali pixel
pomenita toko. Izraz najvekrat uporabimo pri
opisu, koliko tok zmore razpoznati na svetlobo
66
uvod
Dobra in slaba loljivost
obutljivo tipalo ali koliko tok lahko zarie tiskalnik

na palec (in). Izraz lahko enaimo z zrnatosjo filma
v analogni tehniki.
Beseda line pomeni rto. Z njo se bomo sreevali
pri svetlobnih zapisovalnih enotah.
Interpolacija - poveevanje loljivosti

Svetlobna tipala premorejo glede na film zelo majhno
loljivost. Dobra tipala v 35-milimetrskem razredu
zaenkrat premorejo do 14 milijonov tok; dober film
pa ve kot 20 milijonov tok.
Ni vse v tokah. Tipalo ima glede na film monost
uvod
67
procesiranja elektronskih signalov, s tem pa digitalna

fotografija goljufa nae oko. Z manj tokami in s
preraunavanjem vmesnih vrednosti goljufanja in
slabe kakovosti v veini primerov niti ne opazimo.
6 milijonov tok v boljih kamerah e zadoa za
odlino poveavo do 30 X 45 centimetrov. ele veje
poveave kaejo vidno interpolacijo.
Od tu naprej nastopi matematika. Podatkov za vejo
poveavo ni. Zato algoritem rauna pribline vmesne
vrednosti med dvema sosednjima tokama. To pa
se odraa na kakovosti posnetka. Kvadratki, iz
katerih je sestavljena digitalna fotografija, postanejo
vidni. In prav matematini algoritem za raunanje
manjkajoih tok je tisti del, ki mono vpliva na
e poveujemo fotografijo s
filma, se poveuje zrno, ostrina
in barvne vrednosti ostajajo
razmeroma dobre.
Poveevanje in interpoliranje
digitalne fotografije pa prinaa
veje slabosti. Izgubimo ostrino
in tonske vrednosti.
68
uvod
kakovost fotografije. Bolji so vsi procesi od zajema

svetlobe preko A/D pretvornikov in algoritmov, bolja
bo konna fotografija.
Kadar imamo premalo tok za
poveavo, prihaja do
interpolacije. Interpolirajo se
tudi barvne vrednosti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
uvod
69
Shranjevanje digitalnih fotografij

Po zajemu svetlobe s tipalom se elektrini signali
prenesejo na pomnilne enote, najvekrat na Compact Flash in SmartMedia kartice. Za shranjevanje
vejih koliin podatkov uporabljamo mini disk enote.
Iz pomnilne enote je treba podatke prenesti v
raunalnik. Za to uporabljamo serijske, SCSI, USB
in FireWire IEEE 1394 vmesnike.
Digitalne fotografije iz raunalnika shranjujemo na
CD-R, DVD enote.
Tudi o nainih prenosa in shranjevanja je ve
Matja Intihar
e-Fotografija.si
zapisanega ob vsakem poglavju digitalne tehnike

posebej.
SCSI in serijski prikljuki.
Naini zapisa digitalnih fotografij

Kamere zapisujejo v RAW, TIFF in JPEG formatih.
Z raunalnikim programom pa dobimo e ve
monih formatov zapisa. GIF in PNG lahko
uporabimo za internetne strani, EPS za grafino
tehniko PostScript obdelave. PhotoShop zapis
uporablja istoimenski program za zahtevneje
obdelave digitalnih slik v plasteh.
Digitalne kamere zapisujejo na

zapisovalne kartice. Prek
raunalnika pa vejo koliino
fotografij lahko zapiemo na
CD-ROM enoto.
70
uvod
Pri vsakem poglavju o digitalni tehniki so opisi

podrobneje predstavljeni - predvsem na nain,
ki ga razume fotograf v asu preskoka iz
analogne v digitalno fotografijo.
uvod
71
FILM proti TIPALU

Digitalna znanost
Na svetlobo obutljivo tipalo je odlien pripomoek
za dosego cilja. Z njim pridobimo predvsem pri asu
od ideje in ekspozicije do izdelane fotografije. Toda
vse drugo je e v povojih.
Predvsem v raunalnikih revijah je videti, da
postajajo raunalniarji najbolji fotografi. V opisih
preizkusov digitalnih kamer zasledite toliko
napisanega o loljivosti tipal, kot da samo loljivost
vpliva na kakovosten posnetek. Ni opisa pravilnosti
delovanja ekspozicije, zaslonke, pravilnosti merjenja
svetlobe, osvetlitve z bliskavico ali kakovosti
delovanja objektiva. Ne verjamem, da jih zanima
hitrost ostritvenega mehanizma v objektivu,
robustnost kamere ali monost dodatne opreme. Vse
je podrejeno tipalu.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Film je sestavljen iz treh na

svetlobo obutljivih plasti.
Plasti so postavljene druga na
drugo, zato je loljivost
(zrnatost) filma realna.
CCD ali CMOS tipalo je
sestavljeno iz tok, na njih pa
so filtri za rdeo, zeleno in
modro svetlobo. Toke so
postavljene druga zraven
druge. Zato je nazivna loljivost
tipala manja od predstavljene.
Film. e danes za nekatere fotografe samo e nostalgija.
72
film / tipalo
film / tipalo
73
Vrhunska zrcalno-refleksna
kamera v prerezu, ki uporablja
za zajem svetlobe film
S e tako enostavno
kompaktno kamero, ki uporablja
film, lahko posnamete zelo
kakovostne posnetke.
Digitalna kamera uporablja vse
dele klasinih kamer (objektiv,
zaslonka, zaklop). Zajem slike
je na tipalu, ki pa e mono
zaostaja za filmom, s tem pa
tudi nadaljnja izdelava
fotografij.
74
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Ali ste pri nakupu klasine kamere e kdaj najprej

prebrali vse o preizkusih filmov in o njihovi
zrnatosti in se ele potem odloali o nakupu
kamere?! Niste!
Svetlobno tipalo e mono zaostaja za klasinim
filmom in dokler tipalo ne bo primerljivo s filmom,
toliko asa nam bodo prodajali meglo in digitalno
tehniko razlagali kot veliko znanost. Pravega
fotografa zanima tevilo tok na tipalu samo toliko,
kot v analogni fotografiji tevilka obutljivosti filma.
Vse drugo je osebna izbira: za katerega proizvajalca
se bomo odloili in za kaken cenovni razred samega
filma.
film / tipalo
Fotograf, ki je zadovoljen z izpisom

kapljinega tiskalnika, si najbr e ni ogledal
kakovostnega diapozitiva.
Profesionalec in izrazni fotograf lahko reeta: est

milijonov tok v refleksnem razredu pomeni 100 ISO.
Kar je ve, toliko bolje.
Druinski fotograf je lahko zadovoljen e z enim do
tremi milijoni tok, kar je za njega primerljivo s filmom
obutljivosti 400 ISO. To povsem ustreza zahtevi po
kakovosti druinskih posnetkov. Manj zahtevnim pa
zadostuje e milijon tok.
In tu je vsa znanost. Toliko tiskarske barve je lo za
opis svetlobnih tipal, kot da bi odkrili nov naseljeni
planet.
Kamera je kamera. Za boljega fotografa mora biti
njena zmonost velika, za druinskega toliko manj.
Dobro kamero znajo narediti ta in ta podjetja,
svetlobna tipala s toliko in toliko tokami pa so
primerna za to ali to zvrst fotografije. Od tu naprej
pa se zanejo preizkusi kamer.
Pri snemanju s tipalom je e

vedno velika teava v
interpolaciji, barvni globini in
algoritmih. Oslepitev CCD in
v manji meri CMOS vezja
pri monih svetlobnih
kontrastih in s tem
nepravilen zajem podatkov
povzroa um tipal.
Predvsem pri daljih
ekspozicijah nad 10, 20
sekund, pride do
pregrevanja tipala. Ne boste
verjeli, toda z posebnimi
sistemi tipala ohlajajo, tako
kot pri avtomobilih motorje.
film / tipalo
75
Poveava s filma.
Poveava s 35-milimetrskega
filma obutljivosti 200 ISO na
velikost 24 X 36 centimetrov je
kakovostna.
Poveava iz CCD tipala.
Tipalo s 3.3 milijona tok ne
premore toliko loljivosti, da bi
poveavo lahko primerjali s tisto
s filma.
76
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Raunalniki fotografi kupujejo digitalne kamere za

posnetke, ki jih potem predstavijo na spletnih
straneh. Takno kakovost zagotavljajo e kamere s
samo milijonom tok. Tehnologija pa gre naprej. V
prodaji so e kompaktne kamere s tremi, tirimi in
ve milijoni tok. Z njimi dosegamo in presegamo
nivo druinske fotografije.
Tu pa se zanejo lomiti kopja in dodajanje tiskarske
barve. Nezahtevnim takne kamere e zadostujejo
za poveavo fotografij na velikost A4 ali celo A3
formata. S takim nainom razmiljanja in pogledom
na fotografijo kakovostna raven pada. Ostrina ni
prava, paleta tonskih vrednosti je majhna, slike so
premaknjene, na fotografiji ni opaziti, da fotograf
obvlada zakonitosti asa osvetlitve ali globinske
ostrine, bliskavica je uporabljena v nepravem
trenutku; in tako dalje.
film / tipalo
Res je videnje kakovosti stvar osebne presoje

posameznika. Toda neke doloene zakonitosti o
kakovosti obstajajo. In kovati v nebo tehnologije, ki
klasini po kakovosti posnetka ne sega niti do kolen,
v tem asu e ne smemo - vsaj ne preprievati bolj
zahtevnega gledalca, da digitalne kamere e
ponujajo kakovost filma.
Takne razmere nam prinaa svetlobno tipalo in elja
po hitri izdelavi fotografije. Zato si elim, da se
standardi za svetlobno obutljiva tipala poenotijo in
njihova kakovost hitro razvije do kakovosti filma. Nato
bomo spet brali o optiki, hitrosti ostritve, pravilnosti
delovanja osvetlitve. Pozorni bomo e na hitrost
prenosa posnetkov v pomnilniko enoto, njeno
velikost in hitrost prenosa digitalnih podatkov v
raunalnik ali neposredno na tiskalnik.
Svetlobno tipalo nas bo zanimalo samo v tolikni
tevilo tok pri digitalnih

tipalih pove samo mono
velikost poveave in e ti
podatki so zelo varljivi.
Vse toke na tipalu
namre ne berejo vsaka
zase, ampak tiri toke
tvorijo celoto, kar v praksi
mono zniuje tevilo tok
na tipalu, ki vplivajo na
kakovost fotografije.
ele procesor z algoritmi
opravi interpolacijo in
meanje barv med
posameznimi tokami
tipala.
Oblikovnih razlik med kamerami

z uporabo tipala ali filma ni ve.
film / tipalo
77
meri, kot nas zdaj zanima kakovost filma. Nekateri

proizvajalci so e omenili monost enotnega
standarda in zdruljivost digitalnih komponent, med
drugim tudi tipal. Torej, e vam ne bo ustrezalo
Philipsovo tipalo, ga boste zamenjali za
Panasonikovega. Kot v klasiki. e vam ni ve FUJI,
vzemite KODAK.
In bo vse tako, kot je bilo.
vzporednih rtic na milimeter kot najbolji rno-beli

film 35-milimetrskega formata. O konni loljivosti
zato vedno odloa film, v digitalni kameri pa na
svetlobo obutljivo tipalo. Najbolji rno-beli filmi, ki
smo jih nekdaj uporabljali v grafini tehniki (izjemno
kontrastni ortokromatski Lith filmi z obutljivostjo
samo nekaj ISO), so razloili ve kot 1000 linij na
milimeter ali ve kot 25.000 linij na palec. rno-beli
poltonski pankromatski filmi z obutljivostjo 25 ISO
zmorejo razloiti 200 linij na milimeter, kar pomeni
celih 5.000 linij na palec in 4800 X 7200 tok v
govorici tipala na povrini leica formata. To je 30
milijonov tok.
Bolji barvni diapozitvni film z obutljivostjo 100 ISO
premore loljivost nad 100 linij na milimeter ali 2540
linij na palec. e te vrednosti preraunamo v toke
na svetlobno obutljivih tipalih, znaa 24 milimetrov
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Loljivost filma in tipala

Zapisal sem e, koliken pomen ima loljivost tipala.
Zato jo bomo podrobneje spoznali in jo primerjali z
loljivostjo filma.
V fotografiji velja pravilo, da za po izrazni vrednosti
kakovosten posnetek ni pomembna kamera, ampak
fotograf, ki z njo upravlja. Za dobro poveavo in
tehnino kakovost sta veliko bolj kot kamera sama
pomembna objektiv in film ali v digitalni tehniki
objektiv in na svetlobo obutljivo tipalo.
Najbolji objektivi zmorejo loiti med seboj veliko ve
CCD tipalo in APS film.
Tehnologija se spreminja digitalno zamenjuje analogno.
Loljivost rno belega (Kodak T-MAX 400) in barvnega diapozitivnega (Ektachrome 100 SW) filma.
78
film / tipalo
film / tipalo
79
Z barvni diapozitivni filmi imamo

najveje monosti po
kakovostnem zajemu barv.
Kljub vsakoletnim izboljam
filmov, so med proizvajalci in
njihovimi filmi e vedno velike
razlike.
80
v viino in 36 milimetrov v irino celih 2400 X 3600

tok ali 8,6 milijona tok. Ker pa barvni film uporablja
tri na svetlobo obutljive sloje, po enega za vsako
osnovno barvo RGB spektra posebej, dobimo v
konni podobi priblino 26 milijonov tok. Z barvnimi
diapozitivnimi filmi nije obutljivosti, recimo Fuji
Velvia (50 ISO) ali Kodachrom 25, ISO 25, lahko
dobimo e za polovico ve slikovnih tok, teoretino
do 40 milijonov tok. Nadaljnji razvoj filmske emulzije
ne bo bistveno posegel v kakovost in vijo loljivost,
zato lahko menimo, da je loljivost 40 milijonov tok
cilj, ki ga bodo morala dosei na svetlobo obutljiva
tipala.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
loveko oko
Mnoica slikovnih tok in barvnih stopenj je
pomembna zaradi enega samega razloga,
lovekega oesa. Ta organ, ki daje loveku ve kot
90 odstotkov vseh dojemljivih informacij iz okolice,
zmore loiti v povpreju samo okoli 10 linij na
milimeter. To pomeni, da moramo 35-milimetrski
diapozitiv z loljivostjo 100 linij na milimeter desetkat
poveati, da bo oko opazilo prve napake v poveavi.
Ker pa lae tako loveko oko kot filmska emulzija,
e bolj pa algoritmi, ki procesirajo elektrine signale
iz tipala, so vse te tevilke relativne.
Teoretino je mono, da s tipalom, ki premore 2000
film / tipalo
X 3000 tok in 36-bitno barvno globino, dobimo

kakovostno fotografijo, primerljivo z analogno, e je
osvetljena na digitalni laserski enoti v velikosti 24 X
36 centimetrov.
Oko sprejme vidne draljaje, nato pa nam nai
mogani posredujejo sliko kot dovolj kakovostno in
brez napak, recimo sliko potnega nabiralnika.
FILM,
KAKOVOSTEN
OBJEKTIV
FILM,
POVPREEN
OBJEKTIV
Kompaktna kamera in CCD

TIPALO s 3.3 mio. tok
Razlika o loljivosti med filmom

in tipalom je oitna.
Na loljivost vpliva tudi
kakovost objektiva.
Z dobrim objektivom doseemo
polno loljivost filma, tudi 100
linij na mm.
S cenenim zoom objektivom
loljivost pade za polovico.
Zapis tipala je neprimerljiv z
zapisom filma. Vendar tipalo
lahko goljufa. Tipalo zapisuje
samo z nilami in enicami. Zato
se med kotrasti, tako sivinskimi
kot barvnimi, ustvari mona
lonica. Nae oko tako zazna
izredno ostrino. Toda ob bolj
natanem pogledu lahko
opazimo, da ob tej lonici
mnogo podatkov manjka.
Seveda z najboljimi tipali, kot
jih imajo refleksne digitalne
kamere podjetja Canon, je
rezultat povsem primerljiv s
filmom. v nekaterih pogledih, e
celo bolji.
film / tipalo
81
50-krat poveani zapis

barvnega kroga na film
Dodatna teava CCD in

CMOS na svetlobo
obutljivih tipal in
algoritmov za
preraunavanje
elektrinih signalov
nastane pri pravilnem
branju barv in predvsem
razpoznavanju velikega
tevila barvnih tonov. Tu
nastopijo v ospredje
podatki o barvni globini.
Bolje kamere premorejo
36-bitno barvno
globino, torej za vsako
osnovno barvo R
(rdea), G (zelena) in B
(modra) po 12 bitov.
82
50-krat poveani zapis

barvnega kroga na tipalo
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Doloeni, vsak dan videni motivi so shranjeni v

naem spominu in nepopolna slika nam je kljub
nepopolnosti ve, pa etudi je zrnata, tokasta,
kontrastna ali nekoliko neostra - razen e primerjamo
fotografiji istega motiva, posnetega na film ali na
tipalo. Povsem drugae je pri fotografiranju neznanih
predmetov, kjer je mnoica podatkov v razlinih
barvah. Tu interpolacija in algoritmi ne premorejo te
moi, da bi izigrali nae oko. S sliko e pri manji
poveavi nismo ve zadovoljni. Tonske vrednosti so
slabo izraene, mono je vidna interpolacija in z njo
neostrina in neenakomerna barvna skala doloenih
tonskih vrednosti posameznih barv. Takoj opazimo,
film / tipalo
da razlini odtenki, recimo pri fotografiranju portreta,

niso zarisani v lepem tonskem zaporedju kot na filmu,
ampak so toni med seboj loeni stopniasto. Veja
je interpolacija, veje je odstopanje med
posameznimi odtenki.
Zakaj tako?
Svetloba, ki pade na tipalo, se v trenutku prenese v
nadaljnjo obdelavo; reakcija foto-elementov se
spremeni v elektronski signal, ki podaja vizualne
lastnosti posnete okolice na kraju in v asu.
Digitalizator dalje pretvarja signal v digitalno obliko.
Rezultat digitalizacije je dvodimenzionalna matrika,
Koliko linij
na milimeter preberete?
10
1
0,5
film / tipalo
83
katere velikost je predvsem odvisna od znailnosti

digitalizatorja. Vsa na svetlobo obutljiva tipala in
digitalizatorji s svojimi prednastavljenimi algoritmi
goljufajo. Barvni film je sestavljen iz treh plasti za
prepuanje rdeega, zelenega in modrega
barvnega spektra. S kemikalijami lahko razvijamo
vsak sloj posebej. Pri tipalu pa te monosti ni; tipalo
je kot rno-bel film. Da bi loilo barve, so celice
pobarvane z rdeo, zeleno in modro barvo. Najve
je zelenih tipal, da pridobimo kontrast in tudi loveko
oko je najbolj dojemljivo za zeleni del barvnega
spektra. Tako ima noveje tipalo z nazivno loljivostjo
2048 X 2560 tok, 1024 X 1280 tok z rdeim filtrom,
1024 X 1280 tok z modrim filtrom in 1280 X 2048
tok z zelenim filtrom. Tako smo dobili od priblino
5 milijonov tok 1,3 milijona tok z rdeim filtrom,
1,3 milijona tok z modrim filtrom in 2,3 milijona tok
z zelenim filtrom. Ko tipalo zajame svetlobo in se leta spremeni v elektrine impulze, impulze raunski
algoritem pretvori v digitalno obliko in jo shrani v
pomnilno enoto. Pretvorba je zelo goljufivi element
digitalne tehnologije. Kot smo videli, je tok na tipalu
zaradi zajemanja razlinih barvnih vrednosti mnogo
manj. Tudi oddaljenost med tokami iste barve je
veja.
Da poenostavimo, pri pretvorbi mora tipalo za
doloitev ene barve prebrati tiri toke, da lahko
zmea pravi odtenek, vsaj dve tretjini barv je

interpoliranih. Prav tako je interpolirana tudi
poveava sama. Vendar, kot je e zapisano, lae
tudi nae oko in teh napak tipal na fotografijah ne
opazimo vedno.
Skrivnost lovekega vida

Psiholoki vidiki dojemanja barv so znanosti
nepredvidljivi. Vendar razvijalci tipal dobro vedo, kaj
je psiholoka skrivnost lovekega vida, in jo pri
procesiranju elektrinih signalov, ki prihajajo iz CCD
tipal, s pridom uporabljajo. e, na primer, barvni
diapozitiv, na katerem je posnet motiv z modro
zastavo, projeciramo na rumeno platno, bo gledalec
zastavo oznail za sivo. Ta pojav ustreza znanim
zakonom o meanju barv in o komplementarnih
barvah. Ker sta modra in rumena komplementarni
barvi, se med seboj nevtralizirata, tako da ju vidimo
kot sivo barvo. e pa modro zastavo najprej
projeciramo na belo platno, da opazovalec vidi
resnino barvo zastave, jo bo nato vedno videl v pravi
barvi, ne glede na kakno barvo platna jo bomo
projecirali. lovek vedno tei k temu, da vidi znan
predmet v razlinih razsvetljavah vedno enako.
Lastnik modrega avta le-tega vedno vidi modro, pa
eprav ga obsije lu obcestne svetilke ali sonnega
zahoda. Barvo avta bo vedno videl enako. Zanaa
Matja Intihar
e-Fotografija.si
84
film / tipalo
Nekateri proizvajalci pred

tipalom ne uporabljajo
RGB filtrov, ampak
kombinacijo CMY - cian,
magento in rumeno. Ti
filtri so svetleji od RGB
filtrov, zato pade na tipalo
ve svetlobe. Zaenkrat v
kakovosti zapisa ni
toliknih razlik, da bi e
lahko govorili, kateri
nain filtriranja je bolji.
Toke CCD tipala. tiri toke,

dve z zelenim, rdeim in
modrim filtrom tvorijo en pravi
pixel. Ostalo je interpolacija in
laganje naega oesa.
film / tipalo
85
se na barvo v spominu. lovek se sasoma naui

znane predmete vedno videti pravilno, to je
spominsko. Primer je potni nabiralnik. e tako
been pogled na nabiralnik ob razlinih osvetlitvah
bo vedno pokazal rumeno barvo.
In prav na to karto igrajo razvijalci algoritmov za
pretvorbo barv. eprav tipalo ni zmono zabeleiti
vseh barv, nam jih oko v veliki veini primerov prikae
realno. Seveda ni vedno tako, zato pa tipala v
nekaterih primerih mono greijo. Spominskih barv
ne smemo nikoli posploiti. eprav ste pojedli e
mnogo zrezkov, boste izgubili tek, e vam ga bo
obsijala modra lu. Spomin na barvo zrezka vas tu
zapusti in prav tako dober tek.
Kako deluje psiholoki vidik na videnje barve,
najbolje opazimo, ko od jutra do veera slikamo s
filmom za dnevno svetlobo. Oko razlike v barvni
temperaturi svetlobe ne razpozna, nad posnetki pa
smo lahko razoarani. Na slikah bodo prevladovale
od jutranje hladnih barv do veerno toplih. Tega
barvnega pojava med fotografiranjem ne boste
opazili.
S tem si lahko razloimo, zakaj nam je digitalna slika
ve kljub slabim tipalom in interpolaciji. Pri
podrobnejem pregledu fotografije pa vse slabosti
opazimo brez teav.
Zavedati se moramo, da je kakovost fotografije
vedno stvar osebne presoje gledalca. Za nekatere

je posnetek, narejen s povprenim digitalnim tipalom,
dovolj kakovosten, za bolj zahtevne pa je tudi z
najboljimi tipali e vedno nemogo.
Druinskemu fotografu je pomembno, da se s
fotografije razvidi, kje in kaj se je delalo na nekem
kraju. Zanj je raven analogne fotografije mnogokrat
previsoka. Izrazni fotograf, ki eli vedno vrhunsko
kakovost, pa bo nad kakovostjo digitalnih poveav v
primerjavi s klasinimi e dolgo razoaran.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
um, napaka tipal. Slabe ko je

tipalo ve napak bo na
fotografiji. Tipalo lahko
primerjamo z anteno za
kakovosten sprejem TV signala.
Slabi ko je signal bolj je slika
na TV zasneena.
Levo posnetek z digitalno
kamero cenovnega razreda
200.000 sit. Desno, posnetek z
kamero cenovnega razreda
600.000 sit. Razlika v kakovosti
tipala in s tem fotografije je
oitna.
86
film / tipalo
Film ali tipalo?

Vsem, priporoam tipalo, seveda, e vam to proraun
dopua. Izrazni fotografi bodo e naprej uporabljali
film in posnetke s skenerji pretvorili v digitalno obliko.
Zaenkrat je samo e cena argument, ki govori v prid
analogni tehniki.
Reporterji in studijski fotografi si e lahko privoijo
nakup dovolj zmogljive tehnologije. Cena, kakovost
in predvsem hitrost od fotografije do iztisa jih e silijo
v nakup digitalne tehnologije. e danes pa tudi razlika
v ceni med tehnologijama ni ve tako izrazita in tudi
manj premoen druinski fotograf e sega po digitalni
kameri. V to ga so ga prepriali tako laboratoriji z
digitalno tehniko kot prednosti same tehnologije.
Gremo od iste teorije, do teorije digitalne fotografije.
film / tipalo
87
Sami se na podlagi preizkusov odloite, ali vam nija loljivost od 300ppi zadoa.
PPI, DPI, LPI, BPP

v treh procesih digitalne fotografije
300 ppi
200 ppi
150 ppi
100 ppi
e razumete loljivost in barvno globino, v digitalni tehniki

razumete takoreko vse.
S tema pojmoma se v analogni fotografiji nismo sreevali. 85
odstotkov fotografskega trga predstavljajo tako imenovani
druinski fotografi, ki svojih fotografij nikoli ne poveujejo prek
velikosti 10 x 15 centimetrov. Povpreni filmi, fotografski papirji
in objektivi so tako dobri, da krepko presegajo njihove zahteve.
Samo majhen del naprednejih fotografov in poklicni fotografi
znajo uporabljati razliko med vejo in manjo loljivostjo filma,
med razlinimi barvnimi toni in njihovo zasienostjo. Vemo,
da manj obutljivi filmi prinaajo boljo loljivost, veji
kontrastni razpon, pornitev in zasienost z barvami. Poleg
objektiva tako le e film doloa pojem loljivosti v analogni
fotografiji. Njegov kontrastni razpon in barve pa v celoti
zadovoljujejo.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
V digitalnem svetu je drugae. Loljivost in barvna globina

tipal CCD in CMOS, raunalnikega zaslona, monost
spremembe loljivosti v raunalnikem programu in razline
zahteve tiskalnikov glede loljivosti konnega izpisa fotografu
postavljajo prva vpraanja, kako pripraviti digitalno datoteko
za kakovostno izdelane fotografije na razlinih enotah za izpis.
Govorim o kakovostni fotografiji, zato bom vedno navajal
vrednosti, ki jo zagotavljajo. Veje loljivosti, na primer, ne
potrebujete, manja pa vsekakor prinaa slabo kakovost.
Sami se na podlagi preizkusov odloite, ali vam slaba
kakovost zadoa.
88
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
89
Tipalo: CCD / CMOS
Loljivost: xy PPI (od 640 x 480
ppi do 4000 x 4000 ppi)
Barvno meanje: RGB
Barvna globina: 8, 10, 12, 14 ali
16 bitov po kanalu RGB
Izhod: RGB - RAW, TIFF, JPEG
90
Kapljini tiskalnik:
vhodna loljivost 200
- 300 ppi, 8 bitov;
loljivost zapisa od
720 x 360 dpi do
2880 x 720 dpi;
FM rasterski zapis,
CMYK.
Do 128 sivinskih
tonov.
Priprava za grafini tisk:

vhodna loljivost 1200 - 3600
dpi, odvisno od zahteve
rastrske tiskovine, 8 bitov.
Loljivost zapisa laserske
osvetljevalne enote je do
3600 dpi. Moen je zapis 256
sivinskih tonov.
CMYK zapis.
ppi/dpi/lpi/bpp
Aritmetika velikosti slike in barvnega razpona

(od zajema, prek obdelave do izpisa)
Kaj pomeni loljivost 1600 x 1200 tok (pikslov) na
CCD ali CMOS tipalu v digitalni kameri?
Zakaj zadostujejo ploskovni skenerji s samo 600 ppi
loljivosti?
Ali res 72 ppi za ekransko loljivost?
Kdaj 8 ali 12-bitna barvna globina (color depth) bpp.
Zakaj je fotografija na zaslonu barviteja od
iztiskane?
Zakaj RGB in CMYK?
Koliko dpi loljivosti bitne fotografije za iztis?
Zakaj sublimacijski tiskalniki tiskajo s samo 300 lpi
in z odlino foto-kakovostjo v primerjavi s kapljinimi,
ki premorejo 1440 ali ve dpi loljivosti iztisa?
V digitalni tehniki se postavlja ogromno vpraanj.
Toda z malo matematike za vsa vpraanja obstajajo
odgovori. Vemo e, da digitalno fotografijo sestavljajo
posamezni piksli - toke. Ve jih je, vejo in bolj
kakovostno fotografijo lahko naredimo. Ve podatkov
o barvni globini vsebujejo, bolja je fotografija glede
tonskih vrednosti.
Vsak len v verigi digitalne fotografije od zajema do
iztisa deluje na svoj nain. V tem poglavju se bomo
spoznali z razlikami, ki obstajajo samo v tevilkah,
konna ocena o kakovosti fotografije pa je videnje
vsakega posameznika posebej.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Program za obdelavo
fotografij v raunalniku:
mona sprememba
loljivosti fotografije,
pretvorba RGB v CMYK,
16 bitov v 8 bitov.
Izhodna loljivost je od
300 do 3600 dpi za iztis,
do 400 ppi za
osvetljevanje.
Loljivost: xy PPI
(640 x 480 ppi do 1800 x
1440 ppi)
Zapis: RGB, programsko
prirejeno CMYK
Barvna globina: RGB 8,
16, 24, 32 bitov - odvisno
od grafine kartice
Termosublimacijski
tiskalnik:
vhodna loljivost
300 ppi, 8 bitov;
loljivost zapisa
300 dpi, zvezni
zapis, CMYK.
Tipalo: CCD ali Photo Multiplayer

Loljivost: x PPI (od 300 ppi do
20.000 ppi)
Barvno meanje: RGB
Barvna globina: 8, 10, 12, 14 ali
16 bitov po kanalu RGB
Izhod: RGB ali CMYK
Laserska osvetljevalna enota z

RGB barvnim zapisom:
vhodna loljivost 300 - 400 ppi;
loljivost zapisa do 400 ppi;
zvezni zapis toka za toko z 8
do 12 biti na barvo.
ppi/dpi/lpi/bpp
91
Od motiva do bitne fotografije:

Motiv
Fotografirano s tipalom
loljivosti 1600 x 1200 pikslov
Fotografija:
velikost originala
5,3 x 4
(13.5 x 10 cm)
V praksi je vse zelo preprosto. Zajem fotografije z
digitalno kamero in tipalom s 1600 x 1200 tokami
zadostuje za kakovostno poveavo 13 x 10 cm (5 x
4 ine ali palce). Skeniranje fotografije velikosti 5 x
4 z loljivostjo 300 ppi zadostuje za kakovosten izpis
v isti velikosti na vseh izpisovalnih enotah.
Termosublimacijski tiskalniki in barvne osvetljevalne
enote za kakovosten iztis potrebujejo loljivost 300
dpi/ppi.
Kapljini tiskalniki in grafine osvetljevalne enote
tiskajo na drugaen nain, zato za kakovosten iztis
potrebujejo vsaj 2400 dpi loljivosti - zaradi
poltonskega rasterskega zapisa line per inch (linij
na in) lpi, ki mora vsako toko zapisati z 256
tonskimi vrednostmi. Spoznali smo se z kraticami
ppi, dpi in lpi. Njihove lastnosti bomo spoznali v
nadaljevanju.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Skenirano z loljivostjo 300 ppi
Prikaz zapisa s sublimacijskim

(levo) in kapljinim tiskalnikom
(desno).
Dobljena
velikost slike
1600 x 1200 tok
92
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
93
Loljivost od zajema (fotografiranje, skeniranje),

izpis (osvetljevanje in tiskanje)
Pixel per inch (tok na palec),

lahko reemo tudi kvadrati na
palec - veje je tevilo tok na
palec, vejo loljivost premore
slika. V vsaki toki posebej je
zapisano tudi tevilo tonskih
vrednosti, ki jih je toka zajela.
Njihovo tevilo je odvisno od
loljivosti toke oziroma njene
barvne globine in uma, napake
tipal.
e piksel osvetljujemo,
lahko z RGB svetlobo
zmeamo tonsko vrednost
kot je zapisana v datoteki
in vsak piksel zase je
osvetljen z njegovo barvo
in jakostjo.
V tisku je drugae. Barva
ima vedno enako
intenziteto, zato tonske
vrednosti zapisujemo z
ve ali manj drobnimi
pikami, imenovanimi dot.
Kapljini
tiskalniki
prinaajo novost. Za tisk
uporabljamo tudi svetleje
odtenke osnovnih barv za
tisk cian in magento.
94
ppi/dpi/lpi/bpp
Poleg osnovnega elementa (piksel/toka) konno

kakovost fotografije krojijo e loljivost slike in
slikovne toke, loljivost zaslona, e fotografijo
gledamo na njem, in loljivost tiskalne enote, e
fotografijo tiskamo ali osvetljujemo. Vse pa se zane
s toko/pikslom na tipalu v digitalni kameri ali na
skenerju.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Podatek dot per inch (pik na
palec) prikae najmano
loljivost, ki jo je sposobna
zapisati tiskalna enota. Ve
pik na palec lahko zapiemo,
z vejo ostrino zapisujemo in
ve tonov lahko zapiemo.
Piksel in ppi - pixel per inch (tok na palec)

Vse digitalne fotografije so sestavljene iz slikovnih
elementov, imenovanih piksel, toka.
Vsaka toka na tipalu ima svoj lasten zapis tako
glede velikosti kot tonske vrednosti.
Tako so videti toke v poveavi.
Podatek line per inch (linij na

palec) zdruuje najmanje toke
dot v celoten poltonski zapis, ki
ga e zmore zapisati grafina
tiskalna enota. Manj linij na palec
zapisujemo, manj so opazne
posamezne poltonske pike. Za
najvijo kakovost bi potrebovali
zapis s 300 lpi. Revije in
prospekti so tiskani s samo 150
lpi. Toke v liniji zato lahko
vidimo tudi s prostim oesom.
ppi/dpi/lpi/bpp
95
Slike na zaslonih ali tiskane so

videti ostre samo, e so toke
stisnjene v manje polje, in ne
zato, ker ima slika ve tok/
pixlov. (Okoli 80 ppi za zaslone
in 150 do 300 ppi za tisk).
Zanimo z zanimivim dejstvom. Toka (piksel) nima

merske enote, oblike in ni narejena po nikakrnem
kalupu. Rodila se je v digitalnem svetu in je kot
statien elektrini naboj na vaem telesu. V ivljenje
prihaja ele z osvetlitvijo slikovnega tipala.
Toke, ki sestavljajo digitalno sliko, nimajo fizine
dimenzije. So le skupek digitalnih vrednosti 0 in 1.
Toka bo pokazala svojo obliko in velikost ele v
napravah, ki projecirajo elektrine signale. Ve tok
premore tipalo, vejo fotografijo bomo lahko dovolj
dobro prikazali.
tevilo tok na tipalu v kamerah lahko oznaimo na
dva naina: z velikostjo tipala v tevilu tok po xy osi

ali z najvejim tevilom tok na tipalu.
Na primer: 1.800 x 1.600 tok po xy smeri
ali pomnoeno 1.800 x 1.600 tok je 2,88 milijona
tok.
X
KAKO IZRAUNAMO TEVILO TOK
tipalo digitalne kamere
irina tipala (X) =
1800 tok
pomnoeno z
viino tipala (Y) =
1600 tok
CCD tipalo z,1800 X 1600 ppi.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Skupaj tok na sliki
2.880.000 tok
Ko sliko shranimo v tej velikosti, e vedno nima

oprijemljive mere ali oblike. ele naprava, ki sliko
prikazuje, toke zdrui in prikae v vejih ali manjih
tokah kot sliko. e so toke v sliki prikazane v pravi
loljivosti, vidimo zadovoljivo ostro sliko. Slike na
zaslonih z visoko loljivostjo ali tiskalnikih so videti
ostre samo, e so toke stisnjene v manje polje, in
ne zato, ker ima slika ve tok/pikslov. Zato moramo
imeti pravilno razmerje tok, med loljivostjo slike in
enote za izpis.
Digitalna tehnika ima e neko dobro lastnost.
Omogoa goljufanje. Z programom za obdelavo
fotografij lahko toke tudi matematino dodajamo.
96
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
97
Slika velikosti 400 x 320 tok je na zaslonu desetkrat poveana.

Posamezne toke so prav tolikokrat poveane in dobro vidne.
Slika velikosti
400 x 320 tok,
kakovostno prikazana
na zaslonu z loljivostjo
1280 x 1024 tok.
Toke dodajamo (ali odvzemamo) z matematinim

procesom, imenovanim interpolacija. Pri tem procesu
vsaki novi toki dodajamo tudi barvo, ki prevzema
barvne vrednosti sosednih tok. S tem nismo ustvarili
ve detajlov na fotografiji, ampak samo ve tok, ki
so zato na zaslonu ali tiskovini manje in jih ne
razloimo ve. Pri veji interpolaciji, 20% do 30%,
se kakovost fotografije vidno slaba. Izgubljajo se
detajli in ostrina.
e sliko pomanjujemo, se del tok izbrie, kar ne
vpliva na kakovost v tolikni meri kot poveevanje
tevila tok.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Slika velikosti 400 x 320 tok je sedemkrat poveana v programu

za obdelavo fotografij. Toke so ostale nevidne, ker pa je slika
interpolirana, je neostra in tonsko nepravilna.
98
ppi/dpi/lpi/bpp
Levo spodaj je slika tok, kot jih vidimo na tipalu.

e del slike, samo tiri barvne toke, poveamo z interpolacijo, tevilo
tok na mersko enoto ostane isto (srednja slika). Nove toke pa morajo
tonske vrednosti vzeti od sosednjih tok. e bi poveevali samo eno
tonsko vrednost, napak pri interpolaciji ne bi bilo. Pri interpolaciji
fotografij, kjer je prisotno veliko tevilo tonskih vrednosti, pa so napake
interpolacije hitro opazne. Fotografijo opazimo kot neostro.
Zgornja slika je izvirna. Srednja

je skenirana z loljivostjo, ki
omogoa poveavo z dobro
loljivostjo.
Spodnja slika je skenirana z
majhno loljivostjo in poveana
z interpolacijo. Nove
interpolirane toke prevzemajo
tonski zapis sosednjih tok med
razlinimi tonskimi vrednostmi
kvadratov. Ostrina je obutno
manja.
ppi/dpi/lpi/bpp
99
1200 x 1600
Zajem digitalne slike

Matematini algoritem fotografijo po ekspoziciji
razdeli v matrino mapo (bit-map). Ve pikslov, tok,
vsebuje fotografija, ve elektronskih zapisov je na
pomnilni enoti. Tako je loljivost posnete ali
skenirane fotografije vedno odvisna od tevila tok
na tipalu. Vemo e, da digitalna kamera namesto
filma uporablja ploskovno tipalo, tevilo tok po x in
y osi pa pove, kolikno loljivost premore to tipalo.
Na primer 1.600 x 1.200 tok je skupaj 1.9 milijona
tok.
pomembno izbrati pravo velikost e pri fotografiranju

ali skeniranju.
Predvsem moramo vedeti, kolikno loljivost slike
potrebujemo; potrebna loljivost za zaslon, tiskalnik
ali napravo za osvetljevanje je razlina. Boljo
kakovost in vejo sliko elimo, vejo loljivost
slikovnega zapisa potrebujemo - seveda do neke
razumljive meje. Zato je zelo pomembno, da
poznamo pravila, ki jih narekujejo toke in toke na
palec (pixel per inch = ppi). e vemo, koliko tok
potrebujemo za kakovosten zapis, se bomo izognili
slabemu izpisu fotografij tako na zaslonih kot na
izpisovalnih napravah.
V tem poglavju bomo predvsem teoretino spoznali,
kolikno loljivost potrebujemo za posamezne
naprave, na katerih zapiemo fotografijo, in kolikno,
e dovolj kakovostno poveavo lahko naredimo z
doloenim tevilom tok iz digitalnega tipala.
e vemo, koliko tok

potrebujemo za
kakovosten zapis, se
bomo izognili slabemu
izpisu fotografij tako na
zaslonih kot na
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Poglejmo si izraun e enkrat.

tipalo digitalne kamere s 1.600 x 1.200 tokami
irina tipala (X) =
1.600 tok
pomnoeno z
viino tipala (Y) =
1.200 tok
Skupaj tok na sliki
1.920.000 tok
600 x 800
Vija je loljivost pri

fotografiranju, bolj bomo lahko
posegli v izrez fotografije.
100
Za najbolj kakovosten zajem fotografije uporabimo

najvijo loljivost. Sliko, posneto z najvijo
loljivostjo, lahko vedno pomanjamo ali naredimo
delni izrez brez posledic za kakovost fotografije. Po
drugi strani je treba vedeti, da je zaradi vejega
tevila tok datoteka veja, s tem je dalji prenos
podatkov, dalja je obdelava, poasneje tiskanje
in ve je podatkov za shranjevanje. Torej je zelo
ppi/dpi/lpi/bpp
tevilo zajetih fotografij v razlinem nainu

kompresiranja slike na pomnilni enoti
s 16 in 64 MB spomina
Pomnilna enota
High
Fine
Normal
Basic
16MB
1
9
19
47
64MB
5
36
77
189
Digitalna kamera Fujifilm FinePix 4900 zoom

Loljivost fotografije 2.400 x 1.800 tok
ppi/dpi/lpi/bpp
101

Tipalo v skenerju potuje.
e kamera omogoa, lahko nastavimo tudi nijo

loljivost zapisa, e visoke loljivosti ne potrebujemo.
Ni ne izgubimo na barvni kakovosti, le tevilo tok
je manje. e bi eleli takno sliko poveati s tem,
da bi ohranili ustrezno kakovost, je mona poveava
manja, kot e bi eleli poveati podobno sliko z vijo
loljivostjo.
Pri skeniranju tipalo delujejo drugae. Tipalo je
linijsko, zato ne dobimo tevila tok z izraunom tok
na tipalu kot pri kameri, ampak s tevilom tok, ki
smo jih doloili na mersko dolinsko enoto. Tipalo
potuje, zato pravimo, da je zajem linijski. Njegova
optina loljivost (recimo 600 ppi) izraa tevilo
zajetih tok na palec po x osi. Sreali pa se boste
tudi z zapisom loljivosti xy, 600 x 1200 ppi. Toda
vija loljivost po y osi ni realna, predstavlja loljivost,
ko tipalo poganja motorek, le ta pa lahko bolj
natanno premika tipalo.
Primer: e skeniramo fotografijo velikosti 10 x 13
centimetrov ali, ker je veina mer zapisanih v palcih,
5 x 4 palce z loljivostjo 300 tok na palec (ppi),
dobimo naslednji rezultat:
IZRAUN TEVILA TOK,
e skeniramo z loljivostjo 300 ppi:
300 ppi x 5 palcev (13 cm) =
1.500 tok
300 ppi x 4 palce (10 cm) =
1.200 tok
1.500 x 1.200 tok =
1.800.000 tok
Matja Intihar
e-Fotografija.si
102
ppi/dpi/lpi/bpp
Skener sliko zajema linijsko.

Loljivost merimo s ppi (Pixel Per Inch).
ppi/dpi/lpi/bpp
103
Original - fotografija
velikosti
5 x 4 palce
Loljivost
skeniranja
600 ppi
Skenirana velikost:
5 x 300 ppi = 1.500 tok
4 x 300 ppi = 1.200 tok
1.500 tok / 300 ppi = 5 palcev (13 cm)

1.200 tok / 300 ppi = 4 palce (10 cm)
Skenirana velikost:
5 x 80 ppi = 400 tok
4 x 80 ppi = 320 tok
Velikost slike, zapisane na zaslonu z loljivostjo 1.240 x 1.024 tok,

glede na tevilo posnetih ali skeniranih tok.
104
ppi/dpi/lpi/bpp
IZRAUN VELIKOSTI IZPISANE SLIKE,

e za iztis potrebujemo 300 ppi loljivosti:
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Loljivost
skeniranja
300 ppi
Skenirana velikost:
5 x 600 ppi = 3.000 tok
4 x 600 ppi = 2.400 tok
Loljivost
skeniranja
80 ppi
Z loljivostjo slike in delitvijo tevila tok, ki jih

potrebujemo za izpis, lahko izraunamo, kako veliko
sliko bomo izpisali, recimo z barvno osvetljevalno
napravo, ki za kakovosten zapis potrebuje 300 ppi
loljivosti.
Skeniranje z razlino loljivostjo prinaa ve ali manj

slikovnih tok, s tem pa tudi razlino monost
kakovostne poveave (leva stran).
Po zajemu svetlobe s tipalom v kameri ali v skenerju
in po shranitvi elektrinih zapisov v pomnilnik lahko
sliko prenesemo na raunalniki zaslon, na tiskalnik
ali na napravo za osvetljevanje. Tu se pokaejo prve
razlike v zapisih loljivosti slike.
V nadaljevanju bomo spoznali, koliko tok (pikslov)
potrebujemo za kakovosten prikaz slike na zaslonu,
na osvetljevalni enoti ali na tiskalniku. Ob vsaki
napravi za prikaz bitne slike se bomo sreevali z
zapisi dot per inch/dpi, line per inch/lpi in z zelo
pomembnim zapisom bit per pikxel/bpp (loljivost
posamezne toke - piksla).
ppi/dpi/lpi/bpp
105
Loljivost piksla/barvna globina/bpp

Z loljivostjo posamezne toke, piksla, dobimo
tevilo tonskih vrednosti, kot jih je toka zmona
prebrati. Loljivost piksla drugae imenujemo tudi
barvna globina.
S poznavanjem tevila pikslov/tok na tipalu v kameri
ali tevila tok na palec, s katerim skeniramo, samo
izvemo, kako veliko fotografijo bomo lahko prikazali
na zaslonu ali izpisali, da bo slika e ustrezno dobra,
imbolj primerljiva tisti s filma. Toda koliko fotografov
sploh potrebuje tako visoko kakovost?! Zato je
loljivost slike zelo raztegljiv pojem. Za zahtevne
zadostuje le visoka loljivost 300 ppi. Mnogi so
zadovoljni z 200 ppi ali s e manj tokami na palec.
Z doloeno koliino podatkov si bo zahtevne iztiskal
majhno fotografijo, manj zahtevni pa bodo zadovoljni
tudi, e bodo z isto koliino podatkov sliko nekajkrat
poveali (sliki na levi).
Pri razpoznavanju tonskih vrednosti slike smo
fotografi bolj enotni. Nepravilen zapis tonskih
vrednosti pri rno-beli fotografiji in barvni zapis pri
barvni fotografiji vnaa dvom veini fotografov. Hitro
smo enotni o nepravilnem tonskem zapisu, e
posebej e gledamo na sliko nam vsem znanega
motiva. V nam vidnem barvnem spektru z normalnim
vidom brez teav razloimo 128 razlinih barvnih
tonov. e projeciramo na zaslon modri svetlobi z
Matja Intihar
e-Fotografija.si
106
ppi/dpi/lpi/bpp
bpp - Bit Per Pixel

Bolj kot razloanje med
barvnimi toni je
pomembno zapisati
iroko tonsko vrednost
vsake osnovne barve
posebej. Nae oko
razloi, da zapis
osnovne barve od bele
do najbolj zasiene ni
zvezen, e ne vsebuje
vsaj 200 razlinih
tonskih vrednosti. Za to
pa potrebujemo tipalo z
vsaj 8-bitno loljivostjo
toke in 8-bitni zapis
vsake posamezne
osnovne barve RGB.
Tako tipalo zaradi 3x8bitnega zapisa
oznaimo kot 24-bitno.
ppi/dpi/lpi/bpp
107
Zapis barvnega spektra

z 8 in 4 biti po barvnem
RGB kanalu tipala.
24-bitni (3x8) RGB zapis
valovnima dolinama 450 nm in 455 nm, jih med

seboj loimo. Vsak barvni ton pa premore e svojo
zasienost in svetlost. Bolj kot razloanje med
barvnimi toni je pomembno zapisati iroko tonsko
vrednost vsake osnovne barve posebej. Nae oko
razloi, da zapis osnovne barve od bele do najbolj
zasiene ni zvezen, e ne vsebuje vsaj 200 razlinih
tonskih vrednosti. Za to pa potrebujemo tipalo z vsaj
8-bitno loljivostjo toke in 8-bitni zapis vsake
posamezne osnovne barve RGB. Tako tipalo zaradi
3x8-bitnega zapisa oznaimo kot 24-bitno.
e imate kamero ali skener z vijo loljivostjo toke,
je za kakovostno fotografijo priporoljivo posneti
motiv ali poskenirati fotografijo z vejo barvno globino
in ele v fazi priprave slike za iztisk tonske vrednosti
spremeniti v 8 bitov na barvo. To smo e spoznali v
poglavju Uvod v digitalno tehniko.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Zapis z 8 in 4 biti sivega

stopnjastega klina od
najsvetleje toke (bele) do
najbolj zasiene (rne).
12-bitni (3x4) RGB zapis
108
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
109
Kaj pomeni bit na toko?

Diapozitivni film od vseh analognih barvnih
zapisovalnih medijev premore najiro lestvico
tonskega zapisa. Tone razlikujemo celo v pornitveni
vrednosti filma 3,6 D. Fotografija z negativnega filma
ima e slabi tonski zapis, saj njena pornitvena
vrednost ne presega 2,2 D. Toda to sta analogna
zapisa. Zapis barv je veplasten, osnovne barve so
zapisane druga za drugo in po tonski kakovosti
analogni zapis presega digitalnega. S keminimi
reakcijami na filmu po osvetlitvi in z razvijanjem
gradimo tako tonske kot barvne vrednosti.
V digitalni tehniki zapis tonskih vrednosti in barv
poteka drugae. Tipalo v digitalni kameri ali v
skenerju je izpostavljeno svetlobi, odbiti od motiva
ali od skeniranega izvirnika. Veji del vidnega spektra
lahko prikaemo z meanjem treh temeljnih barvnih
svetlob RGB (rdea, zelena, modra). Tem barvam
reemo osnovne barve, predstavljajo pa nain

aditivnega barvnega meanja. Zapis je digitalen, torej
z nilami in enkami. Ve podatkov zapie tipalo, veja
je datoteka. V praksi se je pokazalo, da lovekemu
oesu zadostuje 256 tonskih vrednosti na tiskovinah,
da ne opazi stopniastega zapisa in manjkajoih
barvnih tonov - seveda e zapisa ne primerja z
motivom ali z diapozitivom.
Podatek bit na toko (bpp - Bit Per Pixel) pove tevilo
bitov na posamezen RGB barvni kanal. 8-bitni zajem
po barvnem kanalu, skupaj daje 24-bitno globino
(3x8). Tako tipalo razpozna 256 tonskih vrednosti
po barvi - od vrednosti 0 ali najbolj zasiene barve
do vrednosti 255 ali bele barve. Vejo tonsko
loljivost premorejo tipala, vejo tonsko loljivost
lahko zapiemo. Razliko razpoznamo predvsem v
temnejih delih motiva ali skenirane slike. Vejo
tonsko loljivost lahko zapiejo enote za tiskanje,
Matja Intihar
e-Fotografija.si
4500
4000
12 bitov
3500
3000
10 bitov
2500
Vejo tonsko loljivost

premorejo na svetlobo
obutljiva tipala, vejo tonsko
loljivost lahko zapiemo.
Bolj je toka obutljiva, bolj
lahko posee v zasienost
barve.
110
8 bitov
2000
1500
4 biti
1000
500
0
0.5
ppi/dpi/lpi/bpp
1.5
2.5
3.5
D
0
Tabela prikazuje mono tevilo

tonskih vrednosti z 8-, 10- in
12-bitnim zajemom toke
(piksla) - od 256 prek 1024 do
4096 tonskih vrednosti.
ppi/dpi/lpi/bpp
111
ve tonskih vrednosti vidimo na izpisani fotografiji.

Toda razmejiti moramo barvno globino zajema
fotografije in barvno globino zapisa. Do sedaj ste
lahko o barvni globini in o njenem zapisu brali le kot
o zapisu z 8-bitno barvno globino (28 = 256 tonskih
vrednosti na barvo). Ta nain zapisa zadostuje za
vse do pred kratkim znane naprave, ki prikazujejo
sliko - od zaslona do tiskalnikov in grafinih
osvetljevalnih enot, ki tiskajo na papir, saj je njihova
zmonost zapisa samo do 2,2 D. V tem razponu
pornitve vidimo zvezno tonsko lestvico, e ima le
ta 256 tonskih vrednosti od 0 (zasiene) do 255
(bele). Nove barvne digitalne osvetljevalne enote pa
omogoajo zapis na fotografski papir, ki zmore
pornitev do 2,6 D. Za ta kontrastni razpon
potrebujemo ve tonskih vrednosti, e elimo lep
zvezni zapis. Zato barvne osvetljevalne enote
zapisujejo z 12 biti (212) po RGB barvnem kanalu,
oziroma 4096 tonskimi vrednostmi. Seveda, e ste
jih toliko tudi zajeli s tipalom.
Barvna globina in pornitev sta pomembni za
kakovosten zvezni zapis tonov. Tipalo z ve biti na
toko omogoa lepi zvezni zapis pri viji pornitvi.
Prav zaradi visoke pornitvene zmonosti (3,6D)
imajo diapozitivni filmi tako dobro zmonost
reproduciranja barvnih tonov - od najsvetlejih do
najbolj zasienih.
Kaj je D?
D je enota za pornitev. Pornitev merimo v razponu
od najveje svetlosti (D = 0) do popolne pornitve
(D = 4). Manj je svetlosti, veja je zasienost.
Pornitev merimo z logaritemsko skalo. D 3.0 je 10krat veja od D 2.0. Kontrastni razpon 100 : 1 pomeni
pornitev 2.0 D, razpon 1000 : 1 pa e 3.0 D. Z
napravo, ki jo imenujemo denzitometer, lahko na
fotografiji izmerimo Dmin in Dmax in tako dobimo
pornitveni razpon med najvejo svetlostjo in
pornitvijo. e je Dmin 0.1 in Dmax 3.5, je pornitveni
Matja Intihar
e-Fotografija.si
112
ppi/dpi/lpi/bpp
Dmax = 3,8
Dmin = 0,3
Prikaz vrednosti najveje pornitve diapozitivnega filma in

kontrastni razpon, prikazan z gama krivuljo .
D = 3,5
ppi/dpi/lpi/bpp
113
Bolj strma je
pornitvena krivulja,
vija je gama vrednost.
Z diagrama je razvidno,
da je zapis filma
kontrasten in njegova
povprena pornitvena
vrednost je D=3.3.
Da bi z tipalom prebrali
tako mono pornitveno
vrednost, mora biti
piksel zmoen prebrati
vsaj 4096 tonskih
vrednosti. To omogoa
12 bitna barvna globina.
Za tisk vseh teh tonskih
vrednosti iz digitalne
datoteke bi potrebovali
12 bitni zapis, ki nam ga
omogoaja samo bolje
osvetljevalne enote. Ker
pa fotografski papir ne
zmore pornitvene
vrednosti nad D=2.5,
fotografije nimajo tako
izrazitega kontrasta niti
tako izrazitih barv kot
diapozitivni fimi.
114
razpon 3.4 D. Veji je pornitveni razpon, veji zapis

tonskih vrednosti doseemo. Seveda pa vedno
obstajajo e-ji. Za to poskrbi pornitvena krivulja, ki
pove, ali je film, fotografski papir ali zaslon preve
ali premalo kontrasten. Pornitveno krivuljo
zapisujemo in merimo z gama vrednostjo, ki je merilo
za kontrastnost v obmoju med Dmin. in D max. Da
ne bi zali preve v teorijo, se seznanimo samo z
gama vrednostjo raunalnikih zaslonov, ki so na
prvi stik z zapisom digitalne slike. Osnovne gama
vrednosti zaslonov so od 1,8 do 2,2. V PhotoShop
programu za obdelavo fotografij lahko to vrednost
nastavljamo. S posebnimi kalibracijskimi programi
in merilniki lahko gama vrednost nastavimo za
razline naine izpisovanja fotografije. To monost
uporabljajo predvsem v grafinih studijih, kjer elijo
s posebnimi ICC profili dosei enako tonsko vrednost
od zajema fotografije prek prikaza na zaslonu do
konnega tiska. Fotografi te monosti zaradi visoke
cene taknih pripomokov nimamo. Zato si moramo
pomagati s svojim oesom in s primerjavo originalne
slike, digitalno zapisane na zaslonu in konnega
izdelka, iztiskanega z napravo za tisk. S to primerjavo
nastavimo kontrast zaslona in njegovo gama
vrednost. Ko enkrat zadovoljivo kalibriramo zaslon,
bomo na njem veliko laje pripravljali sliko za konni
tisk.
ppi/dpi/lpi/bpp
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Zapis fotografije s pornitveno vrednostjo 1,4 D (zgoraj) in 2,2 D (spodaj)

ppi/dpi/lpi/bpp
115
Digitalni zapis
fotografije
Zapis s samo enim bitom

zapie le dve tonski vrednosti:
belo in rno.
Zapis s tirimi biti po barvnem

kanalu zmore zapisati 16 barv.
Na fotografiji je opazno
pomanjkanje vmesnih tonov.
Vrnimo se k razpoznavanju tonskih vrednosti tipal.

Za preslikavo rtnih predlog (samo bela in rna
barva) potrebujemo enobitno tipalo. Z veanjem
tevila bitov se s potenco tevila 2 vea monost
opisa. Osem bitov pomeni 2 8 ali 256 monih
vrednosti za opis neke koliine, v naem primeru
barvne globine - tonskih vrednosti. Taka tipala
potrebujemo za razpoznavanje sivinskih, poltonskih
predlog. Ker tipalo barv ne razpozna, so toke
obarvane z RGB filtri. Tako dobimo 3 x 8 (24-bitno)
tipalo, ki prepozna 16.777.216 milijonov barvnih
24
kombinacij (2 ).
Bolje kamere in skenerji uporabljajo tipalo z 12- ali
celo s 14-bitnim tipalom po barvi. Taka tipala lahko
zapiejo celo 4.000 do 8.000 tonskih vrednosti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Vrsta zapisa
24-bitni zapis (3 x 8 bitov)

vsebuje 16 milijonov tonskih
vrednosti. Zapis imenujemo tudi
true color, saj ta nain zapisa
v popolnosti zadoa za
kakovostno videnje slike v
skoraj vseh nainih izpisa
fotografije. Edino barvne
osvetljevalne enote omogoajo
zapisati e ve tonskih
vrednosti.
116
ppi/dpi/lpi/bpp
Za prikaz ikon na zaslonu

uporabljajo zapis s samo 16
barvami.
Bitov na toko Potenca t. 2
tevilo barv
Line art
21
Ikone na zaslonu
24
16
Grayscale
28
256
256 color
28
256
High color
16
216
65 tiso
True color
24
224
16,7 milijonov
ppi/dpi/lpi/bpp
117
Meanje teh tonskih vrednosti z vsako barvo RGB z

12-bitnim tipalom zabelei 68 milijard barvnih
odtenkov.
Tipalo v digitalni kameri potrebuje najvijo mono
loljivost barvne globine po toki. V sonnih dneh
so izredni moni kontrasti, tudi prek 1:1000 ali v
logaritemskem zapisu prek 3.0 D. Taken razpon v
analogni fotografiji omogoajo zabeleiti le najbolji
filmi. Nekateri zmorejo celo zapisati tonsko sliko v
pornitveni vrednosti motiva 3,6 D. V pornitvenem
razponu 3.6 D dobimo v digitalnem jeziku priblino
68 milijard razlinih barvnih odtenkov s 4.000
tonskimi vrednostmi od najveje svetlosti do najvije
zasienosti po vsaki RGB barvi posebej. Zaradi
mono kontrastnih motivov, ki jih fotografiramo v
sonnih dneh ali v studiu z bliskavicami, potrebujemo
12-bitna tipala. Prav tako pri skenerjih, e smo
fotografirali analogno na kakovostne diapozitivne

filme.
Vrednosti tipal, izraene v bitih, pa so pri cenejih
kamerah ali skenerjih bolj trgovski dejavnik, kar boste
spoznali pri opisu barvne globine v poglavju o
skenerjih.
Slikovno toko z barvno globino 12 bitov lahko
odberemo tako s tipalom v kameri kot s tipalom v
skenerju. Vendar lahko le prikaz z barvno
osvetljevalno napravo omogoa zapis s tako barvno
globino. Te naprave zapisujejo sliko z RGB svetlobo,
prav tako kot zasloni, in zato lahko zapiejo vsako
toko v njeni celotni tonski vrednosti.
Druge naprave za zapis fotografije uporabljajo CMYK
subtraktivno barvno meanje. Naini zapisov z
dodajanjem barv v praksi ne omogoajo irega
razpona zapisa od 256 tonov, to pa je 8 bitov na
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Fotografirano s kompaktno
kamero in s povprenim
diapozitivnim filmom - kontrast
motiva je prevelik.
Tudi najbolji bobenski skener,
nam ne omogoa zapisati
pravih tonskih vrednosti motiva.
118
ppi/dpi/lpi/bpp
Fotografirano s profesionalno,
zelo kakovostno digitalno
kamero EOS 10D.
tehnologija je e tako
kakovostna, da je povsem
primerljiva s diapozitivnim
filmom, e le tega s pomojo
skenerja spremenimo v
digitalno obliko.
ppi/dpi/lpi/bpp
119
ORIGINAL
ZAPIS FILMA
tiskanje fotografij. Nadaljujemo pa s tisto loljivostjo,

ki daje zadovoljivo velikost slike na zaslonih in
ZAPIS Z 8-bitnim tipalom

Barvna globina in velikost datoteke.
ZAPIS Z 12-bitnim tipalom
Matja Intihar
e-Fotografija.si
barvo. Tudi zapis samih pikslov zaradi nanaanja

barve ni mogo, zato za iztis 256 tonskih vrednosti
uporabljamo enoto dot per inch/dpi.
Spoznali smo, koliko dejavnikov vpliva na
kakovosten zapis fotografije, predvsem na njene
tonske vrednosti. V praksi je bolj preprosto. Vse je
odvisno od vaega gledanja na pojem kakovosti in
predvsem od vaega dojemanja loljivosti slike in
toke. Z zmonostjo visoke pornitve (3.6 D)s teorijo
o loljivosti spoznamo, zakaj je diapozitiv najvija
monost kakovostnega zajema barvne slike. Vse
drugo so njegovi pribliki - tako v svetlosti, pornitvi,
zasienosti barv, tonskem zapisu in loljivosti. Toliko
o barvni globini ali loljivosti slikovne toke, ki
zapisuje tevilo tonskih vrednosti posamezne barve,
ki jih tipalo zajema.
Z opisom barvne globine se bomo sreali e v
poglavju o skenerjih in enotah za osvetljevanje in
120
ppi/dpi/lpi/bpp
Izraunali smo e tevilo tok pri neki doloeni loljivosti fotografiranja in skeniranja.
Spoznali smo, da preve tok, e jih za poveavo ne potrebujemo, le zaseda prostor
v pomnilniku; tudi as prenosa, obdelave in shranjevanja je veji. Zato je dobro
zajem motiva ali slike opraviti s takno loljivostjo, kakrno bomo potrebovali. Prav
tako je tudi pri zajemu motiva ali slike z vejo barvno globino toke.
Skoraj vse digitalne kamere uporabljajo tipala z 10- ali 12-bitno barvno globino.
Vse, razen profesionalnih kamer, te 10- ali 12-bitne podatke v fazi procesiranja
spremenijo v 8-bitne. Prav tako je tudi pri skeniranju. Zajem in obdelava fotografije
sta mona pri 10- in vebitni barvni globini, zapis digitalne slike za tisk pa je moen
le v 8-bitni obliki. Razlogi tako pri kamerah kot pri skenerjih so razumljivi. 24-bitno
obliko smo e spoznali; vemo, da je to realni barvni zapis in vse naprave, ki izpisujejo
fotografijo - razen barvnih osvetljevalnih enot - ne morejo zapisati ve kot osem
bitov po barvnem kanalu. In e en element je pomemben. Veje tevilo bitov pomeni
tako majhno razliko v kakovosti izpisa, razen na barvni osvetljevalni enoti, da je
zapis z 8 biti po barvnem kanalu najbolj optimalen glede na koliino podatkov.
Bitov na toko (RGB)

irina slika
Viina slike
Skupno tevilo tok
30
36
1.600 tok
1.200 tok
1.600 tok
1.200 tok
1.600 tok
1.200 tok
1.920.000 tok
krat tevilo bitov na toko
24
Velikost datoteke v MB
(nekopresirano)
5.760.000 bytov
5,76 MB
1.920.000 tok
46.080.000 bitov
7.200.00 bytov
7,20 MB
1.920.000 tok
57.600.000 bitov
69.120.000 bitov
8.640.000 bytov
8,64 MB
ppi/dpi/lpi/bpp
121
Zaslon in njegova loljivost

Toke (piksli) postanejo vidne ele na napravi, ki
lahko digitalne podatke prikae kot sliko. Ko podatke,
shranjene v pomnilniku, prenesemo prek
raunalnika, grafine kartice in programov na zaslon,
vidimo sliko v razlinih velikostih in v razlini
kakovosti. Velikost slike na zaslonu doloamo s tremi
dejavniki: loljivostjo zaslona, velikostjo zaslona in
s tevilom tok, ki sestavljajo sliko. Z loljivostjo
zaslona doloamo velikost vsake toke (piksla) na
njem. V tabeli si lahko ogledate priporoljivo loljivost
svojega zaslona glede na njegovo velikost.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Tabela loljivosti glede na velikost zaslona

(ocene od 5 kot najbolje do 1 kot najslabe)
Na zaslonu moramo nastaviti

takno loljivost, da je tekstovni
del, v katerem so razlini meniji,
lahkotno berljiv.
Loljivost (ppi)
800 X
1024 X
600
768
Velikost
zaslona
640 X
480
1280 X
1024
1600 X
1200
14
15
17
19
21
Pri oceni 5 dobimo optimalno loljivost za ogled tako fotografij kot teksta. Z vijo loljivostjo teje
beremo tekstovni del in poveujemo fotografije, z nijo loljivostjo vidimo prevelike tekstovne
elemente, fotografije pa moramo prekomerno pomanjevati.
122
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
123
e pred sedmimi, osmimi leti so zasloni imeli fiksne

loljivosti, s sodobnejimi grafinimi karticami pa
loljivost zaslona lahko nastavljamo.
Dananje grafine kartice so e tako zmogljive, da
brez teav doseete optimalne loljivosti za 14-, 15in 17-palne zaslone. Ali vaa grafina kartica zmore
priporoljivo loljivost 19- in 21-palnih zaslonov, pa
boste izvedeli pri svojem prodajalcu raunalnike
opreme.
fotografija bo na zaslonih z loljivostjo 800 x 600

tok celo veja, pri loljivosti 1.600 x 1.200 tok pa
manja od velikosti zaslona, e gre za kakovosten
prikaz.
Povedano drugae - ve slikovnih tok premore
digitalna slika, vejo bomo lahko videli na zaslonu;
ali obratno - manj tok premore slika, manjo bomo
videli na zaslonu, e elimo kakovosten prikaz.
Seveda lahko sliko na zaslonu tudi poveujemo ali
pomanjujemo. Toda e nimamo dovolj tok, se lete vidno poveujejo in zato vidimo manj kakovostno
sliko; e pa sliko pomanjujemo in toke stiskamo,
ne opazimo vije kakovosti, saj vije loljivosti od
nastavljene zaslon ne premore.
Toka (piksel) nima velikosti in je ne moremo izmeriti.
Toki damo oprijemljivo velikost, ele ko zapiemo,
koliko tok je v neki dolinski enoti. Uveljavil se je
zapis tevila tok na palec ali ppi (Pixel Per Inch).
Doloa nam velikost slike na zaslonu pri neki
doloeni loljivosti.
Na zaslonu so piksli podobni kvadratom. Bolj ko jih
stisnemo, manj so opazni. Veji ko so, manj jih je na
dolinsko enoto, v naem primeru na palec, in so
zato bolj opazni. Da pa v stiskanju in s prevelikim
tevilom tok ne pretiravamo, lahko izraunamo,
koliko tok na palec potrebujemo glede na velikost
naega zaslona in njegovo nastavljeno loljivost.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Primer:
V tabeli so standardne loljivosti 14-, 15, 17-, 19- in
21-palnih zaslonov.
Imamo digitalno kamero z loljivostjo 1.280 x 1.024
tok. S to loljivostjo bomo dobili posnetek, ki bo v
polni velikosti zaslona kakovostno prikazan na
zaslonih z loljivostjo 1.280 x 1.024 tok. Ta ista
e je na razlino velikih
zaslonih nastavljena ista
loljivost, bo fotografija vedno
zapolnila enak del zaslona.
17
15
14
124
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
125
Poveevanje slike z loljivostjo

250 x 400 tok na zaslonu s
1.280 x 1.024 tokami:
Fotografija je 5-krat manja od
loljivosti zaslona, zato je
kakovostno zarisana na
zaslonu samo v velikosti, ki je
5-krat manja od velikosti
zaslona. Bolj ko sliko
poveujemo, slaba je kakovost
zapisa.
Seveda so te loljivosti primerne samo za ogled

fotografij na zaslonu.
Kako izraunamo ppi?
e tevilo tok (pikslov) delimo s irino in viino
zaslona, pridemo do tevila tok na palec ali ppi
(Pixel Per Inch). S tem smo toke izmerili in njihovo
tevilo na palec prilagajamo na eleno loljivost
zaslona.
Velikokrat ste sliali in tudi verjeli, da je 72 ppi tisto
pravo tevilo tok na palec za kakovostno loljivost
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Priporoljiva loljivost na palec

za razline velikosti zaslonov
Loljivost
zaslona (ppi)
Zaslon z nastavljeno loljivostjo

1.600 x 1.200 tok:
Sliko s 1.600 x 1.200 tokami
vidimo ez cel zaslon v odlini
kakovosti. Pri pomanjevanju
slike toke zmanjujemo,
vendar zaslon ne zmore
prikazati bolj ostre in tonsko bolj
kakovostne fotografije.
126
ppi/dpi/lpi/bpp
Velikost zaslona po diagonali / irina zaslona - palec

14 palcev 15 palcev 17 palcev 19 palcev 21 palcev
/ 9,7
/ 10,6
/ 12,5
/ 14,4
/ 15,9
640 X 480
66 ppi
60 ppi
51 ppi
44 ppi
40 ppi
800 X 600
82 ppi
75 ppi
64 ppi
56 ppi
50 ppi
1.024 X 768
106 ppi
97 ppi
82 ppi
71 ppi
64 ppi
1.152 X 864
119 ppi
109 ppi
92 ppi
80 ppi
72 ppi
1.280 X 1.024
132 ppi
121 ppi
102 ppi
89 ppi
80 ppi
1.600 X 1.200
165 ppi
151 ppi
128 ppi
111 ppi
101 ppi
Vejo loljivost izraeno v pixlih, pomanjujemo, ve dpi dobimo in obratno, e poveujemo manjo
loljivost izraeno v dpi dobimo.
Za ekransko loljivost zadostujejo zgoraj navedene enote izraene v ppi.
ppi/dpi/lpi/bpp
127
na vaem zaslonu izrisane fotografije v velikosti 1:1.

S tabele lahko razberete, da ni tako. e boste
fotografijo skenirali s preveliko loljivostjo, boste
dobili ve pikslov. Zato boste morali fotografijo na
zaslonu pomanjevati, kar pomeni vejo datoteko,
poasneje skeniranje in teji ogled na zaslonu. e
pa boste imeli premalo tok na palec (ppi), bo slika
manja, treba jo bo poveevati, zato bo slabe
kakovosti in z vidnimi piksli/tokami.
Izraun za pravo loljivost slike na zaslonu,
predstavljeno s tevilom tok na palec (ppi), je
preprost.
njegovo priporoljivo loljivost zadostuje skeniranje

z loljivostjo 80 ppi.
e bi fotografijo velikosti 5 x 4 (13 x 10 cm) eleli
videti v isti kakovosti ez cel zaslon, bi potrebovali
loljivost 256 ppi. Velikost zaslona delimo z velikostjo
fotografije in dobimo faktor, s katerim pomnoimo
e izraunano loljivost zaslona.
17-palni zaslon ima po

irini 12.5 palca.
Standardna loljivost
(resolucija) tega zaslona
je 1.024 x 768. Torej bo
kakovostna slika v velikosti
1.600 x 1.200 tok celo
veja od zaslona.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Primer:
Imate zaslon z 21 palci po diagonali. irina
zaslona je 15,9 palcev (40.5 centimetra), viina
je 12,8 palcev (32.5 centimetra).
Nastavljena loljivost zaslona je 1.280 x 1.024
tok. S koliko ppi je treba skenirati, da vidimo
fotografijo v velikosti 1 : 1?
Primer:
15,9 / 5 = 3.18
12,8 / 4 = 3.2
80 ppi x 3.18 = 255 ppi

80 ppi x 3.2 = 256 ppi
Sedaj vemo! Pri fotografiji iz digitalne kamere je

loljivost razumljiva. Velikost slike na zaslonu je
odvisna od tevila tok, ki jih premore tipalo, in
loljivosti zaslona. Pri skeniranju je drugae. Velikost
fotografije lahko doloimo s tevilom tok (pikslov),
vendar zaradi morebitnega tiskanja raje uporabljamo
1.280 tok / 15.9 (irina zaslona) = 80.5 ppi

1.024 tok / 12,8 (viina zaslona) = 80 ppi
Preverimo: 15,9 x 80 ppi = 1.272 tok
12,8 x 80 ppi = 1.024 tok
Prili smo do podatka, da za 21-palni zaslon in
128
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
129
Adobe Gamma Assistant. e je

treba lahko z njegovo pomojo
nastavite novo vrednost. Orodje
dobite z programom
PhotoShop.
tevilo tok na palec - ppi. Seveda pa vse, kar je

bilo do sedaj zapisano o tevilu tok na palec, o
velikosti in kakovostno prikazani fotografiji, velja le
za gledanje fotografije na zaslonu, kar bomo spoznali
v nadaljevanju.
Zasloni imajo e eno pomembno lastnost. Piksel je
zapisan z RGB barvnim meanjem, standardna
gama vrednost zaslona pa je od 1,8 do 2,2. Zaradi
RGB zapisa, dobre svetlosti, pornitve in zasienosti
barv dobimo na zaslonu prave tonske vrednosti ele
pri viji gama vrednosti kot na filmu ali tiskovini.
Mnogi boste razoarani nad svojimi iztiskanimi
fotografijami, e jih boste primerjali z zaslonsko sliko.
Zapis s svetlobo in z RGB barvnim meanjem
prikae veliko iri barvni razpon kot izpis, ki
uporablja CMYK barvno meanje. Tako analogne
kot digitalne barvne osvetljevalne naprave
uporabljajo RGB nain zapisa. Zato v primerjavi z
njimi razni kapljini in sublimacijski tiskalniki ne
dosegajo iste kakovosti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Govorim o visoki kakovosti. Va pogled na

kakovost je lahko manj kritien in v praksi fotografije
iz kapljinih tiskalnikov zadovoljujejo veino manj
zahtevnih fotografov.
V nadaljevanju si oglejmo kakovost zapisa digitalne
slike z razlinimi napravami za izpis.
130
ppi/dpi/lpi/bpp
Nastavljena gama vrednost 1.

Zapis temnejega dela fotografij
bo nepravilen.
Odvisno od zaslona, je pravilno

nastavljena gama vrednost med
1.8 in 2.2.
Nastavljena gama vrednost 3.

Fotografija je prekontrastna in
brez zapisa srednjih tonskih
vrednosti.
ppi/dpi/lpi/bpp
131
Tisk fotografije in potrebna loljivost

V prejnih poglavjih smo spoznali, da je kakovost
fotografije bolj ali manj osebno mnenje vsakega
posameznega gledalca. Ko fotografi spoznajo
prednosti digitalne fotografije, predvsem hitrega
ogleda posnetih fotografij in takojnjega tiska na
censko dostopnih kapljinih tiskalnikih, klasino
izdelane fotografije izgubijo svojo vrednost. Kljub
slabi kakovosti natiskana fotografija v celoti
zadovoljuje, e posebej e so jo fotografi izdelali
sami.
Toda doloene zakonitosti glede kakovosti e vedno
obstajajo. Vemo, da je diapozitiv z analognim
nainom zapisa najbolji pribliek izvirnemu motivu.
Vemo tudi, da je zapis z RGB barvnim meanjem
tonsko iri od zapisa s CMYK barvnim meanjem.
Toda tudi pri tiskanih fotografijah z barvami CMYK
obstajajo doloene zakonitosti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Durst THETA spada med

najbolje barvne osvetljevalne
naprave.
132
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
133
Ceneji kapljini tiskalniki in

namizni skenerji dajo fotografu
prehitro obutek kakovosti.
134
Grafina tehnologija je med prvimi uporabila digitalni

zapis za preslikavo fotografije in sprejela standarde
glede njene kakovosti. Grafina tehnologija je
vrhunska, temu primerno zelo draga in zato
nedosegljiva povprenemu fotografu. Pojem
kakovosti se je s cenejo tehnologijo zelo spremenil.
Ceneni skenerji in kapljini tiskalniki so prinesli nije
kakovostne standarde in nove monosti izpisa
fotografije.
V grafiki je bil za kakovosten analogni zapis na film
in nato za tisk pomemben samo raster 152 lpi (60
linij na cm). Dosegli smo ga z osvetlitvijo originala
na poltonske filme prek filtrov RGB in s poltonskimi
rastri, ki so imeli 152 linij na palec (lpi). Postopek je
bil zapleten. Potekal je z osvetljevanjem originalov
na zelo mehke poltonske filme (maske), sledilo je
osvetljevanje poltonskih filmov z e razvitimi
maskami za korekturo in na koncu rastriranje
poltonskih razvitih filmov prek poveevalnikov na
ppi/dpi/lpi/bpp
izredno kontrastne Lith filme. Ne boste verjeli, to

tehnologijo barvnega separiranja in rastriranja smo
uporabljali e v zgodnjih 90. letih, seveda poleg zelo
dragih digitalnih skenerjev, na katerih smo skenirali
samo diapozitive za zahtevne tiskovine.
V digitalni grafini in fotografski tehniki je drugae.
e elimo govoriti o kakovosti in jo tudi razumeti,
moramo najprej spoznati enote, s katerimo jo
opisujemo. Te enote so bpp (Bit Per Pixel, bitov na
toko), ppi (Pixel Per Inch, tok na palec), lpi (Line
Per Inch, linij na palec) in dpi (Dot Per Inch, pik na
palec). Med seboj razline enote so glavni vir
nerazumevanja; mnogokrat jih tudi meamo med
seboj. Nerazumljive so razlike med ppi, dpi, lpi in
med razlinim zapisom slikovne pike, njene globine
ali njenega prepoznavanja tonskih vrednosti, bpp.
S prihodom digitalne tehnike imamo ve monosti,
da fotografijo spravimo na trdno podlago. Ogled
fotografije na zaslonu in njeno kakovost smo si e
ogledali. Razjasnili smo si razliko med tevilom tok
iz digitalne kamere ali skenerja in med loljivostjo
zaslona. Fotografijo, ki jo vidimo na zaslonu, pa lahko
osvetljujemo ali tiskamo v razlinih tehnikah. S
kapljinimi in s termo-sublimacijskimi tiskalniki
tiskamo v tehniki meanja CMYK s tekoimi barvami
ali barvnimi folijami. V grafini tehniki z laserskimi
osvetljevalnimi enotami izdelamo tiri rno-bele filme
Matja Intihar
e-Fotografija.si
tevilo tok (pikslov) nam

ni ne pove, kolikna bo
stiskana fotografija. Za
opis tiskane fotografije kot
mero uporabljamo dpi
(Dot Per Inch), ki nam
pove, koliko tok izhodne
loljivosti bo imela
fotografija za tisk, pri
tiskalnikih pa, koliko tok
na palec izpiejo.
ppi/dpi/lpi/bpp
135
Loljivost zaslona in loljivost

za tisk.
Razlika je oitna.
za vsako barvo CMYK posebej in nato tiskamo. V

foto labolatorijski tehniki pa sliko osvetlimo z barvnim
RGB laserskim zapisom.
Toda loljivost, ki je potrebna za dober zapis, je za
razline naprave razlina. Loljivost, ki je za zaslone
odlina, je neprimerna za tisk ali osvetljevanje tudi
za povpreno zahtevnega gledalca.
Pred tiskom slike je treba biti pozoren e na nekaj.
Zajem slike tako z digitalno kamero kot s skenerjem
je vedno v RGB nainu. Izvirni zapis je torej v
aditivnem barvnem meanju in tako prirejen za prikaz
posameznih tok s svetlobo. Za zaslon in barvne
osvetljevalne naprave je taken zapis pravi. Za
tiskanje pa je treba sliko iz RGB barvnega meanja
spremeniti v CMYK nain barvnega meanja. Vse
tiskalne barvne naprave uporabljajo subtraktivno
barvno meanje, s katerim barve dodajamo drugo
drugi. Zato je treba izvirno obliko zapisa RGB

spremeniti, kar lahko opravite na ve nainov.
Nekateri programi za krmiljenje tiskalnikov sami
spremenijo RGB zapis v CMYK, kakrnega
potrebujejo. Veina skenerskih programov omogoa
po skeniranju avtomatsko spremembo izvirnega
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Sprememba iz RGB v CMYK
barvno meanje je preprosta.
Zahtevneji pa si lahko sami
pripravijo razline tabele barvne
separacije.
136
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
137
Pixel Per Inch (tok na palec),

reemo lahko tudi kvadrati na
palec - v vsakem pikslu posebej
je zapisano tevilo tonskih
vrednosti, ki jih je toka zajela.
zapisa v CMYK zapis. S programi za obdelovanje

fotografij pa je pretvorba enostavna in na zaslonu
tudi opazna, saj se doloene barve v nainu CMYK
ne morejo zapisati. Priporoam, da pretvorbo vedno
opravite v programih za obdelavo fotografij; sliko
lahko tako nadzirate in primerjate z izvirno v RGB
obliki. Po potrebi opravite doloene popravke. Samo
pri drajih skenerjih so dodani programi za pretvorbo
iz RGB v CMYK, ki naredijo pretvorbo bolje kot,
recimo, PhotoShop.
Line Per Inch (linij na palec) zdruuje najmanje pike dot v

celoten poltonski zapis, ki ga e
zmore zapisati tiskalna naprava.
Samo za primerjavo lahko
reemo, da je ena linija en piksel.
Dot Per Inch (tok na palec) prikae najmano loljivost, ki jo

je sposobno zapisati tiskalna
naprava. Ker linijo tiskamo z
nanosom barve, jo je treba
spremeniti v tonsko obliko. To
doseemo z majhno toko dot.
Tu je razlika med zapisom 300
dpi osvetljevalnih enot in
primerljivim iztisom z 2540 dpi.
138
ppi/dpi/lpi/bpp
Loljivost slike / ppi (Pixel Per Inch)

Spoznali smo e, da toka, piksel, nima oblike niti
mere. Naprave za tisk fotografij pa potrebujejo prav
to. tevilo tok, ki jih zapiejo na papir, mora biti
tono doloeno, da lahko natisnejo pravo velikost
slike v vsej njeni kakovosti. Zato za loljivost
digitalnega zapisa fotografije iz raunalnikega
bitnega programa (recimo PhotoShop) do
izpisovalne naprave uporabljamo ppi (Pixel Per Inch).
V tej meri, ki vsebuje celoten numerini zapis toke,
so shranjeni vsi podatki o loljivosti fotografije in njeni
tonski vrednosti.
Z raunalnikim programom za obdelavo fotografij
zelo enostavno nastavimo eleno loljivost in takoj
dobimo podatek, v kakni velikosti bo fotografija
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Ve ko slika premore tok,

vejo si jo boste lahko ogledali
na zaslonu ali kakovostno
natisnili.
ppi/dpi/lpi/bpp
139
Velikost slike 1.024 x 768 tok:

Njena velikost pri loljivosti 72
ppi znaa 36 x 27 cm, pri loljivosti 300 ppi pa samo 8 x 6 cm.
lahko kakovostno iztiskana. Ker obstajo ve nainov

izpisa, so loljivosti slike lahko razline.
Spoznali smo, da se pri zaslonski sliki loljivost
spreminja glede na velikost zaslona in njegovo
nastavljeno loljivost. e ste do sedaj skoraj vsi
mislili, da je prava loljivost 72 ppi, sedaj e veste,
da se le-ta giblje od 60 do 110 ppi in ve, odvisno
od nastavljene loljivosti vaega zaslona.
Loljivost slike za tisk ali osvetljevanje pa ima zopet
svoja merila. Zelo enostavno bi lahko rekel: Od 150
do 200 ppi loljivosti za tisk s kapljinim tiskalnikom,
300 ppi za tisk s sublimacijskimi tiskalniki in 300 do
400 ppi loljivosti za osvetljevanje z barvnimi
osvetljevalnimi napravami na klasien fotografski
papir in z grafinimi osvetljevalnimi napravami. Manj
tok na palec (ppi) potrebuje naprava za tisk, vejo
fotografijo z e doloenim tevilom tok dobimo seveda v razlini kakovosti glede na nain izpisa.
Loljivost, ppi - dpi

Pri barvnih osvetljevalnih napravah za opis loljivosti
slike uporabljamo tevilo tok na palec (ppi). Pri
tiskalnikih in grafinih osvetljevalnih enotah pa zaradi
rasterskega zapisa uporabljamo enoto dpi (Dot Per
Inch). Piksel je celota. Kot celotno toko ga lahko s
tremi RGB svetlobami osvetlimo na zaslon ali z
barvno osvetljevalno napravo na fotografski papir.
Iz vejega tevila majhnih pik (dot) pa sestavljamo
celoto - piksel. Pri tiskanju tonske vrednosti vsake
posamezne barve CMYK sestavljamo z mnoico
manjih pik (dot); razline tonske vrednosti se meajo
in dobimo razline barvne vzorce.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Toke dot so zdruene v enoto

Line - linija. Na tiskovini zaradi
veje ali manje rasterske pike
in s tem meanjem tiskane
toke z belo barvo papirja
vidimo vmesne tonske
vrednosti.
Na levi je zapis s pikslom, na

desni zapis z dot, pikami, v
matrini obliki 16 x 16, ki
omogoa zapis 256 tonskih
vrednosti.
Bele linije v nainu zapisa z

tokami - dot, so samo
zaradi prikaza naina zapisa.
140
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
141
POT OD ORIGINALA DO FOTOGRAFIRANJA, PRIKAZA SLIKE NA ZASLONU,

PRETVORBE IZ RGB V CMYK IN RAZLINI NAINI IZPISA FOTOGRAFIJE
Za sublimacijski tisk je treba

najprej RGB zapis spremeniti
v zapis za tiskanje CMYK.
Sprememba barvnega
meanja nam RGB zapis
spremeni v 70% magente in
90% rumene. Ti dve zmeani
barvi na papirju tvorita
pribliek barve, kakrno vidimo
v RGB zapisu.
Zapis omogoa loljivost 300
tok na palec in s tem nevidne
toke.
Tipalo zajame vpadno svetlobo.
Original
Levo spodaj:
Za kapljini tisk prav tako
potrebujemo zapis CMYK.
Tisk poteka s kapljicami barve,
druga poleg druge v FM
(Frequency Modulation)
rastrskem nainu. Ta nain
tiska omogoa v visoki
loljivosti zapisa skoraj
nevidne toke. Toda loljivost
kapljinih tiskalnikov takne
loljivosti zaenkrat e ne
omogoa, zato je raster
opazen in ne omogoa
zveznega tonskega naina z
256 tonskimi vrednostmi. Izpis
fotografij je v veini primerov
preve kontrasten.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Analogno/digitalni
konverter spremeni
sliko v matematino
obliko v RGB zapisu.
R=200 G=30 B=100
Po prenosu digitalno zapisane slike v raunalnik se slika prikae na zaslonu z

razlino mojo osvetlitve posamezne RGB barve. Zaslon zapie sliko v RGB
obliki z aditivnim barvnim meanjem.
0 pomeni, da toka na zaslonu ni osvetljena in tista toka ostane rna. Veja
je intenzivnost zapisa toke doloene barve, veja je svetlost barve. Vse tri
barve, izraene v svoji najveji svetlosti, skupaj tvorijo belo svetlobo. S
poveevalnim steklom boste na zaslonu opazili, da je zapis barve odvisen od
razline intenzivnosti treh osnovnih barv spektra.
Osvetljevanje z barvno
osvetljevalno enoto na
fotografski papir poteka prek
treh barvnih laserjev. Zapis je v
RGB obliki in s 300 do 400
tokami na palec.
Desno spodaj.
Grafini tisk z AM (Amplitude
Modulation) rastrom toke
so v enakem zaporedju, veje
ali manje glede tonske
jakosti zapisa. Zaradi
nezmonosti zapisa s 300 lpi,
je raster viden tudi s prostim
oesom.
R=200 G=30 B=100

142
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
143
R=255 G=255 B=255
Naini osvetljevanja in tiskanja

Najprej si oglejmo, zakaj potrebujemo razlino velike
izhodne loljivosti in zakaj imajo tiskalniki in
osvetljevalne enote razline naine zapisovanja.
Bistvo je v nainu zapisa. Barvne labolatorijske
osvetljevalne enote in sublimacijski tiskalniki
zapisujejo vsako toko zvezno, toko po toko, drugo
za drugo in z vsemi vrednostmi, ki jih vsebuje toka.
Za kakovosten zapis potrebujemo sliko z loljivostjo
300 ppi, 300 ppi loljivosti mora imeti osvetljevalna
enota, oziroma 300 dpi loljivosti zapisa mora imeti
sublimacijska tiskalna enota.
Tu pridemo do e znane razlike; osvetljevalne enote
za opis loljivosti uporabljajo enoto ppi, tiskalniki pa
dpi.
Naslednja naina tiskanja sta s kapljinimi tiskalniki
in grafini tisk, kjer se za zapis uporablja b
osvetljevalna enota. Oba uporabljata rasterski nain
zapisa, tonsko vrednost barve pa zapisujeta z
manjo ali vejo piko.
e neka stvar je zelo pomembna pri rasterskih
grafinih osvetljevalnih enotah in tiskalnikih. Ko
berejo piksel, ki ima svojo barvno vrednost, ga
zapiejo z tokami/dot za vsako barvo barvnega
meanja CMYK posebej, z razlino jakostjo.
Vijo loljivost izpisa dpi nasproti ppi potrebujemo
zato, ker grafini rastrski zapis barvno vrednost toke
R = rdea
G = zelena
B = modra
C = cian
M = magenta
Y = rumena
K = rna
Barvna osvetljevalna enota
ORIGINAL
R+B
Matja Intihar
e-Fotografija.si
144
ppi/dpi/lpi/bpp
R+G
Sublimacijski tiskalnik
C+Y
G+B
Kapljini tiskalniki, grafini tisk
ZAPIS NA ZASLONU
C+Y
R+B
R+G
G+B
ppi/dpi/lpi/bpp
145
Na levi je zapis s pikslom, v

sredini zapis linije z tokami dot
in desno FM rasterski zapis
kapljinih tiskalnikov.
146
zapisuje v kvadratu, matrini obliki, imenovani raster. Vija je loljivost slike in grafine osvetljevalne
enote, ve tonskih vrednosti se lahko zapie.
Vzorec toke vsake barve posebej, ki smo jo zapisali
v matrini obliki z vejim tevilom pik (dot),
imenujemo poltonska pika. Tako izpisana rastrska
pika mora lovekemu oesu predstaviti pravi tonski
zvezni zapis. Za kakovosten zapis potrebujemo vsaj
256 tonskih vrednosti. Od loljivosti izhodne enote
in gostote rastra, poltonske pike, je odvisna kakovost
in natannost tiska. Toko, ki je sestavljena iz ve
tok (dot), imenujemo linija. Linije pa izmerimo z
enoto line per inch/lpi.
Kapljini tiskalnik nadomea matrino piko s
ppi/dpi/lpi/bpp
tiskanjem spremenljive pike (dot) v FM

(frekvennem) rasterskem zapisu. Ve barve je na
sliki, ve tok se zapie. Manj je barve na delu slike,
manj tok zapie tiskalnik. Ta nain tiska je zaenkrat
od vseh natetih zapisov najslabi, saj edini ne
omogoa zapisati 256 tonskih vrednosti, predvsem
zaradi premajhne loljivosti tiskanja.
Vse skupaj je videti dokaj zapleteno za preprosto
razumevanje razlinih nainov zapisa.
V nadaljevanju si bomo ogledali, kako izraunamo
potrebno loljivost fotografije (ppi) za posamezne
tiskalnike, kakne so loljivosti zapisov razlinih
tiskalnih in osvetljevalnih naprav ter koliko tonskih
stopenj lahko doseejo.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Zgoraj zapis tonskih vrednosti s

osvetljevalno enoto, piksel za
pikslom.
V sredini grafini rasterski zapis
z linijo in spodaj zapis z
frekvennim zapisom kapljinih
tiskalnikov.
ppi/dpi/lpi/bpp
147
Loljivost osvetljevanja in tiskanja

Vpraanje
Zakaj v praksi za najvijo kakovost potrebujemo
loljivost slike 300 ppi in 256 sivinskih tonov na barvo
za tisk ali 1.024 za osvetljevanje?
Zanimo z e znanim pojmom. To je loljivost
lovekega oesa. Vemo, da loveko oko razloi
priblino 10 linij na milimeter, to je 254 linij na palec.
Vemo tudi, da za kakovosten zvezni tonski tisk
(barvna globina) na papir, na katerem lahko
doseemo najvijo pornitveno vrednost do 2.2 D,
potrebujemo vsaj 256 tonskih vrednosti (0 do 255),
kar doseemo z 8-bitno barvno globino datoteke za
vsako tiskano barvo posebej. Za osvetljevanje na
barvnih osvetljevalnih enotah potrebujemo zapis s
1.024 tonskimi vrednostmi, kajti barvna osvetljevalna
enota zmore na fotografskem papirju dosei vejo
pornitveno vrednost, do 2.6 D, kar dobimo z 10bitnim zapisom po barvi.
kakovosten nain zapisa. Tok, s katerimi smo

zapisali bitno sliko, ni videti.
Da vidimo e tonsko in barvno pravilen zapis, ki
zadostuje lovekemu oesu, potrebujemo zapis z
256 tonskimi vrednostmi po barvi. To doseemo z
8-bitnim zapisom po barvi. S takno loljivostjo slike
in slikovne toke, piksla, v tisku dobimo zadovoljivo
oster in barvno kakovosten zapis digitalne fotografije.
Zasloni in barvne osvetljevalne naprave prikaejo
izredne barvne vrednosti zaradi zapisa digitalne slike
v RGB nainu. Pri opisu loljivosti zaslona smo
ugotovili, da 8-bitni zapis po barvi v celoti zadostuje,
e uporabljamo naprave za tisk z najvejo
pornitveno vrednostjo 2.2D. Za iri razpon bi
potrebovali po vsaki RGB barvi 10- ali celo 12-bitno
grafino kartico, da bi videli tudi v temnih delih slike
celoten tonski zapis. Zaenkrat potrebujejo tako
kakovosten prikaz barv samo v fotografskih
labolatorijih, kjer e uporabljajo digitalne barvne
osvetljevalne enote z 10- ali 12-bitnim zapisom po
barvi, torej s 30- ali 36-bitnim zapisom v celoti; pa
e to samo za vrhunsko kakovost pri pregledu
digitalne fotografije.
Barvne osvetljevalne naprave osvetljujejo na
klasien fotografski papir vsako toko posebej v
loljivosti 300 ppi. Nekatere zmorejo osvetljevati tudi
z loljivostjo 400 ppi. Spoznali smo e, da ima toka
Matja Intihar
e-Fotografija.si
In kako to doseemo?
Za kakovostno videnje zadostuje 254 zapisanih tok
na palec. Vzamemo e nekaj rezerve in dobimo e
znano loljivost slike 300 ppi. e enota za izpis
omogoa zapisati 300 tok na palec zvezno v polni
velikosti, torej toko za toko, smo dosegli
148
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
149
Razline naprave za
tiskanje uporabljajo
vsaka svoj nain zapisa
in s tem drugane enote.
obliko kvadrata. Ker so kvadrati zgoeni na 300 ali

celo 400 na palec in s tako gostoto tudi zapisani drug
za drugim, so s prostim oesom nevidni. Takemu
zapisu pravimo zvezni zapis. Osvetljevalne naprave
lahko zaradi osvetljevanja z RGB svetlobami
loljivost toke in njeno tonsko vrednost zapiejo v
celoti. RGB laserska svetloba barvno zapie vsako
toko posebej, barvno vrednost toke pa e prej
doloi program. Najbolje osvetljevalne naprave
zmorejo vsako toko posebej zapisati s 36-bitno
barvno globino. To nam prinese celih 68 milijard
barvnih vrednosti (2 36). Toda zaradi razpona
pornitve 2.6 D toliko tonskih vrednosti na fotografiji
niti ne razloimo. Zato zadostuje zapis s 30 biti. Z
razvojem boljih papirjev, ki bodo omogoali vijo
pornitveno vrednost in s tem monost nije gama
vrednosti, 1.5 ali celo 1.0, bo viden e iri barvni
razpon. Vendar je zapis na barvni osvetljevalni
napravi e tudi sedaj dale najkakovostneji zapis
digitalne fotografije.
e nekaj govori v prid zaslonov in barvnih
osvetljevalnih enot. Nain zapisa RGB, torej aditivno
barvno meanje, premore iri barvni razpon v
barvnem spektru. Zato tiskalniki, ki zaradi zapisa na
papir uporabljajo subtraktivno barvno meanje
CMYK, e v osnovi ne zmorejo tako kakovostnega
barvnega zapisa.
Sublimacijski tiskalniki se e najbolj pribliajo

kakovosti tiska, kakrnega omogoajo barvne
osvetljevalne enote. Tehnologija omogoa
zapisovanje z 8 biti oziroma 256 tonskimi vrednostmi
po barvi, s katero tiskamo. Tiskalnik toko na foliji,
na kateri je barva, segreje in barva se izlui. To
lahko naredi z 256 razlinimi temperaturami in tako
zapie 256 tonskih vrednosti za vsako barvo posebej.
Ker je CMYK zapis s folijami transparenten, se barve
med seboj meajo in tako nastane zadovoljiv barvni
zapis z mono loljivostjo 300 dpi, kar je tudi
pomembno. Tiskalnik lahko zapie vseh 300 ppi,
kolikor smo jih nastavili za loljivost slike. S tako
loljivostjo so pike neopazne.
Vendar je loljivost datoteke 300 ppi in loljivost
zapisovanja oziroma tiskanja s 300 dpi primerna
samo za osvetljevalne barvne labolatorijske naprave
in sublimacijske tiskalnike, ki vsako toko posebej
zvezno osvetljujejo ali tiskajo.
Seznanili se bomo e z enoto lpi.
Loljivost slike v raunalnikem programu lahko
poljubno nastavljamo. Sliko lahko stisnemo na
gostoto 300 ppi, kar zadostuje, da ostanejo toke
po tisku nevidne. V vsaki toki je tudi popoln zapis
njene barvne tonske vrednosti. Koliken je, je
odvisno od tipala v kameri ali skenerju, s katerim
smo zajeli sliko. Za kakovostno tiskanje zadostuje
Kapljini tiskalnik
nadomea matrino
piko s tiskanjem
spremenljive pike (dot) v
FM (frekvennem)
rasterskem zapisu.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
150
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
151
8-bitni zapis ali 256 tonskih vrednosti, kar pa e

vemo.
Razline naprave za tiskanje uporabljajo vsaka svoj
nain zapisa in s tem drugane enote. e enkrat si
oglejmo nain zapisa z barvno osvetljevalno napravo
in s sublimacijskim tiskalnikom.
zapisati z 256 tonskimi vrednostmi. Ve doloene

barve vsebuje vhodna toka, bolj bo folija na tistem
delu segreta in ve folije se bo izluilo na papir.
Ker pa loljivost toke zapisujemo rastersko,
uporabljamo za loljivost zapisa enoto dpi.
Grafine laserske osvetljevalne naprave, laserski
tiskalniki in kapljini tiskalniki pa tonske vrednosti
dosegajo na drugaen nain. Zapis tonskih vrednosti
je rasterski, torej toke gradimo z vejimi ali manjimi
pikami, imenovanimi dot.
Z grafino tehnologijo lahko doseemo najvejo
loljivost tiska 200 lpi. Vije loljivosti ne moremo
dosei zaradi tehninih omejitev tiska. Pa e to
loljivost lahko doseemo le z najboljimi
osvetljevalnimi enotami, tiskarskimi stroji in
najboljimi, povrinsko obdelanimi (premaznimi)
papirji. V grafini tehniki loljivost poltonskih tok
doloamo s tevilom linij na palec. Vsaka linija pa
vsebuje ve manjih tok, imenovanih dot.
Da je pika immanja in da vseeno lahko zapiemo
sliko z 256 tonskimi vrednostmi, potrebujemo
zapisovalno napravo z vsaj 2400 dpi loljivosti
zapisa.
Da bi dobili v zapisu CMYK teoretino mono
loljivost 300 lpi v 256-tonskem zapisu, potrebujemo
tiskalnik ali enobarvno osvetljevalno enoto za grafini
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Osvetljevalna enota vsako toko zase osvetljuje z

tremi barvnimi laserji RGB in z meanjem svetlobe
ustvari tonski zapis. To pomeni, da se vsak toka
zapie v svoji tonski in z meanjem treh barv v svoji
barvni vrednosti. Ker vemo, da 300 zapisanih tok
na palec zadostuje in ker je vsaka toka zapisana v
svoji barvni in tonski vrednosti, se pri osvetljevalnih
enotah zadovoljimo z loljivostjo slike 300 ppi. Torej
za zapis loljivosti uporabimo enoto ppi.
Pri sublimacijskih tiskalnikih je drugae. Zapisovanje

je v CMYK obliki. Torej barve dodajamo drugo na
drugo. Za kakovosten izpis potrebujemo 300 ppi
loljivosti slike, vsak piksel posebej pa se tirikrat
zapie zapovrstjo drug na drugega z drugano
tonsko vrednostjo. To doseemo, kot smo e
spoznali, z razlino temperaturno segrevanja vsake
barvne folije CMYK posebej. Ker lahko segrevamo
vsako toko posebej, zadostuje loljivost slike 300
ppi. Ti tiskalniki omogoajo vsako toko posebej
152
ppi/dpi/lpi/bpp
Toka/piksel, zapisana v bit map

obliki, v razlinih poveavah:
Zgoraj mono povean zapis
toke v matrini obliki 16 x 16,
kjer lahko doseemo 256
sivinskih tonov.
V sredini nekajkrat poveane
toke, v katerih manjih pik, dot,
ne opazimo. Enoto imenujemo
linija na palec lpi. Spodaj
rasterski zapis v velikosti 1 : 1.
Iz piksla prek majhne pike, dot,
dobimo pravilen tonski zapis. Za
zapis nevidnih tok pa bi
potrebovali vsaj 254 linij zapisa
na palec.
ppi/dpi/lpi/bpp
153
tisk z vsaj 4800 dpi. Tako loljivost potrebujemo

zaradi zapisa rasterske poltonske pike/lpi. Barve se
v tisku med seboj meajo, vsaka je zapisana z
razlinimi tonskimi vrednostmi in na koncu dobimo
meano barvo. Zato mora biti vsaka toka ustrezno
zapisana. Toka pa se zapisuje v matrini obliki in
zato potrebujemo visoko loljivost zapisa.
Razlini zapisi bitne slike
Barvna osvetljevalna naprava
Sublimacijski tisk
154
ppi/dpi/lpi/bpp
Za primer vzemimo kakovosten grafini tisk. Dnevni

asopisi zaradi slabe kakovosti papirja in hitrosti
tiska uporabljajo 100 rasterskih pik na palec (lpi),
zato fotografije opazimo kot pikaste. Kakovostne
reklamne tiskovine in revije tiskajo z loljivostjo rastra
150 lpi.
Najkakovostneje tiskovine pa uporabljajo raster 200
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Grafini tisk
Kapljini tisk
ppi/dpi/lpi/bpp
155
Zapis rasterske pike v matrini

obliki 7 x 7 in 16 x 16.
V zapisu s 150 lpi za
kakovostni grafini tisk, z
osvetljevalno enoto in
loljivostjo zapisa 1.000 dpi
lahko zapiemo samo matriko 7
x 7 in s tem 49 tonskih
vrednosti.
Matrika zapisa 16 x 16 in s tem
256 tonskih vrednosti zahteva
loljivost zapisa 2.540 dpi pri
rastru 150 lpi.
Zapis rastra 60 lpi s1.000 dpi
loljivosti zapisa bi lahko izvedli
v matriki 16 x 16 in z 256
tonskimi vrednostmi, vendar je
toka mono vidna tudi s
prostim oesom. Tiskovina s
tako grobim rastrom deluje tudi
neostro.
156
lpi. Vendar kljub visoki loljivosti s prostim oesom

e vedno opazimo drobne rastrske pike.
Vendar 150 lpi v veini primerov zadostuje, saj se
tiri pike vsake barve barvnega meanja CMYK med
seboj meajo in s tem je njihova vidnost manja, pa
tudi bralci niso tako pozorni na detajle.
Grafine osvetljevalne naprave, ki osvetljujejo film
ali tiskarsko ploo, omogoajo tudi 3.600 dpi
loljivosti zapisa, kar omogoa zapisati vsako piko
(dot) z 256 in ve vmesnimi toni tudi pri loljivosti
zapisa poltonske pike 200 lpi. Ve vmesnih tonov
kljub osvetljevalnim napravam, ki zmorejo zapisati
4.800 dpi, ne moremo dobiti. PostScript, programsko
orodje za digitalne zapise, omogoa samo 8-bitni
barvni zapis, to pa je 256 tonskih vrednosti. Ve jih
v tehnologiji tiska niti ne potrebujemo. Vemo e, da
pornitev, ki jo dosega kakovosten tisk, z 256
tonskimi vrednostmi omogoa zadovoljiv zvezni
tonski zapis.
odtenek, ve tok na palec zabelei tiskalnik. Bolji

kapljini tiskalniki za prikaz ve tonov in manj vidne
izpisane toke uporabljajo svetleja tona cian in
magenta barve. Tako poskuajo pridobiti imbolj
zvezen zapis tonske lestvice. Kljub 1.440 dpi
loljivosti tiskanja kapljinim tiskalnikom to e ne
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Zgoraj zapis z rastrom 150 lpi.

Spodaj zapis z rastrom 70 lpi.
Kapljini tiskalniki ne potrebujejo 8-bitne barvne

globine. Zaradi naina nanaanja barv z drobnimi
kapljicami ne omogoajo zapisa z visoko loljivostjo
2400 ali ve dpi. Zapis pike poteka z FM frekvennim
rasterskim zapisom. Vsaka pika se zapisuje
samostojno. Bolj ko je barvni odtenek svetel, manj
tok zapie tiskalnik - in obratno, temneji ko je barvni
ppi/dpi/lpi/bpp
ppi/dpi/lpi/bpp
157
FM rasterski zapis
uporabljamo tudi za vrhunske
grafine tiskovine.
Z visoko loljivostjo zapisa
osvetljevalnih naprav, prek
3.000 dpi, s tem rastrom
doseemo veliko loljivost in
bolji tonski zapis kot s
klasinim AM rasterskim
zapisom. Toda tehnologija
zapisa zahteva visoko loljivost,
esar ne omogoajo vse
osvetljevalne naprave, pa tudi
tiskanje s tako loljivostjo pike
na papir je mono samo na
najboljih tiskarskih strojih. Ker
je ta nain zelo zahteven za
tiskanje, se le redko uporablja.
Kapljini tiskalniki pa so
primorani uporabljati to
tehnologijo. Nain zapisa s
kapljicami ne omogoa zapisa
pike v vrednosti od 1% do 99%,
kot omogoa grafina
tehnologija. Sicer je e moen
delni zapis z variabilno toko in
s svetlejimi barvami cian in
magenta. Toda zaradi loljivosti
zapisa in nezmonosti veje
variabilnosti toke ti tiskalniki e
ne izkoriajo kakovosti in
zmonosti FM rasterskega
zapisa. Razvoj pa bo prinesel
tudi te monosti. Poasi bodo
kapljini tiskalniki omogoali
bolje naine zapisa in s tem
kakovost, primerljivo s tisto na
fotografskem papirju.
158
uspeva v celoti. Za zvezni zapis 256 tonskih vrednosti

potrebujemo matriko zapisa 16 x 16. To pa pomeni
ve kot 3.000 dpi pri loljivosti pike 200 lpi, kolikor jo
e zmorejo kapljini tiskalniki.
e primerjamo sliko, stiskano s kapljinim
tiskalnikom, s sliko, osvetljeno na fotografski papir z
barvno osvetljevalno napravo, se lahko prepriamo,
koliko pomenijo vmesne tonske vrednosti pri konni
fotografiji. Tiskana slika iz kapljinih tiskalnikov je
glede ostrine in kontrasta v primerih, v katerih
potrebujemo visoko loljivost, celo bolja od slike iz
ppi/dpi/lpi/bpp
drugih naprav, toda glede tonskih zapisov precej

zaostaja za slikami iz osvetljevalnih naprav in
sublimacijskih tiskalnikov.
Prili smo do zakljuka, da sta loljivost toke/barvna
globina in loljivost slike tisti lastnosti, ki pogojujeta,
kakno loljivost bomo iztisnili z naim tiskalnikom
in koliko tonskih vrednosti bo zmoen zapisati.
Spoznali smo, da velja kot enostavna razlaga
loljivost slike in loljivosti izpisa 300 ppi samo za
sublimacijske tiskalnike in barvne osvetljevalne
enote.
V nadaljevanju bomo spoznali, kako izraunamo,
koliko dpi izhodne loljivosti potrebujemo za na
kapljini tiskalnik ali grafino osvetljevalno napravo,
s kaknim rastrom ali koliko linij na palec bomo lahko
zapisali in koliko vmesnih tonskih vrednosti lahko
dobimo. Ker kapljini tiskalniki ne dosegajo loljivosti
grafinih osvetljevalnih naprav in nekateri za tisk
uporabljajo frekvenni rasterski zapis, so ti izrauni
za njih zgolj teoretini.
Iz podatkov proizvajalca poznamo loljivost nae
izpisovalne naprave, naj bo to tiskalnik ali laserska
osvetljevalna naprava.
Vemo, da za kakovosten izpis potrebujemo 256
tonskih vrednosti po barvi in najmanj 150 lpi
tiskanega zapisa.
Z nadaljnjim izraunom in z znanimi podatki bomo
Matja Intihar
e-Fotografija.si
ppi/dpi/lpi/bpp
159
Matriki zapisa 7 x 7 in 16 x 16.

49 ali 256 tonskih vrednosti
zapisa.
spoznali, koliko tok v matrini obliki bomo dobili.

Matrina oblika nam bo povedala, s koliko tokami
bomo lahko zapisali nao piko (dot) in s tem koliko
tonskih vrednosti bomo zapisali.
Izraun N x N poltonske matrike nam prinese

tevilo monih tonskih vrednosti
loljivost tiskalnika dpi

deljeno
tevilo elenih tok na palec lpi
=
N poltonska matrika
8 x 8 = 64
16 x 16 = 256
Matja Intihar
e-Fotografija.si
2.400 dpi / 150 lpi = 16
loljivost tiskalnika dpi

deljeno
tevilo N poltonske matrike
=
tevilo zapisanih tok na palec lpi.
1.200 dpi / 150 lpi = 8
2.400 / 16 = 150
4.800 dpi / 300 lpi = 16*
1.200 / 16 = 75
*(teoretina monost zapisa, rastra ne bi opazili)
1.200 / 8 =150
Najveja poltonska matrika v digitalni fotografiji za
izpis s PostScrip gonilniki je 16 x 16, kar pomeni
256 tonskih vrednosti zapisa posamezne barve.
Zapis ve tonskih vrednosti od 256 nam omogoajo
samo barvne osvetljevalne naprave, ki pa ne delujejo
po principu tiska, ampak barvnega osvetljevanja s
svetlobo vsake toke v polni velikosti posebej, kar
smo spoznali e prej.
160
ppi/dpi/lpi/bpp
S temi izrauni smo spoznali, koliko realne loljivosti

potrebujemo za kakovosten izpis digitalne fotografije
in enoti lpi in dpi. Tudi e bi lahko dosegli zmonost
zapisa 300 lpi in s tem s prostim oesom nevidno
toko, nam premalo tonskih vrednosti ne more
priarati fotografije, ki smo jo osvetlili z barvno
osvetljevalno napravo na klasien fotografski papir.
Toda, kot sem e omenil, koliko fotografov potrebuje
ppi/dpi/lpi/bpp
161
kakovost fotografij, izdelanih s filma?!

Prav toliko se jih lahko vpraa, ali potrebujejo
kakovost osvetljevalnih naprav? Presodite sami.
Kapljini tiskalniki edalje bolj

prodirajo med fotografe. Izpis
fotografij v foto nainu mnoge
e zadovolji.
162
V tem poglavju smo predvsem s teoretinega

gledia spoznali, kolikno loljivost fotografije in
barvne globine potrebujemo za kakovosten izpis.
Omenil sem e, da je kakovost tudi relativen pojem
in vasih fotografija iz kapljinega tiskalnika deluje
bolj veno kot iz osvetljevalne enote. In prav tu je
ar digitalne tehnike. Monosti za izdelavo fotografije
ppi/dpi/lpi/bpp
so neomejene, prav tako pa so lahko tudi deljena

mnenja glede kakovosti izpisa. Najbolji original je
e vedno fotografirani motiv, vse kopije pa so samo
njegovi bolji ali slabi pribliki. Kakovost kopije
ocenjujeta vae oko in vae osebno dojemanja barv,
kontrasta in zapisa v celoti.
Fotografi se do sedaj nismo spraevali, kako poteka
zapis fotografije na razlinih napravah. Film oddate
v labolatorij in tam poskrbijo za izdelavo vaih
fotografij. Tehnologija filma omogoa tako visoko
kakovost in je e tako stara, da nas teorija sploh ne
zanima. Iz prakse smo se nauili skoraj vse, saj je
obstajala samo ena resnica in merilo, fotografija,
narejena na fotografskem papirju, ali diapozitiv.
Razlini filmi pa veini fotografov prikazuje iste
vrednosti. Razlik skoraj ne opazijo ali pa so
zanemarljive. Z monostjo priprave digitalne
datoteke na domaem raunalniku pa se je dobro
spoznati z naini izpisovanja na razlinih enotah.
Vsaka enota ima drugaen nain izpisa, s tem pa
tudi drugaen nain priprave datoteke. Upam, da
sem v tem poglavju teorijo prikazal na razumljiv
nain. Monih poti razlage je ve, toda tehnologija
je za iroke mnoice tako na zaetku, da jo ni
enostavno razloiti.
Prav tako nisem elel opisa tehnologije e bolj
zaplesti z, recimo, drugimi naini barvnih meanj ali
Matja Intihar
e-Fotografija.si
ppi/dpi/lpi/bpp
163
Piksel osvetljevalna enota

zapie v njeni tonski vrednosti z
intenziteto svetlobe. Odvisno
od zapisa piksla v elektronski
obliki, bo tudi intenziteta
osvetlitve piksla na foto papir.
Zadostuje e osvetljevanje z
300 ppi loljivosti in nae oko je
prevarano.
Tisk s tokami dot zapie

piksel. Z njihovo pomojo
vidimo tonsko lestvico. Veja je
zasienost piksla, ve dot se
zapie. Z matriko zapisa 16 X
16 dot doseemo zapis 256
tonskih vrednosti. e bi eleli z
256 toni zapisati 300 ppi iz
datoteke, bi potrebovali
zapisovalno napravo z 4800
dpi.
164
ppi/dpi/lpi/bpp
z barvnimi razponi CIE Lab, CIE Luv, HSL, Kodakov

YCC itd., saj je knjiga namenjena spoznavanju
osnov. RGB in CMYK sta standardni barvni meanji,
ki v popolnosti zadovoljujeta potrebe fotografov po
barvni korekturi. Izpisovalne naprave, naini izpisov,
pornitev, gama vrednost in rastri so prav tako
opisani z namenom, da se spoznate z novimi pojmi,
ki so v drugih tehnologijah e dolgo v uporabi,
fotograf pa jih osvaja ele z digitalno tehniko.
Kot sem zapisal v zaetku poglavja: e razumete
loljivost in tonske vrednosti, v digitalni fotografiji
razumete skoraj vse.
Vse tevilke so zapisane v najveji vrednosti, ki e
zagotavljajo dobro kakovost. Ve ne potrebujete, s
preizkusi pa boste sami ugotovili, ali vam zadoa
tudi slaba kakovost.
Perfekcioniste pa tako ali tako ni ne zadovolji!
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Prehod tonov od bele do rne

je lahko zapisan na ve
nainov. Kateri je pravi za va
pogled na zapis, pa se odloite
sami.
ppi/dpi/lpi/bpp
165
e se vse razvija in gre naprej, naj gre naprej tudi

va fotografski razvoj. Razvijajte gledanje s tretjim
oesom, z objektivom. Spoznavajte svojo
fotografsko opremo in celotno digitalno tehniko, ki
omogoa kreativno spreminjati
fotografijo.
Zato v digitalni fotografiji
fotograf razmilja
digitalno. e v fazi
iskanja motiva
razmiljajte, kaj
boste lahko v
nadaljnji obdelavi
slike popravili,
dodali ali
odvzeli.
Digitalne kamere
CCD in noveja CMOS tipala in pomnilnike enote
so kljub zavidljivi kakovosti nekje na zaetku razvoja.
e je film na vrhuncu svoje poti ali pa z zasienostjo
barv celo e pretiravajo, je digitalna kakovost zdaj
tam, kot je bila klasina fotografija pred 160 leti, ko
je na rojak Janez Puhar izumil nain nanaanja na
svetlobo obutljive emulzije na steklene ploe.
Monosti razvoja digitalnega prenosa podatkov do
konne slike so velike in nepredvidljive. Mislim, da
ni dale as, ko si bomo kakovostne barvne
posnetke, posnete z digitalno kamero, lahko
ogledovali na ekranih v tridimenzionalni obliki.
Najteje je pisati o kakovosti in uporabnosti kamer.
Vsi drugi leni verige, ki sestavljajo digitalno
tehnologijo, so razviti do mere, ki je primerljiva z
analogno tehniko. Skenerji, raunalniki, programi in
naprave za tiskanje e nekaj let ponujajo ustrezno
kakovost in so hkrati dostopni za iroko uporabo.
Odlien digitalni zapis s kamero, primerljiv z
analognim, pa je e v domeni profesionalcev - in to
le redkih, saj je tehnologija zelo draga.
Kakovost in cena tipal se spreminjata iz meseca v
mesec. e smo e na Photokini 2000 opazovali
prototipe najzmogljivejih digitalcev, so bili, v sredini
leta 2001, e v prodaji. Tri, tiri, pa tudi est milijonov
tok ni ve elja, ampak resninost. Najceneje in
najenostavneje kamere premorejo do dva milijona
Matja Intihar
e-Fotografija.si
166
digitalne kamere
digitalne kamere
167
Canon PowerShot 90 je bila let

2001 predstavnica nove
generacije kamer za druinsko
fotografijo: 2.2 milijona tok, 10kratni zoom.
Digitalne kamere, ki so prile na

trg v prvi polovici leta 2001,
niso lovile ve najvejega
monega tevila tok.
Za poslovno in druinsko
fotografijo dva milijona tok
popolnoma zadostuje.
Danes so na trgu e kamere, ki
prekaajo svoje analogne
vrstnice z lastnostmi, ki so
zanimive za fotografa. Razpon
gorine razdalje je tudi do 10kraten. TFT zaslon ponuja
pogled na motiv in pregled
posnetkov. Zapis zvoka in
nekaj minutni video zapis pa
omogoata uporabniku
monosti, o katerih je sedaj
lahko samo sanjal.
Samo vija cena zaenkrat e
ne omogoa zanimanja vseh za
vstop v digitalni svet. Preskokov
v svet elektrinih impulzov pa je
iz dneva v dan vse ve.
168
tok in taken barvni zapis, ki zadovolji povprenega

fotografa. Kar 85 odstotkov fotografskega trga v
klasini tehniki zasedajo druinski fotografi, ki ne
potrebujejo vrhunske kakovosti. Fotografska
industrija kuje najveje dobike prav na njih.
Dananje fotografije, posnete s kompaktnimi
kamerami na film obutljivosti 400 ISO in narejene
v foto laboratoriju, krepko presegajo zahteve teh
fotografov. Tako je tudi v digitalni tehniki. Zato je
bolj pomembno kompaktno digitalno kamero po
tehninih lastnostih in po ceni imbolj izenaiti s
klasino kompaktno kamero kot pridobiti imveje
tevilo tok v tipalu. Kompaktnost, soliden zoom
objektiv, programska avtomatika in enostavnost
prenosa podatkov do laboratorija z digitalno
osvetljevalno napravo so glavni aduti, ki so e
pripomogli k raziritvi uporabe digitalne kamere tudi
na druinske fotografe.
Proizvajalci so si v tej smeri e nabrali izkunje. Na
trgu so spet kamere s samo milijonom tok, toda z
boljimi algoritmi ter po obliki in ceni primerljive s
klasinimi kamerami. Za preprievanje druinskih in
internetnih fotografov ni ve potrebnih na milijone in
milijone tok.
Fotografije iz kamer v cenovnem razredu do 80.000
tolarjev so dovolj dobre za uporabo na internetu.
Ustrezajo tudi manj zahtevnim druinskim
digitalne kamere
fotografom, ki fotografije osvetlijo na digitalnih

laboratorijskih osvetljevalnih napravah ali stiskajo na
domaem tiskalniku.
S kamerami v cenovnem razredu do 150.000 tolarjev
v kombinaciji s termosublimacijskim tiskalnikom ali
z osvetljevanjem na digitalni laboratorijski napravi
dobimo fotografijo v nekaj minutah in v kakovosti, ki
je primerljiva s kakovostjo negativnega filma
obutljivosti 200 ali 400 ISO v klasini tehniki.
Kamere tega razreda e uporabljajo za revijalni in
kataloki tisk.
V vijem cenovnem razredu od 200.000 tolarjev
naprej pa e dobimo dobre fotografije velikosti 20 x
30 centimetrov, ki so za nezahtevnega fotografa
primerljive s fotografijami, posnetimi na povpreen
film. Te sisteme zaenkrat uporabljajo v poroevalske
namene.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Canon F1 iz sredine 70-tih, z

nastavkom za film v roli v
dolini 10 metrov za 250
posnetkov in elektronski
asovnik z monostjo
nastavitve sekvennega
fotografiranja.
Zdaj je vsa ta tehnologija v
majhni katlici z objektivom.
digitalne kamere
169
Fotograf v digitalni
fotografiji razmilja
digitalno. e v fazi
iskanja motiva
razmiljajte, kaj boste
lahko v nadaljnji
obdelavi slike popravili,
dodali ali odvzeli.
Proizvajalcev kakovostnih CCD in CMOS vezij je vse

ve; povezovali so se med seboj in z vejimi
proizvajalci kamer. Tako so bili pri zaetnih projektih
povezani AGFA in MINOLTA, KODAK in CANON;
FUJI in NIKON pa sta razvila skupaj celo kamero.
Vendar se povezave iz leta v leto spreminjajo,
nekateri pa e iejo svoje poti razvoja. Prav tako je
tudi vse ve proizvajalcev in razvijalcev svetlobnih
tipal. Motorola, Fuji, Intel, Panasonic, Samsung,
Kodak, Sony, Canon, Philips, Toshiba so samo
nekateri izmed njih. Ve proizvajalcev in
raziskovalcev pomeni edalje boljo kakovost, nijo
ceno in hiter razvoj novih tehnologij. Prav tako pa
tudi monost, da vam ceneno kitajsko robo ponudijo
e kot dodatek k pralnemu praku.
Za fotografa, nevajenega raunalnike tehnologije,
prihajajo drugi asi. e vedno lahko fotografira z
analogno kamero, staro 20, 30 ali ve let, in z njo
naredi dobre posnetke. V digitalni dobi se bo moral
Novi igralci med foto digitalnimi

kamerami.
Samsung je bil fotografu znan
e iz analognega kompaktnega
razreda. Mono prisoten je tudi
med digitalnimi kompaktnimi
kamerami.
170
digitalne kamere
navaditi, da nove tehnologije v nekaj letih povozijo

stare. Kamere bomo zato primorani menjavati
nekajkrat hitreje kot analogne.
Kamere v letu 2003
Prve digitalne kamere v devetdesetih letih so bile
precej futuristino oblikovane. Prav ni niso bile
podobne prej znanim oblikam. Problem je bil vso
elektroniko pospraviti v imbolj ergonomsko ohije.
Z zmanjanjem elektronskih sestavnih delov je
proizvajalcem to e zaelo uspevati, a vsi so tudi
opazili, da je za uporabnost in kupce edino
sprejemljiva klasina oblika kamere. Dananje
digitalke so kopije klasinih kamer. Kompaktna
digitalka ima podobne mere kot analogna razliica,
prav tako uporablja iskalo, zoom objektiv in odlino
nastavitev ekspozicije. Da je kamera digitalna,
opazimo ele, ko si ogledamo zadnjo stran. Tu je
velik LCD zaslon, ki ga na klasinih kamerah razen
na nekaterih APS izjemah, ni.
Zrcalno refleksne digitalke so pravzaprav povzete
klasine kamere. Tako je Canon EOS 1Ds povzeti
EOS 1v, Nikon D1 predelani F-100, Fuji pa je za
kamero FinePix S2pro uporabil telo Nikona F-80.
Pentax je dolgo akal v senci klasike. V letu 2003
pa je napovedal zrcalno refleksno kameri, ki ju v
izlobi neizvebano oko zlahka zamenja za klasino.
Tudi Canon je z novim modelom EOS 10D ohranil
Pol-profesionalne digitalne
kamere.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
digitalne kamere
171
Digitalnim kameram so namenili

mnogo ve dodatkov kot
klasinim analognim.
Podvodno ohije za druinsko
kamero Olympus mju 300/400.
izbrati pravilnega pogleda na motiv. Kakovostna

optika je prav tako bolj pomebna od kamere same.
Zaslonka in zaklop e vedno opravljata svojo vlogo.
Nastavitvi asa in zaslonke sta enaki, prav tako
nastavitev ostrine. Ni pa filma, tu je tipalo. S
kakovostjo tipala je kot z izbiro filma. Bolji je film,
bolji je diapozitiv ali fotografija. Bolje je tipalo po
loljivosti, veje fotografije bomo imeli. Bolj je tipalo
obutljivo po barvni globini, ve realnih barv bomo
zajeli v digitalno obliko. S tem bo manj laganja v
interpolaciji; pa tudi fotograf bo manj nasedal
samemu sebi, da je kakovost interpolirane fotografije
dobra.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
tradicionalno obliko EOS zrcalno refleksnih kamer.

Lahko predvidevamo, da je razlika v oblikovanju
klasinih in digitalnih kamer zabrisana.
TFT zaslon je nova pridobitev

za fotografe.
Spoznajmo digitalno kamero

Mnogo fotografskih elementov je primerljivih s
klasino tehniko. e vedno je najbolj pomembna
dobra svetloba, fotograf in njegovo videnje motiva.
e tako odlina digitalna kamera zaenkrat e ne zna
Minolta Dimage 7Hi.
172
digitalne kamere
digitalne kamere
173
Na zadnji strani digitalne

kamere je mnoica gumbov.
Navodila je treba dobro prebrati
in se spoznati z monimi
nastavitvami. Brez dobrega
poznavanja kamere boste teko
posneli fotografijo in nikdar
izkoristili vseh njenih zmonosti.
TFT zaslon
Pri digitalkah lahko motiv opazujemo prek klasinega
iskala ali prek TFT zaslona. TFT zaslon je odlina
novost za pogled na motiv. Kamero lahko drimo
stran od oesa, s imer pridobimo iri pogled in
laje opravimo pravilen izrez slike. Tudi sama izbira
kompozicije je bolj preprosta.
e pri kompaktnih digitalnih kamerah je na zaslonu
veliko monih nastavitev - od kakovosti snemanja
in stiskanja digitalne slike, ogleda ali brisanja e
posnetih fotografij, nastavitev elektronske ostrine,
korekture posnetka v nad- in podosvetlitev,
digitalnega poveanja gorinice do formatiranja
kartic in e mnogo drugih.
Zrcalno refleksne kamere poleg pregleda posnetkov
ponudijo e tabelo tonskih vrednosti posameznega
posnetka. Na njej si lahko takoj ogledamo, ali je
Na zadnji strani digitalne

kamere je mnoica gumbov.
Navodila je treba dobro prebrati
in se spoznati z monimi
nastavitvami. Brez dobrega
poznavanja kamere boste teko
posneli fotografijo in nikdar
izkoristili vseh njenih zmonosti.
174
digitalne kamere
posnetek pod - ali nadosvetljen, saj nam pove,

kakne tonske vrednosti so na posnetku.
Zaslon nas prehitro zasvoji. Skozi iskalo motiva
kmalu ne iete ve. Teave se pojavijo zaradi
hitrejega praznjenja baterij. 50, 100 ali 400
posnetkov in fotografiranja je konec, e s seboj
nimate sveih baterij. Ne pozabite jih!
Objektiv
V kompaktnih digitalcih so lahko objektivi slabe
kakovosti, saj tudi takni ustrezajo slabi loljivosti
svetlobnih tipal. eprav imajo bolja tipala tudi do
sto tok na milimeter, tiri toke, ki zajemajo sliko
na tipalu, tvorijo eno samo toko (piksel) v digitalnem
zapisu, kar e vemo. Torej se slika interpolira e v
fazi pretvorbe v digitalno obliko. Zaradi slabe
kakovosti in velikosti tipal so moni tudi veliki razponi
med gorinimi razdaljami pri zoom objektivih in
velika svetlobna jakost. V veliki veini kamer je tipalo
manje od velikosti filma, zato je deklarirana gorina
razdalja objektiva veliko manja. Skoraj vsi
proizvajalci pa v navodila ali celo na objektiv zapiejo
podatke o gorini razdalji tudi v 35-milimetrskem
formatu.
Primer: Imamo tipalo velikosti 1/1,8 palca. Zoom
objektiv kompaktne digitalne kamere z gorino
razdaljo 7 - 21 mm ima, prevedeno v 35-mm razred,
gorino razdaljo 34 - 102 mm.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
digitalne kamere
175
elite 100, 400 ali 1.600 ISO

obutljivosti. Izbira je vaa.
Pri drajih zrcalno refleksnih kamerah ni ni drugae.

Za normalne pogoje uporabljajo objektive z gorino
razdaljo 17 - 35 mm, klasini zoom objektivi 28 - 80
mm pa e dosegajo gorinice teleobjektivov,
seveda zaradi manjega tipala glede na velikost
filma. V uporabi so e tipala (Canon EOS 1Ds) z
velikostjo formata klasinega maloformatnega filma,
tako da imajo izmenljivi objektivi tudi v digitalni tehniki
svoje pravo poslanstvo.
Obutljivost tipala
Za obutljivost tipal prav tako uporabljamo standard
ISO. Tipalo, ki ima monost nastavitve razpona
obutljivosti od 100 do 3200 ISO, najbolji zapis
V letu 2003 predstavljeni model

EOS 10D omogoa zajeti
fotografijo od 100 do 3200 ISO
obutljivosti.
Digitalno predvsem reporterjem
prinaa nove monosti.
Fotografijo lahko zajamemo
tako pri moni kot slabi
svetlobni jakosti.
176
digitalne kamere
dosee pri manji vrednosti, pri vijih pa se kakovost

posnetka izgublja (um) kot pri filmih.
Zaklop
Pri kompaktnih kamerah zaklop ostaja centralni. To
pomeni, da je vgrajen v objektiv in da se odpira iz
sredia navzven. Vse zrcalno refleksne kamere
ohranjajo fokalni/zavesni zaklop. Prav tako se
ohranjajo vrednosti asov osvetlitve in vrednosti
zaslonke. Zaklop pa je bolj obremenjen. Kamere e
zdaj omogoajo 15 in ve posnetkov na sekundo,
kar predstavlja velike obremenitve za tanke zavesice
zaklopa. Noveje kamere zaklopa sploh ne bodo ve
potrebovale. Elektronika bo vklapljala in izklapljala
tipalo.
Prenos digitalnih zapisov
Po ekspoziciji in procesiranju se podatki shranijo v
pomnilnikih enotah, kot so Smart Media, Compact
Flash, Memory Stick ali mini disk enota.
Nainov zapisa je ve. Surovi zapis RAW, v katerem
so zajete tone vrednosti vsake toke na tipalu, je
najbolji. Takno sliko obdelamo ele v raunalniku.
Bolj enostavno pa je, da kamera sliko s svojim
procesorjem e sama pretvori in sliko stisne v JPEG
zapis ali zapie v uporabnikem zapisu TIFF, s imer
pa podaljamo as zapisovanja. S stiskanjem slike
v zapis JPEG zmanjamo tevilo informacij o sliki in
e tako lanjiva digitalna slika se s tem e poslaba.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
IBM MicroDrive.
Najbolj preprost nain prenosa

podatkov iz pomnilne kartice v
raunalnik je prek bralcev
pomnilnih kartic. S tem nainom
prenosa varujemo baterije v
kameri, saj kamere za
prenaanje podatkov ne
potrebujemo in e fotografiramo
lahko z njo, medtem ko se slike
prenaajo v raunalnik. Kartice
lahko vstavimo tudi v prenosne
raunalnike.
digitalne kamere
177
Serijski nastavek za priklop

kamere na raunalnik - s tem
nainom prenosa smo ve kot
desetkrat poasneji kot z USB
ali SCSI nainom prenosa.
Velika razlika je, ali akamo na
prenos 2 minuti ali 20 minut.
SCSI prikljuke za priklop enot

na raunalnik uporabljajo
predvsem studijski digitalni
nastavki. Noveji digitalni
zajemalci uporabljajo FireWire
prenos.
Toda stiskanja podatkov v nainu JPEG ne

priporoam le tistim, ki elijo tiskati ali osvetliti
fotografijo v najviji kakovosti. Za druinsko,
poslovno ali reportersko fotografijo pa je stiskanje
podatkov v nainu JPEG zelo dobrodolo.
V JPEG zapisu lahko sliko stisnemo bolj ali manj,
kar omogoajo razline nastavitve; s tem pa dobimo
tudi razline koliine podatkov v pomnilni enoti.
Seveda manj podatkov o sliki pomeni slabo sliko.
Dobro je narediti testne posnetke z razlinimi zapisi
in se prepriati o kakovosti fotografij.
Prenos elektrinih signalov iz pomnilne enote v
raunalnik lahko opravimo na ve nainov.
Klasinih serijskih in Apple Talk vhodov v novejih
Tudi Kodak je mono zastopan

med digitalnimi kamerami.
178
digitalne kamere
raunalnikih skorajda ne zasledimo ve. Prenos

podatkov v raunalnik je z njimi prepoasen. Zato
uporabljamo predvsem USB vhode ali e hitreje
IEEE 1394 (FireWire) vhode.
S prenosom digitalnih podatkov v raunalnik dobimo
veliko monosti za nadaljnjo obdelavo slike. Na sliki
lahko z raunalnikim programom popravimo
ostrino, tonske vrednosti, barve, kontrast in opravimo
razlina maskiranja. Raunalnik omogoa digitalno
temnico, v kateri imamo veliko ve svobode kot pri
izdelavi fotografije prek poveevalnika v klasinem
postopku. Fotografije iz raunalnika lahko tiskamo
sami s kapljinimi ali sublimacijskimi tiskalniki ali prek
interneta prenesemo v digitalni laboratorij. Fotografije
vrnejo po poti, izdelane na klasien fotografski papir.
Pot do konne slike je z digitalizacijo mono
poenostavljena in kraja.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
PCMCIA nastavek za
CompactFlash spominske
enote. Preko njega kartico
priklopite v prenosni raunalnik
in digitalne kamere, ki
uporabljajo mini disk enote.
Nekateri tiskalniki omogoajo

prenos podatkov s svojo lastno
enoto za branje. Prenos je zato
enostavneji, s kamero pa
lahko v asu prenosa
nadaljujemo s fotografiranjem.
Medtem tiskalnik natiska
fotografije.
digitalne kamere
179
Nakup rezervne baterije naj bo

vaa prva dodatna investija.
Zrcalno refleksne kamere so e

bolj porene kot kompaktne in
LCD zaslon je med glavnimi
porabniki. Pri teh kamerah zato
motiva ne iemo z LCD
zaslonom, ampak z njim e
posnete slike samo
pregledujemo in opravljamo
razline nastavitve.
180
Energija, baterije
e se pri klasini kompaktni kameri skoraj ne
zavedamo, da potrebujemo energijo za osvetlitev
filma, je digitalna tehnika energetsko zelo porena.
Ob nakupu kamere dobimo v paketu poleg baterij
tudi napajalnik. Vse od zumiranja, bliskavice,
krmiljenja avtomatske ostritve, zaklopa, pomnilnika
do notranjih elektronskih komponent in motorkov
napajajo vsaj dve AA baterije. Ob uporabi TFT
zaslona v povpreju zadoajo le do ure delovanja.
Zato je pametno kupiti vsaj dodaten komplet baterij,
ki jih lahko polnimo, s seboj pa je dobro imeti tudi
rezervne navadne baterije. Zaradi energijske
porenosti snemanje z digitalno kamero ni tako
poceni in enostavno. Med fotografiranjem mora biti
fotograf pozoren na stanje baterij.
Pri nekaterih kamerah dobimo v kompletu e
digitalne kamere
posebne Li-Ion akumulatorske baterije, ki zdrijo

mnogo dlje, toda ob fotografiranju moramo vseeno
paziti na njihovo stanje in s seboj imeti dodatno
baterijo.
Nadaljnji razvoj digitalnih kamer
Zapisal sem e, da so e fotografi, ki fotografirajo s
starimi praktikami, werami, rolleiflexi in drugimi
kamerami starejih modelov. Posnetki ni ne
zaostajajo za tistimi, posnetimi s sodobnimi
kamerami, saj imajo natete kamere zadovoljivo
optiko, uporabniki pa njihove lastnosti dobro poznajo.
Mnogi bodo s temi kamerami fotografirali, dokler bo
z njimi e zmono fotografirati in dokler bo obstajal
film.
Digitalne kamere so po tehninih lastnostih enake
klasinim. Samo z loljivostjo tipala in z
razpoznavanjem barv e niso kos analogni
tehnologiji. Vendar imajo prednost v tehnologiji in s
tem monostjo laganja. S pomojo algoritmov
ustvarjajo nove kakovostne podatke in s tem odlino
konno fotografijo. Za zamenjavo fotografske tehnike
pa se odloa vse ve fotografov.
Kljuni so laboratoriji - v nekaterih naprednejihso
e prieli zagovarjati digitalno tehnologijo, trg je
oivel. Spomnimo se APS tehnologije. e je hitro
osvojila trg na Japonskem in v celotnem zahodnem
svetu, se pri nas ni prijela ravno zaradi nezanimanja
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Kadar z digitalno kamero

fotografirate v bliini elektrinih
vtinic ali je doma prikljuena
na raunalnik, je priporoljivo,
da v kamero namesto baterije
vstavite nastavek za napajanje,
ki ga vklopite v vtinico. Tako
varujete z baterijo. Tudi e
imate baterije za polnjenje, le-te
ob pravilni uporabi zdrijo od
100 do 300 polnjenj. Nato
prino izgubljati kapaciteto in
treba je kupiti nove.
Seznanite se z digitalno
tehniko. Fotografije so e
kar dobre kakovosti.
Nekateri motivi vas bodo
prav presenetili. Digitalna
ostrina iz tipala nekatere
e zapelje. Tudi zapis
barv je vasih neverjetno
veen.
Morate poizkusiti in se na
osnovi poizkusa odloiti
za skok v digitalno
fotografiranje.
digitalne kamere
181
Polaroid in Olympus sta na trgu

e predstavila digitalno kamero
z monostjo takojnjega tiska
slike. Tiskalna enota je kar v
kameri.
fotolaboratorijev.
V digitalni tehniki je drugae. Vsi novi laboratorijski
stroji za izdelavo fotografij so prirejeni za digitalno,
lasersko osvetljevanje foto papirja. Tudi bolji
kapljini tiskalniki e zmorejo primerljiv izpis,
predvsem pa dovolj ugodnega glede cene. S tem je
prihodnost digitalne tehnike e tu.
Digitalni as je e priel, vsak fotograf pa sam izbira,
kdaj bo vstopil v digitalno obdobje. vi ste e v njem.
in kmalu boste spoznali mnoge njegove prednosti.
Trg je odprt. Laboratoriji so pripravljeni. Vrata v ta
svet so torej odprta.
Le izrazni fotografi bodo v foto trgovini e nekaj asa
iskali film.
Za kaj jo potrebujem - internet, druinska fotografija, poslovna fotografija?

Milijon tok ali ve (slike velikosti 10 x 15 cm ali veje)?
Koliko posnetkov v visoki loljivosti potrebujem?
Katere monosti izbrati za prenos podatkov v moj raunalnik - serijski vhod,

SCSI, USB, FireWire?
Koliko posnetkov bom naredil naenkrat z enim kompletom baterij?
Dodatki: zoom, makro, bliskavica, video, MP3 ?
digitalne kamere
Fujifilm FinePix 6800 Zoom.

Porshe design.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Glavne odloitve pri nakupu digitalne kamere
182
Nakup digitalne kamere v praksi pozabite teorijo

Kupiti analogno kompaktno kamero je zdaj
enostavno. Odloitev je stvar osebne presoje,
odmevnosti doloenega modela in imena
proizvajalca v javnosti, mnenje prodajalca in na
koncu cena.
Pri digitalnih kamerah je drugae. Fotografi
tehnologije e ne poznajo in so v veliki meri odvisni
od prodajalca ali nasvetov raunalnikih revij, ki pa
pri preizkusu kamer preizkuajo lastnosti, ki fotografa
ponavadi ne zanimajo. Znamk je toliko, da je zmeda
e veja. Poleg fotografu znanih imen, kot so Canon,
Nikon, Minolta, Pentax, Olympus, Kodak, Fuji, Leica,
so tu tudi znana imena iz zabavne elektronike: Sony,
Samsung, Toshiba, Panasonic, Casio, Epson, ki
resnici na ljubo v kompaktnem razredu ne ponujajo
ni slabih kamer kot fotografu e znani proizvajalci.
Za druinsko in internet fotografijo je povsem vseeno,
ali kupite kamero z napisom Nikon ali Sony.
Tehnologija je e toliko v povojih, da v isti cenovni
skupini posamezen proizvajalec ne more dosei
bistvenega napredka pred konkurenco. Recimo, da
Canon kupi tipalo pri Sonyju. Seveda bo nakup
pogojeval s kompenzacijskim nakupom svojih
komponent, recimo optike, za Sonyjeve kamere. Na
trgovevi polici zato ne bo bistvene razlike med
Sony - dobro ime iz zabavne

elektronike bo dobro prodajalo
tudi digitalne kamere.
digitalne kamere
183
Na kameri je napis Leica, toda

kamera je Fujijeva. Leici e
dolgo ni postlano z roicami, na
taken nain pa si e hitreje
razprodaja svoje legendarno
ime.
Izrazni fotografi morate

poizkusiti nove kreativne
zmonosti, ki jih ponuja
tipalo. Toda vse, kar
zmore tipalo, zmore tudi
film. e vas interpolirana
fotografija navdihuje,
morate vedeti, da vse
napake tipala lahko
ustvarite v digitalni
temnici.
184
obema znamkama kamer tako v kakovosti kot v ceni.

e nekaj let je lep primer model kompaktne digitalne
kamere Fuji. Leica zakupi doloeno tevilo kamer,
doda svoje ime in, kot pravijo sami, svojo optiko ter
kamero prodaja pod znamko Leica. Katera je bolja?
Fotograf bo e zaradi imena raje izbral Leico. Toda
ime in optika e nista vzrok za nakup draje kamere.
Kompaktna digitalna kamera zaradi slabosti tipala
zaenkrat e ne potrebuje vrhunskega objektiva,
kakrne proizvaja Leitz za znane Leice. To je lep
primer, kako si podjetje razprodaja svoje ime.
Kodak, ki je med vodilnimi v digitalni fototehnologiji,
se je odloil za pravinejo pot. Dobro zrcalno
refleksno kamero Nikon F5, je opremil s svojo
tehnologijo in jo prodaja s svojim imenom na
digitalnem dodatku, na telesu kamere pa je e vedno
zapisano ime proizvajalca. Tudi optika ima napis
proizvajalca. Tako kupec tono ve, kaj dobi.
Problemi nakupa so e v nekaterih podrobnostih.
Doloene kamere omogoajo zvoni zapis, spet
druge nekaj deset sekund video zapisa, tretje
ponujajo shranitev in predvajanje MP 3 zvonega
zapisa itd. Fotograf pa naj ostaja pozoren na njemu
e znane elemente. S kakovostjo svetlobnega tipala
je tako kot s kakovostjo filma - bodite pozorni na
tevilo tok tipala (zrnatost) in na barvno globino
(razpoznavanje barv), pa tudi na gorinico objektiva
digitalne kamere
in njegovo svetlobno jakost, preglejte monost

programov osvetlitve, jakost bliskavice itd.
Znana fotografska podjetja so vodilna tudi pri izdelavi
digitalnih kamer. Zato fotograf ne bo zgreil, e kupi
kamero z njemu znanim imenom na njej.
Pri kamerah zrcalno refleksnega formata se lepo vidi,
da proizvajalci, ki kamer sami ne izdelujejo, kamere
odkupijo od znanega proizvajalca in jim dodajo svojo
digitalno tehniko.
e bo la digitalna tehnika tako hitro naprej, kot
predvidevajo, se splaa predvsem izraznemu
fotografu poakati na njemu ugodno ceno in v
primernem trenutku kupiti kamero, pri kateri bo lahko
uporabili objektive, bliskavico in drugo dodatno
opremo, ki jo jekupil e prej za klasino kamero.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Kodak DC 5000 je robustna

kamera s samosvojo obliko.
Digitalna kamera in predvajalnik

MP3 glasbenih datotek.
digitalne kamere
185
Tudi za kamere, ki ne
premorejo izmenljivih
objektivov, so naredili mnogo
koristnih in nekoristnih
dodatkov. Dodatni nastavek z
leami privijemo na objektiv in
dobili smo gorino razdaljo
fish-eye objektiva.
Digitalne zapise za
izdelavo fotografije nosite
vedno v en sam
labolatorij, ki ste ga
poprej izbrali s preizkusi.
Navadite jih na svoje
videnje fotografije. V
labolatorijih se e sami
uijo. Za njih dela
procesor v osvetljevalni
napravi. e le-ta ni vedno
enako nastavljena, so
rezultati iz serije v serijo
drugani.
Navadite se zavrniti slabo
izdelane fotografije in
zahtevati ponovitve.
186
Minolta Dimage 7i. Objektiv 28

do 200mm.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Nakup digitalne kamere je po drugi strani zelo

preprost. Zaradi hitrega prenosa posnetka iz
pomnilne enote v osvetljevalno napravo lahko
kamero takoj preizkusimo. Kar v trgovini naredimo
nekaj posnetkov, pomnilno enoto vstavimo v drugo
kamero in naredimo nove posnetke. Pomnilnik
odnesemo v fotolaboratorij in po ogledu fotografij
se lahko brez teav odloimo, katera kamera nam
ustreza. Zakaj bi kupovali drajo kamero, e nas
ceneja popolnoma zadovolji?!
Pred nakupom se je treba zavedati e neesa.
Celotna digitalna tehnika napreduje izjemno hitro.
e smo bili e dve leti nazaj zadovoljni s prenosom
podatkov prek serijskih in apple talk vhodov, zdaj
skoraj ne morete ve kupiti raunalnika, ki bi
omogoal prikljuitev stareje kamere brez dodatnih
digitalne kamere
nastavkov. Seveda jih je treba dokupiti.

etudi boste s kakovostjo posnetkov vae nove
digitalke v celoti zadovoljni, ne morete biti prepriani,
da boste z njo lahko sledili novim vrstam zapisov in
novejim pomnilnikom. isto mogoe je, da bo
digitalna kamera, ki jo kupite danes, ez dve,
najkasneje pet let neuporabna zaradi nezdruljivosti
z novo generacijo raunalnikov ali programske
opreme.
Klasino kamero na film boste lahko uporabljali,
dokler bodo e izdelovali film in osvetljevali fotografije
na klasien fotografski papir. Zato pred nakupom
razmislite, ali ste tudi po finanni plati e pripravljeni
skoiti v novo tehnologijo. Nakup zdaj priporoam
samo tistim, ki jim globina epa to omogoa ali pa
kamero v letu dni izplaajo s komercialnim delom.
Fotografi pa vedno ne kupujemo z razumom, ampak
nekoliko gledamo tudi na presti. Le zakaj kupujemo
drage analogne kamere znanih proizvajalcev, e bi
lahko za nekajkrat nijo ceno dobili za svoj nain
fotografiranja ravno tako uporabno kamero?
Tudi pri digitalcih ni ni drugae. Zaradi
nepoznavanja tehnologije kupujemo kamere z
velikim tevilom tok, ki jih nikoli ne bomo
potrebovali. Po drugi strani se e ne zavedamo, da
se tehnologija tako hitro razvija, da je kamera e
tisti trenutek, ko so jo dali na polico, zastarela.
V kakovosti fotografije velikosti

10 x 15 cm za druinsko
fotografijo ni razlike, veja
prednost zrcalno refleksne
digitalne kamere je le v
monosti menjave objektivov.
digitalne kamere
187
Z Minolto Dimage X, so se
digitalne kamere spet vrnile na
zaetek; vsaj kar se loljivosti
tie. Proizvajalci so spoznali, da
veina fotografov ne potrebuje
velikega tevila tok. Pomembneja je cena, ki naj bi bila
primerljiva s cenami kamer na
film, in enostavna uporaba.
Kamera ima poleg elektronskega
zoma tudi pravi optini zoom. Ko
primerjate kamere med seboj
bodite pozorni tudi na to lastnost.
Digitalni zoom ne omogoa
primerljive kakovosti zapisa
naproti optinemu.
188
Novosti pri fotografiranju z digitalno kamero

Ko smo se odloili za nakup primerne kamere, po
ogledu navodil spoznamo, da digitalna tehnologija
pri fotografiranju ponuja veliko ve monosti in
razlinih nastavitev kot klasine kamere na film.
Enaki ostajajo objektiv, sproilec, merjenje svetlobe,
nastavitev zaslonke in asa ter razline programske
avtomatike. Nove monosti, kot so gledanje motiva
prek LCD zaslona, sprememba obutljivosti tipala,
monost zmanjevanja loljivosti in kompresiranja
slike, nastavitev kontrasta, nastavitev elektronske
ostrine in brisanje e posnetih fotografij pa prinaa
tako prednosti kot slabosti, na katere moramo biti
pozorni.
Iskanje motiva prek LCD zaslona nas hitro zasvoji.
Toda baterije se na ta nain zelo hitro praznijo. e
fotografiramo doma, ni teav - ko pade napetost,
baterijo s polnilcem v nekaj minutah toliko napolnimo,
da spet lahko posnamemo nekaj posnetkov. Ve
teav je, e fotografiramo zunaj. e nimamo s seboj
dodatne svee baterije, je fotografiranja hitro konec.
Pri kameri na film skoraj ne vemo, da uporablja
elektriko, eprav imamo tudi zanjo v torbici vedno s
seboj rezervno baterijo, ki vzdri nadaljnjih nekaj sto
posnetkov. Baterije so standardne in jih lahko kupimo
v fotolaboratorijih. Digitalne kamere pa zaradi velike
porenosti uporabljajo veje in zmogljiveje baterije,
digitalne kamere
ki jih lahko vekrat polnimo, in e po izpraznitvi nismo

blizu elektrine vtinice in ne nosimo s seboj polnilca,
je konec s fotografiranjem. Bodite torej pozorni na
stanje baterije in e fotografirate zunaj, za iskanje
motivov immanj uporabljajte LCD zaslon, prav tako
za ogled e posnetih fotografij. e beterij dlje asa
ne boste mogli polniti, LCD zaslon uporabljajte samo,
e je pomnilna kartica e polna in bi eleli izbrisati
slabe posnetke.
Dobra lastnost fotografiranja s tipalom je monost
nastavitve obutljivosti pri kateremkoli posnetku. V
klasino kamero smo vstavili film in obutljivost se
je sama nastavila prek DX kode na patroni. Obstaja
e monost rone nastavitve, toda nastavitev ISO
velja za celoten film. Na digitalni kameri pa
obutljivost tipala lahko spreminjamo. Na LCD
zaslonu izberemo ustrezno obutljivost in sliko lahko
Matja Intihar
e-Fotografija.si
LCD zaslon je med najbolj

opevanimi novostmi pri
druinskih fotografih.
Opazovanje motiva je
enostavneje, fotografa hitro
zasvoji.
digitalne kamere
189
posnamemo s samo 50 ISO ali celo z 800 do 1.600

ISO obutljivosti. Tipala dajejo najbolje rezultate pri
najniji obutljivosti. Bolj ko poveujemo obutljivost,
tipalo prek algoritmov bolj goljufa, opazno pa se
povea tudi osnovni um tipala, s imer je slika
slaba. Toda s spremembo obutljivosti imamo vsaj
monost fotografirati pri slabih svetlobnih pogojih,
ustreza pa nam tudi, e potrebujemo zelo kratke
ase osvetlitve ali veliko globinsko ostrino. Pri
fotografiranju na film posnetka v slabih svetlobnih
pogojih ne bi mogli narediti ali pa bi morali zamenjati
e ne do konca posnet film z novim, bolj obutljivim.
Fotograf se mora sam odloiti, ali ga bo kakovost
tako zajete digitalne fotografije zadovoljila. Bolje pa
je, da smo posnetek vsaj zajeli, kot da ga nismo
uspeli zaradi tehnine nezmonosti filma.
Nastavitve loljivosti omogoajo zapisati na pomnilno
enoto ve ali manj posnetkov. Velikokrat fotografij z
veliko loljivostjo sploh ne potrebujemo. Na kameri
z najvijo loljivostjo 2.048 x1.536 tok (3,1 milijona
tok) lahko nastavimo tudi nije loljivosti. Z najvijo
loljivostjo lahko pri zapisu s 300 tokami na palec
naredimo kakovostno poveavo 13 x 18 centimetrov.
e fotografiramo za ogled fotografij na zaslonu, tako
velike loljivosti niti ne potrebujemo; prav tako ne,
e bomo posnetek izpisovali v manji velikosti ali na
kapljinem tiskalniku. V teh primerih lahko brez vpliva
na kakovost fotografije nastavimo manjo loljivost,

s tem pa na pomnilno enoto shranimo ve posnetkov.
Druga monost za ve posnetkov v pomnilniku je
pustiti nastavljeno najvijo loljivost in uporabiti nain
vejega stiskanja. Za zmanjanje koliine podatkov
najvekrat uporabljamo JPEG nain zapisa. Koliino
podatkov lahko zmanjamo tudi za 90 odstotkov,
torej datoteka obsega samo 10 odstotkov datoteke
nestisnjene slike. Tako pridobimo prostor v pomnilni
enoti, se pa s stiskanjem ali kompresiranjem izgubi
del tok na fotografiji, s tem pa pade tudi kakovost
same slike. Veja je kompresija, ve podatkov se
izgubi in slaba bo stiskana slika. Fotograf naj sam
preizkusi vse naine zmanjevanja loljivosti in
kompresiranja slike in se na podlagi preizkusov
odloi, kakna loljivost in kompresija e
zadovoljujeta njegovo videnja kakovosti.
Naslednje, kar omogoa digitalna tehnika, je
spreminjanje kontrasta in ostrine fotografije. Pri
fotografiranju na film lahko to monost izkoristimo
samo pri rno-belih filmih z uporabo barvnih filtrov,
z razvijanjem v razlinih razvijalcih in z uporabo
razlino kontrastnih papirjev. Pri barvnih filmih pa
nimamo monosti vplivati na kontrast in poveevati
ostrine pred osvetlitvijo. Kontrast in ostrino v digitalni
kameri spreminjamo s programom. e je motiv
premalo kontrasten, fotografi pravimo mehak, z
e vam proraun
dopua, kupite
digitalno kamero.
e e ni, bo fotografija
kmalu postala va hobi.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Ve je monih nastavitev, teje

je fotografiranje samo.
Nastavitev pa je toliko, da boste
fotografi, ki vas bolj kot samo
fotografiranje zanimajo gumbi in
nastavitve, gotovo prili na svoj
raun.
190
digitalne kamere
Na boljih kamerah si lahko

poleg fotografije ogledate e
tonski zapis in vse nastavitve, s
katerimi ste posneli fotografijo.
digitalne kamere
191
Zopet kamera Fujifilm z

nalepljenim napisom Leica. Na
enostaven nain na kamero
priklopite makro predlee ali
nastavek za preslikavo
diapozitivov. Arhiv vaih filmov
je tako preneen v digitalno
obliko.
192
nastavitvijo na digitalni kameri spremenimo gama

krivuljo zapisa in nov nain zapisovanja s tipalom
bo kontrastneji. Obratno lahko trde, preve
kontrastne motive posnamemo manj kontrastno.
Nastavitev ostrine je naslednji goljufivi element, ki
ga omogoa digitalna tehnologija. V resnici ni
posnetek ni bolj oster, saj je ostrina posnetka
odvisna od kakovosti objektiva in loljivosti tipala.
Toda z elektronskim popravkom lahko dobimo na
videz bolj ostro sliko. Program v digitalni kameri po
zajemu slike uporabi podoben algoritem kot programi
za obdelavo fotografij v raunalniku. Ostrino
izboljamo z digitalnim filtrom Unsharp mask. Z
njim navidezno ostrimo samo toke, ki so postavljene
v vejem kontrastnem razponu ali med razlinimi
barvnimi toni. To pomeni, da se del vmesnih tok
med kontrasti izbrie in zato dobimo veji kontrast
med barvami. Seveda pa ima tudi to goljufanje svoje
meje.
Digitalna tehnologija omogoa tudi digitalni zoom,
ki ga lahko vasih s pridom uporabimo. Ker pa e
vemo, da digitalna tehnika ponavadi goljufa na raun
kakovosti, je tudi v tem primeru tako. Digitalni zoom
omogoa elektronsko sliko poveati podobno, kot
e bi naredili izrez. Seveda vse skupaj deluje na
principu interpolacije z dodajanjem novih tok. Veja
je monost poveevanja, slaba bo fotografija, toda
digitalne kamere
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Fotografirano brez digitalne

poveave.
Isti motiv je posnet z 4X-no

digitalno poveavo. Fotografija
je slabe kakovosti kot, e bi
uporabili objektiv z daljo
gorino razdaljo. Toda
posnetek vsaj imamo.
Digitalni zoom. Iz muhe slon.

No, takne kakovosti e ne
dobimo, toda ne vemo, kdaj
nam bo digitalna tehnika
omogoala tudi take monosti.
digitalne kamere
193
e fotografirate ve, je treba

dokupiti spominsko enoto z vsaj
128 MB spomina.
Kamere, ki uporabljajo za
shranjevanje diskete, za
kakovostno fotografijo niso
primerne.
digitalne kamere
osvetlitvi je e spremenil njegovo strukturo. Pomnilna

enota pa ima drugane lastnosti. Lahko reemo, da
je kot predal v pisarni. Vanj vlagamo dokumente in
ko se predal zapolni, moramo nove dokumente
vstavljati v nov predal ali pa iz prejnjega odstraniti
samo nekaj ali vse dokumente, da nastane prostor
za nove. Pomnilna enota omogoa prav to. Ko jo
zapolnimo s posnetki, lahko na LCD zaslonu
pogledamo posnetke in jih prenesemo v drug
pomnilnik, recimo na disk v raunalniku, ali pa
izbriemo samo tiste fotografije, s katerimi nismo
zadovoljni. Pri pomnilni enoti bodite pozorni na njeno
zasedenost, tudi ko zbriete vse podatke. Zgodi se,
da na njej e vedno ostane nekaj podatkov in imate
zato manj prostega prostora. V takem primeru jo je
priporoljivo e enkrat formatirati, kar pomeni, da v
popolnosti izbriete vse podatke iz nje.
Tudi pomnilne enote se pri fotografiranju zapolnijo
tako kot film. Pri nakupu kamere v kompletu dobimo
manj zmogljivo, v veini primerov 16 MB kartico. Pri
loljivosti 3.1 milijona tok spravimo nanjo od 5 do
10 fotografij pri najmanjem stiskanju fotografije v
formatu JPEG. tevilo zajetih fotografij je lahko od
proizvajalca do proizvajalca razlino, saj uporabljajo
razline algoritme zapisa in pretvorbe zajete slike.
Priporoam, da takoj pri nakupu kamere dokupite
e dodatno kartico. Predvsem tisti, ki veliko snemate
Matja Intihar
e-Fotografija.si
vsaj imeli jo bomo. Tudi digitalno poveevanje ali

izbiro veje gorine razdalje najprej dobro
preizkusite in se prepriajte, ali ustreza vaim
zahtevam po kakovosti fotografije.
Pomnilne enote so v digitalni kameri zamenjale film
kot hranitelja latentne slike. Posnetega dela filma
nismo mogli ve uporabiti, kemini proces po
e nekaj let nazaj bi

kartici s 4 MB in 10 MB
spomina zadoali za
zapis nekaj deset
fotografij.
Za noveje kamere z
ve milijoni tok pa nista
ve primerni.
194
Kupujete kamero po tevilu tok

- loljivosti tipala? Napaka!
Naj vas ne zavedejo trgovci, ki
jim matematika in vije tevilo
tok dajeta veji zasluek.
Pri nakupu bodite pozorni na
lastnosti, ki jih poznate in so
pomembne za dobro fotografijo:
asi osvetlitve, nain merjenja
svetlobe, nain in hitrost
ostritve, svetlobna jakost
objektiva, jakost bliskavice itd.
Loljivost je samo element
poveave, pomembneji je
pravilen tonski zapis. Noveje
kamere s samo 1,3 milijona
tok loljivosti e zadostujejo
druinskim fotografom za
velikost poveave 10 x 15 cm.
Ve niti ne potrebujejo.
Zgoraj je digitalni PENTAX
OPTIO S.
Za fotografa, ki potrebuje
kompaktnost in majhnost, je
mali Optio dobra izbira.
digitalne kamere
195
Fotografija na film je
dosegla svoj vrhunec.
Laboratoriji iejo veje
zasluke, fotografije s filma
pa se cenijo. Ponujajo jih
e za 30 tolarjev.
Laboratoriji bodo kmalu
zaeli ponujati tudi digitalne kamere.
Zavedajo se, da bo samo
nova tehnologija zmanjala tevilo laboratorijev,
omogoila ve dela in vijo
ceno. Digitalna tehnika te
smernice e napoveduje.
e neko prednost imajo
elektronski signali proti
filmu. Fotografije prenesete
v raunalnik in jih prek
elektronske pote poljete v
laboratorij. Tam jih izdelajo in vrnejo po poti. Ta
sistem v razvitem svetu e
deluje.
e imate za prijatelje
kote, od katerih nikakor
ne dobite fotografije, na
kateri ste tudi vi, je reitev
elektronski signal; telefonski impulzi so ceneji od
izdelane fotografije. Priporoite jim digitalno kamero
in lahko upate, da vam
bodo fotografijo poslali
vsaj po ici.
196
na terenu ali potovanjih, ne boste vedno nosili s seboj

tudi prenosnega raunalnika ali imeli monosti slike
po e-poti poslati na domai raunalnik. Koliko
spomina naj ima dodatna kartica, je odvisno od
koliine posnetkov pri doloeni loljivosti. Priporoam
vsaj 64 MB spominsko enoto, za zahtevneje pa kar
Micro drive enoto, ki zmore zabeleiti celo 1 GB
podatkov. Veina digitalnih kamer e omogoa tudi
video in zvoni zapis. Dolina zapisa je odvisna od
zmogljivosti vstavljene pomnilne enote. Zato
pomislite tudi na takno monost zapisa, ko kupujete
dodatne pomnilne enote.
Vse natete dobre lastnosti, ki jih omogoa digitalna
tehnika, se lahko spremenijo tudi v slabosti, e poprej
nismo dobro prebrali navodil in se spoznali s kamero.
Ve monosti pomeni tudi ve teav. Fotografirali
ste z najmanjo loljivostjo in z visoko kompresijo
podatkov.
e se niste nauili prestaviti na visoko loljivost in
na zapis brez kompresije, pri naslednjem zajemu
ne bo visoke loljivosti in s tem bo tudi kakovost
fotografije slaba. Prav tako je pri uporabi kontrasta
ali elektronske ostrine. Zato e enkrat: Po nakupu
kamere le-to dodobra preizkusite, preizkusite
razline nastavitve in as delovanja baterije. Le tako
boste lahko svojo digitalno kamero zadovoljno
uporabljali. Preizkus pa je poceni. Filma ni ve, tudi
digitalne kamere
ni razvijanja in izdelave fotografij. Stroki se zanejo

ele z izdelavo fotografij s tiskalniki, zato velja: bolj
boste izkueni, manj strokov boste imeli. In to
predvsem zaradi mnoice monosti, ki jih ponuja
digitalna kamera.
Fotografiranje z digitalno kamero

Vse znanje iz analogne fotografije lahko uporabimo
tudi pri digitalnem fotografiranju. V fotografskih
trgovinah je na prodaj kar precej knjig s fotografsko
vsebino, ki vas nauijo osnov fotografiranja in izbire
motiva. Zato v tej knjigi ne bom opisoval tehnik, ki
omogoajo kakovosten posnetek in pravilno zajet
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Ni pomembna kamera, ampak

fotograf, ki za kamero stoji.
Dobra kamera nam samo
pomaga laje in bolje zajeti
motiv.
digitalne kamere
197
motiv. Opisal bom samo nekaj zanimivih dejstev, ki

jih v veini drugih knjig ne boste zasledili.
SIVI STOPNJASTI KLIN in

BARVNA SKALA OSNOVNIH
BARV
Fotografu sivi stopnjasti klin
najbolj resnino pove, ali so
barve pravilno reproducirane.
Tudi najmanji odtenek
katerekoli barve v sivi pomeni,
da se ta ton pojavlja na celi
fotografiji v vseh preostalih
barvah.
Kadar elimo zares kakovostne
reprodukcije barv (umetnost,
moda), fotografi uporabljamo
sive stopnjaste kline in jih
fotografiramo skupaj z motivom.
Tudi e se nam je zaradi
barvne temperature svetlobe
prikradel doloen ton barve na
celoten posnetek, ga lahko pri
nadaljnji obdelavi v
raunalnikem programu
odpravimo.
e tega sivega stopnjastega
klina ne vidite zapisanega
pravilno, torej e vsi kvadrati
niso razlino tonsko zapisani,
va zaslon ni pravilno
nastavljen.
198
e vedno je najpomembneja svetloba!

Tako film kot tipalo sta samo elementa, ki ujameta
odbito svetlobo od motiva. Fotograf mora sam najti
nain, kako izkoristiti to svetlobo.
Barvni film ni mogel niti nekdaj, niti ne more zdaj, ko
je na vrhuncu svoje tehnoloke moi, prikazati
popolnoma verne reprodukcije barv.
Filmi in tipala imajo svoje tehnoloke omejitve.
lovek pa barvo ustveno doivlja, kajti vemo, da
nas temne barve spravijo v slabo voljo, sonni zahod
nas naredi nostalgine, barva zelenja na planini pa
nas razveseljuje. Z barvo v polnem smislu ivimo.
Zato s svetlobo, ki se odbije od motiva, tudi zanimo.
ampak prej potreba, da se zadovolji na notranji

vizualni spomin za barve. Najpomembneje je, kako
se spominjamo jakosti modre, in nae razumevanje
sive barve. e nam ti dve barvi ne predstavljata to,
kar priakujemo, bomo imeli vtis, da so vse barve
premalo mono zastopane. In zato proizvajalci
barvnih filmov in tipal najve pozornosti namenijo
stopnjam gostote modre barve in videzu nevtralne
sive. Tudi najmana niansa katerikoli barve v sivi
pomeni, da se ta ton pojavlja v celi sliki v vseh
preostalih barvah. Za barvno fotografijo ima na barve
poleg spomina velik vpliv tudi poznavanje barv in
barvna slepota. Po neki od statistik ima 25 do 30
odstotkov ljudi popolno ali delno barvno slepoto. e
v prisotnosti prijateljev posnamemo barvni posnetek,
pa potem naredimo ve fotografij v razlinih odtenkih,
bo vsak za drug odtenek trdil, da ustreza pravi barvi
z motiva. eprav obstaja samo ena resninost, je ta
za vsakega posameznika drugana. Vsak lovek pri
gledanju barv vnese v videnje barv toliko svoje
osebnosti in misli, da je razpoznavanje barv vsakega
posameznika drugano.
Drug kriterij, ki pa ni tako redek, je povezan z
barvami, ki so del nae vsakdanjosti. To so modra
barva neba, zelena barva trave, rumena barva
jesenskega listja, barva loveke koe, rumen potni
nabiralnik, barva mestnega avtobusa itd. Kadar na
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Od esa je odvisna pravilna reprodukcija barv

Teko je ugotoviti, ali je neka barva pravilno
preneena na barvni film ali na tipalo. Dobra
uravnoteenost barv med originalom in tistimi na
filmu/tipalu ni samo rezultat tone reprodukcije,
digitalne kamere
Tehnologija e ie pravo
pot. Ni e enotnega
standarda glede zajema
slike z tipalom.
Zahtevneji fotograf e
lahko posee po dragih
zrcalno refleksnih kamerah. seveda pa najve po
njih posegajo fotografi, ki
sluijo s fotografijo.
Kamero bodo hitro
odplaali, saj tono vedo,
za kaj tako kamero
uporabiti.
digitalne kamere
199
sliki prevladujejo ti motivi, bo opazovalec verjel, da

so tudi drugi barvni toni pravilno reproducirani. In
spet smo pri besedi kakovost. e same barve razlini
opazovalci vidijo drugae, zato je o kakovosti zapisov
z razlinimi napravami, ki zapisujejo fotografije, e
toliko teje razpravljati.
ALI NAJ S TIPALOM IN MONOSTJO POPRAVKA BARVNE NEPRAVILNOSTI

LAEMO ALI NE?
Leva fotografija je bila posneta pri zimski, rahlo difuzni jutranji svetlobi. Zaradi slabe
barvitosti posnetka in monega sija modrine neba na celi fotografiji prevladuje modri
ton. Mi pa v naravi zaradi svojega notranjega vizualnega spomina za barve ta posnetek
doivljamo isto drugae. Ravno zaradi notranjega vizualnega spomina za barve
odmislimo moni ton modre svetlobe v spodnjem delu motiva in ga vidimo kot rjavo
barvo, kakrne se spominjamo (kajti taka so drevesa in travniki v zimskem asu).
Druga fotografija je pravo nasprotje prve. V poletnem asu ob sonnih zahodih se da
videti udovita meanja barv. Sonce je e za horizontom, zato je spodnji del fotografije
za hribom e temen. Nad hribi je e moan sij rumene sonne svetlobe, ki se malo vije
zgoraj mea z nebesno modro svetlobo. Neverjeten barvni uinek pa je videti v oblakih.
Zaradi njihove viine jih sonce e vedno neposredno osvetljuje, v desnem zgornjem
kotu pa je izrazito mona modra nebesna svetloba. Na tem posnetku je zajeta barvna
temperatura svetlobe od 1.0000K (toplo rdea) do 18.0000K (modra).
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Na kaj moramo paziti pred fotografiranjem

Fotograf, ki se eli uspeno ukvarjati s fotografijo,
mora poznati vse podrobnosti, ki lahko kvarno
vplivajo na reprodukcijo barv. Zato se je dobro s
tistimi, ki niso odvisne od njega, bolje seznaniti.
Odloujoi dejavniki za dobro barvno
reprodukcijo
- KAKOVOST SVETLOBE
e se skoraj vsak fotograf zaveda, da nepravilna
ekspozicija pomeni tudi nepravilno reprodukcijo barv,
pa malo kdo od njih ve, kako velik vpliv ima svetloba.
Kakovost svetlobe se prek dneva stalno menja in ta
sprememba mono vpliva na ravnoteje barv na
posnetku in na pravilno reprodukcijo barv. Barvni
filmi so prirejeni tako, da dajejo najbolje rezultate
(reprodukcijo barv), kadar fotografiramo pri tisti
temperaturi svetlobe, za katero je film izdelan.
eprav reemo, da je doloen barvni film namenjen
za fotografiranje pri dnevni svetlobi, pa to ne pomeni,
da boste dobili iste rezultate in dobre reprodukcije
200
digitalne kamere
digitalne kamere
201
Fotografirano na film ali tipalo

brez korekture barvne
temperature. Ob razlinih urah
dneva dobimo drugane
rezultate.
Program v kameri omogoa
barvni ton svetlobe izniiti.
Toda vedno ne deluje pravilno,
niti veno. Zamislite si
posnetek sonnega zahoda
brez pridiha tople rdee barve.
8.00
12.30
18.30
202
digitalne kamere
barv v kateremkoli asu dneva. Digitalne kamere

premorejo izmeriti barvno temperaturo svetlobe in
jo matematino popraviti. Toda pravilno delovanje
je odvisno od ambienta, kjer fotografiramo. Najbolje
rezultate bomo dosegli samo v zelo kratkem asu,
dokler je barvna temperatura 5.6000K (Kelvina), na
katero so uravnoteeni barvni filmi za dnevno
svetlobo. To pa je neposredna sonna svetloba poleti
okoli poldneva, z nebom, ki je malo prekrit z belimi
oblaki. Barve motiva, fotografirane s takno svetlobo,
bodo najbolje reproducirane - vendar pod pogojem,
da v bliini motiva ni kakne veje obarvane povrine.
Motiv bi v tem primeru sprejel del odbite svetlobe in
tako s pravilno reprodukcijo barv ne bi bilo ni.
Portret, fotografiran med mnoico zelenih dreves,
bo prejel veliko odbite zelene svetlobe in na celotnem
posnetku bodo prevladovali zeleni toni. Prav tako
bo tudi pri fotografiranju na tipalo. V takem primeru
notranji algoritmi za iznienje teh barvnih deformacij
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Levo je svetloba iz sobne

arnice cca. 2.8000K, desno
neonska svetloba 6.5000K.
Program za popravek barvne
temperature v kateremkoli
nainu popravljanja
(avtomatsko ali rono
popravljanje) ne deluje pravilno.
digitalne kamere
203
Sliki zgoraj:
Film je prirejen tako, da
pravilno reproducira barve
samo pri eni temperaturi
svetlobe. Na teh posnetkih
vidimo, kako film zabelei
razline svetlobne pogoje. Prvi
posnetek smo naredili z
meano svetlobo. Z leve smo
ga osvetljevali z navadno
arnico (cca. 2.8000K), z desne
pa z neonsko arnico (cca.
6.5000K). Drugi posnetek smo
posneli samo s svetlobo
navadne arnice (2.8000K).
Nikoli ne vidimo objektov,
osvetljenih s tako svetlobo,
zaradi e znanih razlogov tako
mono barvno toniranih. Ker
film ne zna lagati, si moramo
pomagati z razlinimi filtri, da
nekako izniimo barvne tone, ki
bi bili sicer zabeleeni na filmu.
ne bodo pravilno delovali.

Kakor se menja kakovost sonne svetlobe, tako se
bo menjala tudi kakovost reprodukcije barv na
barvnem posnetku. Pri oblanem vremenu, torej pri
difuzni svetlobi, ki motiv osvetljuje z vseh strani
enakomerno, bodo posnetki delovali hladno, dobili
bodo rahlo plavkast ton. Pri sonnem vzhodu in
zahodu pa bodo posnetki delovali topleje, dobili bodo
rahlo rdekast ton. Ta jutranji barvni ton bi s tipalom
lahko izniili, toda na posnetku ne bi bilo ve
romantinosti trenutka.
Reprodukcija barv bo nenaravna tudi, e bomo
fotografirali z meano svetlobo. Motiv, ki ga osvetlimo
z dvema ali ve svetlobnimi izvori razlinih
Sliki spodaj:
Posneto s tipalom. Levi
posnetek je osvetljen z
meanjem dveh svetlob z
razlino temperaturo, zato je
zapis e vedno tonsko mean.
Desna slika, ki je bila osvetljena
s svetlobo samo ene
temperature, je tonsko e bolje
popravljena. Vendar lahko na
tem posnetku opazimo, da
popravek barvnega tona v
fotografiji ni moen v
popolnosti. Za kakovostno
fotografijo e vedno velja, da
potrebujemo kakovosten izvor
svetlobe.
204
digitalne kamere
temperatur, tudi ne bo barvno pravilno reproduciran.

Razlog je e znan. Barvni filmi in tipala so prirejeni
samo za doloeno temperaturo svetlobe in zato, e
elimo pravilno reproducirati barve, moramo
uporabiti svetlobne izvore, ki imajo takno
temperaturo. Tudi sama dnevna svetloba, bodisi
neposredna sonna svetloba bodisi svetloba neba,
je prav tako meana. To lahko zelo lepo vidimo pri
fotografiranju motiva z izrazitimi sencami, kajti sence
dobijo izrazito hladen plavkast ton.
Dnevna svetloba se nenehno spreminja glede na
njeno temperaturo, zato pri dnevni svetlobi barve
izredno teko pravilno reproduciramo. Res prave
reprodukcije dobimo samo v studijih, kjer
Matja Intihar
e-Fotografija.si
FILM in TIPALO
(brez korekture beline)
Posnetka na levi sta posneta
pri zgodnji jutranji svetlobi ob
7.45. Vidimo, da svetloba e ni
mono kontrastna in da je zelo
topla. Celoten posnetek ima
rumenkast ton.
Posnetka na desni sta posneta
ob 11.00 uri. Svetloba je v tem
asu e zelo primerna za
pravilno reprodukcijo motivov.
Ker je bila svetloba mona, je
tudi kontrast zelo moan. Barve
v senci so veliko bolj zgoene
in nepravilno reproducirane. Pri
fotografiranju pri moni
neposredni svetlobi bodite
pozorni na barve v senci, razen
pri posnetkih, kjer elite dobiti
mone kontraste.
Pri fotografiranju z digitalno
kamero prav zaradi senc ni
vedno dobro uporabljati
monosti popravka temperature
barve. V sencah imamo
popolnoma drugane tonske
vrednosti kot na delu motiva,
osvetljenega z neposredno
svetlobo.
digitalne kamere
205
uporabljamo temperaturo svetlobe, ki v popolnosti

0
ustreza temperaturi filma (lui - 3.200 K, bliskavice
0
- 5.800 K). Pri tipalih lahko nastavimo temperaturo
svetlobe, ki jo zajemamo, toda s tem se spreminjajo
tudi ostale tonske lestvice. Naj snemamo s filmom
ali s tipalom, reprodukcija je vedno samo pribliek
originalu. Seveda pa je bolje zajemati pravilne barvne
reprodukcije s tipalom in z algoritmi, ki nam
omogoaja spreminjati temperaturo svetlobe. Tako
bomo ez celotno snemanje v katerikoli dobi dneva
dobili podobne rezultate, kot jih vidi nae oko.
- PRAVILNA EKSPOZICIJA
Sodobne kamere imajo vrsto pripomokov, da je
posnetek pravilno osvetljen - od kakovostnih, na
svetlobo obutljivih celic, ki pravilno izmerijo jakost
svetlobe, in razlinih monosti merjenj svetlobe do

raznih programskih avtomatik. Zaradi vseh teh
sodobnih funkcij je monost nepravilne osvetlitve
filma ali tipala in s tem nepravilne reprodukcije barv
malo verjetna.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
KONTRAST IN BARVE
MOTIVA
Tudi ta dva elementa
prispevata k pravilni
reprodukciji barv. Obe fotografiji
sta posneti na tipalo v
nekajminutnem asovnem
razmiku. Levi posnetek zaradi
monih barv motiva tudi na
fotografiji deluje resnino.
Desna fotografija (spomenik
Kritofu Kolumbu) pa je zelo
skopa z barvami. Kontrast
motiva je zelo velik in tudi motiv
barvno ni bogat.
206
digitalne kamere
digitalne kamere
207
- KONTRAST IN BARVE MOTIVA

Tudi ta dva elementa prispevata k pravilni
reprodukciji barv. e je kontrast motiva zelo velik,
isto belo in rno (pesek, morje, sneg), bodo barve
na posnetku delovale zelo skopo in pravilno
reprodukcijo bomo zelo teko dosegli. Z druge strani,
e so motivi bogati z barvami (cvetje, ptice, sadje,
enska moda, slikarska ali druga umetnika dela),
bo kakovost reprodukcije mnogo bolja, barve bodo
bogateje.
Kaj je temperatura barve?
V nefotografskem pomenu besede pomeni izraz
dnevna svetloba samo eno. To je svetloba, ki
S pomojo digitalne tehnologije
smo dobili Kelvinov merilec e v
kameri. Kar je bilo v analogni
tehnologiji skoraj nemogoe, je
danes s pomojo najcenejih
digitalnih kamer otroje lahko.
Korektura bele barve je z
digitalno kamero zelo
enostavna.
208
digitalne kamere
prihaja od sonca; ali je to kontrastna svetloba jasnega

sonnega dne opoldne ali mehka svetloba
meglenega zimskega dne, ni pomembno. Toda ta
isti izraz dnevna svetloba ima v fotografiji
popolnoma drug pomen. Ponavadi ga razumemo kot
meanje svetlobe jasnega sonnega dne in plave
nebesne svetlobe dve uri od sonnega vzhoda do
dveh ur do sonnega zahoda s priblino temperaturo
0
svetlobe 5.600 K. ele pod takimi pogoji lahko
priakujemo, da bo za dnevno svetlobo prirejen
barvni film ali tipalo dal zadovoljive rezultate.
eprav nam digitalna tehnologija omogoa popraviti
nepravilno temperaturo barve, pa moramo to
monost dobro spoznati. Popravki namre niso
vedno pravilni in prav lahko pride do monih
nepravilnosti v reprodukciji.
Temperatura barve je pojem, podoben pojmu prave
temperature, do katere je segreto neko telo. Vsa
telesa nimajo iste intenzitete, niti iste barve svetlobe,
ko se segrejejo do doloene stopnje. V fotografski
praksi se pokae, da so hladne barve modre, topleje
pa rdee. Natanno povedano: Temperatura barve
je, fotografsko gledano, odvisna samo od svetlobnih
izvorov, ki imajo stalen, nespremenjen spekter
svetlobe. Takne so elektrine arnice za
0
gospodinjstvo s povpreno temperaturo 2.800 K,
0
photoflood studijske arnice s 3.400 K, nitraphot in
Matja Intihar
e-Fotografija.si
digitalne kamere
209
podobne arnice s 3.200 K. ter neonske arnice s

0
0
temperaturo 3.800 K in 6.500 K. Prav tako imajo tudi
elektronske bliskavice stalno isti spekter svetlobe s
0
5.600 K.
Temperaturo barve opisujemo s Kelvinovimi
stopinjami. Veje tevilke pomenijo, da je svetloba
hladneja (modra), in nije, da je svetloba topleja
Zgornji posnetek je posnet pri

moni neposredni popoldanski
svetlobi. Kjer je na posnetku
neposredna sonna svetloba, je
zaradi pozne popoldanske
svetlobe prisoten topel rdekast
ton, v sencah pa zaradi odbite
svetlobe neba izredno hladen
modri ton.
Spodnji noni posnetek Moskve
lepo prikazuje razline temperature svetlobe. Svetloba, ki
osvetljuje cesto, je izrazito
hladna. Svetloba, ki osvetljuje
veliki hotel v ozadju, pa topla,
rumena. Sami nikoli ne vidimo
take razlike v barvi svetlobe kot
film, zato se fotografi, ki ne
poznajo zakonitosti barvne
temperature, velikokrat
pritoujejo na pravilno
reprodukcijo barv.
210
digitalne kamere
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Oba posnetka sta posneta ob

istem asu, ob 14. uri, le da je
zgornji posnetek v senci,
spodnji pa na neposrednem
soncu. Zgornji posnetek je
pridobil odbito modro svetlobo
neba in ima zato zelo moan
modri odtenek. e v takih
primerih odpremo zaslonko za
+1, bomo lahko film ali tipalo
malo oguljufali in tako izrazitega
modrega tona ne bo ve. Toda
kljub temu posnetek ne bo
pravilno reproduciral barv.
Izogibajte se fotografiranja
objektov na barvni film v senci
ob izrazito modri nebesni
svetlobi. e fotografirate v
senci s tipalom, pa le uporabite
monost korekture barvne
tempetature, modrega tona ne
bo ve.
digitalne kamere
211
(rdea). Temperatura svetlobe pri elektrinih

arnicah se spreminja tudi glede na elektrino
napetost. Zmanjanje ali poveanje napetosti za 10
voltov pri napetosti 220 voltov pomeni razliko v
0
temperaturi barve za okoli 100 K. Studijske arnice
zano izgubljati svojo prvotno temperaturo po
doloenem asovnem obdobju.
dopolnilne osvetlitve (bliskavice, beli karton,

aluminijasta folija). Tipala z barvno globino 12 bitov
po barvnem kanalu so v teh primerih bolja od tipal
s samo osmimi ali deseti biti. Toda tudi pri 12-bitnih
tipalih prihaja do razlik. Bolja in tudi draja tipala
bodo v pogojih z neposredno sonno svetlobo zajela
veliko ve risbe v najsvetlejih in najtemnejih delih.
- DIFUZNA SVETLOBA
Difuzna svetloba najvekrat prihaja z neba,
prekritega z oblaki. Je precej bolj neposredna v
primerjavi s sonno svetlobo, ki je ostro direktna.
Prav zaradi tega pri difuzni svetlobi, kjer arki
prihajajo iz vseh smeri, skoraj ni senc. Po svoji naravi
ne bo dala tako monih barv kot neposredna svetloba
in tudi reprodukcija barv ne bo najbolja. Posnetek
deluje hladneje, kar pa v veliki veini primerov lahko
zmanjamo s Sky light filtrom. Vendar pa to ne
pobolja zgoenosti barv. Kadar nebo prekrivajo
povsem tanki oblaki, tako da e vidimo, kje je sonce,
takrat imamo idealno svetlobo za fotografiranje
portreta ali mrtve narave in e posebej modne
fotografije.
- MODRA SVETLOBA NEBA
Barva neba se spreminja od bledo modre v asu
meglenih dni do temno modre v tropskih krajih ali na
vejih viinah. Zaradi neposredne naravne sonne
svetlobe dobijo samo proti soncu obrnjeni motivi
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Karakteristike dnevne svetlobe

Kot smo videli, se kakovost dnevne svetlobe stalno
menja in to vpliva na kakovostno reprodukcijo barv.
Zato bom zdaj napisal nekaj o glavnih karakteristikah
dnevne svetlobe, na katere pri fotografiranju
najvekrat naletimo.
- NEPOSREDNA SONNA SVETLOBA
Sonce je fotografom glavni izvor svetlobe. Ta
svetloba prepotuje 150 milijonov kilometrov do
naega planeta in je izredno mona in neposredna.
Izraz neposredna sonna svetloba v fotografskem
smislu pomeni neposredno sonno svetlobo visoko
nad horizontom in svetlobo, ki prihaja od plavega
neba. Glavna znailnost te svetlobe je, da ustvarja
mone sence. Neposredna sonna svetloba s strani
daje visoko stopnjo zgoenosti barv zunanjim
povrinam motiva in zato so barve isteje. Ta
svetloba daje tudi izredno mone kontraste, zato se
moramo pri taki svetlobi mnogokrat posluevati
212
digitalne kamere
digitalne kamere
213
kombinirano sonno svetlobo in svetlobo neba,

motivi v senci pa samo svetlobo neba. e je ta
svetloba modra, kot v veini primerov, bodo imele
povrine motivov, ki so v senci, izrazito modro
dominanto.
Fotografije na snegu so v veini

primerov izrazito modro
tonirane. Sneg dobi veliko
barve modrega neba in jo tudi
mono odbija.
e fotografirate na negativni
film, vam bodo v laboratorijih ta
ton pri izdelavi fotografij delno
izniili. e pa fotografirate na
diapozitivni film, boste s
posnetkom zadovoljni ele, ko
ga boste gledali prek
projektorja. Mona reflektorska
svetloba delno presvetli modri
ton, preostali modri ton pa
deluje celo prijetno za loveko
dojemanje svetlobe. Kot reeno
e v lanku, modro deluje v
naravi lepo.
Tudi ta fotografija je posneta z
digitalno kamero in brez
korekture beline oziroma
temperature barve.
214
digitalne kamere
Ta uinek najvekrat opazimo na snenih motivih,

kajti bel sneg odbija modro barvo neba. Zaradi
naega osebnega gledanja barv se oko na to navadi
in sneg v senci e vedno vidimo belo. Sami smo
nad posnetki pri jasnem modrem nebu zelo
razoarani. Film ne zna lagati, sence na snegu imajo
izrazito hladno temperaturo. Vendar pa je ta zelo
naravna, medtem ko jo nae oi ne zaznavajo, ker
se izredno hitro prilagodijo na barve. Kjer je motiv v
popolnosti osvetljen z modrim nebom, bo modra
dominanta e bolj neprijetna.
Tudi s tipalom ne bo ni drugae. e bomo izniili
modri ton v sencah, bodo druge barve, ki niso v senci,
nepravilno reproducirane.
Povedati je e treba, zakaj deluje modra svetloba
na fotografijah neprijetno, na projekciji diapozitivov
ali zaslonu pa je celo prijetna. Na projekciji je svetlo
modra barva presvetljena in jo lovek doivlja kot
modro svetlobo in ne kot barvo pri fotografiji. Splono
reeno, modro v naravi je prijetno za oko, ker to barvo
doivljamo kot nek prostor, atmosfero, svetlobo.
Lepo je modro morje, obsijano s soncem, nebo, ker
je brezskonno dale in osvetljeno.
- ULTRAVIOLINA SVETLOBA
eprav je ultravijolina svetloba nevidna oem, ima
velik vpliv na del fotografske emulzije ali tipala, ki je
obutljiv na modro barvo. In e je je preve, toliko
Matja Intihar
e-Fotografija.si
e ste preizkusili digitalno

kamero in vas fotografije
e zadovoljujejo, dobro
premislite, ali nimate
vekrat potrebe po viji
kakovosti.
e leto ali dve bo el
razvoj naprej v peti
prestavi. Vsako leto je
kakovost
tipal
in
algoritmov vija.
Ob prezgodnjem nakupu
in ob predstavitvi nove,
izboljane kamere ez
nekaj mesecev, lahko boli
glava.
Kamera nikakor ne bo
ohranila take vrednosti za
prodajo kot klasina. V
raunalniki tehnologiji ste
po nakupu e izgubili
polovico vrednosti.
digitalne kamere
215
moneji je poudarek na modri barvi v celem

posnetku. Ultraviolinih arkov je veliko predvsem
na morju, visokih planinah in na snegu. V vseh teh
sluajih je treba fotografirati z UV ali Sky light filtrom,
da se izognemo modremu tonu. Modrega tona
ultravioline svetlobe ne smemo meati z naravno
modro svetlobo, ki jo dobimo od povrine modrega
neba.
Seveda je koliina UV arkov, ki jih sprejme film ali
tipalo, odvisna tudi od kakovosti objektivov. Bolji in
draji dobro absorbirajo UV svetlobo. Vendar pa je
vseeno dobro na objektiv priviti UV filter, saj s tem
leo na objektivu tudi zaitimo pred prahom in
morebitnimi pokodbami.
fotografija je rezultat dejstva, da je avtor e pred

pritiskom na sproilec vedel, kaj fotografira. Seveda
pa digitalna tehnika omogoa za stopnico laji pristop
k uspeni fotografiji. Z dobljenimi tokami, tako iz
digitalne kamere kot iz skenerja, se lahko igramo na
razline naine v programu za obdelavo fotografij.
Fotografi smo z digitalno tehniko dobili nove
monosti, da izdelamo sebi bolj vene fotografije.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Pristop k fotografiranju
Vemo, da se v ivljenju vse razvija. e niste
talentirani iskalec fotografskih motivov, se z delom
in naporom da dosei tudi to.
Najprej se morate dodobra spoznati s svojo kamero
in osvojiti njene tehnine zmogljivosti. Pred
fotografiranjem pa se je treba dodatno pripraviti.
Opazovanje je osnovni element fotografiranja. Brez
opazovanja boste teko ujeli kljuni trenutek za dobro
fotografijo. Z opazovanjem se fotograf ui obrniti
pozornost na motiv, s tem pa na ozadje in detajle
ter na avtentinost tistega, kar eli posneti. Uspena
216
digitalne kamere
Nefotogeninost ne obstaja
Zelo enostaven nain, kako dobiti dobro fotografijo,
bi bilo snemati samo fotogenine motive. Toda ali ti
sploh obstajajo? Dobri fotografi pravijo, da
nefotogeninosti sploh ni. Samo fotografovo
neznanje doprinese k slabi ali dobri fotografiji.
Torej, e se vse razvija in gre naprej, naj gre naprej
tudi va fotografski razvoj. Razvijajte gledanje s
tretjim oesom, z objektivom, spoznavajte svojo
fotografsko opremo in digitalno tehniko, ki omogoa
spreminjati digitalno fotografijo.
Zato v digitalni fotografiji fotograf razmilja digitalno.
e v fazi iskanja motiva razmiljajte, kaj boste lahko
v nadaljnji obdelavi slike popravili, dodali ali odvzeli.
Brez svetlobe ni fotografije. To velja tudi za digitalno
sliko. Toda monost spreminjaja fotografije tudi po
pritisku na sproilec nam daje nove ustvarjalne
monosti.
Ne kupujte tok, kupujte

lastnosti kamere. Cilj je posneti
fotografijo. tevilo tok je samo
majhen del do njene izdelave.
Bolj pomembno je znanje
fotografiranja, tehnika pa naj
fotografijo kakovostno tonsko
zajame. Izbrati morate kamero
in njene zmonosti za svoje
potrebe. Veja loljivost samo
omogoa vejo poveavo. Te
pa veina fotografov ne
potrebuje. Pri preiskusih
pozornost usmerite v pravilen
tonski in barvni zapis.
digitalne kamere
217
DPOF (digital print

order format). Ta
lastnost, ki jo imajo
noveje kamere in
tiskalniki nam omogoa,
da na kameri oznaimo
samo tiste posnetke,
katere elimo natisniti.
Ko kamero prikljuimo
ali kartico vstavimo v
tiskalnik, ki spozna
DPOF zapis, nam bo
natisnil samo oznaene
fotografije. Ni ve treba
iskati in za vsak iztis
doloati fotografijo. e
se e odloate za nakup
kamere, izberite tako s
to lastnostjo. Tudi v
labolatorijih enote e
razpoznajo ta
oznaevalni zapis.
Neoznaene fotografije
pa vam ostanejo
shranjene na kartici.
218
Priporoilo pred nakupom

Do leta 2002 nisem slial pravilnega odgovora,
kolikno fotografijo lahko naredimo, recimo, s
kamero, ki ima tipalo s tremi milijoni tok. Razlage
so bile razline. Slial sem ocene od mone velikosti
10 x 15 cm pa vse do metrske poveave. Vsak
razlagalec je imel svoje videnje glede na svoje
fotografsko znanje in nain, s katerim izpisuje
fotografijo. Zato sem izdal tudi revijo e-fotografija, ki
je bila na zaetku namenjena prav izobraevanju
glede majhnega pomena tok. Nekateri ponudniki
so po opozorilu napano mnenje spremenili. V knjigi
smo v poglavju o loljivosti spoznali teorijo. Za
kakovostno sliko potrebujemo 300 dpi izhodne
loljivosti. Torej lahko sliko s tipala z 2.048 x 1.536
tokami kakovostno poveamo do velikosti priblino
13 x 18 cm. Toda to je samo teoretino mnenje. V
praksi in pravi odgovor je slede: Nekaterim kakovost
fotografij, zajetih z digitalno kamero, e vedno ne
zadoa, drugi bi s tako loljivostjo in z barvno
osvetljevalno napravo hvalili velikost 20 x 30 cm,
tretji pa s kapljinimi tiskalniki tako loljivost
uporabljajo za meterske poveave. In katero mnenje
je pravo? Vsa!
Veliko je odvisno tudi od kakovosti objektiva, tipala,
algoritmov in znanja tistega, ki bo digitalen zapis v
raunalnikem programu dodatno obdelal.
digitalne kamere
Pri filmu teh monosti ni - je tako dober, da v celoti

zadovoljuje tudi zahtevneje fotografe. V digitalni
tehniki pa je ogromno monosti za goljufanje naega
oesa in razmiljanja, kar bomo spoznali v poglavju
o programih za obdelavo fotografij.
Torej, ali iz tipala s tremi milijoni tok izpisati
fotografijo velikosti 10 x 15 cm ali 100 x 150 cm?
Oboje je mono. Vse je odvisno od vaega pogleda
na fotografijo in na pojem kakovosti. Ne prepriujte
pa druge, kaj je kakovost, ker imajo lahko drugaen
pogled na barve, loljivost in kontrast kot vi. Sam
pravim: Dobro je, za kogar je!
Predvsem pa: Misli digitalno!
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Ali veste!
Poznamo tri vrste kakovosti spominskih enot.
Standardne kartice, katere kupujemo fotografi, so obutljive na tresljaje in namenjene
temperaturnim razlikam od 0 do 500 C. Zato pazljivo ravnajte z njimi. Kamera na soncu se
lahko segreje na 500C, kolikor dovoljujejo proizvajalci pomnilnih enot. Tudi udarec z kamero
ali pomnilno enoto je lahko usoden. Industrijske so e manj obutljive za tresljaje in dovoljujejo
temperaturne razlike pod 00C do 700C. Kartice namenjene vojski so najmanj obutljive in
najbolj preizkuene. Preko njih ne more ravno peljati tank, toda za fotografiranje v tekih
pogojih ali pa ste profesionalni fotograf, ki se mu ne sme zgoditi, da ni pravilnega zapisa
priporoam nakup teh kartic. Seveda pa z kakovostjo in s tem neobutljivostjo mono raste
tudi cena.
In kaj se lahko zgodi ob nepravilni uporabi? Izginejo podatki. Ja digitalna tehnika ima kljub
naprednosti svoje napake. e bolj so obutljive mini disk enote. Zapis podatkov v razlinih
temperaturnih pogojih je lahko napaen, zato ne bodite preseneeni, da katerega posnetka
ne boste mogli prenesti iz pomnilne enote. Seveda velja to za rubriko lahko se zgodi.
Dobro preberite navodila. Vlaga je e posebej omenjena v njih. V digitalni tehnologiji je veliko
drobnega tiska. e ne uporabljate pomnilne enote tono doloenega proizvajalce, vam
garancija ne velja. Ja tudi to sem zasledil v navodilih. Torej pozornost ni odve.
digitalne kamere
219
Skenerji - optini italniki

Zahtevneji fotografi z digitalnimi kamerami e niso
zadovoljni. Zato napredno mislei uporabljajo drug
nain digitalizacije - s skenerji oziroma s skeniranimi
diapozitivi ali fotografijami. Z digitalizacijo
kakovostno presnamemo original v digitalno obliko.
Mnogi ljubitelji digitalne obdelave slik si na ta nain
pomagamo e nekaj let.
S skenerjem lahko preslikamo fotografijo, besedilo
ali drugo ploskovno formo kot s preslikavo s klasino
kamero. Spet pa je prednost skenerja v tem, da
dobimo sliko na raunalnikem zaslonu in da jo lahko
obdelujemo s programi za obdelovanje fotografij.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Da so skenerji izredno zanimivi tudi za fotografe in

da so spremljajoi del fotografske tehnike, pove
220
skenerji
Tehnologija skeniranja fotografij

je stara e 30 let. Zajem slike
prek fotopomnoevalcev e
zdaj prekaa zajem z novejimi
CCD tipali.
skenerji
221
CCD tipalo v skenerjih sliko

zajema v ravni rti.
Ker tipalo potuje, uporabljamo
celice samo v eni liniji. Zato so
tipala ceneja in zaradi tehnike
zajemanja bolja kot v
kamerah. V cenejih namiznih
skenerjih imajo tipala toke
RGB samo v eni liniji, zato je
interpolacija barv veja. Bolji
skenerji uporabljajo drugano
tipalo, ki ima tri vrste celic,
vsako s svojim RGB filtrom,
program pa zdruuje sliko. Na
ta nain dobimo realnejo
koliino podatkov.
podatek, da so fotografom dobra znana podjetja, kot

so AGFA, CANON, MINOLTA, NIKON, OLYMPUS
in POLAROID, mona tudi na trgu ploskovnih
skenerjev ter skenerjev za preslikavo filmov. In e
pogledate raunalnike in fotografske revije, v obeh
vrstah revij najdete lanke o digitalnih kamerah,
tiskalnikih, raunalnikih in programih. Reklamiranja
raunalnike programske in strojne opreme je v foto
revijah vse ve, kajti vsi se zavedajo, da fotografi
vedno ve uporabljajo novo tehniko za izdelavo
svojih fotografij.
SKENERJI
Skenerje poznamo e ve kot 30 let. Prve so
uporabljali izkljuno za grafine namene. V grafini
industriji so lahko s skenerji hitreje reproducirali slike
in dobili osnovne barve suptraktivnega barvnega
meanja (CMYK), ki je osnova za tisk. Prej so
osnovne barve dobili na bolj zahteven nain prek
reprodukcijske kamere, barvnih filtrov RGB,
poltonskih mask za odpravljanje napak filtrov in le,
do poltonskih filmov v CMYK separaciji. ele nato
je prilo na vrsto rastriranje.
Kmalu so skenerji omogoali neposredno
osvetljevanje prek mehanskih in nato prek
elektronskih rastrov na grafini film. Bobenski
skenerji so za zajem analognih signalov uporabljali
fotopomnoevalce in ne CCD tipal. Tako je pri
bobenskih skenerjih e danes. Tehnologija s
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Reprodukcijska kamera za
analogno izdelavo barvnih
separacij.
Edino, kar je e uporabno od
teh kamer, so reflektorji in
vrhunska optika.
222
skenerji
skenerji
223
Fotograf si lahko s skenerjem konno uredi svoj arhiv fotografij, ki jih je posnel na film.
Ponavadi se prepozno zavemo, da si je treba urejati arhiv, e pa si ga kdo e ureja, se
dela loti premalo nartno. Posledica tega so sasoma polne katle fotografij, nametane
brez pravega reda. Diapozitivi so ponavadi shranjeni v okvirkih in morda celo oznaeni,
vendar pa pri vejem tevilu postane preglednost posnetkov nemogoa. Popolna zmeda
pa nastane pri negativnih filmih, predvsem pri iskanju filma in posnetka za kasnejo
izdelavo fotografij. S skenerjem vse fotografije, posnetke na dia ali negativnem filmu
presnamemo in z raunalnikom in raunalnikimi programi uredimo arhiv. Pri vsaki
fotografiji lahko dopiete tekst s tonim opisom, kako ste posnetek posneli in kje je
njegovo mesto v vaem arhivu. Fotografije si lahko uredite po temah (narava, portreti,
druinski posnetki, port...), po datumu nastanka ali po abecedi. Arhiv lahko prilagodite
svojim potrebam, slike pa brez teav prenesete v razline teme vekrat. Za ureditev
arhiva lahko uporabite posebne programe za urejanje slik ali pa kar dobro znani
urejevalnik besedila WORD. Ko so slike urejene na trdem disku v raunalniku, jih
presnamete na diskete ali, e bolje, na CD-ROM. Vae fotografije si lahko tako ogledajo
tudi tisti, ki jim CD-ROM ali diskete posodite na ogled. Seveda pa fotografije lahko
uredite tudi na svojih internetnih straneh, kjer si jih lahko ogleda veliko uporabnikov
tega novega medija. Predvsem pa so skenerji namenjeni za bolj kakovostno preslikavo
slik, ki jih nato obdelamo v raunalniku in na koncu iztiskamo na tiskalniku.
PLOSKOVNI SKENERJI
Ploskovni skenerji so se uveljavili z razvojem CCD
tipal. Kot e samo ime pove, imajo ploskev, na katero
poloimo film ali fotografijo, ko jo preslikujemo. Sam
nain preslikovanja je skoraj pri vseh enak - vpadna
svetloba se prek optike in stekel prenaa na CCD
tipalo. Razlike so skrite v notranjosti in v programih.
Proizvajalci uporabljajo razline sisteme prenosa
svetlobnega telesa in zrcal.
Kakovost ploskovnih skenerjev je sprejemljiva za
fotografe, ki si elijo urediti svoj arhiv, se predstaviti
na internetnih straneh ali svoje fotografije obdelati z
raunalnikom in jih nato s tiskalnikom tiskati na papir.
Z boljimi ploskovnimi skenerji lahko fotografije
zajamemo v kakovosti, ki zadostuje za osvetlitev na
digitalnih osvetljevalnih napravah. Cene ploskovnih
skenerjev se gibljejo od 15 tiso tolarjev navzgor.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Nastavek za diapozitive.
224
fotopomnoevalci e vedno vodi pred tehnologijo

svetlobnih tipal.
Pred ve kot desetimi leti so na trg prili prvi namizni
rno-beli skenerji s CCD tipali. Njihov namen je bil
grafini industriji poceniti skeniranje in poveati
hitrost izvedbe manj zahtevnih projektov.
S prihodom zmogljivejih raunalnikov, s PC 486 in
predvsem z Applom 68040, so tudi fotografi dobili
monost, da sliko laje obdelajo kot v temnici. Priela
se je doba digitalne fotografije, predvsem uporabe
tako imenovane digitalne temnice. Razvoj skenerjev
je el zelo hitro naprej. Ustrezno kakovost so dosegli
e v nekaj letih, zdaj pa proizvajalci predvsem iejo
nain, kako bi zniali cene svojih izdelkov.
V sploni uporabi so tri vrste skenerjev.
skenerji
NAIN DELOVANJA
PLOSKOVNEGA SKENERJA
Bela svetloba pada na
fotografijo in se odbita prek lee
prenese na sistem ogledal in
tipalo, pred katerim so e filtri
za rdeo, zeleno in modro
barvo. Sistem je preprost, a
mehanika je zapletena.
Na mizi je vedno premalo

prostora. Namizni skenerji za
domao uporabo podjetja
Canon so samo dva, tri
centimetre veji od velikosti A4.
Prironost, kakovost in
nenazadnje cena teh skenerjev
prepriajo druinske fotografe,
ki bi radi pretvorili fotografijo v
digitalno obliko.
skenerji
225
Tanek nanos preprei neposreden stik gladke emulzije s

steklom in preprei nastanek
Newtonovih krogov.
Ko e ni bilo razprilcev smo za
manje poveave uporabili
smukec, katerega smo napihali
na emulzijo. Za veje poveave
pa se e danes uporablja
posebno olje. Dobra lastnost olja
je tudi, da zapre praske na filmu
in so manj opazne.
Namizni ploskovni skenerji z dodatnim nastavkom

za preslikavo filmov omogoajo tudi preslikavo
diapozitivov. Nastavek je treba pri veini ploskovnih
skenerjev dodatno kupiti in niso standardni del
skenerja. Preslikava filmov poteka enako kot
preslikava fotografij, le da svetloba prihaja z
zgornjega dela skenerja.
Ker se zaradi stika filma s steklom radi pojavijo
Newtonovi kolobarji (kot pri dia okvirkih s stekli),
film prej poprimo z ANTI NEWTON razprilcem.
Vendar je kakovost teh preslikav zelo slaba in
priporoljiva samo za izdelavo arhiva diapozitivov
in morda za internetno predstavitev.
HI-END ploskovni skenerji

V grafinih studijih s HI-END ploskovnimi skenerji
zaradi enostavnosti uporabe zamenjujejo bobenske
skenerje.
Te zelo kakovostne in drage skenerje izdeluje ve
proizvajalcev. Od podjetij, ki so znana nam,
fotografom, kakovostne HI-END skenerje izdeluje le
AGFA. Njihov model SELECTSCAN je zelo
kakovosten skener s CCD vezjem. Od navadnih
ploskovnih skenerjev se razlikuje po tem, da za
poveavo uporablja optiko, podobno kot bobnasti
skenerji. Prek optike se slika povea in CCD-vezje
razbere e poveano sliko. HI-END skener omogoa
optino resolucijo 6.000 dpi in barvno globino
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Predstavniki namiznih
skenerjev razlinih
kakovostnih skupin.
Hi-End ploskovni skenerji so po

obliki precej podobni namiznim,
so pa nekajkrat veji in
predvsem teji. Tea lahko
presega tudi 50 kilogramov.
Skener mora biti stabilen, saj
vsako tresenje povzroa
nepravilen zapis.
226
skenerji
skenerji
227
Skeniranje barvnih
fotografij pomeni
zajemanje velikih koliin
podatkov. Fotografija v
velikosti 10 x 15 cm
zavzema priblino 6
MB.
Zato za priklop skenerja
na raunalnik
uporabljajte SCII vhod
ali, e bolje, USB vhod,
ker ga je bolj preprosto
uporabljati.
Nadgradite stareje
raunalnike z USB
vodilom. Enako vodilo
pa mora imeti tudi
skener.
skeniranja 48 bitov. Z njim lahko diapozitive

poskeniramo skoraj tako kakovostno kot z bobnastim
skenerjem. Zaradi visoke tehnologije in z njo
povezane cene (nad tri milijone tolarjev) pa na alost
niso dosegljivi vsem fotografom. Zato fotografi za
kakovostnejo preslikavo filmov uporabljamo
skenerje, ki so e vedno dosegljivi po ceni od
100.000 tolarjev navzgor, uporabljamo pa jih
izkljuno za preslikavo filmov.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
SKENERJI ZA PRESLIKAVO FILMOV

Skenerji za preslikavo filmov imajo eno samo slabost
- temnejih delov risbe na diapozitvu ne preslikajo v
celoti dovolj dobro, vendar e vedno veliko bolje kot
ploskovni skenerji z nastavki za preslikavo filmov.
Zaradi dosegljivosti so postali priljubljeno orodje
fotografov, ki si elijo kakovostne diapozitive spraviti
Canon in Minota. Fotografu

znani podjetji, izdelujeta tudi
kakovostne film skenerje.
v digitalno obliko.
Tudi med proizvajalci teh skenerjev lahko najdemo
znana fotografska imena. Mnogi ponudniki digitalnih
osvetljevalnih naprav za fotolabolatorije jih ponujajo
kot dodatno opremo.
V uporabi so e skenerji, ki so vdelani v ohije
raunalnika. Uporabljajo jih za preslikavo celega
filma, za izdelavo indeksnega iztiska, arhiviranja in
neposrednega zapisa na CD. eprav je velikost
skeniranih datotek dovolj velika za kakovostni tisk,
pa je kakovost fotografij mnogo preslaba. Skener
poskenira posnetek v samo nekaj sekundah. e
vemo, da potrebujeta bobenski skener ali HI-END
ploskovni skener za skeniranje z odlino kakovostjo
na velikost 20 x 30 centimetrov vsaj nekaj minut,
potem je jasno, da mora mnogo podatkov pri tako
hitrem skeniranju manjkati ali pa so interpolirani in
je zato tako skenirana fotografija opazna slaba.
Fotografi, ki elijo
kakovostne posnetke, si
kupijo dobro kamero in
odline objektive. Za njih
so pripravljeni odteti
celo premoenje. Tudi o
filmih znajo pripraviti
celo dizertacijo. Toda ko
pridejo do zapisa svojih,
sicer odlinih
diapozitivov v digitalno
obliko, jih zadovoljijo e
slabi ploskovni ali filmskenerji. Zadostuje jim
tudi izpis s cenenimi
tiskalniki.
Vse skupaj je videti
neprofesionalno. Slaba
preslikava v digitalno
obliko pomeni isto, kot
da bi fotografirali na
cenen diapozitivni film s
kompaktno kamero in s
slabim objektivom.
BOBNASTI ali ROTACIJSKI SKENERJI

Bobnaste skenerje porabljajo za zelo kakovostne
preslikave predvsem v grafini industriji. Tudi sami
moramo svoje fotografije in filme, e elimo
kakovostne preslikave, preslikati z bobnastim
skenerjem. Ti skenerji ne uporabljajo CCD-tipal,
temve PHOTOMULTIPLIER-je (fotopomnoevalce), ki veliko bolje razpoznajo vmesne tonske
228
skenerji
skenerji
229
Visoko pornitev diapozitivnih

filmov zmorejo kakovostno
zajeti samo fotopomnoevalci.
Uporabljajo jih le bobnasti
skenerji.
230
vrednosti in temne dele risbe na sliki. Zato primerjava

barvne globine med skenerji s CCD tipali in s
fotopomnoevalci ni umestna. V praksi se izkae,
da bobnasti skener s samo 8 biti barvne globine bolje
razpozna pornitev v sliki tudi nad vrednostjo 3.4D,
kar naj bi bilo teoretino mono prebrati le z 12-bitnim
CCD vezjem. Z bobnastimi skenerji lahko naredimo
zelo kakovostne preslikave, namenjene poveavi
naih fotografij. Njihova slaba lastnost pa je cena, ki
se giblje od 6 milijonov tolarjev navzgor, zato za
veino fotografov niso dosegljivi.
Med fotografi kakovost bobnastih skenerjev, ki so
namenjeni predvsem skeniranju za grafino tehniko,
potrebujejo samo izrazni fotografi, ki elijo ohraniti
vse vrednosti dobrega diapozitiva tudi v digitalni
obliki.
skenerji
GONILNIKI
Vsak proizvajalec ima tudi svoj program za krmiljenje
skenerja. S temi programi fotografijo popravimo e
pred konnim skeniranjem. Omogoajo poveavo ali
pomanjavo, barvno korekturo, izrez fotografije,
nastavitev loljivosti, kontrasta itd. Za delo s
programom za skeniranje potrebujemo veliko
poizkusov, da lahko iz skenerja iztisnemo najboljo
mono preslikavo.
Nekateri programi imajo tudi ve podprogramov, s
katerimi lahko uporabljamo skener e za druge
namene.
Programi za prepoznavanje rk preslikano besedilo
prenesejo v urejevalnike teksta (WORD) in reeni
smo pretipkavanja e natipkanih besedil.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Skeniranje nadziramo s
programi, ki jih dobimo ob
skenerju. Vejih razlik pri
monih nastavitvah ni.
skenerji
231
Dobri ploskovni skenerji imajo

optino loljivost po x y osi 600
x 1.200 tok na palec in 10bitno barvno globino. V praksi
se ravnamo vedno po niji
vrednosti, torej upotevamo
loljivost 600 dpi. Vse, kar je
ve, prek interpolacije vpliva na
kakovost slike.
Za ogled na zaslonu in za
predstavitev na internetnih
straneh lahko fotografijo
velikosti 10 x 15 cm poveamo
tudi do osemkrat, saj za zaslon
ne potrebujemo veje loljivosti
od 100 dpi. Skeniranje z 200
dpi zadostuje za izpis z boljimi
kapljinimi tiskalniki, torej 600
dpi omogoa trikratno poveavo
slike (30 x 45 cm).
e pa elimo fotografijo
skenirati za tisk v grafini
tehniki, za tisk s
termosublimacijskimi tiskalniki
ali z digitalnimi osvetljevalnimi
napravami, 600 dpi zadostuje
za dvakratno poveavo.
eprav oesu zadostuje 254
dpi za velikost skeniranja 1:1, v
teh tehnikah izpisa uporabljamo
loljivost 300 dpi.
232
Programi za kopiranje skener spremenijo v kopirni

stroj. Na ekranu se prikaejo tipke, kakrne
poznamo pri kopirnem stroju, in e je na raunalnik
priklopljen tudi tiskalnik, se preslikane strani izpiejo
na tiskalniku.
Na velikoformatnih studijskih kamerah e zdaj za
zelo velike poveave uporabljajo svetlobna tipala,
kakrna so v skenerjih. Tudi v teh kamerah tipalo
skenira. Osvetlitev motiva traja po nekaj deset minut,
kakovost posnetka pa je vrhunska. Prav taka je tudi
cena digitalnih nastavkov.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Programska oprema
Pri nakupu bodite pozorni na dodatno programsko
opremo, ki je priloena skenerju. Skoraj pri vseh
skenerjih dobite ob nakupu katerega od programov
za obdelavo slik, program za razpoznavanje rk ali
program za razne uinke.
Mono je, da boste pri nakupu skenerja v vrednosti
30 tiso tolarjev dobili tudi program, ki v redni prodaji
dosega vijo ceno kot skener sam. Dobri programi
za obdelavo slik v prosti prodaji stanejo prek 50 tiso
tolarjev, za samo tretjino cene pa ga lahko dobite
pri nakupu cenejih skenerjev, ki tega programa e
nimajo v paketu. Med najbolj zaelenimi je
PhotoShop, program za obdelavo slik programske
hie Adobe, ki ga uporabljajo tudi v vseh
skenerji
profesionalnih grafinih in fotografskih studijih.

Obstajajo sicer e bolji programi, vendar so zaprti,
dobimo pa jih samo pri nakupu zelo dragih
profesionalnih grafinih sistemov in jih ni mono
uporabljati na namiznih raunalnikih brez celega
sistema.
Za konec e opozorilo.
V nekaterih naih raunalnikih revijah preizkuajo
tudi skenerje in pri tem na veliko uporabljajo izraz
foto kakovost konnih izdelkov, pri emer je konni
izdelek lahko skenirana fotografija ali tisk s
tiskalnikom. Ne verjemite vsem pravljicam. Z
najboljim ploskovnim skenerjem (ne s HI-END) in
s e tako opevanim programom nikakor ne morete
dosei tako kakovostne reprodukcije, kakrno
zahtevamo zahtevneji fotografi. Ostrina je precej
slaba, da ne govorim o reprodukciji barv. Niti 36bitni namizni skenerji pri prepoznavanju barv ne
dosegajo resnine foto kakovosti. Zato za
zahtevneje fotografe velja: Pred nakupom skener
dobro preizkusite - a ne na testnih fotografijah,
kakrne imajo trgovci. Prinesite svoje fotografije in
kakovost skenerja preizkusite na njih, ele nato se
odloite za nakup.
e skenerja nimate namena kupovati, imate pa e
raunalnik in bi svoje najbolje fotografije in
diapozitive radi obdelovali sami, poiite studio z
Skoraj ni resnega proizvajalca

skenerjev, ki ne bi ponudil e
programa za obdelavo
skenirane fotografije. V veliki
veini primerov je to
programska oprema podjetja
Adobe. PhotoShop je vodilni
program tudi med profesionalci.
skenerji
233
bobnastim skenerjem, e je le mogoe, kajti

preslikave bodo mnogo bolj ostre in reprodukcija
barv neprimerno bolja.
Skenerji v praksi
Najboljo mono kakovost preslikave filma in slike s
skenerji so razvili e pred dvajsetimi leti. Vse druge
novosti gredo na raun znievanja cen, enostavnosti
uporabe in hitrosti preslikave. Pred dvajsetimi leti je
imel dober skener vsaj 200 potenciometrov za
nastavitev preslikave. Dve tretjini teh nastavitev je
uporabnik nastavil s preizkusi in so veljale za vse
povprene originale, drugi potenciometri pa so bili
potrebni za korekturo vsake slike posebej.
Zdaj osnovne korekture - pornitve slike (belina,
temina), barvne tonske vrednosti in kontrast -
opravimo s pritiskom na gumb.

Tudi najbolji skenerji s CCD tipali se ne morejo
pribliati tehnologiji bobnastih skenerjev izpred
dvajsetih let. Zato lahko trdim, da so nekateri podatki
o ploskovnih skenerjih napihnjeni ali zgolj teoretini.
Vsi podatki o kakovosti skenerja so za fotografa le
informativni. e pred osmimi leti smo kupovali
skenerje s trojnim prehodom in s samo osmimi biti
barvne globine. Zdaj skenerji nijega kakovostnega
razreda do 30 tiso tolarjev mono presegajo njihovo
kakovost. Poslovni in druinski fotograf je z njimi e
povsem zadovoljen.
Draje ploskovne skenerje uporabljajo v grafinih
studijih za preslikavo tiskovin in fotografij za asopisni
in revijalni tisk, pri katerem se ne zahteva visoke
kakovosti. Izrazni fotograf je z njimi pogojno
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Ker so digitalne kamere

zaenkrat zaradi cene e
nedosegljive in za potrebe
fotografa, navajenega na
kakovost fotografije s
filma, tudi e premalo
dobre,
bomo
za
kakovostno fotografijo e
nekaj asa snemali s
klasinimi kamerami,
narejene posnetke pa s
skenerji prenesli v
digitalno obliko. Tako
imamo e sedaj monost
svoje fotografije retuirati,
montirati ter tonsko in
barvno popravljati mnogo
bolje in hitreje kot v
temnici.
Levo je fotografija z
negativnega filma, zajeta z
namiznim skenerjem, in desno
ista fotografija, zajeta z
bobenskim skenerjem. Boljo
risbo v temini in belini, ostrino in
tonske vrednosti opazi le
zahtevneji gledalec.
234
skenerji
skenerji
235
zadovoljen. Skenirana fotografija glede na izvirnik

zgubi nekaj ostrine, kontrasta in pravilnosti barvnega
zapisa, esar tudi s programi za obdelavo slik ne
moremo dovolj dobro popraviti.
Kakovost skenerja
Vse skenerje kot tudi digitalne kamere ocenjujemo
po dveh pomembnih lastnostih. To sta RESOLUCIJA
(LOLJIVOST) in BARVNA GLOBINA.
Veja loljivost skeniranja omogoa veje poveave,
kar je pomembno predvsem pri filmih manjega
formata.
Loljivost pri skenerjih merimo s tevilom tok na
palec (ppi = Pixel Per Inch). Tipalo potuje in ne
zajema slike kot kamera, zato je branje linijsko.
Glavno vlogo igra spet oko. Seznanili smo se e z
dejstvom, da oko razpozna okoli 10 linij/tok na
milimeter ali 254 linij/tok na palec. Zato mora biti
digitalni zapis tako kakovosten, da zadosti potrebi
oesa.
V praksi preizkuena in ustrezna kakovost skeniranja
v velikosti 1:1 je 300 tok na palec. To velja tako za
grafini tisk kot za izpis s termosublimacijskimi
tiskalniki in z labolatorijskimi osvetljevalnimi
napravami. e elimo sliko 10-krat poveati,
potrebujemo 10-krat zmogliveje tipalo, torej tipalo
z vsaj 3.000 tokami na palec.
Ploskovni skenerji omogoajo optino loljivost

skeniranja od 300 ppi do 1.200 ppi. Namenjeni so
skeniranju fotografij, te pa so e nekajkratne
poveave s filma. Pri ploskovnih skenerjih pa zelo
radi zapiejo tudi zmonost interpolirane loljivosti,
nekateri tudi do 9.600 ppi, vendar je ta loljivost za
kakovostno preslikavo neprimerna.
Skenerji za preslikavo filmov uporabljajo tipala z
optino loljivost skeniranja do 3.600 ppi. Veina filmskenerjev je prirejena za skeniranje 35-milimetrskih
filmov. Zato je loljivost skenerjev v veini primerov
cca. 2.700 ppi, tako da s temi skenerji lahko
poveamo leica format do velikosti 20 x 30 cm z
loljivostjo digitalnega zapisa 300 ppi.
Bobnasti skenerji omogoajo optino loljivost
skeniranja od 300 ppi in vse do 20.000 ppi, odvisno
od cenovnega razreda. Ti skenerji zaradi kakovosti
in visoke optine loljivosti ne uporabljajo
interpolirane loljivosti. Z njimi lahko poveamo
klasien 35-milimetrski diapozitiv tudi na velikost 70
x 100 cm ali ve brez interpolacije. Seveda pa se pri
tej poveavi e vidijo vse napake filma in slabosti
optike.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
236
skenerji
Barvna globina skenerjev

24-bitni skenerji z 8 biti na osnovno barvo RGB in s
CCD svetlobnimi tipali so komaj e dobri za
skenerji
237

Levo: Posnetek, preslikan s
ploskovnim skenerjem, je
zaradi slabe kakovosti v
temnejih delih zadovoljiv samo
za arhiv naih posnetkov.
V sredini: Skener za preslikavo
filmov s CCD-vezjem temneje
dele slike preslika bolje kot
ploskovni skener z nastavkom
za preslikavo filmov, vendar e
vedno veliko slabe kot
bobnasti skener.
kakovostno preslikavo, bobnasti s fotopomnoevalci

pa e povsem zadostujejo. V uporabi so 30-, 36-,
42- in celo 48-bitni skenerji, seveda pa s kakovostjo
raste tudi njihova cena. Toda podatki o barvni globini
skenerja niso realni. Z bolj mnoino uporabo
skenerjev se je njihova kakovost zaradi
konkurennosti zaela napihovati podobno kot
kakovost tipal v digitalnihn kamerah.
Bobnasti skener izpred 15 let s samo 8 biti barvne
globine, s foto pomnoevalci in odlinimi algoritmi
krepko prekaa e tako kakovosten CCD skener s
16 biti zapisa po barvnem kanalu - pa eprav teorija
o bitih in meanju barv govori drugae. Za tisk pa
tako ali tako vsako sliko spremenimo v 8-bitno.
Prav tako ni reeno, da bo 10-bitni skener sliko
preslikal slabe od 14-bitnega. Veliko je odvisno,
kakne algoritme za pretvorbo elektrinih impulzov
zmore procesor in koliko uma ima tipalo.
e z nobenim ploskovnim skenerjem nisem uspel
oditati barvno zasienega diapozitiva tako dobro
kot s skenerjem za preslikavo filmov, eprav imata
oba skenerja enake podatke o loljivosti in barvni
globimi ali ploskovni skener celo bolje.
Nekaterim skenerjem pripisujejo zmonost
razpoznavanja barvne globine tudi 12 bitov po barvi
ali 36 bitov v celoti (RGB). To pomeni, da tipalo
razpozna 4096 barvnih nians osnovne barve, kar z
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Levo: Bobnasti skener zaradi
preslikave s foto pomnoevalci
zarie neprimerno ve risbe,
predvsem v temnejih tonih.
Vendar pa za fotografa ti
skenerji e zaradi cene niso
dosegljivi in jih uporabljamo
samo takrat, kadar elimo zares
kvalitetne poveave fotografij ali
preslikave diapozitivov, za kar
drugi skenerji niso dovolj dobri.
238
skenerji
skenerji
239
meanjem treh barv RGB znese prek 68 milijard

barv. Zmonost branja zasienosti barve takega
tipala naj bi bila 3,7D (D = pornitev). Torej je tako
tipalo zmono presvetliti in oditati barvne tone tudi
v bolj zasieni povrini, kot jo zmore film. Dober
diapozitivni film ima najvejo monost pornitve 3,7
D. Za presvetlitev povprenega diapozitiva nam
zadostuje 12-bitno tipalo (3,4 D). Fotografija,
narejena iz negativnega filma, ima pornitev do 2,2
D. Vendar s temi skenerji nisem e nikdar uspel
presvetliti temnejih delov pravilno osvetljenega
diapozitiva! Za kakovostno preslikavo diapozitivov
nikakor niso primerni, pa e imajo e tako prepriljive
podatke.
Skener za preslikavo diapozitivov z 12-bitno barvno
globino veliko bolje presname diapozitiv kot
ploskovni skener z nastavkom za preslikavo
prosojnic. Te naprave so vijega cenovnega razreda
od 100 tiso tolarjev naprej. Canon in Nikon sta
vodilna pri razvoju te tehnologije. Njuna skenerja
zmoreta priblino 2.700 dpi in 12-bitno barvno
globino. S to loljivostjo lahko diapozitiv leica formata
poveamo do 10-krat za izpis na termosublimacijskih
tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah ali za
tiskovino.
Zaradi naina zajemanja slike ostrina in zapis
Matja Intihar
e-Fotografija.si
240
skenerji
Slika LEVO: film-skener .

Slika DESNO: HI-END
ploskovni skener SCREEN.
eprav imata po zagotovilu
proizvajalcev oba skenerja
tipalo s 36-bitno barvno
globino, je razlika v zajemu
zasienega diapozitiva oitna.
Oitna pa je razlika tudi v ceni.
za domao uporabo so film
skenerji zelo uporabni.
skenerji
241
temnejih delov ne zadovoljujeta vseh uporabnikov.

HI-END ploskovni skenerji in bobnasti skenerji so
zaradi svoje visoke cene primerni samo za
profesionalne studije. Kakovost preslikave je izredna
in priporoljiva vsem fotografom, ki si elijo svoje
fotografije ali diapozitive mono poveati. Odlina
ostrina, barvni zapis in monost poveave
zadovoljujejo tudi najzahtevneje uporabnike.
Dober diapozitiv in digitalizacija z bobnastim
skenerjem bo e nekaj asa najbolja pot do
najkakovostneje digitalne slike, bolja od direktnega
zajemanja slike s svetlobnim tipalom v digitalnih
kamerah. Razen digitalnih nastavkov za
velikoformatne kamere.
osmimi biti barvne globine in 600 dpi loljivosti

skeniranja dobimo fotografijo v digitalnem zapisu za
kakovosten tisk v velikosti 20 x 30 cm. Seveda pa
obstajajo razlike od skenerja do skenerja. Kakovost
branja podatkov se odraa predvsem s kakovostjo
tipala. Da je barvna globina pri skenerjih s CCD tipali
lana, smo e spoznali. tevilo bitov je predvsem
trgovski dejavnik. Da pa ne bi v tem poglavju knjige
o osnovi digitalne tehnike zali predale, navajam
samo primerjavo s filmi, ki bo razloila tudi razliko
med tipali.
Poznamo negativne in diapozitivne filme. Neglede
kateri negativni film kupimo, nam bo laborant, ki
pozna svoje delo in labolatorijske stroje pravilno
nastavi, izdelal kakovostno fotografijo za veino
ocenjevalcev. Odvisni smo torej od laboranta in ne
od filma. Pri diapozitivnih filmih je drugae. Fotografi,
ki za fotografiranje izberejo dia film, so zahtevneji
in izbiro filma dobro preraunajo glede na globino
denarnice. Tudi povpreen gledalec opazi razliko
med Velvio, Provio, Ektachrome SV, Ektachrome
Elite, Agfo CT ali Konico R-100.
Prav tako je pri tipalih v skenerjih ali kamerah. Bolje
je tipalo, ve tonov bo zapisanih in s tem bolj realen
barvni zapis. Bolje je tipalo, manj je goljufive
interpolacije loljivosti in barvnega zapisa. Bolj ste
izkueni v popravljanju digitalnega zapisa s programi
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Nakup skenerja
Fotografom, ali vsaj veini od njih, so dosegljivi samo
ploskovni in film-skenerji. Ploskovni skenerji zdaj v
celoti zadovoljujejo njihove potrebe. Tudi najceneji
ploskovni skenerji e premorejo 600 dpi loljivosti in
vsaj 8-bitno barvno globino. Vemo, da 600 dpi
zadoa za vsaj dvakratno poveavo in osem bitov
za prepoznavanja pornitve 2,2D. To pomeni, da
skener v celoti zajame vse tonske vrednosti barvne
fotografije, ki premore najve 2,2D, in z loljivostjo
600 dpi lahko njeno velikost 10 x 15 cm dvakrat
povea s kakovostno loljivostjo zapisa 300 dpi. Z
242
skenerji
Tudi Kodak ponuja kakovosten

film skener.
skenerji
243
Isti posnetek je skeniran na

dveh film-skenerjih dveh
razlinih proizvajalcev.
Skenerja imata enake podatke:
2.700 dpi loljivosti in 12-bitno
barvno globino. Toda razlika v
kakovosti zajema je oitna. Ni
vse v napisanih tevilkah,
ampak v kakovosti tipala, A/D
pretvornika, elektronike in
algoritmov.
244
za obdelavo fotografij, ve boste lahko izvlekli iz

digitalno zajete fotografije.
Zato velja: Za zaslonsko loljivost zadostujejo
najceneji skenerji. Za izpis fotografije na kapljinih
tiskalnikih potrebujemo skenerje srednjega
cenovnega razreda. Da izkoristimo kakovost barvne
osvetljevalne naprave, potrebujemo zapis z
najboljimi ploskovnimi skenerji. Ti skenerji pa ne
zadostujejo za kakovostno preslikavo diapozitivov.
Za diapozitive uporabljamo film-skenerje. Velikost
filma je samo 24 x 36 mm, zato za 10-kratno
poveavo z loljivostjo slike potrebujemo skener s
3.000 dpi loljivosti. Ker zmore diapozitivni film
zapisati tudi pornitev 3,7D, potrebujemo filmskenerje z vsaj 12 biti barvne globine po barvnem
kanalu. Kljub temu se tudi tu pokae, da je podatek
o 12-bitni loljivosti toke relativen pojem. Ti skenerji
so dovolj dobri za povpreen prikaz, za kakovostno
skeniranje, predvsem imbolj verno reprodukcijo
diapozitiva, pa ne zadoajo. Za kakovostno
reprodukcijo je treba uporabiti HI-END ploskovne
skenerje ali, e bolje, bobnaste skenerje.
Fotografi, ki elijo kakovost, si kupijo kakovostno
kamero in odline objektive. Za njih so pripravljeni
odteti celo premoenje. Toda ko pridejo do zapisa
svojih odlinih diapozitivov v digitalno obliko, so
zadovoljni z nekakovostnimi ploskovnimi ali film-
skenerji
skenerji. Zadostuje jim tudi izpis s cenenimi tiskalniki.

Slab sken na film-skenerju je isti izdelek, kot da bi
fotografirali na cenen diapozitivni film s kompaktno
kamero in s slabim objektivom.
Zato pri nakupu skenerja dobro razmislite, za kaj ga
potrebujete. Za preslikavo fotografij so ploskovni
skenerji dovolj dobri. Boljega boste kupili, ve
tonskih vrednosti bo in bolja bo ostrina zapisane
slike. Za skeniranje diapozitivov pa tudi najbolji filmskenerji zaenkrat e ne zagotavljajo zadovoljive
kakovosti. e e izbirate med Velvio, Provio, Astio
in Ektachrome VS, SV, morate vedeti, da je kakovost
skeniranja teh filmov s film-skenerji primerljiva s
kakovostjo fotografiranja s 400 ISO diapozitivnim
filmom. Veina s temi posnetki ne bi bila zadovoljna,
prav tako pa ne more biti s skeniranjem s filmskenerji.
Hitrost skeniranja
eprav hitrost zajema fotografije ne vpliva na
kakovost, predstavlja pomembno lastnost pri
nakupu. Dananji skenerji skorajda ne uporabljajo
ve poasnih zaporednih vhodov, ampak USB in
SCSI vhode. e imate stareji tip raunalnika in ga
niste pripravljeni nadgraditi z USB ali SCSI vhodom,
boste pri skeniranju akali kar nekaj minut na
opravljeno delo. SCSI vhodi so stari e 10 let in v
profesionalnih studijih so e vedno zelo priljubljeni.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
skenerji
245
USB prikljuek
Noveji USB vhodi so bolj prironi za uporabo, za

profesionalno delo pa jih e ne uporabljajo, saj so
prenosi prek njih zaenkrat e poasneji od prenosa
prek SCSI vhodov.
Torej vsem tistim, ki uporabljajo stareje raunalnike
in ki imajo malo fotografij za skeniranje, zadostujejo
serijski naini prenosa. Noveji raunalniki e
omogoajo USB vhode, zato izberite skener z USB
nainom prenosa podatkov. SCSI uporabljajo samo
v profesionalnih studijih. Poasi bo tudi SCSI prenos
zamenjal noveji in hitreji FireWire. Saj ste prebrali
pri kamerah - kupite danes, ez dve leti ne bo ve
uporabno. Tako je tudi s skenerji. Kupite ga danes,
a ne morete vedeti, ali ga boste e lahko priklopili
na naslednji raunalnik, ali bo e deloval na
Matja Intihar
e-Fotografija.si
HITROST PRENOSA PODATKOV PREK USB IN SCSI VODILA

Original velikosti
USB
SCSI
16 sekund
13 sekund
8 x 10 palcev (20 x 25 cm)
150 dpi RGB 24bit
SCSI prikljuek
300 dpi RGB 24 bit
49 sekund
26 sekund
600 dpi Line art
80 sekund
32 sekund
Pri manji koliini podatkov bistvene razlike ni. Zato USB vodilo
zadoa vsem potrebam. SCSI vodilo je priporoljivo samo
pri skenerjih za profesionalno uporabo.
Za preizkus sem uporabil raunalnik Pentium II, 400 MHz, z 256 MB spomina in z
operacijskim sistemom Windows 98, z USB vrati (Asus P2B) in SCSI vhodom (Adaptec
2910C). Uporabil sem skener HP 6200, ki ima oba izhoda, zato je bil primeren za preizkus.
Na trgu je e noveji USB 2. Po hitrosti prenosa e prekaa SCSI.
246
naslednjem operacijskem sistemu, in e bo, pa

morda gonilnik, ki krmili skener, ne bo zdruljiv z
novejim programom za obdelavo fotografij.
Ne elim straiti. elim samo povedati, da z vstopom
v digitalno tehnologijo, s katero sami izdelate
fotografijo od pogleda na motiv do konnega izdelka,
obstajajo doloene teave. V tem primeru z
obdobjem priblino petih let, v katerem je treba
zamenjati komponente, ki vam omogoajo digitalne
podatke spreminjati v izpisano fotografijo.
skenerji
Kako se tehnologija hitro razvija

govori tudi dejstvo, da je od
junija 2001 na trgu e nova
razliica USB vodila USB 2, ki
je desetkrat hitreja od vodila
USB 1.1 in v hitrosti povsem
primerljiva s FireWire vodilom.
Kmalu se bodo na trgu pojavili
skenerji, digitalne kamere in
tiskalniki s prikljukom USB 2,
torej bo treba posei v ep, e
boste eleli nadgraditi svojo
opremo in izkoristiti hitrost
novega vodila. Cena je priblino
20 tiso tolarjev.
Kako skeniramo (osnove)?

Vsak skener uporablja gonilnik, program, ki podpira
skeniranje. Program omogoa tudi hiter predogled
slike v nizki loljivosti. V tem nainu lahko naredimo
izrez slike, opravimo korekturo barv, ostrine itd.
eprav so programi za obdelavo fotografij zelo
zmogljivi, je treba imve podatkov zajeti e v fazi
zajema, torej skeniranja. V tej knjigi, v kateri se
spoznavamo le z osnovami, navajam samo nekaj
zaetnih nastavitev za kakovostno skeniranje.
Loljivost skeniranja smo e spoznali. Za preslikavo
1:1 potrebujemo za kakovosten zapis do 300 dpi
loljivosti. Zapis tonskih vrednosti s programom lahko
nastavljamo z razponom svetlosti tonov na fotografiji,
ki nam omogoa nastaviti pravilen zajem slike v
teminah in belinah.
skenerji
247
Spoznajte se z vsemi zmonostmi svojega gonilnika,

tudi z nastavitvijo tonskih vrednosti - le tako boste
sliko zajeli barvno pravilno.
Pri skeniranju e tiskanih slik lahko pride do moare
efekta. Pike se med seboj kriajo, s tem pa dobimo
vzorce, ki kvarno vplivajo na sliko. Temu se lahko
izognemo s filtrom ali s skeniranjem z dvakratno
loljivostjo.
Prav tako je pomembna ostritev. Slika s ploskovnega
skenerja ima precej slabo ostrino od izvirnika. e
izdelana fotografija iz fotolaboratorija v veini
primerov ni dovolj ostra. S skeniranjem se ostrina
e poslaba. Filter Unsharp Mask omogoa
navidezni popravek ostrine. Vse skupaj je
matematino laganje, toda deluje zadovoljivo - vsaj
glede na skenirano fotografijo, ne na izvrinik.
Skeniranje ni ve nikakrna znanost. Zato se
dodobra spoznajte s svojim skenerjem in podpornim
programom ter preizkusite ve nainov tiska
skenirane fotografije. e pa elite kakovostno
preslikavo in ste fotografirali na odline dia filme,
vam priporoam, da skeniranje zaupate blinjemu
grafinemu studiu, ki omogoa skeniranje z
bobnastim skenerjem. Le tako boste v najbolji
moni kakovosti zajeli tisto, kar vam je omogoil
zajeti film.
Line Art, Grayscale, Color

Pri skeniranju uporabljamo tri naine zajema.
Za izvirnike, pri katerih bi radi zajeli samo dve barvi,
rno in belo, uporabljamo zapis s samo 1-bitno
loljivostjo toke. e elimo zapisati izvirnik v rnobeli tonski obliki, recimo fotografijo, uporabljamo
zapis Grayscale. Skeniramo z vsaj osmimi biti
barvne globine, da dobimo 256 tonskih vrednosti; in
e elimo najvijo kakovost, je treba uporabiti najvijo
mono loljivost toke, ki jo premore tipalo.
Barvni zapis naredimo v nainu Color. Tudi v tem
primeru uporabimo osem bitov za zapis po barvnem
kanalu. Tak nain zapisa zaradi RGB naina zajema
oznaimo kot 24-bitnega. Zapis s 24-bitnim tipalom
omogoa zapisati 16 milijonov barv. Za vijo
kakovost pa lahko tudi v tem primeru, e skener
omogoa, zajamemo sliko z vejim tevilom bitov
po toki. Angleke izraze sem uporabil zato, ker se
boste pri gonilnikih sreevali samo s temi izrazi.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
248
skenerji
Z skenerjem naredimo
predogled (prewiev) originala
v Line Art, Grayscale ali Color
tehniki, odvisno od naina
skeniranja.
skenerji
249
Line Art
Line Art nain uporabljamo za zapis tekstovnih
delov, skic, logotipov itd., e elimo zajeto sliko tiskati
brez vmesnih tonskih vrednosti. Vsaka posamezna
toka ima v tem nainu zapisa samo dve monosti:
rno ali belo. Originali pa nimajo vedno visokega
kontrasta ali samo dveh tonskih vrednosti. Zato v
gonilniku pred skeniranjem uporabimo korekturo
Threshold. Z njo nastavimo prag, do katerega bodo
zajete toke samo bele, od tega praga dalje pa samo
rne. Prag izrazimo s tevilkami od 0 do 255; to je
razpon svetlosti 8-bitne toke na tipalu. e bi prag
nastavili na 0, bi dobili samo bel zapis, z nastavitvijo
na 255 pa v celoti rnega. Torej je vmesna vrednost
128. Na slikah si oglejte, kako z nastavitvijo
Threshold popravljamo posamezne originale.
Drugih monosti korekture 1-bitnega zapisa ni.
Do sedaj smo govorili samo o loljivosti skeniranja
za poltonske slike.
Pri skeniranju v Line Art nainu pa moramo za
kakovosten zapis nastaviti toliko ppi loljivosti, kolikor
jih premore vaa tiskalna naprava. e imate kapljini
tiskalnik z loljivosjo 1.440 dpi zapisa, je priporoljivo
tudi skenirati s to loljivostjo. e va ploskovni skener
omogoa samo 600 ppi loljivosti, je treba skenirani
Line Art zapis dvakrat pomanjati za kakovostno
tiskanje.
Grayscale
V nainu zapisa Line Art lahko zapiemo samo rno
in belo. Za zapis fotografije, torej slike, ki ima ve
tonskih vrednosti, potrebujemo drugaen zapis.
Tipala omogoajo zapisati vsako toko z loljivostjo
osem in ve bitov. Vemo e, da osem bitov zadostuje,
saj lahko z njimi zapiemo 256 tonskih vrednosti,
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Konno skeniranje v line art,

grayscale in color tehniki.
250
skenerji
Korekturo zapisa v Line Art

tehniki opravimo z ukazom
Treshold.
Kadar elimo zajeti tonsko
fotografijo, recimo sivi stopnjasti
klin, v nainu Line Art, zane
tipalo zajemati zasieno (rno)
e pri pornitveni vrednosti
0,5D.
Srednja vrednost praga je 128;
bolj ko gremo proti vrednosti 0,
bolj tipalo zajema v pornitev
originala. Bolj ko gremo v
vrednost 255, manj pornitvene
vrednosti zajame.
Original (Grayscale)
Treshold 30
Treshold 128
Treshold 240
skenerji
251
kolikor jih potrebujemo za kakovosten zapis tonske

fotografije. Ko smo sliko poskenirali za predogled,
imamo monost s korekturnimi nastavitvami vplivati
na konni zajem fotografije. Tonsko korekturo
opravimo z ukazom Levels. Ker so korekture enake
kot v Color nainu skeniranja, jih bomo spoznali
kasneje. Loljivost skeniranja pa smo e spoznali,
zato se tu vanj ne bomo poglabljali.
Opravili smo predogled

originala v nainu Grayscale.
Korektura e ni opravljena. V
diagramu opazimo, da je v
belini dovolj zapisa, v temnem
delu pa zapisa ni. e
poskeniramo v tem nainu, na
spodnji sliki lahko opazimo, da
ni zadovoljive pornitve in
zasienosti barve. Slika je
premalo kontrastna.
252
skenerji
Color
Color nain skeniranja uporabljamo za barvni
zajem. Vklop barvnega zajema je enostaven, prav
tako tudi predogled originala. Veji problem pa je
fotografijo tonsko pravilno zapisati v bitno obliko.
Pomagamo si z monostjo vpliva na celoten barvni
ton slike in njen kontrastni ter tonski zapis. Kot v
Grayscale nainu tudi tu izberemo nastavitev Lev-
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Temina
Belina
Z nastavitvenim gumbom sem
popravil sliko v temnem delu.
Korekturo beline in temine ter
vmesnih tonskih vrednosti
opravimo z nastavitvijo
Levels. Popravil sem
kontrastni obseg zajetega
originala.
skenerji
253
els in najprej popravimo kontrast slike. V veini

primerov to zadostuje in vse nadaljnje korekture
opravimo v programu za obdelavo fotografij. Samo
pri boljih skenerjih imamo monost tudi druge
korekture opraviti pred skeniranjem.
Najpomebneja elementa pri korekturi sta nastavitev
beline in temine. Ta dva elementa bosta zagotovila
pravilen kontrast, zasienost in tonski zapis. ele
nato se lahko poglobimo v barvno korekturo. Tudi
nastavitev beline in temine ni za vsak nain tiskanja
enak. Za kakovosten zapis z barvno osvetljevalno
napravo je lahko kontrast zelo moan, a bodo e
vedno lepo zapisane vse tonske vrednosti. Drugae
je pri skeniranju za kapljine tiskalnike. e v fazi
skeniranja moramo nastaviti manji kontrast, saj
kapljini tiskalniki temnejih delov ne zapisujejo
pravilno in e bi sliko preve zasiili, mnogo tonskih
vrednosti sploh ne bi mogli stiskati. Seveda s
Prvo sliko sem poskeniral brez

popravkov, drugo sliko sem
popravil v temini.
Pri tretji sliki sem dodatno naredil
korekturo barvne zasienosti, s
imer sem jo oistil drugih barv.
Pri etrti sliki pa sem opravil e
korekturo ostrine s filtrom Unsharp
Mask. Razlike so oitne. Prve,
nepopravljene slike v programu za
obdelavo fotografij nikoli ve ne
moremo tako dobro popraviti, kot
smo to storili pred skeniranjem.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Predogled barvnega originala od tu naprej je popravljanje

slike v vaih rokah in domiljiji.
Nastavitev beline in temine, s
tem popravek kontrastnega
obsega, potemnitev,
posvetlitev, barvna korektura,
ostrenje, poveava in
pomanjava so samo del
monosti, ki vam jih daje
program, ki krmili skener.
Monosti je veliko, izkoristiti pa
jih morate sami!
254
skenerji
skenerji
255
Okno z nastavitvami v programu

ScanWizard, kakrnega
uporabljajo skenerji podjetja Microtek
Nain skeniranja, Line Art,

Grayscale, Color
korekturo ne pretiravajte, opravite samo osnovno,

drugo boste popravili v programu za obdelavo
fotografij. Filtra Unsharp Mask za vizualno
izboljavo ostrine in Descreening za unienje
moare efekta, e skenirate e tiskane slike iz revij
ali drugega tiska, raje uporabite v zunanjem
programu.
Skener preslikuje v RGB nainu. Pri vseh ploskovnih
in film-skenerjih priporoam, da skenirate v tem
nainu in ele v programu za obdelavo fotografij
spremenite zapis v model CMYK. Barvno korekturo
v programu za obdelavo fotografij opravite, ko je slika
e v RGB zapisu. Razumevanje barvnega meanja
je morda bolj problematino, toda rezultati so lahko
bolji. Ni pa ni narobe, e barvne korekture opravite
v CMYK zapisu slike. V CMYK barvnem meanju
namre barve dodajamo in je zato mnogim
uporabnikom bolj razumljiv. Seveda pa to velja samo
v primeru, e boste digitalni zapis tiskali, torej barve
v tisku dodajali in s tem uporabljali CMYK zapis.
e boste slike osvetljevali z barvno osvetljevalno
napravo, potrebujete RGB nain barvnega meanja
in korekturo morate opraviti v tem nainu. Tudi vsi
filtri v programu za obdelavo fotografij ne delujejo
na sliko v CMYK obliki. Torej zajeto sliko iz kamere
ali skenerja pustite v RGB obliki, e jo boste kdaj
osvetljevali na foto papir. Spremenjena v CMYK
tevilo tok na
palec
Velikost slike v MB
Velikost v cm
Gumb za
avtomatsko
korekcijo
Matja Intihar
e-Fotografija.si
V programu za nastavitve
korektur lahko izbiramo med
ve monostmi: nastavitev
kontrasta in svetlosti, tonske
korekture z nainom doloanja
krivulj, razni filtri za ostrino,
kakovost skeniranja itd.
Predvsem je pomembno, da se
z zmonostjo svojega programa
dodobra spoznate in preizkusite
ve monih nainov korekture.
S prakso pridete do hitre in
kakovostne nastavitve korektur.
256
skenerji
Gumbi za nastavitev
korektur in filtrov
Descreen (moare
efekt) filter za
skeniranje e tiskanih
predlog z rastrom in
filtri za ostrenje
Avtomatska
barvna
korektura
Svetlost
Kontrast
Monost
nastavitev po
RGB barvnih
kanalih
Nastavitev temine od 0 proti 255

Nastavitev beline od 255 proti 0
skenerji 257
Nastavitev srednjih tonovwww.e-Fotografija.si
e poznate osnove barvnega

meanja RGB, vam okno, ki
prikazuje intenzivnost doloene
barve, lahko pove veliko. Opis
doloene barve lahko
prikaemo v odstotkih od 0 do
100 ali lestvino od 0 do 255.
zapis bo imela manji razpon barv in bo barvno

slabe zapisana.
Uporaba ploskovnega skenerja

e samo ime pove, da skeniranje poteka na ravni
ploskvi, steklu. Vaa prva naloga pred zaetkom
skeniranja je, da oistite steklo vseh umazanih
delcev, lahko tudi s tekoino za ienje stekel.
Zaradi prahu v prostoru, umazanih fotografij in
prstnih odtisov, ki ostajajo na steklu, hitro opazimo
neistoe predvsem v temnejih delih slike. Po
vklopu skenerja je treba poakati nekaj minut, da
arnica dobi svojo delovno temperaturo. V
nasprotnem primeru pride do tonskih nepravilnosti,
ki vas v nadaljnjem delu lahko zavedejo pri
korekturah. Napotki za delo pa so v navodilih
proizvajalca.
Ploskovni skenerji zadostujejo za skeniranje
fotografij. Njihova optina loljivost od 600 do 1.200
dpi omogoa ustrezne poveave. V poglavju o
loljivosti smo spoznali, s koliko ppi loljivosti

moramo skenirati za doloeno napravo, s katero
bomo izpisovali fotografije.
Skeniranje diapozitivov s ploskovnimi skenerji pa je
problematino. Spet igra glavno vlogo va pogled
na zadovoljivo kakovost, a od nastavkov za
skeniranje diapozitivov ne priakujte preve. Sistem
z nastavkom omogoa na poceni nain zajeti tudi
sliko s prosojnih materialov. V veini primerov je ta
nain dovolj dober za izdelavo foto arhiva ali za prikaz
na internetnih straneh. Nastavitev korektur je
podobna kot pri skeniranju fotografij. Pozorni pa
morate biti na efekt Newtonovih kolobarjev. e
diapozitiva ne skenirate v okvirku, pri emer pa
izgubite vsaj milimeter slike po vseh tirih stranicah,
kar ni zanemarljivo, morate zaradi stika filma s
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Nastavek za preslikavo filmov.

Od njih ne priakujte preve.
258
skenerji
Skener Canon s tehnologijo

LIDE. Majhen in tanek,
primeren za pisarniko
uporabo.
skenerji
259
stekleno povrino diapozitiv pred skeniranjem

popriti z razprilcem, ki naredi tanek film na
diapozitivu.
Film-skenerji so za skeniranje
diapozitivov bolj primerni kot
ploskovni. Imajo pa tudi slabe
lastnosti.
Film brez okvirkov moramo
vstaviti v posebno vodilo. e
diapozitive skeniramo z
okvirki, izgubimo del slike.
Vsem, ki jim visoka kakovost
reprodukcije veliko pomeni, ne
priporoam skeniranja s temi
skenerji.
260
Film-skenerji
Film-skenerji so prvi korak k zadovoljivemu prenosu
diapozitiva v digitalno obliko. Fotografi vemo, koliko
bolji je zapis diapozitiva od zapisa negativnega
filma. Tolikna je tudi razlika v kakovosti zajema
diapozitiva na ploskovnem in film-skenerju. Spoznali
smo e, da fotografija ne presega 2,2D pornitve.
Zato manj mona svetloba in povprena tipala
zadoajo za preslikavo fotografij, ne pa diapozitivov.
Film-skenerji premorejo moneji svetlobni izvor in
bolja tipala. Vemo, da bolji diapozitivni film zmore
pornitev tudi do 3,7D. Tudi pri film-skenerjih zapisi
o loljivosti toke z 12 ali 16 biti niso realni. eprav
bi morali s 16 biti sliko zajeti v popolnosti, tipala v
film-skenerjih niso tako zmogljiva.
Tako spoznamo, da podatki o loljivosti tok niso
realni in so bolj trgovski faktor.
V skener vstavimo film v okvirku ali v poseben
sarer kar film v kosu. Toda tudi v tem primeru
pridemo do doloenih teav. Izgubimo po milimeter
slike na vseh tirih stranicah. e ste fotograf, ki
pozorno izbira motive in kompozicijo, vam ta
milimeter lahko posee v va pogled na motiv.
skenerji
Nain skeniranja in barvne korekture je podoben kot

pri ploskovnih skenerjih odvisen je od gonilnika,
ki ga poleg skenerja ponuja proizvajalec. Bolji
skenerji imajo e neko zanimivo lastnost. Ne
skenirajo samo z osnovnimi barvami RGB, ampak
e s programskim kanalom, ki zajema IR svetlobo
in tako razpozna vse neistoe in praske na filmu.
IR kanal uporabljajo gonilniki za skenerje Digital ICE
in VueScan. IR kanal zazna in odstrani prah, prstne
odtise, praske in druge napake na povrini filma.
Sistem dokaj dobro deluje in ga priporoam tudi, e
skenirate za komercialne namene. Ni pa uporaben
pri rno-belih filmih, ker uporabljajo srebro, ki ni
prosojno za svetlobo. Tudi Kodachrome (ne
Ektachrome) filmi so problematini. Pri vseh drugih
filmih ta sistem deluje.
Skeniranje z negativnega filma ni tako kakovostno.
Oranna korekturna maska na negativnemu filmu
zelo zmanja kontrast in CCD tipala imajo velike
teave pri zajemanju podatkov. e elite kakovosten
sken svojega posnetka, priporoam, da izdelate
fotografijo in jo nato poskenirate s ploskovnim
skenerjem. Rezultat bo bolji. Taken postopek
uporabljamo tudi pri HI-END in bobnastih skenerjih.
Loljivost film-skenerjev je med 2.400 in 3.600 ppi.
V poglavju o loljivosti smo spoznali, da z loljivostjo
2.700 ppi lahko zajamemo koliino podatkov, ki v
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Z Digital ICE opcijo zelo

enostavno popravimo praske,
prstne odtise in prah, ki je na
emulziji filma.
skenerji
261
celoti zadostuje kakovostnemu zapisu v velikosti 20

x 30 cm. Zato v tem poglavju ne bom e enkrat
opisoval loljivosti in z njo povezane mone
kakovostne poveave.
S prihodom barvnih osvetljevalnih naprav smo dobili
dodaten nain skeniranja. Skener je vgrajen v samo
napravo, ki film pred osvetlitvijo poskenira, opravi
osnovne korekture in fotografija iz negativa ali
diapozitiva se e razvija. Mnogi se spomnite, kako
dolgo smo akali na fotografije iz diapozitivov, pa
e zelo drage so bile. Zdaj je vseeno, ali prinesete
dia posnetek ali negativni film. Kakovost skeniranja
diapozitivov je primerljiva s film-skenerji. Skeniranje
negativnih filmov in algoritmi za pretvorbo v digitalni
zapis pa so vrhunski.
HI-END ploskovnih skenerjev in bobnastih skenerjev
ne bom opisoval, saj so namenjeni profesionalni rabi.
Sam zaradi narave svojega dela uporabljam
bobnasti skener. Ko enkrat vidite kakovost zapisa z
njim, se boste strinjali, da film-skenerji ne zmorejo
kakovosti bobnastih. Priporoam, da kakovostne
diapozite poskenirate na bobnastih skenerjih. Zakaj
bi imeli dober diapozitiv in slabo pretvorbo v digitalno
obliko?
Zavedati se morate, da je diapozitiv izvirnik
neprecenljive vrednosti. Hitro ga lahko uniite. Torej
vam kakovosten digitalni zapis lahko delno
Tehnologija CCD vezij in

monost prenosa digitalnega
zapisa slike v namizni raunalnik,
je mono zamajala temelje
vodilnih grafinih proizvajalcev
skenerjev.
Podjetje HELL je bilo 20 let
Skeniranje in predvsem nastavitev korektur lahko vodilno v tehnologiji izdelave
opravimo na ve nainov. Vsak uporabnik sam pa profesionalnih skenerjev. Tudi
programska oprema za obdelavo
se naj na podlagi preiskusov kateri nain ga fotografij je bila vrhunska, vendar
zadovoljuje. Bolji skener imate, ve svobode pri dosegljiva samo skupaj s
skenerjem. Tako skenerji kot
korekturah vam dopua.
programska oprema so e danes
Ker je knjiga namenjena spoznavanju osnov digitalne viek tehnike. To kar danes zna
PhotoShop in e veliko ve, je
tehnike, je za zaetek dovolj. Priporoam, da dobro program DaVinci, ki je bil
dobavljiv samo z skenerjem za
preberete navodila, ki so priloena skenerju, in nekaj 100.000 DEM znal e na
opravite imve poizkusov in primerjav. Le tako boste zaetku 90-tih, ko smo se na
namiznih raunalnikih le redki
uspeno poskenirali svoje fotografije.
upali zadovoljivo korigirati
O skeniranju, predvsem o korekturah in raznih fotografijo.
Toda razvoj raunalnike
nastavitvah pred skeniranjem, pa se boste lahko tehnologije in namizni skenerji so
seznili v naslednji knjigi, ki bo opisovala digitalno kljub veliko slabi kakovosti
zaradi odprtega sistema, torej
tehniko in njeno uporabo v praksi.
dobavljivo vsem za zmerno ceno
zamajali temelje velikih podjetij.
Podjetje LINOTYPE, ki je bilo
znano po stavnih strojih in osvetljevalnih napravah je na zaetku 90-tih kupilo propadajoe podjetje
HELL. Z nakupom so pridobili vrhunsko tehnologijo laserskega osvetljevanja. Tudi njim je enostavnost
izpisa na poceni tiskalnikih naredila teave in pristali so pod okriljem tiskarskega giganta HEIDELBERG.
Tako je proizvajalec vrhunskih tiskarskih strojev priel do e razvite sodobne tehnologije, ki ji pravimo Computer to plate. Torej od raunalnika direktno na tiskarsko ploo, kar je zdaj trend v tiskarski tehniki.
V grafini industriji se samo e tehnologija tiska ni spremenila. Vse ostalo, stavljenje besedil, izdelava
rasterskih fotografij, retua, montaa in izdelava plo je v popolnosti raunalniko izdelano. Kar je pri
nas e pred 10 leti opravljalo nekaj oddelkov, zdaj opravi en sam operater z raunalnikom.
In zakaj piem o tehniki, ki fotografu ni bila nikoli blizu. Iz poti grafine tehnologije se tudi fotografi lahko
nekaj nauimo. Ni pomembna vrhunska kakovost. Pomembno je hitro in poceni priti do e kakovostno
sprejemljivega izdelka. Prav to pa prinaa digitalna tehnika v fotografijo. Vsa veja foto podjetja se tega
e zavedajo. ez nekaj let bo marsikaj drugae, predvsem v tehnologiji izdelave fotografij.
zamenjuje izvirnik in ga ne morete uniiti. In e nekaj

- e imate slab digitalen zapis, kdo vam bo verjel, da
imate dober izvirnik?!
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Heidelberg HI-END ploskovni

skener. Pogled v notranjost.
262
skenerji
skenerji
263
Raunalnik
soba digitalne temnice
Raunalnik v digitalni fotografiji prinaa na mizo
fotolaboratorij z veliko monostmi. Kot sem e
zapisal, bo klasien nain izdelovanja fotografij,
kakrnega poznamo, poasi tonil v pozabo. Fotografi
se moramo zavedati, da je digitalizacija prihodnost
kljub zaenkrat slabi kakovosti digitalnih kamer. Zato
je dobro, da e sedaj, na zaetku pohoda nove
tehnologije, imve vemo o njej. Raunalniko
opismenjevanje je danes nujno. e osnovnoolci
raunalnik potrebujejo za olske namene, v podjetjih
skoraj ni pisarne ali vodenja proizvodnje brez raunalnika. Vsi se zavedajo, da brez njega ne gre. Tudi
vsem tistim, ki se e niste sreali z njim, naj povem,
da to ni ve bav-bav. Zdaj kupite raunalnik z
elenimi programi, ki jih namesto vas vstavi e prodajalec, in doma le zanete z delom.
No, vsaj zaelo naj bi se tako!
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Klasien amaterski
poveevalnik z barvno glavo.
Tako malo smo potrebovali za
izdelavo kakovostne fotografije
- plehnato ohije, izvor
svetlobe, barvne filtre CMY,
masko za film, objektiv.
Romantike temnice v fotografiji
ni ve.
Zmogljivost digitalne sobe

Raunalnik nam ne pomeni ni drugega kot v
analogni fotografiji sobo, v kateri smo imeli temnico
za izdelavo fotografij. V analogni temnici
potrebujemo prostor za razvijanje filma,
poveevalnik, analizator svetlobe, uro za as
osvetljevanja in razvijanja ter kadi za razvijanje
fotografij. im veje fotografije hoemo, veje kadi
in prostor potrebujemo. Na koncu pa potrebujemo
264
racunalniki
racunalniki
265
e veliko omaro za shranjevanje fotografij.

Vse to je sedaj v eni sami plehnati katli - od prenosa
digitalnih podatkov iz digitalne kamere do barvnih
korektur, nastavitev kontrasta in ostrine, maskiranja
in konnega shranjevanja fotografij. Vendar e vedno
samo v digitalni obliki. Za ogled fotografij
potrebujemo e ekran, e pa fotografije elimo
BARVNI TISKALNIK :
Za ceneje tiskalnike zadostuje
klasini paralelni ali apple talk vhod, za
hitreje tiskanje pa potrebujete USB ali
SCSI vodilo.
RAM - delovni
spomin.
Za delo s
slikami ga
potrebujemo
najmanj
256MB.
Disketni
pogon za
3,5 inne
diskete.
Pogon za CD
Procesor je srce
raunalnika.
Na trdem disku imamo shranjene programe

in slike, ki jih obdelujemo. Priporoam nakup
diska z vsaj 40 GB prostora.
266
racunalniki
Raunalnik
Pred tirimi leti, ko sem e razmiljal o knjigi o digitalni
fotografiji, je bilo najteje pisati o tem, kaken
raunalnik potrebujemo za obdelavo fotografij, a se
je tehnologija v tirih letih tako razvila, da teh teav
ni ve.
Pred tirimi leti smo potrebovali za izvritev
doloenega ukaza pri obdelavi fotografije z
raunalnikom vijega cenovnega razreda tudi deset
minut in ve. Tako sem nekje zapisal, da zaradi cene,
ki ima pri fotografu veliko teo, ni pomembna hitrost
raunalnika, ampak kakovosten ekran in grafina
kartica. To dejstvo za obdelavo fotografij velja e
danes. Vendar zdaj tudi pri cenejih raunalnikih na
izvritev ukaza akamo najve nekaj deset sekund,
tudi e obdelujemo fotografije velikosti 20 x 30 cm.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
OSNOVNI DELI RAUNALNIKA

Grafina kartica je zelo
pomemben del
raunalnika za delo s
slikami. Kartica mora
biti sposobna pri
loljivosti 1.024 x 768
tok na palec prikazati
16 milijonov barv.
gledati na papirju, tudi tiskalnik. e elimo fotografije

na klasinem foto papirju, digitalne podatke poljemo
v foto labolatorij z digitalno osvetljevalno napravo.
Za delo s slikami
potrebujemo kakovosten
barvni zaslon.
Zapisovanje
podatkov:
Obdelane fotografije
zaradi velikosti
podatkov shranjujemo na diskovno
enoto, magnetno
optine diske ali
zapisujemo na CD
ploe.
Zmogljivost procesorja v PC
raunalnikih sega e do 3 GHz.
Ker se segrevajo, so hlajeni z
vgrajenimi ventilatorji.
RAM - delovni spomin. Ve ga

imate, bolje je. Priporoam, da
e ob nakupu raunalnika
vgradijo 128 MB spomina. Delo
poteka hitreje.
e pred sedmimi leti smo za
1MB odteli 100 DEM.
Ukaze raunalniku sporoamo

prek tipkovnice, mike in ploe
z brezinim pisalom.
racunalniki
267
Priporoam, da pri
nakupu razmiljate na
slede nain:
Poceni nakup
je drag nakup.
Kaken raunalnik potrebuje fotograf?

e pred nakupom ali delom z raunalniki morate
vedeti, da za resno delo ne smete kupovati poceni
raunalnikov. Kajti vsak ceneni del prinese ali slabo
kakovost zapisa barv na ekranu (grafina kartica,
monitor) ali pa boste izgubili ivce ob akanju, da se
doloen ukaz izvri, e imate poasen procesor,
premalo notranjega spomina (RAM-a) ali slab disk.
Vse komponente morajo biti med seboj imbolj
usklajene. Ne pomaga hiter procesor, e ni dovolj
RAM-a, zastonj ste kupili hiter disk, e ni tudi hitrega
vodila, ki prenaa podatke. Ni vam ne pomaga
kakovosten monitor, e nimate dobre grafine
kartice. Zato se pred nakupom pozanimajte, kakne
komponente so v raunalniku, posvetujte se z znanci
in prijatelji, ki e uporabljajo raunalnik, in dobro
premislite, za kakno delo ga potrebujete sami.
Ker govorimo o delu s fotografijami, je dobro vedeti,
da delamo z datotekami, od katerih je le redkokatera
manja od nekaj megabajtov (MB). e pa elimo
fotografijo obdelovati v kakovosti za sublimacijski tisk
ali za osvetljevanje v labolatoriju v formatu A4, e
obdelujemo datoteko velikosti 30 MB. Kadar se
igramo z raznimi maskami in dodajamo e druge
slike, datoteka med obdelovanjem hitro naraste na
100 MB in ve. Je zdaj jasno, zakaj za delo s slikami
potrebujete zanesljiv in hiter raunalnik?!
Za obdelavo fotografij sta v splonem v uporabi dve

vrsti raunalnikov. IBM kompatibilni raunalniki
(imenoval jih bom PC) ponavadi uporabljajo
operacijski sistem WINDOWS in so zgrajeni okoli
procesorja INTEL ali AMD. Priporoam jih tistim, ki
raunalnik uporabljajo za delo z raznovrstnimi
programi in elijo biti zdruljivi tudi z drugimi
uporabniki PC-jev. Predvsem so tu zajete igrice in
poslovni programi, e si delo nosite tudi domov.
Vsem drugim, ki elite raunalnik v prvi vrsti
uporabljati za obdelavo fotografij, pa priporoam
APPLE (Macintosh), ki uporabljajo operacijski sistem
MacOS in so zgrajeni okoli procesorja PowerPC.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
268
racunalniki
Nakup raunalnika
Nakup raunalnika je kot nakup avtomobila. e je
bilo treba pri polaganju voznikega izpita e pred 20
leti opraviti test iz motoroznanstva, zdaj samo
peico voznikov zanima, kateri vitalni deli sestavljajo
motor. Tehnika je la tako naprej, da v sodobnih
avtomobilih brez priklopa na raunalniko enoto ni
mono opraviti rednega servisa, kaj ele da bi ga
voznik popravljal sam.
Na koncu osemdesetih let so bili raunalniki e dovolj
zmogljivi za pripravo tiskovne forme. Uporabniki pa
smo ve asa porabili za razne predelave, intalacije
in programiranje razlinih podprogramov kot za samo
racunalniki
269
Grafina kartica
delo. V marsikaterem studiju boste e zdaj opazili

odprte PC raunalnike, saj zaposleni redno izgubljajo
as z menjavo razlinih komponent za hitreje in
stabilneje delo.
Srce raunalnika je procesor. e ne elite ravno
hitrosti formule, zadostuje e 1 GHz. Notranje vodilo
naj ima vsaj 133 MHz. RAM notranji pomnilnik je
pomemben dejavnik za hitro obdelavo fotografij.
Potrebujete ga vsaj 128 MB ali e bolje 512 MB. Za
delo s programi za obdelavo fotografij priporoajo
vsaj trikrat toliko spomina, kot ga zaseda slika, ki jo
obdelujemo. Digitalna slika v velikosti 20 x 30 cm v
RGB obliki, loljivosti 300 ppi in standardni 8-bitni
barvni globini zaseda 25 MB spomina. Torej je
priporoljivo vsaj 80 MB spomina. e pa sliko
obdelujete v ve plasteh (layerjih), je tudi 256 MB

spomina hitro premalo in akanje na izvritev ukaza
se podalja.
Notranji disk (trdi disk), na katerega se shranjujejo
digitalni podatki, zdaj e v najmanj zmogljivi razliici
premore vsaj 10 GB prostora, kar fotografu zadostuje
za osnovno delo.
Za kakovostno delo s slikami potrebumo v prvi vrsti
dober zaslon in dobro grafino kartico. Zato prinemo
graditi svoj raunalniki sistem pri teh dveh
komponentah. Hitrost procesorja za dobro obdelavo
slike pomeni precej manj kot kakovost prikaza.
Dobrih grafinih kartic je veliko, izbrana kartica pa
mora v celoti podpirati loljivost zaslona in njegovo
osveitev.
Zaslonov je ve vrst. Med seboj se razlikujejo po
Matja Intihar
e-Fotografija.si
CD pogon je e nekaj let

standardni del raunalnika.
Nastavitveni panel zaslona
270
racunalniki
racunalniki
271
velikosti, po tipu katodne cevi, loljivosti in hitrosti

osveitve. Pri izbiri zaslona je glede na denarne
zmonosti bolje kupiti manji zaslon z dobrimi
lastnostmi kot vejega s slabimi lastnostmi.
Pomembne lastnosti zaslona

V verigi digitalnega sistema je zaslon prvo sreanje
s posnetkom. Zato ima kakovost zaslona velik
pomen za prvo fotografovo mnenje o posnetku, ki
ga je posnel z digitalno kamero ali poskeniral s
skenerjem.
Elektronski signali sproajo reakcijo v katodni cevi
in slika se zarie na luknjasti mreici iz posebne

zlitine, imenovane invar. V praksi se je pokazalo, da
so najbolji zasloni, ki dajejo dokaj verno reprodukcijo
slike, s trinitron ali diamondtron cevjo. S to cevjo
dober proizvajalec izdela 17-palni zaslon z
zadovoljivo ostrino, enakomerno sliko, z zadovoljivo
loljivostjo 1.024 x 768 tok in s frekvenco osveitve
85 MHz. Bolji zasloni, po ceni dosegljivi samo
profesionalnim fotografom in grafinim studijem,
uporabljajo tudi razline merilne instrumente za
najboljo mono pravilno reprodukcijo barv.
Fotografu, ki si zaslona s temi pomagali ne more
kupiti, priporoam, da zaslon nastavi z uporabo
originala in digitalne skenirane slike v programu za
Matja Intihar
e-Fotografija.si
272
racunalniki
Kalibracija zaslona
racunalniki
273
Kakovosten monitor je zelo

pomemben del opreme, e
elite obdelovati slike. Bolje je
kupiti manji, a bolji monitor,
kot pa gledati na to, da dobite
za isto ceno veji monitor.
274
obdelavo fotografij. PhotoShop, na primer, omogoa

z uporabo gama nastavitev, nastavitve beline in
rnine zadovoljivo nastaviti dokaj veren pribliek med
originalom in digitalnim zapisom na zaslonu. Ko
dobimo zadovoljiv rezultat, nastavitve shranimo. Ob
vekratnem delu se bomo na lastnih napakah nauili
barvne korekture opraviti hitro in dobro.
Komunikacijska vrata raunalnika
e elimo razline digitalne enote prikljuiti na
raunalnik, moramo uporabiti vhode za prenos
podatkov.
e za Applove raunalnike e velja, da v njih ni ve
disketnega pogona, serijske vhode in izhode pa sta
e zamenjali vodili USB in FireWire, za PC-je to
priakujemo kmalu. Sama disketna enota nam
racunalniki
vasih pride e prav, predvsem za prenos tekstovnih

podatkov. Opaamo pa, da so diskete izgubile
prvotno kakovost in so vse bolj nezanesljive. Novi
naini prenosa med raunalniki potekajo z mrenimi
povezavami, elektronsko poto ali z izmenljivimi
diskovnimi enotami - ZIP, JAZ itd.
Serijski vhodi in izhodi so za delo s slikami
prepoasni. Za prenos vejih koliin podatkov
uporabljamo SCSI, USB in FireWire vodila. V Apple
raunalnikih sta USB in FireWire e standardna
prikljuka, pri PC-jih pa je USB vodilo pametno
dokupiti. USB vhod je v primerjavi s SCSI vhodom
precej bolj enostavno uporabljati. Z njim je olajana
prikluitev zunanjih komponent in predvsem hitrost
pretoka digitalnih podatkov je veliko hitreja kot pri
serijskih vhodih. Vse noveje digitalne kamere,
Matja Intihar
e-Fotografija.si
SCSI prikljuki
Tehnika se tako hitro

razvija, da ni reeno, da
boste svojo digitalno
kamero ali raunalnik e
lahko uporabljali ez
nekaj let. Namen
industrije je veji
zasluek, s tem pa
hitreje izpopolnjevanje
tehnike in ponudba
novih in novih
zmonosti, ki jih v veini
primerov niti ne
potrebujemo.
racunalniki
275
Ceneje digitalne
kamere e vedno
uporabljajo zaporedno
vodilo za prenos
podatkov. S tem
nainom prenosa lahko
prenesete najve
115.000 bitov na
sekundo, z vodilom USB
pa do 12 Mb (mega
bitov). To pomeni
desetkrat hitreji prenos,
kar se pri prenosu ve
slik iz pomnilne enote
zelo pozna. akati na
prenos nekaj deset
minut ali samo nekaj
minut je velika razlika.
skenerji in tiskalniki so opremljeni z USB opcijo.

FireWire ima e veje zmogljivosti kot USB vodilo.
Toda e ne prenaate zares velikih koliin podatkov
in niste profesionalec z zahtevo po zelo hitrem
prenosu, boste z USB vodilom povsem zadovoljni.
Pomembno je tudi, da vse digitalne komponente
FireWire prenosa e ne omogoajo.
PC-je sestavljajo e skoraj v vsaki garai, zato pred
nakupom zahtevajte popoln spisek komponent (tudi
ime proizvajalca), ki vam jih bodo vgradili v ohije.
Splono znano naelo ve denarja, ve muzike
velja tudi pri nakupu raunalnika, predvsem PC-ja.
Priporoam, da kljub viji ceni kupite raunalnik
znanega proizvajalca. Veji proizvajalci vgrajujejo
preizkuene in zdruljive komponente, e pa imate
raunalnik, sestavljen iz vseh mogoih delov, se
dogaja, da katera od komponent blokira delo drugih.
Serijski prikljuek
276
racunalniki
Nakup MAC-a je veliko laji. Raunalnike sestavljajo

po tono doloenih predpisih in z doloenimi
komponentami. Za delo s slikami zadostuje e
najosnovneji iMAC s procesorjem G4. Vsi MAC-i
so e standardno opremljeni z USB in Fire Wire
vodilom, mreno kartico, kakovostno grafino kartico
in predvsem z dobrim MacOS sistemom. Za delo s
slikami potrebujete samo e kakovosten zaslon, e
pa kupite iMAC, je raunalniki del vstavljen v ohije
samega zaslona. Kot PC-ji tudi ta raunalnik
potrebuje veliko RAM-a. Samo delo z Apple
raunalniki je zelo poenostavljeno. Z MAC-om ste
reeni nereljivih intalacij v stilu PLUG&PLAY v
okolju WINDOWS. Katerikoli program boste brez
teav po navodilih sami vgradili v raunalnik. MAC
je dober nakup za tiste, ki jih zanima delo s
programom, ne pa razstavljanje in sestavljanje
raunalnika.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Power Macintosh G4
Mi z USB prikljukom
Nakup v nekaj stavkih

e e kupujete raunalnik nijega cenovnega
razreda, se e vedno da z nekaj boljimi
komponentami (monitor, grafina kartica) sestaviti
raunalnik, ki ga boste lahko uporabili tudi za delo s
fotografijami.
Sam nisem raunalniki strokovnjak. Uil sem se na
izkunjah. Namizni raunalnik e ve kot deset let
racunalniki
277
uporabljam samo kot sredstvo za dosego cilja, to je

kakovostno obdelavo digitalne slike in njen prenos
v razline digitalne zapise. V raunalnikih trgovinah
vas bodo e zdaj debelo gledali, e boste vpraali,
kaken raunalnik vam ponujajo za obdelavo
fotografij. Po bolj podrobnem opisu, kaj fotograf na
splono potrebuje za svoje delo, boste skoraj povsod
dobili v roke prospekt ali predraun za drage grafine
postaje.
Poslovni fotograf
Poslovni fotograf za svoje delo uporablja majhne
namizne raunalnike (notebook) z LCD zaslonom.
Hitrost ogleda slike in njenega prenosa prek interneta
mu pomenita mnogo ve kot kakovost fotografije
same. Zna hitro prenesti digitalne podatke iz kamere,
jih pregledati na zaslonu, e je treba vnesti v
tekstovne programe in dobro obvlada elektronsko
poto. Najbolj pomembno zanj je hitro prenesti
digitalne podatke svoji ekipi.
Druinski fotograf
V splonem velja, da noveje igre zahtevajo
zmogljiveji raunalnik, kot ga potrebuje druinski
fotograf za pregled in izpis fotografij.
Izbira PC-ja je pravilna. Domai raunalnik mora biti
namenjen celi druini. Na disku se bodo znali
uporabni programi za obdelavo fotografij, risarski
programi, internet in seveda igre.
Izrazni fotograf
Izrazni fotograf za svoje delo potrebuje dovolj
zmogljiv in predvsem zanesljiv raunalnik. Zaradi
omejene globine denarnice zane izbirati pri zaslonu
in grafini kartici. Glede na to, da fotografije
razstavlja in jih poveuje tudi na velikost 40 x 50 cm,
kupi vsaj 256 MB pomnilnika (RAM).
PC raunalnika nerad deli s celo druino. Poleg
programov za obdelavo fotografij sta dovoljena e
internet in elektronska pota. Otroci niso pogosti
uporabniki njegovega raunalnika. Kmalu ga namre
izui, da mnoica pogonov za razline igrice, veina
z nelegalnih kopij, hitro vpliva na zanesljivost
sistema.
e mu proraun omogoa, kupi iMac. Doda e malo
spomina ter fotografije obdeluje z zadovoljstvom in
brez teav.
Poklicni fotografi
Reporter potrebuje samo notebook z modem kartico
za hiter prenos fotografije v urednitvo.
Studijski fotograf poleg digitalnega nastavka za
velikoformatne kamere kupi e zmogljivi MAC G4 z
vsaj 512 Mb spomina in kakovosten 21-palni zaslon.
Velikost podatkov iz kakovostnega digitalnega
nastavka v veini primerov presega 30 MB.
Raunalnik izkoria izkljuno za vodenje snemanja
in obdelavo posnetih digitalnih fotografij.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
APPLE iMAC ima vse, kar

potrebuje fotograf namesto
poveevalnika in druge
labolatorijske krame.
278
racunalniki
Vsi MAC-i so e
standardno opremljeni z
USB in Fire Wire
vodilom, mreno kartico,
kakovostno grafino
kartico in predvsem z
dobrim MacOS
sistemom. Za delo s
slikami potrebujete
samo e kakovosten
zaslon, e pa kupite
iMAC, je raunalniki del
vstavljen v ohije
samega zaslona.
racunalniki
279
Nasvet
eprav raunalnik imenujem digitalna temnica,
pomeni mnogo ve kot prostor, v katerem izdelujemo
fotografije. Raunalnik ni samo pomonik fotografu,
ampak vsem uporabnikom. Zato ga naj fotograf
uporablja samo kot sredstvo za dosego svojega cilja,
za obdelavo digitalne fotografije. Tehnologija je tako
iroka in hitro razvijajoa, da jo je nemogoe
spremljati, e niste profesionalni uporabnik, s tem
pa izredno draga, saj se vsako leto pojavijo novosti.
e niso predstavili kaj revolucionarnega v tehniki,
na primer vije hitrosti procesorjev, novih vhodov
za prenos podatkov, hitrejih diskov, grafinih kartic
in raznih zapisovalnikov digitalnih podatkov, pa so
novosti v programski opremi. Seveda nova
programska oprema zahteva zmogljiveje
raunalnike. Vse skupaj je zaarani krog.
Priporoam, da pri nakupu razmiljate na slede
nain: Poceni nakup je drag nakup.
Raunalnik je sestavljen iz ve komponent, ki se med
seboj nadgrajujejo. Manj denarja pomeni poasneji
procesor, manj pomnilnika, poasneji prenos
podatkov, poasneji in manj zmogljivi disk, slaba
grafina kartica, s tem je pogojen tudi nakup
slabega zaslona itd. Vse skupaj prinese poasno
delo in verjetnost, da novejega programa kljub
posodobitvi sploh ne bi mogli zagnati. Pri nakupu
novih komponent ni nikjer reeno, da so zdruljive s

starimi, ali da bo nov operacijski sistem optimalno
deloval tudi s starimi komponentami.
Fotograf potrebuje noveji, zmogljiv raunalnik. Taki
raunalniki pa imajo e v osnovi noveji operacijski
sistem, vsaj 1 gigaherni procesor, 256 MB spomina,
40 GB diska, zmogljivo grafino kartico in USB vhod.
Dodamo e bolji zaslon. e niste prezahtevni in
tudi druge opreme ne menjate prepogosto, boste
taken raunalnik zadovoljno uporabljali nekaj let.
Imejte v mislih, da za delo s fotografijami potrebujete
res zmogljiv raunalnik. akanje na izvritev ukaza
je muno. Pri sliki ali dveh e poakate, e pa elite
fotografijo obdelovati z razlinimi filtri, je akanje
nevzdrno. Slika nikoli ne bo dokonana, kot bi si
eleli.
Raunalnik kupite pri znanem trgovcu, ki vam
omogoi tudi pomo strokovnjaka, ki priklopi
raunalnik, vstavi programsko opremo in preizkusi
prikljuitev kamere, skenerja in tiskalnika.
Raunalniko neizkuen fotograf ima ponavadi
teave e s prikljuitvijo kablov, da o teavah pri
nalaganju programske opreme niti ne govorim. Vai
prijatelji, vsi po vrsti raunalnikarji, lahko naredijo
ve kode kot koristi, seveda s svetlimi izjemami.
Prikljuijo kamero na raunalnik in vstavijo
programsko opremo. Kamera ob preizkusu dela, ko
Matja Intihar
e-Fotografija.si
280
racunalniki
Vodilo USB 2 zmore prenaati

podatke s hitrostjo 480 Mb na
sekundo, kar je do 40-krat ve
kot staro vodilo USB 1.1, ki e
sedaj ni sprejeto kot standard v
PC raunalnikih, digitalne
kamere pa ga e uporabljajo.
racunalniki
281
Splono znano naelo

ve denarja, ve
muzike velja tudi pri
nakupu raunalnika,
predvsem PC-ja.
Priporoam, da kljub
viji ceni kupite
raunalnik znanega
proizvajalca.
Enota Jaz
282
pa elite zagnati katerega od drugih programov, vse

skupaj stoji. Takih zgodb in tudi osebnih izkuenj je
toliko, da vam priporoam, da zahtevneje posege
naredi strokovnjak podjetja, pri katerem ste
raunalnik kupili. Tudi e kaj ne bo delalo, bo moral
ponovno opraviti nastavitve in pregledati, ali se
morda komponente med seboj izkljuujejo.
V svoji 14-letni praksi z delom z namiznimi
raunalniki sem priel do spoznanja, da je zelo
pomemben pravilen nakup, torej nakup sodobnega
raunalnika in novejega operacijskega sistema,
nato pa je v raunalnik treba vstaviti samo tisto
programsko opremo, ki jo res potrebujete. e ste z
raunalnikom zadovoljni, ne menjajte operacijskega
sistema, e tega noveji programi ne zahtevajo.
Teav je lahko toliko, da izniijo vse prednosti, ki jih
morebiti ponuja nov operacijski sistem. ele ez
nekaj mesecev se izkae, ali nov operacijski sistem
(ali program) dobro deluje. Spet se pozanimajte pri
prodajalcu ali serviserju, ali bo vse skupaj na vaem
raunalniku dobro delovalo. Raunalnik uporabljajte
za delo in ne za nenehno dograjevanje z novimi
komponentami ali programsko opremo. e uporabo
raunalnika primerjamo s fotografijo, hitro najdemo
primerjavo - so fotografi, ki fotografirajo, iejo motive in niso obremenjeni z vrhunsko tehniko, so pa
tudi fotografi, ki kupijo novo kamero takoj, ko se
racunalniki
izkae, da ima
dve nastavitvi
ve od prejnje.
Ker
mnogi
v
raunalniko tehniko
in digitalno fotografijo
ele vstopate, boste pomen
nasvetov o pravilnem nakupu
spoznali ele ez nekaj let ali pa
kmalu, e boste na zaetku kupovali poceni in
nestrokovno. Tehnika se tako hitro razvija, da ni
reeno, da boste svojo digitalno kamero ali
raunalnik e lahko uporabljali ez nekaj let. Namen
industrije je veji zasluek, s tem pa hitreje
izpopolnjevanje tehnike in ponudba novih in novih
zmonosti, ki jih v veini primerov niti ne
potrebujemo. Ko pa enkrat vstopite v digitalni svet,
izhoda ni ve. Res, da v digitalni fotografiji ni ve
filma, je pa vsa druga tehnika, ki jo potrebujemo,
draja.
Mnogi pravijo: Kaj bodo pa sedaj delale foto
trgovine? Toda s prvim nakupom nove tehnologije
jih boste zaradi nakupa in zamenjave starih
komponent, ki tvorijo digitalno fotografijo, najbr
vekrat obiskovali kot doslej.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Zaslon nove generacije podjetja

LACIE. Velikost 22 palcev,
loljivost 1920 X 1080 tok pri
true color barvnem zapisu. Na
sprednjem delu zaslona pet
USB prikljukov.
Pa veliko sree pri nakupu in delu z raunalnikom.

racunalniki
283
Programi
za obdelavo fotografij
V prejnjih poglavjih o digitalni tehniki smo si ogledali
DIGITALNE
KAMERE,
SKENERJE
in
RAUNALNIKE.
e elimo digitalne slike popravljati, dodajati nove
dele ali jih odstranjevati, potrebujemo program za
obdelavo fotografij. Z njim raunalnik oivi in na
zaslon prikliemo digitalno fotografijo. Od tu naprej
je vse v nai domiljiji, kajti monosti vpliva na
fotografijo so neomejene. e smo v klasini tehniki
po pritisku na sproilec lahko le malo vplivali na
izboljavo fotografije, je v digitalni dobi s programom
mono dosei skoraj vse: odstraniti motee dele,
dodajati ali odvzemati barve, popraviti kompozicijo
in e mnogo drugega. Predvsem izrazni fotografi smo
dobili nove izrazne monosti.
Pri nakupu digitalne kamere, skenerja ali tiskalnika
je poleg gonilnikov priloena dodatna programska
oprema. Kameram so, na primer, priloeni uporabni
programi za zdruevanje posnetkov in ureditev
arhiva. Skenerjem so priloeni faks in kopirni
podprogrami, program za prepoznavanje rk itd.
K drajim napravam dodajo programe za obdelavo
slik: PhotoDeluxe, PhotoPaint, PhotoImpact,
PhotoShop. e ime programov pove, da so prirejeni
za delo s fotografijo. Lahko so v polni delovni razliici,
omejeni ali le za prikaz delovanja.
Za obdelavo fotografij ponujajo programe treh
Matja Intihar
e-Fotografija.si
e ob nakupu kamere, skenerja ali tiskalnika v paketu niste dobili tudi
programa za obdelavo fotografij, ga je treba kupiti. Programi so avtorsko
delo in z uporabo piratske kopije krite zakon. Pa ni samo zato pametno
kupiti programa. Z nakupom namre dobite tudi prironike, s katerimi
se boste hitreje uvedli v delo z njim. Tako boste veliko hitreje prili do
elenih nastavitev in lepo izdelane fotografije.
Raunalniki program je kot avtomobil. Tudi avta ne odpeljete iz

prodajnega salona preprosto brez plaila, da bi ga uporabljali za vonjo.
284
programi
Enostavna programa za
obdelavo fotografij. Adobe
PhotoDeLux in Microsoft
PictureIt.
Spodaj program za ureditev
digitalnega foto albuma.
programi
285
stopenj.
Najbolj preprosti programi (PhotoDelux) so
namenjeni druinskim fotografom in tako prirejeni,
da je delo z njimi povsem enostavno in razumljivo.
Uinek rdeih oi, okviri, dodajanje besedila in
podobne obdelave so nastavljene e vnaprej in se
izvedejo le s pritiskom na tipko. Bolj zahtevne

operacije, na primer maskiranje, delo s plastmi in
zahtevno filtriranje niso mogoe.
K bolj zahtevnim napravam dodajajo programsko
opremo, ki zadovolji bolj zahtevne uporabnike. Ti
programi omogoajo e marsikaj, kar omogoajo tudi
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Staro, e obledelo fotografijo
lahko s skenerjem spravimo v
digitalno obliko. V programu za
obdelavo fotografij jo lahko
popravimo in v digitalnem
zapisu ohranimo, dokler ne
bodo izumili popolnoma novega
naina zapisa, ki bo zamenjal
digitalni zapis.
286
programi
MISLI DIGITALNO,
sem na raznih foto
delavnicah razlagal e
pred tirimi leti. In res!
Ko vas program za
obdelavo bitnih
fotografij zasvoji in
spoznate njegove
lastnosti, se vam odpre
povsem novo obzorje.
Va pogled na motiv
postane drugaen od
fotografa, ki se z
digitalno tehnologijo e
ni spoznal.
Ne moti vas ve slabo
ozadje motiva, ice
daljnovodov, barvno
neskladje ali slaba
kompozicija.
Vse in e ve lahko
popravite s pomojo
digitalne tehnike.
Bili so asi, ko smo uporabljali

samo ORWO diapozitivne filme.
Njihova vrlina je bil slab tonski
in barvni zapis. S filmskenerjem in programom za
obdelavo fotografij se da
marsikaj izboljati.
programi
287
profesionalni programi, so pa delno omejeni. Primer

sta programa PhotoPaint in PhotoImpact.
Glavna programa, ki sta nepogreljiva tudi med
profesionalnimi uporabniki, sta PhotoShop podjetja
Adobe in LivePicture, ki pa je s prihodom zmogljivih
raunalnikov izgubil nekaj svoje veljave. Tako zdaj
v skoraj vseh profesionalnih fotografskih in grafinih
studijih za obdelavo fotografij uporabljajo program
PhotoShop.
LivePicture je imel to prednost, da smo sliko
obdelovali v nizki ekranski loljivosti, kar je bilo glede
na majhnost datoteke zelo primerno za obdelavo

velikih slik.
Ker so najenostavneji programi lahko razumljivi,
drugi pa uporabljajo filozofijo programa PhotoShop,
bom v nadaljevanju prikazal nekaj zmonosti tega
programa. Veina dodatnih podprogramov,
napisanih v drugih programskih hiah, je izdelana
izkljuno zanj. PhotoShop je vodilno orodje za
obdelavo slik tako v PC kot v MAC okolju.
Ko fotograf enkrat vidi, kaj vse bi lahko e naredil s
fotografijami, se mu odpre popolnoma novo obzorje.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
288
programi
Fotografijo lahko popravimo na

neteto nainov. Vse je v
domiljiji ali elji, kaj popraviti.
Osnovni fotografiji lahko
popravimo samo tisto, kar
elimo. Ker portret ne sme biti
preve oster, elimo pa
poudariti konture pokrivala in
nakita, vse druge elemente
maskiramo in izostrimo samo
tisto, kar smo oznaili. Tudi ta
nain elektronske ostrine
poznamo prek 20 let. ele z
namiznimi raunalniki in
programi za obdelavo fotografij
je tehnologija dostopna tudi
fotografom.
programi
289
Nekaj nasvetov, preden zanete spoznavati program za obdelavo slik
Kai Power Goo iz programske

hie MetaTools je program za
kreativne in hudomune. Levi
portret je izvirnik. S programom
sem desni sliki zamenjal le oi.
Razlika je oitna. Prav to pa je
namen tega programa transformacija na preprost
nain.
Podobno bi se lahko poigral z
lasmi ali ustnicami in tako
ustvaril povsem nov lik. Tudi na
tak nain se lahko izraamo.
Digitalna fotografija nam je
postavila temnico v obliki
raunalnika in zaslona na nao
delovno mizo, raunalniki
program za obdelavo fotografij
pa je zamenjal vse mogoe
barvne filtre in druge
pripomoke. Fotografska ideja
se tako ni konala pri pritisku
na sproilec, ampak se z
raunalnikimi programi ideje
lahko rojevajo e naprej.
V tej knjigi, s katero se uimo osnov digitalne tehnike,

ne bom uil dela s tem orodjem, niti ni mogoe
prikazati vseh njegovih zmogljivosti. Prikazal bom
samo nekaj glavnih in najbolj zanimivih monosti, ki
zanimajo fotografa.
V naslednji knjigi pa se bomo s tem programom bolj
seznanili, predvsem kako naj ga fotograf uporablja
in katere monosti lahko uporabi.
Fotografi nekakovostne fotografije, pomanjkljive po izrazni vrednosti ali tehnini

izvedbi, takoj vremo v ko. Z monostjo prenosa fotografije v digitalno temnico
koa ne uporabljajte ve. e tako nepopoln posnetek vam pri izdelavi fotografije v
digitalni temnici lahko neko pride prav.
Sliko, ki jo boste obdelovali, takoj shranite pod drugo ime, da digitalni original
ostane nespremenjen.
Fotografi digitalne fotografije shranjujemo v zapise formata TIFF in EPS ali stisnemo
v format JPEG.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Fotografi smo z nastopom digitalne fotografije

postali res sreni ljudje. e tako slabo
fotografijo lahko izboljamo z orodjem za
obdelavo fotografij - izboljamo lahko ostrino,
naredimo lepi izrez, spreminjamo barve ali
dodajamo uinke. Monosti so neizrpne. Z
meanjem ve fotografij lahko naredimo
zanimivo sliko, etudi posnetki sami zase niso
nekaj posebnega.
Misli DIGITALNO!
Nastavite 300 dpi loljivosti, da boste lahko datoteko uporabili tudi za morebitno
tiskanje na sublimacijskih tiskalnikih, digitalnih osvetljevalnih napravah in v grafini
tehniki. tako boste vedno vedeli, za katero velikost je e zadovoljiva.
e boste fotografije izpisovali samo na kapljinih tiskalnikih, zadostuje loljivost
od 100 do 150 dpi, odvisno od kakovosti tiskalnika. Sami preverite kakovost izpisa.
Ko izdelujete montae v ve plasteh, e je le mogoe, shranite tudi datoteko, v
kateri montirane dele e niste zdruili v eno sliko.
Zapisujte si potek dela - katere filtre ste uporabili, kako ste delali barvne popravke
itd. Tako boste lahko veliko hitreje iz izvirnika na novo popravili sliko, e vam
prejnji izdelek ni uspel.
Nikoli ne obupajte. Preizkuajte in preizkuajte. S programskim orodjem in delovno
voljo se da naredite vse. Tudi tisti, ki zdaj znamo nekaj narediti, v zaetku nismo
vedeli ni. S prironikom, z nasveti prijateljev, ki e delajo s programom, in s
preizkuanjem boste tudi vi kmalu obvladali osnovne prijeme in zaeli uporabljati
edalje ve monosti, ki jih omogoa orodje.
S programom za obdelavo fotografij so vam vrata v digitalno temnico na iroko
odprta. Pa tudi popolna tema, zelena ali rdea lu niso ve potrebni.
290
programi
programi
291
BARVNA KOREKTURA (belina, temina, osnovni toni)

Vsako datoteko, ki jo uvozimo v program za obdelavo fotografij, je treba pregledati in preveriti, ali so
tonske vrednosti ustrezne za napravo, s katero bomo tiskali. Za osvetljevalne naprave pustimo datoteko
v osnovnem RGB zapisu, za tiskovine pa jo je treba pretvoriti v CMYK nain zapisa. S pretvorbo izgubimo
kar precej tonskih vrednosti. Na primerih prikazujem pravilen pristop k barvni korekturi in nastavitve, ki
zagotavljajo imve tonskih vrednosti. Za izrazno fotografijo se teh osnovnih nastavitev ni treba drati.
Osnovni pregled fotografije opravimo po naslednjem vrstnem redu:
1. belina, 2. temina, 3. osnovne tonske vrednosti (koa, rdea, rumena, zelena, prevladujoi ton - tih...)
Noben zaslon ne more pravilno
prikazati vseh tonskih vrednosti,
ki so zapisane v digitalni datoteki.
Zato se je treba nauiti branja
barv, izraenih s tevilkami. Vsaj
osnovne korekture je dobro
opraviti na ta nain. Pri branju
jakosti zapisa sta RGB in CMYK
nasprotna. V RGB nainu barve
odvzemamo, v CMYK dodajamo.
Na vsaki fotografiji najprej
pregledamo tonske vrednosti v
najsvetlejem delu. Nikakor ne
smemo izgubiti minimalnih
tonskih vrednosti, razen e je
bele povrine zelo malo. Le tako
obdrimo lepe barvne prehode
tudi v najsvetlejih delih
fotografije. Vrednosti v najbolj beli
povrini naj se gibljejo od 3 do 4
odstotke v CMYK datoteki in 95
odstotkov v RGB datoteki. Na
desnem primeru je ta vrednost
dvignjena (CMYK) ali zmanjana
(RGB) e za 2 do 3 odstotke
zaradi velike povrine svetlih
delov fotografije. Le tako bomo
na napravah za tiskanje uspeli
zapisati vse nene tonske
prehode.
Naslednji korak je korektura
najtemnejih tonskih vrednosti.
im manja je povrina visoke
pornitve, tem ve CMYK ali tem manj RGB barvnega zapisa je lahko. V naem primeru je pornitev
lahko visoka.
ele po opravljeni korekturi beline in temine lahko nadaljujemo s korekturo osnovnih tonskih in barvnih
vrednosti (koa, rdea, zelena, rumena itd.) Na fotografijah se velikokrat sreamo s portretom in tonom
koe. Zelo pomembno je, da uskladimo pravilne vrednosti posameznih osnovnih barv, da ne pride do, na
primer, rdeega obraza ali hladne blede barve. V CMYK nainu je zelo pomembno, da je rumene barve
ve kot magente, za priblino polovico magente pa naj bo e cian barve. V RGB nainu odvzamemo
najve rdee, nato zelene in najmanj modre barve.
e je povrina temnih delov veja, moramo tonske vrednosti osnovnih

barv v CMYK nainu zniati in dodati ve rne. V nasprotnem primeru
pride do preve barve na tem delu zapisa, kar se odraa na razlitih
barvah in tudi preve monem zapisu drugih tonskih vrednosti v
bliini. V RGB nainu v tem primeru dodamo nekaj odstotkov ve
svetlobe.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
292
programi
e je na fotografiji zelo malo izrazito svetlih delov, lahko v njih

popolnoma odstranimo vse tonske vrednosti. S tem lahko preostali
del fotografije bolj posvetlimo. Vendar ne pretiravajte, sicer bi se na
tej fotografiji zael izgubljati tudi neen modri ton neba. Vsaka
korektura ima svoje meje. ele ko pravilno opravite korekturo beline
in temine za svojo tiskalno napravo, prinite s korekturo barvnih
vrednosti. Dobro spoznajte napravo, na kateri izpisujete fotografije.
100 C
100M
100Y
50C100Y
100M100Y
100C50M
100C100M
100C100Y
Osnovne barve so na veini zaslonov lepo zapisane. RGB svetloba zapie iste tonske vrednosti, zapis
s tiskalniki pa ni ve tako prepriljiv. Najve teav je v pravem zapisu modre in zelene barve. Meanje
100% cian in 100% magente teoretino daje modro barvo iz RGB barvnega meanja. Prav tako 100%
cian in 100% rumene daje zeleno barvo. Toda barve, ki jih uporabljamo za tisk, so delno pokrivne in
njihove tonske vrednosti v prej izraenih vrednostih ne ustrezajo povsem. Za modro barvo je v tisku
treba magento spustiti s 100% na samo 50% do 70%. Prav tako je za zeleno barvo priporoljivo zniati
cian na 50% do 70%. Seveda pa je vse v vaem videnju in dojemanju barv. Zato se dobro spoznajte s
korekturo barv in s tiskanjem. Le tako boste fotografijo, ki jo vidite na zaslonu, lahko pripravili za odlien
izpis.
Fotograf se mora dobro spoznati s korekturo barv in z barvnim meanjem. Na zaslon se ne

moremo vedno zanesti, sploh ne v primeru, ko elimo kakovostno fotografijo. Priporoam, da
s kamero posneto ali skenirano fotografijo vedno ohranite v RGB obliki. Naredite kopijo in na
njej opravljajte korekture. Kajti e boste original spremenili v CMYK, ste izgubili nekaj kakovosti,
e boste kasneje fotografijo eleli osvetliti na fotografski papir. Tudi e boste napravili korekture
za EPSON tiskalnik, ni reeno, da boste isto datoteko e lahko zadovoljivo pripravili za CANON
tiskalnik ali za sublimacijski zapis.
programi
293

Barvna korekcija in meanje HSL.
Z orodjem HUE lahko v popolnosti spremenimo
barvne vrednosti.
Z orodjem SATURATION lahko odvzemamo
intenziteto barve in dobimo rno-belo fotografijo,
ali jo dodajamo in dobimo mono zasiene
barve.
Z orodjem LIGHTNESS sliko posvetlimo ali
potemnimo. Seveda pa vse lahko nastavljamo
tudi samo v osnovnih barvah.
Na spodnjih levih slikah sem maskiral potret

nemaskiranemu delu slike pa popolnoma obrnil
barvne vrednosti. Cian je rdea, magenta je
zelena in rumena je modra.
Siva barva je sestavljena barva vseh treh
osnovnih barv v enaki jakosti. Zato se njena
barvna vrednost ni spremenila.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
e
Na desni sem maskiral posamezne cvetove

tulipanov in jim spremenil tonske vrednosti.
Na desni je barvni krog tonsko obrnjen.
Fotografija sonnega zahoda ne uspe vedno. Program lahko uspeno pomaga z orodji za dodajanje
ali odvzemanje tonskih vrednosti. V oknu Image izberemo orodje Levels ali Curves. V tem primeru z
dodajanjem tonskih vrednosti fotografiji ustvarimo vso potrebno dramatinost, ki nam jo eden najbolj
fotografiranih motivov lahko priara v resnici. Z orodjem Levels neiskueni bolj enostavno opravijo
korekture. Orodje Curves pa v bolj zahtevnih primerih omogoa nastavitve v razlinih tonskih
vrednostih in ne samo v temnem, svetlem in srednjem tonskem delu slike. V obeh nainih pa pod
oknom Channel lahko opravimo korekture v kateremkoli barvnem kanalu.
294
programi
programi
295

Levi fotografiji sta lep prikaz,
kako se da posnetek v popolnosti
spremeniti in predvsem barvno
mono popraviti ali iznakaziti.
Samo srednja paprika je
maskirana, z uporabo filtra
SATURATION so v preostalem
delu slike barve odvzete.
Maskiranemu delu slike je
dodana inteziteta, na spodnji sliki
pa s filtrom HUE e barva
zamenjana v zeleno. Monosti
korekcije in s tem laganja je
ogromno. V prenekaterih
prospektih vam s taknimi
popravki priarajo videz izdelka,
kakrnega v trgovini nikoli ne
vidite. V grafini tehnologiji
poznamo taka laganja e prek 20
let. e takrat ste imeli monost v
kuharskih knjigah opazovati tako
sono in svee meso in
zelenjavo, da po ogledu slik s
kakovostjo mesa in zelenjave pri
svojem mesarju ali branjevki
nikakor niste bili ve zadovoljni.
Enostaven primer laganja.

Fotografirate izdelke za
prehrambeni katalog. Imate samo
zelena jabolka, naronik pa eli,
da fotografirate tudi rdea. Ni jih
treba kupovati, z raunalnikim
programom za obdelavo fotografij
naroniku veliko laje ustreete.
Maskirate eleno jabolko in s
filtrom HUE zamenjate tonske
vrednosti.
Maskiranje lahko opravite z lasom
(zgornji krog). Z njim riete po sliki
tam, kjer elite narediti izrez. Na
koncu zakljuite v toki, v kateri
ste zaeli z oznaevanjem.
Izdelava maske po tem postopku
ni povsem enostavna. Velikokrat
zgreimo eleno smer. Lahko si
pomagamo z brisanjem ali
dodajanjem maskirnega polja v
novi funkciji Mask (okvir spodaj).
Nain oznaevanja z orodjem
PATH (krog v sredini) je bolj
zamuden, vendar lahko takoj
izreemo eleni del slike in nato
doloimo izrez s funkcijo MAKE
SELECTION, ki je v oknu PATH (sliki desno). Na ta
nain tudi brez brisanja odstranimo vse, esar
nismo oznaili (slika jabolka spodaj). Nainov
maskiranja je lahko ve. V tej knjigi al ni mono
pokazati vseh. S prironikom PhotoShop in z veliko
preizkuanja vam bo uspelo.
V naslednji knjigi pa bom z veliko primeri prikazal
tudi delo s programom PhotoShop v praksi.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Z filtrom LEVELS opravimo tonske korekture tako v

temnih kot svetlih ali srednjih delih slike (slike spodaj).
Korekture lahko opravljamo v posamezni barvi RGB ali
CMYK barvnega meanja ali v celoti.
Z spodnjo funkcijo Output Levels doloamo svetlost ali
pornitev slike.
Korekturo lahko opravimo tudi s funkcijo AUTO, vendar
dobro opravi svojo nalogo le, e smo fotografijo e kolikor
toliko dobro zajeli s kamero ali s skenerjem.
S kapalkami lahko doloimo najbolj svetli in temni del
slike, s srednjo kapalko pa tonsko srednji del fotografije.
296
programi
programi
297

ELEKTRONSKA OSTRINA
Digitalna tehnologija omogoa goljufanje. Ostrimo
lahko na dva naina. S filtrom Sharpen ostrimo
celotno sliko enakomerno, vendar e pretiravamo,
uinek ni zadovoljiv.
Zato za dodatno ostrenje uporabljamo filter
UnsharpMask, ki povea kontrast in tako povea
ostrino samo v delu fotografije, kjer so razlike med
tonskimi vrednostmi veje.
BREZ
DODATNEGA
OSTRENJA
Filter UnsharpMask daje tri, med seboj vezane

monosti.
Amount je kot gumb za jakost zvoka. Doloa,
kolikna naj bo jakost ostritve.
Radius doloa irino ostritve med vejim ali
manjim kontrastnim razponom.
Treshold zgladi popaenja pri zgornjih filtrih.
FILTER
UNSHARP
MASK
298
programi
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Zgoraj: Zanimiv efekt (PAGE CURL) lepo ponazori,
da je treba obrniti stran v reviji; ali pa da na
reklamnem letaku prikae, kaj je na drugi strani,
recimo, knjige, e bi pod zavihek dodali naslednjo
sliko.
Maskiranje, uporaba ve filtrov in izdelava v

plasteh nam dajejo neomejene monosti.
Celotna obdelava je lahko plod vae kreativnosti.
FILTER
SHARPEN
programi
299
Zgornja fotografija je izvirnik.
Z raunalnikim programom
sem jo oistil moteih
elementov. Podobno delo v
temnici bi bilo brezupno.
In kako opravimo taken
popravek? Prek moteih
povrin moramo prenesti
tonske vrednosti iz
soseine. Za to delo med
orodji izberemo ig. Najprej z
miko kliknemo na del slike,
iz katerega bi radi prenesli
imbolj enake tonske
vrednosti, nato pa kliknemo
na tisti del, kamor bi eleli
prenesti te barvne tone. Vse
skupaj je podobno igosanju.
e je fotografija presvetla, jo
lahko potemnimo, dodamo
e polno luno in noni
posnetek je narejen.
Delo se lahko tudi ponesrei.
Zato shranjujte razline faze
dela.
300
programi
Zgornji posnetki so izvirni. Z maskiranjem, tonskim spreminjanjem in dodajanjem slik drugo na drugo
dobimo povsem nove fotografije. Tudi e niste bili na doloenem kraju, lahko zmontirate taken
poloaj in fotografijo naredite bolj dramatino. Neskonne so monosti digitalne fotografije!
Matja Intihar
e-Fotografija.si
programi
301
ZDRUEVANJE VEIH
FOTOGRAFIJ MED SEBOJ.
LAYERS/PLASTI
Delo s plastmi je preprosto.

Fotografije dodajate drugo na
drugo. Obstajajo pa doloene
zakonitosti, ki poenostavijo delo in
pomagajo pravilno zastaviti
zaetek ter delo pravilno
shranjevati.
Kot osnovno fotografijo vzamete
tisto, ki jo elite v ozadju. Vekrat
shranjujte novo nastajajoo sliko,
vsaki pod drugim imenom, da se
lahko vrnete na prejnjo inaico,
e vam zadnja ni ve.
ORIGINALI
Matja Intihar
e-Fotografija.si
302
programi
e uporabljate filtre z ve
monostmi, priporoam, da
nastavitve zapisujete, da boste
naslednji vedeli, kako ste prili
do doloenega uinka. Ko ste
konali, fotografijo shranite e v
plasteh in ele nato plasti
zdruite, da jo boste lahko
zapisali v formate, s katerimi jo
boste izpisovali.
Tudi pri delu s plastmi velja:
poizkusi, poizkusi in e enkrat
poizkusi. Le tako boste obvladali
imve orodij in njihove lastnosti.
In e nekaj. Z delom v plasteh se
velikost datoteke zelo povea.
Priporoam imve RAM-a.
programi
303
Matja Intihar
e-Fotografija.si
V vaih albumih je mnogo starih, e obledelih in delno unienih fotografij. Z veliko mero potrpeljivosti
in obvladovanja programa PhotoShop noben popravek ni preteak. Sam pravim, da se vse lahko
postori. Pri delu s programom morate poleg znanja imeti samo e as, veliko asa. V fotolabolatorijih,
v katerih e imajo digitalne osvetljevalne naprave, popravljanje in izdelavo popravljenih fotografij e
obvladajo. Pred naroilom pa se pozanimajte o priblini ceni izdelave, e ste jo sploh pripravljeni
plaati. Mono pokodovane slike za kakovostno retuo potrebujejo ure in ure dela.
Iz istega posnetka lahko nastanejo razline fotografije.

e vas slikarstvo navduuje, nimate pa roke za slikanje s opiem, vam filtri omogoijo fotografijo
spremeniti v slikarsko delo.
Vedno ste si eleli z zoom objektivom potegniti fotografijo. Tudi to je v programu PhotoShop otroje
lahko delo. Pred leti, ko smo takno fotografijo lahko naredili samo z zoom objektivom, sem porabil
kar nekaj filmov za razumevanje tega efekta.
Galeb je maskiran in tako sem lahko potemnil samo preostali del slike.
Dodamo lahko e uinek nasprotne svetlobe s podobnimi napakami, kot jih naredijo lee v objektivu.
Pred dvajsetimi leti se je stavilo e s svinenimi

rkami. Leta 1990 smo e v temnicah na filmih
montirali tekste v slike. Mnogi niti ne verjamejo tem
podatkom. Tudi prve grafine osvetljevalne naprave
na zaetku 90-tih so fotografije s samo enim MB
podatkov osvetljevale po nekaj ur. Digitalna
tehnologija se z vse cenejimi digitalnimi kamerami
hitro pribliuje fotografom.
Avtoportret v ogledalu je zaradi slabih svetlobnih pogojev na filmu zelo slab. Toda spremenjen v
digitalno obliko oivi z uporabo filtrov. Naa domiljija ne pozna meja.
304
programi
Z orodjem TEXT v sliko vstavljamo besedila. Pisanje

besedila ni tako enostavno kot v programih za
urejevanja teksta, toda bitni programi, kot je
PhotoShop, tudi niso za to namenjeni, lahko pa
napiete nekaj naslovov, tevilk, itd. Z mnogimi filtri
lahko rke poudarjamo, senimo, spreminjamo barve...
programi
305
Shranjevanje datotek
JPEG (Joint Photographic Experts Group) stiskanje z izgubo
Datoteke iz digitalne kamere so zapisane na pomnilno kartico v formatih JPEG,
TIFF ali RAW. Najbolji nain stiskanja datotek je neposredno stiskanje v bitnem
formatu TIFF (Tagged-Image File Format), to je LZW (Lempel-Zev-Welch) stiskanje.
Stiskanje slike v tem nainu nikoli ne uniuje slike (zgublja podatkov). Toda to
stiskanje v veini primerov ne zadostuje. Zato v zdajnji digitalni fotografiji
uporabljamo stiskanje v nainu JPEG, ki omogoa tudi razline naine stiskanja
glede na zahtevo po konni kakovosti slike. JPEG zapis je stisnjen zapis. Datoteko
stisne tako, da poie manj potrebne podatke in jih zbrie. S tem se izgubi del
podatkov, ki se pri ponovnem odprtju datoteke z interpolacijo spet ustvarijo.
Fotografija, ki je bila stisnjena z zapisom JPEG in nato spet razirjena, ni ve enaka
izvirniku. Vekrat ko odpirate sliko in jo zapisujete nazaj v JPEG zapisu, ve podatkov
se izgublja. Pri stiskanju fotografij na pomnilno kartico preizkusite, s koliknim
stiskanjem ste e zadovoljni. V tem nainu zapisa nekaj pridobite in nekaj izgubite.
Pridobite manjo datoteko in s tem monost zapisa ve datotek na pomnilno enoto
ali na disk, izgubite pa nekaj kakovosti fotografije. S programom za obdelavo fotografij
lahko v JPEG zapisu shranite tudi e obdelane fotografije, toda ta nain vam
priporoam samo za arhiviranje konne fotografije. e boste fotografijo vekrat
potrebovali, jo raje zapiite v TIFF obliki. Res da je v tem nainu zapisa datoteka
tudi do 15-krat veja, toda ne izgubljate kakovosti. Tudi za osvetljevanje na
labolatorijskih osvetljevalnih napravah lahko oddate oba naina zapisa.
V JPEG nainu zapisa priporoam shraniti fotografije, ki jih elite objaviti na spletnih
straneh. In ne pozabite - spletne strani gledamo na zaslonih, zato je potrebno RGB
barvno meanje. Fotografija ima tudi manj podatkov, kot e bi jo na zaslon postavili
v CMYK nainu barvnega meanja.
Shranjevanje datotek opravljamo na dva naina. Z izborom Save (shrani) ali kot
SaveAs (shrani kot). V nainu Save shranimo sliko na zaslonu pod imenom, ki je e
doloeno. Recimo, fotografijo smo prenesli iz digitalne kamere v raunalnik in njeno
ime je doloil e programski zapis v kameri: 100-01.JPG. V nainu Save bi po
ponovnem zapisu sliko v celoti prepisali. Torej prejnje verzije fotografije nimamo
ve. V nainu zapisa SaveAs pa naredimo prav to. Doloimo novo ime in na pomnilni
enoti imamo obe fotografiji, tako starejo, torej tisto neobdelano, in novejo, e
popravljeno. Seveda je treba novo fotografijo zapisati pod novim imenom. V
nasprotnem primeru bi nam tudi v nainu SaveAs prejnjo sliko prepisalo.
Ime mape, v katero zapisujemo
datoteko.
V to polje zapiemo ime, pod
katero elimo datoteko shraniti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
TIFF (Tagged Image File Format)

Za kakovosten nain zapisa bitne slike najpogosteje uporabljamo zapis TIFF. Ta
zapis manj potrebnih tok ne zbrie kot JPEG nain zapisa, ampak zapie celotno
tevilo tok, zato ne izgubljamo kakovosti. Vsi uporabniki digitalnih kamer in
programov za obdelavo fotografij bi za kakovosten zapis konne, e obdelane
fotografije morali uporabiti TIFF nain zapisa. Le tako boste prepriani, da bo
fotografija kakovostno zapisana in prav takna ob ponovnem odprtju spet preneena
na zaslon ali tiskalno napravo.
Obstaja e ve nainov zapisa: EPS, GIF, PICT, BMP, PNG, vendar so za fotografa,
ki se je ele zael spoznavati z digitalnimi zapisi, e nezanimivi.
306
programi
Nain zapisa. S pritiskom na to

polje se nam odpre ve monosti:
JPEG, TIFF, EPS, PSD...
JPEG 0
JPEG 5
JPEG 10
TIFF - LZW
Na zgornjih fotografijah lahko opazite, kako se izgublja kakovost

fotografije v razlinih nainih zapisa v pomnilnik. V nainu stiskanja
TIFF-LZW, ne izgubljamo na kakovosti, toda
datoteke so premalo kompresirane. S stiskanjem
slike z nainom JPEG v najveji kakovosti 10
obdrimo skoraj nevidno razliko v kakovosti napram
zapisu TIFF, datoteka pa je manja skoraj za
polovico: 1,3MB. S e vejim stiskanjem pa e
vidno izgubimo del kakovosti, velikost datoteke pa
je v najvejem nainu stiskanja 0 velika samo 400B.
Vekrat ko odpiramo in zapiramo sliko v nainu
JPEG, bolj se izgublja kakovost fotografije.
programi
307
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Spoznali smo se z nekaterimi filtri, ki so za fotografa na zaetku najbolj zanimivi maskiranje,
odvzemanje in dodajanje barve, spreminjanje tonskih vrednosti, ostrenje itd.
Osnovne fotografije, ki so na levi strani, so same zase dovolj dobre, z malo domiljije in izrazne
miselnosti pa jih lahko predrugaimo.
Levi fotografiji sta izvirnika, desni pa sta raunalniko popravljeni.
Na zgornji fotografiji sem najprej maskiral konja in kosca, preostalemu delu slike pa sem s filtrom
SATURATION odvzel barve. Maskirani del je ostal v barvah, preostali veji del slike je rno-bel.
Zgornjo rno-belo fotografijo sem spremenil iz sivinskega/grayscale zapisa v barvni zapis RGB in
opravil barvno korekturo tako, da sem dobil za moje gledanje bolj zanimivo fotografijo.
Srednji sliki sem predvsem s filtrom Saturation dodal barvam mo. Sonni zahod tako deluje e bolj
mogono. Motornemu zmaju sem z igom zbrisal kolesa in nekaj moteih ic.
Spodnjo barvno fotografijo sem po posameznih barvnih kanalih mono zasiil z barvami. Ko sem pred
petimi leti desno fotografijo, stiskano s sublimacijskim tiskalnikom, na predavanjih pokazal fotografom,
so vsi spraevali, s kaknimi filtri na objektivu sem fotografiral, da sem dobil tak posnetek. Ker je bila
fotografija stiskana na Kodak papirju za sublimacijski tisk in je na zadnji strani pisalo Kodak paper,
nihe ni podvomil, da fotografija ni izdelana neposredno s filma.
Zdaj, ko ste seznanjeni z laganjem v fotografiji, bi hitro dodali oceno, da je najbr digitalno
popravljena.
Zaradi moteega ozadja fotografija konja ne poudarja njegove lepote. Najprej sem naredil izrez, nato
sfiltrom Levels dodal tonske vrednosti v teminah, na koncu pa po maskiranju konja dodal e tonske
vrednosti v ozadju do popolne rnine. Vsak bralec pa najbr ob gledanju spremenjenih fotografij dobi
tudi svoje ideje, kaj e popraviti, da bi bile slike za njegovo videnje e bolje.
308
programi
programi
309
Tudi iz povsem povprene fotografije se da narediti zanimivejo. Leva fotografija je izvirnik. Diapozitiv sem
skeniral na bobnastem skenerju in zaradi njegove kakovosti sem tudi v temnejih delih slike zajel vse mono
zasiene detajle. Brezupno je s film-skenerjem skenirati tako tonsko zasien diapozitiv. Sliko sem obdeloval
v RGB nainu. Najprej sem odstranil desni, e oveneli cvet. V naslednjem koraku sem maskiral rumeni cvet
in ga barvno osveil. Nato sem oznail preostali del slike in jo tonsko spremenil v modro barvo meseine ter
dodal e uinek vpadne direktne svetlobe. Ne manjka tudi uinek napake le v objektivu. Zgornja desna
fotografija je za primer, kako dramatina je lahko sprememba iz naina RGB v CMYK. ista modra svetloba
se v barvnem meanju CMYK mono spremeni, ne pomaga nikakrna korektura, da bi se pribriali barvi iz
barvnega naina RGB. Takna razlika je tudi med fotografijami, osvetljenimi na foto papir, in tiskanimi
fotografijami. O svetlobi in barvnem meanju ste e brali v prejnjih poglavjih.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
310
programi
Obe fotografiji sta bili posneti podnevi. Zgornjo fotografijo sem zdruil iz povsem nezanimive
fotografije obzidja in kamnitega okna. Kamnito obzidje sem mono potemnil, v oknu naredil izrez, vanj
dodal drugo fotografijo in jo tonsko spremenil tako, kot da motiv osvetljuje umetna svetloba reflektorja.
Temno modro nebo je tudi programsko dodano.
Spodnjo fotografijo sem potemnil in v zgornjem delu dodal e uinek tonskega prehoda. Potop lune v
morje je dodatno narisan, odblesk svetlobe od morja pa rumeno obarvan.
programi
311
Od slabega posnetka
prek orodij v programu PhotoShop
do kakovostne fotografije za predstavitveni katalog.
Digitalna kamera je prinesla

naelo ni vana kakovost,
ampak hitrost. Marsikateri
zalonik ali tiskar kar sam
posname artikle za katalog. Toda
posnetki so zaradi nepoznavanja
osnov osvetlitve in globinske
ostrine slabe kakovosti. e pa
obvladate program za obdelavo
fotografij, lahko marsikateri slab
posnetek popravite in pribliate
zahtevam naronika.
Najprej sem naredil izrez kamkorderja in ga
z orodjem Levels tonsko popravil. Pazil sem
na uravnoteenost vseh barv, saj je kamera
preteno srebrne, nevtralne barve.
Z orodjem Gradient Editor sem popravil
ozadje z delnim prelivom. Na koncu pa sem
pod kamero zaradi veje plastinosti narisal
njeno senco in jo z orodjem GaussinaBlur
posenil. Tudi iz slabega izvirnika se da
narediti kakovostno fotografijo.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
312
programi
programi
313

Letak na levi sicer ni fotografija, toda z njim elim pokazati, koliko mask in alfa kanalov je treba izdelati
ter koliko fotografij obdelati v plasteh, da dobimo eleni izdelek. Lahko tudi fotografijo.
Letak je izdelan iz prek 30 skeniranih diapozitivov in nato obdelan v programu PhotoShop. Na podoben
nain bi lahko izdelali digitalno fotografijo. Potreboval sem mnogo ur dela za izrez fotografij, barvno
korekturo in nenazadnje za sestavo vseh elementov po plasteh. V programu za sestavljanje bitnih in
vektorskih, predvsem tekstovnih elementov sem nato dodal e veliko drobnega besedila. Dodajanje
veje koliine besedila v sliko v bitnem programu ni priporoljivo. Za to uporabljamo programe, kot so
PageMaker, InDesign in QuarkXpress.
Na priloenem CD-romu je zapisana datoteka v PSD zapisu. V tem lastnem zapisu programa PhotoShop
shranjujemo sliko v njeni celoti, torej z vsemi plastmi in uinki, ki smo jih uporabili. Lahko se sprehodite
po plasteh slike, jih spreminjate, menjate jakost posameznih plasti itd. Tudi pri ogledovanju spoznavate
nain dela in lahko se vam porodijo ideje, kako doloene naine izdelave pospeiti ali izboljati. Kljub
temu, da e deset let delam s programom PhotoShop, verjam, da vseh njegovih zmonosti ne bom nikoli
obvladal. Tako bo tudi z vami. Vendar ve boste delali z njim, bolj ga boste spoznavali in bolj vam bo
doma, s tem pa boste imeli monost svoje fotografije imbolje obdelati in prilagoditi svojemu videnju
konne fotografije. Digitalna fotografija se ni konala s pritiskom na sproilec, ampak se nam s programi
odpirajo neslutene monosti. Dokler ne boste sami zaeli obdelovati fotografij, se tega niti ne zavedate.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Sprememba od A do . Komentar ni potreben.
Zgornja fotografija je shranjena na priloenem CD-romu pod imenom TEST.PSD. Odprete jo

lahko s programom PhotoShop verzije 4.0 ali vije. V oknih Channels in Layers lahko odpirate
in zapirate posamezne plasti in si ogledate potek dela. Seveda pa sem moral prej e poskenirati
diapozitive, mnoge z orodjem PATH izrezati, opraviti barvne korekture itd.
314
programi
programi
315
Tisk - Osvetljevanje
e ta hip prestop fotografov v
digitalno tehniko e ni tako
hiter, kot si proizvajalci
opreme elijo, pa je e jutri
lahko drugae.
Tega se pri nas vse premalo
zavedajo lastniki foto
labolatorijev.
Spoznali smo se z digitalnimi kamerami, skenerji,

raunalniki in s programom za obdelavo fotografij.
Da pa raunalniko obdelane fotografije ne bi gledali
samo na zaslonu, jih je treba stiskati, osvetliti ali
projecirati. V ta namen uporabljamo kapljine in
termosublimacijske tiskalnike, osvetljevalne naprave,
ki osvetljujejo na klasini fotografski papir, in LCD
projektorje za digitalno projekcijo.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Kdor se e danes ne seznanja
z digitalno tehniko, ga ez
nekaj let ne bo.
Olympusov model
sublimacijskega tiskalnika za
zmerno ceno z monostjo izpisa
fotografije v velikosti 21 x 29,7
cm (A4).
316
tisk-osvetljevanje
Nova pot do poveave fotografije

V klasini tehniki ima fotograf dve poti do fotografije.
Lahko jo osvetli in razvije sam v temnici ali pa vse
skupaj prepustil labolatoriju. Izrazni fotografi rnobele fotografije izdelujemo sami in tako latentno sliko
spravimo v ivljenje. Toda delo v temnici zahteva
veliko asa, denarja in truda za dosego elenega
cilja. Pred dvajsetimi leti smo barvne fotografije le
redki izdelovali sami. Za veino so bili dober
poveevalnik z barvnimi filtri, analizator svetlobe,
stroj za razvijanje foto papirja, izkunje in v tistih asih
predvsem material nedosegljivi. Tako je imela veina
fotografov za izdelavo barvne fotografije na voljo
samo profesionalni laboratorij. Zdaj je laje priti do
materiala in tehnine opreme, toda barvnih fotografij
v lastnih temnicah skoraj nihe ve ne izdeluje sam.
Digitalna tehnologija omogoa novo, lajo pot.
Konno si lahko vsak fotograf na preprost nain
ele s projekcijo diapozitiva na

platno opazimo, kaj je barvna
globina, irina tonskih vrednosti
in mo barve. Kdor si e ni
ogledal reprodukcije originala
na tak nain, ne more
ocenjevati, kaj je kakovosten
zapis.
tisk-osvetljevanje
317
rno-beli laserski
tiskalniki so v zaetku
90-tih pocenili izpis
besedil za asopise in
revije. Nija cena
izpisa na transparentni
papir (paos) je kljub
slabi kakovosti
prepriala zalonike.
Celo veje zalobe so
se zadovoljile s slabo
kakovostjo cenejega
laserskega izpisa. Vse
do sredine 90-tih so
bili vsi zadovoljni s
slabo kakovostjo
izpisa, nato pa je
osvetljevanje na film
zaradi takne
konkurence postalo
ceneje.
Lahko smo se
prepriali, da
velikokrat ni
odloujoi dejavnik
kakovost, ampak cena
izdelka. Tako je tudi v
digitalni fotografiji. Ni
vana kakovost,
ampak cena fotografije
in hitrost izdelave.
318
pripravi fotografijo po svoji presoji in jo stiska s

tiskalniki, ki so dostopni glede cene. Ta monost je
prinesla novo kresanje mnenj glede kakovosti
izdelane fotografije.
Kakovost izpisa
Z nakupom tiskalnika in s tem povezano hitrejo
izdelavo fotografije so se mnogim zmanjale zahteve
po kakovosti izpisa. Predvsem takojnje zadovoljstvo
ob fotografiji znanih dogodkov v gledalcu izzove
ustva in zato manj kritien pogled na izdelavo.
Mnenj, s kaknim postopkom se da dobro izdelati
fotografijo, je ve. V neem pa smo si fotografi edini.
Najboljo barvno reprodukcijo ima pravilno osvetljen
diapozitiv. Ima najboljo loljivost, ostrino, barvitost,
kontrast in s tem povezano pornitev (3,7D). Dobro
osvetljen diapozitiv je najlepi, e ga projeciramo
na platno. V primerjavi s projekcijo so vse druge
njegove reprodukcije, tiskane ali osvetljene na foto
papir, slabe kakovosti. Mnogi zagovorniki tiskanja
si verjetno projekcije diapozitivov sploh e niso
ogledali. Govorim o tehnini kakovosti in ne o izrazni
vrednosti fotografije.
Glavno vlogo igra naravna, bela vpadna svetloba in
na svelobo obutljiva plast filma. Na pravilno
osvetljenem diapozitivnem filmu vidimo mnogo ve
kot sto milijard barvnih odtenkov. Diapozitivni film z
tisk-osvetljevanje
obutljivostjo 100 ISO ima 20 milijonov in ve tok z

barvili, s tem pa izredno pornitev 3.7 D in loljivost
priblino 100 linij na milimeter.
Med grafini reprofotografi, ki smo se dobro spoznali
s teorijo o svetlobi in v praksi s skenerji prvi zaeli s
pretvorbo slike v digitalno obliko in z njeno barvno
korekturo, velja, da je zapis z belo svetlobo najbolji.
Zapis s filtri za RGB svetlobo in s tem povezano
aditivno barvno meanje pa je bolji od zapisa CMYK
na tiskanem mediju. Z RGB nainom meanja barv
dobimo veliko ve barvnih tonov kot s tiskalniki s
subtraktivnim barvnim meanjem CMYK. Fotograf
se s teorijo svetlobe in predvsem z barvnim
meanjem ni sreeval. Z monostjo tiskanja fotografij
pa je poznavanje barvnega meanja postalo
dobrodolo.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
RGB
Cilj proizvajalcev foto

tiskalnikov je pribliati kakovost
barvnega izpisa kakovosti
laboratorijskim osvetljevalnim
napravam.
Z zapisom s svetlobo in z
aditivnim barvnim meanjem
dobimo na fotografiji iri
razpon vidnega spektra barv
kot s subtraktivnim barvnim
meanjem.
CMYK
tisk-osvetljevanje
319
Razvoj je el naprej in nekateri

fotografi so e zadovoljni s
kapljinim izpisom, eprav je
draji od fotografije, osvetljene
na foto papirju. Vendar so
kapljini tiskalniki glede cene
dostopni skoraj vsem in
omogoajo takojen izpis iz
raunalnika doma v digitalni
temnici. Prav to pa omogoa
hiter prodor kapljine
tehnologije med fotografe.
320
Raunalniki zaslon uporablja RGB zapis z

osnovnimi barvami spektra. Fotograf si za svojo
digitalno temnico predvsem zaradi pravilne obdelave
barvnih korektur najprej kupi dober zaslon. In da je
zapis z dodajanjem svetlobe, torej z aditivnim
barvnim meanjem, zares bolji, se lahko prepriate,
e primerjate fotografijo na dobrem zaslonu z isto
fotografijo, stiskano na papir. Kakovosten zaslon
prikae sliko tako dobro, da jo izpis grafinega tiska,
kapljinega ali sublimacijskega tiska ne morejo
presei. Tako spoznate, da CMYK subtraktivna
tehnika barvnega meanja ne premore tako irokega
razpona barvnih tonov.
Torej smo si edini. Barvni diapozitiv je najbolja
reprodukcija originala in omogoa najboljo kakovost
zapisa. To kakovost bo v daljnji prihodnosti na
svetlobo obutljivo tipalo, ki zamenjuje film, teko
doseglo. Vsi zapisi so samo pribliek kakovosti
diapozitiva. Kako zahtevni ste pri ogledu fotografij,
pa je samo vaa osebna stvar.
Teorija tiskanja
Vse naprave, ki dodajajo, tiskajo barvo, za tisk
uporabljajo subtraktivno barvno meanje s tremi
osnovnimi barvami in dodatno rno - CMYK, C =
cian, M = magenta, Y = rumena in B = rna.
Subtraktivno meanje se uporablja, ker tiskalnik
barve nanaa drugo na drugo. Barve beli vpadni
tisk-osvetljevanje
svetlobi, ki se odbija od tiskovine, odvzamejo del

spektra. Teoretino bi morali dobiti rno barvo s
polnim 100-odstotnim meanjem treh osnovnih barv
suptraktivnega barvnega meanja CMY. Ker pa v
praksi zaradi barvnih pigmentov to ni mogoe,
dodamo e rno barvo, ki povea zasienost barv v
teminah. S rno barvo poudarimo ostrino in kontrast
fotografije, v srednjem tonskem delu pa sence za
bolji obutek globine.
Na svetlobo obutljiva tipala v kamerah in skenerjih
zajemajo podatke v RGB obliki. e elimo takno
fotografijo natisniti s tiskalniki, moramo njen zapisz
raunalnikim programom pretvoriti v zapis
subtraktivnega barvnega meanja CMYK.
Tu pa prihaja do dramatinih sprememb. Zasienih
barv, recimo sinje modre, v CMYK postopku nikakor
ne boste mogli dobiti z ustrezno barvno in tonsko
vrednostjo. To velja tudi za rdei in zeleni del spektra.
Cilj proizvajalcev tiskalnikov je imbolj pribliati
kakovost barvnega izpisa kakovosti laboratorijskim
osvetljevalnim napravam. Fotografije, osvetljene na
fotografski papir, so barviteje in bolj sprejemljive
za dojemanje realnih barv.
Fotografije, tiskane s tiskalniki, zaradi dodajanja rne
barve samo na doloenih delih delujejo
kontrastneje, z bolj izrazito rnino in zato tudi z
vizualno bolj poudarjeno ostrino.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Canon uporablja svojo

tehnologijo tiskanja, imenovano
Bubble Jet, Epson Piezo, HP
pa Ink Jet tehnologijo. Vendar
se konni rezultati ne razlikujejo
veliko.
tisk-osvetljevanje
321
Tiskalniki
Pred desetimi leti sem arel od zadovoljstva ob
nakupu 24-iglinega tiskalnika. Izpis rk je bil v
primerjavi z izpisom starejega, 9-iglinega
neprimerno bolji.
rno-beli laserski tiskalniki so na zaetku 90-tih
postali tudi glede cene dosegljivi grafinim studijem.
Izpis rno-bele fotografije z loljivostjo 300 dpi smo
e lahko zaeli primerjati z grafino tiskano
fotografijo.
Priblino v istem asu so prili na trg prvi barvni
kapljini tiskalniki. Barvni vektorski izpisi, teksti,
grafikoni in risbe so bili odlini, izpis fotografij pa e
ni bil sprejemljiv za resno uporabo. Predvsem nizka
Sublimacijski tiskalniki za
amatersko in profesionalno
uporabo - e pred tirimi tiri leti
so bili edini stik fotografa z
izpisom digitalne slike.
loljivost ni omogoala zapisa irega barvnega

spektra. Tudi same barve e niso bile prirejene za
kakovosten izpis fotografije v CMYK obliki.
Takrat edini moni nain kakovostnega zapisa
digitalne fotografije je bil s termosublimacijskimi
tiskalniki. Obstajala je sicer e monost digitalno sliko
prenesti na grafine filme v CMYK zapisu in jih nato
tiskati ali kopirati prek barvnih folij po Cromalin ali
Matchprint postopku.
Osvetljevalnih naprav z monostjo barvnega zapisa
na fotografski papir e ni bilo. Fotografska industrija
e ni bila pripravljena posei po digitalnem zapisu
fotografije.
Fotografi uporabljamo tehnologije izpisa fotografije
s kapljinimi tiskalniki, termosublimacijskimi tiskalniki
in barvnimi digitalnimi osvetljevalnimi napravami.
Vsak nain ima svoje prednosti in slabosti.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Barvni kapljini tiskalniki

Kapljini tiskalniki so predvsem zaradi dostopne cene
prvi stik fotografa s tehnologijo izpisa na papir.
eprav vsak proizvajalec uporablja drugano ime
za tehniko kapljinega nanosa barve, je tehnologija
izpisa pri vseh podobna. V drobcenih obah so grelni
elementi ali piezo kristal. S segrevanjem ali
upogibanjem se barva iri in po izstopu iz obe poi
kot milni mehurek. Barva se razpri na papir.
322
tisk-osvetljevanje
Loljivost zapisa tiskarske

rasterske pike na film ali
neposredno na tiskarsko ploo
je 2.540 dpi in omogoa zapis
256 sivih stopenj. 256 stopenj
je omejitev programa
PostScript, ki deluje z osmimi
biti globine.
Tiskarska pika je bolj fleksibilna
od kapljine tehnologije.
Velikost tiskarske pike lahko
spreminjamo v obmoju od 1%
do 99%. Zato je sivostopenjski
prehod enakomerno odtisnjen.
V tiskarski tehniki lahko z
barvami CMYK doseemo tudi
do 100 milijonov barvnih
draljajev.
Grafini tisk ima praktino
omejitev zapisa 200 lpi.
Tehnologija je mehanska in
vije loljivosti glede na
kakovost izpisa ne moremo
dosei, s tem pa se ne moremo
izogniti vidnim tokam in
linijam, ki sestavljajo toke.
Kapljini tiskalniki bodo z
razvojem in z vse manjo toko
zapisa lahko dosegli vijo
loljivost. Tudi FM rasterski
nain tiska ima pri veji
loljivosti prednost proti
grafinemu AM rasterskemu
nainu izpisa.
tisk-osvetljevanje
323
Barvna glava, v kateri so vse

barve skupaj - za ceneji tisk ne
uporabljajte tiskalnikov s takno
barvno kartuo. Ko ene izmed
osnovnih barv zmanjka, je treba
kartuo zamenjati, pa etudi je
v njej e precej drugih barv.
Kodak e tudi prodaja kapljine

tiskalnike z (DPOF) monostjo
vstavitve pomnilne kartice in
takojnjega izpisa na kameri
izbranih fotografij. Nekateri
takni tiskalniki premorejo celo
majhen LCD zaslon za ogled
fotografij pred tiskom. Kapljini
tiskalniki s temi monostmi so
zelo dobrodoli za fotografe, ki
nimajo raunalnika in ne elijo
dodatnih strokov ali dodatno
obdelovati svojih fotografij.
324
Seveda je tehnologija mnogo bolj zahtevna od

zgornjega opisa. Toda nas ne zanimajo tehnine
podrobnosti, pa pa konni rezultat, to je izpis
fotografije.
Nezahtevni, poslovni in druinski fotografi so s
kakovostjo izpisa zadovoljni. Izrazni fotograf lahko
v slabostih tiskanja najde celo nove izrazne
monosti, poklicni fotograf pa lahko stranki s
tiskalnikom hitro pripravi za pregled svoje delo.
Kapljini tiskalniki nanaajo barvo na papir podobno
kot grafini tisk. Toda ker niso sposobni v veji meri
spreminjati velikosti pike, prihaja do napanega
zapisa. Sivostopenjski zapis je tudi pri boljih
tiskalnikih preve kontrasten.
V uporabi so e profesionalni pogrami za obdelavo
slik RIP (Raster Image Processor), ki zmoreje tonske
vrednosti iz RGB zapisa zadovoljivo pretvoriti v
CMYK zapis. Z njimi dovolj enostavno pripravimo
razline barvne tabele ICC, ki omogoajo sliko z
tisk-osvetljevanje
zaslona imbolj verno pretvoriti za tisk z razlinimi

prednastavljenimi tiskalniki. Izpisi s temi programi
so primerljivi s tiskovino.
Problem tiskanja vsaj 256 barvnih tonov je v tem, da
kapljini tiskalniki v primerjavi s klasinim tiskom
barvne tone od svetle do temne zapisujejo z manj in
ve tokami na enoto, ker niso sposobni v dovolj
velikem razponu zarisati razlinih velikosti toke. To
pomeni, da je v svetlih tonih manj zapisa kot v temnih.
V klasinem tisku se spreminja velikost toke in ne
Matja Intihar
e-Fotografija.si
tisk-osvetljevanje
325
tevilo tok na enoto.

Proizvajalci problem reproduciranja barv reujejo z
ve barvnimi pigmenti. Pri veini tiskalnikov za
tiskanje fotografij so poleg osnovnih barv dodali e
svetleja odtenka cian in magenta barve. Nekateri
profesionalni tiskalniki vejih formatov imajo celo
enajst barv. Seveda pa s tem mono zraste tudi cena
izpisa.
Kartue z posameznimi
barvami. Ko zmanjka ene
barve, zamenjamo samo to
kartuo. Tiskanje s tiskalniki, ki
imajo to monost, je ceneje.
Menjava barvnih kartu je
enostavna.
326
Matja Intihar
e-Fotografija.si
V praksi
Nakup tiskalnika je preprost, prav tako uporaba. Pri
nakupu kapljinega tiskalnika pa je vendarle treba
biti pozoren na nekaj pomembnih lastnosti. Naj vas
ne zavede cena tiskalnikov, ki niso prirejeni za foto
nain tiskanja. Prve iztiskane fotografije s temi
tiskalniki vas bodo sicer hitro zadovoljile, ker bo
zadovoljstvo, da ste sami izpisali fotografijo,
tisk-osvetljevanje
nadvladalo kritien pogled. Sasoma boste postali

vse bolj pozorni na kakovost in elja po boljem
tiskalniku bo prinesla kopico teav. Ostalo vam bo
nekaj kartu barv in specialnega foto papirja, pa e
tiskalnik bo teko prodati za ustrezno ceno. Zato naj
bo e va prvi nakup namenjen tako imenovanemu
tiskalniku za foto kakovost. Uporablja naj kartue
loenih barv, da zamenjate samo tisto, ki jo je
zmanjkalo. Pozorni bodite tudi na ceno kartu.
Verjemite, zmanjka jih veliko prej, kot obljublja
proizvajalec.
Kaken je dober barvni zapis fotografije, je osebno
mnenje vsakega gledalca posebej, zato so mnenja
velikokrat deljena. V praksi je ponavadi lastnik
kapljinega ali sublimacijskega tiskalnika manj
kritien od drugih opazovalcev - seveda e stiskane
fotografije ne primerja z isto, osvetljeno na fotografski
papir, ali z diapozitivom.
e vam kakovost zapisa kapljinih tiskalnikov
ustreza, jih pred nakupom preizkusite ve; seveda s
svojimi fotografijami v digitalnem zapisu.
Moti pa konna cena izpisa. Ker je tiskalnik poceni,
proizvajalci pa morajo nekje kovati dobiek, so
posebni foto papirji in barvne kartue dokaj drage.
Barve ne zdrijo toliknega tevila izpisov, kot
zagotavlja proizvajalec. Podatke o tevilu izpisov bi
lahko primerjali s podatki glede porabe goriva, ki jih
Kakovost tiska s kapljinimi

tiskalniki se e ne more
primerjati s klasino fotografijo,
vendar pa glede na svojo ceno
ti tiskalniki dovolj dobro
prenaajo barvne tone na papir.
Pri nakupu tiskalnika dobimo
tudi gonilnik za upravljanje, tako
da lahko marsikakno osnovno
napako tiskalnika tudi sami
odpravimo. e tiskalnik pri
normalni nastavitvi dodaja
preve barve, lahko to
pomanjkljivost s programom
enostavno odpravimo. Lahko
dodajamo ali odvzemamo samo
posamezno barvo, ki jih
tiskalnik uporablja. Vsi tiskalniki
za foto realistini nanos barv
uporabljajo subtraktivni nain
meanja barv kot v klasini
tiskarski tehniki (cian, magenta,
rumena in rna).
tisk-osvetljevanje
327
Kapljini tiskalniki so e nekaj

let nepogreljivi za izpis vejih
plakatov v manjih nakladah.
Kakovost izpisa je vrhunska, saj
plakata nikoli ne gledamo od
blizu. Zasiene barve in
kontrastneji izpis pa oesu
priarajo ostrino.
Tehnologija in kakovost izpisa
se razvijata naprej, s tem pa
tudi priblievanje tiskane slike k
osvetljeni. Mnogi so s tiskano
fotografijo e povsem
zadovoljni. Moti samo e cena
in manja obstojnost tiskane
fotografije. Tudi na vse
mehanske pritiske je bolj
obutljiva.
328
dajejo tovarne za posamezni model avtomobila: V

optimalnih pogojih porabite samo toliko in toliko
goriva. Toda vsi vemo, da so to ve ali manj le
proizvajaleve obljube.
Samo draje pigmentne barve so obstojne proti UV
svetlobi. Zato fotografija, stiskana s kapljinim
tiskalnikom, po nekaj mesecih na svetlobi zane
izgubljati barvitost. Preizkueno. Trgovci obljubljajo,
da najnoveje barve, ki prihajajo na trg, zdrijo na
papirju ve kot deset let, nekateri dajejo jamstvo celo
za sto let. No, se vidimo po desetih letih.
Kapljini tiskalniki imajo zaradi svoje censke
dosegljivosti, monosti nadaljnjega razvoja izpisa in
ekoloke neoporenosti glede na kemino obdelavo
papirja lepo prihodnost. Z bolj mnoino uporabo
se bo zniala tudi cena barvam in papirjem.
Na trgu je vse ve kapljinih tiskalnikov, ki omogoajo
tisk-osvetljevanje
tisk fotografije brez raunalnika. Pomnilno kartico

preprosto vstavite v reo tiskalnika, programska
oprema pa zagotovi optimalen izpis. Nekateri
tiskalniki premorejo celo manji LCD barvni zaslon,
na katerem si lahko ogledate fotografije v pomnilniku
in iztiskate samo tiste, ki jih elite. Taken izpis je
dovolj dober za druinsko fotografijo, bolj zahtevni
pa bomo posnetek pred tiskom e vedno raje
popravili v raunalniku.
Bolji in seveda draji kapljini tiskalniki premorejo
izpisovati Postscript datoteke. Adobov program
PostScript je standardno orodje za izpis rasterskih
datotek. V teh datotekah lahko zdruimo fotografije,
besedilo in vektorske slike. PostScript datoteka je v
rasterski obliki in iz vsakega programa, ki lahko
zapie s tem orodjem, lahko tiskamo na katerikoli
napravi, ki premore PostScript vmesnik. V fotografski
industriji PostScript e ni del standarda. Toda delo s
programi, v katerih lahko zdruujemo slike, tekst in
vektorske zapise, je veliko laje kot, recimo, vse
skupaj zdruevati v rasterskem programu za
obdelavo fotografij. Omenjeni nain v glavnem
uporabljajo v grafini tehniki, v katero pa z
raunalniki, monostjo zdruevanja fotografij z
drugimi elementi in z razlinimi monostmi izpisa
vstopamo tudi fotografi.
Kakovostnim kapljinim tiskalnikom lahko poleg
Matja Intihar
e-Fotografija.si
S spektrometri in raunalnikim
programom izmerimo tonske
vrednosti originala, zaslona in
tiskane fotografije. Vse
vrednosti prenesemo v
raunalniki program in z ve
preizkusi opravimo nastavitve,
ki omogoajo imbolj veren
pribliek tiska originalu.
Opravimo lahko ve meritev za
razline tiskalne naprave, tako
da lahko za vsako tiskalno
napravo datoteko pripravimo
enako dobro.
tisk-osvetljevanje
329
Programov za pripravo ICC

profilov vodenja od originala do
iztisa je ve. Monaco EZ spada
v skupino cenejih, BestColor
med bolje neodvisne
programe, veja fotografska in
tiskarska podjetja pa ponujajo
svoje sisteme.
PostScript vmesnika dodamo e programsko

opremo za izboljavo barvnega tiska. Z njo tiskalnik
nastavimo tako, da bo vedno izpisoval vnaprej
nastavljene tonske vrednosti. Fotografije iz
kakovostnih kapljinih tiskalnikov so se z uporabo
te programske opreme e povsem pribliale grafini
tiskovini, razlike so zelo majhne. Lahko pa
nastavljamo tudi druge vrednosti, ki so bolj primerne
za komercialno fotografijo, na primer bolj ive in
mone barve z ve kontrasta. Na alost je ta
programska oprema zaenkrat e draga in zato za
ljubiteljskega fotografa teko dosegljiva.
Da izkoristimo vse zmonosti tiskalnika in programa
za pravilen tonski zapis, je treba kakovostno nastaviti
tudi zaslon in konni tisk. S tem omogoimo, da so
original, slika na zaslonu v digitalni obliki in iztiskana
slika videti imbolj enaki. Z merilnim instrumentom
(spektrometer) preberemo posebej tonske vrednosti
originala, zaslona in izpisa ter pripravimo posebne
ICC opise. Najprej poskuamo tonske vrednosti
zaslona z nastavitvami imbolj pribliati originalu,
nato pa nastavimo e tiskalnik. im bolj pribliamo

vse elemente, tem laje bo delo in bolje bodo
iztiskane fotografije. Seveda naletimo na teave, ki
nastanejo predvsem zaradi razkoraka med
vrednostmi originala in zmonosti CMYK zapisa s
tiskalniki. Tonske vrednosti zasienih osnovnih barv
nikoli ne bodo enake. Toda z barvno kontrolo se
lahko originalu mono pribliamo, predvsem pa sliko
na zaslonu pribliamo zmonostim tiskalnika.
Za prihodnost in kakovost kapljinega izpisa se ni
bati. S asom in z vse vejo uporabo teh tiskalnikov
bo nija tudi cena programske opreme, barvil, papirja
in na koncu cena kakovostnega izpisa fotografije.
Tako bo fotograf na enostaven nain izdelal
kakovostno fotografijo, kot jo je vasih v temnici.
e enkrat pa toplo priporoam, ne prenaglite se z
nakupom, e niste povsem prepriani v kakovost in
primernost tiskalnika. Pred nakupom preizkusite ve
tiskalnikov, ki omogoajo foto iztisk. Le tako boste
e na zaetku izbrali tiskalnik, ki bo izpisoval
fotografijo v taki kakovosti, v kakrni ste eleli.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Vsako podjetje, ki izdeluje

klasine digitalne kamere,
ponuja tudi manje
sublimacijske tiskalnike, s
katerimi lahko neposredno iz
digitalne kamere takoj stiskamo
sliko. Po sproitvi posnetka na
kameri pritisnemo gumb za
prenos podatkov v tiskalnik in
e v minuti ali dveh imamo v
rokah fotografijo zadovoljive
kakovosti.
Od originala do fotografije
Termosublimacijski tiskalniki
Tehnologija skeniranja fotografij in diapozitivov je
prehitela proizvajalce osvetljevalnih naprav na
klasien foto papir. Kapljini tiskalniki so bili pred
sedmimi leti neprimerni za tisk digitalnih fotografij in
330
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
331
est, sedem let nazaj so

omogoali foto kakovostne
izpise samo termosublimacijski
tiskalniki. Vendar je bila njihova
cena astronomska. Tiskalnik s
formatom izpisa 20 x 30 cm je
stal tri milijone tolarjev in ve.
Uporabljali so jih v grafinih in
oblikovalskih studijih.
Toda razvoj censko dosegljivih
kapljinih tiskalnikov je
nezahtevnim fotografom v
zadnjih letih prinesel dovolj
dober in glede cene zanimiv
izpis fotografije.
FujiFilm je med vodilnimi

ponudniki digitalnih foto
tiskalnikov. V njihov tiskalnik
lahko neposredno vstavimo
pomnilno kartico ali kamero
prek USB kabla. Nain prenosa
prek DPOF (Digital Print Order
Format) omogoa prikljuitev
katerekoli kamere, ki uporablja
ta format. Tehnologija gre v vse
vejo zdruljivost in enotnost.
Ko bodo proizvajalci prili do
imve enotnih standardov v
digitalni tehniki zapisa in izpisa
digitalnih datotek, bo
tehnologija filma zaela
izgubljati svoj boj za obstanek.
332
le redki fotografi smo imeli monost digitalne

fotografije kakovostno prenesti na papir. Dober nain
kakovostnega tiska je bil z izredno dragimi
sublimacijskimi tiskalniki, ki so jih uporabljali
predvsem v grafinih studijih. Tiskalnik z monostjo
izpisa velikosti A3 je stal prek tri milijone tolarjev.
S prihodom digitalnih kamer so fotografska podjetja
priela ponujati sublimacijsko tehniko za takojen
izpis fotografij iz digitalne kamere. Zaradi visoke cene
tiskalnikov smo bili omejeni samo na velikost
razglednice. Dokler ni bilo digitalnih osvetljevalnih
naprav, so isto tehniko uporabljali tudi fotolaboratoriji
za izpis fotografij za dokumente in indeksne izpise.
Noben drug nain tiskanja s tiskalniki ne omogoa
tako dobrega izpisa fotografije, kot jo omogoajo ti
tiskalniki. Spet govorim o tonski pravilnosti tiska, ne
o vizualni podobi in venosti. Seveda pa imajo tudi
negativne plati; v prvi vrsti sta cena in velikost izpisa.
Zaradi visoke tehnologije so tiskalniki dragi in
omejeni z velikostjo izpisa A3+.
ele v letu 2001 so na trgu tiskalniki z velikostjo
tisk-osvetljevanje
izpisa A4 in s ceno pod 400 tiso tolarji, kar pomeni,

da je nakup ekonomsko opravien e vedno samo
za profesionalne fotografe. Kdor ima denar, bo
natiskal kakovostne fotografije na papir, ki je
primerljiv s klasinim fotografskim.
Loljivost izpisa je 300 dpi, kar zadoa za bralno
loljivost oesa. Ti tiskalniki prenaajo sliko s
segrevanjem prek CMYK folij na nosilni papir. Barve
se med seboj zaradi toplotnega uinka meajo, kar
omogoa realen barvni izpis.
Izdelovalci digitalnih kamer e ponujajo termosublimacijske tiskalnike kot dodatno opremo.
Kamero prikljuimo neposredno na tiskalnik in
stiskamo kakovostne fotografije. Zaradi drage
tehnologije smo omejeni na velikost 10 x 15 cm, kar
povsem ustreza druinskemu in poslovnemu
fotografu. Cena teh tiskalnikov se giblje okoli 150
tiso tolarjev. Z razmahom digitalne fotografije bodo
kmalu e bolj dosegljivi.
Prednost sublimacijskih tiskalnikov pred kapljinimi
je v enostavnejem nainu uporabe in bolj
kakovostnem izpisu, primerljivim s fotografijo,
osvetljeno na fotograski papir. Le pri pretvorbi iz RGB
v CMYK zapis v doloenih tonskih vrednostih
izgubimo pravilno reprodukcijo barv. Prednost je tudi
v obstojnosti sublimacijske fotografije, ki je bolja v
primerjavi s kapljinim izpisom.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Tudi Sony izdeluje

sublimacijske tiskalnike. So
med najbolj cenjenimi v razredu
druinskih tiskalnikov.
Canon ponuja tiskalnik s

sublimacijskim tiskom e za
ceno pod 100 tiso tolarji.
Velikost izpisa je 6 x 9 cm,
velikost tiskalnika pa le 10 x 15
cm. Tiskalnik zna upravljati z
DPOF nastavitvami, ki jih lahko
nastavimo na novejih
kamerah.
tisk-osvetljevanje
333
V skoraj vseh tujih

raunalnikih revijah
lahko preberete
preizkuse kapljinih in
sublimacijskih
tiskalnikov. e je
primerjava med njima
mona, glede kakovosti
izpisa tonskih vrednosti,
cene izpisa, obstojnosti
barv itd., pa primerjava
ki jo delajo e z
osvetljevalnimi enotami
ne zdri ocene
primerljivo. e prva
velika razlika med
osvetljevanjem RGB
datoteke in iztis CMYK
datoteke da veliko
razliko v tonskem
zapisu. Skoraj ni pa ni
omenjeno o loljivosti
zapisa, obstojnosti in
neobutljivosti
fotografije naproti iztisu
in njeni niji ceni.
Kakovost in cena je na
strani foto papirja.
Hitrost in ekoloka
neoporonest pa na
strani sublimacijskih in
kapljinih tiskalnikov.
Digitalni zapis na foto papir

e nekaj let imamo monost osvetljevati digitalne
slike na fotografski papir, medij, ki ga je fotograf
vajen. Izpis je najbolj kakovosten, saj za osvetlitev
uporablja svetlobo, in, zanimivo, najceneji.
Fotografskega papirja porabimo toliko, da je njegova
cena kljub zahtevnosti izdelave v povpreju samo
500 tolarjev za kvadratni meter.
Tehnologija zapisovanja digitalnih fotografij je izla
iz potreb studijev za oblikovanje. Velike plakate, ki
so bili vsi postavljeni v digitalni obliki, je bilo treba
kakovostno in poceni prenesti na medij, ki omogoa
obstojnost, kar kapljini tiskalniki niso zmogli.
Tehnologijo zapisa z lasersko svetlobo so si sposodili
od grafinih osvetljevalnih naprav, ki so zapisovale
na rno-beli film. Za barvno osvetljevanje so dodali
Labolatorijski stroji so vse

manji in v celoti raunalniko
podprti. Laboranti potrebujejo
novih znanj. Tudi za njih se je
zaela nova doba, takoreko na
prvi strani knjige. Le redki imajo
nekaj izkuenj z digitalnimi
podatki in njihovo obdelavo.
334
tisk-osvetljevanje
laserje z barvno svetlobo RGB in seveda

procesorsko enoto, ki je znala pretvoriti barvno
digitalno fotografijo v elektrine impulze in s tem prek
barvnih laserjev osvetljevati fotografski papir.
Tehnologija je bila na zaetku izredno draga,
uporabili pa so jo v osvetljevalnih enotah vejih
formatov in je bila zato nezanimiva za manje
fotolaboratorije.
Leta 1996 so poslovni fotografi e sprejeli digitalne
kamere za svoje. Nekateri so bili s kakovostjo
kapljinega izpisa nezadovoljni, sublimacijski je bil
predrag, spet drugi bi eleli hitreje stiskati vejo
koliino fotografij. Te zahteve so privedle do ceneje
tehnologije branja digitalnih datotek, pretvorbo
podatkov prek procesorske enote in do krmiljenja
osvetljevanja.
Prve mini laboratorijske enote so opremili samo z
digitalno procesorsko enoto in papir osvetljevali po
klasini metodi prek arnice in barvnih RGB filtrov.
Zapis je bil manj kakovosten od dragega laserskega.
V nekaj mesecih so ponudili labolatorijem novo
tehnologijo za mini laboratorijske enote, imenovano
CRT. Digitalni zapis se je prenesel na linijski LCD
zaslon, ki se je priblial papirju in ga osvetlil.
Kakovost zapisa ni bila najbolja, predvsem pa poleg
osvetljevalnih naprav e niso ponudili dodatkov (filmskenerjev, korekture). Lastniki laboratorijev e niso
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Gretagova mini labolatorijska

osvetljevalna naprava - po
monosti uporabe ploskovnega
in film-skenerja opazimo, da je
namenjena majhnim
labolatorijem, ki v glavnem e
vedno osvetljujejo fotografije s
filma. Ti skenerji za resno
profesionalno uporabo niso
primerni. e laborant, ki kupuje
digitalno osvetljevalno napravo,
tega ne ve, lahko naredi
napako. Treba bo posei po
vijem modelu s hitrejim in
boljim nainom zajemanja slik.
tisk-osvetljevanje
335
dobro spoznali CRT tehnologije, ko so draje mini

lab osvetljevalne enote e osvetljevale prek mnoice
optinih kablov. Ta zapis je tudi pri poveavah v
velikosti 30 x 40 cm odlien.
Po treh letih razvoja in iskanja cenejih reitev so
lasersko tehnologijo tako razvili in pocenili, da je e
prisotna v vseh novih digitalnih mini laboratorijskih
napravah. Na Photokini 2000 so konkurenna
podjetja med seboj uprizarjala prave predstavitvene
in censke vojne. Vsi so trdili, da je njihova digitalna
tehnologija najbolja, najhitreja in glede cene najbolj
upraviena.
Najve od tega imamo uporabniki. Kakovost
fotografije iz digitalnih naprav postaja vrhunska -
vendar samo, e so vae digitalne datoteke pravilno

pripravljene in e laborant obvlada tehnologijo. Ti
pa jo ele spoznavajo. V dobi filma je bilo enostavno
- korekturo barv in osvetlitve je opravil barvni
analizator. V digitalni dobi pa laborant dobi vse
mogoe digitalne zapise. Barvna korektura, ki jo je
opravil fotograf v digitalni temnici za sublimacijski
izpis, ni primerna za osvetljevalno napravo.
Fotografija je lahko nizke loljivosti, s premalo barvne
globine ali celo z nepravilno barvno korekturo. Druge
so v CMYK zapisu, ki ne ustreza osvetljevanju s
svetlobo, ali celo zapisane v GIF formatu za
internetne strani.
Nenazadnje je tehnologija prehitela laboranta, ki se
ne zaveda, da z novo tehnologijo potrebuje drugano
znanje. Kako naj ve, da indeksni barvni zapis ni dober
za osvetlitev, da je 72 dpi loljivosti premalo za
kakovostno poveavo fotografije, e je ne bo
pomanjal itd.
Fotografija je dobila iri pomen. Fotograf ima v roki
digitalno kamero, digitalno temnico in barvni tiskalnik,
s tem pa postane avtor, ustvarjalec od izbire motiva
do konnega zapisa. Zato od laboranta zahteva ve
kot v klasini tehniki.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Durst Theta 50 - vrhunski

labolatorijski stroj za lasersko
osvetljevanje
Monosti, ki nam jih ponujajo fotolabolatoriji

Digitalna tehnologija se razvija z veliko hitrostjo. Tudi
336
tisk-osvetljevanje
Laboranti, ki se e
spoznavajo z digitalno
tehnologijo, se vsak dan
sreujejo tudi s
strankami, ki je e ne
razumejo. Digitalne
datoteke, predvsem
skenirane, prinesejo v
razlinih velikostih tako
po tevilu tok, tok na
palec ali z razlinim
zapisom glede barvne
globine. Dogaja se, da
stranka prinese na
navadni disketi tudi 20 in
ve digitalnih datotek.
Seveda so za kakovostne
poveave krepko
premajhne. Toda kako
vse to razloiti stranki, ki
je prepriana v svoj prav
in v svoj nain priprave
datotek.
Namen te knjige je vse
uporabnike digitalne
tehnologije spoznati z
elementi, ki krojijo
kakovosten izpis
fotografije. elim si, da bi
bili vsi vpleteni v
digitalni proces e pred
mnoinim vstopom
fotografov v to tehniko
seznanjeni z njegovimi
osnovnimi lastnostmi.
tisk-osvetljevanje
337
Fotografije na foto
papirju so zaenkrat e
najbolj obstojne tako po
izgubi barvnega zapisa
kot po mehanski
obutljivosti. Foto papir
je neobutljiv na vlago,
prstne odtise gledalcev
lahko obriemo, barva
se ne odstrani z
brisanjem, v celoti je
fotografija na tem mediju
najobstojneja.
Sublimacijski nain
zapisa in podloga, na
kateri je slika zapisana,
tudi kljubujeta veini
pokodb, vendar ne tako
uspeno kot foto papir.
Kapljini in grafini izpis
sta precej obutljiva.
Vlaga, praske in
svetloba mono vplivajo
na obstojnost
fotografije, izpisane po
teh postopkih. Tudi
papir je tanji in bolj
obutljiv.
338
fotolabolatoriji se morajo obrniti v novo tehnologijo,

v to jih trenutno silijo proizvajalci labolatorijskih
strojev. Staro se umika novemu. Toda kdaj skoiti v
digitalni svet, je tudi za laborante teko vpraanje.
Leta 1997 sta bila v Sloveniji dva pionirja pri
osvetljevanju digitalnih datotek. Podjetje Foto Tabor iz Maribora je imelo takrat kot eno redkih v Evropi
vrhunski digitalni stroj Durst Lambda, na katerem
lahko osvetljujemo fotografije irine 127 cm in ve
metrov doline. Prvi mini labolatorijski digitalni stroj
pa je imelo podjetje Foto Fantasy iz Nove Gorice.
Stroj e ni bil v celoti digitalen. Za procesiranje
digitalnih datotek je imel slikovno procesorsko enoto,
osvetljeval pa je e vedno po analognem postopku
prek arnice. Za spoznavanje z digitalno tehnologijo
in uenje o novi tehniki pa je bil to pravi korak.
V letu 2001 veina e kar spi in sedi na lovorikah in
denarju, ki so si ga ustvarili v preteklosti. Le redki e
zdaj, ko smo e krepko v dobi filma, preizkuajo in
se seznanjajo z novo tehnologijo in z njenimi
lastnostmi. Ti bodo pripravljeni priakali fotografe,
ki bodo kmalu vstopili v digitalni svet. Vstop v novo
tehnologijo bo mnogim laborantom zagrenil ivljenje.
Nekateri celo spraujejo, zakaj je digitalne fotografije
sploh treba?!
Slovenija je neverjetno specifina deela. Toliko
fotolabolatorijev, kot jih imamo pri nas po tevilu
tisk-osvetljevanje
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Fuji Frontier je pri nas zaenkrat

najbolj razirjena digitalna
osvetljevalna naprava. Podpira
osvetljevanje s filma, skeniranje
filma, branje podatkov iz
pomnilnih kartic in njihovo
osvetljevanje. Film-skener zelo
hitro zajame podatke s filma,
tako z negativa kot z
diapozitiva, zato cena izpisa ne
bi smela biti drugana.
Programska podpora pa
omogoa veliko dodatnih
monosti obdelave fotografije.
tisk-osvetljevanje
339
prebivalcev, ne najdejete po svetu. Ne samo v

klasini fotografiji, tudi po tevilu osvetljevalnih
naprav v grafini industriji mono izstopamo.
Analogna mini lab enota je postala butl kala, ki
ne zahteva drugega kot vstaviti film na prvi strani,
na drugi strani fotografije vstaviti v vreke in stranki
zaraunati. Stranke pa v veini primerov vzamejo
vse.
Velikokrat sem preizkual razline labolatorije in pri
mnogih je kakovost izdelanih fotografij nestalna:
ostrina, barve, tonske vrednosti, prah, praske,
unieni filmi in e bi lahko nateval. Stranke pa ni.
Tako sem se sam preprial, da so za veino ljudi
fotografije, narejene s filma, enostavno predobre. To
vedo tudi proizvajalci digitalnih kamer. Digitalen zapis
bo kljub slabi kakovosti od filmskega v popolnosti
zadovoljil veino fotografov. Leto ali dve bodo
analogni mini labi e lahko konkurenni digitalnim.
Toliko asa digitalne kamere e ne bodo po ceni
enakovredne klasinim na film. Vendar treba se je
spoznati z novo tehnologijo in nekateri e kupujejo

digitalne stroje, na katerih pa se lahko za zdaj le
uijo. Digitalnih datotek je e zelo malo, e te pa so
v veini primerov slabe.
Laboranti, ki e imajo digitalno tehniko, so e v uni
dobi. Le redkokdo pozna lastnosti digitalne tehnike
in izkoristi njene dobre strani. Tisti, ki danes kupi
digitalni stroj, da bo izdeloval klasine fotografije s
filma, je po mojem mnenju vrgel veliko denarja stran.
Uenje bi lahko potekalo po ceneji metodi, saj je
pravih digitalnih datotek, ki jih prinesejo stranke, e
zelo malo.
Vse labolatorijske naprave, ki so zdaj na trgu,
posnemajo grafine osvetljevalne enote izpred 20
let, le da te niso uporabljale treh barvnih laserjev,
ampak samo enega z belo svetlobo. Med prvimi, ki
so prieli izdelovati digitalne laserske osvetljevalne
naprave za osvetljevanje barvne fotografije, je bilo
podjetje Durst, znano po vrhunski labolatorijski
opremi. Durst Lambda je ena prvih vrhunskih
osvetljevalnih naprav. Torej vrhunsko tehnologijo
poznamo e nekaj let, dananji labolatorijski stroji
za male labolatorije pa so njeni slabi ali bolji
pribliki. Studiji, ki e imajo digitalno tehnologijo,
zagovarjajo vsak svojo drago kupljeno tehnologijo.
Toda verjemite, e ez leto, najkasneje dve bodo ti
stroji tehnoloko zastareli in ne verjamem, da bodo
Matja Intihar
e-Fotografija.si
V bralno enoto na pultu

laboratorija vstavite kartico.
Pregledate fotografije, izbrane
prenesete in v nekaj minutah je
izpis vaih fotografij opravljen.
340
tisk-osvetljevanje
Photo Assistant. Program za

krmiljenje osvetljevalnih naprav
in pripravo fotografij za
osvetljevanje. Z dodatnim
programom ki ga dobimo v
labolatoriju brezplano in ga
naloimo v na raunalnik, smo
preko interneta povezani z
labolatorijem in naroanje
fotografij od doma je e mono.
Demo program je na
priloenem CD-ju.
tisk-osvetljevanje
341
Kapljini tisk.
Razlini naini zapisa

fotografije pri 30-kratni poveavi
v tehnikah, ki so zapisane v
knjigi.
Grafini tisk.
342
pri nas laboranti zmoni obnavljati svojo opremo.

Mislim, da bo digitalnih mini labov mnogo manj kot
je danes klasinih, za to bo poskrbel razvoj
tehnologije ter novi in novi standardi. Dananji
digitalni stroji pa se bodo kmalu umaknili novejim
in predvsem hitrejim.
Monosti, ki bodo fotografu omogoale enostavno
naroanje v labolatoriju ali celo iz domaega fotelja,
pa so tukaj e danes.
V fotolabolatoriju v italnik pomnilnih kartic vstavite
kartico, prenesete fotografije na zaslon, izberete
elene posnetke, izberete format, poljete izbrano v
osvetljevalno napravo, v blinjem lokalu popijete
kavico in se vrnete po izdelane fotografije.
e enostavneji nain naroanja je izza domaega
fotelja prek raunalnika, modema, telefonske ice
do raunalnika v labolatoriju.
Labolatorij, ki ima programsko opremo za
shranjevanje in obdelavo digitalnih datotek, vam bo
brezplano ponudil raunalniki program za pregled
in obdelavo posnetih fotografij. Na zaslonu izberete
fotografije, nastavite eleni format poveave,
opravite korekture, lahko dodate tekst ali okvire in
doloite izrez; monosti je ogromno. Na koncu
pregledate e znesek za plailo, ki ga program glede
na izbrano sproti seteva. Vse skupaj poljete prek
elektronske pote na strenik v labolatorij, kjer bodo
tisk-osvetljevanje
datoteke osvetlili po vaih nastavitvah, na koncu pa

vam jih lahko e dostavijo na dom. Vse fotografije
so lahko shranjene tudi na njihovem streniku in
lahko jih prikliete nazaj v svoj raunalnik, ponovite
naroilo ali slike dodatno obdelate po svoji domiljiji.
Nain uporabe je zelo enostaven, no, tako vsaj
obljubljajo prodajalci programske opreme in
prospekti. Toda kdor bo elel vse to zlahka
uporabljati, se bo s tehnologijo elektronskega
naroanja moral spoznati in jo izkoriati.
Na koncu e nekaj v prid fotografom: Priporoam,
da se nauite zavrniti slabo izdelane fotografije.
Laborant mora biti tisti, ki vam pomaga izdelati boljo
fotografijo in ki z uporabo digitalne tehnologije opravi
dodatne korekture.
In e opozorilo. Ne vem, kakna logika sili laborante,
da kljub novi tehnologiji, ki omogoa izdelati
fotografijo z diapozitiva po istem postopku kot z
negativa, prvo e vedno ponujajo kot drajo.
Vpraajte svojega laboranta, zakaj tako. Za sodoben
digitalni stroj je vseeno, ali v njegovo masko vstavite
negativ ali diapozitiv. V obeh primerih stroj skenira,
pretvori podatke v digitalno obliko in osvetljuje na
klasini fotografski papir. Ali va laborant te monosti
nima in uporablja e stareji tip digitalnih
osvetljevalnih strojev s cenenimi film-skenerji ali pa
je njegov cilj samo viji zasluek? Z novo tehnologijo
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Sublimacijski zapis.
Osvetljevanje na klasini foto

papir.
tisk-osvetljevanje
343
Osvetljevanje fotografij na
fotografski papir je e vedno
najbolja reitev za kakovostni
izpis fotografije. Toda kemini
proces razvijanja je ekoloko
sporen in kljub izredni kakovosti
jo bodo to tehnologijo slejkoprej
zamenjali.
se tudi laborantom piejo drugi asi. Sposobnost

spoznati novo tehnologijo, jo uporabiti v praksi in na
pravi nain razloiti uporabniku njene prednosti in
slabosti bo kmalu pokazala, kateri labolatoriji so e
v koraku s asom. e ta hip prestop fotografov v
digitalno tehniko e ni tako hiter, kot si proizvajalci
opreme elijo, pa je e jutri lahko drugae. Tega se
pri nas vse premalo zavedajo lastniki foto
labolatorijev. Kdor se e danes ne seznanja z
digitalno tehniko, ga ez nekaj let ne bo. Pa ne mislim
z nakupom digitalnega stroja, ki je danes e
preuranjena odloitev, ampak uenja osnov digitalne
tehnike. Konkurenca bo e veja kot danes, pa ne v

tevilu labolatorijev ampak v znanju obdelave
digitalnih datotek. Tudi kapital iz tujine pogleduje po
naih visokih cenah fotografij.
Za kaken nain izpisovanja digitalnih fotografij
se torej odloiti?
Fotolabolatorij z digitalno osvetljevalno napravo ali
tiskalnik?
V fotolabolatorij boste prinesli spominsko enoto, iz
nje bodo presneli podatke in in hitro izdelali obstojne
kakovostne fotografije na klasien foto papir. Torej
ne potrebujete raunalnika, programov in predvsem
se vam ni treba uiti uporabe programov za obdelavo
fotografij. Toda s tem ste izgubili del kreativnosti.
e ste fotografije e obdelali v raunalniku, jih lahko
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Za fotografe, vajene fotografij na klasinem

fotografskem papirju, so fotografije, iztiskane s
kapljinimi tiskalniki, barvno prezasiene, brez
barvnih prehodov in preve kontrastne. S temi
napakami pa je ostrina na videz bolja.
lovekovo dojemanje barv ni vedno enako. Pred
15 leti smo opozarjali na prezasienost in barvno
nerealni zapis filma Fuji. Vajeni smo bili barvne
nevtralnosti. Zdaj je veina proizvajalcev in tudi
uporabnikov prela na mono zasienost in
poudarjanje barv. Zaradi psihologije dojemanja
barv so nekateri izpisi s kapljinimi tiskalniki
videti prav lepi.
344
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
345
Phogenix
Digitalni fotolaboratorijski stroj,
je znanilec nove tehnologije
izdelave fotografij. Ni ve
laserja in kemikalij. Kapljini
tiskalnik skrbi za izpis
fotografije. kakovost je zelo
dobra in v tujini so ti stroji e v
uporabi.
e vedno odnesete ali poljete v labolatorij.

Tiskalne naprave omogoajo takojen izpis doma.
Res da je draji in kakovostno slabi kot iz
labolatorija, toda dejstvo, da imate takoj fotografijo
iz domae temnice, tudi nekaj velja.
Monosti je ve. Na vas pa je, za katero se boste
odloili.
adijo. V letu 2003 se e kupujejo foto digitalne

naprave za hitro izpisovanje fotografij, v katerih je
princip izpisa kapljini izpis.
Noveje naprave za izdelovnaje fotografij v
fotolaboratorijih ne bodo ve potrebovale skenerja,
saj so prirejene izkljuno za digitalne datoteke iz foto
kamer. Zato so naprave tudi ceneje, s tem pa bodo
slike iz filma kmalu draje od tistih, ki jih boste prinesli
na spominski enoti. prav draja cena fotografij iz filma
bo v dveh letih zadala zadnji udarec filmu. Le tega
bodo uporabljali samo e redki ljubitelji.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Kapljina tehnologija v foto labolatorijih.

e danes pa je prisotna tehnologija, ki bo v nekaj
letih zamenjala klasini foto postopek razvijanja
fotografij. e v uvodu sem leta 2001 zapisal Kemija
DPOF (digital print

order format). Ta
lastnost, ki jo imajo
noveje kamere in
tiskalniki nam omogoa,
da na kameri oznaimo
samo tiste posnetke,
katere elimo natisniti.
Ko kamero prikljuimo
ali kartico vstavimo v
tiskalnik, ki spozna
DPOF zapis, nam bo
natisnil samo oznaene
fotografije. Ni ve treba
iskati in za vsak iztis
doloati fotografijo. e
se e odloate za nakup
kamere, izberite tako s
to lastnostjo. Tudi v
labolatorijih enote e
razpoznajo ta
oznaevalni zapis.
Neoznaene fotografije
pa vam ostanejo
shranjene na kartici.
Tudi faks napravo lahko

uporabimo za izpis fotografije.
346
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
347
Dodatna oprema
Ko vas enkrat zasvoji obdelava digitalnih podatkov
in predvsem ko vidite neomejene monosti obdelave
fotografije, si zaelite tudi nekaj dodatne opreme. V
tej knjigi jo samo omenjam, v naslednji pa se bomo
praktino spoznali s temi pripomoki.
italci pomnilnih enot
Ko postane digitalna fotografija va hobi in
fotografiranje s kamero pogosteje, vas vsakokraten
priklop kamere na raunalnik zane motiti, ker
kamere v tem asu ne morete uporabljati, hkrati pa
se praznijo baterije. To vas prisili v nakup italca
pomnilnih kartic. italec je povezan z raunalnikom
prek USB vhoda in tako je stalno pripravljen za branje
kartic.
e pogosto fotografirate in datoteke prenaate v
raunalnik, je italec ena prvih dodatnih priprav, ki
jih priporoam za nakup.
CD zapiejo tudi v labolatorijih, kjer e imajo digitalni

stroj in kjer so poskenirali va film.
S pomojo noveje DVD zapisovalne enote pa lahko
na malo ploo shranimo nekaj ve kot 4 GB
podatkov. Slike iz DVD plo si lahko ogledate tudi
preko DVD predvajalnikov, katere uporabljamo za
ogled filmov.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
CD-R, DVD zapisovalne enote

Digitalna fotografija hitro jemlje prostor pomnilnika v
raunalniku. Trdi disk ima sicer lahko 40 MB ali 120
MB prostora, toda po doloenem asu ga boste
zapolnili. Kam s fotografijami? Najenostavneji nain
je nakup naprave za zapis podatkov na CD. Zaenkrat
lahko na CD zapiemo do 700 MB podatkov, kar
zadostuje tudi fotografom. Fotografije vam lahko na
348
tisk-osvetljevanje
ISDN / ADSL telefonska linija

Zdaj e lahko poljete podatke v labolatorij prek
telefonske ice. Toda brez uporabe hitre ISDN ali
e hitreje ADSL linije ne bo lo. Koliina podatkov
je prevelika, da bi lahko troili impulze po klasini
analogni telefonski liniji. Zanimiv je tudi priklop na
omreje kabelskih operaterjev.
Programi za predstavitev
Z digitalnimi datotekami, skeniranimi s filma ali
posnetimi neposredno z digitalno kamero, imate
monost pripraviti svojo projekcijo. Fotografije
vstavljate kot diapozitive v projektor.
Eden izmed programov, ki to omogoajo, je
Microsoftov Power Point. Z njim lahko na enostaven
nain zdruujete fotografije z besedilom in zvonim
zapisom. Projekcije na zaslonu ali e bolje z LCD
prikazovalniki so lahko polne tako grafinih kot
zvonih uinkov.
tisk-osvetljevanje
349
Predstavitveno datoteko lahko zapiete na

spominsko kartico digitalne kamere in kar preko nje
lahko predvajate vao predstavitev. Odpade noenje
diapozitivov in izpostavljanje vaih originalov moni
svetlobi in toploti projektorja in prahu.
monosti predstavitve. Projektorji so zaenkrat po ceni

e nedosegljivi druinskim fotografom. Njihova cena
se giblje okoli milijona tolarjev. Z razirjenostjo
digitalne tehnologije in njenim razvojem pa se bo
tudi cena teh prikazovalnikov mono zmanjala.
Multimedijski LCD projektorji

Tak projektor enostavno prikljuite na kamero ali
raunalnik in prikazujete svoje fotografije kot v
klasini fotografiji. Obstaja pa velika razlika - vse je
namre v digitalnem zapisu, s imer imate neslutene
Spletne strani
Internet prinaa nove dimenzije tudi v fotografijo.
Svoje fotografije lahko pripnete na digitalne strani in
e bodo dovolj kreativne, bodo dobro obiskane in
ocenjene.
Na spletnih straneh lahko poiete veliko podatkov
o tehniki ali pa se prijavite na klepetalnice, kjer lahko
sodelujete z vpraanji in odgovori.
Seveda ima tudi vsako fotografsko podjetje svoje
spletne strani. Najlaje jih najdete prek spletnih
iskalcev, kot sta slovenska MatKurja.si in Najdi.si.
Tujih je ve, na njih pa zelo enostavno poiete
proizvajalce foto opreme ali lanke o fotografiji.
Tudi digitalna tehnologija nam

omogoa prikazovanje fotografij
v zatemnjenih prostorih.
Nekaj romantike v fotografiji
tako e ostaja.
Matja Intihar
e-Fotografija.si
Ve o digitalni
foto tehnologiji:
www.e-fotografija.com
350
tisk-osvetljevanje
tisk-osvetljevanje
351
Konna beseda avtorja

Knjiga v tiskani obliki je zelo hitro pola. Zaradi velikega zanimanja, sem se jo odloil
ponuditi tudi samo na CD enoti. Priloen je tudi program Adobe Acrobat Reader, s
katerim si strani te knjige lahko ogledate tudi v barvah na zaslonu raunalnika.
Fotografom elim pribliati digitalno fotografijo. Upam, da sem zajel njene osnove in
se v zadostni meri dotaknil vseh elementov, ki jo sestavljajo. Vsega ni mogoe opisati
in razloiti v eni sami knjigi. Mnogi se boste zadovoljili samo z digitalno kamero, spet
drugi boste eleli digitalne datoteke tudi nadzirati in jih sami izpisovati, tretji pa boste
Ne kupujte kamer po loljivosti, skenerjev po barvni

globini, raunalnika po zmogljivosti procesorja in
tiskalnika zaradi dostopnosti po ceni. Navedel sem nekaj
primerov in napotkov, kako pristopiti k nakupu. Predvsem
je pomembno, da dobro preizkusite opremo. Saj veste,
tehnologija se hitro dopolnjuje in e ne kupite dobre,
boste kmalu razoarani. Na trgu je vsak dan ve novosti
za enako ali celo nijo ceno. S to knjigo se pribliajte
tehnologiji, spoznajte jo in se zanjo odloite po tehtnem
Matja Intihar
e-Fotografija.si
e dolgo asa uporabljali film. Moj namen pa je vsem prikazati, kaj digitalno tehniko
sestavlja, kje je danes in predvsem pomagati pri odloitvi kdaj in kako vstopiti v digitalni
svet.
Pojmi loljivosti, barvne globine, toke in rastra mnoge nikoli ne bodo zanimali, prav
tako kot v filmski tehniki ne zrno, tonske vrednosti in ostrina. Digitalna tehnologija je v
mnoini fotografiji na zaetku svoje poti, zato boste pri njenem spoznavanju sliali
veliko razlinih in nasprotujoih si razlag. V svoji dolgoletni praksi sem preizkusil toliko
razline digitalne tehnike in spoznal njene zmonosti in kakovost, da elim izkunje in
pridobljeno znanje s to knjigo prenesti tudi na vas. Predvsem zato, da tudi s
fotografskega stalia dobite opis tehnike, ki vas bo zanesljivo zasvojila. etudi zdaj
dvomite v njeno tehnoloko prednost in predvsem kakovost, vas bo omreila, ko jo
boste enkrat preizkusili. Toliko monosti ponuja, da vsakdo najde nekaj zanimivega v
njej. Vsak, ki si kupi katerokoli enoto za digitalni zajem ali izpis, jo zane prehitro
hvaliti kljub zaenkrat e slabi kakovosti napram filmu. Tudi fotografi, ki v analogni
fotografiji kritino premerijo vsak detajl na fotografiji, svoje digitalno izdelane fotografije
gledajo povsem nekritino. Dejstvo, da so sami izdelali fotografijo in to celo s tehniko,
ki je bila do sedaj namenjena le profesionalni rabi, jih navdaja z navduenjem, ki
zamegli pogled na kakovost. Zavejo se ele ez as, ko je na trgu e nova, zmogljiveja
tehnika. Kupiti jo, pa ni tako preprosto. Stara oprema je izgubila svojo vrednost, nove
komponente pa so e vedno zelo drage. Zato v digitalno tehnologijo stopite premiljeno.
352
tisk-osvetljevanje
premisleku.
Upam, da bom do septembra 2003 lahko predstavil

nadaljavanje. e sem vam s to knjigo elel pribliati digitalno tehniko in jo opisati v
primerjavi z analogno, vam z naslednjo elim povsem praktino pokazati, kako jo
uporabljamo. Opisal bom, kako fotografiramo z digitalno kamero, skeniramo fotografije
in diapozitive, umerjamo zaslone in pripravimo ICC profile. V drugem delu pa bom
opisal tiskanje s kapljinimi in sublimacijskimi tiskalniki, zmonosti nekaterih naih
fotolabolatorijev, ki e uporabljajo digitalne osvetljevalne naprave, programe za
poiljanje fotografij neposredno na strenik labolatorija in ponudbo naih trgovin fotodigitalne tehnike. Spoznali se bomo tudi z monostjo prenosa fotografij po elektronski
poti. e prav posebej pa bom predstavil delo s programom PhotoShop in monosti,
ki jih ponuja fotografu.
Karkoli bi radi pokomentirali, vpraali, lahko to storite prekonaslova elektronske pote:
efotografija@siol.net
Misli digitalno!
tisk-osvetljevanje
353
Digitalni avtoportret z najsodobnejo digitalno kamero
Misli digitalno
Matja intihar
362
tisk-osvetljevanje

Knjiga Efotografija 2001

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Knjiga Efotografija 2001

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

FOTOGRAFIJA

OSNOVE DIGITALNE TEHNIKE IN PRAKTINE IZKUNJE PRI DIGITALIZACIJI FOTOGRAFIJE

CIP - Kataloni zapis o publikaciji

avtor: Matja Intihar 2001

se vedno zanejo z iznajdbo

na katere lahko trenutke

Zaetki digitalne fotografije

Analogno proti digitalno

Uvod v digitalno tehniko

Film proti tipalu

Loljivost in barvna globina

Tiskalniki in osvetljevalne enote

avtor: Matja Intihar 2001

je z na svetlobo obutljivimi tipali v

imenovanimi poslovnimi fotografi

Dolgoletne izkunje fotografa, ki je

razvijajoo se kakovostjo in dostopnostjo glede cene bo v nekaj letih

avtor: Matja Intihar 2001

avtor: Matja Intihar 2001

Kodakov proces E-6 velja za

avtor: Matja Intihar 2001

Kemini proces se bo obdral samo e pri izpisu

Doba kemije v fotografiji se konuje. Na pohodu je

Zastavica je padla. Kemija, ADIJO!

Jaz e uporabljam digitalno tehniko.

avtor: Matja Intihar 2001

avtor: Matja Intihar 2001

avtor: Matja Intihar 2001

avtor: Matja Intihar 2001

Na zaetku devetnajstega stoletja je Thomas

ali soba je preluknjana v srediu ene izmed estih

Prve obstojne fotografije

Okoli leta 1600 je Robert Boyle, ustanovitelj

avtor: Matja Intihar 2001

Izvirnik prve fotografije, ki jo

Ena prvih fotografij,

avtor: Matja Intihar 2001

Daguerrom. Niepce je umrl le tiri leta pozneje,

avtor: Matja Intihar 2001

Vodilni uenjak tistega asa, Paul Delaroche, je

Fox Talbot leta 1845

Steklo je odlina podlaga za

avtor: Matja Intihar 2001

ve kamerami hkrati. Toda ta proces nikoli ni v

avtor: Matja Intihar 2001

Angle Scott Archer. Emulzijo je izdelal iz lepljivega

Predmeti in kemikalije, ki jih

avtor: Matja Intihar 2001

Vse do leta 1884 je bilo steklo znano kot najbolji

avtor: Matja Intihar 2001

avtor: Matja Intihar 2001

Eastman na trg boks-kamero z e vpetim filmom med

avtor: Matja Intihar 2001

napolnjena s filmom za sto posnetkov. Po stotih

To sta prva dva barvna filma

Ena izmed prvih barvnih

avtor: Matja Intihar 2001

Od tega prelomnega trenutka se za mnoinost

avtor: Matja Intihar 2001

Zgodovina digitalne fotografije

Willard Boyle (levo) in

Canon AE-1. Prva zrcalno

Still video kamera, RT-971