:GF

P()stoveni l

Zs,ioiil in izdal M . Gerb e.r; -- `.I'i t& Na~oiine Tiska t e'

Pripovedke
za

m.ladin.o_
Poslovenil

J.Marki.

V LJUBLJANI .
Zaloil in izdal M . Gerber . Tisk ,Narodne Tiskarne" .
1997 ..

0'

1.

Zabji kralj

telezni Henrik.

starih asih, ko so e same elje pomagale, ivel

je kralj, kojega here so bile vse lepe, najmlaj a
pa je bila tako lepa, da se je solnce samo, ki je vendar
e mnogo videlo, vselej udilo, kadar jej je v obrazek
zasijalo . Blizo kraljevega gradu bil je velik tema n
gozd, in v gozdu pred staro lipo vodnjak ; kadar j e
bil prav vro dan, la je kraljiina v gozd ter se j e
vsedla na rob hladnega vodnjaka ; in ako se je dolgoasila, vzela je zlato krogljico, metala jo je kviku
ter jo zopet vjemala ; to je bila njena najljuba igraa .
Enkrat pa se zgodi, da zlata kraIji6inina krog Ijica pade v njeno roico, katero kviku dri, ampak
poleg nje na tla ter da se naravnost v vodo strklja .
Kraljiina ji sledi z omi, toda krogljica zgine, vodnjak pa je tako globok, da se mu na dno ne vidi .
Tu se zane jokati, in Be joka vedno glasneje ter se
ne more nikakor utolaiti . In ko tako tuguje, zakli e
nekdo : Kaj ti je, kraljiina, saj upije, da bi se t e
kamen usmilil? Ozre se, odkod je ta glas, tu zagleda
abo, ki svojo debelo grdo glavo iz vode moli . A, ti
si, stari povodni tlesk, pravi, jokam se zaradi svoj e
zlate krogljice, ki mi je v vodnjak pala . Le tih o
bodi, odgovori jej aba, tu pa morem pomagati ,
toda kaj mi da, ako ti igrao zopet iz vode prinesem ?
Kar hoe, ljuba abica," pravi deklica, ,,svoja obl a
1*

ila, svoje bisere in dragocene kamene, in zlato krono

ti dam, katero nosim ." aba pa odgovori : Tvoji h
oblail, tvojih biserov in dragocenih kamenov kako r
tudi tvoje zlate krone ne maram ; ako me hoe p a
rada imeti, da ti bodem v tovaritvo pri igri, da bom pr i
mizici poleg tebe sedela, raz tvoj zlat okronik jedla,
iz tvoje kupice pila in v tvoji postelji spala ; ako m i
to obljubi, la born na dno in ti prinesla zlato krogljico . Da, da, pravi mu, vse ti obljubim, sam o
da mi mojo krogljico zopet prinese . Mislila pa si je :
Kaj ta abji bedak ne blebeta, ta sedi v vodi pri
svojih drugovih in raglja, ne pa da bi postal lovekov
tovari .
Ko slii aba, da mu kraljiina vse obljubi, kar
zahteva, potopi svojo glavo ter zgine na dno ; za nekaj
asa pa zopet k vrhu privesla, drea krogljico v
relu, kojo v travo vre . Deklica je vsa radostna, k o
svojo igrao zopet zagleda, pobere jo ter veselo odskaklja .
Poakaj, poakaj, vpije aba, vzemi me s seboj, jaz
ne morem tako hiteti kakor ti . Pa kaj jej pomaga ,
da svoj kvak kvak tako glasno za njo krii, kako r
le more! Kraljiina hiti ne sluaje na-njo domov te r
kmalu pozabi abo, ki je morala zopet v vodnjak
nazaj .
Druzega dne pa, ko se s kraljem in vsemi dvorniki k mizi vsede ter raz svoj zlati kronik j, prileze ,
pti pla, pti pla, nekaj po mramornastih stopnica h
in dospevi na vrh potrka na vrata reko : Kraljiin a
najmlaja, odpri mi ! Hitro tee gledat, kdo je zunaj, in ko odpre, sedi aba pred njo . Hitro zalopi
vrata, ter se vsede k mizi, pa zel jo je gr5za . Kralj
pa vidi, da jej srce mono utriplje, ter pravi : Ljubi
otrok, kaj trepeta, morda je kak velikan pred durmi ,
ki te hoe s seboj vzeti ?
O ne, odgovori mu, ni velikan, sam ostudn a
aba je . Kaj pa hoe aba od tebe ? ,,O, oe ljubi,

ko sem veraj v gozdu pri vodnjaku sedela in s e

igrala, pala mi je zlata krogljica v vodo. In ker se m
se jokala, prinesla mi jo je aba zopet nazaj : ker j e
pa vsekako zahtevala, obljubila sem jej, da ima biti moj
tovari, nikakor pa si nisem mogla misliti, da more i z
svoje vode priti. Sedaj pa zunaj sedi ter hoe k meni . "
Zdajci v drugo potrka ter kiie :
Kraljiina najmlaja,
odpri mi, odpri ;
mari si pozabila,
kar si mi obljubila
pri hladnem vodnjaku ?
Kraljiina najmlaja ,
odpri mi, odpri!
Sedaj pravi kralj : Kar si obljubila, to mora
tudi spolniti ; idi ter jej odpri! Gre in odpre vrata .
Zdajci priskaklja aba v sobo, vedno za njo do njeneg a
stola . aba obsedi, reko : Vzdigni me k sebi . Obotavlja se, dokler jej kralj ne zaukae . aba poskoi s
stola na mizo ter pravi : Porini mi svoj zlati okroniek blie, da bodevi skupaj jedli ., Stori pa, ka r
se jej ree, a vidi se, da ne rada. Zaba j6, s slastjo ,
njej pa zaostaja vsak griljej v grlu . Slednji pravi :
Sedaj sem sita in trudna, nesi me gori v svojo sobico ter pripravi svojo svileno posteljico, da bodevi
skupaj spali . Kraljiina se zajoe, boji se mrzle abe ,
katere se e dotakniti ne upa in ki hoe sedaj e cel
v njeni lepi edni postelji spati . Kralj pa se razjezi :
Kdor ti je pomagal, ko si bila v nadlogi, tega tud i
pozneje ne sme zanievati . Sedaj e-le jo zgrabi z
dvemi prsti ter jo nese s seboj , ko pride pa v svoj o
sobico, vre jo v kot . Ko pa e v postelji lei, pri leze k njej, reko : Trudna sem ter hoem tako dobr o
spati, kakor ti ; vzdigni me k sebi, ali te pa zatoim
pri oetu . Zel huda jo prime ter telebi z vso moj o
ob steno, e, sedaj bo imela mir, ti, grda pokveka,

Ko pa na tla pade, ni ve aba, ampak kraljic

lepih in prijaznih oi. Ta je sedaj po njenega oeta
volji njen tovari in soprog. Zane jej pripovedovati,
da ga je hudobna arovnica zaklela, da ga nikdo drugi
ni mogel reiti, kakor ona sama, ter da se bodeta drugo
jutro peljala v njegovo kraljestvo. Potem zaspita, drugo
jutro pa, ko ju solnce zbudi, pripelje se voz, v kateri
je osem lepih konjie v upreenih ; ti imajo bela nojeva
peresa na glavi in oprava njihova je iz istega zlata.
Zadaj na vozu pa stoji sluabnik mladega kraljica ; to
je zvesti Henrik, ki se je tako alostil, ko je njegov
gospod postal aba, da si je dal svoje srce v tri elezne obroe okovati, da bi mu same alosti in tuge
ne poilo. Na tem krasnem vozu ima se odpeljati
mladi kraljic v svoje kraljestvo; zvesti Henrik oba
vanj posadi, vstopi se zopet zadaj ter je poln radosti
zaradi reitve. Ko se e nekaj asa peljejo, zaslii
kraljic, da za njim poka, kakor bi se nekaj lomilo.
Obrne se ter zavpije: Henrik! voz se lomi. u Ta pa
mu odgovori: Ne, gospod, to ni voz, to je obro
mojega srca, ki je tako tugovalo, ko ste e sedeli v vodnjaku kot grda aba."
e enkrat in e enkrat je poilo med potjo, in
vsak pot je menil kraljic, da se voz lomi; toda bila
sta le obroa, ki sta odskoila od srca zvestega Henrika, ker je sedaj njegov gospod zopet reen in sreen.

.*-&H^s.

2.

Marijini otrok.
r e d velikim gozdom ivel je drvar s svojo eno.
fjpf Imel je jedinega otroka, deklico treh let. Bili so
pa tako revni, da niso ve vsakdanjega kruha imeli
in starii niso vedeli, kaj bi dali otroku jesti. Necega jutra gre drvar poln skrbi v gozd po svojih
opravkih, in ko tukaj drva seka, stoji pred njim naenkrat lepa velika gospa, na glavi ima krono samih
migljajoih zvezdic, ter mu ree: Devica Marija sem,
mati Kristova; reven si in v nadlogah, prinesi mi svojega otroka, vzela ga bom s seboj, mati mu bom in
skrbela bom zanj. u Drvar uboga, gre po svojega otroka
ter ga izroi Mariji Devici, ki ga s seboj v nebo vzame.
Tukaj se mu dobro godi, sladice j in pije sladko
mleko, oblaila njegova so zlata in angeljki se njim
igrajo. Ko postane tirnajst let star, poklie ga Marija
k sebi ter pravi: Ljubi otrok, na dolgo potovanje
moram iti, tu vzemi kljue k trinajstim vrtam nebekega kraljestva v shrambo: dvanajst od teh sme
odpreti in njih krasoto obudovati, trinajsta pa, h katerim ta-le mali kljuek spada, prepovedana so ti :
varuj se, da jih ne odpre, sicer bode nesrena postala." Deklica obljubi, da bode ubogala, in ko Marija
odide, prine pregledovati stanovanja nebeka : vsaki
dan odpre jedno, dokler vseh ne vidi. V vsakem pa
sedi apostol, katerega obdaja lu in svitloba. Raduje
se krasote in veliastva, angeljki pa, ki jo spremlju-

jejo, radujejo se njo . Samo trinajsta vrata so e

ostala, njo pa tare grozna radovednost, da bi izvedela,
kaj je notri, in zaradi tega pravi angeljkom : Saj
popolnoma jih noem odpreti, samo toliko jih born
odklenila, da bomo malo skozi pranjo videli . O
nikar, odgovore jej angeljki, to bi bil greh : Devica
Marija je prepovedala, in lahko to postane tvoja nesrea. Tedaj obmolkne, toda radovednost v njenem
srci ne moli, temu kljuje in kljuje v njem ter jej
ne da mini. In ko necega dne vsi angeljki izlete, misl i
si : Sedaj sem sama in lahko malo noter pokukam,
saj nikdo ne ve, da to storim. Poie kljuek ; k o
ga ima v roki, vtakne ga v kljuavnico, in ko je notri ,
zasue ga . Naenkrat se vrata na steaje odpro in v
ognji in svitlobi vidi sveto Trojico sedeti, zaudena
zre van-jo, potem pa potiplje nekoliko s prstom blesk,
in glej, prst je pozlaen . Tu jo obide neznana grza ,
vrata silovito zapre ter odtee . Strah pa jo noe zapustiti, srce jej neprestano burno bije ter se noe utolaiti ; tudi zlato ostane na prstu ter se ne da odstraniti, naj izmiva in praska, kolikor hoe .
Ni e dolgo, ko se Devica Marija povrne s potovanja . Poklie deklico k sebi ter jej ree, da naj jej
da nebeke kljue zopet nazaj . Ko kjue pomoli, pogleda jej Marija v oi, reko : Ali nisi trinajstih vrat
odprla? Ne, glasi se odgovor. Tu jej poloi roko
na srce ter uti, kako jej utriplje in utriplje, ter tako
spozna, da je zapoved prelomila in vrata odprla . Se
enkrat jo upraa : Ah v resnici nisi tega storila ? in
drugi odgovori deklica : Ne . Pri tern pa Marija zapazi prst, ki se je pri tipanji nebekega svita pozlatil ,
ter praa tretji : Ali nisi tega storila ? in tretji
pravi deklica : Ne . Marija sedaj alostno ree : Nis i
me ubogala in si se poleg tega e lagala nisi ve
vredna, da biva v nebesih .

Tu deklica trdno zaspi, in ko se prebudi, le i

zdolaj na zemlji sredi neznane goave . Klicati hoe ,
toda niti enega glasu ne more iz grla spraviti : kviku
poskoi ter hoe zbeati, ali kamor se obrne, povso d
jo zadruje gosto trnje, kojega ne more predreti .
Sredi soteske stoji staro votlo drevo , to jej
mora biti v stanovanje . Ko se zmrai , zleze vanj ,
in ko deuje in vihar bui, najde v njem zavetje . Toda
iivljenje je to, da se Bogu usmili, in ako pomisli, kako
je bilo v nebesih Lepo in da so se angeljki nj o
igrali, britko se zjoe. Koreninice in jagode so njen a
jedina hrana : te si mora iskati, kamor jo dopua
gosto grmovje . V jeseni si nabira odletele orehe i n
listje, in ko pokriva sneg in led zemljo, so orehi njen a
hrana, v listje pa se zarije, kakor uboga ivalica, da.
je ne zebe . Kmalu pa se zane obleka njena trgati i n
kos za kosom jej pada s telesa . Potem, ko v spomlad i
solnce zane gorkeje sijati, hodi pred drevo sedet, i n
njeni dolgi lasje jo od vseh strani pokrivajo kako r
pla . Tako sedi Leto za letom ter poskua, kaj j e
beda in gorj na zemlji .
Enkrat pa, ko vse drevje zopet zeleni, pride
kralj tiste deele v gozd na Iov ter zasleduje srno ,
in ker je ta ubeala v grmovje , katero obdaja votlo
drevo, stopi raz konja, pretrga goavo ter si naprav i
pot z meem. Priedi skozi grmovje, zagleda pod drevesom sedeo prekrasno deklico, katero njeni zlati lasj e
pokrivajo do tal . Kralj obstane ter jo zauden gleda ,
potem jo pa ogovori : Kdo si in zakaj tu v samot i
sedi ? Toda ne odgovori mu, ker ne more svojih ust
odpreti . Kralj jej nadalje pravi : Ali hoe iti z menoj
-na moj grad ? Prikima mu is nekoliko z glavico .
Kralj jo vzame v naroje, nese jo na konja ter odjaha
njo . Priedi njo v kraljevi grad, da jej oblei
krasno opravo in sploh vsega v obilem. In akoravno
ne more govoriti, vendar je tako zala in mila, da jo

 10 -ima kralj iz srca rad, in ne traja dolgo, da se nj o

poroi .
Za leto dni dobi kraljica sinka . No potem, ko
sama v postelji lei, prikae se jej Devica Marija te r
jej ree : Ako hoe resnico povedati in priznati, d a
si prepovedana vrata odprla, odpreti ti hoem usta in
zopet dati glas, ako ostane pa v grehu in trdovratn o
taji, vzela bodem novorojenka tvojega s seboj .
Tu jej je dano, da more odgovoriti, toda ostan e
trdovratna ter pravi . Ne, nisem odprla prepovedani h
vrat, in Devica Marija jej vzame dete iz naroja ter
zgine njim . Drugo jutro pa, ko ne morejo otrok a
najti, zano ljudje mrmrati, e, kraljica lovek o
meso in je svoje lastno dete umorila. Vse to slii, p a
ne more se zagovarjati . Kralj pa tega ne verjame, ke r
jo ima preve rad .
Leto potem dobi kraljica zopet sinka . Po no i
stopi Devica Marija k nji, reko : Ako hoe priznati ,
da si prepovedana vrata odprla, dala ti bodem otrok a
nazaj, ako ostane pa v pregrehi ter taji, vzela bodem
tudi tega novorojenka s seboj . Kraljica zopet pravi :
Ne, nisem odprla prepovedanih vrat, in Devica jej
vzame dete iz naroja in s seboj v nebesa. Zjutraj, ko
ljudje sliijo, da je otrok zopet zginil, glasno govore ,
da ga je kraljica pojedla, in kraljevi svetovalci zahtevajo, da se mora obsoditi . Kralj pa jo tako ljubi, d a
ne more in noe kaj tacega verjeti, ter zauga svetovalcem s telesno in smrtno kaznijo, ako bodo e kaj
tacega govorili .
Tretje leto pa dobi kraljica lepo herko, in tudi
sedaj se jej prikae Marija po noi ter jej ree : Pojd i
z 'menoj . Prime jo za roko in jo pelje v nebesa, kjer
jej pokae njena stareja otroka, katera se jej smehljat a
in se s svetovno krogljo igrata . Ko se kraljica nad tem
razveseli, pravi jej Devica Marija : Ako sedaj prizna ,
da si prepovedana vrata odprla, dala ti bodem oba

--

sinka nazaj ." Kraljica pa tretji odgovori : Ne, nisem

prepovedanih vrat odprla.`` In Devica naredi, da se
kraljica zopet na zemljo pogrezne ter jej vzame tud i
tretje dete .
Drugo jutro pa, ko se to zve, krii vse ljudstv o
glasno : Kraljica ljudi re, obsodite jo ! in kralj ne
more ve svetovalcev potolaiti . Pied sodnijo jo po stavijo, in ker se ne more zagovarjati, obsodijo jo v
smrt na gromadi . Takj zano drva skupaj nositi, i n
ko je na kol privezana ter e plamen krog in kro g
po njej sega, tu se staja led njenega napuha i n
srce njeno obuti ks sedaj si misli : O da bi mogl a
pred svojo smrtjo obstati, da sem vrata odprla . Zdajci
se jej jezik odvee in glasno zaklie : Da, Marija, sto rila sem ! V tem trenotku pa tudi e zane neba
deevati ter pogasi ogenj, nad njo pa se zasveti, Devica Marija se prikaie, na vsaki strani ima eneg a
sineka, v naroji pa novorojeno herko . Prijazno jej
ree : Kdor svoj greh prizna ter ks obudi, temu je
odpueno . To reki, poda jej otroke, razvee jej jezik
ter podeli sreo za vse ivljenje .

3.

Zak() je eI nekdo po irokem svetu,

da bi zvedel, kaj je strah.
V ek oe je imel dva sinova, stareji je bil moder in
pameten ter je bil za vsako stvar priroen ,

mlaji pa je bil neumen, ni mogel niesar razumet i

in nauiti se : in ako so ga ljudje videli, djali so :
S tem bo imel oe e svoje krie! Kar je bilo storiti ,
vse je moral vselej stareji zvr6iti : ako mu je pa o e
ukazal, da naj po kaj gre, ter je pot po noi vodil a
ez pokopalie ali sploh kak neznan kraj, odgovoril
je pa : O, oe, strah me je, ker bil je bojazljiv. Ali
e so se zveer pri ognji povesti pripovedovale ,
pri katerih loveka kurja polt obhaja, djali so
vasih poslualci : Oh, kar mrazi me! Najmlaj i
pa je sed v kotu poslual in ni mogel razumeti, kaj
se to pravi . Vedno govore : ,Mrazi me, mrazi me! '
mene ni ne mrazi : to je gotovo kaka umetnost, o
kateri tudi ni ne razumem .
Tu se zgodi, da mu oe enkrat pravi : Ti tam
v kotu, posluaj me : velik in moan postaja, glej
tedaj, da se kaj naui, s emur si bode mogel kruh a
sluiti . Saj vidi, kako se tvoj brat trudi, pri teb i
pa je vsaka beseda zaman . O oe, odgovor i
mu, saj se hoem uiti ; najraje pa bi se nauil, e
bi bilo mogoe, da bi me mrazilo ; o tem ne razume m
niesar . Stareji se zasmeje, ko to slii, ter si misli :

---- 1 3
O ljubi Bog, kak bedak je moj brat, iz tega vse ivljenje ne bo niesar : kar se Janezek ne ui, tega tudi
Janez ne zna. Oe pa z globokim vzdih1jejem pravi :
Da te bo mrazilo, nauil se bo e, toda svojega
kruha si s tem ne bo zasluil .
Kmalu potem jih obie cerkovnik, in tedaj mu
potoi oe svoje nadloge, kako da njegov mlaji si n
ni za nobeno stvar porabiti, da ni ne ve in se ni esar ne ui . Pomislite si, ko sem ga vpraal, kako
da si hoe svoj ive prisluiti, odgovori mi, da s e
hoe nauiti, da bi ga strahu mrazilo .
No, e
druzega ni, odgovori mu cerkovnik ; dajte ga k meni ;
pri meni se bo e navadil, jaz ga bom e ogladil .
oe je s tem zadovoljen, e, se bo vsaj malo obtesal .
Cerkovnik ga tedaj vzame v svojo hio, kjer mora
mesto njega hoditi zvonit. Nekaj dni potem ga pokli e
o polunoi ter mu ukae, da naj gre clan zvonit. Bo
util, misli si, kako loveka strahu mraz preletava, ter gre skrivaj pred njim v zvonik ; ko p a
neumni sin pride do zvonov in hoe vrv zgrabiti, obrn e
se ter zagleda nasproti lin na stopnicah nekaj be lega stati . Kdo si? zavpije, toda prikazen ne odgovori in se ne gane . Odgovori! zakrii e enkrat,
ali pa glej, da se zgubi, po noi nima tu niesar
iskati. Cerkovnik pa mirno obstane, da bi mladi
mislil, da je to strah . Ta pa v tretje poklie : Kaj
e tukaj, govori, e si potenjak, drugae pa t e
vrem po stopnicah, da bo do smrti pamtil, kaj s e
pravi ljudi nadlegovati. Cerkovnik pa si misli : No ,
pa ne bo tako hudo, oglasi se, ter stoji, kakor
bi bil iz kamena sekan . Se enkrat zavpije nad njim ,
potem pa se zaene ter pahne belo poast po stopnicah, da globoko doli v kotu oblei . Po tem odzvoni ,
gre domov, mole se v posteljo vlee in zaspi . Cerkovnikova ena svojega moa dolgo priakuje, toda zaman .
Slednji pa v groznih skrbeh poklie deka, reka :

 14
Ali ne ve, kje je moj mo : el je pred tabo v zvonik ?
Ne vem, odgovori jej, pa pa je stal nekdo nasproti
lin na stopnicah, in ker se mi ni oglasil, mislil sem,
tla je kak potepuh, pa sem ga doli pahnil ; pojte gledat,
e bi bil to cerkovnik, bilo bi mi zelo 20 . ena br
hiti ter najde svojega mob, ki v kotu lei ter mil o
stoka, kajti ena noga mu je zlomljena .
ena ga nese v hio, potem na ves krik Leti k
dekovemu oetu . Va sin je napravil grozno nesreo ,
pahnil je mojega moa v zvoniku po stopnicah, da
si je nogo zlomil ; spravite mi tega tepca iz hie!
Oe se ustrai, hiti k cerkovniku in dobro oteje svojega sina . Kake bedarije so to, sam hudobec ti jih
je vdahnil! Oe, odgovori mu, posluajte me, ja z
sem popolnoma nedolien : po noi je tam stal, kakor
kdo, ki ima slabe namene . Nisem vedel, kdo je ,
ter sem ga trikrat opominal, naj se oglasi, ali pa naj
se pobere . Oh, tarna oe, s tabo imam same nadloge, spravi se mi izpred oi, da te ne bom ve
videl ! Poakajte oe, da se zdani, potem pa hoem
iti po svetu, da se nauim, kaj je strah, da znam
vsaj eno umetnost, s kojo se lahko preivljam . U i
se, kar se hoe, pravi oe, to mi je vse eno . T u
ima petdeset srebrnikov, pojdi po svetu, ne povej
pa nikomur, od kod si in kdo
tvoj oe, kajti
sram me mora biti tebe . Da, oe, kakor vas j e
draga voIja : ako ve ne zahtevate, to si lahko zapomnim .
Ko dan napoi, vtakne deek svoje Srebrnjake
v ep ter gre po veliki glavni cesti vedno pred-se
mrmraje : O da bi me mrazilo! Nek mo pride z a
njim ter slii, kaj mladi sam s sabo godrnja, in k o
za nekaj asa prideta na kraj, od koder se vidij o
vislice, pravi mu : ,,Ali vidi ono-le drevo, kjer s o
nedavno sedmorice vratovi poskusili, kako se je konoplja obnesla, in si sedaj vseh sedem potenjakov

 15
vroe boleine tega sveta v vetriu hladi : pod nje se
usedi ter poakaj, da pride temna no, potem te b o
pa gotovo mraz preletaval ." Ako ni druzega treba, '
odgovori mu deek, to lahko storim ; ako se pa tako
hitro nauim, da me bo mrazilo, dobode mojih petdeset srebrnjakov ; pridi jutri zjutraj zopet k meni .
Reki, odide k vislicam, vsede se pod nje ter aka, d a
se stemni . In ker ga zebe, napravi si ogenj : o polu noi pa pritisne tak mraz, da se tudi pri ognji ne
more ogreti . Veter pa obeence sem ter tja guglje, da
se drug ob druzega zadevajo ; tu se zmisli : Ako mene
tu pri ognji zebe, kaj morajo e-le ti-le tu gori prestajati. In ker je dobrega srca, pristavi lestvico, zlez e
po nji, enega za drugim odvee ter vseh sedem doli
prinese . Potem ogenj podpie, namee drv ter posadi
svoje neznane tovarie krog ognja, da bi se ogreli .
Toda, ker se ne ganejo, zane goreti njih obleka. Na
junak pa zavpije : Pozor, ali ne vidite, da gorite ?
Pazite se, drugae vas zopet obesim . Mrtveci pa ne
sliijo, mol ter pust, da jim cunje tl . Ako ste
tako leni, ne morem vam pomagati, z vami pa neem
zgoreti, pravi ves jezen, ter jih po vrsti zopet obesi .
Potem pa se vsede k rjavici ter zaspi ; drugo jutro
pride mo k njemu, zahteva petdeset srebrnikov ,
reko : Ali sedaj ve, kaj je strah ? Ne, odgovori
mu, od kod naj to vem? Ti-le tu gori e ust niso
odprli in so tako neumni, da so pustili cunje na svojem
telesu goreti . Tako sprevidi mo, da s srebrniki
danes ni, odide ter pravi : No, tacega loveka p a
e nisem videl .
Ta pa gre svoj pot, in zopet pred-se mrmra :
O da bi me mrazilo, o da bi me mrazilo! Ko to
slii nek voznik, ki za njim koraka, vpraa ga : Kdo
si ? Tega ne vem, odgovori mu deek. Voznik nadalje povprauje : Od kod si? Judi tega ne vem . "
Kdo je tvoj oe? Tega ne smem povedati . ,,Kaj

 I
pa v enomer ,godrnja?" Kaj godrnjam, naui l
bi se rad, da bi me strahu mrazilo, pa nobede n
mi ne more tega pokazati . Pusti svoje neumn o
besedienje, pravi mu voznik, pojdi z mano, da
ti dobim prenoia. Tako gresta skupaj in n a
veer prideta do krme, kjer hoeta rez no ostati .
Vstopivi v sobo pravi na nevstra g ne : O da b i
me mrazilo, o da bi mrazilo
toli glasno, da g a
krmar slii, na kar se zane ta iz vsega grla krohotati, reko : , Ako po tem hrepeni, ima tukaj jep o
prilonost . Zena njegova pa ga zavrne : Oh, moli ,
marsikak radovedne je predrznost svojo poplaal z
ivljenjem in velika koda bi bila njegovih krasnih
oi, ko bi ve ne zagledale belega dneva. Ako je e
tako teko," pravi deek na-to, poskusiti hoem vendar ,
saj sem el zaradi tega po svetu ." In ne miruje prej ,
dokler mu krmar ne pove, da je v bliini zaklet
grad, v katerem bi se lahko nauil, kaj je strah, ko
bi hotel tam tri noi prebdeti . Kralj je neki onemu ,
ki bi hotel to poskusiti, svojo her za eno obljubil,
in ta je ba najlepa deviica, kar jih je pod sinjim
nebom : v gradu da so tudi skriti zakladje, katere uvajo hodobni duhovi, in po preslanih treh noeh bi
bili njegovi, on pa najveji bogatin na zemlji . Velik o
da jih je e lo v grad, a nikdo se e ni povrnil .
Drugo jutro gre mladeni h kralju ter pravi : Ako
mi dovoli, o kralj, prenoil bi rad trikrat v zaklete m
gradu . Kralj ga pogleda, in ker mu je po vei, pravi .
Izprositi si sme e tri mrtve stvari, katere sme tud i
s seboj v grad vzeti . Tu odgovori : Prosim za ogenj ,
vreteno in rezilnico z noem .
Kralj ukae vse to e po dnevi v grad prenesti .
Ko pa se zane mraiti, odpravi se mladeni v grad
ter ukree v eni sobani svitel ogenj, postavi zrave n
rezilnico z noem ter se vsede na vreteno . Oh da bi
me mrazilo, pravi, ,,pa tudi tukaj se pa ne bom

17
tega nauil." 0 polunoi pa, ko hoe ogenj popraviti
ter vanj pie, zakri6i nekaj v kotu : Av, rpijav, kak o
nas zebe ! Norci, zavpije, ,kaj kri6ite? Ce vas zebe ,
prisedite k ognji ter se ogrejte!" Komaj to zgovori ,
pridete dve veliki 6rni ma6ki v orjakih skokih proti
njemu, vsedete se vsaka na eno stran ter ga gledate
s svojimi ognjenimi omi prav divje . Za nekoliko 6asa ,
ko ste se ogreli, pravite : He, pajda, ali e z nam a
kvartati? Zakaj pa ne, odgovori, toda prej m i
pokaite svoje tace . In raztegnete kremplje. Glej ,
glej, pravi, kako dolge nohtove imate! Cakajte, te
je vama treba porezati . S tem ju prime za vrat,
vzdigne na rezilnico ter jima tace trdo privije . Po gledal sem vama pod prste, pravi jima, ,.in tu mi j e
veselje prelo, da bi z vama kvartal," potem ju ubij e
in vre v vodo. Komaj pa se teh tako odkriia ter
se hoe zopet k ognji vsesti, pridejo iz vseh koncev
in kotov 6rne make in rni psi na areih verigah,
vedno ve6 in ve, da se

jih

komaj obranjuje ; ostudno

krie, stopajo po ognji, razmetavajo ga in ho6ej o

ugasniti . Ta sodni dan nekaj asa mirno gleda, ko mu
je pa slednji preve, zgrabi rezilni DO, zaupije : Poben se, sodrga grda! ter zane po njih udrihati .
Eden del odsko6i, druge pa pobije ter jih pome6e
pri oknu v vodo . Nazaj priedi upie si iz isker v
novo svoj ogenj ter se greje . In ko tako sedi, zan o
mu oi skupaj Iezti ter si eli, da bi el spat. Ko s e
ozre, zapazi v kotu veliko posteljo ; To mi je ravn o
pray, pravi ter se vlee va-njo .
Komaj pa ho6e oi
zatisniti, zane se postelja sama pregibati ter holovozit i
po vsem gradu .
To je lepo, le vedno boIje, pravi .

Zdajci zadrdra, kakor bi bilo -est konj pred njo vpreienih, rez stopnice in prage : naenkrat hop, hop, se
z-vTne nanj, da lei teko na njem, kakor velika gora .
Ta pa odmee blazine in odejo raz sebe, vstane te r
pravi : Sedaj naj se pa vozi, kogar veseli, vlee se
2

18
k svojemu ognju ter spi do belega dne . Zjutraj prid e
kralj, in ko ga vidi na tleh leati, misli, da so g a
duhovi umorili in da je mrtev . Tedaj izdihne : koda
je tako lepega Ioveka . Ta pa to slii, vstane ter
pravi : Uho, tako dale e nismo! Kralj se zaudi ,
in vesel ga povprauje, kako da se mu je godilo .
Prav dobro, odgovarja mu, eno no sem prestal ,
in tudi drugi dve ne bodete vso venost trajali . K o
pride h krmarju, ta svojim lastnim oem ne verjame.
Nisem mislil, pravi, da te bom e kedaj iveg a
videl ; ali sedaj ve kako loveka grze mrazi ? Ne,
pravi, to je vse zaman : da bi mi le kdo mogel povedati!
Drugo no gre zopet v stari grad, vsede se k
ognju ter zane po stari navadi govoriti : O da bi
me mrazilo, o da bi me mrazilo . Ko bije pa ura
polunoi, zaslii se under in ropot, najprvo ibko ,
potem pa vedno moneje, in ko nekoliko potihne pri leti mej glasnim krianjem po dimniku polovica Ioveka ter pade predenj . Hoho, zavpije, e druge polovice je treba, to je premalo . In z nova se prin e
ropotanje, razsaja in tuh, ter tudi druga polovica pri fri navzdol . Poakaj, pravi nevstraljivec, da malo
ogenj podpiem . Ko to stori ter se obrne, skoit e
polovici skupaj in na njegovem prostoru sedi v tiste m
trenotku grozen moak . ,0, tako se pa nisva zmenila," pravi, klop je moja . Mo ga hoe odriniti ,
mladi ga pa siloma odpahne ter se vsede na svoj
prostor . Zdajci zanejo padati iz dimnika moje, k i
imajo po devet mrtvakih kosti in po dve mrtvaki glavi ,
postavijo kosti ter zano z glavama kegljati . Na junak
bi pa tudi rad kegljal ter vpraa : Ali smem tudi jaz ?
Sme, e ima denar . Denarja dosti, odgovori,
toda vai kroglji niste dosti okrogli. Reki, vzame ju,
poloi v vreteno ter ju okroglo ostre . Tako, zdaj
bodete pa bolje leteli, pravi, ,hola, to je veselje!'

 19
njimi igra in nekoliko svojih novcev zgubi . Ko bij e
pa prva ura po polunoi, vsa prikazen izgine, on pa
se vlee ter mirno zaspi. Drugo jutro pride kralj, d a
poizve, kako je bilo . No, kaj se ti je pa nocoj pripetilo ? Kegljal sem, odgovori mu, in par kraj carjev sem zgubil . Ali te ni bilo gr6za? E, kaj
pa, prav zabavno je bilo . Da bi le vedel, kaj je to :
mrazi me!
Tretjo no se zopet vsede na vreteno ter ves
nadleen vzdihne : O da bi me mrazilo . Pozno po
noi pa prinese estero velikih mo rakev v sobo .
Ra, ha, pravi, to je gotovo moj strinik, ki je ne lavno umrl, ter pomiga s prstom reko : Pridi sem ,
prijatelj ! Postavijo rakev na tla, on pristopi ter pokro v
vzdigne : tu zagleda mrtveca . Potipa mu obraz, tod a
mrzel je ko led . Cakaj te born malo ogrel, gre k
ognju, ogreje si roke ter mu jih poloi na obraz : p a
mrli ostane mrzel . Zdaj ga vzdigne, vsede se k ognju ,
poloi ga v naroje ter mu drgne roke, da bi se kri
zopet zaela pretakati . Ko pa to ni ne pomaga, zmisli
se, da e dva skupaj leita, hitro se ogrejeta . Tedaj
ga poloi v posteljo, pokrije ga ter se zraven njega
vlee . Za nekaj asa postane mrli gorak ter se jame
premikati . Mladi pa pravi : Glej strinik, ko bi te
jaz ne bil ogrel ! Mrtvec pa zarujove : Zdaj te bom
zadavil! Kaj, odgovori mu, ali je to hvalenost,
Najdi nazaj v rakev, vzdigne ga, vre noter ter pokro v
zabije ; est onih mo pa zopet vstopi ter ga odnese.
Noe me mraziti, tarna ves alosten, tukaj se ne
bom nikdar ni nauil.
Zdaj vstopi mo, ta je veji, ko vsi dosedanji ,
ter je grozen ; pa star je in ima sivo brado . O t i
paglavec, temno mu iz ust zadoni, sedaj te bo
vendar mraz preletaval, ko bo moral umreti . N e
tako hitro, odgovori mu, ako e moram umreti,
moram vendar tudi zraven biti. Te born e zgrabil,
2*

20
pravi poast . Poasi, poasi, odgovori mu, ne ko-.
ari se tako, ker toliko moan sem e, kakor ti, al i
pa e bob . Bomo videli, pravi starec, ako si moneji, pustiti te hoem v miru, Najdi z menoj, da s e
poskusiva ! Po temnih prehodih ga pelje v kovanico ,
zgrabi sekiro ter z enim samim vdarcem pobije nakl o
v zemljo. To znam e bolje, pravi mladi, stopi k
druzemu nakovu, starec pa se zraven vstopi, da bode
dobro videl, in siva brada mu visi do tal . Tu na
junak zgrabi sekiro ter z enim samim mahljejem pre kolje naklo, pri tem priipne v sredo starevo brado ,
da se ne more ve izpuliti . Ta pa vzame elezen drog
ter njim obdelava starca, da grozno tuli in prosi,
naj neha, da mu hoe pokazati velike zaklade . Mladeni iztrga sekiro iz nakla, ter tako oprosti premaganega starca, ki ga pelje v grad nazaj in mu poka e
klet s tremi zaboji, hi so polni zlata . Ta prvi
za uboge, pravi mu, drugi za kralja, tretji pa j e
tvoj . V tem bije polunoi, duh zgine ter ga pusti v
temi . Bodem pa vendar mogel od tod priti, misli si ,
ter tava okrog, slednji k srei najde svojo sobo te r
trdno pri ognji zaspi . Drugo jutro pride kralj ter ga
vpraa : Sedaj morda vendar ve, kaj je to : mrazi
me? Ne, odgovori mu, kaj je to le pa? Moj
ranjki strinik je bil tu, in nek bradat mo je priel
ter mi doli pokazal veliko denarja, kaj pa je to, e
mraz loveka preletava, mi pa ni povedal ." Tedaj
pravi kralj : Reil si grad in mojo her dobi za
eno . To je vse prav lepo, odgovori mu, pri vsem
tem pa vendar le ne vem, kaj je to : mrazi me .
Zlato privleejo iz kleti in ienitovanje praznujejo, mladi kralj pa, kakor rad ima svojo eno ter
se raduje, vkljub temu vedno zdihuje : O da bi me
mrazilo, o da bi me mrazilo . Kraljico to slednji
ualosti . Postrenica njena jej pravi : ,,Pomagati
vama hoem, in kralji bo slednji e obutil , da

 21
ga bo mrazilo." In hitro gre k potoku, ki po vrtu
tee, ter si da vedro natoiti z vodo in pikurji . Po
noi pa, ko mladi kralj spi, mora ena njegova ra z
njega odejo potegniti in vso vedro vode s pikurji
nanj zliti, da male ribice krog njega cepetajo . Tu se
zbudi ter zaklie : Oh, kako me mrazi, kako me mrazi ,
ljuba ena, sedaj vendar vem, kaj je to : mrazi me!

4.

Volk in sedem mladib, kozic.

ila je enkrat stara koza, ta je imela sedem mladih
kozic, ter jih je tako ljubila, kakor more sploh
mati svoje otroke ljubiti . Necega dne hoe iti v goz d
po pio, tedaj vseh sedem poklie, reko : ,.Ljubi otroci ,
namenjena sem v gozd, pazite se pred volkom : e ta
v hio pride, pore vas kar kosmate . Hudobne se
dostikrat potuhne, pa na osornem njegovem glasu in
rnih nogah ga bodete spoznale." Kozice pravijo :
Ljuba mati, bomo e pazile, brez skrbi lahko odidete .
Tu starka zameketa ter se potolaena odpravi na pot .
Ne traja e dolgo, ko nekdo na hina vrata po-trka ter zaklie : Odprite, ljubi otroii, vaa mat i
je tu, ki je vsakej od vas nekaj s seboj prinesla. Pa
kozice utijo na osornem glasu, da je volk . Ne odpremo, ne, kliejo, ti nisi naa mati, ta ima tenak
in ljubek glas, tvoj glas pa je oster : ti si volk .
Volk odide k nekemu kramarju ter si kupi velik kos
krede : to poje in si tako svoj glas ogladi . Potem s e
povrne, potrka na hina vrata in kli*e : Odprite ,
ljubi otroii, vaa mati je tu, ki je vsakej od vas
nekaj s saboj prinesla. Volk pa je poloil svoji rni
sprednji taci .-na okno, to vidijo otroci ter vpijejo : Ne
odpremo ti ne, naa mati nima tako rnih nog kakor
ti : ti si volk. Tu tee volk k peku in mu veli :
Potolkel sem se na nogah, prevleci mi jih s testom .
n ko mu jih pek namae, hiti k mlinarju ter pravi :

--- 23
Potresi bele moke po mojih nogah ." Mlinar si misli :
,Volk hoe koga goljufati," ter se brani, volk* p a
zagodrnja : e mi tega ne stori, porem te. Mlinar
se zboji ter potrese njegove tace z belo moko . Vidi ,
taki so ljudje .
Sedaj gre hudobne tretji k vratom, potrk a
ter pravi : Odprite, otroci, vaa stara mamica se j e
povrnila ter prinesla za vsako izmed vas nekaj lepega
iz gozda . Kozice zakliejo : Pokaii prej svoje noge,
da se prepriamo, da si res naa mati . Tedaj jih
poloi na okno, in ko vidijo, da so bele, mislijo, da
je vse .to res, ter vrata odpro . Kdo pa vstopi? Nikdo
drugi ko volk . Prestraijo se ter se boejo poskriti .
Ena skoi pod mizo, druga v posteljo, tretja v pe ,
etrta v kuhinjo, peta v skrinjo, esta pod umivalno
skledo, sedma pa v omaro velike ure . Volk vse najde
in se dosti ne obotavIja : ena za drugo mu zgine v
irelo, samo najmlaje v urinem ohiji ne najde . Ko
volk tako svojo porenost potolai, pobere se od tod,
vlee se na zeleni trati pod visoko drevo ter zan e
dremati .
Kmalu potem se povrne stara koza iz gozd a
domov, Oj, kaj mora sedaj gledati! Hina vrata n a
steaje odprta : miza, stoli in klopi prekucnjene, umivalna skleda razbita, blazine in odeje raz postelj o
potegnjene . Ie svojih otrok, pa nikjer jih ne more
najti . Enega za druzim poklie imenoma, pa nobeden
se ne oglasi . Pri najmlajega imenu tenak glasek zavpije : Ljuba mati, v urinem ohiji sem skrita, Vzame
jo vn in ta jej prine pripovedovati, da je volk priel
in vse porl . Pomislite si, kako starka pri teh beseda h
nad svojimi ubozimi otroci zaplae !
Slednji gre vsa Luna na prosto, najmlaja kozica pa teka za njo . Priedi na trato, zagleda volka ,
ki lei pod drevesom in smri, da se veje tresejo .
Ogleduje ga od vseh strani, ter zapazi, da se v na-

24
polnjenem trebuhu njegovem nekaj pregiblje. O Bog,
vzdihne, ko bi bili moji otroci, katere je grdun z a
veerjo porl, e ivi ! Najmlaja mora hitro domo v
iti po karje, ivanko in sukanec . Potem prestrie poasti vamp in glej, pri prvem prerezu e pokuka gla .
vica mlade kozice, in ko naprej ree, poskoi vse h
est ena za drugo iz volka, in e pokodovana ni nobena, ker jih je porene v svoji nezmernosti kar
cele pojedel . To je veselje! Kako objemajo svojo ma .
mico in skaejo , kakor kak krojaek , kadar je n a
svatih. Starka pa pravi : Zdaj pojdite in poiite
sedem kamenov, s temi bomo brezboniku trebuh na polnili, dokler e spi . Vse hite ter pridno navlaij o
kamenje, poloe jih v volkov trebuh, starka ga m u
zaije, da ni ne zapazi in se e ne gane .
Ko se volk prespi, vstane in ker obuti veliko
ejo, hoe iti k vodnjaku pit . Ko se zane pa pregibati, zano se kameni ob se zadevati in roljati. T u
zavpije :
Rolja, rolja, oj, kaj je to ?
V trebuhu mi tako hudo !
Veerjal sem koze mlade ,
Pa kakor kamen so take!
In ko pride do vodnjaka ter se k vodi pripogne potegnejo ga teki kameni v globoino in mora alostno
utoniti. Ko vidi sedem kozic, kaj se je zgodilo, pri-.
teko ter glasno upijejo : Volk je mrtev, volk je mrtev !
in same radosti poskakujejo krog vodnjaka, stara mati
pa njimi .

5.

Zvesti Ivan.
nkrat je bil star kralj, ki je zbolel ter si mislil :
To bo pa smrtna postelja, na troji leim . Teda j
je ukazal : Pustite zvestega Ivana k meni . Zvesti
Ivan pa je bil njegov najljubi sluabnik ter se j e
tako imenoval, ker mu je bil vse ivljenje zelo zvest .
Ko pride ta k postelji, pravi mu kralj : Prezvesti m i
Ivan, utim, da se mi blia konec, in tu me ne tare
nobena druga skrb, kakor zaradi ' mojega sina : mlad
je e, da si ne more vedno sam svetovati, in ako mi
ne obljubi, da ga bo o vsem poueval, kar mu j e
treba znati, ne morem svojih trudnih oi v miru zatisniti . Zvesti Ivan mu odgovori : Ne bom ga zapusti l
in zvesto mu bodem sluil, ko bi moral to tudi s
svojim ivljenjem poplaati . Stari kralj pravi : Seda j
born umrl potolaen in v miru . Potem pa nadaIjuje :
Po moji smrti razkai mu ves grad, vse umnate ,
dvorane in brane ter zaklade, ki v njih lee : nika r
pa mu ne pokai zadnje sobe na dolgem prehodu, kje r
je podoba kraljiine od zlate strehe skrita . Ako j o
zagleda, padel bo nezavesten na tla in zael bo zaradi
nje v velike nevarnosti ; tega ga obvaruj ." In ko zvesti
Ivan staremu kralju e enkrat v znak trdne obljube
svojo roko podi, potihne ta, poloi svojo glavo na
blazino ter umrje .
Ko pokopljejo starega kralja, pripoveduje zvest i
Ivan mlademu kralju, kaj je njegovemu oetu na

 26
smrtni postelji obljubil, reko : To hoem tudi spolnovati, zvesto ti bodem sluil, kakor njemu, ko b i
moral to tudi s svojim ivljenjem poplaati . alovanje po ranjkem mine, in zvesti Ivan pravi svojemu novemu gospodarju : as je, da vidi svojo de&
6ino : pokazal ti bodem tvoj oetovski grad . Vodi ga
povsod okrog, gori in doli, razkazuje mu vsa bogastva
in krasne dvorane : samo one sobe mu ne odpre, v
kateri je nevarna slika . Ta podoba je tako postavljena,
da kdor vrata odpre, naravnost njo zagleda, ter j e
tako krasno izdelana, da vsakdo misli, ta je iva in
ni ga lepega in ljubkejega na vsem svetu . Mlad i
kralj pa zapazi, da zvesti Ivan vedno mimo teh vrat
hiti, zaradi tega pravi : Zakaj mi teh ne odpre?
Nekaj je notri, odgovarja mu, da se bo preve
ustrail . Toda kralj ga zavrne : Ves grad sem vide l
in vedeti hoem tudi, kaj da je notri, ter hoe sitom a
vrata odpreti . Ivan ga zadruje reko : Obljubil sem
tvojemu oetu ob njegovi smrti, da ne bo nikdar zagledal tega, kar je tu notri ; kajti v veliko nesreo bi
ti bilo . Kralj pa tarna : Oj, konec me bo, noter n e
pridem : no in dan ne bom imel miru, dokler te skrivnosti z lastnimi omi ne vidim . Ne ganem se z mesta ,
dokler mi ne odpre.
Zvesti Ivan sprevidi, da ni pomoi ter tekeg a
srca in zdihovaje poie klju iz velicega grumelja .
Ko odpre vrata, vstopi prvi, e, kralj naj pred nji m
ne zagleda slike : kaj pa mu to pomaga? Kralj se
postavi na prste ter mu pogleda rez ramo . Ko zagleda deviinino sliko, ki se tako krasno v zlatu in
drazih kamenih blisketa, pade nezavesten ob tla. Zvesti
Ivan ga pobere ter nese na posteljo misle si : Nesrea je tu, Ljubi Bog, kaj bo iz tega ? Potem ga
krepa z vinom, da se zopet zave . Prva beseda, katero spregovori, je : Oh, kdo je ta lepa slika? To
je kraljiina od zlate strehe, odgovori mu zvesti

27
Ivan . Kralj nadaIjuje : Kako da po njej hrepenim, n e
moglo bi povedati vse listje na svetu, ko bi tudi vsak
listi imel svoj jezik : ivljenje svoje hoem tvegati ,
da si jo priborim. Ti si moj zvesti Ivan, ti mi mora
pri tem pomagati .
Zvesti sluabnik dolgo premiljuje, kako to pri eti, ker teko je, kraljiino tudi samo od oblija d o
oblija zazreti . Slednji si izmisli pripomoek ter prav i
kralju : Vse, kar je krog nje, je iz zIata : mize, stoli ,
sklede, kupice, lonki in sploh vse pohitvo : v tvoje m
zakladu je pet sodov zlata : ukai zlatarjem celega
kraljestva , da narede iz enega soda zlata razline po sode in priprave, udovite ptice in redke ivali, to j i
bo pove . Potem se bodemo tja peljali ter svojo sre o
poskusili . Kralj sklie vse zlatarje : no in dan morajo delati, dokler niso s svojimi krasnimi izdelki gotovi . Zdaj ukae zvesti Ivan vse to na ladijo znositi ,
preoblee se za trgovca, tudi kralj mora to storiti, da
bi ju nikdo ne spoznal . Potem se peljeta po morj i
tako dolgo, da prideta do mesta, v katerem stanuj e
kraljiina od zlate strehe.
Zvesti Ivan pravi kralju, da naj na ladiji ostan e
ter ga priakuje. Mogoe, da pripeljem s seboj kraljiino , tedaj skrbite, da bo vse v redu, razpostavite
zlate posode in ozaljajte vso ladijo . Nabere si v svoj
predpasnik razlinih zlatnin, izstopi na suho ter odrine
naravnost h kraljevemu gradu . Ko pride na grajsk i
dvor, stoji pri vodnjaku lepa deklica, ki ima v roki
dva zlata vra ter njima vodo zajema . Ko hoe zlatoblieo se vodo odnesti, zagleda tujega moa ter
ga vpraa, kaj hoe in kdo je. Ta jej odgovori :
Trgovec sem ter razpne svoj predpasnik . Deklica pa
zaklie : Oj, kako lepa zlatnina je to! postavi vra
na tla ter si jo ogleduje . To mora kraljiina videti ,
ki ima zlatnino tako rada, da bo vse od vas kupila.
Prime ga za roko ter ga pelje v grad ker deklica je

28
kraljiinina hina . Ko kraljeva hi zagleda blago, s e
raduje ter pravi : Vse bom od tebe kupila, ker j e
tako krasno izdelano . Zvesti Ivan pa odgovori : Jaz
sem samo sluabnik bogatega trgovca : kar imam tu ,
ni ni proti temu, kar ima moj gospod na ladiji, i n
to je najumetneje in najokusneje, kar se je kedaj
iz zlata napravilo . Kraljiina zahteva, da naj prineso
zlatnino v grad, pa zvesti Ivan pravi : Blaga je toliko, da bi potrebovali ve dni za to, in vsa vaa hia
nima toliko prostora, da bi mogli vse razpostaviti .
Sedaj je njena radovednost e veja, in slednji pravi :
Pelji me na ladijo, sama hoem tja iti, da si tvojeg a
gospoda zaklade ogledam .
Tedaj jo pelje zvesti Ivan na ladijo in je ve s
vesel, kralj pa, ko jo zagleda, sprevidi, da je e veliko lepa od slike, in boji se, da bi mu srce ne po ilo . Ko stopi kraljeva kupovalka na ladijo, pelje j o
kralj v notranje prostore ; zvesti Ivan pa ostane pri kermarji ter ukae, naj ladija odpluje . Razobesite vsa jadra,
da bo letela ko ptica v zraku . Kralj jej razkazuje posode ,
vsako posebej, sklede, kupice, lonke, ptie, divjaino i n
udovite ivali . Mnogo ur potee mej pregledovanjem ,
in kraljiina v svojem veselji ne zapazi, da se ladij a
premika . Slednji se zahvali trgovcu ter hoe domov ;
ko stopi na ladijino povrje, zapazi, da je dale od
suhe zemlje sredi irocega morja . Oj, zavpije, ,,goIjufana sem, odpelj ana in v rokah brezvestnega trgovea ;
o da bi raj e umrla ! Kralj pa jo prime za roko ter j o
tolai, reko : Nisem trgovec, ampak kralj, in ni nijega
rodu od tebe ; da sem te pa z zvijao odpeljal, ti znai ,
kako sem po tebi hrepenel ; ko sem prvipot tvojo sliko
zagledal, padel sem nezavesten na tla . To kraljiino
pomiri in lahkega srca privoli, da bo njegova ena .
Zgodi se pa, da ko med potjo necega dne zvesti
Ivan spredaj na ladiji sedi ter si za kratek as gode, zagleda v zraku nad sabo plavajoe tri krokarje . Pre-

29
neha z godbo ter poslua, kaj se med sabo razgovarjajo, kar dobro razume . Prvi pravi : Glej, tu pelj e
kraljiino od zlate strehe domov. Drugi zakrok a
Nima je e . Tretji ga pa zavrne : Saj jo ima na
ladiji . Prvi zopet pravi : Kaj mu to pomaga! Ako
bodejo na suho izstopili, pridirjal rnu bo nasproti
lisast konj ; zajahati ga bo hotel, pa ako to stori, n e
bo ve videl svoje neveste . Drug' pra g a : Ali ni nobene reitve? O pa, ako kdo drug hitro nanj
poskoi, puko zgrabi, ki bo za uzdo tiala, ter nj o
konja ustreli . Pa kdo ve to! in kdor ve in mu pove ,
ta bo okamenel od prstov na nogi do kolen . Tu nadaljuje drugi : Jaz e ve vem : Ako bo tudi konj
usmrten, kralj vendar svoje neveste ne bo imel. Ko
bodo prili skupaj v grad, leala bo v skledi svatovsk a
obleka, in vsakdo bo mislil, da je iz zlata in srebra
tkana ; ni pa ni druzega ko veplo in smola ; ako j o
oblee, zagala ga bo do kosti in mozga . Tretji vpraa :
Ali ni nobene reitve? O pa, odgovori mu drugi ,
ako kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sege, j e
kralj reen . Pa kaj to pomaga, e kdo ve in mu pove
okamenel bode na polovici telesa
kolen do srca .
Tretji pravi : Jaz pa e ve vem . e se bo tudi svatovska obleka segala, vendar e nima kralj svoje neveste : ko se bo po poroki ples zael ter bo mlad a
kraljica plesala, obledela bo naenkrat in se kako r
mrtva zgrudila na tla : e jo kdo tedaj ne bo hitro
vzdignil ter jej iz desne strani tri kaplje krvi izsesal
ter zopet izplunil, umrla bo . Ako pa kdo to ve in mu
pove, okamenel bo od nog do glave . Ko se krokarj i
tako pomenijo, zopet odfr6e, zvesti Ivan pa jih j e
dobro razumel in od takrat je bil tih in alosten ; ker,
svojemu gospodu tega ne pove, se bo ta ponesreil ;
e mu pa izda, mora svoje ivljenje rtovati . Slednji pa sam pri sebi pravi : Reil born svojega gos poda, ako sam pri tem poginem .

30
Ko izstopijo na suho, zgodi se, kakor so krokarji prorokovali : naenkrat pridirja krasen lisec.
Kakor navla, vsklikne kralj, naj me pa ta po nese v grad, ter ga hoe zasesti, pa zvesti Ivan j e
hitreji od njega, skoi na konja, zgrabi puko, ki m u
tii za uzdo, ter ga ustreli . Tu zano ostali sluabniki mrmrati, ki same zavisti zvestega Ivana rtijo :
Sramota, tako lepega konja streljati, ki je imel ponesti kralja v grad . Kralj pa pravi : Molite in pustite mojega zvestega Ivana v miru, kdo ve, zakaj j e
bilo to dobro! Potem gredo v grad, in tu lei v
skledi svatovska obleka, ravno taka, kakor bi bila iz
srebra in zlata tkana . Kralj hoe jo hitro v roke vzeti,
pa zvesti Ivan ga odpahne, zgrabi z rokovicami haljino, nese jo k ognju ter jo sege . Drugi sluabnik i
zopet zagodrnjajo, e, sedaj je celo kraljevo svatovsko
obleko segal . Kralj pa jih zavrne : Mirujte, to j e
moj zvesti Ivan, in kdo ve, emu je to dobro! Potem
pa praznujejo svatovino : ples se prine, kraljica tud i
stopi med plesalce zvesti Ivan vestno opazuje in
naenkrat vidi kako obledi in se kakor mrtva na tl a
zgrudi . Hitro priskoi, vzdigne jo, nese v njeno sob o
poloi jo na tla, poklekne, ter ji iz desne strani izsrka
tri kaplje krvi, potem pa jih izpljune. Br se kraljica
zave in odpoije, mladi kralj pa, ki je vse to gledal ,
ne ve, zakaj je to storil, razjezi se ter ukae : Vrzite
ga v jeo. Drugo jutro ga obsodijo zvestega Ivana
ter ga peljejo na morie, in ko stoji pod vislicami ,
spregovori : Vsakdo, ki mora umreti sme e pred
svojo smrtjo govoriti ali je tudi meni to dozvo1jen.o ?
Kralj mu odgovi : Dovo1jujem ti. Tedaj prine zvest i
Ivan : Po krivici sem obsojen in bil sem vedno zvest,
potem pa pripoveduje, kako je na morji ul pogovor
treh krokarjev, in da je vse to moral storiti, da j e
reil svojega gospoda. Zdaj zaklie kralj : O najzvesteji moj Ivan, milost! milost! peljite ga semkaj .


31

Zvesti Ivan pa se zvrne ter oblei na tleh

okamenel je.
Zaradi tega kralj in kraljica mono alujeta, i n
kralj pravi: O kako slabo sem toliko zvestobo po plaal! ter ukae okamenelega sluabnika pobrati, v
grad prenesti ter v svoji spalnici poleg postelje postaviti . In kadar ga zagleda, zjoe se ter zdihuje : O da
bi te mogel oiveti, najzvesteji moj Ivan! Nekaj asa
potem dobi kraljica dvoj eke, dva sineka, ki v veliko
in edino veselje svojih stariev krepko rasteta . Enkrat ,
ko kraljica v cerkvi moli in sta otroka pri svojem
oetu ter se igrata, pogleda ta zopet ves aloste n
kamneno soho poleg svoje postelje ter vzdihne : O ,
da bi te mogel zopet oiveti, zvesti moj Ivan! Tu
zane kamen govoriti : Lahko me zopet oivi, e
najdraje svoje daruje . Kralj vsklikne : Vse, kar
imam na svetu, hoem za-te rtovati . Kamen nadaljuje : Ce svojerono svojima otrokoma glavi odseka
ter me z njiju. krvjo namae, zadobim zopet ivljenje. " Kralj se prestrai kako naj svoja ljuba otro6i6a umori! Pa premisli se, da je Ivan zaradi prevelike zvestobe do njega svoje ivljenje zgubil, ojai
se, ter z lastno roko obglavi svoja otroia . Pote m
pomae z njiju krvjo Ivana, in zdajci stoji ta pred
njim rvrst in zdrav . Kralju pa ree : Tvoja zvestoba naj se ti poplaa,' zgrabi otroji glavi ju pritisne k truploma in namae rani s krvjo : naenkrat
sta oba zdrava ter se naprej igrata, kakor da se ni
ni zgodilo . Kako je kralj zdaj vesel! Ko vidi, da se
kraljica vraa domov, poskrije zvestega Ivana in dvojeka v veliko omaro . Ko vstopi, praga jo : Ali si molila
v cerkvi? Seveda, odgovori mu, ,,pa neprestano sem
mislila na zvestega Ivana, ki se je zaradi nas tako ponesreil. " Nato pa ji pravi : Lahko ga reiva, a darovati mu
morava svoje najljube, svoja dvojeka. Kraljica obledi, v
Brcu se prestrai, vendar pravi : ,,Dolna sva mu to

32
zaradi njegove velike zvestobe ." Kralj je vesel teh
besedi, da je ena njegova istih misli, kakernih j e
bil on sam, gre in odpre omaro, ter jej pripelje zvestega Ivana in oba otroka, reko ,,Hvala Bogu ! ree n
je, in tudi svoja dvojka imam zopet
potem jej pripoveduje, kako se je vse zgodilo . In sreno ivijo vsi
do svoje smrti.

6.

Dobra

kupija.

ek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter j o

prodal za tri zlate . Na poti proti domu mora
mimo ribnjaka, in tu slii e od dale, kako abe vpijejo : Kva, kva, kva . No, pravi sam pri sebi, te
vedo pa ravno prav : trije zlati so, ne pa dva . Ko
pride do vode, z avpije nad njimi : Neumna ival, al i
ne veste bolje ? Trije so, ne pa dva . abe ostanej o
pri svojem : Kva, kva ! e mi ne verjamete,
vam jih pa natejem, vzame denar iz epa ter natej e
tri zlate v roko, gro za groem . abe pa se mal o
brigajo za njegov raun ter zopet zakliejo : Kva ,
kva ! Kaj ? zavpije kmet ves raskaen, e vest e
ve bolje, pa same tejte," ter vre ves denar v
vodo. Poiem postoji ter hoe poakati, da bodo
gotove ter mu ga nazaj prineso, abe ostanej o
pa pri svoji trditvi ter nepretegoma kliejo : Kva ,
kva, kva, kva! in tudi denarja mu nazaj n e
dado . e nekoliko poaka, da se zmrai, ko mora pa
domov, ozmerja abe do dobrega, reko : Vi vodni
tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, iroka usta imat e
pa' ter znate upiti, da loveka uesa bole, tri zlat e
seteti pa vam je e preve . Kaj mislite, da vas bodem
tu akal, da boste gotove? S tem se odpravi, abe
pa za njim upijejo : Kva, kva, kva, kva, da ve s
jezen domov pride .
Za nekoliko asa si pridobi zopet kravo , to za kolje, ter izrauni, da e meso dobro proda, pri tem
3

 34
toliko skupi, kolikor ste bili obe kravi vredni in da
mu e koa po vrhu ostane . Ko pripelje do mest a
meso, je veliko psov na cesti, najprvi pa je velik hrt .
Ta skae krog mesa, voha ter laja : Vov, vov, vov!
Kaj pa ti ve, pravi kmet ; krava je, ne pa vol .
Pes pa laja : Vov, vov, vov ! Kmet mu pravi na . to :
Ce misli, da je vol, in ako mi jami za svoje pajdae, da mi ga ne snedo, pojdi ga pa ti prodajat .
Toda to ti povem, da mi ga dobro v denar spravi ,
in v treh dneh te z novci priakujem . Ne uide mi
tako ne, saj vem, pri kom da slui . Potem zloi mes o
raz voz ter obrne ; psi pa planejo po . mesu ter veselj a
lajajo : Vov, vov, vov . Kmet to od dale slii ter
si misli : Glej, glej, vsi so mnenja, da je vol, ter bi
ga radi pokusili . To pa ne gre, najveji mi je zanj
odgovoren .
Tretji dan potem si kmet misli : Danes zveer
imam svoj denar v epu, in grozno se tega veseli .
Pa nikdo noe priti, da bi ga izplaal . Zdaj naj s e
pa lovek e na koga zanaaj, pravi, in slednji j e
tudi njegove potrpeljivosti konec, da gre v mesto k
mesarju ter zahteva svoj denar . Mesar misli, da je to
ala, pa kmet mu pravi : Brez ale, jaz em svoj
denar : ali vam ni veliki pes pred tremi dnevi celo
zaklano kravo domov prinesel? Zdaj se mesar raztogoti, zgrabi metlo ter ga spodi . akaj,`` pravi kmet ,
e je pravica na svetu! ter gre v kraljevi grad, kjer
prosi, da naj ga zasliijo . Ko ga pripeljejo pred kralja ,
sedi ta s svojo kraljiino ter ga pra g a, kaj da se mu
je krivinega pripetilo . 0h, pravi, abe in psi -so
mi vzeli, kar je bilo mojega, mesar me je pa e vrhu
tega naklestil, ter obirno vse pripoveduje, kako s e
je godilo . Tu se zane kraljiina glasno smijati, in
kralj mu ree : ,,Ne morem ti sicer Domagati, pa pa
ti dam svojo her za eno ; vse svoje ivljenje se n i
smijala, ko ravno nad teboj, in temu sem jo obljubil,

35
kdor jo bo v smeh spravil . Zahvali se Bogu za veliko
sreo!" O, odgovori kmet, tega pa noem ; imam
e eno samo eno doma, in e ta mi je preve : kadar
pridem domov, ne zdi se mi drugae, kakor da v
vsakem kotu ena stoji . Zdaj se kralj raztogoti reko :
Ti si zarobIjenec ! 0h, mu odgovori kmet, gospo d
kralj, kaj, hoete od vola druzega imeti, kakor govej e
meso . ,Cakaj," pravi kralj, dobode pa drugo plailo .
treh dneh pridi zopet semkaj, takrat se ti jih bo
petsto natelo .
Ko pride kmet skozi grajska vrata, ga ogovori
stranik : Pripravil si kraljiino v smeh, gotovo s i
kaj pravega, dobil . Menim da, petsto se mi jih b o
natelo. Cuj, pravi vojak, daj meni nekaj od tega :
kaj bo poel s tolikim denarjem? No, pravi kmet,
ker si ti, ti jih pa dvesto odstopim, oglasi se pri
kralji v treh dneh in daj si jih nateti . Zid, ki stoj i
v bliini in ves ta pogovor slii, hiti za kmetom ,
zgrabi ga za suknjo ter klie : Cude boji, kak o
sreo imate! Zmenjati vam jih em , v drobi, kaj
bodete poeli s trdimi srebrniki ? O kaj si ti, idovska duica, tristo jih more imeti, daj mi takoj za-nj e
dro ri, v treh dneh pa si jih daj od kralja izplaati . "
Zid je jako vesel dobre kupije,, ter mu hitro prinese
denar, pa slabe groge, komaj tri na dva dobra . Tri
dni potem gre h kralju, kakor se mu je zapovedalo.
Slecite mu suknjo, pravi kralj, ,in natejte mu jih
petsto . Oh, odgovori kmet, ti niso ve moji ,
dvesto podaril sem jih strainiku, tristo zmenjal mi
jih je id v drobi, in po pravici ne smem nobenega
ve vzeti . Mej tem vstopita vojak in id ter zahtevata, kar sta dobila od kmeta, in v resnici dobi vsak
svoje batine natete . Vojak mirno trpi, ker e ve ,
kak okus da imajo, id pa klavrno vpije : O joj, o
joj, to niso trdi srebrniki, te so gorke! Kralj se mor a
kmetu smijati, vsa jeza ga mine ter pravi : ,,Ker si
3*

 36
svoje plailo zgubil, predno si ga deleen postal, pojd i
v mojo zakladnico in vzemi si denarja, kolikor ti j e
drago ." Kmet si ne da dvakrat reci in si napoln i
epe, kar le vanje spravi . Potem gre v krmo te r
preteje svoj denar . Zid pa se za njim splazi ter aje,
kako ta sam sabo godrnja : Zdaj me je pa vendar ta
kraljevi zvite prekanil! Kaj mi ni mogel sam denarj a
odteti, da bi vedel, koliko ga imam : kako naj zdaj
vem, ali je prav ali ne, ko sem denar kar meni ni
tebi ni v ep vtaknil! Bog obvaruj, pravi id n a
tihem, kako ta lovek neastno o naem kralji govori, hitro poteem ter ga izdam, gotovo mi je plailo, njega bodo pa e kaznovali. Ko slii kralj kmetovi pogovor, se razjezi ter ukae idu, naj gre ponj
ter naj ga pripelje v grad . Zid tee h kmetu : Hitr o
pojdite h kralju, kakor stojite. To vem pa bolje ,
kaj se spodobi, odgovori kmet, prej si bom dal napraviti novo suknjo ; kaj misli, da naj grem s tako
zamazano suknjo h gospodu kralju, ko imam vendar
toliko denarja v posesti ? Ko id vidi, da kmeta ni
mogoe brez druge suknje pro spraviti, ter se boji,
da zgubi svoje plailo, kmet pa kazen, ako kralj u
jeza preide, mu pravi : Posodim ti prav lepo suknj o
na kratek as, prav iz samega prijateljstva ; kaj lovek
ne stori druzemu na ljubo ! Kmet je s tem zadovoljen, oblee idovo suknjo ter odide njim . Kralj
pove kmetu hudobne besede, katerih ga je id ob dolil . Oho, pravi kmet, kar id izblekne, je vse
iz1agano, temu ne pride ne ena resnina beseda iz
ust : ta-le potepuh je v stanu trditi, da je moja suknj a
njegova ! Kaj se to pravi, " krii zid, kaj vam nisem
suknje iz samega prijateljstva posodil, da ste mogli
pred kralja stopiti? Kralj pravi na-to : Enega j e
id ogoljufal, mene ali tebe, ter mu da e nekaj
gorkih doteti ; kmet pa gre z lepo suknjo in dobrim
denarjem domu ter pravi : Ta pot sem jo pa zadel!

7.

Dvanajst

baov1

nkrat sta bila kralj in kraljica, ki sta v miru ivela ter imela dvanajstero otrok, bili so pa sami
deki . Tedaj pravi kralj svoji eni : Ako bo trinajst i
otrok, ki bo na svet priel, deklica, umreti mora vseh
dvanajst dekov, da bo njeno premoenje veliko i n
celo kraljestvo njeno . Napraviti da dvanajst rakev,
ki so e z ostruino napolnjene, in v vsakem e lei
mrtvaka zglavnica ; postaviti jih da v skrivno izbo ,
izroi kraljici klju ter jej prepove, da ne sme nikomu r
tega povedati .
Mati pa od sedaj celi dan sedi in aluje, da j o
najmlaji sinek, ki je vedno pri njej in trojega imenuj e
po svetem pismu Benjamina, enkrat ves zauden praa :
Ljuba mati, zakaj ste tako alostna? Dragi mo j
otrok, mu odgovori, tega ti ne smem povedati .
Deek pa prej ne miruje, dokler mu ne odpre vrat
v skrivno izbo ter pokae dvanajst e z ostruin o
napolnjenih rakev . Potem mu pravi : Preljubi moj
Benjamin, te rakve je dal tvoj oe napraviti za te in
enajst tvojih bratov, ker e herka na svet pride, bodete vsi morali umreti ter vas bodo v njih pokopali.
Ko mu to pripoveduje, se britko joka, sinek pa j o
tolai : Ne jokaj, draga mamica, si bodemo e pomagali, kar uli bomo . Ona pa mu pravi : ,,Pojdi s
svojimi enajstimi brati v gojzd, in eden naj sedi vedno

4i

 38
na najviem drevesu cele okolice ter naj zre na stol p
naega gradu . Ako dobimo sineka, razobesila bodem
belo zastavo in potem se zopet povrnite : e bo prila
pa herka na svet, razobesila born rude&o zastavo ,
potem pa beite, kakor hitro morete, in Ijubi Bog naj
vas varuje . Vsako no born vstala in za vas molila ,
po zimi, da se bodete mogli pri ognji greti, po leti
pa, da ne bodete vroine ginili . "
Potem blagoslovi svoje sine, ti pa odidejo v
gojzd . Eden za druzim sedi na najviem hrastu ter
vedno na grad gledajo strai . Ko pride pa Benjamin
na vrsto, vidi, kako zastavo razobeajo : to ni bela, to j e
krvavorudea zastava, ki jim oznanuje, da morajo vs i
umreti . Ko bratje to ujejo, se raz jeze ter pravijo :
Kaj naj vsi pomrjemo zaradi ene same dekline! Prisegamo, da se hoemo maevati : kjerkoli sream o
kako deklico, tekla bo njena rudea kri .
Reki odidejo v sredino gojzda, in kjer je t a
najtemneji, najdejo malo zakleto hiico, ki je prazna.
Tedaj sklenejo : Tukaj hoemo ostati, in ti Benjamin ,
ker si najmlaji in najibkeji, gospodaril bode doma ,
mi drugi pa bodemo hodili v gojzd ter skrbeli z a
hrano . Tako hodijo po temnem gojzdu na lov, streljajo zajce, divje srne, ptice in golobe ; sploh, kar j e
dobro za kuhinjo : to donaajo Benjaminu, ta pa jim
mora kuhati, da si tolaijo svojo lakoto. V tej hiic i
preive skupaj deset let, in ta leta minula so jim
kaj hitro.
Herka je pa med tem vzrastla, bila je dobreg a
srca, lepega obraza ter je imela sredi ela zlato zvezdico . Ko je enkrat veliko perilo, zagleda vmes tud i
dvanajst mokih srajc, ter vpraa svojo mater : Cegave so te srajce, ko so oetu vendar toliko premajhne ?
Tekega srca jej ta odgovori : Te srajce so tvojih
dvanajst bratov . Kje so pa moji bratci, ko jih nisem
e nikdar videla ? Mati jej odgovori : ,,Bog sam zna,

39
na irocem svetu da sedaj bivajo ." Vzame herk o
seboj v sobo ter jej pokae dvanajstero rakev z ostruino in mrtvakimi zglavnicami, reko : Te rakve doloene so bile za tvoje brate, pa skrivaj so ubeali,
predno si se e ti porodlla, in pove jej, kako se j e
vse to zgodilo . Deklica pa pravi : Ne jokaj se, ljub a
mati, la bom svoje brate iskat .
Vzame seboj dvanajst srajc ter odide naravnos t
v veliki gojzd . Celi dan hodi in na veer pride do
zaklete hiice . Vstopi ter zagleda malega deka, ki j o
praga : Kam gre in od kod si? ter se udi, da j e
tako lepa, da nosi kraljevska oblaila in da ima zlat o
zvezdo na elu . Deklica mi odgovori : Kraljima se m
in iem svojih dvanajst bratov ; ne mirujem prej, d a
jih najdem, ako mi je tudi celo zemljo prehoditi .
Pokae mu tudi dvanajst srajc, ki so bile nekdaj nji hove . Sedaj spozna Benjamin, da je to njegova sestra ,
ter pravi : Jaz sem Benjamin, tvoj najmlaji brat .
Deklici se pri teh besedah samega veselja solzice udero,
Benjaminu tudi, poIjubujeta se in objemata prevelike
ljubezni . Potem pravi bratec : Ljuba sestra, g o ne k
zadrek je tu, kajti dogovorili smo se, da mora vsaka
deklica umreti, katero le sreamo, ker smo moral i
zaradi tebe svoje kraljestvo zapustiti " O saj rad a
umrjem, e morem le s tem svojih dvanajst brato v
reiti . Tega pa ne, odgovori jej Benjamin, ne sme
umreti, vsedi se pod to-le brento, da pride enajster o
bratov, potem se bom pa e njimi zmenil . Tako
tudi stori ; ko pride no, povrnejo se ostali z lava ,
in pripravljena veerja jih e aka . Ko krog miz e
sed jedo, praajo : Kaj je novega? Benjamin jim
pravi : Kaj ni ne veste? Prav ni, mu odgovore .
Deek nadaljuje : V gojzdu ste bili, jaz pa sem dom a
ostal, in vendar ve vem ko vi . Povej nam tedaj,
zakliejo vsi kakor iz enega grla . Ta pa jim pravi :
e mi obljubite, da prva deklica, katero sreamo, ne

40
bo umrla?" Milost naj jej bode, obijubujejo vsi ,
samo povej nam sedaj svojo novico . Sestra na a
je tu, jim ree, vzdigne brento in kraljiina stopi
pred nje v svojih kraljevskih oblailih in z zlato
zvezdo na elu, tako lepa, nena in mila . Vsi s e
je razvesele, objemajo in poijubujejo jo ter jo imaj o
srno radi .
sedaj naprej je vedno doma pri svojem bratu
Benjaminu ter mu pomaga pri opravilih. Drugih
enajst pa hodi v gojzd, ie divjaino , srne, zajce ,
ptice in golobie, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita . Posebn o
je kraljiina pridna, nabira suha drva za kurjavo i n
jedilna zelia, pristavlja lonce k ognju ter skrbi ,
da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu .
Tudi sicer vzdruje celo hiico v redu, in posteljn o
perilo je belo ko sneg, da so bratje vedno bolj zadovoljni in njo v popolni slogi ive .
Necega dne pripravita posebno dobro kosilo, in
ko so vsi skupaj, se vsedejo, jejo in pijo, ter so prav
dobre volje . Pri hiici pa je bil majhen vrtiek, v
kojem je rasno dvanajst lilij . Da bi svojim brato m
po jedi veselje napravila, jib gre trgat, da bi vsakemu eno podarila . Ko cvetice prelomi, spremeni s e
v istem hipu dvanajst bratov v dvanajst krokarjev,
ki s tunim krikom rez gojzd odlete, pa tudi hiic a
z vrtom v istem trenutku zgine . Sedaj je deklic a
sama sredi divjega gojzda, in ko se obrne, zagled a
staro eno poleg sebe, ki jej ree : Otrok, otrok, kaj
si uinil? Zakaj nisi dvanajst belih cvetlic v miru
pustila? Te so bile tvoji bratje, ki so sedaj na ven o
v krokarje spremenjeni. Milo jokaje praga deklica
starko : Ali ni nobenega sredstva, s kojim bi jih
mogla reiti? ,,Nobenega na celem svetu, kakor
eno samo, to pa je tako teavno , da jih ne bode
mogla oprostiti, ker sedem let mora biti nema,

41
ne sme niti govoriti niti se smejati, in e spregovori eno besedico, ko bi tudi ena ura manjkal a
do sedmih let, bil bi ves trud zastonj, ta ena be seda pa bi bila gotova smrt vsem dvanajsterim bra tom ."
Tedaj pravi deklica v svojem srcu, Jaz pa
pa vem, da jih bom reila, gre si poiskat visoko
drevo, na koje se vsede, prede in niti ne govori ,
niti se ne smeja . Enkrat pride kralj v ta gojzd na
lov ; veliki njegov pes hiti k drevesu, na trojem sed i
deklica, skae okrog ter glasno laja . Kralj prihit i
ter zagleda lepo kraljiino z zlato zvezdo na elu,
zaradi njene velike lepote pa je tako iznenaden,
da jo praa e hoe postati njegova ena . Ne odgovori mu, le nekoliko z glavico prikima . Zdaj sam
na drevo spleza, jo nese doli, posadi na konja te r
oddija njo proti domu. Zenitovanje vri se z veliko krasoto in radostjo : nevesta pa niti ne govori
niti se ne smeja . Ko nekolikoliko let veselo preiivita, zane kraljeva mati, zelo hudobna ena ,
mlado kraljico obrekovati, ter pravi kraIju : To j e
av navadna hinavka, Bog zna, kaj skrivaj poenja .
je e nema in ne more govoriti, bi se venda r
vasih lahko smejala, kdor pa se ne smeja, ima slabo
vest. Kralj noe zaetkoma tega verjeti, starka p a
prej ne miruje in jo obdoluje tolikih zlobnosti, d a
se da kralj slednji pregovoriti ter jo v smrt obsodi .
Na dvorii napravijo velik ogenj, v katerem
se ima kraljica segati . Kralj stoji s solznimi om i
pri oknu, ker vedno jo ima e rad . Ko je na kol
privezana in ogenj po nji poeljivo steguje svoj e
plamene, pretee zadnji trenutek sedmih let . Zdajc i
se zauje v zraku vri, sedem krokarjev leti proti
tlara, in ko zautijo zemljo pod nogami, so njen i
dvanajsteri bratje, katere je reila . Razme1jejo hitro
gromado, pogase ogenj, ter oproste svojo sestro, ka-

re

42
tero vsi ginjeni poIjubujejo in objemajo . Sedaj, ko
sme usta odpreti in govoriti, pove kralju, zakaj ni
smela niti govoriti niti se smejati . Kralj je vesel, ko
slii, da je nedolna, in odsedaj vsi skupaj prav zadovoljno ive do svoje smrti . Hudobno tao pa obsodijo ter vtaknejo v sod, ki je z vroim oljem i n
strupenimi kaami napolnjen, ter mora tako hudo,
smrt prestati .

8.

Potepuhi.
etelin6ek pravi putki : Sedaj je tisti 6as ,
navadno orehi dozorujejo : pojdiva skupaj na
goro ter se jih najejva do dobrega, predno nama ji h
veverica ne pobere . Prav ima g , mu odgovori koko5 ,
Ie pojdiva, zakaj bi si midva enkrat ne privoila pray
veselega dneva! Skupaj odideta na goro, in ker jejasen dan, ostaneta tam do ve6era . Sedaj pa ne vem ,
ali sta se tako hudo najedla, ali pa da sta le tak o
razposajena postala, z eno besedo, pe no6eta iti domu,
in petelinek mora napraviti majhen vozi6ek iz orehovih lu.pinj . Ko je gotov, se vsede vanj putka reko :
Zdaj se pa le vprezi ! Kaj pa e, odgovori petelinek,
raje grem pe domu, kakor da se dam oprei : ne,
prijateljica, tako se nisva zmenila . Ko6ija bi bil pa
rad ter se e vsedem na sedalo, da bi pa sam vlekel ,
tega pa ne storim .
Ko se tako pri6kata, prigaga racka : Tatinska,
sodrga ti, kdo yama je ukazal, da pojdita na moj o
orehovo goro? Cakajta, to se vama bo slabo obneslo!
in reki se zakadi v petelinka . Ta pa, ne bodi len ,
jej pokaie, kaj se pravi tacega korenjaka napasti ,
kakor je on : slednji6 jo s svojo ostrigo tako kresne ,
da prosi za milost in se da rada za kazen v vo z
vpre6i . Petelinek se vsede na sedalo ter koijaii, i n
hajdi! se udero v dir, da se ogenj kree, in petelinek
v enomer spodbuja : Hej, racka, hej, teci kar more !

 44
Ko se tako nekaj asa vozijo, sreajo dva peca, buciko in ivanj ko, ki klieta ,Stojte! stojte!" in pote m
pripovedujeta, da bo naenkrat rna tema, da ne moreta ne koraka naprej, ker je cesta tako blatna, te r
prosita, ko bi se smela malo v voz vsesti : bila st a
v krmi, kjer krojai prenoujejo, ter sta se pri pivu
nekoliko zakasnila . Petelinek jima dovoli, da se smeta
vsesti, saj sta to tako suha loveka, da ne bodet a
dosti prostora potrebovala, obljubiti pa morata, da n e
bodeta niti njemu niti putki na noge stopala. Pozn o
zveer pridejo do krme, in ker se noejo po no i
dalje vozariti, pa tudi racka ni posebno trdnih no g
ter se z ene strani na drugo guglje, zapeljejo na dvorie . Krmar sicer zaetkoma mnogokaj ugovarja, d a
je gostilna polna, e, to tako ni posebno imenitna
gospoda, ker pa le tako lepo govoriijo, da bode jajce,
koje je putka med potjo zlegla, njegovo in da bod e
tudi racko smel obdrati, ki tudi vsak dan jajce zlee,
slednji vendar privoli, da smejo pri njem prenoiti .
Prinesti si dajo na mizo, kar le krma premore, ter s o
razposajeni, da je kar direndaj! Zjutraj zgodaj, ko se
komaj dani ter e vse spi, zbudi petelinek putko, vzam e
jajce, koje skluje in katero kaj slastno skupaj pojesta ,
lupine pa vreta na ognjie . Potem gresta k ivanjki ,
ki e trdno smri, jo zgrabita za glavo ter vtakneta
v blazino krmarjevega stola, buciko pa v njegov o
tirao, ter slednji meni ni tebi ni rez travnike odfrita. Racka pa, ki rada na prostem prenouje ter j e
na dvorii ostala, ju uje, se zdrami in kmalo najd e
vodico, po kateri odplava : sedaj pa hitreje, kakor
veraj pred vozom .
Dve uri potem se vzdigne krmar iz postelje ,
se umije ter se hoe v tirao obrisati, pa bucika ga
vprane od enega uesa do druzega : potem gre v kuhin. o, da bi si pipo zapalil, tu zagleda na ognjii jajj e
lupine . ,Danes je pa e vsR narobe!" pravi ter se

45
slabe volje vsede na stol . Pa hitro poskoi ter zavpije :
O joj!, ker ivanjka ga e huje vprane, pa ne p o
obrazu . Zdaj se pa popolnoma razkai in br sluti ,
da so mu vse to napravili gostje, ki so se veraj
tako pozno pripeljali : ko jih gre iskat, ne najde nobenega . To je bila pa slaba kupija, in zaradi teg a
prisee, da ne bode nikdar ve potepuhov sprejemal v
hio, ki mnogo povijejo in ni ne plaajo, v zahval o
po vrhu tega e bedaste burke uganjajo .

9.

Bratec

sestrica.

ratec prime svojo sestrico za roko ter jej ree :

Odkar je mati mrtva, nisva ve imela sren e
ure ; maeha naju tepe vsak dan, in ako se jej pribliava, suje naju z nogama pro . Trde skorje, k i
ostajajo, so najina jed, in psiku pod mizo se bolj e
godi, temu vsaj vasih vre kak dober griljej . Bo g
se usmili, ko bi to najina mati vedela! Pojdi z menoj ,
da greva po irocem svetu. Celi dan hodita po travnikih, polji in peinah , in ako nebo de rosi, pravi
sestrica : Bog in najina srca skupaj pretakajo solze!
Zveer prideta v velik gojzd ter sta tako bede, lakote
in dolgega pota trudna, da se v votlo drevo vsedeta
in zaspita .
Ko se drugo jutro zbudita, je solnce visok o
na neba in vroe pripeka v votlino . Tedaj pravi bratec :
Sestrica moja, zelo me eja, ko bi vedel za kak vodnjak, hitro bi el pit ; uj, dozdeva se mi, da slii m
nekaj umeti . Bratec vstane, prime sestrico za roko
ter gresta vodico iskat . Hudobna maeha pa je bila
arovnica ter je videla, kako sta otroia odla, splazila se je za njima, skrivaj, kakor sploh arovnice
lazijo, ter je vse studence v gojzdu zaklela . Ko stojita
pred virom, ki tako biserno po kamenji emi, hoe
bratec takoj iz njega piti, pa sestrica uje, kako i z
umenja svari : Kdor iz mene pije, postal bode tiger ,
kdor iz mene pije, postal bode tiger ! Dragi bratec,

47
nikar ne pij, drugae bo postal zver ter me bo raz trgal ." Bratec ne pije, akoravno ga grozno eja, te r
pravi : akal bom do druzega studenca . Ko prideta
do druge vodice, uje sestrica, kako ta mrmra : Kdo r
iz mene pije, bo postal volk, kdor iz mene pije, b o
postal yolk! ter zaklie : Bratec moj, nikar ne pij ,
s; cer bode postal volk ter me bo porl! Bratec n e
pije ter pravi : Cakal bodem, da prideva do prihod njega studenca, potem pa moram piti, reci, kar hoe,
ker eja moja je prehuda. Ko prideta do tretjeg a
studenca, slii sestrica, kako umlja : Kdor iz men e
pije, bode postal srna, kdor iz mene pije, bode posta l
srna . Sestrica pravi : Oj ljubi bratec, ne pij sicer
bode postal srna ter mi bo uklo Pa deek je n e
slua, hitro poklekne, se pripogne ter pije, pri prvih
kapljicah pa, ki mu namoijo ustnice, lei pred deklic o
mlada srnica .
Sedaj se razjoe sestrica nad zakletim bratcem ,
pa tudi srnica se joe in ipi tako otono poleg nj e
na tleh . Slednji pravi deklica : Le tiho bodi, ljub a
srnica, saj te ne bom nikdar zapustila . Sname si ra z
nogovic zlat trak ter ga jej privee krog vratu, pote m
natrga bija, iz kojega splete mehko vrvico . Na-nj o
privee srnico ter jo pelje seboj vedno dalje po gojzdu ,
Ko dolgo asa e hodita, prideta do majhne hiice,
deklica noter pogleda, in ker je prazna, si misli :
Tukaj lahko ostaneva in stanujeva. Srnici napravi
iz Listja in mahu mehko leie, in vsako jutro si gre
izkat koreninic, jagod in orehov, za srnico pa donaa
domov neno travo, katero jej iz roke je, se vesel i
ter se krog nje skakaje igra . Ko je sestrica zveer
trudna ter odmoli, poloi svojo glavico na srnin hrbe t
ter sladko zaspi . Samo e bi imela srnica love ko
postavo, bilo bi to krasno ivljenje .
Nekaj asa traja, da sta tako sama sredi divjega
gojzda . Zgodi se pa, da napravi enkrat kralj tiste

48
deele velik lov v tem kraji . Zauje se trobenje n a
rogove, pasje lajanje, in veselo vpitje urnih lovcev
skozi drevje, srnica to uje ter bi bila tudi rad a
zraven . Oj ljuba sestrica, jej pravi, pusti me n a
lov, ne morem dalje tu strpeti, ter tako dolgo prosi ,
dokler jej ne dovoli . Toda povrni se na veer gotovo,
jo opominja, pred divjimi lovci bom zaprla svoj a
vrata da te pa spoznam, potrkaj ter reci : Sestrica
moja, odpri mi ; e tega ne ree, te tudi ne vpustim .
Srnica odskaklja, je vesela in dobro jej
v prostem
zraku . Kralj in njegovi gostje zagledajo lepo ivalico ,
udero se za njo, zasaiti pa je ne morejo, in ako e
mislijo, da jim je gotova, skoi rez grmovje ter zgine .
Ko se zmrai, hiti k hiici, potrka ter pravi : Sestrica
moja, odpri mi . Mala vratca se odpro, srnica poskoi
v hio ter se celo no na mehkem leii odpoije .
Drugo jutro prine se lov z nova, in ko zaslii srnic a
lovski rog ter veselo vpitje urnih lovcev, nima mir u
ter pravi : ,Sestrica moja, odpri mi, jaz moram v zeleni gojzd . Sestrica mu odpre reko : Zveer mora
zopet domov priti ter dotine besede povedati. K o
kralj in njegovi lovci zagledajo lepo ivalico z zlati m
trakom, vsi za njo dirjajo, pa preurna in pregibn a
jim je . To traja celi dan, slednji pa jo obkolijo i n
eden izmed lovcev jo rani lahko na nogi, da mora
epaje proti domu odskakljati . Eden izmed preganjalcev
se splazi za njo, uje, kako zaklie : Sestrica moj a
odpri mi, ter vidi, kako se jej vrata odpro in zopet
zapro . Lovec si vse to dobro zapomni, gre h kralj u
ter mu pove, kaj je slial in videl . Kralj pravi na to :
Jutri bo e enkrat lov.
Sestrica pa se mono prestrai, ko zagleda, da
je srnica ranjena . Opere jej rano, poloi na-njo zdravilna zelia ter pravi : Pojdi na svoje leie, ljub a
srnica, da se zopet pozdravi . Rana pa je tako malenkostna, da je srnica drugo jutro ve ne uti . In

 49
ko zaslii lovski hrum v gojzdu, pravi : Tu ostati
mi je nemogoe, jaz moram tudi zraven biti ; saj vjel i
me ne bodo tako hitro . Sestrica pa se joka reko :
Sedaj te bodo pa ubili, da bom sama in zapuena
ostala v gojzdu ; ne izpustim te ne ! Bodem pa umrla
same alosti, odgovori srnica, ker e ujem 1ov-Ai
rog, mi je, kakor da moram biti zraven . Sestrici n e
preostaja druzega, kakor da jej mora odpreti, srnica
pa veselo in ilo odskaklja v gojzd . Ko jo kralj zagleda, ukae : Lovite jo celi dan, pa ne storite jej
ni alega . Ko se zmrai ter soInce e za goro poiva, pravi kralj lovcu : Pojdi in pokai mi gojzdn o
hiico . Ko stoji pred vrati, potrka ter zaklie : Sestrica moja, odpri mi . Zdajci se vrata odpro in kralj
vstopi, pred seboj pa zagleda deklico, ki je tako lepa,
kakorne e ni nikjer videl . Ta pa se prestrai, k o
zapazi, da to ni srnica, ampak mo, ki ima zlato kron o
na glavi . Kralj jo prijazno pogleda, poda jej roko ter
pravi : Ali hoe iti z menoj na moj grad ter postat i
moja ena? O rada, odgovori deklica, pa srnica
mora tudi iti z menoj, te ne zapustim . Kralj jej
obIjubi : Seveda da bo pri tebi ostala do tvoje smrti
in nikdar jej ne bo niesar majkalo . Mej tem priskaklja srnica, sestrica jo privee na vrv iz bija ter
njo zapusti gojzdno hiico .
Kralj vzame lepo deklico na svojega konja ter
prijaha njo na svoj grad, kjer se enitovanje kaj
krasno izvri ; nekdaj proganjana sirotica je sedaj kraljica in dolgo asa sreno skupaj ive ; srnica pa j e
z vsem obilno preskrbljena in veselo skae po grajskem vrtu . Hudobna maeha, zaradi katere sta moral a
otroia svoj dom zapustiti, ne misli drugae, kako r
da so deklico zveri raztrgale, deka pa kot srno lovc i
ustrelili . Ko tedaj slii, da sta tako srena in da se
jima tako dobro godi, oglasita se v njenem srcu nevoIjivost in zavist, ter vedno premiIjuje, kako b i
4

 50
mogla e oba v nesreo spraviti . Njena prava hi, k i
je enooka in grda ko no, oita jej nepretegoma : Ta
srea bi vendar meni najprvo pristala, da bi postala
kraljica . Le tiho bodi, potolai jo starka, ako pride
pravi as, bom e pokazala, kaj da znam . Ko dobi
za nekaj asa kraljica lepega deka ter je kralj ravno
na lovu, spremeni se arovnica v hiino, stopi v sobo ,
kjer lei kraljica, ter pravi Pojdite, kopeij je gotova ,
to vam bo dobro delo in vas okrepalo, le hitro, dokler
se ne shladi . Njena hi je tudi hitro pripravljena ,
da zgrabite oslabelo kraljico, nesete v kopelj ter poloite v vroo vodo : potem pa zaprete vrata ter od beite . V kopeli ste namre prej tak peklensk ogenj
zapalile, da se mora kraljica kmalo zaduiti .
Ko se to zgodi, vzame starka svojo her, jo kraljevsko oblee ter poloi na kraljiino mesto . Tudi j o
spremeni popolnoma v pravo kraljico, samo manjkajoega oesa jej ne more dati . Da pa kralj tega n e
zapazi, se mora na ono stran vlei, na kateri je brez
oesa . Ko se na veer kralj iz lova povrne ter slii,
da se mu je sinek porodil, je srno vesel ter hoe iti
k postelji svoje ene gledat, kaj da pone . Starka pa
hitro zaklie : Bog obvaruj, razgrnite zagrinjala, kraljica e ne sme videti lui ter mora poivati . Kralj
odstopi ter ne ve, da ne lei prava kraljica v postelji .
Ko bije pa ura polunoi, vidi otroja varuhinja,
ki sedi poleg zibeIjke ter edina e uje, kako se vrata
odpre ter prava kraljica vstopi . Ta vzame dete iz
zibeljke v naroje ter mu da piti . Potem porablja blazine, poloi nanje otroka ter ga z odejo pokrije . P a
tudi srnice ne pozabi, gre v kot ter jo gladi po hrbtu.
Nato odide mole iz sobe, in varuhinja povprauj e
drugi dan uvaje, e so koga videli po noi, da je el
v grad, pa odgovore jej : Ne, nikogar nismo videli .
Tako prihaja vsako no, pa nikdar ne spregovori niti

ene besede ; varuhinja jo vedno vidi, ne pove pa teg a

nikomur .
Neko no pa kraljica spregovori ter pravi :
Oj dete, oj srna, le spijta sladko !
e dvapot born prila, in ve me ne bo .

Varuhinja moli, ko pa kraljica zgine, gre h kralj u

ter mu vse pove . Kralj pa vzdihne : O Bog, kaj pomeni to? Jutri po noi bom sam pri otroku uval .
Zveer gre v otrojo sobo, o polunoi pa se prikae
kraljica, ter zopet spregovori :
Oj dete, oj srna, Is spijta sladko !
Se enpot born prila, in ve me ne bo. "

Potem preskrbi otroka, kakor je to navadno storila ,

ter zgine . Kralj se je ne upa ogovoriti, pa drugo no
zopet uva . Kraljica tudi sedaj spregovori :
dete, oj srna, is spijta sladko !
Se ta pot sem prila, zdaj ve me ne boa "
Kralj se ne more ve vzdrevati, skoi k njej ter pravi :
Ni kdo drug ko ti si moja ena . Ta mu odgovori :
Da, tvoja ljuba ena sem . V tem trenutku zadob i
tudi po milosti boji zopet ivljenje, ter je ila, rude a
in zdrava . Potem pove kralju, kako ste hudobno nj o
ravnale zlobna arovnica in njena hi. Kralj uka e
obe peljati pred sodnijo, kjer ju obsodijo . Her postavijo v gojzd, da jo zveri raztrgajo, arovnico pa vrej o
v ogenj, da mora alostno zgoreti . Ko jo ogenj spremeni v pepel, dobi tudi srnica zopet svojo lovek o
postavo ; bratec in sestrica pa od sedaj ivita sren o
do svoje smrti .

4h

10 .

Trije

mof6ki v gojzdu .

je mo, kateremu je umrla ena, in bila j e

ena, kateri je umrl mo : vdovec imel je herko ,
pa tudi vdova je imela her . Deklici ste se poznale
ter ste se hodile skupaj sprehajat, potem pa ste zahajale v vdovino hio . ena pravi necega dne moevi
herki : Cuj, reci svojemu oetu, da ga hoem vzet i
za moa, potem pa se bo ti zjutraj v mleku umivala
in vino pila, moja hi pa se bo umivala v vodi i n
bo vodo pila. Deklica gre domu ter pove svojem u
oeta, kar jej je ena naroila . Mo pravi : Kaj naj
storim? enitev je veselje, pa tudi nadloga . Ko s e
slednji ne more odloiti, izzuje si kornjo ter pravi :
Yzemi to kornjo, ki ima luknjo v podplatu, pojdi
njo pod streho, obesi jo na velik rebelj in nalij
vodo vanjo . Ako bo vodo drala, oenil se bom zopet ,
ako bo pa skozi tekla, ostal bodem samec . .Deklica
stori, kakor se jej je ukazalo : pa voda zvlee luknjo ,
in kornja se napolni do vrha. Oetu naznani, kako
se je poskunja izvrila . Zdaj gre sam gledat, in k o
se preveri, da je vse to res, gre k vdovi, jo snubi ,
potem pa praznujejo ienitovanje .
Ko v jutro potem deklici vstanete, stoji pred
moevo herko mleko za umivanje in vino za pijao,
pred enino herjo pa voda, da se v nji umije in j o
pije . Drugo jutro imate obe vodo za umivanje in vodo
za pijao . Tretje jutro pa se mora moeva herka v

53
vodi umivati in vodo piti, enina hi pa se v mleku
umiva in vino pije ; tako ostane tudi v prihodnje.
Maeha rno sovrai svojo pastorko, ter sama ne ve,
kako da bi jo bolj alila . Tudi je zavidna, da je pastorka lepa in ljubka, njena prava hi pa grda i n
zoperna .
Enkrat po zimi, ko je vse trdo zmrznjeno i n
sta hrib in dolina na debelo s snegom pokrita, napravi ena obleko iz papirja, poklie deklico ter jej
ukae : Obleci se v tole opravo, vzemi pletenico ter
pojdi po jagode : zaelela sem si jih. O ljubi Bog,
pravi uboica, po zimi vendar ne rastejo jagode, vs e
je zmrznjeno in sneg tudi na debelo vse pokriva . I n
zakaj naj pa grem v tej papirnati obleki? zunaj j e
tako mrzlo, da loveku sapa zmrzuje, tu skozi pa b o
burja brila in trnje mi jo bo raztrgalo . Ali mi hoe
celo ugovarjati? zakrii maeha ; glej, da se m i
pobere in da te prej ne zagledam, dokler ni pletenic a
polna jagod . Potem jej da e koek trdega kruha ,
reko : To lahko celi dan je, sama pri sebi pa si
misli : Na prostem bo tako lakote oslabela, da b o
zmrznila, in ve je ne bo nazaj .
Deklica uboga, napravi se v papirnato oblek o
ter odide s pletenico. Vse pa je na dolgo in iroko s
snegom pokrito in ni je videti zelene bilke . Prieda
v gojzd zagleda majhno hiico, iz katere gleda troj e
pritlikovcev . Pristopi, jim voi dober dan ter potrka .
Ko pokliejo : Le noter, vstopi ter se vsede na klop
k pei, da bi se pogrela in suhi kruhek pojedla . Moiki pa pravijo : Daj tudi nam malo kruha . O
rada, odgovori, prelomi svoj koek ter jim da polovico . Kaj pa hoe po zimi in v tako tenkem oblaili v gojzdu? jo praajo . Oh, jagod moram nabrati
polno koarico, prej ne smem priti domu . Ko sn e
svojo borno skorjo, jej pravijo : Pojdi s to metlo o d
zadnjih vrat sneg odmest . Ko je deklica zunaj, pm,-

 54
vijo moiki mej sabo : Kaj jej &Imo podariti, ker
je tako pridna in dobra ter je svoj kruhek z nami delila ? Prvi pravi : Jaz jej darujem, da bo dan na
dan lepa . Drugi spregovori : Jaz jej dam, da jej
bo pri vsaki besedi zlat iz ust padel . Tretji pa jima
ree : Jaz jej darujem, da bo priel kralj in jo vzel
za svojo eno .
Deklica pa stori, kakor so jej pritlikovci ukazali ,
pometa sneg za hiico izpred praga, in kaj pa mislite,
da je nala? Same zrele jagode, temnorudee jagod e
pokaejo se izpod snega . Radostna jih natrga poln o
koarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v
urnem teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla
svoji maehi . Ko vstopi ter voi dober veer, "
padeta jej dva zlata iz ust . Potem pripoveduje, kaj
da je v gojzdu doivela, in pri vsaki besedi jej pade
zlat iz ust, da so jih kmalo vsa tla polna . Hi hudobne maehe pa zaklie : Glejte si razposajenost ,
kako denar po tleh razmetava, skrivaj pa jo vendar
zavida ter sklene, da bo tudi ona la po jagode . Mati
pa jej ree : Tega nikar, Ljuba herka, preve je mraz
in utegnila bi mi zmrzniti. Ker pa le ne miruje ,
slednji njena mati dovoli, napravi krasen kouh ,
kateri mora oblei, ter jej' da na na pot obilo maslenega kruha in pogae .
Deklica gre v gojzd naravnost proti hiici. Trij e
moiki so zopet pri oknu, pa ne pozdravi jih, e ne
ozre se na-nje ter prilomasti v sobo, se vsede k pei
ter zane jesti svoj masleni kruh in svojo pogao .
Daj tudi nam malo dobrega kruha, zakliejo pritlikovci . Pa odgovori jim : Kaj pa e, saj e sam a
nimam dosti. Ko poj, jej pravijo : Tu ima metlo ,
pometi pred durmi za hiico . Pometajte sami, kaj
mislite, da sem vaa dekla, se jim oabno odree .
Ko pa vidi, da jej niesar ne6ejo podariti, odide slab e
volje . Sedaj pravijo pritlikovci : Kaj jej erno dati,

 55
ko je tako poredna ter ima tako hudobno zavidn.o
srce, da nikomur ni ne privoi?" Prvi pravi : Jaz
jej dam, da bo dan na- dan gra . Drugi spregovori :
Jaz jej darujem, da jej bo pri vsaki besedi iz ust
krastaa skoila . Tretji jima pa ree : Jaz pa jej i z
srca privoim in doloujem, da naj nesrene smrti
umrje. Deklica ie zunaj jagode, ko jih pa ne najde ,
gre vsa uierna domov . In ko usta odpre ter hoe
svoji materi povedati, kaj da se jej je v gojzdu pripetilo, skoi jej pri vsaki besedi krastaa iz ust, d a
se nesrenica vsem ljudem studi .
To pa maeho e bolj jezi in vedno premiljuje,
kako bi bolj moevo herko trpinila, ki je z vsaki m
dnevom lepa . Slednji vzame kotel, ga pristavi k
ognju in skuha v njem prejo . Ko je skuhana, jo naloi deklici na ramo, jej da sekiro v roko ter jej
ukae, da naj gre k reki, naj izseka v led Luknjo te r
prejo zravna . Uboga jo, odide ter seka Luknjo v led ,
in ko tako pridno dela, pripelje se voz, v katerem
sedi sam kralj . Voz se ustavi in kralj povprauje :
Otrok moj, kdo si? Kaj poenja tu? Uboga zapuena deklica sem in prejo zravnavam . Kralju se
zasmili, in ko vidi, da je tako lepa, pravi : Ali se
hoe z menoj peljati? O, srno rada, mu odgovori, ker vesela je, da pride od hudobne maehe i n
njene grde here .
Vsede se v voz ter se odpelje s kraljem, in ko
pridejo v grad, praznujejo z veliko krasoto enitovanje, kakor so pritlikovci v gojzdu. prorokovali . Leto
potem dobi kraljica deka, in ko uje maeha o ve liki njeni srei, pride s svojo herjo v grad, kakor
da bi hotela kraljico obiskati . Ko pa se enkrat kralj
odpelje ter sicer tudi ni nikogar navzoega, zgrab i
hudobna maeha kraIjico za glavo, hi njena pri nogah ,
zdignete jo iz postelje ter vrete skozi okno v mim o
tekoo reko . Potem se vlee grda hi v posteljo in

56
starka jo pokrije rez glavo . Ko se kralj zopet povrne
ter hoe s svojo eno govoriti, zaklie starka : Tiho ,
tiho, to sedaj ni dobro, kajti mono se poti in naj bolje jej de mir. Kralj si pri tem ni hudega n e
misli ter pride zopet drugo jutro, ko pa s svojo eno
govori, skaejo tej pri vsaki besedi iz ust krastae ,
ko so jej prej vendar zlati iz ust padali . Tedaj kralj
v skrbeh povprauje, kaj da je to, pa starka ga to lai, da so to nasledki hudega potu, da se bodo p a
e zaubili .
Po noi vidi pa kuhinjski uenec, kako po reki
priplava raca ter govori :
Povejte mi, povejte,
Kaj kralj da dela moj ?
Al' spava e, al' spava ,
Al' uva g e nocoj?

Ko jej pa nikdo ne odgovori, nadaljuje :

Kaj gostje moji pa pono ?

Odgovori jej kuhinjski uenec :

Ti spavajo e vsi trdno .

Raca povprauje da1je :

0j kje je dete mi ljubo?

Odgovori jej :
To spava v zibeljki sladko .

Zdajci pride v grad v podobi prave kraljice, stopi k

otroku, mu da piti, porahlja posteljico, v kojo ga zopet
nazaj poloi in ga pokrije, ter zopet kot raca odplava
po vodi. Tako se prikae dve noi, tretjo pa pravi
kuhinjskemu uencu : Pojdi in povej kralju, da naj
vzame svoj me ter ga na pragu trikrat nad man o
zavihti . Deek hitro tee h kralju in mu vse to pove ,
kralj vzame svoj me ter ga trikrat nad zakleti m
duhom zavihti . V tem trenutku stoji pred njim prava
kraljica, ila, iva in zdrava, kakor je bila prej .
Kralj se razveseli, toda kraljico skrije v umnat o
do nedelje, ko se ima otrok krstiti. Ko pridejo iz ka-

57
police, pravi : Kaj zaslui lovek, ki druzega iz po-stelje zvlee ter v vodo vre? Ni boljega, m u
odgovori starka, kakor da se hudobne vtakne v sod ,
v kateri je polno ostrih 'rebIjev nabitih, ter da s e
vre po bregu, dokler ne pade v veliko reko . Tu
pravi kralj : Izgovorila si svojo lastno obsodbo, ter
da prinesti tak sod, v kateri vtaknejo hudobno maeho
in njeno grdo her, potem pribijejo pokrov ter vrej o
po strmem bregu sod, ki kmalo v globoko reko zdri .

11 .

Tri predice.
ila je neka deklica celo lena in ni hotela presti ,
mati naj jo je e tako priganjala, ni je pripravila k delu . Slednji mine mater potrpeljivost ter j o
togotna pretepe, da se zane glasno jokati . Sluajn o
pa se kraljica ravno mimo pelje, in ko slii jok, uka e
vstaviti ter vstopi v hio reko : Zena, zakaj pretepate tako svojo her, da se na cesto uje ? Mati
se sramuje povedati kraljici, kako da je hi njena
lena ter pravi : Ne morem jo spraviti od kolovrata,
no in dan hoe presti, jaz pa sem revna in jej
morem nikdar dosti predila preskrbeti . Kraljic a
odgovori : Ni je stvari, kojo bi raje posluala, kakor
e kdo prede, in nikdar nisem bolj. vesela, kakor e
vidim, kako urno se kolovrati vrte . Dajte mi svoj o
herko v grad, jaz imam dosti predila, pri meni lahk o
prede, kolikor se jej spoIjubi . Mati je seveda s tem
zadovoljna, in kraljica vzame deklico seboj . Ko pridej o
v grad, jo pelje v tri hrame, ki so od vrha do ta l
polni najlepega predila . Sedaj mi spredi to predilo,
jej pravi kraljica, in kadar bo gotova, dala ti bo m
svojega najstarega sina za moa akoravno si revna,
to ni ne de, ker tvoja neutrudljiva pridnost je ve
vredna, ko najveje bogastvo . Deklica se v srcu prestrai, ker takoj sprevidi, da predila ne more spresti ,
ako tudi tristo let dan na dan od zjutraj do veera
nepretegoma dela . Ko je sama, zane britko jokati

59
ter tako sedi tri dni, ne da bi za delo prijela . Tretj i
dan pride kraljica, in ko vidi, da e ni ni naprejenega ,
se zaudi, deklica pa se oprouje, e, da same alosti
zaradi od loitve ljube matere ni mogla zaeti . Kraljica
je s tem potolaena, odhajaje pa pravi : Jutri moraz delom prieti .
Ko je deklica zopet sama, si ne zna svetovati
in pomagati, ter v svoji tugi stopi k oknu . Tu
zagleda tri ene, kojih ena ima iroko plonato nogo ,
druga tako veliko spodnjo ustnico, da jej rez brad()
visi, tretja pa grozno irok - palee na desni roki . Vs e
tri obstanejo pod oknom, pogledajo kviku ter praaj o
deklico, kaj da jej je. Potoi jim svojo nadlogo, t e
pa jej ponudijo svojo pomo, reko : Ako nas bo na
enitovanje povabila, ako se nas ne bo sramoval a
ter nas bo imenovala svoje Ijube sestriine ter k
svoji , mizi posadila, spredle ti bomo vse predilo in to
v kratkem asu . Srno rada, jim odgovori, l e
vstopite in takoj se polotite dela. Odpre jim ter v
prvi shrambi napravi prostor tem udnim enam, t e
pa se vsedejo ter prino presti . Prva vlee nit te r
goni kolovrat, druga namaka nit, tretja pa jo sue
ter vdarja s palcem ob mizo, pri vsacem vdarcu p a
pa pade veliko najtenkeje preje na tla . Kraljici skriva
tri predice, vsaki dan pa jej razkazuje mnoino gotove preje, da jo ta nikdar ne more prehvaliti . Ko j e
prva shramba prazna, pride na vrsto druga, potem
tretja, in kmalo je delo pri konci. Sedaj se tri ene
poslovijo ter pravijo deklici : Ne zabi, kar si obljubila, in srena bode .
Ko deklica pokae kraljici prazne shrambe in
velik kup preje, napravi enitovanje, in enin se zel o
veseli, da bo dobil tako prirono in pridno eno, te r
jo grozno hvali . Imam tri sestriine, pravi deklica ,
,,in ker so mi veliko dobrega storile, jih tudi v svoji sre i
ne smem pozabiti : dovolite mi, da jih na svate
po-6

 60
vabim ter da se k moji mizi vsedejo .` KraIjica in
enin dovolita. Ko se prine slovesnost, vstopijo tri
ene v udnih opravah in nevesta pravi : Dobro dole ,
ljube sestriine t ,Oj," praa jo enin, ,kako si se
pa s temi grdimi plaili sprijaznila?" In pristopivi
k njim praa prvo : ,Od kod imate tako neznano i roko nogo?" Od tod, ker dolgo asa kolovrat e
gonim . Potem praa drugo : Kako da imate tako
veliko ustnico? Odgovori mu : Zaradi tega, ker veliko predem in pri tem nit slinim . Slednji se obrne
k tretji : Kaj pa pomen to, da imate tako irok
palec na desni roki?' To pomeni, da sem velik o
predla in pri tem nit suka a s palcem . Zdaj se vstrai
kralji ter pravi : Od danes naprej se moja lepa ne vesta ne sme ve dotakniti kolovrata . Tako so
ene reile mlado deklico zopernega dela za vse njen o
ivljenje .

12 .

Janezek in Santa.
Jred velikim gojzdom je bival ubog drvar s svoj o
G eno in
dvema otrokoma ; deku je bilo ime Janezek, deklici pa Jerica . Malo so imeli jesti, in ko j e
prila draginja v deelo, si tudi vsakdanjega kruh a
ni mogel ve prisluiti . Zveer se vlee v posteljo ,
zane premiljevati svoj` bedo , globoko vzdihne ter
pravi svoji eni : Kaj bo iz nas ? Svojih ubozih otro k
ne bodeva mogla preskrbovati, ko e sama nimav a
kaj v usta djati ! Ve kaj, mo, pravi ena, jutr i
zjutraj na vse zgodaj vzemiva otroka seboj v gojzd ,
zakuriva ogenj v najtemneji goavi ter ju pustiva
sama ; ne bota ve nala domov in znebila se bova
nadlemkov . Ne, ena, odgovori mo, tega pa ne
storim, kako naj svoja ljuba otroka pustim sama v
gojzdu, da jih bodo potem zveri hitro zasaile in raz trgale . O ti norec, pravi ena, potem moramo p a
vsi tirje gladu umreti ; kar vstani in pojdi grobove
za nas kopati, in ne miruje prej, dokler v to ne
privoli . Uboga otroka se mi pa vendar smilita, pravi
mo .
Otroka pa tudi ne moreta lakote spati in sliita,
kaj da maeha oetu pravi . Jerica se britko joe ,
reko : Sedaj naju je pa konec . Le tiho bodi, Jerica, tolai jo Janezek, ne tarnaj mi toliko, jaz born
e pomagal . Ko oe in maeha zaspita, vstane, se
oblee, odpre tiho vrata ter se skrivaj splazi na prosto .

 62
Tukaj luna jasno sveti, in beli kremenki, ki le e
pred hio, se svetijo kakor sami srebrniki . Janezek s e
pripogne ter si jih toliko v ep nabae, kar jih more
le vanj spraviti . Potem gre nazaj v hio ter pravi
Jerici : Le potolaena zaspi, Bog naju ne bo zapustil .
Reki se tuch sam vlee v posteljo .
Ko napoi dan, gredno je e solnce izlo, pride
maeha otroka klicat : Vstanita, lenobea, da grem o
v gojzd drva nabirat . Potem da vsakemu koek
kruha, reko : To je za kosilo, ne jejta pred opoldanom, ker danes ne dobita ni ve . Jerica sprav i
kruh pod predpasnik, ker ima Janezek kamenke v
epu . Potem se odpravijo skupaj na pot . Ko nekaj
asa hodijo, postoji deek ter se ozre na hiico, in t o
velikrat ponavlja . 0e pravi : Kaj postaja, Janezek ,
pazi se, da se ne zgubi . Oh oe, odgovori Janezek ,
po svoji beli maici se oziram, ki sedi na strehi te r
se hoe od mene posloviti . Maeha se huduje : Tepec,
to ni maka, to je zjutranje soInce, ki dimnik obseva .
Janezek pa se ne ozira po maici, marve le stres a
po tleh bele kremenke .
Priedi sredi gojzda spregovori oe : Sedaj naberita suhljadi, otroka, da zapalim ogenj, ker mrzlo
je . Janezek in Jerica storita, kakor se jima je ukazalo . Ko se plamen visoko dviguje, pravi maeha :
Sedaj se k ognju vlezita in se odpoijta ; midva greva
drva sekat, in ko bova go ova, bodeva zopet po vaj u
prila .
Janezek in Jerica se vsedeta k ognji, in ko pride
opoldanska ura , snesta svoj kruh . In ker sliita,
kako sekira po deblih vdarja mislita , da je o e
v bliini . To pa ni sekira, ampak le velika veja ,
katero je oe na suho drevo privezal in kojo vete r
sem ter tje guglje, da se ob deblo zadeva . Ko e
dolgo tako sedita , postaneta trudna ter zaspita.
Slednji se zbudita, pa rna no ju obdaja .

63
Jerica se zane jokati : Kako naj sedaj prideva iz
temnega gojzda? Janezek pa jo tolai : Le akaj ,
da luna zasije, potem bova e nala pravo pot . K o
se bleda polna luna skozi drevje posveti, prime deek
svojo sestrico za roko ter j pelje domov, ker kremen6ki se svetijo kakor novi sreberniki ter jim . kaej o
pot . Celo no hodita in proti dnevu prideta do oetove hie. Potrkata na vrata in ko ena odpre, vidi ,
da sta to Janezek in Jerico, ter pravi : Hudobn a
otroka, kaj sta tako dolgo v gojzdu spala, mislila sva,
da noete ve domov priti . Oe pa se razveseli, ker
vest ga je pekla, da ju je sama v gojzdu pustil .
Ne dolgo potem potrka na vrata zopet skrb in
lakota, in otroka sliita, kako pravi maeha v postelj i
oetu : Zopet smo vse pojedli, kar srno imeli, e poi
hleba imamo, potem pa je vsega konec . Otroka morata od hie, peljati ju morava globokeje v gojzd 5, d a
ne bodeta ve domov nala, sicer je ni reitve za
naju . Mo noe v to privoliti, reko : Pa je bolje,
da zadnji griljej z otroci deli . Zena pa ne slua
njegovih besedi, ga oteva in mu vso nadlogo oita .
Ker pa je e prvipot nelepo z otroci ravnal, mora tudi
sedaj zlobni maehi odjenjati .
Otroka pa e bdita in vse sliita . Ko staria
spita, vstane Janezek ter hoe zopet iti kremenov nabrat, kakor prvipot, pa maeha je hina vrata zaprla
in Janezek jih ne more odpreti . Vendar tolai svoj o
sestrico : Ne jokaj, Jerica, in mirno spavaj, ljubi Bo g
nama bo e pomagal,
Zjutraj zgodaj pride ena ter sklie otroka i z
postelje. Tudi sedaj dobita vsak svoj koek kruha ,
pa ta pot ga je e manj . Na poti v gojzd zdrobi Janezek svoj kruh v epu in od asa do asa vre nekoliko drobtinic na tla . Kaj postaja vedno, Janezek,
pravi oe, pojdi brzo za nami . Oziram se po svojem
golobeku na strehi, ki se hoe od mene posloviti,

 64
odgovori deek . Tepec, zarohni maeha nad njim,
to ni tvoj golobek, to je jutranje solnee, ki dimnik
obseva . Janezek pa s asoma vse drobtinice po tleh
razme6e.
ena pelje otroka e globokeje v gojzd, kjer e
v svojem ivljenji nista nikdar bila . Zopet prige veliko gromado in maeha pravi : ,,Obsedita, otroka, i n
e postaneta trudna, lahko malo zaspita ; midva greva
v gojzd drva sekat, in kadar bodeva gotova, pril a
bova po vaju . Ko pride opoldan, deli Jerica svoj kruhe k
z Janezkom, ker je ta svoj kos po poti razdrobil ;
potem pa zaspita, in ko razprostre no svoja rn a
krila, ne pride nikdo k otrokoma . Pozno se zbudit a
in Janezek tolai svojo sestrico : ,,Le poakaj, d a
luna zasije, potem bova videla drobtinice, kater e
sem potresal in nala bova pravo pot . Ko lun a
posveti, ieta drobtinice , pa nobene ne najdeta ,
kajti mnogotevilni ptiki , ki po gojzdu in polj i
letajo, so jih pojedli . Janezek pravi : Ni se n e
boj, bova e nala pot, pa ne najdeta je. Celo no
hodita, in drugi dan tudi od zore do mraka, toda iz
gojzda ne prideta in grozno sta lana, ker druzega
nimata jesti, kakor nekoliko jagod, ki v gojzdu rastejo .
In ker sta tako trudna, da ju noejo noge ve nositi,
se uleeta pod drevo ter zaspita .
Tretje jutro je e, odkar sta zapustila oetovo
hio . Zopet hodita naprej, pa vedno globokeje v gojzd ,
m ne manjka dosti, da ne onemoreta. Opoldan zagledata lepega belega ptika, ki na vejici sedi in tako
krasno poje, da obstojita in posluata. Potem odfri
na blinjo vejico, otroka mu sledita, in to se tak o
dolgo ponavlja, da prideta do majhne hiice, na koj e
streho se ptiek vsede, in ko prav blizo prideta, vidita ,
da je hiica iz samega kruha in s pogaami pokrita ,
okna pa da so iz istega sladkorja . Oho, to bo pa

 65
dobra juina," pravi Janezek. Jaz born pokusil kos
strehe, ti pa si odlomi malo okna, to je sladko . Jan '6zek odlomi nekoliko strehe, Jerica pa gre k oknu
ter zane po njem praskati . Zdajci zaklie tenek gla s
iz sobice : Kdo praska po oknu, kdo je zunaj ? Otrok a
odgovorita :
Vetrih pihlja,
Otrok iz neba,

ter mirno naprej jesta, ker lana sta zelo . Janeze k

hudo pokoduje streho, Jerica pa si ulomi celo ploo i z
okna, s katero se usede ter si jo privoi . Naenkra t
se vrata odpro in prikae se stara kruljeva ena .
Otroka se silno vstraita, da jima vse iz rok pade .
Starka pa kima z glavo, reko : Oj, Ljuba otroia,
kdo vaju je semkaj pripeljal? Le noter pojdita in pri
meni ostanita, tukaj se varna bo dobro godilo . Prim e
ju za roko ter pelje v hio . In dobra veerja ju e
aka na mizi, mleko, potica, jabolka in orehi . Potem
se vleeta Janezek in Jerica v dve belo postlani posteljici, in oba mislita, da sta v nebesih .
Starka pa se je
tako prijazno delala, ker to
je hudobna arovnica, ki otroke lovi, in postavila j e
hiico iz kruha le zaradi tega, da ju je semkaj zvabila . Kadar je dobila v pest kacega otroka, hitro ga
je umorila, skuhala in pojedla, in to je bil njeni naj veji praznik. Ko sta se Janezek in Jerica hiici pribliavala, smejala se je zlobno in zaniljivo vskliknila :
Ta dva mi ne bodeta ula,
Zjutraj zgodaj, predno s e
otroka e zbudita, vstane e babura, ju gre gledat, in ko
zapazi, da imata nudea lica in mirno spita, zamrmra : To
bo dobra peenka . Potem zgrabi Janezka s svojima subima rokama ter ga nese v majhen hlev . Naj vpije, kolikor
hoe, ni mu ne pomaga : brez usmiljenja se vrata z a
njim zapro. Zdaj gre k Jerici, jo zbudi ter krii :
,,Hitro vstani, lenoba, da bo la po vodo in svojem u
bratu kaj dobrega skuhala ! Kaj se ozira ? Janezek sedi
5

66
v hlevu ter se mora zrediti, in 6e bo enkrat debel, ga
bom pojedla." Tu se zane Jerica britko jokati, pa vs e
je zastonj, storiti mora, kakor jej hudobna arovnic a
ukazuje .
Ubozemu Janezku se od sedaj naprej najbolj a
jedila kuhajo, Jerica pa dobiva same rakove lupine .
Vsako jutro prilomasti starka k hlevu ter zaklie :
Janezek, pomoli prst skozi pranjo, da potipam, e
bo kmalo zrejen . Janezek pomoli koico in starka ,
ki slabo vidi, misli, (la je to Janezkov prst ter s e
udi, da je vedno in vedno tako suh . Ko tako tirj e
tedni preteko, ter se Janezkov prst e vedno noe
zdebeliti, postane starka huda ter noe ve akati .
Hej . Jerica, zaklie, nanosi vode in brzo : naj b o
Janezek suh ali debel, jutri ga born zaklala in skuhala .
0j, kako tarna uboga sestrica, ko mora vodo nositi ,
in kako jej teko po licih britke solzice! Ljubi Bog ,
pomagaj nama vendar, zaklie v svoji britkosti, man i
bi naju bile v gozdu zveri raztrgale, bi bila vsaj skupaj
umrla ! Kremi se, kolikor ti je drago, pravi starka ,
to ti vse ni ne pomaga .
Zjutraj zgodaj mora Jerica v ki'lhinjo iti, obesiti
hotel z vodo ter ogenj nagati : Najprvo born pekla,
pravi arovnica, pe je e razgreta in testo je tud i
e gotovo . Reki suje Jerico pred pe, iz katere vigajo plameni. Zlezi noter, pravi starka, ia poglej ,
e je dobro zakurjeno, da born potem kruh vmesila .
e bi bila Jerica notri, zaprla bi pe, da bi se spekla
in bi jo potem tudi snedla . Deklica pa zapazi, kaj da
namerava, ter pravi : Kako naj pa storim, da bo m
prila noter? Neumna goska ti, zareni nad njo ,
Iuknja je dosti velika, da bi lahko jaz sama vanj o
zlezla, priepa zraven ter vtakne glavo v pe . Zdaj
jo Jerica mono sune, da se s celoma v pe zvrne,
ter zapre elezna vrata . Hu! kako arovnica tali, kar

67
groza preletava Ioveka! Jerica pa tee pro in
brezbona hudobnica mora alostno zgoreti .
Jerica hiti naravnost k Janezku, odpre hlev ter
zaklie : Reena sva . hullobna arovnica je mrtva!
Janezek skoi na prosto, kakor ptiek iz kletke, kadar
se mu vrata odpro . Kako se radujeta, kako poskakujeta in se objemata! In ker se jima ni niesar ve
bati, gresta v hiico, kjer stoji polno zabojev, v nji h
pa so biseri in dragoceni kameni . Ti so e bolji ,
kakor kremeni, pravi Janezek ter si jih vse ep e
napolni, kar ,jih le more spraviti, in Jerica pravi : Ja z
hoem tudi kaj domu prinesti, ter si jih natlai v
predpasnik . Zdaj pa le od tod, pravi Janezek, da
prideva iz zakletega gojzda . Ko hodita nekaj ur, prideta do velike vode . T''tT rez pa ne moreva, spre govori Janezek, ne vidim niti mostu, niti brvi . Tudi
ni nobenega olnika, " pravi Jerica, samo bela rack a
plava, e to poprosim, prepeljala naju bo na ono stran .
Glasno zaklie :
Raica, oj racka bela ,
Kaj dolgo sva e tu sedela ,
Prenesi naju rez vodo ,
Storiti to ti ni teko. "
Racka priplava, Janezek se jej vsede na hrbet,
ter pravi sestrici, naj k njemu prisede . Ne, odgovori
Jerica, prenevarno bi bilo, po vrsti naju naj prenese .
Dobra ivalica to tudi stori, in ko sta na drugi stran i
ter nekaj asa hodita, postaja jima gojzd vedno bolj zna n
in slednji zagledata od dale oetovo hio . Tu se
spustita v dir, planeta v sobo ter se okleneta oet a
okolo vratu . Mo ni imel ve mirne ure, odkar j e
otroka v gojzdu pustil, maeha pa je umrla . Jerica
razgrne svoj predpasnik, da se biseri in dragoceni
kameni kakor soInce zablisketajo, Janezek pa jih veliko iz epov pest za pestjo izmee . Zdaj je vseh skrbi
5*

68
in lakote konec in v samem vese1ji ive sreno d o
svoje smrti . Ako to pravljico ita in pri tem ne za spi, vloviti si sme v plailo koj mi, ki tam-le v
kotu krablja, potem pa si daj iz njene koice napraviti veliko kumo, ki te bo sedem hudih zim grela.

%:

zalzink, trgoveO s papir @,.:m

ovez v LjubIjanI
px~iporda nadaIi c

Ivan

Ti3M2i4
-

ucii,,;I~

na

~; .

kr

. vadnica v

Lj ublj41

Tt

~6t6''t Rokodeli .

sitiveilsk6j

900a povest

K'ri,jig:4 .

Srea,

v.

paha pove$t. 6dn,slej

4roq.

Tisoc in elm noe, 8mido-ve sins e

I. in II .

vse nasIednje zvezke .