Univerza v Ljubljani

Fakulteta za strojnitvo

Katedra za energetsko strojnitvo

Laboratorij za termoenergetiko

Predmet: Energetski stroji

Karakteristike stirlingovega motorja

Predloge za laboratorijske vaje

Avtorji:

Mitja Mori
Mihael Sekavnik
Sekav
Botjan Drobni
Drobni

Ljubljana, oktober 2010

Akereva 6
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: +386 1 4771200
fax: +386 1 2518567
www.fs.uni-lj.si
e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

KAZALO
1.

CILJ VAJE .............................................................................................................................. 3

2.

UVOD ..................................................................................................................................... 3
2.1.

Kroni procesi................................................................................................................... 3

2.2.

OPIS DELOVANJA STIRLINGOVEGA MOTORJA.................................................... 4

2.2.1.

Teoretien termodinamski cikel ................................................................................ 4

2.2.2.

Dejanski termodinamski cikel ................................................................................... 6

2.2.3.

Funkcija in delovanje regeneratorja .......................................................................... 6

2.2.4.

Primerjava z ostalimi procesi .................................................................................... 7

2.3.

Kombinirani procesi s Stirlingovim motorjem ................................................................. 8

3.

Opis merilne verige ................................................................................................................. 9

4.

Izvedba preizkusa in naloga tudentov.................................................................................. 11

4.1.

Podatki ............................................................................................................................ 12

4.2.

Enabe ............................................................................................................................ 12

4.3.

Naloge ............................................................................................................................. 12

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

1. CILJ VAJE
Cilj vaje je
na obstojeem modelu predstaviti karakteristike teoretinega Stirlingovega kronega procesa,
narediti primerjavo Stirlingovega kronega procesa z ostalimi kronimi procesi,
izmeriti karakteristiko dejanskega kronega procesa Stirlingovega motorja.

2. UVOD
Stirlingov1 motor je toplotni stroj na vro zrak. Velja za enega najpreprostejih motorjev, saj je z
razliko od ostalih motorjev edini, ki uporablja zunanje zgorevanje. To ima za posledico
enostavnejo konstrukcijo (ne potrebuje sistema za vbrizg goriva) in monost uporabe razlinih
vrst goriva (zrak, helij, metan, vodik, ...). Prednosti Stirlingovega motorja v primerjavi z ostalimi
toplotnimi motorji so manja obremenitev za okolje, viji izkoristek, nija stopnja hrupa in
vibracij (brez eksplozij v valju). Stirlingovi motorji so danes v uporabi predvsem v hladilni
tehniki, kot pogonski motorji v kombinaciji z drugimi toplotnimi procesi ali pa v enotah za
kogeneracijo. Zelo razirjena je uporaba v podmornicah in jahtah, kjer je neslino obratovanje
zelo pomembno. Te enote soasno proizvajajo toploto za ogrevanje in elektrino energijo in so
zelo primerne za celotno oskrbo posameznih stanovanjskih hi ali pa gospodarskih poslopij.

2.1.

Kroni procesi

V termodinamiki so kroni procesi zelo pomembni,

saj nam pomagajo razumeti osnove delovanja
toplotnih motorjev in toplotnih rpalk. Kroni
proces je v osnovi kontinuiran proces, pri katerem
se vrijo spremembe lastnosti delovnega medija,
tako da se po enem ciklu delovni medij vrne v
zaetno stanje. Slika 1 prikazuje primer kronega
procesa. Iz toke 1 do toke 2 delovni medij
ekspandira. Kroni proces bomo dobili, e vrnemo
delovni medij v zaetno stanje, torej v toko 1. To
lahko storimo po ekspanzijski poti a, seveda v
nasprotni smeri, ampak v tem primeru bi porabili
za vrnitev v zaetno stanje ravno toliko dela,
kolikor smo ga pridobili pri ekspanziji in tak
postopek bi bil s stalia pridobivanja dela jalov.
e pa se vrnemo v zaetno stanje (toko 1) po poti
b, ki lei nije od ekspanzijske poti a, je porabljeno
delo manje kakor pridobljeno in razlika teh dveh
je delo, ki ga lahko koristno uporabimo.

Robert Stirling, (1790 1878), anglikanski duhovnik, kotska

p
1

2
b

v
Slika 1: Definicija kronega procesa.

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

2.2. OPIS DELOVANJA STIRLINGOVEGA MOTORJA

Pri Stirlingovem motorju je v valju zaprta doloena koliina delovnega medija, ki nikoli ne
zapusti motorja. Stirlingov motor nima ventilov kot bencinski motor, v samem motorju ni
nobenih eksplozij, zato je njegovo delovanje skoraj neslino.

T3=T4

qgrelna ika

Regenerator

4
Regenerator

qhladna voda
v2=v3

T1=T4

1
v1=v4

s2

s3

s1

s4

Slika 2: Prikaz poenostavljenega Stirlingovega procesa v p-v in T-s diagramu.

2.2.1. Teoretien termodinamski cikel

e Strirlingov proces poenostavimo kolikor se da, je mono
proces ponazoriti v tirih delovnih fazah2 (Slika 2).
Termodinamski cikel je sestavljen iz izotermne kompresije
pri nizki temperaturi, izohornega dovajanja toplote, izotermne
ekspanzije pri viji temperaturi in izohornega odvoda toplote.

Sprememba stanja 1 2 (slika 3)

V tej fazi poteka izotermna kompresija. Delovni medij se
ohlaja s pomojo hladilnega sredstva, ki je v naem primeru
voda v steni valja. Potrebno delo za kompresijo dobimo iz
vztrajnika. Regenerator se segreva in je vro.

Slika 3: Izotermna kompresija.

V Stirlingovem motorju se dogajajo preobrazbe, ki so kljune za delovanje motorja:

e imamo doloeno koliino delovnega medija v zaprtem preostoru in mu poveujemo temperaturo, se mu bo
poveal tlak;
e imamo doloeno koliino delovnega medija in ga komprimiramo, se bo temperatura delovnega medija
poveala;

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

Sprememba stanja 2 3 (slika 4)

V tej fazi poteka izohorna kompresija za katero je znailno,
da poteka s pomojo dovajanja toplote. Delovni medij
prehaja skozi regenerator, s tem pa poteka prestop toplote iz
regeneratorja na delovni medij, ki se zato segreva. Tlak je v
tej fazi najviji. Regenerator se ohlaja. Delovni bat je v
zgornji mrtvi toki.

Slika 4: Izohorna kompresija.

Sprememba stanja 3 4 (slika 5)

V tej fazi poteka izotermna ekspanzija. Delovni bat se premika
navzdol in delovni prostor v valju se poveuje. Ker pri
ekspanziji temperatura pada, moramo dovajati toploto, e
elimo izotermno ekspanzijo. Toploto dovajamo s pomojo
grelne nitke. Tlak pada, regenerator je hladen.

Slika 5: Izotermna ekspanzija.

Sprememba stanja 4 1 (slika 6)

Ta faza je faza izohorne ekspanzije. V tej fazi se vri
ohlajanje delovnega medija, kar ima za posledico nianje
tlaka. Delovni medij, ki prehaja v hladen del valja, oddaja
toploto regeneratorju, ki se segreva. Tlak se zmanja do
najnije vrednosti. Tako preide delovna snov v zaetno stanje
in vstopa v nov delovni cikel.

Slika 6: Izohorna ekspanizija.

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

2.2.2. Dejanski termodinamski cikel

Dejanski proces v Stirlingovem motorju se bistveno razlikuje od teoretinega Strirlingovega
termodinamskega cikla, kar je jasno razvidno iz slike 7.
Razvidno je, da v dejanskem procesu ni mono
p
dosei popolne izohorne (izohorni dovod in odvod
toplote) in izotermne preobrazbe (izotermna
kompresija in ekspanzija):
Izohorne preobrazbe ni mono dosei zaradi
tega, ker se delovni bat med ciklom ne more
ustavljati v asu dovoda in odvoda toplote s
strani regeneratorja, saj bi to pomenilo
nezvezno delovanja motorja, ki je za motor
nesprejemljivo. Poleg tega je to konstrukcijsko
zelo zapleten problem, ki zahteva kompleksen
roini mehanizem. Tako imamo neko kvaziv2=v3
v1=v4
v
izohorno preobrazbo.
Izotermno preobrazbo bi lahko dosegli, e bi
Slika 7: Dejanski proces v Stirlingovem
proces tekel zelo poasi, saj bi v taknem
motorju.
primeru
lahko
zagotavljali
homogeno
temperaturno polje znotraj valja. Ampak spet
taken poasi tekoi motor ne bi imel praktine vrednosti. Tako se pribliamo izoternmi
preobrazbi toliko, kolikor je to praktino mono izvesti.

2.2.3. Funkcija in delovanje regeneratorja

Regenerator je naprava, ki je sposobna zaasno shraniti toplotno energijo. Lahko je navitje iz
ice z zelo velikim koeficientom prestopnosti toplote ( ), kot je to v naem primeru. Velika
povrina, ki jo zagotavlja navitje ice, ima sposobnost v kratkem asu absorbirati veliko koliino
toplote iz delovnega medija.
Regenerator je postavljen med hladnim in vroim delom valja. Tok zraka, ki potuje skozi
regenerator mora biti v regeneratorju im poasneji, da je lahko prenos toplote im bolji. Na
drugi strani pa mora biti pretona upornost regeneratorja im manja, da se ne pojavljajo
prevelike razlike tlaka med vroim in hladnim delom valja. e bi imeli popolno regeneracijo, se
bi vsa toplota, ki jo regenerator odvzame delovnemu mediju pri izohornem ohlajanju
(sprememba stanja 4 1), prenesla na delovni medij v fazi izohornega dovoda toplote
(sprememba stanja 2 3). Popolna regeneracija, ki je prisotna v teoretinem procesu, je
prikazana v T s diagramu na sliki 2.
Proces regeneracije nima vpliva na delo, pridobljeno iz delovnega procesa, ki je odvisno le od
dovedene in odvedene toplote v ali iz procesa. Torej regeneracija ne vpliva na obliko diagrama
delovnega procesa v p V diagramu. Delo, ki ga dobimo iz enega delovnega cikla je prikazano v
p V diagramu na sliki 2.

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

2.2.4. Primerjava z ostalimi procesi

Da lahko izvedemo primerjavo z drugimi delovnimi procesi moramo postaviti nek mejni proces,
ki ga na eni strani omejuje okolica, na drugi strani pa materiali. Tako je spodnja meja taknega
procesa doloena s stanjem okolice (1 bar, 300 K), zgornja meja pa vzdrljivostjo materialov
(100 bar) ter kurilnostjo goriva in koliino oksidanta (3000 K). Tako dobimo mejni proces, ki
poteka med dvema izotermama in dvema izobarama in se imenuje Ericssonov proces, znotraj
katerega potekajo prav vsi toplotni procesi. Iz slike 8 je razvidno, da je pridobljeno delo
(povrina znotraj zakljuenega procesa) ostalih toplotnih procesov ustrezno manje. Stirlingov
proces se po pridobljenem delu e najbolj priblia maksimalnemu delu Ericssonovega procesa,
nato sledijo Joulov proces, Dieselov proces, Ottov proces in Carnotov proces (slika 8).

p
pmax

Ericssonov
Stirlingov
Joulov
Dieselov
Ottov
Carnotov

Tmin = konst.

Tmax = konst.

pmin
Vmax

Vmax
Slika 8: Primerjava teoretinih delovnih procesov.

Tabela 1: Prikaz delovne sposobnosti in izkoristka posameznega delovnega procesa.

cikel
Delovna sposobnost Izkoristek Izkoristek z regeneracijo
Ericsson
41,45
0,534
0,9
Stirling
20,72
0,455
0,9
Joule
16,06
0,723
/
Diesel
14,54
0,661
0,7
Otto
11,27
0,602
0,75
Carnot
0 2,1
0 0,732 /

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

Iz tabele 1 je razvidno, da ima najvejo delovno sposobnost Ericssonov proces, medtem ko pa

ima najviji izkoristek Carnotov proces. Iz termodinamike je znano, da e se oziramo samo na
temperaturne meje dosee Carnotov proces izkoristek 0,9.

carnot = 1

Tmin
300
= 1
= 0,9
Tmax
3000

Tako dobimo zgornjo mejo izkoristka katerega koli delovnega procesa. Na izkoristek lahko
vplivamo z regeneracijo, ki pa v vseh delovnih procesih v realnem ni mona (motorji z notranjim
izgorevanjem). Stirlingov in Ericssonov proces bi z idealnim regeneratorjem (popolna
regeneracija) teoretino lahko dosegla izkoristek 0,9.

2.3.

Kombinirani procesi s Stirlingovim motorjem

Stirlingov motor se je zael uveljavljati s pojavom kombiniranih procesov, saj lahko izkoria
toplotno energijo, ki je za ostale delovne procese neuporabna. S tem se poveuje celotni
izkoristek procesa. Primeri kombiniranih procesov so: Otto/Stirling, Rankine/Stirling,
Joule/Stirling, Gorivna celica/Stirling. Takni kombinirani procesi so zelo primerni za soasno
proizvodnjo toplotne energije za ogrevanje prostorov, sanitarne vode in proizvodnjo elektrine
energije. Primer najnovejih enot za kogeneracijo prikazuje slika 9. Ta enota uporablja kot
primarni energetski vir zemeljski plin in ima naslednje specifikacije: izkoristek pretvorbe
primarnega goriva 92 94 %, elektrina mo 2 9 kW, 8 24 % celotne toplotne energije pa je
namenjeno na ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Stirlingov motor ima dva valja razporejena
v obliki rke V. Najveji srednji delovni tlak je 150 bar, delovni medij pa je helij.

Slika 9: Serijski izdelek enote za kogeneracijo.

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

3. Opis merilne verige

Na sliki 10 je prikazana uporabljena merilna veriga za ovrednotenje delovanja Stirlingovega
motorja. Uporabljen toplotni stroj na vro zrak je kot Stirlingov motor sposoben z zadostnim
hlajenjem in elektrinim gretjem delovnega medija (zrak) proizvesti mo 10 W. Osnovni
toplozrani motor (1) je sestavljen iz:
a) jeklenega podstavka,
b) roinega mehanizma (slika 12), ki je konstruiran tako, da sta regenerator in delovni bat
zamaknjena za 90 , pri emer regenerator prehiteva delovni bat,
c) vztrajnika (d = 25 cm), v katerem se med samim delovnim ciklom akumulira energija, ki
je potrebna v delu naslednjega delovnega cikla,
d) valja z dvojno steno, po kateri se pretaka hladilna voda. Hladilna voda vstopa na
spodnjem delu valja in izstopa na zgornjem delu valja.
e) delovnega bata,
f) regeneratorskega bata z aksialnim prehodom. Zgornji del bata je sestavljen iz toplotno
odpornega stekla, spodnji del pa iz kovine, katera je povezana s hladilnim sistemom.
Bakrena volna v sredini slui kot regenerator in tako zviuje izkoristek procesa in
g) pokrova z grelno iko.

Slika 10: Merilna veriga.

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

10

Hladilno vodo, ki jo potrebujemo za odvod toplote iz kronega procesa dovajamo s pomojo

potopne rpalke (2, slika 11), ki prerpava hladilno vodo iz zbirne posode preko dvojnih sten
valja nazaj v posodo. Enosmerni napajalnik (3) za pogon potopne rpalke nam omogoa
spreminjanje napetosti in s tem regulacijo pretoka hladilne vode (100 ml/min 1000 ml/min).
Grelno iko, ki slui za dovod toplote v kroni proces, napajamo preko transformatorja (4), ki
nam omogoa spreminjanje napetosti od 0 20 V s korakom po 2 V. Maksimalna toplotna mo
grelne ike je 300 W.
Enosmerni napajalnik (5) slui za napajanje diferennega tlanega pretvornika (6) in elektrinega
pretvornika linearnega pomika (7). Tlak zajemamo preko votle ojnice delovnega bata, tlani
pretvornik pa nato tlane impulze s pomojo piezzo elementa pretvori v napetostni signal ( 1
V). Podatke za gibanje bata pa zajemamo preko vrvice, ki je pritrjena na spodnji konec
delovnega bata. Vrvica je preko valjka pritrjena na elektrini pretvornik linearnega pomika, ki
pomik spreminja v napetostni signal ( 10 V). Signala iz tlanega pretvornika in pretvornika
linearnega pomika nadalje peljemo v raunalnik (8), s pomojo katerega zapiemo podatke
potrebne za analizo kronega procesa.

slika 11: Potopna rpalka za hlajenje valja.

slika 12: Roini mehanizem.

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

11

4. Izvedba preizkusa in naloga tudentov

predmet:
datum:
skupina:
vpisna t.
tudenti:

ime in priimek

podpis

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

12

4.1. Podatki
Delovna snov v valju je zrak z naslednjimi parametri:
plinska konstanta:
eksponent izentrope:
izobarna specifina toplota:
izohorna specifina toplota:
masa:

4.2.

R = 287 J/kgK
= 1,4
cp = 1005 J/kgK
cv = 718 J/kgK
m = 0,0003 kg

Enabe

plinska enaba:

pV = m R T

izobarna preobrazba (p = konst.):

V1 T1
=
V2 T2
p1 V1 = p2 V2

izotermna preobrazba (T = konst.):

izohorna preobrazba (V = konst.):

p1 T1
=
p2 T2

izentropna preobrazba (s = konst.):

p1 V1 = p2 V2

izmenjano delo:

W = p dV

izmenjana toplota:

Q = T dS

4.3. Naloge
1. Na podlagi podatkov dejanskega delovnega cikla doloi najvijo in najnijo temperaturo ter
najvejo in najmanjo prostornino v procesu. Z uporabo plinske enabe in zakonitosti
osnovnih preobrazb idealnega plina izraunaj manjkajoe veliine stanja v vseh tirih tokah
teoretinega delovnega cikla.
2. V diagramu z izmerjenimi vrednostmi narii e teoretini delovni cikel.
3. V diagramu oznai dovedeno in odvedeno toploto tako teoretinega kot tudi dejanskega
delovnega cikla. Kaj predstavlja razlika med dovedeno in odvedeno toploto?
4. Oznaite (rafirajte) povrino, ki predstavlja delo dejanskega in teoretinega delovnega cikla.
Doloi povrino dejanskega in teoretinega cikla.
5. Z uporabo enab za izmenjavo toplote in dela pri idealnih plinih doloi dovedeno in
odvedeno toploto in delo za teoretien cikel.

tlak / bar

0.8

0.9

1.0

1.1

1.2

1.3

1.4

1.5

1.6

1.7

1.8

1.9

2.0

2.1

2.2

2.3

2.4

2.5

2.6

100

110

120

130

140

150

160

170

180

190

210

cm3

220

230

240

250

260

270

280

290

300

310

320

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

prostornina /

200

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

13

Univerza v Ljubljani
Fakulteta za strojnitvo
Laboratorij za termoenergetiko

KARAKTERISTIKE STIRLINGOVEGA MOTORJA

Laboratorijske vaje

280
-0.05

290

300

310

320

340

350

360

370

330
temperatura / K

380

-0.04

-0.03

-0.02

-0.01

0.00

0.01

entropija / (J/K)

0.02

0.03

0.04

0.05

0.06

0.07

0.08

0.09

0.10

14