ISTORIJA

Metodija Andonov - ^ento, 100 godini od ra|aweto

SUDEN ZA MAKEDONIJA

Pi{uva: Anita DIMOVA

Od imeto na narodot: "Metodija Andonov - ^ento se osuduva na 11 godini strog zatvor so

prisilna rabota za dela protiv narodot i dr`avata".

Okru`en sud vo Skopje, noemvri 1946 godina.

Od imeto na narodot: "Vo dejstvata na obvinetiot Metodija Andonov - ^ento ne se

sodr`ani elementite na krivi~nite dela za koi e obvinet. Negovite prezemeni dejstva ne
pretstavuvaat krivi~ni dela...".

Okru`en sud, Skopje, oktomvri 1990 godina.

Ovie dve presudi ~etiri ipol decenii bea ^entovata sudbina. Sudbina na prviot pretsedatel
na prvata slobodna makedonska dr`ava. Vo oktomvri 1990 godina be{e zatvorena
zasekoga{ edna sramna nevistina i golema crna stranica od makedonskoto minato.

UDBA: Kakva be{e tvojata ideja za Makedonija?

^ento: Stoev na stanovi{te deka makedonskoto pra{awe s# u{te ne e re{eno. Treba{e da

se sozdava obedineta Makedonija, no vo ova vreme, uslovi za toa ne postojat. Toa mo`e
da se re{i ili so spogodba ili so vojna, za {to jas ne sum bil nikoga{. Pra{aweto za
obedineta Makedonija ne me ti{ti samo mene, tuku i site Makedonci...

UDBA: Zo{to dade ostavka na pretsedatelskata funkcija?

^ento: Nastana nesoglasuvawe vo vrvot na dr`avata. [to se odnesuva do parite bev po

principot za federacija, no da bideme decentralizirani... Makedonija tolku vekovi ~eka da
bide slobodna, obedineta... A rekov deka so Lazo Koli{evski ne se soglasuvam.

UDBA: Za sostojbata po ostavkata od pretsedatelskata funkcija na Prezidiumot?

^ento: Po ostavkata na polo`bata {to ja zazemav, ve}e o~igledno be{e deka protiv mene
se vr{i kampawa i na politi~ki i na ekonomski plan. Se nao|a vo izvonredno te{ka
polo`ba. Kon mene ne se postapuva{e kako kon ostanatite gra|ani na ovaa zemja. I
oficijalnite vlasti odea na toa ekonomski vo celost da krahiram...

Ova e samo del od dijalozite vo dolgite policiski soslu{uvawa, izvadeni od porano dobro
~uvanite sefovi.
ANATEMISANA DU[A

Na 23 noemvri 1946 godina, Okru`niot naroden sud na Skopje, po tridnevna javna sudska
rasprava go osudi kako antidr`aven i antinaroden predavnik i {pion na 11 godini te{ka
crna robija so prisilna rabota, konfiskacija na imotot so gubewe na gra|anskite, osven
roditelskite prava vo rok od 5 godini prviot pretsedatel na ASNOM i na i makedonskata
republika - Metodija Andonov - ^ento. So toj sudski akt ~elniot ~ovek i graditel na
slobodna Makedonija be{e otstranet od javniot `ivot na dr`avata i po{iroko, a vo istorijata
degradiran i preveden me|u makedonskite "izdajnici i {piuni".

Sudot kako materijalni dokazi nema{e nikakvi pi{ani dokumenti, tuku za takvi gi zema{e
iskazite na ^ento i dvajcata so nego obvineti, kako i iskazite na trojcata svedoci. Samiot
^ento, na pretresot be{e onevozmo`en javno da se brani i mu bea zabraneti kakvi bilo
pra{awa i odgovori. Negoviot advokat pobara kako olesnitelna okolnost da se zeme
faktot deka postoi samo "obid", no ne i po~etok na krivi~no delo. Sudot ova barawe ne
go usvoi, pa utvrdenoto krivi~no delo go vrednuva{e so 11 godini te{ka, crna robija so
prisilna rabota, pet godini gubewe na gra|anskite i politi~ki prava i konfiskacija na
najdenite predmeti kaj nego. Pri odmeruvaweto na kaznata, sudot kako ote`nitelna
okolnost, duri go zede i toa {to ^ento "manifestiral neiskrenost" so obid da gi pokrie site
"utvrdeni fakti" na pretresot, kako i za "otsustvuvawe na kaewe".

^ento sudeweto go smeta{e za namesteno i znae{e koj mu go napravi toa, a presudata ja

smeta{e za nepravedna, za{to be{e zasnovana na niza "neverni obvinuvawa i
svedo~ewa" koi kako materijalni dokazi bea upotrebeni protiv nego. Od celoto obvinenie
toj priznava deka ima zakonski prekr{ok za obid na nelegalno preminuvawe na granicata,
emigrirawe, no "vo nikoj slu~aj nema nitu obid, nitu cel, nitu delo za {piona`a, nitu cel za
oru`ena borba, nitu cel za otcepuvawe zemja od Jugoslavija, ni za prisoedinuvawe so
Grcija ili pak Makedonija da bide pod ne~ij protektorat". Od seto izneseno vo vrska so
obedinuvaweto na Makedonija, {to kako stav ne go krie{e, za{to go smeta{e za svoj dolg
kako borec, najpravilno re{enie za nego be{e op{to~ove~koto suvereno pravo na
samoopredeluvawe. ^ento priznava{e deka za nekoi raboti imal poinakvo mislewe od
drugite makedonski rakovoditeli, no toa go smeta{e za realnost, a ne protiv narodot ili
protiv zakonot. ^ento odgovara i zo{to ne poka`al kaewe za storenoto delo, velej}i:
"Kako da se kaam za dela koi nitu sum gi storil, nitu sum mislel da gi storam".

Toj ne saka{e da se pokloni na vlasta i da moli za pu{tawe na sloboda, saka{e da go

so~uva svoeto li~no, ~ove~ko dostoinstvo.

"Izgubiv s#. To~no s#. Vlasta, materijalno propadnav. Mojata politi~ka kariera ja
zapo~nav kako ~orbaxija, a zavr{iv kako slep siromav. Moite deca osum godini se bez
moja pomo{, li{eni i od pomo{ta na zaednicata poradi mene. Zagubiv osum godini li~en
`ivot. Istrgav najmizerni poni`uvawa. Suden sum za toa {to ne sum go storil. od glad sum
pa|al vo nesvest. Izdr`av tolku godini kazna, izgleda }e ispadnam pogolem zlo~inec od
germanskite gestapovci {to go zapalija svetot. Od s# ova mi ostana samo moeto ~ove~ko
dostoinstvo, koe{to tolku mnogu sakam da go so~uvam...".
I po pu{taweto od zatvor, ^ento e postojano sleden i progonuvan. Duri i neprebolniot ~in
za negovoto posledno ispra}awe na 24 juli 1957 godina, be{e budno sleden i bele`an od
prilepskata ispostava i toa kako i mnogu godini pred toa, be{e preto~eno vo strogo
doverlivi bele{ki {to im nosea visoki ~inovi i pogodnosti na vernite lu|e na re`imot vo toa
vreme.

DO POSLEDEN ZDIV

Metodija Andonov - ^ento e roden vo Prilep na 17.8. 1902 godina. Po zanimawe be{e
trgovec, po~ituvan vo gradot poradi svojata ~esnost i patriotizmot. Ja prifa}a{e i ja
brane{e makedonskata nacionalna kauza, a kako viden gra|anin be{e vklu~en vo
politi~kiot `ivot vo Prilep. Na izborite vo 1938 godina kako samostoen kandidat na listata
na opozicijata, dobi najmnogu glasovi. Ne be{e izbran za pratenik poradi dr`avnata
velikosrpska manipulacija so izborniot sistem. Toj be{e eden od organizatorite i na
Ilidenskite demonstracii vo Prilep vo 1939 godina, za{to be{e zatvoren vo zatvorot vo
Velika Kikinda. Vo 1940 godina se zalaga{e za voveduvawe na maj~iniot jazik vo
nastavata vo u~ili{tata i pak be{e zatvoren i interniran vo Bajna Ba{ta. Za vreme na
okupacijata odbi da sorabotuva so bugarskite okupatorski vlasti. Negovata prodavnica na
alkohol vo Prilep be{e svrtali{te na komunistite od gradot, poradi {to be{e interniran vo
logorot "^u~umigovor", Petri~ko. Po internacijata, vo oktomvri 1943 godina premina na
slobodnata teritorija i se vklu~i vo Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Na 2
avgust 1944 godina, kako u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM, izbran e za
pretsedatel na Prezidiumot na ova najvisoko dr`avno telo na Demokratska federativna
Makedonija (podocna NRM). Na toa zasedanie se doneseni istoriskite odluki so koi e
konstituirana makedonskata dr`ava.

Metodija Andonov be{e izbran i za pretsedatel na Prezidiumot i na Vtoroto zasedanie na

ASNOM, na 29 i 30 dekemvri 1944 godina. Toj e i prv pretsedatel na Narodnoto
sobranie.

Vo svoite politi~ki stavovi, ^ento se zalaga{e za pogolema samostojnost na Republikata

vo odnos na federalnite organi, a istovremeno go postavuva{e pra{aweto za
obedinuvaweto na Makedonija. Ovie negovi stavovi dojdoa vo sudir so oficijalnata
politika. ^ento vo 1946 godina podnese ostavka na site funkcii. Obvinet deka saka
otcepuvawe na NRM od DFU i nejzino stavawe pod amerikanski protektorat, a i poradi
navoden obid za begstvo preku granica, be{e osuden na 11 godini zatvor kade {to ostana
do septemvri 1955. Po~ina dve godini po izleguvaweto od zatvor, vo 1957 godina.

Rehabilitiran e vo 1991 godina, koga kone~no i se potvrdi deka nikoga{ ne bil {pion na
stranska sila, najmalku neprijatel na svojot narod i svojata zemja, koja tolku mnogu ja
saka{e do posleden zdiv. Celiot toj otroven arsenal be{e smisleno podgotven za da go
zbri{e zasekoga{ od tronot na Prezidiumot i od javnata politi~ka scena. Denes ^ento e
osloboden i formalno rehabilitiran za ona {to nikoga{ ne go storil. Hipotekata e simnata
od nego i negovoto semejstvo, no stradawata, makite i s# {to pro`iveaja tie vo ovie
izminati decenii, nikoj i nikoga{ ne mo`e da go izbri{e od nivnite napateni i anatemisani
du{i.
"Ako za vas Makedonija e pasivna i besperspektivna zemja, ostavete ni ja nam, na
nejziniot narod i negovoto upravlenie, pa }e vidite kako od nea ovoj narod mo`e da
napravi cvetna gradina.... Za sloboda i pravda samo nie sami mo`e da se izborime. Ne
treba da veruvame na nikogo otstrana. Nivnite vetuvawa se prazni, zatoa {to ne
poddr`uvaat duri im trebame za da gi ostvarat sopstvenite interesi, a potoa ne
zaboravaat".

^ento

"Izgubiv s#. To~no s#. Vlasta, materijalno propadnav. Mojata politi~ka kariera ja
zapo~nav kako ~orbaxija, a zavr{iv kako slep siromav. Moite deca osum godini se bez
moja pomo{, li{eni i od pomo{ta na zaednicata poradi mene. Zagubiv osum godini li~en
`ivot. Istrgav najmizerni poni`uvawa. Suden sum za toa {to ne sum go storil. od glad sum
pa|al vo nesvest. Izdr`av tolku godini kazna, izgleda }e ispadnam pogolem zlo~inec od
germanskite gestapovci {to go zapalija svetot. Od s# ova mi ostana samo moeto ~ove~ko
dostoinstvo, koe{to tolku mnogu sakam da go so~uvam...".

^ento

Prviot pretsedatel na Makedonija, Metodija Andonov - ^ento:

OBEDINETA MAKEDONIJA E VO SRCETO NA SEKOJ MAKEDONEC
Pi{uva: Koce STOJMENOV

Po odle`ani devet godini i ~etiri meseci, na 4 septemvri 1955 godina, Metodija

Andonov-^ento predvreme e pu{ten od zandanite na zatvorot vo Idrizovo.
Vo golema siroma{tija, na 24 juni 1957 godina, umira vo svojot roden Prilep.

Na 17 avgust 1902 godina, vo Prilep se rodi Metodija Andonov - ^ento, prviot pretsedatel
na Makedoni-ja koj celosno mu se posveti na pra{aweto okolu makedonskiot nacionalen
problem, a potoa i kon s# drugo {to }e pomogne za jaknewe na Makedonija kako dr`ava
na makedonskiot narod, a potoa i dr`ava na nacionalnite malcinstva {to `iveat vo nea.

^ento be{e "golem" ~ovek, a pak negovite zborovi koi ne treba da gi zaboravime, bea
u{te pogolemi.

BORBA ZA MAKEDONSKI NACIONALEN IDENTITET

Vo prvata polovina na 1940 godina, na edna sednica na Trgovskata komora rekol: "Dosta
ni e od vakvite prefrluvawa deka sme nerabotnici i deka dr`avata mnogu pove}e ni dala
otkolku {to ni zela vo izminatite godini. Jas vi velam - ne! Nam dr`avata mnogu ni zema,
a ni{to ne ni dava, pa, ajde ostavete n# nie samite da upravuvame so slobodna
Makedonija. Znaej}i kako izgleda denes, dojdete po pet i deset godini i }e vidite {to }e
bide od nea". Ponatamu, toj rekol: "Zo{to da podnesuvame rezolucii i molbi, bidej}i
nadle`nite od Belgrad se poka`aa nesposobni da ja vodat dr`avnata politika kaj nas, na
jugot. Neka ni ja dadat slobodna Makedonija, pa nie da upravuvame so istata".

Nekolku meseci podocna, na 2 avgust - Ilinden, vo mesnosta [atorov Kamen, ^ento

istaknal: "Ne, nie ne treba da mu veruvame nikomu otstrana, za{to nivnite vetuvawa se
prazni i gi koristat samo za li~ni interesi. Za na{ata pravda i sloboda, nie samite mo`eme
da se izborime. Gledajte {to stori Ma~ek, koj vetuva{e federativno ureduvawe na
Jugoslavija i nacionalni prava na Makedoncite. Kade e sega Ma~ek da im dozvoli i na
{panskite dobrovolci da se vratat od Francija, a koga zaminaa da se borat na frontovite za
sloboda na {panskata Republika toj gi podr`uva{e, zatoa {to be{e vo opozicija. Na{iot
pat se na{ite Ilindenci. Da `ivee Ilinden, da `ivee slobodna Makedonija".

Ne pominalo dolgo vreme, na 8 dekemvri 1940 godina, vo prostoriite na Gimnazijata vo

Prilep, bile sobrani nad 200 roditeli, so cel da se predupredat deka nivnite deca ne
zboruvaat na srpski jazik i dokolku ne gi prinudat da go koristat vo sekojdnevnata
upotreba, }e bidat kazneti. "U~enicite doma i za vreme na odmorite, zboruvaat na nekoj
~uden jazik, a ne na nivniot "maj~in" srpski kni`even jazik i deka se dvojat na Srbite i
Makedoncite, deka vlijaat duri i na srpskite deca da zboruvaat na toj "maj~in" jazik. Na
ovie zborovi {totuku vrateniot od zatvor, Metodija Andonov - ^ento, mu se obratil na
direktorot: "Gospodine direktore, ne mo`ete toa od nas da go barate. Ne mo`ete nitu Vie,
nitu koj bilo drug da ni zabrani nam, na na{ite deca, doma i ovde, na ~asovite da
zboruvaat na svojot maj~in jazik, zatoa {to nie sme Makedonci , a na{ite deca se
makedonski deca. Nie, Makedoncite imame svoj jazik, a na{ite deca imaat pravo da
zboruvaat i vo u~ili{teto, na ~asovite na svojot maj~in jazik. Nitu nie im zabranuvame,
nitu nekoj drug mo`e da im zabrani na srpskite deca, koi se dojdeni vo Prilep, da
zboruvaat na nivniot maj~in - srpski jazik. Ne im zabranuvame da bidat Srbi, no na{ite
deca neka ostanat Makedonci. Ako ova politi~ko ureduvawe ne gi dava na{ite politi~ki i
nacionalni prava za samostojnost vo edna federativna dr`ava, }e dojde den koga ovaa
zemja nema da se vika Ju`na Srbija, tuku Makedonija, koja{to }e bide samostojna dr`ava.
Jugoslavija se sostoi od pove}e pokraini, vo koi `iveat razni nacii i tie ednostavno mo`at
da `iveat zaedno vo federacija".

Po dolgogodi{nata borba za ostvaruvawe na vekovniot son na makedonskiot narod, ^ento

e izbran za prv pretsedatel na Makedonija (2 avgust 1944 na Prvoto zasedanie na
ASNOM), a podocna e pritvoren od svoite nezasitni sonarodnici, jugokomunisti. Pri
ispituvaweto gi povtoril svoite stavovi: Moeto mislewe e deka makedonskoto pra{awe s#
u{te ne e re{eno. Treba{e da se sozdava obedineta Makedonija, no vo ova vreme, uslovi
za toa ne postojat. Toa mo`e da se re{i ili so spogodba ili so vojna, za {to jas, nikoga{ ne
sum bil. Pra{aweto za obedineta Makedonija ne me ti{ti samo mene, tuku i site
Makedonci". A za Ustavot na FNRJ rekol: "Vo odlukata na AVNOJ od 1943 godina
stoe{e - {est federativni edinici da vlezat vo NRJ, so pravo na oddeluvawe i otcepuvawe.
Vo Ustavot, ova pravo be{e odzemeno. Jas nastojuvav da vleze. Poto~no, sakav da bide
zadr`ano, bidej}i za vreme na NOV go propagiravme kako edna od najgolemite
pridobivki. Zatoa i nastojuvav da bide zapi{ano vo ovoj najvisok dr`aven akt. Na osnova
na toa pravo, smetav deka polesno }e se odlu~at na soedinuvawe i ostanatite dva dela na
Makedonija".

OSUDEN KAKO PREDAVNIK NA MAKEDONSKIOT NAROD

Na mnogu al~ni lu|e ova im smeta{e, pa zatoa na 22 noemvri 1946 godina, vo Skopje,
Metodija Andonov - ^ento (44) se li{uva od sloboda i e osuden od "svoite" na 11 godini
zatvor, so prisilna rabota i gubewe na politi~ki i oddelni gra|anski prava, osven
roditelskite i toa pet godini, po izdr`uvaweto na kaznata.

"Vo ime na narodot,

Skopskiot Okru`en naroden sud vo sostav: pretsedatel Panta Marina i ~lenovi: Lazar
Mojsov i Kole ^a{ule, zamenik javen obvinitel Blagoja Popovski, ja objavi presudata za
krivi~noto delo na Metodija Andonov ^ento i na negovite pomo{nici. Se osuduvaat:

Metodija Andonov ^ento na 11 godini li{uvawe od sloboda so prisilna rabota i pet godini
gubewe na gra|anskite i politi~kite prava i konfiskacija na najdenite predmeti kaj nego..."

Na Denot na pobedata, na 9 maj 1947 godina, Prezidiumot na Narodnoto sobranie na

FNRJ donesen Ukaz za pomiluvawe na lica osudeni kako {to be{e i presudata na ^ento.
So `elba da se iskoristi sojuzniot akt, Vasilka Andonova podnesuva barawe, no istoto bilo
odbieno. Po toj povod, Medodija Andonov-^ento ispra}a `alba do Okru`niot sud- Skopje i
do Vrhovniot sud na NRM, vo koja ja obrazlo`uva negovata neosnovana presuda. Vo
presudata toj dava kratok pregled na negoviot `ivoten pat "...Koga se vrativ od Baina
Ba{ta na pominuvawe vo Skopje, bev povikan od Makedonskiot nacionalen komitet, koj
ima{e karakter na - makedonska teritorijalnost, bugarska nacionalnost, a negov
pretsedatel be{e Stefan Stefanov. Komitetot go opredeli advokatot od Kavadarci -
Atanasov, da mi objasni deka treba da sorabotuvam so bugarskata vlast, bidej}i
Makedonija se obedinila so Bugarija. Mojot odgovor vo prisustvo na Matov i in`enerot
Cvetko be{e deka JAS NEMA DA SORABOTUVAM SO BUGARSKATA VLAST,
ZATOA [TO NE SE ^UVSTVUVAM BUGARIN, TUKU MAKEDONEC (n. z.) i zatoa
{to ZA MENE E VA@NO OBEDINUVAWETO NA CELA MAKEDONIJA I
NACIONALNITE PRAVA NA MAKEDONCITE (n. z.). Ovoj razgovor e voden na 26
april 1941 godina, prv i posleden vo vrska so Stefan Stefanov i Makedonskiot nacionalen
komitet...", a posebno na~inot na sudeweto.

Vo vrska so Amerika, toj istaknuva: "...Imeno, nema potreba za borba. Obedinuvaweto

na Makedonija mo`e da stane na miren na~in i toa }e bide najdobro. Jas, li~no ne sakam
niedna kapka krv pove}e da se proleva za Makedonija. No, za obedinuvaweto e potrebna
na prvo mesto, soglasnost od golemite sili, Rusija go priznava na{eto pra{awe, a toa ne e
dovolno, bidej}i toa treba da e priznato i od Anglija i Amerika. Vo toj pogled, nie sme
dol`ni da se zalagame, osobeno sega, pred Mirovnata konferencija za pravoto na
samoopredeluvawe..."
Po odle`ani devet godini i ~etiri meseci, na 4 septemvri 1955 godina, Metodija Andonov-
^ento e predvreme pu{ten od zandanite na zatvorot vo Idrizovo.

Vo golema siroma{tija, na 24 juni 1957 godina, umira vo svojot roden Prilep.