ALI LAHKO S PREPROSTIMI STRATEGIJAMI

PREMAGAMO DELNIŠKI TRG?

Luka Gubo
luka.gubo@gmail.com

Povzetek
S testiranjem preprostih trgovalnih strategij pokažemo, da lahko borzni trgovec na dolgi rok
ustvarja višje donose z manj tveganja oz. volatilnosti kot pa delniški trg na katerem trguje.
Ugotovimo, da lahko trgovec s strategijo eksponentno drsečega povprečja (EDP) doseže tudi
dva krat višje letne donose od delniških indeksov, ter s tem delno ovržemo teorijo naključnega
gibanja trgov (Random Walk Theory), ki pravi, da delniškega trga na dolgi rok ne moremo
premagati tj. imeti višjih donosov.

Kjučne besede: Tehnična analiza, borza, borzni trg, trgovanje, donos

 Kazalo

Povzetek.....................................................................................................................................1
Kazalo........................................................................................................................................2
1 Uvod.........................................................................................................................................3
1.1 Teorija tehnične analize in pregled literature....................................................................3

2 Jedro.........................................................................................................................................4
2.1 Trgovalne strategije...........................................................................................................4

2.2 Podatki...............................................................................................................................5

2.3 Testiranje trgovalnih strategij............................................................................................5

3 Zaključek..................................................................................................................................7
4 Priloge......................................................................................................................................9
5 Viri in literatura......................................................................................................................10
1 Uvod

1.1 Teorija tehnične analize in pregled literature

Tehnična analiza ali branje grafov je način analiziranja finančnih instrumentov z uporabo
vzorcev cen iz preteklosti (Caginalp, Balenovich; 2003). Za razliko od fundamentalne analize,
ki ima svoje temelje v klasični ekonomski teoriji, lahko s pomočjo tehnične analize razložimo
dogodke kot so padec cene podcenjene delnice ali pa rast cene delnice podjetja, ki je tik pred
stečajem. Fundamentalna analiza takšne dogodke pripisuje naključnim flukcuacijam, medtem
ko tehnična analiza s preprostim mikroekonomskim modelom, ki sta ga razvila Caginalp in
Balenovich (2003), lahko razloži takšne dogodke na borznih trgih. Model je v osnovi delno
izpeljan iz osnovnega ekonomskega modela za spremembo cene – odvečne ponudbe oz.
povpraševanja. Vendar pa za razliko od klasične ekonomske teorije avtorja uvedeta še eno
novo spremenljivko, ki lahko vpliva na ceno finančnega instrumenta, to je stopnja rasti oz.
prvi odvod cene. Model je definiran s funkcijo

kjer je sprememba cene, dvodimenzionalna funkcija ponudbe S in

povpraševanja D po ceni P in njenem odvodu P', B delež investiranega kapitala v finančni
instrument, (1-B) delež kapitala, ki ni investiran in je prost, ter k, ki predstavlja verjetnost, da
se bo nekaj prostega kapitala prelilo v finančni instrument.

S tem modelom sta avtorja postavila trdne temelje teorije tehnične analize, ki je kljub svoji
dolgi zgodovini (Edwards in Magee, 1948) imela mlahave temelje, katere so predvsem
akademiki in privrženci teorije naključnega gibanja (Malkiel, 1999) vedno znova podirali.

Namen pisanja prispevka je preveriti ali lahko borzni trgovec z uporabo tehnične analize
doseže višje donose od samega trga tj. od donosov večjega števila delnic združenih v delniške
indekse. V zadnjem času je število prispevkov na to temo začelo naraščati. Park in Irwine
(2004) v svojem pregledu prispevkov o donosnosti tehnične analize ugotovita, da se izmed 92
prispevkov, v 58 prispevki ugotovi pozitiven donos, v 24 negativen ter v 10 mešan. Marshal,
Cahan idr. (2010) pregledajo več kot 5.000 trgovalnih pravil na indeksih v 49 državah in
ugotovijo, da donosnost z uporabo tehnične analize ni konsistenta. Kuang, Schröder in Wang
(2009) testirajo 25.988 trgovalnih pravil in ugotovijo, da je velika večina pravil po statističnih
obdelavah nedonosnih. Han, Yang in Zhou (2010) pokažejo, da so trgovalne strategije s
preprostimi pravili veliko bolj donosne in celo manj volatilne od celotnega trga. Glavna
razlika v ugotovitvah Kuang, Schröder ter Wang-a (2009) in Han, Yang ter Zhou-a (2010) je
v tem, da so se slednji držali osnovnih načel tehnične analize tj. minimiziranje tveganja
(Tharp, 1998), prvi so pa naredili trgovalna pravila preveč kompleksna in ne v skladu z
osnovnimi načeli tehnične analize. Zhu in Zhou (2007) pokažeta, da tehnična analiza bistveno
prekaša donosnost celotnega trga.
Naš prispevek, kot prvi te vrste v slovenskem jeziku, doprinaša študijo donosnosti metod
tehnične analize. Za razliko od dosedanjih prispevkov, se v našem osredotočimo na točno
določen segment tehnične analize tj. sledenje trendu s pomočjo drsečih povprečij (moving
average angl.). Uporabimo vnaprej določena trgovalna pravila za vstop na trg in izstop iz
njega. V prvem delu jedra opišemo strategijo trgovanja, njene prednosti in slabosti. V drugem
delu jedra se opredelimo do kakovosti podatkov, v nadaljevanju testiramo strategije na
pridobljenih podatkih ter opišemo ugotovitve. V zaključku povzamemo vse ugotovitve in jih
primerjamo s prispevki drugih avtorjev.

2 Jedro

2.1 Trgovalne strategije

Eden izmed pogojev za izbiro strategij je bila njihova preprostost. Strategija mora biti
enostavna zato, da ji lahko borzni trgovec brez velikih računskih in logičnih naporov sledi.
Pravtako mora biti strategija zasnovana po osnovnih principih tehnične analize (Tharp, 1998)
torej mora minimizirati tveganje izgube velikega deleža kapitala.

Tem pogojem primerna trgovalna strategija je med borznimi trgovci velikokrat uporabljena
t.i. trgovalna strategija drsečih povprečij (v nadaljevanju DP). Strategija DP deluje tako, da
borzni trgovec izvrši nakupno transakcijo, ko se cena finančnega instrumenta ob koncu
trgovalnega dne zaključi nad drsečim povprečjem. Ko se cena instrumenta zaključi pod DP,
borzni trgovec zaključi transakcijo in proda kupljeni finančni instrument.

Drseče povprečje je definirano s funkcijo

kjer je n zamik oz. dolžina povprečja, t čas ter x cena. Funkcija nam pove, kakšno je
povprečje v času t, glede na izbran parameter zamika oz. dolžine n, torej povprečje vseh n
zadnjih cen v času t.

Ker pa drseča povprečja ob večjem n sledijo ceni zelo počasi, iz DP izpeljemo eksponentno
drseče povprečje EDP (Tham, 2009).

Funkcija odločanja je definirana s

Če je Ot enak 1, potem pride do nakupne transakcije, če pa je Ot enak 0 sledi zaključek
prejšnje transakcije oz. ne pride do transakcije, če pred tem trgovec ni opravil nakupa
instrumenta.

S takšnim načinom trgovanja se lahko borzni trgovec izogne velikim padcem v cenah npr. ob
recesijah, ter ima posledično višje donose kot pa sam finančni instrument s katerim trguje.
Težava nastane takrat, ko se cena instrumenta giba v nekem območju dlje časa in sproži več
transakcij, ki trgovcu prinesejo izgubo.

Preden pričnemo s testiranjem strategije, se opredelimo do podatkov katere bomo uporabili

pri testiranju.

2.2 Podatki
Kakovost podatkov je bila pri tej raziskavi ključnega pomena, saj je potrebna stasistična
obdelava velike količine le-teh in vsak pomankljiv podatek bi lahko temeljito spremenil
rezultate in ugotovitve.

Uporabili smo nominalne cene treh najpomembnejših ameriških borznih indeksov: Dow Jones
Industrial Average, S&P 500 ter Nasdaq 100.

Dow Jones Industrial Average (v nadaljevanju DJIA) zajema 30 delnic velikih ameriških
podjetij. V raziskavi smo uporabili podatke za DJIA od oktobra 1928 do oktobra 2010. DJIA
je bil nujen izbor, saj je poleg S&P 500 najpomembnješi indeks ameriških borz.

S&P 500 zajema, kot že ime pove, 500 velikih ameriških podjetij. Za ta indeks smo uporabili
podatke od januarja 1950 do oktobra 2010.

Za Nasdaq 100, ki zajema 100 tehnoloških podjetij, pa smo uporabili podatke od 1971 do
oktobra 2010.

Za analiziranje nominalnih cen smo se odločili zato, da primerjamo samo kapitalske donose
različnih trgovalnih strategij v primerjavi z "kupi in drži" strategijo. i V cene niso vključene
dividende in donosi indeksov niso zmanjšani za inflacijo.

Pomankljivost izbranih indeksov oz. cen je ta, da se uteži vključenih podjetij v indeks
spreminjajo, npr. ko kakšno podjetje prevzame drugo ali pa podjetje propade.ii

2.3 Testiranje trgovalnih strategij

Testirali smo trgovalne strategije EDP z različnimi parametri za n in primarjeli donose na
začetno glavnico v velikosti 10000 dolarjev. Uporabljene so bile vrednosti n={5, 10, 20, 50,
100, 200} na dnevnem intervalu za tri prej omenjene indekse. V donose so všteti stroški
transakcij v velikosti 10 dolarjev na transakcijo, kar je v času izjemne rasti popularnosti ETF-
ov in drugih finančnih izvedenk relativno veliko.iii Strategijam z manjšim n, torej bolj
kratkoročnim strategijam, stroški odžirajo velik del dobička - kar 400 dolarjev na leto (4% ob
glavnici 10000 dolarjev) pri strategiji s n=5 (v nadaljevanju 5 EDP). V tabeli 1 so prikazani
rezultati testiranja.
Strate Razme Razme Nasdaq10 Razme
gija Lastnosti DJIA rje S&P500 rje 0 rje
1928-2010 1950-2010 1971-2010
Risk
Free
Rate 4.49% 5.39% 6.51%
Buy&H Končni $460,929.9 $705,996.0 $246,877.
old kapital 6 0 00
Letni
donos 4.78% 7.25% 8.39%
Beta 1 1 1
Sharpe
Ratio 0.02 0.12 0.09

Končni $12,574,73 $1,881,749 $7,147,940

5 EDP kapital 4.28 27.28 .95 2.67 .23 28.95
Letni
donos 9.08% 1.90 8.99% 1.24 17.99% 2.14
Beta 15.83 1.94 6.11
Sharpe
Ratio 0.71 35.50 0.62 5.17 1.09 12.11

$
Končni 6,983,009.1 $1,484,853 $7,676,024
10 EDP kapital 1 15.15 .45 2.10 .96 31.09
Letni
donos 8.30% 1.74 8.57% 1.18 18.20% 2.17
Beta 13.14 1.71 6.22
Sharpe
Ratio 0.54 27.00 0.63 5.25 0.96 10.67

Končni $1,617,164. $930,630.6 $4,349,85

20 EDP kapital 04 3.51 5 1.32 7.92 17.62
Letni
donos 6.39% 1.34 7.74% 1.07 16.52% 1.97
Beta 6.55 1.26 5.32
Sharpe
Ratio 0.35 17.50 0.53 4.42 0.79 8.78

Končni $1,319,087. $839,593.5 $2,200,06

50 EDP kapital 48 2.86 4 1.19 6.56 8.91
Letni
donos 6.13% 1.28 7.55% 1.04 14.54% 1.73
Beta 5.65 1.16 4.27
Sharpe
Ratio 0.35 17.50 0.45 3.75 0.62 6.89

100 Končni $1,345,002. $606,049.9 $1,112,38

EDP kapital 52 2.92 4 0.86 2.35 4.51
Letni
donos 6.15% 1.29 6.98% 0.96 12.59% 1.50
Beta 5.72 0.86 3.23
Sharpe
Ratio 0.32 16.00 0.33 2.75 0.53 5.89
200 Končni $745,565.4 $559,492.3
EDP kapital $896,644.96 1.95 6 1.06 5 2.27
Letni
donos 5.63% 1.18 7.34% 1.01 10.66% 1.27
Beta 3.93 1.05 2.21
Sharpe
Ratio 0.24 12.00 0.3 2.50 0.39 4.33
Tabela 1: Primerjava donosnosti različnih trgovalnih strategij s "kupi in drži" strategijo

Iz tabele je razvidno katera strategija je bila uporabljena (X EDP je prikaz strategije EDP s
parametom n=X), kakšne so njene lastnosti (končni kapital, povprečni letni donos, tržna beta
ter Sharpe Ratioiv) in kolikokrat so se lastnosti EDP strategij izboljšale v primerjavi s »kupi in
drži« strategijo (razmerje) na posameznih delniških indeksih (DIJA, S&P500, Nasdaq100).
Risk Free Rate predstavlja netvegano obrestno mero uporabljeno pri izračunu Sharpe Ratia.

Povprečna letna donosnost indeksa DIJA je od oktobra 1928 do oktobra 2010 bila 4.78%, kar
je 460.929,96 dolarjev končnega kapitala. Vse strategije EDP so bile donosnejše od indeksa,
najbolj pa je indeks prekašala strategija 5 EDP, saj je imela povprečni letni donos 9.08%, kar
je 1.9 krat več, tržno beto velikosti 15.83 ter Sharpe Ratio 0.71, kar je 35 krat več kot indeks.
Strategija 5 EDP je resda najdonosnejša s končnim kapitalom 12.574.734,28 dolarjev, vendar
bi zaradi velikega števila transakcij odbila marsikaterega borznega trgovca, transakcij je
namreč več kot 30 na leto.

Končna velikost kapitala investiranega v indeks S&P 500 v letu 1950 je bila 705.996,00
dolarjev, kar je 7.25% letno. Znova je bila strategija 5 EDP najdonosnejša, vendar je imela
strategija 10 EDP višji Sharpe Ratio, 0.63, ob letnem donosu 8.57%. Edina strategija, ki je na
testu imela manjši donos kot pa indeks sam je bila strategija 100 EDP s 0.96 kratnikom
letnega donosa indeksa, vendar je ob tem potrebno omeniti precej manjšo volatilnost strategije
od indeksa, kar se je poznalo tudi na Sharpe Ratiu – strategija 100 EDP je imela 2.75 krat
večji Sharpe Ratio.

Najvišji donosi izmed testiranih indeksov in strategij so pa bili na Nasdaq-u 100. Indeks je
imel povprečni letni donos 8.39%, medtem ko so kratkoročnejše EDP strategije (5, 10, 20)
imele v povprečju 2 krat večji povprečni letni donos, strategiji 5 EDP in 10 EDP pa kar 30
krat večji končni kapital. Volatilnost strategij je bila precej nižja od indeksa, kar se tudi kaže v
Sharpe Ratiu.

V prilogi je grafično prikazanih nekaj izbranih trgovalnih strategij in v sliki 1 ter 4, indeksa
Dow Jones in Nasdaq.

3 Zaključek
Ugotovili smo, da je borzni trgovec s pomočjo preprostih trgovalnih strategij, kot je EDP,
lahko dolgoročno dobičkonosen ter doseže višje donose kot pa indeksi sami. Ne samo, da so
preproste trgovalne strategije bolj donosne od trga, celo manj volatilne donose imajo in
posledično veliko boljši Sharpe Ratio. Tržna beta je pravtako pri večini strategij večja od
samega trgovanega indeksa, razen pri EDP strategiji s parametrom n=100 na indeksu S&P
500.

Ugotovitve so v skladu s ugotovitvami Zhu-a in Zhou-a (2007), Han-a, Yang-a in Zhou-a

(2010) in prikazujejo, da je del teorije naključnega gibanja (Malkiel, 1999) neresničen, saj so
trgovalne strategije lahko donosnejše od trga na dolgi rok.

V prispevku smo testirali samo eno vrsto trgovanih strategij, drseča povprečja, na samo treh
ameriških delniških indeksih. V prihodnosti bi lahko prispevku dodali še katero izmed
strategij sledenja trendu (Covel, 2009) ter jih testirali na večih delniških indeksih po svetu.
4 Priloge

Slika 1: Indeks Dow Jones Industrail Average (DJIA)

od leta 1928 do 2010 Slika 4: Indeks Nasdaq 100 od leta 1971 do 2010

Slika 2: Donos trgovalne strategije 5 EDP na indeksu Slika 5: Donos trgovalne strategije 20 EDP na indeksu
DJIA Nasdaq 100

Slika 3: Donos trgovalne strategije 50 EDP na indeksu Slika 6: Donos trgovalne strategije 100 EDP na
DJIA indeksu Nasdaq 100
5 Viri in literatura
Caginalp, G., in Balevonich, D. 2003. A Theoretical Foundation for Technical Analysis.
Journal of Technical Analysis, Vol. 59, No. 5-22, 2003.

Covel, M. 2009. Trend Folowing. Pearson Education Inc., New Jersey.

Edwards, R., in Magee, J.1948. Technical Analysis of Stock Trends. John Magee Inc.,
Massatchusetts.

Han, Y., Yang, K., in Zhou, G. 2010. A New Anomaly: The Cross-Sectional Profitability of
Technical Analysis. http://ssrn.com/abstract=1656460.

Kuang, P., Schröder, M., in Wang, Q. 2010. Illusory Profitability of Technical Analysis in
Emerging Foreign Exchange Markets. Available at SSRN: http://ssrn.com/abstract=1586278.

Malkiel, B. 1999. A Random Wald Down Wall Street. W. W. Norton & Company, New York.

Marshall, B. R., Cahan, R. H. in Cahan, J. 2010. Technical Analysis Around the World.
Available at SSRN: http://ssrn.com/abstract=1181367.

Park, C., in Irwin, S. H. 2004. The Profitability of Technical Analysis: A Review. AgMAS
Project Research Report No. 2004-04.

Tharp, V. K. 1988. Trade Your Way to Financial Freedom. McGraw Hill, New York.

Zhu, Y., in Zhou, G. 2007. Technical Analysis and Theory of Finance. EFA 2007 Ljubljana
Meetings Paper. http://ssrn.com/abstract=968216.
i
Kupi in drži strategija prikazuje nominalni donos finančnega instrumenta ali indeksa od začetka do konca uporabljenih
podakov, brez dodatnih transakcij. Primer: za DIJA imamo podatke od leta 1928, torej kupi in drži strategija kaže donos
od leta 1928 do danes (oz. do konca uporabljenih podatkov).
ii
Več o kalkuliranju uteži indeksa S&P 500 na http://www.cftech.com/BrainBank/FINANCE/SandPIndexCalc.html
iii
ETF ali Exchange Traded Fund je na borzi kotiran sklad, ki spremlja ceno nekega indeksa, surovine, obveznic idr.
Stroški trgovanja s ETF-i se v zadnjih letih vztrajno nižajo, Fidelity svojim strankam že omogoča trgovanje z njimi brez
stroškov.
iv
Sharpe Ratio je razmerje med donosom strategije, kateremu odštejemo nerizično obrestno mero, in volatilnostjo
donosov.