S Preprostimi Besedami 108 Budističnih Prispodob PDF

S PREPROSTIMI BESEDAMI
108 budistinih prispodob v razmislek

astiti Ajahn Chah
Za brezplano distribucijo
ARUNO PUBLICATIONS
Knjiga je brezplano na voljo tudi v elektronski obliki na spletni
strani
www.forestsanghabooks.org
S preprostimi besedami
astiti Ajahn Chah
Prevod dela: In Simple Terms
Izdaja: Aruno Publications,
Aruno Ratanagiri Buddhist Monastery,
2 Harnham Hall Cottages,
Northumberland, NE20 0HF, Anglija
www.ratanagiri.org.uk
Knjiga je brezplano na voljo tudi v elektronski obliki na
spletni strani
www.forestsanghabooks.org
ISBN 978-1-908444-31-8
Copyright 2013 HARNHAM BUDDHIST MONASTERY TRUST
Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivs 3.0

Unported License
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/3.0/
Harnham Buddhist Monastery Trust, ki deluje kot Aruno Publications,
ima moralne pravice kot avtor tega dela. Harnham Buddhist
Monastery Trust priakuje, da boste pri kopiranju, distribuciji,
prikazovanju ali pri kakrnikoli drugi izvedbi oziroma uporabi tega
dela lastnitvo avtorske pravice priznavali Aruno Publications.
To delo je bilo najbprej objavljeno pri Abhayagiri Monastic
Foundation, ki je dal dovoljenje za priujoo izdajo.
2007 ABHAYAGIRI MONASTIC FOUNDATION
Slika na naslovnici: Chinch Gryniewicz
www.chinch-gryniewicz.com
Proizvedeno s programom LATEX. Besedilo je v pisavi Gentium, v
distribuciji z SIL Open Font Licence od SIL International.
2013, prva izdaja, 2000 izvodov Za brezplano distribucijo.
Natisnjeno v Maleziji.
Dhamma je prav takna, govorjenje v prispodobah,

kajti sama nima niesar. Ni okrogla, nima vogalov.
Ni drugega naina, da jo spoznamo, kot
s taknimi prispodobami. e to razumete,
razumete Dhammo.
Ne mislite, da je Dhamma nekje dale stran.
Je tu pri vas; je o vas. Poglejte. En hip sreni,
naslednjo minuto alostni, zadovoljni, pa spet
jezni na nekoga, polni sovratva do njega:
vse je Dhamma
AJAHN CHAH
Radi bi se zahvalili vsem, ki so

pomagali pri pripravi knjige,
posebno sponzorjem iz skupine Kataut
iz Malezije, Singapurja in Avstralije
za sponzoriranje in proizvodnjo.
KA Z A LO
Uvod
13
Predgovor za slovenskega bralca
15
108 prispodob
17
19
20
20
21
21
22
23
23
24
25
26
Tvoj pravi dom

Proti oceanu
Podtalnica
Vse je tu
Korenine
Sloni, voli in vodni bivoli
Izgubljena denarnica
Listje
Kos ledu
Voz in njegove sledi
Otroci, izstrelki
7
Kaji rep
Kralj smrti
Zaetek je konec
Obarvana voda
Sirota
Zakaj je teko
Injekcijska igla
Koek mesa, ki se zatakne med zobe
Drezanje v mravljie rdeih mravelj
Smrtna eja
Ujeta aba
Kratka roka
Trn
Hov! hov! hov!
Pes na kupu neoluenega ria
Garje
Liinke
Reke
Samotna pot
Koko in raca
Neslana sol
Prenaanje skale
Iver
Ribarjenje na slepo
Pljuvalnik
Olupki in lupine
Raunanje
27
28
29
30
30
31
32
33
33
34
35
36
36
37
38
39
40
41
41
42
43
44
45
46
47
48
49
Kazalo
Razbit kozarec
Obiranje manga
Sol
Narobe obrnjen bazen
Bazen, ki pua
Voda v vru
Kalup
Ovijalke
aa umazane vode
Va notranji snemalnik
Baloni
V primerjavi z volom
Srce je svoj lastni uitelj
Voda in olje
Domnevni menihi, resnini menihi
Najprej delo, potem plailo
Izdelovanje miz in stolov
Stonoga
Pometanje
Saditi poprovec
Pot v samostan
Zdravilo
Drgnjenje paliic za netenje ognja
Klju meditacije
Vroe in hladno
Proti toku
Maka
50
51
51
52
52
53
54
55
56
57
58
58
59
59
60
61
61
62
63
63
64
64
65
65
66
66
67
10
Sladkorni trs
Ograja
V obliki kroga
Poari in poplave
Spustiti kozarec
Zastrupljena banana
tudij ali bitka
Roka
No
Zapisane besede
Padec z drevesa
Uenje pisanja
Otrok in odrasli
Palica
Slikanje slike
Hrana, ki ti je ve
Lov na kuarja
Voda kaplja, voda tee
Paa vodnih bivolov
Kadar moramo namlatiti bivola
Vzgoja otroka
Pravilna oblika
Sejanje ria
Uenje otroka
Nagajiv otrok
Slovo od sorodnika
ujenost
67
68
69
70
70
71
71
72
73
73
74
75
75
76
76
77
78
79
80
81
81
82
82
83
83
84
85
Kazalo
Obiski
Koko v kletki
iveti s kobro
Pustimo kobro na miru
Mangi na tleh
galna pe
Pajek
Divje kokoi
Opice
Drevo se samo podira
Dvigovanje neesa tekega
Voda v steklenici, voda iz izvira
Stojea tekoa voda
Deblo v kanalu
Valovi na obali
aga
11
86
87
87
88
88
89
90
92
94
96
96
97
97
98
98
99
U VOD
astiti Ajahn Chah je bil mojster prikladnih in nenavadnih
prispodob za razlago Dhamme. Vasih je abstraktno misel ponazoril z ivo in preprosto podobo; drugi je znal
izvabiti iz podobe razline pomene na taken nain, da
je bilo mogoe slutiti tevilne plasti pomena, o katerih je
bilo treba dolgo razmiljati. Z drugimi besedami, nekatere
od njegovih prispodob so bile e odgovor, medtem ko so
druge porajale vpraanja.
Po njegovi smrti je bilo iz njegovih Dhamma-govorov
zbranih kar nekaj zbirk prispodob. Prevod v knjigi, ki
jo drite v rokah, temelji predvsem na zbirki, ki jo je v
prvih letih tega desetletja uredil eden njegovih tajskih
uencev, Ajahn Jandee. Pravim predvsem, ker sem sam
dodal nekatere spremembe.
Tri prispodobe iz izvorne zbirke sem nadomestil s
tremi drugimi, ki so bile del njegovega govora Razoarani
nad tem, kar imate radi (Byya khawng thii chawb): Voda
v steklenici, voda iz izvira, Ograja in V obliki kroga.
V dveh od teh primerov sta bili izvorni prispodobi zgolj
podvajanje drugih prispodob iz zbirke. V tretjem primeru
13
14
pa je bila izvorna prispodoba bolj historinega kot praktinega pomena.

Ena od izvornih prispodob Voda kaplja, voda tee
vsebuje nekaj dodatnih stavkov iz Dhamma-govora, v
katerem je bila uporabljena.
Nekateri od naslovov prispodob so spremenjeni, da bi
delovali uinkoviteje v prevodu.
Zaradi bolj povezane celote in toka pripovedi sem
spremenil tudi vrstni red prispodob.
Ajahn Jandee je svojo zbirko zapisal po posnetkih
Ajahn Chahjevih govorov, ne da bi bistveno posegal vanje, jaz pa sem poskusil slediti njegovemu pristopu tako,
da sem izdelal kar se da natanen in neokrnjen prevod.
Neizbruenost nekaterih prispodob je ravno tisto, kar razkriva nepriakovane plasti pomena in zaradi esar so tak
izziv upam, da bo tudi ta prevod uspel priarati nekaj te
nedokonanosti, ki spodbuja k razmisleku.
Ve ljudi je pregledalo izvorni rokopis in predlagalo
koristne izboljave. Zlasti bi se rad zahvalil Ajahnu Pasannu, Ginger Vathanasombat in Michaelu Zollu.
Naj vsi, ki berejo ta prevod, doumejo Ajahn Chahjev
prvotni namen razloiti Dhammo s tako preprostimi in
nazornimi besedami.
Thanissaro Bhikkhu
SAMOSTAN METTA, ZDA
Oktober 2007
PR ED G OVOR Z A SLOVENSKEG A
BRA LC A
Uenje Ajahna Chahja, ki je e nekaj let deleno pozornosti tudi med slovenskimi theravadskimi budisti, v sodobnem asu pridobiva vse veji ugled v okviru te budistine
tradicije. Njegove globoke misli so izraene s preprostimi
besedami in tako lahko koristijo vsakemu bralcu, ne glede
na to, ali je izkuen meditant ali niti ne pozna Buddhovega
uenja. Upam, da bo knjiica v pomo tudi slovenskim
bralcem, ki iejo pot iz tegob in muk svojega vsakdana.
Zahvala za to objavo v slovenskem jeziku gre mnogim,
ki elijo ostati anonimni, zlasti trem prevajalkam, ki so
se potrudile, da bi bilo besedilo im blie izvornemu pomenu. Zahvala tudi vsem, ki so pomagali pri organizaciji,
pregledovanju in urejanju. Hvala tudi samostanu Aruna
Ratanagiri in sponzorjem iz skupine Katauta iz Malezije, Singapurja in Avstralije.
Hiriko Bhikkhu
Samostan Cittaviveka, Anglija
& Drutvo Theravadskih Budistov Bhavana
Oktober 2012
15
108 PR ISPOD OB
TVOJ PRAVI DOM

Tvoj dom ni tvoj pravi dom. Je zgolj tvoj domnevni dom,
dom v zunanjem svetu. Mir je tvoj pravi dom. Buddha
nam je zgradil na lastni dom z urjenjem opuanja, dokler
ne doseemo miru.
20
PROTI OCEANU
Ko se potoki, jezera in reke, ki teejo proti oceanu,
izlijejo vanj, so vsi enake modre barve in enakega slanega
okusa.
Podobno je z ljudmi: ne glede na to, od kod prihajajo
ko doseejo tok Dhamme, je to vedno ista Dhamma.
PODTALNICA
Buddha je Dhamma; Dhamma je Buddha. Dhamma, h
kateri se je prebudil Buddha, je vedno tu. Ni izginila. Je kot
podtalnica. Kdor koplje jaek za vodnjak dovolj globoko,
bo slej ko prej naletel na vodo. S kopanjem jaka ne ustvari
vode. Vse, kar naredi, je to, da vloi toliko svoje moi v
kopanje jaka, da pride do vode, ki je e tam.
Torej, e smo kolikaj bistri, bomo spoznali, da pravzaprav nismo dale stran od Buddhe. e zdaj mu sedimo nasproti. Kadar razumemo Dhammo, vidimo Buddho. Tisti,
katerih namera je neprekinjena vadba Dhamme ne glede
na to, ali sedijo, stojijo ali hodijo , so lahko prepriani, da
bodo vedno sliali Buddhovo Dhammo.
108 prispodob
21
VSE JE TU
Buddha je Dhamma; Dhamma je Buddha. Buddha ni
vzel s seboj vdenja, h kateremu se je prebudil. Pustil ga
je prav tu. Vzemimo za primer olske uitelje. Ne rodijo se
kot uitelji. Preden postanejo uitelji, da lahko pouujejo
v olah in za to prejemajo plailo, morajo najprej tudirati.
ez as zano peati in slabeti. A s svojo smrtjo uitelji
ne izumrejo. Lastnosti, zaradi katerih so postali uitelji,
ostajajo tu. In prav tako je z Buddho. Plemenite resnice,
ki so ga naredile za Buddho, so e vedno tu. Nikamor niso
pobegnile.
KORENINE
Ljudje smo kot drevo s koreninami, z deblom in s
kronjo. Vsak list in vsaka veja sta odvisna od korenin,
ki vsrkano hrano iz zemlje poiljajo navzgor po drevesu.
Nae telo, besede, dejanja ter naa utila za vid, sluh, vonj,
okus in otip so kot veje, listi in deblo. Um je kot razvejane
korenine, ki srkajo hrano in jo poiljajo navzgor po deblu
vejam in listom, da ti lahko cvetijo in obrodijo sadove.
22
SLONI, VOLI IN VODNI BIVOLI

Pravilno urjenje uma je koristna dejavnost. To lahko
vidimo celo pri vprenih ivalih, kot so sloni, voli in vodni bivoli. Preden jih uporabimo pri delu, jih moramo
ustrezno uriti. ele ko so dovolj izurjeni, lahko izkoristimo
njihovo mo in jih uporabimo pri razlinih opravilih. Vsi
to e veste.
Dobro izurjen um je kar nekajkrat vredneji od neurjenega. Poglejte Buddho in njegove plemenite uence. Iz
ljudi, ki so se slepo vrteli v krogu, so se povzdignili v plemenite. ire mnoice ljudi spotujejo plemenite, saj so
nam oni s svojimi dejanji pomagali v tevilnih smereh, ki
si jih e predstavljati ne moremo. Vse to izvira iz dejstva,
da so svoj um vpregli v pravilno urjenje.
Pravilno urjen um je koristen pri vsakem poetju.
Omogoa nam, da svoje delo opravljamo budno, previdno
in pazljivo. Po njegovi zaslugi smo premiljeni, namesto
da bi se prenaglili. Pravilno urjen um nam omogoa doivljanje sree, ki ustreza naim ivljenjskim razmeram.
108 prispodob
23
IZGUBLJENA DENARNICA
Tako je, kot e greste na sprehod in izgubite denarnico. Dokler ne ugotovite, da ste na poti izgubili denarnico, ste isto zadovoljni zadovoljni, ker pravzaprav
e ne veste, zakaj pravzaprav doivljate to zadovoljstvo.
Doivljate ga zaradi nezadovoljstva, ki bo nastopilo v trenutku spoznanja, da ste izgubili denarnico.
Podobno velja za naa slaba in dobra dejanja. Buddha
nas je uil, da se moramo s temi stvarmi seznaniti. e z
njimi nismo seznanjeni, ne bomo imeli obutka za pravilno in napano, za dobro in slabo.
LISTJE
Ko sedimo v mirnem gozdu brez sapice vetra, vsi listi
na drevju mirujejo. Ko zapiha veter, listi vztrepetajo.
Um je podoben listom. Ko se dotakne predmeta, zavibrira z naravo predmeta. Manj ko poznate Dhammo, bolj
va um vibrira. Ko um doivlja ugodje, se izgubi v ugodju.
Ko doivlja boleino, se izgubi v boleini. Taken je njegov
tok.
24
KOS LEDU
e kos ledu postavite na sonce, lahko vidite njegovo
taljenje, propadanje enako se stara telo zelo poasi, dan
za dnem. e po nekaj minutah, po nekaj urah se bo led
stopil. To se imenuje khaya-vaya: poslabanje.
e od samega zaetka se vse sestavljene stvari razkrajajo in doseejo svoj konec. Ko se rodimo, e vstopimo v
ta proces. Ne moremo ga zaustaviti. Ko se rodimo, sprejmemo nase bolezen, staranje in smrt. Vse prevzamemo
naenkrat.
Samo poglejte, kako se spreminja nae telo. Vsak del
telesa se poasi stara. Lasje in dlake postajajo redkeji,
nohti so vse bolj krhki, koa je zgubana. Vse, isto vse pea
in se spreminja v skladu z naravnimi zakoni.
108 prispodob
25
VOZ IN NJEGOVE SLEDI

Krog ponovnih rojstev je kot kolo voza. Vol vlee voz.
e ga vlee brez ustavljanja, sledi kolesa brez prekinitev
briejo sledi vola. Kolesa voza niso dolga, so okrogla.
Lahko bi rekli, da so dolga, a njihova dolina je okrogla.
Vidimo njihovo okroglost, ne vidimo pa njihove doline.
Dokler vol vlee voz brez ustavljanja, se kolo voza vrti brez
prekinitev.
Vol se ustavi. Utrujen je. Izpusti jarem. Vol gre svojo
pot, voz gre svojo pot. Kolesa voza se poasi ustavijo. e
pustite voz dovolj dolgo stati na polju, bo razpadel in se
spremenil v zemljo, vodo, veter in ogenj, povrnil se bo v
travo in prst.
Enako je z ljudmi, ki e vedno ustvarjajo karmo: ne
pridejo do konca. Ljudje, ki govorijo resnico, ne pridejo do
konca. Ljudje z napanimi pogledi ne pridejo do konca.
26
OTROCI, IZSTRELKI
Pitola izstreli svoje otroke izstrelke navzven. Mi
nae navznoter, v svoje srce. e so otroci dobri, smo
ranjeni v srce. e so otroci slabi, smo ranjeni v srce. Nai
otroci zadevajo nao karmo. So dobri in so slabi, a oboji,
dobri in slabi, so vsi nai otroci.
Samo poglejte nas, ko se nam rodijo otroci: bolj ko so
slabega zdravja, raje jih imamo. Ko kateri od njih zboli za
otroko paralizo in postane pohabljen, imamo ravno tega
najraje. Ko odhajamo od doma, naroimo najstarejemu
otroku, naj pazi na svojo mlajo sestro, ker jo imamo tako
radi. e ko smo na smrtni postelji, reemo najstarejemu
otroku: Pazi nanjo. Skrbi za mojega otroka. Ker ni
mona, jo e bolj ljubimo.
108 prispodob
27
KAJI REP
Mi, ljudje, noemo trpljenja. Hoemo uitek. A uitek
ni ni drugega kot prikrito trpljenje. Boleina je oitno
trpljenje. e poenostavim, trpljenje in uitek sta kot kaa.
Njena glava je trpljenje; njen rep je uitek. Njena glava
vsebuje strup. Strup se nahaja v njenih ustih. e se priblia kaji glavi, te bo ugriznila. e jo zagrabi za rep, je
to videti varno. A e jo dri za rep, ne da bi jo izpustil, se
kaa lahko zasuka in te ugrizne, saj sta glava in rep dela
iste kae.
Srea in alost izvirata od istih starev: hrepenenja in
iluzije. Ker ste dosegli stvari, ki jih visoko vrednotite, kot
so materialni doseki, poloaj in pohvala, ste sreni, a v
sebi e vedno nemirni in z neprijetnim obutkom. Sreni
ste, a zaradi pritajenega suma, da lahko vse to izgubite,
va um ni resnino miren. Skrbi vas, da bodo vai doseki
izginili. Ta strah vas oddaljuje od miru. Zgodi se, da
izgubite to, kar ste dosegli, in takrat resnino trpite. To
pomeni, da je v stvareh, eprav so prijetne, e prisotno
trpljenje. A tega se ne zavedamo. To je enako, kot e
zagrabimo kao: eprav jo zagrabimo za rep, se kaa lahko
zasuka in nas ugrizne, e je ne izpustimo.
Tako kot glava kae in njen rep, tako je z zlim in dobrim: tvorita krog, ki se neprestano obraa. Zato uitek in
boleina, dobro in slabo ne pomenijo tiste poti.
28
KRALJ SMRTI
ivimo kot koko, ki se ne zaveda, kaj se pravzaprav
dogaja. Zjutraj odpelje svoje piance na lov za hrano.
Zveer se vrne domov v kurnik. Naslednje jutro gre spet
ven in ie hrano. Lastnik vsak dan trosi ri, da ima koko
kaj jesti, a ta ne ve, zakaj jo lastnik pravzaprav hrani.
Koko in lastnik razmiljata razlino.
Lastnik razmilja: Le koliko tehta koko? Ko jo
vzame v roke, da bi preveril njeno teo, koko, zatopljena
v hranjenje, misli, da ji lastnik izraa naklonjenost.
Tudi mi ne vemo, kaj se dogaja: ne vemo, od kod
prihajamo, koliko let ivljenja imamo e pred seboj, kam
bomo li, kdo nas bo peljal tja. Tega enostavno ne vemo.
Kralj smrti je kot lastnik kokoi. Ne vemo, kdaj nas bo
dohitel, ker smo zatopljeni v zaznave vida, sluha, vonja,
okusa, tipa in idej. Nimamo obutka, da se staramo. Nimamo obutka, da je neesa dovolj.
108 prispodob
29
ZAETEK JE KONEC
Ali veste, da smo ob rojstvu pravzaprav e mrtvi? Staranje in smrt sta isto. Poglejte drevo. En del drevesa,
njegov zaetek, so korenine; drugi del drevesa, njegov
konec, je vrh. e obstaja zaetek, obstaja tudi konec. e
obstaja konec, obstaja tudi zaetek. e ni zaetka, tudi
ni konca. e obstaja konec, mora obstajati tudi zaetek.
Konec se ne more zgoditi brez zaetka; tega ni. Tako je to.
Pravzaprav je smeno. Ko nekdo umre, smo alostni
in vznemirjeni. Sedimo in joemo, alujemo in ponemo
vse, kar sodi zraven. To je iluzija. Veste, to je iluzija. Ko
nekdo umre, jokamo. Tako je, odkar pomnimo. Pravzaprav in oprostite, da se tako izrazim se mi zdi, da bi bilo
bolje, da joemo, ko se nekdo rodi, in ne, ko umre. Mi smo
to obrnili. Ko se rodi otrok, ljudje arijo in se smejijo od
sree in veselja. A rojstvo je smrt. Smrt je rojstvo. Zaetek
je konec; konec je zaetek.
30
OBARVANA VODA
V obiajnih razmerah je nae srce kot deevnica. Ta je
ista, prozorna, prvinska in naravna. e damo v vodo zeleno ali rumeno barvo, se bo obarvala zeleno ali rumeno.
Enako je z naim umom: ko se srea s predmetom, ki
mu je ve, je sreen. Ko se srea s predmetom, ki mu ni
ve, postane mraen in nemiren ravno tako kot voda, ki
se obarva zeleno, e spustimo vanjo zeleno, ali pa rumeno,
e jo obarvamo z rumeno barvo. Kar naprej menja svojo
barvo.
SIROTA
e nihe ne nadzoruje naega uma, je ta kot otrok brez
starev je kot sirota brez zaitnika. Tako kot trpi oseba
brez zaitnika, se godi tudi umu. e um ni urjen, e ni
usmerjen v pravilno razmiljanje, zaide v tevilne teave.
108 prispodob
31
ZAKAJ JE TEKO
Ko se pojavi trpljenje, moramo najprej spoznati, da gre
za trpljenje in od kje pravzaprav izhaja ter kaj ga povzroa.
Pa boste kaj videli? e pogledamo na stvari iz pravega zornega kota, vidimo, da trpljenje ne obstaja. Na primer, ko
sedimo tukaj, smo mirni. Pa pride trenutek, ko si zaelimo
pljuvalnik in ga dvignemo. V tem trenutku so stvari drugane od stanja, preden smo ga dvignili. Ko ga dvignemo,
zautimo, kako nas njegova tea dodatno pritiska k tlom.
Za to obstaja razlog. Kaj ne utimo dodatne tee zaradi
dvignjenega pljuvalnika? e ga ne dvignemo, se ne zgodi
ni. e ga ne dvignemo, se poutimo obiajno lahki. Torej,
kaj je vzrok in kaj je posledica? Vse, kar moramo storiti,
je to, da opazujemo, samo to. Ni se nam treba zapoditi v
zapletena razglabljanja. Ko se neesa oprimemo, je tu e
vzrok za trpljenje. Ko spustimo stvari iz svojega prijema,
izgine tudi trpljenje.
32
INJEKCIJSKA IGLA
To je trpljenje. Obiajno trpljenje je ena stvar; trpljenje, ki presega obiajno trpljenje, pa je nekaj drugega.
Obiajno trpljenje mui nae telo. Mui ga, ko stojimo;
mui ga, ko sedimo; mui ga, ko leimo: to trpljenje je obiajno trpljenje, normalno trpljenje naega telesa. Buddha
je izkusil enake obutke. Obutil je enaka ugodja kot mi,
pa tudi enake oblike trpljenja. A on je spoznal njihovo
obiajnost, naravnost. Obiajne oblike ugodja in trpljenja
je bil sposoben pripeljati do mirnosti, saj jih je razumel.
Razumel je obiajno trpljenje: bilo je, kakrno je pa bilo.
Sploh ni bilo tako mono. Namesto potopitve v trpljenje
se je postavil v poloaj opazovalca, opazoval je trpljenje.
Podobno je, ko smo bolni in gremo k zdravniku po
injekcijo. Injekcijska igla prodre skozi nao koo v miico.
Malo boli, ampak to je obiajna boleina. Ni posebnega.
Ne gre drugae. Trpljenje nad obiajnim trpljenjem je
updna ali navezanost. To je tako, kot e bi injekcijsko
iglo pred uporabo pomoili v strup. To ne boli kot obiajno; to ni obiajno trpljenje. To boli tako hudo, da nas
lahko celo ubije.
108 prispodob
33
KOEK MESA, KI SE ZATAKNE MED ZOBE

utnim eljam zelo teko pobegnemo. utne elje so
podobne koku mesa, ki se nam zatakne med zobe. O,
kako to boli! e preden zakljuimo z obrokom, moramo
sei po zobotrebcu, da se reimo nadloge. Ko je zunaj,
smo za trenutek olajani pritiska in pravzaprav nimamo
ve elje po veenju mesa. Pa spet veimo in se spet
zatakne. Vzamemo ga ven in si spet oddahnemo. Tako
je tudi s utnimi eljami: niso ni ve kot koek mesa, ki
se nam zatakne za zobe. Dokler se jih tako ali drugae ne
znebimo, smo samo razburjeni in nemirni. Ne razumemo,
kaj se pravzaprav dogaja. To je noro.
DREZANJE V MRAVLJIE RDEIH MRAVELJ

utnost lahko primerjamo z drezanjem v mravljie
rdeih mravelj. Bolj ko drezamo, ve rdeih mravelj nas
napada, lezejo nam po obrazu, gredo nam v oi, oblegajo
naa uesa in oi. Ne opazimo, kaj ponemo. Dobro je, ko
vemo in vidimo, kaj ponemo. Zapomnite si: e ne veste,
kaj ponete, se ne boste nikoli reili svojega poetja.
34
SMRTNA EJA
Po dolgem potovanju loveka zelo zaeja. Sprauje za
vodo, vodnar pa mu odgovori: Lahko pije to vodo, e
eli. Je prave barve, dii dobro, okusa je tudi dobrega, le
elim, da ve, da je ta voda strupena. Lahko te ubije ali
pa ti povzroi smrtne boleine. eja je premona. ejni
popotnik ne poslua vodnarjevih besed.
Enako je s lovekom po operaciji. Zapovedano mu je,
da ne sme piti, a vseeno sprauje za vodo.
Oseba, ejna utnosti, je ejna vidnih uitkov, vonjav,
zvokov, okusov, vsega, kar zastruplja.
Buddha nam govori, da so uitki preko vida, sluha,
vonja, okusa, tipa in ideje strupeni. To so pasti. A ga ne
posluamo. Tako kot se za vsa opozorila ne zmeni ejni
popotnik pil bo ne glede na to, koliko teav in bolein
mu bo prineslo pitje strupene vode. Vse, kar eli, je voda.
Ne zmeni se, e bo po njenem zauitju umrl ali pa se zvijal
v smrtnih boleinah. Takoj, ko v rokah zauti kozarec,
ne more ve zaustaviti svojega pitja. lovek, ejen utnih
uitkov, pije zaznave vida, sluha, vonja, okusa, tipa in idej.
Ker so videti okusne, ne more nehati piti. Pil jih bo, dokler
ne umre ujet v dejanju, sredi utnosti.
108 prispodob
35
UJETA ABA
ivali, ujete v pasti in zanke, trpijo. Tesno so zvezane.
Kar lahko naredijo, je le to, da akajo na prihod lovca. Kot
ptica, ki se ujame v zanko: zanka ji zadrgne vrat in ne
glede na to, kako si ptica prizadeva uiti, zanka ne popusti.
Ptica poskua znova in znova, zaletava se naprej in nazaj,
a ostaja ujeta. Vse, kar lahko naredi, je to, da poaka na
lovca. Ko pa pride lovec, je konec. To je Mra. Ptice se
bojijo lovca; vse ivali se ga bojijo, ker se mu ne morejo
izmuzniti.
Nae pasti so utila vida, sluha, vonja, okusa, tipa in
ideje. Zvezani smo z njimi. Ko smo navezani na vid, sluh,
vonj, okus, tip in ideje, smo kot riba na trnku, ki aka
na ribia. Ni vano, kako trpimo, ne moremo zbeati.
Pravzaprav se nam godi slabe kot ujetim ribam. Bolj smo
podobni ujetim abam saj ko aba pogoltne trnek, se ta
ustavi ele v njenem drobovju. Ribi pa se trnek zapii v
usta.
36
KRATKA ROKA
Buddhova uenja so neposredna, jasna in enostavna;
kot taka pa so teka za tistega, ki z njihovo prakso ele
prienja, saj sposobnosti posameznikovega znanja ne morejo dosei Buddhovih uenj. Poglejmo primer luknje: ker
ljudje ne morejo z roko dosei dna luknje, se pritoujejo,
da je luknja globoka. Teko je v mnoici najti nekoga, ki bi
uvidel, da dna ne more dosei zaradi prekratke roke.
Buddha nas je uil opuanja kakrnega koli zla in
kodljivosti. Ta del njegovega uenja radi preskoimo in
se slepo lotimo ustvarjanja zaslug. Enako je, ko reemo,
da je luknja globoka.
Redki so tisti, ki priznajo, da je njihova roka kratka.
TRN
Stvari so enostavno takne, kot so. Ne povzroajo nam
trpljenja. Kot trn: ali nam oster trn povzroa trpljenje?
Ne. Trn je enostavno trn. Nikomur ne povzroa trpljenja.
e stopimo nanj, pa v trenutku trpimo.
Zakaj trpimo? Ker smo stopili nanj. Trpljenje izvira
torej od nas.
108 prispodob
37
HOV! HOV! HOV!

Neko sem opazoval psa, ki sem mu dal jesti ri. Ria
je bilo veliko, preve, da bi ga pes pojedel vsega naenkrat.
Ulegel se je poleg posode in budno uval njeno vsebino.
Bil je tako sit, da ni mogel ve jesti, a kljub temu ni bil
pripravljen deliti ria e s kom drugim. Kljub temu, da se
mu je dremalo in da je bil zaspan, je ne glede na to, kako
velik ali majhen pes se je priblial njegovi posodi z riem,
vedno zael renati. e so se posodi pribliale kokoi, je
zael lajati: Hov! Hov! Hov! Njegov elodec je bil tako
poln, da bi lahko poil, a nikomur ni dovolil, da bi zauil
ostanke. Bil je skopuki in sebien.
Tudi ljudje so lahko takni. e ne poznajo Dhamme, e
nimajo obutka za svoje dolnosti do nadrejenih in podrejenih, e je njihov um preplavljen s pastmi pohlepa, jeze in
iluzije, potem so skopuki in sebini, tudi e imajo dovolj
premoenja. Ne vedo, kako to premoenje deliti. Teko
jim je dati prostovoljni prispevek celo za revne otroke ali
starce, ki nimajo hrane in so lani. O tem sem pogosto uil
in vedno znova me je pretresla podobnost ljudi z ivalmi.
Sploh nimajo lovekih vrlin. Buddha jih je imenoval
manussa-tiracchano: ljudje-navadne-ivali. Takni so, ker
nimajo vrlin dobre volje, soutja, vivljajoe se radosti in
ravnodune mirnosti.
38
PES NA KUPU NEOLUENEGA RIA

Poglejmo, kaj se dogaja s psom, ki lei na kupu
neoluenega ria. Pes postane laen in ko mu v elodcu
prine kruliti, zane razmiljati: Le kje bi dobil hrano?
Njegov elodec je laen, zato skoi s kupa neoluenega
ria in se poda za iskanjem smeti.
Hrano ima pred smrkom, v kupu ria, a je ne vidi. Ne
vidi ria. Pes ne more jesti neoluenega ria.
Znanje obstaja, a e ga ne spravimo v prakso, ga ne
razumemo. Vasih smo tako neumni kot laen pes na
kupu neoluenega ria. Res, prava koda. Uiten ri je
tam, a je skrit za lupinami enako je z osvoboditvijo, ki je
tu, a je skrita za naimi razglabljanji.
108 prispodob
39
GARJE
Buddha je vpraal menihe: Menihi, ste videli akala,
ki je veraj zveer tekal tu naokrog? Ste ga videli? Ko je
miroval, je trpel. Ko je tekal naokrog, je trpel. Ko je sedel,
je trpel. Ko je leal, je trpel. Ko se je zatekel v votlo deblo,
je trpel. Ko se je zatekel v jamo, se je takoj poutil slabo.
Trpel je, ker je mislil: Stati tukaj ni dobro. Sedeti ni dobro.
Leati ni dobro. To grmovje ni dobro. To votlo deblo ni
dobro. Ta jama ni dobra. Tako je nemirno tekal naokoli.
V resnici pa je imel garje. Njegovo neugodje ni izviralo
iz grma ali votlega debla ali jame, iz sedenja, stanja ali
leanja. Vir njegovega neugodja so bile garje.
Vi menihi ste prav takni. Vae neugodje izvira iz napanega miljenja. Drite se svojih idej, ki so vse strupene,
in zaradi tega trpite. Ker ne seete preko preprek vaih
utov, krivite druge. Ne veste, kaj se dogaja v vas. Ko ostanete tukaj v Wat Nong Pah Pongu, trpite. Greste v Ameriko
in trpite tam. Greste v London in trpite. Greste v Wat Bung
Wai in trpite. Obiete vsak samostan in trpite. Kamorkoli
greste, trpite. To trpljenje izvira iz napanega miljenja,
ki vas e vedno obvladuje. Vae miljenje je napano in v
vaih srcih so ideje, ki so vse po vrsti strupene. Zato trpite,
kamorkoli greste. Ste kot akali.
Ko boste premagali svoje garje, boste mirni, kjerkoli
boste: mirni boste zunaj, mirni boste v divjini. O tem
velikokrat premiljujem in vam prenaam to uenje, saj je
ta del Dhamme zelo koristen.
40
LIINKE
Ko se v svojem srcu odpremo pravilnemu miljenju,
smo lahko mirni, kjerkoli e smo. Mirni nismo, ker se e
vedno posluujemo napanega miljenja in ker se drimo
strupenih idej. Ob tem oklepanju smo podobni liinkam.
Umazanija je kot liinkin dom; liinkina hrana je umazana. Njena hrana ne ustreza hrani a ustreza liinki.
Poskusite s palko izbezati liinko iz njenega govna in
opazujte, kaj se dogaja. Liinka se bo zvijala in zvijala,
eljna vrnitve v svoje govno. ele tam se bo spet poutila
dobro.
Isto je z vami menihi in novici. e vedno napano
razmiljate. Uitelji prihajajo in vas pouujejo, kako priti
do pravilnega miljenja, vendar vam to ne ugaja. Znova in
znova se zatekate na svoj kup govna. Pravilno miljenje
vam ne dii, ker ste navajeni svojih kupov. Dokler liinka
ne spregleda umazanije svojega domovanja, ne more pobegniti od tam. In enako je z nami. Dokler ne spregledamo
slabih strani naega miljenja, jim ne moremo pobegniti.
In te oteujejo nao prakso.
108 prispodob
41
REKE
Vse reke se vijejo v niinski svet. Vijejo se navzdol v
soglasju z naravo. Reka Ayutthaya, reka Muun vzemite
katerokoli reko hoete: vse se vijejo navzdol. Nobena ne
tee navzgor. Tako je to.
Predstavljajte si loveka, ki na bregu reke opazuje
reni tok, kako nosi reko navzdol. Ob tem pa goji napano
miljenje, saj bi hotel, da reka tee navzgor. S taknim
miljenjem bo moral trpeti. Ne bo nael miru. Miru ne
bo nael ne sede, ne stoje, ne hode in ne lee. Zakaj ne?
Ker je njegovo miljenje napano.
SAMOTNA POT
Ne glede na to, kaj vse je v naem umu: e razlogi e
niso dovolj dobri, stvari e ne bomo izpustili. Ali povedano
drugae, vedno obstajata dve strani: ena je tu, druga je
tam. Ljudje so navajeni hoditi vzdol te strani ali pa vzdol
one. Skoraj nobenega ni, ki bi hodil po sredini. Ta pot
je samotna pot. Ko je prisotna ljubezen, hodimo vzdol
ljubezni. Ko je prisotno sovratvo, hodimo vzdol sovratva. e poskuamo hoditi tako, da opuamo ljubezen in
sovratvo, hodimo po samotni poti. Tej pa nismo voljni
slediti.
42
KOKO IN RACA
Dva loveka vidita koko in raco. Prvi ima nenavadno eljo: eli, da bi bila koko raca in raca koko. To
enostavno ni mono, ni izvedljivo. e ta lovek ne bo
spremenil svojega miljenja, bo trpel. Drugi vidi koko kot
koko in raco kot raco. Tu ni nikakrne teave. Ko so vai
pogledi pravi, ni trpljenja.
Enako velja tukaj. Anicca spremenljive stvari poskuamo narediti stalne. Dokler so stvari nestalne, spremenljive, smo alostni. V miru je lahko le tisti, ki vidi spreminjajoo se naravo stvari. V tem primeru ni nikakrne
teave.
e od rojstva naprej teemo stran od resnice. Ne
elimo in ne sprejmemo, da so stvari takne, kot so; a
drugane sploh ne morejo biti. Stvari so pa takne, spreminjajoe se. Ne morejo biti drugane. To je ravno tako,
kot bi se trudili dosei, da bi bila raca koko. Nikoli ne
bo prilo do tega. Ne more priti. Raca je raca. Kdorkoli
si prizadeva stvari spremeniti v takni smeri, bo moral
trpeti. e pa razmiljate takole: Aha, to je tako, potem
ne izgubljate moi, temve jo celo pridobite ker ne glede
na to, kako mono si prizadevate, nikoli ne boste dosegli
stalnosti in trajnosti svojega telesa.
108 prispodob
43
NESLANA SOL
Neko me je obiskal menih, ki je zase trdil, da je meditant, in me vpraal, ali bi lahko ivel pri meni. Zanimala
ga je naa praksa in pojasnil sem mu: e ivi z menoj,
ne more posedovati ne denarja ne drugih stvari. Sledim
poti Vinaye.
Rekel je, da prakticira nenavezanost.
Odvrnil sem: Ne vem, kaj misli s tem.
Zato je vpraal: Ali lahko bivam tukaj, e uporabljam
denar, ne da bi bil navezan nanj?
Na to sem mu odgovoril: Seveda. e lahko je sol
in ne uti slanosti, potem lahko ostane tukaj. e pa
le trdi, da si nenavezan, ker se ti ne da upotevati teh
nadlenih pravil, potem bo teko ostal tukaj. e pa lahko
je sol, ne da bi util njeno slanost, ti bom verjel. Ali lahko
resnino poje vedro soli, ne da bi util njeno slanost? Ta
nenavezanost, o kateri govori, ni nekaj, o emer bi samo
govoril ali o njej ugibal. e govori tako, ne more iveti z
menoj.
In menih je odel.
44
PRENAANJE SKALE
Dejanski pomen opuanja: to je tako, kot e bi nosili
teko skalo. Ko jo nosimo, utimo, da nas vlee navzdol,
vendar ne vemo, kaj naj z njo storimo, zato jo nosimo
naprej. Ko nam nekdo ree, naj jo odvremo, si mislimo:
Hm? e jo odvrem, mi ne bo ostalo ni. Zato jo e
naprej prenaamo. Nismo je pripravljeni odvrei.
etudi nam nekdo ree: Daj no, odvrzi jo. Bolje bo
zate, koristilo ti bo, skale e vedno nismo pripravljeni
odvrei, ker se bojimo, da nam ne bo ni ostalo. Tako jo
nosimo, vse dokler nismo tako izrpani in utrujeni, da je
ne moremo ve nositi. Takrat jo spustimo.
ele ko jo spustimo, razumemo, kaj pomeni opustiti.
Poutimo se lahkotni. V sebi lahko zautimo, kakno teo
smo obutili med prenaanjem skale. Ko smo jo nosili, se
sploh nismo zavedali, kako koristno je opuanje.
108 prispodob
45
IVER
Buddha nas ui, naj ubeimo s pomojo pravilnega
razumevanja. To je tako, kot da imamo v stopalu drobceno
iver ali trn. Ko hodimo, nas vasih boli in vasih ne. e
udarimo ob panj, nas zaboli. utimo celo stopalo, vendar
ne utimo iveri in zato vse skupaj pustimo. ez nekaj asa
se udarimo v prst na nogi in zapiena iver nas spet zane
boleti. In vse se vedno znova ponavlja. Zakaj? Ker je
iver ali trn e vedno v naem stopalu. e vedno ni zunaj.
Boleina se vraa. Ko boli, tipamo za iverjo, vendar je
ne najdemo, zato vse skupaj spet pustimo. Potem znova
boli in znova jo poskuamo poiskati in zatipati. Vse se kar
naprej ponavlja. Ko se boleina pojavi, moramo ugotoviti,
kaj je. Ni nam treba pustiti, da le izzveni. Ko nas stopalo
boli, si mislimo: Oh, ta presneti trn je e vedno tu.
Ko se pojavi boleina, se z njo pojavi tudi elja, da bi
trn izvlekli. e ga ne bomo izvlekli, se bo boleina vraala,
vraala in znova vraala. Naa elja, da bi izvlekli trn,
obstaja ves as. Na koncu bo le priel dan, ko se bomo,
ne glede na vse, odloili, da ga moramo zaradi boleine
izvlei.
Naa odloenost, da vloimo energijo v prakso, mora
biti taka. Kjerkoli obstaja motnja, kjerkoli obstaja neudobje, moramo stvari takoj raziskati, takoj razreiti teavo
reiti teavo s trnom tako, da ga takoj izvleemo.
46
RIBARJENJE NA SLEPO
Vse dokler ne vidite nevarnosti stvari v tolikni
meri, da bi jih opustili, dotlej ne vidite nagrad, ki bi jih
s tem dobili, in vae delo ne bo doseglo namena. Tako je,
kot bi se le igrali s stvarmi, kot bi le z nohti praskali po
njih. e jasno vidite njihove slabosti, vidite nagrade, ki jih
prinaa opuanje ah!
To je tako, kot e bi s koaro lovili ribe. Vztrajate
in akate, vse dokler ne zautite neesa v koari. Sliite
hrup, ki ga povzroa nekaj, kar se zaletava ob stene koare.
Mislite si, da je riba, in zato seete v koaro in tipate po
njej, toda kar zatipate, ni riba. Nekaj drugega je, kar ivi
v vodi. Z omi ne morete ugotoviti, kaj je. Del vas si
misli, da je mogoe jegulja, drugi del pa si misli, da bi
lahko bila kaa. Bilo bi vam al, e bi bila jegulja, vi pa
bi jo izpustili. Toda, e je kaa in vi jo drite v roki, vas
lahko ugrizne. Razumete? V dvomih ste, ker stvari niso
jasne. Vaa elja je tako mona, da kar naprej drite, ker
bi lahko bila jegulja. Ko jo izvleete iz vode in vidite vzorec
na njenem vratu, jo takoj izpustite. Nikogar ni, ki bi vam
lahko rekel: To je kaa! Spusti! Spusti! Nihe vam tega
ne ree. Um ree sam sebi celo jasneje, kot e bi vam
to rekel nekdo drug. Zakaj je tako? Ker vidite nevarnost:
kaa lahko ugrizne. Kdo mora rei umu? e ga urite, da
bo vedel na ta nain, se ne bo oklepal.
108 prispodob
47
PLJUVALNIK
O anatti: preprosto povedano, anatta pomeni ne-jaz.
Vendar je to odvisno od tega, da obstaja obutek jaza;
odvisno je od tega, da obstaja obutenje atte. Zato obstaja
anatt. Zato je tudi anatt pravilna. e ni atte, se tudi anatt
ne pojavi. Na primer: v hii nimate pljuvalnika, zato vas
ni v zvezi s pljuvalnikom ne skrbi. Najsi se razbije ali
poi ali pa ga ukradejo tatovi, ni od tega ne obremenjuje
vaega srca saj ni razloga, ni okoliin. Zakaj je tako? Ker
v vai hii ni pljuvalnika.
e pa je v vai hii pljuvalnik, je to obutek jaza, ki
se pojavlja. Ko se pljuvalnik razbije, vas to zadeva. Ko se
izgubi, vas to prizadene ker ima pljuvalnik zdaj lastnika.
To se imenuje atta. To je njeno stanje. Stanje anatte pa
pomeni, da v hii ni pljuvalnika in zato ni stanja uma, ki bi
moralo skrbeti zanj in ga varovati. Ni strahu, da ga bodo
ukradli tatovi. Teh stanj ni ve.
To imenujemo stanje stvari.1 Obstajajo stanja in razlogi zanje, vendar samo obstajajo, to je vse.
sabhva-dhamma
48
OLUPKI IN LUPINE
Povedal vam bom preprosto primerjavo. Recimo, da
ste na trnici kupili banano ali kokos in sade zdaj nosite
s seboj.
Nekdo vas vpraa: Zakaj si kupil banano?
Kupil sem jo, da bi jo pojedel.
Toda, ali mora pojesti tudi olupek?
Ne.
Ne verjamem ti. e ga nisi mislil pojesti, zakaj ga
potem nosi s seboj?
Ali, denimo, da ste kupili kokosov oreh:
Zakaj nosi kokosov oreh?
Domov ga nesem, da bom pripravil kari.
In vanj bo dal tudi lupino?
Ne.
Zakaj pa jo potem prenaa s seboj?
Torej, kako boste odgovorili na to vpraanje?
Skozi eljo. e ni elje, potem se ne more pojaviti
iznajdljivost, razsodnost.
Tako je tudi, ko se trudimo v meditaciji. eprav si
prizadevamo za opuanje, je tako kot z banano ali kokosovim orehom. Zakaj nosite olupek ali lupino? Ker e ni
priel as, da bi ga odvrgli. e vedno varuje notranje meso.
Ni e priel as, da bi ga odvrgli, zato ga za zdaj e nosite.
Enako je z nao prakso: domneve in njihovo opuanje
morajo biti zdrueni, ravno tako kot sta zdruena kokosova lupina in njegovo meso, saj zato ju nosimo skupaj.
e nas obtoijo, da jemo koksovo lupino, kaj potem? Mi
vemo, kaj ponemo.
108 prispodob
49
RAUNANJE
Dhamma je kot raunanje. Obstajajo mnoenje, deljenje, setevanje in odtevanje. e lahko tako razmiljamo,
bomo inteligentni. Poznamo pravi as in kraj za uporabo
teh funkcij. Odtevamo, ko moramo odtevati, mnoimo,
ko moramo mnoiti, delimo, ko moramo deliti, in setevamo, ko moramo setevati. e bi ves as mnoili, bi
se srce strlo pod bremeni. Z drugimi besedami, takrat
nimamo obutka za to, kdaj je dovolj. Ko nimamo obutka,
kdaj je dovolj, pomeni, da ni obutka, da se staramo.
Vsakdo, ki ima obutek staranja, ima tudi obutek za
dovolj. Ko je razvit ta obutek, se lahko pojavijo besede:
Dobro, to je dovolj. e ni obutka za dovolj, se tisti
dobro, to je dovolj ne more pojaviti, saj si e naprej elimo
jemati. Nikoli nismo niesar odvrgli, niesar opustili, niesar odloili. Vedno jemljemo. e lahko reemo dobro,
to je dovolj, potem smo umirjeni, sproeni. To je dovolj.
50
RAZBIT KOZAREC
Lahko reete: Ne razbij mojega kozarca, vendar ne
morete prepreiti, da se ne bi razbilo nekaj, kar se lahko
razbije. e se ne razbije zdaj, se bo razbilo kasneje. e ga
ne boste razbili vi, ga bo nekdo drug. e ga ne bo nekdo
drug, ga bodo kure! Buddha pravi, naj to sprejmemo. On je
prodrl tako globoko, da je videl kozarec e razbit. Sporoa
nam, da je kozarec, ki ni razbit, e razbit. Kadarkoli vzamete kozarec in pijete iz njega ter ga odloite, nam pravi,
da je kozarec e razbit. Razumete? Buddha je to razumel
tako. V celem kozarcu je videl razbitega. Ko se prenehajo
pogoji zanj, se razbije. Razvijte to naravnanost. Kozarec
uporabljate, pazite nanj, potem pa vam nekega dne zdrsne
iz roke: Pok! Ni hudega. Zakaj ni ni hudega? Ker ste
ga videli razbitega, e preden je bil razbit. Razumete?
Obiajno ljudje reejo: Tako dobro sem skrbel za ta
kozarec. Nikoli nisem dopustil, da bi se razbil. Kasneje ga
razbije pes in vi ga zato sovraite. e ga razbije va otrok,
sovraite tudi njega. Sovraite kogarkoli, ki ga razbije
saj ste se tako zajezili, da ni pretoka. Zgradili ste jez brez
monosti izlitja. Jez zato lahko le poi, ni res? Ko zgradite
jez, morate zagotoviti tudi izlitje. Ko voda dosee neko
raven, lahko varno odtee stran. Ko je jez poln do roba,
lahko voda varno odtee. Imeti morate tako izlitje. To, da
vidi nestalnost, je Buddhovo izlitje. Ko stvari vidite tako,
ste lahko mirni. To je praksa Dhamme.
108 prispodob
51
OBIRANJE MANGA
e elimo obrati mango, ki raste na viini petih metrov, ne moremo uporabiti desetmetrske palice, da bi ga
dobili, saj je palica predolga. Tudi dvometrske palice ne
moremo uporabiti, saj je prekratka.
Nikar ne mislite, da ima oseba z doktoratom lhko delo
s prakticiranjem Dhamme, ker toliko v. Ne mislite tega.
Ljudje z diplomo so vasih predolgi.
SOL
e delate dobro, da bi se reili trpljenja, morate istoasno delati dobro in razvijati veine v umu. e teh vein
ne razvijete, ne bo pravilne razsodnosti. Dobro samo po
sebi je kot surovo meso ali surova riba. e jo zgolj pustite
tako, kot je, se bo pokvarila. e pa jo posolite ali postavite
v hladilnik, bo zdrala dolgo asa.
52
NAROBE OBRNJEN BAZEN

Ko enkrat opustimo zla dejanja, potem tudi, kadar le
tu in tam naredimo nekaj dobrega, e vedno ostaja upanje,
da se bo naa popolnost razvila v celoti. Tako kot bazen,
ki ga postavimo na prostem: tudi e le rahlo rosi, obstaja
monost, da se bo napolnil.
e pa delamo dobro, ne da bi opustili zlo, je tako, kot bi
bazen postavili narobe. Ko deuje, e vedno pada na dno
bazena, vendar od zunaj in ne od znotraj. Ni mogoe, da
bi voda napolnila bazen.
BAZEN, KI PUA
e ponemo zlo in poskuamo razpoko v naem delovanju zamaiti z dobrimi deli, je to enako, kot e bi na
dnu vra eleli zamaiti razpoko, hkrati pa bi na vrhu vanj
zlivali vodo. Dno vra, dno bazena ni v dobrem stanju.
etudi vanj zlivamo vodo, na dnu e vedno pua in bazen
ostane prazen. Tudi e cel dan vanj prilivamo vodo, e
vedno pua in na koncu v njem ne bo vode. To nam ne
koristi tako, kot bi si eleli.
108 prispodob
53
VODA V VRU
Ko v naem srcu ni nikakrne oblike zla, izginejo vse
nae teave. Pojavi se obutek prisebnosti, saj dobro skrbimo zase. Um postane poln vrlin. Ko se umiri, se osredotoi. Ko je umirjen, se zane razcvetati v razsodnosti.
Vemo, kako ustvariti jasen in svetle um. Pustimo, da gre,
kar je zlo. Odstavimo vse, kar je narobe. Meditiramo in
stvarem pustimo, da odidejo, ali pa jih odstavimo.
Podobno je z vodo v vru. Iz vra zajamemo vodo
in jo zavremo. Z zajemalko zajamemo drugi in vodo
spet zavremo neprestano zajemamo vodo in jo meemo
stran. Vode v vru bo slej ko prej zmanjkalo. Um, ki se
poda v prakso, je tudi tak.
Toda e stvari ne vidimo takih, potem je tako, kot bi
vodo v vr vlivali in jo potem zajemali, dodajali in jemali.
Dobra dela, zla dela, dobra dela, zla dela; napano, pravilno, napano, pravilno; dobro, slabo, dobro, slabo: za
trenutek v miru in potem spet trpimo.
54
KALUP
Vi uitelji ste kalup za oblikovanje ljudi, zato bi se morali obrniti v smeri Dhamme in jo prakticirati. Obnaajte
se tako, da boste zgled drugim. Ste kot kalup za amulete
s podobo Buddhe. Ste kdaj kaknega videli? Le en kalup:
dobro ga izrezljajo, izrezljajo obraz, obrvi, brado, tako da
ni ne manjka in ni nepravilno, tako da so amuleti Buddhe,
ki jih z njim naredijo, resnino udoviti vse zaradi tega
dobrega kalupa.
Enako je z uitelji. Uitelji so kalup za svoje uence in
ljudi na splono. Tudi vi morate biti brezhibni glede osebnostnih lastnosti dobrega uitelja. Vedno se morate vesti
v skladu s svojo etino disciplino in vzorcem voditelja in
vodnika. Opustite vse oblike omamljanja in neprimernega
vedenja. Poskusite obuditi visoka merila moralnosti. Biti
morate dober zgled otrokom.
108 prispodob
55
OVIJALKE
Otroci so kot ovijalke. Kjerkoli ovijalka vzbrsti, mora
poiskati drevo, po katerem bo plezala. Kaj mislite, po
katerem drevesu bo plezala, e je eno drevo oddaljeno
petnajst centimetrov in drugo deset metrov? Ovila se
bo okoli najblijega drevesa. Najverjetneje se ne bo ovila
okoli drevesa deset metrov stran, ker je predale.
Na enak nain so uitelji najbliji ljudje svojim uencem. Uitelji so ljudje, ki jih bodo uenci najverjetneje
imeli za vzor. Zato je bistvenega pomena, da se znate
vi, uitelji, dobro vesti in da poznate oliko glede tega,
kaj bi morali poeti in kaj opustiti , da otroci to vidijo.
Nikar jih ne uite samo z besedami. Vaa dra, vaa hoja,
vae sedenje vsak va premik, vsaka vaa beseda naj
otroke uijo. Sledili bodo vaemu zgledu, saj otroci hitro
posnemajo stvari. Hitreje kot odrasli.
56
AA UMAZANE VODE
Veliko ljudi, ki pride sem, ima visok poloaj v drubi in
oblikovana stalia: o sebi, o meditiranju, nekateri imajo
diplome, nekateri so uitelji ali dravni uradniki. Njihovi
mogani so polni stali o vseh monih stvareh. So preve
pametni, da bi posluali druge. To je kot voda v ai. e je
aa polna umazane vode, je ne moremo uporabiti za ni.
ele ko iz nje izlijemo vodo, jo lahko znova uporabimo. Iz
svojega uma morate umakniti stalia, ele potem se boste
lahko uili.
Naa praksa see prek bistrosti in neumnosti. e mislite: Pameten sem. Bogat sem. Pomemben sem. Vsa
Buddhova uenja razumem, ne boste nikoli videli resnice
anatte ali ne-jaza. Niesar drugega ne boste imeli razen
jaza jaz in moje. Toda Buddhovo uenje pomeni opuanje jaza. Praznino. Osvoboditev od trpljenja. Popolno
razpustitev. To je nibbna.
108 prispodob
57
VA NOTRANJI SNEMALNIK
Uenje, ki sem vam ga podal danes: e je ob posluanju
te Dhamme va um postal miren in prazen, to zadoa. Ni
si vam treba niesar zapomniti. Nekateri med vami morda
tega ne verjamete. e umirite svoj um in dovolite, da vse,
kar sliite, zdrsne mimo, vendar e vedno motrite, ste kot
snemalnik. Kadarkoli je um tako odprt, tako vkljuen, je
vse tukaj. Ne bojte se, da ne bo niesar. Vsaki, ko odprete
svoj snemalnik, ga vkljuite, vse je tukaj.
Zunanji snemalniki lahko zatajijo. Ko jih kupite, lahko
zatajijo. Toda va notranji snemalnik, ko gredo stvari
neposredno v srce: Oh, ta je e kako dober! Notranji
snemalnik je vedno tu in zanj ne potrebujete baterij.
58
BALONI
V Buddhovih asih so nekateri med sedenjem in posluanjem Dhamme prodrli v njeno najvijo stopnjo. Bili
so hitri. Kot balon: zrak v balonu ima mo, da se potisne
navzven. Ko balon predrete z iglo, prine zrak takoj z vso
mojo uhajati.
Podobno je tudi s tem. Ko sliite Dhammo v skladu z
vaimi nagnjenji, preobrne vaa stalia, od tega k onemu,
in prodrete lahko v resnino Dhammo.
V PRIMERJAVI Z VOLOM
Vol vlee natovorjen voz blie ko sta veer in sonni
zahod, hitreje hodi, saj si eli im prej priti na cilj. Vol
pogrea svoj dom.
Pri ljudeh pa je tako: stareji ko smo, bolj smo bolni,
blie smo smrti in umiranju ravno to pa je as, ko je treba
prakticirati. Starost in bolezen ne smeta biti razlog, da ne
prakticirate e ne, boste slabi kot voli.
108 prispodob
59
SRCE JE SVOJ LASTNI UITELJ

Vsi tukaj smo enaki. Ne razlikujemo se drug od drugega. Zdaj nimamo uitelja e naj bi se prebudili v
Dhammo, mora srce uiti samo sebe. e srce ne ui samega sebe, potem je popolnoma vseeno, koliko nas uijo
drugi, saj srce ne bo poslualo, ne bo razumelo. Srce samo
mora biti uitelj.
Ni nam lahko videti samih sebe. Teko je. Zatorej
razmislite malce o tem. Vsi smo e storili kaj slabega.
Zdaj, ko smo stari, bi morali s tem prenehati. Naj nam bo
laje. Naj bo slabega manj. Dejansko ne gre za ni drugega.
To je vse, kar je. Obrnite svoj um proti vrlinam.
VODA IN OLJE
Voda se razlikuje od olja, ravno tako kot se bistri ljudje
razlikujejo od neumnih. Buddha je ivel s pogledi, zvoki,
vonji, okusi, dotiki in idejami, vendar je bil arahant, zato je
stvari videl preprosto takne, kot so, to je vse. Opual je,
vse odkar je videl, da je srce samo srce, to je vse. Misli so
le misli. To je vse. Ni jih meal, zdrueval.
e lahko mislite tako, e lahko utite tako, lahko stvari
ohranjate loene. Misli in obutja so na eni strani, srce je
na drugi tako kot sta v steklenici loena voda in olje.
60
DOMNEVNI MENIHI, RESNINI MENIHI

Ko vas posvetijo v Buddhova uenja, si domiljate, da
ste menih. Vendar v resnici e niste. Menih ste toliko, kot
je menih vae telo: obrita glava, rumena oblaila. Menih
ste na ravni domneve.
Enako je, kadar rezbarijo les, oblikujejo cement ali vlivajo bron, da bi dobili Buddho na ravni predpostavljanja.
To ni resnini Buddha.
Menihi, ki so e vedno menihi na ravni domneve,
imajo v svojem srcu e vedno pohlep, jezo in zablode srca.
Te stvari nas zadrujejo v stanju zaetka in rojstva. Razlog,
da ne doseemo miru, lei v pohlepu, jezi in zablodah. e
iz srca preenete pohlep, jezo in zablode, boste dosegli
istost. Dosegli boste resnino menitvo. To pomeni, da
boste v srcu menih.
108 prispodob
61
NAJPREJ DELO, POTEM PLAILO

Nekateri ljudje pridejo prakticirat, da bi dosegli uitek
in ni drugega. Toda, od kod pride uitek? Kaj je njegov
namen? Vse oblike uitka morajo slediti in izhajati iz
boleine. ele potem lahko pride do uitka. Najsi ponemo karkoli najprej moramo delati, ele potem dobimo
plailo, s katerim lahko kaj kupimo. Mar ni tako? Najprej
moramo delati na polju, e hoemo dobiti ri. Vse mora
najprej skozi boleino in trpljenje.
IZDELOVANJE MIZ IN STOLOV

Dobro je, e je na um ist in umirjen, vendar tudi
teko. Zaeti je treba z zunanjim s telesom in besedami
ele potem lahko napredujemo. Pot, ki vodi k istosti,
k stanju motrenja, je pot, ki lahko izmije pohlep, jezo in
zablode. Vaditi morate vzdrnost in samoobvladovanje,
zato je to teko. A kaj potem, e je teko?
Podobno je, kot e bi hoteli iz kosa lesa narediti mizo
ali stol. Teko je, pa kaj potem? Les mora skozi ta proces.
Preden lahko postane miza ali stol, mora skozi grobe in
teke faze.
Enako velja za nas. Postati moramo vei tam, kjer e
nismo, obudovanja vredni, kjer e nismo, in usposobljeni
tam, kjer e nismo.
62
STONOGA
Ko se nas zbere veliko in so naa stalia pravilna in
usklajena, je lahko prakticirati. Ko smo se pripravljeni
na enak nain ukloniti in opustiti ponos, se vsi zberemo
na ravni Buddhe, Dhamme in Sanghe. Ne morete rei, da
tevilnost menihov moti vao prakso. To je tako kot pri
stonogi, ki ima veliko nog. Ko jo pogledate, bi si mislili,
da se bo toliko nog zagotovo zapletlo. Vendar lepo hodi.
Hodi naprej in nazaj in se nikoli ne zmede. Ima svoj ritem
in svoj red.
Enako je z Buddhovimi uenji: e prakticirate Buddhovo uenje, je lahko. Drugae reeno prakticirate pravilno, natanno in brez kompromisov, prakticirate, da bi
se osvobodili trpljenja. Tudi e nas je na stotine, tisoe,
kolikor e, ni hudega. Vsi se lahko pridruimo istemu
toku.
108 prispodob
63
POMETANJE
Dnevna opravila nam dajejo mo. Kjerkoli v samostanu jih lahko opravljate najsi gre za vao kolibo ali
kolibo koga drugega; e je umazana ali razmetana, jo lahko
poistite ali pospravite. Tega vam ni treba poeti zaradi
nekoga drugega. Na nikogar vam ni treba delati vtisa. To
naredite zaradi svoje prakse. Ko pometamo svoje kolibe,
je tako, kot bi pometali umazanijo iz svojih src, saj smo ljudje, ki prakticiramo. elim si, da bi vsak od nas imel tako
naravnanost v svojem srcu. Potem nam ne bo treba prositi
za usklajenost ali sodelovanje, saj bosta e prisotna.
SADITI POPROVEC
Buddha, na uitelj, je dejal, da je od stvari samih
odvisno, kako se odvijajo. etudi vztrajamo in se trudimo
pri praksi, ne moremo vplivati na to, kako hitro ali poasi
bo lo. Tako je, kot ko sadimo poprovec. Rastlina sama
ve, kaj pone. e si elimo, da bi hitro rasla, je to utvara.
e si elimo, da bi rasla poasi, je tudi to utvara. Le e jo
dejansko posadimo, bomo dobili sade, ki si ga elimo.
Ko sadimo poprovec, moramo izkopati jamo, zaliti rastlino, jo pognojiti, se znebiti kodljivcev. To je vse. To
je odvisno od nas, od naega preprianja. Ali bo rastlina
pognala ali ne, pa je odvisno od nje. Ni odvisno od nas.
Rastline ne moremo raztegovati, da bi rasla.
64
POT V SAMOSTAN
Vrline, koncentracija in pravilno razumevanje: te
stvari je Buddha imenoval pot. Pot ni religija in ni tisto,
kar je Buddha dejansko hotel, temve je le orodje, da prispemo.
To je tako, kot ko se odpravite iz Bangkoka do Wat
Nong Pah Ponga. Niste si eleli, da bi sem prila cesta.
eleli ste si le priti v samostan. Vendar ste za to potrebovali cesto. Cesta, ki pride sem, ni samostan. Je le cesta do
samostana. Slediti morate cesti, da pridete do samostana.
Vrline, koncentracija in pravilno razumevanje so cesta do miru in mir je to, kar si v resnici elimo dosei.
ZDRAVILO
To je kot zdravnik, ki da bolniku z vroino stekleniko zdravil. Na stekleniki je nalepka, ki pojasnjuje,
katere bolezni lahko zdravilo pozdravi. Zdravilo, ki zdravi
bolezni, pa je v stekleniki. e bolnik zapravlja svoj as
za branje nalepke tudi e jo bere stokrat, tisokrat, bo
na koncu morda umrl in od zdravila ne bo imel nobene
koristi. Godrnjal bo in se pritoeval, da je njegov zdravnik
nesposoben, da zdravilo ne more pozdraviti bolezni, za
katere trdi, da jih lahko etudi sploh ni odprl steklenike,
da bi iz nje vzel zdravilo.
108 prispodob
65
DRGNJENJE PALIIC ZA NETENJE OGNJA

Praksa je kot lovek, ki drgne paliice za netenje ognja.
Slial je ljudi rei: Vzame dva koka bambusa, ju drgne
drugega ob drugega in dobi ogenj. Zatorej vzame dva
koka bambusa in ju drgne. Toda v srcu je nestrpen.
eprav ju drgne le kratek as, e eli, da bi se ogenj zanetil.
Njegovo srce priganja, da bi se ogenj hitro zanetil, toda
ognja kar noe biti. Poasi postaja len, zato se ustavi, da
bi poival. Potem spet kratek as poskua in se spet ustavi,
da bi poival. Kolikor je sploh bilo toplote, se razgubi, saj
ni povezana.
e bo e naprej tako ravnal, se zaustavljal, kadarkoli
bo utrujen (eprav samo to, da si utrujen, sploh ni tako
slabo), se bo vmeala e njegova lenoba in mu ne bo uspelo.
Odloil se bo, da ognja ni, da si ga pravzaprav sploh ne eli,
in se bo vdal. Prenehal. Paliic ne bo ve drgnil. In potem
bo govoril: Ognja ni. Tako ga ne zaneti. Ognja enostavno
ni. Sem e poskusil.
KLJU MEDITACIJE
Praksa je kot klju, klju meditacije. Ni pomembno,
kakna je kljuavnica, saj imamo klju zanjo e v rokah.
Ne skrbi nas, kako tesna je kljuavnica, saj vsaki, ko obrnemo klju, doseemo svoj namen. e kljuavnica nima
kljua, ne moremo dosei svojega namena. Tega, kar je
zaklenjeno, ne moremo dobiti.
66
VROE IN HLADNO
Podobno je s tem: kjerkoli gori ogenj, tam tudi ugasne. Kjerkoli je vroe, tam se ohladi. Tako je tudi nibbna
tam, kjer je samsra, in kakor je v naravi stvari, je samsra
tam, kjer je nibbna. Ravno tako, kot sta vroe in hladno
na istem mestu: hladno je tam, kjer je vroe. Ko postane
vroe, hladno izgine. Ko pa hladno izgine, postane vroe
PROTI TOKU
Prakticirati pomeni iti proti toku: proti tokovom v
srcu, proti toku slabosti. Karkoli gre proti toku, mora biti
mono. Veslati po reki navzgor je teko. Vzpostavljanje
dobrote in vrlin je precej teko, ker smo ljudje polni slabosti. Tega ne elimo poeti. S tem se ne elimo obremenjevati. Ne elimo si graditi vztrajnosti. Veinoma si elimo,
da bi stvari potekale v skladu z naimi razpoloenji. Tako
kot voda, ki tee v skladu s svojo strugo. Lahko je pustiti,
da stvari teejo s tokom, vendar to ni praksa. Pri praksi
se moramo upirati. Upirati se moramo slabostim, upirati
lastnemu srcu, prisiliti svoje srce in poveati mo svoje
vztrajnosti. To pomeni, da gremo pri praksi proti toku.
108 prispodob
67
MAKA
Slabosti so kot maka. e jo nahranite, kadarkoli se ji
zahoe, se bo vraala vse pogosteje. A nekega dne vas bo
opraskala, e je ne boste nahranili. Zato vam je ni treba
hraniti. Mijavkala bo in mijavkala, toda e ji dva, tri dni
ne daste hrane, ne bo ve prihajala.
Podobno je s slabostmi. e jih ne hranite, vas ne bodo
obremenjevale. Va um se lahko potem umiri.
SLADKORNI TRS
Ste kdaj jedli sladkorni trs? Veste, kako je, e ga grizljate od vrha proti korenini? Bolj ko se pribliujete korenini, slaji je do toke, ko ga ostane le e pet centimetrov,
vi pa ga ne elite odvrei. koda vam ga je. Mravlje si ga
elijo, vendar jim ga ne boste prepustili.
Naj bo tudi vaa praksa taka. Vadite Dhammo kot
nekdo, ki j sladkorni trs.
68
OGRAJA
Prakso zanemo tako, da vzpostavimo mo svoje
vztrajnosti in potem razmiljamo. Razmiljamo o svojih
dejanjih, o emerkoli, kar ponemo. O tem, kaj dosegamo.
Karkoli se pojavi, nas Buddha pripravi na vse. Iz katerekoli
smeri se pojavijo stvari, vse poznamo. e poznamo vse,
vidimo vse, kar pride. Pravilno poznamo. Napano poznamo. Sreno poznamo. Zadovoljno poznamo. Poznamo
vse.
Toda, ko razmiljamo, na um e ni vsepovsod, ne
pozna vsega. Poznamo le eno plat, drugo puamo odprto.
To je tako, kot bi okrog polja ali hie postavljali ograjo, a
je ne bi postavili vsenaokrog. e postavimo ograjo samo
na eni strani, se bodo tatovi prikradli na drugi strani, na
strani, kjer ograje ni. Zakaj? Nismo zaprli vrat. Naa
ograja e ni popolna. Zato je razumljivo, da se bodo prikradli skozi luknjo. Zato spet razmiljamo in brez postanka
dodajamo ograjo ter tako prepreujemo vdor.
Postavitev ograje pomeni, da vzpostavimo pozornost
in smo vselej ujeni. e to ponemo, Dhamma ne bo
izginila. Tono tukaj bo. Dobro in slabo, Dhamma, ki bi
jo morali videti in poznati, se bo pojavila natanko tu.
108 prispodob
69
V OBLIKI KROGA
Ne mislite, da morate sedeti, e elite meditirati, da
morate hoditi naprej in nazaj, e elite meditirati. Ne
mislite tako. Meditacija je preprosto stvar prakse. Najsi
pridigate, sedite tukaj in posluate ali odhajate od tu
obdrite prakso v srcu. Bodite pozorni na to, kaj je prav
in kaj ne.
Ne mislite, da zadoa, e sledite asketski praksi med
trimesenim umikom v deevnem obdobju in jo opustite,
ko se umik kona. To ni dovolj. Stvari se ne uravnoteijo
tako. To bi bilo tako, kot e bi izsekovali polje. Izsekujemo
in izsekujemo ter se zaustavimo, ko smo utrujeni. Odloimo orodje in se vrnemo ez mesec ali dva. Zdaj je plevel
viji od torov. Preve in preteko bi bilo oistiti obmoje,
ki smo ga e oistili.
Ajahn Mun je neko dejal, da bi morala naa praksa
imeti obliko kroga, kajti krog se nikjer ne kona, in naj se
praksa nadaljuje, nadaljuje brez prekinitve. Poslual sem
ga in pomislil: Kaj naj storim, ko se bo konalo to uenje,
ko bom nehal posluati?
Odgovor je v tem: naj vaa ujenost postane akliko
brezasna. Poskrbite za to, da bo um vdel in videl, kaj je
pravilno in kaj ni. Vsak trenutek.
70
POARI IN POPLAVE
Buddha je uil, da sta um in telo takna, kot sta, in da
bosta e naprej ostala takna. Ne bosta drugana. Z drugimi besedami: najprej se pojavita, se postarata, razbolita
in potem umreta. Babica,1 takna je prava resnica, ki jo
izkua zdaj. To je plemenita resnica. Zatorej jo opazuj z
razsodnostjo, da jo bo videla. To je vse.
Tudi e tvojo hio unii poar, tudi e jo uniijo poplave, bo to prizadelo le tvojo hio, tvoj dom. e gori,
naj ne zgori tvoje srce. e voda poplavlja, naj ne poplavi
tvojega srca. Naj poplavi le hio. Naj pogori le hia to je
nekaj, kar je zunaj, kar ni tvoje telo. Tvoje srce naj vse to
opusti, kajti zdaj je primeren as. as je za opustitev.
SPUSTITI KOZAREC
Prakticirajte z opuanjem. Ne oklepajte se niesar. e
pa e nekaj drite, ne drite mono. Razumete, kaj pomeni
ne drati? Recimo, ta kozarec tukaj: primemo ga, da bi
ga dvignili in pogledali. Ko o njem vemo vse, ga poloimo
nazaj. To pomeni ne drati. Z drugimi besedami: drimo,
a ne mono. Drite, da bi pogledali in vdeli, in potem
odloite. Mirni ste, sproeni. Enako je z opuanjem.
1
Ajahn Chah nagovarja poslualko.
108 prispodob
71
ZASTRUPLJENA BANANA
V samostan sem priel pri devetih letih, ko sem bil
posveen v meniha pripravnika. Poskual sem prakticirati, vendar takrat nisem kaj dosti razumel. Razumevati
sem zael ele, ko sem bil posveen v meniha. Oho! Zdaj
sem v vsem videl strah. Opazoval sem utnost, v kateri
ivijo ljudje, in namesto da bi se mi zdela nekaj zabavnega
kot njim, sem jo doivljal kot trpljenje. Kot okoladno
bananico. Ko jo jemo, je okusna in sladka. Njena sladkost
nam je domaa. e pa vemo, da jo je nekdo zastrupil,
nam ni ve mar za to, da je sladka, saj se zavedamo, da
bomo umrli, e jo pojemo, kajne? Tako sem torej vedno
dojemal stvari. Ko naj bi zagriznil v nekaj mamljivega,
sem se zavedel dodanega strupa. In tako sem se vse bolj
oddaljeval od utnosti in ostal menih vsa ta leta. Kadar
razume, te ne premami ve, da bi poskusil takno jed.
TUDIJ ALI BITKA

Nekateri menihi so uenjaki preuujejo tekste, ves
as tudirajo. Pravim jim, naj poskusijo s prakso. To
zvesto ravnanje po knjigah: ko tudira, si resda v skladu z
besedili, a ko gre v bitko, se mora oddaljiti od njih. e se
bojuje samo po navodilih iz knjig, ne bo kos sovraniku.
Kadar gre zares, mora delovati onstran knjig.
72
ROKA
Tisti, ki preuujejo tekste, in oni, ki prakticirajo
Dhammo, pogosto ne razumejo drug drugega. Preuevalci
tekstov imajo navado rei: Menihi, ki ne delajo drugega
kot meditirajo, govorijo preprosto v skladu s svojimi pogledi. To pravijo, ne da bi imeli za to kakrenkoli dokaz.
Obstaja prispodoba, v kateri sta obe plati medalje eno
in isto in ki nam pomaga bolje razumeti rei. Pomislite
na dlan in hrbtno stran svoje roke. e iztegnete roko
naravnost predse, se zdi, kot da je dlan izginila. A v resnici
ni nikamor izginila, je le skrita pogledu. Prav tako izgine
hrbtna stran vae roke, e obrnete dlan navzgor. A tudi ta
ni izginila, je le na spodnji strani.
Tega se morate spomniti, ko zanete meditirati. e
mislite, da se je vae meditiranje razvodenelo, prenehajte
preuevati Dhammo in stavite vse na doseganje rezultatov. Ne glede na to, koliko ste se posvetili preuevanju
Dhamme, je ne boste razumeli, ker vae vdenje ni v
skladu z resnico. ele ko razumete pravo naravo Dhamme,
zanete opuati stvari. To je pripravljenost odpovedati se
navezanostim, ko se ne oklepate niesar ve. e pa e, je
tega oklepanja postopoma vse manj in manj.
V tem je razlika med tudijem in meditacijsko prakso.
108 prispodob
73
NO
Urjenje telesa in urjenje uma z namenom, da bi ju
okrepili, sta istovrstno poetje, le metodi sta razlini. Pri
urjenju telesa razgibava njegove razline dele, ko pa uri
um, ga ustavi in poiva, tako kot pri koncentraciji. Poskusi pripraviti svoj um do tega, da opusti vse. Naj se
ustavi samo ob enem predmetu. Tako se bo okrepil. Nastalo bo pravilno razumevanje. To je tako kot pri nabruenem nou. e ga uporablja za rezanje kamnov, opeke,
trave, ne da bi pazil, kaj ree z njim, no izgubi ostrino.
ZAPISANE BESEDE
Ustavi se. Pospravi svoje intelektualno znanje. Ne
pusti mu do besede. Te vrste znanja tu ne potrebuje. Tu
gre za znanje druge vrste. Ko stvari dejansko nastajajo,
gre za nekaj drugega.
Podobno je, kot e bi napisal besedo pohlep. Ko se
pohlep pojavi v srcu, to ni isto kot zapisana beseda. Tako
je tudi, e si jezen: e napie jeza na tablo, je to ena
stvar. To so rke. Ko pa se jeza pojavi v tvojem srcu, se
vse odvija prehitro, da bi karkoli prebral. V srcu se pojavi
kar naenkrat. To je pomembno. Zelo pomembno.
74
PADEC Z DREVESA
Enako je z odvisnim sonastajanjem. Nevednost je
pogoj za tvorbo. Tvorba je pogoj za zavest. Zavest je pogoj
za ime in obliko. To smo preuili in si zapomnili, in res
je, tako je Buddha razdelil stvari, da bi jih uenci laje
doumeli. A ko vsaka od njih dejansko nastane, se to zgodi
prehitro, da bi jih lahko razloevali.
Tako kot pri padcu z drevesa bum! na tla. Ne vemo,
mimo katerih vej smo padali. V trenutku, ko se v umu
pojavi predmet, ki mu je ve, se takoj pojavi misel dobro.
Um ne razloi med vmesnimi koraki, ki so pripeljali do
tega. Ti si sledijo tako, kot je zapisano v knjigah, a seejo
tudi onkraj napisanega. Dogajanje ni opisano: Tu je nevednost. Tu je tvorba. Tu je zavest. Tu sta ime in oblika.
Ni znakov, iz katerih bi prebrali posamezne korake. Tako
kot pri padcu z drevesa. Buddha zelo podrobno govori
o trenutkih v miljenju, jaz pa uporabljam primerjavo s
padcem z drevesa. Ko zgrmi z drevesa bum!, ne meri,
koliko metrov in centimetrov si padel. Ve samo to, da si
priletel na tla in da te boli.
108 prispodob
75
UENJE PISANJA
Poskrbi za to, da bo prakticiral vsak dan, vsak dan.
Nadaljuj tudi, e se pouti lenega. Nadaljuj, kadar se
pouti discipliniranega. Prakticiraj Dhammo podnevi in
ponoi. Nadaljuj, kadar je um miren. Nadaljuj tudi, kadar
ni miren. Tako kot v otrotvu, ko si se uil pisati. Sprva
rke niso bile lepe. Bile so prevelike ali premajhne. Pisal
si kot otrok. Sasoma pa so postajale vse lepe, ker si vadil.
OTROK IN ODRASLI
Koncentracija in pravilno razumevanje morata nastopati skupaj. V prvi fazi se bo um umiril z metodami koncentracije. Lahko bo ostal miren samo, e sedi z zaprtimi
omi. To je umirjenost. Zanesti se mora na koncentracijo, ki bo omogoila nastanek pravilnega razumevanja ali
na koncu uvida. Potem pa bo um ostal enako miren, e
sedi z zaprtimi omi ali se sprehaja po mestnem vrveu.
To je tako: neko si bil otrok. Zdaj si odrasel. Otrok
in odrasli sta ista oseba. Prav tako bi lahko rekel, da sta
umirjenost in uvid dve loeni stvari. Ali hrana in izloki:
lahko ree, da so ista stvar, a gledano z drugega zornega
kota lahko tudi ree, da so razlini.
76
PALICA
Meditacija je kot palica. Na enem koncu palice je uvid,
na drugem koncu pa umirjenost. e dvigne palico, ali se
bo z njo dvignil samo en konec ali se bosta dvignila oba?
Seveda oba. Karkoli je uvid, karkoli je umirjenost, vse je
um.
SLIKANJE SLIKE
Uspeh pri prakticiranju je povezan s pravilnim razumevanjem: meditacijo uvida, kjer sta zdruena pravilno
razumevanje in um. Nekaterim ljudem ni treba veliko, da
se jim to dvoje spoji samo od sebe. Ljudem, ki znajo opazovati, ni treba dosti. Koncentracija je nekaj podobnega kot
biti umetnik. e ko nekaj pogleda, razume. Z razumevanjem to ostane v tvojem srcu. Iz tega, kar je v tvojem srcu,
lahko naslika sliko. Ni ti treba sedeti pred predmetom
in ga slikati po videnem. lovek, ki ne razume, pa mora
imeti predmet vedno pred seboj in ga skicirati toliko asa,
dokler mu ne prodre v srce. Tistemu, ki zna opazovati, to
ni potrebno. Pogleda in razume. Slika lahko neposredno
iz svojega razumevanja. Tako je to.
108 prispodob
77
HRANA, KI TI JE VE
Predmet meditacije umirjanja, ki ne ustreza naemu
znaaju, ne bo privedel do miru oziroma pomiritve strahu.
Predmet, ki je v skladu z naim znaajem, pa je pogosto v
naih mislih. Tega ponavadi niti ne opazimo, a e bi eleli
imeti kakno korist od njega, bi morali biti pozorneji na
to. To je tako v pri ponudbi razlinih jedi na pladnju.
e poskusi vsako od njih, bo najbolje vedel, katera ti
je ve in katera ne. Za tiste, ki ti prijajo, bo rekel, da
so okusneje od drugih. Tu govorim o hrani. A to lahko
primerja s svojo meditacijo. Katerikoli predmet, ki je v
skladu s tvojim znaajem, ti bo ustrezal.
78
LOV NA KUARJA
Osredotoenje uma na predmet pomeni, da spozna
svoj um in da spozna svoj predmet. Tako kot pri lovu na
kuarja. Kuar se skriva v votlini termitnjaka, ki ima est
izhodov. Lovci pet izhodov zaprejo in pustijo odprtega
samo enega, skozi katerega naj bi priel kuar na plano.
Potem sedijo pred tem izhodom in ga opazujejo. Ko kuar
prileze skozenj, ga lahko ujamejo.
Na enak nain osredotoi svoj um. Zapri oi, zatisni si
uesa in nos, utiaj jezik in pozabi na telo, samo tvoj um
naj bo odprt. Z drugimi besedami, uri se v obvladovanju
svojih utov in se osredotoi samo na um.
Meditacija je kot lov na kuarja. Um osredotoi na
dihanje, s pozornostjo in pazljivostjo zbudi zavest. Pri
kateremkoli poetju bodi ujeen. Obutek, ki v takem
trenutku nastane v umu, je, da se zaveda tega, kar pone.
Ta obutek je tisti, ki te dela zavestnega.
108 prispodob
79
VODA KAPLJA, VODA TEE

Zani s poglabljanjem v lastni um. Pri tem vedno pazi,
da upoteva pet vodil. e naredi napako, se ustavi in
zani vse od zaetka. Morda te bo spet zapeljalo vstran
in bo naredil novo napako. Ko to ugotovi, se vrni na
zaetek in zani znova, vselej in vsakokrat.
Tvoja pozornost bo vse bolj zgoena; kot voda, ki
jo nalivamo iz kotlika. e kotliek rahlo nagnemo, bo
voda iz njega kapljala: plink plink plink. Curek je
prekinjen, s premori. e kotliek nagnemo malce bolj, si
kaplje hitreje sledijo: plink-plink-plink. e pa kotliek e
bolj nagnemo, posamezne kaplje izginejo in voda tee v
neprekinjenem curku. Ni ve posameznih kapljic, eprav
niso nikamor izginile. Le tako hitro sledijo druga drugi, da
so se spremenile v en sam tok vode. Postale so tako goste,
da so onkraj pogostosti. Vse se zlijejo v en curek.
80
PAA VODNIH BIVOLOV

Prav tako je pri meditaciji. Kadar motrimo svoj
um, kadar zavest opazuje svoj lastni um, bo tistemu, kar
nadzoruje um, uspelo ubeati Mrovim pastem.
Tako je kot pri pai vodnega bivola: na eni strani
imamo rieve rastlinice, na drugi bivola, na tretji pa njegovega lastnika.
Bivol ima najraje rieve sadike. So njegova priljubljena
hrana. Um je kot bivol. Njegovi predmeti so kot rieve
sadike. Zavest je kot bivolov lastnik. Ko pasemo bivola,
mu moramo slediti, da se ne bi spravil na rieve poganjke.
Pustimo ga, da se prosto pase, a ga pri tem poskuamo
nadzorovati. im se priblia rievemu polju, zanemo
kriati nanj. Ko nas zaslii, se ustavi. Vendar ne smemo
biti prehitro zadovoljni sami s sabo. Vsekakor ne smemo
zadremati sredi belega dne. e to storimo, rievih poganjkov zagotovo prav hitro ne bo ve.
108 prispodob
81
KADAR MORAMO NAMLATITI BIVOLA

Um je kot bivol. Njegovi predmeti so kot rieve rastline. Zavest je kot lastnik bivola. Kako pasemo vodnega
bivola? Pustiti mu moramo, da se prosto pase, a hkrati moramo bdeti nad njim. e se priblia rievim poganjkom,
zakriimo. Ko nas zaslii, se umakne. A pri tem ne smemo
biti prehitro zadovoljni sami s sabo. e je bivol trmast in
nae krianje ne zalee, moramo vzeti debelo palico in ga
poteno namlatiti z njo.
Kaj mislite, kam bo el potem?
VZGOJA OTROKA
Pri tej praksi naj bi sedeli. To je sedea meditacija.
Potem opazujete. Pojavila se bodo dobra in slaba razpoloenja, pomeana med seboj, v skladu z njihovo obiajno
naravo. Ne hvalite ali kaznujte svojega uma kar tako. Ponite to z obutkom za as in prostor. Ko nastopi primeren
trenutek za hvalo, ga malce pohvalite ravno prav, ne
preve, da ga ne razvadite. To je tako kot pri vzgoji otroka.
Vasih ga morate naekati. Vzemite ibo in ga nekajkrat
mahnite po riti. Temu se preprosto ne morete izogniti. Z
drugimi besedami, otroke je vasih treba kaznovati.
Ne smete pa jih kaznovati ves as. e jih ves as kaznujete, bodo zali na stranpota. e pa nenehno skrbite za
njihovo ugodje in jih nagrajujete, ne bodo sposobni priti
nikamor.
82
PRAVILNA OBLIKA
Obiajni nain sedee meditacije in osredotoanja pozornosti je, da sedimo s prekrianimi nogami, desna noga
je nad levo, prav tako je desna roka nad levo. Sedimo
vzravnano. Nekateri pravijo, da lahko meditiramo med
hojo ali sede; torej lahko to morda ponemo tudi klee?
Gotovo a vi ste ele zaetniki. Ko se uite pisanja, morate najprej vaditi vsako rko posebej, z vsemi njenimi
posebnostmi. Ko e obvladate rke in piete samo zase,
lahko tudi ekate, e hoete. Ni ni narobe s tem. Ampak
najprej se morate nauiti pravilne oblike.
SEJANJE RIA
Sedi in opazuj svoj vdih in izdih. Bodi sproen, naj ti
bo udobno, ampak ne dovoli, da te kaj zapelje vstran. e
se ti to zgodi, se ustavi. Opazuj, kam je zaneslo tvoj um
in zakaj ne sledi ve dihanju. Pojdi za njim in ga pripelji
nazaj. Naj sledi tvojemu dihu in enkrat te dni ti bo uspelo
najti nekaj dobrega. Ampak vztrajaj pri tem, kar pone.
To poni tako, kot da od tega ni ne priakuje, kot da
se ni ne bo zgodilo, kot da ne ve, kdo sploh to pone
samo vztrajaj. To je tako, kot bi jemal ri iz koare in ga
sejal po zemlji. Videti je, kot bi ga metal stran. Stresa ga
po zemlji, kot da te to sploh ne zanima. Ampak iz njega
zrastejo poganjki in sadike. Rastlinice posadi na rievem
polju in na koncu si nagrajen z rievimi posladki. Tako je
to.
108 prispodob
83
UENJE OTROKA
Vasih dihanje ni pravilno. Dih je predolg ali prekratek in te spravlja v obup. To je zato, ker svojo pozornost
premono usmerja nanj, preve pritiska na svoj um. Kot
bi uil otroka sedeti. e ga vsaki udari, bo zaradi tega
postal kaj pametneji? Preve ga nadzira. Enako je pri
dihanju. Razmisli: ko se sprehodi od hie do sadovnjaka
ali gre od doma v slubo, zakaj te dihanje takrat ne obremenjuje? Zato, ker ga ne nadzoruje. Pusti ga pri miru,
da poteka v skladu s svojim naravnim ritmom. Deli telesa
te bolijo, ker je tvoja pozornost pretirano osredotoena
nanje.
NAGAJIV OTROK
To je tako, kot kadar nagajiv otrok uganja norije in
nas tako dolgo jezi, da moramo zakriati nanj in ga naekati. Razumeti moramo: gre preprosto za to, da je takna
njegova narava. Ko to dojamemo, ga lahko pustimo, da
se naprej igra. Obutek nadlenosti in razdraenosti bo
izginil sam od sebe, ker smo pripravljeni sprejeti, da je
to v njegovi naravi. Na taken nain se spremenijo nai
obutki glede neesa.
Ko sprejmemo naravo stvari, jim lahko pustimo, da
izginejo, ne ukvarjamo se ve z njimi. Takrat je na um
miren in sproen. To pomeni, da smo pravilno razumeli.
Imamo pravilen pogled. Tako je konec teav, ki jih moramo reiti.
84
SLOVO OD SORODNIKA
Opazuj dihanje. Osredotoi se nanj. Usmeri vanj svojo
pozornost. Z drugimi besedami, um naj se zaveda dihanja
v tem trenutku. Ni se ti treba zavedati veliko rei. Bodi
pozoren samo na vajo uma, ki bo vse bolj pretanjen, postopoma, nenehno, dokler ne postane obutek diha isto
izostren in je um izredno buden.
Vse boleine, ki se pojavijo v telesu, se bodo postopoma umirile. Na koncu bo opazoval dihanje kot sorodnika, ki te je priel obiskat. Ko odhaja, ga pospremi do
avtobusne postaje ali pomola. Pospremi ga do avtobusa,
do ladje. Ko vgejo motor, se avtobus ali ladja odpelje, ti
pa stoji na postaji, pomolu in opazuje, kako se oddaljuje.
Sorodnik je odpotoval, ti se vrne domov.
Enako je pri opazovanju dihanja. Kadar je dihanje
teko, vemo. Kadar je umirjeno, vemo. Ko postaja vse
bolj enakomerno, e naprej opazujemo, sledimo dihu, smo
pozorni na to, kaj se dogaja z umom, doseemo, da je vse
budneji, pustimo dihanju, da postaja vse bolj pretanjeno.
Nazadnje je e tako rahlo, da ni ve ne vdiha ne izdiha.
Ostane samo obutek budnosti.
108 prispodob
85
UJENOST
e minutko nisi pazljiv, si to minuto nerazsoden. e
pozornost popusti za dve minuti, si dve minuti nerazsoden. e popusti za pol dneva, si nerazsoden pol dneva.
Tako je to.
Pozornost pomeni, da svoj um usmerimo. Kadar nekaj
storimo ali reemo, ne smemo pozabiti na ujenost. Ko
nekaj ponemo, smo pozorni na svoje poetje. To je tako,
kot bi imeli v hii razprodajo. Na oeh imamo stvari, ki
jih prodajamo, morebitne kupce in tatove, ki nam bi radi
ukradli nae stvari. e smo nenehno pozorni na vse to
troje, bomo vedeli, po kaj je kdo priel. Kadar imamo v
rokah to oroje smo torej ves as na prei , bodo tatovi
to opazili in si ne bodo upali krasti.
Enako je s predmetom, na katerega je osredotoen um.
e smo pozorni in ujeni, se nam ne more ni zgoditi.
Vemo: dober predmet nas ne bo vedno razveseljeval. To
ni nekaj gotovega. Vsak trenutek lahko izgine. Zakaj bi
se ga torej oklepali? Tega ne maram tudi to ni nekaj
nespremenljivega. e je torej tako, so predmeti preprosto
brezpredmetni; to je vse. e se tega uimo, ostajamo pozorni, nenehno skrbimo zase: podnevi, ponoi, kadarkoli.
86
OBISKI
Naj bo tvoj um zavesten in buden. Nenehno ga opazuj.
e pride kdo na obisk, ga odslovi. Sede je samo eden,
ni prostora za obiskovalce. Poskusi sedeti na mestu in
sprejemati obiske cel dan. To je miljeno z besedo buddho.
Ne premakni se z mesta. Vzdruj pozornost, da lahko ves
as nadzoruje um. Ko sedi tu, na svojem mestu, bodo
vsi obiskovalci, ki prihajajo k tebi e od nekdaj vse od
rojstva, ko si bil e drobceno bitje , prili sem, k tebi, ki si
sam in v stanju budnega.
Goste pa, obiskovalce, ki se pojavljajo in si izmiljajo
vse mogoe , pusti, da so, kakrni so, vsak v skladu s
svojo naravo. Um jih spremlja, gre z njimi to se imenuje
cetasika. Karkoli je, kamorkoli gre, koga briga? Seznani
se samo z obiskovalci, ki bi radi ostali. Ima samo en
sede, kamor jih lahko posadi, zato je lahko na njem v
nekem trenutku samo en obiskovalec. Drugi se nimajo
kam usesti. No, ko pridejo prvi in se hoejo pogovarjati
s tabo, se ne bodo uspeli usesti. Ko pridejo naslednji,
kadarkoli to bo, bodo vedno naleteli na nekoga, ki sedi tu
in se ne premakne nikamor. Kolikokrat bodo e prili, e
so prili samo zaradi klepeta s tabo? Vse jih bo spoznal,
vse tiste, ki prihajajo e od nekdaj, od takrat, ko si se prvi
zael zavedati stvari. Vsi bodo prili na obisk.
108 prispodob
87
KOKO V KLETKI
Ko se zdruita pozornost in um, ki opazuje, nastane
poseben obutek. e je um pripravljen, da se umiri, bo
ujet na mirnem kraju, kot koko, ki smo jo dali v kletko. Ne
more iz nje, ampak lahko se sprehaja po njej. Njeno stopicanje sem ter tja ne povzroa teav, saj to pone v kletki.
Obutki uma, kadar uporabljamo pozornost za vzdrevanje njegovega miru, obutki tistega mirnega kraja niso
nekaj, kar bi nas lahko vznemirilo. Z drugimi besedami,
kadar uti, kadar razmilja, naj se pouti znotraj miru.
Tako ne bo teav.
IVETI S KOBRO
Zapomnite si nekaj: vsi predmeti uma, ne glede na to,
ali gre za stvari, ki jih imamo radi ali ne, so kot strupene
kobre. e vas napadejo in piijo, lahko umrete. Predmeti
so kot kobre z monim strupom. Predmeti, ki jih imamo
radi, so zelo strupeni. Predmeti, ki jih ne maramo, so prav
tako zelo strupeni. Zaradi njih um ne more biti svoboden.
Zapeljejo ga stran od nael Buddhove Dhamme.
88
PUSTIMO KOBRO NA MIRU

Predmeti in razpoloenja uma so kot kobre z monim
strupom. e kobri ni ne prekria poti, bo v skladu s svojo
naravo spolzela mimo nas. eprav je strupena, tega ne
bo pokazala. e se ji ne pribliamo, nas ne bo ogroala.
Spolzela bo mimo, v skladu s svojo naravo. la bo svojo
pot.
e smo pametni, bomo pustili vse na miru. Dobre
stvari, slabe stvari, stvari, ki jih maramo pustimo jih na
miru, tako kot strupeno kobro. Pustimo ji, da gre svojo
pot. Spolzi mimo nas, etudi je strupena.
MANGI NA TLEH
Izkoristite svoje mirovanje za razmislek o videnem,
slianem, vonjih, okusih, dotikih in mislih ne glede na to,
ali so dobri ali slabi, veseli ali alostni. Tako je, kot e
nekdo spleza na mangovec in ga trese, da sadei popadajo na tla. Mi smo pod drevesom in pobiramo sadee.
Ne poberemo gnilih, ampak samo tiste, ki so uitni. Ni
energije nismo porabili, saj nismo sami plezali na drevo.
Samo pobiramo sadee, ki so padli z drevesa.
108 prispodob
89
GALNA PE
Poskusite v sebi, zase, te stvari videti jasno: to se imenuje paccattam. Katerikoli zunanji predmet se pojavi v vaem umu, je vedno in brez prestanka vaa osebna izkunja,
paccattam. Povedano s preprostimi besedami, tako je, kot
bi gali oglje ali opeko. Ali ste e kdaj videli pe za ganje
oglja ali opeke? Meter okrog ustja pei zakurijo ogenj, pe
pa povlee dim in ogenj vase. Tako si to predstavljajte.
Na ta nain vam bo jasneje. To je primerjava. e zgradite
pe za ganje oglja ali opeke pravilno, v skladu z navodili,
zakurite ogenj meter ali poldrugi meter okrog ustja pei.
Ko se dim zane dvigati, ga vsega povlee v pe in ni ga
ne ostane zunaj. Toplota gre v pe, se tam razbuhti in ne
uhaja ven. Vsa toplota se posrka v pe in tam zelo hitro
ge, kar je v njej. Tako je to.
Tako je tudi z obutki loveka, ki prakticira meditacijo:
zazdi se, da je vse usmerjeno v pravilno videnje. Oko
vidi oblike, uho slii zvoke, nos zaznava vonjave, jezik
okua okuse vsi pa se usmerijo v pravilno videnje. Tako
nastane povezava, ki vedno znova vodi v pravilno razumevanje.
90
PAJEK
Dober primer sem nael pri opazovanju pajkov. Pajek
gradi pajevino v obliki mree. Tke pajevino in jo iri,
tako da jo pripne na razline oporne toke. Neko sem
tako sedel in opazoval pajka. Razobesil je svojo pajevino
kot filmski zaslon in ko je konal, se je mirno zvil v klobi,
prav na sredini mree. Ni plezal naokrog. e se je muha
ali kakna druga uelka zaletela v njegovo mreo, se je
pajevina zatresla. im se je zatresla, je pajek prihitel iz
svojega sredia in ujel uelko za svojo hrano. Ko se je
najedel, se je spet zvil sredi svoje pajevine kot poprej.
Ni bilo vano, kakna uelka se je ujela v njegovo mreo,
ebela, karkoli: takoj ko se je pajevina zatresla, je pajek
pohitel na lov. Potem se je spet umaknil in vsaki umiril
na sredini mree, kjer ga nihe ni mogel videti.
Ob opazovanju taknega pajkovega vedenja sem nekaj
spoznal. Sfere estih util so oko, uho, nos, jezik, telo in
um. Um je v sredini, oko, uho, nos, jezik in telo pa so
razprostrti okrog njega kot mrea. Predmeti utov so kot
uelke. Takoj, ko pogled dosee oko, zvok uho, vonj nos,
okus jezik ali obutek dotika telo, je um tisti, ki ve. Stvari
zavibrirajo naravnost do uma. To je dovolj, da nastane
razumevanje.
Lahko ivimo tako, da se zvijemo vase, kot se pajek
zvije v klobi sredi svoje mree. Ni nam treba nikamor.
Ko se uelka ujame v mreo in ta prenese tresljaj do srca,
108 prispodob
91
se takoj, ko se zavemo, poenemo iz sredine in ujamemo

uelko. Nato pa se vrnemo na svoje prvotno mesto.
Po opazovanju pajka lahko naueno uporabite za svoj
um. Gre za enak pojav. e um zazna nestalnost, nezadovoljivost in nesebstvo, se na iroko razpre. Ni ve si ne
lasti sree ali trpljenja, saj tako ele jasno vidi. Dojame.
Karkoli ponete, ste sproeni. Niesar ve si ne elite.
Vaa meditacija lahko napreduje.
92
DIVJE KOKOI
Povedal vam bom enostaven primer, kako je z divjimi
kokomi. Vsi vemo, kako se obnaajo. Ni ivali na svetu, ki
bi bila tako preplaena pred lovekom. Ko sem prvi priel
v ta gozd, sem jih privadil nase. Opazoval sem jih in se od
njih marsiesa nauil.
Sprva si je samo ena upala priti mimo mene, ko sem
prakticiral meditacijo v hoji. Ko se mi je pribliala, sem
gledal vstran. Naredil nisem nobenega giba, ki bi jo lahko
prestrail. ez nekaj asa sem se ustavil in jo pogledal.
Takoj ko je videla, da jo gledam, je zbeala pro. Ko sem
jo nehal opazovati, je zaela brskati po tleh in iskati hrano
kot poprej. A vsaki, ko sem jo pogledal, je spet pobegnila.
Sasoma je verjetno ugotovila, kako miren sem, in ni
bila ve ves as na prei. e pa sem vrgel pest ria proti
njej, je spet zbeala. Jaz se nisem menil za to. e naprej
sem ji metal ri. ez as se je vrnila, vendar si ni upala
dotakniti se ria. Ni vedela, kaj ri je. Mislila je, da jo
hoem ubiti in spei. Meni pa je bilo vseeno, ali poje ri
ali ne.
No, naposled se je opogumila in zaela brskati po tleh
okrog ria. Verjetno se ji je zaelo dozdevati, da je ri
hrana. Naslednji dan se je vrnila na isto mesto in pojedla
ri. Vrgel sem ji ga e nekaj. Najprej je vsaki zbeala, ko
pa sem ji vztrajno metal ri, se je samo malce oddaljila,
potem pa prihitela nazaj in ga pojedla. Takrat je dojela, za
108 prispodob
93
kaj gre.
Sprva je koko doivljala ri kot nekaj sovranega, ker
ga ni poznala. Ni ga pravilno razumela. Zato je vsaki
zbeala. Ko pa se je nekoliko udomaila, si je upala nazaj,
da bi ugotovila, kaj pravzaprav ta stvar je. Takrat je dojela:
To je ri. Ni sovranik. Ni nevaren. Tako so se torej divje
kokoi tu pri meni navadile jesti ri.
A tudi jaz sem se od njih neesa nauil. Ljudje smo jim
isto podobni. Pogledi, zvoki, vonji, okusi, dotiki in misli
so sredstvo za uenje Dhamme. Vsak meditant se od njih
ui. e jih vidimo jasno, v skladu z resnico, bomo dojeli,
da so takni, kot so. e jih ne vidimo jasno, bodo vedno
nai sovraniki in vedno bomo beali od njih.
94
OPICE
Naj vam povem e en primer. Predstavljajte si, da
imate za domaega ljubljenka opico, ki nikoli ni pri miru.
Najraje skae naokrog in enkrat zgrabi to, enkrat ono
vse, kar ji pride pod roko. Takne opice pa so. No, nato
pridete v na samostan. Tudi tu imamo opico in tudi ta
nikoli ne miruje. Prav tako skae naokrog in se zapodi v
vsako re, ampak to vas ni ne jezi, kajne? Zakaj? Zato, ker
imate sami doma opico in veste, kakne so. Moja opica
je ravno takna kot tale, ki jo imate v samostanu. Vaa
opica je taka kot moja. Obe sta ista opica. e poznate eno
samo opico, vas nobena ve ne bo razjezila, ne glede na to,
v katero deelo greste in koliko opic vidite, mar ne? Ste
nekdo, ki razume opice.
e razumete opice, ne boste sami postali opica. e pa
jih ne razumete, se sami spremenite v opico, kajne? Ko jo
vidite, kako grabi stvari, si mislite: Grrr! Razjezite se in
postanete razdraeni. Ta prekleta opica! To je nekdo, ki
ne razume opic.
Kdor pa jih razume, vidi, da sta njegova opica in opica
v samostanu Wat Tham Saeng Phet enaki zakaj naj bi me
torej jezile? Ko razumete, da je takna njihova narava, je
to dovolj. Lahko ste mirni. e opica poskakuje okrog vas,
je to samo opica, ki poskakuje. Sami ne postanete opica.
Mirni ste. e skoi enkrat pred vas, enkrat za va hrbet,
vas to ne vznemirja. Zakaj? Ker jo razumete in tako ne
108 prispodob
95
postanete opica tudi vi. e je ne razumete, ste razdraeni.

Ko ste razdraeni, postanete opica razumete? To je
nain, da se stvari umirijo.
Kadar poznamo predmete utov in jih opazujemo: nekateri so nam ve, nekateri ne, pa kaj zato? To je njihova
stvar. Takni so. Kot opice. Vse opice so ista opica.
Razumemo predmete utov. Vasih so prijetni, vasih
ne. Takna je njihova narava. Moramo jih spoznati. Ko
jih spoznamo, jih spustimo. Predmeti utov niso nekaj
zanesljivega. Vsi so nestalni, nezadovoljivi in ne-jaz. Tako
moramo gledati nanje. Ko oko, uho, nos, jezik, telo in um
zaznavajo predmete, jih poznamo, tako kot opice. Ta opica
je prav taka kot opica doma. Takrat smo lahko mirni.
96
DREVO SE SAMO PODIRA

Hrepenenje in elja vodita v trpljenje. e razmiljamo
o tem, je nae razmiljanje zunaj tega hrepenenja. Motri
ga, gleda enkrat s te in enkrat z druge strani, pretresa, tako
da hrepenenje samo od sebe izgine ali se zmanja.
S tem je tako kot z drevesom. Ali mu kdo pove, kaj
naj pone? Ali mu kdo daje napotke? Drevesu ne more
zapovedati, kaj naj pone. Ne more ga prisiliti v ni.
Samo od sebe se nagne in pade na tla. Kadar stvari tako
razumete, je to Dhamma.
DVIGOVANJE NEESA TEKEGA

Pozornost in ujenost sta kot dva loveka, ki dvigata
teak hlod. Nekdo tretji ju opazuje in ko vidi, da je hlod
teak, jima priskoi na pomo. e je hlod tako teak, ne
more drugega, kot jima pomagati. Mora jima pomagati.
Oseba, ki priskoi na pomo, je pravilno razumevanje. Ne
more ostati pri miru. Kjer sta pozornost in ujenost, se
jima mora pridruiti tudi pravilno razumevanje.
108 prispodob
97
VODA V STEKLENICI, VODA IZ IZVIRA

To je tako, kot bi dali nekomu piti vodo iz steklenice.
Ko jo spije, se bo moral vrniti k vam in vas spet zaprositi
zanjo saj to ni izvirska voda. Je voda v steklenici. e
pa mu pokaete izvir in mu reete, naj gre sam ponjo, bo
lahko obsedel pri izviru in e naprej pil vodo, vas pa ne bo
ve prosil zanjo, saj izvir nikoli ne usahne.
Enako je, kadar dojamemo nestalnost, nezadovoljivost
in nesebstvo. To je vdenje, ki sega zelo globoko v notranjost, saj resnino vemo. Obiajno vdenje ni takno, ne
sega tako globoko. e pa je nae vdenje tako temeljito, nikoli ne zastara. Karkoli nastane, je nae vdenje pravilno
stvari pa izginejo. Nae vdenje je pravilno in brez konca.
STOJEA TEKOA VODA

Ste e videli tekoo vodo? Ste videli stojeo vodo?
e je va um miren, je kot stojea tekoa voda. Ste e
kdaj videli stojeo tekoo vodo? No, vidite! Videli ste
samo tekoo vodo in stojeo vodo. Nikoli pa e niste videli stojee tekoe vode. Prav tam, prav tam, kamor ne
morete priti z miljenjem: kjer je um miren, lahko razvije
pravilno razumevanje. Ko boste opazovali svoj um, bo kot
tekoa voda. Tako je to. Tako se lahko razvije pravilno
razumevanje.
98
DEBLO V KANALU
Tako je, kot kadar poagamo deblo, ga vremo v kanal
in spustimo, da plava po vodi. e ga ne nanejo rvi, ne
zgnije, se ne raztrei, ne zatakne na enem ali drugem
bregu, bo e naprej plavalo vzdol kanala. Preprian sem,
da bo nazadnje prispelo do oceana. Tako je tudi z nami. e
prakticiramo v skladu z Buddhovim naukom, e sledimo
poti, ki jo je uil, e pravilno sledimo toku, se moramo
izogibati dvema reema. Katerima? Obema skrajnostima,
za kateri je Buddha dejal, da se meditanti ne smejo preve
zaplesti vanju. Prva so utni uitki, druga pa samotrpinenje. To sta dva bregova kanala, reke. Deblo, ki plava vzdol
reke, sledi toku vode, je na um.
VALOVI NA OBALI
Trpljenje in nezadovoljstvo nista nekaj za vedno danega. Sta nestalna. Zapomnite si to. Kadar se pojavita, ju
takoj prepoznamo in pustimo stran od sebe. Ta trdnost
uma bo postopoma vodila v vse veje razumevanje. Ko
postane um odporneji, lahko zelo hitro zatre vsako strast.
Sasoma se vse, kar tu nastane, tu tudi razpri, tako kot
valovi na obali. Ko val dosee obalo, se preprosto razblini.
Za njim pride nov val in tudi ta se razgubi. Ne more naprej
od obale. Nestalnost, nezadovoljivost in nesebstvo so kot
morska obala. Predmeti utov pa, ki jih naplavi na obalo,
so samo to, kar so.
108 prispodob
99
AGA
A ko um vse vidi in vse ve, ne nosi ve Dhamme s
seboj. Tako je kot s to ago: uporabili jo bodo za aganje
lesa. Ko bo ves les naagan in bo vse postorjeno, bodo ago
odloili. Ne potrebujejo je ve. aga je Dhamma. Dhammo
uporabljamo pri prakticiranju poti, ki obrodi sadove. Ko je
delo opravljeno, Dhammo odloimo. Kot ago za rezanje
lesa: odagajo en kos, potem e drugega. Ko delo dokonajo, odloijo ago. Pri tem mora biti aga aga in les les.
Temu reemo, da smo dosegli toko zaustavitve,
toko, ki je resnino pomembna. Tako se aganje kona.
Ni nam ve treba agati lesa, saj smo ga naagali dovolj.
Primemo ago in jo odloimo na stran.
Sabbadna dhammadna jinati

Dar resnice je najveji dar
Ta knjiga je namenjena za brezplano distribucijo. Njeno

izdajo so omogoile dareljivost, vera in vnema ljudi, ki elijo
deliti razumevanje vsebine z vsemi, ki jih to zanima.
e samo darovanje knjige kae na to, da temelji na duhovnih
vrednotah, kar je vrednota tiska resnice.
Ker knjiga ni namenjena prodaji, vas prosimo, da je ne
prodajate. Ko je ne boste ve potrebovali, jo podarite naprej.
e bi eleli podpreti in omogoiti tovrstno izdajo knjig, lahko
pomagate z lastnimi prispevki, ne glede na njihovo viino. V ta
namen se poveite z enim od naih samostanov
ali pa obiite internetno stran
www.forestsangha.org

S Preprostimi Besedami 108 Budističnih Prispodob PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

S Preprostimi Besedami 108 Budističnih Prispodob PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

S PREPROSTIMI BESEDAMI

108 budistinih prispodob v razmislek

Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivs 3.0

Dhamma je prav takna, govorjenje v prispodobah,

Radi bi se zahvalili vsem, ki so

Predgovor za slovenskega bralca

Tvoj pravi dom

pa je bila izvorna prispodoba bolj historinega kot praktinega pomena.

TVOJ PRAVI DOM

SLONI, VOLI IN VODNI BIVOLI

VOZ IN NJEGOVE SLEDI

KOEK MESA, KI SE ZATAKNE MED ZOBE

DREZANJE V MRAVLJIE RDEIH MRAVELJ

HOV! HOV! HOV!

PES NA KUPU NEOLUENEGA RIA

NAROBE OBRNJEN BAZEN

SRCE JE SVOJ LASTNI UITELJ

DOMNEVNI MENIHI, RESNINI MENIHI

NAJPREJ DELO, POTEM PLAILO

IZDELOVANJE MIZ IN STOLOV

DRGNJENJE PALIIC ZA NETENJE OGNJA

Ajahn Chah nagovarja poslualko.

TUDIJ ALI BITKA

VODA KAPLJA, VODA TEE

PAA VODNIH BIVOLOV

KADAR MORAMO NAMLATITI BIVOLA

PUSTIMO KOBRO NA MIRU

se takoj, ko se zavemo, poenemo iz sredine in ujamemo

postanete opica tudi vi. e je ne razumete, ste razdraeni.

DREVO SE SAMO PODIRA

DVIGOVANJE NEESA TEKEGA

VODA V STEKLENICI, VODA IZ IZVIRA

STOJEA TEKOA VODA

Sabbadna dhammadna jinati

Ta knjiga je namenjena za brezplano distribucijo. Njeno

You might also like