ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV:

Kaj ureja, doloa in predpisuje zakon o graditvi objektov?

1. ureja pogoje za graditev vseh objektov,

2. doloa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov,
3. predpisuje nain in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov,
4. ureja organizacijo in delovno podroje dveh poklicnih zbornic ( Zbornica za arhitekturo in
prostor Slovenije ZAPS in Inenirska zbornica Slovenije IZS ),
5. ureja inpekcijsko nadzorstvo, doloa sankcije za prekrke, ki so v zvezi z graditvijo objektov
ter
6. ureja druga vpraanja, povezana z graditvijo objektov.

Opiite pomen naslednjih izrazov kot so definirani v Zakonu o graditvi objektov:

Objekt:
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inenirski objekt, narejen iz gradbenih
proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi intalacijami in tehnolokimi napravami.

Pritlije:
je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko povrino ali 1, 40 m nad
njo.

Javna povrina:
Je povrina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vem kot so javna cesta, ulica, trg,
trnica, igrie, parkirie, park, zelenica, rekreacijska povrina in podobna povrina.

Zahtevni objekt:
- objekt v katerem se zadruje veje tevilo oseb,
- ali objekt, ki ima velike dimenzije,
- ali objekt, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja
varstvo okolja,
- ali drug objekt, e je tako doloeno s posebnimi predpisi.

Manj zahtevni objekt:

Je objekt, ki ni uvren med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

Nezahtevni objekt:
Je konstrukcijsko manj zahteven objekt.

Enostavni objekt:
Je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statinega in
gradbenotehninega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.

Udeleenci pri graditvi objektov:

Investitor:
Je pravna ali fizina oseba, ki naroi graditev objekta, ali ki jo sam izvaja.

Projektant:
Je pravna ali fizina oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju.

Izvajalec:
Je pravna ali fizina oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri:
 - izvajanju pripravljalnih del,
- izvajanju gradbenih del,
- montaah in vgrajevanju strojnih in elektrinih intalacij,
- izvajanju zakljunih gradbenih del.

Nadzornik:
Je pravna ali fizina oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri opravljanju
gradbenega nadzora.

Revident:
Je pravna ali fizina oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri reviziji projektne
dokumentacije.

Projektna dokumentacija:
Je sistematino urejen sestav nartov oz. tehninih opisov in poroil, izraunov, risb in drugih
prilog, s katerimi se doloajo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnine znailnosti nameravane
in izvedene gradnje ter obsega:
- idejno zasnovo( IDZ ),
- idejni projekt ( IDP ),
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ( PGD ),
- projekt za izvedbo ( PZI ),
- projekt izvedenih del ( PID ).

Soglasodajalec:
Je dravni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z
zakonom doloeno, da doloa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov.

Zakolienje objekta:
Je prenos tlorisa zunanjega oboda nartovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele, oz.
prenos osi trase dolinskih objektov gospodarske javne infrastrukture.

Gradnja v lastni reiji:

Pomeni, da investitor kot fizina oseba sam, pomojo druinskih lanov oz. s sosedsko
pomojo, ali drutvo s pomojo svojih lanov, gradi objekt, ki ga potrebuje samo za lastne potrebe
prebivanja oz. opravljanje drutvene dejavnosti.

Gradbeni nadzor:
Je opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbiu:
- s katerim se preverja, ali se gradnja izvaja po projektu PGD, na podlagi katerega je bilo
izdano gradbeno dovoljenje,
- nadzoruje se kvaliteta izvedenih del, gradbeni proizvodi, drugi materiali, intalacije in
tehnoloke naprave, ki se vgrajujejo v objekt in
- nadzoruje, ali se pri izvajanju del spotujejo dogovorjeni roki izgradnje.

Redna vzdrevalna dela:

Pomenijo izvedbo manjih popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu
( kot so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohitva s
pohitvom enakih dimenzij in podobno ), ter s katerimi se:
- ne spreminja zmogljivost intalacij, opreme in tehnolokih naprav,
- ne posega v konstrukcijo objekta in tudi
- ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta.

Investicijska vzdrevalna dela:

Pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, intalacijskih in obrtnikih del ter izboljav, ki sledijo
napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove
zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, intalacije napeljave, tehnoloke naprave in
oprema pa se posodobijo oz. izvedejo druge njihove izboljave.

Tehnini pregled:
Je pregled zgrajenega oz. rekonstruiranega objekta, s katerim se ugotovi ali je objekt zgrajen
oz. rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem in ali bo izpolnjeval predpisane bistvene zahteve.

Nedovoljena gradnja:
- nelegalna gradnja,
- neskladna gradnja,
- nevarna gradnja in
- nelegalni kop.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno

dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se
objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v
predpisanem roku ni odstranil.

Neskladna gradnja:
Pomeni, da je za gradnjo oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takno
dovoljenje sicer izdano, vendar se takna gradnja oz. dela izvajajo oz. so izvedena v nasprotju s pogoji,
doloenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano
gradbeno dovoljenje, upravlja v nasprotju s pogoji, doloenimi z njimi.

Nevarna gradnja:
Pomeni, da gradnja, ki se izvaja ali e zgrajen objekt ogroa premoenje, zdravje in ivljenje
ljudi, promet, sosednje objekte oz. njegovo okolico.

Nelegalni kop:
Pomeni, da se mineralne surovine izkoriajo na obmoju, za katerega ni z izvedenim
prostorskim aktom opredeljeno, da je takna raba prostora dovoljena oz. dopustna.

Katera dela je mono zaeti izvajati le na podlagi pravnomonega (oz. po dokonnosti)

gradbenega dovoljenja?

Pravnomono gradbeno dovoljenje je potrebno za:

- gradnjo novega objekta,
- rekonstrukcijo objekta
- odstranitev objekta.

Kateri so pogoji za prietek gradnje enostavnega objekta?

Gradnja enostavnega objekta se lahko zane brez gradbenega dovoljenja. Enostavni objekti se ne
smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.

Katere tehnine znailnosti (oz. bistvene zahteve) objektov se doloajo z gradbenimi predpisi?

Gradbeni predpisi doloajo naslednje tehnine znailnosti (oz. bistvene zahteve) objektov:
- mehanske odpornosti in stabilnosti,
- varnost pred poarom,
- higienske in zdravstvene zaite okolice,
- varnosti pri uporabi,
- zaita pred hrupom,
- ohranjanje toplote.
Opiite bistvene lastnosti objektov: Skladnost s prostorskimi akti, zanesljivost in evidentiranost!

Skladnost s prostorskimi akti se zagotavlja:

- s projektiranjem,
- s postopkom izdaje gradbenih dovoljenj,
- z gradnjo oz. izvajanjem del,
- s postopkom izdaje uporabnih dovoljenj,
- z uporabo objektov oz. prostorov v njih.

Zanesljivost objektov se zagotavlja:

- s projektiranjem,
- z gradnjo oz. izvajanjem del,
- z gradbenim nadzorom,
- z uporabo,
- z vzdrevanjem objektov.

Evidentiranost objekta se zagotavlja v postopku izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj ter z

vpisovanjem zgrajenih objektov v uradne evidence.

1. zemljia, na katerih so zgrajeni objekti, za katere je z Zakonom o graditvi objektov

predpisano gradbeno dovoljenje, je treba evidentirati v zemljikem katastru.
2. stavbe, za katere je z Zakonom o graditvi objektov predpisano gradbeno dovoljenje, je treba
evidentirati v katastru stavb.
3. gradbene inenirske objekte, ki sestavljajo gospodarsko javno infrastrukturo, je treba
evidentirati v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

Katri objekti morajo zagotavljati neovirano gibanje funkcionalno oviranim osebam in kako?

Neovirano gibanje funkcionalno oviranim osebam morajo zagotoviti vsi na novozgrajeni ali
rekonstruirani objekti, ki so v javni rabi. Dostop, vstop in uporaba se zagotavlja s projektiranjem in
gradnjo.

Objekt, ki nima vseh prostorov v pritliju, mora biti opremljen z najmanj enim dvigalom ali drugo
ustrezno napravo za te namene.

Pri vestanovanjskih stavbah z ve kot desetimi stanovanji, mora zahteve o zagotavljanju neoviranega
dostopa, vstopa in uporabe izpolnjevati najmanj ena desetina vseh stanovanj in vsi skupni prostori za
ta stanovanja.

Kdo izda gradbeno dovoljenje?

Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte dravnega
pomena na prvi stopnji, je ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti
dravnega pomena na prvi stopnji, je upravna enota, na katere obmoju lei nepreminina, ki je
predmet izdaje gradbenega dovoljenja.

Natejte udeleence pri graditvi objektov!

- investitor,
- projektant,
- izvajalec,
- nadzornik,
- revident.
Kdo mora biti zavarovan za kodo, ki lahko nastane zaradi opravljanja dejavnosti?

Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred zaetkom opravljanja dejavnosti zavarovati in
imeti ves as svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za kodo, ki bi utegnila nastati
investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.

Definirajte pojem projektne dokumentacije in opiite kaj obsega projektna dokumentacija!

Je sistematino urejen sestav nartov oz. tehninih opisov in poroil, izraunov, risb in drugih prilog, s
katerimi se doloajo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnine znailnosti nameravane in
izvedene gradnje ter obsega:
- idejno zasnovo( IDZ ),
- idejni projekt ( IDP ),
- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ( PGD ),
- projekt za izvedbo ( PZI ),
- projekt izvedenih del ( PID ).

Idejna zasnova:

je grafini prikaz in opis nameravane gradnje, na podlagi katerega soglasodajalec navede projektne
pogoje, e je idejna zasnova namenjena pridobitvi soglasja za prikljuitev, pa mora vsebovati tudi
podatke, potrebne za idejo tega soglasja.

Idejni projekt:

Je sistematino urejen sestav taknih nartov, na podlagi katerih je investitorju omogoeno, da se

odloi o najustrezneji varianti nameravane gradnje.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja:

Je sistematino urejen sestav taknih nartov, na podlagi katerih je pristojnemu upravnemu organu
omogoeno, da presodi vse okoliine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja.

Projekt za izvedbo:

Je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi narti, na podlagi katerih se v

skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja lahko izvede.

Projekt izvedenih del:

Je projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.

Kateri narti sestavljajo projektno dokumentacijo?

Vrste nartov so zlasti:

- narti arhitekture,
- narti krajinske arhitekture,
- narti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni narti,
- narti elektrinih intalacij in elektrine opreme,
- narti strojnih intalacij in strojne opreme,
- narti telekomunikacij,
- tehnoloki narti,
- narti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte.
Sestavni del projektne dokumentacije so lahko tudi:
- tudije,
- zasnove,
- strokovne ocene,
- elaborati,
- geodetski narti in podobni dokumenti.

Natejte zahteve, ki jih je potrebno upotevati pri projektiranju!

S PGD mora biti dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v
skladu s prostorskimi akti.

Pri projektiranju je treba tudi upotevati:

- dolobe Zakona o graditvi objektov in na njegovi podlagi izdane predpise,
- dolobe prostorskih aktov,
- pogoje investicijskega programa, kadar je ta predpisan, oz. investitorjeve projektne naloge,
- projektne pogoje pristojnih soglasodajalcev,
- gradbene predpise, ki veljajo za posamezne objekte,
- druge predpise, ki veljajo za doloeno vrsto lokacije,
- ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoenja, varnost in zdravje pri delu, varstvo
pred poarom in varstvo okolja in ukrepe za minimalno porabo energije,
- ukrepe, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez
grajenih in komunikacijskih ovir,
- smotrne tehnine reitve, skladne z doseki znanosti, tehnologije in ekonominosti in
zadnjim stanjem gradbene tehnike,
- realne stroke materiala in storitev ter gradbenih proizvodov, namenjenih za gradnjo,
- realne stroke pripravljalnih del na gradbiu, splonih gradbenih del, intalacij pri
gradnjah in zakljunih gradbenih del,
- pravila merjenja pri izdelavi popisov del in predrauna,
- ukrepe, ki imajo pomen za obrambo in potrebne ukrepe za zaito in reevanje ob
naravnih in drugih ne sreah,
- rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstojeih delov objekta, nosilnosti in
stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti e vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za
rekonstrukcijo objektov.

Na kratko opiite postopek oddaje vloge za pridobitev projektnih pogojev!

Vlogo za doloitev projektnih pogojev lahko pri pristojnem soglasodajalcu vloi investitor ali po
njegovem pooblastilu projektant. Vlogi, ki mora vsebovati podatke o investitorju in o nameravani
gradnji oz. spremembi namembnosti, mora biti priloena idejna zasnova(IDZ).

Kdaj je potrebna revizija projektne dokumentacije in kdo jo opravlja?

Revizija je obvezna samo za tiste dele projekta PGD za zahtevni objekt, ki dokazuje izpolnjevanje
bistvenih zahtev, in za projektno dokumentacijo, za katero je tako doloeno s posebnimi predpisi.
Revident mora za revizijo posameznih nartov imenovati odgovornega revidenta.

Ko vloi zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, kaj je potrebno v zahtevi navesti in kaj k njej
priloiti?

Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vloi pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve
investitor.

V njej mora navesti podatke o parcelni tevilki in katastrski obini zemljia z nameravano gradnjo in
zemlji, po katerih bodo potekali prikljuki na infrastrukturo, e se objekt nanjo prikljuuje.
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti priloeno najmanj dva izvoda projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in druge listine, e tako doloa zakon.

Kdo so stranke v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja?

Stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na obmoju, ki se ureja z dravnim

prostorskim nartom ali obinskim podrobnim prostorskim nartom, je le investitor.

Na drugih obmojih, se imajo poleg investitorja pravico udeleevati postopka e naslednji stranki
udeleenci:

1. lastniki nepreminin in imetniki slunostne oz. stavbne pravice na nepremininah, na katerih

bo potekala gradnja,
2. lastniki zemlji, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni
komunalni prikljuki, prikazani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki
slunostne oz. stavbne pravice na taknih nepremininah,
3. obina (e priglasi svojo udelebo v roku 8 dneh od vloitve zahteve),
4. drugi subjekti, e tako doloa zakon.

Katere pogoje mora preveriti pristojni upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja?

Preden izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve gradbeno dovoljenje, mora preveriti tudi:

1. ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom,

2. ali je projekt izdelala pravna oz. fizina oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem
zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni
projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta,
3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,
4. ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije,
kadar je predpisana, ter ali so revitenti, ki so jo opravili izpolnjevali pogoje za revidenta in
odgovornega revidenta,
5. ali so dajatve in prispevki, doloeni z zakonom, plaani oz. so na drug zakonit nain
izpolnjene investitorjeve obveznosti,
6. ali ima investitor pravico graditi,
7. ali iz projekta PGD izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta.

Opiite obdobje veljavnosti in podaljanja gradbenega dovoljenja!

Gradbeno dovoljenje neha veljati, e investitor ne zane z gradnjo:

1. v primeru zahtevnega objekta: v treh letih po njegovi pravnomonosti,

2. v primeru manj zahtevnega objekta: v dveh letih po njegovi pravnomonosti,
3. v primeru spremembe namembnosti in enostavnega objekta: v enem letu po njegovi
pravnomonosti.

Veljavnosti gradbenega dovoljenja se na zahtevo investitorja lahko podalja najve dvakrat in to

skupaj najve za dve leti.

OPIITE KATERE POGOJE MORA IZPOLNJEVATI ODGOVORNI VODJA DEL!

Odgovorni vodja del je lahko posameznik, ki ima pridobljeno:

 1. univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnine stroke z opravljenim strokovnim
izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj 3 let delovnih
izkuenj pri gradnjah,
2. ali visoko strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnine stroke z opravljenim
strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj 5 let
delovnih izkuenj pri gradnjah,
3. ali vijo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnine stroke z opravljenim
strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj 7 let
delovnih izkuenj pri gradnjah,
4. ali srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnine stroke z opravljenim strokovnim
izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj 10 let delovnih
izkuenj pri gradnjah.

OPIITE KATERE POGOJE MORA IZPOLNJEVATI ODGOVORNI VODJA POSAMEZNIH

DEL!

Odgovorni vodja posameznih del je lahko posameznik, ki ima pridobljeno:

1. vijo strokovno izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnine stroke z opravljenim
strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj 2 leti
delovnih izkuenj pri gradnjah,
2. ali srednjo izobrazbo gradbene ali druge podobne tehnine stroke z opravljenim strokovnim
izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj 3 leti delovnih
izkuenj pri gradnjah,
3. ali delovodski ali mojstrski izpit s podroja izvajanja del pri gradnjah in najmanj 5 let
delovnih izkuenj pri gradnjah.

KATERI OBJEKTI SE LAHKO GRADIJO V LASTNI REIJI?

Posameznik ali drutvo lahko v lastni reiji gradi enostavni objekt, lahko pa tudi manj zahtevni objekt,
vendar samo pod naslednjimi pogoji:

1. da je to najve enonadstropen objekt z najve eno kletjo in z mono mansardo nad

nadstropjem,
2. da je taken objekt enostanovanjska stavba za lastne potrebe, kmetijska stavba, namenjena za
potrebe druinske kmetije, planinski dom, gasilski dom ali druga manja stavba, namenjena
opravljanju drutvene dejavnosti,
3. da njena uporabna povrina skupaj z mansardo ne presega 250 m 2 (oz. 350 m2 pri planinskih in
gasilskih domovih) koristne povrine,
4. da je zagotovljen gradbeni nadzor.

KAKO POTEKA ZAKOLIBA OBJEKTA?

Pred zaetkom gradnje novega objekta, mora izvajalec poskrbeti za zakolienje objekta.

O datumu in kraju zakolienja mora izvajalec pisno obvestiti obinsko upravo tiste obine, na katere
obmoju lei zemljie z nameravano gradnjo in sicer najpozneje 8 dni pred zakolienjem.

Zakolienje izvede geodet, ki izpolnjuje pogoje, doloene z geodetskimi predpisi.

Pri zakolienju je lahko prisoten tudi predstavnik obine.

O zakolienju objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakolibeni nart, na podlagi
katerega je omogoeno zakolienje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja.
Zakolibeni nart podpieta odgovorni geodet in izvajalec, lahko pa tudi pooblaeni predstavnik
obine, e je pri zakolienju navzo.

OPIITE POGOJE ZA ZAETEK IZVAJANJA DEL NA OBJEKTU!

1. investitor mora sestaviti prijavo gradbia in jo poslati inpekciji za delo najpozneje 15 dni
pred zaetkom gradnje,
2. investitor mora poskrbeti za ustrezen nart organizacije gradbia in za izdelavo varnostnega
narta ter zagotoviti, da bo gradbie urejeno v skladu z njim,
3. izvajalec mora gradbie urediti v skladu z varnostnim nartom in izvajanje del organizirati
tako, da zaradi njih na gradbiu ne bodo ogroeni varnost objekta, ivljenje in zdravje ljudi,
promet, sosednji objekti ali okolje,
4. investitor mora poskrbeti za oznaitev gradbia s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleenci
pri graditvi objekta, imena, priimki, nazivi, in funkcija odgovornih oseb ter podatki o
gradbenem dovoljenju,
5. dnevnik o izvajanju del se mora voditi kot gradbeni dnevnik,
6. e so cene v gradbeni pogodbi doloene za mersko enoto posameznih del, se mora poleg
gradbenega dnevnika voditi e knjiga obraunskih izmer.

OPIITE OBVEZNOSTI IZVAJALCA V ZVEZI Z GRADBIEM!

Izvajalec mora na gradbiu:

1. pravoasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidoih, prometa in sosednjih

objektov ter varnost same gradnje in del, ki se izvajajo na gradbiu, opreme, materiala in
strojnega parka,
2. izvajati dela po projektu za izvedbo,
3. izvajati dela v skladu z gradbenim dovoljenjem. Sproti pripravljati vse potrebno, da se po
konani gradnji izdela projekt izvedenih del,
4. izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi ter po pravilih gradbene stroke,
5. vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili dani v
promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet in katerih skladnost je
potrjena z ustreznimi listami o skladnosti in takne naravne materiale oz. materialne surovine,
za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s predpisi o rudarstvu oz. da so iz
legalnega kopa,
6. investitorju oz. nadzorniku sproti izroati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in
meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanaajo na vgrajene materiale in proizvode,
7. v primeru, da se dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne
dediine, je izvajalec dolan zagotoviti ustrezno sodelovanje s pristojno slubo za varstvo
kulturne dediine.

Izvajalec mora pred zaetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo
(PZI) in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta ter nadzornika na morebitne ugotovljene
pomanjkljivosti ter zahtevati njihovo odpravo.

e izvajalec pri pregledu potrjenega projekta PZI ugotovi takne napake, zaradi katerih bi lahko bila
ogroena varnost objekta, ivljenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje, investitor o.
projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne poskrbi, je izvajalec dolan takne
napake javiti pristojni inpekciji in do dokonne odloitve ustaviti dela.

Izvajalec mora med izvajanjem posameznih etap del nadzorniku omogoati tudi, da opravlja sprotno
kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov.

Izvajalec mora zagotoviti, da je na gradbiu ves as gradnje vsaj 1 izvod gradbenega dovoljenja ter
vsaj tisti del projekta PZI, ki je potreben glede na trenutno stanje gradnje.
KDAJ SE TEJE, DA JE IZVAJALEC OPRAVIL VSE POTREBNO, DA SE PO KONANI
GRADNJI LAHKO IZDELA PROJEKT IZVEDENIH DEL?

teje se, da je izvajalec opravil vse potrebno, da se po konani gradnji izdela projekt izvedenih del
(PID), e so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oz. dopolnitve projekta za izvedbo,
nastale med gradnjo in sta takne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala odgovorni nadzornik in
odgovorni projektant.

KDO LAHKO OPRAVLJA GRADBENI NADZOR IN KDAJ SE LAHKO NAJPOZNEJE

ZANE IZVAJATI GRADBENI NADZOR NA GRADBIU?

Investitor, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za nadzornika, lahko gradbeni nadzor opravlja
sam ali pa ga poveri drugi pravni ali fizini osebi, ki izpolnjuje pogoje.

Gradbeni nadzor se poveri nadzorniku, ki je lahko projektant ali izvajalec, ki ne izvaja gradnje na
istem objektu.

Gradbeni nadzor nad gradnjo objektov v lastni reiji se lahko poveri posamezniku, ki izpolnjuje
pogoje za odgovorno vodenje del ali odgovorno projektiranje.

Investitor mora zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se zane s pripravljalnimi deli na
gradbiu.

OPIITE OBSEG OPRAVLJANJA DEL ODGOVORNEGA NADZORSTVA!

Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo (PZI) sproti vnaajo vse tiste spremembe
in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s taknimi spremembami strinjata investitor in
projektant.

V primeru neskladja s projektom PZI in gradbenimi predpisi, ali pa, da kakovost vgrajenih gradbenih
in drugih proizvodov, intalacij, tehnolokih naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana
z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inpektorja in investitorja, ugotovitve
in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi brez odlaanja vpisati v gradbeni dnevnik.

V kolikor izvajalec kri dogovorjene roke izgradnje, mora o tem obvestiti investitorja ter ugotovitve in
predloge, kako nastalo stanje izboljati, brez odlaanja vpisati v gradbeni dnevnik.

KDO, KDAJ IN KJE VLOI ZAHTEVO ZA IZDAJO UPORABNEGA DOVOLJENJA?

Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloi zahtevo za
izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta
PGD ugotovi, da je bila gradna izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem tako, da je objekt mogoe
uporabljati, in da je izdelan projekt PID.

Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vloiti najpozneje v 8 dneh po prejemu
obvestila izvajalca, da je gradna konana.

e investitor ne vloi zahteve, jo lahko vloi izvajalec.

KAJ MORA BITI PRILOENO K ZAHTEVI ZA IZDAJO UPORABNEGA DOVOLJENJA?

1. projekt izvedenih del ( PID ),

2. geodetski nart novega stanja zemljia po konani gradnji,
3. dokazilo o zanesljivosti objekta,
4. navodila za obratovanje in vzdrevane,
 5. program prvih meritev obratovalnega monitoringa ( kadar so meritve predpisane),
6. drugi podatki in dokazila, e jih za to vrsto objekta doloa gradbeno dovoljenje ali poseben
zakon.

KDO SESTAVLJA KOMISIJO ZA TEHNINI PREGLED?

V komisiji za tehnini pregled morajo biti predstavniki tistih soglasodajalcev, ki so doloili pogoje ali
dali soglasje k projektnim reitvam za gradnjo.

Komisijo za tehnini pregled vodi in usmerja njeno delo uradna oseba upravnega organa (referent iz
upravne enote ali predstavnik ministrstva), ki je izdal gradbeno dovoljenje.

e je zaradi tehnine ali druge specifinosti objekta potrebno, se lahko v komisijo imenujejo e drugi
strokovnjaki.

V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi predstavniki pristojnih
inpekcij.

KAJ UGOTAVLJA KOMISIJA ZA TEHNINI PREGLED?

S tehninim pregledom se mora ugotoviti:

1. ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem,

2. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z gradbenimi
predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste in s pogoji, doloenimi za gradnjo, in s
predpisi, ki doloajo pogoje za gradnjo objektov brez grajenih in komunikacijskih ovir,
3. ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upotevani predpisani ukrepi, s
katerimi bodo prepreeni oz. na manjo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzroiti objekt
sam po sebi oz. z uporabo v svoji okolici,
4. ali je projekt PID izdelan v skladu s predpisi,
5. ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba.

NATEJTE VRSTE ODLOB, KI JIH LAHKO IZDA UPRADVNI ORGAN PO KONANEM

TEHNINEM PREGLEDU!

1. izda uporabno dovoljenje,

2. odredi odpravo pomanjkljivosti,
3. odredi poskusno obratovanje,
4. zavrne izdajo uporabnega dovoljenja.

KATERO VRSTO DOKUMENTACIJE MORA PRISTOJNI UPRAVNI ORGAN HRANITI IN

KAKO DOLGO?

e ni s posebnimi predpisi doloeno drugae, mora pristojni organ za gradbene zadeve:

1. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), na podlagi katerega je izdal gradbeno

dovoljenje oz. na podlagi katerega je bilo gradbeno dovoljenje spremenjeno,
2. vodilno mapo dokazila o zanesljivosti objekta in
3. vodilno mapo projekta izvedenih del (PID), na podlagi katerega je izdal uporabno dovoljenje,

hraniti 10 let po njegovi izdaji.

KATERO VRSTO DOKUMENTACIJE MORA LASTNIK OBJEKTA HRANITI IN KAKO

DOLGO?
Lastnik objekta oz. njegov pravni naslednik mora hraniti dokler objekt stoji oz. do odstranitve objekta:

1. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), na podlagi katerega je bilo izdano

gradbeno dovoljenje in
2. projekt izvedenih del (PID), na podlagi katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje.

NATEJTE CILJE ZARADI KATERIH JE BILA USTANOVLJENA IZS!

Cilji, zaradi katerih je bila ustanovljena in deluje IZS, so:

1. varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja,

2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega
projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenje del in opravljanje nadzora pri
graditvi objektov ter geodetskih storitev in
3. zagotavljanje strokovnosti pooblaenih inenirjev.

NATEJTE CILJE ZARADI KATERIH JE BILA USTANOVLJENA ZAPS!

Cilji, zaradi katerih je bila ustanovljena in deluje ZAPS, so:

1. varovanje in zastopanje interesov arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja,

revidiranja ter prostorskega nartovanja,
2. svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti arhitekturnega in
krajinsko-arhitekturnega projektiranja in revidiranja projektne dokumentacije ter prostorskega
nartovanja in
3. zagotavljanje strokovnosti pooblaenih arhitektov in prostorskih nartovalcev.

KDO SE LAHKO ZDRUUJE V IZS?

IZS zdruuje posameznike, ki izpolnjujejo pogoje za:

1. odgovorne projektante pri gradbenem in drugem projektiranju,
2. odgovorne revidente,
3. odgovorne vodje del,
4. odgovorne nadzornike,
5. ve geodete,
6. druge inenirje, e tako doloa zakon.

KDO SE LAHKO ZDRUUJE V ZAPS?

ZAPS zdruuje posameznike, ki izpolnjujejo pogoje za:

1. odgovorne prostorske nartovalce,
2. odgovorne projektante,
3. odgovorne revidente,
4. odgovorne nadzornike pri arhitekturnem in krajinsko-arhitekturnem projektiranju.

NATEJTE ORGANE IZS IN ZAPS!

1. skupina zbornice,
2. upravni odbor,
3. predsednik zbornice,
4. disciplinski organi.

NATEJTE MATINE SEKCIJE IZS!

1. matina sekcija gradbenih inenirjev,

 2. matina sekcija strojnih inenirjev,
3. matina sekcija elektro inenirjev,
4. matina sekcija inenirjev tehnologov in drugih inenirjev,
5. matina sekcija inenirjev rudarske in geotehnoloke stroke,
6. matina sekcija inenirjev geodetov.

NATEJTE MATINE SEKCIJE ZAPS!

1. matina sekcija arhitektov,

2. matina sekcija krajinskih arhitektov,
3. matina sekcija prostorskih nartovalcev.

KDO JE LAHKO IMENOVAN ZA GRADBENEGA INPEKTORJA?

Za gradbenega inpektorja je lahko imenovan posameznik, ki poleg splonih pogojev za delo v dravni
upravi izpolnjuje e naslednje pogoje:
1. da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s podroja gradbenitva ali arhitekture,
2. da ima poleg univerzitetne izobrazbe e najmanj 3 leta delovnih izkuenj s podroja graditve
objektov oz. poleg visoke strokovne izobrazbe e najmanj 5 let delovnih izkuenj,
3. da ima opravljen strokovni izpit za inpektorja ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s
tem, da mora inpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka, v roku 1
leta od dneva imenovanja opraviti tudi strokovni izpit za inpektorja.

KAJ NADZORUJE GRADBENI INPEKTOR?

Gradbeni inpektor v okviru inpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti:

1. ali so izpolnjeni pogoji za zaetek gradnje oz. drugih del po tem zakonu,
2. ali se gradnja oz. sprememba namembnosti izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem,
3. ali se objekti gradijo ter ali so zgrajeni in vzdrevani tako, da zagotavljajo zanesljivost in
izpolnjujejo bistvene zahteve po tem zakonu,
4. ali so izpolnjeni pogoji za zaetek uporabe objektov po tem zakonu,
5. ali udeleenci pri graditvi objektov, ko opravljajo dejavnost prostorskega nartovanja,
projektiranja, revidiranja, gradnje in gradbenega nadzora, izpolnjujejo pogoje, doloene s tem
zakonom,
6. ali se dela, za katera ni treba pridobiti dovoljenj po tem zakonu, izvajajo v skladu s
prostorskim aktom in gradbenimi predpisi,
7. ali se gradi objekt, za katerega je izdan sklep s katerim se je dovolila obnova postopka in
zadranje izvritve gradbenega dovoljenja.

KATERE SPLONE UKREPE LAHKO ODREDI GRADBENI INPEKTOR?

Pristojni gradbeni inpektor z odlobo:

1. odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrevanjem,

odpravijo v roku, ki ga doloi,
2. odredi, da se ustavi nadaljnja gradnja, e se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki
ga je doloil,
3. prepove uporabo objekta:
- ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja,
- ki se mu spremeni namembnost brez gradbenega dovoljenja,
- si se mu spremeni namembnost, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, v nasprotju s
prostorskimi akti ali predpisi,

4. prepove vgrajevanje (in o svojih ugotovitvah obvesti pristojnega trnega inpektorja):

 - gradbenih proizvodov, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ali
- materialov oz. materialnih surovin, za katere ne obstoji dokazilo, da so iz legalnega kopa.

OPIITE INPEKCIJSKE UKREPE PRI NELEGALNI GRADNJI!

V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se e
zgrajeni objekt ali del objekta v doloenem roku na stroke inpekcijskega zavezanca odstrani,
vzpostavi prejnje stanje ali drugae sanira objekt, del objekta oz. zemljie, e vzpostavitev v prejnje
stanje ni mona.

OPIITE INPEKCIJSKE UKREPE PRI NESKLADNI GRADNJI!

V primeru neskladne gradnje, ki se izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pristojni gradbeni

inpektor odredi, da se takna gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega
dovoljenja oz. prepove uporabo objekta oz. njegovega dela, ki se uporablja v nasprotju s pogoji iz
gradbenega dovoljenja, dokler investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja in novega
uporabnega dovoljenja.

OPIITE INPEKCIJSKE UKREPE PRI NEVARNI GRADNJI!

V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inpektor ustavi gradnjo oz. prepove uporabo taknega
objekta ter odredi, da se na objektu oz. delu objekta v roku, ki ga doloi, izvedejo nujna vzdrevalna
dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.

DKO PLAA NADOMESTILO ZA DEGRADACIJO IN UZURPACIJO PROSTORA?

Investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje, e tega ni mogoe ugotoviti pa lastnik zemljia, na
katerem je takna gradnja oz. objekt, je dolan plaati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo
prostora.

OPIITE POSEBNE PREPOVEDI V ZVEZI Z NEDOVOLJENO GRADNJO, ZA KATERO

JE BIL IZREEN INPEKCIJSKI UKREP!

e je bil izreen inpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, so prepovedana vsa za legalne
gradnje, legalne objekte in legalne kope sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti za:

1. izvedba komunalnih prikljukov na objekte gospodarske javne infrastrukture,

2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiki knjigi,
3. njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem,
4. promet z njimi ali z zemljiem, na katerem je,
5. sklepanje drugih pravnih poslov.

OPIITE TRI PREKRKE, ZA KATERE JE LAHKO KAZNOVAN INVESTITOR!

1. e naroi gradnjo objekta ali izvajanje del v zvezi s spremembo namembnosti, pa pred
zaetkom del ne razpolaga vsaj z dokonnim gradbenim dovoljenjem,
2. e uporablja ali da v uporabo objekt za katerega je predpisano uporabno dovoljenje, brez
uporabnega dovoljenja,
3. e poveri gradnjo osebi, ki ne izpolnjuje pogoje za izvajalca.

OPIITE TRI PREKRKE, ZA KATERE JE LAHKO KAZNOVAN PROJEKTANT!

1. e opravlja dejavnost projektiranja, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za

projektanta,
 2. e pred zaetkom opravljanja dejavnosti in ves as svojega poslovanja nima zavarovane svoje
odgovornosti za kodo,
3. e v zvezi z istim objektom nastopa hkrati kot projektant, nadzornik in izvajalec oz. e v zvezi
z istim objektom nastopa hkrati kot projektant in izvajalec in je z nadzornikom v medsebojni
poslovni povezavi.

OPIITE TRI PREKRKE, ZA KATERE JE LAHKO KAZNOVAN REVIDENT!

1. e opravlja revizijo projektne dokumentacije, pa ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih

pogojev za revidenta,
2. e pred zaetkom opravljanja dejavnosti in ves as svojega poslovanja nima zavarovane svoje
odgovornosti za kodo,
3. e v zvezi z istim objektom, za katerega opravlja revizijo projektne dokumentacije, hkrati
nastopa kot projektant ali izvajalec.

OPIITE TRI PREKRKE, ZA KATERE JE LAHKO KAZNOVAN IZVAJALEC!

1. e pred zaetkom gradnje novega objekta ne poskrbi za predpisano zakolienje objekta,

2. e gradbia ne uredi v skladu z varnostnim nartom in izvajanja del ne organizira tako, da
zaradi del niso ogroeni varnost objekta, ivljenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti in
okolje,
3. e nima gradbia oznaenega na predpisani nain ali e na gradbiu ne razpolaga s
predpisanimi dokumenti.

OPIITE TRI PREKRKE, ZA KATERE JE LAHKO KAZNOVAN NADZORNIK!

1. e pred zaetkom opravljanja dejavnosti in ves as svojega poslovanja nima zavarovane svoje
odgovornosti za kodo,
2. e v zvezi z objektom hkrati nastopa kot nadzornik in izvajalec gradbenih, zakljunih oz.
obrtnikih, montanih in drugih del ali kot dobavitelj gradbenih proizvodov, naprav in opreme
oz. e je v medsebojni poslovni povezavi z izvajalcem,
3. e pri opravljanju gradbenega nadzora na gradbiu ne imenuje odgovornega nadzornika.