VOVED

Nikola Tesla bil hrvatski (spored mestoto na ra|aweto), srpski

(spored nacionalnosta), amerikanski (spored zemjata kade {to
najdolgo tvorel), fizi~ar i pronao|a~ na poleto na
elektromagnetizmot i elekrotehnikata.

Spored nasledstvoto {to mu go ostavil na ~ove{tvoto, Nikola Tesla e

eden od najzaslu`nite nau~nici na site vremiwa i so sigurnost
ka`ano
gra|anin na svetot. Nemu treba da mu bidat blagodarni ne samo
SAD, kade {to re~isi 60 godini tvorel, i koi so pravo go smetaat za
amerikanski nau~nik, tuku i lu|eto na celata Zemjina planeta,
bidej}i toj svoite izumi im gi podaruva na site.
Se smeta deka Vtorata industriska revolucija zapo~nuva so
otkrivaweto na Tesliniot motor , poto~no so Tesliniot pove}efazen
sistem za generirawe, prenos i koristewe na elektri~nata energija.
Tesliniot motor, poznat kako indukcionen , denes se izrabotuva vo
dimenzii na minijaturni motori koi gi pridvi`uvaat opti~kite diskovi

1
 so lasersko ot~ituvawe na zapi{anite informacii, pa do ogromnite
ma{ini vo te{kata industrija, vo valavnicite, vo tekstilnite fabriki i dr.
Toj motor e osnoven pridvi`uva~ na celokupnata dene{na
industrija, soobra}ajot i astronautikata. Toa zna~i deka so Tesla
zapo~nuva erata na primena na elektri~nata energija vo
celokupniot `ivot na ~ovekot.
Patot kon tretata industriska revolucija, isto taka go trasiral
brilijantniot um na Nikola Tesla. Teslinite otkritija na
visokofrekventnite strui i radiokomunikaciskite sistemina toa pole
odigrale re{ava~ka uloga.
Nikola Tesla e genijalecot koj gi pobil misleweto na Herc deka
negovite izumi nema da najdat nikakva primena. Negovite raboti vrz
visokofrekventnite strui, radio prenosot, teleavtomatikata i radarot
prvi }e poka`at kako Maksvelovite ravenki pretstavuvaat baza na
site denes postoe~ki elektromagnetni i opti~ki uredi: elektri~ni
motori, teleskopi, ciklotroni, televiziski i radio predavateli i priemnici,
telefonite, radarot, mikrobranovite pe~ki, mobilnite telefoni i mnogu
drugi.
Na toj na~in teslinite izumi }e ozna~at po~etok na novoto vreme,
vreme na tehni~ko tehnolo{ki razvoj nezamisliv dotoga{.
Tesliniot genijalen um, so svoite idei i nesekojdnevni naviki stanal
~ovek pred negovoto vreme. Se smeta deka toj na svetot mu ostavil
vizii za mnogu nere{eni pra{awa, kako {to se bez`i~niot prenos na
energija ili mo~nosta za kontrola na misleweto

Potekloto na Nikola Tesla i ranoto

detstvo

Tesla e roden na 10 juli 1856 godina vo seloto Smiqan (Lika),

dene{na Republika Hrvatska, vo semojstvo na pravoslaven sve{tenik.

2
 Familijata na tatkoto na Tesla poteknuva od poznato semejstvo
Dragani}. Doseleni bile od Hercegovina nekade okolu 1700-tata godina.
Dedoto na Tesla, koj isto se vikal Nikola, e roden okolu 1789 godina, bil
vojnik vo Napoleonovata Ilirska armija vo vreme od 1809 do 1813
godina. Kratko po Napoleonoviot poraz na Veterlo, dedoto Nikola se
o`enil za Ana

Kalini}, }erka na isto taka viden oficer. Se nastanile vo Gospi},

kade{to na 3 fevruari 1819 godina bil roden tatkoto na golemiot
izumitel, Milutin.
Milutin imal i brat Josip koj stanal oficer, a podocna profesor po
matematika, vo Gospi} i vo Avstriskata voena akademija. Milutin prvo gi
sledel ~ekorite na svojot tatko i go zapo~nal obrazovanieto prvo vo
Gospi}, a potoa vo Avstroungarska voena akademija. Bil politi~ki
aktiven, zadoen so toga{ popularnite projugoslovenski idei, proklamirani
od Vuk Karaxi}.

3
 a

Milutin Tesla se sre}aval so intelektualnata elita na regionot i kako

takov vo 1847 godina se o`enil so Geor|ina (\uka) Mandi}, pripadni~ka
na edna od najvidnite srpski familii.
Zapi{ano e deka \ukiniot dewdo na `enska linija bil Toma
Budisavqevi} (1777-1840) koj bil odlikuvan od Napoleon so Francuski
medal na ~esta, pa vo 1811 godina i mu bilo dadeno vidno voeno
rakovodno mesto. Babata na nau~nikot Tesla, Soka Budisavqevi}, edna
od sedumte deca na Toma, bila oma`ena za Nikola Mandi}, koj mu pripa|
al isto taka na familija so vidni lu|e, oficeri ili sve{tenici. nivnata }erka
\uka, Teslinata majka, e rodena 1821 godina vo vremeto na Francuskata
okupacija na Hrvatska. Majkata na \uka rano oslepela taka {to \uka, kako
najstaro dete od osumte {to gi imale Nikola i Soka, mnogu rano trebalo
da ja prezeme dol`nosta na doma}inka i da se gri`i za celoto semejstvo.

4
 Nikola Tesla za svojata majka vaka se iska`al "Majka mi be{e
navistina silna `ena so retki osobini i golema hrabrosta". Mo`ebi poradi
golemata zafatenost i gri`ata {to u{te od 16 godini ja imala okolu
nejzinoto semejstvo, \uka ne nau~ila da pi{uva i da ~ita. Me|utoa, taa
znaela naizust golem broj epski pesni, poemi kako i delovi od Biblijata.
Bila mnogu prorodno inteligentna i kreativna. Se smeta deka Tesla od
nea gi nasledil kreativnosta i intuicijata.
Vo periodot 1848-1854 godina semejstvoto na Milutin i \uka Tesla
`iveelo vo Sew, kade{to so pomo{ na vrskite na semejstvoto Mandi},
Milutin dobil parohija. Tamu bile rodeni Teslinite dve postari sestri i bratot
Dane.
Vo 1855 godina se vratile vo Smiqan, kade na 10 juli 1856 godina,
vo no} na golema luwa so grmotevici e roden Nikola Tesla.
Vo toa vreme Lika i pripa|ala na Voena Kraina, oblast, naselen
glavno os Srbi, koja bila sozdadena za za{tita na Avstriskoto carstvo, a
so toa i Evropa, od Osmanliskata invazija.
Tatkoto na Tesla, Mulutin, sakal negoviot sin da ja prodol`i semejnata
tradicija i da stane sve{tenik. Od toa maliot Tesla voop{to ne bil
voodu{even. "Vakvata idnina mi vise{e nad glava kako crn oblak" - }e
zapi{e Tesla vo svoite podocne`ni se}avawa. Milutin imal golema
biblioteka i spored ka`uvaweto na nau~nikot Tesla bil mnogu umen
~ovek kojh na sekoe pra{awe znael da dade odgovor: " Tatko mi be{e

5
mnogu obrazovan ~ovek, vistinski priroden fizi~ar, poet i pisatel.. ..
Ima{e odli~na memorija i ~esto recitira{e dolgi tekstovi na nekolku
jazici, ima{e obi~aj vo {ega da ka`e deka bi mo`el povtorno da napi{e
nekoe klasi~no delo koga toa bi bilo izgubeno".

23

^esto tatkoto na maliot Tesla mu ja ve`bal memorijata, kriti~koto

razmisluvawe i voljata zadavaj}i mu razli~ni zada~i i zagatki.
Koga maliot Nikola napolnil osum godini kako odraz na knigite {to gi
~ital, no i pod vlijanie na tatkoto, zapo~nal sam sebe da se disciplinira.
"Mo`nostite koi gi otvora snagata na voljata i samokontrolata mnogu
silno vlijaea na mojata fantazija. .. .. Ako bi imal kola~e ili ubavo
jabolko, za koi umirav od `elba da gi izedam, jas bi gi dal na nekoj
drugar, i taka pominuvav niz Tantalovi maki, nama~en, no zadovolen.
Ako pred mene stoe{e nekoja te{ka zada~a koja mnogu me iscrpuva{e,
bi po~nal da ja re{avam so seta svoja mo}, se dodeka ne dobiev
re{enie. Taka ve`bav so denovi, od utro do ve~er. Vo po~etok toa
bara{e mnogu mentalni napori koi ne bea vo sklad so moite sklonosti i
`elbi, no kako godinite izminuvaat, konfliktot slabee{e i kone~no mojata
volja i mojata `elba se stopuvaa vo edno isto".

6
 Ovaa samodisciplina steknata vo detstvoto, stanala negova redovna
pridu`ni~ka vo tekot na celiot negov `ivot. Koj znae dali nau~nikot
Nikola }e uspee{e da go otkrie vrtlivoto magnetno pole ako uporno i
dolgo, so godini, ne razmisluva{e vrz problemot i ne go bara{e
re{enieto!

U{te kako dete konstruiral vid letalo, koe se zadr`uvalo vo vozduh,

kako i ured za brzo fa}awe na `abi, vrte{ka od bumbari i razni drugi
igra~ki. Vo sekoja igra vnesuval svoi novi idei.

Okolu 1860 godina - Tesla se zapoznava so elektricitetot

Vo eden suv zimski den maliot Nikola go pomiluval svojot ma~or. Od
negovata raka po~~nale da izleguvaat iskri , a na grbot na ma~orot se
pojavila svetlina. Pojavata bila ~udna za site vo semejstvoto. Toa bilo
novo i za tatkoto Milutin, no toj sepak go objasnil fenomenot.

7
 "Toa e elektricitet" - glaselo objasnenieto na tatkoto Militin, "onoj
istiot koj se javuva nad drvjata vo vreme na luwi."
Maliot Nikola se pra{uval {to e elekticitet, odgovorot na tatkoto
samo delumno go zadovolil.
Od 1862-1866 godina Nikola odel vo osnovno u~ili{te vo rodnoto
selo.
Vo 1863 godina nesre}no, pri pad od kow po~inal negoviot brat
Dane. Smrtta na bratot dlaboko go trognala maliot Nikola. Posebno
poradi toa {to ~uvstvuval deka taa smrt mnogu te{ko ja podnele i
negovite roditeli. Dane va`el za mnogu umno dete od koe roditelite
mnogu o~ekuvale. Maliot Nikola ~uvstvuval deka ne im pru`al na
roditelite takvi nade`i. Mnogu se trudel da ja pridobie nivnata qubov i
doverba. Zatoa podocna zboruval: "Se vredno {to bi go sozdal samo gi
potsetuva{e moite roditeli na zagubata {to ja pretrpea, taka {{to rasnev
so mnogu mala doverba vo sebe."
Kratko po smrtta na Dane, familijata se preselila vo Gospi}. Tamu
Milutin stanal profesor po religija vo gimnazijata.
Maliot Tesla prodol`il so {koluvaweto vo gradot. Te{ko se priviknuval
na gradskiot `ivot, daleku od ~istata priroda, potocite, vodenicata, od
negovite gulabi, ma~orot i ovcite.

8
 Mnogu sakal da ~ita, ponekoga{ do dlaboko vo no}ta. Podocna
poznatiot nau~nik }e zapi{e: "Od site raboti najmnogu ja sakav knigata,
sekoga{ koga imav mo`nost, jas ~itav".
Iako vo domot na sve{tenikot najugledno mesto zafa}ala golema i
bogata biblioteka, pla{ej}i se za krevkoto zdravje na maliot Nikola, tatko
mu ~esto mu zboruval da ~ita. Koga toa ne pomognalo po~nal da mu gi
krie sve}ite. No, maliot Nikola se snao|al i po~nal sam da pravi sve}i i
da ~ita no}e kriej}i se.
Taka mo`ebi ~itaweto pridonelo Tesliniot detski duh da bide
postojano opsednat so interes za oblasti koi gi nadminuvale negovite
godini, a negovite postigawa postojano bile ramni na uspesite na
vozrasni i zreli lu|e.

Gimnaziski denovi
Vo 1866-1870 Tesla bil u~enik na realnata gimnazija vo Gospi}, a od
1871-1874 godina na Visokata realna gimnazija vo Karlovec.
Vo Karlovec `iveel kaj negovata tetka Stanka, sestra na tatko mu i
na nejziniot soprug Kolonel Brankovi}. Za toa vreme mnogu ~esto odel
vo Tomingaj, rodnoto mesto na majka mu, na odmor. Tamu u`ival vo
priroda.
Bil mnogu dobar u~enik. Tesla se pomnel, lesno u~el jazici i bil
odli~en matemati~ar. Mo`el bez bilo kakvo zapi{uvawe da re{i te{ki
zada~i, podocna duri i integral, {to kaj negovite nastavnici
predizvikuvalo nedoverba.
Vo edna prilika, koga po`arnikarskata slu`ba ja demonstrirala
svojata nova pumpa za gasnewe po`ar, Tesla ja demonstriral taa svoja
intuicija. Imeno, pumpata vle~ela voda od lokalnata reka, no pri
nejzinoto sve~eno prezentirawe namesto da raboti, pumpata ne mo`ela
da profunkcionira. Po`arnikarite bile zbuneti. Maliot Tesla intuitivno
pomislil deka sigurno vo cevkata za voda na pumpata ima ne{to, skoknal
vo vodata i ja odvitkal previtkanata gumena cevka. Taka, stanal junak na
denot. Ovaa slu~ka, spored istra`uva~ot Sajfer, odigrala golema uloga

9
vo Tesliniot natamo{en razvoj. Tesla stanal dete so mnogu pogolema
samodoverba.
Vo gimnazija, pod vlijanie na profesorot po fizika Martin Sekuli},
mnogu se interesiral za elektricitetot, pa zatoa odlu~il, po maturiraweto
da prodol`i da studira tehnika.
Za toa toj samiot podocna zapi{al:
"Jas se interesirav za elektricitetot re~isi od po~etokot na moeto
{koluvawe... .. ~itav i pravev eksperimenti so baterii i so indukcioni
kalemi."
Eksperimentiral i so vodeni turbini i motori.
Vo edna prilika u{te kako u~enik Tesla ja videl fotografijata na
Nijagarinite vodopadi. Na negoviot ~i~ko Josip mu zboruval deka
sonuval tamu da izgradi ma{ina so koja{to ogromnata energija na
vodata {to pa|a, }e ja pretvori vo elektricitet. Taa zamisla mu stanala
u{te poostro vre`ana, po silniot vpe~atok {to pri edna poseta go
napravile na nego Plitvi~kite ezera i tamo{nite vodopadi. Nitu toj, a u{te
pomalku ~i~koto, ne pomisluvale deka dvaesetina godini potoa, dlaboko
vre`aniot son }e stane jave!
Za vreme na poslednite godini vo Karlovac, Tesla dobil visoka
temperatura. Boleduval od malarija. Toa bilo prvoto poseriozno
zaboluvawe na mladiot i krevok Nikola.
Maturiral 1873 godina so mnogu dobar uspeh, bidej}i kako levu~ar
imal problemi so crtaweto, pa od nacrtna geometrija ocenkata mu bila
samo dovolen. So silna volja podocna Tesla uspeal da nau~i dobro da
crta.
Po maturiraweto bil na golema presvrtnica. Sedumnaeset godi{noto
mom~e se kolebalo: dali da ja ispolni `elbata na negovite roditeli i da
stane sve{teno lice, ili da prodol`i so izu~uvaweto na pojavite koi go
interesiraat.
Vo 1875 godina povtorno te{ko se razbolel, ovojpat od
toga{ neizle~ivata kolera. Za ovaa bolest mnogu malku se znaelo. Lu|
eto mislele deka bolesta se {iri preku vozduh, a ne so piewe. Edinaeset

10
meseci pominal bolen, od koi devet, vrzan za krevet. Go spasil nekoj
naroden lek.
Ovaa bolest, iako te{ka i ma~na, odigrala golema uloga vo Tesliniot
`ivot. Debette meseci pominati vo borba za odr`uvawe na `ivotot go
izma~ile mladiot Tesla. Nade`ta deka bolesta }e ja pre`ivee bila mala.
Vo edna prilika, tatkoto Milutin mislej}i deka `elbata na sinot da studira
tehnika }e mu ja povrati snagata da ja prebrodi bolesta, mu vetil na
Nikola deka }e mu dozvoli da se zapi{e na nekoja visoka tehni~ka {kola.
Toa Nikola go primil so zadovolstvo, bidej}i znael oti tatkoto }e go ispolni
vetuvaweto.
Bolesta ostavila tragi i vo psihata na Tesla. Cel `ivot toj imal fobija
od zarazi.
Po ozdravuvaweto Tesla pominal edna godina vo oporavuvawe i
zakrepnuvawe, taka{to pome|u maturiraweto i studiite izminale celi dve
godini.

Studentski period
Vo 1875-1878 godina Tesla stidiral na Politehni~ka {kola vo Grac, vo
toa vreme edna od najrenomiranite {koli vo Evropa.
Milutin ja odbral ovaa {kola bidej}ki tamu nekolku godini bil profesor
Ernst Mah (Ernst Mach) i psihofiziologot Fehner (Gustav Theodor Fechner).
Planiral po zavr{uvaweto na {kolata negoviot sin da stane profesor po
matematika i fizika.

11
 Tro{ocite za studiraweto bile golemi. Bidej}i finansiite na tatkoto
Milutin ne mo`ele da gi pokrijat ovie tro{oci, so intervencija na tetinot
Brankovi}, Tesla uspeal da obie stipendija od Karlove~kiotvoen okrug.
Tesla vo Grac mnogu rabotel, sekoj den od 3 ~asot nautro do 11
nave~er. I rezultatite mu bilke odli~ni. Site profesori bile fascinirani od
negovata nadarenost. Profesorot po kalkulus Ale (Alle) mu zadaval
specijalni pote{ki zada~i koi Tesla bez posebni problemi gi re{aval. Fizika
slu{al kaj germanskiot profesor Pe{l (Poeschl), aritmetika i geometrija kaj
profesor Rogner (Rogner). Pokraj ovie predmeti slu{al i analiti~ka hemija,
mineralogij, ma{instvo, botanika, branovateorija, optika, francuski i
angliski jazik.

12
 Za da za{tedi, Tesla `iveel vo soba zaedno so Kosta Kuli{i},
podocne`en profesor na Belgradskiot univerzitet, koj podocna raska`uval
za intenzivnata rabota na svojot cimer kolega.
Pokraj rabotata vrz studiite Tesla mnogu ~ital: Dekart, Gete,
Spenser, [ekspir i mnogu pisateli mu bile " postojano dru{tvo".
Dekanot na Politehnikumot, po izminati nekolku meseci, na tatkoto
na Tesla, mu ispratil pismo vo koe pi{uvalo: "Va{iot sin e yvezda od prv
red.."
Tesla vo svojot `ivot imal nekoi naviki i principi kon koi cvrsto se
pridr`uval. Taka, toj smetal deka se {to }e zapo~ne da se raboti, treba i
da se zavr{i.
Vo edna prilika vo vremeto na studiite zapo~nal da gi ~ita knigite
na golemiot francuski pisatel i filozof Volter. Brojot na sobranite dela na
ovoj filozof bil golem (okolu 100 toma), no bidej}i toj sakal da go zavr{i
zapo~natoto, ova ~itawe mu odzelo mnogu dragoceno vreme. Sfa}aj}i
deka takvoto preteruvawe e besmisleno i ne e sekoga{ dobro, Tesla se
zarekol deka takvi raboti nema pove}e da pravi.
Koga bil vtora godina na studii, na ~as po fizika profesorot Pe{l im gi
demonstriral site mo`nosti na Gramovata dinamo ma{ina, koja mo`ela
da igra uloga i na motor. Tesla zabele`al deka ma{inata ~esto ima

13
problemi so ~etkicite na kolektorot i go pra{al profesorot: "Mo`e li
ma{inata da raboti bez ovoj del?".
Odgovorot na profesorot bil negativen i re{itelen: "Mo`ebi
gospodinot Tesla }e ostvari mnogu drugi pronajdoci, no dobivawe na
ma{ina bez kolektor bi zna~elo isto kako da se dobie perpetuum
mobile!"
No, se poka`alo deka profesorot silno se izla`al.
Po zavr{uvaweto na tretata godina na studiite Tesla stanal mnogu
zamislen. Postojano razmisluval kako mo`e da se usovr{i dinamoto.
Vo toa vreme go opfatila strasta za igrawe karti i bilijard. Stanal
boem. Koga za toa razbral tatko mu mnogu se nalutil.
Majkata koja podobro ja poznavala Teslinata li~nost, postapila
mnogu poitro. Gi sobrala site pari i mu gi dala na mladot Tesla so
zborovite: "Odi i u`ivaj, kolku pobrzo }e izgubi{ se {to imame, tolku
podobro. Jas znam deka }e go nadmine{ toa". I bila vo pravo,
blagodarej}i na silnata volja, Tesla brzo se vratil kon svoite razmisluvawa
za elektricitetot, no studiite ne gi zavr{il, i ja izgubil stipendijata.
Na vra}awe od Grac, vo Maribor, Tesla na{ol rabota. No, za kratko.
Ne sakaj}i da se vrati doma oti{ol na bregot na Jadran. Pominuval denovi
i denovi vo priroda, razmisluvaj}i za mo`nosta za dobivawe dinamo
ma{ina bez ~etkici i kolektor. Tatkoto Milutin go prona{ol i go zamolil da
prodol`i so studiite

14