35

3. D I M E N Z I O N I R A N J E V I J A N I H S P O J E V
Z vijanimi spoji spajamo praviloma po dva loeno izdelana elementa med seboj v razstavljivo zvezo.
Uporabljamo jih tam, kjer morajo biti posamezni sklopi loljivi od drugih in pa kadar sestavljamo na
terenu velike sklope med seboj in bi bila natannost konnega izdelka zaradi skrkov med varjenjem
na terenu prevelika. Vijani spoji so v primerjavi z varjenimi spoji draji in manj togi in mnogokrat
manj nosilni.

Posamezen vijani spoj sestavljajo spojni elementi in blinji deli elementov, ki jih spajamo.

3. 1 D e l i t e v s p o j n i h e l e m e n t o v
Same spojne elemente (vijake in matice) delimo po trdnostnem razredu gradiva, po natannosti
izdelave in po izvedbi matice.

Vijaki glede na trdnostni razred:

- obiajni vijaki so veinoma izdelani iz jekla trdnostnih razredov: 4.6; 4.8; 5.6; 5.8 in 6.8.
- visokotrdnostni vijaki so izdelani iz jekla trdnostnih razredov 8.8; 10.9 in 12.9. Za uporabo v
nosilnih konstrukcijah najve uporabljamo trdnostni razred 10.9.

Tabela 1: Osnovni mehanski lastnosti vijakov (fyb in fub) navedenih trdnostnih razredov
Trdnostni 4.6 4.8 5.6 5.8 6.8 8.8 10.9 12.9
razred
fyb 240 320 300 400 480 640 900 1080
[N/mm2]
fub 400 400 500 500 600 800 1000 1200
2
[N/mm ]

Vijaki glede na tonost obdelave:

- grobi vijaki;
- fini vijaki;
- prilagodni vijaki;

Vijaki glede na izvedbo matice:

- matini vijaki potrebujejo serijsko izdelano matico s podloko, izdelano iz prilagojenega
gradiva. V obeh detajlih, ki jih spajajo so skoznje luknje.
- nematini vijaki potrebujejo vrezan navoj v izvrtini osnovnega detajla, na katerega
prikljuujemo dodani element (primer: blok motorja in glava motorja). Skoznja luknja je samo
v pripajanem detajlu.

3. 2 D e l i t e v v i j a n i h s p o j e v:
Vijane spoje delimo po obliki, ki jih tvorijo spajani elementi med seboj in po nainu prenosa
obremenitev z enega na drug spajan element.

Delitev vijanih spojev po obliki, ki jih tvorijo spajani elementi:

- soelni spoji;
- T-spoji; Y-spoji; N-spoji; K-spoji; krini spoji in X-spoji;
 36

Delitev po toku obremenitev od prvega do drugega osnovnega elementa:

- prekrivni spoji;
- zaplatni spoji;
- prirobini spoji;
- meani spoji.

Delitev po prenosu obremenitev glede na vijak:

- natezni spoji (NS);
- strini spoji (SS);
- strini spoji s prilagodnimi vijaki (SST);
- torni spoji v izvedbi z obiajnimi prednapetimi visokotrdnostnimi vijaki (TS);
- torni spoji v izvedbi s prilagodnimi prednapetimi visokotrdnostnimi vijaki (TST).

Delitev po prednapetosti vijakov:

- spoji brez prednapetja vijakov;
- spoji z delnim prednapetjem vijakov;
- spoji s polno prednapetimi vijaki (izvedljivi samo z visokotrdnostnimi vijaki).

3. 3 D o p u s t n e n a p e t o s t i i n d o p u s t n e s i l e v v i j a k i
3. 3. 1 Dopustne napetosti, kadar ni polnega prednapetja
Za podroje nosilnih strojnih konstrukcij so se v zadnjih 30 letih izkazale kot primerne naslednje
dopustne napetosti:
Nateg:
dop , I = 0,4 R pl = 0,4 f yb pri upotevanju glavnih obremenitev
dop , II = 0,5 R pl = 0,5 f yb pri upotevanju glavnih in dodatnih obremenitev

Strig preko stebla vijaka:

dop , I = 0,4 R pl = 0,4 f yb pri upotevanju glavnih obremenitev
dop , II = 0,5 R pl = 0,5 f yb pri upotevanju glavnih in dodatnih obremenitev

Strig preko stebla prilagodnega vijaka:

dop , I = 0,45 R pl = 0,45 f yb pri upotevanju glavnih obremenitev
dop , II = 0,55 R pl = 0,55 f yb pri upotevanju glavnih in dodatnih obremenitev

3. 3. 2 Nosilni presek vijaka

Vijaki, ki se uporabljajo za spajanje v nosilnih konstrukcijah, imajo glavo, del stebla brez navojnice in
del stebla z uvaljano navojnico. Natezna obremenitev v vijaku obremenjuje glavo vijaka, oba dela
stebla in matico preko podloke. Tu je najbolj obremenjeno jedro vijaka v podroju stebla z navojnico.
Strine obremenitve se praviloma prenaajo preko dela stebla, ki nima navojnice.

e premer stebla brez navojnice oznaimo z d in korak navojnice s P , izraunamo oba preseka
vijaka na naslednji nain:
 37

Presek vijaka skozi steblo brez navojnice:

d2
Ast =
4

Presek jedra vijaka (do dna navojnice):

2
d 2 17 3 P
Aj = 1 ta presek je tabeliran v Krautovem Strojnikem prironiku.
4 24 d

Za izraun natezne nosilnosti vijakov uporabljamo nekoliko veji napetostni presek, ki upoteva e
nosilnost navoja v preseku.
2
d 2 13 3 P

A =
j 1
4 24 d

3. 3. 3 Dopustne obremenitve na en vijak

Vijaki so obremenjeni na nateg v nateznih spojih brez prednapetja in v nateznih prednapetih spojih ter
v tornih spojih. Prirobini spoji so lahko natezni spoji obeh vrst.

Natezna dopustna sila na en vijak v nateznih spojih brez prednapetja

Tu izhajamo iz dopustne natezne napetosti in napetostnega prereza ter pri kombinirani obremenitvi
(NS + SS) tudi iz prereza skozi gladko steblo.

F t , dop = Aj dop Ft , st , dop = Ast dop

Natezna dopustna sila na en vijak v nateznih spojih s prednapetjem

Tu izhajamo iz sile prednapetja: F p = 1 Aj R pl ,

kjer je 1 varnostni faktor z vrednostjo 0,7 ali 0,8 v odvisnosti od momenta trenja med vijakom in
matico ter matico in podloko, ki ga v atestu visokotrdnostnih vijakov poda izdelovalec. Velikost sile
prednapetja in ustrezni moment je za kvalitetni razred vijakov 10.9 tabelirana v Tabeli 3.

Dopustna natezna sila na en vijak je vezana na dinaminost obremenitve po Tabeli 2:

Tabela 2: Dopustne natezne sile na en polno prednapeti vijak

Obremenitve Glavne obremenitve Glavne in dodatne obremenitve
(I) ( II )
Statine obremenitve 0,7 F p 0,8 F p
Statine + dinamine obremenitve 0,6 Fp 0,7 F p
 38

Tabela 3: Napetostni presek, sila prednapetja in moment

prednapetja za vijake v kvaliteti 10.9
d P A `j Fp [kN] Mp [Nm]
[mm] [mm] 1 = 0,7 k = 0,16
[mm2]
M6 1 20,1 12,7
M7 1 28,9 18,2
M8 1,25 36,6 23,1
M9 1,25 48,1 30,3
M10 1,5 58,0 36,5
M11 1,5 72,3 45,5
M 12 1,75 84,3 53 102
M14 2,0 115,4 73
M 16 2,0 157 99 253
M18 2,5 192 121
M 20 2,5 245 154 493
M 22 2,5 303 191 672
M 24 3,0 353 222 852
M 27 3,0 459 289 1248
M 30 3,5 561 353 1694
M 33 3,5 694 437 2307
M 36 4,0 816 514 2960

Strina dopustna sila na en vijak in eno strino ploskev

Tu izhajamo iz dopustne strine napetosti.

Ast dop A `j dop

F v , dop = min ali F v , dop = min
d ( t ) p dop d ( t ) p dop

v odvisnosti od tega ali gre strina ravnina preko gladkega dela stebla (leva formulacija) ali skozi
steblo z navojnico (desna formulacija). Dopustni tlak na bok izvrtine je odvisen od trdnosti gradiva
spajanih elementov in je podan v Tabeli 4.

Tabela 4: Dopustni pritisk na bok izvrtine

Gradivo spajanih elementov S 235 S 355
Vrsta vijakov Velikost Obremenitveni Obremenitveni
sile sluaj sluaj
prednapetja I II I II

Grobi vijaki 0 Fp 280 320 420 470

0,5 Fp 380 430 570 640
1,0 Fp 480 540 720 810
Vijaki s tonim 0 Fp 320 360 480 540
naleganjem 0,5 Fp 420 470 630 710
1,0 Fp 480 540 720 810
 39

Dopustna sila na en prednapeti vijak in eno torno ploskev

Ta dopustna sila zopet izhaja iz sile prednapetja vijaka po obrazcu iz poglavja 3.2.2.
Fp
Fv , dop =
2

Koeficient trenja je bistveno odvisen od priprave stine povrine, ki je lahko oiena s peskanjem,
oiena s plamenom, oiena z ino etko ali v surovem stanju. Podan je v Tabeli 5. S stinih
povrin je potrebno odstraniti vso rjo in vso naneeno barvo.

Tabela 5: Koeficient trenja v prednapetem spoju

Nain ienja in zaite stinih povrin Faktor trenja
S kvarcnim peskom neposredno pred vgradnjo, 0,5
sicer zaita z aluminijevim prilom (spray) ali
metalnim prilom na bazi cinka (potreben atest o
koef. trenja).
S kvarcnim peskom in zaitena z alkalnim 0,4
cinkovim silikatom (nanos 50-80 m)
S plamenom ali z ino etko 0,3
Brez ienja 0,2

Koeficient varnosti 2 je odvisen od naina obremenjevanja in razlike med premerom izvrtine in

vijaka ter se njegova vrednost razteza od 1,1 do 1,6.

Tabela 6: Varnostni faktor 2

Dd I II
Preteno statina obremenitev 0,3 d 1 mm 1,25 1,10
(stavbe, podesti, strehe, ...) 1,0 d 3 mm 1,60 1,40
statina + dinamina 0,3 d 1 mm 1,40 1,25
obremenitev
(mostovi, erjavi, ...)

Dopustna sila na en prednapeti vijak in eno torno ploskev v kombiniranem NS in TS spoju

Najvekrat spadajo med kombinirane NS in TS spoje prirobini spoji. Ti spoji prevzemajo osne in
upogibne obremenitve na natezno-tlani nain, medtem ko prene sile in torzijske momente prevzema
ta spoj na strini ali torni nain. e gre za prednapet spoj, se na stini prirobini ploskvi ob vijakih z
natezno koristno obremenitvijo zmanja pritisna sila in s tem tudi monost prenosa preko trenja. Na
takem obmoju se dopustna torna obremenitev na en vijak izrauna z naslednjim obrazcem. Faktor 0,8
ob koristni obremenitvi izhaja iz znanega diagrama F- za paket dveh prirobic s prednapetim vijakom
pod obremenitvijo.

(F p 0,8 Ft )
Fv , dop =
2
 40

3. 4. P r i r o b i n i s p o j i
Prirobini spoji se pogosto uporabljajo:
- pri soelnem spajanju enoosnih nosilnih elementov, predvsem manjih prerezov;
- pri T in krinih spojih manjih in vejih prerezov;
- pri spajanju dveh delov ohija razlinih strojev in naprav;
- pri soelnem spajanju gredi;
- pri soelnem spajanju tlanih cevovodov;
- pri spajanju dveh delov raznih tlanih posod;
- ... .
-

Soelni prirobini spoji enoosnih nosilnih elementov in tlanih cevovodov so v splonem lahko
obremenjeni z vsemi estimi komponentami obremenitvenega vektorja: { N, Ty, Tz, Mt, My in Mz },
pri emer se 1., 5. in 6. komponenta prevzemajo na natezno tlani nain, preostale tri komponente pa
na strini oziroma torni nain. Pogosto sta ena ali dve komponenti poudarjeni, ostale pa so minimalne.

3. 4. 1 Soelno spajanje enoosnih nosilnih elementov manjih presekov

V takem primeru se uporabljajo pravokotne prirobice preko celotnega prereza, na natezni strani pri
vejih momentih lahko tudi za eno vrsto vijakov preko prereza. Debelina prirobice je nekoliko veja
kot debelina pasnic. Lep primer za tak spoj je spoj dveh irokopasninih I profilov, kjer je po ena vrsta
vijakov tik ob vsaki od obeh pasnic znotraj prereza, tretja vrsta vijakov je zunaj natezne pasnice. V
vsaki vrsti so po tirje vijaki. Vsi vijaki so enake dimenzije in iz enakega gradiva. Od obremenitvenih
komponent imamo samo upogibni moment My . V takem primeru je tlano podroje omejeno na ozek
pas okrog tlane pasnice. Zaradi nekoliko veje podajnosti prirobice zunaj profila predpostavimo, da
se v nateznih vijakih obeh vrst ob natezni pasnici pojavijo enake sile.

My
FMy , 1 =
nt hs

v primeru, da stojijo krajno boni vijaki e rahlo izven dosega pasnic, predpostavimo v njih nekoliko
slabi prevzem obremenitev in zgornji obrazec rahlo modificiramo:

My
FMy , 1 = ,
(nt 4 + 4 k ) hs
kjer je nt celotno tevilo vijakov ob natezni pasnici in k priblino 0,8. Viina hs je razdalja med
srednjicama obeh pasnic. Kadar nateznih vijakov izven natezne pasnice ni, je hs razdalja med
srednjico tlane pasnice in srednjico vrste nateznih vijakov. V tem primeru je zadnji obrazec za
izraun sile v natezno obremenjenih vijakih nekoliko drugaen.
My
FMy , 1 =
(nt 2 + 2 k ) hs
 41

3. 4. 2 Soelno spajanje enoosnih nosilnih elementov velikih zaprtih presekov

V takem primeru se uporabljajo prirobice v obliki zvarjenega traku vzdol celotnega obsega zaprtega
prereza. Debelina prirobinega traku je nekoliko veja kot je debelina pasnic. Lep primer za tak spoj je
spoj dveh katlastih profilov, kjer je po ena vrsta vijakov na zunanji in ena vrsta vijakov na notranji
strani krovnih ploevin. Vsi vijaki so enake dimenzije in iz enakega gradiva. Od obremenitvenih
komponent imamo celoten vektor. Zaradi nekoliko veje podajnosti prirobice na zunanjih vogalnih
lokacijah, predpostavimo, da se zunanjih vogalnih vijakov ne upoteva ali se jim predpie nizka
udeleba pri prevzemu obremenitve (do 0,5 maksimalne vrednosti).

Prevzem osne sile N je enakomeren na vse preostale vijake. Upotevamo samo natezno osno silo, ker
se tlana osna sila prenese neposredno v tlak med prirobicami.
N
FN , 1 = , kjer je: n ... skupno tevilo vseh vijakov.
n4

Prevzem strine sile Ty poteka preko vijakov, ki so razporejeni vzdol obeh pasnic s tem, da zunanjih
in notranjih vogalnih vijakov ne upotevamo.

Ty
FTy , 1 =
ny 8

ny ... skupno tevilo vijakov, ki so razporejeni zunaj in znotraj vzdol obeh pasnic.

Prevzem strine sile Tz poteka preko vijakov, ki so razporejeni vzdol obeh stojin s tem, da zunanjih
in notranjih vogalnih vijakov ne upotevamo.

Tz
FTz , 1 =
nz 8

nz ... skupno tevilo vijakov, ki so razporejeni zunaj in znotraj vzdol obeh stojin.

Prevzem torzijskega momenta Mt. poteka preko vijakov ob pasnicah in stojinah. Po zgledu
Bredtovega obrazca predpostavimo, da polovico torzijskega momenta prevzamejo vijaki ob pasnicah
in polovico vijaki ob stojinah.

0,5 M t
FMt , y , 1 =
(0,5 n y 4) hs
0,5 M t
FMt , z , 1 =
(0,5 n z 4) bs
Prevzem upogibnega momenta My poteka preko vseh vijakov. Nevtralna os je simetralna y os
prereza. Obrazec predvideva prevzem nateznih in tlanih obremenitev preko vijakov. Razume pa se,
da tlane obremenitve prevzame dejansko prirobica. V literaturi je najti tudi drugaen pristop, kjer se
rauna s premikom nevtralne osi proti tlani strani, vendar ostanemo pri nepremaknjeni nevtralni osi,
kar je enostavneje in na varni strani. Hkrati predpostavimo, da je prevzeta sila premo sorazmerna
razdalji od y osi (koordinati z posameznega vijaka).
 42

k i zi
F My , i = F My , max
z max

Vrednost sile v najbolj obremenjenem vijaku dobimo iz momentne ravnotene enabe okrog y osi.

n n
k i z i2
My = z i =1
i FMy , i =
i = 1 z max
FMy , max

z max M y
FMy , max = n
............. sila v najbolj obremenjenem vijaku.
k
i =1
i z 2
i

kj zj My
FMy , j = n
............. sila v j-tem vijaku.
k
i =1
i z 2
i

Zmanjevalni faktor k i je za vse vijake enak 1. Le za zunanje vogalne vijake je ta vrednost do 0,5.

Prevzem upogibnega momenta Mz poteka pravtako preko vseh vijakov. Nevtralna os je simetralna z
osjo prereza. Obrazec predvideva prevzem nateznih in tlanih obremenitev preko vijakov. Razume pa
se, da tlane obremenitve prevzame dejansko prirobica. V literaturi je najti tudi drugaen pristop, kjer
se rauna s premikom nevtralne osi proti tlani strani, vendar ostanemo pri nepremaknjeni nevtralni
osi, kar je enostavneje in na varni strani. Hkrati predpostavimo, da je prevzeta sila premo sorazmerna
razdalji od z osi (koordinati y posameznega vijaka).

ki yi
F Mz , i = F Mz , max
y max

Vrednost sile v najbolj obremenjenem vijaku dobimo iz momentne ravnotene enabe okrog z osi.

n n
k i yi2
Mz = yi FMz , i =
i =1

i = 1 y max
FMz , max

y max M z
FMz , max = n
............. sila v najbolj obremenjenem vijaku.
k
i =1
i y 2
i

kj yj My
FMz , j = n
............. sila v j-tem vijaku.
k
i =1
i y 2
i

Zmanjevalni faktor k i je za vse vijake enak 1. Le za zunanje vogalne vijake je ta vrednost do 0,5.
 43

Potem, ko so izvrednotene sile v vijakih za vse komponentne prispevke je potrebno izraunati najvejo
natezno in najvejo strino silo. Le-ta se pojavi lahko v vogalnem vijaku (vijak V), v prvem sosednjem
pasninem vijaku (vijak P) tik ob zunanjem vogalnem vijaku ali v prvem sosednjem stojinskem vijaku
(vijak S) tik ob zunanjem vogalnem vijaku.

Najveje natezne sile in kriterij sprejemljivosti:

Ft , max, V = kV FMy , max + kV FMz , max Ft , dop

Ft , max, P = FN , 1 + FMy , max + FMz , P Ft , dop

Ft , max, S = FN , 1 + FMy , S + FMz , max Ft , dop

Najveje prene sile in kriterij sprejemljivosti:

Fv , P = FTy , 1 + F Mt , y , 1 Fv , dop

Fv , S = FTz , 1 + F Mt , z , 1 Fv , dop

Kadar nastopajo znatne prene sile v vijakih ali kadar je strini prerez skozi navojnico, je potrebno
preveriti tudi kombinacijski kriterij sprejemljivosti.

Ft , max Fv Ft , max Fv
+ 1 ali + 1
Ft , st , dop Fv , dop Ft , dop Fv , dop

Podani kriteriji se smiselno uporabljajo tudi v primeru polno prednapetih spojev.

3. 4. 3 Soelno spajanje tlanih cevodov

Tlani cevovodi so iz kronih cevi primernega premera za ekonomien pretok fluida. Debelina stene je
odvisna predvsem od notranjega tlaka in samega premera. Pri manjih premerih (do nekaj 100 mm), so
prirobice standardizirane in jih je mogoe kupiti. So kovani in imajo integralni nastavek valjaste cevi,
ki ga potem soelno privarimo na steno cevovoda. Pri vejih premerih izreemo iz ploevine kolobar
primerne debeline in notranjega ter zunanjega premera. Notranji premer mora biti prilagojen nainu
privaritve prirobice na steno cevovoda.

Razpored vijakov je enakomeren in kronosimetrien. Cirkularna razdalja med sosednjima vijakoma

mora biti tolikna, da je mogoe uporabljati klju oziroma momentni klju za ugradnjo vijakov. Ta
razdalja ne sme presei mere, ko ni ve mogoe predpostavljati ptiblino enakomernega stiska
prirobic. Tesnenje fluida v cevovodu zahteva primerna tesnila. Veina teh tesnil zahteva primeren
predstisk, da je tesnenje uinkovito.