DOM

POPOLN

toplotna
izolacija
po korakih
str. 31

5 gradbenih
fazstr. 6
mansarda?
kaj pa

str. 22

STREHE
str. 13

REVIJA O ZIDANI GRADNJI

1
popoln dom sam zate

kazalo
vsebine

str.
13 strehe

7
5 gradbenih
faz str.

str.
31 toplotna
izolacija
str 5 - Zgodovina zidane gradnje
Od na soncu posušene opeke do cementa sten
str 7 - 5 gradbenih faz
Pomen posameznih faz na poti
do lastnega doma

str 9 - Temelji
in različni načini temeljenja str 22 - Mansarda
Prav posebno stanovanje
str 11- Zidovi
Nosilni in nenosilni zidovi ter pomen vezi str 26 - Hidroizolacija
V&O strokovnjaka
str 13 - Strehe
Kako izbrati pravo kritino in kakšne so str 31 - Toplotna izolacija sten
razlike med njimi? Toplotna izolacija po korakih

Izdajatelj: Sam d.o.o. Domžale,
Preserska cesta 1, Zg. Jarše,
1235 Radomlje;
Pripravili: Anita Osolin
in Lane Rogan Sedeljšak;
Besedilo: Lane Rogan Sedeljšak;
Oblikovanje: Helikopterdesign,
Tisk: Leykam d.o.o.;
Fotografija na naslovnici:
Istock photo
kamen
na
kamen
Že tisočletja je opeka stalnica zidane gradnje in
navkljub porastu montažnih hiš, je prevladujoča
gradnja še vedno klasična. Vsak način gradnje ima svoje
prednosti in slabosti in nenehno se krešejo mnenja o
tem katera je cenejša ali pa katera je bolj izolativna.
Na taka in podobna vprašanja ni enoznačnega
odgovora, saj le to zavisi od posameznega projekta, od
uporabe materialov in še od mnogih drugih dejavnikov.
Neizpodbitno dejstvo pa je, da z zidano gradnjo hiši
zagotovimo trajnost. Poleg tega tudi naravne danosti
našega okolja največkrat še vedno narekujejo prav
zidano gradnjo.
Zidani gradnji velikokrat rečemo tudi 'mokra gradnja',
saj se med gradnjo nenehno uporabljajo veziva, ki
vsebujejo vodo. Zaradi sušenja teh veziv, pa traja
klasična gradnja dlje časa. Po natančnem vrstnem redu
si sledijo posamezne faze gradnje, med katerimi je
določeno obdobje namenjeno sušenju.
 ZGODOVINA
zidane
gradnje

Že vse od davnega neolitika dalje ljudje gradijo.

Med prve gradbene materiale lahko uvrstimo kosti,
rogove, kamenje, les in živalsko kožo, že okoli 7500
pr.n.št. pa so za gradnjo uporabili na soncu
posušeno opeko.
Žgana opeka se uveljavi približno 3000 let pred
našim štetjem. Prve velike in veličastne opečnate
zgradbe so nastale v obdobju prvih velikih civilizacij,
na primer sumerski zigurat v Uru in spominski
tempelj faraona Ramzesa II. v Egiptu.

Uporaba opeke se je nadaljevala skozi vsa obdobja

zgodovine in še danes predstavlja enega ključnih
gradbenih elementov. Seveda pa so jo skozi stoletja
in tisočletja nenehno izboljševali, da je postala bolj
trdna in bolj izolativna. Danes se tako v gradbeništvu
največkrat uporablja tako imenovana modularna
opeka ali votlaki. Oba tipa opeke sta iz žgane gline,
pravokotne oblike in z vertikalnimi ali horizontalnimi
votlinami.

4

V času starega Rima, se je uveljavila uporaba še
enega gradbenega elementa, brez katerega si danes
gradbeništva ne moremo predstavljati, to je beton.
Beton pa so poznali že pred našim štetjem. Nemški arhe-
olog Heinrich Schleimann je v palači v Tirintu odkril
betonska tla in tako ugotovil, da so beton uporabljali
že Grki v mikenski dobi, ki je bila na vrhuncu med leti
1400 in 1200 pr. n. št.. Tudi asirski civilizaciji beton
ni bil tuj; leta 688 pr.n.št. so Asirci za gradnjo 28 m
dolgega Jerwanskega akvadukta uporabili beton. Najbolj
razširjena pa je bila uporaba betona v času Rimskega
imperija, v letih od 300 pr.n.št. in 476 n.št.. Beton je
Rimljanom omogočil oblikovanje novih stavbnih elemen-
tov in nadgradnjo že poznanih arhitekturnih oblik kot so
lok, obok in kupola. Rimski Panteon krasi ena največjih
in najbolj znanih kupol na svetu in Rimljani so jo leta
v 2. stoletju zgradili prav iz betona. In to iz betona, ki
je preživel že 1800 let.
Kako pa so v starem veku ustvarili beton?
V pečeh so z žganjem apnenca ustvarili apno, temu so
dodali vodo, vulkanski pesek pucolano in drobno kamenje.
Nastal je t.i. rimski beton, ki je bil tako trden in trajen
kot najboljši današnji beton.
Prvi rimski arhitekt in teoretik Vitruvij je o pripravi
rimskega betona zapisal naslednje: »Ko zmešaš z
ognjem obdelan pesek, pucolan in tuf, se s pomočjo vode
združijo, vlaga pa jih na hitro strdi v substanco, ki je ni
mogoče stopiti niti z vodo niti
z valovi.«
popoln dom sam zate
Skozi srednji vek se je nadaljevala uporaba kamenja,
opeke in malte. Predvsem so se ti materiali uporabljali
za bolj monumentalne zgradbe kot so obzidja, gra-
dovi in cerkve. Za ostale stavbe pa se je razmahnila
uporaba lesa kot ključnega gradbenega elementa.
V novem veku se je pri gradnji nadaljevala uporaba
vseh do tedaj poznanih materialov, tako opeke,
betona, kot lesa, inženirski prijemi in rešitve pa so
postajali še boljši in dovoljevale bolj zahtevno in
razgibano arhitekturo. Za razliko od prejšnjih obdobij
se je v obdobju renesanse obudil poklic arhitekta kot
pravega umetnika…
Danes je beton mešanica cementa, gramoza in vode.
Trdnosti razred betona je njegova tlačna vrednost,
odvisna pa je količino in vrste cementa, ki je primeša-
na gramozu in vodi.
Najbolj razširjena je uporaba betona, ki kot vezivo
vsebuje t.i. portlandski cement. Patent za izdelavo je
leta 1824 zaščitil angleški inženir John Seaton.
5
 5 gradbenih
faz Od n
ačrta d o do ma

01 / prva gradbena faza

- priprava terena
- priprava gradbišča
- zakoličenje objekta
- izkop gradbene jame

02 / druga gradbena faza

- postavitev kletne plošče pri objektih,
ki so podkleteni

03 / tretja gradbena faza

- konstrukcijska gradbena dela v vseh
III.
etažah in podstrešju podaljšana
- postavitev strešne konstrukcije
- krovska dela
faza
Podaljšana gradbena faza

lahko vključuje najrazličnejša

nadaljevanja gradnje,

najpogosteje pa imamo s tem

izrazom v mislih vgrajeno zunanje

stavbno pohištvo in fasado.

6
 popoln dom sam zate

04 / četrta gradbena faza

- postavitev predelnih sten v notranjosti objekta
- izdelava betonskih tlakov
- izdelava izolacije objekta
- notranji in zunanji ometi
- napeljava inštalacij
- talne in stenske obloge
- postavitev masivnih stopnišč
- vgradnja stavbnega pohištva
- kamnoseška dela
- ključavničarska dela

05 / peta gradbena faza

- zaključitev inštalacij
- slikopleskarska dela
- steklarska dela
- polaganje stenskih in talnih oblog

Hisa na ključ

7
 TEMELJI
Brez dobrih in trdnih temeljev ne uspe nič, le ti pa
so v gradbeništvu odvisni od geološke sestave tal in
morfologije terena.
Način temeljenja stanovanjske hiše določi projektant,
kadar pa se gradi na erozijsko ogroženih območjih
mora investitor pridobiti ustrezno geomehansko poročilo,
kjer so navedeni vsi postopki in ukrepi za varno
plitvo
temeljenje.
temeljenje
Točkovni temelji
Točkovni temelji so primerni za dobro nosilna in
malo stisljiva tla ter za manj zahtevne objekte ali dele
objektov, kot so dimniki, stopnice, daljnovodi in
podobno. Prav tako so primerni za neobčutljive
objekte, pri katerih ne pričakujemo neenakomernega
posedanja, kot so kozolci.
Pasovni temelji
Pasovni temelji so primerni za dobro nosilna in
srednje do malo stisljiva tla ter za stanovanjske hiše
z masivnimi zidovi in montažne hiše. Narejeni so iz
betona in armirani v vzdolžni smeri. Armatura
preprečuje razpoke temeljev, ki bi lahko nastale
zaradi neenakomernega posedanja tal. Pasovni
8
Vse se začne pri temeljih, vzgoja,
odnosi, delo in seveda tudi gradnja.
Ločimo plitvo in globoko temeljenje, prvo je primerno
tako za dobro kot slabo nosilna tla, drugo pa za
zelo neugodna tla, kjer lahko le z uporabo pilotov
zagotovimo ustrezno nosilnost objekta.
temelji prenašajo težo zidov na nosilna tla navpično
in prečno, zaradi prenosa teže pa pasovni temelji v
vzdolžni smeri niso obremenjeni.
Temeljna plošča
Temeljenje s temeljno ploščo je potrebno na slabo
nosilnih tleh ter kadar gre za večje ter zahtevne
objekte. Navkljub temu, da so za enodružinske hiše
povsem primerni pasovni temelji, se tudi pri teh vse
pogosteje uporablja temeljna plošča. Temeljna plošča
zmanjša napetost pod temeljem in tako preprečuje
neenakomerno posedanje stavbe. Debelina plošče je
odvisna od velikosti in zahtevnosti objekta ter specifik
terena; za manjše in lažje objekte se lahko izdela tanjša
temeljna plošča, pri zahtevnejših in težjih objektih
pa je temeljna plošča navadno debelejša, včasih na
robovih celo odebeljena.
 popoln dom sam zate

e zo
r maturno žel
a

armaturno
železo
Temeljenje na pilotih
Armaturno ali betonsko železo so jeklene palice,
mreže in stremena dodana betonu za dodatno
ojačitev. Beton se vlije okoli jeklenih palic in
mrež ter tako ustvari t.i. armiran beton. Železo
je izredno odporno na tlačne sile, beton pa

globoko je bolj odporen na pritisk in skupaj sta vsaj

dvakrat močnejša.

temeljenje Kako beton dodatno ojačati so ugotovili v

sredini 19. stoletja in prav ta izum je omogočil
nove arhitekturne oblike in napredne inženirske
rešitve. Zanimivi in raznoliki primeri uporabe
armiranega betona so Langweissov most
Temeljenje na pilotih v Švici, slavni kip Jezusa v Riu de Janeiru in
najvišja zgradba na svetu, Dubajski nebotičnik
Globoko temeljenje s piloti je potrebno kadar gre za Burdž Kalifa.
zelo neugodna temeljna tla. Zelo nazoren primer takih
tal je Ljubljansko Barje, kjer so v podlagi stisljive
plasti šote in visokoplastičnega melja, kar zahteva
tovrstno temeljenje tudi pri lahkih objektih. Gradnje
na pilotih so se na tem območju posluževali že
koliščarji v bakreni dobi, sodobno gradbeništvo pa
je te starodavne principe prevzelo, nadgradilo in
seveda moderniziralo.

Danes tako lahko izbiramo med lesenimi,

armiranobetonskimi, jeklenimi, gramoznimi, cementnimi
ali apnenimi piloti, njihova izbira pa zavisi od globine
nosilnih tal, velikosti objekta, obtežbe in drugih
faktorjev.

9
 zidovi
Navkljub temu, da slavni pregovor pravi, da »žena
podpira tri vogale hiše, mož pa enega«, so tisto glavno,
kar drži hišo pokonci njeni zidovi – natančneje nosilni
zidovi skupaj z vertikalnimi in horizontalnimi vezmi.
nosilni zidovi
so tisti – kot že ime samo pove – ki nosijo vse os-
tale konstrukcijske elemente hiše, kot sta stropna
konstrukcija in ostrešje. Zunanji nosilni zidovi hišo
varujejo pred zunanjimi vplivi, notranji nosilni zidovi
pa delijo notranje prostore in prispevajo k zvočni
izolaciji med posameznimi prostori.
Nosilne zidove med seboj povezujejo vertikalne in
horizontalne vezi. Toso armirano betonski elementi,
ki skupaj z nosilnim zidom predstavljajo celoto, ki
zagotavlja statično stabilnost in večajo potresno
10
odpornost objekta. Največkrat se za vertikalne
vezi uporabljajo betonski ali betonsko opečnati
vogalniki, lahko pa je vez ulita iz betona, namesto
vogalnikov pa so uporabljene opažne plošče. Vezi
so vedno ojačane z armaturnimi palicami in zalite
z betonom. Armirane so tako vertikalne kot tudi
horizontalne vezi. Slednje armiramo v vzdolžni smeri,
z armaturnimi palicami, ki so povezane s stremeni.
Armaturo položimo v pripravljen opaž in zalijemo z
betonom. Vertikalne in horizontalne vezi morajo biti
med seboj povezane; preklop med njimi pa naj bi bil
vsaj na 70cm.

Vertikalne in horizontalne
vezi se namešča na:
• vogale objekta
• stike nosilnih sten,
• nad in pod odprtine, ki presegajo 1,5m2,
• ob proste robove vsakega konstrukcijske,
• razdalja med posameznimi vezmi,
pa ne sme presegati 4m.
Debelina zidov je odvisna od različnih dejavnikov,
začenši s statičnimi zahtevami projekta in
omejitvami gaberitov. Od debeline zidu pa je
odvisna tudi toplotna izolacija.
Poleg nosilnih zidov pa hišo oblikujejo še notranji
nenosilni zidovi. Le ti delijo prostore in delujejo kot
zvočni izolator med njimi.
popoln dom sam zate
sendvič
konstrukcija
je posebnost v
gradnji
Medetažna stropna konstrukcija je še en izmed
nosilnih konstrukcijskih elementov hiše, njegova
funkcija pa je deljenje posameznih etaž oz.
nadstropij. Poleg nosilnosti opravlja tudi vlogo
zvočne in toplotne izolacije. Medetažna stropna
konstrukcija je lahko armirana betonska plošča
ali pa polmontažni stropni sistem iz prednapetih
opečno-betonskih nosilcev in opečnih polnil ter
tlačnega dela iz armiranobetonske plošče.
ŽELEZOKRIVNICA
SAM ŽELEZOKRIVNICA
Zg. Stranje 1a - 1242 STAHOVICA
E: st@sam.si • T: 01 729 62 80
Železokrivnica v Stranjah pri Kamniku je proizvodni
obrat za krivljenje betonskega železa za armiranje
betonskih konstrukcij.
Po gradbeni specifikaciji režemo in krivimo
armaturo od premera šest milimetrov vse do
premera 32 milimetrov.
11
 strehe
Streha je tako pomemben del hiše, da velikokrat
postane kar sinonim za dom.
»Imeti streho nad glavo« pomeni imeti
dom in pri načrtovanju le tega velja strehi
posvetiti veliko pozornosti. Streha je najbolj
obremenjen in izpostavljen del hiše, ki
kljubuje različnim vremenskim razmeram
– od močnega vetra in nalivov do težkega
Nosilna konstrukcija streh je, ko gre za individualno
gradnjo, največkrat lesena. Lesene konstrukcije
predstavljajo zaradi svoje elastičnosti najboljše
razmerje med težo in trdnostjo, niso električno
prevodne, so dober dušilec zvoka, regulator vlage
in izolator. Za poslovne objekte pa se velikokrat
uporablja betonska ali jeklena strešna konstrukcija.
Deli strešne konstrukcije – lege, špirovci, škarje in sleme
– so med seboj povezani s tesarskimi spoji, njihova
teža pa se največkrat prenaša na zunanje nosilne
zidove ali pa na betonsko stropno konstrukcijo.
12
snega in žgočega sonca.
Da se lahko vsem tem neprilikam zoperstavi
je potrebna trdna strešna konstrukcija, dobra
toplotna izolacija, kvalitetna kritina, pa tudi
primerna oblika strehe in njen naklon.
Na strešno konstrukcijo, natančneje na špirovce ali
škarnike sodi t.i. sekundarna kritina. Ta nudi dodatno
toplotno izolacijo in ščiti pred vlago in vetrom ter
pred vdorom hladnega in toplega zraka. Sekundarna
kritina mora biti paroprepustna, da lahko vso vlago,
ki se nabere v ostrešju spusti ven. Največkrat se
kot sekundarna kritina uporablja t.i. paroprepustna
folija. Alternativa paroprepustni foliji so lesene
deske, ki se pritrdijo na škarnike, čez njih pa se
prekrije paroprepustna folija. Najnovejša in nadvse
učinkovita sekundarna kritina pa so lesno vlaknene
plošče, znane kot Agepan plošče, ki se na škarnike
polagajo druga ob drugo po sistemu utor in pero,
čez pa ne potrebujejo dodatne paroprepustne folije.
 popoln dom sam zate
povezno okovje

sleme

konji če se v mansardi odločite za

lega t.i. odprto ostrešje, so lahko
pant deli strešne konstrukcije, kot
so špirovci in škarje vidni.

greda

a c
Streha Bram
Strešna okna VELUX

Med sekundarno in končno kritino je potrebno
narediti zračni kanal, ki omogoča kroženje zraka in
zagotavlja, da se vlaga ne ujame pod kritino, marveč
se odvaja skozi zračnike. Zračni kanal ustvarijo letve,
ki so čez sekundarno kritino pritrjene na škarnike.
Na letve pa na koncu položimo še strešno kritino, ki
tako varuje kot krasi naš dom. Pri izbiri strešne kritine
je potrebno upoštevati več dejavnikov. Upoštevati je
treba okolje v katerem je stavba, tako zaradi kulturne
zgodovine, kot zaradi geografskih dejavnikov, ki
narekujejo naklon strehe. No in prav naklon strehe
je velikokrat tisti, ki odigra glavno vlogo pri izbiri
strešne kritine.

ije FRA GMAT

roizolac
aku pu hid
% p o pust
imo 10
ob n
o d a r
vam p m - z ate.si
s a
www. i kodo in
pu
ob naku na
aži
-z ate.si, prejm pon ali ga prik
m u
www.sa ajalcu izroči k
* obišči d
lacije pro .
hidroizo ot fotografijo
uk
telefon

13
 opečna 01 Opečna kritina je okolju
prijazna kritina, narejena iz
kritina naravnega materiala, gline in
vode, posušena na zraku in
žgana v peči.
Njena življenjska doba je zelo dolga, saj uspešno kljubuje
različnim vplivom okolja: UV-žarkom, padavinam in
z njimi povezanimi kislinami, vetru, mrazu in ognju.
Opečnati strešniki so lahko naravni, engobirani ali
glazirani. Engobo in glazuro pred žganjem nanesejo na
strešnik, s tem pa dosežejo, da je le ta še bolj odporen in
neprepusten za vodo.

Poleg tega pa s tem strešniku dajo tudi različne barve,

Kritina Goriških opekarn
čeprav se ljudje še vedno največkrat odločajo prav za
naravno, opečnato barvo ali pa za engobo v rdeči barvi.
V Sloveniji je kritina iz opeke najpogosteje uporabljena
kritina, se pa njene oblike razlikujejo. Na Primorskem,
kjer je naklon streh manjši se najpogosteje uporabljajo
korci. Tam, kjer vremenski pogoji narekujejo večji
naklon streh pa se najpogosteje uporabljajo bobrovci in
zarezniki.

Bobrovec Zareznik Korec

Bobrovec je pri nas najbolj
razširjena opečna kritina, z
najdaljšo tradicijo. Najdemo
ga na starih mestnih in vaških
hišah, na cerkvah, kapelicah in
gradovih. Z bobrovcem lahko
prekrivamo strehe z naklonom
34°-40°, primeren pa je tudi za
strehe z večjim naklonom, a ne več
kot 60°. A kadar z bobrovcem
prekrivamo strehe z večjim
naklonom ga moramo polagati
z dvojnim prekrivanjem.
Najmanjši možen naklon strehe
prekrite z bobrovcem je 33°.
14
Zarezniki so različnih velikosti
in zato primerni tako za manjše
stanovanjske objekte, kot večje
objekte. Manjši zarezniki so
primerni za razgibane strehe, ker
pri rezanju strešnika pride do
manjšega odpada, večji pa so
primerni za manj zahtevne
strehe. Prednost zareznikov je
tudi, da so oblikovani tako, da se
jih pri prekrivanju strehe porabi
čim manj.Najmanjši dopustni
naklon strehe prekrite z
zarezniki je 25°.
Za vroča poletja in vetrovne
zime na primorskem je najbolj
primeren strešnik korec.
Njegova oblika je podobna
žlebu, streham pa daje značilen
mediteranski videz. Primeren
je za strehe z naklonom med 14° in
45°. Nekoč izključno uporabo
malte kot pritrdilnega materiala
so danes zamenjali suhomontažni
načini pritrjevanja s poliuretansko
peno ali s kljukicami in vijaki
na letve. Prav sodobni sistemi
pritrjevanja korcev in specifična
oblika te kritine so se izkazali
kot najodpornejši na vetrovne
vremenske pogoje.
Več informacij na www.creaton.si
15
 betonska 02
kritina
Betonska kritina je narejena iz cementa, peska in vode. To lastnost jim omogoča tehnologija izdelave betona
Po teži je primerljiva z opečnato kritino, je tudi in nanos površinskih zaščitnih slojev. Zaradi slednjih
enakih oblik (bobrovec, zarezniki, korec) in primerna je strešnik manj občutljiv tudi na UV-žarke, vse to pa
za strehe s podobnimi nakloni. Idealni naklon strehe doprinese k temu, da streha dlje časa ostane lepa.
za uporabo betonske kritine je od 20° do 45°. Betonski strešniki so različnih barv. Barva pa ni
nanešena na površino strešnika, marveč so barvni
Najmanjši naklon, ki še dopušča uporabo betonskih pigmenti dodani cementu in vodi že med pripravo
strešnikov je 17°, največji pa 67°. Vseeno pa je pri mase, zato ni bojazni, da bi se barva začela luščiti.
polaganju strme strehe potrebno pritrditi vsak
strešnik posebej, pri polaganju strehe z nizkim
naklonom, pa je obvezna montaža sekundarne
kritine in malce večji preklop med posameznimi
strešniki.

Ena od lastnosti betonskih strešnikov je, da vpijajo

zelo malo vode in so zato zelo odporni proti zmrzali.

03
kovinska kritina

V zadnjih letih se je za prekrivanje streh vse bolj
uveljavila tudi kovinska kritina. Njene izrazite
prednosti so lahkost, elastičnost, visoka stopnja
odpornosti na ogenj, kakovostna toplotna in zvočna
izolacija, hitra in lahka montaža ter dolga življenjska
doba. Kovinsko kritino lahko polagamo na strehe
vseh naklonov, od 8° do 90°. Ker ne vpija vlage,
se na površini kritine nabirajo vodne kapljice,
posledica tega pa je, da se pod kritino ne začne
nabirati kondenz, zato je priporočljivo namestiti
prezračevalni kanal. Na voljo pa so tudi že izolirane
kritine s plastjo stiropora, poliuretana ali mineralne
volne, te preprečujejo nastanek kondenza, hkrati pa
dajejo zvočno in toplotno izolacijo. Kovinska kritina
je na voljo v različnih oblikah in barvah. Novejše
kritine imajo po površini posip, ki polepša njen
videz, hkrati pa deluje kot zvočna izolacija. Posip pa
navkljub pozitivnim lastnosti prinaša tudi negativno,
ker je površina posipane kritine hrapava, se na njej
ustvarijo idealni pogoji za nastanek mahu.

16
CENTER STREH • SAM ZORA MENGEŠ
STREŠNE KRITINE • KROVSKI IN KLEPARSKI IZDELKI • IZOLACIJSKI MATERIALI
STREŠNA OKNA • PROIZVODNJA KLEPARSKIH IZDELKOV • PLOČEVINE

· KAKOVOSTNI IZDELKI
PRIZNANIH PROIZVAJALCEV

· STROKOVNO USPOSOBLJENI
KOMERCIALISTI

· BAKER, ALUMINIJ, CINK,

INOX, SVINEC,…

Sodoben center z dolgoletno tradicijo, specializiran za prodajo

in proizvodnjo s področja krovstva in kleparstva.

Gorenjska cesta 11, Mengeš, T: 01 724 73 31, E: zora@sam.si · www.sam.si

 04 vlaknocementna
kritina

Thalasso Spa Lepa Vida

Vlaknocementna kritina je
najlažja strešna kritina
iz naravnih materialov.

Poleg tega, da so lahke in enostavne za montažo,

so negorljive, korozijsko odporne in uspešno
kljubujejo različnim vremenskim vplivom.
Valovite vlaknocementne kritine so primerne
za strehe z naklonom od 7° dalje, ravne pa za
strehe z naklonom od 15° dalje. Ravne plošče
se polagajo z enojnim ali dvojnim pokrivanjem,
prvi način je bolj racionalen, drugi pa bolj
zanesljiv. Ker je kritina naravna, diha, zato pod njo
ne nastaja kondenz in ne potrebujemo sekundarne
kritine za njegovo odvodnjavanje.

Včasih so v kritino dajali skupino silikatnih

mineralov imenovanih azbest, od leta 1996, ko
so njegovo uporabo prepovedali, pa azbesta ni
več v vlaknocementni kritini.

18
 05 bitumenska
kritina

Tegola Canadese

Bitumenska kritina je tista kritina, ki je najbolj

primerna za oblikovno zahtevnejše
in razgibane strehe.
Kritina je iz bitumna, zmesi, ki nastane iz nafte in steklenih vlaken, po vrhu pa je kremenčev posip, ki
določa barvo kritine in jo ščiti pred UV žarki. Je zelo lahka kritina, a je navkljub svoji lahkosti trdna
in zato dobro prenaša velike mehanske obremenitve. Uspešno kljubuje različnim vremenskim
pogojem in dobro prenaša nihanja temperature.

Bitumenska kritina je primerna za vse naklone streh,

od 11° do 90°. Uporabimo jo lahko tudi kot
sekundarno kritino.

ije FRA GMAT

roizolac
aku pu hid
% p o pust
imo 10
ob n
o d a r
vam p m - z ate.si
s a
www. i kodo in
pu
ob naku na
aži
-z ate.si, prejm pon ali ga prik
m u
www.sa ajalcu izroči k
* obišči d
lacije pro .
hidroizo ot fotografijo
uk
telefon

19
mansarda
SSKJ {mansárda -e ž (a) podstrešno stanovanje, podstrešnica: stanovati v mansardi; majhna
mansarda ◊ grad. del strehe, zlomljen pod topim kotom navzdol; stanovanje ali stanovanjski
prostor, urejen neposredno pod mansardno streho}
Prav poseben del hiše
predstavlja mansarda
oz. podstrešno
stanovanje.
Svoj čas so imela podstrešna stanovanja malce
negativen prizvok, poleti so bila neznosno vroča,
pozimi strašansko hladna, skozi strešna okna
je velikokrat zamakalo, kolenčni zid pa je bil
pogosto postavljen tako nizko, da so bili prostori
neizkoriščeni.
Danes je drugače, mansardna stanovanja se lahko
pohvalijo z razgibanimi in svetlimi prostori, primerni
tako za spalnico, dnevni prostor, kuhinjo, kopalnico.
Zahvaljujoč odlični izolaciji skrajne temperature
niso več problem, strešna okna pa danes uspešno
kljubujejo vsem vremenskim pogojem.
Strešna okna VELUX
Ste vedeli, da izraz mansarda
prihaja iz Francije?
A v Franciji in še marsikje po svetu je
mansarda v osnovi ime za poseben
tip strehe, ki je na vseh štirih
stranicah stavbe zalomljena pod
topim kotom navzdol.
Ena prvih mansard je bila na
Louverski palači sredi16.st., njeno
priljubljenost pa je utrdil baročni
arhitekt Francois Mansart - od
tod tudi njeno ime. V naših krajih
mansardna streha ni pogosta,
saj smo dežela s prevladujočimi
dvokapnicami, besedo mansarda pa
zato uporabljamo kar za podstrešno
stanovanje.
21
Strešna okna VELUX
za energijsko učinkovito mansardo

Senčila za dodatno zaščito pred

vročino in mrazom

Originalna senčila so narejena samo za strešna

okna VELUX. Na voljo so različni modeli, ki nudijo
zaščito pred vročino, izolacijo pred mrazom,
zatemnitev ali samo osnovno senčenje.
Unikatna prezračevalna loputa
Zunanje
S strešnimi okni VELUX lahko v svoj dom pripeljete
naravno svetlobo in svež zrak. Vsa okna imajo unikatno mrežasto senčilo
prezračevalno loputo, ki ima tri stopnje odpiranja in zaustavi sončno
omogoča zračenje pri vodotesno zaprtem oknu. toploto
do 70%

Notranje
Obrobe in vgradni elementi za vodotesno in siesta senčilo
toplotno izolativno vgradnjo strešnih oken izboljša izolativnost
do 20%

Obrobe poskrbijo, da je spoj med strešno konstrukcijo, kritino

in strešnim oknom vodotesen.
• Za še boljšo vodotesnost in toplotno izolativnost je na
voljo zunanji vgradni set, ki vsebuje sekundarni priklop,
drenažni žlebiček in izolativni okvir.
• Pravilno oblikovane špalete in zaščito pred kondenzom
omogoči notranji vgradni set, ki vsebuje kovinsko
konstrukcijo in parno zaporo.

VELUX Slovenija d.o.o.

Ljubljanska 15am 1236 Trzin
01 724 68 68
velux@velux.si
www.velux.si
© 2017 VELUX GROUP ® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI
 Ste vede strešna
betonska plošča
li, da se
to p lo tn bo ljšo
o izo lativ
mansard n ost
e lahko
strešno dosežete
beto nsko s
p loščo?

Betonska plošča je bila že tradicionalno prisotna

na Primorskem, da je lahko botrovala močnemu
vetru. Tipični primorski strešniki 'korci' so bili na
betonsko ploščo pritrjeni kar z malto in na ta
način preprečevali, da bi burja odkrila streho.

Vse pogosteje pa se za betonsko strešno ploščo

odločajo tudi drugod. Med glavne razloge
sodi boljša izolativnost in posledično večja
temperaturna stabilnost.

strešna okna
Vsakdo je že kdaj sanjaril o strešnem oknu; o
dnevni sobi, ki jo razsvetlijo sončni žarki, ki posije
skozi strešno okno; o spalnici v kateri lahko ponoči
skozi strešno okno opazujemo zvezde; o kopalnici
v kateri lahko med namakanjem v kadi poslušamo
pomirjujoče dežne kapljice…

Podstrešni prostori so nekaj posebnega prav zaradi

strešnih oken, današnja tehnologija pa jih dela tudi
nadvse praktične in zanesljive.

Nič več se vam ni treba bati, da bodo prostori s

strešnimi okni presvetli, saj senčila omogočajo
popolno zatemnitev. Nič več se vam ni treba med
nalivom v službi spraševati ali ste pozabili strešno
okno odprto, saj imajo lahko nameščen senzor za dež
Strešna okna VELUX in se avtomatsko zaprejo. S pomočjo strešnega okna
lahko na podstrešju ustvarite celo francoski balkon.

Kako pa izbrati pravo strešno okno za določen prostor? Prvo pravilo, ki mu velja slediti je, da naj
bi imel prostor oken vsaj za 20% tlorisne površine prostora, glede na namembnost pa lahko ta
odstotek seveda varira.
HIDROIZOLACIJA
V&O
Izolacija je eden najpomembnejših elementov hiše,
je kot topel volnen plašč, ki nas pozimi greje,
je kot vodotesna pelerina, ki nas v deževnih
dneh ohranja suhe in je kot senčnik,
ki nas varuje pred poletno pripeko.
 V:Zakaj hidroizolacija
ni potrebna na vseh stavbnih
površinah?
V: Kaj je hidroizolacija?
O: Pomembno je, da hiša diha in prek zidov
oddaja vlago, ki se v notranjosti nabira zaradi
O: Hidroizolacija je zaščita gradbenih različnih aktivnosti (npr. sušenje perila,
elementov pred vodo in vlago. Največkrat kuhanje). Če bi s hidroizolacijo zaprli vse stene,
imamo z besedo hidroizolacija v mislih tanek bi onemogočili prehajanje vlage iz hiše. Da
sloj za vodo neprepustne folije iz bitumenskih voda ob dežju in nalivih ne pronica skozi zidove
trakov. Hidoizolacija pa je lahko izvedena tudi pa poskrbi že zaključni sloj fasade.
z vodoodpornimi premazi, bodisi iz bitumna ali iz
poliuretanskih zmesi.

Ločimo horizontalno in vertikalno Katere dele stavbe je

V:
hidroizolacijo. Horizontalna hidroizolacija je
položena vzporedno s tlemi in preprečuje potrebno izolirati proti
vdor kapilarne vlage iz temeljev in tal ter vdor
podtalnice. Vertikalna hidroizolacija je izolacija vdoru vlage?
sten, ki so nato zasute z zemljo in preprečuje
vdor vlage iz zemlje. Položena je od temeljev
do nekaj centimetrov (cca. 30) nad terenom,
da zaščiti steno še pred meteorno vodo. O: Kletne prostore, tla v pritličju, če je hiša
podkletena, če hiša ni podkletena pa samo tla v
kleti (na podložni beton se privari hidroizolacija),
ravne strehe, balkone.

25
 TO NI SODOBNA
UMETNOST, AMPAK
POSLEDICA SLABE
IZOLACIJE.

Sodobni hidroizolacijski in
termoizolacijski sistemi FRAGMAT.

www.fragmat.si

Kaj je najpomembnejše
V: Na kaj je treba biti
V:

pri hidroizolaciji? posebej pozoren pri

O: Ključnega pomena je izvedba. Le dobro
izvedena hidroizolacija bo opravljala svojo
nalogo in preprečevala vdor vlage v hišo.
Slabo izvedeno izolacijo je nadvse težko
sanirati, zato velja temu delu gradnje posvetiti
še posebno pozornost.
izvajanju hidroizolacije?
O: Gradbena jama okoli temeljev stavbe mora
biti dovolj velika, da omogoča kvalitetno
polaganje izolacije. Če je prostora premalo,
se rado zgodi, da se gradbena jama posipa in
zasuje temelje še pred položeno izolacijo.

Hidroizolacijo polagamo z varjenjem na prej

Kakšne so
V: premazano steno/tla s premazom IBITOL.
Paziti moramo, da so površine na katere varimo
najpogostejše napake gladke. Če niso, jih je potrebno izravnati s
cementno malto.
pri izvedbi hidroizolacije?
Prav tako je treba paziti na stike in diletacije.
Na stikih se morajo posamezni trakovi
O: Najpogostejša napaka je nepravilno izveden hidroizolacije prekrivati za vsaj 10 cm.
spoj vertikalne in horizontalne hidroizolacije. Diletacije pa moramo zaščititi s posebnim
hidroizolacijskim elementom, ki se lahko krči
in razteza in tako preprečuje vdor vode skozi
diletacijske reže.

26
 Ali je potrebno
V:

hidroizolacijo še zaščititi?
O: Preden zasujemo gradbeno jamo, moramo
izolacijo zaščititi s filcem, zaščitno mrežo ali s
prav posebno čepasto folijo. Še boljše je, če
dodamo še toplotno izolacijo npr. stirodur,
nato pa stirodur zaščitimo s čepasto folijo. Filc
lahko s časoma razpade. Čepasta folija je zaradi
svoje oblike in sestave še posebej odporna na
udarce in pritiske in tako izolacijo zaščiti pred
poškodbami. Navkljub zaščiti velja gradbeno
jamo zasipavati počasi in previdno.
V: Kaj pa drenaža?
O: Z drenažo poskrbimo, da ob stenah hiše
ne zastaja voda, marveč da prosto odteka.
Za tovrstno odvodnjavanje poskrbimo
tako, da ob steni nasujemo plast grobega
materiala kot sta gramoz ali prod. Pod in
čez plast gramoza postavimo še filc, da se
med kamenje ne pomeša prst. Voda bo tako
pronicala in se ne bo zadrževala ob steni.
V:Ali je za ravne strehe, terase
in bazene priporočljiva kakšna
posebna hidroizolacija?
O: Za izolacijo kompleksnejših
konstrukcijskih oblik, kot tudi za ravne
strehe, balkone in bazene je priporočljiva
izbira poliuretanske premazne izolacije.
Predstavlja popolnoma neprepustno zaščito
pred vodo, njena ključna prednost pa je,
da je brezšivna in tako nima morebitnih
šibkih členov. Poleg tega je odporna tudi
na vremenske vplive kot so UV žarki, zmrzal
in temperaturne obremenitve. Priporočilo:
Na betonski plošči naredimo naklonski beton,
nato varimo hidroizolacijo. Čez hidroizolacijo
se lahko doda zaščita proti UV (prod, estrih ...),
je pa potrebno pred prodom namestiti filc. Na
ravne strehe se vari izolacija s posipom-pohodna.

27
 Se
vsako zimo
jezite, da vse preveč de-
narja namenite ogrevanju;
se nikakor ne znebite plesni na
stenah; gradite hišo in se sprašujete
kako jo čim bolje toplotno izolirati?

Gradbeni inženir Nejc Robida iz podjetja

ANRO nam je zaupal kaj je pri načrto-
vanju in izvedbi termoizolacije še
posebej pomembno in kako iz-
brati pravo za
vaš dom.

28
 popoln dom sam zate

I ZO L AC I J A
-
OBLEKA HIŠE

Vsi vemo, koliko časa, denarja, energije, svetovanja, pomerjanja,

iskanja razprodaj, popustov ali kredita smo brez večjih težav prip-
ravljeni vložiti v nakup vsakodnevne garderobe v vrednosti nekaj
100 €. Popolnoma drugače je kadar gre za odločitev o investiciji v
toplotno izolacijo fasade poslovne ali stanovanjske zgradbe, kat-
ere “obleka” je tista, ki nas bo „večno” varovala pred zimskimi nevšečnos-
timi in poletno pripeko.

Kako torej poteka izbiranje oblačila zgradbe, vredne 10.000 €,

ki nam bo omogočala prijetno bivanje naslednjih 30 do 50 let?

Praviloma se tisti, ki v družini skrbi za finance težko odloči za

investicijo v izolacijo fasade. Ko pa se, velikokrat prepusti odločitev
o izbiri materiala in debelini izolacije lokalnemu zidarju, predvsem na
račun nižje cene. Neizolirani balkoni, slab stik strešne in fasadne toplotne
izolacije, neizolirane špalete, neizolirani temelji, lepilo med stiki plošč, sidra
na površini itn. so samo najbolj pogosti primeri “sfušane” fasade. Posledično je
potreben poglobljen razmislek, saj se samo s kvalitetno toplotno izolacijo oboda
stavbe doseže največji prihranek in visoko kvaliteto bivanja.

Vrednost (ne)kvalitetnega bivanja najbolje poznajo tisti, ki imajo zaradi slabe izvedbe del vlažne
zidove, plesen in nenehno vlečenje hladu od zunanjih zidov v notranjost stavbe.
 Toplotna izolacija
zidanih obodnih sten
Pri energetskem svetovanju ločeno izpostavljamo
tri različne plasti obodnega zidu, kjer vsaka opravlja
svojo funkcijo. 

01 / Osnova stavbe je obodni (zunanji) nosilni zid, danes pogosto

iz modularne opeke debeline 29 cm. Statično, varnostno in
akumulacijsko zadostuje 19 cm, kar je zelo priporočeno. Obvezne
vertikalne AB vezi so predpisane v nosilnih zidovih in te dejansko
“nosijo” hišo. Pri zidu debeline 19 cm se ne vgrajuje oblikovnikov
(vogalnikov), temveč se vezi betonira v opažu. Prihranek je občuten.
Ob tem, da je m2 zidu cenejši za 33 % (obračun mere zidu je vedno na
m3), pridobimo v vsaki etaži še cca 4 m2 koristne površine. Tretjinski
dobiček (nestrošek) tako vložimo v debelejšo toplotno izolacijo.

02 / Sledi toplotna izolacija fasade na  zunanji strani.

Danes je zakonsko predpisan minimum
U = 0.28 W/m2K. S 15 cm debelo toplotno izolacijo ga, ne
glede na lambdo, vedno dosežemo.

Osebno priporočam debelino najmanj 20 cm (U = 0.16 W/

m2K). Pri odločitvi ali izbrati 15 ali 20 cm debelo izolacijo
velja, da vsak nadaljni cm podraži m2 gotove fasade le
za 1.7 %. Dejansko torej stane m2 gotove fasade z 20 cm
izolacije le 8 – 10 % več
kot m2 15 cm debele izolacije.
Vsi navedeni podatki veljajo za “staro” izolacijo,
kjer je lambda okrog 0.041 W/m2K.

Trg ponuja že nove toplotne izolacije, z izboljšano

izolativnostjo, ki imajo lambdo okrog 0.032 W/m2K.
Najbolj znan predstavnik je Neopor (črn stiropor). Ta
je lahko tanjši (16 cm namesto 20 cm), saj je okrog
20 % bolj izolativen, prav za toliko je tudi dražji.
Najnovejše izolacije že dosegajo lambdo okrog
0.022 W/m2K. V izolacijskem smislu je 10 cm take
izolacije enako 20 cm “stare” z lambdo 0.041 W/m2K.
Pri izboru materiala je vedno vprašljiva optimalna
izbira, na katero vse (pre)večkrat vpliva predvsem
cena, pozablja pa se tudi na parozadrževalnost,
kvaliteto izvajalcev, garancijo itd.

03 / Estetska merila so pomembna pri izboru 

zaključnega sloja. Poleg tega, da je “lep” mora
predvsem kvalitetno zaščititi tudi izolacijo pred
mehanskimi poškodbami in vplivom vremena.
Danes prevladujejo tankoslojne fasade, “sendvič”
je preteklost, prav tako debeloslojne fasade. Vse
pogosteje pa se pojavljajo prezračevane fasade, ki
omogočajo učinkovito odvajanje kondenzirane vlage
iz zunanje plasti toplotne izolacije.

30
Detajli
Hudič je vedno v detajlih. Pri izdelavi fasade moramo Tu nastajajo najbolj problematični in najtežje rešljivi
biti pozorni – ob hkratni kontroli izvajalca - predvsem toplotni mostovi. Enako problematična so vsa
na detajle pri okenskih in vratnih špaletah, na stik hladilna rebra, kot je balkon. Tega vedno toplotno
fasadne in stropne toplotne izolacije mansardnega izoliramo s spodnje in gornje strani.
stanovanja, kvalitetno izvedeno toplotno izolacijo
prostora okrog temeljev, vključno z vertikalno in
horizontalno drenažo.

to plotni mostovi,
hlad
rebra, slabi stiki fa ilna
Nekaj slabih in stro pne izolac
ije
sadne

primerov

Zunanje stopnice – vpete v obodni

zid – bodo povzročile enake težave kot
neizoliran balkon. S prenosom hladu
preko zida v notranjost, se bo na  ko
toplotnem mostu kondenzirala notranja
Umazanijo na fasadi lah
povzročijo alge, glive, ple sen
vlaga, kateri sledi plesen.
ali lišaji.

Pritisk zunanje vode na stavbo

Nepopolni vogal in velike reže se odraža v belem puhastem
stikov nisoodraz mojstra, lastnik materialu, imenovanem soliter.
bo tu izgu blja l toploto, fasada bo
“pisana ”.

Na fasadi so vidni stiki med

ploščami ter glave sider.

Elektro in druge omarice
na fasadi so tudi toplotni
mostovi.

31
ob nakupu hidroizolacije FRAGMAT
vam podarimo 10% popust
www.sam-zate.si
* obišči www.sam-zate.si, prejmi kodo in ob nakupu hidroizolacije prodajalcu
izroči kupon ali ga prikaži na telefonu kot fotografijo.

e z a g r a dnjo
vs
najdete
g o v i n a h SAM
v tr
odajalci,
o v n o p o d kovani pr
Strok čniki
c ia listi in skladiš
ko m er
vah in
m a g ajo p ri odločit
po
nakupu.

REVIJA O ZIDANI GRADNJI

TRGOVINE SAM: JARŠE PRI DOMŽALAH LATKOVA VAS PRI PREBOLDU ORMOŽ
ORMOŽ
T: 01 72 98 800 • E: info@sam.si T: 03 70 32 700 • E: lv@sam.si T:
T: 02
02 741
741 65
65 00
00 •• E:
E: orm@sam.si
orm@sam.si

DOMŽALE
DOMŽALE TRBOVLJE
TRBOVLJE LJUBLJANA
LJUBLJANA
T:
T: 01
01 72
72 98
98 858
858 •• E:
E: dom@sam.si
dom@sam.si T:
T: 03
03 56
56 14
14 780
780 •• E:
E: trb@sam.si
trb@sam.si T:
T: 01
01 729
729 88
88 61
61 •• E:
E: lj@sam.si
lj@sam.si

KAMNIK NAZARJE SAM ZORA MENGEŠ

T: 01 83 09 620 • E: kam@sam.si T: 03 83 92 760 • E: naz@sam.si 31 • E: zora@sam.si
T: 01 724 73 10
32