GRADIVOSLOVJE 2.

0 SISTEMATIKA GRADBENIH MATERIALOV

1.0 UVOD
Gradivoslovje je najstareje podroje tehninih ved (grajenje je ena od najbolj bistvenih lovekovih aktivnosti). Grajenje in poznavanje lastnosti materialov sta tesno povezana (celotna obdobja loveke zgodovine so poimenovana po materialih, ki so jih ljudje takrat uporabljali).

1.0 UVOD
V zgodnjih obdobjih je lovek uporabljal materiale, ki jih je nael v naravi predvsem kamen in les. ez as pride do uvajanja materialov, ki jih imenujemo umetni (opeka, jeklo). Danes je na tem podroju doseen tak nivo, da omogoa ne samo visoko stopnjo obdelave, temve tudi izdelavo povsem novih materialov.

1.0 Uvod
Iznajdba Iznajdbabakelita bakelita Iznajdba Iznajdbaumetne umetne mase celuloida mase - celuloida Za etek Za etekuporabe uporabe plo in plo incevi ceviiz iz polietilena, razvoj polietilena, razvoj kompozitov kompozitov Pojav Pojavkonstrukkonstrukcijskih jekel cijskih jekel

Zgodovinski razvoj gradbenih materialov

Obdobje sintetinih organskih materialov; uporabljajo se tudi materiali iz prejnjih obdobij

Obdobje lesa, kamna, opeke, betona in surovega eleza

Obdobje jekla, armiranega in prednapetega betona; uporabljajo se tudi materiali iz prejnjih obdobij

1850

1900

1950

2000

1.0 UVOD

Podlaga za dobro poznavanje gradbenih materialov je sinteza znanja ve znanstvenih disciplin: - kemije - fizike - tehnologije - trdnosti materialov ...

1.0 UVOD

Znanje s teh podroij je podlaga za pravilno in racionalno uporabo materialov. Za vsak material moramo torej poznati: tehnoloki proces proizvodnje, podroje uporabe, nain obdelave, bistvene lastnosti, obnaanje pri razlinih pogojih uporabe, postopke merjenja posameznih lastnosti.

1.0 UVOD

Lastnosti materiala je mogoe ugotavljati iz njegove atomsko molekularne strukture, razporeda elementarnih delcev, notranjih sil kemijskih vezi in drugih predpostavk, na katerih temelji sodobno termodinamino dojemanje o strukturi materije. Tak pristop pa je pogosto zelo zapleten in praktino teko izvedljiv.

NA ZAETEK

1.0 UVOD

Pogosto se zato pri analizi materialov uporablja fenomenoloki princip, kjer prihajamo do doloenih zakljukov na osnovi objektivnih eksperimentalnih podatkov, brez fizikalne oziroma kemijske analize (primeri toplotnega irjenja materialov, krenja meanice cement - voda pri strjevanju na zraku).

2.0 SISTEMATIKA GRADBENIH MATERIALOV

GRADBENI MATERIALI so vsi materiali, ki se uporabljajo v gradbenitvu. Poznavanje gradbenih materialov pomeni poznavanje tehnolokih postopkov za njegovo pridobivanje, predelavo, njegove kemine in tehnine lastnosti pred uporabo, v asu obdelave, po vgradnji in poznavanje vseh bistvenih sprememb, do katerih lahko pride v asu njegove ivljenjske dobe.

2.0 SISTEMATIKA GRADBENIH MATERIALOV

Poznavanje gradbenih materialov omogoa izbiro najprimernejega materiala za doloeni gradbeni objekt tako v smislu postavljenih zahtev za ta objekt, kot tudi v smislu ostalih specifinih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bi objekt popolnoma sluil svojemu namenu: da je stabilen, dolgotrajen, cenen za vzdrevanje in lep.

2.0 SISTEMATIKA GRADBENIH MATERIALOV

Po sploni klasifikaciji se gradbeni materiali delijo v tri jasno loljive skupine: - KOVINE (1) - POLIMERE (2) - KERAMIKE (3) in - INENIRSKE MATERIALE.

2.0 SISTEMATIKA GRADBENIH MATERIALOV

KOVINE definirajo znailne fizikalne lastnosti, kar je posledica kovinske kemijske vezi. KERAMIKE definirajo lastnosti, ki so posledica kombinacije ionskih in kovalentnih kemijskih vezi.

2.0 SISTEMATIKA GRADBENIH MATERIALOV

POLIMERE definirajo lastnosti, ki so posledica visoke stopnje kovalentnih vezi znotraj verig molekul in ibkih Van der Waalsovih vezi med verigami molekul. KOMPOZITI, ki sodijo v skupino inenirskih materialov nastanejo s keminim, fizikalnim in/ali mehanskim povezovanjem materialov.

2.0 SISTEMATIKA GRADBENIH MATERIALOV

Gradbene materiale lahko delimo e: po nainu proizvodnje na: - naravne gradbene materiale - umetne gradbene materiale po uporabi na: - konstrukcijske materiale - veziva - izolacijske materiale - materiale za oblaganje

2.1 DELITEV PO NAINU PROIZVODNJE

Naravni gradbeni materiali so tisti, ki se nahajajo v naravi in jih lahko vgradimo z manjo ali vejo predhodno obdelavo oziroma predelavo. Znailni predstavniki so: les, kamen v razlinih oblikah, voda, bitumen in asfalt. Les in kamen v razlinih oblikah imenujemo tradicionalna gradiva.

2.1 DELITEV PO NAINU PROIZVODNJE

Umetni gradbeni materiali se pridobivajo iz naravnih surovin mineralnega in organskega porekla s kemino ali mehansko predelavo. Najstareji predstavniki te skupine so: apno, mavec, cement, predmeti iz gline, steklo, elezo, baker, svinec. Noveji predstavniki pa so: aluminij, beton in plastine mase.

2.1.1 Naravni gradbeni materiali

Les: je obutljiv gradbeni material, kljub temu ima pomembno vlogo. Je lep in ima ugodne konstrukcijske lastnosti. Loimo: - les listavcev (hrast, bukev, jesen, brest, gaber, javor, topol, plutovec ) - les iglavcev (smreka, jelka, bor, macesen, tisa ) - les tropskih dreves (teak, mahagonij, palisander, ebenovina )

2.1.1 Naravni gradbeni materiali Kamen: je od nekdaj zastopan v gradbenitvu, zaradi trajnosti, dobrih mehanskih lastnosti in lepega izgleda. Loimo: - eruptivne kamnine (granit, sienit, diorit, gabro, porfir, diabaz, bazalt, vulkanske tufe ) - sedimentne kamnine (peenjake, apnence, konglomerate, bree, dolomite) - metamorfne kamenine (gnajs, filit, marmor, serpentinit, )

2.1.1 Naravni gradbeni materiali Zemlja: glina in ilovica Naravni bitumen: bituminozni apnenci, bituminozni skriljavci Naravni asfalt: trinidadski asfalt Razlini naravni (prironi) materiali: koa, trstika, listje tropskih rastlin, led, sneg in voda kot pomoni material za izdelavo razlinih umetnih gradbenih materialov

2.1.2 Umetni gradbeni materiali

Apno in apnena malta sta bila v uporabi e pred 5000 leti v Egiptu. Tudi na naih tleh je bila apnena malta v uporabi e v zgodnjem obdobju razvoja gradbenitva. Loimo: - ivo (negaeno) apno - gaeno apno

2.1.2 Umetni gradbeni materiali

MAVEC (gips) je material, ki je v gradbenitvu prisoten dolgo obdobje. V malto so ga dodajali e Egipani in Rimljani. Loimo: - tukaturni mavec - mavec alabaster - modelarsko mavec - mavec za malte - mavec za estrihe

2.1.2 Umetni gradbeni materiali Cement (z njim pa tudi beton) je danes najpomembneji gradbeni material. e Rimljani so poznali naravni cement vulkanskega izvora, ki so ga kopali na pobojih Vezuva. V srednjem veku gradenj z betonom ni bilo veliko. Obdobje uporabe betona kot osnovnega gradbenega materiala nastopi v zaetku 19. stoletja. Pri Splitu je leta 1865 zaela obratovati prva cementarna. Osnovna delitev cementa po sestavi in tehnologiji proizvodnje je: - cement iz portland cementnega klinkerja in - ostale vrste (specilane vrste) cementa

2.1.2 Umetni gradbeni materiali Malte (v odvisnosti od veziva): Loimo: - malte iz zranih veziv (apnena malta, glinena malta, mavna malta, podaljana malta), - malte iz hidravlinih veziv (cementne malte, malte iz hidravlinega apna), - malte iz ognjevarnih veziv - s polimeri modificirane cementne malte.

2.1.2 Umetni gradbeni materiali

Beton je v sodobnem gradbenitvu najvaneji material. Gradnja z betonom je lahka, hitra in ceneja od gradnje z drugimi gradbenimi materiali. Beton je zaradi fizikalno mehanskih lastnosti primeren za objekte visokogradenj, nizkih gradenj in hidrotehninih objektov.

2.1.2 Umetni gradbeni materiali Loimo naslednje vrste betonov: - teki betoni (prostorninska masa ve kot 2500 kg/m3 ), - normalni betoni (prostorninska masa od 1900 do 2500 kg/m3 ), - lahki betoni (prostorninska masa manj kot 1900 kg/m3 ), - posebne vrste betonov

2.1.2 Umetni gradbeni materiali Kovine: Loimo: - jeklo (konstrukcijska jekla) - elezo (bela in siva litina) - barvne kovine (cink, baker, svinec, aluminij, kositer) - legure (duraluminij, bron in medenina)

2.1.2 Umetni gradbeni materiali Gradbena keramika: - opeka (polna in votla opeka, fasadna opeka, zidni bloki, stropna polnila) - openi streniki (bobrovci, zarezniki, slemenjaki...) - keramine cevi (drenane, kanalizacijske, dimnike) - keramini elementi (stenske in talne keramine ploice, zakljuni elementi)

2.1.2 Umetni gradbeni materiali

Steklo:

- normalno steklo (okensko in motno steklo,

steklo za ogledala)

- varnostno steklo (armirano, kaljeno in

lepljeno steklo...)

- stekleni elementi (stekleni streniki,

ploe, in ploice, votli in polni stekleni zidaki)

Ognjevarni materiali:
- ognjevarne surovine (glina, kaolin,
ekspandirana sljuda)

- ognjevarni izdelki (amotna moka,

amotni, kremni, magnezitni in boksitni zidaki...)

2.1.2 Umetni gradbeni materiali

Plastomeri: - termoplastine mase (poliamidi,

polikarbonati, polietilen, polipropilen, poliizobutilen, polivinilklorid, polivinilacetat, polimetilacetat)

- termostabilne mase (epoksidne,

poliestrske, poliuretanske in fenolne smole...)

Guma:

- guma iz naravnega kavuka

(naravni kavuk)

- guma iz umetnih kavukov

(silikonski kavuk, polibutadienski kavuk, poliuretanski kavuk, butilni kavuk...)

2.1.2 Umetni gradbeni materiali

Katran:

- katran iz premoga
(katranska smola in katranska emiulzija)

- lesni katran (katranska smola in katranska

emulzija...)

Bitumen: Asfalt:

- umetni bitumen (cestogradni in umetni

bitumen, razredeni bitumen, bitumenska emulzija...)

- umetni bitumen (peeni asfalt, valjani

asfalt, asfaltni beton, bitugramoz, bitudrobir, liti asfalt...)

2.1.2 Umetni gradbeni materiali

lindra:

- lindra visokih pei - talilnika lindra (talilniki kamen...)

2.2 DELITEV MATERIALOV PO UPORABI

Konstrukcijski gradbeni materiali so primarni materiali v gradbenitvu. Uporabljajo se za izdelavo nosilnih konstrukcijskih elementov ali monolitnih konstrukcij tako v visokogradnji, kot pri nizkih gradnjah. Splona lastnost konstrukcijskih materialov je, da lahko konstrukcije narejene iz njih prevzamejo statine in dinamine obremenitve.

2.2 DELITEV MATERIALOV PO UPORABI Veziva pomeana z vodo (razen bitumenskih in plastinih veziv) tvorijo plastine ali kaaste mase, ki po konanem vezanju otrdijo in tvorijo (ZRANA VEZIVA) strjujejo samo na zraku, hidravlina pa tudi pod vodo. Veziva uporabljamo pri izdelavi malt, umetnega kamna, vseh vrst betonov, asfaltov ...

2.2 DELITEV MATERIALOV PO UPORABI Izolacijski materiali so vsi zaitni materiali, ki varujejo gradbeni element ali konstrukcijo pred vplivi vlage, temperaturnih razlik, hrupa, vibracij ali pred vplivi kemine agresije. Materiali za oblaganje se uporabljajo v gradbenitvu za zaito vgrajenih izolacijskih in konstrukcijskih materialov, oziroma celotnih objektov. Loimo obrabne, izolacijske in okrasne obloge.

2.2.1 Konstrukcijski materiali Beton Armirani beton Prednapeti beton Jeklo Kamen Opeka Les Kompoziti

2.2.2 Veziva Glede na nain strjevanja se veziva delijo v zrana, hidrvalina, ognjeobstojna, bitumenska in polimerna. Zrana veziva:
- gaeno apno - razlini mavci in - glina

Hidravlina veziva:
- cementi (razlinih vrst) - hidravlano apno - naravna hidravlina veziva (pucolanska zemljina, opalska brea)

2.2.2 Veziva
Bitumenska Ognjevarna Veziva

veziva: veziva:

- naravni bitumen - umetni bitumen - ognjeodporna glina

- reaktivne smole (epoksidna, poliuretanska, poliestrska smola)

na bazi umetnih smol:

2.2.3 Izolacijski materiali

Hidroizolacijski materiali:
trakovi)

- bitumen in katran (emulzije, premazi in izolacijski - sintetine folije (poliizobutilenske folije, PVC folije, - kovine (bakrena, cinkova, pocinkana jeklena, aluminijska in - betoni in malte (betoni in malte z dodatki, ki odbijajo - premazi in barve (premazi, ki na podlagi ustvarjajo
vodo ali zagotavljajo nepropustno zapolnitev por) zaitni film - oljne barve, plastomerni in cementni premazi; premazi za natapljanje in impregnacijo - silikonski premazi) svinena ploevina) polietilenske folije, poliestrski laminati, mase za kitanje)

2.2.3 Izolacijski materiali

Toplotnoizolacijski materiali:
- lahki betoni (keramzit-beton, plinobeton in penobeton,
lesovinske ploe in bloki za zidanje - Heraklit, Durisol)

- les (mehki lesonit - Perlcon ploe, iverica) - anorganski materiali (kamena in steklena volna) - organski materiali (pluta, slama, trstika) - plastomeri (trda polistirenska pena, trda fenolformaldehidna
pena)

- steklo (penjeno steklo foamglas, profilirano steklo,

toplotnoizolacijsko steklo)

2.2.3 Izolacijski materiali

Materiali za absorbcijo zvoka:

- kovina (aluminijska perforirana ploevina - akustini profili,

- mavec (mavec za modeliranje - akustine ploe s kvadratnimi

odprtinami in podlogo iz mineralne volne)

akustine ploe z okroglimi odprtinami in podlogo iz mineralne volne zaitene z aluminijsko folijo)

- anorganski materiali (kamena in steklena volna) - penjeni materiali (mehka in trda poliuretanska pena) - les (lesonit, iverica - akustine ploe s pravokotnimi odprtinami in
podlogo iz mineralne volne)

2.2.3 Izolacijski materiali

Akustini izolacijski materiali za duenje zvoka in vibracij:

- organski materiali (mehki lesonit, pluta) - anorganski materiali (kamena in steklena volna,
pesek, perlit)

- penjeni materiali (trda polistirenska in poliuretanska

pena)

- guma (mehka penasta guma, mehka elastina guma) - tekstil (tepihi, tapisoni in druge tekstilne talne obloge)

2.2.4 Izolacijski materiali Materiali za oblaganje:

- obrabne obloge - materiali, ki so neposredno izpostavljeni - izolacijske obloge - materiali, ki se uporabljajo za zaito
izolacijskih materialov; vidna povrina je v veini primerov tudi okrasna obloga (profili, trakovi in ploe iz kamna, lesa, bakra, aluminija, stekla, gradbene keramike, plastomerov, raznih zaitnih ometov, premazov in barv) mehanskim obremenitvam (asfaltni in betonski obrabni sloji vozi, v v visokogradnji talne obloge)

- okrasne obloge - obloge, ki bi imele samo dekorativno

funkcijo se redko izvajajo; za njih se zahteva, da imajo lep izgled povrine (profili, trakovi in ploe iz kamna, lesa,bakra, aluminija, stekla, gradbene keramike, plastomerov, raznih zaitnih ometov, premazov in barv)