V.

skupina

ns2 np1 np1 np1

1
 tvorijo predvsem kovalentne spojine
anione X3− tvorita le N in P

 kationi X3+ so možni pri Sb in Bi

 N je znatno bolj elektronegativen kot ostali elementi

N, P in As imajo anionski (nekovinski) kemizem
Sb in Bi imata kationski (kovinski) kemizem

 oksidi N, P, As in Sb z oksidacijskim številom +3 in +5

dajejo kisline
bizmutov oksid je bazičen

Kemijske vezi tvorijo na različne načine:

i) sprejmejo 3 e− in dosežejo konfiguracijo žlahtnega plina

nastanek nitridnega iona N3− je endotermen proces,
(2093 + 944,7) kJ/mol

nitridi nastanejo le z najbolj elektropozitivnimi elementi

z majhnimi kationi, npr. Li3N, Na3N in Mg3N2
te spojine imajo veliko mrežno energijo

nastanek fosfidnega iona P3− je energijsko bolj ugoden,

1460 kJ/mol
fosfidi imajo manjše mrežne energije

2
ii) nastanek kationov X3+ ni energijsko ugoden proces
ionizacijske energije so zelo velike
zato so le v nekaterih spojinah antimona in bizmuta

iii) ker imajo 3 samske e−, lahko tvorijo tri kovalentne

vezi npr. NH3, PH3, PCl3, NR3 in PR3
piramidalne molekule

NH3 PH3 AsH3 SbH3

106°47’ 93°30’ 92°0’ 91°30’

 z zmanjševanjem valenčnega kota se povečuje

inertnost neveznega elektronskega para

 amoniak je močna baza, ostali nimajo bazičnih

lastnosti

 vodikove vezi le pri amoniaku

3
iv) tvorijo tudi več kovalentnih vezi
N največ 4
tetraedrično razporejene v NH4+, NR4+

P tvori 4 σ vezi, npr. PH4+, PR4+

v oksokislinah in oksofosfatih je fosfor koordiniran
štirištevno
v spojinah s halogeni ima P tudi večja koordinacijska
števila, npr. PF5, PCl6−

arzenove spojine so podobne fosforjevim

Sb teži po šestštevni koordinaciji

 elementi imajo značilne plastovite strukture,

v katerih je vsak atom piramidalno obdan s tremi
sosednjimi

valovite plasti npr. črna modifikacija fosforja,

polprevodniška modifikacija arzena

4
Viri in pridobivanje

 elementarni dušik pridobivamo s frakcionirno destilacijo

utekočinjenega zraka

 z vezavo kisika v zraku z ogljikom

4N2 + O2 + 2C → 4N2 + 2CO

ta način se uporablja pri sintezi amoniaka

 v laboratoriju s segrevanjem NH4NO2(aq)

NH4NO2 → N2 + 2H2O

anion oksidira kation

 najvažnejši vir P so minerali apatiti Ca5(PO4)3X

(X je F, Cl ali OH)

 v industriji se P pridobiva z redukcijo fosfatov pri 1400 °C

Ca3(PO4)2 + 3SiO2 + 5C → 2P + 3CaSiO3 + 5CO

fosfor nato predelajo v fosforjevo(V) kislino in v

fosfate(V)

5
  As se pridobiva iz arzenopirita

FeAsS → FeS + As

 ali s praženjem sulfidov

2As2S3 + 9O2 → 2As2O3 + 6SO2

As2O3 + 3C → 2As + 3CO

Fizikalne in kemijske lastnosti dušika

 brezbarven plin

 0,023 L se ga raztopi v 1 L vode pri 0 °C in 101,3 kPa

manj topen kot kisik

 zaradi močne trojne vezi, 944,7 kJ/mol, ni reaktiven

 je manj reaktiven od drugih zvrsti s trojno vezjo kot

so CO, CN−, etin
razlog je v veliki ionizacijski energiji in nepolarni vezi

 pri sobni temperaturi se spaja neposredno le z Li,

produkt je litijev nitrid Li3N

6
 reakcija dušika z litijem je edina reakcija, ki
poteka pri sobni T

kemijsko vežejo dušik iz zraka tudi nekatere

bakterije

 z vodikom reagira pri T > 400 °C in pri visokih tlakih

 s kisikom reagira pri T > 2000 °C v električnem obloku

v naravi reagira ob udarcu strele
produkt je NO

 P ima v trdnem stanju štiri modifikacije

beli, vijolični in črni P so kristalinični,
rdeči P je amorfen

 beli P
ima nizko tališče, 44,2 °C
ne raztaplja se v vodi
v kristalni strukturi so molekule P4
atomi P so razporejeni v ogliščih tetraedra
valenčni kot je 60°
ker so si vezni elektronski pari blizu skupaj, je
beli P neobstojen
na zraku se vžge pri 50 °C, če je finodisperzen že pri
sobni temperaturi

7
 rdeči P
nima urejene strukture
P4 tetraedri so povezani v večje skupke in verige

 vijolični P
tališče pri 620 °C
verige, povezane med seboj

 črni P
valovite plasti, povezane med seboj z molekulskimi
vezmi
v plasti je vsak atom P povezan s tremi sosednjimi
atomi
prevaja električni tok

 pri sobni temperaturi je črni P najobstojnejša

modifikacija, beli P pa najmanj

 pri gorenju P na zraku nastane najprej P4O6, nato iz

tega P4O10
reakciji sta močno eksotermni
pri drugi se sprošča rumenozelena svetloba,
pojav se imenuje fosforescenca

8
 As ima več modifikacij

 sivi As ima polprevodniške lastnosti

ima plastovito strukturo (podobno črnemu P)
v plasti je vsak atom As obdan piramidalno s tremi
sosednjimi atomi

 rumeni As gradijo molekule As4

molekule As4 so še manj obstojne od P4, ker so atomi As
večji
razpadejo že pod vplivom svetlobe

 znana sta še amorfni črni in amorfni rjavi As

 Sb ima polprevodniško modifikacijo s plastovito

strukturo
je srebrno bele barve

 Bi ima eno modifikacijo

je še najbližje kovinski strukturi
če Bi kristalizira iz taline, se prostornina povečuje

9
Nitridi

 spojine dušika z manj elektronegativnimi elementi

 ionski nitridi
trdne spojine, ki vsebujejo nitridne ione N3−
nastanejo z elementi I. skupine, Mg, Ca, Sr, Ba
pri reakciji z vodo nastane amoniak

Mg3N2 + 6H2O → 3Mg(OH)2 + 2NH3

 kovalentni nitridi
zgrajeni so iz molekul npr. BN

 intersticijski nitridi
dušikovi atomi so v prazninah v kovinski strukturi

Fosfidi

 binarne spojine fosforja z drugimi elementi

 v ionskih fosfidih so ioni P3−

nastanejo z najbolj elektropozitivnimi elementi

npr. Na3P, Ca3P2

pri reakciji z vodo nastane fosfin PH3

10
 Hidridi elementov V. skupine

amoniak NH3, hidrazin N2H4, vodikov azid HN3

fosfin PH3

arzin AsH3

stibin SbH3

bizmutin BiH3

Amoniak

 industrijsko pridobivanje iz elementarnega dušika in vodika

Haber-Boschev postopek

3H2 + N2 ↔ 2NH3 K = 103

 nastanek NH3 je eksotermen proces, ΔH = −45,98 kJ

z naraščajočo T je vse manj NH3 v ravnotežju
zato čim nižja T
vendar je pri nizki T hitrost reakcije majhna

 katalizator je Fe, Al2O3 in K2O

 med reakcijo se zmanjšuje V, zato čim višji P

11
 T = 500 °C
P = 200 atm
v ravnotežju je 17 prostorninskih % NH3

 priprava reakcijske zmesi

4N2 + O2 + 2C → 4N2 + 2CO ΔH° = −220,7 kJ
H2O(g) + C → H2 + CO ΔH° = +131,9 kJ

 odstranjevanje CO
CO + H2O → CO2 + H2

CO2 odstranijo z raztapljanjem v vodi

 starejši in dražji Frank-Caro postopek

CaC2 + N2 → CaCN2 + C T = 900−1200 °C

NH3 nastane pri hidrolizi kalcijevega cianamida

CaCN2 + 3H2O → CaCO3 + 2NH3

 manjše količine NH3 iz amonijevih soli z dodatkom

hidroksidov

2NH4Cl + Ca(OH)2 → CaCl2 + 2H2O + 2NH3

12
 NH3 ima glede na homologne hidride anomalno
visoko vrelišče
razlog so vodikove vezi
zaradi velike izparilne toplote se uporablja v hladilnih
sistemih

 izjemno velika topnost v vodi:

1176 L NH3 v 1 L vode pri 0 °C in 101,3 kPa

 z vodo protolitsko reagira

NH3 + H2O ↔ NH4+ + OH− Kb = 1,8×10−5

 s kislinami daje soli npr. NH4Cl, (NH4)2SO4

 amonijeve soli so dobro topne

 amonijeve soli so izomorfne s solmi K+ in Rb+

 v soleh, v katerih je anion oksidant, ta lahko oksidira

amonijev ion

(NH4)2Cr2O7 → Cr2O3 + N2 + 4H2O

 NH3 gori v kisiku in v zraku do dušika

4NH3 + 3O2 → 2N2 + 6H2O

v prisotnosti katalizatorja (Pt) pa do NO

4NH3 + 5O2 → 4NO + 6H2O

13
  amoniak je reducent
reducira npr. Cl2, H2O2, MnO4−

 organski derivati NH3 imajo sestavo NR3

(R = metil, etil)

alkilamini so močnejše baze od NH3

Hidrazin N2H4

 nastane pri oksidaciji amoniaka s kloratom(I)

2NH3 + NaClO → N2H4 + NaCl + H2O

 je tekočina

 struktura hidrazina
gauche konformacija

 sestavina goriv za rakete

 je močnejši reducent od NH3

iz vodnih raztopin Ag+ izloča kovinsko srebro, sam se
oksidira do N2

14
  zaradi dveh neveznih elektronskih parov je
diprotonska baza

N2H4 + H2O ↔ N2H5+ + OH− Kb = 8,5×10−7

N2H5+ + H2O ↔ N2H62+ + OH− Kb = 8,4×10−16

 šibkejša baza od NH3

 v soleh so
hidrazinijevi(1+) ioni, N2H5+ ali
hidrazinijevi(2+) ioni, N2H62+

Vodikov azid HN3

 nastane pri segrevanju zmesi natrijevega azida in močne,

nehlapne kisline

2NaN3 + H2SO4 → 2HN3 + Na2SO4

 tekočina z vreliščem pri 35,7 °C

 pri segrevanju ali ob udarcu eksplozivno razpade na

elemente

 šibka kislina

15
 azidni ion N3− je linearen

 sodi med pseudohalogenidne ione

 je v ionskih spojinah z različnimi kationi

kationi elementov I. in II. skupine tvorijo dokaj obstojne
azide

 svinčev(II) azid Pb(N3)2 pri segrevanju ali zaradi udarca

eksplodira in razpade na elemente
uporablja se v detonatorjih

Fosfin PH3

 beli P reagira s konc. vročimi raztopinami

hidroksidov

4P + 3KOH + 3H2O → PH3 + 3KH2PO2

6P + 4KOH + 4H2O → P2H4 + 4KH2PO2

 nastane tudi pri reakciji ionskih fosfidov z vodo

Ca3P2 + 6H2O → 2PH3 + 3Ca(OH)2

 ker P ni dovolj elektronegativen, PH3 ne tvori

vodikovih vezi
v tekočem PH3 ni asociiranih molekul

16
  ima vonj po česnu
je strupen

 je močnejši reducent od NH3

raztopine z Ag+ ioni reducira do kovinskega srebra

 je zelo šibka baza

 v vodi je skoraj netopen

Arzin, stibin in bizmutin

 hidridi As, Sb in Bi so manj obstojni od PH3

obstojnost se zmanjšuje z naraščajočo molsko maso
spojin

 AsH3 in SbH3 ob segrevanju razpadeta na elementa

arzen in antimon se izločita kot ogledalo na stenah
steklene posode

 dokazna reakcija za As po Marshu

spojine As se z nascentnim vodikom reducirajo do AsH3
ob segrevanju AsH3 razpade na elementa
As se izloči kot zrcalo na steklu

17
Dušikova(V) kislina HNO3

 industrijsko pridobivanje iz NH3

postopek po W. Ostwaldu

4NH3 + 5O2 → 4NO + 6H2O

2NO + O2 → 2NO2
4NO2 + 2H2O + O2 → 4HNO3

 oksidacija NH3 poteka v prisotnosti katalizatorja, Pt

T = 600−700 °C
ker je NO termično neobstojen, reakcijska zmes ne sme
biti v stiku s katalizatorjem več kot tisočinko sekunde

 ohlajeni NO reagira z zračnim kisikom

 NO2 v prisotnosti zraka reagira z vodo

 tako nastane pribl. 50% raztopina dušikove(V) kisline

neposredna uporaba v proizvodnji umetnih gnojil

 za proizvodnjo razstreliv je potrebna bolj koncentrirana

kislina

 postopek po Birkeland-Eyde
v državah, kjer je električna energija cenejša zaradi mnogo
voda, NO sintetizirajo neposredno iz elementov
zrak vpihavajo v električni oblok, kjer poteka reakcija
pri 3000 °C

 včasih so HNO3 pripravljali iz čilskega solitra

NaNO3 + H2SO4 → HNO3 + NaHSO4

18
 brezbarvna tekočina

 pri segrevanju ali pod vplivom svetlobe razpada

4HNO3 → 2H2O + 4NO2 + O2

zato rumenkaste barve

 koncentrirana kislina je močan oksidant

oksidira Cu, Ag
ne oksidira Au in Pt

 oksidira HCl
HNO3 + 3HCl → NOCl + 2H2O + Cl2

zlato se raztaplja v zmesi HCl/HNO3, zlatotopka

 Fe, Cr, Al se v konc. HNO3 ne raztapljajo, ker se

prevlečejo s plastjo obstojnega oksida, pasivacija

 v brezvodni HNO3 poteče protolitska reakcija

2HNO3 ↔ H2NO3+ + NO3−

ion H2NO3+ razpade na nitrilov ion NO2+ in vodo

 konc. H2SO4 protonira HNO3

HNO3 + H2SO4 ↔ H2NO3+ + HSO4−

zmes HNO3/H2SO4 se uporablja za nitriranje organskih

spojin

19
 HNO3 protolitsko reagira z vodo

HNO3 + H2O ↔ H3O+ + NO3− Ka = 20

je močna kislina

 vsi nitrati(V) se v vodi dobro topijo

 termični razkroj nitratov(V) je odvisen od polarizacijske

moči kationa

 alkalijski nitrati(V) razpadajo pri 300−400 °C na kisik in

nitrate(III)

2NaNO3 → 2NaNO2 + O2

 zemeljskoalkalijski nitrati(III) so neobstojni, zato

2Ca(NO3)2 → 2CaO + 4NO2 + O2

analogen je tudi razpad Pb(NO3)2

2Pb(NO3)2 → 2PbO + 4NO2 + O2

 razpad amonijevega nitrata(V)

NH4NO3 → N2O + 2H2O

anion oksidira kation

20
N2 O

NO

N2 O 3

NO2

N2 O 4

N2 O 5

Dušikovi oksidi

 z izjemo N2O so strupeni

 iz dušikove(V) kisline je z raznimi reakcijami mogoče

pripraviti vse dušikove okside

21
N2O5 4HNO3(l) + P4O10(s) → 4HPO3(s) + 2N2O5(s), pri −10 °C

2Pb(NO3)2(s) → 2PbO(s) + 4NO2(g) + O2(g)

NO2
2NO(g) + O2(g) ↔ 2NO2(g) Kp = 1,6×1012 pri 25 °C

N2O4 2NO2(g) ↔ N2O4(g) Kp = 8,84 pri 25 °C

N2O3 2NO(g) + N2O4 → 2N2O3(l), pri −20 °C

NO 3Cu(s) + 8H+(aq) + 2NO3−(aq) → 3Cu2+(aq) + 2NO(g) + 4H2O(l)

N 2O NH4NO3(s) → N2O(g) + 2H2O(g)

pri redukciji HNO3 s škrobom nastane zmes NO2 in NO,

iz katere se pri nižjih T pripravi N2O3

22
reakcija med Cu in HNO3 daje zmes dušikovih
oksidov

 če je kislina bolj koncentrirana (ρ = 1,4 g/cm3),

prevladujeta NO2 in N2O4

 če je njena koncentracija manjša (ρ = 1,2 g/cm3), pa NO

 vsak od dušikovih oksidov je obstojen samo v določenem

temperaturnem intervalu

 N2O5 razpada že pri 0 °C

2N2O5 → 2N2O4 + O2

reakcija je prvega reda

 razpad N2O4 je odvisen od T

N2O4 ↔ 2NO2

z naraščajočo T je v zmesi vse več NO2

23
 NO2 je obstojen le v ozkem temperaturnem intervalu,
135−145 °C

 tudi N2O3 je termično neobstojen, razpad se prične že

pri −10 °C

 N2O je bolj obstojen, saj prične razpadati šele nad 800 °C

Didušikov pentaoksid N2O5

 ker pri razpadu nastaja kisik

2N2O5 → 2N2O4 + O2

je močan oksidant

 v plinasti fazi je zgrajen iz molekul N2O5

 v trdnem stanju sta dve modifikaciji

v eni so gradniki molekule N2O5,
v drugi pa ioni NO2+ in NO3−, nitrilov nitrat(V)

 nitrilov ion NO2+ je linearen in simetričen

je izoelektronski z CO2

24
Dušikov dioksid NO2 in didušikov tetraoksid N2O4

 2Pb(NO3)2 → 2PbO + 4NO2 + O2

 molekula NO2 ima en nesparjen e−, je paramagnetna

 sodeč po rjavi barvi in težnji po dimerizaciji, je ta e−

najverjetneje lociran na dušiku

 NO2 je močan oksidant, približno tako kot Br2

 pri raztapljanju v vodi nastane zmes HNO2 in HNO3

2NO2 + H2O → HNO2 + HNO3

 je zelo strupen

 struktura N2O4 je zapletena

v najobstojnejši zvrsti so planarne molekule

 pri T tekočega dušika je bila dokazana prisotnost

molekul z neplanarno strukturo

25
Didušikov trioksid N2O3

 reagira z vodo

N2O3 + H2O → 2HNO2

Dušikov oksid NO

 v laboratoriju

3Cu + 8HNO3 → 3Cu(NO3)2 + 2NO + 4H2O

 v industriji v prisotnosti katalizatorja, Pt

2NH3 + 5/2O2 → 2NO + 3H2O

Dušikov oksid NO

 ker ima en nesparjen e−, je paramagneten

 za razliko od NO2 nima težnje po dimerizaciji

 je brezbarven

 reagira s kisikom

NO + 1/2O2 → NO2

26
Didušikov oksid N2O

 NH3 + HNO3 → NH4NO3

NH4NO3 → N2O + 2H2O

 linearna struktura

N−N 1,13Å
O−N 1,19Å (med enojno in dvojno vezjo)

 je izoelektronski z ogljikovim dioksidom

spojini imata podobno maso in fizikalne lastnosti, sta
izosterni

 topi se v vodi
1,3 L v 1 L vode pri 0 °C in 101,3 kPa

Didušikov oksid N2O

 je prijetnega vonja

 ni strupen
na človeka deluje anestetično, zato se v zmesi s kisikom
uporablja pri narkozah

27
Dušikova(III) kislina HNO2 in nitrati(III)

 priprava iz nitratov(III) z močnejšimi kislinami

 pri segrevanju razpada

3HNO2 → HNO3 + 2NO + H2O

 znani sta dve tavtomerni obliki

 je šibka kislina, Ka = 6×10−4

 v enaki meri ima izražene redukcijske in oksidacijske

sposobnosti
MnO4− reducira do Mn2+
I− oksidira do I2

 v reakcijah s hidroksidi in karbonati nastanejo nitrati(III)

 struktura iona NO2−

ni linearen

 NaNO2 se uporablja kot konzervans v prehrambeni

industriji

28
 Oksidi in oksospojine fosforja

Oksida

fosforjev(III) oksid P4O6

fosforjev(V) oksid P4O10

Kisline

fosforjeva(III) kislina H3PO3

politrioksofosforjeva(V) kislina (HPO3)x

fosforjeva(V) kislina H3PO4

Gorenje fosforja na zraku

 če je množina kisika majhna, nastaja P4O6

4P + 3O2 → P4O6 ΔH° = −1638,6 kJ/mol

 v prebitku kisika nastaja P4O10

reakcija je močno eksotermna
del energije se sprošča v obliki svetlobe

4P + 5O2 → P4O10 ΔH° = −2980,3 kJ/mol

 tudi P4O6 gori na zraku

P4O6 + 2O2 → P4O10 ΔH° = −1341,7 kJ/mol

29
  fosforjevi atomi so v ogliščih
tetraedra
P4 O 6

 kisikovi atomi povezujejo po dva

atoma fosforja
so nad robovi tetraedra
oktaedrična razporeditev

 vsak atom P je vezan na tri

atome O in ima še
nevezni elektronski par

P4O10  dodatno na vsak atom

fosforja še en kisikov atom,
vezan z dvojno vezjo

 vsak atom fosforja je vezan na

4 kisikove atome

 štirje tetraedri povezani preko

skupnih oglišč

30
 P4O6 reagira z vodo, produkt je fosforjeva(III) kislina
H3PO3

 P4O10 je zelo higroskopen, zato se uporablja kot

sušilno sredstvo

 reakcija P4O10 z vodo je eksotermna

produkt je politrioksofosforjeva(V) kislina (HPO3)x

 PO43− skupine so v (HPO3)x povezane preko skupnih

kisikovih atomov v verige

 pri segrevanju vodne raztopine (HPO3)x nastane

fosforjeva(V) kislina H3PO4

 tehnološki postopek pridobivanja H3PO4

kalcijev fosfat(V) se reducira do belega fosforja

iz belega fosforja nastane na zraku P4O10
ta reagira z vodo do H3PO4

 lastnosti H3PO4

brezbarvna kristalinična snov

tališče pri 42,35 °C
90% raztopina je zelo viskozna tekočina
ni oksidant

31
 H3PO4 protolitsko reagira z vodo v treh stopnjah

pKa1 = 2,0
pKa2 = 7,2
pKa3 = 12,3

konstante se zmanjšujejo, ker je proton zaradi negativnega

naboja v H2PO4− vezan močneje kot v H3PO4

 dihidrogenfosfati H2PO4−
hidrogenfosfati HPO42−
fosfati PO43−

 alkalijski fosfati(V) so dobro topni

fosfati(V) težkih kovin so netopni

 pri segrevanju natrijevega hidrogenfosfata(V) nastane

natrijev difosfat(V)

2Na2HPO4 → Na4P2O7 + H2O

na ionskem izmenjevalcu se iz soli pripravi

difosforjevo(V) kislino H4P2O7
kislina je tetraprotonska

Ka1 = 1,4×10−1
Ka2 = 1,1×10−2
Ka3 = 2,9×10−7
Ka4 = 3,6×10−9

32
 H3PO4 nad 250 °C kondenzira do

verižnih polifosforjevih(V) kislin Hx+2PxO3x+1

in
cikličnih polimetafosforjevih(V) kislin HxPxO3x

ciklične kisline nastanejo, če verižne oddajo še eno

molekulo vode in sklenejo obroč

 znani so tudi polifosfati(V)

 največ uporabljen od vseh polifosfatov je Na5P3O10

 uporablja se v avtomobilskih šamponih, pralnih

praških za gospodinjstva

 P3O105− tvori stabilne komplekse z Mg2+ in Ca2+

33
Fosforjeva(III) kislina H3PO3

 nastane pri reakciji P4O6 z vodo

izkoristek je majhen
reakcija je eksotermna, T naraste in H3PO3 disproporcionira

4H3PO3 → PH3 + 3H3PO4

 zato priprava iz PCl3

PCl3 + 3H2O → H3PO3 + 3HCl

 H3PO3 je diprotonska
vez P−H ni dovolj polarna

 H3PO3 in njene soli so reducenti

iz raztopin z Ag+ ioni izločijo kovinsko srebro

Umetna gnojila

 za rodovitnost zemlje je ključna prisotnost spojin

N, K in P

 J. Liebig je ugotovil, da rodovitnost določa zlasti tisti

element, ki ga je najmanj

zakon minimuma
zemlja, ki ima dovolj K in N spojin, primanjkuje pa ji
fosforjevih, je nerodovitna

34
 Dušikova gnojila

 nitrati(V), amonijeve soli in kalcijev cianamid CaCN2

 amonijeve soli učinkujejo počasi,

nitrati(V) pa hitro

 KNO3, Ca(NO3)2
NH4NO3
(NH4)2SO4
NH4H2PO4

Fosforjeva gnojila

 fosfati(V)

 Ca3(PO4)2 ni topen v vodi ali v kisli raztopini, kakršna je

v zemlji
apatite zato predelajo v topen Ca(H2PO4)2

2Ca5F(PO4)3 + 7H2SO4 → 3Ca(H2PO4)2 + 7CaSO4 + 2HF

dobljena zmes kalcijevih soli se imenuje superfosfat

Kalijeva gnojila

 KCl, K2SO4 in KNO3

35
Fosfati v živilski industriji

ima kiselkast okus

H3PO4 E338
dodatek pijačam, marmeladam

NaH2PO4 E339 dodatek živilski krmi

skupaj z NaHCO3 pri vzhajanju kruha

Ca(H2PO4)2 E341 reagira z beljakovinami v moki in
kontrolira viskoznost/elastičnost testa

CaHPO4 E341 dodatek žitaricam, testeninam

Arzenove spojine

 arzenov(III) oksid As2O3 je amfoteren

As2O3 + 6HCl → 2AsCl3 + 3H2O

As2O3 + 2KOH → 2KAsO2 + H2O

 As2O3 je zelo strupen

smrtna doza je 0,1 g
protistrup je sveže oborjeni železov(II) hidroksid

človekov organizem se na strup s počasnim in stalnim

povečevanjem doze navadi
tako lahko človek prenese do 0,5 g As2O3

36
 arzenove(V) spojine nastanejo z oksidacijo
arzenovih(III) spojin

 arzenova(V) kislina H3AsO4 nastane z oksidacijo As

z dušikovo(V) kislino

3As + 5HNO3 + 2H2O → 3H3AsO4 + 5NO

kislina je triprotonska
arzenati(V) imajo podobne lastnosti kot fosfati(V)

 As spojine so večinoma strupene

uporaba je povezana s strupenostjo

 mineral realgar se je že v antiki uporabljal za zdravljenje

kožnih bolezni

 z organoarzenovimi spojinami so v začetku 20. stoletja

zdravili sifilis (danes raje s penicilinom)
še vedno pa za zdravljenje spalne bolezni

 CH3AsO3 je herbicid, ki se uporablja pri pridelovanju

bombaža

 Cu(CH3COO)2∙3Cu(AsO2)2 ali Pariško zeleno kot insekticid

za uničevanje koloradskega hrošča
NaAsO2 za uničevanje kobilic

37
Dušikovi trihalogenidi NX3

 nastanejo pri reakciji med amoniakom in halogenom

 NF3 je razmeroma obstojen

NCl3 in NBr3 sta izjemno neobstojna

 vzrok je v naraščajoči velikosti atoma halogena, zaradi

česar je valenčni kot v piramidalnih molekulah vse
večji in v šibkejših vezeh

 NCl3 je oljnata tekočina, ki eksplodira brez vidnega

povoda

Fosforjevi trihalogenidi PX3

 nastanejo neposredno iz elementov

 PF3 je plin, PCl3 in PBr3 sta tekočini, PI3 je trden

 piramidalne molekule

 reagirajo z vodo

PX3 + 3H2O → 3HX + H3PO3

38