III.

skupina

B, Al, Ga, In, Tl

ns2 np1

1
 bor je nekovina, zaradi velike ionizacijske
energije

 ostali elementi imajo kationski kemizem

v vodnih raztopinah so ioni [Al(H2O)6]3+ in [In(H2O)6]3+

 obstojnost spojin z oksidacijskim številom +3 se po skupini

navzdol zmanjšuje
za Tl so bolj značilne spojine z oksidacijskim številom +1

 borovi trihalogenidi BX3 imajo le 6 valenčnih

elektronov
so elektronsko deficitarni

molekule BX3 so planarne

sp2 hibridizacija

 v BF3 so vezi krajše kot bi ustrezalo enojni vezi med

B in F
stabilizicija s π-vezmi, ko halogen donira nevezni
elektronski par iz p orbitale v prazno nehibridizirano
orbitalo bora

2
 v primeru hipotetične molekule BH3 takšna stabilizacija
ni mogoča
borov hidrid je zato dimeren, B2H6

borove spojine s primanjkljajem e− so močne

Lewisove kisline, zato

(i) tvorijo adukte oz. kislinsko-bazne komplekse

npr. Cl3B−N(CH3)3, H3B−NH3

(ii) BF3 reagira s fluoridnimi ioni, nastane BF4−

3
  elektronsko deficitarne so tudi aluminijeve
kovalentne spojine

 aluminijev klorid se v plinastem stanju stabilizira

z dimerizacijo, Al2Cl6
dva tetraedra sta povezana preko skupnega roba

 aluminijev hidrid pa je polimeren, (AlH3)x

Borove spojine so bolj podobne silicijevim kot pa

aluminijevim spojinam!

 borova kislina H3BO3 je bolj podobna H4SiO4 kot

pa Al(OH)3, ki je hidroksid in je amfoteren

 tako B2O3 kot SiO2 sta obstojna v kislinah in reagirata le

s HF

 verižni poliborati (BO2−)x so analogni piroksenom (SiO32−)x

4
 v človeku dostopnem delu Zemlje je 1,8×10−3 masnih %
bora

najvažnejša minerala sta kernit Na2B4O7·4H2O in

boraks Na2B4O7·10H2O

 iz boraksa se obori borova kislina

Na2B4O7 + 2HCl + 5H2O → 2NaCl + 4H3BO3

s sušenjem borove kisline se dobi B2O3

2H3BO3 → B2O3 + 3H2O

bor nastane z redukcijo z Mg

B2O3 + 3Mg → 2B + 3MgO

 bor obstaja v več modifikacijah

v njih srečamo skupke B12, ki imajo obliko
ikozaedra

 v črni tetragonalni modifikaciji so skupki B12,

ki jih povezujejo borovi atomi
koordinacija je B(B12)4/2

 v rdeči romboedrični modifikaciji so le skupki B12

5
  bor je nereaktiven element
na zraku zgori v oksid šele pri 700 °C
z dušikom reagira pri 900 °C do borovega nitrida

 v kislinah je obstojen

 v talinah hidroksidov nastanejo borati in vodik

(podobnost s silicijem)

 s kovinami tvori boride

trdne nereaktivne spojine z visokimi tališči, ki
večinoma prevajajo električni tok

Hidridi bora ali borani

BnHn+4 BnHn+6
B2H6 diboran (6)
B4H10 tetraboran (10)
B5H9 pentaboran (9) B5H11 pentaboran (11)
B6H10 heksaboran (10) B6H12 heksaboran (12)
B8H12 oktaboran (12)
B9H15 eneaboran (15)
B10H14 dekaboran (16) B10H16 dekaboran (16)

oktaidekaboran
B18H22
(22)

6
 strukture boranov so nenavadne;
nekatere je mogoče izpeljati iz ikozaedra B12

 elektronske strukture boranov je mogoče razložiti le s

trojedrnimi vezmi B−H−B, B−B−B

 natančna razlaga strukture diborana B2H6

 diboran se pripravi z redukcijo z Li[AlH4] ali z vodikom v

električnem polju

4BCl3 + 3Li[AlH4] → 2B2H6 + 3LiCl + 3AlCl3

2BBr3 + 6H2 → B2H6 + 6HBr

7
 najstarejši način priprave boranov je iz Mg3B2 in
HCl
pri tej reakciji nastanejo tudi višji borani, zlasti B4H10
in B6H10

Podobnost s silicijem!

 neobstojni BH3 se ne stabilizira le s tvorbo B2H6

temveč tudi

(i) z reakcijo s hidridnimi ioni

2LiH + B2H6 → 2Li[BH4]

(ii) ali tvorbo aduktov z različnimi Lewisovimi bazami

H3B−NH3 H3B−N(CH3)3 H3B−PH3

H3B−PF3 H3B−CO

8
 H3B−NH3 se imenuje borazan

je izosteren z etanom H3C−CH3

 pri dehidrogeniranju H3B−NH3 nastane borazen

H2B=NH2

je izosteren z etenom H2C=CH2

 B2H6 + 2NH3 → [H3NBH2NH3]+[BH4]−

s segrevanjem [H3NBH2NH3]+[BH4]− nastane

borazin (borazol) B3N3H6

 borazin B3N3H6 ima ciklično obliko

H
H N H
B B
N N
H B H
H

9
  borazin je izosteren z benzenom

H H H H
H H H N H H H H N
B B B B
N N N N
H H H B H H H H B
H H H H

Borova kislina H3BO3

 nastane, če boratom dodamo HCl

 trdna snov s plastovito strukturo

 v plasteh so molekule B(OH)3 povezane z vodikovimi

vezmi

 če jo sušimo, nastane B2O3

 19,5 g H3BO3 se raztopi pri 0 °C v 1 L vode

10
  H3BO3 + H2O ↔ H+ + [B(OH)4]−

H3BO3 veže OH− ion iz vode, preostane proton

je šibka kislina, K = 5,8×10−10

 H3BO3 daje z metanolom v prisotnosti H2SO4

metilester B(OCH3)3

B(OCH3)3 je hlapen
gori z zelenim plamenom

 soli borove kisline so borati

ortoborati imajo v kristalnih strukturah planarne
ione BO33−, npr. Mg3(BO3)2

 pri polikondenzaciji H3BO3 nastanejo metaborati

metaborati vsebujejo verige, npr. Ca(BO2)2, ali
obroče, npr. NaBO2

 poliborati imajo zapletene strukture

najpomembnejši poliborat je boraks Na2B4O7·10H2O

11
enostavna formula boraksa je Na2B4O7·10H2O
formula, ki je v skladu s strukturo je
[Na(H2O)4]2[B4O5(OH)4]

 borova kislina in borati se uporabljajo kot surovine

v industriji perboratov

 perborati so borati, ki poleg kristalohidratne vode

vsebujejo tudi H2O2

H3BO3 + NaOH + H2O2 + H2O → NaBO2·H2O2·3H2O

 pri pranju učinkuje perborat kot mehčalo vode in

kot belilno sredstvo

12
 Borov trifluorid BF3

 nastane pri reakciji B2O3 s HF

B2O3 + 6HF ↔ 2 BF3 + 3H2O

 je plin

 reagira z vodo

4BF3 + 3H2O → H3BO3 + 3H[BF4]

vodikov tetrafluoroborat(III) je močna kislina

Borov nitrid BN

 sinteza neposredno iz elementov pri 900 °C

 bele barve

 izosteren z grafitom

podoben grafitu tudi po strukturi

plasti z razdaljami B−N znotraj plasti 1,45 Å,
med plastmi pa 3,34 Å

ne prevaja električnega toka, ker so elektronski pari

lokalizirani na dušikovih atomih

 pri visokih T in P se pretvori v modifikacijo, ki ima

diamantno strukturo

13
 Uporaba BN

 prvotno za letalsko industrijo

 v kozmetiki za svetleče šminke in lake

dodaja se tudi kremam za prekrivanje gub
svetloba se na borovem nitridu siplje in naredi gube
manj vidne

Aluminij

 v človeku dostopnem delu Zemlje je 7,3 masnih %

na tretjem mestu po pogostnosti, za O in Si

 v različnih mineralih npr. v glinencih, sljudah

 v manjših količinah tudi Al2O3, v obliki poldragih kamnov

npr. rdeči rubin, modri safir

 Al se pridobiva iz boksita, ki je zmes raznih aluminijevih

hidroksidov Al(OH)3, α-AlO(OH) in γ-AlO(OH)

14
 Industrijsko pridobivanje Al

 najprej se iz boksita pripravi Al2O3

(i) z mokrim ali Bayerjevim postopkom ali

(ii) s suhim ali Le Chatelierovim postopkom

 z elektrolizo taline Al2O3 se pridobi Al

Bayerjev postopek

 suh boksit reagirajo v avtoklavu z NaOH pri 180 °C in

7 atm

 nastane Na[Al(OH)4] (je raztopljen) in

Fe2O3·xH2O in Na2[Al2SiO6] (sta trdna)

 filtracija

 filtratu z redčenjem znižajo pH

[Al(OH)4]− ↔ Al(OH)3 + OH−

oborjeni Al(OH)3 odfiltrirajo in s segrevanjem pri

1200 °C pretvorijo v Al2O3

15
Le Chatelierov postopek

 pri višji T reagirajo trdno zmes boksita in sode

Al2O3 + Na2CO3 → 2NaAlO2 + CO2

Fe2O3 + Na2CO3 → 2NaFeO2 + CO2

 sledi raztapljanje v vodi

v raztopini je Na[Al(OH)4]
netopni Fe2O3·xH2O odfiltrirajo

 v raztopino uvajajo CO2, spremeni se pH

in obori se Al(OH)3

 Al(OH)3 odfiltrirajo in ga s segrevanjem pri 1200 °C

pretvorijo v Al2O3

Elektroliza taline Al2O3

 ker ima Al2O3 visoko tališče, 2050 °C, dodajo kriolit

Na3[AlF6]
tališče se zniža na 1000 °C

 pri elektrolizi taline se aluminij izloča na katodi

 poraba energije je zelo velika

16
 Al(OH)3 je amfoteren

Al(OH)3 + OH− → [Al(OH)4]−

Al(OH)3 + 3H3O+ → [Al(H2O)6]3+

 [Al(OH)4]− je obstojen v alkalnih raztopinah

 [Al(H2O)6]3+ je obstojen v kislih raztopinah

z vodo protolitsko reagira

[Al(H2O)6]3+ + H2O ↔ [Al(H2O)5(OH)]2+ + H3O+

 Al2O3 ima več polimorfnih modifikacij npr. korund

 razlaga strukture korunda

ioni O2− tvorijo heksagonalni najgostejši sklad

ioni Al3+ so v 2/3 oktaedričnih praznin

koordinacija v korundu je 6/4

 Al2O3 ne reagira s kislinami

17
Aluminijev hidrid

 sestava je (AlH3)x

 drugačna struktura od strukture boranov, saj je

polimerna

 vsak aluminjev atom je vezan na 6 vodikovih atomov

 razlaga z večjedrnimi vezmi

Aluminjev triklorid AlCl3

 nastane iz elementov ali iz Al in suhega plinastega

vodikovega klorida

 bela trdna snov

 razlaga strukture trdnega AlCl3

Cl− so razporejeni v kubičnem najgostejšem skladu,

Al3+ ioni zasedajo 2/3 oktaedričnih praznin
v vsaki drugi plasti

 v plinasti fazi so dimerne molekule Al2Cl6

 AlCl3 z vodo burno reagira, pri reakciji nastaja HCl

18
Spojine Ga, In in Tl

 kemizem Ga in In je analogen kemizmu Al

kationski kemizem
njuna hidroksida sta amfoterna

 kemizem Tl je drugačen
Tl(III) hidroksid je bazičen

spojine Tl(III) so manj obstojne in so oksidanti

Tl3+(aq) + 2Fe2+(aq) → Tl+(aq) + 2Fe3+(aq)

 spojine Tl(I) so obstojne

so strupene

19