Začetki kegljanja na ledu segajo v 18. Stoletje predvsem v alpskih
deželah (Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji). Ta šport se je v Sloveniji razvil iz rekreativnega metanja čokov (kot so imenovali keglje). Kegljanje prvič pri nas zasledimo na zaledenelem Blejskem jezeru v začetku 20. stoletja, kamor so ga prinesli Nemški turisti. Na Jesenice so ta šport prinesli Koroški Slovenci, ki so bili zaposleni v takratni tovarni Kranjske industrijske družbe. Zaradi priljubljenosti, enostavnih pravil in dostopnosti za vsakogar se je za kegljanje navdušilo vse več ljudi in se je preneslo tudi v Rateče in Kranjsko Goro. Prvotna igrišča so bila na naravnih ledenih površinah (jezerih, bajerjih in v mrtvih rokavih rek). Kegljanje je tekmovalcem poleg športnih užitkov predstavljalo tudi prijetno medsebojno druženje.
Leta 1953 je bilo organizirano prvo državno prvenstvo takratne
države. Kegljanje kot šport se je iz naravnega ledu preselil na umetne ledene ploskve v dvorane v letih 1965 do 1990. V državnem prvenstvu je nastopalo tudi po 19 ekip. V Sloveniji trenutno deluje pet centrov kegljanja na ledu: na Jesenicah, Ratečah, Bledu, Mariboru in Jezerskem, ki izvajajo tekmovalni in vadbeni program v zimskih mesecih na ledu, v poletnih mesecih pa dejavnost prenesemo na asfaltna igrišča.
Športna društva so v novi državi povezana v Zvezo društev kegljanja
na ledu Slovenije, ki je član mednarodne zveze kegljanja na ledu Internationale Federation Icestocksport (38 držav). Zveza vodi tekmovanja za državno prvenstvo in reprezentančne ekipe za nastope na evropskih in svetovnih tekmovanjih.
Kegljanje na ledu je zanimiva tekmovalna in rekreativna športna
panoga, primerna za ljudi obeh spolov in vseh starosti. Kot športna panoga je kegljanje najbolj razširjeno v Avstriji, Nemčiji in Švici, kjer imajo največ klubov in registriranih igralcev.