GLAVA 1

TVORE^KIOT PRINCIP

Niz istorijata lu|eto se izma~uvale so su{tinskite pra{awa za ~ovekoviot

`ivot i za univerzumot bez da dojdat do zadovolitelni odgovori. Pri~inata za toa e
{to nikoj ne go razbral osnovniot prin-cip spored koj prvi~no bile sozdadeni
~ove{tvoto i univerzumot. Za da se pristapi pravilno kon ovaa tema, ne e dovolno
da se ispituva samo posledi~nata realnost. Su{tinskoto pra{awe e pri~inskata
realnost. Problemite {to se odnesuvaat na ~ove~kiot `ivot i na siot svet ne mo`at
da bidat re{eni bez prvo da se razbere prirodata na Boga. Vo ova poglavje
op{irno se razgleduvaat ovie pra{awa.

PRV DEL

Dvojnite karakteristiki na Boga

i na sozdadeniot univerzum
1.1 Dvojnite karakteristiki na Boga

Kako mo`eme da ja spoznaeme bo`estvenata priroda na nevid-liviot Bog?

Eden na~in da pronikneme vo Negovata bo`estvenost e da go nabquduvame
univerzumot {to Toj go sozdal. Zatoa sv. Pavle rekol:

"Oti ona, {to e vo Nego nevidlivo, odnosno ve~nata Negova sila i

Bo`estvoto, se gleda u{te od sozdavaweto na svetot, gledani spored
negovite sozdanija, pa taka tie postojat bez potreba od objasnuvawe". ‡
Rim. 1:20.

Isto kako {to edno umetni~ko delo ja poka`uva nevidlivata priroda na negoviot
tvorec vo konkretna forma, sé vo sozdadeniot univerzum e supstancijalna projava
na nekoj kvalitet na nevidlivata, bo`es-tvena priroda na Tvorecot. Kako takvi, site
tie ne{ta se povrzani so Boga. Isto kako {to preku delata na eden umetnik
mo`eme da doznae-me za negoviot karakter, taka mo`eme da ja razbereme i
prirodata na Boga nabquduvaj}i gi razli~nite ne{ta i aspekti na sozdadenoto.
Da po~neme so istaknuvaweto na zaedni~kite elementi, koi seopfatno se
najdeni niz prirodniot svet. Sekoe su{testvo poseduva dvojni karakteristiki na
jang (ma{kost) i jin (`enskost) i zapo~-nuva da postoi samo koga ovie
karakteristiki sozdale recipro~ni odnosi, istovremeno i vo su{testvoto i pome|u
nego i drugite su{testva.

25
Tvore~kiot Princip

Na primer, subatomskite ~esti~ki, osnovnite graditeli na celata materija,

imaat ili pozitivno ili negativno ili, pak, neutralno polnewe, sozdadeno so
neutraliziraweto na pozitivnite i negativnite sostavni delovi. Koga ~esti~kite }e se
zdru`at edna so druga preku recipro~niot odnos na nivnite dvojni karakteristiki,
tie sozdavat atom. Atomite, naizmeni~no, poka`uvaat ili pozitivna ili negativna
valentnost. Koga dvojnite karakteristiki vo nekoj atom }e vlezat vo recipro~ni
odnosi so dvojnite karakteristiki na drug atom, tie sozdavaat molekul. Molekulite
sozdadeni na ovoj na~in vleguvaat vo ponatamo{ni recipro~ni odnosi pome|u
nivnite dvojni karakteristiki, za kone~no da stanat soodvetna hrana za rastenijata i
`ivotnite.
Rastenijata se razmno`uvaat so pomo{ta na pra{nik i tol~nik. @ivotnite
se razmno`uvaat i gi odr`uvaat svoite vidovi preku odnosite me|u ma`jacite i
`enkite. Spored Biblijata, otkako Bog go sozdal Adama videl deka ne e dobro
~ovekot da `ivee sam.1 Duri otkako Bog ja sozdal Eva kako `enska kopija na
Adam, proglasil deka Negovite sozdanija se "mnogu dobri".2
Iako po joniziraweto atomite stanuvaat pozitivni ili nega-tivni joni, sekoj
od niv sé u{te postoi kako stabilno edinstvo od pozitivno jadro i negativni
elektroni. Sli~no na toa, sekoe `ivotno, bilo da e ma`jak ili `enka, go odr`uva
svojot `ivot preku recipro~-nite odnosi na jang i jin elementite vo sebe. Istoto e
vistina i za sekoe rastenie. Kaj lu|eto e pronajdena skriena `enska priroda kaj
ma`ite i skriena ma{ka priroda kaj `enite.
Osven toa, sekoe sozdadeno ne{to postoi so soodvetni aspekti: vnatre i
nadvor, vnatre{no i nadvore{no, predno i zadno, desno i levo, gore i dolu, visoko
i nisko, silno i slabo, rastewe i opa|awe, dolgo i kratko, {iroko i tesno, isto~no i
zapadno, severno i ju`no itn. Pri~inata za ova e toa {to sé e sozdadeno za da
postoi preku recipro~nite odnosi na dvojnite karakteristiki. Zna~i, mo`eme da
razbereme deka sene{to za svoeto postoewe bara recipro~en odnos pome|u
dvojnite karakteristiki jang i jin.
Me|utoa, vo recipro~nite odnosi postoi i drug par na dvojni karakteristiki,
koj duri e i posu{testven za postoeweto od dvojnite karakteristiki jang i jin. Sekoe
su{testvo poseduva i nadvore{na forma i vnatre{en kvalitet. Vidlivata nadvore{na
forma go odrazu-va nevidliviot vnatre{en kvalitet. Vnatre{niot kvalitet, iako e
nevidliv, ima opredelena struktura, koja vidlivo se manifestira vo soobraznata
nadvore{na forma. Vnatre{niot kvalitet se narekuva vnatre{na priroda, a
nadvore{nata forma ili lik se narekuva nadvore{na forma. Bidej}i vnatre{nata
priroda i nadvore{nata forma se odnesuvaat soodvetno na vnatre{nite i
nadvore{nite aspekti na istoto su{testvo, nadvore{nata forma mo`e da se razbere i
kako vtora vnatre{na priroda. Zatoa vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma
zaedno so~inuvaat dvojni karakteristiki.

1
Bitie 2:18.
2
Bitie 1:31.

26
 Tvore~kiot Princip

Da gi zememe predvid lu|eto. ^ovekot e sostaven od nadvore{-na forma -

telo, i vnatre{en kvalitet - duh. Teloto e vidliv odraz na nevidliviot duh. Bidej}i
duhot ima odredena struktura, teloto {to nego go odrazuva ima, isto taka,
odredena projava. Sledej}i ja ovaa ideja, karakterot i sudbinata na edna li~nost se
sogleduvaat preku ispituvaweto na nejzinata nadvore{na projava so metodi kakvi
{to se fiziognomijata ili ~itaweto od dlanka. Ovde duhot e vnatre{na priroda, a
teloto e nadvore{na forma. Duhot i teloto se dva zaemni aspekti na ~ovekot.
Ottuka, teloto mo`e da bide sfateno i kako vtor duh. Zaedno, tie gi so~inuvaat
dvojnite karakteristiki na ~ovekot. Sli~no, site su{testva postojat preku
recipro~nite odnosi pome|u nivnite dvojni karakteristiki na vnatre{nata priroda i
nadvore{-nata forma.
Kakov e odnosot pome|u vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma?
Vnatre{nata priroda e nedopirliva i pri~inska i stoi vo pozicija na subjekt-partner
na nadvore{nata forma; nadvore{nata forma e dopirliva, posledi~na i stoi vo
pozicija na objekt-partner na vnatre{nata priroda. Me|usebnite odnosi me|u ovie
dva aspekti na su{testvoto gi vklu~uvaat: vnatre{noto i nadvore{noto, pri~inata i
posledicata, subjekt-partnerot i objekt-partnerot, vertikalnoto i horizontalnoto.
Ako go zememe povtorno za primer ~ovekot, negoviot duh i telo se negova
vnatre{na priroda i nadvore{na forma - odnosno, teloto go odrazuva duhot i se
dvi`i vo soglasnost so negovite naredbi na takov na~in {to da go odr`i vo `ivot i
da gi sledi celite na duhot. Taka, duhot i teloto imaat zaemen odnos na
vnatre{noto i nadvore{noto, pri~inata i posledicata, subjekt-partnerot i objekt-
partnerot, vertikalnoto i horizontalnoto.
Sli~no na toa, site sozdadeni su{testva, bez ogled na nivnoto nivo na
slo`enost, imaat nedopirliva vnatre{na priroda, {to soodvetstvuva na ~ovekoviot
duh, i dopirliva nadvore{na forma, {to soodvetstvuva na ~ovekovoto telo. Vo
sekoe su{testvo vnatre{nata priroda, koja e pri~ina i subjekt, vladee so
nadvore{nata forma. Ovoj odnos mu dozvoluva na sekoe individualno su{testvo
da egzisti-ra i funkcionira celesoobrazno kako sozdanie na Boga. @ivotnite `iveat
i se dvi`at zaradi toa {to nivnite tela se rakovodat od edna vnatre{na sila, koja
soodvetstvuva na ~ove~kiot duh, a gi nadaruva so odredena cel. Rastenijata gi
odr`uvaat svoite organski funkcii so mo}ta na nivnata vnatre{na priroda, koja na
nekoj na~in, isto taka, funkcionira kako ~ovekoviot duh.
^ovekoviot duh na sekoja li~nost í dodeluva prirodna naklo-netost da im
se pridru`i na drugite za da napravat harmonija. Na ist na~in pozitivnite i
negativnite joni se sobiraat zaedno za da formi-raat oddelni molekuli, bidej}i vo
sekoj od niv postoi elementarna vnatre{na priroda, koja gi vodi kon toj rezultat.
Elektronite se sobiraat okolu jadroto za da formiraat atomi, bidej}i poseduvaat
atribut na vnatre{nata priroda, koj gi naso~uva kon taa cel. Spored modernata
nauka, site ~esti~ki od koi{to se so~ineti atomite se sozdadeni od energija. Za
energijata da sozdade ~esti~ki, taa, isto taka, mora da poseduva vnatre{na
priroda, koja{to ja naso~uva nea da dobie odredeni formi.

27
Tvore~kiot Princip

Navleguvaj}i u{te podlaboko, nie ja barame Krajnata Pri~ina koja ja

proizvela ovaa energija so nejzinite elementi na vnatre{na priroda i nadvore{na
forma. Ova bi bilo Prvata Pri~ina na site bezbrojni ne{ta vo univerzumot. Kako
Prva Pri~ina, taa mora isto taka da gi poseduva dvojnite karakteristiki na
vnatre{na priroda i nadvore{na forma, koi stojat vo pozicija na subjekt-partner
sprema vnatre{nite prirodi i nadvore{nite formi na site su{testva. Ovaa Prva
Pri~ina na univerzumot ja narekuvame Bog, a Bo`jite vnatre{-na priroda i
nadvore{na forma gi narekuvame izvorna vnatre{na priroda i izvorna
nadvore{na forma. Kako {to uka`al sv. Pavle, so istra`uvawe na karakteristikite
{to seopfatno se prisutni vo razli~nite ne{ta vo sozdadeniot svet, mo`eme da ja
osoznaeme prirodata na Boga: Bog e Prvata Pri~ina na celiot univerzum i negov
subjekt-partner, so harmoni~ni dvojni karakteristiki na izvor-na vnatre{na priroda
i izvorna nadvore{na forma.
Ve}e spomnavme deka za svojata egzistencija su{testvata bara-at
recipro~en odnos pome|u dvojnite karakteristiki jang i jin. Edin-stveno prirodno e
da se zaklu~i deka Bog, Prvata Pri~ina na site ne{ta, isto taka egzistira vrz osnova
na recipro~niot odnos pome|u Negovite dvojni karakteristiki na jang i jin.
Stihovite "Bog go sozdade ~ovekot po svojot obraz, spored Bo`jiot lik go
sozdade; ma{ko i `ensko gi sozdade" 3 ja poddr`uvaat idejata deka Bog, kako
subjekt-partner, ima dvojni karakteristiki na jang i jin vo sovr{ena harmonija.
Kakov e odnosot pome|u dvojnite karakteristiki na vnatre{na priroda i
nadvore{na forma i dvojnite karakteristiki jang i jin? Bo`jite izvorna vnatre{na
priroda i izvorna nadvore{na forma vo sebe sodr`at zaemen odnos na izvoren jang
i izvoren jin. Spored toa, izvorniot jang i izvorniot jin se atributi na izvornata
vnatre{na priroda i izvornata nadvore{na forma. Odnosot pome|u jang i jin e
sli~en na toj {to postoi pome|u vnatre{nata priroda i nadvore{-nata forma. Ottuka,
jang i jin gi imaat slednite me|usebni odnosi: vnatre{no i nadvore{no, pri~ina i
posledica, subjekt-partner i objekt-partner, vertikalno i horizontalno. Od ovaa
pri~ina, vo Prvata kniga Mojseeva e zapi{ano deka Bog zel rebro od ~ovekot,
Adam, i ja sozdal `enata, Eva, da bide negov pomo{nik.4 Vo ovoj slu~aj, jang i jin
na Boga se manifestirani kako ma{kost i `enskost.
^ovekot dostignuva sovr{enstvo koga svojot `ivot go sosredo-to~uva na
svojot duh. Na ist na~in, ona {to e sozdadeno stanuva sovr{eno samo koga Bog e
vo negovoto sredi{te. Zna~i, univerzumot e sovr{eno organsko telo {to se dvi`i
samo soglasno so Bo`jata tvore~ka cel. Kako edno organsko telo, univerzumot
treba da egzistira niz odnosot na vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma, so
Bog kako vnatre{na priroda i sozdadeniot svet kako nadvore{na forma. Poradi toa
vo Biblijata e zapi{ano deka lu|eto, koi se centar na univerzumot, se sozdadeni
spored likot Bo`ji.5 Bidej}i Bog postoi kako subjekt-partner, imaj}i kvaliteti na

3
Bitie 1:27.
4
Bitie 2:22.
5
Bitie 1:27.

28
 Tvore~kiot Princip

vnatre{na priroda i ma{kost, Toj go sozdal univerzumot kako Negov objekt-

partner so kvaliteti na nadvore{na forma i `enskost. Seto ova mo`e da se najde vo
bibliskite stihovi koi ka`uvaat deka "~ovekot... e obraz i slava Bo`ja". 6 Priznavaj}i
ja pozicijata na Boga kako vnatre{en i ma{ki subjekt-partner, nie Nego Go
vikame "na{ Otec".
Da rezimirame, Bog e Subjekt vo kogo dvojnite karakteristiki na izvorna
vnatre{na priroda i izvorna nadvore{na forma se vo harmonija. Vo isto vreme,
Bog e harmoni~no edinstvo na ma{kost i `enskost, koe soodvetno gi manifestira
kvalitetite na izvornata vnatre{na priroda i izvornata nadvore{na forma. Vo odnos
na univerzumot, Bog e subjekt-partner koj ima kvaliteti na vnatre{na priroda i
ma{kost.

1.2 Odnosot pome|u Bog i univerzumot

Doznavme deka sekoe sozdadeno su{testvo e Bo`ji supstan-cijalen

objekt-partner, oformeno spored Negoviot lik kako oddelna proekcija na
Negovite dvojni karakteristiki. Bog postoi kako bestelesen subjekt-partner na site
su{testva. Lu|eto se objekt-partneri otelotvoreni na nivo na lik (slika), a ostanatite
sozdadeni su{testva se objekt-partneri otelotvoreni na nivo na simbol. Ovie
objekt-partneri se nare~eni individualni otelotvoruvawa na vistinata, vo slika i vo
simbol.
Individualnite otelotvoruvawa na vistinata se oddelni projavi na dvojnite
karakteristiki na Boga. Kako rezultat na toa, tie mo`at da se razlikuvaat po{iroko
vo dve klasi: onie so jang kvalitetite, koi gi odrazuvaat izvornata vnatre{na
priroda i ma{kosta na Boga, i onie so jin kvalitetite, koi gi odrazuvaat izvornata
nadvore{na forma i `enskosta na Boga. Iako individual-nite otelotvoruvawa na
vistinata im pripa|aat na dveve klasi, bidej}i site tie se supstancijalni objekt-
partneri na Boga ‡ i ja odrazuvaat Negovata izvorna vnatre{na priroda i izvorna
nadvore{-na forma ‡ sekoe od niv ima i vnatre{na priroda i nadvore{na forma i,
na ist na~in, jang i jin kvaliteti.
Vo svetlinata na na{eto razbirawe na dvojnite karakteristi-ki, odnosot
pome|u Bog i univerzumot mo`e da bide rezimiran vaka: Univerzumot kako
celina e supstancijalen objekt-partner na Boga. Toj e sostaven od individualni
otelotvoruvawa na vistinata, a sekoe od niv e unikatna manifestacija na dvojnite
karakteristiki na Boga, na nivoto ili na slika ili na simbol, rakovodeno od
Tvore~kiot Princip. Bezbrojnite kvaliteti na Boga, vo nivnata dvojnost, se
raspredeleni vo razli~ni lu|e, od koi sekoj e olicetvoren objekt-partner na nivoto
na lik. Ovie kvaliteti, isto taka, se raspredeleni vo site razli~ni ne{ta od
sozdadenoto, od koi sekoe e olicetvoren objekt-partner na nivoto na simbol.
Odnosot me|u Bog i univerzumot e sli~en na toj me|u vnatre{nata priroda i
nadvore{nata forma. Toa e zaemen odnos, kako onoj me|u dvojnite karakteristiki:
6
1 Kor. 11:7.

29
Tvore~kiot Princip

vnatre{no i nadvore{no, pri~ina i posledica, vertikalno i horizontalno, subjekt-

partner i objekt-partner itn.
Kone~no, od gledna to~ka na Tvore~kiot Princip da ja ispitame
metafizi~kata koncepcija vo korenot na isto~noaziskata filosofija, koja e
vtemelena vo Knigata na promenite (I ^ing). Tamu izvorot na univerzumot e
Golemata Kone~nost (Krajna Prazni-na). Od Golemata Kone~nost izlegle jang i
jin, od jang i jin proizleg-le Pette Elementi ‡ metal, drvo, voda, ogan i zemja ‡ a
od Pette Elementi zapo~nale da postojat site ne{ta. 7 Zaedno jang i jin se nare~eni
Pat (Tao), ili, kako {to tvrdi Knigata na promenite: "Eden jang i eden jin: toa e
Patot".8 Patot tradicionalno e definiran kako Zbor. Kako zaedni~ki stav, od
Golemata Kone~nost proizleguvaat jang i jin ili Zborot, a site ne{ta po~nuvaat da
egzistiraat vrz osnova na Zborot. Zna~i, Golemata Kone~nost e Prvata Pri~ina na
site postoe~ki su{testva, integralno jadro i harmoni~en subjekt-partner na jang i
jin.
Vo Evangelieto spored Jovana e zapi{ano deka"Zborot be{e so Bog, i
Zborot be{e Bog"9 i deka site ne{ta bile napraveni preku Zborot. Sporeduvaj}i go
ova so metafizikata vkoreneta vo Knigata na promenite, mo`e da zaklu~ime deka
Golemata Kone~nost kako harmoni~en izvor na jang i jin, ili Zborot, ne e nikoj
drug osven Bog, Koj, kako {to vidovme, e harmoni~niot subjekt-partner so dvojni
karakteristiki. Spored Tvore~kiot Princip, faktot deka sé {to e sozdadeno preku
Zborot ima dvojni karakteristiki, poka`uva deka samiot Zbor se sostoi od dvojni
karakteristiki. Zna~i, validno e tvrdeweto proizneseno vo Knigata na promenite
deka jang i jin zaedno se Zborot.
Me|utoa, isto~noaziskata metafizika go gleda univerzumot isklu~ivo od
glednata to~ka na jang i jin, ne uspevaj}i istovremeno da prepoznae deka site
ne{ta isto taka imaat vnatre{na priroda i nadvore{na forma. Spored toa, iako taa
otkriva deka Golemata Kone~nost e subjekt-partner na harmoni~nite jang i jin, ne
uspeva da poka`e deka Golemata Kone~nost e isto taka subjekt-partner na
harmoni~nite izvorna vnatre{na priroda i izvorna nadvore{na forma. Zatoa taa ne
sfa}a deka Golemata Kone~nost e Bog, so svojstva na li~nost.
Doznavme deka izvornata koncepcija na isto~noaziskata filosofija, kako
{to e postavena vo Knigata na promenite, mo`e potpolno da bide objasneta samo
so pomo{ na Tvore~kiot Princip. Vo poslednite godini orientalnata medicina e
priznata vo pogolem stepen niz svetot. Taa ima uspeh zaradi faktot {to nejzinite
osnovni na~ela, fokusirani vrz idejata za jang i jin, se vo soglasnost so Tvore~kiot
Princip.
VTOR DEL

7
Ova e parafraza na po~etnite linii na Objasnuvaweto na dijagramot na Golemata Kone~nost
(Tai-~i-cu {uo) od ^u Tun-i.
8
Kniga na promenite, dodadeni zabele{ki 4.
9
Jovan 1:1-3.

30
 Tvore~kiot Princip

Univerzalnata primarna energija, davaweto i primaweto i

~etiripozicionata osnova
2.1 Univerzalnata primarna energija

Bog, Tvorecot na site ne{ta, e apsolutna realnost, ve~en, samopostoe~ki,

Toj gi nadminuva vremeto i prostorot. Su{tinskata energija na Bo`jeto su{testvo
e, isto taka, ve~na, samopostoe~ka i apsolutna. Taa e izvor na site energii i sili {to
go dozvoluvaat postoeweto na sozdadenite su{testva. Ovaa su{tinska energija ja
narekuvame univerzalna primarna energija.

2.2. Davaweto i primaweto

Preku dejstvuvaweto na univerzalnata primarna energija, subjektnite i

objektnite elementi na sekoe su{testvo sozdavaat zaedni~ka osnova i vleguvaat
vo zaemno dejstvo. Ovaa interakcija, za vozvrat, gi proizveduva site sili koi mu se
potrebni na su{testvoto za egzistencija, razmno`uvawe i dejstvuvawe. Me|u-
sebnoto dejstvu-vawe, koe gi proizveduva ovie sili niz ovoj proces, se narekuva
davawe i primawe. Univerzalnata primarna energija i silite proizvedeni od
davaweto i primaweto se vo recipro~en odnos na pri~ina i posledica, vnatre{no i
nadvore{no, na subjekt-partner i objekt-partner. Univerzalnata primarna energija
e vertikalna sila, dodeka proizvedenite sili od dejstvoto na davawe i primawe se
horizontalni sili.
Da gi ispitame detalno Bog i Negoviot sozdaden svet vo odnos na
univerzalnata primarna energija i vo odnos na davaweto i primaweto. Bo`jata
univerzalna primarna energija gi naso~uva Negovite ve~ni dvojni karakteristiki
kon sozdavawe na zaedni~ka osnova za nivniot me|useben odnos. Potoa tie
vleguvaat vo dejstvo na davawe i primawe. Vrz osnova na silite sozdadeni od ova
davawe i primawe, dvojnite karakteristiki gradat temel za nivno ve~no me|usebno
dejstvo. Ova e osnovata za Bo`jata egzistencija, osnova vrz koja Bog ve~no
postoi i gi proizveduva site sili neophodni za sozdavawe i odr`uvawe na svetot.
Vo sozdadeniot univerzum, dvojnite karakteristiki koi go so~inuvaaat
sekoe su{testvo se ovlasteni od univerzalnata primarna energija da izgradat
zaedni~ka osnova. Toga{ tie vleguvaat vo dejstvo na davawe i primawe. Vrz
osnova na proizvedenite sili od davaweto i primaweto, dvojnite karakteristiki
gradat osnova za nivna postojana recipro~nost. Ova stanuva osnova za postoewe
na sekoja edinka, vrz {to edinkata stanuva objekt-partner na Boga i mo`e da gi
proizvede site sili neophodni za svoeto trajno postoewe.
Na primer, atomite nastanuvaat koga elektronite se sobiraat okolu jadroto
i vleguvaat vo elektromagnetna interakcija, koja e eden vid davawe i primawe.
Koga pozitivnite i negativnite joni go izvr-{uvaat dejstvoto na davawe i primawe,
tie sozdavaat molekuli i proizveduvaat hemiski reakcii. Dejstvoto na davawe i

31
Tvore~kiot Princip

primawe pome|u pozitivnite i negativnite elektri~ni polnewa le`i vo osnovata na

site elektri~ni fenomeni.
Kru`eweto na hranata pome|u ksilemite i floemite e edno od dejstvata na
davawe i primawe vo rastenijata, {to gi odr`uva nivnite `ivotni funkcii i go
poddr`uva nivnoto rastewe. Davaweto i primaweto pome|u tol~nikot i pra{nikot e
od golemo zna~ewe za reprodukcijata na `ivotot na rastenijata. @ivotnite se
razmno`u-vaat i go odr`uvaat svojot vid preku davawe i primawe pome|u
ma`jakot i `enkata. @ivotinskiot i rastitelniot `ivot koegzisti-raat preku dejstvoto
na davawe i primawe, kako {to se razmenata na kislorod i jaglendioksid i
sorabotkata pome|u p~elite i cve}iwata.
Vo pogled na nebesnite tela, Son~eviot sistem postoi vrz osnova na
dejstvoto na davawe i primawe pome|u Sonceto i planetite. Nivnite razli~ni
dvi`ewa ja davaat strukturata na vselenata. Isto taka, Zemjata i Mese~inata gi
odr`uvaat svoite rotacii i dvi`ewa vo postavenata orbita preku nivnoto dejstvo na
davawe i primawe.
^ovekovoto telo go odr`uva svojot `ivot preku davaweto i primaweto
pome|u arteriite i venite, vdi{uvaweto i izdi{uvaweto, simpati~niot i para-
simpati~niot nerven sistem itn. Davaweto i primaweto pome|u duhot i teloto
ovozmo`uva edinkata da izvr{uva dejstva koi ja potkrepuvaat celta na `ivotot.
Dejstvoto na davawe i primawe pome|u ma`ot i `enata vo edno semejstvo, pome|u
lu|eto vo op{testvoto, pome|u vladata i narodot vo edna dr`ava i pome|u dr`a-vite
vo svetot se neophodni za da `iveat zaedno vo harmonija i mir.
Kolku i da e zla nekoja li~nost, vo nejzinoto vnatre{no jas e
sekoga{ aktivna silata na nejzinata sovest, koja ja pottiknuva kon ~esen `ivot.
Ova e vistina za site lu|e od site vozrasti i site mesta. Nikoj ne mo`e da ja potisne
silata na sovesta, koja mo}no raboti duri i bez ~ovek da e svesen za toa. Vo
momentot koga nekoj izvr{uva zlodelo, vedna{ ja ~uvstvuva gri`ata na sovesta.
Ako dejstvuvaweto na sovesta e otsutno kaj gre{nite lu|e, Bo`jeto providenie na
obno-vata bi bilo nevozmo`no. Kako e sozdadena ovaa sila na sovesta? Bidej}i
site sili se proizvedeni od dejstvoto na davawe i primawe, sovesta ne mo`e sama
od sebe da ja proizvede silata potrebna za nejzinoto dejstvuvawe. Sovesta mo`e
da dejstvuva samo koga sozdava zaedni~ka osnova so nekoj subjekt-partner i so
nego vleguva vo dejstvo na davawe i primawe. Krajniot subjekt-partner na na{ata
sovest e Bog.
Vsu{nost, ~ovekoviot Pad ja prekinal na{ata vrska so Boga. Pred da
dostignat edinstvo so Boga, na{ite predci se zdru`ile vo recipro~na vrska so
Satanata, obedinuvaj}i se so nego. Isus e edin-stveniot roden Sin na Bog. Toj
dostignal edinstvo so Boga preku sovr{eno davawe i primawe. Koga nie se
obedinuvame so Isus vo sovr{ena recipro~na vrska, mo`eme da ja popravime
na{ata izvorna priroda, dadena od Boga. Mo`eme da ja oblagorodime vrskata na
davawe i primawe so Boga i da se obedinime so Nego. Na toj na~in Isus slu`i
kako medijator za gre{nite lu|e, toj e na{iot pat, vistina i `ivot. Isus do{ol so
qubov i `rtva, za da mu dade sé {to ima na ~ove{tvoto, ponuduvaj}i go duri i

32
 Tvore~kiot Princip

svojot `ivot. Koga nekoj }e se svrti kon nego so vera, toa go pravi da "ne pogine,
no da ima `ivot ve~en".10
Hristijanstvoto e religija na qubovta. Toa se stremi preku qubov i `rtva da
go otvori patot na obnova na horizontalnata vrska na davawe i primawe pome|u
lu|eto vo Hristovata qubov. So ovaa horizontalna osnova na qubovta se otvora
patot za obnova na na{ata vertikalna vrska na davawe i primawe so Boga.
Navistina, ova e glavnata cel na site u~ewa i dela na Isus. Na primer, Isus rekol:

"Ne sudete, za da ne bidete sudeni; oti, so kakov sud }e sudite, so takov }

e bidete sudeni; so kakva merka merite, so takva }e vi se meri". - Matej
7:1-2.

"Sé ona {to sakate da vi pravat lu|eto, pravete im go i vie; oti toa se
Zakonot i Prorocite". - Matej 7:12.

"I taka, sekoj {to }e Me priznae Mene pred lu|eto, }e go priznaam i Jas
nego pred Mojot Otec nebesen". - Matej 10:32.

"Koj prima prorok vo proro~ko ime, }e dobie proro~ka nagrada; i koj

prima pravednik vo pravedni~ko ime, }e dobie pravedni~ka nagrada". -
Matej 10:41.

"I koj }e napoi eden od ovie mali samo so ~a{a studena voda kako Moj
u~enik, vistina vi velam, nema da ja zagubi svojata nagrada". - Matej
10:42.

2.3 ^etiripozicionata osnova koja ja ostvaruva celta na trite objekti preku

dejstvoto na poteklo-podelba-obedinuvawe

2.3.1 Dejstvoto na poteklo-podelba-obedinuvawe

Procesot na Bo`jeto sozdavawe zapo~nuva koga dvojnite karakteristiki

vo Boga sozdavaat zaedni~ka osnova preku pottiknu-vaweto na Negovata
univerzalna primarna energija. Koga tie vleguvaat vo dejstvo na davawe i
primawe, proizveduvaat sila koja go zapo~nuva razmno`uvaweto. Ovaa sila gi
proektira dvojnite karakte-ristiki vo posebni supstancijalni objekt-partneri, sekoj
povrzan so Boga kako negov centar. Toga{, ovie objekt-partneri na Boga
prezema-at pozicija na subjekt-partner i objekt-partner eden sprema drug,
pottiknati od univerzalnata primarna energija da sozdadat zaedni~ka osnova i da
vlezat vo dejstvo na davawe i primawe. Potoa se zdru`u-vaat vo harmoni~na
zaednica za da sozdadat nov objekt-partner na Boga. Celiot ovoj proces - vo koj
10
Jovan 3:16.

33
Tvore~kiot Princip

nadvor od Boga, koj e izvor, dvata entiteta se oddelno manifestirani i povtorno

obedineti - e nare~en dejstvo na poteklo-podelba-obedinuvawe.

2.3.2 Celta na trite objekti

Kako rezultat na dejstvoto na potekloto-podelbata-obedinuva-weto e

sozdadena ~etiripoziciona osnova: poteklo vo centarot, subjekt-partner i objekt-
partner (odvoenite supstancijalni objekt-partneri na potekloto, spored modelot na
negovite dvojni karakte-ristiki) i nivno edinstvo. Sekoj vo ~etiripozicionata
osnova mo`e da ja prezeme pozicijata na subjekt-partner i da gi anga`ira drugite
tri kako negovi objekt-partneri, sozdavaj}i zaedni{tvo od tri objekt-partneri. Koga
potoa sekoj od ~etirite dejstvuva kako subjekt-partner i vleguva vo davawe i
primawe so drugite tri, koi kru`at okolu nego, tie ja ispolnuvaat celta na trite
objekti.

2.3.3 ^etiripozicionata osnova

Koga preku dejstvoto na potekloto-podelbata-obedinuvaweto site -

izvorot (potekloto), subjekt-partnerot i objekt-partnerot, proektirani od izvorot, i
nivnoto edinstvo - }e ja ispolnat celta na trite objekti, izgradena e
~etiripozicionata osnova.
^etiripozicionata osnova e koren na brojot ~etiri. Isto taka e i koren na
brojot tri, bidej}i toa e ispolnuvawe na celta na trite objekti. ^etiripozicionata
osnova e ostvarena od Boga, ma`ot, `enata i decata, koi gi ispolnuvaat trite nivoa
na dejstvoto na potekloto-podelbata-obedinuvaweto. Ottuka, ~etiripozicionata os-
nova e koren na principot na tri nivoa. Ponatamu, sekoja od ~etirite pozicii od
~etiripozicionata osnova prifa}a tri objekt-partneri vo ispolnuvaweto na celta na
trite objekti. Vkupno ima dvanaeset objekt-partneri, pa ottuka taa e koren i na
brojot dvanaeset. ^etiri-pozicionata osnova e su{tinska osnova na dobrinata. Taa e
ostvaruva-we na Bo`jata cel na sozdavaweto. Taa e su{tinska osnova za `ivotot na
site su{testva, obezbeduvaj}i gi site potrebni sili za nivnoto postoewe i
ovozmo`uvaj}i mu na Boga da prestojuva vo niv. Zatoa, ~etiripozicionata osnova
e Bo`ja ve~na cel na sozdavaweto.

2.3.4 Na~inot na postoewe na ~etiripozicionata osnova

Site su{testva koi ja ostvarile ~etiripozicionata osnova so ispolnuvawe na

celta na trite objekti preku dejstvoto na potekloto-podelbata-obedinuvaweto se
dvi`at vo kru`ni (elipsoidni) ili sferi~ni pateki. Kako rezultat na toa, tie postojat
vo tri dimenzii. Sega da ja ispitame pri~inata za ova.
Preku dejstvoto na potekloto-podelbata-obedinuvaweto, dvoj-nite
karakteristiki na Boga se preneseni kon sozdavawe na dva razli~ni i supstancijalni
objekt-partneri, koi zaemno deluvaat kako subjekt-partner i objekt-partner.

34
 Tvore~kiot Princip

Objekt-partnerot odgovara na subjekt-partnerot vo sozdavaweto na zaedni~ka

osnova i vo zapo~nu-vaweto akcija na davawe i primawe okolu subjekt-partnerot.
Tie sta-nuvaat harmoni~ni i obedineti dr`ej}i ramnote`a so silata na davaweto
(centrifugalna sila) i silata na primaweto (centripetal-na sila), dodeka objekt-
partnerot e vo kru`no dvi`ewe okolu subjekt-partnerot. Na ist na~in, subjekt-
partnerot stanuva objekt-partner na Boga, vrtej}i se okolu Nego i postignuvaj}i
edinstvo so Nego. Koga objekt-partnerot celosno se obedinuva so negoviot
subjekt-partner, nivnoto edinstvo mo`e da zastane pred Boga kako nov objekt-
partner, otslikuvaj}i gi Negovite dvojni karakteristiki. Pokraj toa, celta na patot
po koj{to koj bilo objekt-partner }e zastane kako objekt-partner pred Boga e da se
obedini so svojot subjekt-partner.
Vo ova edinstvo na subjekt-partnerot i objekt-partnerot, samite subjekt-
partner i objekt-partner se sostojat od dvojni karakte-ristiki, koi spored istiot
princip na davawe i primawe gi gradat sopstvenite kru`ni dvi`ewa. Taka, gledame
kru`ni dvi`ewa na davaweto i primaweto vo ramkite i na subjekt-partnerot i na
objekt-partnerot, koi istovremeno se vlezeni vo pogolemo kru`no dvi`ewe vo
ramkite na svoeto edinstvo. Iako ima momenti koga mo`e da se slu~i dvete nivoa
na kru`noto dvi`ewe pome|u subjekt-partnerite i objekt-partnerite da imaat orbiti
na ista ramnina, ova kru`no dvi`ewe glavno stanuva sferi~no, bidej}i agolot na
vrteweto okolu subjekt-partnerot postojano se menuva. Nakratko, site su{testva
koi ja ispolnile ~etiripozicionata osnova vr{at kru`no i sferi~no dvi`ewe, a nivniot
na~in na postoewe so toa sekoga{ stanuva trodimenzionalen.
Da go zememe Son~eviot sistem kako primer. Sekoja planeta, kako
objekt-partner na Sonceto, sozdava zaedni~ka osnova i vleguva vo dejstvo na
davawe i primawe so nego preku centripetalnite i centrifugalnite sili. Vrtej}i se
okolu Sonceto vo elipsoidni orbiti, Sonceto i planetite dostignuvaat harmonija i
edinstvo i go sozdavaat Son~eviot sistem. Vo isto vreme, planetata Zemja, kako
slo`eno telo so dvojni karakteristiki, rotira okolu sopstvenata oska. Ova e vistina i
za Sonceto i za ostanatite planeti, koi postojano rotiraat okolu svoite oski, bidej}i
i tie se slo`eni tela so dvojni karakteristiki. Orbitite predizvikani so dejstvoto na
davawe i primawe vo Son~eviot sistem ne ja zazemaat apsolutno istata ramnina.
Poto~no re~eno, Son~eviot sistem poka`uva sferi~no dvi`ewe vo tri dimenzii
zaradi razli~nite agli na nivnite orbiti i rotacii. Na ist na~in, site nebesni tela
postojat vo tri dimenzii zaradi nivnite kru`ni i sferi~ni dvi`ewa. Koga bezbrojnite
nebesni tela go prodol`uvaat me|usebnoto dejstvoto na davawe i primawe, tie
sozdavaat edno telo i so toa í davaat struktura na vselenata. Vodena od istiot
princip, vselenata postoi vo tri dimenzii, dodeka nejzinite elementi vleguvaat vo
sferi~ni dvi`ewa.
Koga eden elektron sozdava zaedni~ka osnova so eden proton i vleguva
vo akcija na davawe i primawe, toj kru`no se dvi`i okolu protonot. Na toj na~in
tie se obedinuvaat i sozdavaat eden atom (vodorod). I elektronot i protonot samite
imaat dvojni karakte-ristiki, {to predizvikuva da se vrtat postojano. Spored toa,
kru`no-to dvi`ewe, koe proizleguva od dejstvoto na davawe i primawe pome|u

35
Tvore~kiot Princip

protonot i elektronot, ne e ograni~eno na edna orbita ili na edna ramnina, tuku so

postojanoto menuvawe na agolot na vrtewe se sozdava sferi~no dvi`ewe. Preku
sferi~noto dvi`ewe atomot postoi vo tri dimenzii. Na ist na~in, magnetnite sili
pome|u pozitivniot i negativniot pol predizvikuvaat elektri~no napolnetite ~estici
da prevladuvaat vo sferi~noto dvi`ewe.
Da go razgledame primerot na lu|eto. Kako objekt-partner na duhot,
teloto gradi zaedni~ka osnova so duhot i vleguva vo davawe i primawe so nego.
Toga{, figurativno ka`ano, teloto se vrti okolu duhot i dostignuva celosno
edinstvo so nego. Koga duhot, vo polo`ba na objekt-partner pred Boga, se vrti
okolu Nego odeknuvaj}i vo edinstvo so Nego, i koga teloto se obedinuva so
duhot, toga{ edinkata gi otslikuva Bo`jite dvojni karakteristiki, so {to stanuva
otelo-tvoren objekt-partner na Boga. Na toj na~in li~nosta ja ispolnuva celta na
sozdavaweto. I duhot i teloto se sostojat od dvojni karakte-ristiki, pa taka tie nosat
postojano dvi`ewe vo sebe. Spored toa, kru`noto dvi`ewe proizvedeno preku
dinamikata na davawe i primawe pome|u duhot i teloto postojano go menuva
agolot na vrtewe okolu Boga i stanuva sferi~no. Lu|eto koi ja ostvarile celta na
sozdavaweto postojat kako trodimenzionalni su{testva, koi svoite `ivoti
sekoga{ gi vodat kon sferi~ni odnosi sosredoto~eni kon Boga. Na ovoj na~in tie
mo`at da dostignat vlast duri i vrz bestelesniot svet.11
Koga kru`noto dvi`ewe na subjekt-partnerot i na objekt-partnerot na edna
ramnina stane sferi~no dvi`ewe vo tridimen-zionalna orbita, se razviva
dinamikata i kreativnosta na univer-zumot. Varijaciite na sekoe rastojanie na
orbitite, na formata, polo`bata, nasokata, agolot, na silata i brzinata, se
manifestiraat kako ubavina na sozdadenoto vo negovite beskrajni razli~ja.
Tokmu kako {to site su{testva imaat vnatre{na priroda i nadvore{na
forma, isto taka, postoi vid na sferi~no dvi`ewe {to soodvetstvuva na vnatre{nata
priroda i negov vid {to soodvetstvuva na nadvore{nata forma. Zna~i, postoi
centar na dvi`eweto {to soodvetstvuva na vnatre{nata priroda i centar {to
soodvetstvuva na nadvore{nata priroda. Ovie dva centra ja imaat istata vrska kako
onaa pome|u vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma.
Koj e krajniot centar na site ovie sferi~ni dvi`ewa? Lu|eto se centar na
site sozdadeni ne{ta, otelotvoreni objekt-partneri na Bo`jite dvojni karakteristiki
vo simbol. Bog e centar na lu|eto, sozdadeni kako negovi otelotvoreni objekt-
partneri vo slika. Zna~i, krajniot centar na site sferi~ni dvi`ewa vo univerzumot e
Bog.
Da razgledame ponatamu. Sekoj objekt-partner na Boga sodr`i vo sebe
subjekt- partner i objekt-partner. Centarot na nivnata vrska e subjekt-partnerot, pa
centarot na edinstvoto pome|u subjekt-part-nerot i objekt-partnerot e isto taka
subjekt-partnerot. Bidej}i Bog e centar na subjekt-partnerot, Toj isto taka e kraen
centar na edinstvo-to. Kako {to e objasneto pogore, trite supstancijalni objekt-

11
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 6.2.

36
 Tvore~kiot Princip

partne-ri na Boga (subjekt-partner, objekt-partner, edinstvo) isto taka sozdavaat

zaedni~ka osnova eden so drug. Koga sekoj od trite ja zema centralnata pozicija i
se obedinuva so drugite preku davawe i primawe so Boga, kako nivni kraen
centar, tie ja ispolnuvaat celta na trite objekti i ja gradat ~etiripozicionata osnova.
Spored toa, krajniot centar na ~etiripozicionata osnova e Bog.
Site ne{ta {to na ovoj na~in izgradile ~etiripoziciona osnova se
individualni otelotvoruvawa na vistinata. Kako {to ve}e e spomenato,
individualnite otelotvoruvawa na vistinata se {iroko podeleni na individualni
otelotvoruvawa na vistinata vo slika, lik (lu|e) i individualni otelotvoruvawa na
vistinata vo simbol (ostatok od sozdadenoto). Univerzumot se sostoi od bezbrojni
individualni otelotvoruvawa na vistinata, me|usebno povrzani vo dobar red od
najniskoto do najvisokoto nivo. Od site niv, lu|eto go zazemaat najvisokoto nivo.
Individualnite otelotvoruvawa na vistinata se vrtat sferi~no ednoto okolu
drugoto, pri {to onie na najniskoto nivo dejstvuvaat kako objekt-partneri na onie
na najvisokoto nivo. Spored toa, centarot na sekoe sferi~no dvi`ewe e
individualno otelotvo-ruvawe na vistinata na povisoko nivo, koe dejstvuva kako
subjekt-partner. Centrite na bezbrojnite simboli~ni individualni otelo-tvoruvawa
na vistinata me|usebno se povrzani od najniskoto do najvisokoto. Najvisokiot
centar se lu|eto, koi se individualni otelotvoruvawa na vistinata vo lik.
Da ja ispitame centralnata pozicija na lu|eto. Naukata tvrdi deka
elementarnite ~esti~ki se najosnovnite gradbeni blokovi na materijata i objasnuva
deka tie se sostaveni od energija. Zemaj}i ja predvid celta na postoeweto na
individualnite otelotvoruvawa na vistinata, {to go deli materijalniot univerzum na
razli~ni nivoa, mo`e da pretpostavime deka energijata postoi so cel da sozdade
~estici, ~esticite postojat za da sozdadat atomi, atomite za da sozdadat molekuli,
molekulite za da sozdadat materija, a materijata postoi za sozdavawe na site
individualni su{testva vo univerzumot. Na ist na~in, celta na aktivnosta na
energijata e da se sozdadat ~esti~kite, celta na aktivnosta na ~esti~kite se atomite,
celta na aktivnosta na atomite se molekulite, celta na aktivnosta na molekulite e
materijata, a celta na aktivnosta na materijata e sozdavawe na univerzumot.
Koja e celta na univerzumot? Koj e negoviot centar? Odgovor-ot na
dvete pra{awa e - nikoj drug osven lu|eto. Zatoa Bog, po sozdavaweto na lu|eto,
im zapovedal da imaat vlast nad svetot. 12 Ako lu|eto ne se svrteni kon svetot,
toga{ toj bi mo`elo da se sporedi so muzej bez posetiteli. Izlo`enite eksponati vo
muzejot ja dostignu-vaat svojata vistinska vrednost i se po~ituvani kako istoriski
relikti samo koga ima lu|e koi gi cenat, gi sakaat i im se voshituvaat. Nivnata
vrska so lu|eto mu dava vrednost na nivnoto postoewe. Ako nema koj da e svrten
kon niv, toga{ kakvo zna~ewe bi imalo nivnoto postoewe? Istoto e vistina i za
svetot, ~ii gospodari se lu|eto.
Koga lu|eto gi otkrivaat izvorot i prirodata na materijata i koga gi
identifikuvaat i gi klasificiraat rastenijata i `ivotnite vo vodata, na zemjata i vo
12
Bitie 1:28.

37
Tvore~kiot Princip

vozduhot i site yvezdi na neboto, razli~nite ne{ta vo sozdadenoto vleguvaat vo

zaemni odnosi so zaedni~kata cel. Nivnata zaedni~ka cel e ostvarena koga tie se
asimilirani vo ~ovekovoto telo, kako su{tinski elementi za lu|eto da gi odr`at
svoite fiziolo{ki funkcii, i koga u~estvuvaat vo gradeweto na udobna okolina za
nivnoto `iveewe. Na ovoj i na drug na~in, lu|eto se centar na sozdadeniot svet vo
smisla na negova nadvore{na forma.
Osven toa, lu|eto vospostavuvaat vrska so svetot od pozicija na vnatre{en
centar. Dodeka odnosite razgleduvani pogore se fizi~-ki, tuka gi razgleduvame
mentalnite ili duhovnite vrski. Iako ~ovekovoto telo e sostaveno od materija, toa
fiziolo{ki celosno odgovara na emociite, intelektot i voljata na ~ovekoviot duh.
Ova poka`uva deka materijata vo sebe ima elementi koi imaat rezonanca so
emociite, intelektot i voljata - elementi koi ja so~inuvaat vnatre{nata priroda na
materijata. Ova e pri~inata site ne{ta vo svetot da se soobrazni na ~ovekovite
emocii, intelekt i volja, iako na razli~ni stepeni. Nie stanuvame opieni od
ubavinata na prirod-niot svet i ~uvstvuvame voodu{evuvawe so misti~noto
obedinuvawe. Nie go ~uvstvuvame ova bidej}i sme centar na vnatre{nite prirodi
na site ne{ta vo prirodniot svet. Lu|eto, spored toa, se sozdadeni kako centar na
svetot, a mestoto kade Bog i lu|eto celosno se obedinuvaat e centarot na
kosmosot.
Da gi razgledame od druga gledna to~ka lu|eto kako centar na kosmosot,
koj e sostaven i od duhoven i od fizi~ki svet. Sekoj ~ovek gi otelotvoruva site
elementi vo kosmosot. Sepak, kako {to vidovme porano, sé vo kosmosot mo`e
po{iroko da se podeli na subjekt-partneri i objekt-partneri. Ako Adam, prviot
~ovekov predok, dostignel sovr{enstvo, }e gi otelotvorel site subjekt-elementi vo
sozdadenite ne{ta. Ako Eva dostignela sovr{enstvo, taa }e gi otelotvorela site
objekt-elementi vo sozdadenite ne{ta. Bog gi sozdal Adam i Eva da imaat vlast
nad prirodniot svet. Rastej}i zaedno kon sovr{enstvo, Adam trebalo da stane kral
na site subjekt-elementi na sozdadenoto, a Eva trebalo da stane kralica na site
objekt-elementi. Ako tie toga{ se obedinile kako soprug i sopruga, }e stanele
centar {to mo`e da upravuva so celiot svet, sostaven od subjekt-partneri i objekt-
partneri.
Lu|eto se sozdadeni da bidat centar na harmonija na celiot kosmos. Ako
Adam i Eva dostignale sovr{enstvo i se obedinile kako soprug i sopruga, toa }e
zna~elo obedinuvawe na dvata centra na dvojnite karakteristiki na site su{testva.
Ako Adam i Eva se zdru`ile vo harmonija i dostignale edinstvo, celiot kosmos so
negovite dvojni karakteristiki }e tancuval vo harmonija. Mestoto kade {to Adam i
Eva sovr{eno bi se obedinile vo srce i telo kako soprug i sopruga, isto taka e
mestoto kade se obedinuvaat Bog, subjekt-partnerot koj dava qubov, i lu|eto,
objekt-partnerite koi vozvra}aat so ubavina. Ova e centarot na dobrinata, kade {to
e ispolneta celta na sozdavaweto. Tuka Bog, na{iot Roditel, se dobli`uva i
prestojuva vo Negovite sovr{eni deca i ve~no se odmora vo mir. Ovoj centar na
dobrinata e objekt-partner na Bo`jata ve~na qubov, kade Bog mo`e da bide
stimuliran so radosta za ve~nost. Ova e mestoto kade Zborot na Bog e ostvaren i

38
 Tvore~kiot Princip

doveden do ispolnuvawe. Toa e centar na vistinata i centar na izvorniot duh, koj

né vodi da pronikneme vo celta na sozdavaweto.
Spored toa, celiot svet }e izvede sferi~no dvi`ewe so obedineta cel koga
e osnovan vrz ~etiripozicionata osnova izgradena od eden sovr{en ma` i `ena, koi
se zdru`ile kako soprug i sopruga centrirano na Boga. Za `al, svetot go zagubil
svojot centar koga lu|eto zgre{ile. Zatoa sv. Pavle napi{al deka sozdadenoto so
vozdivnuvawe i ta`ewe gi o~ekuva decata Bo`ji.13 Sozdadenoto ~eka da se
pojavat lu|e koi{to ja obnovile svojata izvorna priroda za da stanat negov centar.

2.4 Bo`jata seprisutnost

Nau~ivme deka ~etiripozicionata osnova, izgradena vrz celta na trite

objekti preku dejstvoto na potekloto-podelbata-obedinuva-weto, prethodi vo
sferi~noto dvi`ewe okolu Boga i se obedinuva so Boga. Ova e su{tinskata osnova
za site su{testva da ja primat Bo`jata vlast i da bidat obezbedeni so site neophodni
sili za `ivot. Vo svetot kade e ispolneta Bo`jata cel na sozdavaweto, site edinki ja
otelotvoruvaat Bo`jata izvorna vnatre{na priroda i izvorna nadvo-re{na forma i
pottiknuvaat sferi~ni dvi`ewa za izgradba na osno-vata za Bo`jeto vladeewe. Bog
e seprisuten.

2.5 Razmno`uvaweto na `ivotot

Za da go prodol`at svojot vid, `ivite ne{ta mora da se razmno`uvaat. Ova

razmno`uvawe se slu~uva preku dejstvoto na potekloto-podelbata-
obedinuvaweto, izgradeno vrz dobri zaemni dejstva. Na primer, kaj rastenijata
semiwata se razvivaat vo cvetovi so tol~nici i pra{nici; preku opra{uvaweto tie go
proizveduvaat nivnoto seme i go prodol`uvaat nivniot vid. @ivotnite, ma`jaci i
`enki, vleguvaat vo period na dodvoruvawe, se sparuvaat i ra|aat podmladok. Site
kletki vo `ivotnite i rastenijata se delat preku dejstvoto na davawe i primawe.
Edinkata }e `ivee celesoobrazen `ivot koga teloto dejstvuva soglasno so
voljata na duhot, a na toj na~in duhot i teloto vleguvaat vo davawe i primawe.
Toga{ taa edinka }e privle~e sli~ni lu|e. Ako ovie sopatnici produktivno rabotat
zaedno, nivnata grupa }e raste. Mo`e da se re~e deka univerzumot e sozdaden so
razmno`uvawe na iljadnici supstancijalni manifestacii na Bo`jata vnatre{na priro-
da i nadvore{na forma preku nivnoto dejstvo na davawe i primawe, vo streme`
kon celta na sozdavaweto.

2.6 Pri~inata zo{to site su{testva se sostojat od dvojni karakteristiki

13
Rim. 8:19-22.

39
Tvore~kiot Princip

Za da postoi sekoe su{testvo e potrebna energija, a energijata mo`e da se

proizvede samo preku davawe i primawe. Me|utoa, ni{to ne mo`e da ima zaemno
dejstvo bez partner. Za edno su{testvo da sozdade neophodni sili za postoewe,
mora da sodr`i dvojni karakte-ristiki, subjekt-partner i objekt-partner, koi
vleguvaat vo dejstvo na davawe i primawe.
Dvi`eweto vo prava linija ne mo`e da se odr`i ve~no. Za ne{to da ima
ve~na priroda, toa mora da se dvi`i kru`no, za {to e neophodno davawe i primawe
pome|u subjekt-partnerot i objekt-partnerot. Ova e vistina duri i za Boga. Imaweto
dvojni karakteris-tiki Nemu mu dozvoluva da `ivee ve~no. So cel sozdadenoto od
Boga da ja otslikuva Negovata ve~na priroda i da bide Negov ve~en objekt-
partner, toa isto taka mora da se sostoi od dvojni karakteristiki. Sli~no, vremeto ja
odr`uva svojata postojanost preku svoite periodi~ni ciklusi.

TRET DEL

Celta na sozdavaweto
3.1 Celta na sozdavaweto na univerzumot

Vo Biblijata e zapi{ano deka, otkako }e go zavr{el sekoj den od

sozdavaweto, Bog gledal deka toa e dobro.14 Ova naveduva deka Bog sakal
negovite tvorbi da bidat objekt-partneri koi ja otelotvoruvaat dobrinata za da mo`e
da im se voshituva. Kako mo`e sozdadenoto da mu ja dade na Boga najgolemata
radost?
Bog gi sozdal lu|eto kako posleden ~ekor vo sozdavaweto na
univerzumot. Toj gi sozdal niv spored Svojot lik, spored Negovata vnatre{na
priroda i nadvore{na forma i im dal senzibilitet za site ~uvstva i emocii, bidej}i
Negovata namera bila da ja podeli radosta so niv. Po nivnoto sozdavawe, Bog gi
blagoslovil Adam i Eva:

"Plodete se, i mno`ete se, i napolnete ja zemjata, i gospodarete nad nea,

i ovladajte gi ribite morski, i yverovite, i pticite, i siot dobitok, i so celata
zemja, i so site `ivotni {to lazat po zemjata". - Bitie 1:28.

Vospostaveni se tri golemi blagoslovi: da se bide ploden (zrel i podgotven da nosi

plod), da se razmno`uva i da se ima vlast nad sozdadenoto. Dokolku Adam i Eva
se pokorile na ova bo`estveno ovlastuvawe i izgradele Nebesno Kralstvo, bez
somnevawe Bog }e ~uvstvuval najgolema radost dodeka Negovite sinovi i }erki
u`ivaat vo svetot na Negoviot ideal.

14
Bitie 1:4-31.

40
 Tvore~kiot Princip

Kako mo`at da se ispolnat trite golemi Bo`ji blagoslovi? Tie mo`at da se

ostvarat samo koga e izgradena ~etiripozicionata osnova, koja{to e su{tinskata
osnova na sozdadenoto. Trite golemi blagoslovi se ispolneti koga sozdadenoto vo
celost, vklu~uvaj}i gi i lu|eto, }e ja ispolni ~etiripozicionata osnova so Bog vo
centarot. Nebesnoto Kralstvo e tamu kade {to e ostvarena krajnata dobrina i kade
{to Bog ja ~uvstvuva najgolemata radost. Vsu{nost, ova e celta za koja Bog go
sozdal univerzumot.
Krajnata cel na univerzumot, so lu|eto kako negov centar, e da mu vrati
radost na Boga. Site su{testva imaat dvojni celi. Kako {to porano e objasneto,
sekoe su{testvo ima dvojni centri na dvi`ewe, eden za vnatre{nata priroda i drug
za nadvore{nata forma. Ovie centri se stremat kon harmoni~ni celi - za dobroto
na celinata i za dobroto na edinkata - ~ija vrska e ista takva kako vrskata pome|u
vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma. Dvojnite celi se odnesuvaat edna so
druga kako pri~ina i rezultat, nadvore{no i vnatre{no, subjekt-partner i objekt-
partner. Vo Bo`jiot ideal ne mo`e da ima individualna cel koja ne ja poddr`uva
celta vo celina, nitu mo`e da ima kakva bilo cel na celinata koja{to ne gi garantira
interesite na edinkata. Beskrajnoto razli~ie na su{testva vo univerzumot sozdava
neizmerno golemo organsko telo, protkaeno od ovie dvojni celi.

3.2. Dobri objekt-partneri za Bo`jata radost

Za da gi razbereme poprecizno temite koi se odnesuvaat na Bo`jata cel na

sozdavaweto, prvin da ispitame kako e proizvedena radosta. Radosta ne e
proizvedena samo od edinkata. Taa se javuva koga ima objekt-partner vo koj se
reflektirani i razvieni vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma. Na{ite objekt-
partneri ni pomagaat da si gi ~uvstvuvame vnatre{nata priroda i nadvore{nata
forma preku stimulacijata {to tie ni ja davaat. Objekt-partnerot mo`e da bide
neopipliv ili mo`e da bide supstancijalen. Na primer, objekt-partner na eden
umetnik mo`e da bide edna ideja vo negoviot duh ili zavr{enata slika ili skulptura,
koi ja supstancijaliziraat taa ideja. Koga toj ja vizuelizira svojata ideja ili ja gleda
svojata rabota, toj e pottiknat da ja ~uvstvuva sopstvenata vnatre{na priroda, kako
i svojata nadvore{na forma, reflektirani vo toa delo, i ~uvstvuva radost i
zadovolstvo. Koga objekt-partner e samo negovata ideja, toa ne e tolku
stimulativno, nitu radosta {to taa ja nosi e potpolna kako {to e onaa od zavr{enoto
delo. Ovaa priroda na lu|eto poteknuva od Bo`jata priroda. Na sli~en na~in, Bog
~uvstvuva ispolnuvawe na radosta koga Toj e pottiknat od Negovite
supstancijalni objekt-partneri preku niv da gi ~uvstvuva Negovite izvorna
vnatre{na priroda i izvorna nadvore{na forma.
Porano be{e objasneto deka koga Nebesnoto Kralstvo e ostvareno -
preku ispolnuvaweto na trite golemi blagoslovi i izgraduvaweto na
~etiripozicionata osnova - toa stanuva dobar objekt-partner {to mu dava radost na
Boga. Da ispitame kako Nebesnoto Kralstvo stanuva dobar objekt-partner na
Boga.

41
Tvore~kiot Princip

Klu~ot za Prviot Bo`ji blagoslov e sovr{enstvoto na indi-vidualniot

karakter. Duhot i teloto na edna edinka se oddelni proekcii i objekt-partneri na
Bo`jite dvojni karakteristiki. So cel edinkata da go usovr{i svojot karakter, taa
mora da sozdade ~etiri-poziciona osnova vo sebe, so {to duhot i teloto se
obedinuvaat preku davaweto i primaweto, so Bog vo sredi{te. Takvite edinki
stanuvaat Bo`ji hramovi15, dostignuvaat celosno edinstvo so Nego16 i steknuva-at
bo`estvena priroda. Tie go ~uvstvuvaat Bo`jeto srce kako svoe. Ottuka, tie ja
razbiraat Negovata volja i `iveat celosno prilago-deni na nea. Koga edna li~nost e
vo polo`ba na individualno sovr-{enstvo, taa `ivee kako supstancijalen objekt-
partner na nejziniot duh. Bidej}i centarot na nejziniot duh e Bog, taa isto taka
`ivee kako supstancijalen objekt-partner na Boga. I duhot i Bog u`ivaat dodeka ja
~uvstvuvaat svojata vnatre{na priroda i nadvore{na forma preku stimulacijata {to
im ja dava nivniot objekt-partner. Na toj na~in, koga lu|eto go ostvaruvaat Prviot
Bo`ji blagoslov, tie stanuvaat Bo`ji sakani ~eda koi go inspiriraat so radost.
Spodeluvaj}i gi site ~uvstva so Boga kako sopstveni, tie nikoga{ ne bi napravile
nikakvi gre{ni dejstva koi bi predizvikale Bo`ja taga. Ova zna~i deka tie
nikoga{ ne bi zgre{ile.
Vtoriot Bo`ji blagoslov trebalo da bide ispolnet od Adam i Eva otkako tie
}e go dostignele individualnoto sovr{enstvo kako objekt-partneri na Boga, sekoj
manifestiraj}i po eden aspekt od Bo`jite dvojni karakteristiki. So cel da izgradat
~etiripoziciona osnova vo nivnoto semejstvo, Adam i Eva trebalo da se zdru`at vo
qubovno edinstvo kako soprug i sopruga i da odgledaat deca. Ova trebalo da bide
ispolnuvaweto na Vtoriot blagoslov. Semejstvoto ili op{testvoto {to sozdava
~etiripoziciona osnova spored Bo`ji-ot ideal e modelirano spored slikata na
sovr{enata edinka. Tie, na toj na~in, stanuvaat supstancijalen objekt-partner na
edinkata koja `ivee vo edinstvo so Boga i, isto taka, supstancijalen objekt-partner
na Boga. Edinkata ~uvstvuva radost, a, so toa i Bog ~uvstvuva radost, koga sekoj
vo ova semejstvo ili zaednica ja sogleduva manifestacijata na sopstvenata
vnatre{na priroda i nadvore{na forma. Koga e ispolnet Vtoriot Bo`ji blagoslov,
ova semejstvo ili zaednica, isto taka, stanuvaat dobar objekt-partner, davaj}i mu
radost na Boga.
Pred da ispitame kako edna li~nost so dostigaweto na Tretiot blagoslov
gradi dobar objekt-partner koj mu dava radost na Boga, prvo mora da ja ispitame
vrskata pome|u lu|eto i sozdadenoto od gledna to~ka na vnatre{nata priroda i
nadvore{nata forma.
Pred sozdavaweto na lu|eto, Bog go sozdal prirodniot svet izrazuvaj}i
delumni refleksii na vnatre{nata priroda i nadvore{-nata forma, {to toj gi za~nal
za lu|eto. Zna~i eden ~ovek vo sebe sodr`i zbir na site su{tini na site ne{ta. Ova e
pri~inata zo{to toj e nare~en mikrokosmos.
15
1 Kor. 3:16.
16
Jovan 14:20.

42
 Tvore~kiot Princip

Koga Bog gi sozdaval `ivite ne{ta, Toj zapo~nal so su{tes-tvata od

najniskoto nivo. Vo odreden period gi sozdal `ivotnite na povisokoto nivo, so
pokompleksni biolo{ki funkcii, zavr{uvaj}i so lu|eto na najvisokoto nivo. Zatoa
lu|eto gi sodr`at site elementi, strukturi i kvaliteti najdeni vo `ivotnite. Na primer,
~ovekovite glasni `ici se tolku sestrani {to tie uspe{no mo`at da go podra`avaat
sekoj `ivotinski zvuk. Bidej}i ~ovekovoto telo gi sodr`i site ubavi oblini i linii na
sozdadenoto, umetnikot gi izostruva svoite sposobnosti so crtawe aktovi.
Iako lu|eto i rastenijata imaat razli~na struktura i fun-kcii, tie se sli~ni
spored toa {to site se sozdadeni od kletki. Site elementi, strukturi i karakteristiki
na rastenijata mo`at da se najdat vo lu|eto. Na primer, listot na edno rastenie, po
izgled i funkcija, e soobrazen na ~ovekovite beli drobovi. Isto kako {to listovite
apsorbiraat jaglendioksid od atmosferata, ~ovekovite beli drobovi apsorbiraat
kislorod. Grankite i steblata na rasteni-jata soodvetstvuvaat na ~ovekoviot sistem
za cirkulacija, koj ja dis-tribuira hranata niz celoto telo. Ksilemite i floemite
soodvet-stvuvaat na ~ovekovite arterii i veni. Korenot na rastenieto soo-
dvetstvuva na ~ovekoviot stomak i creva, koi ja apsorbiraat hranata.
Lu|eto bile oblikuvani od glina, voda i vozduh, {to zna~i deka se sostojat
od elementite na mineralnoto kralstvo. Ponatamu, zemjata poka`uva sli~nost so
strukturata na ~ovekovoto telo: zemjinata kora e pokriena so rastenija, nejzinite
podzemni vodeni tekovi postojat vo supstratumot, a pod seto toa le`i rastopeno
jadro opkoleno so kamena obvivka. Ova soodvetstvuva na ~ovekovoto telo, koe
ima ko`a pokriena so kosa, krvni sadovi koi te~at niz muskulaturata i sr` koja
mirno le`i dlaboko vo koskite.
Zna~eweto na Tretiot Bo`ji blagoslov e sovr{enstvoto na ~ovekovoto
vladeewe nad prirodniot svet. Da se ispolni ovoj blago-slov, mora da se izgradi
~etiripozicionata osnova na vladeeweto, sosredoto~ena kon Boga. Lu|eto i
prirodniot svet, koi se supstan-cijalni objekt-partneri na Boga na nivoto na lik
odnosno simbol, mora da ja spodeluvaat qubovta i ubavinata za da se obedinat vo
celost.17
Prirodniot svet e objekt-partner koj gi izlo`uva vnatre{-nata priroda i
nadvore{nata forma na ~ovekot na razli~ni na~ini. Ottuka, idealnite lu|e primaat
stimulacii od svetot na prirodata. Imaj}i oset za svojata vnatre{na priroda i
nadvore{na forma, izlo`eni preku sozdavaweto, tie ~uvstvuvaat neizmerna radost.
Bog isto taka u`iva koga ja ~uvstvuva stimulacijata na Negovite vnat-re{na
priroda i nadvore{na forma od univerzumot. Ova e mo`no koga ovoj stanuva
negov tret objekt-partner preku harmoni~no obedinuvawe na lu|eto i prirodniot
svet. Kako rezultat na toa, koga lu|eto go ostvaruvaat Tretiot Bo`ji blagoslov,
celiot univerzum stanuva u{te eden dobar objekt-partner koj mu dava radost na
Boga. Ako Bo`jata cel na sozdavaweto bila vaka ostvarena, }e bil izgraden
idealen svet na zemjata bez traga od grev. Ovoj svet go narekuvame Nebesno
Kralstvo na zemjata. Koga se bli`i `ivotot vo Nebesnoto Kralstvo na zemjata, lu|
17
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 5.2.3.

43
Tvore~kiot Princip

eto treba da vlezat vo duhovniot svet i prirodno da u`ivaat ve~en `ivot vo

Nebesnoto Kralstvo tamu.
Vrz osnova na dosega{noto, mo`e da sfatime deka Nebesnoto Kralstvo
otslikuva li~nost koja go dostignala individualnoto sovr{enstvo, spored izvornata
vnatre{na priroda i nadvore{na forma na Boga. Vo edna edinka, vlasta na duhot e
prenesena vrz celoto telo preku centralniot nerven sistem, predizvikuvaj}i teloto
da dejstvuva so edna cel. Zna~i, vo Nebesnoto Kralstvo Bo`jata nasoka }e bide
prenesena vrz site negovi deca preku vistinskite roditeli na ~ove{tvoto, vodej}i gi
site niv da `iveat kako eden.

^ETVRTI DEL

Izvornata vrednost
4.1 Procesot i standardot za opredeluvawe na izvornata vrednost

Kako e opredelena izvorno sozdadenata vrednost na edno su{testvo?

Vrednosta na su{testvoto mo`e da se opredeli od odnosot me|u negovata cel na
postoewe i `elbata {to ~ovekot ja ima za taa cel. Poprecizno, vrednosta na edno
su{testvo opredelena pri negovoto sozdavawe ne e utvrdena kako su{tinski
atribut. Pove}e bi se reklo deka taa e izgradena so zaemniot odnos pome|u celta
na su{testvoto, soglasno so Bo`jiot ideal na sozdavaweto, i izvornata `elba na lu|
eto da ja ~uvaat i da ja iznesuvaat nejzinata vistinska vrednost. Svojata vistinska
vrednost toa su{testvo ja nao|a koga u~estvuva kako objekt-partner vo
~etiripozicionata osnova sosredo-to~ena kon Boga so povrzuvawe kako li~nost
preku davawe i primawe i so nivnoto obedinuvawe, so {to stanuva tret objekt-
partner na Boga.
Koj go postavuva standardot so koj e opredelena izvornata vrednost na
su{testvoto? Bog e toj {to go opredeluva standardot za negovata vrednost, bidej}i
negovata izvorna vrednost e opredelena so u~estvoto vo ~etiripozicionata osnova
i bidej}i Bog e sredi{teto na ovaa ~etiripoziciona osnova. Bidej}i Bog e
apsoluten, i izvornata vrednost na objekt-partnerot, opredelena vo odnos so ovoj
standard postaven od Boga, mora, isto taka, da bide apsolutna.
Razmislete za rozata. Kako e opredelena nejzinata izvorna ubavina? Taa
e opredelena koga zaedni~ki se ispolneti celta zaradi koja Bog go sozdal cvetot i

44
 Tvore~kiot Princip

dadenata bo`estvena `elba na ~ovekot da ja ceni i iska`uva negovata ubavina. So

drugi zborovi, edna idealna li~nost ~uvstvuva ispolnuvawe na radosta koga
nejzinata `elba da te`nee kon ubavinata e zadovolena od emocionalnata
stimulacija {to í ja dava cvetot. Vo toj moment cvetot ja manifestira svojata
izvorna ubavina. Ubavinata na cvetot stanuva apsolutna koga ja postignuva
svojata su{tinska cel - davaweto kompletna radost na svojot subjekt-partner.
^ovekovata `elba da ja ceni ubavinata na cvetot e eden primer na `elba da gi
~uvstvuva aspektite na ne~ija vnatre{na priroda i nadvore{na forma preku objekt-
partnerot. Vo momentot koga }e se ispolnat celta zaradi koja e sozdaden cvetot i
~ovekovata `elba da ja iska`uva negovata vrednost, subjekt-partnerot i objekt-
partnerot vleguvaat vo sostojba na harmoni~no edinstvo.
Su{testvoto ja postignuva svojata vistinska vrednost koga toa i ~ovekot,
negoviot subjekt-partner, }e vlezat vo sostojba na harmo-ni~no edinstvo i }e go
sozdadat tretiot objekt-partner sosredoto~en kon Boga vo ~etiripozicionata
osnova. Preku ovoj proces, vistin-skite vrednosti na site ne{ta apsolutno se
opredeluvaat vrz osnova na nivniot odnos so apsolutniot standard na vrednuvawe
postaven od Boga. Dosega, niedna vrednost na objekt-partnerot ne mo`ela da
stane apsolutna. Ostanuvala relativna zaradi odnosot so gre{nite lu|e, koj ne e
baziran vrz osnova na Bo`jiot ideal na sozdavaweto, tuku spored celta i `elbata na
Satanata.

4.2 Izvornata emocija, intelekt i volja i izvornata ubavina, vistina i dobrina

^ovekoviot duh ima tri sposobnosti: emocija, intelekt i volja. ^ovekovoto

telo dejstvuva kako odgovor na naredbite od duhot. Koga teloto odgovara na
emocijata, intelektot i voljata na duhot, negovite akcii gi baraat vrednostite na
ubavinata, odnosno na vistinata i dobrinata. Bog e subjekt-partner na ~ovekoviot
duh. Ottuka, Toj e, isto taka, subjekt-partner i na ~ovekovite emocii, intelekt i
volja. Posakuvaj}i da ja realizira svojata izvorna vrednost, li~nosta odgovara na
sovr{enata emocija, sovr{eniot intelekt i sovr{enata volja na Boga preku svojot
duh i, soglasno so toa, dejstvuva preku svoeto telo. Na ovoj na~in taa gi
manifestira vrednostite na izvornata ubavina, na izvornata vistina i na izvornata
dobrina.

4.3 Qubovta i ubavinata, dobroto i zloto, spravedlivosta i nespravedlivosta

4.3.1 Qubovta i ubavinata

Koga dve su{testva, oddelni manifestacii na Bo`jite dvojni

karakteristiki, }e sozdadat zaedni~ka osnova i baraat da se obedinat kako tret
objekt-partner na Boga i da izgradat ~etiripoziciona osnova, tie }e vlezat vo
dejstvo na davawe i primawe. Ispolnuvaj}i go ova, emocionalnata sila koja
subjekt-partnerot mu ja dava na objekt-partnerot se narekuva qubov, a

45
Tvore~kiot Princip

emocionalnata sila koja objekt-partnerot mu ja vozvra}a na subjekt-partnerot se

narekuva ubavina. Silata na qubovta e aktivna, a stimulacijata na ubavinata e
pasivna.
Vo odnosot pome|u Bog i lu|eto, Bog dava qubov, kako subjekt-partner, a
lu|eto vozvra}aat so ubavina, kako objekt-partneri. Vo odnosot pome|u ma`ot i
`enata, ma`ot e subjekt-partner koj dava qubov, dodeka `enata e objekt-partner koj
vozvra}a so ubavina. Vo univerzumot lu|eto se subjekt-partneri koi mu davaat
qubov na prirodniot svet, a toj vozvra}a so ubavinata kako objekt-partner. Me|
utoa, koga subjekt-partnerot i objekt-partnerot }e se obedinat celosno vo
harmonija, toga{ qubovta se nao|a vo ubavinata i ubavinata se nao|a vo qubovta.
Koga subjekt-partnerot i objekt-partnerot se obedinuvaat vo kru`no dvi`ewe,
subjekt-partnerot ponekoga{ deluva kako objekt-partner, a objekt-partnerot kako
subjekt-partner.
Vo me|u~ove~kite odnosi, ubavinata koja eden pot~inet ja vozvra}a kako
odgovor na qubovta od nadredeniot se narekuva lojalnost, a ubavinata koja decata
ja vozvra}aat vo odgovor na qubovta od nivnite roditeli se narekuva predanost.
Ubavinata koja `enata mu ja vozvra}a na ma`ot kako odgovor na negovata qubov
kon nea se narekuva vernost. Celta na qubovta i ubavinata e da im ovozmo`at na
dve zdravi su{testva, koi proizleguvaat od Boga, da izgradat ~etiripoziciona
osnova i da ja ostvarat celta na sozdava-weto. Spodeluvaj}i gi me|usebno qubovta
i ubavinata, tie se zdru`u-vaat vo harmoni~no edinstvo, stanuvaj}i tret objekt-
partner na Boga.
Ponatamu, da ja prou~ime prirodata na Bo`jata qubov. Dokolku Adam i
Eva go dostignele sovr{enstvoto, sekoj od niv poseb-no stanuvaj}i supstancijalen
objekt-partner na Boga, otslikuvaj}i po edna od negovite dvojni karakteristiki,
tie }e se obedinile kako soprug i sopruga i }e odgledale deca vo bo`estveno
semejstvo. Na toj na~in tie }e gi iskusile trite vidovi izvorna qubov so nivnite tri
objekt-partneri: roditelska qubov, bra~na qubov i detska qubov (qubov na prviot
objekt-partner, qubov na vtoriot objekt-partner i qubov na tretiot objekt-partner).
Samo toga{ }e ja ispolnele celta na trite objekti i }e ja sozdale ~etiripozicionata
osnova. Ova }e bilo ispolnuvawe na celta na nivnoto sozdavawe.
Bo`jata qubov e subjekt na razli~ni vidovi qubov koi protekuvaat niz
~etiripozicionata osnova. Zatoa Bo`jata qubov se manifestira preku razli~nite
vidovi qubov na trite objekt-partneri. Bo`jata qubov le`i vo osnovata na silata koja
í vdahnuva `ivot na ~etiripozicionata osnova. Spored toa, ~etiripozicionata
osnova e posednik na sovr{enata ubavina, so ~ija pomo{ mo`eme da ja primime i
da u`ivame vo ispolnuvaweto na Bo`jata qubov. Taa e, isto taka, dom na
sovr{enata radost i izvor na dobrina. Vrz ovaa osnova e ispolneta celta na
sozdavaweto.

4.3.2 Dobroto i zloto

46
 Tvore~kiot Princip

Dejstvoto ili rezultatot od dejstvoto se smetaat za dobro koga ja

ispolnuvaat Bo`jata cel na sozdavaweto. Ova se slu~uva koga subjekt-partnerot i
objekt-partnerot, obedineti preku harmoni~no i energi~no davawe i primawe na
qubov i ubavina, stanuvaat tret objekt-partner na Boga i sozdavaat ~etiripoziciona
osnova. Od druga strana, dejstvoto ili negoviot rezultat se narekuva zlo koga se
naru{uva Bo`jata cel na sozdavaweto so formirawe na ~etiripo-ziciona osnova
pod vlast na Satanata.
Na primer, koga edna edinka go ostvaruva Prviot Bo`ji blagoslov i ja
ispolnuva negovata vistinska cel, delata do kraj se dobri i edinkata e dobra. Ovie
dela vklu~uvaat sloboden protok na davawe i primawe qubov i ubavina pome|u
duhot i teloto, taka {to se obedinuvaat na Bo`ji na~in i sozdavaat individualna
~etiripozicio-na osnova. Koga Adam i Eva go ispolnuvaat Vtoriot blagoslov so
gradewe na semejstvo koe ja ostvaruva Bo`jata cel, nivnite dela do kraj se dobri i
semejstvoto {to go sozdale e dobro. Ovie dela go vklu~uvaat i zdru`uvaweto kako
dvojka na Bo`ji na~in preku harmoni~no i strasno spodeluvawe na qubov i
ubavina, nosej}i i odgleduvaj}i deca i na toj na~in gradej}i semejna
~etiripoziciona osnova. Ponatamu, koga sovr{ena edinka go ostvaruva Tretiot
blagoslov, delata do kraj se dobri i site ne{ta {to taa gi hrani se dobri. So
povrzuvaweto so prirodniot svet, kako nejzino vtoro jas, i so celosnoto
soedinuvawe so nego, se sozdava zaednica koja stanuva tret objekt-partner na
Boga, gradej}i ja na toj na~in vladeja~kata ~etiripoziciona osnova. Vo sprotivno,
koga li~nosta sozdava ~etiripoziciona osnova pod ropstvo na Satanata i ja
ostvaruva celta sprotivno na trite Bo`ji blagoslovi, ova delo ili negovite rezultati
se narekuvaat zlo.

4.3.3 Spravedlivosta i nespravedlivosta

Spravedlivosta se odnesuva na onoj kvalitet na li~nosta {to nea ja vodi

vo potraga po dobrinata i kon unapreduvawe na svojata cel. Nespravedlivosta se
odnesuva na onoj kvalitet na li~nosta {to nea ja vodi vo potraga po zloto i kon
unapreduvawe na svojata satanska cel. Za postignuvawe na dobrinata e apsolutno
neophoden praveden `ivot.

PETTI DEL

Sozdavaweto na univerzumot i
negoviot period na rastewe
5.1 Sozdavaweto na univerzumot

47
Tvore~kiot Princip

Spored objasnuvawata za nastanuvaweto na univerzumot vo Knigata

Bitie, tokmu vo po~etnata sostojba na haos, praznina i temnina Bog ja sozdal
svetlinata. Potoa Bog gi oddelil vodite pod nebesniot svod od vodite na neboto.
Toga{ go oddelil kopnoto od okeanot, gi sozdal rastenijata, ribite, pticite i
cica~ite, a na kraj gi sozdal lu|eto. Seto ova se slu~ilo za {est "dena". Od
navedenoto mo`eme da pretpostavime deka procesot na sozdavaweto na univerzu-
mot trael odreden vremenski period, pretstaven so {est dena.
Procesot na sozdavaweto, zapi{an vo Biblijata, donesuva izvesni
sli~nosti so teorijata za potekloto i sozdavaweto na univerzumot kako {to e
opi{ana od modernata nauka. Spored modernata nauka, univerzumot zapo~nal
kako {irewe na plazma. Nadvor od haosot i prazninata na kosmosot, nebesnite
tela sozdale i dale svetlina. Dodeka se ladela rastopenata zemja, vulkanskite
erupcii go ispolnile neboto so voden nebesen svod. Kopnoto se pojavuvalo, a
vodata pa|ala vo forma na do`d, taka sozdavaj}i gi kontinentite i okeanite. Potoa
nastanale poniskite vidovi raste-nija i `ivotni. Po niv, po red do{le ribite, pticite,
cica~ite i, na krajot, lu|eto. Presmetano e deka starosta na Zemjata iznesuva
nekolku milijardi godini. Zemaj}i predvid deka opisot na sozdavawe-to na
univerzumot zapi{an vo Biblijata od pred iljadnici godini re~isi se sovpa|a so
naodite od istra`uvawata na modernata nauka, uvereni sme deka bibliskite zapisi
mora da se objava od Boga.
Univerzumot ne se rodil nenadejno celosno, bez ogled na tekot na
vremeto. Vsu{nost, negovoto nastanuvawe i razvitok traele ogro-men vremenski
period. Zatoa, bibliskiot period od {est dena za zavr{uvawe na univerzumot ne
treba da se presmetuva bukvalno so brojot na izgrejsonca i zajdisonca. Toj
simbolizira {est posledova-telni vremenski periodi vo procesot na sozdavaweto.

5.2 Periodot na rastewe na sozdadenoto

Faktot deka za da se zavr{i sozdavaweto na univerzumot bile potrebni

{est dena, odnosno {est vremenski periodi, uka`uva na toa deka nekoj vremenski
period, isto taka, bil neophoden za da se zavr{i sozdavaweto na sekoe od
individualnite su{testvuvawa koi go so~inuvaat univerzumot. Ponatamu, na~inot
na koj vo Knigata Bitie e presmetan sekoj den, otkriva ne{to i za vremeto
potrebno za sozdavawe na edno su{testvuvawe. Opisot opfa}a neobi~en na~in na
broewe na sekoj den od sozdavaweto. Koga prviot den od sozdavaweto bil
zavr{en, zapi{ano e: "Bi ve~er i bi utro - den prvi". 18 Nekoj bi pomislil deka doa|
aweto na utroto po izminuvaweto na ve~erta i no}ta bi trebalo da se smeta kako
vtor den, no sepak toa se smestuva vo prviot den. Biblijata veli "eden den" za da
poka`e deka sozdadenoto su{testvuvawe mora da go pomine periodot na razvitok,
simboliziran so no}ta, pred da go dostigne sovr{enstvoto vo utroto. Toga{, otkako
18
Bitie 1:5.

48
 Tvore~kiot Princip

}e go pozdravi ova novo utro, toa mo`e da se projavi i da go realizira svojot ideal
na sozdavaweto.
Site pojavi koi se slu~uvaat vo univerzumot nosat plod samo po istekot
na odreden vremenski interval. Site ne{ta se sozdadeni taka da dostignat
sovr{enstvo samo otkako }e go minat postaveniot period na rastewe.

5.2.1 Redosledot na trite nivoa na periodot na rastewe

Univerzumot gi otkriva i manifestira izvornata vnatre{na priroda i

izvornata nadvore{na forma na Boga vrz osnova na matemati~ki principi. Ottuka,
mo`eme da zaklu~ime deka eden aspekt na Bo`jata priroda e matemati~ki. Bog e
edinstvenata apsolutna realnost vo koja dvojnite karakteristiki deluvaat zaemno
vo harmonija. Zatoa, Toj e su{testvo na brojot tri. Site sozdadeni su{testva,
za~nati spored slikata na Boga, go manifestiraat svoeto postoewe, dvi`ewe i
razvitok vo tri nivoa.
^etiripozicionata osnova, koja e Bo`jata cel na sozdavaweto, trebalo da
bide zavr{ena niz proces so tri nivoa: nastanuvawe od Boga, stapuvawe vo brak
na Adam i Eva i ra|awe na deca. So cel da se izgradi ~etiripozicionata osnova i da
se izvr{i kru`no dvi`ewe, su{testvoto mora prvo da go izvede dejstvoto od tri
nivoa na poteklo-podelba-obedinuvawe i da ja ispolni celta na trite objekti, pri {to
sekoja pozicija e stavena vo zaemen odnos so ostanatite tri. Toa e ne{to sli~no
kako pri neophodnosta ne{to da stoi cvrsto: treba da ima potpora od barem tri
to~ki. Sledstveno, sene{to dostignuva sovr{enstvo otkako }e pomine tri
posledovatelni razvojni nivoa: nivo na formirawe, nivo na razvitok i nivo na
usovr{uvawe.
Vo prirodata mnogu ne{ta se pojavuvaat vo trojstva. Prirod-niot svet se
sostoi od tri carstva: mineralno, rastitelno i `ivotin-sko. Materijata postoi vo tri
sostojbi: gasovita, te~na i cvrsta. Najgolemiot del od rastenijata se sostaveni od tri
dela: koreni, granki ili stebla, i listovi. @ivotnite se sostojat od glava, telo i
ekstremiteti.
Vo Biblijata ima mnogu primeri za brojot tri. Lu|eto ne uspeale da ja
ispolnat celta na svoeto postoewe, bidej}i zgre{ile pred da gi zavr{at trite nivoa
od razvojniot period. Ottuka proizleguva deka, vo svoite obnoveni napori da ja
ostvarat svojata cel, lu|eto mora da gi pominat ovie tri nivoa. Vo providenieto na
obnovata Bog rabotel na vozniknuvaweto i unapreduvawe na smislata na brojot
tri, {to objasnuva zo{to vo Biblijata ima tolku zapisi na brojot tri i podelbi vrz
osnova na brojot tri: Sveto Trojstvo (Tatko, Sin i Svet Duh), tri nivoa na Rajot, tri
arhangeli, tri palubi na Noevata arka, tri leta na gulabot od arkata po potopot, tri
`rtvi ponudeni od Avraam i tridnevno patuvawe pred `rtvuvaweto na Isak. Vo
vremeto na Mojsej imalo tridnevno izma~uvawe vo temnica, tri dena
pro~istuvawe na po~etokot na Egzodusot, tri 40-godi{ni periodi na patuvaweto
vo Hanan i tri dena na pro~istuvawe pod vodstvo na Isus, sinot Navinov, pred
preminuvaweto na rekata Jordan. Vo `ivotot na Isus Hrisos gledame: tri dekadi na

49
Tvore~kiot Princip

privatniot `ivot, prosledeni so tri godini javna slu`ba, tri mudreci od Istok koi
donele tri podaroci, tri apostoli, tri isku{enija, tri molitvi vo gradinata na
Getsimanija, tri poreknuvawa na Petar, tri ~asa temnina pri raspnuvaweto,
voskresnuvawe na Isus po tri dena vo grobot.
Koga zgre{ile prvite ~ovekovi predci? Tie zgre{ile za vreme na svojot
razvoen period, dodeka sé u{te bile nezreli. Ako lu|eto zgre{ele po
dostignuvaweto na sovr{enstvo, toga{ }e nema{e osnova za veruvawe vo
semo}ta na Boga. Ako lu|eto zgre{ele so stanuvaweto sovr{eni otelotvoruvawa na
dobrinata, toga{ samata dobrina }e be{e nesovr{ena. Toga{ bi bile primorani da
zaklu~ime deka Bog, izvorot na dobrinata, e, isto taka, nesovr{en.
Vo Knigata Bitie e zapi{ano deka Bog gi predupredil Adam i Eva:
"Osven od drvoto za poznavawe na dobroto i na zloto; od nego ne jadi; zo{to vo
onoj den koga }e vkusi{ od nego, }e umre{".19 Tie imale izbor ili da go ignoriraat
Bo`jeto predupreduvawe i da gi zagubat svoite `ivoti ili da vodat smetka za
predupreduvaweto i da `iveat. Faktot {to tie imale potencijal ili da zgre{at ili da
stanat sovr{eni, poka`uva deka tie bile sé u{te vo faza na nezrelost. Univerzumot
e sozdaden da dostigne sovr{enstvo po odreden razvoen period, opi{an vo
Biblijata kako {est dena. Lu|eto, kako edna od Bo`jite tvorbi, se isto taka vrzani
za ovoj princip.
Na koe nivo od razvojniot period zgre{ile prvite lu|e? Tie zgre{ile koga
bile na vrvot na nivoto na razvitok. Ova mo`e da se doka`e so pregled na
okolnostite koi go opkru`uvale Padot na prvite ~ovekovi predci i so istoriskiot
pregled na providenieto na obnovata, {to }e bide ponatamu razjasneto so temelno
studirawe vo ovaa kniga.

5.2.2 Podra~jeto na indirektna vlast

Za vreme na razvojniot period, site su{testva od sozdadenoto rastele vrz

osnova na avtonomijata i vodstvoto dadeni od Bo`jiot Princip. Bog, avtorot na
Principot, obrnuva vnimanie samo na plodovite od nivniot razvoj koi se bazirani
vrz Principot. Na ovoj na~in Toj indirektno, posredno rakovodi so site ne{ta.
Ovoj razvoen period go narekuvame podra~je na Bo`jata indirektna vlast ili
podra~je na vladeewe vrz osnova na dostignuvawata ostvareni preku Principot.
Site ne{ta dostignuvaat sovr{enstvo otkako }e go pominat razvojniot
period (podra~jeto na indirektna vlast) vrz osnova na avtonomijata i vodstvoto
dadeni od Bo`jiot Princip. Me|utoa, lu|eto se sozdadeni na takov na~in {to nivnoto
rastewe, pokraj vodstvoto koe go dava Principot, bara ispolnuvawe na nivniot del
od odgovornosta. Tie moraat da ja praktikuvaat ovaa odgovornost so cel uspe{no
da go pominat razvojniot period i da dostignat sovr{enstvo. Od Bo`jata zapoved
dadena na Adam i Eva20 mo`eme da zaklu~ime deka prvite ~ovekovi predci bile

19
Bitie 2:17.
20
Bitie 2:17.

50
 Tvore~kiot Princip

odgovorni da veruvaat vo Bo`jiot Zbor i da ne jadat od plodot. Dali poslu{ale ili

mu ja otka`ale poslu{-nosta na Boga i zgre{ile, toa ne zaviselo od Nego, tuku od
niv samite. Sledstveno, dali }e dostignat sovr{enstvo ili ne, toa ne zavisi samo od
Bo`jata mo} na sozdavaweto, tuku bara i ispolnuvawe na ~oveko-vata
odgovornost. Vo svojstvo na Tvorec, Bog gi sozdal lu|eto na takov na~in {to da
mo`at da go pominat razvojniot period (podra~jeto na indirektna vlast) i da
dostignat sovr{enstvo samo ako go ispolnat svojot del od odgovornosta. Bidej}i
Bog gi sozdal lu|eto na vakov na~in, Toj ne se me{a vo ~ovekovata odgovornost.
Bog gi obdaril lu|eto so odgovornost od slednata pri~ina. So
ispolnuvaweto na dadeniot del od odgovornosta, vo koj duri ni Bog ne se me{a,
lu|eto treba da ja nasledat tvore~kata priroda od Boga i da u~estvuvaat vo
golemoto Bo`je tvore~ko delo. Bog planiral lu|eto da postignat sopstvo i da
zaslu`at da vladeat so sozdadenoto kako tvorci so svoe pravo, 21 kako {to Bog
vladee so niv kako nivni Tvorec. Ova e osnovnata razlika pome|u lu|eto i
ostanatite sozdadeni su{testva.
Koga }e ja ispolnime na{ata odgovornost, ja nasleduvame Bo`jata
sposobnost za sozdavawe i dostignuvame vlast nad site ne{ta, vklu~uvaj}i gi i
angelite. Bog ni obezbedil pat preku podra~jeto na indirektna vlast da mo`eme da
go dostigneme ova sovr{enstvo. Nie, gre{nite lu|e, koi sé u{te ne sme steknale
kvalifikacija da vladeeme, mora da ja ispolnime na{ata odgovornost vo
soglasnost so Principot na Obnovata. Samo taka mo`e da napreduvame preku
podra~jeto na indirektna vlast i so toa da go vozobnovime pravoto da vladeeme
so site ne{ta, vklu~uvaj}i go i Satanata. Ova e edinstve-niot na~in da ja
dostigneme celta na sozdavaweto. Bo`jeto providenie za spasot bilo prodol`uvano
tolku dolgo zatoa {to centralnite li~nosti, odgovorni za providenieto na obnovata,
gi povtoruvale gre{kite dodeka se obiduvale da go ispolnat svojot del od
odgovornosta, vo {to duri ni Bog ne mo`e da se vme{a.
Bez razlika kolku golemo e spasuvaweto preku krstot na Hrista,
spasuvaweto koe ~uka na na{ata vrata }e bide beskorisno dokolku ne ja
zacvrstime na{ata vera, {to e na{ del od odgovornosta. Bo`ja odgovornost bila da
odobri da se iskoristi voskresnuvaweto preku Isusovoto raspnuvawe - no, da se
veruva ili ne, toa dosledno e del od odgovornosta na sekogo.22

5.2.3 Podra~jeto na direktna vlast

[to e podra~je na Bo`jata direktna vlast i koja e nejzinata cel? Lu|eto

`iveat vo podra~jeto na direktna, neposredna vlast koga kako subjekt-partner i
objekt-partner se obedinuvaat vo Bo`jata qubov za da sozdadat ~etiripoziciona
osnova i da stanat edno vo srceto so Boga. Vo ova podra~je tie slobodno i celosno
ja delat qubovta i ubavinata soglasno so voljata na subjekt-partnerot, na toj na~in

21
Bitie 1:28.
22
Jovan 3:16; Efes. 2:8; Rim. 5:1.

51
Tvore~kiot Princip

ostvaruvaj}i ja celta na dobrinata. Podra~jeto na direktna vlast e podra~je na

sovr{enstvoto. Toa e su{tinsko za ispolnuvaweto na celta na sozdavaweto.
[to zna~i Bo`jata direktna vlast nad lu|eto? Adam i Eva da se usovr{ele
sebesi kako edinki sosredoto~eni na Boga, trebalo da `iveat zaedno kako eden,
sozdavaj}i ~etiripoziciona osnova vo nivnoto semejstvo. @iveej}i vo edinstvo so
Bo`jeto srce, tie trebalo da vodat `ivot na dobrina, spodeluvaj}i go ispolnuvaweto
na qubovta i ubavinata so Adam kako glava na semejstvoto. Vo podra~jeto na
Bo`jata direktna vlast, lu|eto silno }e go iskusuvaat Bo`jeto srce vo sebe. Ottuka,
tie }e ja znaat Negovata Volja i }e ja ostvaruvaat vo nivnite dela. Isto kako {to
sekoj del na teloto spontano se dvi`i kako odgovor na delikatnite naso~uvawa od
duhot, lu|eto spontano }e ja izvr{uvaat Bo`jata Volja vo soglasnost na dlaboko
po~uvstvuva-nite nameri na Negovoto Srce. Vo ovaa polo`ba na sovr{ena
soglasnost e ostvarena celta na sozdavaweto.
Kakov }e bide svetot koga prirodniot svet }e `ivee pod direktna vlast na
lu|eto? Koga edna celosno zrela li~nost }e se povrze so razli~nite ne{ta vo
prirodata kako negovi objekt-partneri, tie }e se zdru`uvaat da sozdadat
~etiripoziciona osnova. Lu|eto koi se vo celosna soglasnost so Bo`jeto Srce }e go
vodat prirodniot svet kon neograni~en izliv na delewe na qubov i na ubavina, a
celiot univerzum }e ostvari dobrina. Na takov na~in lu|eto }e praktikuvaat
direktna vlast nad site ne{ta.

[ESTI DEL

Bestelesniot svet i telesniot svet

~ij centar se lu|eto
6.1 Bestelesniot svet i telesniot svet kako supstancijalna stvarnost

Univerzumot e sozdaden spored modelot na ~ovek, koj vo pret-stavata na

Boga e zamislen so dvojni karakteristiki. Zatoa struktu-rata na univerzumot i na
sekoe su{testvo vo nego soodvetstvuva na strukturata na ~ovekot, koj vo osnova e
sostaven od duh i telo.23 Soo-dvetstvuvaj}i na ~ovekoviot duh i telo, univerzumot
se sostoi od bestelesen svet i telesen svet, koi se realni i supstancijalni.
Bestelesniot svet e taka nare~en bidej}i ne mo`eme da go po~uvstvu-vame preku
na{ite pet fizi~ki setila. Sepak, mo`eme da go po~uvstu-vuvame preku na{ite pet
duhovni setila. Onie koi imaat duhovni iskustva svedo~at deka bestelesniot svet
izgleda isto tolku vistin-ski kako svetot vo koj{to `iveeme. Bestelesniot i telesniot
svet zaedno go formiraat kosmosot.
Teloto ne mo`e da dejstvuva oddeleno od negovata vrska so duhot.
Li~nosta ne mo`e da ima vistinski dejstva oddeleno od vrskata so Boga. Sli~no,
telesniot svet ne mo`e da ja manifestira svojata vistinska vrednost oddeleno od
23
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 1.2.

52
 Tvore~kiot Princip

vrskata so bestelesniot svet. Ponatamu, isto kako {to nie ne mo`eme da go

razotkrieme karakter-ot na edna li~nost bez proniknuvawe vo negoviot duh i ne
mo`eme da go razbereme osnovnoto zna~ewe na ~ove~kiot `ivot bez da go razbe-
reme Boga, taka ne mo`eme celosno da ja razbereme prirodata i strukturata na
telesniot svet bez razbiraweto na prirodata i struk-turata na bestelesniot svet.
Bestelesniot ili duhoven svet e vo pozi-cija na subjekt-partner, a telesniot ili
fizi~ki svet e vo pozicija na objekt-partner. Posledniov e kako senka na
prethodniot.24 Koga gi otfrlame na{ite fizi~ki tela po na{eto `iveewe vo fizi~kiot
svet, vleguvame vo duhovniot svet kako duhovi i tamu `iveeme ve~no.

6.2 Pozicijata na lu|eto vo kosmosot

Pozicijata na lu|eto vo kosmosot ima tri aspekti. Prvo, Bog gi sozdal lu|
eto da bidat gospodari na univerzumot. 25 Samiot univerzum nema vnatre{na
~uvstvitelnost kon Boga. Sepak, Bog ne vladee direktno so univerzumot.
Poto~no, Bog gi obdaril lu|eto so ~uvstvitelnost za site ne{ta vo univerzumot i im
dal mandat da vladeat direktno so univerzumot. Bog go sozdal ~ove~koto telo so
elementite od fizi~kiot svet - kako voda, zemja i vozduh - za da ni dozvoli da go
osoznaeme i da vladeeme so nego. Za da ni ovozmo`i da go osoznaeme i da
vladeeme so duhovniot svet, Bog gi sozdal na{ite duhovi so istite duhovni
elementi od koi se sostoi duhovniot svet. Na planinata na Preobra`enieto, Mojsej i
Ilija, koi bile umreni stotici godini pred toa, se pojavile pred Isus i go slu`ele. 26
Vsu{nost, toa bile duhovite na Mojsej i Ilija, pa sepak Isus mo`el da razgovara so
niv i mu bila uka`ana slava pred niv. Sli~no na toa, ~ove~kite su{testva, sostaveni
od telo, koe mo`e da vladee so fizi~kiot svet, i duh, koj mo`e da vladee so
duhovniot svet, imaat potencijal da gi upravuvaat dvata sveta.
Vtoro, Bog gi sozdal lu|eto da bidat posrednici i centar na harmonijata vo
kosmosot. Koga teloto i duhot na li~nosta se obedinuvaat preku akcijata na
davawe i primawe i stanuvaat Bo`ji supstancijalen objekt-partner, fizi~kiot i
duhovniot svet mo`at, isto taka, da zapo~nat akcija na davawe i primawe so taa
li~nost kako nivni centar. Na toj na~in tie dostignuvaat harmoni~no obedinuvawe
za da sozdadat kosmos {to se razbira so Boga. Kako {to vozduhot im
ovozmo`uva na dve zvu~ni vilu{ki da odeknuvaat vo soglasie edna so druga,
vistinskata li~nost dejstvuva kako posrednik i centar na harmonijata na dvata
sveta. Sposobnosta da se komunicira pome|u dvata sveta, isto taka, mo`e da bide
sporedena so radioto ili televizijata, koi gi transformiraat nevidlivite branovi vo
zvuci i sogledivi sliki. Spored toa, edna li~nost mo`e precizno da gi prenese
vistinite od duhovniot vo fizi~kiot svet.

24
Evr. 8:5.
25
Bitie 1:28.
26
Matej 17:3.

53
Tvore~kiot Princip

Treto, Bog gi sozdal lu|eto za da ja sodr`at vo svojata supstan-cijalna

forma su{tinata na sé vo kosmosot. Bog go sozdal univerzum-ot so proektirawe i
razvivawe na pred-egzistentniot prototip na ~ove~kata vnatre{na priroda i
nadvore{na forma vo bezbrojni supstancijalni formi. ^ovekoviot duh ja sodr`i vo
sebe sr`ta na site elementi pronajdeni vo duhovniot svet, bidej}i Bog go sozdal
duhovniot svet kako razotkrivawe na vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma na
duhot. ^ovekovoto telo gi sodr`i site ele-menti od fizi~kiot svet, bidej}i Bog go
sozdal materijalnoto podra~-je kako razotkrivawe na vnatre{nata priroda i
nadvore{nata forma na telesnoto. Soglasno so toa, bidej}i lu|eto ja sodr`at vo sebe
su{tinata na site ne{ta vo kosmosot, sekoja li~nost e mikrokosmos.
Sepak, zaradi ~ovekoviot Pad, univerzumot ja zagubil svojata materija.
Sv. Pavle napi{al "a i tvarite so netrpenie go o~ekuvaat proslavuvaweto na
sinovite Bo`ji",27 {to se odnesuva na lu|eto, koi bile obnoveni vo izvornata
sostojba. Za `al, so Padot na lu|eto, koi trebalo da slu`at kako centar na
harmonijata na univerzumot, bilo prekinato davaweto i primaweto pome|u
fizi~kiot i duhovniot svet. Dvata sveta stanale krajno nemo}ni da dostignat
obedinuvawe i harmonija. Bidej}i ostanale podeleni, sv. Pavle prodol`uva "deka
site sozdanija zaedno so nas vozdivnuvaat i ta`at dosega".28
Isus dojde kako nov Adam, sovr{en vo telo i duh. Toj be{e mikrokosmos
na kosmosot. Zatoa e zapi{ano "site gi pokori pod nozete Negovi". 29 Isus e na{iot
Spasitel. Toj dojde na ovoj svet da go otvori patot za gre{nite lu|e da stanat
sovr{eni kako {to toj be{e sovr{en, so pottiknuvawe na na{ite srca da veruvame
vo nego i da staneme edno so nego.

6.3 Recipro~nata vrska pome|u fizi~koto Jas i duhovnoto Jas

6.3.1. Strukturata i funkcijata na fizi~koto Jas

Fizi~koto sopstvo se sostoi od dvojnite karakteristiki na fizi~kiot um

(subjekt-partner) i fizi~koto telo (objekt-partner). Fizi~kiot um go upravuva
fizi~koto telo da gi ostvari funkciite neophodni za negoviot opstanok, za{tita i
reprodukcija. Instinktot, na primer, e eden aspekt od `ivotinskiot fizi~ki um. Za da
raste vo dobro zdravje, fizi~koto Jas mora da ima pravilna ishrana. Toa mora da
apsorbira vozduh i son~eva svetlina, koi pretstavuvaat neopipliv, jang tip na
ishranata, i mora da jade i pie hrana i voda, koi pretsta-vuvaat opipliv, jin tip na
ishranata. Teloto ostvaruva davawe i primawe so ovaa ishrana preku negoviot
digestiven sistem i krvotok.
Od dobroto ili zloto vodewe na fizi~koto Jas glavno zavisi dali
duhovnoto Jas stanuva dobro ili zlo. Ova e zatoa {to fizi~koto Jas mu obezbeduva

27
Rim. 8:19.
28
Rim. 8:22.
29
1 Kor. 15:27.

54
 Tvore~kiot Princip

na duhovnoto Jas odreden element, koj go narekuvame vitalen element. Vo

na{eto sekojdnevie, na{iot duh u`iva koga fizi~koto telo pravi dobri dela, no
~uvstvuva anksioznost po lo{oto odnesuvawe, bidej}i vitalnite elementi, koi
mo`at da bidat dobri ili zli vo zavisnost od dejstvata na fizi~koto Jas, se slevaat vo
na{eto duhovno Jas.

6.3.2 Strukturata i funkciite na duhovnoto Jas

Na{eto duhovno Jas, ili duh, e supstancijalna, a sepak nematerijalna

realnost, koja mo`e da bide razbrana samo preku duhovnite setila. Toa e subjekt-
partner na na{eto fizi~ko Jas. Na{iot duh mo`e da komunicira direktno so Boga i
e namenet da vladee so nematerijalniot svet, vklu~uvaj}i gi i angelite. Vo svojata
pojava duhovnoto sopstvo se sovpa|a so fizi~koto sopstvo. Otkako }e go otfrlime
fizi~koto Jas, nie vleguvame vo duhovniot svet i tamu `iveeme ve~no. Pri~inata
zo{to go posakuvame ve~niot `ivot e taa {to na{eto najintimno Jas e duhovnoto
Jas, koe ima ve~na priroda. Duhovnoto Jas se sostoi od dvojnite karakteristiki na
duhovniot um (subjekt-partner) i na duhovnoto telo (objekt-partner). Duhovniot
um e centar na duhovnoto Jas i e mesto kade {to prestojuva Bog.
Duhot raste preku davaweto i primaweto pome|u dvata vida na ishrana:
`ivotnite elementi od tipot jang koi doa|aat od Boga i elementite na vitalnosta od
tipot jin, koi doa|aat od fizi~koto Jas. Duhovnoto Jas ne prima vitalni elementi
samo od fizi~koto Jas, tuku, isto taka, vra}a eden element od fizi~koto Jas koj go
narekuvame element na `ivotniot duh. Koga lu|eto dobivaat milost od nebesniot
duh, tie se podlo`eni na mnogu pozitivni promeni vo nivnoto fizi~ko Jas. Tie
~uvstvuvaat beskrajna radost i nova sila, koja se vozdignuva vo niv i duri mo`e da
ja pobedi bolesta. Takvi fenomeni se slu~uvaat, bidej}i fizi~koto sopstvo prima
elementi na `ivotniot duh od duhovnoto sopstvo.
Duhot mo`e da raste samo dodeka prestojuva vo teloto. Spored toa,
vrskata pome|u fizi~koto Jas i duhovnoto Jas e sli~na na vrskata pome|u drvoto i
negoviot plod. Koga fizi~kiot um se pokoruva na duhovniot um, a fizi~koto Jas
deluva vo soglasnost so dobrite celi na duhovniot um, fizi~koto Jas gi prima
elementite na `ivotniot duh od duhovnoto Jas i stanuva celosno. Za vozvrat,
fizi~koto sopstvo mu ovozmo`uva dobri elementi na vitalnost na duhovnoto
sopstvo, koi dozvoluvaat toa da raste pravilno vo nasoka na dobrinata.
Vistinata gi rasvetluva najskrienite posakuvawa na duhovni-ot um.
Li~nosta mora prvo preku vistinata da ja sfati najdlabokata `elba na nejziniot
duhoven um i toga{ treba da go aktivira ova soznanie za da ja ispolni svojata
odgovornost. Samo toga{ elementite na `ivotniot duh i elementite na vitalnosta }e
se povrzat vo li~nosta, ovozmo`uvaj}i í da napreduva kon dobrinata. Elementite
na `ivotniot duh i elementite na vitalnosta se vo odnos na vnatre{na priroda i
nadvore{na forma. Bidej}i kaj site lu|e elementite na `ivotniot duh se
sekoga{ aktivni, duri i izvorniot duh na edna zla li~nost se stremi kon dobrina.
Sepak, dokolku taa li~nost vo su{tina ne vodi `ivot na dobrina, elementite na

55
Tvore~kiot Princip

`ivotniot duh ne mo`at da se vlo`at pravilno vo nivnoto davawe i primawe so

elementite na vitalnosta, nitu mo`at da bidat sleani vo fizi~koto Jas za od nego da
napravat celina.
Od ka`anoto mo`e da se zaklu~i deka duhovnoto sopstvo mo`e da
dostigne sovr{enstvo samo za vreme na zemniot `ivot na li~nosta. Duhovniot um
go vodi duhovnoto sopstvo dodeka raste vrz osnovata na fizi~koto sopstvo.
Raste`ot na duhovnoto sopstvo kon sovr{enstvo-to napreduva preku trite nivoa
precizno opredeleni od Tvore~kiot Princip. Onoj duh {to e na nivoto na
formirawe na `ivotot se narekuva duh vo formirawe, na nivoto na rastewe -
`ivoten duh, a na zavr{noto nivo - bo`estven duh.
Duhot celosno sozreva kako bo`estven duh koga duhovnoto Jas i
fizi~koto Jas na li~nosta }e se obedinat preku sovr{eno dejstvo na davawe i
primawe centrirano na Boga i }e sozdadat ~etiripoziciona osnova. Bo`estvenot
duh mo`e pravilno da ja ~uvstvuva i zabele`uva sekoja realnost vo duhovniot
svet. Koga ovie duhovni realnosti se oglasuvaat preku teloto i se projavuvaat kako
fiziolo{ka pojava, tie mo`at da bidat prepoznaeni preku pette fizi~ki setila. Lu|eto
so bo`estven duh, koi taka primaat odglasi od duhovniot svet, gradat Nebesno
Kralstvo na zemjata. Koga tie }e gi otfrlat nivnite fizi~ki tela, lesno }e preminat
vo Nebesnoto Kralstvo vo duhovniot svet. Zaradi toa, Nebesnoto Kralstvo na
neboto }e se ostvari samo otkako }e bide izgradeno Nebesnoto Kralstvo na
zemjata.
Seta ~uvstvitelnost na duhot se usovr{uva preku recipro~na-ta vrska so
fizi~koto sopstvo za vreme na zemniot `ivot. Spored toa, samo koga }e dostigne
sovr{enstvo i e celosno vtopena vo Bo`jata qubov dodeka e na zemjata, li~nosta
mo`e celosno da u`iva vo Bo`jata qubov kako duh po smrtta. Site kvaliteti na
duhovnoto sopstvo se razvivaat dodeka toa prestojuva vo fizi~koto sopstvo.
Gre{noto odnesuvawe za vreme na zemniot `ivot gi vlo{uva zloto i grdosta vo
duhot na gre{nata li~nost, dodeka osloboduvaweto od grevovite, {to e
ovozmo`eno za vreme na zemniot `ivot, go otvora patot za duhot da stane dobar.
Od ovaa pri~ina Isus moral da dojde na zemjata vo telo za da go spasi gre{noto
~ove{tvo. Nie mora da vodime dobar `ivot dodeka sme na zemjata. Isus mu gi dal
klu~evite na Nebeskoto kralstvo na Petar, koj ostanal na zemjata, 30 i rekol: "Sé
{to svrzete na zemjata, }e bide svrzano i na neboto; i sé {to razvrzete na zemjata }
e bide razvrzano i na neboto",31 bidej}i primarnata cel na providenieto na
obnovata mora da bide sprovedena na zemjata.
Bog ne re{ava dali duhot na edna li~nost po smrtta }e odi na neboto ili
vo pekolot. Toa e re{eno od samiot duh. Lu|eto se sozdadeni taka {to, koga }e go
dostignat sovr{enstvoto, tie vo celost }e ja vdi{at qubovta na Boga. Onie koi
izvr{ile gre{ni dela dodeka bile na zemjata stanuvaat osakateni duhovi,
nesposobni celosno da vdi{at od Bo`jata qubov. Tie ~uvstvuvaat agonija koga

30
Mat. 16:19.
31
Mat. 18:18.

56
 Tvore~kiot Princip

stojat pred Boga, centarot na vistinskata qubov. Spored sopstvenata volja, tie
odbiraat da prestojuvaat vo pekolot, oddale~eni od Bo`jata qubov.
Bidej}i ~ovekoviot duh mo`e da raste samo vrz osnova na fizi~koto Jas,
negovoto razmno`uvawe se slu~uva istovremeno koga i razmno`uvaweto na
fizi~koto Jas - za vreme na zemniot `ivot.

6.3.3 Duhovniot um, fizi~kiot um i nivniot odnos vo ~ovekoviot duh

^ovekoviot um se sostoi od duhoven um i fizi~ki um. Odnosot pome|u

ovie dva uma e kako onoj pome|u vnatre{nata priroda i nadvore{nata forma.
Koga tie se obedinuvaat preku dejstvoto na davawe i primawe so Bog kako nivni
centar, tie sozdavaat obedinet funkcionalen entitet, koj gi vodi duhovnoto sopstvo
i fizi~koto sopstvo da stanat harmoni~ni i da napreduvaat kon celta na
sozdavaweto. Ovoj obedinet entitet e umot na eden ~ovek.
Sovesta e onaa darba na ~ovekoviot um, koja, so svojata vrodena
sposobnost, sekoga{ né naso~uva kon ona {to mislime deka e dobro. Sepak,
zaradi Padot, lu|eto stanale neupateni od Boga, pa, spored toa, neupateni vo
apsolutnata mera na dobrinata. Od taa pri~ina ne sme sposobni na na{ata sovest
da í postavime pravilna mera za sud. Kako {to varira standardot na dobrinata, isto
taka e promenliv standardot na na{ata sovest, {to predizvikuva ~esti sporovi, duri
i pome|u onie koi sovetuvaat sovesen `ivot.
Izvorniot um e onaa darba na ~ovekoviot duh koja ja sledi apsolutnata
dobrina. Kon sovesta se odnesuva kako vnatre{nata priroda kon nadvore{nata
forma. Sovesta ja naso~uva li~nosta da ja sledi dobrinata vo soglasnost so
standardot {to taa go izgradila vo neznaewe, a koj duri mo`e da se razlikuva od
izvorniot standard. Sepak izvorniot um, koj ja ~uvstvuva pravilnata nasoka, go
otpovikuva ovoj gre{en standard i raboti na toa da ja popravi sovesta.
Sé dodeka na{iot duhoven um i na{iot fizi~ki um se zarobeni od
Satanata, funkcionalniot entitet {to tie go sozdavaat preku nivnata akcija na
davawe i primawe e nare~en zol um. Toj zol um postojano gi vodi lu|eto da pravat
zlo. Na{iot izvoren um i sovesta né naso~uvaat da go otpovikame toj zol um. Tie
né vodat do te{ki napori da gi odbieme zlite streme`i i da se pridru`ime kon
dobroto so raskinuvawe na na{ite vrski so Satanata i da se svrtime za da se
soo~ime so Boga.

57