10 Part II Glava 1 Osnova Za Obnovata

GLAVA 1
PROVIDENIETO ZA POSTAVUVAWE
OSNOVA ZA OBNOVATA
PRV DEL
Providenieto na obnovata vo Adamovoto semejstvo

Iako Padot proizlegol od ~ove~ka gre{ka, Bog se ~uvstvuva odgovoren
za spasuvaweto na gre{noto ~ove{tvo.1 Zatoa, Bog vedna{ go zapo~nal Negovoto
providenie za obnovuvawe na gre{nite lu|e, obvrzuvaj}i go Adamovoto semejstvo
da ja postavi osnovata za Mesijata.
Zaradi krvnata vrska na Adam so Satanata, toj bil na polovi~na pozicija,
povrzan i so Boga i so Satanata. 2 Za da bide pro~istena edna gre{na li~nost koja
stoi na polovi~na pozicija, za da dojde na Bo`jata strana i da vospostavi osnova za
Mesijata, taa mora da ispolni uslov na nadomestok. Od taa pri~ina, za da bide
ispolneto providenieto na obnovata vo Adamovoto semejstvo, bilo neophodno
~lenovite na negovoto semejstvo da napravat odredeni uslovi na nadomestok za
da gi vozobnovat i osnovata na verata i supstancijalnata osnova. Osnovata za
Mesijata trebalo da bide izgradena vrz ovie dve osnovi, a Mesijata bi do{ol vo
Adamovoto semejstvo.
1.1 Osnovata na verata
Za da ja obnovat osnovata na verata preku nadomestuvawe gre{-nite lu|e

mora da podgotvat predmet za toj uslov. Zaradi svojata neve-ra, Adam go zagubil
Bo`jiot Zbor, koj mu bil daden nemu so cel da go ispolni uslovot neophoden za
vospostavuvawe na osnovata na verata. Toj padnal na pozicija od kade {to pove}e
ne moèl direktno da go prima Bo`jiot Zbor. Zatoa, vo obnovuvaweto na osnovata
na verata, Adam moral na prifatliv na~in za Boga so vera da ponudi nekoj objekt
za toj uslov, kako zamena za Bo`jiot Zbor. Za Adamovoto semejstvo ovoj objekt
bil edna `rtvena ponuda.
Za obnova na osnovata na verata, isto taka, mora da postoi centralna
figura. Nekoj bi o~ekuval centralnata figura vo Adamo-voto semejstvo da bide
samiot Adam. Se ~ini deka Adam trebalo da ja ponudi `rtvata, a od toa dali
1
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Mesija 2.1.
2
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Osnova za obnovata 1.1.
207
Osnova za obnovata
ponudata bi ja napravil na prifatliv na~in ili ne, toa bi go opredelilo uspehot ili
neuspehot vo postavuvaweto na osnovata na verata.
Sepak, vo bibliskite zapisi nikade ne nao|ame deka Adam ponuduva
`rtva. Namesto nego ja nudat negovite sinovi Kain i Avel. Koja e pri~inata za
ova? Spored Tvore~kiot Princip, lu|eto se sozdadeni da sluàt samo eden
gospodar.3 Bog ne moè da go vodi Svoeto providenie spored Principot so nekogo
koj sluì dva gospodara. Ako Bog go prifatel Adama i negovite ponudi, Satanata
bi gi upotrebil svoite vrski na krvno srodstvo so Adam kako uslov preku koj bi
moèl da napravi protivbarawe sprema nego i negovata ponuda. Vo toj slu~aj
Adam bi bil postaven vo neprincipielna polo`ba da mora da sluì dva gospodara: i
Boga i Satanata. Bidej}i Bog ne moè da vodi takvo neprincipielno providenie,
Toj go iskoristil na~inot na simboli~noto delewe na Adam, so otelo-tvoruvawe i
na dobroto i na zloto, preku dve su{testva, od koi ednoto go pretstavuva dobroto,
a drugoto go pretstavuva zloto - {to e vo soglasnost so Principot. Od taa pri~ina
Bog mu dal na Adam dva sina, koi go pretstavuvaat dobroto i zloto, i niv gi
postavil vo pozicija sekoj da sluì po eden gospodar, ili Boga ili Satanata. Po
postavuvaweto na ovaa situacija, Bog gi obvrzal dvata sina oddelno da mu
ponudat `rtvi.
Kain i Avel bile sinovi na Adam. Koj od niv bi go pretstavu-val dobroto i
bi se povrzal so Boga, a koj bi go pretstavuval zloto i bi dejstvuval so Satanata? I
Kain i Avel bile plodovi na padot na Eva; spored toa se opredeleni nivnite
razli~ni pozicii. Padot na Eva se slu~il preku dve razli~ni nedozvoleni qubovni
vrski. Prvata bila duhovniot pad preku nejzinata qubov so arhangelot. Vtorata bila
fizi~kiot pad preku nejzinata qubov so Adam. Sekako dvete vrski bile gre{ni
dejstva. Se razbira, od dvata, vtoriot quboven akt pove}e bil vo soglasnost so
Principot i so pogolema mo`nost za pro{ka od prviot. Prvoto gre{no delo na Eva
bilo motivirano od nejzinata prekumerna èlba da uìva vo ona za {to u{te ne í
bilo vreme i da ima otvoreni o~i, kako Bog. 4 Ovaa èlba ja dovela do toa da
ostvari neprincipielna seksualna qubov so arhangelot. Vo sporedba so toa, vtoriot
gre{en akt na Eva bil motiviran od nejziniot streme` vo srceto da se vrati vo
Bo`jata pregratka, otkako taa razbrala deka nejzinata prva gre{na vrska bila
nedozvolena. Ovaa èlba ja dovela da ostvari vrska so Adam, nejziniot izbran
partner spored Principot, iako Bog sé u{te ne go dozvolil toa.5
I Kain i Avel bile plodovi na nedozvolenata qubov na Eva. Bog niv gi
tretiral razli~no vrz osnova na dvata nedozvoleni akta na qubovta na Eva, pa
spored niv, Kain i Avel gi postavil na dve sprotivni pozicii. So drugi zborovi,
bidej}i Kain bil prviot plod na qubovta na Eva, ozna~uvaj}i go prviot gre{en
quboven akt na Eva so arhangelot, toj bil izbran da go pretstavuva zloto. Zatoa toj
bil vo pozicija da se povrze so Satanata. Bidej}i Avel bil vtoriot plod na qubovta
3
Matej 6:24.
4
Bitie 3:5.
5
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, ôvekoviot Pad 2.2.
208
Osnova za obnovata
na Eva, ozna~uvaj}i go vtoriot gre{en quboven akt so Adam, toj bil izbran da go
pretstavuva dobroto. Zatoa toj bil vo pozicija da se povrze so Boga.
Satana, od svoja strana, prezel kontrola nad sozdadenoto, nad ona {to
Bog go sozdal spored Principot, i izgradil neprincipielen svet, koj{to ja imal samo
nadvore{nata forma na univerzumot plani-ran od Boga. Vo izvorniot, principielen
svet, Bog planiral da go vozdigne postariot sin i da mu dozvoli da bide naslednik
spored prvorodstvoto. Zatoa Satanata ~uvstvuval posilna privrzanost kon
postariot otkolku kon pomladiot sin. Bidej}i Satanata ve}e go prisvoil
univerzumot, se natprevaruval so Boga za postariot sin, Kain, koj nemu mu bil
poskapocen. Bidej}i Satanata imal cvrsta privrzanost so Kain, Bog izbral da
raboti so Avel.
Biblijata svedo~i za razgrani~uvaweto pome|u prvorodeniot i
vtororodeniot sin. Na primer, Bog mu rekol na Kain: "Ako ne pravi{ dobro, toga{
grevot e pred vratata".6 Od ova moème da razbereme deka Kain imal osnova da
se povrze so Satanata. Koga Izraelcite trebalo da pobegnat od Egipet, Bog udril
po prvorodenite na Egip}anite, duri i po prvorodenite od nivniot dobitok, 7 bidej}i
Egip}anite, kako satanski vazali, se nao|ale vo pozicijata na Kain. Koga Izraelcite
se vra}ale vo zemjata Hanan, samo na Levitite, koi bile vo pozicijata na
pomladiot sin Avel, im bilo dozvoleno da go nosat Kov~egot na Zavetot. 8
Zapi{ano e deka Bog go sakal vtoriot sin Jakov, a go mrazel prviot sin Isav, u{te
dodeka tie se nao|ale vo utrobata na nivnata majka. 9 Tie bile postaveni vo
poziciite na Kain i Avel, samo vrz osnova na toa koj trebalo da bide prvoroden
sin. Koga Jakov gi blagoslovuval svoite dva vnuka, Efrem i Manasija, gi vkrstil
svoite race i ja poloìl desnata raka na glavata na Efrem - vtoriot sin vo pozicijata
na Avel - za da mu go dade prviot i pogolem blagoslov. 10 Vo soglasnost so ova,
Bog gi postavil Kaina i Avela vo pozicija kade {to sekoj moè da sluì samo eden
gospodar i nemu da mu nudi `rtvi.11
Koga Kain i Avel gi ponudile svoite `rtvi, "Gospod pogledna milozlivo
na Avela i na negovite darovi, a na Kaina i na negovite darovi ne pogledna
milozlivo".12 Zo{to Bog ja prifatil Avelovata ponuda, a ja odbil Kainovata? Bog
ja prifatil Avelovata `rtva bidej}i toj stoel vo pravilna vrska so Boga i napravil
ponuda na prifatliv na~in za Nego.13 Taka Avel uspe{no ja postavil osnovata na
verata vo Adamovoto semejstvo. Toj sluì kako primer deka sekoja gre{na li~nost
moè na napravi `rtva prifatliva za Boga ako gi zadovoli neophodnite uslovi.
6
Bitie 4:7.
7
Ishod 12:29.
8
Broevi 1:50-53; 5 Moj. 31:25.
9
Rim. 9:11-13.
10
Bitie 48:14.
11
Bitie 4:3-5.
12
Bitie 4:4-5.
13
Heb. 11:4.
209
Osnova za obnovata
Bog ne ja odbil Kainovata `rtva zatoa {to go mrazel. Vsu{nost, bidej}i Kain
bil vo pozicijata na povrzanost so Satanata, {to na Satanata mu davalo pravo nad
`rtvata, Bog ne moèl da ja prifati Kainovata `rtva dokolku ovoj prvo ne napravi
nekoj uslov koj bi go opravdal nejzinoto prifa}awe. Primerot na Kain pokaùva
deka, za da se vrati na Bo`jata strana, li~nosta koja e povrzana so Satanata mora
da napravi potrebni uslovi na nadomestok. Kakov uslov na nadomestok trebalo da
napravi Kain? Toa bil uslovot na nadomestu-vawe za otstranuvawe na gre{nata
priroda.
1.2 Supstancijalnata osnova
Dokolku Kain go ispolnel uslovot na nadomestok za da ja otstrani

gre{nata priroda, Bog so zadovolstvo bi ja prifatil negovata `rtva.
Toga{ supstancijalnata osnova bi bila postavena vo Adamovoto semejstvo. Kako
trebalo Kain da go napravi uslovot na nadomestok za da ja otstrani gre{nata
priroda? Prvite ~ovekovi predci zgre{ile podlegnuvaj}i mu na arhangelot, od
kogo ja nasledile gre{nata priroda. Za da se otstrani gre{nata priroda, li~nosta
mora da napravi uslov na nadomestok vo soglasnost so Principot na obnovata
preku nadomestuvawe, zazemaj}i ja nasokata koja{to go presvrtuva procesot
preku koj na po~etokot lu|eto ja steknale gre{nata priroda.
Arhangelot zgre{il bidej}i ne go sakal Adama; poto~no, mu zaviduval na
Adam koj primal pove}e qubov od Boga otkolku toj. Ova bilo pri~inata za prvata
osnovna karakteristika na gre{nata priroda: neuspevawe da se prifati Bo`jeto
gledi{te. Za da se otstrani ovaa karakteristika na gre{nata priroda, Kain, koj
stapnal na pozicijata na arhangelot, trebalo da go prifati Bo`jeto gledi{te preku
qubovta sprema Avel, koj se nao|al vo pozicijata na Adam.
Arhangelot zgre{il bidej}i ne go cenel Adama kako Bo`ji pretstavnik i ne
ja primil Bo`jata qubov preku nego; naprotiv, se obidel da ja odzeme Adamovata
pozicija. Ova bilo pri~inata za vtorata osnovna karakteristika na gre{nata priroda:
napu{tawe na svojata vistinska pozicija. Za da ja otstrani ovaa karakteristika na
gre{nata priroda, Kain, koj se nao|al na pozicijata na arhangelot, trebalo da ja
primi Bo`jata qubov preku Avela, koj se nao|al vo pozicijata na Adam,
po~ituvaj}i go nego kako Bo`ji posrednik. Na ovoj na~in Kain trebalo da ja
so~uva svojata li~na pozicija.
Arhangelot zgre{il koga ja prezel vlasta nad Adam i Eva, koi bile
negovite vistinski gospodari. Ova bilo pri~inata za tretata osnovna karakteristika
na gre{nata priroda: presvrtuvawe na vlasta. Za da ja otstrani ovaa karakteristika
na gre{nata priroda, Kain, koj bil na pozicijata na arhangelot, trebalo pokorno da
mu se predade na Avela, koj se nao|al na pozicijata na Adam. So prifa}aweto na
Avelovata vlast, Kain trebalo da go ispravi rasporedot na vlasta.
Bog mu kaàl na Adama da ne jade od plodot na drvoto na spoznanieto
na dobroto i zloto. Adam trebalo ova da go prenese na Eva, koja natamu trebalo
da go prenese na arhangelot, na toj na~in umnoùvaj}i go dobroto. Namesto toa,
210
Osnova za obnovata
arhangelot í ja prenel na Eva svojata zla volja deka e dozvoleno da se jade od

ovo{jeto. Eva posle-dovatelno ja prenela ovaa zla volja na Adam i go navela da
padne vo grev. Ova bilo pri~inata za ~etvrtata osnovna karakteristika na gre{nata
priroda: umnoùvawe na zloto. Za da se otstrani ovaa karakteristika na gre{nata
priroda, Kain, koj se nao|al na pozicija-ta na arhangelot, trebalo da gi prifati
nasokite na Avel, koj bil poblisku do Boga, i od nego da gi nau~i celite na Bo`jata
Volja. Zna~i, Kain trebalo da sozdade osnova za umnoùvawe na dobroto.
Ima mnogu primeri vo ~ovekoviot ìvot koi soodvetstvuvaat na situaciite
na Kain i Avel. Koga se gledame sebesi, otkrivame deka na{iot vnatre{en duh
uìva vo Bo`jiot zakon.14 Toj e vo pozicijata na Avel, dodeka na{eto telo, koe mu
sluì na zakonot na grevot,15 e vo pozicijata na Kain. Moème da staneme dobri
edinstveno dokolku na{eto telo pokorno go sledi na{iot duh, koj{to né naso~uva
kon dobrinata. Me|utoa, premnogu ~esto na{eto telo se buntuva protiv nasokite na
duhot, analogno povtoruvaj}i go Kainovoto ubistvo na Avel. Na toj na~in zloto
raste vo nas. Od ovaa pri~ina, religiozniot na~in na ìveewe bara da go naterame
na{eto telo da se pokori na zapovedite na na{iot povisok duh, isto kako {to Kain
trebalo da mu se pokori na Avela i da go sledi.
Ova, isto taka, moème da go vidime i vo praktikata na `rtvuvaweto.
Otkako padnavme na pozicija koga srceto e "lukavo... pove}e od sé", 16 ne{tata od
sozdadenoto se nao|aat vo pozicijata na Avel. Zatoa preku nivnoto `rtvuvawe
moème da odime pred Boga. Da dademe drug primer: univerzalniot streme` da
izbereme dobri voda~i i vistinski prijateli proizleguva od na{ata vnatre{na èlba
da dojdeme pred Boga preku edna figura koja go pretstavuva Avela, koja e
poblisku do Boga. Preku obedinuvaweto so nea nie samite moème da mu se
dobliìme na Boga. Hristijanskata vera né u~i da bideme skromni i ponizni. So
vakov na~in na ìveewe nie moème da ja sretneme na{ata figura od tipot na Avel
i na toj na~in da go obezbedime patot da stigneme pred Boga.
Vo odnosite na sekoe nivo vo op{testvoto - od onie pome|u edinkite do
onie vo semejstvata, zaednicite, op{testvata, zemjite i vo svetot - otkrivame deka
eden del e vo ulogata na Avel, a drugiot e vo ulogata na Kain. So cel da se obnovi
op{testvoto na sekoe nivo do izvorno zamislenata polo`ba od Boga, onie koi se vo
pozicijatata na Kain treba da gi po~ituvaat i da im se pokorat na onie koi se vo
pozicija na Avel. Isus dojde na ovoj svet kako figura koja go pretstavuva Avela,
na koja celoto ~ove{tvo trebalo da í se predade i da ja sledi. Od taa pri~ina, toj
rekol: "Nikoj ne doa|a pri Otecot, osven preku Mene".17
Dokolku Kain mu se prepu{tel na Avela i na toj na~in go ispolnil uslovot
na nadomestok da ja otstrani gre{nata priroda vo Adamovoto semejstvo, tie bi ja
vospostavile supstancijalnata osnova. Zaedno so ve}e postavenata osnova na
14
Rim. 7:22.
15
Rim. 7:25.
16
Jerem. 17:9.
17
Jovan 14:6.
211
Osnova za obnovata
verata, Adamovoto semejstvo bi ja vospostavilo osnovata za Mesija.

Toga{ Mesijata bi do{ol kaj niv i bi ja vozobnovil izvornata ~etiripoziciona
osnova. Namesto toa, Kain go ubil Avela. So ubivaweto na Avel, Kain go
povtoril grevot na arhangelot. Taka toj go povtoril istiot proces koj gi sozdal
osnovnite karakteristiki na gre{nata priroda. Na toj na~in, Adamovoto semejstvo
ne uspealo da ja postavi supstancijalnata osnova. Kako rezultat na toa, ne moèlo
da bide ispolneto Bo`jeto providenie na obnova preku Adamovoto semejstvo.
1.3 Osnovata za Mesija vo Adamovoto semejstvo
Osnovata za Mesija e vospostavena najnapred so obnovuvaweto na

osnovata na verata preku nadomestok, a potoa so vospostavuvaweto na
supstancijalnata osnova. Vo odnos na nivnite potrebni `rtvi, osnovata na verata e
obnovena so pravewe prifatlivo simboli~no `rtvuvawe, a supstancijalnata osnova
e vospostavena so pravewe na prifatliva supstancijalna `rtva. Da gi ispitame
zna~eweto i celta na simboli~noto i supstancijalnoto `rtvuvawe.
Trite golemi blagoslovi, koi se Bo`jata cel na sozdavaweto, trebalo da
bidat ostvareni koga Adam i Eva, imaj}i gi usovr{eno svoite individualni
karakteri, bi stanale ma` i èna. Tie trebalo da rodat dobri deca, da izgradat dobro
semejstvo i da vladeat so prirodniot svet. Me|utoa, zaradi Padot, trite golemi
blagoslovi bile zagubeni. Na~inot za nivno obnovuvawe bara nie da trgneme vo
sprotivnata nasoka. Prvo, mora da ja izgradime osnovata na verata pravej}i
simboli~na `rtva, koja go ispolnuva uslovot na nadomestok za obnova na site
ne{ta i uslovot na nadomestok za simboli~na obnova na lu|eto. Potoa mora da
vospostavime supstancijalna osnova pravej}i supstancijalna `rtva, koja go
ispolnuva uslovot na nadomestok za obnova prvenstveno na decata, a potoa za
obnova na roditelite. Vrz ovaa osnova moème da ja vospostavime osnovata za
Mesija.
Zna~eweto i celta na simboli~noto `rtvuvawe moè da gi razgledame na
dva na~ina. Prvo, kako {to vidovme pogore, 18 Satanata se zdobil so vlast nad
prirodniot svet preku negovata vlast nad lu|eto, negovite vistinski vladeteli. Od
ovaa pri~ina e zapi{ano: "Site sozdanija zaedno so nas vozdivnuvaat i taàt
dosega".19 Spored toa, edna cel za simboli~noto `rtvuvawe na site ne{ta e da se
ovozmoì site ne{ta da stanat simbol na realni Bo`ji objekt-partneri. Toa go
ispolnuva uslovot na nadomestok za obnova na prirodniot svet do negovata
izvorna vrska so Boga. Vtoro, bidej}i lu|eto padnale na pozicija koja e poniska od
statusot na sozdadenite ne{ta,20 za da dojdat pred Boga tie mora da pominat niz
site ne{ta. Ova proizleguva od Tvore~kiot Princip, koj bara sekoj da mu prijde na
18
19
Rim. 8:22.
20
Jer. 17:9.
212
Osnova za obnovata
Boga preku ona {to poblisku do Nego. Vtorata cel za pravewe simboli~na `rtva e
na toj na~in da se ispolni uslovot na nadomestok za simboli~na obnova na lu|eto.
Od druga strana, supstancijalnata `rtva e vnatre{na `rtva. Sledej}i go
redot na sozdavaweto, spored koj Bog prvo gi sozdal site ne{ta, a potoa lu|eto,
ovaa vnatre{na `rtva za da se obnovat lu|eto moè da bide napravena samo vrz
osnova na edno prifatlivo simbo-li~no `rtvuvawe. Otkako simboli~noto
`rtvuvawe gi ispolnuva uslovite za nadomestok, kako za obnova na site ne{ta,
taka i za simboli~na obnova na lu|eto, nie mora da ja napravime supstancijal-nata
`rtva, koja go ispolnuva uslovot na nadomestok za celosna obnova na lu|eto.
Supstancijalnoto `rtvuvawe zna~i ispolnuvawe na uslovot na nadomestok za da se
otstrani gre{nata priroda. Ova e su{testveno za sega{nata vozobnova na lu|eto.
Supstancijalnoto `rtvuvawe e izvedeno koga li~nost vo pozicijata na Kain ja
po~ituva li~nosta vo pozicijata na Avel i, kako `rtva, ja postavuva nad sebe.
Preku ova tie go ispolnuvaat uslovot na nadomestok za da bidat obnoveni kako
dobri deca. Istovremeno toa, isto taka, se smeta kako uslov na nadomestok za
obnova na nivnite roditeli. Na ovoj na~in supstancijalnoto `rtvuvawe moè da go
zadovoli Bo`jeto o~ekuvawe.
Kako moè da go razbereme uslovot na nadomestuvawe za obno-va na
roditelite? Za da se vospostavi osnovata za Mesija vo Adamovo-to semejstvo,
Adam trebalo da bide toj koj{to }e ja vospostavi osnova-ta na verata so pravewe
simboli~na `rtva. Me|utoa, kako {to ve}e e objasneto, Adam ne moèl da ponudi
`rtva, bidej}i toj i da se obidel, negovite dva gospodara, Bog i Satanata, trebalo da
se natprevaruvaat za nea, {to e edna neprincipielna situacija. Pokraj toa, ima i
druga pri~ina od aspektot na ~uvstvoto i na srceto. Gre{niot Adam bil prviot
gre{nik koj mu donel na Boga bolka vo srceto i gor~ina koja trae mnogu iljadi
godini. Toj ne bil vreden da bide sakan od Bo`jeto Srce, nekoj so kogo Bog bi
moèl neposredno da raboti za da go prodolì providenieto na obnovata.
Zatoa namesto nego Bog go izbral Adamoviot vtor sin Avel i go obvrzal
Avela da ja napravi simboli~nata `rtva. Avel gi ispolnil uslovite na nadomestok
za obnova na site ne{ta i za simboli~na obnova na lu|eto. Dokolku Kain i Avel
toga{ go ispolnile uslovot na nadomestok za obnova na decata so pravewe na
prifatliva supstancijalna `rtva, nivniot tatko Adam bi u~estvuval so niv vo
pobedata na ovaa supstancijalna osnova. Na toj na~in, Adamovoto semejstvo bi ja
vospostavilo osnovata za Mesija.
Pred da moè da bide napravena supstancijalnata `rtva, mora da bide
izbrana centralnata figura na `rtvata, onaa koja treba da bide ponudena za
`rtvuvawe. Bog go obvrzal Avela da napravi simboli~na `rtva od dve pri~ini:
prvo, za da go obvrze nego da ja vospostavi osnovata na verata namesto Adam;
vtoro, za da go kvalifi-kuva da bide centralna figura na supstancijalnoto
`rtvuvawe.
Kain bil onoj koj trebalo da go ispolni uslovot na nadomestok za da ja
otstrani gre{nata priroda, a negovoto sproveduvawe bi imalo rezultat za celoto
semejstvo na Adam nebare e ispolnet ovoj uslov. Kako toa bilo mo`no? Toa moè
213
Osnova za obnovata
da se sporedi so polo`bata na prvite ~ovekovi predci, koi moèle da mu pomognat

na Boga celosno da ja ispolni Svojata Volja dokolku go poslu{ale Negoviot Zbor.
Toa, isto taka, moè da se sporedi so polo`bata na evrejskiot narod od vremeto na
Isus, koj moèl da mu pomogne na Isus da ja ispolni negovata volja da donese
celosno spasuvawe na ~ove{tvoto - ako veruval vo nego. Dokolku Kain mu se
prepu{tel na Avel i go ispolnil uslovot na nadomestok za otstranuvawe na
gre{nata priroda, }e se smetalo deka dvete deca zaedno da go ispolnile uslovot na
nadomestokot. Kain i Avel bile potomstvo na Adam, otelotvoruvawe i na dobroto
i na zloto. Ako tie se oslobodele sebesi od sinxirite na Satanata so ispolnuvawe na
uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata priroda, toga{ Adam, nivniot
tatko, isto taka bi moèl da se oddeli od Satanata i da zastane vrz taa
supstancijalna osnova. Na toj na~in, osnovata za Mesija bi bila vospostavena od
semejstvoto kako celina. Nakratko, ako Kain i Avel uspeele vo praveweto
simboli~ni i supstancijalni `rtvi, bi bil ispolnet uslovot na nadomestok za obnova
na roditelite.
Koga Avel ja napravil svojata `rtva na prifatliv na~in za Boga, toj go
ispolnil uslovot na nadomestok za obnova na Adamovata osnova na verata i
cvrsto ja obezbedil negovata pozicija kako centralna figura na supstancijalnoto
`rtvuvawe. Me|utoa, koga Kain go ubil Avela, tie povtorno go izvele Padot, vo
koj arhangelot duhovno ja ubil Eva. Ne e potrebno da se kaè deka tie ne go
ispolnile uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata priroda i ne uspeale
da ja napravat supstancijalnata `rtva. Zna~i, ne moèle da bidat vospostaveni nitu
supstancijalnata osnova nitu osnovata za Mesija. Ne se ostvarilo Bo`jeto
providenie na obnovata vo Adamovoto semejstvo.
1.4 Nekoi pouki od Adamovoto semejstvo
Neuspehot na Bo`jeto providenie na obnovata vo Adamovoto semejstvo

né u~i ne{to za Bo`jeto uslovno predopredeluvawe na ispolnuvaweto na
Negovata Volja i za Negovoto apsolutno po~ituva-we na ~ovekoviot del od
odgovornosta. Od vremeto na sozdavaweto, Bog predopredelil deka Negovata
Volja }e bide ispolneta vrz osnova na zaedni~koto ispolnuvawe na Bo`jiot del na
odgovornosta i na ~ove~kiot del na odgovornosta. Bog ne moèl da gi naso~i
Kain i Avel kako pravilno da gi napravat svoite `rtvi, bidej}i nivniot del od
odgovornosta bil Kain da ja napravi svojata `rtva so pomo{ na Avel.
Vtoro, duri otkako Kain go ubil Avela, Bog zapo~nal novo poglavje na
Negovoto providenie so vozdignuvawe na Set na mestoto na Avel. Ova ni
pokaùva deka Bog apsolutno predopredelil deka Negovata Volja eden den }e
bide ispolneta, iako, {to se odnesuva na oddelni lu|e, Negovoto predopredeluvawe
e uslovno. Bog pretposta-vil deka Avel uspeal kako centralna figura na
supstancijalnoto `rtvuvawe, {to zaviselo od ispolnuvaweto na negoviot sopstven
del od odgovornosta. Zatoa, koga Avel ne ja ispolnil svojata odgovornost, Bog na
214
Osnova za obnovata
negovo mesto go izbral Set i gi prodolìl Svoite napori da ja realizira Voljata,

koja{to e predopredelena da bide uspe{no ispolneta.
Treto, preku `rtvite na Kain i Avel Bog né u~i deka gre{ni-te lu|e mora
postojano da baraat li~nost od tipot na Avel. So po~ituvawe, so pokoruvawe i so
sledewe na taa li~nost, nie moème da ja ispolnime Bo`jata Volja duri i bez da go
razbereme sekoj nejzin aspekt.
Providenieto na koe Bog rabotel za da go ispolni preku Adamovoto
semejstvo e povtoruvano sé odnovo i odnovo zaradi neverata na lu|eto. Kako
rezultat na toa, ovoj ìvoten pat ostanuva kako nasoka na nadomestuvaweto, koja i
nie samite li~no treba da ja sledime. Providenieto na obnovata vo Adamovoto
semejstvo na toj na~in ni obezbeduva mnogu vredni pouki za na{iot sopstven pat
na verata.
VTOR DEL
Providenieto na obnovata vo semejstvoto na Noe

Kain go ubil Avela, so toa spre~uvaj}i go ispolnuvaweto na providenieto
na obnovata vo Adamovoto semejstvo. Me|utoa, Bog apsolutno go predopredelil
ispolnuvaweto na celta na sozdavaweto i Negovata Volja ne e promeneta. Zatoa,
vrz osnova na predanoto srce, koe Avel go pokaàl kon Neboto, Bog na negovoto
mesto go izbral Set.21 Pome|u potomcite na Set, Bog go izbral semejstvoto na Noe
kako zamena za Adamovoto semejstvo i zapo~nal novo poglavje vo Svoeto
providenie.
Zapi{ano e deka Bog go osudil svetot so potop: "I mu re~e Gospod Bog
na Noja: 'Krajot na sekoe telo pred o~ite Moi dojde, za{to se ispolni zemjata so
nepravda od niv; i, eve, Jas }e gi istrebam niv od zemjata'". 22 Ova ni pokaùva
deka vremeto na Noe bilo Posledni denovi. Bog planiral da ja ispolni celta na
sozdavaweto po potopot so ispra}awe na Mesija vrz osnovata postavena od
semejstvoto na Noe. Od taa pri~ina, semejstvoto na Noe bilo odgovorno za
ispolnuvawe na uslovot na nadomestok za obnova na osnovata na verata, a potoa i
na uslovot na nadomestok za obnova na supstancijalnata osnova. Preku
nadomestuvaweto tie trebalo da ja vozobnovat osnovata za Mesija, koja
Adamovoto semejstvo ne uspealo da ja postavi.
2.1 Osnovata na verata
2.1.1 Centralna figura za osnovata na verata
21
Bitie 4:25.
22
Bitie 6:13.
215
Osnova za obnovata
Vo providenieto na obnovata preku semejstvoto na Noe, tokmu Noe bil

centralnata figura za obnova na osnovata na verata. Deset generacii ili iljada i
{estotini godini po Adam, Bog go povikal Noe so cel da se ispolni Voljata koja
Toj planiral da ja ostvari preku Adam. Zatoa Bog na Noe mu gi podaril Svoite
blagoslovi: "Plodete se i mnoète se",23 kako {to mnogu porano na Adam mu gi
podaril trite golemi blagoslovi.24 Vo taa smisla, Noe e vtoriot predok na
~ove{tvoto.
Noe bil povikan koga "zemjata... se ispolni so nepravda". 25 Izdrùvaj}i gi
site vidovi na podbiv i potsmevawe, toj, so apsolutna pokornost kon Bo`jite
upatstva, 120 godini rabotel na planinata za da ja izgradi arkata. Vrz ovoj uslov na
verata, Bog moèl da presudi so potopot, sosredoto~en vrz semejstvoto na Noe.
Vo toa smisla, Noe bil prviot tatko na verata. Iako voobi~aeno za tatko na verata
go smetame Avraam, vsu{nost Noe ja ima taa ~est. Kako {to }e vidime, zaradi
gre{noto delo na negoviot sin Ham, taa misija na tatko na verata bila prenesena
od Noe na Avraam.
Vo slu~ajot na Adam be{e objasneto deka, iako toj trebalo da bide
centralna figura za obnova na osnovata na verata, toj samiot ne moèl da ponudi
`rtva. Polo`bata na Noe bila poinakva. Toj bil povikan od Boga vrz osnova na
Avelovoto predano i verno srce pri praveweto na prifatliva simboli~na `rtva. Vo
odnos na negovata loza, Noe bil potomok na Set, koj bil izbran da go zameni
Avela. Isto taka, vo o~ite na Boga 26 Noe bil pravednik. Od ovaa pri~ina, toj bil
kvalifikuvan da mu napravi simboli~na `rtva na Boga so gradeweto na arkata.
2.1.2 Objektot za uslovot pri obnovuvaweto na osnovata na verata
Objektot za uslovot so koj Noe trebalo da ja obnovi osnovata na verata

bila arkata. Arkata bila polna so simboli~ni zna~ewa. Pred da moè da zastane na
mestoto na Adam kako vtor ~ovekov predok, Noe prvo moral da napravi uslov na
nadomestok za obnovuvawe na kosmosot, so kogo vladeel Satanata zaradi padot
na Adam. Zatoa, objektot za ovoj uslov, koj{to Noe moral da go ponudi na
prifatliv na~in, trebalo da go simbolizira noviot kosmos. Toj ja ponudil arkata
kako takov objekt.
Arkata bila izgradena so tri palubi, simboliziraj}i go kosmosot, koj bil
sozdaden niz trite nivoa na periodot na rastewe. Osumte ~lenovi na semejstvoto
na Noe koi vlegle vo arkata gi pretstavuvale osumte ~lenovi na Adamovoto
semejstvo, koi, napadnati od Satanata, trebalo da bidat vozobnoveni preku
nadomestok. Zna~i, arkata go simbolizirala kosmosot, nejziniot gospodar Noe go
23
Bitie 9:7.
24
Bitie 1:28.
25
Bitie 6:11.
26
Bitie 6:9.
216
Osnova za obnovata
simbo-liziral Boga, ~lenovite na negovoto semejstvo go simbolizirale ~ove{tvoto,

a ìvotnite doneseni vo arkata go simbolizirale celiot priroden svet.
Otkako arkata bila zavr{ena, Bog go osudil svetot so ~etiriesetdneven
potop. Koja bila celta na potopot? Soglasno so Tvore~kiot Princip, lu|eto bile
sozdadeni da sluàt samo eden gospodar. Bidej}i ~ove{tvoto bilo pod ropstvoto
na Satanata, polno so izopa~enost i razvrat, za da moè Bog da se povrze so lu|
eto, Toj bi moral da ja prezeme pozicijata na vtor gospodar. Toa bi bilo
neprincipielno. Zatoa Bog go donel potopot, eliminiraj}i go gre{noto ~ove{tvo so
cel da vozdigne edno semejstvo koe bi bilo povrzano edinstveno so Nego.
Zo{to Bog izbral ~etiriesetdneven period za potopot? Zna~eweto na
~etiriesetdnevniot period treba da bide razbrano vo odnos na zna~eweto na
broevite ~etiri i deset. Brojot deset ozna~uva edinstvo. 27 Pominale deset generacii
po Adam, koga Bog go povikal Noe preku nadomestok da ja obnovi Voljata koja
Toj ne moèl da ja ispolni preku Adam. So ispolnuvaweto na periodot na
nadomestuvawe koj go sodrì brojot deset, Bog planiral da go vrati providenieto
da bide vo edinstvo so Negovata Volja. Osven toa, bidej}i celta na obnovata e da
se dopolni ~etiripozicionata osnova, Bog dejstvuval da ja vozdigne sekoja od ovie
deset generacii so postavuvawe period na nadomestok za da se obnovi brojot
~etiri. Vo celina zemeno, periodot od Adam do Noe bil period na nadomestok za
obnovuvawe na brojot ~etirieset. Me|utoa, zaradi pohotnosta na lu|eto od toa
vreme, ovoj period za nadomestuvawe na brojot ~etirieset bil oskvernat od
Satanata. Osloboduvaweto preku Noevata arka bilo nov obid na Boga da ja dovr{i
~etiripozicionata osnova. Zatoa, Bog postavil ~eti-riesetdneven potop kako period
na nadomestok za obnova na brojot ~etirieset, koj bil oskvernat koga porane{niot
period bil upropasten od Satanata. Bog imal namera da ja obnovi osnovata na
verata preku ispolnuvaweto na ovoj numeri~ki period na nadomestok.
Na toj na~in, brojot ~etirieset stana karakteristika na osloboduvawata za
odvojuvawe od Satanata, {to e neophodno za obnovuvawe na osnovata na verata.
Za ova ima mnogu primeri: ~etiriesetdnevniot potop na Noe; ~etiristotinite godini
od Noe do Avraam; ropstvoto na Izraelcite vo Egipet vo traewe od ~etiristotini
godini; dvata Mojseevi posta od po ~etirieset dena; ~etiriesetdnevnoto
izviduvawe vo Hanan; ~etiriesetgodi{noto talkawe na Izraelcite niz pustinata;
vladeewata od po ~etirieset godini na Kralot Saul, Kralot David i na Kralot
Solomon; ~etiriesetdnevniot post na Ilija; Jovanovoto proro{tvo deka Niniva }e
bide uni{tena za ~etirieset dena; ~etiriesetdnevniot post i molitva na Isus vo
pustinata, kako i ~etiriesetdnevniot period od Isusovoto voskresnuvawe do
negovoto voznesuvawe.
Vo Biblijata ~itame deka na krajot na ~etiriesetdnevnite vrneì Noe od
arkata ispratil gavran i gulab. 28 Da ispitame kakov vid na idni providentni situacii
navestilo ova, kako {to e zapi{ano deka "Gospod Bog ne pravi ni{to dodeka ne
27
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Periodi 2.4.
28
Bitie 8:6-7.
217
Osnova za obnovata
im ja otkrie tajnata Svoja na Svoite slugi - prorocite". 29 So gradeweto na arkata i

minuvaweto na ~etiriesetdnevniot potop, Noe go ispolnil uslovot na nadomestok
za obnova na kosmosot. Potopot soodvetstvuva na periodot na haosot pred
sozdavaweto na univerzumot, koga "Duhot Bo`ji lebde{e nad vodata". 30 Spored
toa, dejstvata koi gi izvel Bog okolu arkata na krajot na ~etiriesetdnevniot potop
go simboliziraat celiot tek na istorijata na Bo`jeto sozdavawe na neboto i na
zemjata.
[to bilo navesteno koga Noe go ispratil gavranot, koj kruèj}i baral mesto
na zemjata dodeka vodata se povlekuvala? Toa ozna~uvalo deka Satanata }e bara
uslov preku koj }e moè da go napadne semejstvoto na Noe, tokmu kako {to
arhangelot se natprevaruval za qubovta na Eva nabrgu po sozdavaweto na lu|eto i
tokmu kako {to Satanata se zasolnil kraj vratata, baraj}i mo`nost da go napadne
`rtvuvaweto na Kain i Avel.31
[to bilo navesteno koga Noe go ispratil gulabot tri pati? Iako vo Biblijata
e zapi{ano deka Noe go ispratil gulabot da vidi dali vodata se povlekla, toa ne
bila negovata edinstvena cel. Sekako, Noe moèl da go vidi toa od otvorot od koj
toj go ispratil gulabot za da ja ispita situacijata. Ispra}aweto na gulabot ima
podlaboko zna~ewe, povrzano so misterioznata Bo`ja Volja. Potopot zapo~nal po
sedum dena otkako Bog go najavil preku Noe. 32 êtirieset dena podocna, gulabot
bil ispraten za prv pat. Toj letal naokolu, no se vratil na arkata bidej}i ne na{ol
mesto da se spu{ti i Noe go pribral nazad. 33 Koga bil ispraten za prv pat, gulabot
go pretstavuval prviot Adam. Bog go sozdal Adam so nade` deka Negoviot ideal
na sozdavaweto, koj Toj go neguval od po~etokot, }e se ostvari vo Adam kako
sovr{eno olicetvorenie na boèstveniot ideal na zemjata. Me|utoa, zaradi
Adamoviot pad, Bog ne moèl preku nego da go ostvari boèstveniot ideal na
zemjata. Zatoa Bog moral da go povle~e Svojot ideal od zemjata za nekoe vreme
i da go odloì negovoto ispolnuvawe.
Sedum dena podocna, Noe go ispratil gulabot po vtor pat. Vodata sé u{te
ne bila isu{ena i gulabot povtorno se vratil. Ovoj pat toj nosel vo klunot
maslinovo gran~e, pokaùvaj}i deka sledniot pat }e ima mesto da se prizemji. 34
Koga bil ispraten po vtor pat gulabot go simboliziral Isus, vtoriot Adam, ~ie doa|
awe bi bil vtoriot Bo`ji obid da go ostvari sovr{enoto olicetvorenie na
boèstveniot ideal na zemjata. Ovie navodi predvestuvaat deka, dokolku izbranite
lu|e nema da veruvaat vo Isus pri negovoto doa|awe, toga{ toj ne bi imal "kade
glava da zasolni"35 i, taka, ne bi bil sposoben celosno da ja ostvari Bo`jata Volja
29
Amos 3:7.
30
Bitie 1:2.
31
Bitie 4:7.
32
Bitie 7:10.
33
Bitie 8:9.
34
Bitie 8:10-11.
35
Luka 9:58.
218
Osnova za obnovata
na zemjata. Toga{ Isus bi moral da odi na krst i da se vrati vo Bo`jata pregratka,

ostavaj}i zad sebe vetuvawe za Vtoroto doa|awe. Gulabot se vratil bidej}i vodata
sé u{te ne bila isu{ena. Spored toa, dokolku pogolemiot del od evrejskiot narod
verno go sledel Isusa, toj bi na{ol sigurno mesto da zastane kaj niv. Toga{ ne bi
bil raspnat i bi prodolìl da go gradi Nebesnoto Kralstvo na zemjata.
Otkako pominale drugi sedum dena, Noe go ispratil gulabot po tret pat.
Ovoj pat gulabot ne se vratil vo arkata, zatoa {to zemjata bila suva. 36 Koga bil
ispraten po tret pat, gulabot go simboliziral Hrista pri negovoto Vtoro doa|awe,
koga treba da dojde kako tret Adam. Ova navestilo deka, koga Hristos }e dojde
povtorno, sigurno }e moè da go ostvari Bo`jiot ideal na sozdavaweto, koj
nikoga{ pove}e nema da bide povle~en od zemjata. Koga gulabot ne se vratil,
Noe kone~no slegol od arkata i za~ekoril na zemjata, koja{to bila pro~istena od
grevot i bila obnovena. Ova navestilo deka, koga }e se ostvari idealot na
sozdavaweto na zemjata preku dejstvuvaweto na tretiot Adam, noviot Erusalim }e
se spu{ti od Neboto i Bog }e prestojuva me|u lu|eto.37
Navestuvaweto vo ovaa prikazna treba da bide interpretirano vo
svetlinata na Principot, kako {to e prethodno objasneto: Bo`jeto providenie na
obnovata moè da bide prolongirano dokolku li~nosta na koja í e dovereno
providenieto ne uspee vo ispolnuvaweto na svoja-ta odgovornost. 38 Poradi
Adamovata nevera i neuspeh da ja ispolni svojata odgovornost, Isus moral da
dojde kako vtor Adam. Osven toa, vo slu~aj evrejskiot narod da ne poveruva vo
Isus i, kako rezultat na toa, toj da ne uspee da ja ostvari svojata odgovornost,
Hristos sekako bi moral da dojde povtorno, kako tret Adam. Isto kako {to
periodot na sozdavaweto na neboto i zemjata trael sedum dena, sedumdnevnite
intervali na ispra}aweto na gulabot ni pokaùvaat deka obnovata na neboto i
zemjata bara odredeni providentni vremenski periodi.
Noe preku nadomestok uspe{no ja obnovil osnovata na verata so

ispolnuvawe na providenieto na arkata, so toa pravej}i simboli~-na `rtva prifatliva
za Boga. Pravej}i go toa, Noe gi ispolnil, kako uslovot na nadomestok za
obnovuvawe na site ne{ta, taka i uslovot na nadomestok za simboli~na obnova na
lu|eto. Vrz ovaa osnova sinovite na Noe Sim i Ham toga{ trebalo da zastanat vo
pozicijata na Kain odnosno na Avel. Dokolku uspeale vo supstancijalnoto
`rtvuvawe so ispolnuvawe na uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata
priroda, tie bi ja vospostavile supstancijalnata osnova.
Za semejstvoto na Noe da napravi prifatliva supstancijalna `rtva, Ham,
vtoriot sin na Noe, trebalo da ja obnovi pozicijata na Avel, vtoriot sin na Adam.
36
Bitie 8:12.
37
Otkr. 21:1-3.
38
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Predopredeluvaweto 2.
219
Osnova za obnovata
Se o~ekuvalo toj da stane centralna figura na simboli~noto `rtvuvawe, kako {to

Avel bil centralna figura na supstancijalnoto `rtvuvawe na negovoto semejstvo.
Vo Adamovoto semejstvo Avel uspe{no ja napravil simboli~nata `rtva namesto
Adam za obnova na osnovata na verata preku nadomestok i za da se kvalifikuva
za centralna figura na supstancijalnoto `rtvuva-we. Vo slu~ajot so semejstvoto na
Noe, Noe bil toj, a ne Ham, koj ja napravil simboli~nata `rtva. Zatoa, za da ja
zazeme pozicija na Avel, Ham, kako nekoj koj uspeal vo simboli~noto `rtvuvawe,
trebalo nerazdelivo da se obedini vo srceto so negoviot tatko Noe. Da ispitame
kako Bog dejstvuval za da mu pomogne na Ham da se obedini vo srceto so Noe.
Biblijata opi{uva deka Ham se po~uvstvuval zasramen i navreden od
svojot tatko, koga go videl Noe kako leì gol vo svojot {ator. Ham gi prenel
svoite ~uvstva vrz bra}ata Sim i Jafet. Pottiknati od Ham da se ~uvstvuvaat
zasrameni od golotijata na tatko im i vrtej}i gi svoite lica za da ne gledaat, tie
odele nanazad i go pokrile teloto na nivniot tatko so obleka. Ova delo se smetalo
za tolku golem grev, {to Noe go prekoril Ham, prokolnuvaj}i go sina si da im
bide sluga na negovite bra}a.39
Zo{to Bog go vodel ova providenie? Zo{to bilo takov grev da se
~uvstvuva sram od golotijata? Za da se razberat ovie ne{ta, prvo da se potsetime
od {to se sostoi grevot. 40 Satanata ne moè da gi iskaè svoite sili - vklu~uvaj}i ja
mo}ta da postoi i da dejstvuva - dokolku prvo ne si obezbedi objekt-partner so
kogo moè da napravi zaedni~ka osnova i da vleze vo recipro~en odnos na
davawe i primawe. Sekoga{ koga edna li~nost sozdava uslov za da bide
napadnata od Satanata, toa zna~i deka si dozvolila sebesi da stane objekt-partner
na Satanata, so toa ovlastuvaj}i go da dejstvuva. Ova go so~inuva grevot.
Ajde, sega, da ispitame zo{to Bog go testiral Ham, prinuduvaj-}i go da ja
vidi golotijata na Noe. Vidovme deka arkata go simboli-zira kosmosot i deka
nastanite koi se slu~ile vedna{ po providenie-to na arkata gi pretstavuvaat
nastanite {to se slu~ile vedna{ po sozdavaweto na komosot. Ottuka, pozicijata na
Noe, vedna{ po potopot, bila mnogu sli~na na pozicijata na Adam po
sozdavaweto na neboto i zemjata.
Adam i Eva pred Padot bile bliski vo srceto i nevino otvoreni eden kon
drug i kon Boga; kako {to e zapi{ano, tie ne se sramele od svojata golotija. 41
Sepak, otkako zgre{ile, tie se po~uvstvuvale zasrameni od svojata golotija. Tie gi
pokrile svoite dolni delovi so lisja od smokva i se skrile me|u drvjata vo
gradinata, pla{ej}i se deka Bog moè da gi vidi. 42 Ovoj sram bil pokazatel na
nivnata vnatre{na vistina za toa deka tie sozdale krvna vrska so Satanata, pravej}i
grev so nivnite polovi organi. So pokrivaweto na dolnite delovi i so krieweto, tie
39
Bitie 9:20-25.
40
41
Bitie 2:25.
42
Bitie 3:7-8.
220
Osnova za obnovata
ja izrazile svojata ne~ista sovest, koja gi naterala da se sramat da dojdat pred

Boga.
Noe, koj gi prekinal svoite vrski so Satanata preku ~etiri-esetdnevniot
potop, trebalo da ja dostigne pozicijata na Adam vedna{ po sozdavaweto na
univerzumot. Bog o~ekuval deka ~lenovite na semejstvoto na Noe }e reagiraat na
negovata golotija bez nikakvo ~uvstvo na sram i bez nikakva namisla da go
pokrijat negovoto telo. Bog sakal povtorno da go vospostavi radosnoto srce,
koe{to Toj go imal dodeka gi gledal Adam i Eva vo nivnata nevinost pred Padot;
sakal da uìva vo nevinosta na semejstvoto na Noe. Za da ispolni edna takva
dlaboka èlba, Bog go legnal Noe gol. Dokolku Ham bil edno vo srceto so Noe,
gledaj}i go nego so isto srce i od ista gledna to~ka kako i Bog, toj }e gledal na
golotijata na tatko mu bez nikakvo ~uvstvo na sram. Taka toj vo semejstvoto na
Noe }e go ispolnel uslovot na nadomestok za obnova na sostojbata na nevinost na
Adam i Eva pred Padot.
Ottuka, nie moème da razbereme deka, koga sinovite na Noe se
po~uvstvuvale zasrameni od golotijata na nivniot tatko i go pokrile negovoto telo,
toa bilo ednakvo na priznavaweto deka tie, kako i Adamovoto semejstvo po
Padot, sozdale sramna vrska na srodstvo so Satanata i, spored toa, ne bile vredni
da dojdat pred Boga. Kako gavranot {to lebdi nad vodata, Satanata baral uslov da
go napadne semejstvoto na Noe. Toj go napadnal semejstvoto, zemaj}i gi sinovite
na Noe kako negovi objekt-partneri, koga tie navistina priznale deka se negova
loza.
Koga Ham se zasramil od golotijata na negoviot tatko i go pokril, toj
napravil uslov za da po~ne da dejstvuva Satanata. Zatoa negovoto ~uvstvo i
negovoto delo se grev. Kako rezultat na toa, Ham ne moèl preku nadomestok da
ja obnovi pozicijata na Avel, od koja{to trebalo da ja napravi supstancijalnata
`rtva. Bidej}i toj ne moèl da ja vospostavi supstancijalnata osnova, so neuspeh
zavr{ilo providenieto na obnovata vo semejstvoto na Noe.
Dali e sekoga{ gre{no da se gleda na golotijata so ~uvstvo na sram? Ne.
Slu~ajot na Noe bil poseben. Vo pozicijata na Adam, Noe imal misija da gi
otstrani site uslovi na Adam koi{to go ostavile nego ranliv na napadite od
Satanata. Pokaùvj}i deka tie ne se po~uvstvuvale zasrameni od golotijata na
Noe, nitu deka se obiduvaat da go pokrijat, ~lenovite na semejstvoto na Noe bi go
ispolnilo uslovot na nadomestok za obnova na pozicijata na Adamovoto
semejstvo vo negovata izvorna nevinost pred toa da se obedini vo krvna vrska so
Satanata. Zatoa ova bil uslovot za nadomestok koj{to bil baran da se ispolni
edinstveno od semejstvoto na Noe.
2.3 Nekoi pouki od semejstvoto na Noe
Za sekogo e te{ko da razbere kako Noe ne popu{til pri izgradbata na

arkata na planinata pove}e od 120 dolgi godini i celo vreme izdrùval ostri kritiki
i potsmevawe. Ham dobro znael deka negovoto semejstvo bilo spaseno preku
221
Osnova za obnovata
naporite na negoviot tatko. Zemaj}i gi predvid ovie ne{ta, Ham trebalo da ima
takvo po~ituvawe za negoviot tatko so {to bi ja nadminal negovata li~na
odbojnost sprema golotijata na Noe i da ima malku razbirawe za toa. Me|utoa,
namesto da mu veruva na Noe, koj bil opravdan od Neboto, Ham go kritikuval od
li~na gledna to~ka i so svoite dejstva go pokaàl svoeto nezadovolstvo. Negovoto
nepo~ituvawe imalo efekt na uni{tuvawe na dolgite napori na Boga da raboti na
Svoeto providenie preku semejstvoto na Noe. Nam, isto taka, ni treba poniznost,
pokornost i trpenie za da trgneme po patot kon Neboto.
Potoa, providenieto vo semejstvoto na Noe né u~i za Bo`jeto uslovno
predopredeluvawe za ispolnuvawe na Negovata Volja i za Negovoto po~ituvawe
na ~ovekoviot del od odgovornosta. Po podgotovka od iljada i {estotini godini
Bog go na{ol semejstvoto na Noe. Toj go vodel Noe 120 godini dodeka ja gradel
arkata i go odgledal negovoto semejstvo po cena na `rtvuvawe na ostatokot od
~ove{tvoto vo potopot. Me|utoa, iako tie bile negovi sakani ~eda vo providenieto
na obnovata, koga Ham ja napravil negovata, navidum, male~ka gre{ka,
dozvoluvaj}i mu na Satanata da gi izvalka, propadnala celata Volja sosredoto~ena
kon semejstvoto na Noe.
Kone~no, providenieto preku semejstvoto na Noe né u~i za Bo`jeto
uslovno predopredeluvawe na lu|eto. I pokraj faktot deka Bog dolgo vreme
naporno se trudel da go najde Noe i da go vozdigne kako tatko na verata,
toga{ koga negovoto semejstvo ne moèlo da ja ispolni svojata odgovornost, iako
so àlewe, Toj ne se dvoumel da go napu{ti i da go izbere Avraam na negovoto
mesto.
TRET DEL
Providenieto na obnovata vo semejstvoto na Avraam

Poradi gre{niot ~in na Ham, providenieto na obnovata ne bilo ispolneto
vo semejstvoto na Noe. Me|utoa, Bog apsolutno pred-opredelil deka eden den }e
se ostvari celta za sozdavaweto. Zatoa, vrz osnova na predanoto srce na Noe kon
Neboto, Bog go povikal Avraama i preku negovoto semejstvo zapo~nal novo
poglavje vo providenieto na obnovata.
Semejstvoto na Avraam trebalo da ja obnovi osnovata za Mesija, koja
semejstvoto na Noe ja ostavilo neispolneta, a vrz taa osnova toa trebalo da go
primi Mesijata. Za taa cel, kako Noe pred nego, Avraam preku nadomestok
trebalo da ja obnovi osnovata na verata, a negovite sinovi preku nadomestok
trebalo da ja obnovat supstancijalnata osnova.
3.1. Osnovata na verata
3.1.1. Centralna figura za osnovata na verata
222
Osnova za obnovata
Vo providenieto na obnovata vo semejstvoto na Avraam, centralnata

figura za obnova na osnovata na verata bil Avraam. Bog go izbral Avraam da ja
nasledi misijata na ispolnuvawe na Voljata, koja Toj se obidel da ja ispolni preku
Noe. Me|utoa, Avraam ne moèl da ja nasledi ovaa misija dokolku prvo preku
nadomestok ne gi obnovil site uslovi koi mu bile dadeni na Noe da gi ispolni, a
bile zapleneti od Satanata zaradi gre{kata na Ham.
Prvite uslovi koi{to semejstvoto na Noe gi zagubilo od Satanata bile
desette generacii od Adam do Noe i ~etiriesetdnevni-ot period na potopot. Zatoa
Avraam preku nadomestok trebalo da obnovi drugi deset generacii. Sekoja od
ovie deset generacii trebalo da go obnovi brojot ~etirieset, koj go pretstavuva
potopot. [tom ~etiriesetdnevniot potop zavr{il so neuspeh, obnovata na sekoja
generacija trebalo da se izvr{i vo celata dolìna, {to e nevozmo`no da bide
ispolneto za samo ~etirieset dena. Providenieto za obnova na potopot vo sekoja
od tie generacii mora da trae podolg vremenski period: ~etirieset godini. Ova e
sli~no so sostojbata vo vremeto na Mojsej, koga obnovata na neuspe{nata
~etiriesetdnevna misija na nabquduvawe barala lu|eto da talkaat niz pustinata
~etirieset godini.43 Zatoa, Bog go izbral Avraama da ja nasledi misijata na Noe,
otkako pominal eden period za nadomestuvawe na deset generacii i ~etiristotini
godini po Noe.44
Slednata grupa uslovi koi semejstvoto na Noe gi zagubilo od Satanata se
pozicijata na tatko na verata i pozicijata na Ham, koj trebalo da ja prezeme
ulogata na Avel. Zatoa, Avraam ne moèl da zastane vo pozicija na Noe bez prvo
da gi obnovi preku nadomestok ulogite na tatko na verata i na Ham. Za da ja
prezeme ulogata na tatko na verata namesto Noe, Avraam moral da napravi
simboli~ni `rtvi so vistinski predano srce, isto kakvo {to go imal Noe dodeka ja
gradel arkata. Potoa, kako moèl Avraam da ja obnovi pozicijata na Ham? Ham
trebalo da go pretstavuva Avel, najsakaniot Bo`ji sin - obajcata bile vtori sinovi,
izbrani da bidat centralni figuri na supstancijalnite ponudi. Bidej}i Satanata go
prisvoil Hama, spored principot na obnova preku nadomestok Bog imal potreba
da prisvoi nekogo kogo Satanata najmnogu go sakal. Od taa pri~ina Bog go
povikal Avraama, prvorodeniot sin na eden idolopoklonik Tara.45
Avraam trebalo da ja nasledi misijata na Noe i, na toj na~in, misijata na
Adam. Na ovaa polo`ba toj go pretstavuval obnoveniot Adam. Kako {to Bog gi
blagoslovil Adama i Noe, go blagoslovil i Avraama:
43
2 Mojsie 14:34.
44
Spored Biblijata, Bog go skratil ìvotniot krug vedna{ po generacijata na Noe. Zatoa, desette
generacii od Adam do Noe traele iljada i {estotini godini, dodeka desette generacii od Noe do
Avraam traele samo ~etiristotini godini.
45
Isu. 24:2-3.
223
Osnova za obnovata
"Od tebe }e napravam golem narod, i }e te blagoslovam, i imeto tvoe }e

go proslavam i ti }e bide{ blagosloven. ]e gi blagoslovam onie, {to tebe }
e te blagoslovuvaat, i }e gi prokolnam onie, {to tebe }e te prokolnuvaat i
preku tebe }e bidat blagosloveni site rodovi na zemjata". - Bitie 12:2-3.
Po primaweto na ovoj blagoslov, pokoren na Bo`jata zapoved Avraam ja napu{til

tatkovata ku}a vo Haran i vlegol vo Hanan so negovata èna Sara i negoviot vnuk
Lot i siot podvièn imot i slugi. 46 Vo ovaa smisla, Bog go postavil ìvotniot pat na
Avraam kako model za pohodot za obnovata na Hanan, koja Jakov i Mojsej }e go
vodat vo nivnoto vreme. Jakov i Mojsej gi izvele ~lenovite na svoite semejstva i
sé {to im pripa|a od Haran, odnosno Egipet, i gi vratile vo Hanan, pretrpuvaj}i
mnogu te{kotii po patot. Na~inot na ìveewe na Avraam, isto taka, go pretskaàl
na~inot na ìvot koj eden den }e go vodi Isus - za da gi odzeme ~ove{tvoto i site
ne{ta od satanskiot svet i da gi vrati na Bo`jiot svet.47
3.1.2 Objektite za uslovot na `rtvuvaweto za osnovata na verata
3.1.2.1 Simboli~nata `rtva na Avraam
Bog mu zapovedal na Avraama da `rtvuva grlica i gulab, oven i koza i

junica.48 Toa bile objektite za uslovot na negovoto `rtvuvawe za da ja obnovi
osnovata na verata. No, pred da moè da ja napravi simboli~nata `rtva, Avraam
trebalo da prikaè vistinska vera, isto kako {to Noe pred nego bil opi{an kako
praveden pred da ja gradi arkata, kako negova simboli~na `rtva. Biblijata ne
otkriva jasno kako Noe ja dokaàl svojata vera. No, od stihot "Noe be{e ~ovek
praveden i neporo~en vo svojot rod; Noe ìvee{e sekoga{ spored voljata Bo`ja" 49
moè da zaklu~ime deka Noe ja dokaàl svojata vera pred da bide smetan za
vreden da ja primi Bo`jata zapoved da ja izgradi arkata. Vsu{nost, onie koi go
vodat providenieto na obnovata moraat postojano da ja zasiluvaat svojata vera. 50
Da ispitame kako Avraam ja zasilil svojata vera vo podgotovkata za pravewe na
simboli~nata `rtva.
Bidej}i Noe bil vtoriot ~ovekov predok, za da ja obnovi pozicijata na
Noe Avraam, isto taka, moral da ja zazeme Adamovata pozicija. Od ovaa pri~ina,
pred da moè da ja napravi vistinskata simboli~na `rtva, od nego se baralo da
napravi simboli~en uslov na nadomestok za obnova na pozicijata na Adamovoto
semejstvo.
46
Bitie 12:4-5.
47
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Mojsej i Isus 1.2.
48
Bitie 15:9.
49
Bitie 6:9.
50
Rim. 1:17.
224
Osnova za obnovata
Vo odnos na ova, Biblijata ni dava opis na Avraamovoto patuvawe vo

Egipet poradi glad.51 Koga vlegle vo Egipet, Avraam ja podu~il svojata èna Sara
da se pretstavi kako negova sestra, bidej}i se pla{el deka faraonot moè da ja
posaka. Avraam se pla{el deka faraonot bi go ubil dokolku otkrie deka toj í e
soprug na Sara. Navistina, na faraonovata zapoved, Avraam mu ja predal Sara
dodeka taa se pretstavuvala kako negova sestra. Vedna{ potoa, Bog strogo go
kaznil faraonot, a Avraam si ja vratil soprugata zaedno so vnukot Lot i golemoto
bogatstvo, koe faraonot mu go dal, i tie go napu{tile Egipet.
Bez da go znae toa, Avraam minal niz ovoj providenten tek za da napravi
simboli~en uslov na nadomestok za obnova na pozicijata na Adamovoto
semejstvo. Koga arhangelot ja zel Eva - zarobuvaj}i gi pod svoja vlast site
potomci na Eva, kako i prirodniot svet - Adam i Eva sé u{te bile brat i sestra. Za
da napravi uslov za nadomestok da go obnovi ova, Avraam bil li{en od Sara, koja
ja igrala ulogata na negova sestra, i toa od faraonot, koj go pretstavuval Satanata.
Toga{ toj moral nea da ja zeme nazad od faraonot kako svoja sopruga, zaedno so
Lot, kako pretstavnik na celoto ~ove{tvo, i bogatstvoto, koe go simbolizira
prirodniot svet. Ovoj tek na ìvotot {to go izminal Avraam bil model za ìvotnata
pateka koja{to Isus trebalo da ja mine vo svoeto vreme. [tom go ispolnil ovoj
uslov na nadomestok, se veruvalo deka Avraam e podgotven da ja napravi
simboli~nata `rtva.
Koe e zna~eweto na Avraamovoto simboli~no `rtvuvawe? Za da stane
tatko na verata, Avraam preku nadomestok trebalo da ja vozobnovi pozicijata na
Noe, kogo Bog planiral da go vozdigne kako tatko na verata, a isto taka i
pozicijata na semejstvoto na Noe. Potoa, toj moral da ja obnovi pozicijata na
Adam i na negovoto semejstvo. Poradi toa, od Avraam se baralo na prifatliv
na~in da ponudi objekti za uslovot za vozobnova na seto ona {to Kain i Avel
trebalo da go ispolnat preku nivnite `rtvuvawa i seto ona {to semejstvoto na Noe
se obiduvalo da go ostvari preku providenieto na arkata. Avraamovata simboli~na
`rtva sodrì objekti so takvi simboli~ni zna~ewa.
Avraam ponudil tri vida na objekti kako uslov za negovata simboli~na
`rtva: prvo, grlica i gulab; vtoro, oven i koza i, treto, junica. Ovie tri `rtvi go
simboliziraat univerzumot, koj bil ispolnet preku trite stepeni na periodot na
razvitok. Gulabot go pretstavuva nivoto na oformuvawe. Koga Isus bil krsten od
Jovan Krstitel vo rekata Jordan, se spu{til Bo`jiot Duh i sletal vrz nego vo forma
na gulab.52 Vaka e bidej}i Isus do{ol da donese ispolnuvawe na epohata na Stariot
Zavet, koja, kako nivo na formirawe na providenieto, bila simbolizirana od gulab.
Osven toa, ima i vtora pri~ina za vizijata na sleguvaweto na gulabot vrz Isus. Isus
trebalo da ja vozobnovi gre{kata na Avraam pri `rtvuvaweto na ovoj gulab, koj,
kako {to }e vidime, go prigrabil Satanata.
51
Bitie 12:10-20.
52
Matej 3:16.
225
Osnova za obnovata
Ovenot go pretstavuva nivoto na rastewe. Koga Isus donel ispolnuvawe

na epohata na Stariot Zavet, na toj na~in obnovuvaj}i go seto ona {to e
pretstaveno od gulabot, toj go zapo~nal periodot na Noviot Zavet na nivoto na
razvivawe na providenieto, koga trebalo da se vozobnovi seto ona {to bilo
pretstaveno od ovenot. Otkako Jovan Krstitel posvedo~il deka go videl Duhot
koga se spu{til vrz Isus kako gulab - {to zna~i deka Isus bil toj {to treba da go
ispolni nivoto na formirawe na providenieto - toj posvedo~il deka Isus }e ja
zapo~ne misijata na nivoto na razvivawe, velej}i: "Eve Go Jagneto Bo`je, Koe gi
zede grevovite na svetot vrz Sebe!"53
Junicata go pretstavuva nivoto na usovr{uvawe. Zapi{ano e deka edna{,
koga Samson im zadal zagatka na Filistincite, tie do{le do odgovorot preku
soprugata na Samson, koja go prinudila da í go otkrie. Samson im rekol: "Da ne
bevte orale so mojata june~ka, nema{e da ja odgatnete gatankata moja", 54
metafori~ki narekuvaj}i ja svojata sopruga junica. Isus do{ol kako mladoènec na
celoto ~ove{tvo. Site posveteni vernici bi stanale negovi "nevesti", ~ekaj}i go
vremeto na negovoto vra}awe. Otkako ovie "nevesti" bi proslavile svadba na
Jagneto so Isus, nivniot mladoènec, tie bi ìveele vo Nebesnoto Kralstvo vo
edinstvo so nego kako negovi soprugi (vo metafori~na smisla). Zatoa, periodot na
Ispolnetiot Zavet, koe go sledi Vtoroto doa|awe na Isus, e period na junicata, ili
period na soprugata. Pri~inata zo{to nekoi duhovni mediumi primile otkrovenija
deka sega{noto vreme e period na krava ili junica e zatoa {to nie go
zapo~nuvame nivoto na usovr{uvawe.
[to bea trite `rtvi na nadomestuvaweto? So ova `rtvuvawe Avraam trebalo
da go vozobnovi seto ona {to Bog ne moèl da go obnovi preku simboli~nite `rtvi
napraveni od semejstvata na Adam i na Noe - `rtvi {to bile napraveni pravilno, no
potoa, poradi podocne`nite gre{ki, bile zapleneti od Satanata. Osven toa, `rtvata
na Avraam trebalo da napravi simboli~en uslov na nadomestok kako zamena za
nivnite gre{ki vo praveweto na supstancijalnite `rtvi. So drugi zborovi, celta na
Avraamovoto simboli~no `rtvuvawe na tri vida objekti za uslovot bila da gi
obnovi site uslovi na nadomestok vo negovata generacija (horizontal-no) koi{to
se sobrale vo tekot na providenieto (vertikalno) preku trite generacii na Adam,
Noe i na Avraam.
Zo{to Avraam gi postavil na eden oltar trite `rtvi - grlicata i gulabot,
ovenot i kozata i junicata, koi gi simboliziraat periodite na formirawe, razvivawe i
usovr{uvawe? Pred Padot, Adam bil odgovoren da raste preku site tri nivoa vo
tekot na negoviot edinstven ìvoten vek. Sli~no na toa, od Avraam, sega vo
pozicija na Adam, se o~ekuvalo da go vozobnovi odedna{ celoto dolgo
providenie, koe{to Bog go vodel niz trite providentni generacii na Adam
(formirawe), Noe (razvivawe) i na Avraam (usovr{uvawe). So edno `rtvuvawe toj
moèl da gi vozobnovi site oskvernaveni uslovi koi go sodràt brojot tri.
53
Jovan 1:29.
54
Sudii 14:18.
226
Osnova za obnovata
Simbolizmot na Avraamovata `rtva ja otkriva Bo`jata Volja da go ispolni celoto

providenie na obnovata edna{ za sekoga{.
Sega da prou~ime kako Avraam ja napravil simboli~nata `rtva:
"I mu re~e: 'Prinesi mi junica, od tri godini, i koza trigodi{na, i oven, od

tri godini, a i grlica i mlad gulab!' I toj go zede seto toa, i gi prese~e na
polovina i gi stavi site polovini edna sproti druga; no pticite ne gi
prepolovi. A ptici grablivki sletuvaa na tie mr{i; no Avram gi brka{e. A
koga sonceto be{e na zalez, go sovlada Avrama dlabok son, i ete, go
opfati golem mrak - i go obzede uàs. I Gospod mu re~e na Avrama:
'Znaj deka potomcite tvoi }e bidat pridojdeni vo tu|a zemja, }e robuvaat i
}e gi ma~at ~etiristotini godini". - Bitie 15:9-13.
Bidej}i Avraam ne gi presekol grlicata i gulabot na dve, kako {to moral, pticite
grablivki se spu{tile i gi oskvernavile `rtvite. Kako rezultat na negovata gre{ka
bilo predopredeleno Izraelcite da vlezat vo Egipet i ~etiristotini godini da trpat
te{kotii. Zo{to bilo grev da ne se prese~at pticite na polovina? Ova pra{awe moè
da bide razbrano edinstveno so pomo{ na Principot.
Prvo da ja ispitame pri~inata zo{to na Avraam mu bilo naloèno da gi
prese~e `rtvite na polovina. Bo`jata rabota na spasuvaweto se stremi kon
obnovuvawe na vlasta na dobrinata prvenstveno so odvojuvawe na dobroto od
zloto, a potoa so uni{tuvawe na zloto i so vozdignuvawe na dobroto. Toa e
pri~inata zo{to bilo potrebno Adam da bide podelen na Kain i na Avel pred da
moè da bide napravena `rtvata. Zatoa, vo vremeto na Noe, Bog go napadnal zloto
preku potopot, a semejstvoto na Noe go oddelil kako dobro. Bog go obvrzal
Avraama da gi prese~e `rtvite na dve pred da gi ponudi so cel da go napravi
simboli~noto dejstvo na podelbata na dobroto od zloto, {to ostanalo neispolneto
od Adam i od Noe.
@rtvite trebalo da bidat podeleni, prvo, za da se obnovi sostojbata vo
Adamovoto semejstvo, vo koe Avel i Kain bile podeleni na pretstavnik na
dobroto i na pretstavnik na zloto. Vtoro, za da se obnovi sostojbata na podelbata
na dobroto od zloto za vreme na ~etiriesetdnevniot potop na Noe. Treto, za da se
napravi simboli~en uslov za da se oddeli podra~jeto na dobrata vlast od
univerzumot upravuvan od Satanata. êtvrto, za da se napravi uslov za
pro~istuvawe na `rtvata od grev preku istekuvawe na krvta na smrtta, koja vlegla
vo gre{noto ~ove{tvo koga lu|eto se povrzale vo krvna vrska so Satanata.
Zo{to bilo grev da ne se raspolovat `rtvite? Prvo, neraspolovuvaweto na
`rtvite ima zna~ewe na nedelewe na Avel od Kain. Bez da bidat raspoloveni,
`rtvite ne moàt da bidat prifatlivi za Boga, bidej}i toa ne Mu obezbeduva objekt-
partner od tipot na Avel, kogo {to Toj moè da go zeme. Kako rezultat na toa, ne
bile popraveni gre{kite {to Kain i Avel gi napravile vo svoite `rtvuvawa. Vtoro,
neraspolovuvaweto na `rtvite imalo ednakvo zna~ewe so povtoruvaweto na
neuspehot na providenieto od vremeto na Noe, koga, i pokraj potopot, dobroto i
227
Osnova za obnovata
zloto ostanale nerazdeleni. Isto kako pri neuspehot na semejstvoto na Noe,

zaboravaweto na Avraam da ja raspolovi `rtvata, go li{ila Boga od Negoviot
dobar objekt-partner. Na toj na~in e povtorena gre{kata, koja go opredelila
neuspehot na osloboduvaweto preku potopot. Treto, neraspolovuvaweto na `rtvite
zna~i deka nema simboli~en uslov za oddeluvawe na domenot na Bo`jata vlast od
univerzumot pod uprava na Satanata. êtvrto, bidej}i krvta na smrtta ne istekla od
nea, neraspolovuvaweto na `rtvata zna~elo deka taa ne moèla da bide `rtva
pro~istena od grev i taka prifatliva za Boga. So drugi zborovi, koga Avraam gi
ponudil pticite bez prvin da gi raspolovi, toa zna~elo deka ona {to toj go `rtvuval
ne bilo ottrgnato od satanskata kontrola. Negovata gre{ka imala efekt na
priznavawe na satanskoto imawe pravo nad niv.
Gulabot, koj go simbolizira nivoto na formirawe, ostanal vo satanska
vlast. Kako rezultat na toa, Satanata isto taka gi prisvoil ovenot, koj go
simbolizira nivoto na razvivawe, i junicata, koja go simbolizira nivoto na
usovr{uvawe, koi{to trebalo da bidat ispolneti vrz osnova na nivoto na
sozdavawe. Neraspolovuvaweto na pticite e vostanoveno kako grev, bidej}i
zna~elo celata simboli~na `rtva da se predade na Satanata.
Potoa, da ispitame {to e izrazeno so stihot deka mr{ojadci se spu{tile vrz
mr{ite. Od Padot na prvite ~ovekovi predci, Satanata sekoga{ im se prikraduval
na onie so koi Bog rabotel za da ja ispolni Svojata volja. Koga Kain i Avel gi
pravele nivnite `rtvi, Satanata tropal na vratata. 55 Vo prikaznata za Noe, kruèweto
na gavranot ozna~uva kako Satanata baral mo`nost da go napadne semejstvoto na
Noe vedna{ po potopot.56 Sli~no na toa, koga Avraam ja pravel svojata
simboli~na `rtva, Satanata baral povolna prilika da ja zgrap~i `rtvata. Toj ja
oskvernil vedna{ {tom videl deka pticite ne se raspoloveni. Biblijata go opi{uva
ova so pretstavata na spu{taweto na mr{ojadcite vrz `rtvata.
Gre{kata na Avraam pri praveweto na simboli~nata `rtva predizvikala
`rtvata da bide izvalkana. Bile zagubeni site uslovi koi{to Bog planiral da gi
vozobnovi preku nea. Kako rezultat na toa, potomcite na Avraam morale da
stradaat vo te{kotii i ropstvo vo Egipet ~etiristotini godini. Da ja ispitame
pri~inata za ova.
Bog go povikal Avraama i mu zapovedal da napravi simboli~na `rtva na
krajot na periodot od ~etiristotini godini za da se napravi oddeluvawe od
Satanata. Ovoj period bil postaven za da gi obnovi preku nadomestok desette
generacii od Adam do Noe, kako i ~etiriesetdnevniot period na potopot, koi bile
zapleneti od Satanata poradi gre{kata na Ham. Toa, isto taka, bil period na
nadomestok neophoden za tatko na verata da se vospostavi Avraam, koga toj }e ja
dade simboli~nata `rtva. Koga gre{kata na Avraam vo simboli~noto `rtvuvawe
mu dozvolila na Satanata da ja pobara `rtvata za svoja, toj ~etiristogodi{en period
bil, isto taka, zaplenet od Satanata. Za da se presozdade sostojbata pred neuspehot
55
Bitie 4:7.
56
Bitie 8:7.
228
Osnova za obnovata
na Avraam vo simboli~nata `rtva na nacionalno nivo, koja samata bila paralelna

so povikuvaweto na Noe da ja izgradi arkata, Bog postavil drug ~etiristogodi{en
period za oddeluvawe od Satanata. Za vreme na ovoj period Izraelcite bile robovi
vo Egipet. So istrajuvawe niz ovoj period, Izraelcite trebalo da gi nadomestat -
ovoj pat na nacionalno nivo - sostojbite na Noe i na Avraam od samiot po~etok
na nivnite misii kako tatkovci na verata, a so toa, isto taka, da ja postavat
osnovata za Mojsej da ja zapo~ne svojata misija. Ottuka, ovoj period na ropstvo
bil i period koga Izraelcite se kazneti za gre{kata na Avraam i period koga tie ja
postavuvale osnovata za prese~uvawe na vrskite so Satanata i za zapo~nuvawe na
novo Bo`je providenie.
Kako {to e prethodno objasneto, Bog se nadeval da gi ispolni, site
odedna{, osloboduvawata na nivoata na sozdavawe, razvitok i na sovr{enstvo,
obvrzuvaj}i go Avraama da napravi uspe{no simboli~no `rtvuvawe na tri vida
`rtvi na eden oltar. Sprotivno na ovoj plan, Avraam ne uspeal, povtoruvaj}i gi
gre{kite od minatoto. Kako rezultat na toa, providenieto sosredoto~eno na nego
bilo prolongirano niz trite generacii na Avraam, Isak i na Jakov.
3.1.2.2 Avraamovoto `rtvuvawe na Isak
Otkako Avraam ne uspeal vo simboli~noto `rtvuvawe, Bog mu

zapovedal kako `rtva sepalenica 57 da go `rtvuva svojot edinstven sin Isak. Na toj
na~in, Bog zapo~nal novo osloboduvawe so cel preku nadomestok da se popravat
posledicite od gre{kata na Avraam. Spored Principot na predopredeluvaweto,
koga nekoj, kogo Bog go predopredelil da ispolni nekoj del od Negovata Volja,
nema uspee da ja ispolni svojata odgovornost, Bog nego ne go upotrebuva po vtor
pat. Toga{ zo{to Bog rabotel so Avraam povtorno koga go obvrzal da go `rtvuva
Isak?
Moè da izneseme tri pri~ini. Prvo, brojot tri pretstavuva sovr{enstvo. 58
Bo`jiot Princip bara, koga po tret pat se slu~uva providenieto za postavuvawe na
osnova za Mesija, toa da bide dovedeno do sovr{enstvo. Zatoa, Bo`jeto
providenie za postavuvawe na osnova za Mesija, koe zapo~nalo vo Adamovoto
semejstvo, kako prvo osloboduvawe, a prodolìlo vo semejstvoto na Noe, kako
vtoro osloboduvawe, moralo da zavr{i vo semejstvoto na Avraam, koe bilo
tretoto osloboduvawe. Od ovaa pri~ina na Avraam mu bila dadena mo`nost da
ispolni uslov na nadomestok, iako so pogolema cena, a so toa da napravi
simboli~na vozobnova na seto {to go zagubil koga ne uspeal vo prethodnoto
simboli~no `rtvuvawe. Ovoj pogolem uslov na nadomestok bilo `rtvuvaweto na
negoviot sin Isak.
Vtoro, kako {to porano be{e pojasneto, koga Avraam ja daval svojata
`rtva, toj bil vo pozicijata na Adam. Satanata gi napadnal i Adam i negoviot sin
57
Bitie 22:2.
58
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Periodi 2.4.
229
Osnova za obnovata
Kain, valkaj}i go semejstvoto vo tekot na dve generacii. Ottuka, soglasno so

principot na obnovata preku nadomestuvawe, Bog rabotel da gi vrati Avraam i
negoviot sin Isak kako ìvot na dve generacii.
Treto, nau~ivme deka Noe sam moèl da go napravi simboli~-noto
`rtvuvawe na arkata, iako bil vo ista pozicija kako Adam, koj ne moèl direktno
da ja dade `rtvata. Toa e taka zatoa {to toj stoel vrz zaslugite na Avel, koj pokaàl
predano srce koga uspeal vo simboli~nata `rtva. Koga Avraam bil povikan od
Boga, toj bil postaven vrz zaslugite i na Avel, koj uspeal vo simboli~noto
`rtvuvawe na nivoto na sozdavawe, i na Noe, koj uspeal vo simboli~noto
`rtvuvawe na nivoto na razvitok. Vrz ovaa dvojna osnova, Avraam trebalo da
napravi simboli~no `rtvuvawe na nivoto na sovr{enstvo. Spored toa, iako Avraam
napravil gre{ka, Bog moèl da go vozdigne i da mu dade druga mo`nost da
napravi ponuda vrz osnova na nasobranite zaslugi na predanite srca na Avel i na
Noe.
Pred da moè da go ponudi Isak kako `rtva, Avraam trebalo u{te
edna{ da ja dokaè vistinskata vera so povtoruvawe na simboli~niot uslov na
nadomestok za obnovata na semejstvoto na Adam, koe{to go imal koga se
podgotvuval da go napravi simboli~no-to `rtvuvawe. Ova e pri~inata zo{to u{te
edna{ ja postavil Sara vo pozicija na negova sestra i dozvolil da bide zemena od
eden kral, ovoj pat od Avimeleh od Gerar. Otkako taa stanala èna na kralot,
Avraam ja zel nazad. Ovoj pat Avraam, isto taka, gi zel so sebe robovite, koi go
simboliziraat ~ove{tvoto, i bogatstvoto, koe go simbolizira prirodniot svet. 59
Kako Avraam go ponudil Isak za `rtva?
"I stignaa do mestoto, za koe mu be{e rekol Bog. Tuka Avraam napravi
`rtvenik, i klade drva na nego, a otkako go vrza Isaka, sinot svoj, go stavi
na `rtvenikot vrz drvata. Toga{ Avraam ja pruì rakata svoja i go zede
noòt da go zakole sinot svoj. No angel Gospoden vikna od neboto, i
re~e: 'Avraame! Avraame!' A toj odgovori: 'Eve me!' I angelot prodolì:
'Ne krevaj ja rakata svoja na deteto, i ne pravi mu ni{to! Eve, sega znam
oti se pla{i{ od Boga {tom ne go poàli ni sakaniot svoj sin zaradi
Mene'". - Bitie 22:9-12.
Verata na Avraam bila apsolutna. Pokoren sprema Bo`jata zapoved, toj bil
podgotven da go ubie Isaka, negoviot edinstven sin, planiraj}i da go ponudi kako
`rtva sepalenica. Bog se vme{al vo toj mig i mu kaàl na Avraama da ne go ubiva
mom~eto.
Predanosta na Avraam da ja ispolni Bo`jata volja i negovite re{itelni
dejstva, izvedeni so apsolutna vera, pokornost i vernost, nego go krenale do
pozicijata nebare ve}e go ubil Isaka. Kako rezultat na toa, toj celosno go odvoil
Satanata od Isak. Bog mu naredil da ne go ubiva Isak, bidej}i sega Isak, odvoen
59
Bitie 20:1-18.
230
Osnova za obnovata
od site vrski so Satanata, se nao|al na Bo`jata strana. Isto taka, mora da razbereme
deka, koga Bog kaàl "sega znam...", Toj gi otkril i Negoviot prekor kon Avraam
za negoviot porane{en neuspeh vo simboli~noto `rtvuvawe i Negovata radost za
uspe{nata ponuda na Isak za `rtva. Bidej}i Avraam uspeal vo negovata ponuda na
Isak za `rtva, providenieto na obnovata vo semejstvoto na Avraam moèlo da bide
prodolèno od Isak.
Na Avraam mu bile potrebni tri dena za da dojde do mestoto na planinata
Morija, kade {to trebalo da go ponudi svojot sin Isak kako `rtva sepalenica. Ovoj
tridneven period za pro~istuvawe na Isak bil daden za da zapo~ne nov tek na
providenieto. Ottoga{, na po~etokot na novite osloboduvawa, se baral tridneven
period za odvojuvawe od Satanata. Vo istorijata na providenieto nao|ame mnogu
primeri za takvi periodi. Koga Jakov se preseluval od Haran so svoeto semejstvo
za da go zapo~ne semejniot ìvoten pat za obnova na Hanan, imalo tridneven
period za odvojuvawe od Satanata.60 Mojsej, isto taka, gi vodel Izraelcite niz
tridneven period za odvojuvawe od Satanata, koga go napu{tile Egipet za da
zapo~ne nacionalniot pohod za obnova na Hanan. 61 Koga Isus go zapo~nal
duhovniot tek na obnovata na Hanan na op{to svetsko nivo, pominal tri dena vo
grobot za da go ispolni odvojuvaweto od Satanata.
3.1.2.3 Pozicijata na Isak i negovoto simboli~no `rtvuvawe vo Bo`jeto viduvawe
Porano be{e dojasneto deka, iako Avraamovoto simboli~no `rtvuvawe

zavr{ilo so neuspeh, ostanale nekoi podlogi vo Princip-ot za da bide vospostavena
osnovata za Mesija centrirana na nego. Sepak, bidej}i ne uspeal da ja ispolni
svojata odgovornost, Avraam ne bil kvalifikuvan samiot da ja povtori
simboli~nata `rtva.62 Bog moral nekako da najde na~in da gleda na Avraam
nebare ovoj ne zgre{il vo simboli~noto `rtvuvawe ili nebare ne predizvikal
polongirawe na providenieto. Za da go dostigne ova, Bog mu zapovedal na
Avraam da go ponudi Isak kako `rtva sepalenica.
Prethodno, Bog mu vetil na Avraama deka Toj }e vozdigne izbran narod
od lozata na Isak:
"Gospod pak progovori: '... onoj, {to }e izleze od tebe, toj }e ti bide
naslednik.' Pa go izvede nadvor i mu re~e: 'Pogledni na neboto i izbroj
gi yvezdite, ako moè{ da gi izbroi{.' I mu re~e: 'Tolkavo }e bide
potomstvoto tvoe'". - Bitie 15:4-5.
Koga Avraam se podgotvuval da go ubie svojot sin, duri iako toa bil sin dobien
preku vetuvawe, toj pokaàl krajna privrzanost kon Neboto. Ovoj akt na vera bil
60
Bitie 31:20-22.
61
Ishod 8:27.
62
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Predopredeluvaweto 3.
231
Osnova za obnovata
so ednakvo zna~ewe nebare Avraam se ubil sebesi - samiot sebe, koj bil izvalkan
od Satanata zaradi negoviot prethoden neuspeh vo simboli~noto `rtvuvawe.
Spored toa, koga Bog go spasil Isaka od smrtta, Avraam, isto taka, bil vraten vo
ìvot, sega osloboden od site vrski preku koi Satana se povrzal so nego koga bila
obes~estena negovata simboli~na `rtva. Potoa, Avraam i Isak dostignale
nerazdelno edinstvo vo nivnata predanost kon Bo`jata Volja.
Iako Isak i Avraam bile dve razli~ni edinki, koga Bog gi vratil vo ìvot
tie vo o~ite na Boga stanale edna li~nost. I pokraj toa {to osloboduvaweto preku
Avraam ne uspealo i bilo prodolèno preku Isak sé dodeka Isak ne uspee,
pobedata na Isak stanala pobeda i na Avraam. Zatoa Bog moèl da se odnesuva
kon Avraam nebare uspeal, a osloboduvaweto ne bilo prolongirano.
Ne e jasno kolku godini imal Isak koga Avraam go ponudil mom~eto
kako `rtva. Bil dovolno star da gi nosi drvata za `rtva, 63 a koga videl deka nema
jagne za `rtvuvawe, toj go ispra{uval svojot tatko za toa. 64 O~igledno Isak imal
dovolno godini za da ja razbere namerata na tatko mu. Moè da zaklu~ime deka
toj mu pomognal na tatka si, iako znael deka negoviot tatko se podgotvuva da go
ponudi nego kako `rtva.
Bog nesomneno nemalo da ja prifati `rtvata dokolku Isak se opiral na
obidot na tatko mu da go ponudi nego kako `rtva. Vsu{nost, Isak pokaàl vera
golema kolku i verata na Avraam. Nivnata zaedni~ka vera ja napravila `rtvenata
ponuda uspe{na i nemalo na~in Satanata da ja zadrì svojata kontrola nad niv. Pri
ponuduvaweto na `rtvata Isak i Avraam pominale niz proces na smrt i
voskresnuvawe. Kako rezultat na toa bile ispolneti dve ne{ta. Prvo, Avraam
uspeal vo odvojuvaweto od Satanata, koj go napadnal zaradi negovata gre{ka pri
simboli~noto `rtvuvawe. Toj preku nadomestok ja vozobnovil pozicijata {to ja
imal zazemeno pred da ja napravi gre{kata i svojata providentna misija od ovaa
obnovena pozicija ja prenel na Isak. Vtoro, so vernoto pokoruvawe na Bo`jata
Volja, Isak ja nasledil boèstvenata misija od Avraam i ja dokaàl, verata koja go
kvalifikuvala da napravi simboli~no `rtvuvawe.
Otkako boèstvenata misija preminala od Avraam na Isak, Avraam go
ponudil ovenot, kogo go obezbedil Bog, kako zamena za Isak:
"I Avraam gi krena o~ite svoi i pogleda: a toa - zad nego oven, koj se
be{e spletkal so rogovite vo gastalakot. I Avraam otide, go zede ovenot i
go prinese kako `rtva sepalenica mesto sinot svoj". - Bitie 22:13.
Vsu{nost, toa bila simboli~nata `rtva so koja Isak ja vozobnovil osnovata na

verata. Bidej}i Isak gi nosel drvata za `rtvata, moè da zaklu~ime deka toj
u~estvuval vo `rtvuvaweto na ovenot. Spored toa, iako e zapi{ano deka Avraam
go napravil simboli~noto `rtvuvawe na Isaka, koj se obedinil so Avraam i ja
63
Bitie 22:6.
64
Bitie 22:7.
232
Osnova za obnovata
nasledil negovata misija, so {to mu bila dadena providentna doverba za

`rtvuvaweto. Na toj na~in Isak, nasleduvaj}i ja misijata na Avraam, ja napravil
simbo-li~nata `rtva i preku nadomestok ja obnovil osnovata na verata.
Taka, namesto Avraam, Isak stanal centralna figura za obnova na

osnovata na verata. Toj ja vospostavil osnovata na verata, pravej}i ja
simboli~nata `rtva na ovenot na prifatliv na~in za Boga. Za da se izgradi osnovata
za Mesija vo semejstvoto na Isak, potoa moralo da bide postavena
supstancijalnata osnova. Za taa cel, sinovite na Isak - Isav i Jakov, trebalo da
bidat postaveni vo podelenite pozicii na Kain odnosno na Avel. Tie bile
odgovorni da go ispolnat uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata
priroda i da ja poloàt supstancijalnata osnova preku praveweto supstancijalna
`rtva.
Dokolku Avraam uspeel vo simboli~noto `rtvuvawe, Isak i negoviot
polubrat Ismail bi se na{le vo poziciite na Avel i na Kain. Tie bi bile odgovorni
za ispolnuvaweto na uslovot preku nadomestok da ja otstranat gre{nata priroda,
{to Kain i Avel ne go ispolnile. Me|utoa, bidej}i Avraam ne uspeal vo
`rtvuvaweto, Bog go postavil Isak vo pozicijata na Avraam, a Isav i Jakov vo
poziciite izvorno nameneti za Ismail i Isak. Toga{ od Isav i Jakov zaviselo
ispolnuvaweto na uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata priroda.
So cel da se napravi supstancijalna `rtva, Isav i Jakov so nivniot tatko
Isak bile vo ista pozicija kako Kain i Avel vo odnos na Adam, kako i Sim i Ham
vo odnos na Noe. Isav, postariot sin na Isak, ja pretstavuval Avraamovota prva
simboli~na `rtva izvalkana od Satanata, dodeka vtoriot sin Jakov ja pretstavuval
`rtvata na Isak, so koja bil oddelen Satanata. Ponatamu, Isav ja prezel ulogata na
Kain, kako pretstavnik na zloto, dodeka Jakov se nao|al vo pozicijata na Avel,
kako pretstavnik na dobroto. Isav i Jakov zapo~nale borba vo utrobata na nivnata
majka,65 bidej}i bile na ovie sprotivni pozicii. U{te toga{ Bog go sakal Jakova, a
go namrazil Isava,66 no toa bilo od providentna pri~ina: od niv se o~ekuvalo
preku nadomestok da gi popravat gre{kite, koi Kain i Avel gi napravile pri
nivnoto `rtvuvawe.
Me|utoa, pred Isav i Jakov da moàt preku nadomestok da ja otstranat
gre{nata priroda i da go napravat supstancijalnoto `rtvuvawe, Jakov prvo moral
da go ispolni uslovot na nadomestok za obnova na pozicijata na Avel. Vsu{nost,
Jakov gi imal slednite misii: prvo, toj trebalo da go ispolni uslovot na nadomestok
za obnova na pozicijata na Avel kako centralna figura na supstancijal-noto
`rtvuvawe. Potoa, toj trebalo da napravi supstancijalno `rtvuvawe. Kone~no, kako
{to }e bide razgledano vo sledniot del, Jakov trebalo da vleze vo Egipet za da go
65
Bitie 25:22-23.
66
Rim. 9:11-13.
233
Osnova za obnovata
zapo~ne ~etiristogodi{-niot tek na nadomestuvaweto, baran od negovite potomci

zaradi gre{kata na Avraam vo simboli~noto `rtvuvawe.
Jakov vaka go napravil uslovot na nadomestok za obnova na pozicijata
na Avel. Prvo, na individualno nivo, Jakov go ispolnil uslovot na pobeda vo
borbata za obnova na prvorodstvoto na postariot sin. Bidej}i Satanata ja prezel
vlasta nad univerzumot sozdaden od Boga, Satanata ja prezel pozicijata na
postariot sin. Bog bil otfrlen vo pozicijata na vtor sin, od koja{to Toj moral da
dejstvuva na Negov na~in kon obnovuvawe na prvorodstvoto. Od ovaa pri~ina,
Bog bil ponaklonet kon vtorite sinovi, pred prvorodenite, kako vo slu~ajot so Isav
i Jakov: "go zasakav Jakova, a Isava go zamraziv". 67 Jakov, kako vtor sin, koj ja
imal odgovornosta da go vozobnovi pravoto na prvorodeniot sin, mudro go
obezbedil toa od Isava vo zamena za malku leb i ka{a od le}a. 68 Bidej}i Jakov
visoko go cenel prvorodstvoto i dejstvuval vrz negovoto barawe od negoviot brat,
Bog go obvrzal Isaka da go blagoslovi. 69 Nasproti toa, Bog ne go blagoslovil
Isava, bidej}i toj mnogu malku go cenel svoeto prvorodstvo, koe{to go zamenil
za ~inija ka{a od le}a.
Vtoro, Jakov oti{ol vo Haran, koj go pretstavuval satanskiot svet. Po
stradaweto vo tekot na dvaeset i edna godina sluguvawe, toj triumfiral nad Laban
vo borbata za obnova na prvorodstvoto so steknuvawe na svoe semejstvo i
bogatstvo kako negovo zasluèno nasledstvo. Po izvojuvaweto na pobedata, Jakov
se vratil vo Hanan.
Treto, na negoviot pat nazad kon Hanan, zemjata na veteniot blagoslov,
Jakov triumfiral vo borbata so eden angel na potokot Jabok, so toa obnovuvaj}i ja
vlasta nad angelite vo supstancijalnata borba. Preku ovie tri pobedi Jakov, preku
nadomestok, ja obnovil pozicijata na Avel. Vrz taa osnova, Jakov stanal centralna
figura na supstancijalnoto `rtvuvawe.
Isav i Jakov na toj na~in gi obezbedile poziciite vo koi se nao|ale Kain i
Avel vo momentot koga Bog ja prifatil Avelovata `rtva. Spored toa, za Jakov i
Isav da go ispolnat uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata priroda,
bilo potrebno Isav da go saka Jakova, da go po~ituva kako negov posrednik so
Boga, pokorno da se pot~ini na nasokite dadeni od Jakov i, kone~no, da ja
umnoì dobrinata so nasleduvawe dobrina od nositelot na Bo`jiot blagoslov.
Navistina, koga Jakov se vra}al vo Hanan so svoeto semejstvo i bogatstvo, po
izdrùvaweto na stradawata vo Haran od dveset i edna godina, toj go trognal Isava
za da go nadmine svojeto porane{no neprijatelstvo:
"I pogleda Jakov so o~ite svoi, pa vide, ete Isav, bratot negov doa|a, i so
nego ~etiristotini lu|e. I gi razdeli decata na Lija, i na Rahil i na dvete
sluginki. I gi postavi sluginkite so nivnite deca napred, a Lija i nejzinite
67
Mal. 1:2.
68
Bitie 25:29-34.
69
Bitie 27:27-29.
234
Osnova za obnovata
deca zad niv; dodeka Rahil so Josifa bea posledni. A samiot toj izleze prv
pred niv i sedumpati se pokloni dozemi, dodeka ne dojde do bratot svoj.
Isav istr~a pred nego i go pregrna, pa mu se obesi okolu vratot i go
bakna, i obajcata zaplakaa". - Bitie 33:1-4.
Koga Isav gi otvoril svoite race i srde~no go pre~ekal Jakova, tie go ispolnile
uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata priroda. Supstancijalnata
osnova bila za prv pat uspe{no postavena.
Koga Jakov i Isav uspeale vo supstancijalnoto `rtvuvawe, tie preku
nadomestok gi popravile prethodnite gre{ki vo praveweto na supstancijalnite
`rtvuvawa, kako {to se gre{kite na Kain i Avel vo Adamovoto semejstvo i na Sim
i Ham vo semejstvoto na Noe. Nivnata pobeda vo providenieto centrirano na
Avraam, isto taka, go vozobnovilo preku nadomestok, horizontalno vo edno
semejstvo, dolgiot vertikalen tek na istorijata, vo koja Bog rabotel da ja obnovi
supstancijalnata osnova.
Isav bil vo pozicijata da ne e sakan od Boga od vremeto koga toj bil vo
utrobata na majka mu70 edinstveno zatoa {to mu bila dadena ulogata na Kain, koj
bil na stranata na Satanata, so cel da se vospostavi uslov za nadomestok vo
providenieto na obnovata. [tom mu se pot~inil na Jakova i go ispolnil svojot del
od odgovornosta, toj se na{ol vo pozicijata na vozobnoven Kain i, kone~no,
moèl da ja primi Bo`jata qubov.
3.3 Osnovata za Mesija
Bo`jata dejnost za postavuvawe na osnovata za Mesija, koja Toj prvo se

obidel da ja vospostavi vo Adamovoto semejstvo, morala tri pati da bide
sproveduvana, bidej}i centralnite figuri na provide-nieto na obnovata ne moèle
da go ispolnat svojot del od odgovornosta. Tretiot obid bil vo vremeto na
Avraam, no duri i toj bil prolongiran koga ovoj ne uspeal vo simboli~noto
`rtvuvawe. Isak i negovoto semejstvo ja nasledile Voljata i gi postavile osnovata
na verata i supstancijalnata osnova. Na krajot, bila vospostavena osnovata za
Mesija. Sekoj bi o~ekuval Mesijata da dojde na zemjata toga{.
Me|utoa, osnovata za Mesija isto taka bara socijalna sredina pogodna za
negovoto doa|awe. Osnovata mora da mu ovozmoì na ovoj satanski svet da bide
vozobnoven vo Nebesno Kralstvo pod vlast na Mesijata. Vo providenieto vo
semejstvata na Adam i na Noe, toga{ nemalo drugi semejstva koi bi moèle da gi
napadnat ili da gi rasipat centralnite semejstva. Mesijata moèl da dojde bez
pre~ki dokolku nekoe od ovie semejstva postavilo osnova za Mesija na semejno
nivo. Me|utoa, do vremeto na Avraam gre{nite lu|e ve}e izgradile satanski dràvi,
koi lesno moèle da go sovladaat Avraamovoto semejstvo. Zatoa, iako osnovata
za Mesija bila postavena vo toa vreme, taa osnova bila ograni~ena na semejno
70
Rim. 9:11-13.
235
Osnova za obnovata
nivo. Mesijata ne moèl bezbedno da dojde vrz taa osnova. Bilo potrebno da se
vospostavi nezavisna dràva za da moè da se napravi presmetka so dràvite na
satanskiot svet.
Takvata poddr{ka bila neophodna duri i dokolku Avraam ne zgre{el vo
simboli~noto `rtvuvawe, tuku so svoite sinovi Isak i Isamil uspeal pri praveweto
na supstancijalnata `rtva za postavuvawe na semejnata osnova za Mesija. Za
Mesijata ne bi bilo bezbedno da dojde sé dodeka Avraamovite naslednici ne se
razmnoìle vo Hanan i ne izgradile nacionalna osnova za Mesija. Od toa
proizleglo, naslednicite na Isak, iako izgradile semejna osnova za Mesija, da ja
napu{tat svojata tatkovina i da stradaat vo tu|a zemja ~etiristotini godini, kako
kazna za gre{kata na Avraam. Preku nivnoto stradawe vo Egipet tie trebalo da
izrasnat i da se zacvrstat kako narod. Tie trebalo da se vratat vo Hanan i da
izgradat nacionalna osnova za Mesija - kako nezavisno i silno op{testvo
podgotveno za Mesijata i za negovata rabota.71
Tekot na nadomestuvaweto bil postaven vrz ple}ite na naslednicite na
Avraam zaradi negovata gre{ka vo simboli~noto `rtvuvawe. Ovoj tek na
nadomestuvaweto trebalo da go zapo~ne Jakov, a ne Isak. Sekako, onoj koj{to go
nosel najgolemiot tovar pri izoduvaweto na patot na nadomestuvaweto e li~nost
od tipot na Avel, koja sluì kako centralna figura na supstancijalnoto `rtvuvawe.
Avel vo Adamovoto semejstvo, Ham vo semejstvoto na Noe, Isak vo
Avraamovoto semejstvo i Jakov vo Isakovoto semejstvo, tie go nosele
najgolemiot tovar pri izoduvaweto na patot na nadomestuvaweto, postaven pred
nivnite semejstva. Pome|u niv, Jakov bil edinstvenata figura od tipot na Avel koja
uspeala da zastane vrz osnovata za Mesija. Ottamu, toj odel po patot koj bi trebalo
da stane obrazec za odvojuvawe od Satanata, postavuvaj}i model koj Mesijata
trebalo da go sledi pri svoeto doa|awe.72
Semejstvoto na Jakov zastanalo vrz osnovata za Mesija koja bila
ispolneta vo semejstvoto na Isak. Nasleduvaj}i ja pozicijata na Isakovoto
semejstvo, tie zapo~nale da go ispolnuvaat osloboduvawe-to dovereno na Avraam
- so prifa}awe na odgovornosta za grevot na Avraam i so otpo~nuvawe na tekot
na ~etiristogodi{niot nadomestok. Vo semejstvoto na Isak, Jakov bil vo pozicijata
na Avel, koj go pominal celiot tek na nadomestuvaweto. Vo semejstvoto na
Jakov, Josif, sinot na Rahil - sopruga na Jakov od Bo`jata strana - trebalo da ja
obezbedi pozicijata na Avel so odeweto vo Egipet i so izoduvaweto na patot na
nadomestokot. Otkako bil prodaden kako rob od negovite bra}a i donesen vo
Egipet, na triesetgodi{na vozrast Josif se izdignal do pozicijata na prv minister na
Egipet. Toj posvedo~il za ostvaruvaweto na proro{tvoto {to mu go dal Bog preku
negovite soni{ta dodeka u{te bil dete.73 Prvo, polubra}ata na Josif, rodeni od Lea
- sopruga na Jakov od satanskata strana - do{le vo Egipet i mu se predale.
71
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Mojsej i Isus 2.2.3.3.
72
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Boèstveniot Princip, Mojsej i Isus 1.
73
Bitie 37:5-11.
236
Osnova za obnovata
Podocna site sinovi na Jakov do{le vo Egipet, a na krajot vo Egipet go donele i

nivniot tatko. Na toj na~in, semejstvoto na Jakov go zapo~nalo tekot na
nadomestuvaweto za izgradba na dràva koja eden den }e go primi Mesijata.
Jakov kako centralna figura, koja postavila osnova za Mesija vo
semejstvoto na Isak, bil odgovoren da se natovari so gre{kata na Avraam. Isto
taka, toj bil odgovoren da go otpo~ne tekot na nadomestuvaweto za ostvaruvawe
na Voljata na nacionalno nivo, koja mu bila doverena na Isak. Zatoa, kako vo
slu~ajot so Avraam i Isak, Bog gi smetal Avraama, Isaka i Jakova za ista li~nost
vo odnos na negovata Volja, iako tie bile tri razli~ni edinki. Spored toa, uspehot
na Jakov zna~el uspeh na Isak, a uspehot na Isak zna~el uspeh na Avraam.
Providenieto na obnovata centrirano na Avraam, preku kogo bilo pro{ireno vrz
Isak i Jakov, vo Bo`jeto viduvawe bilo smetano za ispolneto vo generacijata na
Avraam, bez kakvo i da e prolongirawe. Zapi{ano e: "Jas sum Bog na tatkoto
tvoj, Bog Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov". 74 Ovoj stih pokaùva deka niv,
iako bile tri generacii, Bog gi smetal za edna generacija predci, koi zaedni~ki ja
ispolnile Negovata Volja.
Bog planiral da ja ispolni celta na Negovoto providenie so
vospostavuvawe na nacionalnata osnova za Mesija i so ispra}awe na Mesija vo
taa podgotvena dràva. Za da go ispolni ova, Bog go obvrzal semejstvoto na
Jakov da vleze vo Egipet, kako satanski svet, kade tie ~etiristotini godini bi
stradale vo ropstvo. Potoa, kako {to mu vetil na Avraam, Bog bi gi vozdignal
kako izbran narod i bi gi vratil vo Hanan.
Osnovata za Mesija izgradena vo semejstvoto na Isak stanala temel vrz
koj bi zapo~nal tekot na nadomestuvaweto i izgradbata na nacionalnata osnova za
Mesija. Dve iljadi godini od Adam do Avraam, vsu{nost, bile period za da se
postavi temelot za po~etok na ova nacionalno providenie vo sledniot period.
Kone~no, Jakov bil uspe{en vo prifa}aweto na odgovornosta za tekot na
nadomestuvaweto za pla}awe za gre{kata na Avraam. Upotrebuvaj}i ja svojata
mudrost za dobroto na Bo`jata Volja, Jakov triumfiral vo negovata bitka so Isav
za dobivawe na prvorodstvoto. Toj oti{ol vo Haran i, kako semejstvo, pobedil vo
dvaesetiednogo-di{nata bitka so negoviot vujko Laban za dobivawe na
prvorodstvoto. Pri negovoto vra}awe od Haran vo Hanan, Jakov pobedil vo
borbata so angelot. Toj bil prviot gre{en ~ovek koj{to go ispolnil uslovot za
nadomestok za obnova na vlasta nad angelot. Vrz taa osnova, toj go dobil imeto
"Izrael",75 {to ozna~uva deka toj go postavil modelot i postavil temeli vrz koi bi
bil vospostaven odbraniot narod. Po vra}aweto vo Hanan so ovie pobedi, Jakov
go osvoil srceto na Isav i tie zaedno go ispolnile uslovot na nadomestok za
otstranuvawe na gre{nata priroda.
Na toj na~in Jakov pobedonosno go dovr{il modelot za na~inot kako
Satanata da se dovede do predavawe. Mojsej, Isus i duri narodot na Izrael bi odele
74
2 Mojsej 3:6.
75
Bitie 32:28.
237
Osnova za obnovata
po ovoj pat spored primerot postaven od Jakov. Istorijata na Izrael moè da

posluì kako dobar istoriski izvor za razbirawe na na~inot na doveduvawe na
Satanata do predavawe na nacionalno nivo. Od ovaa pri~ina e va`no da se prou~i
providenieto na obnovata.
3.4 Nekoi pouki od ìvotniot pat na Avraam
Prvo, Avraamoviot ìvot pokaùva deka Bo`jeto predoprede-luvawe,

koe{to se odnesuva na na~inot na koj Negovata Volja e ispolneta, e uslovno.
Providenieto na obnovata ne moè da bide ispolneto samo so Bo`jata mo}. Toa
moè da bide ispolneto edinstveno vo kombinacija so ~ove~kiot del od
odgovornosta. Zaradi toa, iako Bog go povikal Avraama za celta na
ispolnuvaweto na providenieto na obnovata, Bo`jata Volja ne bila ispolneta koga
ovoj ne uspeal da ja ispolni svojata odgovornost.
Vtoro, ìvotot na Avraam pokaùva deka Bo`jeto predopre-deluvawe,
koe{to se odnesuva na lu|eto, e uslovno. Iako Bog go predopredelil Avraama da
bide tatko na verata preku uspehot vo negovata `rtva, toga{ koga ovoj ne moèl da
ja ispolni svojata odgovornost, ovaa misija se pro{irila vrz Isak i Jakov.
Treto, Avraamoviot ìvot ni pokaùva deka, koga lu|eto ne uspevale da ja
ispolnat svojata odgovornost, ispolnuvaweto na Bo`jata Volja sekoga{ e
odloèno, a nejzinata obnova bara ispolnuvawe na pogolem uslov na nadomestok.
Vo slu~ajot na Avraam, Bo`jata Volja trebalo da bide ispolneta edinstveno so
`rtvuvawe na ìvotni. Me|utoa, poradi negoviot neuspeh, taa trebalo da bide
sprovedena preku ponuduvawe na negoviot sakan sin Isak za `rtva i morala da
bide ispolneta preku Isak i Jakov.
êtvrto, Avraamovoto se~ewe na `rtvite na polovina né pou~uva deka
sekoj od nas mora da se podeli samiot sebe kako `rtva za da go oddeli dobroto od
zloto. Verni~kiot ìvot go vklu~uva sopstvenoto postavuvawe vo pozicija na
`rtva. Edinstveno preku oddeluvaweto na dobroto od zloto vo nas samite nie
moème da staneme ìvi `rtvi, ugodni za Boga. Nie postojano treba da go
oddeluvame dobroto od zloto vo nas samite, spored standardot na Bo`jata Volja.
Ako propu{time da go storime ova, postaven e uslov za Satanata da napadne.
238

10 Part II Glava 1 Osnova Za Obnovata

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

10 Part II Glava 1 Osnova Za Obnovata

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

GLAVA 1

Providenieto na obnovata vo Adamovoto semejstvo

1.1 Osnovata na verata

Za da ja obnovat osnovata na verata preku nadomestuvawe gre{-nite lu|e

1.2 Supstancijalnata osnova

Dokolku Kain go ispolnel uslovot na nadomestok za da ja otstrani

arhangelot í ja prenel na Eva svojata zla volja deka e dozvoleno da se jade od

verata, Adamovoto semejstvo bi ja vospostavilo osnovata za Mesija.

1.3 Osnovata za Mesija vo Adamovoto semejstvo

Osnovata za Mesija e vospostavena najnapred so obnovuvaweto na

da se sporedi so polo`bata na prvite ~ovekovi predci, koi mo`ele da mu pomognat

1.4 Nekoi pouki od Adamovoto semejstvo

Neuspehot na Bo`jeto providenie na obnovata vo Adamovoto semejstvo

negovo mesto go izbral Set i gi prodol`il Svoite napori da ja realizira Voljata,

Providenieto na obnovata vo semejstvoto na Noe

2.1 Osnovata na verata

2.1.1 Centralna figura za osnovata na verata

Vo providenieto na obnovata preku semejstvoto na Noe, tokmu Noe bil

2.1.2 Objektot za uslovot pri obnovuvaweto na osnovata na verata

Objektot za uslovot so koj Noe trebalo da ja obnovi osnovata na verata

simbo-liziral Boga, ~lenovite na negovoto semejstvo go simbolizirale ~ove{tvoto,

im ja otkrie tajnata Svoja na Svoite slugi - prorocite". 29 So gradeweto na arkata i

na zemjata. Toga{ Isus bi moral da odi na krst i da se vrati vo Bo`jata pregratka,

2.2 Supstancijalnata osnova

Noe preku nadomestok uspe{no ja obnovil osnovata na verata so

Se o~ekuvalo toj da stane centralna figura na simboli~noto `rtvuvawe, kako {to

ja izrazile svojata ne~ista sovest, koja gi naterala da se sramat da dojdat pred

2.3 Nekoi pouki od semejstvoto na Noe

Za sekogo e te{ko da razbere kako Noe ne popu{til pri izgradbata na

Providenieto na obnovata vo semejstvoto na Avraam

3.1. Osnovata na verata

3.1.1. Centralna figura za osnovata na verata

Vo providenieto na obnovata vo semejstvoto na Avraam, centralnata

"Od tebe }e napravam golem narod, i }e te blagoslovam, i imeto tvoe }e

Po primaweto na ovoj blagoslov, pokoren na Bo`jata zapoved Avraam ja napu{til

3.1.2 Objektite za uslovot na `rtvuvaweto za osnovata na verata

3.1.2.1 Simboli~nata `rtva na Avraam

Bog mu zapovedal na Avraama da `rtvuva grlica i gulab, oven i koza i

Vo odnos na ova, Biblijata ni dava opis na Avraamovoto patuvawe vo

Ovenot go pretstavuva nivoto na rastewe. Koga Isus donel ispolnuvawe

Simbolizmot na Avraamovata `rtva ja otkriva Bo`jata Volja da go ispolni celoto

"I mu re~e: 'Prinesi mi junica, od tri godini, i koza trigodi{na, i oven, od

zloto ostanale nerazdeleni. Isto kako pri neuspehot na semejstvoto na Noe,

na Avraam vo simboli~nata `rtva na nacionalno nivo, koja samata bila paralelna

3.1.2.2 Avraamovoto `rtvuvawe na Isak

Otkako Avraam ne uspeal vo simboli~noto `rtvuvawe, Bog mu

Kain, valkaj}i go semejstvoto vo tekot na dve generacii. Ottuka, soglasno so

3.1.2.3 Pozicijata na Isak i negovoto simboli~no `rtvuvawe vo Bo`jeto viduvawe

Porano be{e dojasneto deka, iako Avraamovoto simboli~no `rtvuvawe

Vsu{nost, toa bila simboli~nata `rtva so koja Isak ja vozobnovil osnovata na

nasledil negovata misija, so {to mu bila dadena providentna doverba za

3.2 Supstancijalnata osnova

Taka, namesto Avraam, Isak stanal centralna figura za obnova na

zapo~ne ~etiristogodi{-niot tek na nadomestuvaweto, baran od negovite potomci

3.3 Osnovata za Mesija

Bo`jata dejnost za postavuvawe na osnovata za Mesija, koja Toj prvo se

Podocna site sinovi na Jakov do{le vo Egipet, a na krajot vo Egipet go donele i

po ovoj pat spored primerot postaven od Jakov. Istorijata na Izrael mo`e da

3.4 Nekoi pouki od `ivotniot pat na Avraam

Prvo, Avraamoviot `ivot poka`uva deka Bo`jeto predoprede-luvawe,

You might also like