GLAVA 6

VTOROTO DOA\AWE

Isus Hristos jasno go pretska`al svoeto vra}awe. 1 Pokraj toa dodal deka
nikoj ne go znae denot i ~asot na negovoto vra}awe, nitu angelite, duri ni toj
samiot.2 Sepak, op{to mislewe bilo deka ne e mudro da se razmisluva za denot,
mestoto i na~inot na Vtoroto doa|awe.
Me|utoa, od zborovite na Isus: "A za toj den i ~as nikoj ne znae, ...a samo
Mojot Otec"3 i od stihot: "Gospod Bog ne pravi ni{to dodeka ne im ja otkrie
tajnata Svoja na Svoite slugi - prorocite", 4 mo`e da zaklu~ime deka Bog, koj gi
znae denot i ~asot, sigurno }e gi objavi site tajni za Vtoroto doa|awe na Svoite
proroci pred da go izvede Svoeto delo.
Iako Isus rekol deka Gospod }e prijde kako kradec, 5 isto taka e zapi{ano
deka za onie koi se na svetlina Gospod nema da dojde pritaeno, kako kradec. 6
Koga se prise}avame na nastanite pri Prvoto doa|awe na Isus, sfa}ame deka toj
do{ol kako kradec za sve{tenicite i kni`evnicite, koi bile vo temnina, no za
semejstvoto na Jovan Krstitel, koe bilo na svetlina, Bog predvreme jasno go
objavil Isusovoto ra|awe. Koga Isus bil roden, Bog ovaa tajna ja otkril na trite
mudreci, na Simon, Ana i na ov~arite. Isus rekol:

"Samo pazete se: va{ite srca da ne bidat optovareni so prejaduvawe i

pijanstvo, i gri`a za ovoj svet, za da ne ve zate~e onoj den nenadejno; oti
toj }e dojde kako primka za site {to `iveat po celata zemja; bidete budni
vo sekoe vreme i molete se, za da go izbegnete seto ona {to }e nastane, i
da se ispravite pred Sinot ^ove~ki!". - Luka 21:34-36.

Taka Isus nepokoleblivo navestil deka tajnata za vremeto, mestoto i za na~inot na

negovoto vra}awe }e bide objavena na vernicite koi se budni, za tie da mo`at da
se podgotvat za denot na Vtoroto doa|awe.
Vo providenieto na obnovata Bog sekoga{ im objavuva na Svoite proroci
{to }e napravi pred Toj da go izvede toa. Potopot vo vremeto na Noe,
uni{tuvaweto na Sodoma i Gomora i ra|aweto na Isus se samo nekolku primeri.
Spored toa, vo odnos na Vtoroto doa|awe na Gospoda, Bog sekako }e dade
1
Matej 16:27.
2
Matej 24:36.
3
Matej 24:36.
4
Amos 3:7.
5
Otkr. 3:3.
6
1 Sol. 5:4.

409
Vtoroto doa|awe

proro{tva na onie verni poklonici koi se na svetlina, a imaat u{i da slu{nat i o~i
da vidat. Kako {to e zapi{ano:

"I ete vo poslednite dni, re~e Bog, }e izleam od Mojot Duh na sekoe telo
i }e prorokuvaat sinovite va{i i }erkite va{i, i mladi~ite va{i }e imaat
videnija i starcite va{i }e sonuvaat soni{ta". - Dela 2:17.

PRV DEL

Koga }e se vrati Hristos?

Vremeto na Vtoroto doa|awe na Hristos go narekuvame Posledni denovi.
Kako {to ve}e e objasneto, denes `iveeme vo Poslednite denovi. 7 Zatoa mo`eme
da razbereme deka denes navistina e vremeto na Hristovoto vra}awe. Od gledna
to~ka na providentnata istorija, Isus do{ol na zavr{etokot na periodot na Stariot
Zavet, dolg dve iljadi godini, kako period na providenieto na obnovata. Principot
na obnovata preku nadomestuvawe né vodi do zaklu~okot deka Hristos treba da
se vrati na krajot od periodot na Noviot Zavet, dolg dve iljadi godini, kako period
na oddol`uvaweto na providenie-to na obnovata, koj go obnovuva prethodniot
period preku supstanci-jalni paralelni uslovi na nadomestuvawe.
Kako {to e detalno razgledano vo odnos na Prvata svetska vojna, nabrgu
po porazot na Germanija i na Kajzerot (antimodelot na Adam od satanskata
strana), na vlast do{ol Stalin (antimodelot na Hristos na Vtoroto doa|awe od
satanskata strana) i go izgradil komunisti~kiot svet. 8 Ova zna~elo deka se
pribli`uva vremeto koga Hristos treba da se vrati i preku nadomestok da go
obnovi idealniot svet, ~ija karakteristika se me|uzavisnost, zaemen napredok i
univerzalno spodeleni vrednosti. Sledstveno, mo`e da zaklu~ime deka periodot na
Vtoroto doa|awe zapo~nal nabrzo po krajot na Prvata svetska vojna.

VTOR DEL

Kako }e se vrati Hristos?

2.1 Viduvawata vo Biblijata

Bog odnapred dobro gi otkriva site su{tinski ne{ta od Negovata volja vo

paraboli i simboli, so cel lu|eto koi `iveat vo koj bilo period da mo`at da gi
razberat barawata na providenieto za nivnoto vreme i za idninata spored nivoto na
nivniot intelekt i duhovnost. Faktot {to Bog upotrebuva paraboli i simboli vo
Biblijata neizbe`no dovelo do mnogu razli~ni tolkuvawa. Ova e najgolemata
7
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 4.
8
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Podgotovka za Vtoroto doa|awe 4.2.4.

410
 Vtoroto doa|awe

pri~ina za podelba na crkvite. Zatoa e najva`no pri tolkuvaweto na Biblijata da se

pronajde pravilnoto viduvawe.
Zemete go za primer Jovan Krstitel. Dve iljadi godini Biblijata ja ~itame
so zaklu~ok deka Jovan ja ispolnil misijata {to mu bila dadena nemu; zatoa
izgleda deka nejzinite izvadoci go potkrepuvaat toa. No, koga poblisku }e ja
preispitame Biblijata od drugo gledi{te, mo`e jasno da sfatime deka Jovan
Krstitel, vsu{nost, ne ja ispolnil svojata misija.9
Sé do denes mnogu od nas ja ~itaa Biblijata so pretpostaven zaklu~ok
deka Isus }e dojde na oblaci so znaci i ~uda. Ova e vrz osnova na takvi zborovi
od Isus, kako {to se:

"]e Go vidat Sinot ^ove~ki kako ide na nebeskite oblaci, so golema slava
i sila; i }e gi isprati Svoite angeli so golem truben glas, i }e gi soberat
Negovite izbranici od ~etirite vetra". - Matej 24:30-31.

Ako se dr`ime blisku do bukvalnoto tolkuvawe, izgleda deka bibliskite dokazi

navistina poso~uvaat vo taa nasoka. Me|utoa, idejata deka Hristos }e se vrati na
oblaci e celosno neprifatliva od nau~niiot um na modernoto vreme. Gledame deka
e neophodno da istra`uvame podlaboko vo Biblijata, za od druga gledna to~ka da
go razbereme vistinskoto zna~ewe na takvite stihovi.
Ova novo viduvawe e predlo`eno od na{ite prethodni istra-`uvawa na
bibliskite izvodi koi se odnesuvaat na Jovan Krstitel. Prorokot Malahija pretska`al
deka Ilija }e se vrati pred doa|aweto na Mesijata. 10 Dodeka tie nestrplivo go
~ekale toj den, mnogu Evrei veruvale deka Ilija, koj se voznel na neboto, }e se
simne od neboto na ist na~in kako {to se voznel. Me|utoa, nasproti nivnite
o~ekuvawa, Isus jasno tvrdel deka Jovan Krstitel, sinot na Zaharija, bil Ilija. 11
Ako veruvame na svedo{tvoto na Isus, vra}aweto na Ilija nikoga{ ne bilo
planirano da se slu~i na takov ~udesen na~in kakov {to go o~ekuvale golem del
od evrejskiot narod. Vsu{nost, toa se slu~ilo so ra|awe na dete. Na sli~en na~in,
mnogu hristijani do denes veruvaat deka Isus }e se vrati na oblaci. Me|utoa, ona
{to go nau~ivme za vistinskoto vra}awe na Ilija predlaga druga mo`nost: deka
Hristovoto vra}awe mo`e da se ispolni preku ra|awe na dete, isto kako pri Prvoto
doa|awe. Od ovaa nova perspektiva, da gi preispitame od poblisku bibliskite
navodi koi se odnesuvaat na Vtoroto doa|awe.
Pri Prvoto doa|awe na Isus, mnogu od u~enite ma`i vo Izrael mislele
deka Mesijata treba da bide roden vo Vitleem kako potomok na Kralot David. 12
Sepak, imalo nedvojbeno mnogu drugi Evrei koi o~ekuvale Mesijata da dojde na
oblaci. Ova veruvawe e vrz osnova na nivnoto ~itawe na proro{tvoto na Daniel:

9
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Mesija 2.3.
10
Malah. 4:5.
11
Matej 11:14.
12
Matej 2:5-6; Mihej 5:2.

411
Vtoroto doa|awe

"Vidov vo no}nite videnija, a toa na nebesnite oblaci kako da ide{e Sinot

^ove~ki",13 kako i na drugi proro{tva za natprirodni slu~ki vo Poslednite denovi. 14
Zatoa, fariseite i sadukeite go ispra{uvale Isus, baraj}i da im poka`e znak od
neboto kako dokaz deka toj e Mesija.15 Bez nitu eden od natprirodnite znaci na
neboto pretska-`ani vo Biblijata, tie ne mo`ele nego da go prifatat kako dolgo-
o~ekuvaniot Mesija. Veruvaweto deka Mesijata treba da dojde natpri-rodno ne e
napu{teno po smrtta na Isus, duri i me|u nekoi neorto-doksni hristijani, koi
veruvale deka toj nema da dojde vo fizi~ko telo. Apostolot Jovan gi proglasil tie
vernici za antihristi:

"Bidej}i vo svetot vlegoa mnozina izmamnici, koi ne ispovedaat deka Isus

Hristos do{ol vo plot; takov ~ovek e izmamnik, antihrist". - 2 Jov. 7.
Mnogu hristijani tvrdat deka proro{tvoto na Daniel se odnesuva na
Vtoroto doa|awe na Hristos. Me|utoa, vo periodot na Stariot Zavet Bog rabotel da
ja ispolni celta na providenieto na obnovata so doa|aweto na Isus, kako {to
potvrduva Biblijata: "Site Proroci i Zakonot bea prorokuvale do Jovana", 16 i:
"Svr{etokot na Zakonot e Hristos, preku Kogo }e bide opravdan sekoj {to
veruva".17 Na toj na~in, pred samiot Isus da zapo~ne da zboruva za negovoto
vra}awe, nikoj duri ne si zamislil Vtoro doa|awe. O~igledno e deka nitu eden
Evrein vo toa vreme ne mislel deka navodot vo proro{tvoto na Daniel se
odnesuva na ne{to drugo od ona {to tie veruvale deka e prvo i edinstveno doa|awe
na Mesijata.
Nasproti o~ekuvawata na mnogu Evrei vernici, koi veruvale na bibliskite
osnovi deka Mesijata }e dojde na oblaci so znaci i pretskazanija na neboto, Isus
bil roden na zemjata kako dete vo skromno semejstvo. Zatoa treba da ja
preispitame Biblijata od perspektivata deka Vtoroto doa|awe na Hristos mo`e da
ne se slu~i na ~udesen na~in. Toa mo`e, vsu{nost, da se slu~i na ist na~in kako
pri Prvoto doa|awe.

2.2 Hristos }e se vrati na zemjata kako dete

Isus dal brojni predviduvawa, pretska`uvaj}i {to }e se mu slu~i na

Gospoda pri negovoto vra}awe:

"Najnapred On treba mnogu da postrada i da bide otfrlen od ovoj rod". -

Luka 17:25.

13
Dan. 7:13.
14
na pr. Joil 2:30-31.
15
Matej 16:1-4; Marko 8:11-12.
16
Matej 11:13.
17
Rim. 10:4.

412
 Vtoroto doa|awe

Ako Isus trebalo da se vrati bukvalno na oblaci od neboto so mo} i golema slava i
so trubi od angeli,18 zar toj nemalo podgotveno da bide prifaten i po~ituvan duri
od ovoj svet so kogo upravuva grev? Vra}aj}i se na takov na~in, ne bi imalo
mo`nost toj nekoga{ da iskusi progon ili odbivawe.
Toga{ zo{to Isus pretska`al deka }e se soo~i so takva bedna sostojba pri
negovoto vra}awe? Evreite od negovoto vreme `elno go o~ekuvale denot koga
Ilija }e se simne od neboto. Toj trebalo da dojde pred Mesijata kako negov
glasnik, kako {to navestil Malahija.19 Namesto toa, pred lu|eto da slu{nat vest za
vra}aweto na Ilija, Isus, kako ~ovek so skromno poteklo, pri{ol kako kradec,
tvrdej}i deka e Mesija. Kako rezultat na toa, tie go prezrele Isusa i go obvinile. 20
Navra}aj}i se na svojata polo`ba, Isus predvidel deka pri Vtoroto doa|awe
hristijanite, o~ekuvaj}i go negovoto vra}awe, u{te edna{ }e go fiksiraat svojot
vko~anet pogled kon neboto. Ottuka, tie najverojatno bi go obvinile Hristos pri
Vtoroto doa|awe ako toj e roden fizi~ki i se pojavi neo~ekuvano, kako kradec. Tie
bi go osudile kako eretik, isto kako {to bil osuden Isus. Zatoa toj predvidel deka
Gospod }e strada i }e bide odbien od negovata generacija. Ova svedo{tvo mo`e
da bide ispolneto samo ako Hristos se vrati vo telo, a nema mo`nost da se ostvari
ako toj dojde na oblaci.
Isus rekol:

"Vi velam, }e gi za{titi nabrgu. No Sinot ^ove~ki, koga }e dojde, }e najde

li vera na zemjata?" - Luka 18:8.

Dodeka svetot vleguva vo Poslednite denovi, sé pogolem broj hristi-jani se

stremat da razvijat posilna vera. Kako site tie mo`at da stanat neverni pri Vtoroto
doa|awe na Gospoda - dokolku toj bukvalno dojde na oblaci srede zvuci na
angelski trubi i so Bo`ja slava? Ni ova proro{tvo ne mo`e da bide ispolneto ako
Hristos se vrati na natpriroden na~in.
Vo vremeto na Isus mnogu Evrei mislele deka Mesijata }e bide roden vo
Viteleem i }e se pojavi kako nivni kral,21 no samo otkako Ilija }e se vrati od
neboto. Nasproti ova o~ekuvawe, pred da bide pojaven Ilija, sin na eden stolar od
Nazaret istapil i se pretstavil kako Mesija. Zatoa e razbirlivo zo{to Isus ne mo`el
da najde nitu eden vernik pome|u Evreite, veren i dovolno predan da go sledi duri
do mestoto na smrtta. Isus `alel za ovaa sostojba i taguval zatoa {to ne{to sli~no
bi mo`elo da se slu~i pri negovoto vra}awe. Toj predvidel deka pri Vtoroto doa|
awe vernicite }e gledaat samo kon neboto, mislej}i deka Hristos }e se vrati na
oblaci vo slava. Zatoa, koga Hristos vsu{nost }e se vrati na zemjata kako ~ovek
so skromno poteklo, toj mo`e da ne sretne vera, kako {to se slu~ilo vo vremeto na

18
Matej 24:30:31.
19
Malah. 4:5.
20
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Mesija 2.2.
21
Matej 2:6.

413
Vtoroto doa|awe

Isus. Ova proro{tvo vo Evangelieto po Luka mo`e nikoga{ da ne bide ispolneto

dokolku vrateniot Hristos ne e roden na zemjata.
Nekoi nau~nici go interpretiraat ovoj stih so zna~ewe deka stradawata vo
Poslednite denovi }e bidat tolku surovi {to }e predizvikaat site vernici da stanat
neverni. Sepak vo tekot na providenieto, nitu edno stradawe, bez razlika kolku
gor~livo, realno ne go blokiralo patot na vernicite. U{te pomalku e taka vo
Poslednite denovi, koga vernite hristijani se `elni da pominat niz poslednata vrata
kon Neboto! Univerzalnata priroda na verata e vo toa {to, kolku-gode se
pogolemi na{ite progonuvawa i stradawa, tolku porevnosno go barame Bo`jeto
spasenie.
Isus edna{ rekol:

"Mnozina }e mi re~at vo onoj den: 'Gospodi, Gospodi, ne vo Tvoe li ime

prorokuvavme? I zar vo Tvoe ime besovi ne izgonuvavme? I ne vo tvoe li
ime mnogu ~uda pravevme?' I toga{ Jas }e im ka`am: 'Nikoga{ ne sum
ve poznaval; begajte od Mene vie {to pravite nezakonski dela!'". - Matej
7:22-23.

Ako eden hristijanin e tolku veren za da izveduva ~uda vo imeto na Gospoda,

toga{ kolku mnogu gorlivo toj bi veruval i bi mu slu`el na Gospoda koga ovoj bi
do{ol na oblaci vo golema slava? Nema li toga{ Isus nego da go primi toplo?
Zo{to toga{ Isus zboruva deka }e gi odbie takvite verni hristijani po negovoto
vra}awe? Ako vrateniot Hristos odbie takvi posveteni vernici, koj mo`e da bide
spasen vo Poslednite denovi? Ova proro{tvo isto taka ne mo`e da bide ispolneto
dokolku Isus doa|a na oblaci.
Vo vremeto na Isus mora da imalo mnogu Evrei ~ija vera bila tolku
gorliva {to tie mo`ele da izveduvaat ~uda vo imeto na Boga. Sepak, bidej}i tie
veruvale deka samiot Ilija treba da se spu{ti od neboto pred da dojde Mesija, za
niv bilo te{ko da prifatat deka Ilija bil prisuten me|u niv kako Jovan Krstitel - a
u{te pove}e zaradi Jovanovoto odrekuvawe.22 Zatoa tie ne go prifatile Isusa kako
Mesija i go isklu~ile od zaednicata. Kako rezultat na toa, Isus moral da gi napu{ti
so solzi. Na sli~en na~in, pri Vtoroto doa|awe na Hristos, onie hristijani koi go
o~ekuvaat negovoto ~udesno i slavno pojavuvawe re~isi sigurno }e go odbijat
dokolku toj dojde kako skromno roden ~ovek. Bez razlika kolku tie mo`ebi
veruvaat, Gospod }e bide ostaven bez izbor, osven da gi napu{ti zatoa {to tie }e
se ogre{at kon Boga.
Seriite proro{tva koi se odnesuvaat na Poslednite denovi vo poglavjeto
17 od Evangelieto spored Luka verojatno ne mo`at da bidat ispolneti dokolku
Hristos se vrati na natpriroden na~in. Ovie navodi mo`at edinstveno da bidat
objasneti pod pretpostavka deka Hristos }e se vrati preku ra|awe na zemjata. Da
go ispitame sekoe od niv poblisku.
22
Jovan 1:21.

414
 Vtoroto doa|awe

"Carstvoto Bo`jo nema da dojde zabele`livo". - Luka 17:20.

Dokolku Gospod doa|a na oblaci na nekoj ~udesen na~in, Nebesnoto

Kralstvo }e pristigne na na~in prepoznatliv za sekogo. Duri i pri prvoto doa|awe,
Nebesnoto Kralstvo ve}e bilo pristigna-to na zemjata so ra|aweto na Isus. Sepak
evrejskiot narod ne mo`el da go vidi toa, pa bidej}i tie sé u{te go o~ekuvaat
vra}aweto na Ilija od neboto, ne mo`at da veruvaat vo Isus. Sli~no, pri Vtoroto
doa|awe, iako Nebesnoto Kralstvo }e izgree nad zemjata so ra|aweto na Hristos,
hristijanite koi veruvaat deka toj }e dojde na oblaci, pridru`en so natprirodni
slu~uvawa, nema da poveruvaat vo Gospoda i na toj na~in nema da go vidat
Nebesnoto Kralstvo.

"Carstvoto Bo`jo e vo vas vnatre". - Luka 17:21.

Vo vremeto na Isus, onie koi veruvale i go sledele vo svoite srca ve}e

zele u~estvo vo Nebesnoto Kralstvo. Sli~no na toa, pri Hristovoto Vtoro doa|awe,
bidej}i toj }e bide roden na zemjata, Nebesnoto Kralstvo na zemjata }e bide
ostvareno prvo vo srcata na onie koi veruvaat vo nego i go sledat. Koga ovie
edinki brojno }e se zgolemat za da sozdadat op{testva i dr`avi, vo niv Nebesnoto
Kralstvo postepeno }e se manifestira vo svetot kako edna nadvore{-na, vidliva
realnost. Zatoa Isus mislel deka vetenoto Nebesno Kralstvo nema da bide
ostvareno odedna{, kako {to bi bilo ako Hristos bi se vratil na oblacite.

"]e sakate da vidite eden od denovite na Sinot ^ove~ki, i nema da vidite".

- Luka 17:22.

Ako Gospod dojde na oblaci so zvuci na trubite na angelite, sekoj }e

mo`e da go vidi. Koj, toga{, bi posakuval da go vidi denot na Sinot ^ove~ki, a ne
bi go videl? Sepak, Isus pretska`al deka narodot nema da go vidi toj den. Pri
Isusovoto Prvo doa|awe, denot na Sinot ^ove~ki izgreal nad zemjata so negovoto
ra|awe, a sepak nevernite Evrei ne mo`ele da go vidat. Sli~no na toa, pri Vtoroto
doa|awe na Hristos, denot na Sinot ^ove~ki bi izgreal so negovoto ra|awe na
zemjata. Sepak mnogu hristijani nema da mo`at da go vidat toj den, bidej}i,
ubedeni deka toj }e dojde na ~udesen na~in, tie nema da veruvaat vo nego ili da
go sledat, duri i po soo~uvaweto so nego. Iako denot na Sinot ^ove~ki }e bide
ve}e dojden, tie ne }e mo`at da go vidat.

"I }e vi re~at: 'Eve, ovde e' ili: 'Ene, onde e'. - Ne odete i ne barajte!" -
Luka 17:23.

415
Vtoroto doa|awe

Kako {to e razgledano prethodno,23 vo Poslednite denovi hristijanite koi

dostignale izvesno duhovno nivo mo`at da primat otkrovenie deka tie se Gospod.
Ne razbiraj}i gi osnovite vo Prin-cipot za takvo otkrovenie, tie verojatno }e se
proglasat deka se Mesija i na toj na~in }e stanat antihristi pred da dojde Gospod.
Zatoa Isus gi izrekol ovie zborovi kako predupreduvawe za da ne bidat zavedeni
ili zbuneti od takvi lu|e.

"Kako {to molwata, koga }e svetne od edniot kraj na neboto go osvetluva

i drugiot, taka }e bide i Sinot ^ove~ki vo svojot den". - Luka 17:24.

Koga se rodil Isus, vestite za ra|aweto na Kralot na Evreite do{le do

kralot Irod i go voznemirile celiot Erusalim. 24 Pri Vtoroto doa|awe, napredokot vo
transportot i komunikacijata }e dozvoli vestite za Vtoroto doa|awe da patuvaat do
najoddale~enite agli na globusot, na Istok i na Zapad, so brzina na svetlinata.

"Kako {to be{e vo Noevite dni, taka }e bide i vo denovite na Sinot

^ove~ki". - Luka 17:26.25

Koga Noe znael deka potopot e neizbe`en, toj go povikal narodot da

vleze vo negovata arka.26 No tie ne obrnale vnimanie na negovite zborovi i site se
udavile. Sli~no vo Poslednite denovi, Hristos }e se vrati vo telo i }e go povika
narodot da vleze vo arkata na vistinata. No onie hristijani koi tvrdoglavo go
vko~anuvaat svojot pogled kon neboto, o~ekuvaj}i da gi vidat ~udesnite znaci na
pojavata na Gospoda, ne }e obrnat vnimanie na zborovite na vistinata najaveni od
zemjata. Namesto toa, tie }e go odbijat Gospoda kako eretik. Nevnimatelni kako
vo vremeto na Noe, tie nema da uspeat da í slu`at na Bo`jata providentna Volja.

"Koj saka da ja spasi svojata du{a, }e ja pogubi; a koj }e ja pogubi, }e ja

o`ivi". - Luka 17:33.

]e mora li nekoj da go rizikuva svojot `ivot za da go sledi Gospoda

dokolku toj doa|a na oblaci so zvuci na trubite na angelite? Bidej}i Isus se vra}a
preku fizi~ko ra|awe, izgleda deka }e bide eretik za onie hristijani koi go
o~ekuvaat na takov ~udesen na~in. Zatoa onie koi go sledat mora da bidat
podgotveni da se soo~at duri i so smrtta. Ovie navodi zna~at deka dokolku lu|eto
veruvaat vo nego i go sledat po cena na svoite `ivoti, tie }e `iveat. Ako od druga
strana, upravuvani od svetskite okolnosti, se svrtat protiv nego i otstapat od nego
za da gi spasat sopstvenite ko`i, }e gi snajde smrtta.

23
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Voskresenieto 2.2.6.
24
Matej 2:2-3.
25
Luka 17:25 e prethodno razgledan.
26
2 Petar 2:5.

416
 Vtoroto doa|awe

"Kade {to e teloto, tamu }e se soberat i orlite". - Luka 17:37.

Taka Isus odgovoril na pra{aweto za mestoto na Vtoroto doa|awe. Se

se}avame na mr{ojadcite koi se spu{tile nad gulabot i grlicata, koi ne bile
pravilno podeleni na oltarot na Avraam.27 Ova né u~i deka Satanata sekoga{ ima
mo`nost da go bara ona {to ne e pro~isteno. Taka mo`eme da go razbereme
zna~eweto na Isusoviot zagado~en odgovor: isto kako {to mr{ojadcite se sobiraat
okolu trupot da go jadat, a |avolite se sobiraat okolu onie koi se duhovno mrtvi da
gi prisvojat, Gospod, koj e izvorot na `ivotot, }e dojde na mestoto kade {to ima
mnogu silen duhoven `ivot. Ovie zborovi na Isus zna~at deka Gospod }e se
pojavi me|u predanite vernici. Pri Hristovoto Vtoro doa|awe lu|eto so mnogu silna
vera }e se soberat zaedno na edno mesto so pomo{ta od mnogu duhovi. 28 Mestoto
na `ivotot }e bide tamu kade {to }e se pojavi Gospod. Isus bil roden pome|u
izbraniot narod, koj Boga najpredano go obo`aval. Sepak, toj se pretstavil kako
Mesija na onie koi imale vera da go sledat i da stanat negovi apostoli.
Bidej}i Hristos }e bide roden na zemjata pri negovoto Vtoro doa|awe,
zapi{ano e: "I taa rodi ma{ko dete, koe }e gi pase site narodi so `elezen `ezal; i
deteto nejzino be{e grabnato i odneseno pri Boga i Negoviot prestol". 29 @elezniot
`ezal ovde go ozna~uva Bo`jiot Zbor, so koj Gospod }e go sudi gre{niot svet i }e
go obnovi Nebesnoto Kralstvo na zemjata. Porano be{e detalno objasneto 30 deka
osudata so ogan e osuda so Zborot. 31 Ottuka, Zborot na Isus, koj }e bide na{a
osuda vo Poslednite denovi,32 e istiot Zbor preku kogo neboto i zemjata }e bidat
frleni vo ognot na osudata33 i toa e istiot zdiv na ustata na Gospoda, so kogo toj }e
gi pogubi bezzakonicite.34 Zborot koj Isus go govori e nare~en i "zdiv na
negovata usta" i "`ezal na negovata usta". 35 Toa e simbolizirano so `elezniot `ezal,
kako {to e zapi{ano: "I }e gi pase so `ezal `elezen; i tie }e se stro{at kako zemjani
sadovi".36
Navodot zboruva za ma{ko dete, koe e rodeno od `ena i e odneseno pri
Boga i Negoviot tron. Toga{, koj e roden od `ena kako nekoj koj e vreden da sedi
na Bo`jiot tron i da vladee so site zemji so Bo`jiot Zbor? Toa ne mo`e da bide
nikoj drug osven Hristos pri Vtoroto doa|awe, koj }e bide roden na zemjata so

27
Bitie 15:11.
28
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Voskresenieto 2.3.2.2; 3.1; 3.2.
29
Otkr. 12:5.
30
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 3.2.2.
31
Jerem. 23:29.
32
Jovan 12:48.
33
2 Petar 3:7.
34
2 Solun. 2:8.
35
Isa. 11:4.
36
Otkr. 2:27.

417
Vtoroto doa|awe

novo ime poznato samo na nego samiot.37 Toj }e vladee kako Kral nad Kralevite i
}e go izgradi Nebesnoto Kralstvo na zemjata. Na po~etokot na Evangelieto
spored Mateja ima zapis za ~etiri prequbni~ki ili blagorodni `eni vo Isusovata
loza.38 Ova poka`uva deka Spasitelot na ~ove{tvoto treba da bide roden kako
bezgre{en ~ovek nadvor od gre{nata loza za da gi spasi site potomci na gre{nite
lozi. Mnogu hristijani gi tolkuvaat `enite od gornite navodi kako Crkva. 39 Tie go
izvlekle ova tolkuvawe vrz osnova na pretpostavkata deka Hristos pri Vtoroto
doa|awe }e dojde na oblaci.
Nekoi hristijani veruvaat deka Vtoroto doa|awe na Hristos se slu~uva
sekoga{ koga Isus doa|a da prestojuva vo srcata na lu|eto 40 preku simnuvaweto na
Sv. Duh.41 Isus prestojuva vo srcata na predani-te vernici u{te od negovoto
voskresenie, a Sv. Duh se spu{ti na Pedesetnicata. 42 Ako ova navistina e Vtoroto
doa|awe, toga{ toa se slu~ilo pred dve iljadi godini.
Osven toa, nekoi verski zaednici u~at deka Isus }e se vrati kako duh. Me|
utoa, vedna{ po negovoto voskresnuvawe od grobot na tretiot den, Isus se pojavil
pred negovite u~enici so istata pojava kako {to ja imal za vreme na negoviot
zemen `ivot. U{te od toa vreme, toj slobodno posetuval i u~el mnogu hristijani
koi dostignale visoko duhovno nivo. Na toj na~in, ovoj vid na Vtoroto doa|awe
ve}e se slu~il pred dve iljadi godini. Ako ovie razbirawa se to~ni, toga{ }e
nema{e pri~ina da go o~ekuvame istoriskoto Vtoro doa|awe i so netrpenie da go
o~ekuvame kako den koj }e gi ispolni na{ite najsakani nade`i.
Iako u~enicite na Isus imale ~esti sredbi so voskresnatiot Isus, koj im se
pojavil kako duh, tie sepak go o~ekuvale negovoto Vtoro doa|awe. Mo`e da
zaklu~ime deka tie ne o~ekuvale Vtoroto doa|awe da bide Isusovoto vra}awe
kako duh. Na primer, koga Isus se pojavil vo vizijata na apostolot Jovan, toj mu
rekol: "Da, }e dojdam skoro!", na {to Jovan odgovoril: "Amin! Da, dojdi,
Gospodi Isuse!"43 Tuka i Isus i Jovan jasno gi oddelile duhovnite pojavi na Isus
od Vtoroto doa|awe. Ova poka`uva deka Hristos pri Vtoroto doa|awe nema da
dojde kako duh. Toj }e bide roden kako dete na zemjata, isto kako i pri Prvoto
doa|awe.
Ima nekolku pri~ini vo Principot zo{to Hristos mora da se vrati kako
zemen ~ovek. Bog gi sozdal i bestelesniot i telesniot svet. Toga{ gi sozdal lu|eto
so aspekti i na duh i na telo, planiraj}i tie da vladeat so dvata sveta preku
ispolnuvaweto na Negovite blagoslovi.44 Zaradi Adamoviot Pad, lu|eto ja zagubile
37
Otkr. 2:17; 19:12.
38
Matej 1:3,5,6.
39
"Drugite od semeto nejzino"(Otkr. 12:17) treba da se prifati kako ozna~uvawe na usvoenite
deca od Boga (Rim. 8:23).
40
Jovan 14:20.
41
Dela 8:15-17.
42
Dela 2:4.
43
Otkr. 22:20.
44
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 6.3.

418
 Vtoroto doa|awe

kvalifikaci-jata da bidat gospodari na dvata sveta. Kako rezultat na toa, sozdade-

noto bilo li{eno od svoite vistinski gospodari i taguvalo i kopnee-lo da se pojavat
Bo`jite deca koi }e mo`at vistinski da go upravuva-at. 45 Isus, sovr{eniot Adam,
do{ol kako sovr{en Gospodar na dvata sveta.46 So nakalemuvaweto na site vernici
so sebe47 i so nivnoto doveduvawe vo edinstvo so nego, toj planiral da gi osposobi
da bidat gospodari na univerzumot.
Me|utoa, koga Evreite se svrtile protiv Isusa, Bog moral da go predade
negovoto telo na krstot kako otkup za osloboduvaweto na ~ove{tvoto. Bidej}i
Isusovoto fizi~ko telo bilo ispora~ano vo racete na Satanata, fizi~koto spasuvawe
ostanalo neispolneto. Isus oti{ol od ovoj zemen svet so vetuvawe deka }e se vrati
i }e go ispolni spasuvaweto koe toj go ostvaril samo duhovno. 48 Vo me|uvreme,
nemalo nitu edna li~nost na zemjata koja dostignala i duhovno i fizi~ko
sovr{enstvo, koja vladeela i so duhovniot i so fizi~kiot svet i gi dovela niv vo
harmonija. Ova e pri~inata zo{to Hristos ne mo`e da se vrati samo so duhovno
telo. Kako i pri Prvoto doa|awe, toj mora da dojde kako ~ovek i da raste i do
duhovno i do telesno sovr{enstvo. Toga{ so nakalemuvawe i duhovno i fizi~ki na
celoto ~ove{tvo so sebesi, toj treba lu|eto da gi vodi i do duhovno i do telesno
sovr{enstvo i da gi osposobi da bidat gospodari i na duhovniot i na fizi~kiot svet.
Izvorno, Isus trebalo da go obnovi Nebesnoto Kralstvo na zemjata. Toj
trebalo da stane Vistinski Roditel na obnovenoto ~ove{tvo i kral na Bo`jeto
zemno kralstvo.49 Me|utoa zaradi nevera-ta na narodot, toj ne mo`el da ja ispolni
ovaa izvorna Bo`ja Volja, tuku oti{ol na krstot vetuvaj}i deka podocna }e se vrati
i nea sigurno }e ja ispolni. Spored toa, pri Vtoroto doa|awe, Hristos povtorno e
odgovoren da go izgradi Nebesnoto Kralstvo na zemjata i tamu da stane Vistinski
Roditel i kral na celoto ~ove{tvo. Ove e u{te edna pri~ina zo{to, kako i pri
negovoto Prvo doa|awe, Hristos pri Vtoroto doa|awe mora da bide roden na
zemjata.
Osloboduvaweto od grevovite e mo`no samo preku zemniot `ivot. 50 Za da
né oslobodi od na{ite zemni grevovi, Hristos mora da dojde kako ~ovek na
zemjata. Me|utoa, spasuvaweto koe Isus go obezbe-dil preku negovoto
raspnuvawe e ograni~eno na duhovnata dimenzija. Toa ne go razre{uva izvorniot
grev, koj e prenesuvan preku na{ite fizi~ki tela i ostanuva da dejstvuva vo nas.
Zatoa Hristos mora da dojde u{te edna{ za da obezbedi celosno spasuvawe na
~ove{tvoto, vklu~uvaj}i go i fizi~koto spasuvawe. Toj sekako ne mo`e da go
dostigne ova ako dojde samo kako duh. Toj mora da dojde vo fizi~ko telo, kako
pri negovoto Prvo doa|awe.

45
Rim. 8:19-22.
46
1 Kor. 15:27.
47
Rim. 11:17.
48
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Mesija 1.4.
49
Isa. 9:6; Luka 1:31-33.
50
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 6.3.2.

419
Vtoroto doa|awe

Na ovoj na~in razjasnivme deka Hristovoto Vtoro doa|awe nema da bide

duhovno doa|awe, tuku fizi~ko, sli~no na Prvoto doa|awe. Duri i da
pretpostavime deka Hristos treba da se vrati duhovno, nerazbirlivo bi bilo deka
duhot, koj gi nadminuva vremeto i prostorot i e sogledliv samo so duhovnite
~uvstva, treba da bide nosen na oblaci koi se sostojat od materija. Od druga
strana, ako Vtoroto doa|awe treba da se slu~i preku Hristovata nenadejna telesna
pojava, nosena na oblaci, kako toj }e ostane vo vozduhot? Kade }e prestojuva
pred negovoto pojavuvawe? Nekoi lu|e mo`e da prigovaraat na ovie pra{awa,
raspravaj}i deka za semo}niot Bog ni{to ne e nevozmo`no. Me|utoa, Bog ne mo`e
da gi ignorira Svoite sopstveni zakoni i principi. Bog ne raboti i nema potreba da
raboti na Svoeto providenie prekr{uvaj}i go sopstveniot Princip, ovozmo-`uvaj}i
mu na Hristos, koj treba da se vrati so telo ne razli~no od na{eto, da prestojuva vo
nadvore{en prostor i toga{ da se vrati nosen na oblaci. Na krajot, poka`avme deka
nema somnevawe deka Vtoroto doa|awe na Hristos }e se slu~i preku negovoto
fizi~ko ra|awe na zemjata.

2.3 [to zna~i iskazot deka Hristos }e se vrati na oblaci?

Bidej}i Hristovoto vra}awe }e se slu~i so negovoto ra|awe na zemjata,

{to mo`at da zna~at bibliskite proro{tva deka toj }e dojde na oblaci? Za da go
ispitame ova, prvo mora da istra`ime {to pretstavuvaat oblacite. Sledniot citat e
tipi~en:

"Ete, ide so oblacite, i }e Go vidi sekoe oko, i onie, {to Go probodoa; i }e

se raspla~at pred Nego site zemni plemiwa. Da. Amin!" - Otkr. 1:7.

Spored ovoj stih, sekoj treba da bide sposoben da go vidi Hristos koga }e se vrati.
Koga sv. Stefan bil izma~uvan, samo toj i onie verni hristijani ~ii duhovni setila
bile otvoreni mo`ele da go vidat Isus kako stoi od desnata strana na Boga. 51
Sli~no na toa, ako Isus sleze od duhovniot svet kako duh, toga{ samo onie vernici
~ii duhovni setila se otvoreni }e mo`at da go vidat; na toj na~in nema sekoe oko
da go vidi Hristos koga }e dojde povtorno. Bibliskoto proro{tvo deka sekoj }e go
vidi Gospoda mo`e da bide ispolneto samo ako se vrati so telo. Bidej}i fizi~koto
telo ne mo`e da dojde na oblaci, oblacite vo stihot mora da simboliziraat ne{to
drugo.
Vo istiot citat isto taka e zapi{ano deka duri i onie koi go probole Isusa }
e go vidat negovoto vra}awe. Onie koi go probole Isusa bile rimski vojnici. Me|
utoa, tie rimski vojnici nema da mo`at da go vidat Gospoda pri negovoto
vra}awe. Da go zabele`at vrateniot Gospod, tie vojnici mora da bidat voskresnati;
no spored Biblijata, so Hristovoto vra}awe }e bidat voskresnati samo onie verni
hristijani koi u~estvuvale vo prvoto voskresenie. Ostanatite duhovi }e bidat
51
Dela 7:55.

420
 Vtoroto doa|awe

voskresnati samo po minuvaweto na "iljada godini" vo Kralstvoto. 52 Zatoa, "onie

{to Go probodoa" mora da e metafora koja opi{uva nekoja druga grupa lu|e, a ne
se odnesuva na rimskite vojnici. Vsu{nost, toa se odnesuva na onie hristijani koi
`iveeat vo vremeto na Vtoroto doa|awe i koi cvrsto istrajuvaat vo veruvaweto
deka Isus }e se vrati na oblaci. Ako Hristos se vra}a na zemjata preku skromno ra|
awe sprotivno na nivnite o~ekuvawa, tie nema da go prepoznaat, tuku }e go
obvinat. Dokolku "onie {to Go probodoa" e metafora, toga{ oblacite od istiot stih
treba da se primat isto taka metafori~ki.
[to, vsu{nost, simboliziraat oblacite? Oblacite se sozdava-at so
isparuvawe na ne~istata voda od zemjata. Vo Biblijata vodata ~estopati gi
simbolizira gre{nite lu|e.53 Mo`e da zaklu~ime deka oblacite gi simboliziraat
posvetenite hristijani, ~ii srca prestoju-vaat na neboto, a ne na zemjata, bidej}i tie
bile prerodeni i izdigna-ti od nivnata gre{na sostojba. Biblijata i drugite sveti
tekstovi isto taka ja upotrebuvaat simbolikata na oblacite za da ozna~at
mno`estvo narodi.54 Ponekoga{ go nao|ame ovoj figurativen govor upotreben vo
obi~na konverzacija. Vo Mojseeviot `ivoten pat, stolbot od oblak koj gi vodel
Izraelcite preku den go pretstavuval Isus, koj trebalo da dojde kako voda~ na
Izrael, a stolbot od ogan preku no} go pretstavuval Sv. Duh, koj kako kopija na
Isus trebalo da go vodi Izrael so ognot na inspiracijata. Mo`e da zaklu~ime deka
Isusovoto doa|awe na oblacite ozna~uva deka toj }e se pojavi od grupa prerodeni
vernici za da stane lider na hristijanite, Vtoriot Izrael. Prisetete se deka, koga Isus
bil pra{an za mestoto na negovoto vra}awe, toj odgovoril: "Kade {to e teloto,
tamu }e se soberat orlite".55 So ova Isus mislel deka toj }e se vrati na mestoto
kade {to se sobrani predani vernici, {to vo osnova go ozna~uva istoto ne{to kako
i bibliskoto proro{tvo deka Hristos }e se vrati na oblaci.
Koga gi tolkuvame oblacite metafori~ki na ovoj na~in, o~igledno e deka
pri negovoto Prvo doa|awe samiot Isus simboli~no do{ol od Neboto na oblaci.
Zapi{ano e: "Prviot ~ovek e od zemja, zemjen; vtoriot ~ovek e Gospod od
neboto"56 i: "Nikoj ne se iska~i na neboto, osven Sinot ^ove~ki, Koj sleze od
neboto i Koj prebiva na neboto". 57 Iako Isus be{e roden na zemjata, od gledna
to~ka na providenieto i vo odnos na negovata vistinska vrednost, toj navistina
do{ol od Neboto. Ova e isto taka vistinskoto zna~ewe na proro{tvoto na Daniel 58
koj pretska`al deka Isus }e dojde na oblaci.

2.4 Zo{to Isus rekol deka Gospod }e dojde na oblaci?

52
Otkr. 20:4-5.
53
Otkr. 17:15; Psal. 144:7.
54
Evr. 12:1; spor. Jezek. 38:9.
55
Luka 17:37.
56
1 Kor. 15:47.
57
Jovan 3:13.
58
Dan. 7:13.

421
Vtoroto doa|awe

Ima dve pri~ini zo{to Isus prorekol deka Gospod }e se vrati na oblaci.
Prvo, za da spre~i zabludite od antihristite da sozdadat zbrka me|u vernicite.
Dokolku Isus jasno objavel deka }e se vrati so fizi~ko ra|awe, toga{ bi bilo
nevozmo`no da se spre~at la`nite Mesii da napravat golema zbrka. Bidej}i Isus se
pojavil kako Mesija so skromno poteklo, koj-gode bilo od sekoe socijalno nivo so
izvesno nivo na duhovnost bi mo`el da tvrdi deka toj e negovoto Vtoroto doa|awe
i da go zaslepi svetot so golema izmama. Za sre}a, bidej}i mnogu hristijani
o~ekuvaat Hristos da se vrati na oblaci i gi fiksirale svoite vko~aneti pogledi kon
neboto, ovoj nered vo golem del e odbegnat. Sega, me|utoa, koga vremeto e
dojdeno, mora da bide objavena vistinata deka Hristos }e se vrati so fizi~ko ra|
awe.
Vtoro, toa bilo za da gi ohrabri hristijanite koi odat po te{kiot pat na
verata. Ima i drugi priliki koga Isus iska`al paradoksalni zborovi za da gi ohrabri
negovite sledbenici da ja ispolnat Bo`jata Volja {to e mo`no pobrgu. Na primer,
toj rekol: "Vistina vi velam: nema da gi obikolite Izrailevite gradovi, dodeka
dojde Sinot ^ove~ki".59 Zaradi ova negovite apostoli veruvale deka Vtoroto doa|
awe treba da se slu~i vo bliska idnina. Koga Isus mu ka`al na Petar za
pribli`uvaweto na negovoto izma~uvawe, Petar go pra{al {to }e se slu~i so
apostolot Jovan. Isus odgovoril: "Ako sakam toj da ostane, duri dojdam, tebe {to
ti e?"60 Isus, isto taka, rekol: "Vistina vi velam: tuka stojat nekoi, {to nema da
vkusat smrt duri ne Go vidat Sinot ^ove~ki kako odi vo carstvoto Svoe". 61 Ovie
iska`uvawa gi dovele apostolite na mislata deka vrateniot Isus }e go sretnat za
vreme na svojot `ivot.
Nade`ta za Isusovoto pretstojno vra}awe ja raspalilo rev-nosta na
negovite apostoli i im dalo sila da go nadminat progonuva-weto od judaizmot i od
Rimskata Imperija. Ohrabreni od mnogu silna-ta nade` za Vtoroto doa|awe, tie
bile ispolneti so Sv. Duh 62 i ja vospostavile ranata hristijanska crkva, duri iako
imale golemi nevolji. Isus sakal da gi inspirira i da gi ohrabri svoite apostoli, koi
trebalo da nosat te`ok krst. Od ovaa pri~ina, toj prorekol deka }e dojde na oblaci
so mo}ta i slavata Bo`ja i }e ispolni sé so brzinata na svetlinata.

TRET DEL

Kade }e se vrati Hristos?

Ako Hristos dojde povtorno kako ~ovek roden na zemjata, toj sekako }e
bide roden vo narodot koj e izbran od Boga vo soglasnost so negovoto
59
Matej 10:23.
60
Jovan 21:22.
61
Matej 16:28.
62
Dela 2:1-4.

422
 Vtoroto doa|awe

predopredeluvawe. Kade e mestoto {to Bog go izbral za Hristovo vra}awe? Koj e

izbraniot narod {to }e go primi nego?

3.1 ]e se vrati li Hristos me|u evrejskiot narod?

Vrz osnova na nekolku izvadoci od Biblijata nekoi hristijani o~ekuvaat

Hristos da dojde povtorno srede evrejskiot narod: "I go ~uv brojot na odbele`anite
so pe~at: sto i ~etirieset i ~etiri iljadi bea odbele`ani od site kolena na sinovite
Izrailevi"63 i: "Vistina vi velam: nema da gi obikolite Izrailevite gradovi, dodeka
dojde Sinot ^ove~ki".64 Me|utoa, da se tolkuvaat ovie stihovi na ovoj na~in e
pogre{no razbirawe na Bo`joto providenie.
Za ova, Isus ja izrekol parabolata so lozjeto:

"^ujte druga parabola! Ima{e eden ~ovek doma}in, koj nasadi lozje, go
zagradi so plot, iskopa bunar, napravi kula i, otkako go predade na
lozarite, si otide. I koga nabli`i vremeto za brawe, toj gi isprati pri
lozarite svoite slugi, za da mu gi priberat plodovite. No lozarite, koga gi
fatija negovite slugi, edniot go pretepaa, drugiot go ubija, a tretiot so
kamewa go zasipaa. Toj isprati sega drugi slugi, pove}e od prvite; no i
so niv napravija isto. Najposle go isprati pri niv svojot sin, velej}i: ']e se
zasramat od sina mi'. No lozarite {tom go vidoa sina mu si rekoa pome|u
sebe: 'Ovoj e naslednikot; ajde da go ubieme i da go prisvoime
nasledstvoto negovo'. Pa, kako go fatija, go izvedoa nadvor od lozjeto i
go ubija. A koga }e dojde gospodarot na lozjeto, {to }e im napravi na tie
lozari?" Mu odgovorija: "Zlo~incite }e gi pogubi, a lozjeto }e go dade
na drugi lozari, {to }e mu gi davaat plodovite navreme". A Isus im re~e:
"...Zatoa vi velam deka carstvoto Bo`jo }e se zeme od vas i }e se dade na
narod {to gi prinesuva negovite plodovi." - Matej 21:33-43.

Vo ovaa parabola, doma}inot go pretstavuva Boga, lozjeto ja pretsta-vuva Bo`jata

dejnost, lozarite na koi im e doverena rabotata go pretstavuvaat evrejskiot narod,
slugite gi pretstavuvaat prorocite, sinot na doma}inot go pretstavuva Isus, a
drugite lozari koi gi sobiraat plodovite pretstavuvaat nekoj drug narod koj mo`e
da go primi Hristos pri Vtoroto doa|awe i da ja ostvari Bo`jata Volja. Preku ovaa
parabola Isus soop{til deka toj nema da dojde povtorno kaj narodot koj{to go
izma~uval. Bog nemu }e mu ja odzeme prethodno doverenata misija i }e ja dade
na drug narod, koj }e donese plod pri Hristovoto vra}awe.
Zo{to toga{ izgleda deka Biblijata go pretstavuva Hristosa kako se vra}a
vo Izrael? Za da odgovorime na ova pra{awe mora prvo da go ispitame
zna~eweto na Izrael. "Izrael" zna~i onoj koj pobedil. Jakov go dobil ova ime po

63
Otkr. 7:4.
64
Matej 10:23; spor. Matej 16:28.

423
Vtoroto doa|awe

pobeduvaweto na angelot koj se borel so nego vo plitkoto na rekata Jabok. 65

Jakov se borel so angelot za da ja obezbedi pozicijata na Avel za supstancijalnata
osnova. So uspe{no-to obezbeduvawe na pozicijata na Avel i praveweto na
supstancijalna `rtva, Jakov vospostavil semejna osnova za Mesijata. Negovite
potom-ci, koi ja nasledile odgovornosta za Bo`jeto providenie vrz ovaa osnova, se
nare~eni Izrael ili izbraniot narod. Na toj na~in terminot "Izrael" go ozna~uva
Bo`jiot narod koj triumfiral so svojata vera, a ne se odnesuva neophodno za sekoj
koj proizleguva od lozata na Jakov. Taka, Jovan Krstitel im rekol na Evreite: "I
nemojte da govorite vo sebe: 'Na{ tatko e Avraam', zo{to Bog mo`e, vi velam, i
od ovie kamewa da mu izdigne ~eda na Avraama". 66 Ponata-mu, sv. Pavle rekol:
"Oti ne e onoj Judeec, koj e takov po nadvore{-nost, nitu po obrezanieto, koe e
nadvore{no, vrz plotta, tuku onoj, koj e vnatre{no takov, i ona obrezanie, {to e vo
srceto, po duh, a ne po bukva" 67 i "Ne site {to se od Izrailot, se Izraelci". 68 Tie im
prigovarale na onie Evrei koi se gordeele deka se izbran narod samo vrz osnova
na nivnata povrzanost so lozata na Avraam, iako tie vsu{nost ne `iveele spored
Bo`jata volja.
Mo`e da se ka`e deka potomcite na Jakov bile Izrael vo vremeto na
nivnoto napu{tawe na Egipet pod vodstvoto na Mojsej, no tie ne bile pove}e toa
koga vo pustinata se svrtele protiv Boga. Zatoa Bog gi is~istil vo pustinata i ja
vodel samo mladata generacija vo Hanan; niv Bog gi smetal za vistinski Izrael.
Od potomcite na Avraam koi vlegle vo Hanan, desette plemiwa od severnoto
kralstvo na Izrael, koi se svrtele protiv Boga, propadnale bidej}i ja zagubile
svojata kvalifikacija kako izbran Bo`ji narod. Samo dvete plemiwa od ju`noto
kralstvo na Judeja, koi prodol`ile da ja odr`uvaat Bo`jata Volja, ostanale izbraniot
narod, koj kone~no mo`el da go primi Isus. Kako i da e, koga tie go dovele Isusa
na krstot, tie isto taka ja zagubile svojata kvalifikacija da bidat narod centralno
odgovoren za Bo`jeto providenie.
Koj narod stanal izbran po Isusovoto raspnuvawe? Toa nema da bide
nikoj drug osven hristijanite, koi ja nasledile verata od Avraam i ja prodol`ile
misijata koja potomcite na Avraam ne ja ispolnile. Sv. Pavle napi{al: "Preku
nivnoto pa|awe dojde spase-nieto za neznabo{cite, za da se vozbudi vo niv
revnost",69 svedo~ej}i deka centarot na Bo`jeto providenie na obnovata preminalo
od Evreite na neevreite.70 Spored toa, izbraniot narod koj treba da postavi osnova
za Hristos pri Vtoroto doa|awe ne se potomcite na Avraam, tuku pove}e
hristijanite koi ja nasledile verata na Avraam.

65
Bitie 32:28.
66
Matej 3:9
67
Rim. 2:28-29.
68
Rim. 9:6.
69
Rim.11:11.
70
Dela 13:46.

424
 Vtoroto doa|awe

3.2 Hristos }e se vrati vo zemja na Istok

Kako {to Isus objasnil preku parabolata za lozjeto,71 koga Evreite - kako
lozarite vo parabolata koi go ubile sinot na nivniot gospodar - go odvele Isusa na
krstot, tie ja zagubile svojata providentna misija. Toga{, koj narod }e ja nasledi
rabotata na Boga i }e donese plod? Biblijata navestuva deka taa zemja e na Istok.
Knigata na Otkrovenieto go opi{uva otvoraweto na kniga zape~atena so
sedum pe~ati:

"I vidov vo desnicatana na Onoj, Koj sede{e na prestolot, kniga

napi{ana odvnatre i odnadvor, zape~atena so sedum pe~ati. I vidov silen
angel, {to vika{e so visok glas: 'Koj e dostoen da ja otvori knigata i da gi
skr{i pe~atite nejzini?' I nikoj ne mo`e{e, nitu na neboto, nitu na zemjata,
nitu pod zemjata, da ja otvori knigata, nitu, pak, da ja gleda. I jas mnogu
pla~ev, deka nikoj ne se najde dostoen da ja otvori i da ja pro~ita taa
kniga, nitu da ja gleda. A eden od Starcite mi re~e: 'Ne pla~i! Ete,
pobedi Lavot, Koj e od Judinoto koleno, Korenot Davidov, pobedi da ja
otvori knigata i da gi skr{i nejzinite sedum pe~ati!'." - Otkr. 5:1-5.

Lavot od plemeto na Juda go ozna~uva Hristos, koj }e gi otvori sedumte pe~ati

vo Poslednite denovi. Otkako {estte pe~ati se otvoreni:

"I vidov drug angel kako se podiga{e od istok, koj ima{e pe~at na `iviot
Bog. I toj izvika so visok glas... velej}i: 'Ne pakostete í na zemjata, nitu
na moreto, nitu, pak, na drvjata, dodeka ne im stavime pe~at vrz ~elata
na slugite na na{iot Bog!' I go ~uv brojot na odbele`enite so pe~at: sto i
~etirieset i ~etiri iljadi bea odbele`ani od site kolena na sinovite
Izrailevi." - Otkr. 7:2-4.

Ova uka`uva deka pe~atot na `iviot Bog }e bide staven na ~elata na 144-te iljadi
na Istok, kade {to izgreva sonceto. Izbranite }e go pridru`uvaat Jagneto pri
negovoto vra}awe.72 Na toj na~in mo`e da zaklu~ime deka zemjata koja }e ja
nasledi Bo`jata rabota i }e donese plod za dobroto na Vtoroto doa|awe - e na
Istok. Tamu Hristos }e bide roden i primen od 144.000 izbrani od Boga. Koja
pome|u zemjite od Istok e izbrana da go primi Gospoda?

3.3 Zemjata na Istok e Koreja

U{te od starite vremiwa, kako zemji na Istok tradicionalno se smetani tri

zemji: Koreja, Japonija i Kina. Od niv, Japonija niz istorijata ja obo`avala

71
Matej 21:33-43.
72
Otkr. 14:1.

425
Vtoroto doa|awe

bo`icata na sonceto Amaterasu-omi-kami. Japonija vlegla vo periodot na Vtoroto

doa|awe kako fa{isti~ka zemja i surovo go progonuvala korejskoto hristijanstvo. 73
Kina vo vremeto na Vtoroto doa|awe e lulka na komunizmot i se stremi da stane
komunisti~ka zemja. Na toj na~in dvete zemji pripa|aat na satanskata strana.
Sledstveno, zemjata na Istok kade Hristos }e se vrati e Koreja. Da gi ispitame, od
gledna to~ka na Principot, razli~-nite na~ini preku koi Koreja se kvalifikuvala da
go primi Hristos pri Vtoroto doa|awe. Kako zemja vo koja se vra}a Mesijata,
Koreja treba da gi ima slednite kvalifikacii.

3.3.1 Nacionalen uslov na nadomestok

Za Koreja da stane zemja koja soodvetstvuva da go primi Mesi-jata mora

da go ispolni nacionalnoto osloboduvawe na ~etirieset za oddeluvawe od Satanata
za obnovata na Hanan na kosmi~ko nivo. Zo{to na Koreja í e daden ovoj uslov na
nadomestuvawe? Ako Hristos se vrati vo Koreja, korejskiot narod e
predopredelen da stane Tret Izrael. Vo vremeto na Stariot Zavet, potomcite na
Avraam koi ja odr`uvale Bo`jata Volja i go izdr`ale izma~uvaweto vo Egipet bile
Prviot Izrael. Hristijanite, koi bile progonuvani kako eretici od Evreite dodeka go
po~ituvale voskresnatiot Isus i go prodol`ile providenieto na obnovata, stanale
Vtoriot Izrael. Verojatno Hrist-os pri negovoto vra}awe }e bide obvinet na sli~en
na~in kako eretik od hristijanite od negovoto vreme, vo soglasnost so proro{tvoto
deka toj }e strada i }e bide odbien od negovata generacija, 74 kako {to bil Noe vo
negovoto vreme. Ako e taka, Bog }e mora da gi napu{ti hristi-janite koi go
izma~uvaat Hristos, isto kako {to gi napu{ti Evreite koi go odbile Isus. 75
Toga{ korejskiot narod, koj }e go sledi vrateni-ot Hristos i }e go poddr`i za da go
ispolni tretoto poglavje od Bo`jeto providenie, }e stane Tretiot Izrael.
Prviot Izrael stradal ~etiri stotini godini vo Egipet. Ova bilo za da se
ispolni osloboduvaweto na ~etirieset za oddeluvawe od Satanata, kako {to se
baralo za da se vospostavi nacionalniot tek na obnovata na Hanan. Vtoriot Izrael
moral da pobedi nad ~etiristogo-di{noto progonstvo vo Rimskata Imperija za da
go ispolni oslobodu-vaweto na ~etirieset za oddeluvawe od Satanata, kako {to se
baralo za da zapo~ne svetskiot tek na obnovata na Hanan. Kako Tret Izrael,
korejskiot narod moral isto taka da strada pod zemjata na satanskata strana za
period koj go ispolnuva brojot ~etirieset. So toa tie mo`e-le da go ispolnat
osloboduvaweto na ~etirieset za oddeluvawe od Satanata kako {to se baralo za da
zapo~ne tekot na kosmi~koto nivo za obnova na Hanan. Ova bil
~etiriesetgodi{niot period za vreme na koj Koreja pretrpela neiska`ivi te{kotii
kako kolonija na Japonija.

73
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Podgotovka za Vtoroto doa|awe 4.3.3.
74
Luka 17:25.
75
Matej 7:23.

426
 Vtoroto doa|awe

Koreja bila rana cel na japonskata imperijalisti~ka politi-ka. Spogodbata

za za{tita od Olsa, sklu~ena vo 1905 godina od Hirohumi Ito od Japonija i Van-
jong Li od Koreja,76 í nametnala na Koreja status na japonski protektorat. Site
korejski diplomatski prava mu bile predadeni na Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti na Japonija. Japonija stacionirala carski zastapnik i nazna~ila voeni
slu`benici vo sekoja oblast za da gi kontrolira site korejski vnatre{ni raboti. Za
kratko vreme Japonija ja nametnala svojata volja vrz korejskiot narod, diktiraj}i
ja svojata politika, diplomatija i ekonomski raboti.
Japonija prisilno ja prisvoila Koreja vo 1910 godina. Japoncite svirepo
nastapile protiv korejskiot narod, zatvoraj}i i ubivaj}i mnogu patrioti i li{uvaj}i
go narodot od negovata sloboda. Koga izbuvnalo dvi`eweto za nezavisnost na 1
mart 1919 godina, Japoncite ubile iljadnici civili vo sekoj del na Korejskiot
Poluostrov. Za vreme na golemiot zemjotres vo Kanto vo 1923 godina, Japoncite
napravile `rtveni jarci od nevinite Korejci koi `iveele vo Tokio i masakrirale
mnogumina od niv. Vo me|uvreme mnogu Korej-ci, koi pove}e ne mo`ele da go
izdr`at japonskoto ugnetuvawe, se otka`ale od svoite domovi i prebegale vo
pustinata na Manxurija vo potraga po sloboda. Tamu tie izdr`ale neiska`ivi
te{kotii i gi dale svoite srca i du{i za nezavisnosta na svojata tatkovina.
Japonskata vojska gi barala od selo vo selo tie predani Korejci. Vo nekoi sela tie
sobrale podednakvo i mladi i stari vo ku}ite i gi palele, gorej}i gi `ivi. Japonija
prodol`ila so takva tiranija sé do denot na nejzinoto pa|awe.
Korejcite koi bile ubieni vo Prvomartovskoto dvi`ewe za nezavisnost i
vo pustinata na Manxurija bile predimno hristijani. Kon krajot na nejzinoto
kolonijalno vladeewe, Japonija so zloglasna politika se obide da go zadu{i
nezavisnoto hristijanstvo vo Koreja. Hristijanite se prinuduvani da gi obo`avaat
[into svetili{tata, a onie koi ne popu{tale bile zatvorani ili pogubuvani. Koga
impera-torot Hirohito od Japonija se predal na krajot na Vtorata svetska vojna,
korejskiot narod kone~no bil osloboden od ropstvoto.
Korejskiot narod stradal ~etirieset godini od Spogodbata za za{tita od
Olsa vo 1905 godina do negovoto osloboduvawe vo 1945 godina. Negovoto
stradawe e paralelno so te{kotiite na Prviot Izrael vo Egipet i na Vtoriot Izrael vo
Rimskata Imperija. Korejskoto dvi`ewe za nezavisnost, i doma i nadvor, bilo
vodeno glavno od hristijani. Hristijanite najmnogu stradale pod japonskata
tiranija.

3.3.2 Bo`jata linija na frontot i satanskata linija na frontot

76
Projaponski minister za obrazovanie.

427
Vtoroto doa|awe

Vo Poslednite denovi svetot e podelen na demokratski i komunisti~ki

svet. Bidej}i Bog mu dal na Adam blagoslov da vladee, na Satanata moral da mu
dade slobodna vlast preku potomcite na Adam da sozdade svet bez principot. Bog
moral toa da sledi, rabotej}i neprincipielniot svet da go vozobnovi na Negovata
strana. Koga Hristos se vra}a da go obnovi ovoj gre{en svet vo negovata izvorna
polo`ba kako {to e sozdaden od Boga, toj sigurno }e raboti da mu donese spas na
komunisti~kiot svet. Bez somnevawe, zemjata vo koja se vra}a }e igra centralna
uloga vo ova osloboduvawe. Koreja, zemjata kade {to Hristos }e se vrati, e
najmiloto mesto na Boga, a najomra-zeno od Satanata. Taa e front i za Boga i za
Satanata, mesto kade {to se sudiraat silite na demokratijata i silite na
komunizmot. Linijata na konfrontacija e korejskata trieset i osma paralela, koja e
povle~ena za da go ispolni Bo`jeto providenie.
Na to~kata na konfrontacijata me|u Bog i Satanata mora da bide
ponudena `rtva kako uslov da se opredeli rezultatot na nivnata bitka. Taa `rtva bil
korejskiot narod, smesten na ovaa frontovska linija na bitkata za da bide `rtvuvan
za dobroto na obnovata na univerzumot. Zatoa Bog ja podelil Koreja, tokmu kako
{to trebalo da bidat podeleni `rtvite na Avraam. Toa e pri~inata za podelbata na
Koreja po trieset i osmata paralela, so {to taa e podelena na dve zemji: ednata od
tipot na Kain, drugata od tipot na Avel.
Trieset i osmata paralela e frontalna linija vo bitkata me|u demokratijata i
komunizmot. Vo isto vreme, taa e frontalna linija vo bitkata pome|u Bog i
Satanata. Korejskata vojna, koja besnee{e po trieset i osmata paralela, ne be{e
samo gra|anska vojna, tuku i sudir pome|u demokratskiot i komunisti~kiot svet.
Osven toa, taa be{e sudir pome|u Bog i Satanata. Bidej}i ovaa vojna ima svetsko
zna~ewe za ispolnuvaweto na providenieto na obnovata, za prv pat bea
mobilizirani vooru`enite sili na ~lenkite na Obedinetite Nacii. Iako mo`ebi
zemjite u~esni~ki ne go razbrale ova providentno zna~ewe, tie dejstvuvale spored
Bo`jata Volja za osloboduvawe na duhovnata tatkovina.
Pri Padot na prvite ~ovekovi predci, Bo`jata i satanskata strana gi
oddelile pati{tata po~nuvaj}i od edna to~ka. @ivotot i smrtta, dobroto i zloto,
qubovta i omrazata, radosta i tagata, sre}ata i nesre}ata, site se podeleni od edna
to~ka i do{le vo postojan me|useben sudir vo ~ove~kata istorija. Ovie podeleni
realnosti se konsolidirani oddelno vo svetovi od tipot na Kain i od tipot na Avel,
za kone~no da sozreat vo demokratski i vo komunisti~ki svet. Koga ovie dva
sveta do{le vo globalen sudir, toj bil centriran na Korejskiot Poluostrov. Vo sudir
do{le religiite, ideologiite, politi~kite sili i ekonomskite sistemi, za vo korejskoto
op{testvo da predizvikaat golema konfuzija, {to toga{ ima{e svetsko zna~ewe.
Ova e zatoa {to fenomenot koj se slu~il vo duhovniot svet se odvival kako fizi~ka
realnost vo Koreja, centralnata providentna zemja, i bil pro{iren niz svetot. Ova
zapo~nuvawe na socijalniot i ideolo{-ki haos bilo jasen znak deka brzo nadoa|a

428
 Vtoroto doa|awe

eden nov svetski poredok. Kako {to Isus edna{ rekol: "[tom se podmladat
nejzinite granki i pu{tat lisja, znaete deka e blizu letoto".77
Koga apostolite go zapra{ale Isusa za mestoto na negovoto vra}awe, toj
rekol: "Kade {to e teloto, tamu }e se soberat orlite".78 Ve~niot `ivot i ve~nata smrt
se sudrile vo Koreja kako frontalna linija na bitkata pome|u Bog i Satanata.
\avolite, simboli~no izrazeni kako orli, se sobiraat vo ovaa zemja vo potraga po
duhovna smrt, dodeka vrateniot Gospod doa|a vo ovaa zemja vo potraga po lu|e
so ploden `ivot.

3.3.3 Objekt-partner na Bo`jeto srce

Za da staneme objekt-partneri na Boga prvo mora da odime po patot na

krv, pot i solzi. Otkoga lu|eto padnale pod vlast na Satana-ta i mu se protivstavile
na Boga, Bog `ali so srce na roditel koj gi zagubil svoite deca. Bog postojano
rabotel vo gre{niot svet da gi spasi nemoralnite i bedni lu|e, koi i pokraj toa se
Negovi deca. Osven toa, vo Negovite napori da gi obnovi Negovite pobuneti
deca, Toj povtorno i povtorno moral da dozvoli najpravednite i najsakani-te da
bidat `rtvuvani vo satanskiot svet, duri nosej}i go na krst Isus, Negoviot edinstven
quben sin. Bog ta`i na ovoj na~in sekoj den u{te od ~ovekoviot Pad. 79 Soglasno
so toa, edinkata, semejstvoto ili zemjata koi se borat so satanskiot svet za dobroto
na Bo`jata Volja ne mo`at da go izbegnat patot na krv, pot i solzi. Kako mo`eme
nie, kako predani i verni deca, da se ~uvstvuvame prijatno i da bideme
samozadovolni, a sepak da o~ekuvame da ostaneme objekt-partneri na na{iot
Nebesen Tatko, koj strada vo dlaboka agonija?
Zemjata koja mo`e da go primi Mesijata treba da stane objekt-partner na
Bo`jeto srce preku poka`uvaweto na predanost. Zatoa taa mora da odi po patot na
krv, pot i solzi. I Prviot Izrael i Vtoriot Izrael odele po patot na stradaweto.
Korejskiot narod, Tretiot Izrael, go storil istoto. Negovata nesre}na istorija bila
pat baran od izbraniot narod na Boga. Nikoj nikoga{ ne mo`e da znae so sigurnost
kolku golem blagoslov mo`e kone~no da donese takov pat na bolka. Zemjata
kvalifikuvana da zastane kako objekt-partner na Bo`jeto srce mora da bide zemja
na dobrinata. Korejskiot narod, homogena rasa so istorija od ~etiri iljadi godini,
retko napa|al drugi zemji. Duri i za vreme na dinastiite Kokurjo i Sila, koga tie se
gordeele so impresivna voena mo}, svoite sili gi koristele samo za da gi spre~at
napa|a~ite. Zemaj}i predvid deka osnovna priroda na Satanata e agresivno da gi
zagrozuva pravata na drugite, jasno e deka korejskiot narod e kvalifikuvan da
zastane na Bo`jata strana. Bo`ja-ta strategija e da bara pobeda otkako prvo e
napadnata Negovata strana. Iako bezbroj proroci i svetci se `rtvuvani vo tekot na
istorijata, a duri i Isus umrel na krstot, mnogupati Bog na krajot ja dobil pobedata.

77
Matej 24:32.
78
Luka 17:37.
79
Bitie 6:6.

429
Vtoroto doa|awe

Iako satanskata strana bila agresor vo Prvata i vo Vtorata svetska vojna, na krajot
pobedata bila izvojuvana od zemjite na Bo`jata strana. Sli~no na toa, Korejcite
mnogupati bile napa|ani od stranski sili. Bo`jata vistinska namera da im dade tie
da istraat vo tie stradawa bila za tie da zastanat na Negovata strana i da obezbedat
kone~na pobeda.
Korejskiot narod po priroda e obdaren so religiozen karak-ter. Negovata
religiozna naklonetost sekoga{ go vodela da se stremi kon ona {to ja nadminuva
fizi~kata realnost, a ima prodlabo~ena vrednost. Od starite vremiwa, koga
negovata kultura sé u{te bila primitivna, korejskiot narod izrazuval silna `elba da
go obo`ava Boga. Toj nemal visoko po~ituvawe kon religiite koi sueverno ja
obo`avale prirodata ili kopneele po radosta vo vremeniot `ivot. Toj sekoga{ ja
po~ituval lojalnosta, predanosta i nevinosta. Negova-ta naklonetost kon narodnite
prikazni koi gi izrazuvaat ovie vred-nosti, kako {to se "Prikaznata za [im-~ong" i
"Prikaznata za ^un-hjang", proizleguva od ovaa mo}na potpora na negovata
kultura.

3.3.4 Mesijanski proro{tva

Korejskiot narod dolgo ja neguval mesijanskata nade`, pothra-nuvana od

jasnite svedo{tva na negovite proroci. Prviot Izrael veruval vo svedo{tvata na
svoite proroci80 deka Mesijata }e dojde kako nivni kral, }e go izgradi Kralstvoto
i }e im donese spasuvawe. Vtoriot Izrael bil sposoben da izdr`i makotrpen pat na
verata delumno zaradi svojata nade` za vra}aweto na Hristos. Sli~no na toa,
korejskiot narod, Tretiot Izrael, veruval vo proro{tvoto deka }e se pojavi
Pravedniot kral i deka vo negovata zemja }e osnova slavno i ve~no kralstvo.
Dr`ej}i se cvrsto za ovaa nade`, toj sozdal sili za da izdr`i vo svoite nesre}i.
Mesijanskata ideja me|u korejskiot narod bila objavena preku ^onggamnok, kniga
na proro{tva napi{ana vo ~etirinaesettiot vek, na po~etokot na dinastijata Ji.
Bidej}i ova proro{tvo pretska`alo deka }e se pojavi nov kral,
vladeja~kata klasa se obidela da go skrie. Japonskiot kolonija-len re`im se obidel
da ja sotre ovaa ideja so gorewe na knigata i so ugnetuvawe na onie koi veruvaat
vo nea. Otkako hristijanstvoto bilo {iroko prifateno, ovaa ideja bila ismejuvana
kako sueverie. Kako i da e, mesijanskata nade` sé u{te `ivee, dlaboko vkoreneta
vo du{ata na korejskiot narod. O~ekuvaniot Praveden kral, pretska`an vo
^onggamnok, se narekuva ^ong-dor-jong (onoj koj doa|a so vistinskiot Bo`ji
Zbor). Vsu{nost ova e korejsko proro{tvo za Hristos, koj treba da se vrati vo
Koreja. Duri i pred pretstavuvaweto na hristi-janstvoto vo Koreja, Bog objavil
preku ^onggamnok deka Mesijata }e dojde vo taa zemja. Denes nau~nicite
potvrduvaat deka mnogu delovi od ovaa proro~ka kniga se sovpa|aat so
proro{tvata vo Biblijata.

80
Malah. 4:2-5; Isa. 60:1-22.

430
 Vtoroto doa|awe

Ponatamu, kaj vernicite od sekoja religija vo Koreja ima takvi koi primile
otkrovenija deka osnova~ite na nivnata religija }e se vratat vo Koreja. Preku
na{eto prou~uvawe na napredokot na kulturnite sferi 81 nau~ivme deka site religii
se naso~uvaat kon edna religija. Bo`jata Volja e hristijanstvoto vo Poslednite
denovi da stane taa posledna religija, koja mo`e da ja prezeme odgovornosta za
ispolnuvaweto na celite na mnogu religii vo istorijata. Vrateniot Hristos, koj doa|a
kako sredi{te na hristijanstvoto, }e gi dostigne celite koi se stremat da gi ispolnat
osnova~ite na religiite. Zatoa, vo odnos na negovata misija, Hristos pri negovoto
vra}awe mo`e da se smeta kako vtoro doa|awe na osnova~ot na sekoja religija. 82
Iako vtoroto doa|awe na osnova~ite na razli~ni religii se pojavuva vo Koreja kako
ispolnuvawe na razli~nite otkrovenija, tie nema da dojdat kako razli~ni li~nosti.
Edna li~nost, Hristos pri Vtoroto doa|awe, }e dojde kako ispolnuvawe na site tie
otkrovenija. Gospod ~ie doa|awe e objaveno na vernicite vo razli~ni religii,
vklu~uvaj}i go Maitreja Buda vo budizmot, Vistinskiot ~ovek vo konfucijaniz-
mot, vra}aweto na ^e Su-un, koj ja osnoval religijata na ^on-dog-jo, i doa|aweto
na ^ong-dor-jong od ^onggamnok, nema da bide nikoj drug osven Hristos na
Vtoroto doa|awe.
Kone~no, svedo~ime za otkrovenijata i znacite koi im se dadeni na
duhovno otvorenite hristijani svedo~ej}i za Vtoroto doa|awe na Hristos vo
Koreja; tie niknuvaat vo izobilstvo kako gabi po do`dot. Bo`jeto vetuvawe deka
Toj }e go izlee Negoviot duh vrz site tela 83 se ispolnuva kaj korejskiot narod.
Kako {to posvetenite hristijani kontaktiraat so duhovite od razli~ni nivoa na
duhovniot svet, od poniskite podra~ja do Rajot, mnogumina primaat jasni otkro-
venija deka Gospod }e dojde vo Koreja. Me|utoa, sega{noto vodstvo na
korejskata hristijanska crkva e vo dlabok son. Duhovno neuki, tie ja vr{at svojata
slu`ba nesvesni za ovie znaci na vremeto. Ova e sli~no na ona {to se slu~ilo vo
vremeto na Isus Hristos. Sve{tenicite, rabinite i kni`evnicite, koi prvi trebalo da
go prepoznaat ra|aweto na Mesijata, ostanale celosno nezapoznaeni so toa, bidej}i
bile duhovno slepi. Za ra|aweto na Isus doznale astrolozite i ov~arite, koi gi
primile otkrovenijata.
Isus rekol: "Te proslavuvam, O~e, Gospodi na neboto i na zemjata, oti si
go sokril toa od mudrite i razumnite, i si go otkril na mladencite". 84 Toj ja
oplakuval duhovnata neukost na evrejskite voda~i vo negovoto vreme, dodeka, od
druga strana, bil blagodaren deka Bog im dal milost na ~istite i neuki vernici so
toa {to nim im go otkril Negovoto providenie. Vo dene{noto korejsko hristijan-
stvo, kako vo epoha paralelna so vremeto na Isus, se slu~uvaat sli~ni fenomeni,
iako na pokompleksen na~in. Preku ~istite i nevini svetovni vernici Bog otkriva
mnogu nebesni tajni koi se odnesuvaat na Poslednite denovi. Me|utoa, bidej}i tie

81
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 4.2.
82
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Voskresenieto 2.4.
83
Dela 2:17
84
Matej 11:25.

431
Vtoroto doa|awe

bi bile obvineti kako eretici ako niv gi proklamiraat javno, tie gi ~uvaat ovie
vistini za sebe. Vo me|uvreme, kako sve{tenicite, rabinite i kni`evnicite vo
Isusovoto vreme, mnogu hristijanski sve{tenici se gordeat so svoeto znaewe na
Biblijata i so sposobnosta nea da ja interpretiraat. Tie u`ivaat vo po~itta od nivnite
sledbenici, gotovi se od svoite kance-larii da gi izvr{uvaat nametnatite obvrski, pa
sepak, za `al na Boga, tie se celosno neuki za Bo`jeto providenie vo Poslednite
denovi.

3.3.5 Kulminacija na site civilizacii

Duhovnata i materijalnata civilizacija, izgradeni vrz reli-gijata i naukata -

so koi se nadminuvaat dvata aspekti na ~ovekovata neukost - mora da bidat
dovedeni vo harmonija. Samo toga{ mo`e da gi razre{ime osnovnite problemi na
~ove~kiot `ivot i da go ostvarime svetot na Bo`jiot ideal. 85 Vo svetot kade {to
Hristos doa|a da go ostvari, naukata }e bide visoko razviena. Toa }e bide
op{testvo so najvisoko nivo na civilizacija, vo koe site civilizacii koi se razvile
preku vertikalniot tek na providentnata istorija }e bidat obnoveni horizontalno
pod vodstvoto na Gospoda. Zna~i, duhovnite i materijalnite aspekti na
civilizacijata koi se razvivaat od religi-jata i od naukata, a koi cutea niz celiot
svet, }e bidat prifateni i soobrazeni vo Koreja vodeni od novata vistina. Tie }e
donesat plod vo idealniot svet na Bo`jata najdlaboka `elba.
Prvo, su{tinata na site civilizacii koi se razvile na Zemja-ta treba da
donese plod vo Koreja. Anti~kite kontinentalni civili-zacii koi se pojavile vo
Egipet i Mesopotamija gi ostavile vo nasledstvo svoite plodovi na poluostrovskite
civilizacii na Grcija, Rim, [panija i Portugalija, a ottamu na ostrovskata
civilizacija na Velika Britanija. Ovaa ostrovska civilizacija ja prenela svojata
kultura vrz Soedinetite Amerikanski Dr`avi, kontinentalna civi-lizacija.
Toga{ nasokata bila svrtena, Soedinetite Amerikanski Dr`avi ja prenele svojata
kultura vrz ostrovskata civilizacija na Japonija. Sega ovie plodovi treba da bidat
po`neani vo poluostro-vskata civilizacija na Koreja, kade {to treba da bide roden
Hristos.
Potoa, su{tinata na civilizaciite rodeni na bregovite na rekite i moriwata
treba da donese plod vo pacifi~kata civilizaci-ja, na koja í pripa|a Koreja. Re~nite
civilizacii koi se pojavile na bregovite na rekite Nil, Tigar i Eufrat gi prenele
nivnite kulturi na civilizaciite vo blizina na Sredozemnoto More: Grcija, Rim,
[panija i Portugalija. Ovie gi ostavile svoite plodovi vo nasled-stvo na civilizaciite
na Atlanskiot Okean. Site ovie plodovi }e bidat o`neani vo civilizacijata na
Pacifi~kiot Okean, koj gi povrzuva Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Japonija i
Koreja.
I kone~no, civilizaciite rodeni vo razli~ni klimatski zoni treba da donesat
plod vo Koreja. Vo krugot na godi{nite vremiwa, `ivite ne{ta go zapo~nuvaat
85
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 5.1.

432
 Vtoroto doa|awe

svojot `ivot i razmno`uvawe naprolet, cutat naleto, donesuvaat plod naesen i

svoite rezervi gi ~uvaat nazi-mo. Krugot prolet, leto, esen i zima se povtoruva ne
samo vo sekoja godina, tuku isto taka sekoj den: utroto soodvetstvuva na proletta,
pladneto na letoto, ve~erta na esenta, a no}ta na zimata. ^etirite fazi na
~ovekoviot `ivot - detstvo, mlade{tvo, sredno doba i starost - isto taka
soodvetstvuvaat na ovoj model. ^ove~kata istorija, isto taka, se odviva soobrazno
so godi{nite vremiwa, bidej}i aspekt na Bo`jiot Princip, koj le`i vo osnovata na
Negovoto sozdavawe, e harmoni~niot, sezonski krug na `ivotot.
Bog gi sozdal Adam i Eva vo proletta na ~ove~kata istorija. Spored toa,
istorijata trebalo da zapo~ne so civilizacijata od umerenata zona na Edemskata
gradina. Potoa, vo nejzinata letna sezona taa trebalo da se preseli vo tropskata
civilizacija, esenta vo civilizacijata na studenata zona, a svojata kulminacija
trebalo da ja dostigne vo civilizacijata na ledenata zona, sli~na na zimskata
sezona. Me|utoa, zaradi Padot, lu|eto bile degradirani na nivoto na divjaci.
Namesto gradewe civilizacija na umerenata zona, tie pred-vremeno do{le da
`iveat vo tropskite zoni kako primitivni lu|e. Na afri~kiot kontinent tie ja izgradile
egipetskata civilizacija na tropskata zona. Kontinentalnata civilizacija ja prenela
svojata kultura na poluostrovite i ostrovite, kade {to se razvile civiliza-ciite na
studenata zona. Tie gi ostavile vo nasledstvo svoite plodovi na civilizcijata na
ledenata zona vo Sovetskiot Sojuz. Sega, ovaa nasoka treba da kulminira so
sozdavawe na civilizacija na umerenata zona na novata Edemska gradina. Ova
sekako treba da se slu~i vo Koreja, kade {to site civilizacii treba da donesat plod.

^ETVRTI DEL

Paralelite pome|u vremeto na Isus i dene{nicata

Periodot na Vtoroto doa|awe e paralelen so vremeto na Isus Hristos.
Sostojbite koi se razotkrivaat vo hristijanstvoto denes se sli~ni so onie koi se
slu~ile vo judaizmot vo Isusovoto vreme. Da ispitame nekoi od ovie paraleli.
Dene{noto hristijanstvo, kako i judaizmot vo Isusovoto vreme, se
pridr`uva premnogu kruto na institucionalniot avtoritet i ceremoniite, dodeka
vnatre{no e rasipano. Vo vremeto na Isus, mnogu sve{tenici i kni`evnici stanale
zarobenici na ritualot i na pridr`uvaweto na zakonot, a nivniot duhoven `ivot bil
rasipan. Zatoa Evreite so iskrena vera se sobrale okolu Isus, toj obvinet eretik, da
ja zgasnat svojata duhovna `ed. Sli~no na toa, vo dene{noto hristijanstvo mnogu
vode~ki duhovnici i sve{tenici se zarobeni od svoite avtoriteti i vqubeni vo svoite
rituali, dodeka nivnite duhovi oslabuvaat sekoj den. Zatoa posvetenite hristijani
talkaat po planinite i dolinite vo potraga na vistinskiot pat. Tie baraat novi voda~i,
koi mo`at da gi izvedat od duhovnata divina i da im go poka`at patot do
vnatre{nata svetlina.

433
Vtoroto doa|awe

Hristijanskite voda~i denes, kako evrejskite voda~i vo vremeto na Isus,

verojatno prvi }e go progonat Hristos pri Vtoroto doa|awe. Isus do{ol da
vostanovi nov period, koj }e gi ispolni zborovite na prorocite od Stariot Zavet.
Toj ne se ograni~il na povtoruvaweto na zborovite od Stariot Zavet, tuku dal novi
zborovi na vistinata koi soodvetstvuvaat na noviot period. Evrejskite sve{-tenici i
kni`evnici gi kritikuvale Isusovite zborovi i dela vrz osnova na nivnoto
ograni~eno razbirawe na Stariot Zavet. Nivnata pogre{na ocena gi dovela do toa
da go predadat Isus na krstot.
Sli~no na toa, celta na Hristos pri Vtoroto doa|awe e da izgradi novo
nebo i nova zemja86 vrz osnova na duhovnoto spasuvawe koe bilo postaveno od
hristijanite vo periodot na Noviot Zavet. Koga toj se vra}a, nema edinstveno da gi
povtoruva zborovite od Noviot Zavet dadeni pred dve iljadi godini, tuku sigurno }
e dodade novi zborovi na vistinata neophodni za zasnovuvawe na novo nebo i
nova zemja. Me|utoa, onie hristijani na dene{nicata ~ii duhovi se tesno povrzani
so slovoto na Noviot Zavet }e gi kritikuvaat zborovite i delata na Hristos pri
negovoto vra}awe vrz osnova na nivnite ograni~eni razbirawa na Zavetot. Poradi
toa mo`e da se o~ekuva deka tie }e go `igosaat Gospoda kako eretik i }e go
izma~uvaat. Zatoa Isus pretska`al deka pri Vtoroto doa|awe prvo mnogu }e strada
i }e bide otfrlen od negovata generacija.87
Koga lu|eto primaat otkrovenija za Hristos na Vtoroto doa|awe ili gi
slu{aat negovite zborovi, tie }e odgovorat na sli~en na~in na koj odgovorile
Evreite vo Isusovoto vreme. Bog ne ja objavil vesta za ra|aweto na Isus na
sve{tenicite i kni`evnicite, tuku na blagorodnite astrolozi i na ov~arite so ~isto
srce. Ova e kako slu~ajot so tatkoto koj, zaradi toa {to go ignorirale negovite
sopstveni deca, moral da ima doverba vo negovoto posvoeno dete. Na toj na~in
Bog mo`e dobro da ja otkrie vesta za vra}aweto na Hristos prvo na obi~nite lu|e,
na marginalnite duhovni grupi i crkvi, koi glavnata struja gi tretira so prezir, ili na
sovesnite nevernici. Duri podocna vesta mo`e da dojde do mati~noto hristijansko
sve{tenstvo, koe svoite konvencionalni na~ini na vera gi ~uva bez razmisla. Vo
Isusovoto vreme, Evangelieto iskreno go primile ne evrejskite voda~i, tuku
prostiot obi~en narod i onie koi ne se Evrei. Sli~no na toa, pri Hristovoto
vra}awe, prostite hristijani i nehristijani }e gi prifatat Gospodovite zborovi pred
hristijanski-te stare{ini, koi se smetaat sebesi za Bo`ji izbranici. Ova e zna~e-
weto na Isusovata parabola za svadbenata veselba. Koga pokanetite gosti,
vode~kite lu|e vo zaednicata, ja odbile kralskata pokana:

"Toga{ im re~e na slugite svoi: 'Svadbata e gotova, no pokanetite ne bea

dostojni. Zatoa odete po raskrsnicite i, kolku du{i }e najdete, pokanete gi
na svadba!' I kako izlegoa slugite na raskrsnicite, gi sobraa site {to gi

86
Otkr. 21:1-4.
87
Luka 17:25.

434
 Vtoroto doa|awe

najdoa - i lo{i i dobri; i se napolni svadbeniot dom so gosti." - Mat. 22:8-

10.

I vo vremeto na Isus i pri Vtoroto doa|awe, mnogu posveteni vernici koi

go zapo~nale patot na verata so nade` za vleguvawe na Neboto, vsu{nost, mo`at
da se najdat vo pekolot. Vo Isusovoto vreme, bidej}i sve{tenicite i kni`evnicite
imale odgovornost da go vodat izbraniot narod, tie trebalo prvi da prepoznaat
deka Mesijata do{ol i da go odvedat evrejskiot narod kaj nego. Za da im pomogne
da ja ispolnat nivnata misija, Isus prezel inicijativa. Toj go posetil Hramot i niv gi
u~el za Evangelieto pred da u~i kogo bilo drug. 88 Me|utoa, koga tie ne go
prifatile, Isus nemal izbor osven da bara po bregovite na Galileja i da zeme
u~enici od ribarite tamu. Toj moral da propoveda na najdolniot op{testven sloj i
da se dru`i so gre{nici, sobira~i na danok i prostitutki. Na krajot, sve{tenicite i
kni`evnicite go progonuvale do momentot koga moral da ja prifati sudbinata da
odi na krstot. Tie go storile ova ubistvo, veruvaj}i deka storile pravedno delo so
eliminirawe na opasen eretik i bogohul-nik. Toga{ tie prodol`ile so svoite
voobi~aeni sve{teni~ki dol`nosti do krajot na svoite `ivoti, recitiraj}i gi svetite
Zapisi, pla}aj}i gi svoite obvrski i nudej}i `rtvi vo Hramot, sé so uverenost deka
se svrteni kon Neboto. Namesto toa, otkako po~inale, tie najneo~ekuvano se
na{le vo pekolot. Ironi~no, tie zatalkale na istiot pat po koj trgnale da go
dostignat Neboto.
Sfa}aj}i deka sli~ni nastani mo`at da se slu~at vo Posledni-te denovi,
sekoj od nas treba seriozno da se preispita sebesi. Mnogu hristijani denes
pretr~uvaat po patot za kogo {to tie veruvaat deka vodi na Neboto. No, ako
napravat pogre{en ~ekor, nivniot pat mo`e vsu{nost da gi odvede vo pekolot.
Zatoa Isus edna{ rekol deka toj }e prekori mnogu posveteni vernici vo Poslednite
denovi, duri i onie ~ija posvetenost e tolku silna za tie da mo`at da brkaat demoni
i da izveduvaat ~uda vo negovo ime: "Nikoga{ ne sum ve poznaval; begajte od
Mene vie {to pravite nezakonski dela!"89
Navistina, nikoj ne se soo~uva so ponesigurna situacija od vernicite koi
`iveat vo takov preoden period na istorijata kakov {to e denes. Bez razlika kolku
mnogu vera sme poka`ale vo na{ite `ivoti, site na{i napori }e propadnat ako nie,
isto kako evrejskite voda~i vo Isusovoto vreme, napravime pogre{en ~ekor da se
svrtime protiv vrateniot Hristos. Na ovie lu|e Daniel im rekol: "Mnogumina }e se
o~istat, }e se izbelat i }e bidat isku{ani; ne~estivite }e po~nat pak ne~esno, i
nikoj od niv nema toa da go razbere, samo mudrite }e razberat".90

PETTI DEL

88
Luka 2:42-47.
89
Matej 7:23.
90
Dan. 12:10.

435
Vtoroto doa|awe

Haoti~noto izobilie na jazici i potrebata

od nivno obedinuvawe
Ako lu|eto ne zgre{ele, }e sme sozdale edno globalno semejstvo, koe
mo`e da bide povrzano so edno telo ~ii ~lenovi se me|usebno povrzani, so Bog
kako nivni upravitel. Toga{ site bi se slu`ele so zaedni~ki jazik; nikoga{ ne bi se
pojavilo izobilie na jazici nerazbirlivi za drugite. Pri~inata {to se pojavile razli~ni
jazici i ja spre~ile slobodnata komunikacija me|u narodite e toa {to site
horizontalni vrski me|u lu|eto bile prese~eni {tom so Padot bila prekinata nivnata
vertikalna vrska so Boga. ^ove{tvoto toga{ se oddelilo, se rasprsnalo na razli~ni
geografski lokacii i sozdalo izolirani zaednici.
Ima i biblisko objasnuvawe koe dava duhoven pogled za zbrkata na
jazicite. Toa e prikaznata za Vavilonskata kula. 91 Potom-cite na Noe se slu`ele so
ist jazik. Eden den potomcite na Ham, vtoriot sin na Noe, koj mu gre{el na Boga,
ja izgradile Vavilonskata kula za da se vozdignat sebesi duri nad Boga, na toj
na~in potkrepu-vaj}i ja voljata na Satanata. Koga potomcite na Sim i Jafet, koi se
nao|ale na Bo`jata strana, pomognale vo izgradbata, Bog donel takva zbrka na
nivnite jazici {to tie ne mo`ele pove}e me|usebno da komuniciraat za da ja
potkrepat voljata na Satanata.
Kako podmladok od isti roditeli, site nie imame isti ~uvstva na radost,
lutina, taga i zadovolstvo. Sepak, ne mo`eme me|usebno da gi spodelime na{ite
najdlaboki ~uvstva bidej}i zboruvame razli~ni jazici. Zar toa ne e edna od
najgolemite nesre}i na ~ove{tvoto? Ako treba da go ostvarime idealniot svet na
edno svetsko semejstvo koe mo`e da go po~ituva Hristosa pri Vtoroto doa|awe
kako na{ Vistinski Roditel, na{ite jazici sekako mora da bidat obedineti. Kako {to
e objasneto vo prikazot na gradeweto na Vavilonskata kula, haosot vo na{ite
jazici nastanal koga e vozdignata voljata na Satanata. Principot na obnova preku
nadomestuvawe bara da u~estvuvame vo gradeweto na Bo`jata kula i vo
slaveweto na Bo`jata Volja kako na~in da se obedinat site jazici.
Vrz osnova na koj jazik }e se obedinat site jazici? Odgovorot na ova
pra{awe e o~igleden. Decata treba da go u~at jazikot na svoite roditeli. Ako
Hristos navistina se vrati vo Koreja, toga{ toj sigurno }e go koristi korejskiot
jazik, koj toga{ }e stane maj~in jazik za celoto ~ove{tvo. Na krajot, site lu|e treba
da go zboruvaat jazikot na Vistinskite Roditeli kako svoj maj~in jazik. Celoto
~ove{tvo }e stane eden narod i }e upotrebuva eden jazik, na toj na~in
vospostavuvaj}i eden svetski narod pod Boga.

91
Bitie 11:1-9.

436