Finansisko Smetkovodstvonapredno Nivo

1.
Surovini, materijali, rezervni delovi i siten

inventar
Vo smetkovodstvenata literatura i praktika materijalite se sinonim za site predmeti na trudot.

Pod poimot materijali se podrazbiraat surovinite i materijalite, rezervnite delovi, sitniot inventar,
avtogumite i ambalaàta, koi pretstavuvaat kratkotrajni materijalni sredstva, bidej}i nivnata
vrednost se prenesuva na u~inocite vo procesot na raboteweto i toa odedna{ i neposredno.
Ovoj vid na sredstva se od golemo zna~ewe za delovniot subjekt od pri~ini {to tie angaìraat
mnogu kapital. Poradi toa knigovodstvenata evidencija na materijalite e mnogu zna~ajna, taka na
primer, vo golemite proizvodni sistemi problemot na evidencija na materijalite nametnal potreba od
oformuvawe na posebna evidencija, t.n. materijalno knigovodstvo.
Vsu{nost, pod materijali se podrazbiraat nabaveni predmeti na trudot {to sluàt za
reprodukcija vo ramkite na delovniot subjekt. Ova zna~i deka kako materijali ne se tretiraat
predmeti na trudot, nabaveni so cel da bidat prodadeni. Vo grupata na materijali spa|aat surovinite,
gorivoto i mazivoto, t.n. potro{nite materijali, kancelariskite materijali, sitniot inventar, rezervnite
delovi i avtogumite i tn.
Materijalite {to se nabaveni, no u{te ne se dadeni vo upotreba se tretiraat kako materijali na
zaliha, dodeka, pak, materijalite predadeni vo upotreba se trtiraat kako potro{eni materijali i nivniot
tretman spa|a vo ramkite na tro{kovnata problematika.
So ogled na va`nosta na problematikata na materijalite na zaliha, razbirliva e potrebata za
niv da se organizira uredna i aùrna, odnosno navremena evidencija. Ovaa evidencija treba da
obezbedi podatoci za nabavkite, tro{eweto i sostojbata na sekoj vid materijali i toa za nivnite
koli~ini, ceni i iznosi. Poedine~nata, detalnata evidencija za materijalite po oddelnite vidovi se vodi
vo ramkite na t.n. analiti~ka evidencija.
Smetkovodstvenata evidencija na materijalite se odnesuva na evidencija na nivnata nabavka,
zaliha i nivnoto tro{ewe. Na zaliha materijalite se vodat po nabavna vrednost. Nabavnata vrednost
moè da bide presmetana po fakti~ki nabavni ceni ili po planski nabavni ceni. Evidencijata na
nabavnata vrednost na soodvetnoto smetka, smetka 310 – Materijali na zaliha, moè da se vr{i so
pomo{ na koristewe na smetkite za presmetka na nabavkata (grupa 30 – Presmetka n anabavkata) ili
vrz osnova na kalkulacija. Osnoven problem kaj zalihite, koga tie na zaliha se vodat po fakti~ka
nabavna vrednost, e problemot vo vrska so nabavnata cena po koja materijalot treba da se presmeta
pri izdavaweto vo procesot na proizvodstvo, poradi postoeweto na razli~ni fakti~ni nabavni ceni za
razli~ni nabavki. MSS 2 – Zalihi, kako osnovni metodi gi propi{uva FI-FO metodot i metodot na
prose~ni ceni, a kako alternativen metod LI-FO za presmetuvawe na potro{okot na materijalot pri
negovoto davawe vo procesot na proizvodstvo.
Za evidencija na materijalite vo smetkovniot plan e rezervirana klasata 3 – Zalihi na
surovini, materijali, rezervni delovi i siten inventar.
Pri utvrduvaweto na nabavnata vrednost na surovinite i materijalite, delovnite subjekti moàt
da gi koristat smetkite za presmetka na nabavkata (grupa 30 – Presmeka na nabavkata) ili nabavnata
vrednost na surovinite i materijalite da ja utvrdat vrz osnova na kalkulacija.
1.1.1. Evidencija na nabavkata na materijalite po nabavna vrednost

Primer:
Po faktura br. 1 nabaveni se surovini i materijali za 420.000 denari i DDV vo iznos od
75.600 denari. Za prevoz na materijalite dobiena e faktura br. 2 na iznos od 6.000 denari i DDV vo
iznos od 1.080 denari. Za rastovar i smestuvawe na materijalite dobiena e faktura br. 3 na iznos od
3.000 denari i DDV vo iznos od 540 denari. Surovinite i materijalot na zaliha se primaat po nabavna
vrednost. Vrz osnova na navedenite podatoci da se izraboti kalkulacija za utvrduvawe na nabavnata
vrednost na surovinite i materijalite.
- Kalkulacija br. 1 -
za nabaveni surovini i materijali po faktura br. 1
1) Fakturna vrednost den. 420.000
2) Zavisni tro{oci den. 9.000
po f-ra br. 2 6.000 den.
po f-ra br. 3 3.000 den
4) Nabavna vrednost na surovinite i den. 429.000
2
materijalite
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
br smetka dolguva (+)
(-)
1 Vredenost po presmetka na dobavuva~ite 300 420.000
Pobaruvawe vrz osnova na pove}e platen DDV 160 75.600
Obvrski sprema dobavuva~i vo
zemjata 220 495.600
po faktura br. 1
1a Zavisni tro{oci 301 9.000
Pobaruvawa vrz osnova na pove}e platen DDV 160 1.620
zemjata 220 10.620
po f-a br. 2 i 3
1b Surovini i materijali na zaliha 310 429.000
Vrednost sproed presmetka 300 420.000
na dobavuva~i
Zavisni tro{oci 301 9.000
primen materijal na zaliha po presmetka
Glavna kniga
300 – Vredenost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

dobavuva~ite+- pove}e platen DDV+-
1)420.0001b)420.000 1)75.6001a)1.620
220 – Obvrski sprema

301 – Zavisni tro{oci+-
dobavuva~i vo zemjata+-
1a)9.0001b)9.000
1)495.6001a)10.620
310 – Surovini i materijali na
zaliha+-1b)429.000
1.1.2. Evidencija na nabavkata na surovini i materijali so koristewe na

smetkata presmetka na nabavkata
Pri utvrduvaweto na nabavnata vrednost za surovinite i materijalite, delovnite subjekti moàt
da gi koristat smetkite za presmetka na nabavkata (grupa 30 – presmetka na nabavkata).
Primer:
3
75.600 denari. Za prevoz na materijalite dobiena e faktura br.2 na iznos od 6.000 denari i DDV vo
vrednost. Utvrduvaweto na nabavnata vrednost na surovinite i materijalite da se izvr{i so koristewe
na smetkite za presmetka na nabavkata.
materijalite
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Vredenost po presmetka na dobavuva~ite 300 420.000
zemjata 220 495.600
po faktura br. 1
zemjata 220 10.620
po f-a br. 2 i 3
1b Presmetka na nabavkata 309 429.000
Vrednost spored presmetka 300 420.000
od dobavuva~ite
spored presmetka
1v Surovini i materijali na zaliha 310 429.000
Presmetka na nabavkata 309 429.000
za zatvorawe na smetkata presmetka na nabavka
300 – Vredenost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

Glavna kniga
1)420.0001b)420.000 1)75.6001a)1.620
220 – Obvrski sprema 309 – Presmetka na nabavkata+-

dobavuva~i vo zemjata+- 1b)429.0001v)429.000
1)495.6001a)10.620
310 – Surovini i materijali na 4

zaliha+-1v)429.000
1a)9.0001b)9.000
1.1.3. Presmetuvawe i knièwe na otstapuvaweto od planskite ceni na
potro{enite surovini i materijali
Surovinite i materijalite se nabavuvaat so cel nivno izdavawe vo procesot na proizvodstvoto
kade se tro{at. Nabavnata vrednost na potro{enite surovini i materijali se vkalkulira vo cenata na
proizvodite i uslugite. Koga zalihite na surovinite i materijalite se vodat po nabavna vrednost, pri
nivnoto izdavawe vo procesot na proizvodstvoto ne se javuva problem vo evidencijata na tro{ocite.
Problemi se javuvaat pri evidentiraweto na izlezot na materijalite koga tie se vodat po planski ceni.
Za taa cel neophodno e planskata cena da se svede na nabavnata cena i za taa cel se vr{i
presmetuvawe i knièwe na otstapuvawata na cenite na surovinite i materijalite koe e sodràno vo
potro{enite surovini i materijali.
Primer:
75.600 denari. Za prevoz na materijalite dobiena e faktura br.2 na iznos od 6.000 denari i DDV vo
vrednost. Vrz osnova na navedenite podatoci da se izraboti kalkulacija za utvrduvawe na nabavnata
vrednost na surovinite i materijalite. Surovinite i materijalite na zaliha se primaat po planska cena
vo iznos od 450.000 denari.
Po trebovawe br. 1 izdadeni se materijali vo proizvodstvo za 45.000 denari. Da se presmeta i
prokniì otstapuvaweto od cenite na surovinite i materijalite, sodràno vo potro{enite surovini i
materijali.
5
materijalite
5) Planska vrednost den. 450.000
6) Otstapuvawe od cenite na surovinite i den. (-)21.000
materijalite
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Vrednost po presmetka na dobavuva~ite 300 420.000
zemjata 220 495.600
po faktura br. 1
zemjata 220 10.620
po f-a br. 2 i 3
1b Surovini i materijali na zaliha 310 450.000
na dobavuva~i
Otstapuvawe od cenite na surovini 319 21.000
i materijli
za stavawe na materijalite na zaliha po planska
cena
1v Potro{eni surovini i materijali 400 45.000
Surovini i materijali na zaliha 310 45.000
po trebovawe br. 1
Glavna kniga
300 – Vrednost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

1)420.0001b)420.000 1)75.6001a)1.620

1a)9.0001b)9.000
1)495.6001a)10.620
319 – Otstapuvawe od cenite na zaliha+-1b)450.0001v)45.000
surovini i materijli+-
1g)2.1001v)21.000 400 – Potro{eni surovini i
materijali+-1v)45.000
319 – Vkalkulirano otstapuvawe
od planskite ceni na potro{enite
surovini i materijali+-1g)2.100
6
Otstapuvaweto od cenite na surovinite i materijalite, sodràno vo potro{enite materijali se
utvrduva so slednava formula:
otstapuvaw e od cenite
na surovinite i (saldo od smetkata 319)  (zbir na negativ. str. od smetkata 310)

materijali te sodràno (zbir na pozitivnat a strana od smetkata 310)
vo potro{eni materijal
otstapuvaw e sodràno 21.000  45.000

  2.100
vo potro{eni materijali 450.000
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1g Otstapuvawe od cenite na surovinite i 319 2.100
materijalite
Vkalkulirano otstapuvawe od 4009 2.100
planskite ceni na potro{enite
surovini i materijali
za presmetano otstapuvawe
1.1.4. Smetkovodstvena evidencija na surovinite i materijalite vo

dorabotka, obrabotka i manipulacija
Vo praksata ~esto se slu~uva da nekoj deloven subjekt del od svoite surovini i materijali gi
isprati vo drugi delovni subjekti so cel vrz niv da bidat izvr{eni oddelni operacii. Voobi~aeno,
vakvi aktivnosti se pravat so cel da se postigne podobar stepen na dorabotka ili obrabotka, odnosno
surovinite i materijalite da dobijat pogolem kvalitet za potrebite na proizvodniot proces. Za vremeto
dodeka surovinite i materijalite se vo procesot na ponatamo{na faza na tehnolo{ka obrabotka,
smetkovodstveno se evidentiraat na smetkata 316 – Surovini i materijali vo dorabotka, obrabotka i
manipulacija, spored nivnata nabavna vrednost, kako i site transportni tro{oci okolu ispra}aweto i
vra}aweto na materijalite, tro{ocite za izvr{enata usluga i sli~no. Ovaa smetka e nameneto pred s#
za oformuvawe na novata cena na materijalite, koja normalno e da bide pogolema zaradi izvr{enite
operacii vrz materijalite, bidej}i ovie materijali se vra}aat so podobar kvalitet, povisok stepen na
dorabotka ili vo krajna linija moàt da bidat i prenameneti.
Primer:
DOO "Favorit" ispratil materijal na dorabotka i manipulacija kaj DOO "Ilika Stil" so
ispratnica br. 12, so nabavna vrednost od 75.000 denari. Po izvr{enata dorabotka i manipulacija
DOO "Ilika Stil" ispratil faktura br. 4 na iznos od 30.500 denari, na koj treba da se plati i DDV od
18%. Za izvr{eniot transport na materijalot dobiena e faktura br. 6 od dobavuva~ot "Trans" na iznos
7
od 5.900 denari vo koj iznos e vklu~en i DDV vo iznos od 900 denari. So priemnica br. 15
doraboteniot materijal e primen vo magacinot.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Surovini i materijali vo dorabotka, obrabotka i 316 75.000
manipulacija
spored ispratnica br. 12
1a Surovini i materijali vo dorabotka, obrabotka i 316 30.500
manipulacija
zemjata 220 35.990
po f-a br. 4
1b Surovini i materijali vo dorabotka, obrabotka i 316 5.000
manipulacija
Pobaruvawa vrz osnova na pove}e platen DDV 160 900
zemjata 220 5.900
po f-a br. 6
Surovini i materijali vo dorabotka, 316 110.500
obrabotka i manipulacija
spored priemnica br. 15
Glavna kniga
316 – Surovini i materijali vo 310 – Surovini i materijali na

dorabotka, obrabotka i zaliha+-1v)110.5001)75.000
manipulacija+-
1)75.0001v)110.5001a)30.5001b
)5.000
160 – Pobaruvawe vrz osnova na 1a)35.9901b)5.900
pove}e platen DDV+-
1a)5.4901b)900
1.1.5. Smetkovodstvena evidencija na surovinite i materijalite na pat

Pri nabavkite na surovinite i materijalite ~est e slu~ajot da najnapred pristigne dokumentot
za nivnata nabavka, odnosno fakturata za nabavenite surovini i materijali, a tie seu{te da ne se
pristignati. Vo toj slu~aj vo smetkovodstvenata evidencija se evidentiraat na smetkata 312 –
Surovini i materijali na pat.
8
So pristignuvaweto na surovinite i materijalite se vr{i prekniùvawe so zadolùvawe na
smetkata 310 - Surovini i materijali na zaliha, a se odobruva smetkata 312 – Surovini i materijali na
pat.
Primer:
Spored faktura br. 12 nabaveni se surovini i materijali za 150.000 denari i DDV vo iznos od
27.000 denari. Me|utoa, surovinite i materijalite s#u{te ne se pristignati vo DOO "Favorit".
Podocna, ispora~anite surovini i materijali se pristignati i za izvr{eniot prevoz e dobiena
faktura br. 17 na iznos od 40.000 denari i DDV vo iznos 7.200 denari. Za rastovaruvawe i
smestuvawe na surovinite i materijalite e plateno 15.000 spored izvod br. 18.
Vrz osnova na ovie podatoci }e se izvr{i slednovo knièwe.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Surovini i materijali na pat 312 150.000
Obvrski sprema dobavuva~i
vo zemjata 220 177.000
spored faktura br. 12
1a Vrednost spored presmetka na dobavuva~i 300 150.000
Surovini i materijali na pat
spored f-ra br. 12 312 150.000
1b Zavisni tro{oci 301 55.000
Pobaruvawa vrz osnova na pove}e platen DDV 160
Obvrski sprema dobavuva~i vo 7.200
zemjata 220
@iro-smetka 47.200
po f-a br. 17 i spored izvod br. 18 100 15.000
na dobavuva~ite
312 –spored
Surovini i materijali
priemnica na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na
pat+-1)150.0001a)150.000 pove}e platen DDV+-
Glavna kniga
1)27.0001b)7.200

1b)55.0001v)55.000 300 – Vrednost spored presmetka na
dobavuva~i+-1a)150.0001v)150.000
100 – @iro-smetka+-1b)15.000
1)177.0001b)47.200

zaliha+-1v)205.000
9
1.2. Smetkovodstvena evidencija na rezervnite delovi
Pod rezervni delovi se podrazbiraat nabavenite delovi za vgraduvawe vo sopstvenite

proizvodi (servisirawe na prodadena oprema) i za odrùvawe, popravka i rekonstrukcija na objektite
i opremata. Tie se iskaùvaat na smetkata 320 – Rezervni delovi na zaliha. Delovite koi se
vgraduvaat vo proizvodite na delovniot subjekt se iskaùvaat na smetkata 310 – Materijali na zaliha,
kako pomo{ni materijali. Rezervnite delovi se evidentiraat na klasata 3, grupa 32 – Rezervni delovi,
na slednite sinteti~ki smetki
320 – Rezervni delovi na zaliha
327 – Vrednosno usoglasuvawe na zalihata na rezervnite delovi
329 – otstapuvawe od cenite na rezervnite delovi
Nabavkata na rezervnite delovi se evidentira so koristewe na smetkite od grupa 30 –

Presmetka na nabavkata, ili direktno na smetkite od grupata 32 – Rezervni delovi. Rezervnite delovi
na zaliha se vodat po nabavni ili planski ceni, pri {to otstapuvaweto se evidentira na smetkata 329 –
Otstapuvawe od cenite na rezervnite delovi.
Primer:
1 Po faktura br. 1 nabaveni se rezervni delovi za odrùvawe na postojanite sredstva vo iznos
od 180.000 denari i DDV vo iznos od 32.400 denari. Za prevoz dobiena e faktura br.2 na 1.500
denari, vo koj iznos na DDV otpa|a 270 denari. Na zaliha rezervnite delovi se primeni po planska
vrednost vo iznos od 200.000 denari.
2 Po trebovawe br. 1 izdadeni se rezervni delovi za vgraduvawe vo ma{inite za 100.000
denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
10
Pobaruvawa za pove}e platen DDV 160 32.400
Obvrski sprema dobavuva~i 220 212.400
po faktura br. 1
Pobaruvawa za pove}e platen DDV 160 270
po faktura br. 2
1b Rezervni delovi na zaliha 320 200.000
Otstapuvawe od cenite na 329 18.500
rezervnite delovi
primeni rezervni delovi na zaliha po planska
vrednost
1v Presmetka na nabavkata 309 181.500
Vrednost po presmetka na dobavuva~. 300 180.000
zatvorawe na grupa 30
2 Potro{eni rezervni delovi 404 100.000
Rezervni delovi na zaliha 320 100.000
spored trebovawe br. 1
Glavna kniga

1)180.0001v)180.000 1)32.4001a)270

1a)1.5001v)1.500
1)212.4001a)1.770
309 – Presmetka na nabavkata+-

320 – Rezervni delovi na zaliha+-
1v)181.5001b)181.500
1b)200.0002)100.000
404 – Potro{eni rezervni delovi+-

329 – Otstapuvawe od cenite na
2)100.000
rezervnite delovi+-1b)18.500
11
1.3. Smetkovodstvena evidencija na siten inventar i ambalaà
Sitniot inventar po svojata priroda ne e predmet, tuku sredstvo za rabota, no od

smetkovodstvena gledna to~ka poradi malata vrednost i relativniot kus rok na upotreba se tretira
kako predmet na trudot. Kako siten inventar moè da bidat tretirani onie sredstva za rabota ~ija
vrednost ne ja nadminuva so zakon propi{anata i vek za rabota pokratok od edna godina. Vsu{nost
stanuva zbor za pogonski i deloven inventar, avtogumi, ambalaà, rezervni delovi i sli~no. Vo taa
smisla sitniot invetar kako eden od elementite na procesot na proizvodstvoto, po svojata
ekonomsko-tehni~ka sodrìna treba da bide klasificiran kako sredstvo za rabota. Me|utoa, poradi
negovata specifi~nost vo tro{eweto, kako i poradi negovata relativno mala fakti~ka nabavna
vrednost, toj vo knigovodstvenata evidencija dobiva tretman na tekovno sredstvo.
Vo smetkovniot plan za evidencija na sitniot inventar i ambalaàta e predvidena grupata 35 –
Siten inventar i ambalaà i slednite sinteti~ki smetki
350 – Siten inventar na zlaiha
351 – Siten inventar vo upotreba
352 – Ambalaà i avtogumi na zaliha
353 – Ambalaà i avtogumi vo upotreba
357 – Vrednosno usoglasuvawe na zalihite na sitniot inventar, ambalaàta i avtogumite
359 – Otstapuvawe na cenite na sitniot inventar, ambalaàta i avtogumite
Za evidencija na nabavkata na sitniot inventar, avtogumite i ambalaàta mo`ni se tri re{enija

i toa:
- prvoto re{enie e so primena na smetkite od grupata 30 (smetki za presmetka na nabavkata);
- vtoroto re{enie e so koristewe na kalkulacija za utvrduvawe na nabavnata vrednost;
- tretoto re{enie e vo ramkite na smetkite od grupata 35.
Na zaliha sitniot inventar moè da se prima po nabavna fakti~na vrednost ili po nabavna
planska vrednost.
Primer:
Po faktura br. 27 nabaven e siten inventar za 100.000 denari i DDV od 18.000 denari. Za
prevoz na sitniot invetar dobiena e faktura br. 31 na iznos od 10.000 denari i DDV vo iznos od
12
1.800 denari. Sitniot inventar na zaliha se vodi pod: a) fakti~ka nabavna vrednost, b) planska
nabavna vrednost, koja e za 10% povisoa od fakti~kata nabavna vrednost.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
Obvrski sprema dobauva~i
po faktura br. 27 220 118.000
Obvrski sprema dobauva~i
po faktura br. 31 220 11.800
1b Siten inventar na zaliha 350 110.000
za stavawe na zaliha po fakti~ka vred.
1v Siten inventar na zaliha 350 121.000
Otstapuvawe od cenite na sitniot 359 11.000
inventar
za stavawe na zaliha po planska vrednost
Glavna kniga

1)100.0001b)100.0001v)100.000 1)18.0001a)1.800

1a)10.0001b)10.0001v)10.000
1)118.0001a)11.800
350 – Siten inventar na zaliha+- 309 – Presmetka na nabavkata+-

1b)110.0001v)121.000 1v)181.5001b)181.500

sitniot inventar+-1v)11.000
13
1.3.1. Izdavawe na sitniot inventar vo upotreba (potro{ok na siten
inventar)
Smetkovodstvenata evidencija na izdavaweto na sitniot inventar vo upotreba i negovoto
tro{ewe ima posebna specifi~nost i se razlikuva od smetkovodstveniot tretman na izdavaweto i
tro{eweto na materijalot. Toa, vsu{nost, proizleguva poradi karakteristikite na sitniot inventar,
odnosno poradi faktot {to sitniot inventar se tretira kako predmet na trudot i ima podolg vek na
upotreba. Vo praktikata poznati se tri na~ini za evidencija na potro{okot na sitniot inventar,
odnosno na~inot na otpis na sitniot inventar moè da se izvr{i spored slednive metodi:
1. Metoda na neposredno (direktno) ili ednokratno 100% otpi{uvawe na sitniot inventar,
ambalaàta i avtogumite. Sitniot inventar moè da se otpi{uva celosno so samoto davawe vo
upotreba, pri {to stanuva zbor za ednokratno tro{ewe na sitniot inventar.
2. Metoda na kalkulativno, odnosno posredno otpi{uvawe na sitniot inventar, ambalaàta i
avtogumite. Vrz baza na procenka za vekot na traewe na sitniot inventar se utvrduva
mese~en kalkulativen otpis, so toa {to se utvrduva godi{en t.e. mese~en procent na otpis,
koj se presmetuva na iznosot na sitniot inventar vo upotreba ili vo praksata poznat kako
metod na mese~ni kalkulativni otpisi. Pri davaweto na sitniot inventar vo upotreba se
opredeluva vremetraeweto na negovoto koristewe, odnosno brojot na mesecite. Za da se
utvrdi mese~niot otpis na sitniot inventar vo upotreba se deli iznosot na upotrebuvaniot
inventar so brojot na mesecite. Siteniot inventar vo upotreba moè da se koristi vo pove}e
presmetkovni periodi. Na krajot na sekoj presmetkoven period se vr{i usoglasuvawe na
knigovodstvenata so fakti~kata vrednost na sitniot inventar. Ova usoglasuvawe se vr{i na
sledniot na~in: prvo, so popis se utvrduva fakti~kata vrednost na sitniot inventar vo
upotreba; potoa, se utvrduva i negovata knigovodstvenata vrednost i na krajot, se
sporeduvaat fakti~kata so knigovodstvenata vrednost na sitniot inventar, pri {to moàt da se
javat opredeleni otstapuvawa koi{to moàt da zna~at pogolema fakti~ka od knigovodstvena
vrednost, i obratno, fakti~kata vrednost na sitniot inventar da bide pomala od negovata
knigovodstvena vrednost.
Metodata na kalkulativno, odnosno posredno otpi{uvawe na sitniot inventar ovozmoùva

ramnomerno raspredeluvawe na tro{ocite na sitniot inventar po presmetkovni periodi, za vreme na
peridot na negovata upotreba i na toj na~in vlijae na visinata na troocite, rashodite i finansiskiot
rezultat vo presmetkovniot period na delovniot subjekt.
Primer:
14
1 Za potrebata na slu`bata za arhivirawe, spored trebovawe br. 25 izdaden e siten inventar za
30.000 den. Ovoj siten inventar, celosno se presmetuva kako tro{ok so samoto davawe vo upotreba.
2 DOO "Favorit" raspolaga so siten inventar na zaliha na iznos od 80.000 den. Spored
trebovawe br. 45 na 01.03. daden e vo upotreba siten inventar za 60.000 den. Spored planot na
koristewe sitniot inventar }e bide koristen 20 meseci, taka {to mese~no }e se otpi{uva 3.000 den.
3 Spored zapinsnik za rashoduvawe br. 17, na 30.10. rashoduvan e del od sitniot inventar vo
upotreba za 10.000 den., pri {to e procenet i otpadok na 3.000 den.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Siten inventar vo upotreba 351 30.000
Siten inventar na zaliha 350 30.000
1a Otpis na siten inventar 405 30.000
Vrednosno usoglasuvawe na zalihite 357 30.000
na siten inventar, ambalaà i avto gumi
po trebovawe br. 45
na sitniot invetar
presmetan otpis na sitniot inventar za eden
mesec
3 Vrednosno usoglasuvawe na zalihite na sitniot 357 7.000
invetar
Otpadoci na zaliha 3106 3.000
Siten inventar vo upotreba 351 10.000
rashoduvan siten inventar vo upotreba
Usoglasuvaweto na fakti~kata so knigovodstvenata vrednost na sitniot invetar vo upotreba }

e go izvr{ime vrz osnova na sostojbata na smetkite na sitniot inventar.
Glavna kniga:
350 – Siten inventar na zlaiha 351 – Siten inventar vo 357 – Vrednosno

+ - upotreba usoglasuvawe na zalihite na
1) 30.000 + - sitniot inventar
2) 60.000 1) 30.000 3) 10.000 + -
2) 60.000 3) 7.000 1a) 30.000
405 – Otpis na siten inventar 3106 – Otpadoci na zaliha 2a) 3.000
+ - + -
1a) 30.000 3) 3.000
2a) 3.000
15
1.4. Smetkovodstvena evidencija na proizvodstvoto, proizvodite i
stokite
Vo procesot na proizvodstvo se sozdavaat gotovi proizvodi ili se izvr{uvaat opredeleni

uslugi. Za da se dobie kakov bilo nov proizvod, mora da nastanat tro{oci, odnosno bez tro{oci nema
proizvodi, {to zna~i deka tie se neminovni.
Kaj proizvodstvenite delovni subjekti se sre}avaat tri razli~ni vidovi tro{oci: direktni
materijali, direktna rabotna sila i op{ti tro{oci na proizvodstvoto. Direktnite materijali poznati u{te i
kako surovini i materijali se koristat vo procesot na proizvodstvoto za izrabotka na proizvodite.
Direktnata rabotna sila, kako poseben vid tro{ok, se sostoi od iznosot platen na rabotnicite, koi se
direktno involvirani vo izrabotkata na proizvodite. Op{tite tro{oci na proizvodstvoto gi opfa}aat
site drugi tro{oci koi se odnesuvaat na procesot na proizvodstvoto, no ne moàt direktno da se
povrzat so specifi~nite edinici na proizvodi. Kako na primer, amortizacijata na postojanite sredstva
i potro{enata elektri~na energija vo pogonot za proizvodstvo se samo del od mo`nite op{ti tro{oci
na proizvodstvoto. Poradi karakterot na ovie tro{oci koi se op{ti, odnosno zaedni~ki za site
proizvedeni edinici, vo smetkovodstvoto ima razvieno pove}e tehniki za alocirawe (raspredelba) na
op{tite tro{oci na proizvodstvo za specifi~nite proizvodi.
Trite vida tro{oci koi se sre}avaat vo procesot na proizvodstvoto iniciraat postoewe na tri
formi na zalihi kaj proizvodstvenite delovni subjekti. Trite fazi vo oformuvaweto na zalihite se:
surovini i materijali, proizvodstvo vo tek i gotovi proizvodi. Direktnite materijali ili surovinite i
materijalite vleguvaat vo procesot na proizvodstvo vo koj, so pomo{ na direktnata rabotna sila i
op{tite tro{oci na proizvodstvoto, se transformiraat vo gotovi proizvodi. Vo sekoja faza od
raboteweto, vklu~itelno i na krajot od presmetkovniot period vo proizvodnite delovni subjekti
moàt da se sretnat surovini i materijali koi se vlezeni vo procesot na proizvodstvo, a s#u{te ne se
transformirani vo gotovi proizvodi. Zapo~natite i s# u{te nedovr{eni proizvodi vo smetkovodstvoto
se narekuvaat proizvodstvo vo tek. Zalihite koi so zavr{uvaweto na procesot na proizvodstvoto se
kompletirani i se raspoloìvi za proda`ba se identifikuvaat so poimot gotovi proizvodi.
Vkupniot iznos na site tro{oci ja pretstavuva vkupnata cena na ~inewe na proizvodstvoto.
Koga ovoj iznos }e se podeli so brojot na proizvodenite edinici }e se dobie cena na ~inewe po
edinica proizvodstvo, odnosno prose~na cena na ~inewe. No, pritoa se javuva problem okolu
razgrani~uvaweto na delot na tro{ocite sodràni vo nedovr{enite i delot na tro{ocite sodràni vo
dovr{enite gotovi proizvodi. No, bez ogled na te{kotiite smetkovodstvenata evidencija na gotovite
16
proizvodi i finansiskiot rezultat bezuslovno nalaga precizno razgrani~uvawe na vrednosta na
dovr{enoto od vrednosta na nedovr{enoto proizvodstvo.
Site tro{oci koi{to nastanuvaat vo tekot na raboteweto na eden deloven subjekt za opredelen
presmetkoven period, smetkovodstveno se iskaùvaat na smetkata 600 – Proizvodstvo, so knièwe
na pozitivna strana so upotreba na smetkata 490 – Raspored na tro{ocite, so knièwe na negativnata
strana.
Primer:
1 Spored presmetka na proizvodstvoto br. 24, od vkupnite vloùvawa za proizvodstvo na
opredelen proizvod dovr{eni se gotovi proizvodi za 340.000 denari. Spored priemnica br. 1 gotovite
proizvodi se primeni na zaliha po fakti~ka cena na ~inewe.
2 Spored priemnica br. 3, od proizvodstvoto primeni se gotovi proizvodi na zaliha ~ija
fakti~ka cena na ~inewe iznesuva 400.000 denari. Na zaliha gotovite proizvodi se vodat po planska
cena na ~inewe, koja e za 10% povisoka od fakti~kata cena na ~inewe na primenite proizvodi.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Proizvodi na zaliha 630 340.000
Proizvodstvo 600 340.000
primeni gotovi proizvodi na zaliha
Otstapuvawe od cenite na proizvod. 639 40.000
po priemnica br. 6
Glavna kniga
630 – Proizvodi na zaliha+- 600 – Proizvodstvo+-
1)340.0002)440.000 1)340.0002)400.000

proizvodite+-2)40.000
17
1.5. Smetkovodstven priod na gotovite proizvodi
Gotovite proizvodi pretstavuvaat u~inoci, koi pred se, se nameneti za proda`ba i koi moàt
da se upotrebat od samiot deloven subjekt za opredeleni nameni. Gotovoite proizvodi se
evidentiraat na smetkite na finanskoto smetkovodstvo, no moè da se organizira evidencija i kako
posebno smetkovodstvo na gotovite proizvodi. Od analiti~kata evidencija se dobivaat zna~ajni
informacii za: koli~inata na zalihata na gotovite proizvodi po vidovi i kvalitet, za intenzitetot na
vidot i izlezot na gotovite proizvodi vo magacin, intenzitetot na proda`bata, za tro{ocite po edinica
prodaden proizvod, za dinamikata na proda`bata, asortimanot i drugi zna~ajni informacii.
Gotovite proizvodi na zaliha moàt da se vodat po fakti~ka cena na ~inewe ili po planska
cena na ~inewe. Vrz osnova na kalkulacija na proizvodstvoto se utvrduva iznosot na vkupnite
vloùvawa koi se odnesuvaat na zavr{enite proizvodi, a vrz osnovana priemnica gotovite proizvodi
se primaat na zaliha, osven onie koi vedna{ se prodavaat. Pri vnesuvaweto na proizvodite na zaliha,
se zadolùva soodvetnata smetka od klasata 6, spored sega{niot smetkoven plan toa se smetkite 630
– Proizvodi na zaliha ili smetkata 631 – Proizvodi vo tu| sklad ili, pak, smetkata 633 – Proizvodi vo
prodavnici, dokolku proizvodite se nosat na zaliha, privremeno dodeka ne se predadat vo
sopstvenite prodavnici na delovniot subjekt, a se odobruva smetkata 600 – Proizvodstvo.
Koga gotovite proizvodi na zaliha se vodat po planska cena na ~inewe, rashodite treba da se
koregiraat za realiziranoto otstapuvawe od planskata cena na ~inewe na prodadenite proizvodi. Za
presmetuvawe na otstapuvaweto neophodni se podatoci od smetkata 639 – Otstapuvawe od cenite
na proizvodite i od adekvatnoto smetka na koe se vodi zalihata na gotovite proizvodi (630, 631 ili
633). Vo slu~aj koga zalihata na gotovite proizvodi se evidentira na smetkata 630 – Proizvodi na
zaliha, toga{ otstapuvaweto od planskata cena ~inewe sodràno vo prodadenite gotovi proizvodi se
presmetuva spored formulata:
(S 0
na konto 639)  (zbir na desna ne
otstapuvaw e od planskata cena na ~ inewe strana na kontoto 630, 631 ili

sodràn o vo prodadenit e gotovi proizv odi (Zbir na leva pozitivna stran
na ko ntata 630, 631 ili 633)
Za iznosot na presmetanoto otstapuvawe neophodno e da se izvr{i koregirawe na rashodite

vo zavisnost od toa kakvo bilo otstapuvaweto, so zadolùvawe ili odobruvawe na soodvetnata
smetka na rashodite i ednovremeno zadolùvawe ili odobruvawe na smetkata 639 – Otstapuvawe od
cenata na proizvodite.
Primer:
So ispratnica br. 17 DOO "Favorit" proizvedenite proizvodi gi predava vo magacinot za
gotovi proizvodi, kade se vodat spored cena na ~inewe. Cenata na ~inewe na primenite gotovi
18
proizvodi iznesuva 700.000 denari. Spored faktura br. 4, DOO "Favorit" prodal gotovi proizvodi vo
vrednost od 400.000 denari i DDV vo vrednost od 72.000 denari. Cenata na ~inewe spored koja
gotovite proizvodi se vodat na zaliha iznesuva 300.000 denari. Spored izvod br. 6 fakturata e
platena od kupuva~ot.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
vrz osnova na ispratnica br. 17
2 Pobaruvawa od kupuva~ite vo zemjata 120 472.000
Obvrski za DDV 260 72.000
Prihodi od proda`ba na proizvodi, 751 400.000
stoki i uslugi na doma{en pazar
vrz osnova na faktura br. 4
3 Rashodi vrz osnova na prodadeni proizvodi i 700 300.000
uslugi
Proizvodi na zaliha 630 300.000
za namaluvawe na zalihata na gotovite
proizvodi
4 @iro-smetka 100 472.000
Pobaruvawa od kupuva~ite 120 472.000
vo zemjata
spored izvod br. 6
Glavna kniga
630 – Proizvodi na zaliha+- 600 – Proizvodstvo+-1)700.000
1)700.0003)300.000
120 – Pobaruvawa od 260 – Obvrski za DDV+-2)72.000

kupuva~ite vo zemjata+-
2)472.0004)472.000
751 – Prihodi od proda`ba na 700 – Rashodi vrz osnova na
proizvodi, stoki i uslugi na prodadeni proizvodi i uslugi+-
doma{en pazar+-2)400.000 3)300.000
100 – @iro-smetka+-4)472.000
1.5.1. Smetkovodstvena evidencija na gotovite proizvodi vo prodavnica

Proda`bata na gotovite proizvodi, voobi~aeno se vr{i preku prodavnicite na delovnite
subjekti. Gotovite proizvodi na pazarot se prodavaat po proda`ni ceni, so presmetan danok na
19
dodadena vrednost, vo koja pokraj cenata na ~inewe na proizvodite deluvaat i niza drugi faktori od
raboteweto na delovniot subjekt. Pri proda`bata na proizvodite se ostvaruvaat prihodi ~ija golemina
zavisi pokraj od proda`nata cena, isto taka, i od prodadenite koli~ini. Spored principot na
sprotivstavuvawe na ostvarenite prihodi od prodadenite proizvodi i uslugi, neophodno e da se
sprotivstavat tro{ocite koi se napraveni za proizvodstvo na prodadenite proizvodi, bidej}i tro{ocite
za prodadenite proizvodi pretstavuvaat rashodi.
Smetkovodstvenata evidencija na gotovite proizvodi vo prodavnica se sostoi vo toa {to po
knièweto na prihodot od opredelena proda`ba se zadolùva soodvetnata smetka od klasata eden, a
se odobruva soodvetnata smetka od grupata 75 – Prihodi od proda`ba. Potoa sledi knièwe so koe }e
se evidentira rashodot koj se odnesuva za prodadenite proizvodi i so toa }e se namali zalihata. Za
taa cel, evidencijata se sproveduva so zadolùvawe na soodvetnata smetka od grupata 70 – Rashodi
na prodadeni proizvodi, a odobruvawe na nekoe od smetkite 630, 631 ili 633 vo zavisnost od toa
kade se vodi zalihata na gotovite proizvodi. Evidencijata na rashodot i namaluvaweto na razlikata
voobi~aeno se vr{i periodi~no ili paralelno so proda`bata. Vo praksata utvrduvaweto na iznosot na
tro{ocite se vr{i vrz osnova na analiti~koto knigovodstvo na gotovite proizvodi so mnoèwe na
prodadenite koli~ini so nivnata cena na ~inewe po koja se vodele na zaliha, ili vrz osnova na
specijalna presmetka, vo slu~aj koga ne se vodi uredno analiti~ko knigovodstvo.
Utvrduvaweto na visinata na rashodite vrz osnova na specijalna presmetka se pravi na
sledniot na~in1:
1. se utvrduva vrednosta na zlaihata na gotovite proizvodi i nedovr{enoto proizvodstvo
na po~etokot na presmetkovniot period t.e. 01.01;
2. se utvrduva iznosot na vkupnite tro{oci (od klasa 4) napraveni do denot na koj{to se
pravi presmetkata;
3. Vrednosta na vaka utvrdenite tro{oci se dodava na vrednosta na po~etnite zalihi na
gotovi proizvodi i nedovr{eno proizvodstvo i na toj na~in se dobiva vrednosta na
vkupnite vloùvawa vo periodot;
4. od utvrdenata vrednost na vkupnite vloùvawa se odzema vrednosta na nedovr{enoto
proizvodstov i razlikata na gotovoite proizvodi na denot na presmetkata i na toj
na~in utvrdenata razlika pretstavuva tro{oci sodràni vo prodadenite gotovi
proizvodi.
Smetkovodstvenata evidencija na proda`bata na gotovi proizvodi vo prodavnica, kako i

zadolùvaweto na prodavnicata, a potoa i nivnoto razdolùvawe pri proda`bata }e bide prikaàna
preku slednite primeri.
1
d-r Desa B. Kosarkoska, citiranop delo, str. 220.
20
Primer:
1 Od zalihata na gotovi proizvodi so ispratnica br. 17 DOO "Favorit" od svojot magacin
ispora~al proizvodi vo sopstvenata prodavnica za proda`ba na krajnite potro{uva~i. Ovie proizvodi
na zaliha se vodat spored cena na ~inewe koja iznesuva 800.000 denari. Vo prodavnicata, gotovite
proizvodi se vodat po proda`na cena i za utvrduvawe na proda`nata cena so koja se zadolùva
prodavnicata e izgotvena kalkulacija. Kalkulacijata e izrabotena spored slednive smetkovodstveni
podatoci:
- proda`na vrednost na gotovite proizvodi, so vklu~en DDV 1.180.000 denari;
- vkalkuliran danok na dodadena vrednost 180.000 denari;
- cena na ~inewe na gotovite proizvodi 800.000 denari;
- otstapuvawe od cenata na proizvodite 200.000 denari.
2 Od prodavnicata na krajnite potro{uva~i se prodadeni gotovi proizvodi za 300.000 denari i

dnevniot pazar od prodadenite proizvodi, prodavnicata go uplatila na ìro-smetkata na DOO
"Favorit", spored izvod br. 19. Da se presmetaat i prokniàt realiziranoto otstapuvawe od cenata na
proizvodite, koe{to e sodràno vo prodadenite proizvodi i realiziraniot danok na dodadena vrednost.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Proizvodi vo prodavnica 633 1.180.000
Vkalkuliran danok na dodadena 634 180.000
vrednost
Otstapuvawe od cenite na 639 200.000
proizvodite
vrz osnova na kalkulacija
2 @iro-smeta 100 300.000
633 –spored
Proizvodi vo19prodavnica+-
izvod br. 630 – Proizvodi na zaliha+-
2a Rashodi vrz osnova na prodadeni proizvodi
1)1.180.0002a)300.000 i
1)800.000 700 300.000
uslugi
Proizvodi vo prodavnica 633 300.000
za razdolùvawe na prodavnicata 639 – Otstapuvawe od cenite na
634 – Vkalkuliran danok na
proizvodite+-1)200.000
dodadena vrednost+-1)180.000 Glavna kniga
751 – Prihodi od proda`ba na

100 – @iro-smetka+-2)300.000
proizvodi, stoki i uslugi na
doma{en pazar+-2)300.000
700 – Rashodi vrz osnova na

prodadeni proizvodi i uslugi+- 21
2a)300.000
0
(S na konto 639
otstapuvaw e od pl anska ta c ena na ~ inewe strana na ko

sodrà no vo prodadenit e gotovi proiz vodi (Zbir na le
na kontata
200 .000  300 .000

1.180 .000
Za presmetanoto otstapuvawe od cenite sodràno vo prodadenite proizvodi, koe iznesuva

50.847,46 denari treba da se namalat rashodite koi se odnesuvaat na prodadenite proizvodi.
Namaluvaweto na rashodite }e go izvr{ime na sledniov na~in:
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
2b Rashodi vrz osnova na prodadeni proizvodi i 700 (50.847,46)
uslugi
Otstapuvawe od cenite na 639 50.847,46
proizvodite
za presmetano otstapuvawe
Glavna kniga
700 – Rashodi vrz osnova na 639 – Otstapuvawe od cenite na

prodadeni proizvodi i uslugi+-2b) proizvodite+-2b)50.847,46
(50.847,46)
Na krajot na presmetkovniot period, e izgotvena presmetka na DDV sodràn vo prodadenite

proizvodi. Spored presmetkata presmetaniot DDV koj e sodràn vo prodadenite proizvodi iznesuva
45.762 denari. Presmetkata e izvr{ena na toj na~in {to vrednosta na prodadenite proizvodi iskaàni
na pobaruva~kiot promet na smetkata 633 – Proizvodi vo prodavnica se mnoì so presmetanata
stapka na DDV od 15,254% od propi{anata stapka od 18% .
300.000  15,254
 45.762
100
22
Presmetanata stapka na DDV od 15,254% se utvrduva spored slednava formula:
18  100
 15,254
100  18
Odnosno, realiziraniot DDV sodràn vo prodadenite proizvodi moème da go presmetame
spored slednava formula:
(S 0
na k on t o 6 3 4 )  (zb i r
s tra na na k on t o t o 6
pr esm et ka na real izi ra n iot da no k 
(Zb i r na le va po zi t
na ko n t at a 6 30 , 63 1
1 80.0 00  3 00.00 0
  4 5.7 6 2
1.1 8 0.0 0 0
Vo kontekst na prethodnoto, prihodite i rashodite sodràni vo prodadeni proizvodi treba da

se namalat za iznosot na DDV sodràn vo realiziranite proizvodi. Ovie presmetki }e gi napravime
vrz baza na podatocite od glavnata kniga na DOO "Favorit".
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
Vkalkuliran danok na dodadena vrednost 634 45.762
Rashodi vrz osnova na prodadeni 700 (45.762)
proizvodi i uslugi
spored presmetka
Prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi 751 (45.762)
na doma{en pazar
spored presmetka
Glavna kniga
634 – Vkalkuliran danok na 700 – Rashodi vrz osnova na

dodadena vrednost+-45.762 prodadeni proizvodi i uslugi+-45.762

proizvodi, stoki i uslugi na 260 – Obvrski za DDV+-45.762
doma{en pazar+-(45.762)
1.6. Smetkovodstven priod na trgovskite stoki
Stokite koi trgovskiot deloven subjekt gi nabavuva se nameneti za proda`ba, bidej}i edna od
osnovnite aktivnosti na trgovskiot deloven subjekt e nabavkata na stoki, so cel istite da bidat
prodadeni na krajnite potro{uva~i. Za trgovskite delovni subjekti u~inok pretstavuva
posreduvaweto me|u proizvoditelite i potro{uva~ite. Za nabavka na trgovskite stoki vo oficijalniot
23
smetkoven plan e rezervirana grupata 65 – Presmetka na nabavkata na stoki, no evidencijata na
nabavkata na stoki vo praktikata naj~esto e organizirana bez upotreba na smetkite za nabavka.
Toga{ evidencijata na nabavkata se vr{i vrz osnova na kalkulacija. So kalkulacijata se utvrduva
nabavnata vrednost na nabavenata stoka i nabavnata cena po edinica nabavena koli~ina. Osnoven
dokument pri nabavkata e fakturata vo koja e nazna~ena cenata po edinica stoka, poznata kako
fakturna cena, a vrednosta na celata koli~ina vo fakturata pretstavuva fakturna vrednost na
nabavenata stoka. Pri nabavkite se pravat i opredeleni tro{oci koi{to ja zgolemuvaat fakturnata
vrednost na nabavenite stoki i smetkovodstveno se poznati kako zavisni tro{oci. Zavisnite tro{oci i
drugite dava~ki (carini, danoci) zaedno so fakturnata vrednost ja so~inuvaat nabavnata vrednost na
stokite.
Stokite na zaliha smetkovodstveno se evidentiraat po nabavni i po proda`ni ceni. Naj~esto,
stokite so golema poedine~na vrednost i stokite vo magacin se vodat po nabavna vrednost, a stokite
so mala poedine~na vrednost i vo delovnite edinici od koi se prodavaat na krajnite potro{uva~i na
malo se vodat po proda`ni ceni. Proda`nata cena moè da bide opredelena od prodava~ot ili od
dràvata. Strukturata na proda`nata cena e: nabavna cena + razlika vo cena, pri {to se doa|a do
proda`na cena na golemo. Na taa cena se presmetuva danokot na dodadena vrednost i se dobiva
proda`na cena na malo na trgovskata stoka. Cenata, odnosno vrednosta na uslugite na trgovskite
delovni subjekti pretstavuva razlikata me|u proda`nata cena na golemo i nabavnata cena na stokite.
Ovaa suma mu sluì na trgovskiot deloven subjekt za pokrivawe na tro{ocite od raboteweto.
Za evidencija na zalihite na stokite vo trgovskite delovni subjekti e predvidena grupata 66 –
Stoki.
Vo praksata poznati se dva sistemi za evidencija na nabavnata i proda`nata vrednost na
stokite i toa kontinuiran i periodi~en sistem. Spored kontinuiraniot sistem site nabavki i proda`bi na
stoki se kniàt direktno na smetkata 660 – Stoki na zaliha, vo vremeto koga nastanuvaat. Spored
periodi~niot sistem, site nabavki na stoki vo tekot na presmetkovniot period se evidentiraat so
koristewe na smetkite za evidencija na nabavkata.
Za da se dobijat vkupnite tro{oci za zalihite koi se raspolo`livi za proda`ba za vreme na
presmetkovniot period, na vrednosta na vkupnite nabavki vo tekot na periodot se dodava vrednosta
na zalihite na stoki na po~etokot na presmetkovniot period. Na toj na~in, na krajot na
presmetkovniot period so popis se utvrduva vrednosta zalihite. Vrednosta na krajnite zalihi se
odzema od vkupnite tro{oci na zalihite raspoloìvi za proda`ba za vreme na periodot i taka
utvrdeniot ostatok gi pretstavuva tro{ocite sodràni vo prodadenite stoki.
Smetkovodstvenata evidencija na nabavkata na stokite, koga stokata na zaliha se vodi po
nabavna i po proda`na cena }e ja ilustrirame so slednive primeri.
24
Primer:
DOO "Favorit" nabavilo trgovski stoki (100 fenovi po cena od 400 denari) po faktura br. 23
za 40.000 denari i DDV vo vrednost od 7.200 denri. Za prevoz na ovie stoki e plateno vo gotovo
3.000 denari. Stokite se primeni na zaliha po nabavna vrednost.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Vrednost na stokata po presmetka na dob. 650 40.000
Pobaruvawa vrz osnova na pove}eplaten DDV 160 7.200
Obvrski sprema dobav. vo zemjata
spored faktura br. 23 220 47.200
1a Zavisni tro{oci za nabavka na stoki 651 3.000
Blagajna 102 3.000
plateno vo gotovo za prevoz
1b Stoki na zaliha 660 43.000
primeni stoki na zaliha
1v Presmetka na nabavkata 659 43.000
Vrednost na stokata po presmetka 650 40.000
na dobavuva~ot
Zavisni tro{oci za nabavka na stoki 651 3.000
zatvorawe na smetkite za nabavka
Glavna kniga
650 – Vrednost na stokata po 160 – Pobaruvawa vrz osnova na 220 – Obvrski sprema
presmetka na dobavuva~ite+- pove}eplaten DDV+-1)7.200 dobavuva~ite vo zemjata+-
1)40.0001v)40.000 1)47.200
659 – Presmetka na nabavkata+-

651 – Zavisni tro{oci za nabavka 102 – Blagajna+-1a)3.000
1v)43.0001b)43.000
na stoki+-1a)3.0001v)3.000
660 – Stoki na zaliha+-

1b)43.000
1.6.1. Proda`ba na trgovski stoki

Proda`bata na stokite moè da se vr{i kako proda`ba na golemo i proda`ba na malo vo
zavisnost od toa dali se raboti za proda`ba na krajnite potro{uva~i. Od aspekt na toa na koi pazari se
prodava, proda`bata moè da bide na doma{en pazar, ili proda`ba na stranski pazar t.n. izvoz na
stoka.
25
1.6.1.1. Smetkovodstvena evidencija na proda`ba na trgovski stoki na golemo na
doma{en pazar
Osnovna karakteristika na proda`bata na trgovski stoki na golemo e prodavawe na stoki vo
golemi koli~ini na eden kupuva~, koj taa stoka ja namenuva za ponatamo{na proda`ba. Pri ovaa
proda`ba vo soglasnost so zakonskite propisi se presmetuva i pla}a danok na dodadena vrednost i
proda`bata voglavno se vr{i preku magacinite i stovari{tata. Trgovskite dru{tva koi prodavaat na
golemo, svoite stoki na zaliha gi vodat po nabavni ceni. Pri proda`bata trgovskite dru{tva pokraj
redovnite prihodi od proda`bata na trgovskite stoki pravat i odredeni rashodi koi del se pokrivaat od
ostvarenite prihodi, a del ostanuvaat kako dobivka, dokolku se ostvareni dovolno prihodi.
Primer:
1 DOO "Favorit" po faktura br. 23 nabavilo trgovski stoki za ponatamo{na proda`ba vo
vrednost od 800.000 denari i DDV vo iznos od 144.000 denari, t.e. vkupnata vrednost na
nabavenata trgovska stoka iznesuva 944.000 denari. Spored faktura br. 27 DOO "Favorit" ja prodal
celata koli~ina na trgovski stoki vo iznos od 1.200.000 denari i DDV od 216.000 denri,odnosno
vkupnata vrednost na prodadenata trgovska stoka iznesuva 1.416.000 denari.
2 DOO "Favorit" po faktura br. 29 nabavilo trgovski stoki za natamo{na proda`ba za 200.000
denari i DDV od 36.000 denari ili vo vkupna vrednost od 236.000 denari. Podocna DOO "Favorit"
po faktura br.31 prodal na golemo na drug trgovski deloven subjekt 50% od vrednosta na
nabavenata stoka za iznos od 400.000 denari i DDV vo iznos od 72.000 denari, odnosno vkupnata
vrednost na prodadenata stoka iznesuvala 472.000 denari.
3 Bidej}i DOO "Favorit" nemal drugi transakcii vo vrska so proda`bata na stoki, ja utvrdil
obvrskata vrz osnova na DDV na toj na~in {to izvr{il prebivawe na saldata na smetkite 160 –
Pobaruvawa vrz osnova na pove}eplaten DDV i 260 – Obvrski vrz osnova na DDV i prsmetal deka
negovata obvrska po osnov na DDV iznesuva 108.000 denari. Spored izvod br. 22 obvrskata vrz
osnov na DDV ja platil.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Stoki na zaliha 660 800.000
1a Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata 120 1.416.000
Prihodi od proda`ba na proizvodi, 751 1.200.000
26
1b Nabavna vrednost na prodadeni stoki 701 800.000
Stoki na zaliha 660 800.000
za namaluvawe na zalihata na trgovskite stoki
Pobaruvawe vrz osnova na pove}eplaten DDV 160 36.000
2a Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata 120 472.000
3 Obvrski zaDDV 260 180.000
Pobaruvawa vrz osnova na 160 180.000
pove}eplaten DDV
spored presmetka
3a Obvrski za DDV 260 108.000
@iro-smetka 100 108.000
spored izvod br. 22
Glavna kniga
660 – Stoki na zaliha+- 160 – Pobaruvawa vrz osnova na

1)800.0001b)800.0002)200.0002 pove}eplaten DDV+-
b)100.000 1)144.0003)180.0002)36.000
220 – Obvrski sprema dobavuva~i

vo zemjata+-1)944.0002)236.000 120 – Pobaruvawa od kupuva~i
vo zemjata+-
1a)1.416.0002a)472.000

260 – Obvrski za DDV+-
3)180.0001a)216.0003a)108.000
doma{en pazar+-
2a)72.000
1a)1.200.0002a)400.000
100 – @iro-smetka+-3a)108.000
701 – Nabavna vrednost na
prodadeni stoki+- 27
1b)800.0002b)100.000
1.6.1.2. Smetkovodstvena evidencija na proda`bata na trgovski stoki na golemo na
stranski pazar
Smetkovodstvenata evidencija na proda`bata na trgovski stoki na golemo na stranski pazar
se isti kako i kaj proda`bata na stoki na golemo na doma{en pazar, so taa razlika {to za proda`nata
vrednost se zadolùva smetkata 121 – Pobaruvawa od kupuva~ite vo stranstvo, a se odobruva
smetkata 752 – Prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi na stranski pazar. Pri naplatata moè
da se koristi i smetkata 103 – Devizni smetki, bidej}i stanuva zbor za stranski sredstva za pla}awe
so negovo zadolùvawe, a so odobruvawe na smetkata 121 – Pobaruvawa od kupuva~ite vo
stranstvo.
Primer:
DOO "Favorit" nabavilo trgovski stoki nameneti za natamo{na proda`ba, po faktura br. 10
vo iznos od 150.000 denari i 27.000 denari danok na dodadena vrednost. Spored faktura br. 13
stokata e prodadena na stranski kupuva~ za 4.000 evra, t.e. vo denarska protivvrednost od 246.000
denari. Spored izvod br. 11 stranskiot kupuva~ ja platil stokata na deviznata smetka na DOO
"Favorit" vo iznos od 4.000 evra, odnosno vo denarska protivvrednost od 248.000 denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1a Pobaruvawa od kupuva~ite vo stranstvo 121 246.000
stoki i uslugi na stranski pazar
1v Devizna smetka 103 248.000
vo stranstvo
Prihodi od pozitivni kursni 765 2.000
razliki
spored izvod br. 11
28
Glavna kniga
660 – Stoki na zaliha+- 160 – Pobaruvawa vrz osnova na

1)150.0001b)150.000 pove}eplaten DDV+-1)27.000
220 – Obvrski sprema dobavuva~i

vo zemjata+-1)177.000 121 – Pobaruvawa od
kupuva~ite vo stranstvo+-
1a)246.0001v)246.000
proizvodi, stoki i uslugi na 701 – Nabavna vrednost na
stranski pazar+-1a)246.000 prodadeni stoki+-1b)150.000
103 – Devizna smetka+- 765 – Prihodi od pozitivni kursni

1v)248.000 razliki+-1v)2.000
Primer:
DOO "Favorit" po faktura br. 51 prodalo trgovski stoki na stgranski kupuva~ za 2.000 evra,
odnosno vo denarska protivvrednost od 122.000 denari. Nabavnata vrednost na ovie sotki spored
ispratnica br. 35 bila 100.000 denari. vo dogovoreniot rok, stranskiot kupuva~ ja uplatil sumata, a
delovnata banka n# izvestuva deka devizniot priliv e preveden vo korist na devinata smetka na
DOO "Favorit". Kursot na evroto po koj e izvr{ena presmetkata e 6.100 denari za 100 evra.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
2 Pobaruvawa od kupuva~ite vo stranstvo 121 122.000
stoki i uslugi na stranski pazar
2a Nabavna vrednost na prodadeni stoki 701 100.000
121 – Stoki na zaliha
Pobaruvawa od 660
752 – Prihodi od proda`ba na 100.000
kupuva~ite vo stranstvo+- proizvodi, stoki i uslugi na
2b Devizna smetka 103 122.000
2)122.0002b)122.000
Pobaruvawa od kupuva~ite stranski pazar+-2)122.000
121 122.000
vo stranstvo
prevedeni pari od stranski kupuva~i
660 – Stoki na zaliha+-
prodadeni stoki+-2a)100.000
Glavna kniga
2a)100.000
103 – Devizna smetka+- 29
1b)122.000
1.6.1.3. Smetkovodstvena evidencija na proda`bata na trgovskite stoki vo prodavnica
(proda`ba na malo)
Proda`bata na stoki na malo zna~i proda`ba nakrajnite potro{uva~i i taa se vr{i pred s# od
prodavnicite, a mnogu poretko od magacinite. Stokite vo prodavnicite se vodat na zaliha po
maloproda`ni ceni. Maloproda`nite ceni se utvrduvaat na sledniot na~in: na nabavnata cena se
presmetuva razlikata vo ceni, a na taka dobienata proda`na cena na golemo se presmetuva DDV i
dobienata cena pretstavuva maloproda`na cena. Proda`bata na trgovski na malo naj~esto se vr{i za
gotovi pari ili za prodadenata stoka se dobivaat hartii od vrednost: ~ekovi ili menici.
Tro{ocite na prodadenite stoki se biten element na finaniskiot rezultat vo presmetkovniot
period. Tie se utvrduvaat na toj na~in {to koga na zalihite na trgovskite stoki na po~etokot na
periodot im se dodadat nabavkite na trgovskite stoki vo tekot na presmetkovniot period i od niv se
odzeme vrednosta na stokata na krajot na periodot. Ovie tro{oci na krajot na presmetkovniot period
se evidentiraat na smetkata 701 – Nabavna vrednost na prodadenite stoki, so negovo zadolùvawe, a
se odobruva smetkata 660 – Stoki na zaliha.
Trgovskite stoki vo prodavnicite se vodat po maloproda`ni ceni vo koi e vklu~en i DDV,
dodeka, pak, zalihite na stokite se evidentiraat na smetkata 663 – Stoki vo prodavnica. Prodavnicite
kako delovni podru`nici ~ija osnovna dejnost e proda`bana stoki na malo se zadolùvaat so trgovski
stoki so dokumentot kalkulacija vo koj se oformuva proda`nata cena. Proda`nata cena na stokite vo
prodavnicata se sostoi od slednite elementi: fakturna vrednost, razlika vo ceni i danok na dodadena
vrednost.
Pri proda`bata na stokite pokraj ostvarenite prihodi potrebno e da se prokniàt i rashodite koi
se vrzani za tie prihodi. Kako rashod se javuva nabavnata vrednost na prodadenite stoki. Prethodno
spomnavme deka stokite vo prodavnicite se vodat po proda`ni ceni, taka so namaluvawe na zalihite
ne moè da se utvrdat vistinskite rashodi predizvikani od tie prihodi. Utvrduvaweto na rashodite se
vr{i periodi~no. Posle uplatuvaweto na dnevniot promet, knigovodstveno sledi evidencija so koe se
30
namaluva vrednosta na zalihite i toa se zadolùva smetkata 701 – Nabavna vrednost na prodadenata
stoka, a se odobruva smetkata 663– Stoki vo prodavnica. Ovie knièwa se po proda`nata vrednost,
zatoa neophodno e da se izvr{i korekcija na smetkata 701 – so cel da se iskaè nabavnata vrednost
na prodadenata stoka. Vsu{nost so odzemawe na realiziranata razlika vo ceni i realiziraniot danok
na dodadena vrednost, se doa|a do nabavnata vrednost na prodadenata trgovska stoka. Realiziranata
razlika vo ceni koja se odnesuva na realiziranite stoki vo prodavnicite vo presmetkovniot period,
moème da ja presmetame na dva na~ina, i toa po formula i po pat na smetkovodstvena postapka za
nejzina presmetka.
Formulata za presmetka na realiziranata razlika vo ceni e sledna2:
 Zbir na desnata strana na 
 S 0 na konto 669 - Razlika vo   
 
    konto 663 - Sumata na realiziran ite 
realiziran a  ceni na stoki vo prodavnica   stoki vo prodavnica 
 

razlika vo ceni  Zbir na levata strana na konto 663 - Vrednosta na zalihite 
 
 na po ~ etokot na presmetkov niot period 
 plus nabavkite vo tekot na presmetkov niot period 
 
Ovaa razlika pretstavuva realizirana, ostvarena razlika vo ceni koja otpa|a na realiziranite
stoki vo presmetkovniot period i istata se kniì na sledniov na~in: se zadolùva smetkata 669, a se
odobruva smetkata 701. Po ova knièwe, smetkata 701 ja pokaùva nabavnata vrednost na
prodadenite stoki, vo koja e vklu~en i DDV. Treba da se presmeta i realiziraniot danok, odnosno
del od danokot sodràn vo prihodite na prodadenite stoki. Realiziraniot DDV, isto taka, moè da se
presmetu spored formula i spored smetkovodstvena postapka.
Formulata za presmetka na realiziraniot danok na dodadena vrednost e:

 S 0 na konto   
 
 664 - Vkalkulira n DDV  stoki vo prodavnica 
realiziran  

DDV  Zbir na levata strana na konto 663 - Vrednosta na zalihite 
 
 
Vaka realiziraniot DDV se kniì na sledniov na~in: se zadolùva smetkata 664 – Vkalkuliran
DDV, a se odobruva smetkata 701 – Nabavna vrednost na prodadenata stoka, a isto taka se kniì
zadolùvawe na smetkata 260 – Obvrski za DDV, a odobruvawe na smetkata 751 – Prihodi od
proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi na doma{en pazar.
Primer:
DOO "Favorit" nabavilo 1.000 kilogrami industriski {e}er po cena 30 denari za eden
kilogram i DDV vo iznos od 5.400 denari, po faktura br. 25. Za prevoz na {e}erot plateno e vo
gotovo 5.000 denari. Na nabavnata vrednost DOO "Favorit" presmetuva 20% razliki vo ceni. Da se
sostavi kalkulacija za proda`nata cena i vrz osnova na kalkulacijata {e}erot se evidentira na zaliha.
Spored izvod br. 18, fakturata sprema dobavuva~ot e platena. Prodaden e {e}er vo iznos od 25.000
2
d-r Desa B. Kosarkoska, citiranop delo, str. 242.
31
denari i ostvareniot dneven promet od proda`bata vo iznos od 25.000 denari e uplaten na ìro-
smetkata na delovniot subjekt "Favorit" sproed izvod br. 20.
Kalkulacija br. 1 za utvrduvawe na proda`nata cena na nabaveniot {e}er

2) DDV den. 5.400
3) Fakturna vrednost so DDV (1+2) den. 35.400
5) Nabavna vrednost (1+4) den. 35.000
6) Razlika vo ceni 20% den. 7.000
7) Proda`na cena bez DDV (5+6) den. 42.000
8) DDV den. 7.560
9) Proda`na cena so DDV (7+8) den. 49.560
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Stoki vo prodavnica 663 49.560
Blagajna
Vkalkuliran danok na dodadena 102 5.000
vrednost 664 7.560
Razlika vo ceni na stoki
primeni stoki na zaliha po kalkulacija br. 1 669 7.000
1a Obvrski sprema dobavuva~i 220 35.400
@iro-smetka 100 35.400
spored izvod br. 18
1b @iro-smetka 100 25.000
stoki i uslugi
za prodadena stoka
1v 663 –Nabavna
Stoki vrednost
vo prodavnica+- 160 – Pobaruvawa
na prodadeni proizvodi 701vrz osnova na
25.000
Stoki vo prodavnica pove}e platen DDV+-1)5.400
1)49.5601v)25.000
za razdolùvawe na prodavnicata 663 25.000

dobavuva~i vo zemjata+- 102 – Blagajna+-1)5.000
1a)35.4001)35.400
664 – Vkalkuliran danok na 669 – Razlika vo ceni na stoki+-

dodadena vrednost+-1)7.560 1)7.000
Glavna kniga
100 – @iro-smetka+- 751 – Prihodi od proda`ba na
1b)25.0001a)35.400 proizvodi, stoki i uslugi+-

1b)25.000
32
prodadeni proizvodi+-1v)25.000
Vrz osnova na prethodnite objasnuvawa, u{te edna{ da povtorime i konstatirame deka na
krajot na presmetkovniot period se vr{i presmetka na ostvarenata razlika vo ceni na prodadenite
stoki i so taa razlika se zadolùva smetkata 669 – Razlika vo ceni na stokite so istovremeno
odobruvawe na smetkata 701 – Nabavna vrednost na prodadenite stoki. Saldoto na smetkata 669 na
krajot od godinata pretstavuva vkalkulirana razlika na cenite od stokite {to se na zaliha. Od ova
proizleguva deka pri realizacijata na stokite, iskaàniot prihod od proda`bata vo prodavnicata e ist
kako i nabavnata vrednost na trgovskite stoki. Ova doa|a ottamu {to ne moè pri uplatata na
dnevniot promet da se utvrdi vkalkuliraniot danok i vkalkuliranata razlika. Utvrduvaweto na
vkalkuliraniot danok i vkalkuliranata razlika moè da se napravi so smetkovodstvena postapka 3 za
presmetka na istite na sledniov na~in.
1) Vkupno zadolènie vo prodavnica 49.560 denari

(dol`ni~ka strana na smetkata 6630)
2) Vrednost na prodadenata stoka 25.000 denari
(pobaruva~ka strana na smetkata 6630)
3) Vkalkulirana razlika 7.000 denari
4) Procent na vkalkulirana razlika 14,12%
red. br. 3  100  red. br. 1
3
d-r Gordana Vitanova, citirano delo, str. 162.
33
5) Realizirana razlika vo ceni 3.530 denari
red. br. 2  red. br. 4
6) Vkalkuliran danok na dodadena vrednost 7.560 denari

7) Procent na vkalkuliran danok 15,254%
red. br. 6  100  red. br. 1
8) Obvrska za danok na dodadena vrednost 3.814 denari

Vrz osnova na izvr{enata presmetka }e se sprovede slednata evidencija.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
Razlika vo ceni na stokite 669 3.530
Nabavna vrednost na trgovski stoki 701 3.530
spored presmetka
Prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi 751 (3.814)
na doma{en pazar
spored presmetka
Nabavna vrednost na trgovski stoki 701 3.814
spored presmetka
669 – Razlika vo ceni na 701 – Nabavna vrednost na

Glavna kniga
stokite+-3.530 trgovski stoki+-3.5303.814

260 – Obvrski za DDV+-3.814
doma{en pazar+-(3.814)

34
dodadena vrednost+-3.814
Primer:
Prodavnicata br. 3 nabavuva trgovski stoki po faktura br. 1 vo vrednost od 80.000 denari i
DDV vo iznos od 14.400 denari. Stokite pristignale i se pravi kalkulcija na proda`nata vrednost.
Stokite se primeni na zaliha po proda`na vrednost. Podocna prodadeni se stoki na kupuva~ite za
50.000 denari i dnevniot promet e uplaten na ìro-smetkata. Da se presmeta i prokniì ostvarenata
razlika vo ceni i ostvareniot danok na dodadena vrednost so koristewe na soodvetnite formuli i
spored smetkovodstvenata postapka za nivna presmetka.
Kalkulacija br. 2
2) DDV den. 14.400
3) Fakturna vrednost so DDV (1+2) den. 94.400
4) Nabavna vrednost den. 80.000
5) Razlika vo ceni 20% den. 16.000
6) Proda`na cena bez DDV (4+5) den. 96.000
7) DDV den. 17.280
8) Proda`na cena so DDV (6+7) den. 113.280
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
2 Stoki vo prodavnica 663 113.280
Vkalkuliran danok na dodadena
vrednost 664 17.280
Razlika vo ceni na stoki
primeni stoki na zaliha po kalkulacija br. 2 669 16.000
35
2a @iro-smetka 100 50.000
stoki i uslugi
za prodadena stoka
2b Nabavna vrednost na prodadeni proizvodi 701 50.000
Stoki vo prodavnica
za razdolùvawe na prodavnicata 663 50.000
Glavna kniga
663 – Stoki vo prodavnica+- 160 – Pobaruvawa vrz osnova na

2)113.2802b)50.000 pove}e platen DDV+-2)14.400

dobavuva~i vo zemjata+- 664 – Vkalkuliran danok na
2)94.400 dodadena vrednost+-2)17.280
669 – Razlika vo ceni na stoki+-

2)16.000 100 – @iro-smetka+-2a)50.000

proizvodi, stoki i uslugi+-
prodadeni proizvodi+-2b)50.000
2a)50.000
Vkalkuliranata razlika vo ceni i vkalkuliraniot danok pri realizacijata na trgovskite stoki vo

prodavnicata }e gi presmetame spored slednive formuli:
 Zbir n a d esnata stran a na 
 S 0 n a kon to 66 9 - Razlika vo   

 
   konto 663 - Sumata n a realiziran ite 
realiziran a  cen i na sto ki vo pro dav nica   sto ki v o prodav nica 
  
razlik a vo ceni  Zbir n a levata stran a na kon to 663 - Vred nosta na zalih ite 
 
 na po ~ etoko t n a presmetk ov niot p erio d 
 plus nabavkite v o teko t na presmetkov niot p erio d 
 
realiziran a 16.0 00  5 0.000
  7.062
razlik a vo ceni 113.280
Presmetka na realiziraniot DDV:

 S 0 na konto   
 664 - Vkalkulira n DDV 
realiziran    stoki vo prodavnica 
  
DDV  Zbir na levata strana na konto 663 - Vrednosta na zalihite 
 
 
realiziran 17.280  50.000
  7.627
DDV 113 .280
Realiziranata razlika vo ceni koja otpa|a na realiziranite stoki vo presmetkovniot period, koja
ja presmetavme spored pogore navedenata formula, moème da ja presmetame i spored slednata
smetkovodstvena presmetka.
Na ist na~in, t.e. so opredelena smetkovodstvena postapka za presmetka, moème da go
presmetame i realiziraniot danok, odnosno del od danokot sodràn vo prihodite na prodadenite
stoki.
36
1) Vkupno zadolènie vo prodavnica 113.280 denari
(dol`ni~ka strana na smetkata 6630)
2) Vrednost na prodadenata stoka 50.000 denari
3) Vkalkulirana razlika 16.000 denari
4) Procent na vkalkulirana razlika 14,12%
red. br. 3  100  red. br. 1
5) Realizirana razlika vo ceni 7.062 denari

6) Vkalkuliran danok na dodadena vrednost 17.280 denari

7) Procent na vkalkuliran danok 15,254%
red. br. 6  100  red. br. 1
8) Obvrska za danok na dodadena vrednost 7.627 denari

Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
2v Razlika vo ceni na stoki vo prodav.br. 3 669/3 7.062
Vkalkuliran DDV vo prodavnica br. 3 664/3 7.627
Nabavna vrednost na prodadenite 701/3 14.689
stoki vo prodavnica br. 3
za realizirana razlika vo ceni i realiziran DDV
vo prodavnica br. 3
2g Prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi 751 (7.627)
na doma{en pazar
spored presmetka
Glavna kniga
669/3 – Razlika vo ceni na stoki 664/3 – Vkalkuliran danok na

vo prodavnica br. 2+-2v)7.062 dodadena vrednost vo
prodavnica br. 3+-2v)7.627
701/3 – Nabavna vrednost na

prodadeni stoki vo prodavnica br.
3+-2v)14.689
37
1.6.1.4. Evidencija na popisot na trgovskite stoki vo prodavnica
So cel da se utvrdi realnata vrednost na stokite vo prodavnicata, delovnite subjekti se dol`ni
da vr{at popis na trgovskite stoki vo prodavnicite. Vsu{nost, se raboti za smetkovodstvena
aktivnost {to nastanuva od namaluvaweto ili, pak, zgolemuvaweto na cenite na trgovskite stoki.
Delovnite subjekti vr{at popis na trgovskite stoki vo prodavnici najmalku edna{ godi{no, soglasno
zakonskite propisi i redovnopri promena na cenite na trgovskite stoki. Ovaa pojava na menuvawe
na cenite vo praktikata voobi~aeno se pravi od razli~ni pri~ini. Vo osnova, promenite vo cenite kaj
stokite nastanuvaat kako rezultat na pazarnite zakonitosti, odnosno vrz osnova na ponudata i
pobaruva~kata na stoki na pazarot. Pritoa, treba da se ukaè deka vo postapkata na evidencija na
stokite vo uslovi na menuvawe na nivnite proda`ni ceni. Najnapred e potrebno da se se izvr{i
popi{uvawe na onie stoki ~ija cena se menuva. Vrz osnova na izvr{enoto popi{uvawe na vakvite
stoki se izgotvuva pregled vo vid na izve{taj koj sluì kako osnova za sproveduvawe na evidencija
vo trgovskite knigi, so cel da se utvrdi razlikata {to proizleguva od novata i starata cena, so {to na
krajot se dobiva i vkupnata razlika od promenata na cenite na stokite. Dokolku so popisot se utvrdat
opredeleni anomalii, toga{ e neophodno da se utvrdi pri~inata i istata da se otstrani.
Primer:
Vo DOO "Favorit" so popis vo prodavnicata br. 1 e utvrdeno deka ima nedostatok kaj
opredelena stoka vo iznos od 20.000 denari, spored zapisnik br. 35 i za toj iznos se zadolùva
odgovornoto lice. Od smetkovodstvenata evidencija utvrdeno e deka vkalkuliraniot danok iznesuva
3.194 denari, razlikata vo ceni iznesuva 6.806 denari, nabavnata vrednost na stokata iznesuva
10.000 denari. Odborot na direktori donesol odluka utvrdeniot kusok da padne na tovar na liceto
KK koe bilo zadolèno za stokite vo prodavnicata. Liceto KK spored izvod br. 1 ja podmiril
obvrskata po osnov na utvrdeniot kusok.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Kusoci vo prodavnica 452 10.000
Razlika vo ceni na stoki 669 6.806
Stoki vo prodavnica 660 20.000
spored zapisnik br. 35
1a Pobaruvawa od vrabotenite za kusoci na 173 11.800
sredstva
Ostanati nespomnati prihodi 779 10.000
spored zapisnik br. 35
38
1b @iro-smetka 100 11.800
Pobaruvawa od vrabotenite za 173 11.800
kusoci na sredstva
spored izvod br. 1
Glavna kniga
452 – Kusoci vo prodavnica+- 669 – Razlika vo ceni na stoki+-

1)10.000 1)6.806

660 – Stoki vo prodavnica+-
dodadena vrednost+-1)3.194
1)20.000
173 – Pobaruvawa od 779 – Ostanati nespomnati

vrabotenite za kusoci na prihodi+-1a)10.000
sredstva+-1a)11.8001b)11.800
100 – @iro-smetka+-1b)11.800
1a)1.800
Primer:
Vo DOO "Favorit" e nastanato zgolemuvawe na proda`nite ceni na opredelena stoka od 150
na 170 denari za 1 kilogram. Od ovie 20 denari zgolemena cena na razlika vo cenite na stokata otpa|
a 17 denari, a na DDV 3 denari. od ovaa stoka, vo zalihata na stoki vo prodavnica br. 1 ima 1000
kilogrami, vo prodavnica br.2 ima 500 kilogrami, a vo prodavnica br. 3 ima 2000 kilogrami.
39
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
2 Stoki vo prodavnica br. 1 (1000h20) 663/1 20.000
Stoki vo prodavnica br. 2 (500h20) 663/2 10.000
Stoki vo prodavnica br. 3 (2000h20) 663/3 40.000
Razlika vo ceni na stokite vo 669/1
prodavnica br. 1 (1000h17) 17.000
prodavnica br. 2 (500h17) 8.500
prodavnica br. 3 (2000h17) 34.000
Vkalkuliran danok na dodadena 664/1
vrednost vo prodavnica br. 1 (1000h3) 3.000
663/1spored
– Stokiizve{taj za zgolemuvawe
vo prodavnica br. 1 na cenite
663/2na
– Stoki vo prodavnica br. 2
stokite
(1000h20)+-2)20.000 (500h20)+-2)10.000
Glavna kniga
663/3 – Stoki vo prodavnica br. 3 669/1 – Razlika vo ceni na
(2000h20)+-2)40.000 stokite vo prodavnica br.1
(1000h17)+-2)17.000
669/2 – Razlika vo ceni na

stokite vo prodavnica br.2 669/3 – Razlika vo ceni na
(500h17)+-2)8.500 stokite vo prodavnica br.3
(2000h17)+-2)34.000
664/1 – Vkalkuliran danok na

dodadena vrednost vo 664/2 – Vkalkuliran danok na
prodavnica br. 1 (1000h3)+- dodadena vrednost vo
2)3.000 prodavnica br. 2 (500h3)+-
2)1.500
664/3 – Vkalkuliran danok na
40
dodadena vrednost vo
prodavnica br. 3 (2000h3)+-
1.6.1.5. Trgovski stoki vo konsignacija i komision i nivna proda`ba
Pod stoki primeni vo konsignacija i vo komision se podrazbiraat takvi stoki koi{to se tu|a
sopstvenost, a vo trgovskiot deloven subjekt se primeni za ponatamo{na proda`ba. Ovie stoki
ostanuvaat vo sopstvenost na delovniot subjekt {to gi dalo, a trgovskiot deloven subjekt treba ovaa
stoka da ja prodade za smetka na sopstvenikot, pod uslovi {to se predvideni vo dogovorot me|u
sopstvenikot na trgovskata stoka i delovniot subjekt. Stokite vo konsignacija, vsu{nost se primeni
stoki od stransko lice, koi{to doma{niot deloven subjekt }e gi prodava vo ime i za smetka na
stranskoto lice, sopstvenik na stokata. Proda`bata na stoka od konsignacija, vsu{nost e proda`ba na
uvezena stoka i poradi toa ovaa stoka podleì na carina i na site uvozni dava~ki koi se predvideni so
zakonskite propisi. Na zaliha stokata vo konsignacija moè da se vodi vo denari ili vo stranska
valuta.
Kaj stokite vo komision, odnosno t.n. komisiona proda`ba, karakteristi~no e toa {to ne se
raboti za uvoz na stoka, bidej}i taa e ve}e prethodno uvezena i carinata e ve}e platena, ili, pak, se
raboti za proda`ba na doma{ni proizvodi za koi ne se pla}a carina. Trgovskiot deloven subjekt
ostvaruva prihodi od proda`ba na stoki vo komision vo visina na dogovorenata provizija.
So dogovorot me|u trgovskiot deloven subjekt i komisionerot moè da bide uredeno site
tro{oci da pa|aat na teret na trgovskiot deloven subjekt {to gi prodava stokite vo konsignacija i vo
toj slu~aj tie se evidentiraat kako i ostanatite tro{oci na delovniot subjekt i istite treba da se pokrijat
od provizijata, odnosno od ostvarenite prihodi po taa osnova. No, ako tro{ocite pa|aat na tovar na
sopstvenikotna stokata, toga{ tie se pokrivaat od ostvarenite primawa na delovniot subjekt za
smetka na sopstvenikot.
Stokite vo konsignacija i vo komision za trgovskiot deloven subjekt pretstavuvaat tu|i
sredstva i ne ja zgolemuvaat aktivata, nitu, pak, predizivkuvaat zgolemuvawe na obvrskite vo
pasivata i zatoa ovie stoki vo trgovskiot deloven subjekt se evidentiraat vonbilansno na smetki od
grupata 99 – Vonbilansna evidencija.
Primer:
41
1 DOO "Favorit" primilo stoki za proda`ba vo konsignacija za 500.000 denari. Od primenata
stoka prodadeni se stoki vo vrednost od 375.000 denari vo koja suma se presmetani provizijata od
10% i carinata od 15%. Kupuva~ot ja platil obvrskata, a trgovskoto dru{tvo mu isplatuva na
sopstvenikot na stokata za izvr{enata proda`ba, isto taka, podmirena e obvrskata za carina.
2 DOO "Favorit" prima stoka vo komision od delovniot subjekt "KAN EKSPORT" DOO vo
vrednost od 350.000 denari. Spored dogovorot za komision, presmetkata na komisionata proda`ba }
e se vr{i na 15 dena, a nadomestokot, odnosno provizijata na komisionerot }e se presmetuva vo
visina od 10% od izvr{enata proda`ba. Za prvite 15 dena proda`bata iznesuva 100.000 denari.
Naplatena e obvrskata od kupuva~ot, a po odbivaweto na provizijata za izvr{enata proda`ba
prevedeno mu e na sopstvenikot na stokata spored izvod br. 73.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Primeni tu|i sredstva 990 500.000
Obvrski na primeni tu|i sredstva 995 500.000
primena stoka vo konsignacija
1a Pobaruvawa od komisiona i 144 375.000
konsignacionaproda`ba
Obvrski po osnov na komisiona 244 300.000
i konsignaciona proda`ba
Obvrski za carini i drugi dava~ki 265 45.000
Ostanati prihodi od proda`ba na 7591 30.000
stoki, proizvodi i uslugi
za prodadena stoka od konsignacija
1b @iro-smetka 100 375.000
Pobaruvawa od komisiona i 144 375.000
konsignaciona proda`ba
za podmirena obvrska
1v Obvrski po osnov na komisiona i konsignaciona 244 300.000
proda`ba
Obvrski za carini i drugi dava~ki 265 45.000
@iro-smetka 100 345.000
za izmireni obvrski
2 Primeni tu|i sredstva 990 350.000
Obvrski na primeni tu|i sredstva 995 350.000
primena stoka vo komision
2a Pobaruvawa od komisiona i konsignaciona 144 100.000
proda`ba
Obvrski po osnov na komisiona 244 90.000
i konsignaciona proda`ba
Ostanati prihodi od proda`ba 7591 10.000
na stoki, proizvodi i uslugi
za prodadena stoka vo komision
2b @iro-smetka 100 100.000
Pobaruvawa od komisiona i 144 100.000
konsignaciona proda`ba
spored izvod br. 73
42
2v Obvrski po osnov na komisiona i konsignaciona 244 90.000
proda`ba
za podmireni obvrski kon sopstvenikot
2. Smetkovodstven priod na tro{ocite i

rashodite
2.1. Poim i podelba na tro{ocite i rashodite
Rashodite od raboteweto pretstavuvaat ekonomska i smetkovodstvena kategorija i vo niv

spa|aat: tro{ocite od raboteweto, rashodite na finansiraweto i vonrednite rashodi.
Tro{ocite se edni od najvitalnite faktori vo raboteweto na delovniot subjekt. "Tro{ocite se
vo pari izrazeni tro{ewa na sredstva i trud {to se sostaven del na cenata na ~ineweto na u~inocite" 4.
Tie ne slu~ajno se poistovetuvaat so raboteweto na delovniot subjekt, bidej}i bez tro{oci nema
proizvodstvo. Ottamu doa|a i poznatata premisa, spored koja me|u tro{ocite i raboteweto na
delovniot subjekt treba da postoi znak na ednakvost. Za razlika od rashodite, tro{ocite se izraz na
produktivno tro{ewe, odnosno nivnoto nastanuvawe e vo vrska so nastanuvaweto na u~inoci,
poluproizvodi, proizvodi i sli~no. Vkupnite tro{oci napraveni za opredeleno proizvodstvo ja
pretstavuvaat cenata na ~inewe na toa proizvodstvo. Cenata na ~ineweto, pak, e mnogu zna~ajna za
utvrduvawe na realen finansiski rezultat, kako i za vodewe na delovnata politika na delovniot
subjekt. Imeno, poniskite tro{oci zna~at pogolem finansiski rezultat, podobra finansiska sostojba na
delovniot subjekt, kako i podobruvawe na materijalnata osnova na delovnite subjekti. Od tie pri~ini
na tro{ocite se gleda kako na faktor od vitalno zna~ewe za raboteweto na delovniot subjekt. Poradi
golemata uloga i zna~ewe {to go imaat tro{ocite za uspe{noto rabotewe na delovniot subjekt vo
pazarni uslovi na stopanisuvawe, ne samo od teoretski aspekt, tuku i vo sovremenata
smetkovodstvena praktika, tie se nabquduvani i prou~uvani od razli~ni aspekti i spored razli~ni
podelbi.
Nabquduvani od smetkovodstven aspekt tro{ocite pretstavuvaat vrednosno iskaàni tro{ewa
na site vidovi sredstva, kako i izdatoci koi spored zakonskite propisi treba da ja so~inuvaat cenata
na ~ineweto na u~inocite. Imeno, to~niot smetkovodstven tretman vo evidentiraweto na
pooddelnite vidovi na tro{oci ovozmoùva to~na smetkovodstvena postapka vo utvrduvaweto na
4
d-r Slobodan Markovski: Osnovi na smetkovodstvoto, Kultura, 1982 godina, Skopje.
43
to~en finansiski rezultat za opredelen presmetkoven period. Poradi golemoto zna~ewe koe{to go
imaat tro{ocite istite se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi i na razli~en na~in. Podelbata na
tro{ocite ovozmoùva polesno sfa}awe na nivnata su{tina i vlijanieto koe{to go imaat vrz
celokupnoto rabotewe na delovniot subjekt.
Od smetkovodstvena gledna to~ka, najzna~ajni se slednive podelbi na tro{ocite:
- prirodni vidovi na tro{oci;
- tro{oci po mesta i tro{oci po nositeli;
- direktni i indirektni tro{oci;
- fakti~ki, planski i standardni tro{oci;
- fiksni i varijabilni tro{oci i
- drugi podelbi na tro{ocite.
Prirodnite vidovi na tro{oci pretstavuvaat osnovna podelba na tro{ocite, so koja se

ovozmoùva da se utvrdi za koja cel se napraveni opredeleni tro{oci, odnosno za koj vid na potreba
se napraveni ili kakov vid na sredstva i trud se potro{eni5.
Spored prirodnite vidovi, tro{ocite moàt da se podelat vo slednive pet grupi:
- tro{ocite na materijalot;
- tro{ocite na postojanite sredstva – amortizacijata;
- platite kako tro{oci na trudot;
- danocite i pridonesite kon dràvata i
- uslugite.
Spored sega{niot smetkoven plan, prirodnite vidovi na tro{oci se grupirano vo slednite

grupi:
40 – Tro{oci za surovini, materijali, energija, rezervni delovi i siten inventar
41 – Uslugi so karakter na materijalni tro{oci
42 – Rezervirawa za tro{oci i rizici
43 – Amortizacija i vrednosno usoglasuvawe na dolgoro~nite i kratkoro~nite sredstva
44 – Nematerijalni tro{oci od raboteweto
45 – Ostanati tro{oci od raboteweto od redovnata aktivnost
47 – Plati i nadomesti
48 – Rashodi po osnov na kamati, kursni razliki i sli~ni rashodi
5
d-r Slobodan Markovski: Troškovi u poslovnom odlučivanju, Naučna kniga, Beograd, 1991 godina.
44
Grupiraweto na tro{ocite spored mestoto na nivnoto nastanuvawe i spored nositeli ima za
cel lokalizirawe na tro{ocite spored tro{kovnite mesta. Ovaa podelba e napravena od aspekt na
raspredelbata na tro{ocite po pooddelni ekonomski edinici kako mesta na tro{oci i po opredeleni
u~inoci kako nositeli na tro{oci.
Grupiraweto na tro{ocite na direktni i indirektni e napraveno od aspekt na toa dali tro{ocite
direktno se opfa}aat vo cenata na ~inewe na u~inocite ili ne. Vo toj kontekst, direktni tro{oci se
onie koi{to moàt neposredno da se raspredelat po proizvodi i uslugi. U{te pri nivnoto nastanuvawe
na ednostaven na~in se utvrduva kolku od direktnite tro{oci i za koj proizvod ili u~inok se
odnesuvaat, taka {to, neposredno moè da se raspredelat po proizvodi i uslugi. Takvi tro{oci se na
primer, platite za izrabotka i materijalot za izrabotka. Poradi mo`nosta lesno da bidat identifikuvani
so proizvodite t.e. u~inocite za koi se odnesuvaat, direktnite tro{oci u{te se narekuvaat neposredni
ili poedine~ni tro{oci. Indirektnite tro{oci u{te se narekuvaat i zaedni~ki ili op{ti tro{oci, zatoa {to
ednovremeno se odnesuvaat na pove}e u~inoci i ne moàt lesno i neposredno da se raspredelat po
proizvodi.
Fakti~kite tro{oci pretstavuvaat realno fakti~ki nastanati tro{ewa na sredstva i trud.
Fakti~kite se vistinski napravenite tro{oci vo eden presmetkoven period. Podatocite za utvrduvawe
na visinata na ovie tro{oci vo eden presmetkoven period se dobivaat od smetkovodstvoto na
delovniot subjekt. Ovie tro{oci u{te se poznati kako istoriski tro{oci, bidej}i se odnesuvaat na
izminat period. Planskite tro{oci pretstavuvaat odnapred predvideni tro{oci za opredelen vremenski
period. Kako osnova za nivnoto planirawe sluà fakti~kite tro{oci od izminatite periodi, kako i
predviduvawata za dvièweto na tro{ocite za naredniot period, poradi {to ovie tro{oci se tretiraat i
kako normalni tro{oci {to treba da nastanat vo opredelen period, se razbira vo normalni uslovi za
rabota. Standardnite tro{oci, isto taka, se odnapred predvideni tro{oci, no za razlika od planskite
kako osnova za nivno planirawe pretstavuvaat nau~nite ispituvawa za nastanuvaweto i dvièweto na
tro{ocite, so primena na odredni nau~ni metodi. Bidej}i se utvrduvaat vrz baza na kompleksni
nau~ni istraùvawa, standardnite tro{oci se smeta deka pretstavuvaat najobjektivno merilo za
utvrduvawe na fakti~kite tro{oci, bidej}i tie najrealno pokaùvaat kolku treba da iznesuvaat
tro{ocite vo presmetkovniot period.
Podelbata na tro{ocite na fiksni, varijabilni i polufiksni e napravena od aspekt na toa kako
tro{ocite reagiraat na promenite vo obemot na proizvodstvoto. Fiksnite tro{oci se karakteriziraat so
toa {to vo svojot vkupen iznos ostanuvaat isti, nepromeneti, nezavisno od obemot na
proizvodstvoto. Fiksni tro{oci se na primer, amortizacijata, kamatite na krediti za postojani
sredstva, tro{ocite za osiguruvawe, naemninata i sli~no.
Varijabilnite tro{oci, pak, se onie tro{oci koi se menuvaat vo zavisnost od promenata na
obemot na proizvodstvoto, odnosno tie se zgolemuvaat koga raste obemot na proizvodstvoto i
45
obratno, se namaluvaat so pa|aweto na obemot na proizvodstvoto. Vo ovaa grupa na tro{oci spa|aat
potro{okot na materijalot, platite na direktnite rabotnici i sli~no.
Polufiksni tro{oci se onie tro{oci koi vo svojot vkupen iznos ne se menuvaat srazmerno so
promenata na obemot na proizvodstvoto, odnosno, tie se zgolemuvaat koga raste proizvodstvoto, no
ne vo ist obem, odnosno opa|aat koga se namaluva proizvodstvoto, no, isto taka, ne vo ist srazmer.
Vo ovaa grupa na tro{oci spa|aat tro{ocite za osvetluvawe na pogonite, oddelenijata, platite na
reìskite rabotnici, golem del od tro{ocite na administrativnite rabotnici i drugi.
Spored propisite koi{to ja reguliraat smetkovodstvenata teorija i praktika, tro{ocite od
raboteweto gi so~inuvaat:
- materijalnite tro{oci (potro{enite surovini i materijali, potro{enite rezervni delovi i siten
inventar, potro{enata energija, uslugi koi imaat karakter na materijalni tro{oci i rizici);
- amortizacijata i vrednosnoto usoglasuvawe na dolgoro~nite i kratkoro~nite sredstva;
- nematerijalnite tro{oci (dnevnici za slu`beni patuvawa i patni tro{oci, nadomest na tro{ocite
za vrabotenite, tro{ocite za promocija, propaganda, reklama, reprezentacija i sponzorstvo,
premii za osiguruvawe, danoci, pridonesi, ~lanarini i drugi dava~ki koi nezavisat od
rezultatot, bankarski uslugi i drugo);
- plati i nadomesti od plati za vrabotenite;
- ostanati tro{oci (kusoci, kazni, penali i nadomest na {teti, dopolnitelno utvrdeni tro{oci od
raboteweto od porane{ni godini i ostanati rashodi od raboteweto);
- nabavna vrednost na nabavenite proizvodi, stoki i materijali (koi spored sega{niot
smetkoven plan se evidentiraat na klasa 7).
2.2. Smetkovodstvena evidencija na tro{ocite po vidovi
2.2.1. Tro{oci za surovini i materijali, energija, rezervni delovi i siten

inventar
Primer:
1 Spored trebovawe br. 3 od magacinot trebovani se materijali vo procesot na proizvodstvoto
za 200.000 denari.
2 Za potro{ena elektri~na energija vo mesec septemvri dobiena e faktura br. 1 od EVN na
50.000 denari i DDV vo iznos od 9.000 denari.
3 Po trebovawe br. 5, izdadeni se rezervni delovi za potrebite na aparatite za zavaruvawe za
15.000 denari.
46
4 Po trebovawe br. 12 izdaden e siten inventar vo upotreba, koj celosno se otpi{uva so samoto
davawe vo upotreba. Vrednosta na izdadeniot inventar iznesuva 10.000 denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Potro{eni surovini i materijali 400 200.000
2 Potro{ena elektri~na energija 401 50.000
Obvrski sprema dobavuv. vo zemjata
po faktura br. 1 220 59.000
3 Potro{eni rezervni delovi 404 15.000
Ispravka na vrednosta na sitniot 3507 10.000
inventar
400 – Potro{eni surovini i 310 – Surovini i materijali na
materijali+-1)200.000 zaliha+-1)200.000
Glavna kniga
401– Potro{ena elektri~na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

energija+-2)50.000 pove}e platen DDV+-2)9.000

404 – Potro{eni rezervni delovi+-
3)15.000
2)59.000
320 – Rezervni delovi na

405 – Otpis na siten inventar+-
zaliha+-3)15.000
4a)10.000
350 – Siten inventar na zaliha+- 351 – Siten inventar vo upotreba+-

4)10.000 4)10.000
3507 – Ispravka na vrednosta na

47
sitniot inventar+-4a)10.000
2.2.2. Smetkovodstvena evidencija na uslugi so karakter na materijalni
tro{oci
Vo ovoj vid na materijalni tro{oci, koi{to imaat karakter na uslugi, spa|aat: uslugite za
odrùvawe, uslugite za izrabotka na proizvodi, transportnite uslugi, uslugi za u~estvo na saem,
naemnini i drugi uslugi so materijalen karakter. Za smetkovodstvena evidencija na uslugite so
karakter na materijalni tro{oci, spored aktuelniot smetkoven plan e predvidena grupata 41 – Uslugi
so karakter na materijalni tro{oci, vo ~ii ramki se predvideni slednive sinteti~ki smetki:
410 – Transportni uslugi
411 – Nadvore{ni uslugi za izrabotka na proizvodi
412 – Uslugi za odrùvawe i za{tita
413 – Tro{oci za saemi
414 – Naemnini – lizing
419 – Ostanati uslugi
Knièweto na ovie tro{oci }e bide prikaàno preku slednite primeri.
Primer:
5 Od T-Mobile – Prilep dobiena e faktura br. 25 za napraveni telefonski razgovori na 5.000
denari i DDV vo iznos od 900 denari.
6 Za izvr{ena dorabotka na proizvodi od kooperantot MM dobiena e faktura br. 35 na 40.000
denari. Dobavuva~ot ne e dano~en obvrznik.
7 Za popravki na vodovodnata instalacija dobiena e f-ra br. 19 na iznos od 6.000 denari i DDV
8 Za u~estvo na saemot vo Skopje, DOO "Favorit" dobilo faktura br. 39 na 20.000 denari od
koja na DDV otpa|a 3.600 denari.
9 Spored izvod br. 41 platena e naemnina za magacinski prostor vo iznos od 60.000 denari za
{est meseci odnapred.
48
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
5 Tro{oci za telekomunikaciski i po{tenski uslugi 4107 5.000
Pobaruvawa vrz osnova na pove}e platen DDV
Obvrski sprema dobavuva~i 160 900
220 5.900
6 Nadvore{ni uslugi za izrabotka na proizvodi 411 40.000
7 Uslugi za odrùvawe 412 6.000
za izvr{eni uslugi na vodovod. instal.
8 Tro{oci za saemi 413 16.400
Obvrski sprema dobavuv. vo zemjata
9 Odnapred plateni tro{oci 190 60.000
platena zakupnina za 6 meseci odnapred
9a Naemnini-lizing 414 10.000
Odnapred plateni tro{oci 190 10.000
presmetana zakupnina za tekovniot mesec
4107 – Tro{oci za 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

Glavna kniga
telekomunikaciski i po{tenski pove}e platen DDV+-
uslugi+-5)5.000 5)9007)1.0808)3.600
411 – Nadvore{ni uslugi za izrabotka

na proizvodi+-6)40.000 220 – Obvrski sprema
5)5.9006)40.0007)7.0808)20.000
412 – Uslugi za odrùvawe+-
7)6.000
413 – Tro{oci za saemi+-

100 – @iro-smetka+-9)60.000
8)16.400
190 – Odnapred plateni tro{oci+-

414 – Naemnini-lizing+-9a)10.000
9)60.0009a)10.000 49
2.2.3. Smetkovodstvena evidencija na rezervirawa na tro{ocite i rizicite
(dolgoro~ni rezervirawa)
Pod dolgoro~ni rezervirawa se podrazbiraat odnapred presmetani tro{oci za koi se veruva
deka }e nastanat vo narednite godini, i poradi toa opredeluvaweto na iznosot na ovie tro{oci se vr{i
so procenka. Ovie tro{oci se rezerviraat zatoa {to za niv se ostvareni prihodi, efekti vo periodot
koga se presmetuvaat. Naj~esto dolgoro~ni rezervirawa se presmetuvaat za: obnovuvawe na
prirodnite bogatstva, investiciono odrùvawe na postojanite sredtstva vo podolgi vremenski periodi,
dolgoro~ni rizici, kako i drugi tro{oci za koi postoi golema verojatnost deka }e bidat napraveni vo
podolg vremenski period, a za istite se ostvareni prihodi vo tekovniot period. Po pravilo,
dolgoro~nite rezervirawa se pravat za opredelen vremenski period i dokolku do toj period ne
nastane o~ekuvaniot tro{ok, toga{ na krajot na periodot dolgoro~noto rezervirawe se prihoduva.
Pokraj pogore spomenatite, isto taka postojat i dolgoro~ni rezervirawa na tro{oci za nadomest na
{teti, za penzii na vrabotenite, za garancii i ostanati dolgoro~ni rezervirawa.
Rezervirawata za tro{oci i rizici smetkovodstveno se opfateni na smetkite od grupata 42.
Dolgoro~nite rezervirawa kako posebna grupa na tro{oci se javuvaat vo ponovata praktika i
teorija i imaat posebna uloga i zna~ewe, kako i smetkovodstven tretman.
Vo toj kontekst MSS 37 – Rezervirawa, neizvesni obvrski i neizvesni sredstva gi definira
rezervirawata kako obvrski so neizvesen vremenski raspored i iznos. Za rezerviraweto da bide
priznato kako sega{na obvrska (obvrska na denot na bilansot na sostojbata) treba da bidat ispolneti
tri uslovi, i toa:
- prviot uslov e obvrskata da e sega{na (zakonska ili izvedena) i da e rezultat na nekoj minat
obvrzuva~ki nastan (voobi~aeno toj nastan da e povrzan so nekoj dogovoren odnos, na
primer proda`ba so garancija);
- vtoriot uslov e da postoi verojatnost deka vo idnina izmiruvaweto na obvrskata za delovniot
subjekt }e zna~i odliv na resursi koi }e zna~at ekonomska korist za podmiruvawe na
obvrskata:
- tretiot uslov e iznosot na obvrskata da moè realno da se proceni. Procenkata sekoga{ treba
da se pravi pretpazlivo i da bide {to porealna, bidej}i ako tro{ocite za rezervirawa se
nerealno visoko proceneti, vo toj slu~aj vo bilansot na sostojbata }e bidat iskaàni latentni
rezervi, i obratno, ako tro{ocite za rezervirawa se nerealno nisko proceneti vo bilansot na
sostojbata }e bidat iskaàni skrieni zagubi.
50
Spored MSS 37 se priznavaat slednive rezervirawa: za tro{oci koi }e nastanat vo garanten
rok, potoa za tro{oci za obnovuvawe na prirodni bogatstva, za zadràni kaucii i depoziti, za tro{oci
za prestruktuirawe, za izdadeni garancii i drugi emstva, vrz osnova na sudski sporovi koga e
izvesno deka sporot }e bide zaguben, rezervirawa koi se rezultat na delovnata politika na delovniot
subjekt i drugi rezervirawa soglasno standardot.
Rezerviraweto na ovie tro{oci smetkovodstveno moè da se prikaè preku slednive primeri.
Primer:
1 DOO "Favorit" za proizvodstvo na oprema, a vo soglasnost so smetkovodstvenata politika
vo 2008 godina izvr{ilo rezervirawa na tro{oci za garancii vo iznos od 900.000 denari, odnosno 6%
od proda`bata koja iznesuva 15.000.000 denari.
2 Vo 2009 godina DOO "Favorit" prodalo proizvodi vo vrednost od 10.000.000 denari so
garanten rok od edna godina i DDV vo iznos od 1.800.000 denari ili vo vkupen iznos od 11.800.000
denari. Cenata na ~inewe na proizvodite iznesuva 8.000.000 denari.
Spored faktura br. 34 od ovlasten serviser vo 2009 godina izvr{eni se popravki vo garanten
rok vo iznos od 650.000 denari i DDV od 117.000 dneari, t.e. vo vkupna vrednost od 767.000
denari.
Po odluka br. 184/09 ukinat e del rezervirawata za 2008 godina vo iznos od 250.000 denari.
3 DOO "Favorit" po faktura br. 37 izvr{ilo proda`ba na drvna masa od ise~ena {uma za
2.000.000 denari i DDV od 360.000 denari ili vo vkupen iznos za 2.360.000 denari.
DOO "Favorit" izvr{ilo rezervirawe za regeneracija na {umi vo iznos od 300.000 denari.
4 DOO "Favorit" pokrenalo sudski spor protiv DOOEL "Ineks" za nadomest na {teta za
neizvr{ena usluga vo dogovoreniot rok, pri {to e izvesno deka DOO "Favorit" }e go dobie sporot,
vo iznos od 200.000 denari. Podocna donesena e presuda P. br. 154/08 vo korist na DOO "Favorit".
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Rezervirawa za garancii 423 900.000
Obvrski za rezervirawa vo garanten 2890 900.000
rok
izvr{eno rezervirawe za 2008 godina
2 Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata 120 11.800.000
Prihodi od proda`ba na proizvodi 751 10.000.000
Obvrski za DDV 260 1.800.000
po faktura za prodadeni proizvodi
2a Rashod po osnov na prodadeni proizvodi 700 8.000.000
Proizvodi na zaliha 630 8..000.000
za namaluvawe na zalihite
51
2b Servisni uslugi 4110 650.000
po faktura od serviser
2v Obvrski za rezervirawa za garancii 2890 650.000
Prihodi od ukinuvawe na 772 650.000
rezervirawa za garancii
ukinuvawe na rezervirawa za izvr{eni popravki
2g Obvrski za rezervirawa za garancii 2890 250.000
Prihodi odzaukinuvawe
423 – Rezervirawa garancii+-na 2890 – Obvrski za rezervirawa vo
rezervirawa za garancii 772 250.000
1)900.000 garanten rok+-
po odluka br. 184/09
3 Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata 2v)650.0001)900.0002g)250.000
120 2.360.000
Prihodi od proda`ba na proizvodi 751 2.000.000
Obvrski zaod
120 – Pobaruvawa DDVkupuva~i vo 260 360.000
po faktura br. 37
zemjata+-2)11.800.0003)2.360.000 751 – Prihodi od proda`ba na
3a Proizvodstvo 600 300.000
Raspored na tro{oci proizvodi+- 490 300.000
presmetka na tro{oci 2)10.000.0003)2.000.000
3b Proizvodi na zaliha 630 300.000
po presmetka
2)1.800.0003)360.000 700 – Rashod po osnov na
3v Tro{oci za prodadeni proizvodi 700 300.000
prodadeni proizvodi+-
po presmetka 2a)8.000.0003v)300.000
630 – Proizvodi na zaliha+-
3g Dolgoro~ni rezervirawa za obnovuvawe na 4291 300.000
prirodni bogatstva
2a)8.000.000
Obvrski za rezervirawa za 4110 – Servisni2893
uslugi+-2b)650.000 300.000
obnovuvawe
160 – Pobaruvawa na prirodni
vrz osnova na bogatstva
za izvr{eni rezervirawa za {umi
pove}e platen DDV+-
4 Rezervirawa za tro{oci za potencijalni zagubi 4290 200.000
vrz osnova na sudski spor
2b)117.000 220 – Obvrski sprema dobavuva~i
Obvrski za rezervirawa vrz osnova 2891
vo zemjata+-2b)767.0004a)200.000 200.000
na sudski spor
772 –rezervirawa
Prihodi odzaukinuvawe
sudski spornaza 2008 god.
4a Kazni, penali
rezervirawa za i nadomest za {teta
garancii+- 453 200.000
Obvrski za dobavuva~i vo zemjata 220 200.000
2v)650.0002g)250.0004b)200.00 600 – Proizvodstvo+-
po sudsko re{enie P. br. 154/08
4b 0 Obvrski za rezervirawa vrz osnova na3a)300.0003b)300.000
sudski 2891 200.000
spor
Prihodi od ukinuvawe na 772 200.000
rezervirawa vrz osnova na sudski630 – Proizvodi na zaliha+-
490 – Raspored na tro{oci+-
spor 3b)300.0003v)630.000
3a)300.000
za ukinuvawe na rezerviraweto
2893 – Obvrski za rezervirawa za
4291 – Dolgoro~ni rezervirawa
Glavna kniga
obnovuvawe na prirodni bogatstva+-
za obnovuvawe na prirodni
3g)300.000
bogatstva+-3g)300.000
2891 – Obvrski za rezervirawa vrz

osnova na sudski spor+-
4290 – Rezervirawa za tro{oci za
4b)200.0004)200.000
potencijalni zagubi vrz osnova
na sudski spor+-4)200.000
453 – Kazni, penali i nadomest za
{teta+-4a)200.000 52
2.2.4. Smetkovodstvena evidencija na amortizacijata
Postojanite sredstva imaat ograni~en vek na upotreba i so tek na vreme stanuvaat
neupotreblivi. Amortizacijata pretstavuva vrednosen izraz na tro{eweto na postojanite sredstva.
Prethodno be{e kaàno deka postojanite sredstva se tro{at postepeno i na toj na~in ja prenesuvaat
svojata vrednost na gotovite proizvodi. Tro{eweto na postojanite sredstva, spored toa, zna~i nivno
vrednosno transformirawe vo obrtni sredstva. Amortizacijata na postojanite sredstva kako
ekonomska kategorija od edna strana i kako smetkovodstveno i tro{kovna kategorija od druga
strana, pretstavuva tro{ok, kako i site drugi tro{oci napraveni za opredelen presmetkoven period.
53
So cel realno da se utvrdi finansiskiot rezultat, smetkovodstveniot priod na nastanuvawe i
sprotivstavuvawe na tro{ocite (rashodite) i prihodite, bara nivno pravilno utvrduvawe i na toj na~in
objektivno utvrduvawe na namalenata upotreblivost na postojanite sredstva, so cel realno alocirawe
na tro{ocite za nivnoto steknuvawe vo tekot na celiot vek na koristewe na sredstvoto na na~in koj e
konzistenten so nivnata namalena upotreblivost. Procesot na alokacija na tro{ocite na postojanite
sredstva vo smetkovodstvenata literatura i praktika e poznat pod poimot amortizacija. Pritoa kako
poseben problem se nametnuva procenuvaweto i opredeluvaweto na namalenata upotreblivost na
postojanite sredstva, od ednostavna pri~ina {to na upotreblivosta na sredstvata vlijaat mnogu
faktori. Vo toj kontekst, namalenata upotreblivost na sredstvata moè da bide uslovena so faktori od
fizi~ka priroda, potoa moè da bide povrzana so procesot na zastaruvaweto na sredstvata, ili, pak,
ednostavno, od smetkovodstvenata politika na delovniot subjekt povrzana so politikata na
odrùvawe na sredstvata.
2.2.4.1. Metodi na amortizacija

Mnogubrojnite faktori koi vlijaat vrz namaluvaweto na upotreblivosta na postojnite sredstva
nametnale potreba vo smetkovodstvenata literatura i praktika da bidat koristeni nekolku metodi na
amortizacija. Ova so edinstvena cel da se odbere metod na amortizacija koj najsoodvetno }e ja
iskaè namalenata upotrebna vrednost na sredstvoto, a so toa i da ovozmoì realno utvrduvawe na
finansiskiot rezultat, bidej}i so izbraniot metod se ovozmoùva soodvetno sprotivstavuvawe na
rashodite i prihodite {to gi generira konkretnoto postojano sredstvo.
Voobi~aeno, vo smetkovodstvenata literatura i praktika na stopanskite subjekti se prifateni
slednive metodi na amortizacija: vremenski (konstanten, proporcionalen), funkcionalen, metod na
zabrzana amortizacija, metod na degresivna amortizacija i ostanati metodi na amortizacija i sl.
Pritoa, treba da se naglasi faktot deka site metodi na amortizacija se baziraat na nabavnata
vrednost (fakti~kite tro{oci) koi se napraveni za steknuvawe na sredstvoto. Otkako }e se utvrdi
nabavnata vrednost neophodno e da se izvr{i procena i na dva osnovni faktori i toa: korisniot vek na
upotreba na sredstvoto i rezidualnata vrednost na sredstvoto. Pod rezidualna vrednost se podrazbira
onaa vrednost koja moè da se stekne so proda`ba na sredstvoto na krajot na negoviot korisen vek
na upotreba i po pravilo taa e nezna~itelna (mala) vrednost, a ponekoga{ taa vrednost e ednakva i
na nula.
Vo praksata nao|aat primena site metodi na amortizacija, no voobi~aeno kaj nas, a i vo
smetkovodstvenata praksa na razvienite nacionalni ekonomii, naj~esto koristen metod e metodot na
vremenska (konstantna) amortizacija.
54
Pri vremenskata amortizacija6, vremenskiot faktor e posebno zna~aen za visinata na
amortizacijata, odnosno amortizacijata e funkcija na vremeto, a ne na intenzitetot na upotrebata na
sredstvoto. So ogled na faktot deka po opredelen vremenski period postojanite sredstva ja gubat
svojata korisnost t.e. upotrebna vrednost, za da se utvrdi vremenskata amortizacija neophodno e da
se proceni brojot na godinite na korisna upotreba na edno postojano sredstvo. So deleweto na
nabavnata vrednost so brojot na godinite na predvidenata upotreba se dobiva amortizacijata za edna
godina, odnosno amortizacionata kvota.
Postapkata za utvrduvawe na godi{niot iznos na tro{okot za amortizacija, spored metodot na
vremenska amortizacija moè da se prikaè na sledniov na~in:
godi{niot iznos na nabavna vrednost (tro{oci za steknuvawe )

tro{okot za mortizaci ja procenet korisen vek na upotreba
Smetkovodstvenata postapka za utvrduvawe na godi{niot iznos na tro{okot za

amortizacija }e go objasneme preku sledniot primer: Na 1. januari 2005 godina, delovniot subjekt
"Favorit" kupilo prevozno sredstvo vo vrednost od 1.000.000 denari, so korisen vek na upotreba od
5 (pet) godini, pri {to godi{nata amortizacija iznesuva200.000 denari.
1.000.000
200.000 
5
I pokraj toa {to ovoj metod na amortizacija nao|a golema primena vo praktikata, kako
osnoven nedostatok na vremenskiot metod se naveduvaat dve pretpostavki za koi{to se smeta deka
se nerealni, od koi prvata e, deka, ekonomskata iskoristenost na sredstvoto e ista sekoja godina, a
vtorata pretpostavka e deka tro{ocite za popravki i odrùvawe se isti sekoja godina. Dodeka, pak,
kako prednost na metodot na konstantna (vremenska) amortizacija se smeta ednostavnosta pri
presmetkata na iznosot na tro{okot na amortizacija.
Funkcionalnata amortizacija se utvrduva vrz baza na intenzitetot na upotrebata na osnovnoto
sredstvo, pri {to tro{ocite za amortizacijata se baziraat na o~ekuvanata upotreba na sredstvoto.
Sumata na amortizacija na postojnoto sredstvo }e bide pogolema dokolku postojanite
sredstva pove}e se koristat bez ogled na toa kolku vreme pominalo od denot na nabavkata, odnosno
vekot na traewe pri ovoj vid na amortizacija ne se zema vo predvid.
Vo mnogu slu~ai, namalenata upotrebna vrednost na postojanoto sredstvo e direktno
povrzana so negovata istro{enost, kako rezultat na koli~estvoto na proizvedeni (sozdadeni) edinici.
Vo vakov slu~aj amortizacijata e vo funkcija na upotrebata t.e. produktivnosta i vo toj slu~aj taa
treba da se presmetuva kako autput od koristeweto na sredstvoto, ili kako input, spored upotrebenite
edinici, kako {to e brojot na ~asovi na rabota i sl. Spored toa, korisniot vek na upotreba na
sredstvata se izrazuva preku brojot na proizvedenite edinici {to toa moè da gi sozdade ili preku
6
T. Rusevski, B. Nedev, Z. Boìnovska, Q. Janevski, Z. Minovski, citirano delo, str. 190.
55
mo`niot broj ma{inski ~asovi {to se o~ekuva da gi iskoristi i sl. Utvrduvaweto na amortizacijata po
edinica proizvod }e se prikaè na sledniot na~in:
tro{oci za steknuvawe (nabavna vrednost) - rezidual na vrednost
tro{ok za amortizaci ja 
vkupen broj na proizveden i edinici (potro{eni ~ asovi)
za vreme na korisniot vek na sredstvoto
Dodeka, pak, godi{niot iznos na tro{okot za amortizacija na sredstvoto se presmetuva vrz

osnova na brojot na proizvedeni edinici (potro{eni ~asovi) vo tekot na godinata, odnosno spored
slednava formula:
godi{en iznos na tro{okot za amortizacija = amortizacija po edinica

proizvod (potro{en ~as) h broj na proizvedeni proizvodi (potro{eni ~asovi)
vo tekot na godinata
Funkcionalnata amortizacija nao|a primena kaj delovnite subjekti koi preferiraat tro{okot za
amortizacija da bide vo funkcija na produktivnosta na raboteweto, odnosno finansiskiot rezultat da
bide rezultat na raboteweto, a ne na vremeto, ili, poprezicno kaàno, rashodite za amortizacija da
bidat povrzani so soodvetnite prihodi koi{to gi sozdava sredstvoto.
Kako osnovna pri~ina za pomaloto koristewe na ovoj metod se naveduva problemot vo
vrska so procenkata na edinicite na autput ili potro{enite ~asovi, pominatite ton kilometri i sl., koi
se o~ekuvaat od soodvetnoto sredstvo za vreme na korisniot vek na upotreba. Kako druga pri~ina
koja moè da se prepi{e i kako nedostatok na metodot na funkcionalna amortizacija e taa {to ovoj
metod ne e soodveten vo slu~aj vo koj amortizacijata e funkcija na vremeto, a ne na aktivnosta.
Metod na zabrzana amortizacija e takva metoda kade{to poradi pogolemata namalena
upotreblivost na sredstvoto, vo po~etnite periodi se ovozmoùva da se sozdavaat pogolemi tro{oci
za amortizacija i pomali tro{oci vo podocne`nite periodi na upotreba na sredstvoto. Ovoj vid na
amortizacija se odnesuva na nekolku metodi na amortizacija i toa na: metod na zbir na brojot na
godinite i metod na opa|a~ko saldo.
Metodite na amortizacijata imaat zna~ajno vlijanie vrz utvrduvaweto na to~niot finansiski
rezultat na delovniot subjekt. Ova od pri~ini {to delovnite subjekti koi imaat ista struktura na
postojani sredstva i imaat sli~nosti vo ekonomskite resursi na raboteweto, moàt da pokaàt podobra
profitabilnost poradi razli~no izbranite metodi na amortizacija na postojanite sredstva. Taka, na
primer, delovniot subjekt koe koristi metod na zabrzana amortizacija, vo prvite godini na upotrebata
na postojanite sredstva }e pokaè pomala profitabilnost, odnosno }e utvrdi finansiski rezultati koi
ne go odrazuvaat bonitetot na raboteweto na delovniot subjekt. Poradi toa, pri koristeweto na
informaciite od finansiskite izve{tai, investitorite, koga gi kompariraat informaciite od finansiskite
izve{tai, pokraj drugoto treba da gi imaat vo predvid metodite na amortizacija {to gi koristat
delovnite subjekti, so cel da dobijat realna pretstava za finansiskiot rezultat i da gi sporedat
56
delovnite subjekti koi koristat isti metodi na amortizacija, ili, pak, da gi otstranat efektite od
primenetite metodi na amortizacija.
Pri racionalnata amortizacija se zemaat predvid dvata faktora: izminatiot vremenski period i
intenzitetot na upotrebata, i se smeta deka ovoj vid na amortizacija e najto~en.
Vo soglasnost so eden od osnovnite principi na smetkovodstvoto – principot na
sprotivstavuvawe, tro{okot na postojanoto sredstvo t.e. amortizacijata treba da se raspredeli na
racionalna i sistematska osnova vo periodite vo koi sredstvoto generira prihodi za vreme na
korisniot vek na upotreba.
Osnovna formula za presmetka na amortizacija e:
Nabavna vrednost - Ostatok od vrednost
Broj na godini (procenet korisen vek)
Najrealna presmetka na tro{okot na amortizacijata dava vremenskiot metod na

amortizacijata i od prakti~na gledna to~ka naj~esto se koristi pravoproporcionalniot metod.
Presmetkata na amortizacijata spored proporcionalniot metod 7 moè da se prikaè preku
primerot na postojanite sredstva so koi{to raspolaga DOO "Favorit".
R. Osn. za % na God. Mes. Broj na Amor. za
Opis na sredstva Smet.
br. amor. amor. amor. amor. meseci knièwe
1 2 3 4 5 6=4h5 7=6:12 8 9
1. Ma{inska hala 0210 220.000 2,5 5.500 458 12 5.500
2. Pomo{en magacin 0210 100.000 5 5.000 417 12 5.000
Gradeì 320.000 10.500 875 10.500
3. Ma{ina za obrabotka na 0220 90.000 10 9.000 750 12 9.000
drvo
Ma{ina za obrabotka na 0220 131.000 10 13.100 1.092 12 13.100
drvo
4. Kompjuteri 0220 70.000 25 14.000 1.167 12 14.100
Oprema 291.000 36.100 3.009 36.100
5. Transportni sredstva 200.000 25 50.000 4.167 4 16.668
Transportni sredstva 200.000 50.000 4.167 16.668
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 31.12. Amortizacija po minimalni stapki 430 10.500
Akumulirana amortizacija na 029 10.500
materijalnite sredstva
spored presmetka za amortizacija
7
d-r Gordana Vitanova, citirano delo, str. 177-178.
57
Glavna kniga
430 – Amortizacija po minimalni 029 – Akumulirana amortizacija
stapki+-1)10.5002)36.5003)16.668 na materijalnite sredstva+-

1)10.5002)36.5003)16.668
Evidentiraweto i knièweto na amortizacijata se vr{i vrz osnova na godi{niot plan na

amortizacijata koj go donesuva organot na upravuvaweto na po~etokot na godinata. Vrz osnova na
toj plan vo tekot na godinata vo soodvetni smetki mese~no se kniì tro{okot na ime amortizacija.
Na krajot se sostavuva kone~na presmetka na amortizacijata i toj iznos ja pokaùva godi{nata suma
na amortizacijata na konkretnoto postojano sredstvo. Amortizacijata spored sega{niot smetkoven
plan se evidentira na klasata 4, na grupata 43 na smetkovnoto smetka – Amortizacija i vrednosno
usoglasuvawe na dolgoro~nite i kratkoro~nite sredstva.
Primer:
Spored godi{nata presmetka na amortizacijata na postojanite sredstva, amortizacijata za
grade`nite objekti iznesuva 1.200.000 den., a za opremata 2.400.000 den. Se vr{i presmetka i
knièwe na mese~nata amortizacija.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Amortizacija po minimalni stapki 430 300.000
presmetana mese~na amortizacija kaj sredstvata
za rabota
Glavna kniga
430 – Amortizacija po minimalni 029 – Akumulirana amortizacija
stapki+-1)300.000 na materijalnite sredstva+-

1)300.000
58
2.2.5. Vrednosno usoglasuvawe
So cel objektivno da se prikaè sostojbata na kratkoro~nite i dolgoro~nite finansiski
vloùvawa, pobaruvawata i zalihite vo finansiskite izve{tai, delovnite subjekti se dol`ni da vr{at
nivno usoglasuvawe vo presmetkovniot period.
2.2.6. Smetkovodstvena evidencija na vrednosnoto usoglasuvawe na

dolgoro~nite i kratkoro~nite finansiski vloùvawa
Vrednosnoto usoglasuvawe na kratkoro~nite finansiski vloùvawa knigovodstveno se kniì
so zadolùvawe na smetkata 434 – Vrednosno usoglasuvawe na dolgoro~nite i kratkoro~nite
finansiski vloùvawa, a vo korist na smetkite od grupata 15, dodeka, pak, vrednosnoto
usoglasuvawe na dolgoro~nite finansiski vloùvawa se kniì so zadolùvawe na smetkata 434, a so
odobruvawe na smetkite od grupata 04.
Na krajot od presmetkovniot period, knigovodstveno mora da se sporedi vkupniot tro{ok,
nabavnata vrednost na portfolioto na akcii na delovniot subjekt so nivnata vkupna pazarna vrednost.
Ako pazarnata cena e pomala od nabavnata, vo toj slu~aj nabavnata cena treba da se reducira vo
visina na pazarnata. Me|utoa, vo slu~aj koga pazarnata cena e pogolema od nabavnata,
toga{ nabavnata cena ne se zgolemuva vo visina na pazarnata cena. Vsu{nost, stanuva zbor za
primena na praviloto po poniska nabavna ili pazarna cena.
Primer:
DOO "Favorit" ima dadeno zaem vo iznos od 3.000.000 denari. Zaemot vo dogovoreniot
rok za vra}awe ne e naplaten, pa poradi toa e podnesena tu`ba do sudot za naplata po sudski pat.
Vkupniot iznos na usoglasuvaweto, zaedno so presmetanata kamata iznesuva (3.000.000 zaem +
100.000 kamata).
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Ostanati vrednosni usoglasuvawa 439 3.100.000
Vrednosno usoglasuvawe na 159 3.100.000
kratkoro~nite finansiski
vloùvawa
vrednosno usoglasuvawe od nenaplaten zaem
Glavna kniga
439 – Ostanati vrednosni 159 – Vrednosno usoglasuvawe na
usoglasuvawa+-1)3.100.000 kratkoro~nite finansiski vloùvawa+-
1)3.100.000
59
2.2.7. Vrednosno usoglasuvawe na pobaruvawata
Pri proda`ba na proizvodite i stokite na kredit, voobi~aeno, delovniot subjekt gi dogovara
uslovite na proda`ba i go opredeluva periodot vo koj treba da si gi naplati svoite pobaruvawa od
strana na kupuva~ite. No, vo praksata i pokraj definiranite uslovi na proda`ba, ~esto se slu~uva
kupuva~ite da ne gi podmirat svoite obvrski vo opredeleniot rok. Pojavata za nemo`nost da se
naplatat pobaruvawata se reflektira i vo smetkovodstvenata evidencija kade mora da se evidentiraat
nenaplateni kupuvawa od kupuva~ite. Vkupniot iznos na nenaplatenite pobaruvawa
smetkovodstveno se tretira kako rashod od proda`bata na kredit. So cel pravilno da se utvrdat
iznosite na nenaplatenite pobaruvawa, kako i istite da bidat prokniàni vo smetkovodstvenata
evidencija vo teorijata i praksata se koristat dva alternativni metoda, i toa: metod na ispravka na
vrednosta i metod na direkten otpis. Na krajot na presmetkovniot period treba da se izvr{i
vrednosno usoglasuvawe na pobaruvawata.
Primer:
1 Zaradi izguben sudski spor vo iznos od 45.000 denari, DOO "Favorit" izvr{il direkten otpis
na pobaruvaweto od kupuva~ot DOOEL "Karat".
2 DOO "Favorit" naplatil del od otpi{anite pobaruvawa za koi vo prethodniot presmetkoven
period bila izvr{ena ispravka vo iznos od 180.000 denari, spored izvod br. 21 se naplateni.
3 DOO "Favorit" na zastarenite pobaruvawa vo iznos od 130.000 denari, koi ne bile tuèni
izvr{il direkten otpis.
4 Od kupuva~ot vo zemjata za tekovni sredstva DOO "Olimpija" od Prilep, pobaruvaweto vo
iznos od 40.000 denari stanalo somnitelno i sporno. Podnesena e tu`ba i spored kasov izve{taj br.
22 za sudski taksi e plateno 1.000 denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Vrednosno usoglasuvawe na kratkoro~ni 436 45.000
pobaruvawa
Pobaruvawa od kupuva~ite vo zemjata 120 45.000
za izvr{en direkten otpis
60
pobaruvawa
Prihodi od naplateni otpi{ani 776 180.000
pobaruvawa
spored iozvod br. 21
2a @iro-smetka 100 180.000
spored izvod br. 21
pobaruvawa
za izvr{en direkten otpis na zastareni
pobaruvawa
4 Somnitelni i sporno pobaruvawa od kupuva~ite 1207 40.000
vo zemjata
za nastanato somnitelno pobaruvawe
4a Somnitelni i sporno pobaruvawa od kupuva~ite 1207 1.000
vo zemjata
Blagajna 102 1.000
spored kasov izve{taj br. 22
436 – Vrednosno usoglasuvawe 120kniga

Glavna – Pobaruvawa od kupuva~ite vo
na kratkoro~ni pobaruvawa+- zemjata+-
1)45.0003)130.000 1)45.0002a)180.0003)130.0004)40.0
00
129 – Vrednosno usoglasuvawe

na kratkoro~ni pobaruvawa+- 776 – Prihodi od naplateni otpi{ani
2)180.000 pobaruvawa+-2)180.000
100 – @iro-smetka+-2a)180.000
1207 – Somnitelni i sporno
pobaruvawa od kupuva~ite vo
102 – Blagajna+-4a)1.000 zemjata+-4)40.0004a)1.000 61
2.2.8. Vrednosno usoglasuvawe na zalihite
Koga delovniot subjekt }e proceni deka na zalihite im se namaluva, odnosno im opa|a
pazarnata vrednost, ili koga tie ja gubat upotrebnata vrednost za zadovoluvawe na potrebite na
potro{uva~ite, neophodno e da se sprovede vrednosno usoglasuvawe na zalihite i na toj na~in,
vsu{nost se vr{i korekcija na nivnata vrednost.
Ekonomskite efekti od smetkovodstvenoto vrednosno usoglasuvawe na zalihite
proizleguvaat i se vo soglasnost so primenata na MSS 2 – Zalihi, a se vo kontekst na objasnuvaweto
za dobivawe na neto vrednosta {to moè da se ostvari ili neto pazarnata vrednost, {to se vnesuva pri
izgotvuvaweto na finansiskite izve{tai za tekovnata godina. Vsu{nost, celta na knièwata na
vrednosnoto usoglasuvawe na zalihite e da se postigne usoglasuvawe na iznosot na stavkata – Zalihi
na realnata pazarna cena.
Primer:
Vo DOO "Favorit" posle izvr{enata analiza i procenka na vrednosta na zalihite utvrdeno e
deka vrednosta na zalihite se namalila poradi slednite pri~ini.
1 Vrz osnova na izve{tajot od popisnata komisija donesena e odluka br.5/83 za namaluvawe
na vrednosta na gotovite proizvodi vo magacinot poradi nesoodvetni uslovi vo iznos od 110.000
denari.
2 Vrz osnova na soznanijata od strana na slu`bata za marketing, a vrz baza na izvr{enite
istraùvawa na pazarot, utvrdeno e deka trgovskite stoki vo magacinot ja izgubile svojata
atraktivnost kaj potro{uva~ite i poradi toa e donesena odluka br. 7/51 za ispravka na vrednosta
poradi nivnata namalena vrednost od 150.000 denari.
3 Poradi ottu|uvawe – rashoduvawe na edna digalka, DOO "Favorit" nosi odluka br. 9/25 za
ispravka na vrednosta na rezervnite delovi koi{to se nabaveni za digalkata {to se vo magacinot,
bidej}i pove}e nemaat upotrebna vrednost vo iznos od 180.000 denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
62
1 Vrednosno usoglasuvawe na zalihite 437 110.000
na gotovi proizvodi
spored odluka br. 5/83
na stoki
na rezervni delovi
Glavna kniga
437 – Vrednosno usoglasuvawe 638 – Vrednosno usoglasuvawe na

na zalihite+- zalihite na gotovi proizvodi+-
1)110.0002)150.0003)180.000 1)110.000
327 – Vrednosno usoglasuvawe na

667 – Vrednosno usoglasuvawe na zalihite na rezervni delovi+-
zalihite na stoki+-2)150.000 3)180.000
2.2.9. Smetkovodstvena evidencija na nematerijalni tro{oci

Vo raboteweto delovnite subjekti pokraj materijalnite tro{oci pravat i t.n. nematerijalni
tro{oci. Ovie se vsu{nost tro{oci, odnosno pravewe na izdatoci za razli~ni nameni, koi
pretstavuvaat del od cenata na ~inewe na u~inocite. Vo grupata na nematerijalni tro{oci spa|aat:
dnevnici za slu`beni patuvawa i patni tro{oci, nadomest na tro{ocite na vrabotenite, tro{ocite za
promocija, propaganda, reklama, reprezentacija i sponzorstvo, premii za osiguruvawe, danoci,
pridonesi, ~lanarini, bankarski uslugi i drugi dava~ki koi ne zavisat od rezultatot.
Za smetkovodstvena evidencija na nematerijalnite tro{oci vo aktuelniot smetkoven plan e
predvidena grupata 44 – Nematerijalni tro{oci od raboteweto, t.e. slednite sinteti~ki smetki:
440 – Dnevnici za slu`beni patuvawa i patni tro{oci
441 – Nadomest na tro{ocite na vrabotenite, podaroci i pomo{
442 – Tro{oci za promocija, propaganda, reklama, reprezentacija i sponzorstvo
443 – Premii za osiguruvawe
444 – Danoci, pridonesi, ~lenarina i drugi dava~ki koi nezavisat od rezultatot
447 – Bankarski uslugi i tro{oci za platniot promet
449 – Ostanati nematerijalni tro{oci
63
Primer:
1 Od privatnata televizija "Orbis" za reklama dobiena e faktura br. 24 na 10.000 denari i DDV
2 Spored kasa isplati br. 7 na liceto MM isplateni mu se 150.000 denari na ime slu`beno
patuvawe vo zemjata. Liceto se vra}a od slu`ben pat i podnesuva patna smetka od koi za dnevnici
80.000 denari i za patni tro{oci 50.000 denari.
3 Za izvr{en prevoz na vrabotenite, delovniot subjekt "Favorit" dobilo faktura br. 73 na iznos
od 55.000 denari, od koj iznos na DDV otpa|aat 2.750 denari, odnosno 5%.
4 Od osiguritelnata kompanija AD "KJUBI MAKEDONIJA" primena e polisa za osiguruvawe
na tekovnite sredstva vo iznos od 15.000 denari.
5 Za bankarski uslugi, spored izvod br. 8 DOO "Favorit" platilo 2.000 denari.
6 Spored izvod br. 29 NLB Tutunska banka AD Prilep za napraveni uslugi na platniot
promet, naplatila od delovniot subjekt "Favorit" 7.000 denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Tro{oci za promocija, propaganda i reklama 442 10.000
Pobaruvawa vrz osnova na pove}e platen DDV
220 11.800
2 Pobaruvawa od vrabotenite za asmetkicija za 171 150.000
slu`beni patuvawa
Blagajna 102 150.000
spored kasa isplati br. 7
2a Dnevnici za slu`beni patuvawa i patni tro{oci 440 130.000
Blagajna
Pobaruvawa od vrabotenite za 102 20.000
asmetkicii za slu`beni patuvawa 171 150.000
vrz osnova nakasa primi
3 Nadomest na tro{oci na vrabotenite za prevoz 441 52.250
do i od rabota
vo zemjata
spored izvod br. 7
4 Premii za osiguruvawe 443 15.000
primena polisa od "KJUBI"
5 Bankarski uslugi i tro{oci za platniot promet 447 2.000
@iro-smetka
spored izvod br. 8 100 2.000
6 Bankarski uslugi i tro{oci za platen promet 447 7.000
@iro-smetka
spored izvod br. 29 100 7.000
64
Glavna kniga
442 – Tro{oci za promocija, 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

propaganda i reklama+-1)10.000 pove}e platen DDV+-1)1.800
171 – Pobaruvawa od vrabotenite za

asmetkicija za slu`beni patuvawa+-
2)150.00014a)150.000
1)11.80015)52.25016)15.000
102 – Blagajna+- 440 – Dnevnici za slu`beni patuvawa

2a)20.00014)150.000 i patni tro{oci+-2a)130.000
441 – Nadomest na tro{oci na

443 – Premii za osiguruvawe+-
vrabotenite za prevoz do i od
4)15.000
rabota+-3)52.250
447 – Bankarski uslugi i tro{oci za

100 – @iro-smetka+-
platniot promet+-5)2.0006)7.000
5)2.0006)7.000
2.2.10. Smetkovodstvena evidencija na platite i nadomestocite od plati

Nabquduvani od smetkovodstven aspekt, platite pretstavuvaat vrednosen izraz na
nadomestokot za vloèniot trud vo ramkite na pooddelnite reprodukcioni ciklusi vo delovnite
subjekti. Vo ekonomskata teorija i praktika, kaj nas, dolgo vreme postoea neidenti~ni mislewa po
65
pra{aweto dali sumata na platite treba da bide tretirana i sistematizirana vo grupata na tro{ocite
spored nivnite prirodni vidovi ili, pak, tie treba da pretstavuvaat posebna ekonomska kategorija. No,
so ogled na faktot {to spored oficijalniot smetkoven plan platite se inkorporirani vo klasata 4 –
Tro{oci, kako i faktot {to pri utvrduvaweto na cenata na ~ineweto na u~inocite, tie imaat istovetna
uloga, zna~ewe i knigovodstven tretman kako site drugi tro{oci po vidovi, smetame deka platite i
nadomestocite od platite za delovniot subjekt pretstavuvaat tro{ok i vleguvaat vo cenata na ~inewe
na u~inocite.
Vo dosega{nata praktika se sre}avaat slednite vidovi na bruto plati: vkalkulirani bruto plati,
vkalkulirani nadomestoci na bruto plati, bruto plati od dobivkata, bruto plati preneseni od
prethodnata godina i bruto plati od drugi izvori.
Vkalkuliranite plati kako tro{ok za delovniot subjekt pretstavuvaat kratkoro~na obvrska
sprema vrabotenite, koja treba da se podmiri vo rokot na dostasanost. Uslov za podmiruvawe na
ovaa obvrska e delovniot subjekt da raspolaga so dovolno pari~ni sredstva na ìro-smetkata.
Nadomestocite od platite, isto kako i platite, imaat tretman na tro{ok i se konstitutiven element na
cenata na ~inewe na u~inocite i se nadomestuvani od pari~niot priliv od naplatata na pobaruvawata
za prodadenite proizvodi i uslugi. Platite od dobivkata se presmetuvaat na krajot od presmetkovniot
period i ne se vkalkuliraat vo cenata na u~inocite kako tro{ok. Pri raspredelbata na neto dobivkata,
spored odluka na organot na upravuvaweto se donesuva odluka za visinata na delot od neto
dobivkata koja }e bide raspredelen kako plati od dobivka. Smetkovodstvenata evidencija se
sproveduva so zadolùvawe na smetkata 870 – Neto dobivka i odobruvawe na smetkata 885 – Plati
od dobivka, a potoa se zadolùva smetkata 885 – Plati od dobivkata, a se zadolùva smetkata 2701 –
Obvrski za plati od dobivkata.
Presmetuvaweto na sumata na platite se vr{i vrz osnova na analiti~ka evidencija za vloèniot
trud po rabotni ~asovi, spored kvalifikacionata struktura na vrabotenite, ili, pak, vo koli~ina
iskaàni proizvodni u~inoci i vo soglasnost so zakonskite propisi i internite akti na delovniot
subjekt, vo smisla na pravilnici za raspredelba na platite na vrabotenite.
Ekonomskata kategorija bruto plata se definira kako osnovica od koja se presmetuvaat i
pla}aat pridonesite. Bruto plata pretstavuva zbir od neto plata, personalniot danok na dohod i
pridonesite (pridones za zadolìtelno PIO, pridones za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe,
pridones za zadolìtelno osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, dopolnitelen pridones za
zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe za slu~aj na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe).
bruto plata  neto plata  personalen danok na dohod  pridonesi
Smetkovodstvenata evidencija na vkalkuliranite plati i nadomestoci se vr{i na toj na~in {to

tie se evidentiraat na pozitivnata strana na smetkata 470 – Vkalkulirani bruto plati i 471 –
66
Vkalkulirani nadomestoci na plati, a na negativnata strana na smetkata 270 – Obvrski za plati i
nadomestoci od plati. Potoa, obvrskite za neto plata, personalen danok od dohod i pridonesite od
plata se evidentiraat na negativnata strana na soodvetnite smetki, a na pozitinata strana se kniì na
smetkata 270 – Obvrski za plati i nadomestoci od plati. Otkako }e se izvr{i isplata na platata,
danocite i pridonesite se zadolùvaat soodvetnite smetki, a se odobruva ìro-smetkata na delovniot
subjekt. Presmetkata i isplatata na plata, danocite i pridonesite }e ja pretstaveme preku sledniot
primer.
Primer:
1 Vo DOO "Favorit" spored izgotvenata presmetka za bruto platata za eden vraboten za mesec
mart vo tekovnata godina iznesuva 20.000 denari od koi na ime pridonesi od plati otpa|aat 5.680
denari, a na ime personalen danok otpa|a 732 denari. Se vr{i presmetka i isplata na platata.
R.
Opis Stapka Iznos
br.
1) Bruto plata – osnovica za presmetka 20.000
2) Pridones za zadolìtelno PIO 19,00 % 3.800
3) Pridones za zadolìtelno zdravstveno
osiguruvawe 7,50 % 1.500
4) Dopolnitelen pridones za zadolìtelno
zdravstveno osiguruvawe za slu~aj na povreda na
rabota i profesionalno zaboluvawe 0,50 % 100
5) Pridones za zadolìtelno osiguruvawe vo slu~aj
na nevrabotenost (pridones za vrabotuvawe) 1,40 % 280
6) Pridonesi – Vkupno (1 – (2+3+4+5) 28,40 % 5.680
7) Bruto plata namalena za pridonesi (1-6) 14.320
8) Li~no osloboduvawe 7.000
9) Dano~na osnova za presmetka na personalen
danok na dohod (7-8) 7.320
10) Personalen danok na dohod 10% 732
11 Neto plata (1-6-10) 13.588
Vrz osnova na ovie podatoci }e se sprovedat slednive knièwa na platata vo dnevnik.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
67
1 Vkalkulirani plati 470 20.000
Obvrski za plati i nadomestoci 270 20.000
od plati
vrz osnova na presmetka za mesec mart
1a Obvrski za plati 270 20.000
Neto plati 271 13.588
Personalen danok 273 732
Pridonesi od plati 274 5.680
1b Neto plati 271 13.588
Personalen danok 2730 732
Pridonesi od plati 274 5.680
Glavna kniga
470 – Vkalkulirani plati+- 270 – Obvrski za plati i nadomestoci

1)20.000 od plati+-1a)20.0001)20.000
271 – Neto plati+-

1b)13.5881a)13.588 273 – Personalen danok+-
1b)7321a)732
274 – Pridonesi od plati+-
1b)5.6801a)5.680 100 – @iro-smetka+-1b)20.000
2.2.11. Smetkovodstvena evidencija na rashodite po osnov na kamati i

kursni razliki
Ovie rashodi od smetkovodstven aspekt se poznati kako rashodi na finansiraweto i tuka pred
s# se vbrojuvaat kamatite, negativnite kursni razliki i ostanatite rashodi vrz osnova na finansiskite
transakcii na delovnite subjekti.
Smetkovodstvenata evidencija na rashodite na finansiraweto se sproveduva na smetkite od
grupata 48 – Rashodi po osnov na kamati, kursni razliki i sli~ni rashodi na slednite sinteti~ki
smetki.
Smetka 480 – Kamati od raboteweto so povrzani subjekti,
Smetka 481 – Kursni razliki od raboteweto so povrzani subjekti,
Smetka 482 – Ostanati ~isti rashodi od finansiskite transakcii od raboteweto so povrzani
subjekti
Smetka 483 – Kamati od raboteweto so nepovrzani subjekti,
68
Smetka 484 – Zatezni kamati,
Smetka 485 – Kursni razliki od raboteweto so nepovrzani subjekti
Smetka 489 – Ostanati sli~ni rashodi od transakcii so nepovrzani subjekti.
Smetkovodstvenata evidencija na rashodite vrz osnova na kamatite i kursni razliki }e bide

prikaàna preku slednive primeri.
Primer:
1 DOO "Favorit" vrz osnova na odobreniot kredit od Komercijalna banka dobil presmetka za
kamata za vtasan anuitet vo iznos od 190.000 denari. Obvrskata po odnos na kamatata e platena
spored izvod br. 16.
2 DOO "Favorit" za nenavremena platena obvrska prema dobavuva~ot "Makedo" dobil
presmetka za zatezna kamata vo iznos od 83.000 denari.
3 DOO "Favorit" za nenavremeno pla}awe na obvrskata na danokot na akcizi dobil presmetka
za zatezna kamata od Upravata za prihodi – Prilep vo iznos od 310.000 denari. Obvrskata po toj
osnov e platena so izvod br.19.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Kamati od raboteweto so nepovrzani subjekti 483 190.000
Dolgoro~ni obvrski vrz osnova
na zaemi i krediti 281 190.000
spored presmetka za kamata
1a Dolgoro~ni obvrski vrz osnova na zaemi i 281 190.000
krediti
@iro-smetka 100 190.000
spored izvod br. 16
2 Zatezni kamati 484 83.000
vo zemjata
Obvrski
483 – Kamati sprema dobavuva~i
od raboteweto so 220obvrski vrz osnova
281 – Dolgoro~ni 310.000
vo zemjata
nepovrzani subjekti+-1)190.000 na zaemi i krediti+-
3a Obvrski sprema dobavuva~i vo zemjata 220
1a)190.0001)190.000 310.000
@iro-smetka 100 310.000
spored izvod br. 19
100 – @iro-smetka+- 484 – Zatezni kamati+-
1a)190.0003a)310.000 Glavna kniga
2)83.0003)310.000

69
3a)310.0002)83.0003)310.000
2.2.12. Raspored na tro{ocite
Na smetkite od klasata 4 se dobivaat podatoci za visinata na vkupnite tro{oci vo eden
presmetkoven period, strukturata na tie tro{oci po vidovi i nivnata dinamika vo sporedba so
porane{nite godini. Tie ja so~inuvaat kategorijata "tro{oci na prodadeni u~inoci", odnosno "cenata
na ~inewe na prodadenite u~inoci" ili "nabavnata vrednost na prodadenite stoki", a onie tro{oci t.n.
operativni tro{oci (tro{oci na proda`bata, tro{oci za isporaka i transport, op{ti administrativni
tro{oci i sl.) za koi so sigurnost se znae deka ne se predizvikani od proizvodstvoto na u~inoci,
direktno se prenesuvaat na grupata rashodi.
Prenesuvaweto na tro{ocite koi se element na cenata na ~ineweto na u~inocite se pravi
preku smetkata 490 – Raspored na troocite, so negovo odobruvawe, a se zadolùvaat smetkite na
tro{ocite. Vaka utvrdenite tro{oci gi so~inuvaat "Tro{ocite na prodadenite u~inoci".
Smetkata 490 – Raspored na tro{ocite e prenosna smetka i preku nego se vr{i prenos na
tro{ocite od klasa 4 na klasa 6, t.e. klasa 5, dokolku se koristi ovaa klasa. Spored toa, ovaa smetka
ja koristat samo proizvodstvenite delovni subjekti koi tro{ocite od klasa 4 gi vkalkuliraat vo
proizvodite. Bidej}i delovnite subjekti so sopstven akt odlu~uvaat koi tro{oci }e gi vklu~a vo
cenata na ~inewe na u~inocite, a koi neposredno }e gi pokrivaat od vkupniot prihod preku smetkata
490 – Raspored na tro{ocite, se prenesuvaat samo onie tro{oci od klasa 4 koi se vklu~uvaat vo
cenata na ~inewe. Knièweto na smetkata 490 se sproveduva po presmetkata na tro{ocite od klasa
4, so odobruvawe na ovaa smetka i zadolùvawe na smetkata 600 – Proizvodstvo, odnosno smetkite
od klasa 5, ako se koristi ovaa klasa. Na krajot na godinata, so godi{nata smetka, smetkata 490 se
zatvora so negovo zadolùvawe i odobruvawe na smetkite od klasa 4 koi se vklu~eni vo cenata na
~inewe na proizvodstvoto.
Vo ramkite na smetkata 490 – Raspored na tro{ocite moàt da se vodat dve analiti~ki smetki
za prefrluvawe na tro{ocite od klasa 4, i toa:
4900 – Raspored na tro{ocite za presmetka na proizvodite i uslugite
70
4901 – Raspored na tro{ocite neposredno vrz tovar na vkupniot prihod
Tro{ocite koi ne vleguvaat vo cenata na ~ineweto na u~inocite se prenesuvaat na adekvatni

smetki od klasata 7, so zadolùvawe na istite, a so odobruvawe na smetkata 4901 – Raspored na
tro{ocite neposredno vrz tovar na vkupniot prihod.
Prefrluvaweto na tro{ocite od smetkite na klasa 4 na klasa 7, razli~no se izvr{uva kaj
trgovskite i proizvodstvenite delovni subjekti. Vo toj kontekst kaj trgovskite delovni subjekti site
tro{oci iskaàni na klasata 4 direktno se prefrlaat na klasata 7 i delovnite subjekti gi pokrivaat od
vkupniot prihod za soodvetniot presmetkoven period. Dodeka, pak, kaj proizvodstvenite delovni
subjekti, tro{ocite se podeleni vo dve osnovni grupi, i toa proizvodstveni tro{oci i tro{oci na
periodot8. Vo proizvodstvenite tro{oci vleguvaat: potro{eni materijali i surovini, potro{eni rezervni
delovi, potro{ena energija, otpis na sitniot inventar, transportni uslugi (dokolku ovie tro{oci ne se
vlezeni vo nabavnata vrednost na surovinite i materijalite), uslugi za izrabotka, uslugi za odrùvawe
na sredstvata, naemnina, rezervirawe na tro{oci, amortizacija, nadomest na tro{ocite na vrabotenite,
vkalkulirani plati i vkalkulirani nadomesti i ostanati uslugi.
Tro{ocite na periodot se podeleni vo tri grupi, i toa: tro{oci na proda`ba, tro{oci na
administracija i rashodi od finansiraweto. Vo tro{ocite na proda`ba spa|aat: potro{enoto gorivo
nameneto za transport, transportni uslugi (za isporaka), tro{oci za saemi, naemnina za transportnite
vozila, uslugi povrzani so proda`bata, amortizacija na sredstvata koi se koristat vo slu`bata za
proda`ba, dnevnici za slu`beni patuvawa i patni tro{oci na vrabotenite vo slu`bata za proda`ba,
tro{oci za promocija, propaganda, reklama i reprezentacija, vkalkulirani plati i nadomesti na
vrabotenite vo slu`bata za proda`ba. Tro{ocite na administracija gi so~inuvaat: potro{eni
kancelariski materijali, potro{ena energija i gorivo vo administracijata, PTT tro{oci, uslugi za
odrùvawe vo administrativni prostorii i na sredstvata na administracijata, amortizacija na upravnata
zgrada, kancelariska oprema, nadomestoci na vrabotenite vo administracijata, vkalkulirani plati i
nadomesti na vraboteni vo administracijata, premii za osiguruvawe, danoci, pridonesi, ~lanarini,
bankarski uslugi, vrednosni usoglasuvawa na zalihite i sli~no. Rashodite na finansirawe gi opfa}aat
rashodite vrz osnova na kamati, kursni razliki i finansiskite transakcii me|u delovntie subjekti.
Prenesuvaweto na tro{ocite na smetkite od klasata 4 na klasa 6 i klasa 7 i zatvoraweto na
klasa 4 }e go prikaème preku sledniot primer9.
Primer:
8
D-r Gordana Vitanova, cit. delo, str. 197.
9
d-r Gordana Vitanova, cit. delo, str. 198.
71
DOO "Favorit", na koj{to osnovna dejnost mu e proizvodstvo, na krajot od presmetkovniot
period ja ima slednata sostojba na tro{oci na klasa 4, koi se evidentirani na soodvetnite smetki.
Vkupnite tro{oci vo presmetkovniot period se grupirani na sledniot na~in:
R. br. Vid na tro{ok Iznos

1. Tro{oci na materijali i tro{oci na konverzija 1.479.000 den.
2. Tro{oci na proda`ba 375.000 den.
3. Tro{oci na administracija 90.000 den.
4. Rashodi na finansirawe 525.000 den.
Vkupno tro{oci na klasa 4: 2.469.000 den.
Vrz osnova na podatocite za napravenite tro{oci vo presmetkovniot period vo DOO

"Favorit" }e se sprovedat slednive knièwa.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 31.12. Raspored na tro{ocite na prodadeni proizvodi 4900 1.479.000
Potro{eni surovini i materijali
Potro{ena elektri~na energija 400 510.000
Potro{eni rezervni delovi 401 150.000
Otpis na siten inventar 404 36.000
Nadvore{ni uslugi za izrabotka 405 24.000
na proizvodi 411 66.000
Ostanati uslugi
Rezervirawe za tro{oci i rizici 419 48.000
Amortizacija po minimalni stapki 420 75.000
Vrednosno usoglasuvawe na 430 120.000
kratkoro~ni pobaruvawa 436 24.000
Nadomest na tro{oci na vraboteni
Vkalkulirani plati 441 36.000
Vkalkulirani nadomesti na plati 470 360.000
zatvorawe na tro{oci od klasa 4 471 30.000
2 31.12. Proizvodstvo 600 1.479.000
Raspored na tro{ocite na prodadeni 4900 1.479.000
proizvodi
prenos na tro{ocite na proizvodstvo
3 31.12. Raspored na tro{ocite na periodot 4901 375.000
Potro{eno gorivo za transport 401 30.000
Transportni uslugi 410 45.000
Uslugi povrzani so proda`bata 419 15.000
Amortizacija (na sredstva od 430 30.000
proda`na slu`ba)
Dnevnici za slu`beni patuvawa 440 105.000
Vkalkulirani plati (za proda`ba) 470 150.000
prenos na tro{ocite na periodot
72
4 31.12. Rashodi vrz osnova naprodadeni proizvodi 700 375.000
Raspored na tro{ocite na perodot
prenos na tro{ocite na periodot 4901 375.000
Potro{eni (kancelariski) 400 15.000
materijali
PTT tro{oci 410 6.000
Vrednosno usoglasuvawe na 436 15.000
pobaruvawata od kupuva~ite
Vkalkulirani plati (za 470 54.000
administracija)
za prenos na tro{ocite na periodot
6 31.12. Rashodi vrz osnova na prodadeni proizvodi 700 90.000
Raspored na tro{ocite na periodot
za prenos na tro{ocite na periodot 4901 90.000
Kamati od raboteweto so nepovrzani 483 420.000
subjekti
Zatezni kamati 484 105.000
prenos na tro{ocite na peridoot
8 31.12. Raspored vrz osnova na prodadeni proizvodi 700 525.000
Primer:
DOO "Favorit" na koj{to trgovijata mu e redovna dejnost vo tekot na presmetkovniot period
gi ima napraveno slednite tro{oci koi se evidentirani na smetkite od klasa 4. Napravenite tro{oci se
klasificirani na sledniot na~in:
R. br. Vid na tro{ok Iznos

1. Tro{oci na proda`ba 1.719.000 den.
2. Tro{oci na administracija 545.000 den.
3. Finansiski tro{oci 141.000 den.
Vkupno tro{oci na klasa 4: 2.405.000 den.
Vrz osnova na podatocite za napravenite tro{oci vo presmetkovniot period vo DOO

"Favorit" }e se sprovedat slednive knièwa.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
73
1 31.12. Raspored na tro{ocite na periodot 4901 1.719.000
Potro{eni surovini i materijali 400 90.000
Potro{ena energija 401 210.000
Otpis na siten inventar 405 15.000
Transportni uslugi 410 120.000
Uslugi za odrùvawe i za{tita 412 27.000
Tro{oci za saemi 413 210.000
Amortizacija po minamlni stapki 430 120.000
Dnevnici za slu`beni patuvawa 440 210.000
Vkalkulirani plati na vraboteni 470 717.000
prenos na tro{ocite na periodot
2 31.12. Rashodi vrz osnova naprodadeni proizvodi 700 1.719.000
Raspored na tro{ocite na perodot
prenos na tro{ocite na periodot 4901 1.719.000
Potro{eni (kancelariski) 400 180.000
materijali
Premii za osiguruvawe 443 120.000
Vkalkulirani plati (za 470 245.000
administracija)
za prenos na tro{ocite na periodot
4 31.12. Rashodi vrz osnova na prodadeni proizvodi 700 545.000
za prenos na tro{ocite na periodot 4901 545.000
Kamati od raboteweto so nepovrzani 483 96.000
subjekti
Zatezni kamati 484 45.000
prenos na tro{ocite na peridoot
6 31.12. Raspored vrz osnova na prodadeni proizvodi 700 141.000
So ova knièwe na krajot na presmetkovniot period smetkite na tro{ocite od klasata 4 ne

pokaùvaat saldo, odnosno se gasnat. Vo naredniot presmetkoven period, delovniot subjekt
povtorno }e gi otvori smetkite od klasata 4, na koi }e bidat evidentirani tro{ocite vo toj
presmetkoven period.
3. Smetkovodstven priod na prihodite i

rashodite
3.1. Poimno definirawe na prihodite i rashodite
74
Finansiskoto smetkovodstvo obezbeduva globalni podatoci od finansiski karakter {to se
odnesuvaat na delovniot subjekt vo celina. Vo finansiskoto smetkovodstvo, kako centralna
informaciona aktivnost na delovniot subjekt se koncentrirani brojni podatoci i informacii iskaàni
vo vrednostni pokazateli za imotot (sredstvata), kapitalot, obvrskite sprema treti lica, finansiskata
sostojba, likvidnosta, zarabotuva~kite sposobnosti na delovniot subjekt, profitabilnosta vo
raboteweto i tn. Na toj na~in finansiskoto smetkovodstvo ja izvr{uva svojata su{tinska zada~a, a
toa e da gi sledi dvièwata (transformacijata) na sredstvata, kapitalot i obvrskite, odnosno prihodite i
rashodite koi nastanuvaat vo tekot na raboteweto na delovniot subjekt. Sprotivstavuvaj}i gi
vkupnite rashodi i vkupnite prihodi treba da utvrdi valoriziran uspeh ili, pak, neuspeh od
celokupnoto rabotewe na delovniot subjekt, koj vo smetkovodstvenata literatura i praktika go
sre}avame pod terminot finansiski rezultat (dobivka ili zaguba).
Vo toj kontekst, za da moè da se sogleda finansiskiot rezultat od raboteweto neophodno e
po smetkovodstven pat da se opfatat site prihodi i rashodi {to se nastanati vo opredelen
presmetkoven period. Imeno, podatocite za prihodite i rashodite se od golemo zna~ewe i
pretstavuvaat sostavni elementi na finansiskiot rezultat od raboteweto na delovniot subjekt. Vo Me|
unarodnite smetkovodstveni standardi prihodite i rashodite se definirani na sledniot na~in:
- prihodot pretstavuva zgolemuvawe na ekonomskite koristi za vreme na presmetkovniot
period vo forma na prilivi, ili zgolemuvawe na sredstvata, ili namaluvawe na obvrskite, {to
ima za posledica zgolemuvawe na glavninata, bez ona zgolemuvawe koe e vo vrska so
uplatite od strana na u~esnicite vo glavninata;
- rashodot e namaluvawe na ekonomskite koristi vo tekot na presmetkovniot period vo forma
na odliv ili namaluvawe na imotot, sredstvata, odnosno sozdavawe na obvrski {to ima za
posledica namaluvawe na glavninata, bez ona namaluvawe koe e posledica na raspredelbata
na glavninata na u~esnicite.
3.1.1. Vidovi na rashodi i nivno smetkovodstvo

Vo ramkite na Me|unarodnite smetkovodstveni standardi e prifatena podelbata na rashodite
vo tri grupi: rashodi od redovnoto rabotewe (osnovanta aktivnost), rashodi od u~estva na vloùvawa
(finansirawe) i ostanati tro{oci od raboteweto od redovnata aktivnost i vonredni rashodi.
3.1.2. Smetkovodstvena evidencija na rashodite od redovnoto rabotewe ili

osnovnata aktivnosti
Rashodite, pak, nastanuvaat kako posledica od tro{eweto na materijalnite resursi. Rashodite
koi{to proizleguvaat od redovnoto rabotewe na delovniot subjekt pretstavuvaat finansiski izraz na
75
tro{ewata na sredstva i trud sodràni vo gotovite proizvodi i uslugite {to se prodadeni na
kupuva~ite. Tie se izraz na tro{ewata vo vrska so redovnoto rabotewe – procesot na reprodukcijata,
kako i aktivnostite vo vrska so vr{eweto na nabavnata, proda`nata i drugite aktivnosti vo delovniot
subjekt.
Rashodite od redovnoto rabotewe, vsu{nost pretstavuvaat finansiski izraz na tro{eweto na
sredstvata i trudot, kako i izdatocite koi se sostaven del na cenata na ~ineweto na gotovite proizvodi
i uslugi {to se prodadeni na kupuva~ite za opredelen presmetkoven period. Redovnite rashodi se
izraz na tro{ewata vo vrska so redovnata aktivnost, so proizvodstvoto na proizvodite i izvr{uvaweto
na uslugite. Ovie rashodi vo knigovodstvoto se opfa}aat na smetkite od grupata 70 – Rashodi na
prodadeni proizvodi, stoki, uslugi i materijali. Vo ~ii ramki evidencijata na ovoj vid rashodi se
sproveduva na slednite sinteti~ki smetki:
700 – Rashodi po osnov na prodadeni proizvodi i uslugi
701 – Nabavna vrednost na prodadeni stoki
702 – Nabavna vrednost na prodadeni materijali, rezervni delovi i i siten inventar;
703 – rashodi po osnov na prodadeni sotki i materijali.
Smetkovodstvenata evidencija na rashodite od redovnoto rabotewe }e ja prikaème preku

slednite primeri:
Primer:
1 Po faktura br. 75 prodadeni se gotovi proizvodi za 150.000 den. na proda`nata vrednost se
presmetuva i 18% DDV. Cenata na ~inewe na ovie proizvodi iznesuva 120.000 den.
2 DOO "Favorit" po faktura br. 44 nabavil trgovska stoka od DOOEL "Karat" za 200.000
denari i DDV vo iznos od 36.000 denari, ili vrednosta na fakturata iznesuva 236.000 denari.
Trgovskata stoka e primena vo magacinot i se vodi spored nabavna vrednost. Spored izvod br. 22
fakturata e platena. Spored faktura br. 45 prodadena e stoka vo iznos od 354.000 denari vo koj iznos
e vkalkuliran DDV od 54.000 denari. Spored izvod br. 38 kupuva~ot ja platil fakturata.
3 Po faktura br. 85 prodadeni se materijali za 59.000 den. vo koj iznos e vkalkuliran i DDV od
18%, odnosno vo iznos od 9.000 denari. Nabavnata vrednost na materijalite iznesuva 45.000 den.
4 DOO "Favorit" donesol odluka za proda`ba na rezervni delovi koi{to vo magacinot se vodat
spored nabavna vrednost od 30.000 denari. Rezervnite delovi se prodadeni spored faktura br. 33 vo
vrednost od 47.200 denari, a vo toj iznos e vkalkuliran DDV vo iznos od 7.200 denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
76
1 Pobaruvawa od kupuva~i 120 177.000
1a Rashodi na prodadeni proizvodi i uslugi 700 120.000
2a Obvrski sprema dobavuva~i vo zemjata 220 236.000
@iro-smetka 100 236.000
spored izvod br. 22
2v Pobaruvawa od kupuva~ite 120 354.000
Prihodi od proda`ba na proizvodi 751 300.000
i uslugi
2g Nabavna vrednost na trgovski stoki 701 200.000
Stoki na zlaiha 660 200.000
2d @iro-smetka 100 354.000
Pobaruvawa od kupuva~i 120 354.000
spored izvod br. 38
3 Pobaruvawe od kupuva~i 120 59.000
Prihodi od proda`ba na materijali 756 50.000
po faktura br. 85
3a Nabavna vrednost na prodaden materijal, 702 45.000
rezervni delovi i siten inventar
nabavna vrednost na prodad. materijali
4 Pobaruvawa od kupuva~ite 120 47.200
Prihodi od proda`ba na materijali,
rezervni delovi i siten inventar 756 40.000
4a Nabavna vrednost na surovini i rezervni delovi 702 30.000
Rezervni delovi na zaliha
za namaluvawe na zalihata 320 320.000
3.1.3. Smetkovodstvena evidencija na rashodite od vloùvawata

(finansirawata)
Rashodite od finansirawe (od u~estva na vloùvawe) i ostanati tro{oci od raboteweto od
redovnata aktivnosti ja definiraat vtorata grupa na rashodi. Ovie rashodi nastanuvaat kako rezultat
na osnovnata aktivnost na delovniot subjekt vo vrska so pribavuvaweto, koristeweto i vra}aweto na
finansiskite sredstva. Za evidencija na rashodite od u~estvo na vloùvawa, vo aktuelniot smetkoven
77
plan se rezervirani smetkite od grupata 48 – Rashodi po osnov na kamati, kursni razliki i sli~ni
rashodi:
480 – Kamati od raboteweto so povrzani subjekti
481 – Kursni razliki od raboteweto so povrzani subjekti
482 – Ostanati sli~ni rashodi od finansiskite transakcii od raboteweto so povrzani subjekti
483 – Kamati od raboteweto so nepovrzani subjekti
484 – Zatezni kamati
481 – Kursni razliki od raboteweto so nepovrzani subjekti
488 – Ostanati sli~ni rashodi od transakcii so nepovrzani subjekti
Ovie rashodi vo porane{nata praksa se evidentiraa na klasa 7 i imaa tretman kako rashodi na
periodot, odnosno ne se vkalkuliraa vo cenata na ~inewe na u~inocite. So ogled na toa deka nivnata
evidencija spored postojniot smetkoven plan se vr{i na klasata 4, neophodno e preku smetkata 491
– da se prenesat na klasata 7, kako rashodi na periodot.
Ostanatite rashodi ja so~inuvaat grupata 45 – Ostanati tro{oci od rabotewe od redovnata
aktivnost, vo koja grupa vleguvaat slednite sinteti~ki smetki:
450 – Neotpi{ana vrednost i drugi tro{oci na ottu|eni i rashoduvani postojani sredstva
451 – Namaluvawe na vrednosta na postojanite sredstva
452 – Kusoci
453 – Kazni, penali i nadomest na {teti
454 – Dopolnitelno utvrdeni tro{oci, rashodi od porane{ni godini
459 – Ostanati nespomnati tro{oci – rashodi od raboteweto
Vo ramkite na ovaa grupa na rashodi, kako posebna grupa se javuva kapitalnata zaguba.
Kapitalnata zaguba pretstavuva rashod koj proizleguva od proda`bata na postojanite sredstva i
hartiite od vrednost, vo slu~aj koga proda`nata vrednost e pomala od nivnata smetkovodstvena
vrednost, revalorizirana na denot na proda`bata.
Primer:
1 Pri otvorawe na devizen akreditiv na stranskiot dobavuva~ presmetani se negativni kursni
razliki na 10.000 denari.
2 DOO "Favorit", zaradi nenavremeno izmiruvawe na obvrskite sprema dobavuva~ot
"Saneks" ima dobieno presmetka br. 13/91 za zatezna kamata vo iznos od 11.000 denari.
3 DOO "Favorit", vo sistemot na pove}e delovni subjekti, za zaedni~ki finansiski transakcii,
zaradi nerealizirawe na negovite obvrski, spored izvod br. 8, platil na ime kamati 15.000 denari.
78
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Negativni kursni razliki 485 10.000
Devizni smetki 103 10.000
presmetani negativni kursni razliki
vo zemjata
spored presmetka br. 13/91
3 Ostanati sli~ni rashodi od finansiski transakcii 482 15.000
so povrzani subjekti
spored ozvod br. 8
3.1.4. Smetkovodstvena evidencija na vonrednite rashodi

Analogno na redovnite rashodi, koi se rezultat od redovnoto rabotewe na delovniot subjekt,
vonrednite rashodi se rezultat na neo~ekuvani i nekontinuirani, naj~esto nadvore{ni slu~uvawa.
Vonrednite rashodi gi zgolemuvaat vkupnite rashodi vo presmetkovniot period, a so toa go
namaluvaat finansiskiot rezultat vo periodot.
Za evidencija na vonrednite rashodi e rezervirana grupata 72 – Vonredni rashodi.
Vo ramkite na ovaa grupa se predvideni slednive smetki:
720 – Vonredni – nevoobi~aeni stavki na tro{oci koi ne proizleguvaat od voobi~aenite
(redovni) aktivnosti i koi ne se o~ekuvaat deka }e se pojavat
721 – Vonredni otpisi i ottu|uvawa na sredstva koi nastanale neo~ekuvano i so visoka
vrednost
722 – Zagubi poradi o{tetuvawe na golem del od sredstvata ili poradi prirodna katastrofa.
Primer:
1 Vo nastanat {umski poàr predizvikan od nepoznat faktor, na DOO "Favorit" uni{teni mu se
ko{nici p~eli vo iznos od 25.000 denari.
2 Vo DOO "Favorit" od elementarna nepogoda vo magacinot napravena e {teta na zalihite na
surovinite i materijalite, koja{to od komisijata e proceneta na 300.000 denari. Osiguritelnata
kompanija AD "Kjubi Makedonija" ja priznala {tetata vo celost i spored izvod br. 49 ja platila
vrednosta na utvrdenata {teta.
Datum Opis Iznos
79
R. Broj na pobaruva
dolguva (+)
br smetka (-)
1 Zagubi poradi o{tetuvawe na golem del od sred. 722 25.000
ili poradi prirodna katastrofa
Pove}egodi{ni nasasdi i osnovno 024 25.000
stado
uni{teni p~eli vo {umski poàr
2 Vonredni rashodi 720 300.000
spored zapisnik
2a Ostanati pobaruvawa 147 300.000
Ostanati nespomnati prihodi 779 300.000
spored zapisinik
2b @iro-smetka 100 300.000
Ostanati pobaruvawa 147 300.000
spored izvod br. 49
3.1.5. Vidovi na prihodi i nivno smetkovodstvo

Analogno na podelbata na rashodite vo tri grupi, vo ramkite na Me|unarodnite
smetkovodstveni standardi e prifatena i podelbata na prihodite vo tri grupi: prihodi od raboteweto,
prihodi od vloùvawata (finansirawata) i vonredni prihodi.
3.1.6. Smetkovodstvena evidencija na prihodite od raboteweto

Ovie prihodi vo najgolem del se rezultat od redovnoto rabotewe (osnovnata aktivnost) na
delovniot subjekt i se odnesuvaat za opredelen presmetkoven period.
Vo ovaa grupa na prihodi spa|aat: prihodite od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi,
prihodite od subvencii, dotacii, regresi, kompenzacii i vra}awata na dava~kite vrz osnova na
proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi.
Prihodite se predmet na razrabotka vo MSS 18 – Prihodi. Spored ovoj standard, prihodi od
redovnoto rabotewe nastanuvaat vrz osnova na proda`ba na proizvodi, na stoka, davawe na uslugi, i
od nadomestuvawe na vloènite sredstva, kako {to se: kamati, dividendi i tantiemi. Spored
standardot, tantiemite pretstavuvaat nadomestuvawa za koristewe na avtorski prava, patenti,
kompjuterski softveri i za{titni znaci. Vo ramkite na me|unarodniot smetkovodstven standard se
davaat i osnovni upatstva za prezentirawe na prihodite vo bilansot na uspehot, od aspekt na vremeto
na priznavawe na prihodite za finansiskata uspe{nost i finansiskata sostojba na delovniot subjekt.
Spored MSS 18 – Prihodi, prihodite od proda`ba se priznavaat toga{, koga:
- prodava~ot }e ja isprati stokata i }e gi prenese site koristi i rizici od pravoto na sopstvenost
na kupuva~ot;
- nepostoi neizvesnost vo pogled na naplatata; i
- se presmetani site tro{oci vo vrska so proda`bata.
80
Standardot, isto taka, bara da se po~ituva principot na vnimatelnost i predviduva
prikaùvaweto na prihodite da se odloì do momentot na naplatata, dokolku postoi neizvesnost za
vremeto na naplatata na pobaruvaweto.
Vo ovaa grupa na prihodi spa|aat prihodite od proda`ba koi vo oficijalniot smetkoven plan se
evidentiraat na klasata 7, grupata 75 – Prihodi od proda`ba, vo ramkite na slednite sinteti~ki smetki
750 – Prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi na povrzani subjekti
751 – Prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi na odma{en pazar
752 – Prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki i uslugi na stranski pazar
753 – Prihodi od naemnina
755 – Prihodi po osnov na upotreba na sopstveni proizvodi, stoki i uslugi
756 – Prihodi od proda`ba na materijali, rezervni delovi, siten inventar, ambalaà i avtogumi
759 – Ostanati prihodi od proda`ba na proizvodi, stoki, uslugi i materijali
Primer:
1 Spored faktura br. 20 se prodadeni gotovi proizvodi na doma{en kupuva~ za 118.000
denari. Fakti~kata vrednost na proizvodite e 75.000 denari. Vo proda`nata vrednost e sodràn i
DDV od 18% vo iznos od 18.000 denari. Spored izvod br. 21 iznosot na proda`nata vrednost e
naplaten so {to i obvrskite vrz osnova na DDV se izmireni.
2 Spored faktura br. 25 DOO "Favorit" prodal rezervni delovi za 70.000 denari, na koj iznos
se presmetuva i DDV od 12.600 denari. Nabavnata vrednost na rezervnite delovi iznesuva 65.000
denari.
3 DOO "Favorit" spored faktura br. 30 prodal trgovska stoka za 1.180.000 denari so
vkalkuliran DDV vo iznos od 180.000 denari. Stokite vo magacin se vodat spored nabavna cena vo
iznos od 600.000 denari. Spored izvod br. 33 fakturata od kupuva~ot e platena.
4 Spored izvod br. 13 liceto MM korisnik na deloven prostor na DOO "Favorit", uplatil na
ime naemnina 25.000 denari.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata 120 118.000
Prihodi od proda`ba na proizvodi i 751 100.000
uslugi na doma{en pazar
1a Rashodi vrz osnova na prodadeni proizvodi i 700 75.000
uslugi
spored ispratnica
81
1b @iro smetka 100 118.000
spored izvod br. 21
1v Obvrski za DDV 260 18.000
platen DDV
2 Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata 120 82.600
Prihodi od proda`ba na materijali, 756 70.000
rezervni delovi, siten inventar,
ambalaà i avtoguma
2a Nabavna vrednost na prodadeni materijali, 702 65.000
rezervni delovi i siten inventar, ambalaà i
avtoguma
spored ispratnica
3 Pobaruvawa od kupuva~i vo zemjata 120 1.180.000
Prihodi od proda`ba na stoki i 751 1.000.000
uslugi
3a Nabavna vrednost na prodadeni stoki 701 600.000
spored ispratnica
3b @iro-smetka 100 1.180.000
Pobaruvawa od kupuva~ite 120 1.180.000
spored izvod br. 33
4 @iro-smetka 100 25.000
Prihodi od naemnina 753 25.000
spored izvod br. 13
3.1.7. Smetkovodstvena evidencija na prihodite od vloùvawata

(finansirawata)
Vtorata grupa na prihodi gi opfa}aat prihodite od u~estvo na vloùvawa i ostanati delovni
prihodi. Prihodite od u~estvo na vloùvawa (finansirawe) nastanuvaat po osnov na plasmanite na
slobodnite finansiski sredstva od strana na dru{tvata. Prihodite od u~estvo na vloùvawa
(finansirawe) vo sega{niot smetkoven plan se opfateni na grupata 76 – Prihodi od u~estvo na
vloùvawa i prihodi od ostanati vloùvawa, odnosno vo ramkite na slednite sinteti~ki smetki:
760 – Prihodi od u~estvo na vloùvawa vo povrzani subjekti
761 – Prihodi od u~estvo na vloùvawa vo nepovrzani subjekti
762 – Prihodi od ostanati vloùvawa i zaemi vo ramkite na postojanite sredstva so povrzani
subjekti
763 – Prihodi od ostanati vloùvawa i zaemi vo ramkite na postojanite sredstva so
nepovrzani subjekti
764 – Prihodi po osnov na kamati, kursni razliki i sli~ni prihodi od raboteweto so povrzani
subjekti
82
765 – Prihodi po osnov na kamati, kursni razliki i sli~ni prihodi od raboteweto so
nepovrzani subjekti
Primer:
1 Za nenavremeno pla}awe na svoite obvrski, na kupuva~ot DOOEL KIKI presmetana mu e
kamata na 5.000 denari.
2 Za kupenite akcii od AD LOGOS, po godi{nata smetka na DOO "Favorit" na ime dividenda
mu pripa|a 20.000 denari.
3 DOO "Favorit" vo soglasnost so svoite potrebi spored izvod br. 55 kupilo obvrznici za
180.000 denari. Prviot kupon (30.06.) vo iznos od 18.000 denari e pristignat za naplata. Od ovoj
iznos za otplata se izdvojuvaat 14.000 denari, a za kamata 4.000 den. Spored izvod br. 56 naplatata
na ovoj kupon e realizirana.
4 Vo soglasnost so sklu~eniot dogovor br. 21/51 DOO "Favorit", spored izvod br.66 ostvarilo
prihodi vo iznos 32.000 denari od vloèni finansiski sredstva vo drugi subjekti.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
Prihodi od kamati 765 5.000
presmetana kamata na kupuva~ot
2 Ostanati drugi pobaruvawa od vrabotenite 1779 20.000
Prihodi od dividendi
presmetan prihod po dividenda 7601 20.000
3 Obvrznici 112 180.000
@iro-smetka 100 180.000
spored izvod br. 55
3a @iro-smetka 100 18.000
Obvrznici 112 14.000
Prihodi vrz osnova na kamati od 765 4.000
naplata na obvrznici
spored izvod br. 56 naplaten prv kupon
4 @iro-smetka 100 32.000
Prihodi od u~estvo na vloùvawa 761 32.000
vo nepovrzani subjekti
spored izvod br. 66
3.1.8. Smetkovodstvena evidencija na ostanati delovni prihodi

Ostanatite delovni prihodi se javuvaat kako prihodi od subvencii, dotacii, regresi,
kompenzacii, smetka 770, potoa, prihodi od danoci i pridonesi - smetka 771, prihodi od ukinuvawe
na dolgogodi{nite rezervirawa i od odloèni prihodi – smetka 772, prihodi od proda`ba na postojani
sredstva – smetka 773, prihodi od otpis na obvrski i prihodi od vi{oci – smetka 774, prihodi od
naplateni penali – smetka 775, prihodi od naplateni, otpi{ani pobaruvawa - smetka 776, prihodi od
83
porane{ni godini – smetka 777, prihodi po osnov na reklama, propaganda, donacii i sponzorstva –
smetka 778 i ostanati nespomnati delovni prihodi – smetka 779. Kako posledna grupa na ostanati
prihodi se javuva kapitalnata dobivka. Kapitalnata dobivka, vsu{nost, pretstavuva prihod koj
proizleguva od proda`bata na postojanite sredstva i hartiite od vrednost, vo slu~aj koga so
proda`bata se postignuva proda`na vrednost povisoka od knigovodstvenata vrednost revalozirana na
denot na proda`bata.
Primer:
1 Vrz osnova na izve{tajot na popisnata komisija, utvrden e vi{ok na surovini i materijali vo
magacinot vo iznos od 6.500 denari. Surovinite i materijalite na zaliha se vodat po planska cena od
7.000 denari, a nabavnata cena na surovinite i materijalite e 6.500 denari. Za utvrdeniot vi{ok se
zadolùva magacinot, spored odluka na Upravniot odbor br. 14/55.
2 Otpi{anoto pobaruvawe od kupuva~ot DOOEL "Market" vo iznos od 140.000 denari, DOO
"Favorit" go naplatil preku ispravka na vrednosta spored izvod br. 15.
3 Za nenavremeno pla}awe na pobaruvaweto od kupuva~ot DOOEL "Angel" od prethodnata
godina vo iznos od 37.000 denari, DOO "Favorit" mu dostavil presmetka za zatezna kamata.
4 DOO "Favorit" dobil pari~ni sredstva od Ministerstvoto za obrazovanie kako dotacija za
stru~na kvalifikacija na informati~kiot kadar vo iznos od 410.000 denari, spored izvod br. 27.
5 So odluka na upravniot odbor na DOO "Favorit", eden kompjuter se prodava. Nabavnata
vrednost na kompjuterot iznesuva 70.000 denari, a akumuliranata amortizacija 50.000 denari.
Kompjuterot e prodaden za 25.000 denari na koja suma e presmetan DDV od 5%.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Surovini i materijali na zaliha 310 7.000
Otstapuvawe od cenata na 319 500
surovinite i materijalite
Vi{oci 7741 6.500
za utvrden vi{ok
2 @iro-smetka 100 140.000
spored izvod br. 15
2a Vrednosno usoglasuvawe na pobaruvawata od 129 140.000
kupuva~ite
Prihodi od naplateni otpi{ani 776 140.000
pobaruvawa
za naplateni otpi{ani pobaruvawa
Prihodi od porane{ni godini 777 37.000
spored presmetka za kamati
84
4 @iro-smetka 100 410.000
Prihodi od subvencii, dotacii, 770 410.000
regres
spored izvod br. 27
Prihodi od proda`ba na postojani 773 20.000
sredstva
Kapitalna dobivka od proda`ba na 7791 5.000
postojani sredstva
za prodaden kompjuter
5a Akumulirana amortizacija na materijalni 029 50.000
sredstva
Neotpi{ana vrednost i drugi tro{oci za ottu|eni i 450 20.000
rashodovani postojani sred.
Postrojki i oprema 022 70.000
za bri{ewe od evidencija
3.1.9. Smetkovodstvena evidencija na vonrednite prihodi

Vonrednite prihodi pretstavuvaat neo~ekuvani, nepredvideni prihodi. Koi nastanuvaat vrz
osnova na neo~ekuvanoto namaluvawe na obvrskite i neo~ekuvano zgolemuvawe na sredstvata.
Vonrednite prihodi gi zgolemuvaat vkupnite prihodi vo presmetkovniot period. Kako vonredni
prihodi se tretiraat: prihodi od vonredna proda`ba na zna~aen del na postojanite sredstva, vonredni
prihodi koi proizlegle od zna~ajna promena na smetkovodstvenata procenka, vonredni nepredvideni
prihodi i sl. Vo oficijalniot smetkoven plan za evidentirawe na vonrednite prihodi se rezervirani
smetki vo ramkite na grupata 78 – Vonredni – nevoobi~aeni prihodi.
Primeri:
1 DOO "Favorit" spored izvod br. 15 dobilo 30.000 denari od za nego nepoznat izvor.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 @iro-smetka 100 30.000
Ostanati vonredni-nevoobi~aeni 789 30.000
prihodi
spored izvod br. 15
Glavna kniga
100 – @iro-smetka+-2)30.000 789 – Ostanati vonredni-

nevoobi~aeni prihodi+-2)30.000
85
3.2. Smetkovodstven priod na utvrduvawe na finansiskiot rezultat
Utvrduvaweto na finansiskiot rezultat e edna od celite na smetkovodstvoto. Nabquduvano

od metodolo{ka gledna to~ka i od smetkovodstveno-tehni~ki aspekt, utvrduvaweto na finansiskiot
rezultat od raboteweto na delovniot subjekt se postignuva so sprotivstavuvawe na vkupnite
napraveni rashodi so vkupnite ostvareni prihodi za soodveten presmetkoven period. To~nosta na
finansiskiot rezultat vo golema mera zavisi od doslednoto po~ituvawe na principite na dvojnoto
knigovodstvo. Sprotivstavuvaweto na vkupno nastanatite prihodi i vkupno nastanatite rashodi vo
presmetkovniot period se pravi preku izgotvuvawe na finansiskiot izve{taj – Bilans na uspeh
(smetka na dobivka i zaguba). Vrza baza na toa }e se sogleda kakov finansiski rezultat e ostvaren,
pozitiven, dobivka, koga vklupnite prihodi se pogolemi od vkupnite rashodi, ili negativen, zaguba,
koga vkupnite prihodi se pomali od vkupnite rashodi vo presmetkovniot period.
Smetkovodstvenata postapka pri utvrduvaweto na finansiskiot rezultat e sledna: vo tekot na
presmetkovniot period prihodite i rashodite koi{to se ostvaruvaat se evidentiraat na soodvetni
smetki od klasata 7 – Rashodi i prihodi. Vo tekot na presmetkovniot period, smetkite na prihodite
ne se zatvoraat. Toa se pravi na krajot na presmetkovniot period, koga razlikata pome|u saldata od
smetkite na prihodite i rashodite so pomo{ na soodvetni smetki od grupata 79 – Razlika na prihodite
i rashodite, se prenesuvaat na smetkite na finansiskiot rezultat. Vo na{ata smetkovodstvena praktika
toa se smetkite vo ramkite na klasata 8 – Rezultati od raboteweto, smetkite 800 – Dobivka od
redovno rabotewe pred odano~uvawe i 850 – Dobivka od vonredni nevoobi~aeni aktivnosti pred
odano~uvawe. Na toj na~in, na krajot na presmetkovniot period, smetkite na prihodite i rashodite se
zatvoraat, odnosno imaat saldo nula.
3.2.1. Smetkovodstvena postapka pri utvrduvaweto na finansiskiot

rezultat
Kako {to prethodno spomenavme, vrz osnova na smetkovodstvenata evidencija na site
prihodi i site rashodi pred 31.12. vo godinata se vr{i utvrduvawe na postignatiot finansiski rezultat
za periodot od edna kalendarska godina.
86
Vo vrska so utvrduvaweto i presmetuvaweto na finansiskiot rezultat od aspekt na
smetkovodstvenata postapka, pokraj {to e potrebno ili nu`no da se raspolaga so smetkite na
prihodite i so smetkite na rashodite, u{te treba da se koristat slednive smetki:
7900 – Razlika na prihodite i rashodite od redovnoto rabotewe; i
7910 – Razlika na prihodi i rashodi od vonredni – nevoobi~aeni aktivnosti.
So pomo{ na ovie smetki se vr{i kone~na presmetka na site faktori od koi{to zavisi
finansiskiot rezultat, i toa: prihodi na periodot, rashodi {to se pokrivaat od prihodite, bruto
dobivkata i sli~no.
Prethodno be{e spomenato deka prihodite ostvareni za periodot od edna godina se
iskaùvaat na smetkite od grupite 75, 76, 77 i 78.
Poto~no, na soodvetnite smetki od ovie grupi se iskaùvaat sostojbite, odnosno saldata na
prihodite za periodot na presmetkata.
Dodeka, pak, rashodite napraveni za opredelen presmetkoven period se iskaùvaat na
smetkite od klasata 7 i klasata 4, kade {to, vsu{nost, se iskaùva sostojbata na rashodite, odnosno
saldata za periodot na presmetkata. Za da ja prikaème prakti~no postapkata za utvrduvawe na
finansiskiot rezultat vo sublimirana forma, se pretpostavuva deka sostojbata na nekoi
pokarakteristi~ni smetki na rashodite i prihodite e kako {to e prika`no.
Primer:
Na krajot od godinata (31.12.) DOO "Favorit" ja ima slednava sostojba na vkupnite prihodi i
rashodi, iskaàni na klasa 7:
I. Prihodi od redovno rabotewe
1. Prihodi od proda`bata (grupa 75) 8.000.000 den.
2. Prihodi od vloùvawa (grupa 76) 1.200.000 den.
3. Ostanati delovni prihodi (grupa 77) 800.000 den.
Vkupno prihodi (1+2+3) 10.000.000 den.
II. Rashodi od redovnoto rabotewe
1. Rashodi od prodadeni proizvodi, stoki, uslugi (grupa 70) 7.200.000 den.
III. Dobivka od redovno rabotewe (I-II) 2.800.000 den.
IV. Vonredni – nevoobi~aeni prihodi (grupa 78) 4.000.000 den.
V. Vonredni rashodi (grupa 72) 2.800.000 den.
VI. Dobivka od vonredni – nevoobi~aeni aktivnosti (IV-V) 1.200.000 den.
Vrz osnova na prihodite i rashodite prikaàni na smetkite vo glavnata kniga, vo DOO

"Favorit" }e se sprovede slednovo knièwe:
Datum Opis Iznos
87
R. Broj na pobaruva
dolguva (+)
br smetka (-)
1 31.12. Prihodi od proda`ba 75 8.000.000
Prihodi od vloùvawa 76 1.200.000
Ostanati delovni prihodi 77 800.000
Rashodi od prodadeni proizvodi, 70 7.200.000
stoki i uslugi
Razlika na prihodi i rashodi 79 2.800.000
za zatvorawe na prihodite i rashodite
2 31.12. Razlika na prihodi i rashodi 79 2.800.000
Dobivka od redovno rabotewe pred 800 2.800.000
odano~uvawe
za utvrduvawe na finansiski rezultat od
raboteweto
3 31.12. Vonredni – nevoobi~aeni prihodi 78 4.000.000
Vonredni rashodi 72 2.800.000
Razlika na prihodi i rashodi od 791 1.200.000
vonrednite nevoobi~aeni aktivnosti
za zatvorawe na vonrednite prihodi i rashodi
4 31.12. Razlika na prihodite i rashodite od vonrednite – 791 1.200.000
nevoobi~aeni aktivnosti
Dobivka od vonredni – nevoobi~aeni 830 1.200.000
aktivnosti pred odano~uvawe
za utvrduvawe na rezultatot od vonrednite
aktivnosti
75 – Prihodi od proda`ba+-1)8.000.000 76 – Prihodi od vloùvawa+-

1)1.200.000
77 – Ostanati delovni prihodi+- 70 – Rashodi od prodadeni

1)800.000 proizvodi, stoki i uslugi+-
1)7.200.000
Glavna kniga
79 – Razlika na prihodi i 78 – Vonredni – nevoobi~aeni
rashodi+- prihodi+-3)4.000.000
2)2.800.0001)2.800.000
800 – Dobivka od redovno 72 – Vonredni rashodi+-

rabotewe pred odano~uvawe+- 3)2.800.000
2)2.800.000
830 – Dobivka od vonredni –
791 – Razlika na prihodi i
nevoobi~aeni aktivnosti pred 88
rashodi od vonrednite
odano~uvawe+-4)1.200.000
nevoobi~aeni aktivnosti+-
Ostvarenata dobivka pred odano~uvawe se odano~uva so danokot od dobivkata, a po
odbivaweto na danokot i pridonesite se dobiva dobivkata po odano~uvawe, odnosno neto
dobivkata. Stapkata na danok od dobivka iznesuva 10% i negovata presmetkata se utvrduva vo
soglasnost so dano~niot bilans na krajot od kalendarskata godina. Vsu{nost, osnova za
presmetuvawe na danokot od dobivka e dobivkata {to pretstavuva razlika pome|u vkupnite prihodi i
rashodi od redovnoto rabotewe. Potoa, dano~nata osnova se zgolemuva za delot od tro{ocite spored
Zakonot za danok od dobivka i se namaluva za delot od slednite prihodi: prihodi od dividendi
(ostvareni so u~estvo vo kapitalot na drug dano~en subjekt, prihodi vrz osnova na efektot od
raspredelbata na revalorizacionata rezerva (izvr{ena od drug subjekt, kaj koj dano~niot subjekt ima
vloèno sredstva) i kapitalnata dobivka ({to se vklu~uva vo dano~nata osnova vo visina od 70%.
Potoa, na smetkata 820 se kniì dobivkata od redovnoto rabotewe po odano~uvawe.
Dodeka, pak, evidencijata na dobivkata od vonredni aktivnosti se vr{i na smetkata 830 –
Dobivka od vonredni – nevoobi~aeni aktivnosti pred odano~uvawe. Vaka utvrdenata dobivka
pretstavuva razlika me|u vonrednite prihodi i vonrednite rashodi i istata, potoa, se odano~uva so
danok, pridonesi i drugi dava~ki utvrdeni so Zakon. Potoa, na smetkata 850 se evidentira dobivkata
od vonrednoto rabotewe po odano~uvawe.
So soodvetna odluka organot na upravuvawe odlu~uva kako ostvarenata neto dobivka po
odano~uvawe }e se rasporedi. Taa moè da se rasporedi na sledniov na~in:
- Za pokrivawe na zagubata od prethodnite godini.

Evidencijata }e se sprovede so zadolùvawe na smetkata 820 i odobruvawe na smetkata 880
– Pokrivawe na zagubi od prethodnite godini. Potoa se vr{i zatvorawe na smetkata 880 na toj na~in
{to se kniì na nejzinata pozitivna strana, a se odobruva smetkata 960 – Prenesena zaguba.
- Za isplata na dividendi i drugi nadomestoci na vloùva~ite.
89
Odlukata na organot na upravuvawe za isplata na dividendi i drugi nadomestoci na
vloùva~ite, smetkovodstveno se kniì na toj na~in {to se zadolùva smetkata 820, a se odobruva
smetkata 883 – Dividenda i drugi nadomestoci na vloùva~ite. Potoa sledi zatvorawe na smetkat
883 preku nejzino odobruvawe, a so odobruvawe na smetkata 247 – obvrski vrz osnova na u~estvo
vo rezultatot.
- Za rezervi
Delovnite subjekti imaat zakonska obvrska del od dobivkata da rasporedat vo rezervniot
fond. Rasporeduvaweto na del od neto dobivkata vo rezervniot fond se vr{i so zadolùvawe na
smetkata 820, a odobruvawe na smetkata 884 – Rezervi. Potoa, se sproveduva zatvorawe na
smetkata 884 preku nejzino zadolùvawe, a odobruvawe na smetkata 940.
- Del od neto dobivkata da ostane nerasporedena.

Vo ovoj slu~aj organot na upravuvawe odlu~il da dobivkata moè da ostane i neraspredelena
i taa se iskaùva na smetkata 275 – neraspredelena dobivka od finansiskata godina. Toga{, se vr{i
knièwe so zadolùvawe na smetkata 820, a odobruvawe na smetkata 889 – Nerasporedena dobivka
i na krajot smetkata 889 se zatvora so nejzino zadolùvawe i odobruvawe na smetkata 275.
Smetkovodstvenata postapka za utvrduvawe i rasporeduvawe na dobivkata }e ja prikaème

preku sledniot primer.
Primer:
DOO "Favorit" vo presmetkovniot period ostvarilo dobivka za finansiskata godina (neto
dobivka) vo iznos od 3.600.000 denari i bidej}i nema nikakvi korekcii vo izgotvuvaweto na
dano~niot bilans, obvrskata za danok od dobivka iznesuva 10%. Obvrskata za rezervi iznesuva
540.000 denari. Vaka utvrdenata dobivka za finansiskata godina, organot na upravuvawe na DOO
"Favorit" ja raspredelil na sledniot na~in: za pokrivawe na zagubata od prethodni godini izdvoeni se
300.000 denari, za isplata na dividendi na akcionerite izdvoeni se 1.200.000 denari, a ostatokot od
dobivkata ostanuva kako nerasporedena dobivka.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
90
1 Dobivka od redovno rabotewe pred 800 2.800.000
odano~uvawe
Danok od dobivka od redovno 810 280.000
rabotewe
Dobivka od redovnoto rabotewe 820 2.520.000
po odano~uvawe
za utvrdeni dava~ki od dobivkata i prikaùv. na
neto dobivka, po presmetka
1a Danok od dobivka 810 280.000
Obvrski za danoci i pridonesi 263 280.000
od dobivkata
spored presmetka za danok od dobivka
1b Dobivka od vonredni-nevoobi~aeni aktivnosti 830 1.200.000
pred odano~uvawe
Danok od dobivkata od vonrednite 840 120.000
aktivnosti
Dobivka od vonredni-nevoobi~aeni 850 1.080.000
aktivnosti po odano~uvawe
spored presmetka
1v Danok od dobivka od vonredni aktivnosti 840 120.000
Obvrski za danoci i pridonesi
od dobivkata 263 120.000
spored presmetka za danok od dobivka
2 Dobivka od redovnoto rabotewe po 820 2.520.000
odano~uvawe
Dobivka od vonredni-nevoobi~aeni aktivnosti 850 1.080.000
po odano~uvawe
Dobivka od site aktivnosti od 870 3.600.000
raboteweto po odano~uvawe
utvrdena neto dobivka od site aktiv.
2a Dobivka od site aktivnosti od raboteweto po 870 3.600.000
odano~uvawe
Dobivka za finansiskata godina 871 3.600.000
po site odano~uvawa – neto dobivka
utvrdena neto dobivka za finan. godina
3 Dobivka za finansiskata godina po site 871 3.600.000
odano~uvawa – neto do dobivka
Pokrivawe na zagubata od prethodni 880 300.000
godini
Dividendi i drugi nadomesti na 883 1.200.000
vloùva~ite
Rezervi 884 540.000
Nerasporedena dobivka 889 1.560.000
spored odluka na OU za rasporeduvawe na
dobivkata za finansiskata godina
4 Pokrivawe na zagubata od prethodni godini 880 300.000
Prenesena zaguba
spored odluka na OU za raspredelba na neto 960 300.000
dobivkata
4a Dividendi i drugi nadomesti na vloùva~ite 883 1.200.000
Obvrski vrz osnova na u~estvo
vo rezultatot 247 1.200.000
spored odluka za raspredelba na neto dobivkata
4b Rezervi 884 540.000
Zakonski rezervi 940 540.000
91
4v Nerasporedena dobivka 889 1.560.000
Nerasporedena dobivka od 275 1.560.000
finansiskata godina
800 – Dobivka od redovno rabotewe 810 – Danok od dobivka od

pred odano~uvawe+-1)2.800.000 redovno rabotewe+-
1a)280.0001)280.000
820 – Dobivka od redovnoto 263 – Obvrski za danoci i

rabotewe po odano~uvawe+- pridonesi od dobivkata+-
2)2.520.0001)2.520.000 1a)280.0001v)120.000
830 – Dobivka od vonredni-

nevoobi~aeni aktivnosti pred 840 – Danok od dobivkata od
odano~uvawe+-1b)1.200.000 vonrednite aktivnosti+-
1v)120.0001b)120.000
850 – Dobivka od vonredni-

Glavna kniga
870 – Dobivka od site aktivnosti
nevoobi~aeni aktivnosti po
od raboteweto po odano~uvawe+-
odano~uvawe+-
2a)3.600.0002)3.600.000
2)1.080.0001b)1.080.000
871 – Dobivka za finansiskata
880 – Pokrivawe na zagubata od
godina po site odano~uvawa – neto
prethodni godini+-
dobivka+-3)3.600.0002a)3.600.000
4)300.0003)300.000
883 – Dividendi i drugi nadomesti na 884 – Rezervi+-

vloùva~ite+- 4b)540.0003)540.000
4a)1.200.0003)1.200.000
960 – Prenesena zaguba+-
889 – Nerasporedena dobivka+-
4)300.000
4v)1.560.0003)1.560.000
940 – Zakonski rezervi+-

247 – Obvrski vrz osnova na u~estvo
4b)540.000
vo rezultatot+-4a)1.200.000
275 – Nerasporedena dobivka od

finansiskata godina+-4v)1.560.000 92
3.3. Smetkovodstvena evidencija na zagubata
Delovniot subjekt vo presmetkovniot period moè da utvrdi i iskaè zaguba od raboteweto,

vo slu~aj koga od vkupnite prihodi ostvareni vo presmetkovniot period ne moè da gi nadomesti
vkupnite rashodi, kako i danocite, pridonesite i drugite dava~ki od dobivkata.
Vo slu~aj koga delovniot subjekt ima nepokriena zaguba od tekovnata godina, koja vo
godi{nata smetka e iskaàna na smetkata 961 – Zaguba za finansiskata godina, pri prenosot na
po~etnite sostojbi vo delovnite knigi za narednata godina se prenesuvaat na smetkata 960 –
Prenesena zaguba.
Delovniot subjekt moè da utvrdi pove}e vidovi zaguba:
- zaguba od redovnoto rabotewe pred odano~uvawe;
- zaguba od redovnoto rabotewe po odano~uvawe
- zaguba od vonredni-nevoobi~aeni aktivnosti pred odano~uvawe;
- zaguba od vonredni-nevoobi~aeni aktivnosti po odano~uvawe;
- zaguba od site aktivnosti vo raboteweto po odano~uvawe;
93
- zaguba od finansiskata godina.
Zaguba od redovnoto rabotewe pred odano~uvawe delovnite subjekti iskaùvaat vo slu~aj

koga vkupnite rashodi od raboteweto se pogolemi od vkupnite prihodi vo delovniot subjekt od
redovnoto rabotewe.
Zaguba od redovnoto rabotewe po odano~uvawe moè da nastane dokolku iznosot na
presmetaniot danok od dobivkata od redovnoto rabotewe e pogolem od iznosot na dobivkata pred
odano~uvawe, ili, dokolku iznosot na zagubata od redovnoto rabotewe pred odano~uvawe e pomal
od dano~nata osnova vo dano~niot bilans.
Delovnite subjekti na krajot od presmetkovniot period moàt da utvrdat zaguba od vonredni
– nevoobi~aeni aktivnosti pred odano~uvawe koja{to se evidentira na smetkata 892 – Zaguba od
vonrednite – nevoobi~aeni aktivnosti pred odano~uvawe.
Knièwata povrzani so iskaùvaweto na zagubite moàt da se prikaàt so sledniov primer.
Primer:
DOO "Favorit" vo presmetkovniot period napravilo rashodi od raboteweto vo iznos od
300.000 denari, a ostvarilo vkupno prihodi od raboteweto vo iznos od 210.000 denari. Dodeka, pak,
vo presmetkovniot period ima evidentirano vonredni rashodi 100.000 denari, a vonredni prihodi
70.000 denari. Vo ovoj slu~aj se sproveduva slednovo knièwe.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Zaguba od redovnoto rabotewe pred 890 90.000
odano~uvawe
Razlika na prihodite i rashodite 790 90.000
od redovnoto rabotewe
utvrdena zaguba od redovnoto rabotewe
1a Zaguba od vonredni-nevoobi~aeni aktivnosti 892 30.000
pred odano~uvawe
Razlika na prihodite i rashodite od 791 30.000
vonredni-nevoobi~aeni aktivnosti
utvrdena zaguba od vonredni nevoobi~aeni
aktivnosti
Vrz osnova na utvrdenata zaguba od redovnoto rabotewe i zagubata od vonrednite

nevoobi~aeni aktivnosti, delovniot subjekt utvrduva zaguba za finansiskata godina od site
aktivnosti, na sledniov na~in.
Datum Opis Iznos
94
R. Broj na pobaruva
dolguva (+)
br smetka (-)
2 Zaguba od finansiskata godina 895 120.000
Zaguba od redovnoto rabotewe pred 890 90.000
odano~uvawe
Zaguba od vonredni – nevoobi~aeni 892 30.000
aktivnosti
utvrdena zaguba od site aktivnosti
2a Zaguba od finansiskata godina 961 120.000
Zaguba od finansiskat godina 895 120.000
utvrdena zaguba za finansiskata godina
Glavna kniga:
890 – Zaguba od redov. rabot. 790 – Razlika na prihodite i 892 – Zaguba od vonredni-
791 –pred odano~uvawe
Razlika na prihodite i rashodite od red. rab. nevoobi~aeni aktivnosti pred
+ rashodite od vonredni- - +895 961
– Zaguba od finansiskata
– Zaguba -
od finansiskata odano~uvawe
1)nevoobi~aeni
90.000 aktivnosti
2) 90.000 godina
godina
1) 90.000 + -
+ - + + - - 1a) 30.000 2) 30.000
1a) 30.000 2) 120.000
2a) 120.000
Utvrdenata zaguba od raboteweto moè da se pokrie:

- so namaluvawe na osnovnata glavnina (kapitalot na delovniot subjekt);
- od dotacii;
- so otpis na pobaruvawata od doveritelite;
- vrz tovar na zadolìtelnata op{ta rezerva;
- vrz tovar na posebnite rezervi za pokrivawe na zagubi.
Primer:
DOO "Favorit" vo prethodnata godina pokaàla zaguba vo iznos od 120.000 denari, spored
odluka na organot na upravuvaweto, zagubata e pokriena od ostvareniot pozitiven finansiski rezultat
vo tekovnat godina (dobivkata).
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Dobivka za finansiskata godina po site 871 120.000
odano~uvawa
Pokrivawe na zagubata od preth. god. 880 120.000
za pokrivawe na zaguba od prethodna god.
2 Pokrivawe na zagubata od prethodni god. 880 120.000
Prenesena zaguba 960 120.000
spored odluka na organot na upravuvawe
Glavna kniga:
95
871 – Dobivka za 880 – Pokrivawe na zagubata 960 – Prenesena zaguba
finansiskata godina po site od preth. godina + -
odano~uvawa + - 2) 120.000
+ - 2) 120.000 1) 120.000
1) 120.000
Primer:
DOO "Favorit" prikaànata zaguba vo iznos od 120.000 denari, spored odluka na organot na
upravuvawe br. 2/18 ja nadomestuva od sredstvata na zakonskite rezervi.
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Zakonski rezervi 940 120.000
Prenesena zaguba 960 120.000
spored odluka na orgnot za uprav. br.2/18
Primer:
DOO "Favorit" nema mo`nost da izvr{i nadomestuvawe na zagubata prikaàna so godi{nata
smetka vo iznos od 120.000 denari i taa se prenesuva za naredniot presmetkoven period (naredna
delovna godina). Vo toj slu~aj }e se sprovede slednoto knièwe:
Iznos
R. Broj na
Datum Opis pobaruva
(-)
1 Prenesena zaguba 960 120.000
Zaguba za finansiskata godina 961 120.000
prenesena zaguba
96

Finansisko Smetkovodstvonapredno Nivo

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Finansisko Smetkovodstvonapredno Nivo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1.

Surovini, materijali, rezervni delovi i siten

Vo smetkovodstvenata literatura i praktika materijalite se sinonim za site predmeti na trudot.

1.1.1. Evidencija na nabavkata na materijalite po nabavna vrednost

300 – Vredenost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

220 – Obvrski sprema

1.1.2. Evidencija na nabavkata na surovini i materijali so koristewe na

300 – Vredenost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

220 – Obvrski sprema 309 – Presmetka na nabavkata+-

310 – Surovini i materijali na 4

300 – Vrednost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

220 – Obvrski sprema

otstapuvaw e sodr`ano 21.000  45.000

1.1.4. Smetkovodstvena evidencija na surovinite i materijalite vo

316 – Surovini i materijali vo 310 – Surovini i materijali na

1.1.5. Smetkovodstvena evidencija na surovinite i materijalite na pat

301 – Zavisni tro{oci+-

310 – Surovini i materijali na

Pod rezervni delovi se podrazbiraat nabavenite delovi za vgraduvawe vo sopstvenite

Nabavkata na rezervnite delovi se evidentira so koristewe na smetkite od grupa 30 –

300 – Vrednost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

220 – Obvrski sprema

309 – Presmetka na nabavkata+-

404 – Potro{eni rezervni delovi+-

Sitniot inventar po svojata priroda ne e predmet, tuku sredstvo za rabota, no od

Za evidencija na nabavkata na sitniot inventar, avtogumite i ambala`ata mo`ni se tri re{enija

300 – Vrednost po presmetka na 160 – Pobaruvawe vrz osnova na

220 – Obvrski sprema

350 – Siten inventar na zaliha+- 309 – Presmetka na nabavkata+-

359 – Otstapuvawe od cenite na

Metodata na kalkulativno, odnosno posredno otpi{uvawe na sitniot inventar ovozmo`uva

Usoglasuvaweto na fakti~kata so knigovodstvenata vrednost na sitniot invetar vo upotreba }

350 – Siten inventar na zlaiha 351 – Siten inventar vo 357 – Vrednosno

Vo procesot na proizvodstvo se sozdavaat gotovi proizvodi ili se izvr{uvaat opredeleni

630 – Proizvodi na zaliha+- 600 – Proizvodstvo+-

639 – Otstapuvawe od cenite na

Za iznosot na presmetanoto otstapuvawe neophodno e da se izvr{i koregirawe na rashodite

630 – Proizvodi na zaliha+- 600 – Proizvodstvo+-1)700.000

120 – Pobaruvawa od 260 – Obvrski za DDV+-2)72.000

751 – Prihodi od proda`ba na 700 – Rashodi vrz osnova na

proizvodi, stoki i uslugi na prodadeni proizvodi i uslugi+-

doma{en pazar+-2)400.000 3)300.000

1.5.1. Smetkovodstvena evidencija na gotovite proizvodi vo prodavnica

Smetkovodstvenata evidencija na proda`bata na gotovi proizvodi vo prodavnica, kako i

2 Od prodavnicata na krajnite potro{uva~i se prodadeni gotovi proizvodi za 300.000 denari i

751 – Prihodi od proda`ba na

700 – Rashodi vrz osnova na

Za presmetanoto otstapuvawe od cenite sodr`ano vo prodadenite proizvodi, koe iznesuva

700 – Rashodi vrz osnova na 639 – Otstapuvawe od cenite na

Na krajot na presmetkovniot period, e izgotvena presmetka na DDV sodr`an vo prodadenite

Vo kontekst na prethodnoto, prihodite i rashodite sodr`ani vo prodadeni proizvodi treba da

634 – Vkalkuliran danok na 700 – Rashodi vrz osnova na

751 – Prihodi od proda`ba na

1.6. Smetkovodstven priod na trgovskite stoki

659 – Presmetka na nabavkata+-

660 – Stoki na zaliha+-

1.6.1. Proda`ba na trgovski stoki

660 – Stoki na zaliha+- 160 – Pobaruvawa vrz osnova na

220 – Obvrski sprema dobavuva~i

751 – Prihodi od proda`ba na

660 – Stoki na zaliha+- 160 – Pobaruvawa vrz osnova na

220 – Obvrski sprema dobavuva~i

stranski pazar+-1a)246.000 prodadeni stoki+-1b)150.000