40 1. OBRATOVANJE ELEMENTOV BES Preglednica 1.10: Dejanski podatki znaéilnih kablov ‘Impedance Impedance sspoos | You ‘aportis soot Stevilo | Material Tip_| Material IkV] - : {mm?] = - {Qc} [oem] 1 | om | 4 AL | 240220 | _- : 0.12944008 | 42 R'GH4O XG) 2 10 3 Ce 240 M Pb 0,08850,065 0.242 3 2 3 oo 120 Ww ce 0,1534j0,104 7 4 110 1 co 240 M_|_ POA 0,079440,12 0,51-90,30 3 | 380 1 cu 1200 M Al 0,0184j0,188 | _0,04744+0,070 W- 2itnat oklop, M - kovinski oklop, ‘upornost pri 20°C 1.4.2.5 Sinhronski stroji 1.4.2.5.1 Sinhronski generatorji Ce ratunamo zaéetni izmeniéni kratkostiéni tok za primer, ko je sistem napajan iz generatorja brez transformatorja (pri industrijskih omrezjih ali NN - omrezjih), dobimo impedanco pozitivnega zaporedja: Zax = Ka: Za = Ka: (Re + 5Xq)- (1.50) Pri tem upo’tevamo korekcijski faktor generatorja: Ea ems (1.51) Ke= ToS ae Tye 1+24singra kjer pomeni: Cmax - napetostni faktor, U, - nazivna napetost sistema, Urg - nazivna napetost generatorja, Zax ~- korigirana subtranzientna impedanca generatorja, Zq - subtranzientna impedanca pozitivnega sistema, rg - fazni kot, x4 ~ relativna subtranzientna reaktanca generatorja, povezana z nazivno impedanco: »_ Xy. Uz, ye 24 zy US ~ 100 % Sig’ = ZG = ss3 = Z, Zoi 6 4= 90 % 26 ra=1.4 Teoria taraéunov simeiriznih in nesimeiriénih obvar 41 W ids to EY Us 3 7 ho Slika 1.25: Kazaléni diagram SG pri nazivnih pogojih (turbo) Korekcijski faktor Kg (enaéba (1.51)) se uporablja, ker se namesto subtranzientne napetosti E” uporablja ekvivalentni izvor napetosti oe (slika 1.25). Ohmska upornost generatorja Rg za ratunanje udarnega kratkosti¢nega. toka: Rg = 0.05Xj za generatorje z: Urq > 1kV in S,q > 100MVA, Rg = 0.07Xj za generatorje z: Urq > 1kV in S,q < 100MVA, Rg = 0.15Xq za generatorje z: Urq < 1000V. Impedanca inverznega zaporedja: Zeek = Ke: (Raye +iX(2a) = Ka + Zayq ¥ Ka: (Ra + iX4)- (1.52) Impedanca nignega zaporedja: Ka: (Roe +iX@e)- (1.53) Zoe Ce se Xj in X4q razlikujeta (generatorji z izrazenimi poli), zasa reaktanca: XGtXq 2 Xo = ).42 1. OBRATOVANJE ELEMENTOV EES 1.4.2.5.2 Sinhronski motorji in kompenzatorji Pri raéunanju Jj, éu, Ji, Zk se sinhronski motorji in kompenzatorji upostevajo po- vsem enako kot sinhronski generatorji. Znaéilni podatki za sinhronske generatorje in motorje so podani v preglednici 1.11. Preglednica 1.11: Dejanski podatki zmacilnih sinhronskih generatorjev in motorjev Nazivaa | Nazivoa napetost | —ege Enosmerna 1) | navidezna | in odstopanje - 7 asovna zm. | to” | wee delavnost Relativne vrednstireaktan a : = 3 5 So_| Us | #70 | cosas | x | mw? | te [0 | xm? | | war |v | tat 7 7 a E (5) T [rez [100 [10s | ss | ogo | 17m | aso | om] - =| 0246 2 | te [125 | 105 | 2s | 080 | 2130 | 1870 | 0,160 | 0180 | 0080 | 0,460 3_| rez [10 [105 | ss [80 | 1830 | 1,770 | 0250 | 0.230 | 0140 | 0,480 4 [soa] wo | 25 {| 090 | ora | - | 0,160 | 0,170 | 0050 | 0,160 s [sw] sas | to | 3 | 090 | 1620] - | 0166 | 0,166 | oor | 0.040 6 [sms [340 [ 40 [ a5 | ono | 2075 | 2675 | oz | 030s | - | ote "162: dvopolniturbogenerator, » sinronska reaktance , SG: generatorz izazenimi pol, ° sinhronska reaktanea (nasiene), SSM: sinhronski motor, » reaktancainvermega zapored, enosmera (DC) éasovna konstania * reaktanca nnega zaporedja 2zatrifazni kratki stk. 1.4.2.6 Enota blok stik generator-transformator Impedanco, preratunano na visokonapetostno stran transformatorja blok-stika, igraéunamo: Z,= Ks: (Ze + Zrvn) (1.54) pri emer je korekcijski faktor: 2 Ung , UFrwn | Cmax (1.55) Pomen oznak: Ung - nazivna napetost sistema napajalne totke Q in blok stika G - T, ty = {2X - napetostno prestavno razmerje, ap = Xe - relativna reaktanca transformatorja. Korekcijski faktor Ky uporabimo pri raéunanju impedanc direktnega, in- verznega in niénega zaporedja.1.4 Teorija izracunov simetriénih in nesimetriénih okvar 43 1.4.2.7 Asinhronski motorji Preglednica 1.12: Dejanski podatki znatilnih asinhronskih motorjev 5 Stevilo.[Enosmema ve. | 2 | toe | ea | ot | ans | PEE | eng | Pn | oe . Paw Us to Th 08 ar | texllas a P ae ow) | av [al : 2 2 Vin : a 1 [4 7 0380 | 0 092 0.89 74 2950 1 = 2 | 20 | 0380 | 370 1.4008 0.82 64 : 2 | 0013 eg ee 2 0.94 0.89 33 2973 1 0.05 + [30 | 60 | 09a | og 58 TAL a) s_ [100 | 60 wi | 098s | 08s 50 590 3 | 00a 6 | 3150 | 60 380 F008 90.80 52 : 6 | 0064 7_| co | 60 660 | 097 | 090 55 1490) 2 : Srednjenapetostni in nizkonapetostni asinhronski motorji prispevajo le k tokom Jy, iu, Fi, pri nesimetritnih okvarah pa k toku Ig. Ge prispevek asinhronskih motorjev k toku J, ni veéji od 1 odstotka I, brez motorjev, ga lahko zanemarimo: Yan < 0.017. (1.56) Pomen oznak: > Lm - vsota nazivnih tokov motorjev, povezanih direktno (brez transformator- jev) z omrezjem, kjer je kratki stik, Jj, - zavetni simetritni kratkostiéni tok brez upostevanja motorjev. Prav tako se lahko zanemari prispevek asinhronskih motorjev, ée motorji niso vkljuceni ob istem éasu. Impedanco asinhronskih motorjev direktnega in inverznega sistema izraéunamo: 1 p Zu = a Ten ~ Tan ae (157) Tat VS Fem rat Sek kjer pomeni: Jim, Ura - nazivni tok in napetost motorja, ‘Sym - nazivna navidezna moé motorja (Sim = aoa)» #2 - razmerje med zagonskim in nazivnim tokom motorja. Dejanski nazivni podatki znatilnih QM so podani v preglednici 1.12. Ce je razmerje $4 zmano, lahko izraéunamo reaktanco motorja:44 1, OBRATOVANJE BLEMENTOV BES = (1.58) St Splosno lahko povzamemo: me = 0.1 pri X\y = 0.995Zy - za SN - motorje moti Py na polov par > 1 MW, Jt = 0.15 pri Xy = 0.9892, - za SN - motorje moti Ppy na polov par < 1 MW, et = 0.42 pri X\ = 0.92224 - za NN - motorje v kabelski povezavi. 1.4.3 Raéunanje kratkostiénih tokov Slika 1.6 kaze od generatorja oddaljen kratkostiéni tok. V Gasu trajanja kratkega stika je zanj znagilna konstantna izmeniéna komponenta in upadajo¢a enosmerna komponenta kratkega stika. Slika 1.10 prikazuje potek kratkosti¢nih tokov blizu generatorja, ki ga sesta- vijajo upadajoéa izmeniéna komponenta in upadajoéa enosmerne komponenta. Za izraéun zaéetnega izmeniénega kratkostitnega toka Iy, upostevamo Z(1) = Zo). Velikost kratkostiénega toka je odvisna od vrste kratkega stika in vrednosti impedane Z(),Z() in Z,g). Pri dimenzioniranju naprav vzamemo vedno mak- simalni tok. Pri zatetnem in udarnem toku kratkega stika je najbolj neugoden primer trifaznega kratkosti¢nega toka pri izoliranih zvezdi8tih. Pri zverdiscih ozemljenih preko upora in direktno ozemljenih zvezdiséih so najvetji zaéetni simetriéni kratkostiéni tokovi pri enofaznih kratkih stikih in dvofaznih z dotikom z zemljo. Pri trajnem toku kratkega stika pa sta bolj neugodna enofazni in dvofazni kratkostiéni tok na sponkah generatorja. Dejansko razmerje med kratkostiénimi tokovi znaSa: Tis tI Tia = 121,52 2,5. (1.59) Enofazni kratki stik na sponkah generatorja ne pride v postev, ker imajo gene- ratorji, razen industrijskih, izolirano zvezdi8te. ‘Tok dvofaznega kratkega stika je tem manjai, éim bolj je oddaljen od generatorja. Kratkostiéne toke I, fi, Ik dobimo tako, da izratunamo nadomestno impedanco Z, v totki kratkega stika. Ce za zaStito transformatorskih postaj uporabljamo varovalke ali tokovno ome- jevalne odklopnike, se J, raéuna tako, kot da te naprave niso uporabljene. Pri porazdeljenih izvorih v zazankastem omrezju (slika 1.29) in pri nesimetriénih ok- varah je potrebno upostevati Z(1) = Za) in Zi) v tovki kratkega stika.1.4 Teorija izracunov simetriénih in nesimetriénih okvar_ 45 1.4.3.1. Zaéetni simetriéni kratkostiéni tok [I Ge je Zio) vetji od Zr) = Ze, je najvedji zacetni kratkostiéni tok pri trifaznem kratkem stiku. Kljub temu je pri kratkem stiku bliz transformatorja, ée je Zo) manjéi od Z(1), Kap najvetii 1.4.3.1.1 Trifazni kratkostiéni tok Zaéetni simetriéni kratkostiéni tok izracunamo: |. U, R= t= z (1.60) V3Z (V3,/RR+ xP Enojno napajan kratki stik Pri kratkih stikih, oddaljenih od generatorja (slika 1.26a), je Jy, raéunan po (1.60), pri Gemer je: Re = Ra+Rr+Ry in Xe = XQ tXrt+Xi (1.61) Q TA a y8 a) a CD FE U, % my 13 b) Use a VN T_NN 3 »@—ae tf Ue A U, — 5 Slika 1.26: Primeri enojno napajanega kratkega stika Kratkostiéno ohmsko upornost lahko zanemarimo, ée velja Ry < 0.3X_. Zat se preraéuna na stran transformatorja, kjer je kratki stik. Za. primer b) in ¢) s slike 1.26, sta impedanci enaki: b) Ze = Zg+Z.=Ke(Ra + iXq) + Z, in (1.62) ©) Ze = Z5+Z,=Ks(?-Zq + Zrvn) + Zu (1.63)AG 1. OBRATOVANJE BLEMENTOV EES Kratkostiéni tok, napajan iz nezankanega omrezja Primer nezankanega omre%ja z vet izvori je prikazan na sliki 1.27. Zacetni Slika 1.27; Nezankano omrezje, vet izvorov simetriéni kratkostiéni tok Jy je enak vsoti vseh I, izvorov: n = She (1.64) a Kratki stik znotraj blok-stika transformator - generator Slika 1.28: Kratkostitni toki in kratki stik znotraj enote generator - transformator Zaéetni simetri¢ni kratkosti¢ni tok v tocki F1 na sliki 1.28 znaga: L c- UG = (1.65) KG" V3. Kas: Za1.4 Teorija izraéunov simetriénih in nesimetriénih okvar AT Pri tem je korekcijski faktor blok-stika: Cmax Kes = 2. 1.66) OS Ta ysin gre (1.66) Totka FI je napajana tudi s strani tujega omrezja in transformatorja, kjer je kratkostiéni tok enak: c-UG Ne = Bizewn + #Zonl ae Zaéetni simetriéni kratkostiéni tok v toéki F2 je podan z izrazom: » ce: Ug 1 1 c- Ux Tes sta * Raskin VZomal! VR kjer je faktor korekcije: Krg = _—™2_. (1.69) Kratki stiki v zazankastem omreZju V tem omreZju (na sliki 1.29) je potrebno upostevati impedanco direktnega zaporedja posamezne opreme in reducirati vezavo preko serijskih in paralelnih povezav, zvezda-trikot pretvorb itd. . Zaéetni simetriéni kratkostiéni tok I, dobimo po izraéunu nadomestne kratkosti- éne impedance Z,, po enagbi (1.60). Ce so transformatorji z razliénim prestavnim razmerjem, se uposteva aritmetiéna srednja vrednost teh prestav. 1.4.3.1.2 Medfazni kratki stik V primeru medfaznega kratkega stika bres dotika z zemljo se izraéuna zaéetni simetri¢ni kratkostiéni tok: p= Un 2 Zay+Zel \Zay + Ze] Za) = Ze), neodvisno od tega, ali je kratki stik blizm ali dale? od generatorja. Samo pri tranzientni in stacionarni vrednosti kratkostiénega toka je Za) # Z; Ze je kratki stik blizu generatorja. (1.70) 1.4.3.1.3 Enofazni zemeljski stik Zaéetni enofazni kratkostiéni tok pri enofaznem zemeljskem stiku dobimo z izra- V3-¢-Un —ont (1.71) Za) + Za) + Zo)A8 1._OBRATOVANJE ELEMENTOV EES a) a Gi ee s ») Q pe) Zee by Zo 4s ty ly Z Yb 4 te& 3 B t o Slika 1.29: Shema omregja in ekvivalentna vezava zazankanega omrezja, napajanega iz vet izvorov. Za generatorski oddaljeni kratki stik pri Zq) = Za) je absolutna vrednost kratkostiénega toka: V3-¢-Un (1.72) Ig= > HY PZ +Zol Ge je Zio) manjsi od Z(1) = Zia), je Ty, vedii od Ii'g (trifazni).1.4 Teorija izraéunov simetri¢nih in nesimetriénih okvar 49 1.4.3.2 Udarni kratkostiéni tok 1.4.3.2.1 Trifazni kratki stik Kratki stik v nezankanih omrezjih Pri trifaznih kratkih stikih, napajanih iz nezankanega omreyja (slika 1.26 in 1.27) se izraéuna udarni kratkostiéni tok za vsako vejo posebej: iy an VOI. (1.73) Faktor # je definiran % razmerjem &, izraéunamo pa ga z [4]: 1.02 + 0.9867. (1.74) Skupni udarni kratkostiéni tok za primer na sliki 1.27 je vsota vseh vejskih tokov: : i= iw. 75) Kratki stik v zazankanih omregjih V zazankanih omregjih uporabimo za izratun udarnih tokov enatbo (1.73). Z izravunom faktorja x uporabimo eno od naslednjih metod: a) Poenoteno razmerje $ oziroma #: Po tej metodi se « doloéi iz enatbe (1.74) 2 minimalnim razmerjem ¥ od vseh ve} v omrezju. Potrebno je izbrati tiste veje, ki prena’ajo delne kratkosti¢ne tokove pri nazivni napetosti, le-ti pa se ujemajo z mestom kratkega stika in veje s so- sednjimi transformatorji lokacije kratkega stika. b) Razmerje £ ali 4 v lokaciji kratkega stika F: V tem primeru je faktor « pomnozen z 1.15 kar obsega nenatantnost, pogojeno z uporabo razmerja £ omregja, reduciranega s kompleksnimi impedancami: iy) = 115+ ey V2 Ty (1.76) Ge je manjsi od 0.3, ni potrebno uporabiti faktorja 1.15. Prav tako ga mi potrebno uporabiti, ce & presega 1.8 v NN - omregjih ali 2 v SN - in VN - omrezjih. Faktor x) dobimo s pomocjo enaébe 1.74. c) ekvivalentna frekvenca fe Ekvivalentna impedanca Z, sistema na lokaciji kratkega stika se izracuna s fre- kvenco fe = 20 Hz (pri fn = 50 Hz). Razmerje £ pa izratunamo: R_ Re fe FoR (1.7)50 1, OBRATOVANJE ELEMENTOV EES kjer je Z. = Re + jXc ekvivalentna impedanca. Faktor « dobimo iz enacbe (1.74) pri razmerju £, dobljenem v enacbi (1.77). Vse reaktance moramo preraéunati v razmerju nazivne frekvence nove ekviva- lentne frekvence fc. Metoda c) je primerna za zankasta omrezZja. Faktorji Kc, Ky in Kg so enaki kot pri 50 Hz. 1.4.3.2.2 Medfazni kratki stik Za medfazni kratki stik izra¢unamo udarni kratkostiéni tok: V3. To, (1.78) kjer se x lahko raéuna po vseh proj opisanih naginih, odvisno od konfiguracije omredja. Ce je Z() = Z(), je ing Manjai od trifaznega i, v razmerju: () = Zey ive = aT (1.79) tua 1.4.3.2.3 Zemeljski enofazni kratki stik V tem primeru se doloti udarni kratkostiéni tok po enatbi: iy =«-V2-Ty, (1.80) kjer se ® ratuna v odvisnosti od konfiguracije omreZja. Za poenostavitev se lahko uporabi enak « kot pri trifaznem kratkem stiku. 1.4.3.3 Prekinitveni (izklopni) kratkostiéni tok 5; Ta tok je odvisen od @asa prekinitve in toka v veji, v kateri je lociran kratki stik. Sestavljen je iz simetriénega toka J; in aperiodignega toka: V2. Tye 2st, (1.81) pri minimalnem éasu tmin- iL 1.4.3.3.1 Simetriéni prekinitveni (izklopni) tok Od generatorja oddaljeni kratki stik Prekinitveni kratkostiéni tok pri okvarah, oddaljenih od generatorja, je enak za- éetnemu kratkosti¢nemu toku: R=h, (1.82) In = Tp (1.83) Io = Te (1.84)1.4 Teorija izraéunov simetriénih in nesimetriénih okvar 51 Kratki stik blizu generatorja Za kratki stik blizu generatorja, kot je to prikazano na slikah 1.26b, 1.26c in 1.27, upada izklopni tok sorazimerno faktorju ye [4]: hawk. (1.85) Faktor yu je odvisen od minimalnega éasa zakasnitve (tmin). V tem Gasu bo prislo do dejanskega izklopa odklopnika. Za doloéene éase prekinitve znaSa faktor j:: 0.2%, en 0.8440.26-e NC 2a tmin =0.02 5 (1.86) HM ai bo = O.TL4051-e Te 2a tin =0.05 8 (1.87) —0.a2r, @ = DGI4072-2 fe mn tem ol a (1.88) 0.3815 b= 0.56+0.94-6 Ta 2a tmin=0.25 8. (1.89) Trifazni prekinitveni tok v nezankanih omredZjih em trifaznem kratkem stiku v nezankanih omregjih je prekinitveni (1.90) (Primer za sliko 1.27: Ij = Tis + Lev + Tim = 10g + Tep + etic) Faktor q se uporabi za izratun kratkosti¢nega toka asinhronskih motorjev Fix in je podan: q@ = 103+40.12-Inmg za tmin = 0.02 s (1.91) q@ = 0.794+0.12-Inmg za tmin = 0.05 s (1.92) q@ = 057+0.12-Inmg za tmin =01 s (1.93) @ = 0.26401-Inmg 2a tmin =0.25 5. (1.94) Faktor mq dobimo iz izraza mg = oe kjer pomeni Py - nazivno delovno moé motorja in p - Stevilo polovih parov motorja. ‘Trifazni prekinitveni tok v zazankanih omrezjih itveni tok je v zazankanih omreyjih enak =k. (1.95) Ta tok je vetji kot dejanski simetritni kratkostiéni izklopni tok.52. 1, OBRATOVANJE ELEMENTOV EES 1.4.3.3.2. Nesimetriéni kratkostiéni tok Pri nesimetriénih kratkostiénih tokih se upadanje fluksa v generatorju ne uposteva, zato veljajo enatbe (1.83 in 1.84) za izraéun prekinitvenega toka. 1.4.3.4 Trajni stacionarni kratkostitni tok I, 1.4,.3.4.1 Simetriéni kratki stik Trifazni kratki stik na generatorju ali enem bloku generator - trans- formator Kratki stik blizu generatorja, napajan iz enega generatorja ali bloka (slika 1.27b, 1.27e), je odvisen od vzbujalnega sistema, napetostnega regulatorja ali nasivenja. Maksimalni trajni kratkostiéni tok Za izraéin Tenax Raj bo generator nastavljen na maksimalno vzbujanje. Drmax = Anas * Tec (1.96) Na slikah 1.30 in 1.31 je Amax prikazan za turbo- in hidro generatorje. Reaktanca nasiéenja (relativna vrednost) cdsat je podana od proizvajalea. Krivulja Amax serije 1 temelji na najvisji mozi vzbujalni napetosti glede na 1.3-kratno nazivno vzbujanje pri nazivni obremenitvi in cosy, za turbo genera- torje (slika 1.30) ali 1.6-kratnem nazivnem vzbujanju za hidro generatorje (slika 1.31a). Krivulja Amax serije 2 temelji na najvi8ji mo%ni vzbujalni napetosti glede na 1.6-kratno nazivno vzbujanje pri nazivni obremenitvi in cosy, za turbo genera- torje (slika 1.30b) ali na 2-kratnem nazivnem vzbujanju za hidrogeneratorje (slika 1.31b).1.4 Teorija izracunov simetricnih in nesimet 53, a) Serija 1 ») Serija2 al A Faso, 12 28 2 14 24 *asat att 13 Tinos 18 22 121 22 29) "A ari A DS 1s a 184 a “eo 18 2 ist 1 sat tt az wat 10 10 os} og ost ost tain Olt O.6rp on a2] Tes’ e678 Some msn m8 Tolle > Kgllg —> Slika 1.30: Faktor Amin in Amax 2a turbogeneratorje 4) Seria 1 by Seria 2 a] *dsat 50 a a5 "sat tee ' Ymax 08 [os 40 ’ - me 19 . 108) 12 30 ‘9 17 25} r | 20 9 15 7 hy, a min Ht 05} i a] Ose ce smcmtmem ine Pialmrasecmceceiee Troll > Eells > Slika 1.31: Faktor Amin iM Amax 20 generatorje z izrazenimi poli54 1_OBRATOVANJE ELEMENTOV EES Minimalni trajni kratkostiéni tok Minimalni J, pri enojnem napajanju kratkega stika iz generatorja ali enote gene- rator - transformator (slika 1.26b in 1.26c) je pri konstantnem neobremenjenem yzbujanju (napetostni regulator ni aktiven) enak: Tnin = Amin * LeGs (1.97) kjer je Amin podan na slikah 1.30 in 1.31. Trifazni kratki stik v nezankanih omreZjih V tem primeru (slika 1.27) je trajni kratkostiéni tok (Jj) enak vsoti posameznih trajnih kratkostiénih tokov: Te = ig + Ter + et = Meat + Ter (1.98) kjer pomeni : Troe ~ nazivni tok generatorja, preracunan na VN -stran transformatorja enote generator - transformator (slika 1.27). Ixy - zato, ker je to od generatorja oddaljeni kratki stik. J, a motor na sliki 1.27 je nié, ker je kratki stik na zbiralkah (na koncu). Pri ratunanju maksimalnega in minimalnega trajnega kratkostiénega toka upo- Stevamo Cmax iN Cmin iz preglednice 1.1. Trifazni kratki stik v zazankanih omreZjih V zazankanih omrezjih z vet izvori se izratuna: s (1.99) Timax = Tema Tmin = Femnins (1.100) Tmax = Ty Pri pogojih maksimalnega toka (¢mar; ZQmin---) in pogojih kratkega stika v zazankanih omregjih (Z, = Z,). Temin Pt pogojih upostevanja minimalnega toka. Enacbi (1.99) in (1.100) veljata za kratki stik dale% in blizu generatorja. 1.4.3.4.2. Nesimetriéni kratki stik V vseh primerih velja: te = he Ta = Ty (1.101)1.4 Teorija izraéunov simetriénih in nesimetricnih okvar 55, 1.4.3.5 Kratki stik na asinhronskem motorju (AM) Kratki stiki a asinhronskih motorjih so podani v preglednici 1.13. Preglednica 1.13: Pregled kratkostiénih tokov za asinhronske motorje Trifazni kratki tik | Medfuzni kratki stikt | Enofazni kratki stik Zatetni kratkostiéni eu ‘zmenigni tok ut Bln Udarni tok [ms V2-Tina gy = Ky V2 Lage Ieklopilni tok -8r, 2 ‘Trajni tok 1.4.4 Metode raéunanja kratkostitnih tokov V sklepu prvega poglavja se moramo ponovno vpragati po namenu in cilju raéu- nanja kratkostiénih tokov. Kot smo Ze omenili, Zelimo dimenzionirati elektriéne stikalne elemente in naprave elektroenergetskega sistema. V ta namen najvetkrat zadostuje izracun zatetne vrednosti izmenitnega kratkostitnega toka I, udarnega toka kratkega stika iy in prekinitvenega toka J; za primer trifaznega kratkega stika. Za nekatere primere so potrebni tudi izraéuni dvofaznega in enofaznega zemeljskega stika. Kot primer lahko navedemo izraéun izklopnega izmenitnega toka odklopnika pri dvofaznem kratkem stiku in dimenzioniranje ozemljitvenega stikala, Pri omregjih z vet vozli8ti opravljamo izracune s pomogjo ratunalniskih programoy. Trenutno je na tr: prisotnih veé integriranih paketov (PSCAD - EMTDC, NETOMAC in stevilni drugi), ki vsebujejo celotni izratun pretokov moti, kratkostiénih razmer, izbiro zastitnih naprav in drugo. Poleg tega lahko spremljamo prehodne pojave v posameznih vozli8ih in na posameznih elemen- tih. Kakovost le-teh je odvisna od naéina upostevanja elementov topoloske sheme omre%ja (idealizirani ali realni transformator, generator, vod...). Za dimenzioniranje naprav bodo zadostni podatki izracuna kratkosti¢nih razmer56 1. OBRATOVANJE ELEMENTOV BBS Za manjga omrezja z omejenim stevilom kratkostiénih mest lahko opravimo izratun po eni izmed naslednjih metod: a) Metoda raéunanja s kompleksnimi vrednostmi Kratkostiéne impedance posameznih elementov konfiguracije omrezja izratunamo po enatbah poglavja 1.4.2. Nato dolotimo nadomestno kompleksno kratkostitno impedanco, s pomoéjo katere izratunamo kompleksno vrednost zaéetnega iz- meniénega kratkosti¢nega toka. Absolutne vrednosti ostalih kratkostiénih tokov dolozimo na osnovi spoznanj iz poglavja 1.4.2 b) Metoda raéunanja z reaktancami Potek izratuna je enak kot v primeru a, vendar pri izratunu impedanc upostevamo le reaktance elementov. To metodo lahko uporabimo, ée za veéino elementov velja Ry < 0,3X_ c) Metoda relativnih vrednosti (per-unit) Elektriéne velitine podajamo kot mnogokratnike nekih osnovnih ali baznih vred- nosti (indeks R). Bazne vrednosti so vedno absolutne vrednosti. Obiéajno si izberemo dve bazni vrednosti, in sicer napetost Up, ki je v vsakem napetostnem nivoju enaka nazivni napetosti sistema tega nivoja, in bazno mot Sp. Oznaka za relativne vrednosti je (*). Ponavadi upostevamo samo reaktance U wo, = s uss; 1 ; Up Sk 1.102 Sa (1.102) é A ini ‘ am Useve ¢ Uavy Seva releiti Ge nazivne napetosti niso enake sistemskim Pe # FAX, upostevamo relativno prestavno razmerje t Urrvn | URNN (1.103) Uyrnn URvn Relativno impedanco lahko izrazimo z enaébo % 100 d) Poenostavljena metoda relativnih vrednosti (1.104) Uporabimo jo za hitre izraéune dimenzioniranja naprav, saj: @ naprave gradimo za 20 let, @ izraéunane podatke kratkostiénih tokov moramo uskladiti s standardnimi vrednostmi, pri éemer zaokrozujemo (13,2 kA ...st. vred. 16kA). Zato uvedemo naslednje predpostavke: © vedno zanemarimo ohmski del impedance, © bazna moé (Sp) je vedno 100 MVA,1.4 Teorija izraéunov simetricnih in nesimetricnih okvar 57 © Up = Up V istem nivoju napetosti, © bremena v omreyju zanemarimo. Z upostevanjem enacb primera c) dobimo: a say (1.105) x 7 ry (1.106) Iz enacb 1.105 in 1.106 sledi *$ =* I. Generatorska reaktanca: *X¥ = ——_ 1.107 100 ( ) Analogno velja za transformator: % oe ee (1.108) Serv Nadzemni vod: Sk 100 *“X=X-— ‘oye 1.109 wn i (1.109) Tuje omrezje: sy = SR, (1.110) s Po izratunu nadomestne reaktance (p.u) izracunamo kratkostiéno moé v MVA: 100 *X, Sk= [Mva] (1.111) Kratkosti¢ne tokove izra¢unamo iz kratkosti¢ne mo¢i S,. Za konec se dodajmo nekaj splosnih napotkov: ¢ pri srednjenapetostnih in visokonapetostnih prostozraénih vodih obitajno ne upostevamo ohmskih upornosti, zato je nadomestna impedanca manjéa in dobimo nekoliko vedje kratkostiéne tokove; ¢ pri stikalnih napravah veeje napetosti od 1 kV vedno opustimo impedanco zbiralk; © prehodne upornosti kontaktnih mest in vijaénih spojev pri izratunu ne upostevamo;58 1. OBRATOVANJE ELEMENTOV BES © pri raéunanju nesimetriénih kratkih stikov s pomogjo simetriénih kompo- nent dolo¢imo najprej impedance direktnega, inverznega in niénega za- poredja elementov omrezja in nato nadomestno impedanco. Za impedance niénega zaporedja upostevamo v nadomestni shemi le elemente, povezane z obratovalno ozemljitvijo oziroma nivelnimi vodi, preko katerih se lahko zakljucujejo nivelni tokovi. Zagetni simetri¢ni izmeni¢ni kratkostiéni tok dobimo s pomogjo preglednic 1.2 - 1.5, ostale kratkostiéne tokove pa iz poglavja 1.4.3. 1.4.4.1 Raéunski primer: izraéun kratkostiénih tokov Na sliki 1.32 je podana konfiguracija omrezja napetostnega nivoja 20/0,4 kV. Napajano je iz 20 kV-nega omregja Q z zavetnim kratkostiénim izmeniénim tokom Tig = 10 kA. Pri tem nas zanimajo vrednosti trifaznih in enofaznih zemeljskih kratkostiénih tokov v totki kratkega stika F. Stikalna shema omre Slika 1.32: Konfiguracija omrezja Podatki za elemente omrezja: T1 (Dyn5) Spr = 630 KVA; Upryy = 20 kV; Ueryn =410 V; ue = 4 %; Pet =6,5 KW; Royr/Rr=1; Xeyr/Xr = 0,95 T2 (Dyn5) Srr =400 kVA; Upryw =20 KV; Uryn =410 V; ue = 4 %; Per =4,6 kW; Reyr/Rv =1; Xeyr/Xr = 0,95 LI Dva paralelna 4- Zilna kablal= 10 m, 42240 mm?Cu; Ziq = (0,077 + 0,079) O/km; Roy =3,70Rta; Xo = 1, 81X11 L2 Dva paralelna tri-Zilna kabla!=4 m, 32185 mm?Al; Zyq = (0,208 + 70,068) Q/km; Roya =4,23Ry2; Xv, = 1,21X12 L3 Stiri-zilni kabel? =20 m, 4¢70 mm?Cu; Zi3 = (0,271 + 50,087) Q/km; Reis =3Rx3; X ois = 4, 46X13 L4 Prostozratni vod 1= 50 m, gn =50 mm?Cu; d=0,4 m; Zia = (0,3704 + {0,297) O/km; Reyra = 2Rta; Xena = 3X141.4 Teorija izradunov simetriénih in nesimetrignih okvar 59 Dolotitev impedance direktnega zaporedja: a) Napajalno omredje: cg-Ung 1 _ 1,1-20 kV/0,41 kV V3-Tyq 4 V3-10 kKA* 20 kV Xa = 0,995Zq = 0,531 mQ Ra = 0,1Xq = 0,053 mQ Za = (0,053 + 70,531) mQ )? = 0,534 mo (1.112) Zor = b) Transformatorji: Th wert Urn _ 4 % (410 V)? Ze fe = ~——___ = 10, 673 Q 1.113 1 100 % Sir, ~ 100 %630 EVA ~ 10673 mm (1.113) Pret _ Pet Zrinn _ 6,5 _kW(410_ VP _ Re = Sg 7 SR = aap evap = 753 me ups = 7.100 % = 1,032 % Syr1 ux, = uz, — uh, = 3,865 % Xr = \/2},- R}, = 10,312 mQ Zn1 = (2,753 + 10,312) mOQ oe Cmax 1,05 a Kn = 0,957 +0, 60m = 0,957 9.0, 03805 0, 03865 > 0,975 Zrx = Kyi: Zr = (2,684+ 710,054) mQ T2: Z2 = 16,810 mQ Rr = 4,833 mQ Zyy = (4,833 + 716,100) mO Kr = 0,975 Zr9x = (4,712 + j15,698) m260. 1. OBRATOVANJE ELEMENTOV EES c) Kabli in prostozratni vodi: Li: dva paralelna kabla: ' 2 4 Zur = 0,5(0,077 + 40,079) =~ -10 m = (0,385 + 30,395) me 2: dva paralelna kabla: Zr2 = 0,5(0, 208 + 70,068) ~-4 m = (0,416 + 70,136) ma Doloéitev impedanc inverznega zaporedja Vse impedance inverznega zaporedja so enake impedancam direktnega zaporedja (ni rotirajoéih izvorov). Doloéitev impedanc niénega zaporedja a) Tranformatorji Za transformatorja Tl in T2, vezave Dyn 5, imamo podatek Ro) = Ra in X= 0,95X7 Z upostevanjem korekcijskega faktorja Ky dobimo: Zork = (Rr +§0.95Xr1)- Kr = (2.684 + 79.551) mQ Zyr2k (Reg + j0.95 Xp) - Kpg = (4.712 + j14.912) mo Kr = 0.975; Kr2 = 0.975 b) Kabli in prostozratni vod Li Re@ a =3-7Ri; Xi = 1.8LX 1) « vratanjem po sosednjem vodniku: Zoya = (3-7Ria + §1.81X 11) = (1.425 + 70.715) mo L2: Ree = 4.23R p23 X (ong = 1.21. X12 z vracanjem po armaturi kabla: Zooyra = (4.232 + j1.21X 12) = (1.76 + 70.165) mQ1.4 Teorija izracunov simetriénih in nesimetriénih okvar 61 C] A Ze Za Zs Zim p Zo ru. ae 3 vit oO . = Slika 1.33: Nadomestna shema direktnega zaporedja Izratun zaéetnega simetriénega kratkostiénega toka [;, in udarnega toka iy za trifazni kratki stik Na osnovi stikalne sheme 1.32 in opravljenih izraéunoy lahko narisemo nadomestno shemo omregja: $ slike 1.33 zapisemo enacbo za kratkosti¢no impedanco v totki kratkega stika F: rik (Z: Z Zz Zn = Zt Zarx (Zao + Zi + Zr) _ 1 981 + 56.764) mo Zoi + Zr + 211 + Z12 Maksimalni zaéetni simetriéni kratkostiéni tok pri ¢max = 1.05 maga: pn 22m _ 1.05 -400_V kK’ Vs-% V3-7.003 m2 Za dolovanje udarnega kratkostiénega toka iy je pri racunanju kompleksnih impe- dane najustreznejga metoda b) za doloditev R/X: Razmerje impedance v totki F: = 34.62 kA R _ Rx _ 1881 _ y 979 oS Oe ky = 1.02 +0.98e 80279 — 1.445 Ker je R/X manjai od 0.3, ni potrebno upostevati faktorja 1.15: iy(o) = (by V2 Ty = 1.445- V2- 34.62 kA = 70.75 kA Za primerjavo rezultatov opravimo Se izraéun po metodi c): Impedanca Z, = Re +jXei fe =20 Hz; f = 50 Hz. Zate = Rat £ xe (0.053 + j0.212) mQ62 1. _OBRATOVANJE ELEMENTOV EES Zrixe = (2684+ 4.0212) mQ; Zroxe = (4.712 + j6.297) m2 Zire = (0.385 + j0.158) mQ; Zyo¢ = (0.416 + 70.054) mQ ZarelZraxe + Zire + Zi2e). _ 1 g74 4 72.707) mQ Zaire + Zr2Ke + Z110 + Z126 Re fe _ 1.874 mQ 20 Hz Xe f 2.707 mQ 50 Hz Kio) = 1.02 + 0.98- e907? — 1.447 ) = fe: V2- I, =1.447-V2- 34.62 kA = 70.85 kA = Zac + = 0.277 Metode a) za izracun faktorja x v tem primeru ne bomo uporabili, ker imamo vse podatke za vrednost R/X. Izraéun i, in I, za enofazni zemeljski stik Na sliki 1.34 je prikazana nadomestna vezava direktnega, inverznega in niénega zaporedja omregja s slike 1.32 za enofazni zemeljski stik v totki F. Zay = Za) = Zex) = (1.881 + 76.764) mo Zz Z +Z +Z Zork (Zoyrax + Zoya + Zeoy2) = (2.144 76.009) mo & = £0 ~ Zoynix + Zoyra + Zona + Zona Zaéetni simetriéni kratkostiéni tok izratunamo po (1.36) oziroma iz preglednice 1.3: V3-¢-Un_ _ V3-1.05-400 V Dee = ona mo 85-64 KA 2Za)+Zol 20.409 mQ Ta = Udarni kratkostiéni tok iy raéunamo s faktorjem ke = 1.447 (izraéunan za di- rektno zaporedje) in(c) = (ey W2- Nag = 1.447V2- 35.64 kA = 72.93 kA1.4 Teorija izraéunov simetriénih in nesimetriénih okvar 63 Q A Zee Za {a Zax Zs Za —=+ {oS F Za ky 01 Slika 1.34: Nadomestna vezalna shema direktnega, inverznega in niénega zaporedja v totki F64 1.5 Literatura Ss M. E. El- Hawary, Blectrical Power Systems - Design and Analysis, IEEE Press Power Systems Engenecring Series, New York 1995. R. Roeper, Kratkostiéni tokovi v trifaznih omrezih - éasouni potek in izraéun veliéin, Univerza B. Kardelja v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko, Pre- vod: dr. Peter Zunko, Ljubljana 1989. J. HL Naylor, Power System Protection Fault Calculation, Peter Peregrinus Ltd, Stevenage Okand New York 1981. IEC 60909, "International Standard, Short-circuit current calculation in three-phase a.c. systems”. International Electrotehnical Commission, pp. 1- 137, Geneve - Suisse 2001; SIST EN 60909, "International Standard, Short-circuit current calculation in three-phase a.c. systems”, Slovenski institut za standardizacijo, pp. 77, 2002. IEC 60909 - 1, *Tehnical Report, Short-circuit current calculation in three- phase a.c. systems, Part 1: Factors for the calculation of short-circuit cu- rrents in three-phase a.c. systems according to IEC 60909”, International Electrotehnical Commission, pp.1-161, Geneve - Suisse 2002. IEG 60909 - 2, "Technical Report, Electrical Equipment - Data for short- circuit current calculations in accordance with TEC 60909 (2001)”, Interna- tional Blectrotehnical Commission, pp. 1-83, Geneve - Suisse, 1992. IEC 60909 - 3,” Short-circuit currents in three-phase a.c. systems - Part 3: Currents during two separate simultaneous line-to-earth short circuits and partial short-circuit currents flowing through earth ”, International Blec- trotechnical Commission, pp. 1-63, Geneve - Suisse, 2003. IEC 60909 - 4, "Technical Report, Short-circuit current calculation in three- phase a.c. systems - Part 4: Examples for the calculation of short-circuit currents”, International Electrotehnical Commission, pp. 1-131, Geneve - Suisse, 2000. TEC 60038, "IEC Standard voltages” pp. 1-21, 2002; TEC 60038 - am1, Amendment No. 1, pp. 1-9, 1994, TEC 60038 - am2, Amendment No. 2, pp. 1-3, 1997; International Electro- iehnical Commission, Geneve - Suisse; SIST TEC 60038, "Standardne napetosti IEC”, Slovenski institut 2a stan- dardizacijo, pp. 11, september 2002.Pociavsn 2 Teorija elektri¢nih stikalnih aparatov 2.1 Uvod Elektriéni stikalni aparati so naprave za vzpostavljanje, vzdrzevanje in prekin- janje elektriénih tokokrogov. Stikalni aparati v bistvu upravljajo naprave za proizvodnjo, transformacijo, prenos in potrosnjo elektriéne energije preko vrSenja funkcije vklapljanja in izklapljanja, poganjanja in regulacije ter za8cite in kon- trole. V to podrogje aparatov torej spadajo razliéni proizvodi. Njihova razvrstitev se lahko izvede po razliénih kriterijih: a) delitev po funkeiji in namenu: - loéilniki, - lodilna stikala, - odklopniki, - kontaktorji, - varovalke, - odvodniki prenapetosti, - releji, - pribor (podporniki, skoznjiki, dusilke,...), - stikalne naprave. b) delitev na osnovi nazivne napetosti: - nizkonapetostni aparati do 1 kV, - srednjenapetostni aparati od 1 do 35 kV, - visokonapetostni aparati nad 35 kV (v Sloveniji proizvajalei podajajo kot najvigje napetosti opreme 38 kV, za nazivno napetost sistema 35 kV).66. 2, TRORIJA ELEKTRICNIH STIKALNIH APARATOV c) delitev glede na vrsto toka: - enosmerni, - izmeniéni. d) kraj uporabe: ~ instalacijski, - distribucijski, ~ prenosni in - rudniski. ©) delitey glede na vrste mehanske zastite: - zumanjemontazni, - notranjemontazni in - eksplozijsko zastiteni aparati. Loéilna stikala in odklopniki se lahko delijo glede na vrsto gasenja clektriénega obloka (zraéni z generiranjem plina, malooljni, vakuumski, $F¢, s komprimiranim zrakom, s trdim plinom in drugi) ali glede na intenzivnost gasenja elektriénega obloka (tokovno neodvisna, tokovno odvisna stikala). Iz tega pregleda je razvidna pomembnost elektriénih stikalnih aparatov. Od aparatov se zahteva vedno vetja zanesljivost delovanja in ekonomiénost, zato je razumiljivo, da se na tem podrogju tehnike veliko vlaga, v razvoj novih konstruk- cijskih resitev, odkrivanje novih fizikalnih principov in uporabo najsodobnejsih tehniénih postopkov in materialov. V tem poglavju se bomo seznanili z osnovnimi fizikalnimi principi teorije elektrignih kontaktov, clektriénega obloka in moznimi nagini gasenja elektriénega obloka. 2.2 Teorija elektri¢énih kontaktov 2.2.1 Fizikalne osnove PreskuSanja mikrosestave materiala na mestu dotika (fizik Holm 1958) [1] so pokazala, da se kontakta nikoli ne dotikata na celi povrsini, ampak zaradi ne- ravnosti materiala le na nekaj toékah (slika 2.1). Te toéke se Ze pri malih pritiskih plastiéno deformirajo in se vetajo s pritiskom kontaktne povrsine. $ povetanjem pritiska se zmanjéuje upornost kontakta [2]. Kontaktna upornost se pojavlja med deli kontaktnih povrsin, pa tudi med deli s kovinsko ¢istima stiénima povrsinama. Predpostavimo dva vodnika A in B s Gistima povrsinama $ in ju v vakuumu sestavimo pod dolotenim pritiskom. Z meritvijo padca napetosti ugotovimo, da