160 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE Posledica tega je podaljsanje poti obloka, to je veéanje njegove upornosti, kar bi naj pospegilo njegovo prekinitev. Kljub temu pa v veéini primerov oblok ne ugasne. Toku, ki ga je povzrodila praznitev prenapetostnega vala v zemljo, sledi trajni tok pogonske frekvence. S povetanjem razdalje med roglji¢i bi sicer lahko dosegli, da normalna pogonska napetost ne bi zadostovala za vzdrzevanje obloka, toda s tem bi bile naprave slabo zastitene pred prenapetostmi. Nadaljnja pomanjkljivost iskrila je v zakasnitvi preskoka na zastitnem iskrilu. Do preskoka med obema rogljicema pride na ta naéin, da zrak ionizira najprej na mestu najveéje poljske jakosti in od tu prodira naprej v smeri proti nasprotnemu polu. Preskok torej ne nastane v trenutku, ampak je zanj potreben neki konéni éas. Ker imajo potujoti valovi, ki povzrotajo prenapetosti, zelo strma ¢ela in se gibljejo s hitrostjo velikostnega reda hitrosti svetlobe, zdrvi del elektritnega naboja Ze mimo iskrista najprej v objekt, ki ga Scitimo. Tretja pomanjkijivost iskrila je v tem, das svojim na¢inom delovanja povzrota prenapetostne vale z zelo strmim éelom, kar je zlasti nevarno za tiste dele elek- triénih naprav, ki imajo navitja (transformatorji, generatorji). Iz navedenega sledi, da imajo za8titna iskrila precejinje pomanjkljivosti in so jih uporabljali v elektriénih napravah v zaéetni fazi. Dandanes jih ne uporablja- mo veé zato, da bi prepreéili udar prenapetosti v elektriéni postroj, uporabljamo pa jih Se vedno kot zastitna iskrila posameznega elementa. Z njimi stitimo izo- latorje merilnih transformatorjev, skoznjikov, podporne izolatorje in izolatorske verige daljnovedov pred poskodbami elektrignega obloka. Ce pride na omenjenih aparatih do preskoka, nastane oblok na paralelnem iskrilu, zaradi éesar oblok ne oplazi izolatorja, ki ostane tako neposkodovan. 3.5.2 Cevni odvodnik Pomanjkljivost za8titnega iskrila, ki ne more pogasiti elektriénega obloka, so skuSali odpraviti na ta nadin, da so iskrilo dali v izolirno cev. Notranje stene te izolirne cevi so iz materiala, ki pri razkrajanju zaradi elektriénega obloka izlota gasilne pline. Cev je odprta s spodnje strani. Ko pride zaradi prenapetosti do preskoka med obema elektrodama, razkraja clektriéni oblok stene cevi, zaradi Gesar se izloéajo gasilni plini. Pritisk v cevi naglo naraste in motan izpuh gasil- nih plinov pospeSeno gasi elektriéni oblok. Da ne bi bili elektrodi stalno pod napetostjo, kar bi lahko povzrotilo plazilne tokove po stenah cevi, loti elektrodo od vodnika, ki je pod napetostjo, Se zraéno iskrilo. Cevni odvodniki morajo biti tako pritrjeni, da v smeri, kamor pihnejo izpusni plini, ni delov naprav, ki bi se pri tem poskodovali. Tudi osebje je treba opozoriti, naj se v nevihtni dobi ne zadrZuje v nevarnem podroéju. Cevni odvodniki nimajo izklopne zmogljivosti za poljubno velike tokove, pa tudi pri malih tokovih odpove njihovo gasenje, ker se gasilni plin ne razvija dovolj3.5 Prenapetostni odvodniki 161 intenzivno, zato je njihova uporaba omejena. 3.5.3 Silicij-karbidni odvodniki prenapetosti Konstrukcija ventilskega odvodnika vetinoma sestoji iz aktivnega in pasivnega dela. Aktivni deli sodelujejo pri odvajanju toka potujozega vala (iskrisve in ne- linearni upori), pasivni del pa je porcelanski izolator z ohisjem in prirobnicami ter koronskimi obrogi. Na sliki 3.40 je narisan shematski prikaz odvodnika. $ slike vidimo, da iskri8ée s svojim razmakom lotuje prevodni del od ozemljenega in dolota visino nastavitve napetosti delovanja. Preskok je odvisen od strmine Zela vala, ki prispe na odvodnik. $ stevilom v serijo vezanih iskri8¢ je dolotena nazivna napetost delovanja odvodnika. a) 1< Ni 2 ¥ 1.) aktivni del 1.) iskri8éa 2) pasivni del ——2.) porcelan Slika 3.40: Konstrukcija SiC- odvodnika prenapetosti Drugi del aktivnih elementov so nelinearni upori. Le-ti so namenjeni vzdrie- vanju stalne preostale napetosti v postrojenju za cas delovanja odvodnika. Neline- arni upori so izdelani iz silicijevega karbida (SiC) oziroma delcev teh materialov, ki so pomeSani z izolacijskim materialom in stisnjeni v Zeljene modele. Pri tem moramo paziti, da odvodnik dimenzioniramo tako, da pritno iskris¢a odvodnika prevajati tok prej, kot bi se prenapetost pojavila na Séiteni opremi. Preostala napetost v nobenem primeru ne sme biti veéja od napetosti, ki jo nivo izolacijske napetosti S¢itene opreme vzdrai. Spremlj tok obratovalne napetosti 50 Hz mora biti po prvem prehodu skozi nit prekinjen. To dosezemo s konstrukcijo odvodnika z magnetnim razprievanjem obloka. Ce po vodniku v magnetnem polju teée tok, se pojavi sila, ki vodnik ti8¢i v prostor slabsega polja. Ob pred- postavki, da je oblok vodnik, po katerem teée tok, nam sila v bistvu razpihuje oblok in ga ugaga. Na sliki 3.41 je prikazano delovanje SiC-odvodnika.162 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE -prenapetos| izolacijski nivo f napetost odzivanja preostala napetost tok udara spremljajoti tok obratovalna napetost 10 do 100 ms Slika 3.41: Prikaz delovanja silicij-karbidnega odvodnika 3.5.4 Cink-oksidni prenapetostni odvodnik Slabe karakteristike silicij-karbidnega odvodnika zaradi iskrila so vplivale na razvoj novega cink-oksidnega odvodnika. Ze omenjene zelo ugodne lastnosti nelinearnih uporov iz kovinskih oksidov se dosezejo ob uporabi cinkovega oksida kot os- novnega materiala z dodatki oksidov bizmuta, kobalta, antimona in mangana. Med postopkom izdelave posvetijo posebno pozornost homogenosti uporovnega telesa. S tem se doseZe enakomerna razporeditev tokovne gostote preko celotnega prereza upora, hkrati pa se preprevijo lokalna pregrevanja materiala. Tako izde- lan upor ima na podroéju nazivnih tokovnih obremenitev, ki masaja priblizno 2.5 A/mm?, skoraj pravokotno U-I karakteristiko, Na sliki 3.42 je prikazan potek te karakteristike za. 25 °C, 100 °C in 150 °C. Ob konstantnem elektriénem polju v materialu tok nara8ta s temperaturo. Podrogje 1 je hkrati pomembno tudi zato, ker zajema dielektriéne oziroma tokovne obremenitve odvodnika ob trajni obra- tovalni napetosti. To pomeni, da so odvodni tokovi, zaradi katerih se nelinearni upori starajo, temperaturno odvisni, zato bo tudi hitrost staranja odvisna od delovne temperature odvodnika. Fizikalno dogajanje na tem podrogju si lahko razlagamo s Shottkyjevim uéinkom na obrobju zrnc ZnO. V tem novem materialu je na obrobju povrsine zrnc in v notranjosti, neposredno pod povrkino, obilica ionov, ki so varok za razmeroma visok Shottkyjev prag. Z migracijo ionov s tega podrogja, kar je posledica staranja, se prag znizuje, karakteristika upora na tem podrogju pa se spremeni tako, da njen potek ustreza zaéetnemu (pred staranjem) ob nekoliko vigji temperaturi. Zato je poscbno pomembno, da izberemo odvodnik za neko totko v omrezju glede na njegovo trajno obratovalno napetost. Prehod na podrogje 2 oznazuje sprozilna napetost.3.5 Prenapetostni odvodniki 163 10° 10° 10° 1 1g ‘okoyn gestota Slika 3.42: Troje specifiénih podroéij delovanja ZnO- odvodnika prenapetosti Na tem podrogju tok sledi Ir=C-0%, (3.18) azu: pri Gemer je: C - konstanta, U - napetost na uporu in a - konstanta nelinearnosti. Sprofilna napetost je odvisna od Stevila zrnc ZnO na poti vzdolz nelinearnega. upora in je enaka vsoti napetosti na posameznih mejah podrotja kristalov ZnO. § tehnologkim procesom sintranja keramiénega upora, ki poteka ob temperaturi 1000°C — 1200°C, lahko naravnamo rast kristalov tako, da jih zraste vet ali manj. Za nek naprej doloten éas trajanja sintranja bodo ob visji temperaturi kxristali rasli hitreje in jih bo na neki razdalji manj, kar ustreza nigji sprozilni napetosti. Z dodatki lahko uravnavamo tudi rast kristalov. Na podrogju 3 se upor pojavlja kot cisti ZnO, prevodnost pa ustreza prevod- nosti zrnc cinkovega oksida. Podrogje 1 oznatuje Se posebnost, ki je pri uporih iz silicijevega karbida nismo opazili. Keramiéna pogatica iz ZnO ima na po- drogju 1 sorazmerno veliko kapacitivnost, in sicer tolikSno, da v njej ob izmeniéni napetosti, ki ustreza obratovalni napetosti, tete skoraj Zisti kapacitivni tok.164 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE 3.5.5 Primerjava med silicij-karbidnimi in cink-oksidnimi odvod- niki Primerjava karakteristik na sliki 3.42 dovolj otitno dokazuje, zakaj je SiC-odvodnik neizogibno potreboval iskrilo, da so njegove zascitne lastnosti (sposobnost ab- sorbcije energije) prisle do veljave. Iskrilo je prispevalo k zniZanju preostale napetosti SiC-odvodnika in s tem tudi trajnega odvodnega toka. Lastnosti iskril so ne glede na njihovo izboljgavo pri novejsih SiC- odvodnikih pokvarile nji- hove zastitne lastnosti, Se posebno z vidika za8tite pred zelo strmimi napetost- nimi udari (neposredni udar v fazni vodnik v bliZini postrojenja in temu sledeti povratni preskoki). Zadovoljivo za8tito s konvencionalnim odvodnikom za po- Skodbo &éitene naprave smo zato dosegli le, ée smo ga vgradili neposredno na Séiteni objekt, kar prinasa dodatno tveganje ob okvari odvodnika. 3.5.6 Podatki, potrebni za izbiro odvodnika Pri izbiri klasiénega SiC- odvodnika, je njegova nazivna napetost definirana kot napetost, pri kateri je odvodnik sposoben odvesti nazivni tok in uspesno prekiniti tok, povzroten zaradi obratovalne napetosti. Definirana je tudi trajna obrato- valna napetost (COV), ki jo pri ZnO- odvodniku predstavlja napetost na delovnih nelinearnih uporih. Zascitni nivo odvodnika ja tako ob uporabi ZnO- odvodnika, kot pri klasi¢nem odvodniku, bistven podatek, ki dolota kakovost za8cite. Pri konvencionalnem odvodniku je bil dologen kot najvegji med naslednjimi vrednostmi: © sprofilna napetost na Gelu udara, deljena z 1.15, e standardna atmosferska udarna sprozilna napetost, preostala napetost ob nazivnem odvodnem toku. Pri ZnO- odvodniku prva dva podatka nista pomembna zaradi drugaéne kon- strukeije, zato se za ZnO- odvodnike navajajo le preostale napetosti. Obi¢ajno so navedene naslednje vrednosti: © preostale napetosti pri toku, katerega Gelo znaia vet kot 30 us, poloviéni Zas hrbta ima dvojno vrednost éela. Amplitude tokov se ravnajo po nazivnem toku in so navadno nekaj 100- do 2000 A (ta podatek uporabimo pri ugo- tayljanju zaStitnega nivoja stikalne prenapetosti), © preostale prenapetosti za standardni val 8/20 ys, ki se navajajo za ampli- tude tokov od 5 - 40 kA (ta podatek uporabimo pri ugotavljanju zasditnega nivoja za atmosferski udar).3.5 Prenapetostni odvodniki 165 Potrebni podatki pri izbiri odvodnika: ugotavljanje najvisje pri¢akovane dolgotrajne prenapetosti na sponkah od- vodnika in izbira nazivne napetosti odvodnika, ki naj bo visja od prvo omenjene, dolotitev prigakovanega udara atmosferskega toka skozi odvodnik, ocena amplitude in trajanja dolgotrajnih odvodnih tokov (razelektritev dol- nadzemnih vodov), izbira razreda tlatne varovalke na podlagi ugotavljanja najvetjega kratko- stiénega toka skozi odvodnik, izbira doléine plazilne poti glede na ocenjeno stopnjo onesnazenja zunanje izolacije, ugotavljanje faktorja zastite glede na zastitni nivo odvodnika, zdrZno na- petost Scitene izolacije in preverjanje, Ge le-ta ustreza smernicam za koor- dinacijo izolacije, « dolotitev nazivnega odvodnega toka odvodnika (5 kA, 10 kA). Postopek izbire je iterativen in se ob ugotovitvi neugodnega (niZjega) faktorja ite nadaljuje z izbiro odvodnika z boljsimi lastnostmi - ponovi se celotni postopek. Slika 3.43: SiC- in ZnO- srednjenapetostna odvodnika prenapetosti Za izbiro ZnO- odvodnika je postopek podoben, vendar pa je deloma poenos- tavljen in obsega naslednje: Dolotitev nazivne napetosti ZnO- odvodnika, kjer se ugotavlja: ¢ maksimalna obratovalna napetost omreZja in trajna obratovalna napetost na odvodniku (COV), ki je odlodilen podatek za ugotavljanje pri¢akovane stopnje staranja oziroma Zivljenjske dobe odvodnika, @ dolgotrajne prenapetosti in njihovo trajanje. Najpogosteje se v ta namen jemljejo dolgotrajne prenapetosti ob zemeljskem stiku v omrezju, in sicer166 2_ STIKALNI APARATI IN NAPRAVE ob poznavanju faktorja zemeljskega stika in Gasa trajanja zemeljskega stika. Preverjajo se tudi drugi razlogi za nastanck dolgotrajnih prenapetosti, kot so feroresonanca, prenapetosti zaradi razbremenitve itd.. Preglednica 3.9: Nazivne karakteristike srednjenapetostnih prenapetostnih odvodnikov podjetja Siemens Silicif-karbidni Cink-oksidni 3BA1 | 3EG4 | 3EEI 3EA2 3EF2 3EE2 3EG6 | 3EKS id , Dist. | Distrib., ; | Motori | Distrib, | Distrib., Uporaba | Nadreimol | skaine | Sneed | Newsome! | azsvetiava | stikalne | SMENOT | stikatne naprave | meen transfor. | naprave | mot | naprave Najvigja nazivna 1 4 36 1 12 4 36 36 nap. [kV] Nazivni edvodni | 5 5 a 5 1 s/o 10 10 ‘tok [kA] Material : orcelan : ‘hig, | Potimer | porcelan | poreelan | polimer | Porte? | polimer | poreelan | potimer Na podlagi visine pritakovane dolgotrajne prenapetosti in njenega trajanja dolotimo iz podatkov proizvajalca nazivno napetost odvodnika. Za dolozitev zaséitnega nivoja odvodnika (ne glede na to, ali je osnova atmosferski ali stikalni udar) so na razpolago razliéne moznosti, saj nudijo proizvajalci veliko izbiro vrste odvodnikov. Zastitni nivo za atmosferski udar se navadno doloéa tako, da se vyzame preostala napetost pri toku 10 kA standardne oblike 8/20 ys. Ta vrednost se popravi navzgor za cca. 10% in se Steje, da tudi pri hitrih pojavih (udari s strmim ¢elom) zaScitni nivo ne bo visji. Postopek izbire ZnO- odvodnika se razlikuje, ko je nazivna stopnja izolacije doloéena z atmosfersko ali stikalno udarno zdrimo napetostjo. Na sliki 3.43 sta podana SiC- in ZnO- odvodnika prenapetosti. Primeri nazivnih karakteristik srednjenapetostnih in visokonapetostnih odvod- nikov prenapetosti so podani v preglednici 3.9 in 3.10. V Sloveniji se najveé uporabljajo srednjenapetostni ZnO- odvodniki podjetij ABB in Raychem.3.6 Izolatorji in skoznjihi 167 Preglednica 3.10: Nazivne karakteristike visokonapetostnih prenapetostnih odvodnikov podjetja Siemens Silicij- karbidni Cink-oksidni Tip 3EM2 3EQ1 3EP2 3EP3 Uporaba | PFenesni sistemi, | —prenosni sistemi, prenosni sistemi, prenosni sistemi, Pe postaje postaje postaje postaje Najvigja nazivna napetost 245 245 420 765 [kv] Nazivni odvodni 10 10 20 20 tok [kA] Material " ‘ohitia porcelan polimer porcelan porcelan 3.6 Izolatorji in skoznjiki Izolatorji in skoznjiki so najstevilnejsi clementi, uporabljeni v vsaki stikalni na- pravi. Njihova osnovna naloga je elektriéno izoliranje prevodnih delov od ozem- Jjenih deloy naprav in mehansko pritrjevanje opreme ali vodnikov, ki so na ra- zliénih potencialih. Kratek zgodovinski pregled teh izolacijskih clementov za notranjemontazne naprave nam pove, da se je najprej uporabljal kot material izkljuéno porcelan. Sredi Sestdesetih let so se pojavile razliéne epoksidne smole, kombinirane z raz- nimi vezivi, lepili in polnili, Danes se uporabljajo na nizkonapetostnem in sred- njenapetostnem nivoju. Za podroéje zunanjemontaznih izdelkov je Se danes vodilni porcelan. Na naj- visjih napetostih se je uveljavilo tudi steklo. Epoksidne smole so se uveljavile tudi na tem podroéju, predvsem v distribucijskih napetostnih nivojih. V zad- njem Gasu postajajo vse prodornejsi proizvajalci tako imenovanih kompozitnih ali sestavljenih izolatorjev. Ti izolatorji so izdelani iz najmanj dveh izolacijskih materialov, in sicer iz jedra in posameznih reber. Jedro je izdelano iz kvalitetnih materialov, ki imajo izredne mehanske in elektriéne lastnosti. Praviloma je je- dro iz vadoléno polozenih steklenih vlaken, impregniranih z umetno smolo (npr. poliester, epoksiol,...). Ker je ta material higroskopigen, je zelo pomembno, da je prepreéen dostop vodi. Rebra so obitajno iz silikonske gume. Njihova najvetja prednost je izredno mala teZa in dobre elektriéne karakteristike.168 STIKALNI APARATI IN NAPRAVE Na sliki 3.44 so prikazani aralditni izolatorji z napetostjo od 1 kV do 38 kV. Slika 3.45 prikazuje porcelanske in komozitne izolatorje. Skoznjika sta prikazana abel Slika 3.44: Podporni izolatorji podjetja TSN Maribor bibce Slika 3.45: Porcelanski in kompozitni izolatorji podjetja CeramTec na slikah 3.47 in 3.48. Danes se uporabljajo epoksidni izolatorji za notranjo montazo, iz posebne ci- Kloalifatiéne epoksidne smole pa so izdelani izolatorji za zunanjo montazo. Porce- lanski izolatorji se uporabljajo skoraj izkljuéno za zunanjo izvedbo od 1 kV do3.6 Izolatorji in skoznjiki 169 Slika 3.46: Srednjenapetostni notranjemontazni epoksidni izolator 110 kV. Stekleni izolatorji se uporabljajo predvsem pri najvisjih napetostnih za zunanjo montazo. Preglednica 3.11: Srednjenapetostni izolatorji iz epoksidne smole podjetja TSN (slika 3.46) tip Glaize | ola | 4 la |e | Slee = weber | M282 kV [kV | &V| mm | mm | mm | mm | mm [mm | mm | kN | KN | mm| - | ke 30475 | 12 | 75] 28| 130] 60 | 6 | mio|miz| 45 | 20 | 4 | 29 | 158| 2 | 056 sos-7s | 12 | 75] 28| 130| 70 | 75 | mto|mis| 45 | 20 | 8 | 58 | 14] 3 | 095 3016-75 | 12 | 75 | 28 | 130 | 90 | 90 | ma0| mic] so | 20 | 16 | 116] 14] 3 | 1,53 304-125 | 24 | 125| 50 | 210 | 78 | s9 [mie|mi2| 45 | 20 | 4 | 32 | 283 | 6 [142 308-125 | 24 | 125] 50 | 210 | 8 | 6 [M20] mie| 50 | 20 | 8 | 64s | 283 | 6 | 1.88 3010-125 | 24 | 125| so | 210 | 109 | 90 [m20|mis| 50 | 20 | 10 | ai | 23 | 6 | 265 304170 | 38 |170| 70 | 300 | #5 | [mio[min| 45 | 20 | 4 | 34 | as] 9 | 24 308-170 | 38 |170| 70 | 300 | 95 | 70 [maa] mis| ss | 20 | 8 [6as| 44s] 9 [331 Kompozitni izolatorji se uporabljajo za. srednje in najvisje napetosti za, 2u- nanjo montaZo. Po metodologiji slovenskega izrazoslovja za izolatorje [7] le-te170 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE delimo v izolatorje za nadzemne vode in postaje. Za notranjemontamme naprave so najstevilnejsi podporni izolatorji, zato jih bomo prikazali natanéneje. Poleg elektriénih lastnosti so zelo pomembne mehanske in sicer dopustne prelomne, natezne in upogibne sile. Glede na upogibno silo, ki jo morajo vadréati podajamo za srednjenapetostno podrogje v preglednici 3.11 tipe izolatorjev podjetja TSN, izdelane po standardu IEC 60273. Na sliki 3.46 je prikazan primer notranjemontaznega epoksidnega izolatorja z oznakami, navedenimi v preglednici 3.11. Pomen oznak: U, - nazivna napetost (najvisja napetost opreme), Uy - nazivna zdrzna udarna napetost, U; - nazivna 2drina izmeniéna napetost in F - upogibna sila. Skoznjiki nam omogoéajo prehod vodnikov skozi stene. Poznamo vet vrst skoznjikov, in sicer skoznjik s stamo vgrajenim vodnikom in skoznjik za na- mestitev zbiralk. Skoznjike moramo tako tudi elektriéno dimenzionirati. Zaradi ugodnejge konfiguracije elektriénega polja ponavadi pri skoznjikih za namestitev zbiralk notranjo steno metaliziramo in na ta natin prepreéimo korono na ostrih robovih vodnika. Predvsem skrb zbujajota je ozka reza zraka med izolacijo in vodnikom, ki bi prevzela najveéji del napetosti. Preglednica 3.13 podaja izmere za skoznjike srednje napetosti, v katere se namesti zbiralka (slika 3.48). Za prehod iz zunanjega v notranji prostor se uporabljajo prav tako epoksidni izolatorji, ki so narejeni iz posebne, na UV Zarke (sonce) odporne cikloalifatiéne smole (prikazan na sliki 3.47, podatke pa podaja preglednica 3.12). Preglednica 3.12: Skoznji izolator za prehod iz notranjega v zumanji prostor (slika 3.47) plz, | plaz. tip U,| Ie | fa | fan | pot pot. | F | masa zanaj_| _znotraj wv [A [ka] xa | mm | mm [| ke oo spp 12/400Z | 12 | 400 | 16 | 40 | 424 345 | 7,5 | 6,05 spp 12/6302 | 12 | 630 | 16 | 40 | 424 345 | 75 | 6,05 spp 24/4002 | 24 | 400 | 16 | 40 | 643 34s | 75 | 7,45 spp 24/6302 | 24 | 630 | 16 | 40 | 643 345 | 75 | 7.45 SPB 24/1250Z | 24 | 1250] 20 | 50 | 643 345 | 7,5 | 8,053.6 Izolatorji in skoznjiki 171 Preglednica 3.13: Srednjenapetostni skoznjiki iz epoksidne smole (slika 3.48) s v | plaz. tip G)L|D|R} a} 6} © | a | © | ate | max. | pot | 5 SSS eases ‘SB 12/61 12 | 285 | 110 10 157 | 126 | 188 | 118 | 144 50, 100 | 176 18 SB 24/62 | 24 | 525 | 120 1S 278 | 150 | 235 | 130 | 190 60 125 | 324 | 6,71 SB 38/62 | 38 | 645 | 120 5 339 | 165 | 255 | 130 | 200 60, 125 | 380 | 11,6 ¥ L a Wy | 34, 36 d D, D, —~ 1 1G : ZN | AS A» : Slika 3.47: Skoznji izolator za pre- hod iz. zunanjega v notranji prostor Slika 3.48: Srednjenapetost notranjemontazni skoz- njik172 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE 3.7 Zbiralke Zbiralke so pomemben element EES. Uporabljamo jih v najbolj obremenjenih vozli8¢ih stikalnih naprav, transformatorskih postaj in stikali8¢, Njihova osnovna naloga je vodenje in razdeljevanje clektrinega toka. V notranjemontaznih napravah uporabljamo skoraj izkljuéno goli ploséati baker ali aluminij na nizkonapetostnem podroéju. Za vedje tokove uporabljamo sestavo vee plostatih tankih bakrenih vodnikov ali fleksibilni finozi¢nat vodnik. Na srednjenapetostnem podrogju se uporablja predvsem na 20 kV za celice z logilnimi stikali okrogli masivni baker, ki je aradi napetostnih razmer veékrat izoliran z izolacijsko skréno cevjo, na 10 kV pa ploséati baker. Pri celicah z od- Klopniki (vetji toki) pa se obiéajno uporabljajo plostati vodniki z zaokrozenimi robovi. Pri tem je skréna cev name&éena zaradi preprecevanja elektri¢nega obloka, ne pa zaradi izoliranja. Za munanjo montayo v visokonapetostnih sistemih se za zbiralke uporabljajo aluminijske vrvi, aluminijske in bakrene cevi ter palice. Izbiro med aluminijem in bakrom najveckrat narekujejo ekonomske razmere na ali pa izredno veliki tokovi. Baker ima boljge tehnigne lastnosti kot alumi @ ima boljgo vodljivost, @ ne korodira in oksidira tako hitro, © je nekoliko elastiéno stisljiv (kar je pomembno na spojnih mestih). Aluminij pa je lazj Podvréen je koroziji in na zraku se takoj pre- vlete s tanko plastjo aluminijevega oksida (aluminijev oksid je izolant). Ce je aluminij v stiku z bakrom in je sti¢no mesto viazno, nastane na sti@uem mestu galvanski element, zato pride do elektrolitske korozije; aluminij postane luknji¢av in razkrojen. Ce je to stitno mesto elektriéni kontakt, kontaktna upornost v naj- krajSem éasu naraste na nedopustno vrednost. Zato smemo aluminij in baker spajati le z uporabo posebne plovevine, ki jo sestavljata aluminijasta in bakrena stran. S posebnim postopkom zvarijo aluminijasto in bakreno plogevino, da ta zvarjeni spoj ni podvrzen koroziji. Ce to plotevino vlozimo med bakreni in alu- minijasti vodnik, moramo seveda aluminijasto povrSino plotevine obrniti k alu- minijastemu vodniku, bakreno pa k bakrenemu vodniku. Na spojnih mestih moramo aluminij dobro otistiti, najbolje z jekleno scetko, da je povrSina robata, otisteno mesto pa takoj namazati z brezkislinskim vazeli- nom (da prepretimo oksidacijo povréine). Ker aluminij ni elastiéno stisljiv, pride éez nekoliko Gasa zaradi toplotnih raztezanj med obratovanjem na neka- terih mestih do plastitnih deformacij in spoji se zrahljajo. Aluminijaste spoje moramo zato nadzorovati in jih naknadno zategovati. Do korozije pride tudi, ée aluminij ni kemiéno Gist (notranja korozija). Pri tem vidimo, da ima aluminij3.8 Instrumentni (meritni in zastitni) transformatorjt 173 veliko pomanjkljivosti, kljub temu pa ga lahko v suhih prostorih uspesno uporabl- jamo. Vodnike pritrjujemo v stikali8tih na podpornike s pomotjo nosilcev zbiralk. To so nekaksne objemke, ki dovoljujejo pomik vodnika v vadolini smeri. Ce bi bili vodniki togo pritrjeni na podpornike, bi jim to onemogotalo toplotno raztezanje, zaradi Gesar bi lahko prislo do loma podpornikov. Pri dolgih zbiralkah predvidimo na priblizno vsakih 20 m dilatacijske kose. Spoji zbiralk in prikljuékov naj imajo po mofnosti vsaj dva vijaka, Njihova izvedba je normirana. Zaradi joulskih izgub se vodniki v pogonu segrevajo. Da ne bi temperatura preveé narasla, morajo imeti vodniki velik presck, zato je obratovalni tok eden izmed kriterijev za dimenzioniranje vodnikov. Odvajanje toplote vodnikov je zelo pomembno. Ce je horizontalni ploséati vodnik postavljen glede na presek pokonéno, je hlajenje boljse, kot ée je polozen vodoravno. Oddajanje toplote zaradi sevanja se poveta, Ze vodnike obarvamo. Obarvamo samo tiste povrSine, ki pridejo v postev za sevanje. Pri izmeniénem toku igra veliko vlogo tudi kozni pojav (skin efekt). Ce imamo veé paralelnih traénic, porazdelitev toka v njih ni veé enakomerna, enako pa velja za polni okrogli presek in za debele ploséate preseke, Pri Sestih paralelnih traénicah sta srednji dve za pol manj obremenjeni kot krajni dve, torej imamo v krajnih dveh stirikrat vegje joulske izgube. Za preprevitev koZnega pojava je najuéinkovitejsi cevni vodnik. Pri nastanku elektriénega obloka na zbiralkah le-ta potuje s hitrostjo okoli 100 do 150 m/s v smeri od izvora. Da se preprei to potovanje obloka vzdolz zbiralnic, jih prevlecemo s tankimi izolacijskimi cevmi, ki so tesno objete na zbiralni¢nem vodniku (obitajno so to skréne cevi, ki se s segrevanjem na okoli 200°C same jo na 30 do 80% prvotnega premera). Nekdaj se je prepretevalo sirjenje clektriénega obloka s postavljanjem skoznjih izolatorjev med sosednje stikalne celice (vzdolano pregrajevanje zbiralnic). 3.8 Instrumentni (merilni in za8éitni) transforma- torji Merilni in zaséitni tokovni in napetostni transformatorji so nepogredljivi elementi v sistemu merjenja in za8tite na celotnem napetostnem podrogju. Transformi- rajo visoke napetosti, ki so primerne za merilne instrumente, Stevce in zaScitne naprave. ZaS¢itni tokovni transformatorji imajo delovno toéko v linearnem spod- njem delu magnetilne krivulje, saj morajo zanesljivo delovati znotraj svojega razreda totnosti v sirokem tokovnem podrogju. Merilni tokovni transformatorji pa delujejo tik pod kolenom maguetilne krivulje, saj morajo Sititi merilne instru- mente pred prevelikimi tokovi. Oboji pa morajo prenesti kratkotrajni in temenski174 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE zdrini tok. Obstajajo stevilne izvedbe merilnih napetostnih in tokovnih trans- formatorjev. Slika 3.49 prikazuje NN - izvedbe, slika 3.50 SN izvedbe, slika 3.51 pa VN - izvedbe. a) ») 9 Qo Slika 3.49: Izvedbe NN - tokovnih in napetostnih transformatorjev podjetja RITZ; a), b) in c) tokovni transformatorji, d) napetostni transformator g | ¥ | ~, Slika 3.50: Izvedbe SN - notranjemontaznih merilnih tokovnih in napetostnih trans- formatorjev podjetja SIEMENS, a) merilni tokovni transformator 4MA, b) dvopolno izoliran merilni napetostni transformator 4MS4, c) enopolno izoli- ran merilni napetostni transformator 3.8.1 Tokovni transformatorji Pri merilnih transformatorjih je sekundarni tok pri normalnem delovanju propor- cionalen primarnemu in je z njim v fazi. Najpomembnejge znatilnosti: ¢ primarni in sekundarni nazivni tok, © nazivno prestavno razmerje, nazivna moé, © varnostni faktor, © razred totnosti, © nazivni kratkotrajni termiéni tok (I,), ki je efektivna vrednost primarnega toka v kA, in ga lahko transformator pri kratkospojenem sekundarnem nay- itju za kratek Gas prenese brez poskodb,8.8 Instrumentni (merilni in zadtitni) transformatoryi b) 175 Slika 3.51: Izvedbe zunanjemontazih VN - merilnih tokovnih in napetostnih transfor matorjev podjetja RITZ; a) 245 kV-ui merilni napetostni transformator, b) 123 kV kombinirani merilni tokovni in napetostni transformator © nazivni dinamiéni tok (Jayn) je temenska vrednost primarnega toka, ki ga lahko transformator prenese pri kratkospojenem sekundarnem navitju brez Preglednica 3.14: Nazivne karakteristike NN - tokovnih transformatorjev podjetja RITZ, Gr.1 - zbiralka 31.5 mm, Gr.2 - zbiralka 51 mm, Gr.3 - zbiralka 69.5 mm Primar Sekundar 5A ‘Sekundar 1A’ ‘A. | va [Razed 0.2| Razred 0.5 | Razred 1 | Razed 3 | Razred 0.2 Razred 0.5 | Razred | | Razred 3 Gr. Gr. Gr. Gr. Gr. Gr. Gr. Gr. 1.25 = 1 1 = = a 1 = 2 : 1 - 2 - 1 50 3 2 2 - 3 2 2 = 3 2 - = 3 2 = 3 - = - 3 5 z S T a s 7 1 1 1 2 1 1 - = i - = 1 ce 2 2 2 : 2) 2 2 3 = 2 - 3 - 2 = 3 3 - - 3 a 1 1 1 1 1 1 1 1 A 1 2 1 1 1 200 2 2 2 = 2 2 2 3 3 2 = 3 3 2 - = 3 = - = 3176 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE elektriénih in mehanskih poSkodb. Merilni tokovni transformator: Razred totnosti izbiramo od 0.1 do 5, varnostni faktor FS pa 5 ali 10 (naprimer 0.5 FS 5). Zastitni tokovni transformator: Razred toénosti izbiramo 5P ali 10P, mejni to¢nostni faktor pa od 5 do 30 (naprimer 5P 10). Varnostni faktor je razmerje med mejnim tokom im nazivnim tokom. Pri tem je mejni tok najmanjai tok pri katerem je sestavljena napaka enaka ali vetja od 10 % pri nazivni obremenitvi. Pri za8titnih transformatorjih pa je mejni faktor totnosti kolitnik mejnega z nazivnim tokom. Mejni tok je najvecja vrednost primarnega toka, pri kateri transformator Se zadosta glede na sestavljeno napako. Obiéajno razmerje je Layn/Ien = 2-5, I4yn pa mora biti vedji od udarnega kratkostiénega toka na mestu vgradnje. Nazivne karakteristike nizkonapetostnih tokovnih transformatorjev podaja preglednica 3.14. 3.8.2 Napetostni transformatorji Delimo jih v induktivne transformatorje, pri katerih je sekundarna napetost za vse primere proporcionalna in v fazi s primarno napetostjo. Izdelujejo se kot enopolno in dvopolno izolirani. Kapacitivni napetostni transformatorji so sestavljeni iz kapacitivnega delilnika in elektromagnetne enote, ki sta tako medsebojno spojena, da je sekundarna napetost priblizno v fazi s primarno in sorazmerna z njo. Po namenu so merilni, zaS¢itni ali dvonamenski napetostniki. Tehniéne znatilnosti: © primarna in sekundarna nazivna napetost, napetostni pogresek, © fazni pogresek, « nazivna mos, e razred toénosti, mejni sekundarni tok, ki je najvetji trajni tok, pri katerem segretki ne preseZejo dovoljenih vrednosti, « napetostni faktor, ki pove, za koliko éasa in za koliko je lahko prikljuéna napetost vetja od nazivne napetosti napetostnika; izberemo ga glede na navin prikljuditve (medfazno, enofazno) in natin ozemljitve omrezja. Eno- polno izolirani napetostniki imajo obiéajno napetostni faktor 1.9/8 h. Nazivne karakteristike NN - napetostnih merilnih transformatorjev podaja preglednica 3.15.3.8 Instrumentni (merilni in 2a3éitni) transformatorji 177 Preglednica 3.15: Nazivne karakteristike NN - merilnih transformatorjev podjetja RITZ ‘Merjena napetost Razred 0.2 | Razred 0.5 | Razred1 | Razred 3 Ton Ti primama vrednost/ 100: 3 |__VA VA VA VA A = * a 05 15 0.6 KSER 60 0.2 05 1 3 08 KSER 70 1o00:¥3, 1 25 5 15 12 KSER 100 Toe : 10 15 30 1 KSER 100 ee, g 1s 20 50 120 3 KSER 150 230: 13. 10 30, 60 150 3 KSER 150 1s 50 100 200 3 KSER 150 25 60 120 250 3 KSER 150 05 15. _ 10 12 KSER 100. = 10 15 30 1 KSER 100 15 20 50 120 > KSER 150 10 30, 60 150 2 KSER 150 15 50 100 200 3 KSER 150, 25 60 120 250 3 KSER 150, s 1 2 5 12 KSER 100/1 ” = 75 15 30 1 KSER 100/1 -— [ 15 20 45 100 4 KSER 150/1 1000: ‘Bb 10 30 60 120 2 KSER 150/1 15 45 90 150 5 KSER 150/1 20 60 100 180 & KSER 150/1 Preglednica 3.16: Nazivne karakteristike SN - tokovnih in napetostnih transformatorjev podjetja RITZ Tokovni transformator Napetostni transformator Navivna napetost U, [kV] Primarni nazivni tok [A] Max. nazivni kratkotrajni termigni tok[kA] Sekundarni termi¢ni ‘omejevalni tok [A] 12 24 36 10-2500 | 10-2500 | 10-2500 80. 80 80 5-10 5-13 8-17178 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE : Nazivne karakteristike VN - zunanjemontaznih merilnih napetostnih transformatorjev podjetja MERIN GERIN Preglednica 3.1 TVH123 | TVH245 | TVH420 | CPT#I23 | CPTI245 | CPTH20 a indule. kapacit. | kapacit. | kapacit. Najvi8ja napetost opreme [kV] Preskusmia izmeni¢na nap. S0Hz, min. [kV] Preskusna udarna nap. 12/50 ps (kv | 252 | 1050 | 1425, | 550 1080 | 1425 a 1003 | 1003 | 1o0/v3 | 1003 | 1003 | 100%3 230 460 630 230 460 630 Nazivna [_ 0.2 300 200 150 150 150 150 mo& [VA] 05 800 500 400 300 350 350 zarazrede [1 1200 730 600 600 700 700 Nazivne karakteristike srednjenapetostnih in visokonapetostnih merilnih tokovnih in napetostnih transformatorjev podajata preglednici 3.16 in 3.17.3.9 Tovarnisko izdelane srednjenapetostne celice in bloki 179 3.9 Tovarnisko izdelane srednjenapetostne celice in bloki 3.9.1 Pregled razvoja stikalnih celic Srednjenapetostne notranjemontazne stikalne naprave se uporabljajo v distribu- cijskih in industrijskih transformatorskih postajah, Dosedanji razvoj enih in drugih je potekal v razli¢nih stopnjah. V zaéetni stopnji razvoja so se v glavnem uporabljale zidne celice s stalno vgrajenimi stikalnimi aparati. Prehod zbiralnic iz ene celice v drugo je bil izveden nad celicami, saj prostorskih teZav ni bilo. Za te celice je bila znaéilna dobra preglednost in slaba varnost uporabnikov. Pred: del celice z vrati je bil namreé izveden obitajno s kovinsko mreZo, ki ni Stitila uporabnika pred poskodbami v primeru okvar. V industrijskih pogonih so elek- tri¢ne moti zatele naraséati, zato je prislo do uporabe kovinskih celic, ki so bile opremljene z izvlaéljivimi vozitki, na katerih so bili pritrjeni odklopniki. V sred- nji Evropi, razen v Franciji, so v zaéetku devetdesetih let popolnoma prevladali vakuumski odklopniki. $ tem natinom gradnje se je izredno skrajgal as odprave napak, s dimer se je izboljfala obratovalna zanesljivost naprav. V distribucijskih postajah so bile najprej zidane nato pa od 60-ega leta naprej prevladovale tako imenovane predfabricirane stikalne naprave. Za njih je znacilno minimiziranje razseanosti, uporaba novih izolacijskih materialov in stalna vgrad- nja aparatov. V zaéetku 80-ih let (od 1971 naprej) je bila teznja po mini- mizaciji razseZnosti distribucijskih razvodov, ki se je resevala z izoliranimi postroji (naprimer magnefix Holec, isopont CE). Zaradi teZav z izolacijo (dene praznitve) in teZay pri sestavi ter oskrbovanju (enofazni izklopi, varnost,...) so se ti sistemi opustili, Nazadovanje se je pokazalo pri prehodu na veeje zracno izolirane sisteme ter istofasno napredek zaradi SF¢ izolirnih postrojev. Danes v razdelilnih transformatorskih postajah Se vedno prevladujejo zraéno izolirani postroji, na podrogju malih transformatorskih postaj se vse bolj uvel- javljajo stikalne naprave v SF¢ izvedbi na distribucijskem obmoéju in kovinsko oklopljene izvleéljive celice z vakuumskimi odklopniki na podroéju industrijske gradnje V Sloveniji je zgodovinski pregled uporabe srednjenapetostnih stikalnih celic zelo podoben. Proizvajalci tovrstne stikalne opreme, kakor tudi uporabniki (i dustrijski obrati in distribucija), so se zgledovali po zahodnoevropskih proizva- jalcih in uporabnikih. Nekoliko dalj éasa so bili v uporabi malooljni odklopniki, ki jih Se danes precej obratuje. Vakuumski odklopniki so si najprej (sredi osem- desetih) utrli pot v industriji ter v te%jih in zahtevnejsih pogojih obratovanja. Odklopnikov na zraéni pih pri nas praktiéno nismo uporabljali (nekaj le indus- trija), SF¢- odklopniki pa se uporabljajo predvsem na, visokonapetostnem prenos- nem podrogju. Izvedbe srednjenapetostnih stikalnih celic za notranje prostore so180 ._ STIKALNI APARATI IN NAPRAVE prav tako podobne zgoraj opisanim. V manj zahtevnih distribucijskih primerih prevladujejo zraéno izolirane predfabricirane stikalne celice s stalno vgrajenimi logilnimi stikali. Znaéilnost teh postrojev so izredno male razseznosti. Grajeni so v glavnem za 12- in 24 kV-no nazivno napetostno podrogje. Za zahtevnejse primere v distribuciji, industriji in proizvodnji clektriéne energije pa prevlad jejo izvledljive celice z vakuumskim odklopnikom. Tudi pri nas se Ze uporabljajo stikalne naprave v SF6- izvedbi na srednjenapetostnem distribucijskem in indus- trijskem podrogju. 3.9.2 Definicije in znaéilnosti Stikalna celica je del sklopa stikalne naprave, ki je sestavljen iz vseh sestavin glavnega in pomoznega tokokroga, ki prispevajo k izvajanju ene same funkcije. Funkcionalne enote se lahko razlikujejo glede na funkcije, ki jih opravljajo- napri- mer uvodna enota, skozi katero se obi¢ajno napaja sklop, izvodna enota, merilna enota,... . Sestav (sklop) oziroma stikalni blok pomeni vet stikalnih naprav oziroma celic, ki so notranje elektriéno in mehansko povezane. Ohisje stikalnih celic je lahko kovinsko ali iz izolacijskega materiala. Kovinsko oklopljena celica (stikalna naprava s celovitim zunanjim kovinskim oklopom, s stopnjo dostopnosti najmanj IP 2X, namenjenim ozemljitvi) je lahko glede na vrsto in Stevilo pregrad [8]: « kovinsko pregrajena, é kovinske pregrade stopnje zaitite najmanj IP 2X delijo blok ali celico v predelke vsaj za stikalni aparat, zbiralke in prikljuzek (angl. metal clad), @ pregrajena, ko je celica enako razdeljena, pri tem pa bo ena od pregrad, ali vse izolacijske (za8vite vsaj IP 2X) ali pa so vse sestavine glavnega tokokroga vgrajene v trdo izolacijo (angl. metal enclosed), « nepregrajena, ko je stevilo predelov manjie kot pri pregrajenih ali pa so pregrade nizje stopnje zasvite kot IP 2X oziroma pregrad sploh ni. Opomba: Z IP oznatujemo stopnjo mehanske zaitite elektri¢nih naprav (IEC 60529 [22]). Pri tem pomeni: @ IP - osnovna oznaka, « prva Stevilka - stopnja zastite osebja pred dotikom delov pod napetostjo in notranjih pomiénih delov ter zaéita elektriéne naprave pred vdorom tujih évrstih materialov, « druga Stevilka - stopnja za8tite pred Skodljivim vdorom vode.3.9 Tovarniiko isdelane srednjenapetosine celice in blobi 181 Stopnjo zascite lahko oznacimo samo z eno znatilno stevilko. Izpusceno Stevilko lahko zamenjamo 2 veliko éko X. Zasvita IP 2X pomeni vse zastite pri katerih je prepreéen dotik delov pod napetostjo in gibljivih delov s prsti ¢ 12 mm. V preglednici 3.18 so podane vrste stikalnih celic oziroma blokov glede na uporabljeno izolacijo in glede na natin vgradnje stikalnega aparata ter ustrezni standardi. Preglednica 3.18: Vrste stikalnih blokov srednje- in visoke napetosti : Glavni | Podrogje fl Veolaciia. | saysiniaparat | porate | UPorbleni standard Zizolacijskim fiksni TEC oklopom viettiv | % 3° | cose Tiksni S kovinskim izvietljiv EC oklopom Tiksni d036KV | 69971-2001 xc izvledliiv 60694 Kovinsko oklopljen in , IEC kovinsko 7 do 30XY | 6271-203 pregrajen 3.9.3 Varnost uporabnikov v srednjenapetostnih postrojih Naprava mora biti konstruirana in izdelana v skladu s standardi, Standardi predpisujejo minimum varnosti, mozna pa je Se vetja varnost in razpolozljivost naprave. Preskus na elektriéni oblok (notranja okvara) po IEC ni obvezen. Naprava se kljub temu preskua na odprti elektrigni oblok v notranjosti, Kri- teriji preskuSanja so naslednji: e nobena vrata oziroma stekleno okno se ne sme odpreti v éasu preskuSanja, noben del ne sme biti poskodovan (lopute za razbremenitev pritiska, okna), e zaradi gorenja obloka se ne sme pojaviti luknja, « noben vertikalno postavljen indikator (érno platno pred stikalno celico) se ne sme zazg: i, @ noben horizontalno postavljen indikator (@rno platno nad glavo uporabnika) ne sme zagoreti, ¢ nobena ozemljitvena povezava se ne sme poskodovati ali prekiniti.182 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE S kriteriji se ocenjuje samo vpliv okvare na Ijudi in naprave, ki so izven celice (ob njej ali v stiku z njo), ne pa poskodb v sami stikalni celici. Le-te praviloma uniéijo celico. Primer rezultatov preskuSanja. prikazuje slika 3.52. 200 Zeit [ro] Slika 3.52: PreskuSanje celice CRV1 podjetja 'TSN na odprti oblok (izprs - tok v fazi L3, upprs - padec napetosti na obloku L3, Pges - mot obloka, W - energija obloka) Do okvare z gorenjem obloka lahko pride pri prenapetostih, poskodovanju izo- lacije ali napaéni manipulaciji. Elektriéni oblok ima temperaturo na robu okrog 4000 K in okrog 10 000 K v centru. Zaradi te temperature se razvijejo zelo veliki pritiski, ki lahko po8kodujejo napravo, zato je potrebno vgraditi razbremenilne kovinske lopute na vrhu celice. Te se odprejo po 7 ms in pritisk znotraj naprave nadzorovano upade (slika 3.53). Kot je razvidno s slike gori elektriéni oblok najmanj 70 ms, preden je pre- kinjen. Spremljajo ga pojavi, ki jih lahko razdelimo v Stiri faze [15]: * faza kompresije, za katero je znagina predaja energije obloka okoliskemu zraku celice. Dovedena moé elektriénega obloka se dejansko porabi za se- grevanje zraka v celici in za segrevanje elementov celice, kar povzroti taljenje3.9 Tovarniato izdelane srednjenapetosine cele in bloki 183 bard PR os+ 0 ae o 5 10 100 1000 ¢ [ms] Slika 3.53: Nadpritisk v stikalni celici pri gorenju elektriénega obloka; 1 - faza kompre- sije; 2 - faza Sirjenja plina; 3 - faza Sirjenja vrocega zraka; 4 - termiéna faza; a) - naraStanje pritiska; b) - odpiranje kovinske lopute in uparevanje materialov. Pri tem ima pomembno vlogo razbremenilna odprtina na vsakem predelu celice in hitrost odpiranja pokrova; © faza Sirjenja plina skozi pokrov. Pritisk v notranjosti celice zaéne padati; @ faza Sirjenja vroéega zraka v okolico. V tej fazi prihaja do moénega odtoka vroéega zraka, ki je posledica dovedene moz%i obloka; termiéna faza, ki se kaze v delovanju visokih temperatur na trdne dele stikalne celice. Prvi dve fazi trajata po 10 ms, tretja faza lahko traja do 100 ms, éetrta faza pa do delovanja zastite. Posledice elektriénega obloka v celici so odvisne od jakosti toka elektriénega obloka (krajevna oddaljenost obloka od izvora,...), od éasa trajanja obloka (nazin nastavitve zaséite, vrste detekcije obloka,...) ter od izbranih ma- terialov in razseZnosti stikalne celice (razdalje med golimi elektrodami, materiali elektrod).184 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE 3.9.4 Stikalne celice in bloki s stalno vgrajeno opremo Razvoj stikalnih celic je potekal vzporedno z razvojem stikalnih aparatov, meril- nih naprav, zas¢ite, izolacijskih elementov in moti porabnikov na srednjenapetostini strani. Integralni pristop k razvoju srednjenapetostnih stikalnih celic in blokov (funkcionalna odvisnost vgrajenih aparatov in postrojenja) je prigel do izraza ob koncu sedemdesetih let. Glede na porabnike in vrsto uporabe jih delimo na stalno opremljene stikalne celice z logilnimi stikali in odklopniki. 3.9.4.1 Stalno opremljene stikalne celice z loéilnimi stikali Te celice se najpogosteje uporabljajo za distribucijske transformatorske postaje. Gradijo se v modularni obliki, in sicer kot: # vodne celice z lozilnim stikalom, ki ima prigrajen ozemljitveni lotilnik (slika 3.54 Vz) ali (slika 3.54 V), Vv Vz T Vpz a il tht 7 = Vzk Vk M -T4-6 a 4-6 | gy tn Ved 4 —O tei en 2Q@ | 1-3 | m3 | 20 1 OT iy ’ OR da Slika 3.54: Enoértne sheme 24 kV-nih celic (V - vodna, Vz - vodna z ovemiljitvenim lodilnikom, T - transformatorska, Vpz - vodno prikljuna, Vzk - vodna s prenapetostnim odvodnikom in ozemljitvenim loéilnikom, Vk - vodna s pre- napetostnim odvodnikom in M - merilna celica).3.9 Tovarnitko izdelane srednjenapetosine celice in bloki 185 © transformatorske celice z lovilnim stikalom s prigrajenimi varovalkami (slika 3.54 T), © spojne celice (slika 3.54 Vpz) in © raznovrstne merilne celice (slika 3.54 M) Enoértne sheme so prikazane na sliki 3.54, primer vodne celice pa kaze slika 3.55. Slika 3.55: Vodna celica tipa CN4K 24 Vzk, proizvajalca TSN Maribor Celotna celica je z zmanje dostopne strani obdana s ploéevino. Vmesne pregrade med celicami, ki so sestavljene v sklop-blok, so obi¢ajno kovinske ali izolacijske. Zbiralke prehajajo med dvema celicama skozi izolacijske plosée ali skoznjike. Sprednja stran celice (slika 3.55), dostopna uporabnikom, je narejena v skladu s predpisi, ki zagotavljajo varnost tudi pri odprtem elektriénem obloku y celici. Odprtine (za oskrbovanje celice) so vse pokrite. Okno, ki je namenjeno opazovanju vidne loditve nepomitnih in pomitnih kontaktov aparata je izvedeno iz dvojnega stekla in minimalnih dimenzij. Za sprostitev plina pri nastanku elektriénega obloka je na vrhu celice dvizni pokrov, ki se pri povetanem pritisku v celici odpre. Dno celice se zapira zaradi preprevevanja vstopa glodalcev in vlage. Za klimatsko problematitna podrogja vgrajujejo grelce proti kondenzaciji186 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE vlage. Aparat v celici lahko posluzujemo rotno, izklop pa opravimo daljinsko ali pri delovanju zas¢ite in pregoretju varovalk. ‘Tehnitni podatki so navedeni v preglednici 3.19. Preglednica 3.19: Tehniéne znaéilnosti stalno opremljenih stikalnih celic z lotilnimi stikali Tip celice CNKE (najvi8ja napetost 2 2 opreme) [kV] Nazivna 2drana izmenina napetost 28 50 50 Hz [kV] Nazivna zdréna atmosferska udarna 15 125 napetost [kV] Nazivni tok [A] 630 630 Nazivni max. tok varovalke [A] i in Nazivni kratkotrajni zdrini tok [kA] 20 ie Kratkotrajni zdrini tok : : zemeliskega stika [kA] seg pimemtie [mm] } 450 x 1950 x 665 |550 x 1950 x 665 Girina x vi8ina x globina) ‘Stopnja za8tite Pt P213.9 Tovarnisko izdelane srednjenapetostne celice in bloki 187 3.9.4.2 Stalno opremljene stikalne celice z odklopniki Predvsem v industrijskih postrojih, ponekod pa tudi v distribuciji, so zahtevane veéje kratkostigéne izklopne zmogljivosti in vegje Stevilo vklopov in izklopov. V teh primerih opravlja te prekinitve odklopnik v kombinaciji z logilnikom ter enim ali dvema sistemoma zbiralk, Najpogostejée enoértne sheme omenjenih kombi- nacij so prikazane na sliki 3.56. Izvedba teh celic je zelo podobna izvedbi celic z lotilnimi stikali, le da so dimenzije, predvsem vi8ina, vetje (12 kV - 1450 x 3500 x 850 mm; 24 kV - 1900 x 3800 x 1150 mm). Delujote izvedbe delujejo z malooljnimi odklopniki, novejie izvedbe pa v glavnem z vakuumskimi in nekaj z SF¢- odklopniki. Posluzevanje aparatov je lahko daljinsko, z elektromotornimi pogoni, ali roéno neposredno pri celici. _—" Slika 3.56: Enoértne sheme stalno opremljenih stikalnih colic z odklopniki za. dvosis- temske zbiralke 3.9.5 Izvleéljive celice V zaéetku osemdesetih let so v stalno opremljenih stikalnih celicah prigeli vgra- jevati odklopnike na voziéek. Odklopniki so elementi z mnogimi gibajocimi deli, ki zahtevajo veliko vzdrzevanja. V primeru okvare ali vzdrZevanja je potrebno le izvledi voziéek in ga nadomestiti 2 rezerynim. Izveéljivi koncept je v primerjavi s Klasiénimi celicami bolj8i zaradi: © povetanja obratovalne zanesijivosti in varnosti oskrbovanja, © prepreéevanja napaéne manipulacije, © hitre zamenljivosti elementov, @ boljse preglednosti.188 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE Vilogo vidnega lotevanja glavnega tokokroga prevzamejo izvleéljivi kontakti odklopnika, zato so lahko velikosti celice manjse, celica pa je s tem cenejia. Prostor celice se je glede na funkcijo, ki jo opravlja, razdelil na tri funkcijske enote: e zbiraléni predelek, © stikalni predelek, © kabelski predelek in ® omarica za nadzor in vodenje. Glede na pregrade med posameznimi predelki lahko razdelimo te celice na kovinsko pregrajene in izolacijsko pregrajene celice. 3.9.5.1 Kovinsko oklopljene pregrajene izvleéljive celice Slika 3.57 prikazuje izvleéljivo celico z izolacijskimi pregradami med posameznimi predelki. Najveé delujocih izvleéljivih celic je z vgrajenimi malooljnimi odklop- Slika 3.57: Kovinsko oklopljena colica z izolacijskimi pregradami in malooljnim odklop- nikom TSN, niki, ‘Trenutno se vgrajujejo le vakuumski. Kot je razvidno s slike 3.57, so posamemni predelki zaprti z izolacijskimi pregradami. Prehod zbiralk in izvlet- Ijivih kontaktov odklopnika je izveden skozi posebno izdelane skoznjike 7 loputo, ki se samodejno zapre po izvletku kontaktov odklopnika. Sistem skoznjikov in za- prtih predelkov prepretuje delno sirjenje elektriénega obloka po stikalni napravi. 3.9.5.2. Kovinsko oklopljene in kovinsko pregrajene stikalne celice Za, zagotavljanje Se vetje varnosti uporabnikov, Se vetjega preprecevanja Siritve obloka po celici in celotni stikalni napravi, so bile razvite kovinsko oklopljene3.9 Tovarniiko izdelane srednjenapetosine celice in bloki stikalne celice s kovinskimi pregradami med predelki. 189 Pri tem so bile upostevane tudi nove smernice pri prekinjanju elektrignega toka, uporabljeni pa vakuumski odklopniki v izvleéljivi izvedbi. Principielno konstrukcijo nove stikalne celice prikazuje slika 3.58. 17 18 2 an dio fn (An a aa & _B os 4 z 6 bm 1 —p ts i at a Kabelski | Stikalni predelek | Predelek [ A - 1S | sop0 fata || 20 Slika 3.58: Kovinsko oklopljena in kovinsko pregrajena 24 kV-na izvetljiva celica, Pomen oznak na sliki 3.58: 1 - kovinska pregrada, 2- kamin, 3 - nepomiéni del izvledljive celice, 4 - abiralke, 5 - podporni izolator, 6 - skoznjik z izvleéljivim kontaktom, 7 - tokovni transformator, 8 - kabelski prikljuéek, 9 - ozemljitveni lotilnik, 10 - kovinska drsna.zaslonka, 11 - relejna omarica, 12 - konektor, 13 - vakuumski odklopnik, 14 - voziéek, 17 - indikator napetosti, 18 - za8éitni rele. Na vaktumskem odklopniku 13 so prigrajeni izvletljivi kontakti 6, ki se morajo190 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE spojiti s nepomitnimi kontakti pritrjenimi na zbiralke v zbiralénem predelku. Ta spojitev se izvede 2 vpeljavo vozitka 14 v breztokovnem stanju. Pomiéni kontakti morajo biti speljani skozi kovinsko pregradno steno 1, ki lotuje stikalni predelek od zbiralénega in kabelskega predelka. Pregradna stena je kovinska in ozemlje- na. Na njo je pritrjen skoznjik, ki z druge strani nosi prikljuéek z nepomi¢nim kontaktom. Zaradi kovinskih pregrad med posameznimi predelki stikalne celice je tezje doseti predpisane prebojne trdnosti med prevodnimi in ozemljenimi deli. Se bolj vprasljivi so prehodi gibljivih kontaktov iz stikalnega predelka v zbiralniéni predelek. Skoznjik iz izolacijskega materiala se po izvletenju pomiénih kontaktov in vozitka prekrije z ozemljeno plovevinasto drsno zaslonko 10. Vsak visokonapetostni predelek ima na vrhu celice razbremenilno loputo, ki se odpre v primeru povetanega pritiska. Do povetanega pritiska lahko pride zaradi elektriénega obloka, ki je posledica kratkih stikov na odklopniku, ozemljitvenem logilniku in kabelskih konénicah, ali zaradi poruditve izolacijske trdnosti na drugih mestih v celici. Posledica visokih temperatur in pritiskov, ki nastopijo ob kratko- Preglednica 3.20: Tehniéne zatilnosti kovinsko oklopljene in kovinsko pregrajene stikalne celice z vakuumskimi odklopniki ‘Nazivna napetost (najvi8ja napetost 72 12 24 36 copreme) [kV] Nazivna 2drina izmeniéna napetost 20 28 50 80 50 Hz [kV] Nazivna zdrana atmosferska 50 why 125 170 napetost [kV] Nazivni tok [A] _ | 630 | 1250 | 2500 | 630 | 1250 | 2500 | 630 | 1250 | 2500 | 1250 | 2500 16 16 20 25 20 25 Nazivnitratkotrajni | 36 | 25 | 31.5 : 25 fais} i6| 35 | 20] 38 | 38 zivini tok{kA} | 35 | 31.5 | 40 | 32 | 315] 40 | 20 | 32 | 2s | 8. | 28 40 50 40 50 : 7 50 50 40 40 ‘Nazivna kratkostiéna | 40 eo eS 40 eo S 40 40 40 2 63 | 80 63 | 80 | 40 50 vwlopmazmeativos | 50] 39 | to | $0] g0 | t10| 30 | 2° | os | 8 | 8 ka] 8 | 10 | 125 | | 110 | 12s e #0 125 125 Sirina 300 300 700 7500 em visi 2050 2050 2250 2220 globina 1175 1175 2150 22453.9 Tovarnisko izdelane srednjenapetostne celice in bloki 191 trajnih ali trajnih elektri¢nih oblokih, je uni¢enje elektri¢ne opreme ter dolgotra- jna prekinitev obratovanja. Pride pa lahko tudi do poskodb uporabnikov. Za pravilno delovanje stikalne celice so v pogonski mehanizem vgrajene nasled- nje mehanske blokade: pogon vozicka je blokiran pri snetem NN - konektorju, pri zaprtem odklop- niku in pri zaprtem ozemljitvenem lodilniku, zapiranje odklopnika je blokirano v vmesnem polozaju vozi¢ka, zapiranje ozemljitvenega lodilnika in snetje NN - konektorja je blokirano v delovnem in v vmesnem polozaju vozitka ter pri zaprtem odklopniku, blokiran je pogon glede na znacilnosti neustreznega izvleéljivega dela. ‘Tehnitne maéilnosti celic so podane v preglednici 3.20. 3.9.6 Plinsko izolirane, kovinsko oklopljene srednjenapetostne celice in bloki Tehnitne izboljSave na podrogju srednjenapetostnih stikalnih naprav so povzrotile najvetje zmanjganje dimenzij z uvedbo SFo- plina. Lastnosti plina SF smo ze spoznali v poglavju 3.3.3.6.1. Dodajmo, da je plin SF's uporabljen najvetkrat kot izolacijsko sredstvo, v nekaterih primerih pa tudi kot gasilni medij. Slika 3.59 prikazije zmanjSanje volumna zgradbe in volumna naprave v odvisnosti od leta izdelave [15]. 1950 1960 1970 1980 1990 Leto izdelave Slika 3.59: Zmanjgevanje velikosti srednjenapetostne (20 kV-ne) stikalne naprave z dvoj- nimi zbiralkami Takéno zmanjéevanje dimenzij naprav se odraza predvsem v ceni zgradbe. Nova tehnologija z $F¢- plinom izoliranih stikalnih naprav je v zadnjih desetih192 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE letih moéno prisotna tudi na srednjenapetostnem podrogju. Naprave se delijo na dve izvedbi: z verajenim loéilnim stikalom in © z vgrajenim odklopnikom. Osnovne prednosti teh naprav so: ¢ maksimalna varnost uporabnikov, neodvisnost od zunanjega okolja, ¢ velika zanesljivost delovanja in ¢ minimalno vzdrzevanje. 3.9.6.1 Plinsko izolirane celice z loéilnimi stikali Obstajata dve izvedbi, in sicer celica, ki ima posamezne predelke napoljnjene s plinom SF, in celica, ki je v celoti napolnjena s plinom Fy. To so takoimeno- Preglednica 3.21: Tehnitni podatki za celice RMU, polnjene s plinom SF5 ‘Nazivna napetost (najvisja napetost 12 2 24 opreme) [kV] ‘Nazivna zdrzna izmeniéna napetost 20 28 50 50 Hz [kV] ‘Nazivna zdrina atmosferska 50 75 125 napetost_[kV] ‘Nazivni tok [A] 80 60 630 Nazivni lratkotrajal vein tok kA] 2 16 ug Nazivna kratkostigna vklopna zmogljivost 50 40 40 [kA] La 800 1170 1630 ce a 1360 1360 1360 elobina 800 800 800 vane RMU- naprave (zanka z odcepi). Ime RMU izhaja iz funkcije zandne stikalne naprave in ne iz konstrukcije. Pri 1. izvedbi se posamezne celice modularno sesta- vijajo v poljubno konfigurirane naprave; pri 2. izvedbi pa je konfiguracija naprave3.9 Tovarnisko izdelane srednjenapetostne celice in bloki 193 Slika 3.60: SF; RMU- celica in prerez te celice s tripolozajnim stikalom; 1) - prostor za vstavitev varovalk; 2) - hermetiéno zaprto kovinsko ohigje; 3) - 2 SF - plinom izoliran prostor; 4) - tripolozajno lotilno stikalo; 5) - dovodni kabel s skoznjikom; 6) - pogon stikala. Slika 3.61: Tripolozajno lodilno stikalo tovarnisko izbrana in je po izdelavi ni mogoée spreminjati. Slika 3.60 prikazuje primer RMU- celice in prerez. Kot je razvidno s slike 3.61, je v plinu SF¢ tripolozajno stikalo. Varovalke, zbiralke in pogonski mehanizmi so dostopni z zumanje strani in niso v plinu SF. Te celice se v glavnem uporabljajo za distribucijske postaje. Tehniéne podatke podaja preglednica 3.21.194 3. STIKALNI APARATI IN NAPRAVE 3.9.6.2. § plinom S's izolirane celice z vgrajenimi odklopniki Pri teh napravah obstajajo razliéne izvedbe glede na pregrajevanje posameznih faznih vodnikov. Obigajno so srednjenapetostne naprave (do 24 kV) grajene *klasiéno” z vsemi tremi fazami v skupnem prostoru, viSjenapetostne (obitajno 36 KV in vee) pa imajo loéene plinske prostore posameznih faz (vsaka faza v svojem oklopu - kovinski celici). Pri tem so tudi z izolacijskimi diski vzdolzno logene posamezne funkeije tokokroga. Skoraj izkljuéno se uporabljajo vakuumski odklopniki, ki imajo gasilne komore vseh polov v plinu SF5. Obiéajno so tudi zbiralke in lo@ilniki v plinu. Primer takéne naprave je prikazan na sliki 3.62. Slika 3.62: Prerez SF - izolirane celice z vakuumskim odklopnikom in enojnimi zbi- ralkami Pomen oznak na sliki 3.62: 1- NN - krmilna omarica, 2 - zaStitne naprave, 3 - zbiralke, 4 - ohigje naprave, 7 - tripolozajno stikalo, 8 - pol odklopnika, 9 - mehanizem odklopnika, 10 - vakuumski odklopnik, 11 - povezava s skoznjikom, 12 - tokovni transformator, 13 - ogrodje. Nazivni podatki so podani v preglednici 3.22.195 3.9 Tovarnisko izdelane srednjenapetostne celice in bloki Preglednica 3.22: Tehniéni podatki za SF5- celice z odklopnikom ‘Nazivna napetost (najvi8ja napetost 12 2 24 36 opteme) Nazivna zdréna izmeniéna napetost 20 28 50 80 50 Hz [kV] Nazivna zdrina atmosferska 50 75 125 170 napetost [kV] Nazivni tok [A] do 3150 do 3150 do 3150 do 2500 Nazivna kratkostitna vislopna zmogljivost 40 40 40 315 [kA] Nazivna kratkostiéna izklopna zmogliivost 100 100 100 80 [kA] | Sirina_| 600 600 600 600 oee® [-wisina [2250 2250 2250 2250 6 globina 1525 1525 1525 1525 Obstajajo pa tudi drugatne kombinacije, kot naprimer na sliki 3.63, kjer so Slika 3.63: S plinom SF¢ izolirana stikalna celica proizvajalea SIEMENS196 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVE v plinu SFg nameéséeni le tripolozajno stikalo in vakuumsk odklopnik. Ostali elementi, kot so zbiralke, pa so izolirani z zrakom in trdo izolacijo. 3.10 Sodobni na¢ini izvajanja raziskav, razvoja in konstruiranja stikalnih aparatov V poglavju ”Naértovanje in razvoj novega proizvoda” smo ugotovili, da je za novi proizvod potrebno opraviti veliko Stevilo nalog. Celoten strokovno-tehniéni del smo opisali s stavkom: izdelava razvojne tehnoloske in protitipne dokumentacije. Preden lahko to dokumentacijo izdelamo, je potrebno vztrajno raziskovalno delo na tem novem izdelku. Na podrogju stikalnih aparatov in naprav je to delo Se posebno teZavno, saj so modeli oziroma pripomocki, posebno na srednje- in visokonapetostnem podrogju, veliki in dragi. Tudi preskusne naprave in laboratoriji, v katerih potrjujemo teoretiéne zamisli, so malo&tevilni in finanéno tezko dostopni. V danainji dobi ratunalnigke tehnologije si tako pomagamo z matematiénimi modeli, ki jih izvajamo v dologenih programskih orodjih. Ti matematiéni modeli so lahko izvedeni za: © doloveno posamezno funkcijo aparata ali naprave, © za dolozen sklop oziroma del aparata ali naprave, © celotni aparat ali napravo. Rezultate, ki jih dobimo s pomocjo simulacijskih modelov, nato s pridom uporabimo pri snovanju konstrukcije. Izdelek je potrebno preskusiti, saj Sele preskus potrdi ustreznost oziroma neustreznost matematitnega modela. V nada- ljevanju bomo navedli nekaj primerov. 3.10.1 Matematiéni model elektriénega obloka vakuumskih in SFo- odklopnikov Dogajanje pri gorenju elektri¢nega obloka je nemogoée eksaktno opisati s pomodjo matematiénih modelov. Kot smo povedali v poglavju 2.5, sta Cassie in Mayr vpe- ljala doloéene poenostavitve. Stevilni avtorji [18], [19]... skusajo sestaviti sesta- vijene matematitne modele, s katerimi bi opisali elektriéni oblok od trenutka nas- tanka, med gorenjem in vse do ugasnitve. Pri tem so seveda pomembne Casovne odvisnosti elektriénega toka, padca napetosti na obloku in prehodne povratne napetosti. Tudi mi smo pristopili k raziskovanju opisanega, in sicer z analiti¢nimi izracuni in éasovno simulacijo, s simulacijo v programskem okolju Matlab - Simulink in s simulacijo v programskem okolju EMTP-ATP.3.10 Sodobni naéini izvajanja raziskav, razvoja in konstruiranja stikalnih aparatov 197 Na sliki 3.64 podajamo primer rezultatov matematitnega modela SF¢- od- Klopnika [20]. Prikazana je éasovna odvisnost toka (moéneje izvleéena krivulja) in padec napetosti na obloku ter vnihanje le-tega, preko prehodne povratne napetosti, v napetost med kontaktoma. Trenutek odprtja kontaktov je bil v Zasu 5.5 ms, pri cosy = 0.6, izklopa pa pri 30 ms (skupni obloéni éas 24.5 ms). u [kV] 10-4 [A] 40 695.5 (1) tok obloka (2) napetost obloka 0 5 10 15 20 25 30 35 t[ms] Slika 3.64: Prikaz prekinitve toka na SF5- odklopniku 3.10.2 Oblikovanje gasilne komore zaganjalnika zvezda - trikot Razvili smo novi zaganjalnik zvezda - trikot. Obstojeti zaganjalnik je sestavijen iz treh kontaktorjev, novi pa le iz enega (slika 3.65). Najpomembnejéi element predstavlja podrotje B, kjer so, v posebnem sis- temu gasilnih komor, nameéteni nepomitni in pomiéni kontakti [21]. Obliko in razporeditev teh komor ter sistem kontaktov smo dolotili s pomoéjo izraéunoy sil in magnetnega polja v kombinaciji z opravljenimi praktiénimi preskusi vklopno- izklopne zmogljivosti zaganjalnika. : Enega od manj uspesnih pogasitev elektri¢nega obloka v fazi L2 nam podaja slika 3.66. Prikazan je tok v fazi L2 - krivulja (1), in sicer vklop zvezde - izklop zvezde - brez tokovne pavze za preklop (6 period) - vklop trikot - izklop trikot (tok trikota zna8a 640 A pri cosy = 0.45). Druga krivulja (2) predstavlja padec napetosti na kontaktu faze L2. Kot je razvidno, so pri izklopu trikota teZave, saj je gasenje obloka trajalo 3.5 periode.198 3._STIKALNI APARATI IN NAPRAVEE Slika 3.65: Principielna slika novega zaganjalnika GRAPHICAL & HARMONIC ANALYSIS (©1988-1994 Dranetz Technologies Ine. jent_Nunber 33, Channel AC Setup 11 eatagg 9713 30.50 sara, rE ATT art Tee Vora Slika 3.66: Preklop zvezda - trikot in prekinjanje toka trikota 3.10.3 Dimenzioniranje aparatov in naprav s pomoégjo izraéuna elektromagnetnega polja Danes si skoraj ni vet mogoée zamisliti nacrtovanja aparatov in naprav brez raéunanja elektromagnetnih polj. Velikost naprav in razporeditev elementov dologamo s pomotjo izracuna elektriénega polja, razmere pri posledicah delo- yanja elektriénega toka pa s pomogjo magnetnega polja. Primer napetostnega dimenzioniranja bomo navedli v poglavju 4.3.