Nevenka Andonovska, Stanoja Stoimenov,

Done Ger{anovski, Oliver Zajkov

SKOPJE, 2003

IV GODINA
PRIRODNO MATEMATI^KO
PODRA^JE - KOMBINACIJA B

m. soleus
Tibia

T F
a>b
O

 
Q  Q
F O 
F
O a
a>b 
 O
Q F b

Q
b a
 0 PREDGOVOR
Ovoj u~ebnik e napi{an spored Nastavnata programa po fizika za IV godina za
gimnaziskoto obrazovanie (prirodno-matemati~ko podra~je-kombinacija B). Opfateni se site
nastavni sodr`ini predvideni so programata. Zaradi pouspe{no povrzuvawe na izlo`enata
materija, na oddelni mesta se napraveni mali promeni vo izlo`uvaweto na nastavnite
sodr`ini, kako i izvesni dopolnuvawa za koi smetame deka ne go optovaruvaat osnovniot tekst,
a pridonesuvaat za negovo pouspe{no sovladuvawe.
Predvidenata programa e dosta op{irna i opfa}a {est sovremeni tematski celini:
fizika na ~ove~ko telo; fizika i `ivotna sredina; fizika na materijali; fizika na
komunikaciite i struktura na vselenata, pa i pokraj fondot od tri ~asa sedmi~no, sepak be{e
potrebno da se posveti golemo vnimanie na sekoja nastavna sodr`ina, od navedenite tematski
celini, da se obraboti vo dovolen obem i na opredeleno nivo. Avtorite se trudea sodr`inite da
bidat taka izlo`eni za u~enikot da ja sfati dlabokata su{tina i logika na fizi~kite
zakonitosti i nivnata univerzalnost. Za taa cel e koristen matemati~ki aparat {to e dostapen
na u~enicite od ovaa vozrast, no i dovolno strog za da se uvidi golemata to~nost i vnatre{nata
ubavina na fizi~kite zakonitosti izrazeni na matemati~ki jazik.
Izvesni doobjasnuvawa na nekoi fizi~ki fenomeni, metodot na nivnoto otkrivawe i
nekoi drugi elementi vrzani za niv se dadeni vo delovite ozna~eni so  DA NAU^IME
POVE]E. Tie ne se zadol`itelni za site. Denes koga kompjuterite nudat golemi mo`nosti
re~isi vo sekoja lekcija na u~eniicite im se nudat soodvetni veb stranici so mo`e da go
pro{irat svoeto znaewe, da nabquduvaat soodvetni simulacii na pojavite. Se nadevame deka
seto toa kaj u~enicite }e sozdade `elba za samostojno prou~uvawe i zapoznavawe so opi{anite
efekti, i podlaboko navleguvawe vo oblasta {to se prou~uva. Vo u~evnikot se pomesteni i
istoriski bele{ki so fotografii i kratki biografii na poznatite nau~nici.
Pri oformuvaweto na ovoj u~ebnik avtorite se gri`ea da gi nadminat razlikite na
stilot na sekoj avtor posebno. Me|utoa, sepak, odredeni delovi se avtorstvo na sekoj od nas.
Taka, prof. d-r Nevenka Andonovska ja napi{a celosno temata Fizika na ~ove~ko telo i
delovite: 2.3; 2.4; 2.5; 2.6; 2.7 od temata Fizika na `ivotna sredina.
Prof. d-r Done Ger{anovski ja napi{a celosno temata Struktura na Vselenata kako i
delovite: 2.1; 2.2; 2.8; 2.9; 2.10 od temata Fizika na `ivotna sredina.
Prof. d-r Stanoja Stoimenov ja napi{a celosno temata Fizika na materijali.
D-r Oliver Zajkov ja napi{a celosno temata Fizika na komunikaciite.
Ni pretstavuva zadovolstvo da ja izrazime svojata blagodarnost na recenzentite: prof.
d-r Mirjana Jonoska za temelnoto pregleduvawe na rakopisot i za uka`anite propusti od
stru~en, metodski, tehni~ki ili jazi~en karakter, kako i na prof. Olgica Konstantinova od
gimnazijata "Nikola Karev" od Skopje i prof. Kostadinka Globo~ka od gimnazijata "Rade
Jov~ski-Kor~agin" od Skopje koi, kako dolgogodi{ni gimnaziski profesori, so svoite
zabele{ki od stru~en i metodski karakter, pomognaa tekstot da bide prisposoben na vozrasta i
razbirawata od u~enicite. Se razbira, za eventualnite propusti i nedore~enosti koi vo vakov
trud, po pravilo, gi ima, odgovornosta e isklu~ivo na avtorite.

Od avtorite
 2 SODR@INA

PREDGOVOR........................................................................................................................................
3 1. FIZIKA NA ^OVE^KOTO TELO..........................................................................5
1.1. PRIMENA NA CENTRIFUGALNITE MA[INI
VO LABORATORISKI USLOVI .............................................................................................. 6
1.2. LOKOMOTOREN SISTEM KAJ ^OVEKOT,
KOSKI, ZGLOBOVI I MUSKULI ........................................................................................... 9
1.3. ELASTI^NI DEFORMACII KAJ KOSKITE.
MEHANI^KI SVOJSTVA NA TKIVATA I MUSKULITE .......................................... 13
1.4. RABOTA NA MUSKULITE.
MEHANI^KA RABOTA I MO]NOST NA SRCETO........................................................ 16
0

1.5. PRIMENA NA TOTALNATA REFLEKSIJA KAJ ENDOSKOPOT...................... 18

1.6. OKOTO KAKO OPTI^KI SISTEM............................................................................... 20
1.7. OPTI^KI NEDOSTATOCI NA OKOTO...................................................................... 23
1.8. PRIMENA NA SFERNITE OGLEDALA. OFTALMOSKOP .................................. 26
1.9. FIZI^KI OSNOVI NA GENERIRAWE I PRIEM NA
ZVU^NI BRANOVI KAJ ^OVEKOT. AUDIOMETRIJA................................................ 27
1.10. FIZI^KI OSNOVI NA AKUSTI^KITE METODI VO
DIJAGNOSTIKATA .................................................................................................................... 30
1.11. DOPLEROV EFEKT ............................................................................................................. 32
1.12. MEHANIKA NA BELODROBNOTO DI[EWE ......................................................... 34
1.13. VISKOZNOST NA KRV I MEREWE.............................................................................. 36
1.14. DVI@EWE NA KRVTA NIZ KRVNIOT SISTEM (HEMODINAMIKA)......... 38
1.15. MEREWE NA KRVEN PRITISOK ................................................................................. 43
1.16. PROPUSTLIVOST NA KLETKITE. PASIVEN I AKTIVEN
TRANSPORT NA SUPSTANCIITE. HEMOLIZA, DIJALIZA ................................. 47
1.17. FIZI^KA TERMOREGULACIJA NA ORGANIZMOT ........................................... 51
1.18. GASNA EMBOLIJA ............................................................................................................ 54
1.19.XULOV ZAKON ZA HETEROGEN
VOLUMENSKI SPROVODNIK............................................................................................... 57
1

1.20. BIOELEKTRINI POTENCIJALI .............................................................................. 59

1.21. BIOELEKTRI^EN POTENCIJAL NA
SRCETO, MOZOKOT I MUSKULITE ................................................................................... 63
1.22. ELEKTRODI ZA MEREWE NA BIOELEKTRI^NI POTENCIJALI
I TERAPIJA .................................................................................................................................. 67
1.23. KARDIOSTIMULATORI. PEJSMEJKERI ................................................................ 70
1.24. RADIOAKTIVNOSTA I ^OVE^KOTO TELO ......................................................... 72
 3

1.25.FIZI^KI OSNOVI NA RADIONUKLEARNATA DIJAGNOSTIKA,

I PRIMENA NA RADIOAKTIVNITE IZOTOPI VO ISPITUVAWE NA
@IVOTNITE PROCESITE VO ^0VE^KOTO TELO I TERAPIJA .......................... 75
1.26. DOZIMETRIJA. VELI^INI I EDINICI .............................................................. 79
1.27. INTERAKCIJA NA JONIZIRA^KITE ZRA^EWA
VRZ @IVATA MATERIJA......................................................................................................... 81
1.28. ZA[TITA OD ZRA^EWE.................................................................................................. 84
1.29. FIZI^KI OSNOVI NA METODITE ZA DIJAGNOSTIKA ............................. 86

4 2. FIZIKA NA @IVOTNATA SREDINA .............................................................91

2.1. FIZIKATA I @IVOTNATA SREDINA ..................................................................... 92
2.2. NEKOI PRIMERI I INFORMACII ZA ZA[TITA NA
ZDRAVATA @IVOTNA SREDINA PRI IZUVAWETO NA FIZIKATA ............... 93
2.3. GLOBALNI KLIMATSKI PROMENI ......................................................................... 96
2.4. EFEKTOT NA STAKLENA BAV^A .............................................................................. 101
2.5. OZONSKATA OBVIVKA SE MENUVA ...................................................................... 104
2. 6. VLIJANIE NA BU^AVATA VRZ @IVITE ORGANIZMI ................................ 108
2.7. VLIJANIE NA JONIZIRA^KITE ZRA^EWA
VRZ @IVITE ORGANIZMI .................................................................................................. 111
2.8. RADIOAKTIVEN OTPAD ............................................................................................... 115
2.9. FIZI^KI MERNI METODI I UREDI VO EKOLOGIJATA ............................. 116
2.10. ALTERNATIVNI IZVORI NA ENERGIJA ............................................................ 121

5 3. FIZIKA NA MATERIJALI ................................................................................124

3.1. STRUKTURA NA MATERIJALITE .............................................................................. 125
3.2. OSOBINI NA NA MATERIJALITE .......................................................................... 127
1. Elektri~ni osobini ...................................................................................................... 127
2. Supersprovodnost ........................................................................................................... 128
3. Magnetni osobini ........................................................................................................... 129
4. Opti~ki osobini ............................................................................................................. 131
5. Mehani~ki osobini ........................................................................................................ 132
3.3. ISPITUVAWE NA MATERIJALITE: ....................................................................... 134
1. Mikroskopija .................................................................................................................... 134
2. Rendgen strukturna analiza ........................................................................................ 135
3. Energetski raspored na elektronite ...................................................................... 136
3.4. UNIKATNI MATERIJALI ............................................................................................ 137
3.5. NEKONVENCIONALNI POSTAPKI ZA DOBIVAWE MATERIJALI ...... 140
3. 6. POROZNI MATERIJALI ............................................................................................... 144
3.7. POLIMERNI MATERIJALI ......................................................................................... 147
3.8. KOMPOZITNI MATERIJALI ..................................................................................... 151
3.9. INTELIGENTNI MATERIJALI ................................................................................. 154
3.10. FULERENI .......................................................................................................................... 157
4

6 4. FIZIKA NA KOMUNIKACIITE ....................................................................161

4.1. ANALOGNO-DIGITALNA KONVERZIJA ................................................................ 162
4.2. KOMUNIKACIONI SISTEMI .................................................................................. 165
4.3. KOMPAKT DISK - PLEER .............................................................................................. 169
4.4. FIBER OPTI^KI KOMUNIKACII ......................................................................... 174

7 5.STRUKTURA NA VSELENATA .............................................................................178

5.1. HIERARHSISKA ORGANIZACIJA NA VSELENATA OD ELEMENTARNI
^ESTICI DO GIGANTSKI GALAKSII...........................................................................179
5.2. ZRA^EWE VO VSELENATA ........................................................................................... 183
5.3. STELARNA EVOLUCIJA ................................................................................................ 186
5.4. OPREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE VELI^INI NA
NEBESKITE OBJEKTI .......................................................................................................... 193
5.5. INTERSTELAREN PROSTOR. ME\UYVEZDENA MATERIJA ........................... 199
5.6. VO SVETOT NA GALAKSIITE ..................................................................................... 200
INDEKS ......................................................................................................................................... 203
Vo ova poglavje }e nau~ite za primenata na fizikata pri razbirawe i
prou~uvawe na nekoi bio-procesi vo `iviot organizam
Kaj mnogu od procesite {to nastanuvaat vo `iviot organizam, kolku
i da se slo`eni i me|usebno povrzani, vo nivnata osnova mo`e da se
izdvojat procesi koi se bliski so fizi~kite.
Taka }e go prou~ime procesot di{ewe i vlijanieto na atmosferskiot
pritisok, fizi~kite osnovi na zboruvawe i slu{awe itn.
Slo`eniot proces, kako {to e dvi`eweto na krvta, }e go objasnime
vrz osnovnite poznavawa na zakonite od hidrodinamikata. Potoa }e
vidime kolkava rabota vr{i srceto.
Isto taka }e se zapoznaeme so primenata na fizi~kite zakoni pri
objasnuvawe na rabotata na nekoi instrumenti (oftalmoskopot,
endoskopot, stetoskopot), kako i nekoi metodi za dijagnostika i
terapija na zaboluvawata kaj ~ovekot.
zra~ewe Fokus na
retinata
molekul na voda
O~na
sloboden le}a
radikal

Sobirna
le}a
zra~ewe Rasturna le}a

m. soleus
Tibia


F
a>b


Q
6 1.1. Primena na centrifugalnite ma{ini vo laboratoriski uslovi
1.1. PRIMENA NA
CENTRIFUGALNITE MA[INI
1
VO LABORATORISKI USLOVI
Sl. 1. Medicinsko-biolo{ka centrifuga.
Centrifugite (separatori) se instru-
menti koi se koristat za raslojuvawe (sepa-
racija) na ~estici so razli~na masa i gustina
koi se nao|aat vo te~nosta. Tie se koristat za
zgolemuvawe na brzinata na talo`ewe ili
raslojuvawe na ~esticite koi se nao|aat vo
razni biolo{ki te~nosti, emulzii, suspenzii
ili koloidni rastvori. Kaj sekoja centrifuga,
osven sistem za rotirawe (elektromotor so
kontrolirana brzini), postoi i sistem vo koj
se postaveni kivetite za talo`ewe ili
raslojuvawe na ~esticite.
Kivetite vo koi se separiraat ~esti-
cite se rasporedeni simetri~no. Pritoa
~ista te~nost
F
Vreme
 r

Sl. 2.
kivetite dobivaat centripetalno zabrzuvawe.
Te~nosta i yidovite na kivetata gi prisiluva
na kru`no dvi`ewe ~esticite koi se vo te~-
nosta. Te~nosta ne mo`e postojano da im
predava na ~esticite isto centripetalno
zabrzuvawe potrebno za nivno dvi`ewe po
kru`na pateka, i tie se pridvi`uvaat sè poda-
leku od oskata na rotacija (sl. 2). Na dvi`e-
weto se sprotivstavuva silata na vnatre{no
triewe zadadena so Stoksoviot zakon
( F  6   r v kade {to  e viskoznosta na
rastvorot, a r i v se radiusot i brzinata na
~esticite). Pritoa ~esticite so pogolema
masa se odvojuvaat kako talog. Na slika 3
{ematski e prika`ana promenata na raspre-
delbata na ~esticite, so vremeto za po~etna
homogena suspenzija na ~estici so razli~na
masa.
Spored agolnata brzina, centrifugite
mo`e da bidat niskoobrtni i visokoobrtni
ili ultracentrifugi. So prvite se postig-
nuva zabrzuvawe do 10 4 g , kade {to g e
Zemjino zabrzuvawe. Vo sovremenite ultra-
centrifugi agolnata brzina dostignuva vred-
nost od   2  10 3 rad/s , ili so niv se postig-
nuvaat zabrzuvawa i do 10 6 g . So ultracen-
trifugite mo`e da se separiraat dispergi-
rani ~estici so dimenzii od 100 nm, potoa
biopolimeri, virusi i sli~no.
Ultracentrifugite imaat {iroka pri-
mena vo medicinsko-biolo{kite ispituvawa.
Tie mo`e da bidat preparativni i anali-
ti~ki. Prvite se koristat za pro~istuvawe i
frakcionirawe, dodeka analiti~kite ovozmo-
`uvaat dobivawe kvantitativni podatoci,
kompakten
talog
ramnomerna disperzija
Sl. 3.
 1.1. Primena na centrifugalnite ma{ini vo laboratoriski uslovi
kako {to se: konstanta na sedimentacija,
koeficient na difuzija na makromolekuli,
molekulska masa, i fizi~ki karakteristiki
na molekulite (oblik i golemina).
Kako se odviva centrifugiraweto?
Da pretpostavime deka vo cilindri~en sad so
te~nost imame ~estici so razli~na gustina.
Kako rezultat od silata-te`a i silata na
potisok ~esticite se raslojuvaat, pritoa
~esticite so pogolema gustina od te~nosta se
talo`at, a ~esticite so pomala gustina od
te~nosta plivaat nagore. Brzinata so koja
~esticite }e se talo`at ili }e isplivaat
zavisi od nivnata forma, golemina i
razlikata vo gustinite.
Ako razlikata me|u gustinata na ~esti-
cite 1 i gustinata na te~nosta  vo koja se
dispergirani e mala, raslojuvaweto bi se
odvivalo bavno. Na primer, sedimentacijata
na eritrocitite kaj zdrav ~ovek iznesuva me|u
3 i 20 mm na ~as.
Procesot na raslojuvawe na ~esticite
bi mo`el da se zabrza, ako se ima mo`nost da
se zgolemi silata na Zemjinata te`a. No, kako
{to e poznato, toa ne mo`e da se napravi.
Me|utoa so centrifugalnite ma{ini takvoto
raslojuvawe se postignuva za pokratko vreme.
O Rastvoruva~
so gustina  Kiveta
FA
 ~esticata, dobiva druga vrednost:
F Frez  0
F Fi
Fi
V r r
 Rezultantata od tie dve sili iznesuva:
P  mg
O'
Sl. 4. Sili koi dejstvuvaat na ~estica prisilena
na ramnomerno kru`no dvi`ewe.
Vo zavisnost od rastojanieto od oskata
na rotacija r i agolnata brzina centripe-
talnata sila mo`e da predizvika zabrzuvawe
 2 r , mnogu pogolemo od zemjinoto zabrzuvawe
7
g. Toa poka`uva deka raslojuvaweto na
heterogen sistem mo`e da se postigne ako toj
se postavi vo pole na inercijalni sili.
Da pretpostavime deka volumenot na
centrifugata e ispolnet so homogena te~nost.
Vo nea da oddvoime volumen V koj se nao|va na
rastojanie r od oskata na rotacija OO’ (sl.4).
Pri ramnomerna rotacija, na razgleduvaniot
volumen dejstvuva okolniot volumen na te~-
nosta so sila naso~ena kon oskata na rotacija
m  2 r   V 2 r (1)
i centrifugalnata inercijalna sila, naso~ena
od oskata na rotacija
Fi  m  2 r   V 2 r (2)
kade {to m   V e masata na te~nosta so
volumena V. Taka kaj homogenata te~nost ne se
predizvikuva bilo kakvo pomestuvawe na
razgleduvaniot volumen. Pritoa gravitacio-
nata sila i potisnata Arhimedova sila, zatoa
{to nivnite proekcii vo nasoka na zabrzu-
vaweto se ednakvi na nula nemaat vlijanie.
Da pretpostavime deka razgleduvaniot
volumen V e od nekoja ~estica so gustina
razli~na od gustinata na te~nosta 1  , vo toj
slu~aj silata (1), uslovena od rotacijata na
te~nosta, ne se menuva, a centrifugalnata
inercijalna sila {to zavisi od gustinata na
Fi  1 V 2 r (3)
F  (1  ) V 2 r (4)
Materijalnata vrska na ~esticata so
oskata na rotacija ne e od cvrsta priroda. Taa
se ostvaruva preku te~nosta vo koja se najduva
~esticata. Ete zo{to te~nosta dejstvuva na
~esticata so sila ~ija golemina zavisi od ras-
tojanieto r na ~esticata od oskata na rotacija
OO’:
Akoa ja analizirame ravenkata, se gleda
deka koga gustinata na ~esticata e pogolema
8 1.1. Primena na centrifugalnite ma{ini vo laboratoriski uslovi

od gustinata na te~nosta (1> rezul- weto na povr{inata na te~nosta pri nejzinata

tantnata sila e naso~ena od centarot, a koga
1<, rezultantnata sila e naso~ena kon
centarot, t.e. ~esticite so pogolema gustina
od te~nosta se pomestuvaat kon periferijata,
a so pomala gustina - kon oskata na rotacija.
Kako {to se gleda od ravenkata (4)
rezultantata sila zavisi od agolnata brzina 
koja mo`e da se menuva vo {iroki intervali.
Postojat i centrifugi za specijalna
namena. Za merewe na volumenskiot procent
na krvni telca vo krvnata plazma se koristi
hematokrit. Kaj ovie centrifugi (sl. 5) vo
poseben sad se postaveni kiveti na koi e
izgraduirana skala so sto podelci. Posle
centrifugiraweto spored utvrdenata granica
me|u krvnata plazma i eritrocitite, se ~ita
procentniot del na eritrocitite.
Sl. 5. Hematokrit.
Ramka za kiveti koja mo`e da se postavi na
osovinata od centrifugata.
rotacija).
4. Ako ~estici so radius ro i gustina 
koga se rasloeni se na rastojanie r od oskata
na rotacija, a rastvoruva~ot ima gustina sol i
kinemati~ka viskoznost  da se opredeli
brzinata v na raslojuvaweto ako toa se pravi
so centrifuga koja ima agolna brzina .
(Odgovor: brzinata v }e ja opredelite od
4 3 2
uslovot 6   ro v  r  r (   sol ) .
3
 Postojat pove}e metodi na prepara-
tivno centrifugirawe: Diferencijalno centrifu-
girawe - Pri ovoj metod epruvetkata se polni so
homogena smesa na preparatot i rastvoruva~ot i so
centrifugirawe se dobivaat dve frakcii.
Centrifugirawe so gustinski gradient
(zonskobrzinska tehnika). ^esticite se razdvoju-
vaat taka {to formiraat odredeni zoni.
Izogustinska tehnika. Rastvoruva~ot ima
svojstvo da formira gustinski gradient. Procesot
obi~no se sledi preku apsorpcija na svetlinata ili
promena na indeksot na prekr{uvawe.

0 ? PRA[AWA I ZADA^I

1. [to se toa ultracentrifugi i za {to

se koristat?
2. Ako ~esticite se iscentrifugirani
na rastojanie 10 cm od oskata na rotacija, Sl. 6. Analiti~ka centrifuga
kolkava e agolnata brzina koga centripe-
talnoto zabrzuvawe e 106 g ? (g =10 m/s2)
(Odgovor: =3,2 104 s-1)
3. Zo{to sitnite ostatoci na dnoto od
~a{a so ~aj (ili siten pesok), koga kru`no }e
pome{ate so la`i~kata, se pridvi`uvaat kon
 Pove}e informacii za spisanijata so
koi }e go pro{irite svoeto znaewe od fizika
sredinata? pobarajte na Internet adresata:
Odgovor: (Ovaa pojava e poznata kako
~aen paradoks i tuka do izraz idat silite na http://www.physicsweb.org
triewe na ~esticite so ~a{ata i zakrivuva-
 1.2. Lokomotoren sistem kaj ~ovekot: Koski, zglobovi i muskuli 9

polutopki, {to postoi pri funkcioniraweto

1.2. LOKOMOTOREN SISTEM na nekoi zglobovi. Konstrukcijata na zglobo-
KAJ ^OVEKOT: KOSKI, vite e takva, {to poradi postoewe na namalen
pritisok vo prostorot na spojuvawe pome|u
ZGLOBOVI I MUSKULI
dvete koski, kade ima otsustvo na muskulni i
'rskavi~ni tkiva, pod dejstvo na sila nema da
Lokomotorniot sistem (sistemot za dvi- dojde do razdvojuvawe na spoenite koski.
`ewe) na ~ovekot mu ovozmo`uva promena na
polo`bata vo prostorot i site drugi sakani
mehani~ki dvi`ewa. Pokraj nadvore{nite
sili (pred se gravitacionite), na ~ovekot
dejstvuvaat i vnatre{ni sili koi se posledica
na kontrakcijata na muskuite koi neposredno
se prenesuvaat na koskite. Lokomotorniot
sistem kaj ~ovekot go gradat: sistemot na kos-
ki i zglobovi - pasivniot del i muskulite
(naj~esto skeletnite) - aktivniot del.

Stepeni na sloboda na koskite

Skoro sekoja dolga koska ili sistem od
kratki koski kaj ~ovekot dejstvuva kako lost.
Vakvite lostovi so zglobovite se povrzuvaat Sl. .2. Magdebur{ki polutopki (slika od 1880 god)
vo sistemi. Zglobovite obezbeduvaat rotacija
1

na koskite vo edna, dve ili tri nasoki (sl.1).

Lostovi na lokomotorniot
Kaj ednoosnite zglobovi povr{inata na
2

mestoto na spojuvawe e cilindri~na (sl.1.a). 3 sistem kaj ~ovekot

Tie obezbeduvaat rotacija okolu edna oska.
Takvi zglobovi ima kaj kolenoto, laktot,
prstite itn. Dvoosnite zglobovi imaat zglob-
na povr{ina so elipsoiden ili sedlast oblik
(sl.1.b). Zglobovite so tri stepeni na sloboda
imaat sferoidna zglobna povr{ina (sl.1.v).
Tie imaat najgolema sloboda na dvi`ewe i se
sretnuvaat kaj ramewata i kolkovite.
Pri prou~uvaweto na dvi`eweto i
polo`bata na koskite i zglobovite ne treba
da se zanemari i efektot t.n. magdebur{ki
Funkcioniraweto na lokomotorniot
sistem mo`e da se prou~i so pomo{ na analiza
na modeli od lostovi. Za vakva analiza pot-
rebno e poznavawe na mestoto na povrzuvawe
na muskulite za koskata, napadnata to~ka na
tovarot, dol`inata na kracite na lostot kako
i nivnata odale~enost od potpornata to~ka.
Bidej}i, lostovite se eden od pova`nite
elementi na lokomotorniot sistem kaj ~ove-
kot, so cel da se sfatat dvi`ewata na oddelni
elementi na toj sistem, najprvo }e se zadr`ime

a) b) v)

Sl. 1. Podvi`ni zglobovi. a) ednoosni zglobovi, b) dvoosni, v) triosni

10 1.2. Lokomotoren sistem kaj ~ovekot: Koski, zglobovi i muskuli
na prou~uvaewe na elementite i zakonite na
razli~nite vidovi lostovi.
Lost pretstavuva sekoe tvrdo telo
{to mo`e da rotira okolu nepodvi`na oska
koja pominuva niz edna negova to~ka. Na nego
mo`e da dejstvuvaat najmalku dve sili, {to se
stremat da izvr{at sprotivni zavrtuvawa. Na
primer, (sl.3), na edniot kraj na lostot, {to
mo`e da rotira okolu nepodvi`na to~ka O,
dejstvuva sila (tovar) Q , i pri dejstvo na sila
 k
F na drugiot kraj od lostot, tovarot mo`e da
se podigne na nekoja visina.
b
H Lostovite na sila kade k > 1 go pret-
 O 
h
F a
Q uramnote`uva pomala sila, me|utoa brzinata
Sl. 3. Dvokrak lost
Obi~no normalnoto rastojanie a od
potpornata to~ka O do napadnata to~ka na
 ednokraki. Kako primer za dvokrak lost kaj
silata F , se vika krak na silata, a normal-
noto rastojanie b od potpornata  to~ka do
napadnata to~ka na tovarot Q e krak na
tovarot. Proizvodot od intenzitetot na
silata F i krakot a se vika moment na silata
MF , a proizvodot od tovarot Q i krakot b e
moment na tovarot MQ. Nivnite golemini
se:
M F  aF ; M Q  bQ . (1)
Voobi~aeno e momentot na silata vo
odnos na postojana oska da se zeme so
pozitiven znak ako silata go vrti lostot vo
nasoka obratna od nasokata na strelkata na
~asovnikot, a so negativen znak ako e vo
nasoka na strelkata na ~asovnikot. Lostot }e
bide vo ramnote`a, ako e ispolnet uslovot:
n n  a>b
 M i  0 ili  Fi  0 (2)
i 1 i 1
t.e. algebarskiot zbir na site momenti na sila
ili vektorskiot zbir na site sili koi dejstvu-
vaat na nego da e ednakov na nula.
Odnosno za dvokrak lost }e va`i:
Fa= Qb . (3)
Uslovot (3) za ramnote`a na lostot e
poznat kako Arhimedov zakon za lost. Spored
ravenkata (3) mo`e da se definira
koeficient na prenos zadaden so koli~nikot
od silite ili kracite na soodvetnite sili:
Q a
 . (4)
F b
Ako koeficientot na prenosot e pogo-
lem od edinica (a>b; k>1), toga{ toa se
lostovi na sila, ako a<b odnosno k< 1, toa se
lostovi na brzina.
voraat dejstvoto na silata F vo sila so
pogolem intenzitet. Dodeka kaj lostovite na
brzina e obratno - so pogolema sila se
so koja se pomestuva krajot na lostot so
tovarot e pogolema od brzinata
 na krajot od
lostot kade dejstvuva silata F .
Lostovite mo`e da bidat dvokraki i
~ovekot e glavata vo ispravena polo`ba.
Potpornata to~ka O na ovoj lost se
nao|a na spojot na nadvore{nata strana na
~erepot i prviot vraten pr{len (sl. 4).
T
O
 
Q F
O


Q F
b a
Sl. 4. Glavata kako lost.
 1.2. Lokomotoren sistem kaj ~ovekot: Koski, zglobovi i muskuli 11

Pred potpornata to~ka O, na ne{to pomalo e vo centarot na lakotniot zglob.

rastojanie, vo centarot na masata na glavata Za razlika od prethodnite primeri,
(T) dejstvuva Q . (Zemjinata te`a e ednakva po tuka krakot a< b odnosno k< 1, pa silata so
golemina na te`inata na glavata so koja taa koja se vospostavuva ramnote`a zna~itelno e
dejstvuva na podlogata) Zad potpornata to~ka, pogolema od tovarot.
na malku pogolemo rastojanie, minuva linija- Vo uslovi koga silata dejstvuva pod
 nekoj agol  (razli~en od 90o), bidej}i
ta na aktivnata sila F koja e posledica od
aktiviraweto na lostot poteknuva samo od
kontrakcijata na vratniot muskul spoen so
komponenta na silata koja e normalna na
pottilnata koska na ~erepot. Bidej}i koefi-
oskata na lostot, }e bide potrebno pogolemo
cientot na prenos e golem (a>b; k>1), za da se napregawe na muskulot biceps.
odr`i glavata vo ramnote`na polo`ba  
potrebna e pomala sila
 na vratniot muskul F m. biceps F
vo odnos na silata Q .
Kako primer za ednokrak lost kaj
~ovekot mo`e da se zeme stapaloto koga toa e
podignato na prstite (sl. 5). Potpornata to~ka

O e na predniot del od stapalato. Silata F na
muskulot soleus, kaj ovoj lost, dejstvuva na
podolgiot krak od lostot. Silata Q , ~ija  a<b
 F
napadna to~ka minuva niz potkolenicata i Q  
otsko~niot zglob na stapaloto, po modul e F Q
ednakva na polovina od telesnata te`ina. Kaj a
ovie lostovi a > b, (k>1), pa zatoa za podigawe
na teloto ne e potrebna golema sila na O
muskulite. 
Q b
m. soleus
Tibia
Sl. 6 .Rakata kako lost

F PRIMER 1. Vo najednostaven slu~aj, podiga-
a>b we tovar so rakata, kako {to e prika`ano na
sl.
 7, pri ramnote`a dejstvuvaat ~etiri sili:
FB - sila {to se dol`i na dejstvoto od

 muskulot biceps na podlakticata; FH - sila od
Q nadlakticata
 {to ja dobiva lakotniot zglob;
O  FA - silata te`a {to dejstvuva vo centarot na

F masata na podlakticata; Q - silata te`a od
a
tovarot vo dlankata. Bidej}i potpornata to~-
O ka na ovoj sistem e na lakotniot zglob, sekoja
b od silite }e ima razli~en moment na sila.
 Kaj ~ovek so masa od 80 kg ednata raka i
Q dlankata u~estvuvaat so 3% od vkupnata negova
masa {to odgovara na sila od 24 N. Koga
Sl. 5. Nogata kako lost nadlakticata i podlakticata formiraat prav
Primer za lost na brzina e podlakti- agol, po~etokot na muskulot biceps se nao|a
cata na ~ovekot koja se podiga so muskulot na 2 cm od potpornata to~ka; dol`inata na
biceps (sl. 6). Potpornata to~ka kaj ovoj lost podlakticata e okolu 35 cm.
12 1.2. Lokomotoren sistem kaj ~ovekot: Koski, zglobovi i muskuli

Kolkava e silata na muskulot biceps za izveduva bez te{kotii. Me|utoa, ako niz ven-
da se dr`i ovoj tovar vo dlankata? tilit so pomo{ na vakuum pumpa se izvle~e
 vozduhot, poradi namaleniot pritisok vo
FB polutopkite odvojuvaweto e ote`nato ili
humerus
biceps nevozmo`no. Za da gi odvoi polutopkite od
koi e izvle~en vozduhot, Gerike vpregnal po
100 N ~etiri para kowi od dvete strani. Ako, pak,
niz ventilot se pu{ti vozduh, pritisokot na
vozduhot vo polutopkite se izedna~uva so
lakoten
nadvore{niot, i tie se odvojuvaat bez napor.
zglob 
FH rA=20 cm
 
rB =2 cm FA
rQ = 35 cm
Q  Kratkite lostovi vo sostavot na
aparatot za dvi`ewe kaj `ivotnite imaat
 relativno pogolema mehani~ka prednosti
Re{enie: Silata FA (silata te`a na rakata) i poradi toa kaj niv se dobiva pogolema sila. Od

tovarot vo rakata Q =100 N izveduvaat dvi`e- druga strana, rastojanieto koe vo odreden
wa vo nasoka na strelkata na ~asovnikot i vremenski interval go pominuva krakot na
mo`e da bidat uramnote`eni lostot e proporcionalno so dol`inata na
 so silata prediz- krakot (vidi sl.3), pa taka, za brzite dvi`ewa
vikana od muskulot biceps FB t.e.
potrebno e i podolg krak na lostot (k< 1).
FA rA + Q rQ = FB rB
240,2 +1000,35 = FB 0,02
FB =1990 N nagore .
0 ? PRA[AWA I ZADA^I

1. Dali }e se zgolemi sposobnosta za

O. Gerike (Otto von Guericke, 1602-1686)
podigawe ili isfrlawe tovar ako to~kata na
spojuvawe na bicepsot, na primer, se pomesti
od 2 cm na 5cm ?
2. Koga silata na muskulot biceps }e
sovladuva pogolem tovar: a. muskulot e pod
agol pogolem od 90o vo odnos na podlakticata;
b. rakata e svitkana poblisku do prav agol ?
3. Obidete se da napravite lost (naj-
dobro e da zemete linijar i ednakvi top~iwa
za negovo optovaruvawe). Poka`ete deka va`i
ravenkata (3).

Imeto magdebur{ki polutopki doa|a od

eksperimentot {to O. Gerike (roden vo
Magdeburg vo 1621 god) go izvel vo blizina na
Jena so dve prazni polutopki. Vo normalni
 Pove}e informacii za magdebur{kite
uslovi ovie polutopki mo`e da se preklopat polutopki pobarajte na Internet adresata:
taka {to formiraat prazna topka. Vo ednata http://spot.fho-emden.de/pt/
polutopka e vgraden otvor so ventil. Razdvo- experinent/magdeburg1.htm
juvaweto na polutopkite vo takvi uslovi se
 1.3. Elasti~ni deformacii kaj koskite. Mehani~ki svojstva na tkivata i muskulite 13

F
1.3. ELASTI^NI DEFORMACII  , (1)
S
KAJ KOSKITE.
se vika mehani~ki napon.
MEHANI^KI SVOJSTVA NA Koga pod dejstvo na nadvore{na silata
TKIVATA I MUSKULITE 
F telo vo vid na homogena pra~ka so dol`ina
2

Lo se izdol`i za L, (sl.1), relativnata

deformacija e:
Elasti~noto telo izlo`eno na defor-
macija se opira na nadvore{nata sila so sila L
{to ima tendencija molekulite povtorno da  . (2)
Lo
gi dovede vo ramnote`no rastojanie, i da ja
povrati negovata prvobitna forma. Pri rastewe na normalniot mehani~ki
Rastojanieto me|u molekulite vo nede- napon, raste i deformacijata, pa spored
formirana sostojba e karakteristi~no za Hukoviot zakon va`i:
sekoj molekul i se vika ramnote`no rastoja- 
F F L
nie ro, a pritoa doa|a do uramnote`uvawe na   Ey  E y  . (3)
privle~nite i odbivnite sili. S Lo
Toa zna~i, koga nadvore{nite sili
vr{at zbivawe, rezultantnata na vnatre{nite Konstantata na proporci-
sili e odbivna i naso~ena kon ramnote`nata S onalnost Ey pri ovoj vid
polo`ba. Ako, pak, nadvore{nite sili vr{at deformacii se vika Jungov
Lo
deformacija rastegawe, tie nastojuvaat da go modul na liniska elasti~-
zgolemat me|umolekularnoto rastojanie, pa vo nost. Spored toa, izrazot (3)
toj slu~aj rezultantnata na vnatre{nite sili mo`e da se napi{e i vo
e privle~na i povtorno naso~ena kon ramno- oblikot:
te`nata polo`ba. EyS
F L  k L (4)
Hukov zakon za liniski deformacii Lo
1

L
Vo cvrstite tela mo`e da nastanat kade {to k = EyS/Lo e koefi-
razli~ni vidovi deformacii, me|u koi pova`- Fcient na `ilavost ili
ni se: deformacii na ednostrano izdol`uvawe krutost. Od poslednata
ili zbivawe - liniski deformacii; deforma- Sl. 1. ravenka proizleguva deka
cii na mnogustrani izdol`uvawa ili zbivawa silata e proporcionalna so
- volumenski deformacii; agolni deforma- izdol`uvaweto koe taa sila go predizvikuva.
cii koi od svoja strana mo`e da bidat defor- Elasti~nite sili po modul se ednakvi
macii na smolknuvawe i deformacii na na nadvore{nite, dodeka po nasoka se sprotiv-
usukuvawe ili torzioni deformacii. Za site ni na niv
vidovi mali deformacii va`i eksperimen-
talniot zakon na Huk.
Fel = k L. (5)
Liniskite deformacii se karakteris- Spored ravenkite (1) i (3), Jungoviot
ti~ni za cvrstite tela ~ija dol`ina e zna~i- modul na elasti~nost e zadaden so:
telno pogolema od liniskite dimenzii na
napre~niot presek, kako, na primer, tenki F/S 
`ici, pra~ki, elasti~ni pru`ini i sli~no.
Ey   . (6)
L / Lo 
Elasti~noto napregawe na koe e izlo-
`eno teloto, zadadeno so koli~nikot od Jungoviot modul na elasti~nost zavisi
silata F koja dejstvuva normalno na povr{i- od prirodata na materijalot. Toj e pogolem,
nata ~ija plo{tina e S , t.e. dokolku pri dadeno napregawe, teloto pomal-
14 1.3. Elasti~ni deformacii kaj koskite. Mehani~ki svojstva na tkivata i muskulite
ku se deformira (ili pove}e se sprotistavuva
na dejstvoto na nadvore{nite sili). SI edi-
nica za Jungoviot modul na elasti~nost e N/m2.
Merewata poka`uvaat deka Jungoviot
modul na elasti~nost ima razli~ni vrednosti
za razli~ni materijali. Na primer, za koskite
iznesuva Ey = 1,4 104 N/m2.
Muskulite, ako se izlo`at na dejstvo od
nadvore{ni sili, ja promenuvaat svojata dol-
`ina, taa promena e proporcionalna so gole-
minata na prilo`enata sila i se pokoruva na
Hukoviot zakon. Granicata na izdr`livost na
koskite zavisi od razli~ni uslovi, a osobeno
od dol`inata, formata i napre~niot presek.
=F/S U
OBLAST NA U
PLASTI^NA
Y Y'
DEFORMACIJA
Y P jalite, pokraj prethodnata obrabotka, zna~i-
OBLAST NA
ELASTI^NA
DEFORMACIJA
O Z
C =L/Lo
Sl. 2. Zavisnost na normalniot mehani~ki napon
od relativnoto izdol`uvawe.
Kako zavisi relativnoto izdol`uvawe 
od normalniot mehani~ki napon , mo`e da se
vidi od krivata dobiena vrz osnova na ekspe-
rimentalni merewa (sl. 2). Za mali defor-
macii pove}eto materijali go opi{uvaat
podra~jeto OP, vo koe relativnata defor-
macija raste pravo proporcionalno so
mehani~kiot napon, {to e vo soglasnost so
Hukoviot zakon. Toa podra~je se vika podra~je
na elasti~na deformacija. Deformacijata e
reverzibilna, t.e. napregaweto prestanuva, i
teloto povtorno se vra}a vo svojata prvobitna
forma. Materijalite koi poka`uvaat takvo
reverzibilno odnesuvawe se vikaat elasti~ni
materijali, a to~kata P e granica na
linearnost.
Koga vakov materijal }e se optereti do
to~kata Y, a potoa napregaweto }e prestane,
deformacijata pa|a vdol` pravata YZ , para-
lelna so po~etnata OP. To~kata Y e granica na
elasti~nosta. Deformaciite nad to~kata Y
se plasti~ni ili trajni (po prestanuvawe na
napregaweto teloto ja menuva formata). Od Y
do Y' deformacijata raste skoro bez zgolemu-
vawe na napregaweto.
Mehani~kiot napon na napregawe, C, vo
to~kata U e kriti~en napon ili granica na
izdr`livost. Ovoj mehani~ki napon zavisi od
karakteristikite na deformacijata i mate-
rijalot. Poslednata to~ka B na krivata e
granicata na cvrstina i pri toj mehani~ki
napon doa|a do kinewe na materijalot.
Materijalite mo`e da se klasificiraat
kako `ilavi i krtlivi. Iako krtlivite
materijali imaat golema cvrstina, nivnata
deformacija vo to~kata na kinewe e mnogu
mala. Kaj niv skoro i da ne postoi oblasta na
B
plasti~na deformacija.
Vrz mehani~kite svojstva na materi-
telno vlijaat i nadvore{nite faktori. Na
primer, stakloto na sobna temperatura e kr{-
livo, a pri visoka temperatura e plasti~no.
Elasti~ni deformacii kaj koskite
3
i muskulite
Elementite na lokomotorniot sistem
kaj ~ovekot, osobeno koskite/ se podlo`eni na
raznovidni mehani~ki napregawa kako od
sopstvenata te`ina, taka i od silata na musku-
lite, pri vr{ewe fizi~ka rabota itn.
Kako i za drugite materijali, taka i za
koskite va`i Hukoviot zakon. Koskite imaat
pomala izdr`livost na kr{ewe pri dejstvo na
kratkotrajni, no intenzivni sili.
Granicata na izdr`livost na koskite
zavisi od razli~ni uslovi, a osobeno od dol-
`inata, formata i napre~niot presek. Koski-
te naj~esto imaat cevkast oblik {to ovoz-
mo`uva da se sprotivstavat na pritisocite i
napregawata na koi se izlo`eni.
Kako eksperimentalno, taka i teoriski
e utvrdeno deka najgolem otpor pri svitku-
vawe poka`uvaat materijalite so forma na
prazen cilindar kade odnosot pome|u vnat-
re{niot i nadvore{niot dijametar iznesuva
8:11. Takov broen odnos na vnatre{niot i
nadvore{niot dijametar naj~esto ima kaj
steblata na `itnite rastenija i koskite na
`ivotnite i ~ovekot.
 1.3. Elasti~ni deformacii kaj koskite. Mehani~ki svojstva na tkivata i muskulite 15

Pogolemiot broj od mekite tkiva na toa telo. Vo slednata tabela e daden kriti~-
~ove~kiot organizam vo osnova se izgradeni niot napon za nekoi tkiva.
od dolgi molekuli, koi pripa|aat na organski
visokomolekularni soedinenija – polimeri. Tabela 1.
Ako se podlo`at na napregawe vakov vid Materijal Kriti~en napon Deformacija
na molekuli (makromolekuli) tie se ispravaat c (N/m2)
(izdol`uvaat) i se orientiraat vo opredelena Koska 110
8
zbivawe
nasoka, pri {to nivnata dol`ina nezna~i- 0,810
8
istegnuvawe
telno se zgolemuva. Otkako }e prestane 0,27510
8 svitkuvawe
dejstvoto na elasti~noto napregawe, sekoj Tetiva 0,68,910
8 istegnuvawe
makromolekul povtorno ja vra}a po~etetnata Muskul 5510
6 istegnuvawe
forma i golemina.


F
S
B C
0 ? PRA[AWA I ZADA^I

A 1. Kakvi vidovi deformacii poka`uvaat

Y
O
L

Lo
Sl. 3.
Eksperimentalno e poka`ano deka line-
arnite deformacii pri istegnuvawe na meki-
te tkiva od organizmot poka`uvaat neli-
nearen karakter (sl.3). Pri mali napregawa
doa|a do golemi izdol`uvawa (Y-A). Kaj
ko`ata tie izdol`uvawa mo`at da se dvi`at
me|u 70 i 100 % od po~etnata dol`ina. So
ponatamo{no zgolemuvawe na napregaweto se
zabele`uva podra~jeto A-B, kade {to izdol-
`uvaweto ima linearen karakter. Tuka va`i
zakonot na Huk. Vo podra~jeto B-C izdol`u-
vaweto prodol`uva iako napregawata se mali.
Ova podra~je prethodi na razru{uvawe na
mekoto tkivo.
Treba da se napomene deka mehani~kite
svojstva na `ivite tkiva imaat individualen
karakter. Tie osven od strukturata, zavisat i
od vozrasta, ishranata, i treningot na koj e
podlo`en organizmot. Vo samiot organizam
elasti~nosta na koskite treba da se razgle-
duva kompleksno kako elasti~en sistem sosta-
ven od koski, muskuli i zglobovi.
Pri golemi deformaci na koskite
nastanuva kr{ewe (fraktura). Goleminata na
normalniot mehani~ki napon pri koj nasta-
nuva kr{ewe se vika kriti~en napon (c) na
tvrdite tela?
2. Kakov karakter poka`uvaat linear-
nite deformacii pri istegnuvawe na mekite
tkiva od organizmot?
3. Energijata za deformacija (fraktura)
za butna koska-potkolenica e 193 J. Da se
opredeli potencijalnata energija {to ja ap-
sorbira ispravena noga na ~ovek so masa 70 kg
pri pa|awe od visina h=0,576 m. Zo{to
sekoga{ ne nastanuva fraktura na koskata?
(Odgovor: Zatoa {to potencijalnata energija
od 385 J se rasporeduva i na muskulite.)
Robert Huk (Robert Hooke,
1635-1703)
Angliski fizi~ar i
mehani~ar. Osven vo ob-
lasta na elasti~nosta na
materijalite, istra`uva i
vo oblasta na termomet-
rijata i teorijata na top-
lina. Go usovr{il mikro-
skopot {to ovozmo`ilo da
se otkrie strukturata na
kletkata.
 Pove}e informacii za elasti~ni
deformacii pobarajte na Internet adresata:
http://www.colorado.edu/physics/2000/index.pl
http://www.schulphysik.de/
16 1.4. Rabota na muskulite. Mehani~ka rabota i mo}nost na srceto
1.4. RABOTA NA MUSKULITE.
MEHANI^KA RABOTA I
1
MO]NOST NA SRCETO
Rabota na muskulite
Rabotosposobnosta na muskulite, odnos-
no mereweto na mehani~kata rabota {to
~ovekot ja vr{i vo razli~ni uslovi, e predmet
na prou~uvawe na delot od biomehanikata, koj
se vika ergometrija. Uredite koi pritoa se
koristat se ergometri (xulometri), sl. 1. So
vakvi uredi osven rabotata na muskulite mo`e
se ispituva i rabotata na srceto (zapis na
EKG) pri razli~ni napregawa.
Sl.1. Ergometar.
Muskulite, kako aktiven del na loko-
motorniot sistem na ~ove~kiot organizam pri
kontrakcijata predizvikuvaat dvi`ewe na
oddelen del od organizmot (ili na celiot
organizam) pri {to se vr{i rabota. Gole-
minata na izvr{enata rabota }e zavisi pred
sè, od goleminata na silata na muskulite, i se
razbira od izminatiot pat {to }e go pomine
toj del {to se pridvi`uva.
Silata {to se razviva pri maksimalna
kontrakcija na muskulot e pravoproporcio-
nalna na koli~estvoto muskulni vlakna, koi
vleguvaat vo sostavot na daden muskul.
Kako apsolutna sila na muskulot se
definira silata {to pripa|a na edinica
napre~en presek na daden muskul (N/m2).
^ovekot izvr{uva rabota pri site svoi
aktivnosti i toa pridvi`uvawe na teloto,
pridvi`uvawe na pooddelni organi, iska~u-
vawe na visina itn.
Mehani~ka rabota i mo}nost na srceto
Kontrakcijata na srceviot muskul, naed-
no {ireweto i sobiraweto na krvnite sadovi
koi obezbeduvaat kontinuiran protok na krv,
povrzano e so odredeno tro{ewe energija,
odnosno vr{ewe rabota. Pri sekoja kontrak-
cija na srceto (sistola) krvta {to se ufrla vo
aortata, dobiva odredena kineti~ka energija,
a eden del od rabotata na srceviot muskul
pritoa se tro{i i za potencijalna energija
potreba za deformacija ({irewe) na krvnite
sadovi. Pri opu{taweto na srceto (dijastola),
ovaa potencijalna energija povtorno se
predava na krvta odnosno pominuva vo
kineti~ka energija za protok na krv.
Rabotata na silata na pritisokot pri
sistolata e proizvod od pritisokot Paor vo
aortata i sistolniot volumen na krv Vsis.,
{to sleduva od samata definicija za rabota:
A1 = F l = Paor Saor vaor tsis = Paor Vsis ;
(F = Paor  Saor) . (1)
l = vaor tsis e patot {to go pominuva krvta ~ija
brzina vo aortata e vaor , a tsis e vremetraewe
na sistolata.
Saor
Paor
l = vaor tsis
Sl. 2. Fizi~ki model na sistolen volumen.
Sistolen volumen Vsis e volumenot na krv {to
pri kontrakcijata na srceto se ufrla vo aor-
tata. Toj mo`e da se prika`e kako cilindar so
dol`ina l i napre~en presek kolku {to e i
napre~niot presek na aortata Saor (sl.2),
odnosno:
Vsis = Saor l = Saor vaor tsis ; (2)
 1.4. Rabota na muskulite. Mehani~ka rabota i mo}nost na srceto 17

Rabotata za krvta da dobie kineti~ka energija edinica vreme) za vreme od edna kontrakcija
}e bide zadadena so: iznesuva
A 1,14 J
2
mv aor Vsisv aor
2
P   3,8 W . (7)
A2  E k   , (3) t 0,3 s
2 2
Pritoa se zema deka traeweto na edna kon-
kade {to m =  Vsis e masata na krv vo
trakcija (sistolata) e okolu t = 0,3 s.
sistolniot volumen, a e  gustinata na krvta. Rabotata {to ja vr{i srceto vo tekot na
Spored ravenkite (1) i (3) rabotata na levata 24 ~asa mo`e da se sporedi so rabotata {to se
komora AL iznesuva: izvr{uva za podigawe na betonski blok so
masa od 1000 kg na visina od 10 m t.e.
V sis v aor
2
AL  A1  A2  Paor V sis  (4) A = mgh =1000 kg9,81 ms-210 m=98 100 J. (8)
2
Da vidime sega kolkava e rabotata na desnata Od toa mo`e da se zaklu~i deka mehani~kata
komora AD . Bidej}i pritisokot vo desnata rabota {to ja vr{i srceto e mo{ne golema.
komora, kako i vo belodrobnata arterija Takvata neumorna rabota na srceto e rezultat
pribli`no e edna {estina od pritisokot vo od ritmi~nosta pri rabotata (vremeto za koe
aortata t.e. : komorite odmoraat, re~isi, dvojno e podolgo
1 od vremeto za aktivnata kontrakcija). Imeno,
Part pulm  Paor , (5) pri kontrakcijata na srceto pokraj toa {to
6 krvta ufrlena vo aortata dobiva odredena
kineti~ka energija, del od rabotata na srce-
sleduva deka rabotata na desnata strana e
viot muskul preminuva vo potencijalna ener-
pribli`no edna {estina od rabotata na
gija potrebna za deformacija na krvnite
silata na pritisok na levata strana na srceto.
sadovi. Golemite arterii za vreme na sisto-
Od druga strana, koli~estvoto krv koe
lata primaat pove}e krv otkolku {to isteku-
protekuva niz levata i desnata strana prib-
va kon periferijata. Za vreme na opu{taweto
li`no e ednakvo, a ednakva e i brzinata na
ovaa potencijalna energija na krvnite sadovi
krvta (vart pul = vaor = v). Spored toa, vkupnata
preminuva vo kineti~ka energija za pridvi`u-
rabota na srceto koja e zbir od rabotata na vawe na krvta {to ovozmo`uva 2/3 od vremeto
levata i desnata komora iznesuva: srceto da bide opu{teno.
A  AL  AD

Vsis v 2 1 V v 2
A  PaorVsis 
2
 PaorVsis  sis
6 2 0 ? PRA[AWA I ZADA^I
odnosno:
7
A PaorVsis  Vsis v 2 . (6) 1. Kolkava mo}nost razviva sportist
6 koga negoviot centar na masata za vre-
Ako se poznati: srednata brzina na krvta metraewe od 0,2 sekundi se pridvi`uva za 1
v=0,5 m/s, volumenot na krvta Vsis = 710-5 m3, metar?
(Odgovor: 3,44 kW)
sredniot pritisok vo aortata Paor = 13,3 kPa i 2. Vo normalna sostojba srceto za edna
gustinata na krvta =1,05103 kg/m3 , od raven- minuta pravi okolu 60 kontrakcii. Spored
kata (6) mo`e da se opredeli rabotata {to ja podatocite {to vi se dadeni vo tekstot da se
vr{i srceto pri kontrakcijata. Taa iznesuva opredeli rabotata na srceto za 24 ~asa i da se
A = 1,14 J. sporedi so rabotata dadena so ravenka (8).
Dodeka mo}nosta na srceto (rabota vo (Odgovor: A=2460601,14=98 000 J)
18 1.5. Primena na totalnata refleksija kaj ednoskopot

mo`e da ja dobie agolot  e 90. Upadniot agol,

1.5. PRIMENA NA za koj prekr{eniot zrak se lizga po grani~-
TOTALNATA REFLEKSIJA
1
nata povr{ina, (zrakot A), se vika grani~en
KAJ ENDOSKOPOT agol ili agol na totalna refleksija (na sl.1
e ozna~en so g).
Za agli > g upadnata svetlina celosno
se reflektira od grani~nata povr{ina, (zra-
kot V, sl.1). Za takvi agli nema pominuvawe na
svetlinata vo opti~ki poretkata sredina.
Pojavata e poznata kako totalna refleksija.
Vrednosta na grani~niot agol g zavisi
od indeksot na prekr{uvawe na dvete sredini.
g se opredeluva od Snelius-Dekartoviot
zakon ako vo nego g = 90 , odnosno,

sin  g sin  g n2 n2
  ; sin  g = . (1)
sin  g sin 90 o
n1 n1
Da se potsetime. Totalnata refleksija sin g = sin 90o = 1
na svetlinata nastanuva pri nejzinoto
prostirawe od opti~ki pogusta vo opti~ki
poretka sredina koga upadniot agol e pogolem PRIMER 1. Ako sredinata 1 e staklo so
2

od grani~niot agol. Na primer, za voda-vozduh indeks na prekr{uvawe n1 = 1,52, a sredinata 2

totalna refleksija nastanuva koga upadniot vozduh, so indeks na prekr{uvawe n2=1,00,
agol nadmine vrednost od 48o 35 '. toga{ grani~niot agol za granicata staklo-
vozduh iznesuva:
Koga vrz grani~nata povr{ina me|u
opti~ki pogusta i opti~ki poretka sredina n2 1
pa|a divergenten snop od zraci, kako {to e sin  g = = = 0,659, , (2)
prika`ano na sl 1. eden del od zracite za koi n1 1,52
<g , se prekr{uvaat i pominuvaat vo
g = arc sin (n2 / n1) = arc sin (1/1,52)=
poretkata sredina.
= arc sin (0,659) = 41.

VOZDUH
Zatoa pri upaden agol > 41 na gra-
 nicata staklo-vozduh sekoga{ ima totalna
2
n2 g A refleksija.

Pojavata totalna refleksija na svetli-

n1 g  ' B
nata, koga svetlinata pa|a od opti~ki pogusta
vo opti~ki poretka sredina, pod agol pogolem
VODA 1 od grani~niot, e iskoristena kaj razli~ni
S
prizmi ~ija namena e da gi otklonat zracite za
90o, 180o itn.
Osven toa, totalnata refleksija na
Sl. 1. Totalna refleksija za agli g svetlinata e iskoristena i kaj opti~kite
vlakna (fiber vlakna). Tie pretstavuvaat
Pritoa, koga upadniot agol  raste, tenki vlakna (dijametar od okolu 5-1010-6 m)
agolot na prekr{uvawe raste pobrzo. Vo napraveni od opti~ki proyiren materijal niz
takvi uslovi najgolema mo`na vrednost {to koj mo`e da se rasprostranuva svetlinata.
 1.5. Primena na totalnata refleksija kaj ednoskopot
Opti~kite vlakna se koristat isku~ivo
vo snopovi, a pritoa sekoe poedine~no vlakno
ja prenesuva slikata od mal del na predmetot
{to se nabquduva.
OPTI^KO (FIBER) VLAKNO
Sl.2. Rasprostranuvawe na svetlinata niz
opti~ko vlakno
Vnatre{nosta na opti~koto vlakno,
obi~no, e napravena od kvarcno staklo ili
nekoj polimer, a povr{inata e prekriena so
tenok sloj od drug materijal so pomal indeks
na prekr{uvawe. Na toj na~in se sozdadeni
uslovi za totalna refleksija. Koga svetlinata
pa|a vo opti~koto vlakno pod agol pogolem od
g, pretrpuva mnogukratni refleksii i taka
se rasprostranuva po negovata dol`ina (sl. 2).
Sl. 3. Snop od opti~ki vlakna.
Pritoa so opti~kite vlakna mo`e da se
iskrivuva patot na svetlinskiot snop.
Vo medicinata opti~kite vlakna se
koristat za konstrukcija na endoskopi ili
fiberskopi (sl.4). Endoskopot ovozmo`uva vi-
zuelen pristap na vnatre{nite organi (di{-
nite pati{ta-bronhoskop, digesiviot trakt-
gastroskop, grlo-laringoskop, nos-rinoskop).
Endoskopot obi~no se sostoi od izvor
na svetlina (He-Ne laser) i dva snopa od ram-
19
nomerno rasporedeni opti~ki vlakna. Edniot
snop slu`i za osvetluvawe na ispituvaniot
organ i se sostoi od okolu 6 000 opti~ki
vlakna, dodeka drugiot snop e za prenos na
slikata i e izgraden od okolu 8 000 vlakna.
Sistemot za nabquduvawe se sostoi od objek-
tiv vo vid na sobirna le}a. Slikata mo`e da
se nabquduva so oko so pomo{ na okular ili
na monitor so pomo{ na minijaturni kameri.
Snopot opti~ki vlakna e smesten vo posebna
za{titna cevka. Tuka mo`e da bidat i nekoi
kanali za dovod na voda ili vozduh ili nekoj
pribor za hiru{ka intervencija.
priklu~ok za
voda, vozduh ili
dodaten pribor
Sl. 4. Eendoskop
Denes opti~kite vlakna nao|aat {iroka
primena kaj integralnata optika za kodirawe
i prenos na informacii, za povrzuvawe na
komjuterskite terminali itn.
Se smeta deka retinata na okoto e
najslo`enata visokoorganizirana vlaknesto-
opti~ka struktura vo dene{no vreme, sosta-
vena od 108 opti~ki vlakna.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to se toa opti~ki vlakna i kade se
koristat ?
2. Kako se izgradeni opti~kite vlakna i kade
se primenuvaat?
3. [to e toa endoskop i kako e izgraden?
4. Kolkav e grani~niot agol za dijamantot ~ij
indeks na prekr{uvawe e n =2,473, a drugata
sredinata e vozduh? (garc sin (0,4044)=23,8o)
20 1.6. Okoto kako opti~ki sistem
1.6. OKOTO KAKO
OPTI^KI SISTEM
1
Cornea Lens
Iris
Sclera
staklesta masa Choroide
Retinae
Fovea
Sl. 1. Anatomski prikaz na okoto
Okoto e najsovr{eniot opti~ki sistem.
Toa ima funkcija da formira korektna slika
na predmetite i pojavite koi potoa se prene-
suvaat kako informacii vo mozokot. Spored
na~inot na formirawe na likot vo okoto so
golema pribli`nost mo`e da se ka`e deka toa
odgovara na fotoaparatot. O~noto jabolko
ima pribli`no sferna forma so dijametar od
okolu 2,4 cm (sl.1).
SLIKA VRZ
MRE@NICATA
PREDMET
Sl. 2. [ematski prikaz na reducirano oko.
Yidot na okoto e izgraden od tri sloja.
Nadvore{niot sloj, belkata (Sclera), mu dava
cvrstina na okoto. Taa vo prednata strana
preminuva vo providnata ro`nica (Cornea).
Srednot sloj sadovnicata (Choroidea) e pokri-
ena so sloj od temni pigmentni kletki {to go
spre~uvaat vnatre{noto difuzno rasejuvawe
na svetlinata vo okoto. Tretiot sloj e
mre`nicata (retina) koja se sostoi od komp-
leksna raspredelba na nervi i fotoosetlivi
receptori - stap~iwa i ~ep~iwa.
Svetlinata {to pa|a na okoto najprvo se
prekr{uva od predniot proyiren del na o~no-
to jabolko - ro`nicata. Taa e zakrivena so
radius od okolu 8 mm. Niz nea se gleda dija-
fragmata koja e oboena i se vika {arenica
(iris). Vo nejziniot centar e zenicata (pupilla).
Dijametarot na zenicta mo`e da se menuva, so
{to se regulira goleminata na svetlinskiot
fluks {to vleguva vo okoto. Okoto e najoset-
livo vo `oltoto petno (fovea), ~ij centralen
del ima samo ~ep~iwa, tuka se dobiva najjasna
slika i najdobro se razlikuvaat boite.
O~nata le}a e bikonveksna le}a sosta-
vena od pove}e sloevi. Nejziniot indeks na
prekr{uvawe, odej}i od periferijata kon
centarot, raste od 1,38 do 1,406. Poradi vak-
vata specifi~na struktura o~nata le}a deluva
kako da e sostavena od homogen materijal so
indeks na prekr{uvawe 1, 41, t.e. pogolem i od
indeksot na prekr{uvawe na jadroto na o~nata
le}a. Ovaa nehomogenost ovozmo`uva korek-
cija na sfernata aberacija.
Prednata strana na o~nata le}a se
vla`ni so o~nata vodi~ka, koja ima indeks na
prekr{uvawe 1,336. Delot me|u o~nata le}a i
mre`nicata e ispolnet so staklestata masa.
Ako se razgleduva o~nata le}a vo samoto
oko, taa ima opti~ka ja~ina od 25 diopteri.
Me|utoa, ako istata le}a se izvadi od okoto i
se postavi vo sredina kade {to od dvete strani
ima vozduh, toga{ nejzinata ja~ina e 150
dioptri. Pri~inata za toa e {to o~nata le}a
vo okoto e opkru`ena so te~nost ~ij indeks na
prekr{uvawe nezna~itelno se razlikuva od
indeksot na prekr{uvawe na samata le}a.
Kako {to se gleda, opti~kiot sistem na
okoto e sostaven od ~etiri sredini so raz-
li~en indeks na prekr{uvawe: ro`nicata,
o~nata vodi~ka, le}ata i staklestoto telo.
Okoto e centriran opti~ki sistem koj dejstvu-
va kako sobirna le}a ~ija opti~ka oska e
opredelena od opti~kite centri na ro`nicata
i le}ata. Me|utoa za poednostavna konstruk-
cija na likovite se zema samo edna ramnina na
prekr{uvawe. Taka modeliranoto oko se vika
reducirano oko (sl. 2).
 1.6. Okoto kako opti~ki sistem 21

Pravata {to minuva niz opti~kiot cen-

tar na o~nata le}a i naj~ustvitelniot del na
svetlina - `oltata to~ka, se vika prava na a)
direktno gledawe. Taa zafa}a mal agol so
opti~kata oska na okoto.
Da se vidi jasno nekoj predmet, potrebno
e da se sozdade ostra slika vrz mre`nicata.
Pri normalno oko, poradi negovoto promen-
livo fokusno rastojanie, likot koj se formi- b)
ra sekoga{ pa|a vrz mre`nicata.
Nenapregnato oko, paralelnite zraci
koi doa|aat od beskone~no dale~nite pred-
meti gi fokusira na mre`nicata. Fokusot na Sl. 3
nenapregnato oko e vo `oltata to~ka. Koga
okoto e nenapregnato, negovata opti~ka ja~ina b) ako predmetot e na rastojanie na jasno
e najmala. Za da se gledaat jasno pobliskite gledawe D=0,25 m:
predmeti potrebno e da se zgolemi ja~inata na 1 1 1 1 1
     54 m 1 ; J  54 D
le}ata. Toa se postignuva so zategnuvawe na f 0,25 d 0,25 0,02
muskulite so koi e pricvrstena o~nata le}a.
Sposobnosta na okoto da formira ostri
i jasni likovi na isto mesto, pri najrazli~ni
polo`bi na predmetot se vika akomodacija.
Najodale~eniot objekt na koj okoto
mo`e da se fokusira (muskulite se opu{teni)
se vika dale~na to~ka. Taa e vo beskone~nost.
Najmaloto rastojanie na koe okoto mo`e da Sl. 4. Crte` za Mariotoviot opit.
gleda podolgo vreme bez napregawe se vika
dale~ina na jasno gledawe D ili bliska Mestoto na mre`nicata kade vleguva
to~ka. Za prose~no oko dale~inata na jasno o~niot nerv e neosetlivo na svetlina. Toa se
gledawe e 25 cm. Najbliskata to~ka na jasno vika slepa damka. Za nejzinoto postoewe mo`e
gledawe, poradi namaluvawe na elasti~nosta lesno da se uverime so Mariotoviot opit
na o~nite muskuli, so starosta se zgolemuva. (sl.4). Levoto oko se zatvora, a crte`ot se
postavuva na 30 cm od okoto. So desnoto oko se
PRIMER 1. Da se opredeli opti~kata ja~ina fiksira pogledot na krugot, a naedno se gleda
na okoto koga se nabquduva predmet vo besko- i krstot. Dvi`ej}i go crte`ot kon okoto za
ne~nost i na rastojanie na jasno gledawe (sl.3). nekoe rastojanie krstot napolno is~eznuva.
Re{enie: Za taa cel se primenuva ravenkata:
1 1 1 Spektralna osetlivost na okoto
 
a b f Pokraj toa {to okoto ima razli~na
sposobnost pri gledawe na svetlo i temno, toa
Spored oddale~enosta na predmetot i likot od
ima i razli~na osetlivost na razli~nite boi.
le}ata se dobiva opti~kata ja~ina na le}ata.
Toa go ovozmo`uvaat t.n. stap~iwa i ~ep~iwa.
I vo dvata primera fokusiraweto na zracite
Nivnata raspredelba na mre`nicata e nehomo-
e na mre`nicata, koja od o~nata le}a e na
gena. Koncentracijata na ~ep~iwata e najgole-
rastojanie kolku i dijametarot na okoto
ma okolu `oltata to~ka.
d=0,02 m. Spored toa ako predmetot e vo:
Blagodarenie na ~ep~iwata ~ovekot gi
a) beskone~nost opti~kata ja~ina na le}ata e:
razlikuva boite i razlikite vo oboenosta na
1 1 1 1 1 1 objektite. Okoto e ~ustvitelno vo interval od
      50 m 1 ; J  50 D 400 do 760 nm. O~nata le}a gi apsorbira
f a b d  0,02
22
ultravioletovite zraci i tie ne mo`e da stig-
nat do mre`nicata i da predizvikaat svet-
linski vpe~atok. Infracrvenite zraci pak,
imaat energija pomala od energijata na foto-
nite koi predizvikuvaat svetlinski vpe~atok.
Relativna osetlivost
a) b)
na okoto
Sl. 4. Spektralna osetlivost na okoto
Na sl. 4 e prika`ana osetlivosta na
mre`nicata od branovata dol`ina koga oko-
linata e so normalna osvetlenost (kriva b) i
so nedovolna osvetlenost (kriva a). Se gleda
deka pri nedovolna osvetlenost, se pomestuva
osetlivosta kon pomalite branovi dol`ini
koi inaku imaat i pogolemi energii.
Na dnevna svetlina okoto e najosetlivo
za `oltozelenata svetlina (550 nm). Vo
primrak pogolema e osetlivosta kon pomalite
branovi dol`ini okolu 500 nm, a toa e
zelenata boja. Vo uslovi na slaba osvetlenost,
prestanuva funkcijata na ~ep~iwata i oset-
livosta na okoto e samo od stap~iwata, pa
predmetite se gledaat vo site nijansi na
sivata boja ("no}e site ma~ki se crni").
Priemot na odredena slika ima zna~i-
telna inertnost - taa zadocnuva okolu 0,1 s po
pa|aweto na svetlinata vrz okoto. Taa pojava,
nare~ena stroboskopski efekt, se koristi vo
kinematografijata. Koga na ekranot za edna
sekunda }e se promenat 24 posledovatelni kad-
ri, t.e. eden kadar se zadr`uva pokratko od 0,1
s, nabquduva~ot dobiva vpe~atok za celosno i
neprekinato dejstvo kako vo realnosta.
Pod dejstvo na intenzivna svetlina
mo`e da dojde do degradacija na mre`nicata
{to doveduva do opa|awe na vidnata sposob-
nost na okoto.
1.6. Okoto kako opti~ki sistem
 Gledawe so dve o~i. - Pri nabqudu-
vawe na dale~nite predmeti opti~kite oski
na dvete o~i se paralelni. Koga predmetot e
blizu, o~noto jabolko se pridvi`uva i oskite
konvergiraat kon predmetot {to se nabqu-
duva. Agolot {to tie go zafa}aat tolku e
pogolem, kolku {to predmetot e poblizu.
Spored steknatata pretstava, od goleminata
na toj agol nie mo`eme da sudime za rastojani-
eto na predmetot od o~ite.
Gledaweto so dvete o~i obezbeduva tro-
dimenzionalna pretstava za nabquduvanite
objekti. Vpe~atokot za edinstvena pretstava
za slikata se dobiva samo toga{, koga
oddelnite sliki na sekoe oko se dobivaat vo
soodvetni korespodentni to~ki na okoto.
(nm) Takvi se centrite na `oltata to~ka. No tie ne
se edinstvenite korespodentni to~ki, tuku na
sekoja to~ka na mre`nicata od ednoto oko
odgovara soodvetna to~ka na mre`nicata od
drugoto oko. Koga bi se dobile sliki na
razli~nite to~ki od nekoj predmet vo to~ki
koi ne se korespodentni, predmetot se gleda
dvojno.
Otvorot na zenicata se regulira
avtomatski vo zavisnost od svetlinskiot
fluks koj pa|a na mre`nicata. Toa se vika
adaptacija na zenicata. Za postignuvawe
maksimalna adaptacija pri pominuvawe od
svetlo vo temno se potrebni 30 - 40 minuti, e
obratno, od temno kon svetlo okoto se
adaptira pobrzo i toa za 3 - 4 minuti.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to mislite dali kaj o~nata le}a
predniot fokus se razlikuva od zadniot
fokus. Ako e da zo{to ?
2. So koja ravenka }e poka`ete deka
opti~kite le}i (so poznat radius na krivina i
indeks na prekr{uvawe) opkru`eni so vozduh
imaat ednakvo fokusno rastojanie od dvete
strani.
3. So istata ravenka procenete so kakva
sredina treba da e opkru`ena dvojno ispak-
nata le}a, za da ima negativna ja~ina.
 1.7. Opti~ki nedostatoci na okoto
1.7. OPTI^KI NEDOSTATOCI
NA OKOTO
^ove~koto oko, iako kako organ dostig-
nuva najvisok evolutiven razvitok, ne e napol-
no sovr{en opti~ki sistem. Opti~kiot sistem
na okoto podle`i na niza nedostatoci karak-
teristi~ni za le}ite. Takvi se, na primer,
sferna aberacija, hromatska aberacija, astig-
matizam itn.
SFERNA ABERACIJA. - Ovaa aberacija
e rezultat od debelinata na le}ata koja,
prakti~no, nikoga{ ne e idealno tenka.
Koga postoi sferna aberacija, zracite
paralelni so opti~kata oska po pominuvaweto
niz le}ata, ne se fokusiraat vo edna to~ka.
Zracite koi se blizu do opti~kata oska po
prekr{uvaweto se fokusiraat vo FA, a
perifernite zraci, koi se podaleku od opti~-
kata oska, se prekr{uvaat pove}e i se fokusi-
raat vo to~ka koja le`i poblisku do
opti~kata le}a FB (sl.1). Na toj na~in zad
le}ata se obrazuva sistem od fokusi ogra-
ni~en me|u dva krajni fokusa FA i FB.
B Bidej}i indeksot na prekr{uvawe na
A supstanciite zavisi od branovata dol`ina na
A FB FA
B Koga na le}ata }e padne paralelen snop
Sl. 1. Sferna aberacija
Ako vo fokusot se postavi ekran, nor-
malno na opti~kata oska, likot na to~ka nema
da bide vo vid na to~ka, tuku kru`na
povr{ina, a kako posledica na toa likot na
predmetot e nejasen.
Sfernata aberacija se namaluva so kom-
binacija od le}i koi imaat pogoden izbor na
radius na krivina. Namaluvaweto na sfernata
aberacija se postignuva i so primena na dija-
fragma koja }e gi opfati samo zracite {to se
23
blizu do opti~kata oska, no pritoa se nama-
luva i intenzitetot na svetlinata.
Kaj okoto sfernata aberacija e mala i
se regulira so promena na dijametarot na
zenicata. Koga so lekovi }e se ra{iri zeni-
cata, vo okoto vleguva {irok snop na svetli-
na, pa okoto ne mo`e da gleda jasno.
HROMATSKATA ABERACIJA e rezultat
od zavisnosta na indeksot na prekr{uvawe od
branovata dol`ina na upadna svetlina.
BELA CRVENA
SVETLINA
Fv Fc
VIOLETOVA
Sl. 2. Hromatska aberacija
Poradi razli~noto prekr{uvawe, pri
disperzijata na svetlinata doa|a do dobivawe
na razli~ni fokusi za razni branovi dol`ini
na svetlinata. Likot dobien so vakva opti~ka
le}a ima oboeni rabovi (vidi vo fizija za III
godina - disperzija na svetlinata).
svetlinata, i fokusnoto rastojanie na le}ata
}e zavisi od indeksot na prekr{uvawe.
na polihromatska svetlina, poradi razli~-
noto prekr{uvawe na oddelnite branovi dol-
`ini na svetlinata, se dobivaat pove}e foku-
si. Bidej}i violetovata svetlina najmnogu se
prekr{uva, najmaloto fokusno rastojanie }e
bide za violetovata, a najgolemoto - za
crvenata branova dol`ina koja najmalku i se
prekr{uva (sl. 2).
Hromatskata aberacija se otstranuva so
kombinacija na dve ili pove}e le}i od mate-
rijali so razli~en indeks na prekr{uvawe,
taka {to fokusnoto rastojanie e isto za raz-
li~nite branovi dol`ini. Takvite sistemi
kaj koi hromatskata aberacija e svedena na
minimum se vikaat ahromatski le}i.
24 1.7. Opti~ki nedostatoci na okoto

Bidej}i okoto e razli~no osetlivo na bliskite predmeti (sl. 5a). Najbliskata to~ka
razli~nite branovi dol`ini na belata svet- na jasno gledawe e na pomala oddale~enost
lina, hromatskata aberacija, e nezna~itelna. otkolku kaj normalnoto oko, (D < 25 cm). Za
Za toa pridonesuva i strukturata na o~nata korekcija na vidot kaj vakvo oko se koristat
le}a. Okoto e naj~ustvitelno na `olto-zele- rasturni le}i, (sl. 5v).
nata boja, pa crvenite i violetovite rabovi na
slikata koi se rezultat od hromatskata abera-
cija ne se zabele`uvaat.
Gre{kite kaj okoto, koi se rezultat na a)
difrakcija na svetlinata, najmnogu doa|aat do
izraz koga zenicata na okoto }e se namali
kako to~ka.
Dokolku okoto mo`e da se akomodira na
gledawe bliski i dale~ni objekti, stanuva b)
zbor za normalno (emetropno) oko. Normal-
noto oko na beskone~no oddale~enite predme-
ti sozdava slika na mre`nicata (sl. 3).

v)

EMETROPIJA

Sl. 3. Normalno (emetropno) oko.

Sl. 4. Dalekugledo oko.
Ako najodale~enata to~ka na jasno
gledawe ne e vo beskone~nost, i opti~kiot
sistem na okoto poseduva gre{ki, velime deka
okoto e ametropno. Razlikuvame dva vida ame- a)
tropija: dalekugledost i kratkogledost.
Dalekugledost (hipermetropia). – Koga
okoto podobro gi gleda dale~enite objekti se
veli deka toa e hipermetropno (sl. 4a).
Negovata najoddale~ena to~ka na jasno b)
gledawe, namesto vo beskone~nost, le`i na
kone~no rastojanie. Okoto e prekratko, pa vo
akomodacionen mir kaj takvoto oko zracite se
fokusiraat zad mre`nicata (sl. 4b). Kaj ova
oko najbliskata to~ka na jasno gledawe e
mnogu podaleku otkolku kaj normalno oko za
koe taa e D=25 cm. v)
Za korekcija na vidot na takvo oko se
koristat sobirni le}i koi ja zgolemuvaat
konvergentnosta na zracite (sl.4v).
Kratkogledost (miopia). - Okoto e
predolgo, pa vo akomodacionen mir zracite gi
fokusira pred mre`nicata (sl. 5b). Zatoa,
okoto vo akomodacionen mir gi gleda samo Sl. 5. Kratkogledo oko.
 1.7. Opti~ki nedostatoci na okoto
a)
L
Sl. 6. Dobivawe slika so cilindri~na le}a
O~ilata so sobirni le}i imaat ja~ina
izrazena so pozitivni dioptri (toa e reci-
pro~nata vrednost na fokusnoto rastojanie na
le}ite J=1/f); (na primer: J = +0,5 D; +2 D itn. ),
a o~ilata so rasturni le}i imaat ja~ina so
negativni dioptri (na primer: -5 D; -3 D itn.)
Astigmatizam (stigma-to~ka) Sekoe
oko pomalku ili pove}e e astigmati~no. Toa e
pojava koga to~kest predmet ne sozdava vo
mre`nicata to~kesta slika. Pri~inata e raz-
li~nata zakrivenost na povr{inata na le}ata
ili ro`nicata vo razli~ni ramnini (rotaci-
ono se nesimetri~ni).
Sl. 7.
Ako zakrivenosta na o~nata le}a vo
horizontalna ramnina e razli~na od zakri-
venosta vo bilo koja druga, toga{ ne se
ednakvi i fokusnite rastojanija vo tie ram-
nini, pa pravite, prika`ani na sl.7, takvoto
oko ne gi gleda podednakvo jasno.
Spored promenata na intenzitetot na
ovie pravi mo`e da se sudi i za promenata na
zakrivenosta na ro`nicata na astigmati~noto
25
b) v)
oko. Gre{kite na takvoto oko se korigiraat
so cilindri~ni le}i. Cilindri~nata le}a,
koja mo`e da bide sobirna ili rasturna, e
postavena taka {to ja promenuva ja~inata na
okoto vo ramninata na anomalijata.
Koga na cilindri~na le}a pa|a snop od
zraci koi se paralelni so glavnata opti~ka
oska, po prekr{uvaweto so cilindri~na le}a
na ekran, koj e postaven vo fokusot na le}ata,
se gleda prava, a ne to~ka kako pri sfernata
le}a. Taka ako so pomo{ na cilindri~na le}a
se dobiva lik na kvadratna mre`a (sl.6a),
likot e vo vid na sistem od paralelni pravi,
koi mo`e da se horizontalni ili vertikalni,
zavisno od toa koi pravi od mre`ata se
paralelni so oskata na cilindri~nata le}a
(sl.6.b i sl.6v).
Daltonizam - okoto ne razlikuva
nekoi boi. Naj~esto ne ja razlikuva crvenata
od zelenata boja.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Koi nedostatoci mo`e da gi ima okoto?
2. [to e toa hromatska aberacija i kako se
otstranuva?
3. [to e toa sferna aberacija i kako se
otstranuva?
4. [to e toa astigmatizam i kako se koregira ?
5. Koi le}i imaat pozitiven, a koi negativen
diopter i za kakvi korekcii se koristat?
6. Kako najednostavno }e proverite kolkavo e
fokusnoto rastojanie (ja~inata) na sobirnite
le}i kaj o~ilata?
26 1.8. Primena na sfernite ogledala. Ofralmoskop

Oftalmoskopot pretstavuva naprava

1.8. PRIMENA NA so pomo{ na koja nabquduva~ot mo`e da gleda
SFERNITE OGLEDALA.
0
vo vnatre{nosta na drugo oko i jasno da ja
vidi mre`nicata.
OFTALMOSKOP
Opti~kiot sistem na oftalmoskopot,
1

prika`an na sl.2, go so~inuvaat kolimatorska

Sl.1. Oftalmoskop
Sfernite ogledala imaat {iroka pri-
mena vo, tehnikata, stomatologijata, naukata,
soobra}ajot i sekojdnevjeto. Tie se koristat
kaj napravi za osvetluvawe, kako na primer,
mikroskopot, vo medicinata pri nabquduvawe
grlo, nos, uvo i oko, za konstrukcija na opti~-
ki instrumenti, kaj reflektorite i farovite
za da se dobie paralelen snop svetlina i za
drugi najrazli~ni celi. Bidej}i na malata
povr{ina od ispaknatoto ogledalo mo`e edno-
vremeno da se vidat namaleni likovi na golem
broj predmeti, tie se postavuvaat na krivini-
te, kaj retrevizorite na avtomobilite i drugi
transportni sredstva za postignuvawe podob-
ra bezbednost vo soobra}ajot.
oko na oko na
ispitanikot nabquduva~ot
M taa mre`nica }e se sozdade vrz mre`nicata na
osvetlena
mre`nica
le}a od podvi`niot
disk na oftalmoskop
kolimatorska
le}a
izvor
na svetlina B
Sl. 2. Opti~ka {ema na oftalmoskopot.
le}a niz koja pominuva svetlinski snop od
poseben izvor B i ogledalo M ili del od
prizma za naso~uvawe na svetlinata kon
okoto. Obi~no ogledaloto e vdlabnato so
radius pribli`no 10 cm. Vo temeto na ogleda-
loto ima otvor od 1 cm, i niz nego lekarot ja
gleda vnatre{nosta na okoto na pacientot.
Iako izgleda deka oftalmoskopot e
slo`en instrument, principot na rabota e
relativno ednostaven.
Ako na mre`nicata na emetropnoto oko
(oko bez nedostatoci) ima svetla to~ka, svet-
linskite zraci od taa to~ka divergiraat kon
o~nata le}a i po pominuvaweto niz nea tie se
paralelni bidej}i mre`nicata se najduva vo
fokusot po o~nata le}a. Koga ovie paralelni
zraci }e vlezat vo emeotropno (zdravo) oko na
nabquduva~ot, tie povtorno }e se soberat vo
edna to~ka na mre`nicata, koja e vo fokusnata
ramnina na o~nata le}a.
Spored toa, bilo koja svetla to~ka od
mre`nicata na okoto koe se nabquduva ide vo
fokusnata to~ka na okoto na nabquduva~ot-
lekarot. Koga svetlata to~ka se pomestuva po
mre`nicata na nabquduvanoto oko, na ist
na~in se pomestuva i fokusnata to~ka po
mre`nicata na okoto koe nabquduva. Imeno,
ako se ovozmo`i mre`nicata na ednoto oko da
ja reflektira svetlinata, ostrata slika na
nabquduva~ot, se razbira pod uslov ednoto
oko da gleda vo drugoto.
Pri konstrukcija na oftalmoskopot,
treba da se najde na~in za da se osvetli mre`-
nicata na okoto koe }e se nabquduva. Svetli-
nata odbiena od taa mre`nica nabquduva~ot
mo`e da ja vidi ednostavno so pribli`uvawe
na negovoto oko do okoto koe }e go nabquduva.
Za da se naso~i svetlinata od izvorot
kon mre`nicata na okoto koe }e se nabquduva,
se postavuva sferno ogledalo ili del od
prizma. Ogledaloto e postaveno vo fokusot na
kolimatorskata le}a taka {to odbienata svet-
lina se naso~uva kon okoto koe se nabquduva.
 1.9. Fizi~ki osnovi na generirawe i priem na zvu~ni branovi kaj ~ovekot.
Audiometrija
Taka mre`nicata e osvetlena preku zenicata,
a nabquduva~ot mo`e da vidi niz zenicata na
ispitanikot ako gleda niz otvorot na sfer-
noto ogledalo ili u{te podobro ako gleda niz
dobro izbrana prizma.
Za normalno mlado oko koga nabludu-
va~ot i pacientot stojat dovolno blizu, se
pojavuva priroden refleks za akomodacija
{to pridonesuva opti~kata ja~inata na o~nata
le}a na sekoe oko da se zgolemi za +2 dioptera
(vidi oko – kolkava e razlikata vo ja~inata na
okoto koga gleda bez napregawe - vo besko-
ne~nost i na rastojanie pomalo od toa). Za da
se poni{tat ovie dva dioptera, za sekoe oko,
se izbira soodvetna sobirna ili rasturna
le}a. Za normalno oko opti~kata ja~ina na
ovaa izbrana le}a iznesuva  4 dioptri.
Me|utoa, ako bilo koe oko (na pacientot ili
na lekarot) ima nekoj nedostatok od pod-
vi`niot disk na oftalmoskopot mo`e da se
izbere nekoja od pove}eto sobirni i rasturni
le}i (obi~no dvaesetina).
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to e toa oftalmoskop ?
2. Kako se dobiva jasna slika so nego ?
3. Kolkava le}a bi trebalo da se stavi
za korekcija ako bolniot nosi rasturni le}i
so ja~ina 0,2 D ?
H. Helmholc (Hermann von
Helmholtz, 1821-1894)
Germanski fizi~ar, fizi-
olog i matemati~ar. Vo 1851
godina go konstruira oftal-
moskopot. Osven na optikata
raboti na termodinamikata
i elektri~estvoto. Prv dade
nau~no objasnuvawe za
op{tiot zakonot za zapazu-
vawe na energijata.
 Pove}e informacii za istorijata na
oftalmoskopot pobarajte na:
http:/www.eyecareamerica.org/eyecare/museum/
exhibits/online/ophtalmoscope.sfm
27
1.9. FIZI^KI OSNOVI NA
GENERIRAWE I PRIEM NA
1
ZVU^NI BRANOVI KAJ
^OVEKOT. AUDIOMETRIJA
Da se potsetime. Zvu~nite izvori, kako
mehani~ki oscilatori, mo`e da vr{at prisi-
leni oscilacii i so pomo{ na periodi~na
sila od nekoj drug oscilator, odnosno zvu~en
izvor, da se dovedat vo sostojba na rezonan-
cija. Rezonancijata kaj zvu~en izvor mo`e da
se poka`e so opitot prika`an na sl.1. Vo
po{irok sad so voda potopena e cevka koja na
dvata kraja e otvorena. Koga zvu~nata viqu{-
ka koja e nad otvorot na cevkata se dovede do
oscilirawe, vozdu{niot stolb vo cevkata }e
izveduva prisileni oscilacii. So promena na
dol`inata na vozdu{niot stolb (izdigawe i
spu{tawe na cevkata) za odredeni visini,
zvukot se slu{a posilno. Zvukot se zasiluva,
t.e nastanuva rezonancija, koga dol`inata na
vozdu{niot stolb ima sopstvena frekvencija
{to se sovpa|a so frekvencijata na zvu~nata
viqu{ka, ili koga ednata frekvencija e cel
broj pati pogolema od drugata.
l=/4
Sl. 1.
v
Sopstvenata frekvencija f  ( - branova

dol`ina, v - brzinata na zvukot vo vozduh) na
vozdu{niot stolb zavisi od negovata dol`ina:
 v
l  (2n + 1)  (2n + 1) (n=0, 1, 2, 3,...). (1)
4 4f
28 1.9. Fizi~ki osnovi na generirawe i priem na zvu~ni branovi kaj ~ovekot.
Audiometrija
kade {to n e bilo koj cel broj. Rezonancijata
prika`ana na sl.1 e pri najmala dol`ina na
vozdu{niot stolbl = /4 koga vo ravenkata (1)
n = 0. Osven toa rezonancija mo`e da nastane i
za bilo koj neparen broj na ~etvrtinki
branovi dol`ini na stojniot bran formiran
vo vozdu{niot stolb koj e zatvoren od edniot
kraj.
Raznite svirki, za da dadat pogolem
intenzitet na odreden ton, koristat tela so
koi mo`e da se predizvika rezonancija.
Aparatot za zboruvawe kaj ~ovekot
pretstavuva sistem za sozdavawe zvuk po pat na
oscilirawe na glasnite `ici, mekoto nepce,
jazikot, usnite. Usnata i nosnata praznina i
di{nite pati{ta se rezonatori, koi go zasi-
luvaat i modificiraat zvukot.
"a" "e"
Sl. 2. Konfiguracijata na jazikot i goltkata pri
izgovarawe na glasot "a" i "e".
Zvukot se sozdava vo du{nikot na grloto, vo
koj se nao|aa glasnite `ici. Glasnite `ici
pretstavuvaat dve tenki elasti~ni tkiva
izgradeni od pove}e muskulni i elasti~ni
vlakna. Otvorot me|u glasnite `ici se vika
glasna cepka. Golemiot broj glasovi {to
mo`e da gi izgovori ~ovekot vo osnova e od:
1. Pri promena na napnatosta na glas-
nite `ici frekvencijata na sozdadeniot zvuk
se menuva vo {irok interval. Sli~no na
muzi~kite instrumenti, sopstvenata frekven-
cija na `icite se zgolemuva so zategnuvaweto.
Intenzitetot na zvukot zavisi od brzinata na
struewe na vozduhot niz glasnata cepka.
2. Rezonatorite, posebno usnata praz-
nina so promenata na polo`bata na jazikot,
zabite i usnite mo`e da ja menuvaat golemi-
nata i formata, so toa oddelni tonovi mo`e
da se zasilat ili oslabat.
Pri spokojno di{ewe me|u glasnite `i-
ci ne se napnati i glasnata cepka e otvorena
taka {to vozduhot slobodno minuva. Pri pod-
gotvuvawe za govor glasnite `ici se opteg-
nuvaat i glasnata cepka se zatvora. Pritoa
pritisokot na vozduhot se zgolemuva se dodeka
ne se pro{iri glasnata cepka. Soglasno
Bernulievata ravenka (zbirot od stati~kiot i
dinami~kiot pritisok e konstanten), koga
brzinata na vozdu{niot protok niz glasnata
cepka se zgolemuva (se zgolemuva dinami~kiot
pritisok), pritisokot (stati~kiot) se nama-
luva i glasnite `ici odnovo se zatvoraat.
Pritoa pritisokot povtorno se zgolemuva i go
predizvikuva slednoto razdvojuvawe na glas-
nite `ici itn. Taka pri otvoraweto i zatvo-
raweto na glasnata cepka se vozbuduvaat
sopstvenite frekvencii na glasnite `ici.
Aparatot za slu{awe kaj ~ovekot se
sostoi od delovi za prifa}awe i registri-
rawe na zvukot.
Prenosot na zvu~nite branovi od zvu~-
niot izvor do receptrite vo vnatre{noto uvo,
najednostavno mo`e da se objasni na sledniot
na~in: zvu~nite branovi prostiraj}i se niz
vozduhot, so svojot pritisok dejstvuvaat na
u{noto tapan~e i toa po~nuva da oscilira so
amplituda proporcionalna so amplitudata na
zvu~niot pritisok zadaden so:
p  p o sin 2f t , (1)
kade {to p o e amplituda na zvu~niot priti-
sok za ton so frekvencija f, a t e vremeto,
Promenite na zvu~niot pritisok od
u{noto tapan~e preku trite slu{ni kov~iwa
koi dejstvuvaat kako lostovi, se prenesuvaat
na ovalniot otvor od kade {to po~nuva i
vnatre{noto uvo.
Najva`ni delovi na vnatre{noto uvo se
polukru`nite kanali ispolneti so te~nost
koi go gradat vestibularniot aparat-sistemot
za ramnote`a i pol`av~eto, odnosno kohleata,
kade se slu{nite senzori.
Vnatre{nosta na pol`av~eto, ispolne-
ta so te~nost, e podelena na tri kanali, a tuka
e i bazilarnata membrana.
Bazilarnata membrana e sostavena od
preku 20 000 elasti~ni vlaknenca ~ija dol-
`ina raste od 0,04 mm do 0,5 mm, a napre~niot
presek zaedno so napnatosta (krutosta) opa-
|aat koga se odi kon krajot na pol`av~eto.
 1.9. Fizi~ki osnovi na generirawe i priem na zvu~ni branovi kaj ~ovekot. 29
Audiometrija

Konstantata na krutostta k i masata m ovalniot otvor, sozdava bran {to se {iri sè

na vlaknencata na bazilarnata membrana se dodeka na naide na del od membranata {to ima
menuvaat po nejzinata dol`ina, taka {to sopstvena frekvencija ednakva so frekvenci-
razli~ni vlaknenca na membranata rezoniraat jata na branot. Imeno, doa|a do rezonancija.
na razli~ni frekvencii f zadadeni so (vidi vo Bazilarnata membrana e prekriena so
fizika za II godina): Kortieviot organ koj gi prepoznava samo onie
frekvencii na mestata, kade {to bazilarnata
1 k membrana e vo rezonancija. Tuka mehani~kite
f  . (2)
2 m oscilacii se pretvoraat vo elektri~ni im-
pulsi, koi nervnite vlakva gi sproveduvaat do
Poradi toa, delovite na bazilarnata mem-
mozokot i se dobiva oset za sluh.
brana, koi se blizu do ovalniot prozor,
rezoniraat na visokite frekvencii, a koga se
odi kon dlabo~inata na niskite frekvencii 2 Osnovi na audiometrijata
{to sleduva i od ravenkata (2). Audiometrijata e metod so koj se ispi-
tuva ostrinata na sluhot. Pri svoite ispi-
tuvawa audiometrijata koristi uredi koi se
vikaat audiometri, Tie imaat mo{ne ~ustvi-
telni generatori na zvuk (tongeneratori). So
niv ima mo`nost kontinuirano i precizno da
se regulira frekvencijata i nivoto na glas-
nost na zvukot vo celiot interval na zvu~nite
frekvencii po~nuvajki od najniskite pa se do
20 000 Hz.
So audiometriskite metodi naj~seto se
opredeluva krivata na pragot na slu{awe pri
razli~ni frekvencii. Dobieniot grafik se
vika audiogram. Zagubite vo sluhot se oprede-
Sl. 3. Bazilarna membrana. Broevite gi
luvaat kako razlika me|u dobienata kriva i
poka`uvaat frekvenciite
normalnata kriva pri pragot na slu{awe.
Deformacijata na bazilarnata membrana na
nejziniot po~etok, poradi osciliraweto na  Mehanizmot za zgolemuvawe na zvu~-
u{no slu{ni vestibularen niot pritisok e sledniot:
tapan~e kov~iwa del Vozduhot vo u{niot kanal, kako
slu{en vozdu{en stolb zatvoren na edniot kraj
p nerv mo`e da oscilira so rezonantna frek-
vencija. So pojavata rezonancija se ob-
jasnuva polemata ~ustvitelnost na uvoto
na frekvencii me|u 3000 i 4000 Hz .
pol`av~e Bidej}i rezonancijata nastanuva,
ako dol`inata na cevkata e cel broj od
bazilarna 4 (koga mevot e na izlezot od u{niot
membrana
kanal, a jazelot kaj u{noto tapan~e), na
ovalen otvor primer, na frekvencija od 3000 Hz
kru`en otvot
odgovara branova dol`ina:
nadvore{no sredno Estahieva vnatre{no
uvo uvo truba uvo v 340 m/s
   0,11 m ;
f 3000 s 1
Sl. 3. Dijagram na aparatot za slu{awe: nadvore{no i
sredno uvo ispolneti so vozuh i vnatre{no uvo  0,11 m
ispolneto so te~nosti. odnosno l   0,027 m .
4 4
30 1.10. Fizi~ki osnovi na akusti~kite metodi vo dijagnostikata

kade {to v = 340 ms-1 e brzina na zvukot vo

1.10. FIZI^KI OSNOVI NA
vozduh. Dol`inata /4 = 0,0275 m odgovara to~-
no na dol`inata na u{niot kanal kaj ~ovekot.
AKUSTI^KITE METODI VO
Vo u{niot kanal zvu~niot pritisok mo`e da DIJAGNOSTIKATA
se zgolemi za 2 do 3 pati.
Trite slu{ni kov~iwa od srednoto uvo
dejstvuvaat kako sistem od lostovi so koefi-
cient na prenos 1,3. Pokraj toa, povr{inata
na u{noto tapan~e e okolu 17 pati pogolema
od povr{inata na ovalniot otvor {to go
zatvora vnatre{noto uvo (potsetete se kako se
menuva pritisokot so povr{inata). Taka zgo-
lemuvaweto na zvu~niot pritisok e 20 do 30
pati (1,317  22), a zgolemuvaweto na intenzi-
tetot na zvukot koj e proporcionalen so
amplitudata na kvadrat, e okolu 500 pati Sl. 1. Stetoskop
(222500). Me|utoa pri uslovi na rezonancija
toa e mnogu pogolemo. So zvukot mo`e da se dobijat infor-
Ova poja~uvawe e nepohodno zatoa{to macii i za sostojbata na vnatre{nite organi
te~nosta ima pogolem akusti~ki otpor od na ~ovekot. Zvu~niot metod, poznat kako
vozduhot, pa so toa se ovozmo`uva efikasno auskultacija (proslu{uvawe na zvucite vo
prenesuvawe na energijata na zvu~niot bran od organizmot), e edn od najstarite akusti~ki
ednata sredina vo drugata. metodi za dijagnostika vo medicinata.
Za auskultacija se koristi stetoskop

0 ? PRA[AWA I ZADA^I
(sl.1). Toa e cevka so koja se odveduva zvukot
do uvoto na lekarot. Binauralniot stetos-
kop (sl. 2) se sostoi od prazna kapsula so
membrana (1) koja se postavuva na teloto od
1. Kako mo`e da se prika`e u{niot bolniot, a od nea vodat gumeni cevki (2) kon
kanal i kako se opredeluva negovata dol`ina? dvete u{i na lekarot. Membranata e zvu~en
2. Kako spored ravenkata (3) }e se detektor. Vo praznata kapsula (ako nejzinata
objasni na koi frekvencii reagira bazi-
golemina e neparen broj od /4) nastanuva
larnata membrana ?
rezonancija na vozdu{niot stolb, pri {to
3. Nosnata i usnata praznina kaj ~ovekot
zvukot se zasiluva i se podobruva auskul-
imaat slo`ena rezonantna struktura, no tie
tacijata (slu{aweto).
mo`e pribli`no da se opi{at so mnogu
ednostaven model. So nego rezonatorot se
prika`uva so cilindri~na cevka koja na
edniot kraj e zatvorena (kaj glasnite `ici), a
na drugiot kraj e otvorena (kaj nosot i ustata).
Da se opredelat prvite tri frekvencii 2
za takva cevka koja ima dol`ina l = 0,17 m. Na
internet pobarajte go akusti~kiot spektar na
glasot "a" i sporedete go so dobienite
vrednosti.
(Odgovor: f1 = 500 Hz, f2 =1500 Hz, f3 =2500 Hz)
4. Zo{to pri stavawe na ve{ta~ki 1
vilici se menuva bojata na glasot?
5. Naj~esto decata imaat boja na glasot
sli~na so roditelite. Kako se objasnuva toa? Sl. 2. Binauralen (za dvete u{i) stetoskop
 1.10. Fizi~ki osnovi na akusti~kite metodi vo dijagnostikata 31

Pri auskultacijata na belite drobovi oscilacii, so frekvencii koi imaat {irok

se slu{aat {umovi pri di{eweto i razni
'r~ewa karakteristi~ni za zaboluvaweto.
Spored promenata na tonot na srceto, mo`e da
se sudi za sostojbata na rabotata srceto. So
koristewe na ovoj metod mo`e da se utvrdi
peristaltikata na `eludnikot ili da se slu{-
ne bieweto na srceto na plodot vo majkata.
Obi~no koga lekarot vr{i operacija za
da mo`e da ja sledi sostojbata na bolniot ili
za ednovremeno slu{awe od pove}emina se
koristi sistem vo koj vleguvaat: mikrofon,
zasiluva~ i zvu~nik ili slu{alki.
Za dijagnostika na sostojbata na srceto
se primenuva metod sli~en na auskultacijata
dijapazon. Pritoa nekoi oscilacii se gasat
mnogu brzo, drugi, koi se sovpa|aat so sop-
stvenite oscilacii na nekoja praznina, se
zasiluvaat i kako rezultat na rezonancija se
slu{aat. Iskusniot lekar po tonot na perku-
sijata ja opredeluva sostojbata i topogra-
fijata na vnatra{nite organi. Na ist na~in
iskusniot stomatolog spored zvukot {to go
slu{a sudi za sostojbata na zabot.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I

nare~ena fonokardiografija (FKG). Metodot

se sostoi od grafi~ka registracija na tono-
vite i {umovite na srceto i nivna dijagnos-
ti~ka interpretacija. Taka dobieniot dija-
gram se vika fonokardiogram (sl. 3). Za taa
cel se koristi specijalen aparat fono-
kardiograf, koj{to se sostoi od mikrofon,
zasiluva~, sistem so frekventni filtri i
naprava za registrawe.
1. Ako srceto pravi 60 ot~ukuvawa vo
edna minuta kolkava e frekvencijata na
srceto ?
2. Ako brzinata na zvukot vo tkivata e
okolu 3000 m/s, a frekvencijata na zvukot na
koj uvoto e najosetlivo e okolu 3000 Hz, opre-
delete kolkava bi bila dol`inata na ste-
toskopot koj bi se modeliral samo so dolga
cilindri~na cevka. (Odgovor: 0,25 m)

Rene Lenc (Rene

Theophile Laennec, 1794-
1879). Francuski fizi-
~ar koj vo 1816 godina
go otkriva stetosko-
pot. Toj go napravi od
24 listovi hartija
zalepeni i svitkani vo
VREME (ms)
rolna. Na slikata po-
dolu e Lenc kako so
stetoskopot go slu{a
Sl. 3. Fonokardiogram na zdravo srce za vreme od
negoviot sin.
edna sistola i dijastola.

Principielno razli~en metod od pret-

hodno navedenite e perkusija. Pri ovoj metod
subjektivno se analiziraat zvuci od odredeni
delovi na teloto pri nivno pot~uknuvawe so
prst ili meko ~ekan~e.
[ematski ~ove~koto telo mo`e da se
prestavi kako sevkupnost od volumeni ispol-
neti so gas (na primer, belite drobovi), so
te~nost (vnatre{nite organi) ili tvrdi volu-
meni (koskite). Pri udar po povr{inata na
~ove~koto telo ili po zabot se sozdavaat
32 1.11. Doplerov efekt
1.11. DOPLEROV EFEKT
Sigurno ste zabele`ale, koga ~amec se
dvi`i nasproti razbranuvana voda, frekfen-
cijata so koja branovite udiraat na ~amecot
}e bide pogolema otkolku koga ~amecot
miruva ili se dvi`i vo nasoka na prostirawe
na branot. Ili, koga zvu~niot izvor se dvi`i
kon nabquduva~ot, a okolinata miruva, nabqu-
duva~ot slu{a pogolema visina na tonot od
taa {to ja dava izvorot. Vo sprotiven slu~aj,
koga zvu~niot izvor se oddale~uva, nabqu-
duva~ot slu{a pomala visina na tonot. Ovoj
efekt se zabele`uva koga avtomobil ili loko-
motiva koi davaat zvu~ni signali pominuvaat
brzo pokraj nabquduva~ot.
Dopplerov efekt e promena na frek-
vencijata na zvukot pri relativno dvi`e-
we na izvorot vo odnos na priemnikot.
Dopleroviot efekt e pojava karakte-
risti~na za site branovi dvi`ewa - branovi
na vodata, zvu~ni i ultrazvu~ni branovi, a
isto taka i pri prostirawe na svetlinski, ra-
diobranovi i drugi elektromagnetni branovi.
A' O A
1 2 3 4
''
'
Sl. 1.
Za da go objasnime ovoj efekt }e
pretpostavime deka zvu~niot izvor O (sl.1) se
dvi`i so brzina v kon nabquduva~ot koj stoi
vo to~kata A, a to~kite 1, 2, 3, 4 ... ja
poka`uvaat polo`bata na zvu~niot izvor O za
ednakvi vremenski intervali.
Koga zvu~niot izvor e vo polo`ba 1, od
nego trgnuva sferen bran i vo daden moment vo
vid na sfera ~ij centar e to~kata 1 se
pro{iril do to~kata A. Ne{to podocna, koga
zvu~niot izvor e vo to~kata 2, trgnuva drug
bran koj do dadeniot moment se pro{iril do A
so pomalata sfera ~ij centar e to~kata 2.
Potoa ide branot od to~kata 3 itn. Pritoa vo
nasokata OA branovata dol`ina ' na zvu~-
niot bran }e bide pomala od branovata dol`i-
na na branot koga zvu~not izvor ne bi se
dvi`el. Obratno, vo nasokata OA' branovata
dol`ina '' }e bide pogolema od '.
Pritoa treba da se potsetime deka
branovata dol`ina  i frekvencijata f se
povrzani so ravenkata f= vz /kade {to vz e
brzinata na zvukot.
Ako so v se ozna~i brzinata so koja se
dvi`i zvu~niot izvor koj ima frekvencija f, a
so vZ brzinata na zvukot, frekvencijata {to
pritoa }e se registrira e:
vz
f ' f . (2)
vz  v
Znakot "-" se odnesuva na sostojbata koga
zvu~niot izvor se pribli`uva, pritoa priem-
nikot }e registrira (nabquduva~ot slu{a)
zvuk so pogolema frekfencija od frekfenci-
jata f {to ja dava zvu~niot izvor Znakot "+"
va`i ako zvu~niot izvor se oddale~uva so
brzina v , i ritoa se registrira zvuk so pomala
frekvencija.
Vo slu~aj koga nabquduva~ot se dvi`i so
brzina v, a zvu~niot izvor miruva, frekven-
cijata {to se registrira e:
vz  v
f ' f , (2)
vz
znakot "+" va`i koga priemnikot na zvuk
(nabquduva~ot) se pribli`uva kon izvorot, a
"-" koga priemnikot se oddale~uva.
 1.11. Doplerov efekt
Isto taka, koga branovite se odbivaat
od podvi`na prepreka fekvencijata na ref-
lektiraniot bran, poradi Dopleroviot efekt,
se promenuva i se razlikuva od frekvencijata
na upadniot bran. Koga upadniot i reflekti-
raniot bran }e se dovedat do interferencija,
poradi malata razlika vo frekvenciite, se
sozdava biewe ili zvu~ni udari (vidi fizika
za II godina). Ovaa pojava mo`e da se iskoristi
za opredeluvawe na brzinata na podvi`ni pre-
preki (na primer vrzinata na eritrocitite vo
krvnite sadovi i dr.).
Ovaa tehnika mo`e da se koristi kaj
site vidovi branovi. Na primer, ako ultra-
zvu~nite branovi reflektirni od krvnite
telca kako podvi`ni prepreki davaat infor-
macii za brzinata na krvta vo krvnite sadovi.
So pomo{ na ovaa tehnika mo`e da se regis-
triraat i promenite na gradniot ko{ pri
di{eweto, potoa pulsiraweto na srceto na
plodot vo majkata.
kontinuiran
kontinuiranspektar
spektar
crveno pomestuvawe
sino pomestuvawe
Sl. 2.
Bidej}i ravenkite (1) i (2) va`at za bilo
kakvi branovi, pomestuvaweto na branovata
dol`ina na nekoja poznata spektralna linija
mo`e da se iskoristi za da se opredeli brzi-
nata na dvi`ewe na nekoja yvezda ili galaksija
vo odnos na Zemjata. Svetlinata {to doa|a od
yvezda koja se oddale~uva od Zemjata ima
frekvencija poniska od svetlinata emituvana
od atomite na istiot element koga tie miruva-
at. Se veli spektralnite linii na svetlinata
od taa yvezda se pomesteni kon crvenoto.
Taka crvenoto pomestuvawe za poda-
le~nite galaksii od nas e pogolemo. Pogolem
broj od zvezdite imaat crveno pomestuvawe.
Od toa se zaklu~uva deka pogolem broj od
yvezdite se oddale~uvaat od nas, te. kosmosot
se {iri.
33
Na principot na Doplerov efekt poli-
ciskite radari pri kontrola na soobra}ajot ja
opredeluvaat brzinata na vozilata.
Specijalen slu~aj na doplerov efekt e
"probivaweto na zvu~nata bariera". Za
objasnuvawe na ovoj efekt neophodno e da se
pretpostavi deka od sekoja to~ka, niz koja
pominuva izvorot na zvuk, se prostira elemen-
taren bran. Koga izvorot na zvuk (na primer
avionot) se dvi`i so brzina ednakva na brzi-
nata na {irewe na zvukot, zvu~nite branovi se
trupaat pred nego sozdavaj}i ramen bran, koj
se prostira vo nasoka normalna na dvi`eweto
na izvorot (sl.3).
udaren
bran
vavion = u
Sl. 3.
Ako brzinata na avionot v stane
pogolema od taa na zvu~nite branovi u (v > u),
pred ~eloto na avionot toj bran sekoga{ e
to~kest. Zad avionot radiusite na frontot na
elementarnite branovi rastat so brzinata na
zvukot u. Frontot na tie branovi e vo vid na
konus (sl.4). Odnosno, zad izvorot se sozdava
udaren bran vo vid na konus.
vavion

udaren
bran
u
vavion > u
Sl. 4.
Toj se prostira kon povr{inata na Zemjata
so brzinata na avionot v. Ako avionot leta
34 1.12. Mehanika na belodrobnoto di{ewe
nisko, vo momentot koga frontot na branot }e
ja dostigne povr{inata na Zemjata, se slu{a
tresok poznat kako "probivawe na zvu~nata
bariera".
Agolot me|u frontot na branot i oskata
na konusot () e poznat kako agol na Mah
sin   u / v . Pri udarnite branovi se javuva
dopolnitelen pritisok od koj mo`e da se
skr{at i prozorcite na zgradite. Udarniot
bran se zgolemuva so zgolemuvaweto na brojot
na Mah, koj e zadaden so M  v / u . Ako M=1
zna~i avionot se dvi`i so brzina 330 ms-1; M=2
brzinata na avionot e dvapati pogolema od
brzinata na zvukot.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to e toa Doplerov efekt?
2. Na magistralen pat stoi nabquduva~.
Avtomobil, koj se dvi`i so brzina 20 m/s, ide
kon nabqudiva~ot i go odminuva so pritisnata
sirena ~ija frekvencija e 540 Hz. Kolkava
frekvencija registrira nabquduva~ot pri
pribli`uvawe i pri odale~uvawe na avtomo-
bilot?
(Odgovor: 574 Hz, 510 Hz)
3. Kolkava brzina mo`e da dostigne
supersoni~en avion za koj M=6,15 ? (2030 m/s)
K. Dopler (Kristian
Andreas Doppler, 1803-1853)
avstriski fizi~ar, mate-
mati~ar i astronom. Vo
1842 go pravi negovoto
najgolemo otkritie - efek-
tot na Dopler. Efektot se
koristi i pri astronomski
prou~uvawa.
 Pove}e informacii i simulacii za
Dopleroviot efekt pobarajte na Internet
adresata:
www.scholsobservaory.org.uk/internal/doppler.htm
http://webphysics.davidson.edu/Applets/Examples_
From_Others/doppler.html
1.12. MEHANIKA NA
BELODROBNOTO DI[EWE
2
Di{eweto e proces koj se odviva blago-
darenie na periodi~nata promena na volu-
menot na gradniot ko{, a so toa doa|a i do
promena na vozdu{niot pritisok vo belite
drobovi vo odnos na atmosferskiot pritisok.
1. p = b
2. p < b
3. p > b
p – pritisok
1 2 3 vo beli drob.
b- pritisok
atmosverski
Sl. 1.
Od fizi~ka gledna to~ka, belite
drobovi se kesi, nepropustlivi za vozduhot,
koi samo preku traheite se povrzani so
atmosferata.
Golema uloga pri di{eweto ima prosto-
rot me|u dvete plevri, obvivki od nepropus-
tliv sloj za vozduh na belite drobovi i vnat-
re{nata strana na gradniot ko{ (interplev-
ren prostor). Normalniot pritisok vo inter-
plevreniot prostor koj e pomal od atmos-
ferskiot (okolu 1,2 kPa ponizok od atmos-
ferskiot) e poznat kako negativen pritisok.
Belite drobovi ne se spoeni so rebrata i
nemaat sopstvena muskulatura. Tie mo`e da se
polnat i praznat so vozduh samo so pasiven
mehanizam, sledej}i gi promenite na
pritisokot vo gradniot ko{.
Koga rebrata so pomo{ na me|urebre-
nite muskuli se podigaat nagore (kako edno-
krak lost na sila, toa se pravi bez pogolem
napor), nastanuva {irewe na gradniot ko{,
dijafragmata ja namaluva krivinata i sleguva
nadolu, a so toa doa|a do {irewe i na belite
drobovi (sl. 1 - sostojba 2).
Sekoe {irewe na gradniot ko{ dove-
duva do zgolemuvawe na negativnosta na priti-
sokot vo interplevreniot prostor, {to dove-
 1.12. Mehanika na belodrobnoto di{ewe
duva do {irewe i na belite drobovi. Imeno,
so zgolemuvawe na volumenot V, spored Bojl-
Mariotoviot zakon (pV=const) pritisokot p
vo belite drobovi, se namaluva. Vo takva sos-
tojba pritisokot na vozduhot vo belite dro-
bovi e pomal od atmosferskiot p < b, a kako
rezultat na toa, vo respiratornite pati{ta
zapo~nuva da navleguva atmosferskiot vozduh,
a toa e vdi{uvaweto (sl.1 - sostojba 2).
Obraten proces se odviva pri izdi{u-
vaweto. So olabavuvawe na me|urebrenite
muskuli volumenot na gradniot ko{ se nama-
luva, a so toa pritisokot vo belite drobovi se
zgolemuva. Koga pritisokot vo belite drobovi
e pogolem od atmosferskiot p > b , od niv se
istisnuva del od vozduhot vo nadvore{nata
sredina (sl. 1 - sostojba 3).
Imeno, pri procesot na di{ewe (vdi{u-
vaweto i izdi{uvaweto) pri~inata za struewe
na vozduhot e razlikata na pritisocite vo
respiratorniot sistem i okolnata sredina.
Koga pri operativen zafat ili trauma
}e se otvori interplevreniot prostor, priti-
sokot vo nego se izedna~uva so atmosferskiot
i belite drobovi se isklu~uvaat od procesot
na di{eweto.
manometar
C skata promena so tekot na vremeto se koristat
R t.n. spirografi, a rezultatite se prika`ani
B
manometar
D 1. Kako se odviva vdi{uvaweto, a kako
Sl. 2. Fizi~ki model na beli drobovi
Mehanizmot na di{eweto mo`e da se
poka`e so mehani~kiot model na belite dro-
bovi (sl.2). Toa e edno golemo stakleno {i{e
~ie dno e prese~eno i zameneto so tenka
gumena membrana. Spored ovoj model cevkata C
odgovara na nosot, balonot V napolnet so
vozduh - na belite drobovi, stakleniot sad R -
35
na rebrata, dodeka gumenata membrana D -na
dijafragmata. So potegnuvawe na gumenata
membrana nadolu (se zgolemva volumenot) vo
hermeti~ki zatvoreniot prostor na stak-
leniot sad doa|a do opa|awe na pritisokot.
Pritoa, so ist period oscilira i volumenot
vo balonot B, sozdavaj}i cirkulacija na vozdu-
hot niz cevkata C.
@ivite organizmi, vo tekot na svojata
evolucija, uspeale da se adaptiraat na atmos-
ferskiot pritisok. Tie lesno se prilagodat
na bavnite i ne mnogu golemi promeni na
atmosferskiot pritisok.
Vo uslovi, na namalen atmosferski pri-
tisok (na visini pogolemi od 3000 m), naru{u-
vawata se manifestiraat vo vid na t.n. pla-
ninska ili visinska bolest. Koga atmosfer-
skiot pritisok naglo se promenuva, se pro-
menuva i rastvorlivosta na azotot vo krvta.
Taka, pri nagli promeni na pritisokot apsor-
biraniot azot od krvta se osloboduva vo vid na
gasni meur~iwa (gasna embolija).
 Brzinata so koja se promenuva volume-
not na vozduhot (volumenska brzina) pri di-
{eweto se opredeluva so specijalni aparati
spirometri. Za registrirawe na volumen-
preku dijagrami koi se nare~eni spirogrami.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
izdi{uvaweto na vozduhot?
2. Kade se sozdava negativen pritisok ?
3. [to }e se slu~i ako se otvori inter-
plevreniot prostor ?
4. Opredelete kolku paskali odgovaraat,
na normalen atmosferski pritisok (h=0,76 m;
=13,6 103 kg/m3) i sporedete go so pritisokot
vo interplevralniot prostor zadaden vo
tekstot. (P=101396 Pa )
5. Obidete se od edno plasti~no {i{e i
balon da napravite model na beli drobovi.
36 1.13. Viskoznost na krv i merewe
1.13. VISKOZNOST NA KRV
I MEREWE
Da se potsetime. Realnite te~nosti
pri dvi`ewe, za razlika od idealnite, kako
posledica od molekularnoto dejstvoto vo
sloevite od te~nosta, poka`uvaat sili na
vnatre{no triewe ili sili na viskozno
triewe. Pri te~ewe na bilo koja realna
te~nost nejzinite oddelni sloevi si dejstvu-
vaat eden na drug so sili tangencijalni na
sloevite, a naso~eni sprotivno od nasokata na
dvi`eweto. Kako rezultat na toa, pri
laminarno (sloesto) te~ewe na edna realna
te~nost, sloevite na te~nosta se dvi`at so
razli~na brzina.
x
S 
F nata na dvi`ewe na dva sloja od te~nosta na
 rastojanie x, v/x e gradient na brzinata.
x 5 vo

4 v4
3 
v3
2
 viskoznost) vo SI e 1Pa s (paskalsekunda).
v2
1   
v1
Ftr  F
O podloga
Sl. 1. Laminarno te~ewe na viskozna te~nost
Da go razgledame te~eweto na realna
te~nost po horizontalna nepodvi`na podloga
(sl.1). Uslovno, te~nosta mo`e da se pretstavi
vo vid na tenki sloevi, taka {to pod dejstvo na
tangencijalnoto napregawe, te~eweto se
sostoi od me|usebno lizgawe na sloevite. Za
dvi`ewe na gornata plo~a so konstantna
brzina v o neophodno e vo istata nasoka da
 ili emulzii), viskoznosta zavisi od re`imot
dejstvuva nekoja konstantna sila F . Pritoa,
sloevite si dejstvuvaat eden na drug i se
pomestuvaat so razli~ni brzini, koi se zgo-
lemuvaat so oddale~enosta od slojot prilepen

za fiksnata podloga. Maksimalna brzina v o }e
ima slojot koj e vo neposreden dopir so slojot
koj e prilepen za gornata podvi`na plo~a,
   
odnosno v1  v 2  v3      v o . Pritoa, sekoj
pobrz sloj go povlekuva so sebe soodvetniot
pobaven, a istovremeno toj go ko~i pobrziot
sloj, t.e. se sprotivstavuva na povlekuvaweto
od pobrziot sloj.
Silata na vnatre{no triewe, koja se
javuva me|u dva sloja, e rezultat na me|usebna
izmena na impulsite na molekulite {to
pripa|aat na sloevite so razli~na brzina.
Eksperimentalno e poka`ano deka ovaa sila
se pot~inuva na Wutnoviot zakon za viskozno
protekuvawe, koj glasi:
v
F  S , (1)
x
kade {to S e plo{tinata na dopirnata povr-
{ina na sekoj oddelen sloj,  e koeficient na
vnatre{no triewe - dinami~ka viskoznost
ili samo viskoznost, v e razlika vo brzi-
Znakot minus "-" poka`uva deka silata na
triewe e naso~ena sprotivno na brzinata na
sloevite. Edinicata za viskoznost (dinami~ka
Dinami~kata viskoznost e karakte-
ristika na te~nosta isto kako {to e i modulot
na elasti~nost na tvrdite tela.
So porastot na temperaturata, viskoz-
nosta na vodata i niskomolekularnite soedi-
nenija se namaluva. Kaj pove}eto te~nosti
(voda, niskomolekularni organski soedinenija
i dr) viskoznosta zavisi samo od prirodata na
te~nosta i temperaturata. Kaj niv brzinata na
protekuvawe so gradientot na pritisokot
linearno se menuva. Takvite te~nosti se
vikaat wutnovski te~nosti.
Kaj te~nostite, kako {to se visokomo-
lekularnite organski rastvori (rastvori na
polimeri) ili disperzni sistemi (suspenzii
na te~eweto – brzinata i gradientot na priti-
sokot. Pri nivno zgolemuvawe viskoznosta se
namaluva, {to e rezultat od naru{uvaweto na
vnatre{nata struktura na potokot na te~-
nosta. Takvite te~nosti gi vikame strukturno
zavisni ili newutnovski te~nosti.
 1.13. Viskoznost na krv i merewe 37

Viskoznost na krvta. Krvta se sostoi

0 Najgolem broj disperzni i koloidni
od krvna plazma, vo koja se suspendirani krvni
kletki. Koli~estvoto na krvnite kletki ja
menuva viskoznosta na krvnata plazmata.
Eksperimentalno e poka`ano deka vis-
koznosta na krvta ne raste linearno so poras-
tot na hematokritot (sl.2). Hematokrit
pretstavuva (procentualen) soodnos me|u volu-
menot na suspendiranite krvni kletki (glavno
eritrocitite) i celiot volumen na krvta. Kaj
zdrav ~ovek hematokritot e me|u 40 % i 48 %.
Karakteristi~na osobina na krvta {to
se dvi`i e toa {to vrednosta na viskoznosta
po oskata na krvniot sad i vo blizina na
negovite yidovi bitno se razlikuva. Toa e
rezultat na toa {to krvnite kletki se koncen-
triraat i se dvi`at po oskata na krvniot sad.
Krvta pripa|a na te~nostite koi imaat
anomalna viskoznost, odnosno na newutnov-
skite te~nosti.
sistemi se newutnovite te~nosti. Mnogu
biolo{ki te~nosti (krv, linfa, digestivni
sokovi itn.) pretstavuvaat disperzni sredini.
Kaj niv so zgolemuvawe na temperaturata
viskoznosta se namaluva.
HESOV KLINI^KI VISKOZIMETAR. - Ovoj
viskozimetar se sostoi od dve kapilarni
cevki postaveni horizontalno, a na edniot
kraj se spoeni so staklen del vo vid na U
bukvata. Ednata cevka e potopena vo destili-
rana voda, a drugata vo ispituvanata biolo{ka
te~nost. Kapilarite prodol`uvaat vo dve
pro{ireni stakleni cevki (A i B) na koi ima
graduirani skali (sl.2).
V A 0
C voda

 1 0
  VODA  1 m Pa s krv
KOEFICENT NA VISKOZNOST

6 kon vakuum pumpa B

5 viskoznost na krv
4 Sl. 3 Hesov viskozimetar
normalna krv
3
viskoznost na plazma Merewata so Hesoviot viskozimetar se
2 pravat na sledniot na~in: prvo so pumpa ili
viskoznost na voda
1 gumena topka se namaluva vozdu{niot priti-
sok vo viskozimetarot, i dvete te~nosti se
0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 vovlekuvaat vo kapilarnite cevki. Bidej}i
HEMATOKRITSKA VREDNOST vodata ima pomala viskoznost, vo kapilarata
}e se vovle~e pogolem stolb na te~nost vo
Sl. 2. sporedba so krvta. Zatoa, pri rabota so
Hesoviot viskozimetar se postapuva na
Viskoznosta na krvta zavisi, pred sè, od sledniot na~in. Najprvo pri otvorena polo`-
brojot i svojstvata na krvnite kletki, osobeno ba na ventilot V niz gumenoto crvo C, isto-
od eritrocitite, voedno zavisi i od koli- vremeno se vr{i v{mukuvawe na dvete te~nos-
~estvoto na nekoi neorganski i organski ti, sè dodeka vodata ne stigne do nultiot pode-
supstancii (natrium hlorid, serumski albu- lok na soodvetnata skala, a za da se ovozmo`i
mini i globulini). i biolo{kata te~nost (naj~esto krvta) da
Viskoznosta na krvta zna~itelno se stigne do nulata od drugata skala, se zatvora
zgolemuva koga raste koncentracijata na CO2, ventilot V i se prodol`uva so vovlekuvaweto.
zatoa {to se zgolemuva volumenot na Koga toa e postignato, se otvora ven-
eritrocitite, {to vodi kon zgolemuvawe i na tilot i se vr{i istovremeno v{mukuvawe na
vrednosta na hematokritot. Kislorodot ja dvete te~nosti. Sega tie trgnuvaat od ista
namaluva viskoznosta na krvta, pa zatoa oznaka. V{mukuvaweto trae sè dotoga{ dodeka
venskata krv ima pogolema viskoznost od ispituvanata te~nost ne dojde do podelokot
arteriskata. ozna~en so 1 od soodvetnata skala. Vo toj
38 1.14. Dvi`ewe na krvta niz krvniot sistem (hemodinamika)

moment povtorno se zatvora ventilot V i se

ot~ituva vrednosta na podelokot do koj stig- 1.14. DVI@EWE NA KRVTA NIZ
nala vodata. Vrednosta na toj podelok ja KRVNIOT SISTEM.
poka`uva relativnata viskoznost na ispitu-
2

vanata te~nost vo odnos na vodata. (Hemodinamika)

Dokolku viskozimetarot ne e ba`daren,
viskoznosta  se opredeluva od zakonot na
Zakon na Poazej (Poiseulle). Krvniot
Puazej:
3

sistem kaj ~ovekot i `ivotnite e sostaven od

R 4 p1  p2 C elasti~ni krvni sadovi so razli~en dijametar
 t , (2) vo koi strui disperzna te~nost - krv. Zatoa
8l V V najprvo }e go prou~ime protekuvaweto na
p1  p2 viskozna te~nost niz cilindri~ni cevki.
kade {to C  R
4
t , t e vreme na pro-
8l sila na vnatre{no triewe
tekuvawe, V e volumenot na te~nost vo cevkata
~ij radius i dol`ina soodvetno se R i l .
Pritoa va`i: x R

C  V  oVo ,
kade {to oznakite  i V soodvetno se
viskoznost i volumen na biolo{kata te~nost,
a o i Vo na vodata. Ako dvete cevki imaat
ednakov dijametar relativnata viskoznost na
bilo{kata te~nost e opredelena spored
dol`inite na vovle~enata te~nost l i na
vodata lo:
 Vo  lo
 ; odnosno
o V o
Hesoviot viskozimetar se koristi pri nekoi
fiziolo{ki i biohemiski ispituvawa koga se
imaat mali koli~estva na organski te~nosti,
kako, na primer, krv ili krvna plazma.
(3) p1  p2
x
v
R
l
Sl. 1.
Koga gravitacionite sili ne vlijaat na
te~eweto, a pritoa te~nosta se dvi`i staci-
onarno (brzinata na ~esticite koi naiduvaat
 . (4)
l vo zadadena to~ka ne se menuva so tekot na
vremeto), za da se sovladuva silata na vnat-
re{noto triewe mora da postoi razlika na
pritisocite. Za taa cel na kraevite od
cevkata neka vladeat pritisoci p1 i p2, taka
{to p1 > p2 , pritoa te~nosta bi se dvi`ela od
pogolem pritisok kon pomal. Vo takva cevka
sloevite na te~nosta se koaksijalni cilindri.

0 ? PRA[AWA I ZADA^I
Spored toa, sekoj sloj na rastojanie x od
oskata na simetrija ima ednakva brzina (sl.1).
Silata na vnatre{no triewe za bo~nata
povr{ina na cilindarot so plo{tina S spored
1. Kako se menuva viskoznosta so tempe- Wutnoviot zakon za vnatre{no triewe, e
raturata i koja e edinicata za viskoznost? zadadena so ravenkata:
2. Poglednete ja op{tata ravenka za
transportnite procesi (poglavje 1.16) i v v
F   S  2 xl , (1)
Nutnoviot zakon za silata na vnatre{no x x
triewe ravenka (1). Zo{to pri viskoznosta
kako transporten proces se prenesuva impuls? kade {to S=2xl e plo{tinata na obvivkata na
   sekoj izdvoen cilindri~en sloj, x i l soodvetno
 v p
(Odgovor: F  ma  m  ) se radiusot i dol`inata na izdvoeniot sloj;
x x v / x e gradient na brzinata. Silata na pri-
 1.14. Dvi`ewe na krvta niz krvniot sistem (hemodinamika) 39

tisokot Fp {to ja dvi`i te~nosta i ja sovla-
duva silata na vnatre{noto triewe, a
dejstvuva na plo{tina x 2 e zadadena so:
Fp  p1x 2  p2 x 2  ( p1  p2 ) x 2 . (2)
Pri ramnomerno dvi`ewe na te~nosta
brzinata na rastojanie x od oskata na cevkata
iznesuva:
p1  p2
v (R2  x2 ) .
4l
Poradi simetrijata, ~esticite na te~nosta
koi se ednakvo oddale~eni od geometriskata
oska, imaat ednakva brzina. Najgolema brzina
vmax ima slojot vdol` geometriskata oska (x=0)
p1  p2
v max  R2 .
4l
Slojot, pak, {to e vo neposreden dopir
so sidovite (x=R) ima brzina v=0.
Zna~i, raspredelbata na brzinata na
~esticite vo odreden presek na cevkata se
menuva po paraboli~en zakon. Grafikot na
brzinata e prika`an na sl.2.
v = min
R edinica vreme t):
gleda deka, iako napre~niot presek na hori-
zontalnata cevka ne se menuva, pritisokot
linearno opa|a dol` cevkata. Pri istekuvawe
na idealen fluid niz horizontalna cevka
pritisokot ne se menuva so dol`inata ako
napre~niot pesek S ne se menuva (ako Sv=const,
v–brzina, spored Bernulievata ravenka koga
dinami~kiot pritisok ne se menuva, ne se
menuva i stati~kiot).
A
(3)
CC
C
(4)
Sl. 3.
Vo realni uslovi vrz brzinata na krvta,
vo golema mera, vlijaat i svojstvata na krvta
(viskoznosta, elasti~nosta), formata i dimen-
ziite na krvnite sadovi, nivnata razgranetost
i dr.
Dokolku e poznata srednata brzina na
te~ewe mo`e da se opredeli i protokot Q
(volumenot na te~nost V {to pominuva vo

v = max V Sl
Q   vsr S . (5)
t t

Sl. 2. Ako srednata brzina e:

Spored raveknata (3) razlikata na pri- R2

v sr  ( p1  p 2 ) (6)
tisocite e proporcionalna so dol`inata na 8l
cevkata, a obratno proporcionalna so napre~-
niot presek. So drugi zborovi, vo horizontal- za volumenot na te~nosta vo edinica vreme se
na cevka so konstanten napre~en presek priti- dobiva:
sokot linearno opa|a so nejzinata dol`ina.
R 4 ( p1  p 2 )
Ova mo`e da se poka`e so istekuvawe na Q . (7)
viskozna te~nost od eden po{irok sad niz 8 l
tesna, horizontalna cevka na koja se postaveni
pove}e manometri (sl. 3). Stati~kite pritiso- Ova e matemati~ki izraz za zakonot na
ci se proporcionalni so visinata na te~niot Puazej. Kako {to se gleda od ravenkata (7),
stolb vo manometarskata cevka (p=gh). Se pri zadadena razlika na pritisocite, za lami-
40 1.14. Dvi`ewe na krvta niz krvniot sistem (hemodinamika)

narno struewe i konstanten radius na cevkata,
protokot na te~nost e obratno proporciona-
len so viskoznosta na te~nosta  i dol`inata
na cevkata l. Protokot na krv e proporciona-
len so ~etvrtiot stepen na radiusot na
cevkata.
R te~nosta, nare~en hidrodinami~ki otpor Rh,
2R
p
13,3 kP 4R
Sl. 4.
Na primer, niz tri cevki so ista
dol`ina i radiusi R, 2R i 4R edinici, pri
konstantna razlika na pritisokot p=13,3 kPa,
vo niv soodvetno vo edinica vreme }e
protekuva 1 ml, 16 ml i 256 ml.
Spored toa ravenkata (7) mo`e da se zapi{e:
R 4 p p
Q  . (10)
8 l Rh
Vkupniot otpor na protekuvawe na
Q=1 ml/s zavisi od viskoznosta na krvta, dol`inata na
cevkata i plo{tinata na napre~niot presek
na cevkata niz koja te~e krvta.
Q=16 ml/s
Analogijata me|u hidrodinami~kiot
otpor i elektri~niot otpor, mo`e da se
Q=256 ml/s koristi za da opredeli otporot na seriski i
paralelno povrzani krvni sadovi (analogno
na elektri~nite sprovodnici povrzani sood-
vetno). Goleminata na ovoj otpor e ilustri-
rana na sl. 5.
Sepak, }e istakneme deka vkupniot
hidrodinami~ki otpor, koga krvnite sadovi se
spoeni vo serija, e ednakov na zbirot od otpo-
rite vo arteriite, arteriolite, kapilarite i
venite.

Hidrodinami~ki otpor. Ako se R2

R1 R3
napravi komparacija me|u zakonot na Puazej
(7) i Omoviot zakon, za del od strujno kolo }e
se vidi deka na ja~inata na elektri~nata Re  R1  R2  R3
struja I odgovara protokot Q – volumenot na
te~nost {to protekuva niz napre~niot presek R1
na cevkata vo edinica vreme. Spored Omoviot
zakon ja~inata na elektri~nata struja I koja R2
protekuva niz sprovodnik, e zadadena so R3
odnosot od potencijalnata razlika  koja
vladee na kraevite od sprovodnikot i elek- R4
tri~niot otpor R na toj sprovodnik t.e.
1 1 1 1 1
   
 U Re R1 R2 R3 R4
I  . (8)
R R
Sl. 5.
Pri komparacija na ravenkite (7) i (8)
se gleda deka na potencijalnata razlika  Dodeka, pak, vkupniot otpor vo para-
odgovara razlikata na pritisocite pna lelno spoenite krvni sadovi e mnogu pomal i
kraevite na cevkata, a na elektri~niot otpor od najgolemiot otporot {to go ima nekoj od
odgovara hidrodinami~kiot otpor Rh taka spoenite krvni sadovi. Na primer,
zadaden so ravenkata: vkupniot otpor na paralelno spoenite krvni
sadovi, so pribli`no ednakov otpor, t.e. ako
p 8l R1=R2=R3=R4=R, za vkupniot otpor se dobiva
Rh  ; odnosno Rh  . (9) deka iznesuva Re=R/4. Ete zo{to krvnite sado-
Q R 4 vi se spoeni so srceto paralelno (vidi sl. 8).
 1.14. Dvi`ewe na krvta niz krvniot sistem (hemodinamika)
Pri analiza na ravenkite (9) i (10)
sleduva deka vo krvnite sadovi so mal radius
hidrodinami~kiot otpor }e bide zna~itelno
zgolemen (protokot Q namalen), {to bara i
zgolemen pritisok za da ostane protokot Q
nepromenet. Me|utoa, merewata poka`uvaat
deka toa ne e taka.

v
Sl. 6.
Ravenkata (7) poka`uva deka protokot
}e se zgolemi ako viskoznosta na krvta se
namali. Mikroskopskite nabquduvawa poka-
`uvaat deka vo blizina na yidovite na krvniot
sad sekoga{ se nao|a sloj sostaven samo od
krvna plazma (taa ima pomala viskoznost od
krvta), a krvnite kletki i nekoi proteini se
koncentrirani vo vnatre{nite sloevi i se
orientiraat vo nasoka na dvi`eweto namalu-
vaj}i gi na toj na~in silite na viskozno
triewe, sl. 6 (tie se dvi`at po oskata na
krvniot sad kade brzinata e najgolema).
Beskleto~nata zona vo krvnite sadovi e
tolku po{iroka, kolku {to hidrodinami~-
kiot otpor e pogolem (kolku e pomal napre~-
niot presek na krvniot sad). Ovaa pojava e
nare~ena efekt na sid na krvniot sad.
 Da nau~ime pove}e
Protekuvawe na te~nost (krv) niz
cevki so elasti~ni yidovi. Srceto zaedno
so krvnite sadovi gradi eden zatvoren sistem.
Toa so svoite periodi~ni kontrakcii, dava
eden po~eten pritisok za protekuvawe na
krvta. Ova protekuvawe i pokraj periodi~-
nosta na kontrakciite na srceto na izvesno
rastojanie od nego, koga krvnite sadovi se
elasti~ni, e neprekinato i ramnomerno.
Za da se objasni dvi`eweto na krvta niz
krvnite sadovi, se razgleduva dvi`ewe na
viskozna te~nost niz sistem od elasti~na i
neelasti~na cevka - staklena (sl. 7).
Pri kontinuirano te~ewe na te~nosta
nikakva uloga ne igra stepenot na elasti~nost
41
na materijalot od koj se napraveni cevkite.
Me|utoa, ako niz cevkite se propu{ti pulsi-
ra~ki pritisok, karakterot na te~eweto na
te~nosta vo neelasti~nata i elasti~nata
cevka e razli~en.
STAKLENA CEVKA
P
GUMENO CREVO
Sl. 7.
Imeno, pri periodi~no sobirawe i
otpu{tawe na pumpata P, karakterot na stru-
eweto na te~nosta e razli~en: niz elasti~nata
cevka - stacionarno, a vo krutata neelasti~na
cevka - isprekinato. Vo neelasti~nata cevka
za isto vreme protekuva pomalku te~nost
otkolku niz elasti~nata cevka.
So zgolemuvawe na pritisokot {to e
rezultat od periodi~nata rabota na pumpata,
sidovite na elasti~nata cevka se pro{iru-
vaat, {to ovozmo`uva priem na novi koli-
~estva na te~nost. Pritoa, del od kineti~kata
energija na te~nosta pominuva vo potenci-
jalna energija na deformacija na elasti~nite
sidovi na cevkata.
Bidej}i pumpata dejstvuva periodi~no,
vo uslovi koga pumpata ne raboti, poten-
cijalnata energija na elasti~nite deforma-
cii na yidovite se transformira vo kineti~ka
energija za pridvi`uvawe na te~nosta. Na toj
na~in elasti~nite sidovi na cevkata peri-
odi~no se {irat i sobiraat so {to se ovozmo-
`uva kontinuiran protok na te~nosta.
Ventilite, koi se nao|aat vo pumpata
(zaliscite kaj srceto), ne dozvoluvaat te~osta
da te~e vo obratna nasoka.
Pod dejstvo na pulsira~kiot pritisok,
obezbeden od strana na srceto, za kontinuiran
protok na krvta pridonesuvaat elasti~nite
krvni sadovi. Imeno golemite arterii za
vreme na sistolata primaat pove}e krv
otkolku {to istekuva kon periferijata.
42 1.14. Dvi`ewe na krvta niz krvniot sistem (hemodinamika)
Za vreme na dijastolata, ra{irenite
krvni sadovi se sobiraat, a potencijalnata
energija od deformacijata na krvnite sadovi
pominuva vo kineti~ka energija za dvi`ewe na
krvta.
SRCE
Sl. 8.
Fizi~kiot model na krvniot sistem e
prika`an na sl. 8. Negova posebna karakte-
ristika e toa {to ima golemo razgranuvawe na
elasti~nite sadovi, koi me|usebno se para-
lelno povrzani, a pumpata periodi~no gi
povtoruva pumpawata.
Poradi elasti~nite osobini na krvnite
sadovi, pri sekoja sistola, istisnatata krv od
levata komora na srceto, po dol`inata na
pogolemite krvni sadovi se {iri vo vid na
elasti~en bran - pulsen bran.
Sl. 9.
Sl. [irewe na pulsen bran.
Na sl. 9. e prika`ano {ireweto na puls-
niot bran niz arteriskoto steblo. Vo peri-
odot na dijastolata, sidovite na aortata
postepeno se sobiraat do po~etnata polo`ba,
a pritoa se isturkuva dopolnitelno koli-
~estvo krv (krvta protekuva kontinuirano).
Brzinata na pulsniot bran zavisi od
elasti~nosta na krvnite sadovi. Elasti~nite
svojstva na arteriite, ne samo {to ovozmo-
`uvaat peglawe na periodi~nite pritisoci,
tuku i neprekinato te~ewe na krvta i poeko-
nomi~na rabota na srceto. Pritoa, vremeto na
traewe na sistolata na srceto e pribli`no
dvapati pokratko od dijastolata. Elasti~nite
krvni sadovi ovozmo`uvaat muskulite na
srceto 2/3 od vremeto da odmoraat.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to e toa hidrodinami~ki otpor i
dali postoi analogija me|u ovoj otpor i
elektri~niot otpor ?
2. Kolkava e srednata brzina na krvta vo
aortata ~ij radius e 1,0 cm? Protokot na krv e
Q =5 l /min=83,3 cm3 /s .
(Odgovor: v =Q/S = 0,265 m/s )
3. Ako maksimalnata dol`ina na
arteriskoto steblo kaj ~ovekot ne e pogolema
od 1,4 m dali za vreme na sistolata pulsniot
bran }e se pro{iri i do najoddale~enata
to~ka od arteriskoto steblo? Vremeto dodeka
trae sistolata e 0,3 s, a brzina na {irewe na
pulsniot bran e 5 m/s .
(Odgovor: l=5 m/s0,3 s=1,5 m>1,4 m)
HEMODINAMIKA - nauka koja gi
prou~uva zakonite za dvi`eweto na krvta.
 Pove}e informacii za hemodinamikata
pobarajte na Internet adresata:
http:/www. sci med.nursong
 1.15.Merewe na krven pritisok
1.15. MEREWE NA
KRVEN PRITISOK
1
Fizi~ki osnovi za merewe na krven
pritisok.
Pri objasnuvawe na ovoj metod treba da
se znae deka vo normalni uslovi strueweto na
krvta se odviva sloesto (laminarno). Me|utoa,
koga brzinata na krvta se nagolemuva (a toa se
slu~uva so stegawe na krvniot sad) i }e nadmi-
ne nekoja grani~na vrednost, karakteristi~na
za fluidot, strueweto postanuva turbulentno
(vrtlo`no).
Za razlika od laminarnoto struewe na
krvta vo krvniot sistem koe se odviva tiho,
turbulentnoto struewe so svoite vrtlozi i
interakcijata so okolnite tkiva, prediz-
vikuva {umovi.
Koga strueweto e laminarno va`i
2
zakonot za kontinuitet. Spored nego
protokot na te~nost Q (volumenot na te~nosta
vo edinica vreme) niz krvniot sad ima
konstantna vrednost. Imeno, protokot na
te~nost ne se menuva:
V l S
Q   vS  const . , (1)
t t
kade {to V=l S e volumen; l i S se
dol`inata i napre~niot presek na cevkata,
v  l / t e brzinata. Mo`e i vaka da se
napi{e:
S1v1  S 2 v 2   const . , (2)
kade {to v1 i v2 soodvetno se brzinite pri
napre~en presek S1 i S2. Pri namaluvawe na
napre~niot presek na cevkata (stegawe na
krvniot sad) brzinata se zgolemuva.
Dali strueweto }e bide turbulentno
ili laminarno, pred sè, zavisi od svojstvata na
fluidot, brzinata na strueweto, dimenziite i
oblikot na cevkata. Karakterot na strueweto
na fluidot se opredeluva so bezdimenzi-
onalnata veli~ina t.n Rejnoldsov broj,
43
vD
Re  , (3)

kade {to  e gustinata,  e viskoznosta na
fluidot, D e dijametarot na cevkata, v e
maksimalnata brzina na fluidot. Ako
brzinata na fluidot e ednakva ili pogolema
od nekoja kriti~na brzina vkr za koja
strueweto preminuva od laminarno vo turbu-
lentno, i Rejnoldsoviot broj dobiva kriti~na
vrednost Re kr.
v kr D
Re kr  . (4)

Spored toa, za vrednosti na Re< Rekr
strueweto na daden fluid e laminarno, a za
vrednosti Re > Rekr strueweto e turbulentno.
Eksperimentalno e poka`ano deka vo
slu~aj na laminarno struewe na krvta niz
kardiovaskularniot sistem, vrednosta na
Rejnoldsoviot broj ne nadminuva Rekr = 2000.
Metodi za merewe na krven pritisok
Poznato e deka bez postoewe na krven
pritisok ne mo`e da se obezbedi kontinuiran
protok na krv niz krvnite sadovi. Toj se
sozdava i se odr`uva so pomo{ na ritmi~kite
kontrakcii na srcevite muskuli. So rabotata
na srceto arteriskiot pritisok neprekinato
se menuva. Pri ispumpuvawe na krvta vo
aortata, pritisokot vo arteriite se zgolemu-
va, za pri krajot na kontrakcijata da ja dostig-
ne maksimalnata vrednost. Toa e sistoli~ni-
ot pritisok. Za vreme na opu{taweto na
srceto (dijastolata) ovoj maksimalen pritisok
eksponencijalno se namaluva se dodeka ne ja
dostigne svojata minimalna vrednost -
dijastoli~en pritisok.
Za kontrola na krvniot pritisok, koj e
dobar dijagnosti~ki pokazatel, se koristat
direktni i indirektni metodi. Direktnite
metodi se bolni i naj~esto se koristat kaj
eksperimentalni `ivotni. Za taa cel vo
arterijata ili venata direktno se vnesuva
sonda povrzana za manometar.
Vo klini~kata praktika prioritet se
dava na indirektnite metodi. Mereweto
mo`e da e so auskultacija (slu{awe) na zvu~-
nite promeni, so pipawe ili da se prika`e na
44 1.15.Merewe na krven pritisok
osciloskop. Tuka }e go opi{eme samo auskul-
tatorniot metod. Pri ovoj metod nastanuva
izedna~uvawe na arteriskiot pritisok na
kontroliranoto mesto so nadvore{niot pri-
tisok, t.e. pritisokot vo pnevmatskoto per-
ni~e ~ii vrednosti i se merat.
Za uspe{na kontrola, pritisokot treba
da se meri na opredeleno mesto, a toa naj~esto
e nadlakticata od levata raka.
mm Hg
150
100
50
0
Sl. 1 Merewe na krven pritisok
Za taa cel pnevmatskoto perni~e se
obvitkuva okolu muskulite na nadlakticata.
So pomo{ na gumenata pumpa se obezbeduva
pritisok koj go prekinuva protokot vo eden
golem krven sad koj e pod pnevmatskoto
perni~e. Ovoj pritisok obi~no e povisok od
sistolniot. Neposredno pred pumpaweto na
vozduhot vo perni~eto, krvniot sad normalno
e otvoren (sl.2.a). Ako vo pnevmatskoto
MANOMETAR
NADLAKTICA
A.brachealis
a) b)
Sl. 2.
perni~e se vnese dosta vozduh, ovoj krven sad
poradi stegaweto }e kolabrira (se zatvora)
(sl.2.b), so {to privremeno se zapira i
protokot na krv niz dolniot del od krvniot
sad. Zatoa niz toj del od krvniot sad ne se
slu{aat {umovi.
So postepeno otvorawe na ventilot na
pumpata, se ispu{ta del od vozduhot vo pnev-
matskoto perni~e i doa|a do namaluvawe na
pritisokot vo nego. Vo odreden moment pri-
tisokot vo perni~eto se izedna~uva so sis-
tolniot arteriski pritisok. Krvta po~nuva da
protekuva vo vid na mlaz niz stegnatiot krven
sad so brzina pogolema od kriti~nata (sl.2.v).
Zatoa ovoj protok na krv se odviva
turbulentno (Re >Rekr) so ritmi~ni {umovi -
Korotkovljev {um. Slu{aweto (auskultaci-
jata) na ovie {umovi se vr{i so stetoskopot
(sl.1). Vrednosta na pritisokot ot~itan na
manometarot pri pojavata na ovie {umovi
dava informacii za sistolniot pritisok.
So ponatamo{no namaluvawe na priti-
sokot vo perni~eto, se slu{aat ritmi~ni
{umovi, sinhronizirani so ot~ukuvaweto na
srceto, koi }e bidat prisutni sè dodeka ne
is~ezne turbulentnosta na krvta (Re <Rekr).
Koga pritisokot vo pnevmatskoto per-
ni~e }e se izedna~i so dijastoli~niot pri-
tisok vo krvniot sad, toj napolno e otvoren, a
krvta protekuva laminarno pa {umovite
pove}e ne se slu{aat. Vo momentot na is~ez-
nuvawe na akusti~nite {umovi se ot~ituva
vrednosta na t.n. dijastoli~en krven pritisok.
kon
pumpa
pnevmatsko
perni~e
v)
 1.15.Merewe na krven pritisok 45

Za merewe na pritisokot se koristat Treba da se znae deka pritisokot se

metalni i `ivini manometri (sl.3 i sl.4). menuva so oddale~enosta na krvnite sadovi od
Pritoa, treba da se ima predvid deka vaka srceto (sl. 5), i zatoa treba da se meri na isto
izmereniot pritisok mnogu zavisi i od atmos- mesto.
ferskiot pritisok vo momentot na mereweto.
Denes ima i digitalni aparati koi priti- p (mm Hg ) v (m/s)
sokot go registriraat na istiot princip. So
niv nezavisno kade i da se postavat (obi~no na 120
nadlakticata) pritisokot se ~ita direktno na 100
displejot vgraden vo aparatot.
80

60 0,6
v
40
p
0,4
20 0,2
0 0

artetii arteriori kapilari veni

Sl. 5. Promena na pritisokot i brzinata vo razni

krvni sadovi

Relativnata pogre{ka pri merewe na

Sl. 3. Aparat za merewe pritisok (sfigmometar)
so `ivin manometar
pritisokot so auskultaciska tehnika e okolu
 10%. Pri psihofizi~ka stabilnost, sistol-
niot pritisok iznesuva okolu 16 kPa, a dija-
stolniot okolu 10,7 kPa. Da istakneme deka
samo vo medicinata dozvoleno e pritisokot da
se izrazuva i vo mm Hg.

Sl. 4. Aparat za merewe pritisok so metalen

manometar Sl. 6. Digitalen aparat za merewe pritisok
46 1.15.Merewe na krven pritisok
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kolku mm `ivin stolb odgovara na
pritisok od 16 kPa i 10,7 kPa ?
(Odgovor 120 mm Hg i 80 mm Hg)
2. Ako brzinata niz edna cevka e 0,5 m/s ,
a napre~niot presek 0,1 m2, kolkava e brzinata
ako napre~niot presek se promeni i e 0,2m2 ?
(Odgovor: 0,25 m/s )
3. Arteriskiot pritisok na ~ovek vo
horizontalna polo`ba e p =13,3 kPa. Da se
opredeli na koja visina od rakata treba da se
postavi {i{eto so te~nost {to treba pri
infuzija da se vnese direktno vo krvniot sad
na pacientot. Gustinata na te~nosta e 103 kg
m-3 g 10 m s-2.
p
(Odgovor: h   1,33 m )
g
4. Spored podatocite, odredete dali pri
normalni uslovi te~eweto na krvta vo aortata
e turbulentno ili laninarno. Dijametarot na
aortata e D = 0,02 m, protokot na krv Q=5l/min
= 82,4 cm3 s-1 , koeficientot na viskoznosta na
krvta iznesuva = 4 10-3 Pa s, a gustinata na
krvta e =1040 kg/m3.
Odgovor: Spored podatocite za
srednata brzina na krvta se dobiva:
Q Q 82,4 cm 3 s 1
vsr     0,265 m s 1
S r2 3,14  1 cm 2
Rejnoldsoviot broj pri takov protok na krv,
dobiva vrednost:
v D
Re   1300 ,

(Re< 2000 te~eweto e laminarno).
Za normalen atmosferski pritisok se
zema pritisokot na morskoto nivo pri
temperatura 273,16 K (0o C) i geografska
{irina 45o . Toj iznesuva:
po= gh = 13,6 103 kg m-3 9,81 ms-2 0,76 m
po =101396 Pa ,
kade {to = 13,6 103 kg m-3 e gustinata na
`ivata ~ij stolb ima visina h - 0,76 m. Od tuka
mo`e da se presmeta kolkav pritisok odgovara
na 1mm Hg.
1mm Hg = 133 Pa.
 Da nau~ime pove}e
Krvta iska~ena vo mozokot, blagodare-
nie na kontrakciite na srceto, poradi
dejstvoto na Zemjinata te`a, ima tendencija
da se simne {to e mo`no pobrzo. Me|utoa, od
golema va`nost e da se obezbedi potrebno
koli~estvo krv vo mozokot. Kardiovaskular-
niot sistem na ~ovekot vo negoviot evolu-
tiven razvitok go re{il pra{aweto vo vrska
so problemite na cirkulacija na krvta vo
nasoka sprotivna od dejstvuvaweto na silata
na Zemjinata te`a. Sprotivno na toa, `ivot-
nite, kako {to se zmiite, jagulite i drugi, koi
ne se prilagodeni na golemi razliki vo
pritisocite, umiraat, ako im se dr`i glavata
visoko vo odnos na drugite delovi od teloto.
Kakva e razlikata na pritisokot vo
razni delovi kaj ~ovekot e prika`ano na sl. 6.
Za komparacija }e navedeme deka razlikata na
pritisocite na krvta me|u srceto i mozokot
kaj `irafata, ~ija glava se nao|a na 2 m nad
srceto e 20,8 kPa.
9,3 kPa
26,8 kPa 13,3 kPa 13,1 kPa 13,2 kPa
CV 13,3 kPa
C
C
CV
P P
Sl. 6. Kako se menuva pritisokot vo glavata i vo
stapaloto vo ispravena i horizontalna polo`ba.
sphygmicus – latinski zna~i pulsen
auskultacija – proslu{uvawe
 1.16. Propustlivost na kletkite. Pasiven i aktiven transport na supstanciite.
Hemoliza, dijaliza
1.16. PROPUSTLIVOST NA KLETKITE.
1PASIVEN I AKTIVEN
2TRANSPORT NA SUPSTANCIITE.
HEMODIJALIZA, DIJALIZA
Transportnite pojavi nastanuvaat vo
neramnote`nite termodinami~ki sistemi.
Pritoa, kako rezultat na toplinskoto hao-
ti~no dvi`ewe na molekulite, se vr{i prenos
na nivnata energija, masa ili impuls. So
procesot na prenosot na masa povrzana e
difuzijata, so prenosot na impuls, povrzano e
vnatre{noto triewe (viskoznosta), a
toplosprovodnosta e uslovena od prenos na
energijata. Kaj ovie pojavi prenosot na masa,
impuls i energija te~e ako postoi nekakov
gradient, a pritoa sistemot se dobli`uva do
sostojba na termodinami~ka ramnote`a.
O S x pri metaboli~kite procesi.
1 2
 
x x
Sl.1. Prilog kon op{tata ravenka za
transportnite pojavi.
Op{tata ravenka pri transportnite
pojavi koja se odnesuva za difuzija, vnatre{no
triewe i toplosprovodnost e zadadena so
fluksot na veli~inata G {to vo nasoka x se
prenesuva za vreme t i glasi:
G 1 H
  v S (1)
t 3 x
kade {to v e sredna brzina na molekulite,  
kaj gasovite e sredno rastojanie me|u dva pos-
ledovatelni sudiri na molekulite pri nivno-
to haoti~no dvi`ewe. Kaj te~nostite  e
sredno rastojanie me|u dve sostojbi na moleku-
lite. Razlikata H e promena na karakteris-
ti~nata veli~ina H na rastojanie x po x-
H
oskata. Veli~inata e gradient na H vo
x
47
nasoka na oskata x. Gradientot na H e
H
pozitiven ( >0) , koga veli~inata H se
x
zgolemuva vo nasoka na x -oskata i negativen
H
( < 0) – koga H se namaluva.
x
Znakot "-" ozna~uva deka koga G  0
prenosot e vo nasoka obratna od gradientot
H / x , te. vo nasoka od pogolema kon pomala
vrednost na veli~inata H. Na primer, preno-
sot na vnatre{nata energija (koli~estvo top-
lina) pri toploprovodnosta se odviva od po-
toploto kon poladnoto telo, te. vo obratna na-
soka od gradientot na temperaturata T / x .
5Transport na supstancijata vo `ivi-
te organizmi mo`e da bide pasiven i
aktiven. Za razlika od pasivniot transport
(koj te~e vo nasoka obratna od gradientot na
koncentracija – od povisok kon ponizok),
aktivniot transport na supstancijata se odvi-
va vo nasoka na gradientot na koncentraci-
jata, i toa za smetka na energijata oslobodena
Spontanoto zaemno prodirawe na mole-
kulite na dve ili pove}e materii vo
slobodniot me|umolekularen prostor {to e
posledica na toplinskoto haoti~no dvi`ewe
na molekulite se vika difuzija. Pritoa, se
odviva prenos na masa od edno na drugo mesto.
Difuzijata {to se odviva bez pregrada
me|u supstanciite {to difundiraat se vika
slobodna difuzija.
Goleminata na masata m {to }e se
prenese vo edinica vreme niz plo{tinata S e
zadadena so eksperimentalniot zakon na Fik:
m c
 D S (2)
t x
kade {to c / x e gradient na koncentraci-
jata. Koeficientot na proporcionalnost D se
vika koeficient na difuzija. Toj zavisi od
prirodata na supstancijata i se izrazuva vo
m2/s. Pri neslobodnata difuzija – osmoza,
koeficientot na difuzija zavisi od vidot na
membranata i se vika koeficient na
propustlivost .
Difuzijata trae sè dodeka postoi
gradient na koncentracija.
48 1.16. Propustlivost na kletkite. Pasiven i aktiven transport na supstanciite.
Hemoliza, dijaliza
3 Neslobodna difuzija - osmoza.
4 Zakon na Vant Hof
Neslobodna difuzija- osmoza se odviva
koga te~nostite {to difundiraat me|u sebe se
razdeleni so porozna prepreka (polupropus-
tliva membrana) .
Neslobodna difuzija mo`e da se odviva
koga preprekata razdeluva dva rastvora od ist
rastvoruva~, ili rastvoruva~ od rastvor na
nekoja supstancija vo istiot rastvoruva~.
Mnogu biolo{ki membrani gi propu{-
taat edni supstancii, na primer, molekulite
na vodata, a ne gi propu{taat molekulite na
supstanciite rastvoreni vo vodata. Tie mem-
brani se nare~eni polupropustlivi, takvi se
kleto~nite membrani, krvnite sadovi, be{i-
kata, bakteriskite membrani, membranite na
rastitelnite tkiva. Pritoa, porite na mem-
branata se dovolno golemi za da gi propu{tat
molekulite na vodata (so dijametar 0,38 nm),
no sosema se mali za slobodno da pominat
rastvorenite molekuli, na primer, od
glikozata (so dijametar 0,88 nm).
Osmozata, obi~no se prou~uva so pomo{
na ured nare~en osmometar.
A skiot pritisok za razredeni rastvori e pro-
CuSO4+H2O
gh
H2O
Sl. 2. Osmometar.
Osmometar (sl.2) mo`e da napravite i
sami od edna staklena cevka koja na dnoto e
pro{irena i zatvorena so polupropustliva
membrana (celofan ili `ivotinsko crevo).
Vo osmometarskata cevka (sadot A) se stava
rastvorot (na primer, voden rastvor na
CuSO4), a potoa se potopuva vo po{irokiot
sad so rastvoruva~ot - vodata. Osmome-
tarskata cevka se potopuva sè dodeka nivoto
na rastvorot vo nea i nivoto na vodata vo
po{irokiot sad ne se na ista visina.
Molekulite na rastvorot se pod pomal
pritisok od molekulite vo ~istiot rastvo-
ruva~ i toa tokmu za vrednosta na osmotskiot
pritisok. Tokmu poradi taa razlika vo priti-
socite niz polupropustlivata membrana pogo-
lem broj molekuli na ~istiot rastvoruva~
(vodata) pominuvaat kon rastvorot, otkolku
vo obratna nasoka, i po odredeno vreme doa|a
do poka~uvawe na nivoto na rastvorot vo
osmometarskata cevk do visina h.
Nivoto vo osmometarskata cevka }e se
podignuva sè dotoga{, dodeka hidrostati~-
kiot pritisok na te~niot stolb od rastvorot
(gh) ne se izedna~i so osmotskiot pritisok
 {to go vr{at rastvorenite molekuli vo
rastvorot. Vo toj moment }e nastapi
dinami~ka ramnote`a:
 = g h , (3)

kade {to e gustina na rastvorot. Vo
momentot na dinami~ka ramnote`a brojot na
molekuli, {to pominuvaat vo edinica vreme
niz membranata od rastvoruva~ot kon rastvo-
rot i obratno, se izedna~uva.
Spored zakonot na Vant Hof osmot-
porcionalen na koncentracijata na rastvo-
renata supstancija i temperaturata T:
=BCmT , (4)
kade {to Cm=n/V e molarna koncentracija na
rastvorot; n e broj na molovi od rastvorenata
supstancija vo edinica volumen; V e volumen
na rastvorot; B=8,27 Pam3/molK e koeficient
na proporcionalnosta. Od ravenkata (4) so
vnesuvawe na molarnata koncentracija se
dobiva
n
 BT , (5)
V
odnosno:
V=nBT. (6)
Ravenkata (6) prestavuva dobra prib-
li`nost do Klapejronovata ravenka koja se
odnesuva za sostojbata na idealen gas:
PV=nRT ; (7)
kade {to R= 8,31 J/molK .
 1.16. Propustlivost na kletkite. Pasiven i aktiven transport na supstanciite.
Hemoliza, dijaliza
Spored zakonot na Vant Hof, moleku-
lite na rastvorenata supstancija se odnesu-
vaat isto kako {to bi se odnesuval idealen
gas so ednakov volumen. Zakonot na Vant Hof,
va`i samo za razredeni rastvori, dodeka za
golemi koncentracii ne va`i.
Goleminata na osmotskoit pritisok ne
zavisi, nitu od prirodata na polupropustli-
vata membrana, nitu od prirodata na rastvo-
ruva~ot. Osmotskiot pritisok na rastvorot
zavisi od koncentracijata na supstanciite
{to ne mo`e da pominat niz membranata i od
temperaturata. Supstanciite koi pominuvaat
niz membranata, ne u~estvuvaat vo sozdavawe-
to na osmotskiot pritisok. Pri konstantna
molarna koncentracija, va`i:
= a T , (8)
kade {to a=BCm. Relacijata (8) go izrazuva
zakonot na Pfefer za osmotski pritisok,
spored koj, pri konstantna molarna koncen-
tracija osmotskiot pritisok e proporciona-
len so apsolutnata temperatura T.
Za makromolekularni i koloidni ras-
tvori va`at istite zakoni. Bidej}i osmotski-
ot pritisok na rastvorot e proporcionalen
so brojot na rastvorenite nedifuzibilni
~estici, a ne zavisi od nivnite dimenzii, ras-
tvorite koi sodr`at makromolekuli, na
primer, proteini, ili drugi koloidni ~esti-
ci, imaat pomal osmotski pritisok vo odnos
na pravite rastvori so ista masena kon-
centracija. Osmotskiot pritisok na koloid-
nite rastvori se vika onkotski pritisok.
Osmotskiot pritisok zavisi od priro-
data na rastvorot vo smisla dali e elektro-
liten ili ne e. Supstanciite koi vo rastvor
disociraat na joni, imaat pogolem osmotski
pritisok otkolku molekularnite rastvori so
ista koncentracija i ista temperatura. Na
primer, nartium hloridit vo voda disocira
na Na i Cl joni, pritoa sekoj od jonite e
efektivna osmotska edinica. Za da se izrazi
koncentracijata na ~esticite koi ne pomi-
nuvaat niz membranata se voveduva edinicata
osmol. Eden osmol e ednakov na 1 mol kaj
rastvori ~ii molekuli ne disociraat. Za NaCl
na 1 mol odgovaraat dva osmola, bidej}i
molekulite na NaCl vo rastvorot sozdavaat
dve osmotski edinici.
49
Rastvorite koi imaat ednakvi osmotski
pritisoci se izotoni~ni. Od dva rastvora so
razli~ni osmotski pritisoci, hipertoni~en
e onoj rastvor ~ij osmotski pritisok e
pogolem. Obratno, rastvorot so pomal osmot-
ski pritisok e hipotoni~en sprema prviot
rastvor.
PRIMER 1. Da se opredeli osmotskiot pri-
tisok na te~nosta okolu kletkata, pri
slednite uslovi: temperatura na sredinata
37oC i normalna osmolarnost na kleto~nata
te~nost 0,3 osmol/l.
Re{enie: Ako 0,3 osmola/l = 300 osmol/m3 , a
37oC=310 K, so koristewe na rav. (4) se dobiva:

= BCmT
= 8,27 Pa m /(mol K) 300 osmol/m3 310 K =
3
=7,7 105 Pa .
Toa e ogromen pritisok. Ovoj pritisok
se odnesuva na sostojbata koga koga te~nosta
okolu kletkata e ~ista voda. No realno, okolu
kletkata ima te~nost so koncentracija blis-
ka na te~nosta vo kletkata, pa osmotskiot
pritisok e pomal.
Ako eritrocitite se opkoleni so ~ista
voda (ili hipotoni~en rastvor), toga{ vodata
}e navleguva vo niv pritoa osmotskiot priti-
sok }e raste sè dodeka ne gi razru{i, odnosno
doa|a do proces {to se vika hemoliza.
Na istiot princip se bazira i dejstvo-
to na solta i {e}erot kako konzervansi.
Odnosno, na povr{inata na nasolenoto meso
ili za{e}ereno ovo{je, bakteriite ne mo`at
da opstanat, bidej}i ja gubat vodata {to po
pat na osmoza pominuva vo sredinata so
pogolema osmotska koncentracija.
Brzinata na osmotskiot transport na
materijata niz membranata, pri razlika na
osmotskite pritisoci od dvete strani na mem-
branata, mo`e da se prika`e so ravenkata:
m
 kS ( p1  p 2 ) (9)
t
kade {to m/t e masata {to pominuva niz
membranata so plo{tina S za edinica vreme,
k e koeficient na propustlivost na
membranata, a p1 i p2 se vrednostite na
osmotskiot pritisok od dvete strani na
membranata. Spored toa vodata }e navleguva
50 1.16. Propustlivost na kletkite. Pasiven i aktiven transport na supstanciite.
Hemoliza, dijaliza
niz membranata sè do izedna~uvawe na priti-
socite od dvete strani na membranata.
Osmozata igra va`na uloga vo proce-
site na razmena na hranlivite materii, kako
vo rastitelniot taka i vo `ivotinskiot svet.
Obvivkite na kletkite i raznovidnite mem-
brani (na primer, na crevata i dr.) pretsta-
vuvaat polupropustlivi membrani, koi gi
propu{taat samo onie supstancii koi{to se
potrebni za ishrana na `ivite organizmi.
K krv K silite na zaemnodejstvo. Na primer, ako
fiziolo{ka
te~nost
Sl. 3. K – polupropustlivi yidovi na komorite na
hemodijalizatorot
Pojavata osmoza mo`e da se ikoristi za
pro~istuvawe na visokomolekularnite soedi-
nenija od primesi so pomala molekulska masa.
Toj metod e nare~en dijaliza.
Za pro~istuvawe na krvta od nisko-
molekularni toksi~ni supstancii, dobieni
pri metaboliti~kite procesi vo organizmot
se koristi hemodijalizata. Za taa cel, krvta
koja izleguva od nekoj golem krven sad se
doveduva da cirkulira niz polupropustlivite
komori K na hemodijalizatorot (sl.3). Tuka
molekulite na toksi~nite supstancii niz
komorite na hemodijalizatorot pominuvaat
od krvta vo rastvorot. Komorite K presta-
vuvaat edno dolgo polupropustlivo crevo koe
e postaveno vo fiziolo{ka te~nost koja cir-
kulira vo obratna nasoka od krvta. Po pat na
osmoza, toksi~nite supstancii pominuvaat vo
rastvorot i na toj na~in se isfrlaat od
organizmot. Istovremeno vo obratna nasoka
navleguvaat niskomolekularni materii neop-
hodni za odr`uvawe normalna sostojba na
krvta. Pri dijalizata nastanuva deminera-
lizacija i sni`uvawe na hemoglobinot.
Anomalna osmoza. Ima slu~ai koga
preminot niz membranata se odviva vo spro-
tivnost so osmotskite zakoni, kako na primer,
koga membranata e polarizirana, odnosno po
dol`inata na nejzinite yidovi postoi dvoen
elektri~en sloj. Propustlivosta na membra-
nata e vo tesna vrska so polarizacijata i
promenata na nejzinata polarnost. Anomalna-
ta osmoza ne zavisi samo od polarnosta na
membranata tuku i od vidot na jonite i
nivnata valentnost. Prodiraweto na jonite
niz membranata me|u drugoto e rezultat i na
naelektrizirana ~estica se dobli`uva do
istoimeno naelektiziranata membrana, po
pravilo doa|a do nejzino odbivawe od membra-
nata. No, mo`e da se slu~i, kineti~kata ener-
gija na ~esticata da bide tolku golema {to
mo`e da gi sovlada odbivnite elektrostatski
sili, i da pomine niz membranata.
Osmotskiot pritisok ja regulira sodr-
`inata na vodata vo kletkata i go odr`uva
nejziniot volumen i pritisok da bide
postojan. Koga osmotskiot pritisok vo von-
kleto~nata te~nost se zgolemuva, volumenot
na kletkata se namaluva i obratno.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Pri konstantna molarna koncen-
tracija, ako temperaturata se promeni dva
pati kolku pati }e se promeni osmotskiot
pritisok? Koj zakon }e va`i pritoa?
(Odgovor: dva pati)
2. Da se opredeli osmotskiot pritisok
ako temperaturata na sredinata e 38oC, a
normalnata osmolarnost e 0,35 osmola/l .
(Odgovor: 38oC =311 K; = 9 105 Pa)
Jakob Vant-Hof (1852-1911) e prviot
hemi~ar koj dobi Nobelova nagrada za hemija
Istata godina (1901) Nobelava nagrada dobi i
V.Rendgen, no za fizika.
 1.17. Fizi~ka termoregulacija na organizmot
1.17. FIZI^KA TERMOREGULACIJA
NA ORGANIZMOT
Karakteristika na site toplokrvni
`ivi organizmi pa i na ~ovekot, e postojanost
na vnatre{nata temperatura. Osnova za nor-
malna termoregulacija i odr`uvawe na kon-
stantna temperatura e razmenata na toplina
na organizmot so nadvore{nata sredina.
Poznato e deka kaj `ivite organizmi
pri egzotermnite biohemiski reakcii vo
muskulite na vnatre{nite organi se oslobo-
duva golemo koli~estvo energija. Okolu 20%
od energijata sodr`ano vo hranata se
transformira vo rabota, a ostanatite 80 % se
pretvora vo toplina. Duri i pri miruvawe,
ili son, ako ne se odveduva toplinata tempe-
raturata bi se poka~uvala za 3oC na sekoj ~as.
Jasno e deka oslobodenata energija mora da se
odveduva od teloto, no pra{awe e na koj na~in.
Kaj ~ovekot odr`uvaweto na konstantna
temperatura se odviva preku toplosprovod-
nost, konvekcija, toplinsko zra~ewe i
isparuvawe. Kolkav e nivniot udel pri prene-
suvaweto na toplinata od vnatre{nosta na
organizmot kon ko`ata, a od tuka i kon
okolnata sredina ?
Pri stacionarna sostojba na toplinski-
ot fluks, koga temperaturnite gradienti vo
organizmot se postojani vo zavisnost od
vremeto, koli~estvoto toplina sozdadeno vo
edinica vreme, e ednakvo so koli~estvoto
toplina koe za edinica vreme se oddava od
vnatre{nite organi do povr{inata na ko`ata,
i od tuka kon okolnata sredina.
Obi~no vnatre{nata temperatura na
toplokrvnite organizmi e pogolema od tempe-
raturata na okolnata sredina. Od tie pri~ini
vo sekoj takov organizam postoi gradient na
temperaturata, naso~en od vnatre{nosta kon
povr{inata na teloto. Ete zo{to toplinata,
oddelena vo organizmot, se prenesuva nepreki-
nato kon negovata povr{ina. Toa se postig-
nuva so toplosprovodnost i konvekcija.
Site tkiva vo organizmot imaat
pogolema ili pomala toplosprovodnost pa
zatoa niz niv se prenesuva toplinski fluks
naso~en kon povr{inata na teloto. Od druga
51
strana, neprekinatoto dvi`ewe na arteriska-
ta krv od vnatre{nosta kon povr{inata
prenesuva zna~itelno koli~estvo toplina so
struewe (konvekcija).
Kaj `ivite organizmi odr`uvaweto na
konstantna temperatura se odviva i preku
toplinsko zra~ewe i isparuvawe.
Kako rezultat na relativno malata
toplosprovodnost na tkivata nivniot udel vo
prenesuvaweto na toplinata ne e mnogu golem
vo sporedba so konvekcijata ostvarena so
protokot na krv.
Krvta minuva niz izvorite na toplina
(tkivata), i niz ~uvstvitelnite delovi na
mozokot (hipotalamusot), koj ja regulira tem-
peraturata na organizmot. Koga krvta }e
stigne do ko`ata, toplinata ponatamu se
prenesuva so konvekcija vo vozduhot, so zra~e-
we i isparuvawe od povr{inata na ko`ata i
respiratornite pati{ta.
So izdi{uvawe na vla`niot vozduh od
belite drobovi i so isparuvawe pri potewe
organizmot gubi del od koli~estvoto toplina.
Pri isparuvaweto od povr{inata na teloto i
pri di{eweto se gubi koli~estvo toplina koe
mo`e da bide i 30 % od vkupnata zaguba.
Od druga strana, pri za{tita od preku-
merno ladewe ide do stegawe na krvnite sado-
vi (vazokonstrikcija) so {to se namaluva kon-
vekcijata na toplinata niz krvotokot i so toa
se namaluva i temperaturnata razlika pome|u
perifernite delovi na teloto i nadvore{-
nata sredina.
Golemo zna~ewe za za~uvuvawe na topli-
ata vo vnatre{nosta na organizmot ima i
slojot na nadvore{nata sredina koj e do
samata ko`a kade se odviva glavno razmenata
na toplina so okolnata sredina. Kaj ~ovekot
osnovna toplotna za{tita e vozduhot koj se
nao|a pod oblekata.
Koli~estvoto toplina koe za edinica
vreme }e se prenese niz edinica napre~en
presek na tkivata vo nasoka normalna na taa
povr{ina go dava toplinskiot fluks. Toj e
proporcionalen so temperaturnata razlika
me|u dvete povr{ini na slojot tkivo. Ako
temperaturata na organizmot se ozna~i so Tor ,
a temperaturata na ko`ata so Tk , toga{
toplinskiot fluks Q1 koj se prenesuva od
52 1.17. Fizi~ka termoregulacija na organizmot

organizmot kon povr{inata na ko`ata e: Q T

Q1  C1 (Tor  Tk ) , (1)
C1 e koeficient na toplosprovodnost.
Od druga strana, toplinskiot fluks Q2 ,
koj se predava od povr{inata na ko`ata kon
okolnata sredina, isto taka zavisi od
temperaturnata razlika me|u temperaturata
na ko`ata Tk i temperaturata na okolnata
sredina Tsr , t.e.
Q2  C 2 (Tk  Tsr ) , (2)
kade {to C 2 e soodveten koeficient na
toplosprovodnost.
Pri normalni uslovi organizmot e vo
stacionarna sostojba, fluksot na toplina od
od vnatre{nosta kon povr{inata e ednakov so
fluksot od povr{inata kon nadvote{nata
okolina, t.e.
C1 (Tor  Tk )  C 2 (Tk  Tsr ) . (3)
Od tuka sleduva
C1 T  Tsr
r k . (4)
C2 Tor  Tk
Odnosot r  C1 / C 2 se vika temperaturen
koeficient na krvnoto snabduvawe ili
indeks na cirkulacija na toplinata. Negovata
vrednost, glavno, e opredelena od protokot na
krvta od vnatre{nosta kon povr{inata.
Negovata vrednost za odredeni delovi na
~ove~koto telo, e razli~na. Poznavaweto na
vrednosta na koeficientot r mo`e da poslu`i
mo{ne dobro, pri izu~uvaweto na vlijanieto
na anesteti~kite sredstva vrz snabduvaweto
na ko`ata so krv.
Da se potsetime. Toplosprovodnost
ili kondukcija e takov proces pri koj kine-
ti~kata energija od oscilaciite na moleku-
lite se prenesuva po pat na sudiri so sosed-
nite molekuli od eden na drug del od teloto
dodeka molekulite ostanuvaat vo blizina na
svoite ramnote`ni polo`bi.
Brzinata na prenesuvawe na toplinata
na ovoj na~in opredelena e so Furieviot
zakon za toplosprovodnost koj glasi:
CS (5)
t x
kade {to S e plo{tina na povr{inata niz koja
se prenesuva toplinata, x e rastojanieto
pome|u dvete povr{ini kade {to temperatu-
rata e T1 i T2, C e koeficient na toplospro-
vodnost na materijalot, a T/x e gradient na
temperaturata (vidi sl. 1).
T1 S T2
T=T1- T2
l
Sl. 1.
Koeficientot na toplosprovodnost na
te~nostite vo organizmot (krv, krvna plazma)
spored svojata vrednost e blizok do koefici-
entot na toplosprovodnost na vodata. Masnite
tkiva, koskite i gorniot sloj na ko`ata imaat
zna~itelno ponizok koeficient na toplos-
provodnost. Zatoa potko`noto masno tkivo
slu`i kako toploten izolator, pa povr{inata
na ko`ata ima poniska vrednost na tempe-
raturata od tkivata {to se vo vnatre{nosta.
Toplosprovodnosta pri normalni uslo-
vi mo`e da dostigne vrednost 15–20 % od vkup-
noto odveduvawe na toplina od organizmot.
Tabela 1. Koeficient na toplosprovodnost
Materijal Koeficient na
tolosprovodnost
srebro 414
`elezo 67
vozduh 24
ko`a okolu 0,3
masno tkivo okolu 0,2
muskuli, krv i voda okolu 0,6
Konvekcija pretstavuva struewe na
golem broj molekuli so golema energija na
rastojanija do koi se prenesuva toplinata.
Pritoa se razlikuva prisilena i slobodna
konvekcija. Protekot na zagreanata voda vo
cevkite e primer za prisilena konvekcija do-
 1.17. Fizi~ka termoregulacija na organizmot
deka slobodnata konvekcija se odviva kako re-
zultat na razlikata vo gustinite vo pole na
Zemjinata te`a. Zagreanite sloevi vozduh, na
primer, kako poretki se krevaat nagore, dode-
ka poladnite koi se pogusti, se spu{taat.
Ovoj mehanizam na prenesuvawe na top-
lina e zna~aen kaj fluidite koi vo princip ne
se dobri sprovodnici na toplina.
Iako konvekcijata zavisi od mnogu fak-
tori, brzinata na prenesuvawe na toplinata
na ovoj na~in, koga nema drugi vlijanija opre-
delena e pribli`no so izrazot:
QT
 k S T (6)
t
kade {to veli~inata S i T go imaat istoto
zna~ewe kako i vo izrazot (5) koj se
odnesuva{e za toplosprovodnost, a koefi-
cientot k e koeficient na konvekcija.
Zra~ewe, toa e tretiot na~in za prene-
suvawe na toplina. Pri prenesuvaweto na top-
linata so zra~ewe ne e potrebna materijalna
sredina. @ivotot na Zemjata zavisi tokmu od
toj na~in na prenesuvawe na energijata od
Sonceto. Sekoe telo zra~i energija, odnosno
oddava toplina, so brzina koja e proporcio-
nalna so ~etvrtiot stepen na negovata apso-
lutna temperatura T:
QT
 e ST 4 . (7)
t
Toa e Stefan-Bolcmanoviot zakon vo koj  e
Stefan-Bolcmanovata konstanta, S povr{i-
nata koja emituva, e e emisivnosta na teloto.
Za crnite povr{ini e 1, a za sjajnite e 0.
Telata me|utoa, ne samo {to emituvaat
zra~ewe vo svojata okolina tuku istovremeno
i apsorbiraat od okolinata i toa po istiot
Stefan–Bolcmanov zakon. Zatoa balansot od
primena i predadena toplina vo edinca vreme
e:
QT
 e S (Ttelo
4
 Tok4 ) , (8)
t
kade {to Tok i Ttelo soodvetno se temperaturata
na okolinata i teloto.
^ovekovoto telo najmnogu toplina gubi
so toplinskoto zra~ewe i toa okolu 60 %.
Zra~eweto na ~ovekovoto telo, spored brano-
53
vata dol`ina, pripa|a na infracrveniot del
od elektromagnetniot spektar. Od druga
strana, ~ovekovoto telo go apsorbira zra~e-
weto, {to pa|a na negovata ko`a, a se zra~i od
okolnite tela.
Toplinskoto zra~ewe na ~ove~koto
telo, glavno zavisi od temperaturata na
ko`ata. Bidej}i toplinata od vnatre{nite
organi kon ko`ata se prenesuva preku cirku-
lacijata na krvta, intenzitetot na snabdu-
vaweto na ko`ata so krv, e su{tinski faktor
za intenzitetot na toplinskoto zra~ewe.
Regulacijata na toj proces se ostvaruva
od dva nervni centra vgradeni vo hipotala-
musot. Edniot od niv reagira koga temperatu-
rata na krvta {to navleguva vo nego se namalu-
va, a drugiot koga taa se zgolemuva. Vo sekoj od
ovie centri pri promenata na temperaturata,
so cel da se za~uva postojana temperatura na
organizmot, predizvikuva pojava na nervni
impulsi koi preku reflektorni mehanizmi
dejstvuvaat vrz snabduvaweto so krv na ko`a-
ta, koe, pak, se menuva so temperaturata vo
okolnata sredina.
?
PRA[AWA I ZADA^I
0
1. Preku temperaturniot koeficient na
krvnoto snabduvawe r da se izrazi koli-
~estvoto toplina koe se prenesuva od
povr{inata na ko`ata kon okolinata ako se
poznati: temperaturata na organizmot Tor i na
r
okolinata Tsr .(Odgovor: Q  C 2 (Tor  Tsr ) )
1 r
2. So koristewe na ravenkata (8) da se
opredeli energijata {to vo okolinata so
Tok=20 oC se zra~i vo edinica vreme od ko`ata
koja ima S=1.7 m2 i Ttelo= 34 oC, za teloto e=0,9;
5,67010-8 W/m2 K4. (Odgovor: Od ko`ata vo
edinica vreme se zra~i pove}e energija
otkolku {to se osloboduva pri metaboliti~-
kite procesi. Za da se odr`i temperaturata
konstantna treba ko`ata da se pokrie ili
~ovekot da ima fizi~ka aktivnost).
3. Dali mo`e da se napravi komparacija
pome|u Wutnoviot zakon za viskoznost,
zakonot na Fik za difuzija i Furieviot zakon
za toplosprovodnost?
54 1.18. Gasna embolija
1.18. GASNA EMBOLIJA
Gasnata embolija e povrzana so silite
na povr{inskiot napon. Da se potsetime
{to e toa povr{inski napon i koga se
sozdava.
Povr{inata na te~nosta ima nekoi
osobini po koi se razlikuva od osobinite na
te~nosta vo vnatre{nosta. Na grani~niot sloj
na te~na-gasna faza, t.n. slobodna povr{ina
na te~nosta, postojat sili {to se rezultat od
razli~nite me|umolekularni zaemnidejstva.
Prakti~no sekoj molekul A od vnatre{-
nosta na te~nosta ramnomerno e opkru`en so
istorodni molekuli (sl. 1). Rezultantata od
me|umolekularnite sili, koi dejstvuvaat na
nego ednakva e na nula.
Gas
V
Te~nost
 Sl. 2.
FR
A postavi jamka od konec, i da se formira
Sl. 1.
Me|utoa, uslovite pod koi se nao|aat
molekulite na te~nosta koi se vo blizina na
povr{inata, bitno se razlikuvaat.
Molekulite koi se vo blizina na slo-
bodnata povr{ina na te~nosta (sl.1, moleku-
lot B), samo od ednata strana se opkru`eni so
istorodni molekuli. Kako rezultat na needno-
rodnosta na molekulite {to gi opkru`uvaat,
na molekulite koi se na povr{inata dejstvuva
 ska energija) vo odnos na molekulite od
rezultantna sila FR naso~ena kon vnatre{-
nosta na te~nosta, normalno na slobodnata
povr{ina.
Odnosno, postoi takva sila koja te`i
molekulite od povr{inskiot sloj da gi vov-
le~e vo vnatre{nosta na te~nosta. Zatoa
molekulite od povr{inata na te~nosta "go
sobiraat" povr{inskiot sloj na te~nosta, i
predizvikuvaat pritisok (molekularen
pritisok) koj se sprotivstavuvaa na moleku-
lite od vnatre{nosta da pominat vo povr{in-
skiot sloj.
Kako rezultat na takvoto odnesuvawe na
molekulite od povr{inskiot sloj, se javuvaat
sili vo horizontalnata ramnina, koi nasto-
juvaat da ja namalat slobodnata povr{ina na
te~nosta. Ovie sili se vikaat sili na
povr{inskiot napon, a opi{anata pojava -
povr{inski napon.
Ako na te~nosta ne dejstvuvaat drugi
sili (ili mo`e da se zanemarat) osven silata
na molekularniot pritisok, slobodnata
povr{ina na te~nosta }e se stremi da zazeme
najmala povr{ina. Zatoa sitnite do`dovni
kapki imaat sferna forma. Toa go potvrduva i
eksperimentot na sl. 2.
a) b)
Neka na eden tenok metalen prsten se
membrana od sapunica, sl. 2.a. So probivawe
na membranata od sapunica vo sredniot del A,
jamkata }e zazeme kru`na forma, taka {to,
poradi silite na povr{inskiot napon, preos-
tanatiot del od membranata nastojuva da ima
minimalna plo{tina (sl.2.b).
Molekul od vnatre{nosta na te~nosta
za da se dovede do povr{inskiot sloj mora da
se raskinat vrskite pome|u nego i sosednite
molekuli, odnosno da se izvr{i rabota
protiv silite na me|umolekularno dejstvo.
Zatoa molekulite od povr{inskiot sloj imaat
dopolnitena potencijalna energija (povr{in-
vnatre{nosta na te~nosta.
Bidej}i povr{inskata energija, prak-
ti~no, e koncentrirana na mnogu tenok mono-
molekularen sloj na razdelnata grani~na
povr{ina, taa e proporcionalna so brojot na
molekulite vo toj sloj, a spored toa i so
goleminata na slobodnata povr{ina S
 1.18. Gasna embolija
E=S , (1)
veli~inata , e nare~ena povr{inski napon.
Imaj}i ja predvid ravenkata (1), koefi-
cientot na povr{inskiot napon vo SI se
izrazuva so edinicata J/m2.
Povr{inskiot napon  se opredeluva i
so silata na povr{inskiot napon F koja
dejstvuva na edinica dol`ina l od konturata
koja ja ograni~uva povr{inata na te~nosta
(F=l). Spored toa, povr{inskiot napon  se
izrazuva i so edinicata N/m.
Na granica pome|u trite agregatni sos-
tojbi (tvrdo telo, te~nost i para), poradi raz-
li~nite privle~ni sili pome|u molekulite,
povr{inata na te~nosta se zakrivuva (sl.3). Na
granicata te~nost-tvrdo telo, te~nosta mo`e
da go natopuva ili da ne go natopuva tvrdoto
telo. Natopuvaweto, odnosno, nenatopuvaweto
isto taka e molekularna pojava.
Oblikot na slobodnata povr{ina vo
blizina na yidovite na sadot zavisi od
kohezionite sili (sili me|u istorodni mole-
kuli) i athezionite sili (sili me|u razno-
rodni molekuli).
 natopuva. Da zememe deka meniskusot na
Fa
 napon e:
Fk
 F   l   2R
FR
Sl. 3.
Ako silite me|u molekulite na te~nosta
i tvrdoto telo (sadot) se pogolemi od silite

me|u molekulite na samata te~nost, ( Fa > Fk )
bidej}i slobodnata povr{ina na te~nosta
sekoga{ e postavena normalno na rezultantata
na silite koi dejstvuvaat FR , taa mora da se
zakrivi. Imeno, te~nosta {to e vo neposreden
dopir so tvrdoto telo }e po~ne da se iska~uva
i da go natopuva tvrdoto telo.
Vlijanieto na silite na povr{inskiot
napon vrz slobodnata povr{ina na te~nosta vo
blizina na sidovite na sadot osobeno silno e
55
izrazeno kaj tesnite cevki-kapilari. Vo niv
iskrivuvaweto ja zafa}a celata slobodna
povr{ina na te~nosta koja stanuva vdlabnata
ili ispaknata.
Pojavite {to se odnesuvaat na te~nos-
tite vo kapilarni cevki ili dve bliski
planparalelni povr{ini, se poznati kako
kapilarni pojavi ili kapilarnost.
Koga te~nosta e vo tesna cevka, osven
normalniot kohezionen pritisok (pritisokot
od istorodnite molekuli), poradi svojstvoto
te~nosta da se stremi kon zafa}awe na
minimalna slobodna povr{ina, na te~nosta
dejstvuva i dopolnitelen pritisok.
P
R
2R
Sl. 3.
Da razgledame kolkav e dopolnitelniot
pritisok pod meniskusot na edna te~nost {to
te~nosta e polovinata od sfera so radius R
{to se sovpa|a so radiusot na cilindri~niot
sad vo koj se nao|a. Silata na povr{inskiot
(2)
kade {to e povr{inskiot napon, a l  2R e
dol`inata na kru`nata linija kade te~nosta
go dopira sadot ~ij radius e R. Dopolni-
telniot pritisok e ramen na silata na
povr{inskiot napon {to dejstvuva na edinica
povr{ina od napre~niot presek na kapilarot
F 2
p   (3)
S R
kade {to S  R 2 e napre~niot presek na,
kapilarot, a F e silata na povr{inskiot
napon zadadena so ravenkata (3). Toa e for-
mulata na Laplas za dopolnitelen pritisok.
56 1.18. Gasna embolija
R1 = R2
p1 p2
a) p2 =p1
Sl. 4.
Gasna embolija
Dokolku vo kapilarna cevka, ispolneta
so viskozna te~nost {to gi natopuva sidovite,
se pojavi vozdu{en meur (embolus), toj od
te~nosta }e bide odvoen so dve sprotivno
zakriveni povr{ini, konkavni kon vnat-
re{nosta na meurot. Koga te~nosta ne se
dvi`i vrz prednata i zadnata zakrivena povr-
{ina, }e dejstvuvaat dopolnitelni pritisoci
ednakvi po golemina (ravenka 3), p1 = p2
(R1 =R2), sl.4.a.
Ako te~nosta se dvi`i, kako rezultat na
viskoznosta, centralnite sloevi se dvi`at
pobrzo od sloevite koi se poblizu do sidovite,
pa slobodnata povr{ina na embolusot ja
menuva svojata zakrivenost. Krivinata na
zadniot meniskus se namaluva, a krivinata na
predniot meniskus se zgolemuva, pritoa R1>R2.
Kako rezultat na toa i dopolnitelnite
pritisoci imaat razli~ni vrednosti. Zatoa }e
postoi i razlika vo dopolnitelnite pritiso-
ci. Ovaa razlika vo dopolnitelnite priti-
soci (p2 - p1) predizvikuva sila vo sprotivna
nasoka od silata na pritisok {to ja pridvi-
`uva te~nosta. Imeno, koga R1>R2 sleduva deka:
2 2
 . (4)
R1 R2
Odnosno, dopolnitelniot pritisok na
prednata strana e pogolem (p2 > p1).
Pri opredeleni uslovi vo nekoj krven
sad mo`e da dojde do sostojba koga razlikata
na dopolnitelnite pritisoci (p2 - p1) od
prednata i zadnata strana na embolusot e
pogolema od pritisok koj ja pridvi`uva krvta.
Vo takov slu~aj ide do zapirawe na cirkula-
cijata na krvta vo dadenio krvniot sad.
Najgolem dopolnitelen pritisok mo`e
da predizvikaat embolusi koi se formiraat
R1 > R2
p1 p1 p2 p2
b) p2 >p1
na mestata kade ima razgranuvawe na krvnite
sadovi. Zo{to?
Osven preku injekcija, hiru{ki inter-
vencii i otvoreni rani, gasni embolusi vo
krvta mo`e da se vnesat i pri nagli promeni
na pritisokot. Na primer, pri brzo iska-
~uvawe na povr{inata na moreto posle podolg
prestoj na golemi dlabo~ini, vo krvta rastvo-
reniot vozduh, a osobeno azotot, se odvojuva vo
vid na meur~iwa (Kesonova bolest). Istoto
mo`e da se slu~i i pri nagli iska~uvawa na
golemi viso~ini.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to e toa povr{inski
napon i zo{to nastanuva?
2. Imaj}i ja predvid slikata
i dopolnitelniot pritisok, kako
}e ja objasnite rabotata na ter-
mometarot (maksimalen termo-
metar) so koj se meri telesnata
temperatura ?
3. Nabrojte nekoi kapilar-
ni pojavi so `ivotinsko ili rastitelno
poteklo.
4. Ako dopolnitelniot pritisok e
zadaden so ravenkata (3) do koja visina h }e se
iska~i te~nost so gustina vo kapilar so
radius R ?
2
(Odgovor: gh)
R
Pjer Laplas (1749-1827) e francuski
astronom, fizi~ar i matemati~ar.
 1.19. Xulov zakon za heterogen volumenski sprovodnik
1.19. XULOV ZAKON ZA HETEROGEN
1VOLUMENSKI SPROVODNIK
Da se potsetime. Pri naso~enoto dvi-
`ewe na elektri~nite polne`i niz sprovod-
nikot, te~eweto struja, tie se sudruvaat so
negovite ~estici i pritoa im predavaat del od
svojata kineti~ka energija, koja naj~esto se
transformira vo toplina. Pritoa, promenata
na vnatre{nata energija vo sprovodnikot
(koli~estvoto toplina oslobodena vo sprovod-
nikot) QT e ednakva na rabotata A {to ja
izvr{uva elektri~noto pole pri prenesuvawe
na elektri~nite polne`i so koli~estvo
elektri~estvo Q:
QT = A = QU . (1)
Pri stacionarna struja so ja~ina I,
koli~estvoto elektri~estvo koe protekuva za
vreme t e q=I t. Spored toa, za koli~estvoto
toplina QT oslobodeno vo sprovodnikot na
~ii kraevi vladee napon U se dobiva:
QT = U I t . (2)
Ravenkata (1) kako i slednite dve koi se
dobieni so primena na Omoviot zakon (U=I R)
QT = I2 R t ; (3)
U2
QT = t , (4)
R Q2
se poznati kako Xul-Lencov zakon. Ovoj zakon
go definira koli~estvoto toplina QT
oslobodena vo sprovodnikot so elektri~en
otpor R pri protekuvawe na struja so ja~ina I
za vreme t.
Toplotnoto dejstvo na elektri~nata
struja nao|a {iroka primena vo terapijata.
Na toj zakon se zasnova i rabotata na topivite
osiguruva~i, koi se vklu~eni seriski so
potro{uva~ot. Ako ja~inata ja nadmine dozvo-
lenata vrednost, sprovodnikot vo osiguruva-
~ot se zagreva i se topi, pritoa elektri~niot
krug se prekinuva.
57
Xulov zakon za heterogen
volumenski sprovodnik
Organizmot na ~ovekot e heterogen
sprovodnik. Toa zna~i deka vo mnogu oblasti
od `iviot organizam, specifi~niot elektri-
~en otpor  (=1/kade {to  e specifi~nata
sprovodlivost i relativnata dielektri~na
konstanta r se menuvaat od to~ka do to~ka.
Iako stanuva zbor za heterogen sprovodnik, vo
`iviot organizam postojat relativno golemi
podra~ja so konstanten specifi~en elektri-
~en otpor ( za muskulnoto tkivo e 2104 m,
za krvta 1,7104 m, za masnoto tkivo 5105 m,
za suva ko`a 3107 m, za koskite 21010 m).
Spored toa, organizmot ili samo del od
nego, mo`e da se prika`e kako soodvetna
kombinacija na pove}e homogeni sprovodnici.
Na primer, koskata na nekoj ekstremitet, kako
homogena oblast, e opkolena so muskulno
tkivo, masno tkivo, a potoa so ko`ata.
Muskulite, masnoto tkivo i ko`ata
gradat razli~ni homogeni oblasti, sekoja so
svoj elektri~en otpor. Pritoa, tie se odne-
suvaat kako razli~no povrzani otpornici.
Neka dva otpornika, ~ii elektri~ni
otpori se R1 i R2 , se svrzani seriski, toga{
niz dvata otpora pominuva ednakva ja~ina na
struja. Spored Xuloviot zakon, ravenkata (3),
}e se oslobodi koli~estvo toplina Q1 = I2R1 t
odnosno Q2 = I2R2 t Koga }e se podelat
poslednite dve ravenki, se dobiva:
Q1 I 2 R1 t R1
  . (5)
2
I R2 t R2
Spored toa, pogolemo koli~estvo top-
lina }e se oslobodi kaj otpornikot so pogolem
otpor (t.e. ako R1 > R2 toga{ i Q1 > Q2).
Ako, pak, otpornicite se vrzani
paralelno, bidej}i naponot i na dvata otpor-
nika e ednakov, va`i:
Q1 U 2 t / R1 Q1 R2
  . (5)
Q2 U 2 t / R2 Q2 R1
Spored ravenkata (5), pri paralelno
svrzuvawe, pogolemo koli~estvo toplina }e se
oslobodi vo otpornikot so pomal otpor.
58 1.19. Xulov zakon za heterogen volumenski sprovodnik
Vo ~ove~kiot organizam, koj mo`e da se
prika`e kako heterogen sprovodnik sostaven
od pogolem broj otpori so razli~en speci-
fi~en elektri~en otpor, pri protekuvawe na
struja, }e dojde do osloboduvawe toplina.
Kolku toplina pritoa }e se oslobodi, zavisi
od toa dali delot od organizmot niz koj prote-
kuva elektri~nata struja mo`e da se prika`e
so seriska ili paralelna vrska na otpornici
(ili nivna kombinacija).
ko`a
masno tkivo
muskulno tkivo
koska
A B
elektroda
hidrofilna gaza
Sl. 1. Model na napre~en presek na ekstremitet
kade elektrodite se transverzalno postaveni.
Na primer, koga na nadlakticata se
postaveni elektrodite A i V i toa
transverzalno (na sl. 1 prika`an e napre~en
presek na ekstremitet), strujata }e pominuva
niz site delovi (ko`ata, masnoto tkivo, mus-
kulnoto tkivo) osven niz koskata koja so
svojot golem specifi~en otpor pretstavuva
nesprovodliva sredina. Vkupniot otpor, {to
nadlakticata kako heterogen sprovodnik go
ima, mo`e da se prika`e kako zbir od seriski
svrzani otpori. Spored toa, najgolemo koli-
~estvo toplina }e se oslobodi na mestata so
najgolem otpor (ravenka 5), a toa vo ovoj slu~aj
7 Prescott, 1818-1889).
e ko`ata (za suva ko`ata 310 m).
Me|utoa, pri longitudinalno postave-
ni elektrodi, koga ednata elektroda e
postavena na kolenoto, a drugata na stapaloto
od nogata, strujata istovremeno pominuva niz
site delovi, pa celokupniot otpor mo`e da se
prika`e so paralelno svrzani otpori (sl. 2).
Spored ravenkata (6), najmnogu toplina }e se
oslobodi vo delovite so pomal otpor, a toa e
tamu kade {to ima najmnogu krvni sadovi (za
 model na gas. Edinicata za rabotoa i energija go
muskulno tkivo10 m).
K M M K
T S
K-koska; M-muskul;
KS-krvni sadovi
MT- masno tkivo
Sl.2. Longitudinalno postaveni elektrodi.
Vakvoto zagrevawe uslovuva vazodila-
tacija ({irewe na krvnite sadovi) i nama-
luvawe na viskoznosta na krvta (viskoznosta
opa|a so zgolemuvawe na temperaturata) {to
go zgolemuva protokot na krv niz krvnite
sadovi, i ovozmo`uva brzo zazdravuvawe.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kako se odnesuva izdvoenoto koli-
~estvo toplina so otporot kaj paralelno
spoeni otpornici, a kako kaj seriski ?
2. Kolkavo koli~estvo toplina }e se
odvoi vo sprovodnicite ako nivniot elek-
tri~en otpor e R1=2R2: a) niz sprovodnicite
te~e ista ja~ina na elektri~na struja, v) ako
pri nepromenet napon niz sekoj od sprovod-
nicite se odvojuva Q1=0,5Q2 kako se spoeni
tie? (Odgovor:.a) Q1 = 2Q2; b) paralelno)
Xul Preskot (Joule James
Bogat naslednik na pivara
vo Man~ester koj se posve-
tuva na fizikata i matema-
tikata. 1841 godina ja dava
zavisnosta na koli~estvoto
toplina {to se oddeluva vo
sprovodnik.
Teoriski go izveduva Bojl-
Mariotoviot zakon vrz
osnova na toga{ sè u{te neprifateniot Bernuliev
nosi negovoto ime.
 1.20. Bioelektri~ni potencijali
1.20. BIOELEKTRI^NI
POTENCIJALI
Bioelektri~niot potencijal e rezul-
tat od razli~nata koncentracija na pozitiv-
nite i negativnite joni, od dvete strani na
kleto~nata membrana.
Poto~no, te~nosta vo vnatre{nosta na
kletkata (intercelularna te~nost- citoplaz-
ma) kako i onaa nadvor od nea (ekstrace-
lularna te~nost) pretstavuva elektroliten
rastvor {to sodr`i pozitivni i negativni
joni. Vo op{t slu~aj, bez vlijanie na nadvo-
re{no elektri~no pole, neposredno od vnat-
re{nata strana na kleto~nata membranata se
natrupuva vi{ok negativni joni, a pozitiv-
Sl. 1.
nite joni se natrupuvaat na nadvore{nata
strana na membranata. Na toj na~in, vo bli-
zina na membranata, doa|a do formirawe na
dvoen elektri~en sloj (sl. 1).
Po svoite elektri~ni svojstva kletkata
i nejzinata okolina mo`e da se prika`at
kako kondenzator. Citoplazmata i te~nostta
{to ja opkoluva, koi imaat visoka sprodli-
vost, se dvete elektrodi, a kleto~nata mem-
brana so svojata mala sprovodlivost ja ima
ulogata na dielektrik koj gi razdeluva
elektrodite.
Bioelektri~nite potencijali, osven
kaj kleto~nite mambrani, postojat i pome|u
tkivata, muskulnite, nervnite vlakna, vo
razli~ni delovi na eden ist organ koga toj e
vo razli~ni fiziolo{ki sostojbi itn. Vakvi
bioelektri~ni potencijali postojat i kaj
rastenijata.
Bioelektri~nite potencijali koi se
vospostavuvaat kaj kletka bez pobuduvawe,
odnosno bez da se izlo`i na drazba, se
59
pomalku ili pove}e nepromenlivi i se vikaat
bioelektri~ni potencijali na miruvawe.
Dokolku na bilo koj na~in dojde do draznewe
na kletkata, se promenuva propustlivosta na
membranata, a so toa se predizvikuva i sood-
vetna promena na koncentracijata na jonite,
potencijalot dobiva drugi golemini i pred-
znak. Tie promeni se nare~eni biopotencijal
na pobuduvawe ili akcionen bioelektri~en
potencijal.
Bioelektri~nite potencijali vo osno-
va mo`e da bidat sozdadeni od: difuzijata na
jonite niz kleto~nata membrana {to e rezul-
tat od postoewe na gradient na koncentraci-
ja od dvete strani na membranata (pasiven
transport i olesneta difuzija); od aktivni-
ot transport na joni koj isto taka sozdava
neramnote`na sostojba na jonite od dvete
strani na membranata; transportot koj e
rezultat od gradientot na elektri~-
noto pole na membranata itn.
Bidej}i membranata e sosema
tenka (d=9 10-9 m), faktot deka postoi
potencijalna razlika od okolu 90 mV,
poka`uva deka ja~inata na elektri~noto
pole E vo membranata e mnogu golemo:
 0,070V
E  
 7,8  10 6 V/m .
d 9,0  10 m9
Nernstov potencijal
Vo sistemot "`iva kletka-okolina"
sekoga{ postoi nekoja potencijalna razlika.
Koga kletkite ne se izlo`eni na drazba, vo
kleto~nata te~nost se odr`uva visoka kon-
centracija na kaliumovite joni i niska na
natriumovite, dodeka vo nadvore{nosta e
obratno.
Osven jonite na Na+, K+ i Cl-, vo
te~nosta vnatre i nadvor od kletkata ima
golemo koli~estvo na golemi negativni joni
(fosfati, karbonati i golemi organski joni).
Dimenziite na ovie joni se pogolemi od pori-
te niz koi mo`e da difundiraat pomalite
joni. Zatoa slobodno mo`e da se ignorira
efektot od difuzija na golemite negativni
joni. Vo tabelata 1 se prika`ani koncen-
traciite na pova`nite joni vo vnatre{nosta
60 1.20. Bioelektri~ni potencijali
koncentracija na jonite
Ci (mmol/l)
JON
Na+ 14
K+ 140
Cl- 8 124
na kletkata Ci (intercelularnata te~nost)
kako i onaa nadvor od nea (ekstracelularnata
te~nost) Ce.
Vo sistemot "`iva kletka-okolina"
sekoga{ postoi nekoja potencijalna razlika
. Ako me|u elektrolitnite rastvori se
nao|a membrana, selektivno propustliva samo
za eden vid joni, pri konstanten pritisok i
temperatura za ednovalentnite joni, va`i
Nernstova ravenka
RT ci
  i   e  ln , (1)
F ce
kade {to ce - koncentracijata na jonite (koi
mo`e da pominat niz membranata) od nadvo-
re{nata strana na membranata, ci od vnatre{-
nata strana, R =8,3148 Jmol-1K-1 - univerzalna
gasna konstanta), F=96485,34 C mol-1- Fara-
deeva konstanta, a T- apsolutna temperatura.
Ravenkata (1) dava mo`nost da se odredi
potencijalnata razlika pri razli~ni koncen-
tracii na osnovnite joni koi ja predizvi-
kuvaat taa potencijalna razlika.
Ako vo ravenkata (1) se zamenat sood-
vetnite vrednosti za konstantite R i F, pri
temperatura T = 310 K, za potencijalnata
razlika na membranata {to mo`e da odr`uva
ramnote`a na koncentraciite ci i ce, , se
dobiva ravenkata:
ci
  i   e  61 log , (2)
ce
kade {to se izrazuva vo mV. Ovaa ravenka
se koristi za pozitivnite joni; za negativ-
nite joni znakot na potencijalnata razlika e
pozitiven.
PRIMER 1. Da se primeni Nernstovata
ravenka za Cl- jonite, ~ii koncentracii se
Tabela 1.
koncentracija na jonite
Ce (mmol/l) Nernstov potencijal
Ci /Ce
142 0,0986 +61 mV
4 35,0 -94 mV
0,072 -72 mV
zadadeni vo tebelata 1, i da se opredeli
Nerstoviot potencijal sozdaden samo od
hlornite joni:
8
 (Cl  )  61 log  72 mV . (3)
124
Koga membranskiot potencijal na klet-
-
kata e 72 mV, Cl jonite se vo ramnote`a.
-
Potencijalot od 70 mV e dovolen Cl jonite da
difundiraat vo dvete nasoki so ednakva brzi-
na. Imeno razlikata vo koncentraciite se
odr`uva za smetka na potencijalnata razlika.
PRIMER 2. Pri pretpostavka deka niz mem-
branata difundiraat edinstveno K+ joni,
spored podatocite od tabelata 1 da se opre-
deli Nernstoviot potencijal koj odgovara na
ovie joni.
ci 140
(K  )  61log  61log  61 log 30
ce 4
(K  )  94 mV
Toa se odnesuva koga potencijalot na
miruvawe edinstveno bi se sozdaval samo od
K+ jonite. Me|utoa ovoj potencijal vo klet-
kata ne e dovolno negativen za da odr`uva
ramnote`na sostojba. Zna~i jonite na K+
poradi postoeweto na gradientot na kon-
centracijata, difundiraat kon nadvor.
Poradi gradientot na koncentracijata
na Na+ joni, ovie joni difundiraat kon vnatre.
Kako rezultat na toa na kleto~nata membrana
se sozdava potencijal so obraten polaritet.
Koga membranata bi bila propustliva samo za
natriumot, a nepropustliva za site ostanati
joni, Nernstoviot potencijal spored raven-
kata (1) bi iznesuval +61 mV.
Me|utoa, neminovno e da se postavi i
pra{aweto: Kakva e interakcijata od ovie
 1.20. Bioelektri~ni potencijali 61

potencijali i kolkav e sumarniot potencijal? Bidej}i aktivniot transport se odviva

Odgovorot na ova pra{awe go dava Goldman- nasproti gradientot na koncentracija, o~i-
Hodgin-Katzovata ravenka koja, vsu{nost, e gledno e deka toj se odviva so tro{ewe ener-
vop{tena Nernstova ravenka (pobarajte gija. Ovaa energija se dobiva od metaboli-
dodatna literatura za da nau~ite pove}e). ti~kite procesi koi se odvivaat vo kletkata.

142 +
difuzija na natrium

14
 Da nau~ime pove}e
mmol/l Na Na
+
mmol/l
1 Akcionen potencijal
natriumova pumpa Dokolku na bilo koj na~in dojde do
draznewe na kletkata, toga{ se predizvikuva
i soodvetna promena na koncentracijata na
difuzija na kalium
jonite vo vozbudeniot del od vnatre{nata i
4 + 140 nadvore{nata strana na membranata, potenci-
+ K
mmol/l K mmol/l jalot dobiva drugi vrednosti i e nare~en
akcionen bioelektri~en potencijal.
kaliumova pumpa
sostojba na miruvawe
(-90 mV)
+ + + + + + + + + +
+ +
Cl Cl
124 difuzija 8 a)
mmol/l mmol/l
+ + + + + + + + + +
Sl. 2. [ematski prikaz na difuzija na nekoi prilo`ena drazba
pova`ni joni niz kleto~nata membrana
+ + + + + + + +
+ +
Vo slu~aj koga procesot na razmena na
b)
+ +
materijata bi se odvival samo so difuzija + + + + + + + +
(t.n. pasiven transport), toj bi te~el sè
dotoga{, dodeka koncentracijata na jonite rasprostranuvawe na akcioniot potencijal
(vo ovoj slu~aj Na+, K+ i Cl-) koi mo`e da + + + +
pominat niz membranata ne se izedna~i. + + + + + +
v)
Vo prirodata toa ne se slu~uva, t.e. + + + + + +
me|u `ivata kletka i nejzinata okolina za + + + +
spomnatite joni se odr`uva konstanten
gradient na koncentracija. Toa zna~i postoi polna depolarizacija
poseben mehanizam (toa e aktivniot
transport) koj ovozmo`uva transport na Na+ + + + + + + + + + +
g)
joni od kletkata vo nadvre{nata sredina i na + + + + + + + + + +
K+ joni od nadvre{nata sredina vo kletkata.
Aktivniot transport se odviva so po~etok na repolarizacija
elektrogenata natrium-kaliumova pumpa. + + + +
Taa odr`uva postojan gradient na koncentra- + + + + + + d)
cija na natriumovite i kaliumovite joni na
+ + + + + +
dvete strani od kleto~nata membrana, naspro- + + + +
ti procesot na difuzija koj nastojuva da ja
izedna~i koncentracijata na jonite. Sl. 3. Akcionen porencijal
62 1.20. Bioelektri~ni potencijali
Nervnite signali se prenesuvaat so
pomo{ na akcioniot potencijal. Mestoto na
drazbata od nadvore{en del na kleto~nata
membrana stanuva elektronegativno. Preras-
predelbata na jonite ima vremenski karakter,
a po zavr{uvawe na procesot na drazbata,
povtorno se vospostavuva membranskiot
potencijal na miruvawe.
Imeno, akcioniot potencijal zapo~-
nuva so promena na negativniot potencijal vo
miruvawe (depolarizacija) i zavr{uva so
povtorno vra}awe na negativniot potencijal
od vnatre{nata strana na membranata
(repolarizacija).
Na sl. 3 e prika`ano nervno vlakno vo
pet razli~ni stadiumi, koga e nadraznet eden
del od membranata, pri depolarizacija i
repolarizacija. Generiraniot potencijal vo
edna to~ka od membranata inducira depola-
rizacija na sosednite delovi od membranata i
se {iri vo dvete nasoki po celata dol`ina na
vlaknoto (sl. 3.b i 3.v).
Kalium-natriumova pumpa. Ulogata
na natrium-kaliumovata pumpa ja ima eden
proteinski nosa~ koj e sostaven od dva
proteinski molekula od koi edniot e pomal, a
drugiot e pogolem (sl. 4). Dodeka ulogata na
pomaliot molekul e nepoznata, za pogolemiot
molekul so sigurnost se znae deka ima tri
receptorski mesta za vrzuvawe na tri Na+ joni
na delot od proteinot koj zavr{uva vo
vnatre{nosta na kletkata.
nadvore{na strana na kletkata
3-Na
+ kleto~nata membrana.
+ paralelna vrska od tri izvori na elektromotorna
2-K
ATP-aza
+ I
3-Na
+ INa
2-K
ATP ADP + Q
vnatre{na strana
Sl. 4.
Na nadvore{nata strana ima dve recep-
torski mesta za vrzuvawe na dva K+ joni.
Vnatre{niot del na proteinot vo blizina
kade {to se vrzuvaat natriumovite joni ima
ATP-azna aktivnost. Energijata {to se oslo-
boduva koga se aktivira ATR, predizvikuva
konformaciona promena na molekulot na
proteinskiot nosa~ i pritoa se isfrlaat tri
Na+ joni nadvor od kletkata, a dva K+ joni se
vnesuvaat vo kletkata. Spored toa, za sekoj
ciklus kletkata gubi po eden pozitiven
polne` (kletkata vo miruvawe od vnatre{-
nata strana ima vi{ok negativni joni).
Vo sostojba na miruvawe, propustli-
vosta na membranata za jonite na K+ e 50-100
pati pogolema otkolku za jonite na Na+. Koga
jonite na K+ }e se ufrlat vo kletkata, poradi
gradientot na koncentracija, tie povtorno po
pat na difuzija izleguvaat nadvor od nea.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kako mo`e da se prika`e kletkata
spored svoite elektri~ni svojstva?
2. Spored podatocite od tebela 1
opredelete go Nernstoviot potencijal za
natriumovite joni.
14
(N  )  61log  61log 0,0986
142
(N  )  61  ( 1,006)  61 mV
3. Potencijalot na miruvawe prika`e-
te go preku analogna elektri~na {ema na
(Odgovor: Membranata prika`ete ja kako
sila i promenlivi otpori (za sekoj od Na+, K+ i Cl-
jonite videte kolkav i kakov e potencijalot), a
site zaedno se povrzani paralelno so kondenza-
torot Cm, koj gi odrazuva kapacitativnite svojstva
na membranata.
IK ICl
Cm

UNa UK UCl
 1.21. Bioelektri~en potencijal na srceto, mozokot i muskulite 63

smisla se povrzani so atrioventrikularniot

1.21. BIOELEKTRI^EN jazol koj go zabavuva sproveduvaweto na
impulsite od pretkomorite vo komorite. Toa
POTENCIJAL NA SRCETO,
dava dovolno vreme pretkomorite pri
MOZOKOT I MUSKULITE
1

kontrakcijata da ja ispraznat sodr`inata na

krv vo komorite pred da dojde do nivna
povtorna kontrakcija. Kako se {iri akci-
Pri sekoe dvi`ewe na muskulite vo oniot potencijal i kako go zafa}a celoto
organizmot inicirana e elektri~na aktiv- srce mo`e da se vidi na sl. 1.
nost vo forma na premin na jonite niz kle-
to~nata membrana. Vo medicinata posebno se
zna~ajni elektri~nite impulsi povrzani so
rabotata na srceto i aktivnosta na mozokot.
Ovie impulsi telesnite te~nosti gi sprove-
duvaat do povr{inata na teloto kade na odre-
deni mesta od teloto se manifestiraat kako
promeni na bioelektri~niot potencijal.
Za registrirawe na bioelektri~nite 
pc
potencijali, koi se od red na golemina na
milivolti (pri mozo~nata aktivnost i mikro-
volti), se koristat specijalni instrumenti
koi imaat mo`nost za zasiluvawe na bio-
potencijalite i nivno grafi~ko ili vizuelno Sl. 1.
prika`uvawe. Promenliviot potencijal na srceto e
povrzan so {irewe na akcioniot potencijal.
BIOELEKTRI^NEN POTENCIJAL NA
Pritoa, okolu srceto se sozdava promenlivo
SRCETO. Nau~ivme deka kako rezultat od
elektri~no pole. Toa promenlivo elektri~no
razli~nata koncentracija na pozitivnite i
pole se {iri po celiot organizam, spored toa
negativnite joni od dvete strani na kleto~-
i po povr{inata na teloto kade mo`e i da se
nata membrana se sozdava dvoen elektri~en
registrira (sl. 9).
sloj. Neposredno pred kontrakcijata na
srceviot muskul na yidovite na kletkite nas-
tanuvaat promeni koi ovozmo`uvaat difuzija
na pozitivnite joni vo vnatre{nosta na
kletkata koja stanuva pozitivno naelektri-
zirana vo odnos na nadvore{nosta. Ovaa
depolarizacija se {iri po celata kletka. -4
Takov bran na depolarizacija se inicira vo - 3
sinus atrijumskiot jazol. Toa e po~etnata pc
-2
elektronegativna to~ka na srceto. Branot se
- 1
{iri po celiot muskul. Posle toa, celiot
elektri~na
muskul na srceto poleka povtorno vra}a vo oska na srceto
po~etnata sostojba (}e stane pozitiven). Toa e
procesot na repolarizacija. Imeno o +4
ritmi~nosta na kontrakciite na srceto e +1+2 +3
predizvikana od {ireweto na akcionite
biopotencijali vo srcevite muskulni vlakna. Sl. 2.
Celoto srce se depolarizira kako da se
raboti za dve funkcionalno odvoeni edinici. Ako se napravat merewa za bioelek-
Ednata se sostoi od dvete pretkomori, a tri~nite potencijali na razni to~ki od
drugata od dvete komori. Tie vo elekti~na povr{inata na ~ove~koto telo, potoa to~kite
64 1.21. Bioelektri~en potencijal na srceto, mozokot i muskulite
so ist bioelektri~en potencijal da se
povrzat, se dobivaat ekvipotencijalni krivi
prika`ani na slikata 2.
Spored teorijata na Ajnthofen srce-
viot muskul se odnesuva kako vektor, so
periodi~no promenliv moment na dipolot,
koj vo organizmot sozdava promenlivo
elektri~no pole.
Vektorot na elektri~niot dipolen
 
moment e p c=Q l , kade {to l e dol`ina na
dipolot, i ima nasoka od polne`ot -Q kon
polne`ot +Q. Vektorot na elektri~niot
dipolen moment pominuva niz prava koja se
vika elektri~na oska na srceto. Taa kaj zdra-
vo srce se sovpa|a so anatomskata oska.
Vektorot na elektri~niot dipolen
moment na srceto se nao|a vo centarot na
ramnostraniot triagolnikot (Ajnthofenov
triagolnik sl. 3). Koga dipolot, koj go sozdava
elektri~noto pole, se nao|a vo centarot na
ramnostraniot triagolnik, potencijalnite
razliki UI , UII , UIII koi postojat na temiwata
na triagolnikot se odnesuvaat kako
soodvetnite proekcii na p c vrz stranite na
triagolnikot, t.e. :
UI : UII : UIII = pI : pII : pIII
UI
DR LR
pc
UII
UIII
LN
Sl. 3.
Bidej}i elektri~niot dipolen moment
na srceto so tekot na vremeto se menuva, vo
odvodite postaveni na opredeleno mesto, se
dobivaat promeni na potencijalite gene-
rirani od srceviot muskul pri razli~nite
fazi od negovata rabota. Pri rabotata na

srceto vektorot p c se menuva taka, {to
negoviot po~etok sekoga{ zadr`uva ista
polo`ba, a negoviot vrv zazema razli~ni
sostojbi. Na sl.
 1 e prika`an "rezultantni-
ot" vektor p c vo delumno depolarizirano
srce.
mV 1s
+2
R
T P
P
0
Q S
-1 PR interval 0,16 s
Sl. 4. Linearen elektrokardiogram
Zapisot koj ja poka`uva razlikata vo
biopotencijalite na povr{inata na teloto
{to se rezultat od branot na depolarizacija
i repolarizacija koj patuva od pretkomorite
kon komorite na srceto e poznat kako
elektrokardiogram (ECG). Za taa cel na
opredeleni mesta od povr{inata na ko`ata se
stavaat specijalni elektrodi povrzani so
(1) instrumenti za zasiluvawe i registrawe.
Linearniot elektrokardiogram (sl.4)
pretstavuva periodi~no promenliva kriva
koja ima 5 karakteristi~ni maksimumi i
minimumi, na koi odgovaraat soodvetni
oznaki: P, Q, R, S i T.
Sekoj od maksimumite odgovara na
aktivnost vo odreden vremenski interval na
odreden del na stceto vo tekot na negovata
kontrakcija i opu{tawe. Maksimumot ozna-
~en so P se javuva neposredno pred kontrakci-
jata na pretkomorite. QRS grupata prethodi
na kontrakcijata na komorite i taa ima tri
glavni fazi bidej}i depolarizacijata e
sledena so slo`en pat niz srcevite komori.
Kaj normalniot elektrokardiogram T maksi-
mumot odgovara na repolarizacijata na
komorite i po~etok za sledniot ciklus.
Delot PT koj odgovara na kontrakcijata na
srceviot muskul obi~no iznesuva 0,3 s.
Za registrirawe na biopotencijalot na
srceto Ajnthofen predlaga da se koristat
standardni to~ki pri postavuvawe na elek-
trodite. Toa se to~ki kade postoi najgolema
 1.21. Bioelektri~en potencijal na srceto, mozokot i muskulite
potencijalna razlika pri rabotata na srceto.
Tie to~ki pribli`no se nao|aat na temiwata
na ramnostraniot triagolnik formiran od:
I odvod- desna raka i leva raka,
II odvod- desna raka i leva noga,
III odvod- leva raka i leva noga.
Spored Ajnthofenoviot zakon vo bilo
koj moment, ako se poznati biopoten-
cijalite vo bilo koi dva odvoda, mo`e da se
opredeli potencijalot vo tretiot odvod.
Sl. 5. Digitalen elektrokardiograf so
pridru`ni elektrodi
BIOELEKTRI^EN POTENCIJAL NA
MOZOKOT. Zapi{uvaweto na akcionite bio-
potencijali sozdadeni vo mozokot e poznato
pod imeto elektroencefalografja (EEG). Pri
akcionite biopotencijali, sozdadeni vo
mozokot, se dobivaat krivi so razli~na
frekvencija (0,05-100 Hz) i amplituda (5 V do
1 mV). Ovie potencijali koi se rezultat od
`ivotnata aktivnost na mozokot kaj zdrav
~ovek, poka-`uvaaat pravilna periodi~nost
so frekven-cija od okolu 10 Hz. Pritoa, mo`e
da se uo~at ~etiri karakteristi~ni branovi
oblici, koi imaato znaki: , ,  i . Branot
i  e prisuten kaj sekoj zdrav ~ovek, dodeka
 i  koga se prisutni kaj vozrasnite lica,
imaat patolo{ki karakter. Dodeka frekven-
cijata na branot e me|u 8 i 13 Hz,  branot
ima period od 2-3 sekundi.
Za registrirawe na ovie potencijali se
koristat encefelografi. So pomo{ na pogod-
ni elektrodi, naj~esto 20, postaveni na
posebna kapa i na to~no odredeni mesta na
65
glavata se meri sinhroniziranata aktivnost
na nervniot sistem.
Sl. 6. Elektroencefalogram kaj ~ovek koj ima
epilepti~ni zaboluvawa
 0,5 s
Sl. 7. Elektroencefalogram kaj zdrav ~ovek; -
branot e pred po~etokot na re{avawe na
zada~ata i - za vreme na re{avawe na zada~ata.
Do promena na encefalogramite doa|a pri
posebni aktivnosti na ~ovekot, bolest na
mozokot ili nervni i psihi~ki zaboluvawa,
pa zatoa spored dobienite elektroencefalo-
grami mo`e da se sudi za sostojbata na
nervniot sistem. Na sl.6 prika`an e elektro-
encefalogram kaj ~ovek koj ima epilepti~ni
zaboluvawa, a na sl. 7 kaj zdrav ~ovek.
Elektromiografijata (EMG) se
koristi za ispituawe na biopotencijali pri
samokontrolirana kontrakcija, elektrosti-
mulacija i refleksno aktivirawe na nervno-
muskulnite sistemi. Goleminata na ovie
signali e od 0,05 do 2 mV. Frekvencijata na
periodi~nite komponenti e me|u 10 i 20 kHz.
Vo EMG se koristat iglesti elektrodi koi se
vnesuvaat direktno vo ispituvaniot muskul.
EMG - signalite ne se koristat samo za dijag-
nosti~ki celi, tuku i za mehani~ko upravu-
vawe na pomo{ni napravi - protezi koi gi
zamenuvaat povredenite ekstremiteti, kako
na primer, ve{ta~ka raka ili noga.
BIOELEKTRI^EN POTENCIJAL NA STO-
MAKOT. I stomakot dava bioelektri~ni strui,
spored koi mo`e da se sudi za tekot na proce-
site pri ishranata. Eksperimentite so ku~i-
wa na koi operativno im e vmtnata edna elekt-
roda vo stomakot, a drugata e na povr{inata
na ko`ata (is~istena od vlakna), poka`uvaat
deka i stomakot e izvor na biopotencijali
(pri sekrecija e okolu 40-50 mV).
66 1.21. Bioelektri~en potencijal na srceto, mozokot i muskulite

(mV) 50
0 ? PRA[AWA I ZADA^I

40 1. Vo momentot koko {to poka`uva sl.

Biopotencijali

9, biopotencijalot za desnata raka, na primer,

30
20
30 60 90
vreme vo minuti
Sl. 8. Elektri~na aktivnost na stomakot kaj
ku~e. Za vreme na hraneweto potencijalot
postepeno se namaluva.
Grafikot na stoma~nite biopotencija-
li e nare~en elektrogastrogram.
Kako rezultat od ritmi~noto skratuva-
we i opu{tawe na maznite muskuli na `elud-
nikot i sekrecijata na `lezdite nastanuvaat
promeni na biopotencijalot od okolu 2 - 5 mV.
Koga stoma~nite `lezdi se aktivni se zapa-
zuva ritmi~nata primena i goleminata na
potencijalot se namaluva se dodeka se odavaat
`elude~nite sokovi (sl. 8). Sledeweto na ovie
biopotencijali dava mo`nost da se sledi kako
procesot na sekrecija, taka i nekoi drugi
aktivnosti na stomakot.
iznesuva - 0,2 mV, za levata +0,3 mV, a za
levata noga +1mV. Dali mo`e da ja poka`ete
validnosta na Ajnthofenoviot zakon?
(Odgovor: Potencijalnata razlika vo I i III
odvod e ednakva so potencijalnata razlika vo
II odvod. Taka galvanometarot vo II odvod
registrira potencijalna razlika od 1,2 mV.
120 150 180
Va`i i za bilo koi drugi odvodi).
2. Zemete edno staro ECG i proverete ja
validnosta na zakonot na Ajnthofen.
3. Poglednete ja dobro fotografijata
(sl.10) na koja e prika`an eksperimentot na
V.Ajnthofen i odgovorete: Zo{to ednata noga
i dvete race mu se postaveni vo elektroliten
rastvor (NaCl i voda). Zabele`uvate deka sado-
vite se izolirani od zemjata. Zo{to?
4. Na internet pobarajte podetalno za
toa kako raboti galvanometar-kargiografot.
5. Pove}e informacii za V.Ajnthofen
pobarajte na: http://www.nobelprize.org

+0,5 mV

I odvod

0,2 mV + 0,3 mV
Sl.10. Eksperimentot na Ajnthofen
+ 0,7 mV
+ 1,2 mV Viliam Ajnthofen (Willem Einthoven, 1860-
1927) bil profesot po fiziolofija na Univer-
zitetot vo Lajden. Za registriraweto na biopoten-
III odvod cijalite na srceto 1924 god. dobi Nobelova nagrada
II odvod za fiziologija i medicina. Toj go konstruira
+ 1,0 mV
prviot elektrokardiograf so koj biopotencijalite
registrtrani od specijalen glavanometar se bele-
Sl. 9. Registrirawe na biopotencijalot `at na podvi`na hartija (sl. 10).
 1.22. Elektrodi za merewe na bioelektri~ni potencijali i terapija 67

Za merewe potencijali na nivo na

1.22. ELEKTRODI ZA MEREWE NA kletkata se koristat mikroelektrodi.
BIOELEKTRI^NI POTENCIJALI Iglesti elektrodi (potko`ni) se koristat
za merewe vo to~no odredeni podra~ja, i
1

I TERAPIJA povr{inski elektrodi za merewe potencijal

po povr{inata. Primeri od takvi elektrodi
se prika`ani na sl.1 i sl.2.
Mereweto na biopotencijalite i bio- Od druga strana elektrodite se delat na
struite, kako i propu{taweto na elektri~na kontaktni, implantirani i intracelularni.
struja niz organizmot pri elektrodijagnos-
Kontaktnite elektrodi obi~no se od
tika i elektroterapija, se izveduva so instru- metal i so tkivoto imaat golema dopirna
menti koi so biolo{kiot sistem se povrzani povr{ina. Vo elektrokardiografijata elek-
preku elektrodi. Elektrodite ovozmo`uvaat
trodite imaat oblik na disk, so golemina od
bioelektri~niot potencijal da se pretvori
okolu 5 cm, napraveni se od srebro ili
vo struen ili naponski signal koj potoa mo`e
posrebreni, ili pak od hromitan ~elik.
da se zasiluva i da se meri.
Vo encefelografijata se koristat
elktrodi so kru`en oblik od srebro so otvor
metalen vo sredinata. Niz otvorot se vmetnuva
metalna sprovodnik elektrodno `ele koe se lepi za skalpot na
elektroda bolniot.
Pri elektromiografijata se koristat
izolator elektrodi koi vo muskulot se vmetnuvaat so
hidrodermalna igla (koja koga }e se vmetne
elektrodata se izvlekuva).
Za ispituvawe na elektri~nata aktiv-
injekciska
nost na mozokot se koristat tn. dlabinski
elektrolit igla elektrodi. Ovie elektrodi vo odnos na pot-
ko`nite zna~itelno se podebeli (80-120 m).
staklen
kapilar 0,5 mm Mereweto na potencijalnata razlika
{to postoi me|u vnatre{nata i nadvore{nata
vrv strana na kletkata, te{ko se izveduva. Taa
2 m mo`e da se izmeri so soodveten mili-
voltmetar koj e povrzan so dve elektrodi, kako
a) b) {to {ematski e prika`ano na sl. 3.
Sl. 1. a) Mikroelektroda , b) iglesta elektroda

10 mm 0
metalen mV
sprovodnik metalen disk
KCl Elektroda od srebro
elektrolitna i srebren hlorid
pasta plasti~no 

ku}i{te



povr{ina na ko`ata

Sl. 2. Povr{inska elektroda Sl. 3. Merewe na biopotencijalot na neuron

68 1.22. Elektrodi za merewe na bioelektri~ni potencijali i terapija
Za merewe na ovie potencijali se
koristat mikroelektrodi, so niv se probiva
kleto~nata membrana i se navleguva vo
vnatre{nosta na kletkata. Ednata elektroda
vsu{nost e tesen kapilar. Kapilarot e ispol-
net so elektroliten rastvor (obi~no izoto-
ni~en rastvor na KCl). Drugata referentna
elektroda, vo forma na plo~a, e postavena vo
te~nosta na me|ukleto~niot prostor. Pri
intercelularnite merewa so cel da ne se
o{teti kletkata, dijametarot na mikroelek-
trodite treba da e barem deset pati pomal od
kletkata. Elektri~nite sprovodnici koi se
koristat obi~no se izgradeni od srebro i
srebren hlorid.
Op{ta karakteristika za sekoja elek-
troda e nejzinata vremenska konstanta koja
treba da e pomala od traeweto na impulsot.
Vremenskata konstanta na elektrodata e pro-
izvod od nejziniot omski (Re) i kapacitativen
otpor (Ce) t.e
= ReCe .
Elektrodite (i nivniot spoj so tkivo-
to) bi trebalo da e takov da ne se sozdava
dodatna elektromotorna sila (polarizacioni
ili kontaktni) nitu nekoj dodaten otpor,
naedno ne smee da postojat nekoi fizi~ki ili
hemiski procesi koi imaat {tetno vlijanie
na `ivata supstancija.
Ako metalnite elektrodi se postaveni
neposredno na ko`ata pri donesuvawe struja
na dopirnoto mesto elektroda-tkivoto se
odvojuvaat kiselini ili bazi koi pri
dolgotrajno dejstvo mo`e da se predizvikaat
koagulacija na tkivata ili bolni rani. Od
tie pri~ini kontaktot elektroda-tkivo, niz
koj pominuva dolgotrajna struja, se pravi taka
{to me|u elektrodata i ko`ata se stava
hidrofilna gaza natopena so fiziolo{ki
rastvor (rastvor na NaCl). Pritoa kiselinite
i bazite se sozdavaat na dopirnata povr{ina
na gazata i elektrodata.
Za da se eliminira dodatnata elektro-
motornata sila se koristat specijalni elek-
trodi. Elektrodite koi se koristat za elimi-
nirawe na kontaktnata potencijalna razlika
se pravat od ist metal, a za da se eliminiraat
polarizacionite efekti se koristat nepola-
rizacioni elektrodi. Nepolarizacionite
elktrodi obi~no se pravat od metal potopen
vo voden rastvor na nekoja sol na toj metal.
Za da se dobie {to pomal otpor me|u
elektrodata i ko`ata, se koristi `elatinska
pasta (elektrolit koj gi eliminira {tetnoto
vlijanie od sozdadenite kiselini i bazi).
Pri mereweto se koristi rastvor na
natruim hlorid so koj se topi gazata koja e
namotana okolu elektrodata. Elektrolitot
prodira vo nadvore{niot sloj na ko`ata, ~ij
otpor e golem, a so toa go namaluva otporot
na ko`ata. Me|utoa, prisustvoto na elektro-
litot sozdava polarizacija, koja ne zavisi
samo od vidot na metalot, tuku i od koncen-
tracijata na elektrolitot. So cel da se
namali polarizacijata, srebrenite elektrodi
se oblo`uvaat so srebro hlorid AgCl, koj
slabo se rastvora vo voda, a sozdadeniot
elektrohemiski potencijal e nezna~itelen.
 Da nau~ime pove}e
Eliminirawe na vlijanieto na
kontaktnata potencijalna razlika.
V1 -U '
U"
G
A B
V2 -U ''
U'
V1 V2
Sl. 4.
Ako metalnite elektrodi A i V (sl.4)
se postaveni vo blizina na membranata na
neuronot ~ij elektrolit e pozitiven, a onoj
{to go opkoluva (intrcelularniot) negativen
(sl.4) elektrodite nema da bidat na
potencijalite na ovie elektroliti (V2
odnosno V1), tuku na potencijali koi se
 1.22. Elektrodi za merewe na bioelektri~ni potencijali i terapija
poniski od niv za vrednosta na kontaktniot
potencijal (U ' i U ''). Pritoa, nadvore{nata
elektroda e na potencijal V2 -U’’, a
vnatre{nata na potencijal V1 - U’.
Potencijalnata razlika Uo pome|u ovie
elektrodi, {to ja registrira voltmetarot }e
bide:
Uo =(V2- U '') - (V1- U ') = (V2- V1)- (U ''- U ') (1)
Bidej}i kontaktnite potencijali ~esto
se pogolemi od vrednosta na potencijalnata
razlika Uo {to treba da se izmeri (na primer,
pri merewe na membranskiot potencijal, koj e
od red na golemina 0,1 V, kontaktniot poten-
cijal mo`e da bide i 0,5V), potrebno e ovie
izvori na dopolnitelna potencijalna razlika
da se eliminiraat. Toa naj~esto se postignuva
ako dvete aplicirani elektrodi se napravat
od ist materijal. Toga{ kontaktnite potenci-
jali }e bidat ednakvi U''=U ', odnosno U''-U '= 0,
pa vrednosta Uo koja se registrira so volt-
metarot, spored (1), se sveduva na Uo=V2- V1,
{to treba{e i da se izmeri.
Nepolarizacionata Ag/AgCl elektroda
se pravi od srebrena `i~ka ili plo~ka, a na
nejzinata povr{ina e nanesen sloj AgCl, koj
prakti~no e nerastvorliv vo voda.
Elektrodata e potopena vo voden rastvor od
kalium hlorid (KCl).
Koga elektrodata se koristi kako kato-
da, kalievite joni reagiraat so slojot AgCl,
Izlezna elektroda
AgCl
Voden rastvor na KCl Ag
+ -
K Cl
- K
+ 4. Potsetete koga se sozdava kontaktna
Cl
Sl. 5. Nepolarizaciona Ag/AgCl–elektroda
69
i kako rezultat na toa se vra}a delumno
metalnoto srebro. Ednovremeno so toa raste
koncentracijata na Cl- vo rastvorot. Koga, pak,
elektrodata se koristi kako anoda, hlornite
joni zaemno dejstvuvaat so srebrenata elekt-
roda i pritoa se dobiva dodatno koli~estvo
AgCl.
Spored toa, kvalitativniot sostav na
Ag/AgCl–elektrodata ostanuva postojan neza-
visno od polaritetot. Toa doveduva i do pos-
tojanost na potencijalot na elektrodata, koj
za zasiten rastvor na KCl pri 298 K e 0,222 V.
Stabilnosta na Ag/AgCl – elektrodata
dava mo`nost za nejzino koristewe vo pove}e
oblasti. Taa se koristi kaj pH – metrite kako
elektroda za sporedba. Ag/AgCl – elektrodata
se koristi za merewe na kleto~niot potenci-
jal (sl.3), potoa za elektroforetski merawa,
vo fizioterapijata i dr.
Pokraj Ag/AgCl elektrodite vo elektro-
fiziologijata se koristat Hg2Cl2 elektrodi
potopeni vo rastvor od KCl i Di Boa-
Rajmandivi nepolarizacioni elektrodi.
Poslednite se napraveni od cink (vo oblik na
stap~iwa) potopeni vo stakleni cevki
napolneti so zasiten rastvor na ZnSO4. Na
dnoto od cevkite ima sonda od `elatin ili
koalin natopena vo rastvor od NaCl.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kakvi elektrodi se koristat vo
elektrofiziologijata ?
2. Zo{to dvete elektrodi obi~o se od
ist materijal?.
3. Potsetete se {to se toa galvanski
elementi i kako se dobivaat (napravi esej).
potencijalna razlika ?.
5. Za {to se koristat mikroelek-
trodite?
6. [to se se toa nepolarizacioni elek-
trodi i kako se pravat?
70 1.23. Kardiostimulatori. Pejsmejkeri

1 1.23. KARDIOSTIMULATORI.
PEJSMEJKERI
izvor za
pejsmejkerot
Na primer, ako pri operacija srceto
prestane da raboti, toa mo`e odnadvor, po
elektri~en pat povtorno da se pottikne na
rabota. Za taa cel na gradniot ko{ po dol`i-
nata na golemata oska na srceto se stavaat
elektrodi koi pra}aat elektri~ni impulsi.
Impulsite treba da sledat eden podrug sin-
hronizirano kako {to raboti srceto. Za taa
cel se koristi defibrilator. Tuka za stimu-
lacija se koristat elektri~ni impulsi so elektroda na
golemina 5-7 kV i traewe 8-16 ms. pejsmejkerot
Takvata stimulacija za pacientot koj e
pri svest e mnogu bolna i treba da se koristi
Sl. 2. Kardiostimulator -pejsmejker voveden preku
samo koga treba da se pottikne srceto povtor- krven sad do srceto
no da raboti.
Impulsite koi se koristat za stimula- Impulsite od generatorot do srceto se nosat
cija mo`e da se dobijat na toj na~in {to so dve elektrodi (mo`e i edna) vmetnati preku
kondenzatorot C niz otpornikot R se polni do krven sad. Elektrodite obi~no se od platina.
60 V, a potoa se prazni so pomo{ na elektrodi- Impulsite se nosat na elektrodite od
te A i B (sl.1). posebno kolo vo koe ima kondenzator {to vo
odreden ritam se polni i prazni. Vrednosta na
A elektri~niot katacitet C na kondenzatorot i
R omskiot otpor R ja opredeluvaat vremanskata
konstanta RC. Proizvodot RC, spored toa
E C opredeluva kolku vreme }e treba naponot na
kondenzatorot da se pribli`i do svojata
K maksimalna konstantna vrednost.
B Generatorite koi se koristat kaj kar-
diostimulatorite obi~no davaat pravoagolni
Sl.1. [ema za polnewe na kondenzator preku elektri~ni impulsi so golemina 1-3 A, vre-
otpornik. metraewe na impulsot 0,8 - 3 ms i frekvencija
1-1,2 Hz (malku poniska od frekvencijata na
2 Kardiostimulatori (pejsmejkeri) srceto).
Vo odredeni slu~ai sostojbata e takva U,I
{to srceto ne prodol`uva da ~uka ako toa ne
se stimulra so opredelen elektri~en impuls.
Pritoa se koristat posebni generatori za
ve{ta~ko stimulirawe na rabotata na srceto
– kardiostimulatori. Imeno, tie predizvi-
kuvaat ritmi~na inervacija na srceto, naru-  t
{ena poradi zaboluvawe. Impulsite se sin- T
hronizirani so rabotata na srceto. Stimu-
latorot vo teloto na bolniot se vmetnuva po Sl. 3. Pravoagolni impulsi .
operativen pat. Vremetraewe na impulsot period na impulsot T
 1.23. Kardiostimulatori. Pejsmejkeri 71

Potrebnata energija za rabota obi~no slu~aj srceto da prestane so rabota nadvo-

se dobiva od litiumovi baterii koi imaat
prodol`eno vreme na trajnost, a koga }e se
izpraznat se zamenuvaat so novi.
Ako srceto na bolniot raboti, no bez
sigurnost deka taka trajno }e bide, stimula-
torot mo`e da dava impulsi koi }e ja naru{at
rabotata na srceto. Zatoa postojat posebni
stimulatori koi davaat impulsi samo koga
kontrakcijata na srceto izostanuva. Konden-
zatorot se polni, dostignuva odreden napon i
se prazni preku implantiranite elektrodi.
Ako, pak, vo samoto srce se sozdal opredelen
impuls pred kondenzatorot celosno da se
napolni, toj }e se isprazni nadvor od elektro-
dite, bez da mu dade impuls na srceto. Posle
toa kondenzatorot povtorno }e se polni.
Obi~no frekvencijata na stimulatorot
se izbira da bide malku poniska od frekven-
cijata so koja srceto raboti. Na toj na~in ne
mo`e da nastane ve{ta~ka stimulacija dodeka
srceto raboti.
Takvite stimulatori (poznati kako
re{nata masa`a po gradniot ko{ mo`e da go
pridvi`i piezoelektri~niot kristal i taka
da predizvika (sozdade) potrebna elektri~na
energija za rabota na pejsmejkerot.
So cel da se izbegnat site navedeni te{-
kotii se pravat i pejsmejkeri koi imaat
izvori za napojuvawe {to ne se vgradeni vo
bolniot tuku se nadvor od teloto. Za taa cel
od izvorot strujata se nosi na navivka koja e
pricvrstena za gradniot ko{ na bolniot. A
stimulacijata na srceto se postignuva so
induciranata struja vo druga navivka koja so
operativen pat e vmetnata vo bolniot.
pritisok kPa

"pejsmejkeri" ), hermeti~ki se zatvoreni vo

kutii koi se napraveni od posebni materijali
otporni na telesnite te~nosti.
Postojat pove}e mo`nosti od nesakani
pritisoci da se o{tetat sostavnite delovi na
stimulatorot. Ili, pak, elektrolitot od izvo- PCG
rot da iste~e i da se o{teti kondenzatorot
ili otpornikot so {to bi se promenila frek- ECG
vencijata na stimulatorot. Postoi mo`nost
niz puknatinite na kutijata da navlezat vreme(s) 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8
telesni te~nosti i da go uni{tat aparatot.
Samiot galvanski izvor mo`e da se isprazni Sl. 4. Najgore prika`ana e sistola i dijastola na
pred o~ekuvanoto vreme. srceto, potoa sleduvaat impulsite od stimula-
Zatoa novite stimulatori nemaat vgra- torot (isprekinata linija), fonokardiogramot
deni galvanski izvori. Potrebnata elektri~- (PCG) i elektrokardiogramot (ECG).
na energija se dobiva pri kontrakciite na
srceto koe udira vo edna piezoelektri~na
plo~ka (vidi fizika za III godina). Taka nasta-
nuva naizmeni~na struja koja so mal ispra-
vuva~ se pretvara vo ispravena struja. So nea
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
se polni kondenzatorot koj ima odredena elek-
trostatska energija. So pomo{ na tranzistor 1. [to e toa vremenska konstanta.
taa energija vo odredeni vremenski intervali Proverete dali taa ima dimenzii na vreme?
se nosi na generatorot na impulsi za 2. Po {to se razlikuva pejsmejkerot od
stimulacija na rabotata na srceto. defibrilatorot ?
Celiot aparat-pejsmejkerot ima mnogu 3. Kako rabotat najnovite pejsmejkeri i
mali dimenzii i zazema mal volumen. Vo kako se doveduvaat impulsite do srceto?
72 1.24. Radioaktivnosta i ~ove~koto telo
1.24. RADIOAKTIVNOSTA I
^OVE^KOTO TELO
Se pogolemata primena na radioaktiv-
nite izotopi vo razni oblasti na materijal-
noto priozvodstvo, vo naukata, tehnikata,
medicinata i biologijata, na ~ovekot osven
pridobivki mu donesoa i nova opasnost –
radioaktivnoto ozra~uvawe.
Vo zavisnost od radioosetlivosta na
tkivoto ili organot, isto zra~ewe mo`e da
predizvika razli~ni biolo{ki efekti.
Najosetlivi na zra~ewe kaj ~ovekot se klet-
kite koi brzo rastat i se razmno`uvaat,
Vo zavisnost od intenztetot na zra~e-
weto, {tetnite posledici mo`e da se odrazat
na ozra~enoto lice ili da se prenesat i vrz
slednite generacii na ozra~enoto lice. Vo
prviot slu~aj posledicite se manifestiraat
kako somatski, a vo drugiot - kako genetski
ili nasledni posledici od zra~eweto.
Vo zavisnost od t.n. prag na dozata joni-
zira~koto zra~ewe mo`e da predizvika:
- Stohasti~ki efekti kaj koi ne
postoi prag na doza na zra~ewe - i pri najmali
dozi postoi verojatnost za pojava na o{te-
tuvawe. Tie se odgovorni za genetskite posle-
dici. Isto taka kancerogenezata prestavuva
glaven rizik pri ozra~uvawe so niski dozi.
Stohasti~kite efekti kako somatski posledi-
ci se javuvaat kaj golem broj organi (krvni
sadovi, krvotvorni organi, svrzno tkivo).
- Nestohasti~ki (determinirani)
efekti koi nastanuvaat duri nad odreden prag
na dozata na zra~ewe. Za ovie efekti obi~no
postoi prag na dozata na zra~ewe pod koi ne
mo`e da se manifestiraat radiacioni o{te-
tuvawa. Efektite se zavisni od brzinata na
dozata i nejzinata frakcioniranost.
Pri procenkata na pragot na dopu{-
tenata doza za naselenieto se zema predvid
tokmu genetskiot efekt na zra~eweto.
Nestohasti~kite efekti odgovorni se
za somatskite zaboluvawa na oddelni organi i
tkiva, kao {to e zamatenost na o~nata le}a,
nemaligni zaboluvawa na ko`ata i dr.
Ako pri mali dozi posledicite mo`e da
se uo~at kaj slednite generacii, visokite dozi
na zra~ewe gi o{tetuvaat kletkite, i mo`e da
predizvikaat smrt. Se razbira, o{tetuvawata
so visoki dozi se vidlivi samo po nekolku
~asa, a da se razvie leukemija potrebno e
podolgo vreme,
Posledicite {to }e nastapat zavisat i
od brzinata so koja se prima odredena doza na
zra~ewe. Taka, golem iznos na ednokratno
primena doza mo`e da predizvika {tetni
posledici, a istiot iznos akumuliran pove}e-
kratno za podolgo vreme (meseci, godini)
mo`e da ne predizvika vidlivi efekti.
Na primer, ako kletkite se zra~at so
mali dozi pove}ekratno, potrebno e pogolema
doza za da nastapi smrt, otkolku koga istata
doza se prima ednokratno. Vo prviot slu~aj
kletkata donekade ima mo`nost da se zazdra-
ve, se razbira, ako brzinata na primenata
dozata ne e pregolema. Me|utoa, postojat i
takvi o{tetuvawa kako {to e mutacija na
genite, i kletkata ne mo`e da se povrati.
Treba da se znae najopasno e ednokrat-
no kontinuirano ozra~uvawe so golema doza.
Radionuklidot vo organizmot mo`e da
se vnese od medicinski pri~ini ili pri
nesre}en slu~aj. Edinstvena za{tita od vnat-
re{ni izvori na zra~ewe e prezemawe merki
vo organizmot da ne se vnesat radioaktivni
materii vo koli~ini koi mo`e da se {tetni.
Fotonskite zra~ewa (-zra~ewe i rend-
genskoto zra~ewe) zavisno od energijata {to
ja imaat, se pomalku opasni od naelektri-
ziranite ~estici, bidej}i verojatnosta za niv-
na interakcija so tkivata e pomala. Naelek-
triziranite ~estici (na primer, -~esticite)
ako se apsorbirani vo teloto predizvikuvaat
golemi biolo{ki o{tetuvawa. Zadr`uvaweto
na radioaktivnite materii vo organizmot
zavisi od hemiskiot oblik, fiziolo{kata
sostojba i od patot na vnesuvawe.
Radioaktivnite materii, koi vo orga-
nizmot se vnesuvaat so di{ewe, mo`e da se
isfrlat ili da se zadr`at vo sluznicata na
du{nikot i belite drobovi, ili da se rastvo-
rat i preku alveolite da se prenesat vo krvta.
Radioaktivnite materii koi se vneseni
so hranata mo`e da se apsorbiraat od crevata
ili da se isfrlat. Radioaktivnite materii vo
krvotokot mo`e da se prenesat i preku
otvorenite rani na ko`ata.
 1.24. Radioaktivnosta i ~ove~koto telo 73

Po vnesuvawe na radionuklidot vo Biolo{kiot period na polueliminacija

organizmot toj mo`e da se rasporedi ramno-
merno vo celiot organizam ili da se akumu-
lira vo odredeno tkivo ili organ. Takvite
organi se nare~eni kriti~ni organi za toj
radionuklid. Na primer, {titnata `lezda e
kriti~en organ za jodot, crniot drob e kri-
ti~en organ za kobaltot i cinkot, fosforot i
stronciumot se sobiraat vo koskite, a
jaglerodot vo mastite.
Tabela 1.
ELEMENT KRITI^EN ORGAN
2
0
zavisi od funkcionalnata sostojba na orga-
nizmot, posebno od organot vo koj izbraniot
radionuklid se natrupuva (kriti~en organ za
toj radionuklid).
Se pretpostavuva deka i fiziolo{kata
eliminacija na radioaktivniot izotop, vnesen
vo organizmot, isto taka, se odviva po
eksponencijalen zakon (brojot na neraspadna-
 t
ti jadra posle vreme t.e. N  N o e , kade
{to No e broj na po~etnite neraspadnati jadra
vo momentot t=0 uslovno zemen za po~eten).
Po analogija so konstantata na radio-
aktivno raspa|awe kako merka na verojat-

1 Jaglerod
14 masno tkivo
6C nosta za biolo{ka eliminacija na nekoj
2 32
Fosfor 15 P koski radioaktiven nuklid vo edinica vreme e
konstanta na biolo{ka eliminacija b.
3 40
Kalium 19 K muskuli
Vkupnoto namaluvawe na aktivnosta na
4 90
Stroncium 38 Sr koski vneseniot radionuklid koga dvata procesa
5 131 {titna `lezda (fizi~kiot i biolo{kiot) te~at ednovremeno
Jod 53 I se opredeluva so konstantata na efektivnoto
6 137
Cezium 55 Cs celo telo namaluvawe eff koja pretstavuva zbir od dve
7 ko`a konstanti:
sulfur 35 S
 ef     b (1)

Brzinata na dozata koja{to kriti~niot

ln 2 ln 2 ln 2
organ ja prima zavisi od koli~estvoto na kade {to  ef  ; b  
radioaktivniot materijal, {to se akumulira Tef Tb T1 / 2
vo nego i od vremeto na akumulacija.
Radionuklidot so tekot na vremeto od 1 1 1
organizmot mo`e da se isfrli po biolo{ki
odnosno   (2)
Teff T1 / 2 Tb
pat taka {to dozata so tekot na vremeto
eksponencijalno se namaluva.
Radionuklidot, koj e vnesen vo Teff e efektivniot period na polu-
organizmot, nezavisno od negoviot period na raspa|awe. Toj pretstavuva vreme za koe
poluraspa|awe T1/2 , mo`e da se isfrli i po polovinata od po~etnata aktivnost se
fiziolo{ki pat. Toga{ stanuva zbor za namalila vo organizmot kako rezultat na
period na polueliminacija na radionuklidot ednovremeno protekuvawe na fizi~koto ras-
pa|awe i biolo{koto la~ewe, Od ravenkata
ili biolo{ki period na poluraspa|awe Tb.
(2) se dobiva:
Toa e vreme za koe od organizmot, organ ili
tkivo, po fiziolo{ki pat se isfrla polo- Tb T1 / 2
vinata od vneseniot radionuklid nezavisno Teff  . (3)
od negoviot period na poluraspa|awe. Tb  T1 / 2
Imeno, brojot na atomite na radioak-
tivniot preparat opa|a, ne samo kako rezultat Ravenkata (3) dava mo`nost da se
na radioaktivnoto raspa|awe, tuku i kako presmeta efektivniot period na poluraspa-
rezultat na fiziolo{kata eliminacija {to |awe na radioaktivniot preparat od biolo{-
se vr{i vo `iviot organizam. kiot sistem.
74 1.24. Radioaktivnosta i ~ove~koto telo
PRIMER 1, Da se opredeli efektivniot
period na poluraspa|awe na radioaktivniot
jod 131I ~ij period na poluraspa|awe e T1 / 2 = 8
dena i Tb e 64 dena (vo {titnata `lezda).
Re{enie: Spored ravenkata (3) se dobiva deka
efektivniot period iznesuva:
Tb T1 / 2 8 64
Teff    7,1 dena .
Tb  T1 / 2 8  64
Toa zna~i, za kriti~nite organi ili tkiva vo
koi najmnogu se sobira daden radionuklid pri
mala vrednost na T1 / 2 mal e i efektivniot
period Teff .
Radionuklidot vnesen vo organizmot vo
kriti~niot organ ili tkivo se sobira so
odredena brzina taka {to aktivnosta na toj
organ se zgolemuva. Zavisnosta na brzinata na
dozata vo kriti~niot organ od vremeto
pominato po vnesuvaweto na radionuklidot vo
organizmot e prika`ana na sl. 1.
brzina na dozata
Do
 ef t
D  Do e
ln 2
 ef 
Tef
t1 t2 vreme po zemawe
Sl. 1. Natrupuvawe i isfrlawe na radiomuklidot
vo kriti~en organ
Brziot porast vo po~etokot na krivata
odgovara na akumulacijata na radioaktivnite
materii vo kriti~niot organ. Pogolemiot del
od radioaktivnite materii doa|aat vo
kriti~niot organ vo momentot koj odgovara na
maksimum na krivata; tuka brzinata na dozata
e maksimalna i iznesuva Do. Potoa dozata D so
tekot na vremeto eksponencijalno se
namaluva.
Primenata doza vo organot za vremen-
ski interval od t1 do t2 odgovara na povr{i-
nata pod krivata za toj vremenski interval.
Dodeka vkupnata doza na zra~ewe {to ja prima
kriti~niot organ neposredno po aplikacijata
na radionuklidot (ekspoziciona doza), se
dobiva od vkupnata povr{ina pod krivata za
celiot vremenski interval.
Ovaa kriva se koristi pri dijagnos-
tikata za da se proveri rabotata na nekoi
organi. Spored krivata se sudi i za zdravstve-
nata sostojba (kako se sobira vo dadeniot
organ i kako se isfrla radionuklidot).
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Po kakov zakon nastanuva biolo{kata
eliminacija na vnesen radionuklid?
2. Vo organozmot e vneseno izvesno
koli~estvo 20380 Hg . Kolkavo e efektivnoto
vreme na namaluvawe na toj nuklid ako peri-
odot na poluraspa|awe e 46 dena, a periodot na
biolo{ka polueliminacija e 10 dena?
(Odgovor: 8, 2 dena)
3. [to se toa genetski efekti i pri
kakvi dozi nastanuvaat ovie posledici ?
 U{te vo 1896 godina vo literaturata e
objaveno za pojavata na dermatit na racete,
opa|awe na kosata i vospalenie na racete pri
prodol`ena rabota so jonizira~ki zra~ewa.
Vo 1920 godina e zabele`ano, deka 50% od
rabotnicite koi rabotele vo Rudarskiot
institut vo London imaat namalen broj na
leukociti.
Od 1916 do 1923 god. rabotnicite od edna
~asovni~arska fabrika vo Wu-Xersi pri
nanesuvawe na svetle~ka boja na broj~anicite,
koja sodr`ela malo koli~estvo radium, si gi
ostrele ~etkite so zabite. Od niv do 1952 god.
14 umrele od rak na koskite. Vo 1951 godina
bile ispitani skeletite na umrenite i e
zabele`an radium vo koskite.
 1.25. Fizi~ki osnovi na radionuklearnata dijagnostika, i primena na radio-
aktivnite izotopi vo ispituvawe na `ivotnite procesi na ~ove~koto telo i terapija
1.25. FIZI^KI OSNOVI NA RADIONUKLEARNATA DIJAGNOSTIKA,
I PRIMENA NA RADIOAKTIVNITE IZOTOPI VO ISPITUVAWE NA
@IVOTNITE PROCESI NA ^OVE^KOTO TELO I TERAPIJA
Radioaktivnite izotopi nao|aat {iro-
ka primena vo naukata, tehnikata, stopanstvo-
to, medicinata, biologijata i dr.. Izu~uvawe-
to na razni procesi so pomo{ na radioaktivni
atomi se vika metod na markirani (obele`a-
ni) atomi ili traseri. Toj se koristi vo
radionuklearnata dijagnostika, potoa pri izu-
~uvawe na razmena na materijata, za zapozna-
vawe na slo`enite procesi vo organizmot itn.
So markiranite atomi se otvorija novi
mo`nosti da se sledi patot na odredeni
hemiski soedinenija i nivnata raspredelba vo
razni organi i tkiva. Radioaktivnite izotopi
kako izvori na jonizira~ko zra~ewe se
koristat i pri terapija.
Karakteristi~no za radioaktivnite
izotopi e toa {to tie imaat isti hemiski
svojstva kako i nivnite stabilni izotopi.
Radioaktivnite izotopi vneseni vo organiz-
mot stapuvaat vo istite hemiski reakcii kako
i stabilnite elementi, a od biolo{ka gledna
to~ka zanemarlivo malku se razlikuvaat od
niv. Bagodarenie na osobinata vo `iviot
organizam da se odnesuvaat na ist na~in kako i
stabilnite atomi i mo`nosta da emituvaat
odredeno jonizira~ko zra~ewe ( ili ), tie so
pomo{ na detektori ili radiohemiska ana-
liza mo`e da se otkrijat me|u mnogute
stabilni atomi. Va`no e da se napomne deka
ovie radioizotopi treba da imaat mal period
na poluraspa|awe, a vnesenoto koli~estvo e
minimalno i ne vlijae vrz normalnite fizi-
olo{ki procesi.
Bidej}i `iviot organizam ne gi razli-
kuva radioaktivnite od stabilnite elementi,
nivnata primena e {iroka. Za prou~uvawa se
koristat osnovnite biogeni elementi: 15N, 11C,
13
C, 14C, 35S, 3H, 32P, 131I i dr.
Na primer, ako vo organizmot se vnese
radioaktiven fosfor 32P, po nekolku ~asa toj
}e se pojavi vo zabite i koskite, a vo bubre-
zite, crniot drob i krvnata plazma, kade {to
fosforot u~estvuva pri aktivnite hemiski
procesi, }e se pojavi i za desetina minuti.
75
Radioaktivnoto `elezo 59Fe se koristi
za da se odredi vremeto na `ivot na oddelni
krvni telca (eritrociti). Radioaktivnite
atomi na `elezoto se vrzuvaat za hemoglobi-
not, pa taka odbele`anite eritrociti kru`at
dovolno dolgo, dodeka ne bidat razgradeni vo
slezinata koja za niv pretstavuva "grobnica".
Za da se sledi delbata na hromozomite,
se koristi 3H, koj vo mladoto rastenie se
vnesuva preku timidin ozra~en so atomi na 3H.
So koristewe na radioaktiven jaglerod
14
C se utvrduva obnovuvaweto na proteinite.
So ovoj radioaktiven izotop se poka`uva deka
sekojdnevno kaj zdrav vozrasen ~ovek se sinte-
tiziraat pribli`nio 1,3 g proteini na sekoj
kilogram telesna masa. Ovoj izotop se koristi
vo arheologijata za da se utvrdi starosta na
fosili, mumii, pergamenti i sl.
So klasi~nite metodi mnogu e te{ko da
se opredeli kolku od vitaminot B12 se
zadr`uva vo teloto na pacientite koi bole-
duvaat od anemija. Za taa cel se koristi
vitaminot B12 sintetiziran so radioaktiven
izotop na kobalt 58Co. Odredena doza od vaka
sintetiziraniot vitamin se aplicira vo
pacientot. So komparacija na aktivnosta na
prepi{anata vnesena doza B12 i radioaktiv-
nosta na fekaliite, se opredeluva kolkav del
od vitaminot B12 se apsorbiral vo digestiv-
niot trakt.
Ednostavno i mnogu efikasno re{avawe
na eden te`ok problem - locirawe na
vnatre{no krvarewe se izveduva so injekti-
rawe na krv ozra~ena so izotopot hromot 51Cr
koj vleguva vo sostav na crvenite krvni zrnca.
Pri cirkulacijata na krvta aktivnosta se
pro{iruva niz celiot krvotok. Ako nekade
ima krvarewe, na toj del od teloto aktivnosta
zna~itelno e pogolema. Brzinata so koja
aktivnosta raste poka`uva kolkav volumen
krv se gubi pri krvareweto.
Ne pomalo e zna~eweto na radioak-
tivnite izotopi vo dijagnostikata (kako vo
medicinata taka i vo tehnikata) i terapijata.
76 1.25. Fizi~ki osnovi na radionuklearnata dijagnostika, i primena na radio-
aktivnite izotopi vo ispituvawe na `ivotnite procesi na ~ove~koto telo i terapija
1 Fizi~ki osnovi na
2 radionuklearnata dijagnostika
Pri dijagnostikata radionuklidite se
koristat kako nadvore{ni ili kako vnatre{-
ni izvori na zra~ewe. Koga se koristat
nadvore{ni izvori se sledi transmisijata na
zra~eweto niz teloto na ~ovekot ili nekoj
drug objekt {to e predmet na prou~uvawe.
Pri radionukearnata dijagnostika se
koristat radionuklidi (markeri) vklu~eni vo
hemiski soedinenija t.n. rafiofarmacevtici.
Mernite tehniki koi se koristat vo
medicinskata radionuklearna dijagnostika
mo`e da se podelat na merewa in vivo i
merewa in vitro. Radionuklearnata dijag-
nostika, koga se izveduva in vivo, re{ava dva
vida zada~i:
1. Kade i kakvo koli~estvo od radio-
nuklidot koj e inhaliran ili intravenozno
injektiran }e se raspredeli vo odredeni
organi, t.n. kriti~ni organi za dadeniot
radionuklid. Na primer, 123I ne se sobira vo
{titnata `lezda podednakvo ako e zdrava ili
zabolena, Istoto se odnesuva i za 32P koj se
sobira vo koskite, itn.
2. Kakva e brzinata i stepenot na natru-
puvaweto i kakva e brzinata na negovoto eli-
minirawe od ispituvaniot organ ili orga-
nizmot na bolniot–dinami~ki merewa.
Posebnoto zna~ewe na ovie ispituvawa
e toa {to tie se vr{at vo `iviot organizam
bez da se naru{i normalnata funkcija na
`ivotnite procesi.
Zna~ajni rezultati se dobivaat i so in
vitro mereweata na radioaktivni primeroci
krv, telesni te~nosti ili sekreti od bolniot.
Snimawe na raspredelbata na
aktivnosta - scintigrafija
Nekoi organi koi se sostojat od meki
tkiva pri rendgenografijata ne se gledaat
bidej}i podednakvo gi apsorbiraat rendgen-
skite zraci kako i nivnata okolina. Takvi
organi se, na primer, {titnata `lezda, sle-
zinata, nekoi tumori i dr. Tuka pomaga gama
scintigrafijata.
Scintigrafijata e metod so koj se
dobiva vizuelen prikaz na raspredelbata na
nekoj radionuklid vo opredelen organ. Radio-
nuklidot prethodno e voveden vo organizmot
na pacientot venozno ili oralno. So scinti-
grafijata mo`e pravilno da se otkrijat samo
onie maligni formacii {to vo sebe selek-
tivno sobiraat pogoden radioizotop. Pritoa
izotopot koj selektivno se sobira vo ispi-
tuvaniot organ treba da e ~ist -emiter so
mal biolo{ki period na polueliminirawe i
da ima dovolno energija zatoa {to merewata
na aktivnosta se vr{at nadvor od teloto na
bolniot. No, pri rabota so jonizira~ki izvo-
ri op{to pravilo e po mo`nost da se koris-
tat izvori ~ija aktivnost ne e pogolema od
potrebnata.
Denes, blagodarenie na generatorite na
radionuklidi, ne e te{ko na samoto mesto da
se dobijat radionuklidi so mal period na
poluraspa|awe.
Na primer, so pomo{ na 131I se snima
aktivnosta na tiroidnata `lezda no istiot se
koristi i pri scintigrafija na mozokot.
Principot na rabota na gama scinti-
grafot prika`an na sl.1 e sledniov. Koga
radioizotopot se natrupuva vo nekoj organ
(kriti~en organ za toj radionuklid), toj sta-
nuva izvor na zra~ewe. Imeno, od nego izle-
guvaat -zraci karakteristi~ni za toj radio-
nuklid. Eventualnite zraci od drug vid (na
primer, -zracite), zatoa {to celosno se
apsorbirani od teloto, ne mo`e da izlezat i
da se registriraat so detektor.
DETEKTOR APARAT ZA MESTA BOGATI
D
detektor REGISTRIRAWE
aparat zaP SO IZOTOP
mesta bogati
D registrirawe P so izotop
Sl. 1. [ematski prikaz na scintigrafijata
 1.25. Fizi~ki osnovi na radionuklearnata dijagnostika, i primena na radio-
aktivnite izotopi vo ispituvawe na `ivotnite procesi na ~ove~koto telo i terapija
Za registrirawe na -zra~eweto po
povr{inata na ispituvaniot organ so kons-
tantna brzina nad organot vo koj e nasobran
radionuklidot, to~ka po to~ka se pomestuva
scintilacioniot detektor D (sl. 1.a.). Zaedno
so detektorot D ednovremeno se pomestuva i
aparatot za registrirawe na impulsite. Koga
detektorot }e dojde do onie delovi na teloto
kade {to izleguvaat -zraci, toj reagira so
odredeni impulsi. Istite so posebna apara-
tura se zasiluvaat. Istovremeno na pe~atarot
se donesuvaat elektri~nite impulsi vo oblik
na kratkotrajni strui koi ostavaat tragi vo
oblik na crti~ki ili pocrnuvawa. Gustinata
na crti~kite, odnosno pocrnuvaweto, za sekoja
pozicija na snimawe, proporcionalna e so
registriranite impulsi, koi, pak, zavisat od
koncentracijata na radioizotopot vo organot.
Taka dobienata slika e scintigram na ispitu-
vaniot organ (sl. 1b).
Mehani~koto skenirawe to~ka po to~ka
e baven proces i vo ponovo vreme se zamenuva
so - kamerite koi ednovremeno ja
registriraat aktivnosta od pogolemi delovi.
Za taa cel se koristat polusprovodni~ki ili
scintilacioni detektori so golemi razmeri
(scintilacija - svetkawe).
Merewata se brzi i ne e potrebna gole-
ma aktivnost na preparatot i negovo podolgo
zadr`uvawe vo organizmot. Kaj skenerite koi
koristat - kameri brojot na impulsite vo
daden vremenski interval se prika`uva na
monitor preku razli~no zatemnuvawe na
to~kite. Istiot lik mo`e da se prika`e so
metod na ve{ta~ko obojuvawe koj dava podobar
kontrast me|u oblastite. So ovoj metod sekoja
od nijansite na sivo se preslikuva vo dadena
boja. Taka, crvenoto zna~i maksimalna aktiv-
nost, a violetovoto - minimalna. Koga -
kamerata rotira okolu bolniot ima mo`nost
da se opredeli raspredelbata na radionukli-
dot vo sloevi. Ovie - kameri se nare~eni
tomografski - kameri (vidi tomografija).
Dinami~ki merewa. So pomo{ na radio-
aktivni izotopi mo`e da se vr{at ispituvawa
na rabotata (funkcijata) na nekoi organi
(srceto, belite drobovi, mozokot, {titnata
`lezda, bubrezite), kako i protokot na krv niz
77
navedenite organi. Za taa cel vo teloto na
bolniot se vnesuva radioizotop koj selek-
tivno se sobira vo ispituvaniot organ. Nad
ispituvaniot organ se postavuva specijalen
detektor koj ja meri aktivnosta vo opredelen
vremenski interval. Zavisno od ispituvaniot
organ i biolo{kiot i fizi~kiot period na
poluraspa|awe na vneseniot radionuklid,
mereweto na aktivnosta mo`e da trae od
nekolku sekundi do nekolku nedeli. Podato-
cite koi se dobivaat pri mereweto se krivi na
koi e prika`ana aktivnosta vo funkcija od
vremeto. Vrz osnova na ovie krivi se sudi za
rabotata na ispituvaniot organ ili za
protokot na krv. Na primer, 127Xe se koristi
za da se prou~i di{eweto.
Metodi na izotopsko razreduvawe -
Toa se in vivo - in vitro metodi koi mo`e da
se koristat za hematolo{ki ispituvawa. Na
primer, so ovie metodi se opredeluva vkup-
niot volumen na krv vo organizmot, hemoglo-
bin vo krvta i drugo.
PRIMER 1. Da se opredeli volumenot na krv
kaj ~ovekot se koristi radioaktiven izotop na
24
Na. Za taa cel vo organizmot se vnesuva 1cm3
rastvor {to sodr`i 24Na. Po~etnata aktiv-
nost na rastvorot neka e Ao=2000 Bq. Po t=5
~asa, koga radioaktivniot natrium poded-
nakvo }e se raspredeli vo celiot organizam,
povtorno se zema 1cm3 krv. Aktivnosta na ovaa
krv e A=4/15 Bq. Periodot na poluraspa|awe za
24
Na e T1/2=15 ~asa.
Re{enie: volumenot na krv kaj ~ovekot
se opredeluva po ravenkata:
 t
AV  Ao e kade {to = ln 2 / T1/2 .
So zamena na soodvetnite vrednosti za T1/2 i t
vo poslednata ravenka, za volumenot na krv kaj
~ovekot se dobiva:
Ao t Ao 0,693t / T1 / 2
V e  e
A A
3  10 4 0, 231
V e  5953 cm 3
4
Toa zna~i deka vkupniot volumen na krv
kaj ~ovekot iznesuva pribli`no {est litri.
78 1.25. Fizi~ki osnovi na radionuklearnata dijagnostika, i primena na radio-
aktivnite izotopi vo ispituvawe na `ivotnite procesi na ~ove~koto telo i terapija

In vitro metodite koristat radio-

27 Co  28 Ni 
60 60
e ,
izotopi koi se  (60Co, 125I), ili  (3H, 14C, 32P)
emiteri. Radioizotopite slu`at za marki- koj ne se dobiva vo osnovna, tuku vo povisoka
rawe na biolo{ki materijali, krv i drugi energetska sostojba. Preminot vo osnovna
probi. Prednosta na ovie metodi e vo toa {to sostojba se vr{i so -zra~ewe koe gi uni{tuva
pacientot ne se izlo`uva na jonizira~ki zabolenite kletki. Radioaktivniot kobalt
zra~ewa. Osven toa, metodite se mnogu oset- ima T1/2=5,3 godini. Aplikatori od ovoj
livi, so nivna pomo{ mo`e da se utvrdat, na radioaktiven izvor se pravat vo razni oblici
primer, mnogu mali koli~estva (10-15g) na (perli, kugli, igli, `ici, plo~ki, suspenzii i
hormoni vo krvta ili vo stoma~nite te~nosti. dr. zatvoreni vo tenki cevki so cel da se
apsorbira -zra~eweto).
Primena na radioaktivnite izotopi
vo terapijata
Radioaktivnite izotopi kako izvori na
jonizira~ko zra~ewe za terapevtski celi se
koristat od 1910 godina. Jonizira~koto zra~e- -
we so uspeh se primenuva vo terapijata na izvor
maligni zaboluvawa. Pri terapijata najprvo
treba da se opredeli izvor koj e najpogoden,
intenzitetot i vremeto na zra~ewe. So toa bi
se postignalo ozra~uvawe samo na bolnoto tumor
tkivo, a okolnoto zdravo tkivo da se za{titi
od zra~ewe ili minimalno da se ozra~i. Sl. 2. Rotacija na izvorot na zra~ewe pri
terapija so cel da se za{titi zdravoto tkivo
Osobinata na radioaktivnite izotopi
da se sobiraat vo odreden organ ili tkivo, t.n.
Pri terapijata treba da se ima predvid
kriti~ni organi, za toj izotop dava golemi
deka so radioaktivnite preparati se o{tetuva
mo`nosti i za le~ewe.
i zdravoto tkivo. O{tetuvaweto na okolnoto
Za terapevtski celi kako jonizira~ki
zdravo tkivo mo`e da se namali so toa {to
izvori se koristat slednive radioizotopi:
vkupnata doza se raspredeluva na nekolku
fosfor (32P), jod (131I i 125I), kobalt (60Co),
pomali, pritoa se ovozmo`uva o{tetenoto
tantal (182Ta), zlato (198Au), bizmut (206Bi), i
okolno zdravo tkivo vo vremeto me|u dve
drugi. Izborot zavisi od vidot na zra~eweto,
ozra~uvawa donekade da zazdravi.
negovata prodornost, intenzitet i periodot
na poluraspa|awe. Aktivnosta na ovie izvori
zna~itelno e pogolema od aktivnosta na
izvorite koi se koristat kako obele`uva~i.
Radioaktivniot fosfor 32P koj e -emi-
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
ter so T1/2 = 14,5 dena, se primenuva za lekuva-
we na bolesti na koskenata srcevina i drugi 1. [to se toa markirani atomi i kakva e
vidovi maligni zaboluvawa. Za lekuvawe na nivnata primena ?
tiroidnata `lezda se koristi 131I. 2. Na koj princip e le~eweto so radio-
Radioaktivnoto 198Au e  i -emiter, a se aktivniot izvor "kobalt bomba" ?
koristi za le~ewe na tumor na dojka kako 3. [to se toa kriti~ni organi za nekoi
metalno zlato vo oblik na {ipki i perli ili radionuklidi ? Nabrojte nekoi.
kako koloiden rastvor. 4. [to e toa scintigrafija ?
Radioaktivniot izvor "kobalt-bomba" 5. Koj izotop se koristi za oprede-
se dobiva taka {to 59Co se ozra~uva so neutro- luvawe na volumenot na krv i kako ?
6. Zra~eweto gi uni{tuva i zdravite
ni, pritoa se dobiva 60Co koj e  radioaktiven
kletki. Kako toj problem e re{en vo radio-
i preminuva vo 60Ni,
terapijata na maligni zaboluvawa ?
 1.26. Dozimetrija. Veli~ini i edinici
1.26. DOZIMETRIJA.
VELI^INI I EDINICI
1
Radioaktivnite , ,  i rendgenskite
zraci, potoa potocite od protoni i neutroni
koi poteknuvaat od zemjinata kora i kosmi~-
koto zra~ewe, se nare~eni jonizira~ki zra~e-
wa. Sè pogolemata primena na ovie zra~ewa ja
nametna potrebata da bidat definirani odre-
deni normi pri za{titata. Za taa cel, vo nuk-
learnata fizika e razviena posebna oblast
dozimetrija. Taa gi prou~uva vrskite me|u
ozra~uvaweto i efektite {to gi prediz-
vikuva, kvantitativnite zakonitosti i meto-
dite za merewe na zra~eweto. Tuka }e uka`eme
samo na nekoi dozimetriski veli~ini i
nivnite edinici.
1. APSORBIRANA DOZA D. - Ovaa
veli~ina go karakterizira interakcijata na
zra~eweto (fotoni, naelektrizirani ~estici,
neutroni) so materijalnata sredina niz koja
pominuva. Se definira so vkupnata energija
ED {to zra~eweto ja predava na apsorbent so
masa m, t.e.
E D
D . (1)
m
Edinicata za apsorbirana doza vo SI e
Gy (grej) i odgovara na apsorbirana energija
1J od bilo koj vid jonizira~ko zra~ewe, preda-
dena na sekoj kilogram masa od ozra~enata
sredina (1Gy=1J/kg).
Apsorbiranata doza zavisi od ja~inata
na izvorot, vidot i energijata na zra~eweto,
vremeto na ozra~uvawe i rastojanieto od
izvorot.
2. EKSPOZICIJA X. – Ekspozicijata
kako fizi~ka veli~ina go karakterizira samo
poleto na  ili rendgenskoto zra~ewe. Taa
pretstavuva vkupno koli~estvo elektri~estvo
na site istoimeno jonizirani atomi vo
elementaren volumen na edinica masa, pri
transformacija na energijata na zra~ewe so
fotonska priroda:
q
X (2)
m
79
q - zbir od istoimeni polne`i {to se
sozdavaat od zra~eweto vo suv vozduh, a m -
masa na ozra~en vozduh. Ekspozicijata vo SI se
izrazuva so edinicata 1C/kg.
3. EKVIVALENTNA DOZA H. -
Biolo{kata efikasnost na odredena apsor-
birana doza za ist vremenski interval zavisi
od pove}e faktori i toa: vidot na ozra~uva-
weto, uslovite pri ozra~uvaweto, osetlivosta
na oddelni organi, vremetraeweto itn. Toa
zna~i deka ista energija na zra~ewe, apsorbi-
rana vo biolo{kite sistemi od razli~ni
vidovi zra~ewa (), ne predizvikuva isti
biolo{ki efekti. Me|utoa, va`en faktor
pri predizvikuvawe biolo{ki o{tetuvawa na
tkivata e goleminata na jonizacijata dol`
tragot na ~esticata - linearen prenos na
energija (Linear Energy Transmission - LET). Toj
pretstavuva zaguba na energija na zra~ewe E
vo apsorbent so debelina l. Bidej}i
~esticite imaat pogolem LET od drugite
vidovi zra~ewa, biolo{koto o{tetuvawe so 
~esticite e pogolemo otkolku so fotonite.
Ekvivalentnata doza e definirana kako
proizvod od apsorbiranata doza D i dva
bezdimenzionalni faktora Q i N
H=DQN, (3)
kade {to N e faktor na modifikacija so koj
se opfateni karakteristikite {to ja defini-
raat raspredelbata na energijata, a ~ija vred-
nost zavisi od prirodata na ozra~eniot organ.
Koga stanuva zbor za celo telo N=1; Q e
biolo{ki faktor na kvalitet so koj se
izrazuvaat razlikite vo biolo{kite efekti
od razli~ni vidovi zra~ewe na daden bio-
lo{ki sistem poradi razlikite vo linear-
niot prenos na energija.
Vrednosta na Q - faktorot zavisi od vi-
dot na zra~eweto. Na primer, prifateni sred-
ni vrednosti za oddelni vidovi zra~ewe se:
Q = 1 za tvrdoto H-zra~ewe, zraci i
elektroni;
Q = 2-3 za bavni neutroni;
Q = 10 za brzi neutroni (20 MeV);
Q = 20 za zraci i te{kite jadra.
Bidej}i Q i N se bezdimenzionalni
veli~ini, dimenziite na ekvivalentnata doza
80 1.26. Dozimetrija. Veli~ini i edinici

se ednakvi so dimenziite na apsorbiranata Te`inskiot faktor Wi pretstavuva

doza (J/kg). Me|utoa, 1 Gy apsorbirana doza i verojatnost deka }e se slu~i opredelen bio-
1 Gy ekvivalentna doza kvalitetno }e se lo{ki efekt na odreden organ ili tkivo koga
razlikuvaat: prviot ja karakterizira dozata so ista doza se zra~i celoto telo.
energetski, a vtoriot - biolo{ki. SI edinica
Tabela 1.
za ekvivalentna doza e
J ORGAN Wi
1Sv 
2

(sivert) .
kg gonadi 0,23
dojka 0,15
Sivert e ekvivalentna doza predizvi- crveni krvni zrnca 0,12
kana od apsorbirana doza 1 Gy i N=Q=1 koja beli drobovi 0,12
sozdava opredelena specifi~na jonizacija. tiroidna `lezda 0,01
Ovaa edinica pretstavuva direktna merka za koski 0,03
rizikot od site vidovi ozra~uvawa. ostanati organi 0,30
PRIMER 1. Kolkava e ekvivalentnata doza So cel da se za{titat lu|eto {to
ako apsorbirana doza za celo telo (N=1) rabotat na mesta kade se nao|aat izvori na
predizvikana od brzi neutroni e 1 Gy, i za niv zra~ewe, se vr{at dozimetriski kontroli.
faktorot na kvalitet e Q=10. Napravite {to se koristat za taa cel se
poznati kako dozimetri.
H = D Q =1 10 Sv
Zaradi za{tita na naselenieto kako i
Iako i vo dvata slu~aja e apsorbirana ista na poedinci koi neposredno se anga`irani so
energija, ekvivalentnata doza za neutronskoto rabota so janizira~koto zra~ewe, propi{ani
zra~ewe e pogolema. Toa zna~i neutronite se strogi merki za za{tita. Najva`no e da se
predizvikuvaat deset pati pogolemi o{te- znae, bez pogolema potreba organizmot da ne
tuvawa od apsorbiranata doza predizvikana se izlo`uva na zra~ewe.
od zra~ewe.
4. BRZINA NA EKVIVALENTNA
DOZA se definira kako 0 ? PRA[AWA I ZADA^I
. H
H , (4)
t 1. [to e poopasno za ~ovekot apsorbirana
kade {to H e prirast na ekvivalentnata doza doza od 1Gy od zraci ili ista apsorbirana
vo vremenski interval t. Edinica vo SI e doza od rendgenski zraci? Kolkava e ekviva-
lentnata doza od ovie zra~ewa ?
1Sv/s Vo praktikata se koristi 1Sv/godi{no
ili 1Sv / ~as. 2. Kolkava e apsorbirana doza od ~es-
tici, ako ekvivalentnata doza e 4 Sv ?
5. EFEKTIVNA EKVIVALENTNA (Odgovor: 0,2 Gy)
DOZA HE . - Isto zra~ewe na razli~ni tkiva 3. Kolkava e ekvivalentnata doza od brzi
ili organi, vo zavisnost od nivnata radio- neutroni ako apsorbiranata doza e 0,1 Gy?
osetlivost, mo`e da predizvika razli~ni (Odgovor: 1 Sv)
biolo{ki efekti. Poradi toa, e vovedena
efektivnata ekvivalentna doza definirana
so:
HE  Wi H i , (5)
 Pove}e informacii za dozimetrite
i (filmdozimetar, termoluminiscenten dozime-
tar i drugi) pobarajte dodatna literatura, ili
kade {to so Hi se ozna~uva ekvivalentna doza na Internet.
za daden organ, a Wi e te`inskiot faktor za
dadeniot organ.
 1.27. Interakcija na jonizira~kite zra~ewa vrz `ivata materija
1.27. INTERAKCIJA NA
JONIZIRA^KITE ZRA^EWA
VRZ @IVATA MATERIJA
zra~ewe
molekul na voda
sloboden
radikal
zra~ewe
Sl. 1. O{tetuvawe na DNK so zra~ewe.
Mo`e da se ka`e deka jonizira~kite
zra~ewa po svojata priroda se {tetni. Koga
biolo{koto tkivo }e se izlo`i na zra~ewe,
apsorbiranata energija mo`e da predizvika
hemiski promeni vo kletkata, koi vlijaat na
nejziniot metabolizam. Vo zavisnost od doza-
ta zra~eweto mo`e da gi uni{ti kletkite, da
o{teti organi ili da predizvika smrt. Nekoi
o{tetuvawa se o~igledni po nekolku ~asa ili
denovi, a za da se razvie karcinom ili leuke-
mija, potrebni se pove}e godini. Naslednite,
pak, deformacii i bolesti predizvikani od
genetskite o{tetuvawa se manifestiraat i na
narednite generacii na ozra~enoto lice.
Karakterot i posledicite od ozra~u-
vaweto na `ivata materija zavisi od slednive
faktori: vidot na jonizira~koto zra~ewe; od
kletkata, a site kletki ne se podednakvo oset-
livi. Radiosenzitivnosta na kletkite e
proporcionalna na nivnata reproduktivna
aktivnost i obratno proporcionalna na
diferenciranosta na kletkite; zavisi od
vremeto na ozra~uvawe, dali dozata e primena
vo kratok vremenski period ili za podolgo
vreme; od primenata doza, a kolku e dozata
pogolema o{tetuvawto e pogolemo.
81
Efektite od zra~eweto se zavisni od
brzinata na dozata i nejzinata frakcioni-
ranost. Celta na za{titata od zra~ewe e da gi
spre~i ovie efekti so postavuvawe granica na
doza pod pragot na tie efekti.
Efekti od jonizira~koto zra~ewe
vrz biolo{ki zna~ajni molekuli
Interakcijata na jonizira~kite zra-
~ewa so `ivata materija protekuva vo pove}e
fazi. Prvata od niv e fizi~kata. Taa e od red
na golemina 10-13 s , i kako rezultat od apsor-
biranata energija ide do jonizirawe i vozbu-
duvawe na molekulite vo materijata. Jonizi-
ranite molekuli dobieni kako rezultat na
interakcija so zra~eweto predizvikuvaat
hemiski promeni vo odredeni delovi na klet-
kata. Kako rezultat na ovie promeni zapo~nu-
va i biolo{kata faza pri toa mo`e da bidat
zafateni subkleto~ni strukturi koi prediz-
vikuvaat naru{uvawa vo tkivata, organite, pa
i na organizmot kako celina.
Poznato e deka vo `ivata materija ima
okolu 60-90% voda, pa zatoa najgolemiot del
od apsorbiranata energija na zra~eweto se
prenesuva na molekulite na vodata. Aktivira-
nite molekuli na vodata mo`e da predizvi-
kaat hemiski promeni vo golemite biolo{ki
zna~ajni molekuli, kako {to se enzimite,
proteinite, nukleinskite kiselini i poli-
saharidite. Takviot na~in na o{tetuvawe od
zra~eweto e posreden i se razlikuva od
neposrednoto dejstvo na jonizira~ki zra~ewa
vrz samite golemi molekuli kako {to e DNK
i membranite na kletkata (vidi sl.1).
Eden od prifatenite mehanizmi za
biolo{kiot efekt na jonizira~kite zra~ewa
e radioliza na vodata vo organizmot.
Jonizira~koto zra~ewe dejstvuva na vodata,
{to se nao|a vo `ivata materija i pritoa
nastanuva pobuduvawe na nejzinite atomi i
molekuli, se sozdavaat pozitivni i negativni
joni na vodata, vodorodni i hidroksilni joni,
radikalite OH*, H* i HO2*, potoa peroksidite
H2O2 i H2O4 itn.
Najprvo kako rezultat od jonizira~kite
zra~ewa e primarnata jonizacija na mole-
kulot na vodata:
82 1.27. Interakcija na jonizira~kite zra~ewa vrz `ivata materija

JZ 
H 2 O  H 2 O  e .
 Promena na nukleinskite kiselini i
nivnite proteinski kompleksi. Dezoksi-
Elektronite, koi pri jonizacijata se ribonukleinskata kiselina - DNK e mnogu
oddeluvaat od neutralnite molekuli na osetliva na zra~eweto. Ako zra~eweto gi
vodata mo`e da bidat zafateni od drugi razori slabite vodorodni vrski se dobiva
molekuli na vodata taka {to se dobiva radikal. Edna od mo`nite posledici od
ozra~uvaweto na DNK e kinewe na dvojnata
  spirala (sl. 1).
H 2 O e 
 H 2 O .,
Molekulite na DNK ja so~inuvaat
hemiskata osnova za naslednata supstanca na
Jonite H2O i H2Ose nestabilni:
site `ivi su{testva po~nuvaj}i od virusite
 *  pa sè do ~ovekot. DNK ja so~inuva glavnata
H 2O 
 OH  H struktura na hromozomite.
  * O{tetuvaweto na nekoi molekuli vo
H 2O 
 OH  H .
kletkata ima seriozni pa i smrtni posledici,
a o{tetuvaweto na drugi molekuli ne ja
OH i H+ jonite se rekombiniraat i gradat
doveduva vo pra{awe sudbinata na kletkata.
neutralni molekuli na vodata. Pritoa, mo`e
da se odviva i reakcijata
DNK
naj~ustvitelniot molekul na zra~ewe
 OH *  H *
H 2O 

* *
kade {to OH i H se slobodni radikali.
zra~ewe
Tie se mnogu reaktivni i sekoj ima aktivnost
svojot elektron vo nadvore{niot sloj da go
spari so elektron od drug radikal pri {to se
dobiva vodoroden peroksid:

OH *  OH * 
 H 2 O 2 ,

Osven razgledaniot na~in na radioliza

na vodata mo`ni se i drugi pati{ta koi vodat
do sozdavawe na povisoki peroksidi H 2 O 4
itn. H 2 O 2 ili H 2 O 4 , ako se sozdadat vo
osetliv del na kletkata, kako {to se hromo-
zomite mo`e da predizvikaat o{tetuvawe.
Slobodnite radikali mo`e da bidat
mnogu reaktivni i da predizvikaat biolo{ki
o{tetuvawa.
Energijata od jonizira~koto zra~ewe
mo`e i neposredno da se apsorbira od organ-
skite molekuli na `ivata materija. Pritoa
nastanuvaat osetni biolo{ki promeni kako
{to se :
Inaktivirawe na enzimite – kletkata, a pritoa, nastanuvaat i niza sekun-
Sulfihidralnite grupi (SH) na enzimite se
oksidiraat vo neaktivna disulfidna forma
(  S S ).
DNK
o{tetena so zra~ewe
Sl. 1.
Efekti od zra~eweto vrz kletkata
Promenite, koi se rezultat od apsor-
biranoto jonizira~ko zra~ewe, vo `ivata
materija doveduvaat do naru{uvawe na struk-
turata na kletkata, do biohemiski reakcii i
naru{uvawe na normalniot metabolizam na
darni procesi.
Kako pravilo mo`e da se zeme deka
osetlivosta na jonizira~ki zra~ewa e najmala
 1.27. Interakcija na jonizira~kite zra~ewa vrz `ivata materija
za onie tkiva {to se izgradeni od visokodife-
rencirani kletki. Najosetlivi se tkivata vo
koi kletkite brzo rastat i se razmno`uvaat.
Vo kletkata najosetlivi na jonizira~ko
zra~ewe se nejzinite jadra, a osobeno hromo-
zomite.
Posledicite od zra~eweto, naj~esto de-
generativni (se odrazuvaat na slednite gene-
racii), svedo~at deka i genite se osetlivi na
jonizira~koto zra~ewe.
Kako posledica od zra~eweto nastapuva
smrt na kletkata. Se razlikuvaat dva vida
kleto~na smrt: mitoti~na i interfazna.
Pri mitoti~nata smrt kletkata po
zra~eweto mo`e da se deli u{te nekolku pati,
no ja gubi sposobnosta za reprodukcija. Vo
zavisnost od vidot na kletkata, kaj cica~ite
doza od 1-10 Gy predizvikuva mitoti~na smrt
na kletkata nadvor od organizmot.
Pri interfaznata smrt, kletkata ne
mo`e da vleze vo mitoza (potseti se od
biologija {to e toa), i po zra~eweto pove}e
ne mo`e da nastane delba. Visoko diferen-
ciranite kletki, koi ne se delat, mo`e da se
uni{tat samo so interfazna smrt. Taka,
nervite i muskulnite kletki se pootporni na
zra~ewe i za niv e potrebno pogolema doza na
zra~ewe (nekolku desetini Gy) za da nastapi
smrt. Od druga strana, limfocitite, iako ne
se delat, mnogu se osetlivi na zra~ewe.
Me|utoa amebata iako ima golema reproduk-
tivnost mnogu e otporna {to uka`uva deka
osven diferenciranosta i reprodukcijata
vlijaat i drugi faktori.
Ozra~enata kletka ne mo`e da sinte-
tizira DNK, zatoa se zabavuva ili izostanuva
mitozata.
 Da nau~ime pove}e
Postojat golem broj hemiski supstancii
- radioprotektori koi gi namaluvaat
{tetnite posledici od ozra~uvaweto. Na
primer, takvi hemiski protektori se:
cijanidite, nitritite, hidroksitriptaminot,
adrenalinot. Mo}ni protektori se i ciste-
aminot, glutaminot, cisteinot i nekoi od
83
negovite derivati. Protektorite gi zafa}aat
slobodnite radikali i go spre~uvaat sozdava-
weto na peroksidi. Me|u najefikasnite se
soedinenijata {to sodr`at -SH grupi, -S-S- i
amino grupi NH2 , a pritoa o{tetuvaweto, {to
bi trebalo da se slu~i na organski bitniot
molekul, se prenesuva na protektorot P:
* *
R  P  SH 
 R  H  P  S
Za{titnite supstancii se inhibitori
na oksidacionite procesi, pa mo`e da gi
zabavat oksidacionite reakcii. Nekoi avtori
smetaat deka dejstvoto na za{titnite sup-
stancii se sveduva na namaluvawe na kon-
centracijata na kislorodot, t.e. sozdavawe na
takvi uslovi koi ja namaluvaat radioset-
livosta. Bidej}i ovie za{titni supstancii
brzo se razlo`uvaat vo organizmot tie se
davaat neposredno pred ozra~uvaweto ili za
vreme na ozra~uvaweto.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Dali jonizira~kite zra~ewa primeni
i vo mnogu mali dozi se {tetni?
2. Od koi faktori zavisat posledicite
od ozra~uvaweto na `ivata materija ?
3. Kako protekuvaat efektite od jonizi-
ra~koto zra~ewe vrz biolo{ki zna~ajnite
molekuli?
4. Koj molekul vo `iviot organizam e
najosetliv na zra~eweto?
5. Koi kletki se najosetlivi na zra~ewe?
6. Koja doza }e predizvika pogolemo o{-
tetuvawe: a) doza primena za kratok vremen-
ski period, b) istata doza frakcionirana
(primena na delovi) za podolg vremensi
period?
7. [to se toa radioprotektori i koj e
principot na nivnoto dejstvo?
8. Koga treba da se koristat radio-
protektorite?
84 1.28. Za{tita od zra~ewe
1.28. ZA[TITA OD ZRA^EWE
Denes o~igledna e sè pogolemata prime-
nata na jonizira~kite zra~ewa vo site sferi
na `iveewe. Poradi {tetnoto biolo{ko dej-
stvo od jonizira~kite zra~ewa licata izlo-
`eni na ovie zra~ewa treba da se za{titat na
{to e mo`no poefikasen na~in. Zatoa se
nametna potrebata da bidat definirani
odredeni normi pri za{titata.
VID ZRA^EWE
Alfa
Beta
Gama, H
Neutroni
Al Pb beton
Sl. 1. Probivnost na neutronite, alfa, beta i
gama zracite.
Kako da se za{titime od zra~ewe?
Zatoa {to dometot na -zracite vo
vozduh e samo nekolku centimetri, a vo cvrsti
sredini najmnogu nekolu desetinki delovi od
milimetarot, za{titata od -zra~eweto e
ednostavna. Taa se postignuva so oddale-
~uvawe na teloto od izvorot na zra~ewe. Za
za{tita od - zra~eweto dovolen e list
hartija ili sloj od vozduh so debelina od
nekolku santimetri.
radioaktiven
izvor
Sl. 2. Namaluvawe na dozata na zra~ewe so rastojanie od izvorot
Za za{tita od -zra~eweto dovolen e
za{titen sloj od aluminium, pleksiglas ili
staklo so debelina od nekolku santimetri.
i radioaktivnite supstancii mo`e
da bidat opasni po zdravjeto na ~ovekot
dokolku so ishrana ili na bilo koj na~in se
vnesat vo organizmot. Tie mo`e da prediz-
vikaat katastrofalni posledici zatoa {to
imaat golema jonizaciona sposobnost.
Od rendgenskoto i -zra~eweto kako i
od neutronski snopovi i visokoenergetski
protoni mo`e da se ka`e deka nema idealna
za{tita. Za za{tita od -zra~eweto se
koristat betonski ili olovni plo~i, dodeka
za za{tita od neutronskoto zra~ewe se koris-
tat materijali koi gi zabavuvaat kako bor i
kadmium. Op{to pravilo pri rabota so radi-
oaktivni izvori e po mo`nost da ne se koris-
tat preparati ~ija aktivnost e pogolema od
potrebnata.
Postojat tri glavni metodi za za{tita
od nadvore{ni izvori na jonizira~ki zra-
~ewa: rastojanie, apsorber i vreme.
1. Maksimalno zgolemuvawe na rastoja-
nieto me|u izvorot na zra~ewe i teloto.
Zgolemuvaweto na rastojanieto e eden od naj-
zna~ajnte faktori za za{tita. Intenzitetot
na zra~eweto, opa|a so kvadratot na rasto-
janieto R od to~kest izvor so intenzitet Io:
I  Io / R2 (1)
Ovaa zavisnost e ilustrirana na slikata 2
Naedno i brzinata na apsorbiranata
doza obratno e proporcionalna so kvadratot
oddale~enost od izvorot
 1.28. Za{tita od zra~ewe 85

na rastojanieto me|u izvorot i teloto. Ako genite koi nastanuvaat i pri mnogu mali dozi.
brzinata na apsorbiranata doza na rastojanie Treba da se znae deka najopasno e ednokratno
R1 e D1, a na rastojanie R2 e D2 , pritoa va`i: kontinuirano ozra~uvawe so golema doza.
Radionuklidot vo organizmot mo`e da
D1 R1  D2 R2 .
2 2
(1) se vnese od medicinski pri~ini ili pri
nesre}en slu~aj. Pri toa edinstvena za{tita e
prezemawe merki vo organizmot da ne se vne-
2. Koga ne e mo`no da se namali rasto-
sat radioaktivni materii ~ija aktivnost e
janieto kako za{tita se koristat materijali
pogolema od dozvolenata.
so soodvetni apsorpcioni svojstva i geomet-
rija. Debelinata na apsorbentot treba da bide Za da ne se slu~i nesvesno i nekontro-
takva da obezbedi smaluvawe na intenzitetot lirano izlo`uvawe na jonizira~ko zra~ewe,
na zra~ewe do vrednosti regulirani so zako- na mestata kade {to se locirani izvorite na
not za za{tita od jonizira~ki zra~ewa. zra~ewe se vr{i dozimetriska kontrola pri
Kako pregradi (apsorberi) se koristat {to se sledi kolkava e dozata. Za taa cel
materijali so golema gustina kako {to se, na postojat kolektivni i li~ni dozimetri koi
primer, olovo, ~elik, beton i drugi te{ki obi~no se nosat na reverot od rabotniot
elementi (bor, kadmium). mantil.
Fotonskoto zra~ewe ~ii energii se
pogolemi od 0,5 MeV zaemno dejstvuva so
olovoto i elementite so golem reden broj.
Pri ovie energii linearniot koeficient na
apsorpcija zavisi od gustinata na materija-
lot. Zatoa za za{tita od ova zra~ewe ne se
koristi olovo, tuku materijali so golema
gustina, kako na primer, beton, `elezo-beton,
beton so bariumovi soli. Golemata energija
na fotonskoto zra~ewe pri za{titata bara
pregradni yidovi so dosta golema debelina.
Na primer, za za{tita od izvori na
zra~ewe od 60Co (1.2 MeV) pregradnite
yidovi se so debelina do 2 m. Sl. 3. Li~en dozimetar
3. Tretiot faktor od koj zavisi za{ti-
tata e vremeto na zadr`uvawe vo blizina na Vo site prostorii vo koi se najduvaat
izvorot - faktor na zadr`uvawe. Kolku pobr- izvori na zra~ewe na vidno mesto traba da se
zo se rakuva so jonizira~kite izvori, tolku postavat specijalni znaci za predupreduvawe
rizikot e pomal. Odnosno kakvi posledici }e (sl. 4).
nastapat zavisi od brzinata so koja se prima
odredena doza na zra~ewe.
Taka, golem iznos na ednokratno prime-
na doza mo`e da predizvika {tetni posle-
dici, a istiot iznos akumuliran pove}ekratno
za podolgo vreme (meseci, godini) mo`e da ne
predizvika vidlivi efekti. Na primer, ako
kletkite se zra~at so mali dozi pove}ekratno,
potrebno e pogolema doza za da nastapi smrt,
otkolku koga istata doza se prima ednokratno.
OPASNOST ZRA^EWE !
Vo prviot slu~aj kletkata donekade ima
mo`nost da zazdrave, se razbira, ako brzinata
na primenata dozata ne e pregolema. Me|utoa, Sl. 4. Trilist kako simbol za predupreduvawe za
prisustvo na zra~ewe
postojat i o{tetuvawa kako {to e mutacija na
86 1.29.Fizi~ki osnovi i metodi na dijagnostika
PRIMER 1. Brzinata na dozata od  - izvor na
rastojanie 1 m e 20 mSv/h. Na kolkavo rasto-
janie od izvorot treba da e liceto za da ne
bide izlo`eno na pogolema brzina na dozata
od maksimalno dozvolenata.
Re{enie: Pri 40 ~asovna rabotna nedela mak-
simalnata godi{na dozvolena doza e 50 mSv.
Spored toa maksimalnata nedelna doza izne-
suva 1 mSv, a saatnata doza 25 Sv.
Spored ravenkata (1) pri D1=20 mSv/h ,
d1=1,0 m i D2=25 Sv/h se dobiva:
(1,0 m) 2
d 22  20 mSv/h  800 m 2 ; d 2  28 m
25  Sv/h
 Trilistot kako simbol za predupre-
duvawe za prisustvo na jonizira~ko zra~ewe za
prvpat e dizajniran vo 1946 godina od strana
na grupa stru~waci vo laboratorijata za
zra~ewe pri Kaliforniskiot univerzitetot
vo Berkli. Toga{nata kombinacija na boi
sodr`ela violetovi listovi na sina podloga.
Zo{to stru~wacite od Berkli go izbra-
le tokmu ovoj simbol? Na ova pra{awe nema
odgovor, samo pretpostavki. Na primer, deka
krugot vo sredinata go pretstavuva atomskoto
jadro dopolneto so po eden list za sekoj vid
zra~ewe: i .
Nabrgu prvobitniot izbor na boi e
promenet. Vo 50-tite godini crnata boja na
trilistot e prifatena kako soodvetna zamena
za violetovata, a sinata koja ne e boja za pre-
dupreduvawe e zameneta so `olta. Taka, denes
simbolot za predupreduvawe za prisustvo na
jonizira~ko zra~ewe e trilist so crna boja na
`olta osnova.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Koi metodi se koristat pri za{tita
od zra~ewe?
2. Koi materijali kako apsorberi se
koristat za za{tita od a) b) ~estici; v)
neutroni; g) -~estci ?
3 Kolkavo rastojanie od izvorot e pot-
rebno pri 20 ~asa rabotna nedela za isti
uslovi od primerot 1. (D2=25 Sv/h, d2= 20 m)
1.29. FIZI^KI OSNOVI I
METODI NA DIJAGNOSTIKA
2
1. Kompjuterska tomografija
Pri radiografskata slika koga nekoi
organi se prepokrivaat so drugi koi pove}e go
apsorbiraat rendgenskoto zra~ewe, ne se
gledaat. Na primer, mozokot e prepokrien so
~erepot. Za da se ovozmo`i prikaz na takov
organ, se koristi tomografijata (tomos -
tenko par~e, del ili sloj i grafos - slika).
Skenira~kata tomografija i nejziniot
fantasti~en uspeh vo rendgen dijagnostikata
se prenesuva i vo drugite oblasti na dijag-
nostika, a vo prv red kaj nuklearnata medi-
cina. Kompjuterskata tomografija se prime-
nuva i vo apsorpcija na ultrazvukot, nukle-
arnata magnetna rezonancija, pozitron
elektron tomografijata- PET i drugi.
rendgen cevka
A1 A2 A3
d
film
F3 F2 F1
Sl. 1. [ematski prikaz za dobivawe slika so
tomografija
Tomografijata e sovremen metod na
dijagnostika kade {to so niza snimawa se
prika`uva tenok sloj na hetrogeni slo`eni
sistemi (presek na glava, toraks, srce itn.)
Kompjuterskata tomografija uspe{no gi
re{ava problemite pri detekcija na mali
razliki vo apsorpcijata na zra~eweto i nee-
fikasnosta na filmot so voveduvawe na polu-
sprovodni~ki ili scintilacioni detektori.
 1.29.Fizi~ki osnovi i metodi na dijagnostika 87

Principot na tomografijata e sledni- Vtorata generacija na kompjutersko

ov: za vreme na snimaweto izvorot na zra~ewe
(rendgenskata cevka) i detektorot (filmot) se
dvi`at sinhronizirano vo sprotivni nasoki,
taka {to pri nizata ekspozicii opredeleni
to~ki od edna ramnina sekoga{ se pojavuvaat
na istoto mesto na filmot. Imeno, kako
rezultat od pove}e ekspozicii napraveni edna
preku druga, se istaknuvaat samo to~kite koi
le`at vo zadadenata ramnina (poto~no
odreden sloj). Drugite delovi kade {to nema
sobirawe na zracite, ne se gledaat (sl.1).
Medicinskata tomografija prvpat e
izvedena vo 1960 god. od A.M.Kormak. Sistem
na skenira~ka tomografija povrzana so kom-
pjuterska tehnika e izveden od G.N. Haunsvild.
Toj dobiva slika na izdvoeni sloevi od
mozokot. A.M.Kormak i G.N. Haunsvild vo
tomografski skeneri bile konstruirani za da
se namali vremeto na skenirawe. Tie imale
eden izvor na rendgensko zra~ewe no pove}e
detektori.
Kaj tretata generacija tomografski ske-
neri izvorot na zra~ewe e dovolno {irok da
go prekrie pacientot i zatoa ne se potrebni
translatorni dvi`ewa, pa taka izvorot i
detektorot izveduvaat samo rotaciono dvi`e-
we (sl.3). Denes se koristat detektori
(scintilacioni detektori so NaJ kristal,
polusprovodni~ki i dr), ~ij broj dostignuva i
do 520, koi simultano primaat podatoci od
eden ili nekolku izvori na zra~ewe.
IZVOR

1979 ja podelija Nobelovata nagrada za

medicina.
DETEKTOR

DETEKTORI

IZVOR
Sl. 3.

Sl. 2. Vo ~etvrtata generacija detektorite

formiraat kompleten prsten okolu pacientot
i zatoa e potrebno samo izvorot na rendgensko
zra~ewe da vr{i rotaciono dve`ewe. Ovie
 Da nau~ime pove}e skeneri mo`e da sodr`at skoro 5 000 posebni
detektori.
Denes kaj skenira~kata kompjuterska
tomografija poznata kako CAT (Computerized
Axialis Tomography) izvorot na zra~ewe se
dvi`i po kru`nica normalna na golemata oska
na teloto, po istata kru`nica sinhrono se
dvi`i i detektorot (sl.2 i sl.3). Izvorot na
rendgensko zra~ewe pri odreden agol na
zavrtuvawe (0,5o, 1o ili 10o) istovremeno
izveduva i translatorni pomestuvawa. Vakov
vid kompjutersko-tomografski skeneri se od
prvata generacija. Bidej}i imalo samo eden
detektor i kombinacija na translatorno i
rotaciono dvi`ewe, vremeto na skenirawe
bilo dolgo - nekolku minuti (ozra~uvaweto se
razbira - golemo). Sl. 4. Fotografija na eden sovremen tomograf
88 1.29.Fizi~ki osnovi i metodi na dijagnostika

Pettata generacija kompjutersko tomo- magnetno pole, magnetniot moment na atomot

grafski skeneri gi imaat eliminirano skoro
site mehani~ki dvi`ewa i na izvorot i na
detektorite, pa taka ozra~uvaweto na paci-
entot e mnogu pomalo.
So metodot na tomografija mo`e da se
opredelat i mnogu mali razliki na linearni-
ot koeficient na apsorpcija  (vidi namalu-
vawe na intenzitetot na rendgenskoto
zra~ewe vo fizika III za godina).
ili na jadroto prima samo diskretni
orientacii.
Me|utoa, koga stanuva zbor za atom so

eden elektron (  l  0 ), kako {to e i atomot na
 
vodorodot (  j   s ), vo magnetno pole mo`ni
se samo dve orientacii na proekcijata na
magnetniot moment (ako l=0 mo`ni se 2s+1
orientacija; kade {to s=1/2 e spin na
elektronot).

3 2. MAGNETNA REZONANCIJA Z
E  1
Magnetnata rezonancija e pojava {to B Eo  E
nastanuva kako rezultat na interakcijata na 2
elektromagnetno zra~ewe so opredelena frek- hf
vencija i ~esticite (elektronite, nukleonite Eo E  g B B
i atomite) koi imaat magneten moment, a se
postaveni vo magnetno pole.
Zavisno od nositelite na magnetnite 1
Eo  E
momenti postojat: elektron-spin rezonancija 2
(ESR), nuklearna magnetna rezonancija (NMR).  
B0 B0
Elektronska paramagnetna rezonancija
Sl. 5.
Elektronskata paramagnetna rezonan- Kaj ovie atomi vo prisustvo na
cija EPR mo`e da se javi vo kvantni sistemi magnetnoto pole energetskata sostojba Eo se
koi imaat paramagnetni osobini kako {to se:
1
atomi, joni, molekuli, slobodni radikali, cepi na dve podnivoa so vrednost E o  E ,
primesni polusprovodnici itn. 2
Ako magnetna rezonancija se javi vo sostojbata so "spin nagore" ima poniska ener-
kvantni sistemi koi sodr`at ~isto spinski gija, a sostojbata so "spin nadolu" - povisoka
magneten moment {to e rezultat od nespa- (sl.5). Dopolnitelnata energija e opredelena
renite elektroni, toga{ stanuva zbor za so izrazot:
specifi~na EPR nare~ena elektron-spin
E  g  B B (1)
rezonancija ESR.
Poznato e deka elektronot ima svoj eh
 kade {to g e faktorot na Lande;  B  e
magneten moment  l {to e rezultat od dvi`e- 4 m e
weto na elektronot okolu atomskoto jadro, i elementaren magneten moment na elektronot -

sopstven (spinski) magneten moment  s . Tie
Borav magneton; h e Plankova konstanta; e i
me soodvetno se polne`ot i masata na
zaedno pridonesuvaat za vkupniot magneten
   elektronot; B e magnetna indukcija na poleto.
moment na atomot  j   l   s , se razbira, Ako kon vakov sistem {to se nao|a vo
dokolku se zanemari spinot i orbitalniot magnetno pole se dejstvuva so visokofrek-
moment na atomskoto jadro. ventno elektromagnetno zra~ewe }e po~nat da
Za razlika od strujnata kontura, ~ij se slu~uvaat premini me|u ovie dve nivoa, t.e.
magneten moment vo nadvore{no magnetno so apsorpcija na energija od zra~eweto
pole mo`e da se orientira samo paralelno atomite }e preminuvaat od poniskoto na
ili normalno na nasokata na nadvore{noto povisokoto energetsko nivo. Me|utoa, za da
 1.29.Fizi~ki osnovi i metodi na dijagnostika
nastanat ovie premini potrebno e frekven-
cijata na visokofrekventnoto elektro-
magnetno zra~ewe f i magnetnata indukcija B
da go zadovolat uslovot za rezonancija, t.e.
hf  E  g  B B . (2)
Ako uslovot (2) e zdovolen, se nabquduva
izrazena apsorpcija na zra~eweto so
g B B
frekvencija f  . Pritoa nastanuva voz-
h 1
buduvawe na atomite koi pri vra}awe vo
osnovnata sostojba ja emituvaat istata frek-
vencija. Ovaa frekvencija le`i vo delot na
elektromagnetno zra~ewe {to i pripa|a na
mikrobranovata oblast.
Rezonantna apsorpcija mo`e da se
ostvari na dva na~ina:
-so kontinuirana promena na frekven-
cijata f na elektromagnetnoto zra~ewe, pri
 E  2  p BT
nepromeneta magnetna indukcija B na
nadvore{noto pole, ili
-so promena na magnetnata indukcija pri
nepromeneta frekvencija na elektromagnet-
noto zra~ewe f.
Nuklearna magnetna rezonancija
Nuklearnata magnetna rezonancija NMR
se zasnova vrz rezonantna apsorpcija na
energijata na visokofrekventno zra~ewe od
strana na magnetnite momenti na nukleonite
(protoni i neutroni). Imeno, sli~no na elek-
tronite i protonite i neutronite imaat
sopstveni magnetni dipolni momenti (spin na
jadroto). Dipolniot magneten moment na
atomskoto jadro e vektorski zbir od dipol-
nite magnetni momenti na nukleonite.
Spinot na atomskoto jadro, zavisi od
brojot na protonite i brojot na neutronite vo
jadroto, t.e. od maseniot broj A. Jadrata so
paren broj protoni i paren broj neutroni
imaat spin ednakov na nula. Kaj jadrata so
neparen masen broj A spinot ima polucel broj
(protonot i neutronot imaat spin 1/2).
Spinot na jadroto vo nadvore{no mag-

netno pole so magnetna indukcija B prima
diskretni vrednosti na orientacija.
Ako sistem od atomski jadra koi
poseduvaat magneten moment se vnese vo
89
konstantno magnetno pole, toga{ takviot
kvanten sistem ima 2I+1 razli~ni energetski
kvantni sostojbi (I spin na jadroto) koi se
vikaat i nukleatni magnetski podnivoa.
Odnosno, brojot na dozvoleni kvantni sos-
tojbi na nuklidot vo magnetno pole zavisi od
vrednosta na I.
Najednostavno, a istovremeno i najzas-
tapeno jadro vo ~ove~kiot organizam e vodo-
rodnoto koe se sostoi samo od eden proton.
( 1 H ). Toa jadro so I=1/2 ima ima dve mo`ni
podnivoa. Odnosno, osnovnata energetska
sostojba vo prisustvo na magnetno pole se
cepi na dve podnivoa, i toa sostojba so spin -
nagore (paralelno na poleto) koja ima poniska
energija i sostojba so spin - nadolu (antipa-
ralelno na poleto). Me|u tie dve sostojbi
razlikata vo energijata e dadena so:
, (3)
kade {to sega  p e magnetniot moment na
protonot, a BT e vkupnoto magneteno pole vrz
atomskoto jadroto.
Vo standardnata aparatura za nuklearna
magnetna rezonancija primerokot e postaven
vo stati~ko magnetno pole, a normalno na nego
se emituva radiofrekventen signal (fotoni
so energija hf ). Ako frekvencijata f, od ovoj
signal odgovara na energetskata razlika E
me|u dvete energetski nivoa, taka {to
hf  E  2  p BT
, (4)
toga{ fotonite (od radiofrekventniot
signal) }e bidat apsorbirani, i pritoa se
eksitiraat nekoi od nukleonite, taka {to tie
preminuvaat od poniskata vo povisokata ener-
getska sostojba. Ova e rezonanten fenomen i
postoi zna~ajna apsorpcija na fotonite samo
ako frekvencijata na fotonite f e mnogu
2  p BT
bliska so f  . Ottuka i imeto
h
"nuklearna magnetna rezonancija".
Nuklearnata magnetna rezonancija se
primenuva vo: fizikata, hemijata, biologijata
fiziologijata, biohemijata, nevrologijata,
hirurgijata, gastrologijata, kardiologijata,
90 1.29.Fizi~ki osnovi i metodi na dijagnostika
hematologijata i dr.) za istra`uvawe i medi-
cinska dijagnostika "in vitro"i "in vivo".
Vo istra`uvawata i dijagnostikata se
koristat spektromertrija na nuklearnata
magnetna rezonancija i tomografija na
nuklearnata magnetna rezonancija.
NMR- tomografija. So pomo{ na
nuklearnata magnetna rezonancija i kompju-
terskata tomografija mo`no e da se dobie
trodimenzionalna preglednost so mnogu viso-
ka dijagnosti~ka informacija.
Pri NMR TK teloto na pacientot e
postaveno me|u polovite na mo}en magnet. Toa
se gradientni magnetni poliwa. Poradi
potrebata za intenzivni magnetni poliwa se
koristat i superprovodni magnetni materi-
jali. Istovremeno so pomo{ na radiofrek-
venten generator se sozdava signal so nasoka
normalna na postojanoto magnetno pole.
3. Pozitronska emisiona tomografija PET
Mnogu interesni mo`nosti davaat far-
macevtski preparati obele`ani so pozitron-
ski radionuklidi - emiteri. Takvi se, na
primer, 11C, 13N, 15O, 18F. Toa se pozitronski
izvori so mal period na poluraspa|awe.
Pozitronot e anti~estica ekvivalentna
na elektronot (vidi vo fizika za III godina).
Emituvaniot pozitron ja gubi skoro celata
svoja kineti~ka energija po pominuvawe na
samo nekolku milimetri niz tkivoto. Toga{
toj mnogu lesno stapuva vo interakcija so
elektron, pri {to nastanuva anihilacija na
~esticite (e++ e- ).
Anihilacijata e proces na sudir na
~estica so anti~estica pri {to se osloboduva
1,02 MeV energija koja se deli ednakvo pome|u
dvata - fotona. Bidej}i dvata - fotona se
emitirani istovremeno i se dvi`at skoro vo
sprotivni nasoki, mestoto na nivnata emisija
mo`e da se utvrdi mnogu precizno.  fotoni-
te se detektiraat so soodvetni detektori
postaveni okolu organot {to se ispituva.
Da opi{eme kako so pozitronska emisi-
ona tomografija (PET). bi se dobila slika na
mozok. Za taa cel najprvo vo organizmot na
pacientot se ufrla FDG (fluorodezoksigli-
koza) koj e osnoven energetski izvor na klet-
kite. Vo molekulot na FDG fluorot se zamenu-
va so radioaktiven fluor 18F.
anihilacija
foton foton
p+ e
pozitron elektron
FDG molekul
Sl. 7. Anihilacija na pozitron elektron so
emisija na dva fotona
Radioaktivniot fluor 18F ima period na
poluraspa|awe 110 minuti. 18F od FDG e 
radioaktiven i pritoa se emitira pozitron.
Po injektiraweto na FDG pacientot se
stava na specijalen podvi`en krevet i se
pridvi`uva se dodeka organot koj treba da se
ispituva ne se najde vo sredinata kade se
postavenite detektori. Sekoj od detektorite,
otkako e pogoden od - fotonot, emitira krat-
kotrajna scintilacija. Bidej}i - zra~eweto
vo vnatre{nosta na organizmot e simetri~no,
dvata  - fotona }e bidat istovremeno regis-
trirani od par detektori koi se postaveni pod
agol od 180o. Bidej}i stanuva zbor za detekcija
na -zra~ewe istoto mo`e da se izveduva i so
-kameri. Koga dvete simetri~no postaveni
kameri rotiraat (ili pove}e paren broj -
kameri kru`no postaveni edna sproti druga) i
}e se istaknat odredeni sloevi od mozokot
stanuva zbor za pozitronska emisiona
tomografija – PET.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Nabrojte gi metodite koi se koristat
vo nuklearnata medicina
2. Koi motodi se koristat pri magnet-
nata rezonanca?
3. Pri koj uslov nastanuva elektronspin
rezonanca, a pri koj nuklearna magnetna
rezonanca ?
4. [to e toa PET. Potsetete se u{te koja
~estica se emituva pri zra~eweto?
 FIZIKATA I @IVOTNATA SREDINA
NEKOI PRIMERI I INFORMACII ZA ZA[TITA NA ZDRAVATA
@IVOTNA SREDINA PRI IZU^UVAWETO NA FIZIKATA
GLOBALNI KLIMATSKI PROMENI
EFEKTOT NA STAKLENA BAV^A
OZONSKATA OBVIVKA SE MENUVA
VLIJANIETO NA BU^AVATA VRZ @IVITE ORGANIZMI
VLIJANIETO NA JONIZIRA^KITE ZRA^EWA VRZ
@IVITE ORGANIZMI
RADIOAKTIVEN OTPAD
FIZI^KI MERNI METODI I UREDI VO EKOLOGIJATA
ALTERNATIVNI IZVORI NA ENERGIJA

Son~evo
zra~ewe

Ozonska
UV zra~ewe obvivka

CFC CFC

Ozon
UV-A – 400 – 320 nm
UV-B – 320 – 280 nm
UV-C – 280 – 100 nm

Zemja
92 2.1. Fizikata i `ivotnata sredina

zagaduva~i daleku od mestoto na proizvodstvo

2.1. FIZIKATA I @IVOTNATA (preku vozdu{ni struewa, vodni tekovi, so-
SREDINA obra}ajni i drugi globalni vrski). Taka mo`e
da se slu~i edna zemja {to ne proizveduva zaga-
duvawe na `ivotnata sredina da bide pogodena
@ivotnata sredina denes se podraz-
od drugite kade {to toa se pravi.
bira po{iroko, toa ne e samo ne`ivata pri-
Golem del od ~ovekovata dejnost gi
roda, tuku zaedno so site `ivi organizmi i
menuva ekolo{kite sistemi na planetata
~ovekot koi{to kompleksno deluvaat i
Zemja, planinite, rekite, moriwata, polar-
sozdavaat uslovi za opstanok, razvoj i razmno-
nite kapi. Kako rezultat na takvata aktivnost
`uvawe. Taka, spored nekoi avtori, `ivotnata
ve}e is~eznale mnogu vidovi `ivotni i ras-
sredina vo sebe gi sodr`i dvata potsistemi:
tenija od liceto na zemjata, a zagrozen e
prirodna sredina (ekosfera, geosfera) i
opstanokot na drugi (se smeta deka vo pos-
preobrazeniot del od taa sredina {to mo`e da
lednive sto godini is~eznale okolu 200 vidovi
se nare~e tehnosfera. Ovaa uslovna podelba
od grupata na ptici i cica~i, a vo opasnost od
zavisi od koj aspekt se prou~uva `ivotnata
is~eznuvawe se okolu 600 vidovi od taa grupa).
sredina: geografski, biolo{ki, medicinski,
So eden zbor, biodiverzitetot (bogatstvoto na
urban itn. Vo naj{iroka smisla, pod `ivotna
razli~ni vidovi `ivi organizmi) e zagrozen.
sredina mo`e da se sfati celokupnata
(Se misli deka dinosaurusite is~eznale pora-
biosfera kako najgolem i najslo`en sistem
di nagla promena na klimata {to mo`ela da
kade {to site `ivi organizmi imaat
bide poradi sudir na Zemjata so golem astero-
sopstvena `ivotna sredina na razli~no orga-
id ili kometa, sl. 1).
nizacisko nivo.
Vkupniot prostor na planetata Zemja
kade {to postoi `ivot ja pretstavuva
biosferata. Nejzinite granici ne se strogo
opredeleni; nad Zemjinata povr{ina taa
dostignuva do 5000 m viso~ina, a vo moriwata
i okeanite do 4000 m dlabo~ina, a vo
pedosferata se zabele`uva `ivot do nekolku
metri dlabo~ina. Nadvor od ovie granici
postoi `ivot vo reduciran obem: na Andite i
Himalaite i nad 6000 m viso~ina se sre}avaat Sl. 1.
nekoi vidovi li{ai, a vo dlabokite moriwa se Zatoa, potrebno e deluvawe na ~ovekot za za-
sre}avaat ribi, crvi i mekoteli koi se hranat ~uvuvawe na zdrava `ivotna sredina kade {to
so organskata masa natalo`ena na dnoto. edinkite }e gi zadovoluvaat svoite potrebi
Prekumernoto zgolemuvawe na brojot na bez natamo{na nejzina degradacija. Sanirawe-
`itelite na planetata Zemja neminovno vodi to na napravenite {teti mora da se vr{i {to
kon porast na industriskoto i zemjodelskoto e mo`no poskoro, zatoa {to sekoe odlagawe
proizvodstvo, prekumerno izvlekuvawe na mo`e da predizvika nepovratna zaguba.
resursi od zemjata {to uslovuva degradacija Za re{avawe na problemite vo za{-
na `ivotnata sredina. Ve}e ne e mo`no preku titata na `ivotnata sredina najprvin treba da
prirodni procesi da se povrati ramnote`ata se izu~at kompleksnite me|uzavisnosti na
vo biosferata. Vo periodot pred industris- sredinata i `iviot svet vo nea. So tie prob-
kata revolucija zagaduvaweto na `ivotnata lemi se zanimava ekologijata, interdisci-
sredina bilo od lokalen karakter (na primer, plinarna nauka za `ivotnata sredina. Vo
zagadeni vodi i vozduh od nekoja industriska po~etokot taa be{e samo biolo{ka discipli-
postrojka), no denes zagaduvaweto e globalno. na (terminot e voveden od germanskiot biolog
Imeno, sovremenata industrija, soobra}aj, Hekel vo 1866 god.), a podocna se pro{iri so
agrohemija itn. proizveduvaat tolkavi koli- oblasti i tehniki od hemijata, geografijata,
~ini na {tetni materii koi zavr{uvaat kako medicinata, fizikata itn.
 2.2. Nekoi primeri i informacii za za{titata na zdravata
`ivotna sredina pri izu~uvaweto na fizikata
2.2. NEKOI PRIMERI I INFORMACII
ZA ZA[TITA NA ZDRAVATA
@IVOTNA SREDINA PRI
IZU^UVAWETO NA FIZIKATA
Fizikata i drugite nauki na ~ove{tvo-
to mu dale znaewa, tehniki i tehnologii so
koi od zemjata se izvlekuvaat ogromni
koli~estva surovini (rudi, fosilni goriva,
grade`en materijal) koi potoa se prerabotu-
vaat za zadovoluvawe na potrebite na nasele-
nieto. No, naj~esto, tehnologiite ne vodat
smetka za ona {to ostanuva po prerabotkata
na primarnite surovini i zatoa se sozdavaat
otpadni materii koi ne mo`at da se vklu~at
vo prirodniot kru`en tok na razmena, vo
sinxirot na ishrana itn. Kako ilustracija,
spored nekoi podatoci, za pokrivawe na
energetskite potrebi na ~ove{tvoto vo
poslednite sto godini, pri prerabotkata i
upotrebata, ispu{teni se skoro 400 milijardi
toni CO2 vo atmosferata (sl.1).
Sl. 1.
Mnogu od procesite {to nastanuvaat vo
biosferata kako i nivnata stabilnost i
odr`livost, zavisat od fizi~kite svojstva na
oddelni elementi na biosferata koi{to
mo`at da bidat toplinski, mehani~ki,
elektromagnetski, radioaktivni itn. @iviot
svet opstojuva vo gravitacionoto pole na
Zemjata, dobiva energija od Sonceto, raz-
menata me|u edinkite se vr{i (pokraj drugoto)
93
i na molekularno i atomsko nivo, gradbata na
organizmite mora da gi sledi fizi~kite
zakonitosti.
Mo`e da se ka`e deka fizikata ima
dvojna uloga vo naukata za `ivotnata sredina.
Od edna strana, nekoi nejzini otkritija dove-
le do degradacija na `ivotnata sredina, a od
druga strana, fizikata postojano bara i izna-
o|a novi metodi i tehniki za detekcija i
smaluvawe na zagaduvaweto.
No, zada~a na fizikata vo prv red mora
da bide za{titata i unapreduvaweto na `ivot-
nata sredina, a toa mo`e da bide so:
-iznao|awe na alternativni izvori na
energija koi{to nema da ja zagaduvaat ~ove-
kovata okolina;
-racionalno koristewe na prirodnite
resursi;
-razumna primena i koristewe na
toplinskata, elektri~nata i nuklearnata
energija;
-usovr{uvawe na metodite za detekcija
na {tetnite zra~ewa;
-dobivawe na novi materijali za
za{tita;
-otkrivawe metodi za smaluvawe na ve}e
napravenite {teti (smaluvawe na ozonskata
dupka, smaluvawe na koncentra-cijata na CO2 i
drugite polutanti itn.).
Nekoi zakonitosti vo fizikata imaat
svoja direktna primena vo ekologijata. ]e
navedeme nekoi od niv.
1. Difuzijata i ekologijata. Procesot
na difuzija igra golema uloga pri
zagaduvaweto na `ivotnata sredina. [tetnite
gasovi {to se sozdale na nekoe mesto,
otrovnite supstanci sozdadeni vo tehno-
lo{kite procesi i drugo se rasprostranuvaat
vo atmosferata, vodite i po~vata vo prv red
preku difuzija. Toa e proces koj{to e
prisuten vo site sistemi, a se dol`i na
haoti~noto dvi`ewe na molekulite i atomite
vo eden sistem.
Toplinskata energija vo biosferata od
edno do drugo mesto se prenesuva preku
konvekcija. Vo poleto na Zemjinata te`a nas-
tanuva dvi`ewe na vozdu{nite masi, na vode-
nata parea, a so toa i na razli~nite zagaduva-
~i prisutni vo atmosferata. Da se potsetime
deka pri nesre}ata na nuklearnata centrala
94 2.2. Nekoi primeri i informacii za za{titata na zdravata
`ivotna sredina pri izu~uvaweto na fizikata
vo ^ernobil 1986 god. ve}e po tri dena radio-
aktivnite oblaci poradi konvekcija i vozdu{-
ni struewa stignaa duri i nad Balkanskiot
Poluostrov i predizvikaa radioaktivna
kontaminacija.
2. Fizikata i novite izvori na
energija. Za{teda i racionalno koristewe na
energetskite resursi. Denes nu`no se namet-
nuva racionalno koristewe na energetskite
resursi: naftata, jaglenot i prirodniot gas
poradi sè pomalite resursi, no i poradi
faktot {to ovie izvori na energija vr{at
zagaduvawe na biosferata (osobeno atmosfe-
rata). Isto taka, i koristeweto na uraniumot
kako gorivo vo nuklearnite centrali ne e
pogodno, bilo poradi smalenite resursi, bilo
poradi nere{enite problemi so radioak-
tivniot otpad {to nastanuva pri negovata
upotreba. Fizi~arite imaat glavna zada~a vo
iznao|aweto na "~isti" izvori na energija. Vo
poglavjeto 2.10. opi{ani se nekoi alterna-
tivni, obnovlivi izvori na energija.
Kaj lu|eto poleka se razviva svesta za
za{teda na energijata zatoa {to e jasno deka
so sega{novo tempo na tro{ewe na ener-
getskite resursi, za dve-tri decenii }e bidat
potro{eni site rezervi. Mo`nosti za {tede-
we na resursite ima mnogu. Taka, na primer, vo
grade`ni{tvoto se koristat novi grade`ni
materijali i vrzivni sredstva koi{to imaat
mnogu pomal koeficient na toplospro-
vodnost so {to se smaluva zagubata na top-
linskata energija. Dobro izolirani grade`ni
objekti mo`at da za{tedat duri 30% energija
vo zimskiot period.
3. Fizika na atmosferata. Klimata vo
koj bilo del na svetot e opredelena spored
dvi`eweto na atmosferskite masi i pri-
sustvoto na vodenata parea, a izu~uvaweto go
vr{i meteorologijata koja{to vo prv red e
fizi~ka disciplina. Tamu se merat para-
metrite na atmosferata: temperatura, priti-
sok, vla`nost, brzina na struewata itn.
Fizi~kite modeli za atmosferata se zasno-
vaat na dinami~ki sistem vo gravitaciono
pole koj dobiva energija od Sonceto. Sekoja
sekunda na 1m2 na povr{inata na Zemjata pa|a
sredno 1370 J son~eva energija. Zagreaniot
vozduh se dvi`i nagore, ladniot pa|a nadolu.
Na ovie dvi`ewa ako se dodade i rotacijata na
Zemjata, dnevno-no}nite razliki vo tempera-
turite, temperaturnite razliki na polovite i
ekvatorot, na moreto i kopnoto, vlijanieto na
reljefot..., stanuva jasno deka nastanuvaat
slo`eni dvi`ewa vo atmosferata {to gi
uslovuvaat klimatskite promeni. Ete zo{to e
te{ko, a mo`ebi nevozmo`no, da se pravat
dolgoro~ni vremenski prognozi. Ova go
potvrduvaat novite teorii za determi-
niraniot haos kade {to e poka`ano deka duri
i mala promena vo eden od parametrite na eden
dinami~ki sistem (kako {to e atmosferata)
mo`e da predizvika mnogu golemi klimatski
promeni vo nekoj region ("letot na pepe-
rutka vo Hongkong mo`e da predizvika bura
vo Wujork").
4. Fizikata vo otstranuvawe na
zagaduva~ite na `ivotnata i rabotnata
sredina. Metodite so koi se odreduvaat para-
metrite na atmosferata, na vodite i na
po~vata naj~esto se fizi~ko-hemiski metodi.
Taka, na primer, ako sakame da ispitame
zagadenost na vodata, treba da se merat nekoi
(ili site) od ovie fizi~ki parametri:
temperatura (termometrija), gustina, viskoz-
nost, bistrina (rasejuvawe na svetlinata),
elektri~nata sprovodlivost (konduktometri-
ja), prisustvo na radioaktivni materii (dozi-
metrija na jonizira~ki zra~ewa). Navedenite
merewa mo`at da se dopolnat so rezultati od
hemiski metodi: kiselost i baznost, bigor-
livost, redoks-potencijal itn.
Koga ima potreba da se otstranat nekoi
zagaduva~i prisutni vo sredinata, toa mo`e da
se napravi so dejstvo na nekoja sila: talo-
`ewe pod dejstvo na Zemjinata te`a, so
centrifugiraweto, pod dejstvo na elek-
tri~nata sila (ako ~esticite zagaduva~i se
vo jonizirana sostojba), mehani~ki separato-
ri (otpra{uvawe) itn.
5. Fizikata i elektromagnetskoto
zra~ewe. Za{tita.
Spektarot na elektromagnetsko zra~e-
we e mo{ne {irok, od radiobranovite {to
imaat najgolema branova dol`ina pa sè do
rendgenskoto i gama zra~eweto so mala
 2.2. Nekoi primeri i informacii za za{titata na zdravata
`ivotna sredina pri izu~uvaweto na fizikata
branova dol`ina. Za vlijanieto na del od toj
spektar {to spa|a vo jonizira~ki zra~ewa se
zboruva vo poglavjeto 2.7. na ovaa kniga.
Ovde }e se zadr`ime na pomalku pozna-
tite efekti povrzani so dejstvoto na zra~e-
weto na televiziskite, kompjuterskite i
drugi vidovi ekrani i na mobilnite telefoni
{to spa|a vo domenot na radiobranovite.
Imeno, videoterminalite emitiraat zra~ewe
vo {irok interval na branovi dol`ini.
Otklonskite sistemi na elektronskiot snop
vo katodnata cevka rabotat vo dijapazonot 15-
40 kHz. Praveni se ispituvawa za vlijanieto
na ovie frekvencii vrz zdravjeto na lu|eto, no
osven konstataciite deka takvo vlijanie ima,
nema kone~ni nau~ni dokazi za toa.
Od druga strana, ekranite na video-
terminalite emitiraat svetlina i dolgotraj-
nata rabota pred niv predizvikuva ne samo
zamor na o~ite, tuku se mo`ni i vospalenija,
katarakti. Za odbegnuvawe na nesakani
efekti, se prepora~uvaat specijalni filtri
koi pokraj intenzitetot na svetlinata, treba
da go smalat i elektromagnetskoto pole.
Radijacijata {to ja emitiraat stanicite
i aparatite vo mobilnata telefonija spa|a vo
t.n. nejonizira~ko zra~ewe ~ie dejstvo mnogu
se razlikuva od jonizira~kite zra~ewa
(rendgenskoto zra~ewe, alfa, beta, gama zra~e-
weto). Interakcijata na zra~ewata so bio-
lo{koto tkivo zavisi od nivnata energija
(odnosno, frekvencija). Frekventnoto pod-
ra~je na mobilnite telefoni e smesteno vo
domenot me|u 800 MHz i 2200 MHz. Bidej}i i
baznata stanica i mobilniot aparat se uredi
so mala mo}nost, elektromagnetskata radi-
jacija od niv vo op{t slu~aj e mnogu mala, nema
tolkava energija da gi prekine hemiskite
vrski, zatoa ova zra~ewe e nejonizira~ko. So
pravo velime deka nema sli~nost me|u
dejstvoto na jonizira~koto i nejonizira~koto
zra~ewe.
Zaradi potrebata da se najde odgovor
za mo`nite zdravstveni rizici za 700-800
milioni korisnici na mobilnata telefonija
(tolku se ceni deka gi imalo vo svetot na
krajot na 2002) praveni se istra`uvawa koi
imaat za cel da najdat eventualna vrska me|u
elektromagnetskata radijacija i rizikot po
zdravjeto na populacijata. Zaklu~okot e:
95
". . . Izlo`uvaweto na populacijata na
ova zra~ewe pod dozvolenata granica ne
predizvikuva zdravstveni efekti. No,
nau~nite soznanija uka`uvaat deka se mo`ni
nekoi biolo{ki efekti koi{to ne mora da
vodat kon razvivawe na bolest..."
Razmislete: So difuzija tutunskiot ~ad
se prostira nasekade i so toa ne go pogoduva
samo pu{a~ot, tuku i onie koi{to ne pu{at, a
se izlo`eni na tutunskiot ~ad. Taka,
pu{a~ite globalno sekoja godina tro{at
tolkavo koli~estvo cigari od koi kako otpad
se sozdava: 550.000 toni ~ad, 600.000 toni
katran, 110.000 toni nikotin, 400.000 toni
amonijak, 720 toni kiselinski sostojki.
Masata na otpu{ocite se ceni deka e pove}e
od dva i pol milioni toni. Pu{a~ite
navistina ja zagaduvaat `ivotnata sredina.
Zatoa, nekoi vrvni institucii od visokata
tehnologija kade se proizveduvaat ~isti ele-
menti, polusprovodni~ki elementi itn. ne
vrabotuvaat pu{a~i!
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to e biosfera? Koi se nejzinite
granici?
2. Zo{to nastanuva neminovno zaga-
duvawe na `ivotnata sredina?
3. Zo{to e zagrozen biodiverzitetot na
`ivite su{testva na Zemjata?
4. So koi problemi se zanimava ekolo-
gijata?
5. Kakva e ulogata na fizikata vo za~u-
vuvawe na `ivotnata sredina? [to treba da se
napravi za za{tita na `ivotnata sredina?
6. Zo{to e te{ko da se vr{i dolgoro~na
prognoza na vremeto?
7. Kolkav e rizikot od izlo`enost na
nejonizira~kite zra~ewa?
 2.2. Nekoi primeri i informacii za za{titata na zdravata
`ivotna sredina pri izu~uvaweto na fizikata
2.2. NEKOI PRIMERI I INFORMACII
ZA ZA[TITA NA ZDRAVATA
@IVOTNA SREDINA PRI
IZU^UVAWETO NA FIZIKATA
Fizikata i drugite nauki na ~ove{tvo-
to mu dale znaewa, tehniki i tehnologii so
koi od zemjata se izvlekuvaat ogromni
koli~estva surovini (rudi, fosilni goriva,
grade`en materijal) koi potoa se prerabotu-
vaat za zadovoluvawe na potrebite na nasele-
nieto. No, naj~esto, tehnologiite ne vodat
smetka za ona {to ostanuva po prerabotkata
na primarnite surovini i zatoa se sozdavaat
otpadni materii koi ne mo`at da se vklu~at
vo prirodniot kru`en tok na razmena, vo
sinxirot na ishrana itn. Kako ilustracija,
spored nekoi podatoci, za pokrivawe na
energetskite potrebi na ~ove{tvoto vo
poslednite sto godini, pri prerabotkata i
upotrebata, ispu{teni se skoro 400 milijardi
toni CO2 vo atmosferata (sl.1).
Sl. 1.
Mnogu od procesite {to nastanuvaat vo
biosferata kako i nivnata stabilnost i
odr`livost, zavisat od fizi~kite svojstva na
oddelni elementi na biosferata koi{to
mo`at da bidat toplinski, mehani~ki,
elektromagnetski, radioaktivni itn. @iviot
svet opstojuva vo gravitacionoto pole na
Zemjata, dobiva energija od Sonceto, raz-
menata me|u edinkite se vr{i (pokraj drugoto)
93
i na molekularno i atomsko nivo, gradbata na
organizmite mora da gi sledi fizi~kite
zakonitosti.
Mo`e da se ka`e deka fizikata ima
dvojna uloga vo naukata za `ivotnata sredina.
Od edna strana, nekoi nejzini otkritija dove-
le do degradacija na `ivotnata sredina, a od
druga strana, fizikata postojano bara i izna-
o|a novi metodi i tehniki za detekcija i
smaluvawe na zagaduvaweto.
No, zada~a na fizikata vo prv red mora
da bide za{titata i unapreduvaweto na `ivot-
nata sredina, a toa mo`e da bide so:
-iznao|awe na alternativni izvori na
energija koi{to nema da ja zagaduvaat ~ove-
kovata okolina;
-racionalno koristewe na prirodnite
resursi;
-razumna primena i koristewe na
toplinskata, elektri~nata i nuklearnata
energija;
-usovr{uvawe na metodite za detekcija
na {tetnite zra~ewa;
-dobivawe na novi materijali za
za{tita;
-otkrivawe metodi za smaluvawe na ve}e
napravenite {teti (smaluvawe na ozonskata
dupka, smaluvawe na koncentra-cijata na CO2 i
drugite polutanti itn.).
Nekoi zakonitosti vo fizikata imaat
svoja direktna primena vo ekologijata. ]e
navedeme nekoi od niv.
1. Difuzijata i ekologijata. Procesot
na difuzija igra golema uloga pri
zagaduvaweto na `ivotnata sredina. [tetnite
gasovi {to se sozdale na nekoe mesto,
otrovnite supstanci sozdadeni vo tehno-
lo{kite procesi i drugo se rasprostranuvaat
vo atmosferata, vodite i po~vata vo prv red
preku difuzija. Toa e proces koj{to e
prisuten vo site sistemi, a se dol`i na
haoti~noto dvi`ewe na molekulite i atomite
vo eden sistem.
Toplinskata energija vo biosferata od
edno do drugo mesto se prenesuva preku
konvekcija. Vo poleto na Zemjinata te`a nas-
tanuva dvi`ewe na vozdu{nite masi, na vode-
nata parea, a so toa i na razli~nite zagaduva-
~i prisutni vo atmosferata. Da se potsetime
deka pri nesre}ata na nuklearnata centrala
94 2.2. Nekoi primeri i informacii za za{titata na zdravata
`ivotna sredina pri izu~uvaweto na fizikata
vo ^ernobil 1986 god. ve}e po tri dena radio-
aktivnite oblaci poradi konvekcija i vozdu{-
ni struewa stignaa duri i nad Balkanskiot
Poluostrov i predizvikaa radioaktivna
kontaminacija.
2. Fizikata i novite izvori na
energija. Za{teda i racionalno koristewe na
energetskite resursi. Denes nu`no se namet-
nuva racionalno koristewe na energetskite
resursi: naftata, jaglenot i prirodniot gas
poradi sè pomalite resursi, no i poradi
faktot {to ovie izvori na energija vr{at
zagaduvawe na biosferata (osobeno atmosfe-
rata). Isto taka, i koristeweto na uraniumot
kako gorivo vo nuklearnite centrali ne e
pogodno, bilo poradi smalenite resursi, bilo
poradi nere{enite problemi so radioak-
tivniot otpad {to nastanuva pri negovata
upotreba. Fizi~arite imaat glavna zada~a vo
iznao|aweto na "~isti" izvori na energija. Vo
poglavjeto 2.10. opi{ani se nekoi alterna-
tivni, obnovlivi izvori na energija.
Kaj lu|eto poleka se razviva svesta za
za{teda na energijata zatoa {to e jasno deka
so sega{novo tempo na tro{ewe na ener-
getskite resursi, za dve-tri decenii }e bidat
potro{eni site rezervi. Mo`nosti za {tede-
we na resursite ima mnogu. Taka, na primer, vo
grade`ni{tvoto se koristat novi grade`ni
materijali i vrzivni sredstva koi{to imaat
mnogu pomal koeficient na toplospro-
vodnost so {to se smaluva zagubata na top-
linskata energija. Dobro izolirani grade`ni
objekti mo`at da za{tedat duri 30% energija
vo zimskiot period.
3. Fizika na atmosferata. Klimata vo
koj bilo del na svetot e opredelena spored
dvi`eweto na atmosferskite masi i pri-
sustvoto na vodenata parea, a izu~uvaweto go
vr{i meteorologijata koja{to vo prv red e
fizi~ka disciplina. Tamu se merat para-
metrite na atmosferata: temperatura, priti-
sok, vla`nost, brzina na struewata itn.
Fizi~kite modeli za atmosferata se zasno-
vaat na dinami~ki sistem vo gravitaciono
pole koj dobiva energija od Sonceto. Sekoja
sekunda na 1m2 na povr{inata na Zemjata pa|a
sredno 1370 J son~eva energija. Zagreaniot
vozduh se dvi`i nagore, ladniot pa|a nadolu.
Na ovie dvi`ewa ako se dodade i rotacijata na
Zemjata, dnevno-no}nite razliki vo tempera-
turite, temperaturnite razliki na polovite i
ekvatorot, na moreto i kopnoto, vlijanieto na
reljefot..., stanuva jasno deka nastanuvaat
slo`eni dvi`ewa vo atmosferata {to gi
uslovuvaat klimatskite promeni. Ete zo{to e
te{ko, a mo`ebi nevozmo`no, da se pravat
dolgoro~ni vremenski prognozi. Ova go
potvrduvaat novite teorii za determi-
niraniot haos kade {to e poka`ano deka duri
i mala promena vo eden od parametrite na eden
dinami~ki sistem (kako {to e atmosferata)
mo`e da predizvika mnogu golemi klimatski
promeni vo nekoj region ("letot na pepe-
rutka vo Hongkong mo`e da predizvika bura
vo Wujork").
4. Fizikata vo otstranuvawe na
zagaduva~ite na `ivotnata i rabotnata
sredina. Metodite so koi se odreduvaat para-
metrite na atmosferata, na vodite i na
po~vata naj~esto se fizi~ko-hemiski metodi.
Taka, na primer, ako sakame da ispitame
zagadenost na vodata, treba da se merat nekoi
(ili site) od ovie fizi~ki parametri:
temperatura (termometrija), gustina, viskoz-
nost, bistrina (rasejuvawe na svetlinata),
elektri~nata sprovodlivost (konduktometri-
ja), prisustvo na radioaktivni materii (dozi-
metrija na jonizira~ki zra~ewa). Navedenite
merewa mo`at da se dopolnat so rezultati od
hemiski metodi: kiselost i baznost, bigor-
livost, redoks-potencijal itn.
Koga ima potreba da se otstranat nekoi
zagaduva~i prisutni vo sredinata, toa mo`e da
se napravi so dejstvo na nekoja sila: talo-
`ewe pod dejstvo na Zemjinata te`a, so
centrifugiraweto, pod dejstvo na elek-
tri~nata sila (ako ~esticite zagaduva~i se
vo jonizirana sostojba), mehani~ki separato-
ri (otpra{uvawe) itn.
5. Fizikata i elektromagnetskoto
zra~ewe. Za{tita.
Spektarot na elektromagnetsko zra~e-
we e mo{ne {irok, od radiobranovite {to
imaat najgolema branova dol`ina pa sè do
rendgenskoto i gama zra~eweto so mala
 2.2. Nekoi primeri i informacii za za{titata na zdravata
`ivotna sredina pri izu~uvaweto na fizikata
branova dol`ina. Za vlijanieto na del od toj
spektar {to spa|a vo jonizira~ki zra~ewa se
zboruva vo poglavjeto 2.7. na ovaa kniga.
Ovde }e se zadr`ime na pomalku pozna-
tite efekti povrzani so dejstvoto na zra~e-
weto na televiziskite, kompjuterskite i
drugi vidovi ekrani i na mobilnite telefoni
{to spa|a vo domenot na radiobranovite.
Imeno, videoterminalite emitiraat zra~ewe
vo {irok interval na branovi dol`ini.
Otklonskite sistemi na elektronskiot snop
vo katodnata cevka rabotat vo dijapazonot 15-
40 kHz. Praveni se ispituvawa za vlijanieto
na ovie frekvencii vrz zdravjeto na lu|eto, no
osven konstataciite deka takvo vlijanie ima,
nema kone~ni nau~ni dokazi za toa.
Od druga strana, ekranite na video-
terminalite emitiraat svetlina i dolgotraj-
nata rabota pred niv predizvikuva ne samo
zamor na o~ite, tuku se mo`ni i vospalenija,
katarakti. Za odbegnuvawe na nesakani
efekti, se prepora~uvaat specijalni filtri
koi pokraj intenzitetot na svetlinata, treba
da go smalat i elektromagnetskoto pole.
Radijacijata {to ja emitiraat stanicite
i aparatite vo mobilnata telefonija spa|a vo
t.n. nejonizira~ko zra~ewe ~ie dejstvo mnogu
se razlikuva od jonizira~kite zra~ewa
(rendgenskoto zra~ewe, alfa, beta, gama zra~e-
weto). Interakcijata na zra~ewata so bio-
lo{koto tkivo zavisi od nivnata energija
(odnosno, frekvencija). Frekventnoto pod-
ra~je na mobilnite telefoni e smesteno vo
domenot me|u 800 MHz i 2200 MHz. Bidej}i i
baznata stanica i mobilniot aparat se uredi
so mala mo}nost, elektromagnetskata radi-
jacija od niv vo op{t slu~aj e mnogu mala, nema
tolkava energija da gi prekine hemiskite
vrski, zatoa ova zra~ewe e nejonizira~ko. So
pravo velime deka nema sli~nost me|u
dejstvoto na jonizira~koto i nejonizira~koto
zra~ewe.
Zaradi potrebata da se najde odgovor
za mo`nite zdravstveni rizici za 700-800
milioni korisnici na mobilnata telefonija
(tolku se ceni deka gi imalo vo svetot na
krajot na 2002) praveni se istra`uvawa koi
imaat za cel da najdat eventualna vrska me|u
elektromagnetskata radijacija i rizikot po
zdravjeto na populacijata. Zaklu~okot e:
95
". . . Izlo`uvaweto na populacijata na
ova zra~ewe pod dozvolenata granica ne
predizvikuva zdravstveni efekti. No,
nau~nite soznanija uka`uvaat deka se mo`ni
nekoi biolo{ki efekti koi{to ne mora da
vodat kon razvivawe na bolest..."
Razmislete: So difuzija tutunskiot ~ad
se prostira nasekade i so toa ne go pogoduva
samo pu{a~ot, tuku i onie koi{to ne pu{at, a
se izlo`eni na tutunskiot ~ad. Taka,
pu{a~ite globalno sekoja godina tro{at
tolkavo koli~estvo cigari od koi kako otpad
se sozdava: 550.000 toni ~ad, 600.000 toni
katran, 110.000 toni nikotin, 400.000 toni
amonijak, 720 toni kiselinski sostojki.
Masata na otpu{ocite se ceni deka e pove}e
od dva i pol milioni toni. Pu{a~ite
navistina ja zagaduvaat `ivotnata sredina.
Zatoa, nekoi vrvni institucii od visokata
tehnologija kade se proizveduvaat ~isti ele-
menti, polusprovodni~ki elementi itn. ne
vrabotuvaat pu{a~i!
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to e biosfera? Koi se nejzinite
granici?
2. Zo{to nastanuva neminovno zaga-
duvawe na `ivotnata sredina?
3. Zo{to e zagrozen biodiverzitetot na
`ivite su{testva na Zemjata?
4. So koi problemi se zanimava ekolo-
gijata?
5. Kakva e ulogata na fizikata vo za~u-
vuvawe na `ivotnata sredina? [to treba da se
napravi za za{tita na `ivotnata sredina?
6. Zo{to e te{ko da se vr{i dolgoro~na
prognoza na vremeto?
7. Kolkav e rizikot od izlo`enost na
nejonizira~kite zra~ewa?
104 2.5. Ozonskata obvivka se menuva
2.5. OZONSKATA OBVIVKA
SE MENUVA
Ozonot lociran, glavno, vo stratosferata
go apsorbira {tetnoto ultravioletovo zra~ewe
(UV) od Sonceto i e za{tita na `ivotot na
Zemjata. No, poslednite godini lu|eto ja zagrozija
ozonskata obvivka ispu{taj}i vo atmosferata
supstancii koi go uni{tuvaat stratosferskiot
ozon i ja naru{uvaat ramnote`ata vospostavena
od prirodata. Negovata koncentracija zavisi od
geografskata {irina, godi{noto vreme i
nadmorskata visina.
UV-A – 400 – 320 nm
UV-B – 320 – 280 nm
UV-C – 280 – 100 nm
Zemja
Sl. 1. Apsorpcija na UV zra~eweto so golema
energija od ozonskata obvivka
Ozonot (O3) e forma na elementarniot
kislorod koj ima 3 atomi vo sekoj molekul,
namesto 2 kako molekulot na kislorodot (O2).
Ozonot se sozdava vo stratosferata (10-15 km
od povr{inata na Zemjata) vo reakcija pome|u
molekulite na kislorod i son~evoto zra~ewe
(UV) so branova dol`ina 176-244 nm vo pro-
cesot nare~en fotoliza. Pritoa molekulite
O2 se raspa|aat vo atomi koi so drugi O2
molekuli formiraat ozon O3 (sl. 2).
Iako son~evoto ultravioletovo zra~e-
we postojano proizveduva nov ozon ovie mole-
kuli na ozon kontinuirano se uni{tuvaat vo
niza kataliti~ki reakcii od strana na prirod-
ni soedinenija koi sodr`at kislorod, azot,
vodorod, hlor i brom. Ovie supstancii otse-
koga{ bile prisutni vo atmosferata, mnogu
odamna pred da po~ne ~ovekot da ja zagaduva
atmosferata. Tie doa|aat od po~vata i okea-
nite, vo forma na metilhlorid, metilbromid,
azot monoksid i ja vospostavuvaat stabilnata
prirodna ramnote`a koja mnogu malku e naru-
{ena od cikli~nata aktivnost na Sonceto.
1. Fotoliza na kislorodot
hf
O 2  UV  2 O
2. Sinteza na ozonot
2 O 2 O 2  2 O 3
Sl. 2. Fotosinteza na ozonot
Okolu 90% od ozonot e lociran vo stra-
tosferata so maksimalna koncentracija pome-
|u 19 i 25-tiot kilometar gledano od povr{i-
nata na Zemjata. Dnoto na stratosferskiot
ozonski rezervoar e opredeleno so visinata na
tropopauzata- izotermna grani~na oblast me|u
troposferata i stratosferata, so visina od 8
do 10 km nad polovite i skoro 18 km nad
ekvatorot.
Koncentracija na ozon
temperatura
Ozonska obvivka
Sl. 3. Ozonot ja opredeluva temperaturnata
struktura na stratosferata
 2.5. Ozonskata obvivka se menuva 105

Bidej}i pri procesot na fotoliza se

osloboduva toplina, ozonot ja opredeluva tem- Son~evo zra~ewe
peraturnata struktura na stratosferata. Po
opa|aweto vo troposferata, vo stratosfe-
rata temperaturata raste (sl. 3). Od grafi-
kot se gleda deka tamu kade {to temperaturata Ozonska obvivka
e najniska ozonskata obvivka e najdebela. UV zra~ewe
Kakva e sostojbata na globalnata
ozonska obvivka denes?
CFC
CFC CFC
Denes pove}e od jasno e deka globalnoto
ozonsko nivo e zna~itelno ponisko od nivoto
utvrdeno pred 1980 god. Zakana za ozonskata
obvivka se razni aktivnosti na ~ovekot kako
{to se, na primer, supstanciite koi se koris-
tat vo ladilnici i sprejovi (hlorofluoro
jaglerodite-CFC). Toa se mnogu inertni i ne-
rastvorlivi vo voda gasovi, koi po pat na UV zra~eweto dejstvuva ....i odstranuva
konvencija (struewe) na vozduhot se transpor- vrz CFC Cl atom
F
tiraat vo stratosferata. CFC vo stratosfe- molekulite.... F hf
C Cl
rata apsorbiraat visokoenergetski fotoni od Cl
C
Cl Cl
Son~evoto zra~ewe (230 nm) i se dobiva slobo- Cl Cl
den hlor. Edna{ oslobodeniot hlor go
Cl atomot dejstvuva ...otkinuva kisloroden
uni{tuva ozonot (kako katalizator) vo serija atom i se sozdava ClO
so molekulite.na ozonot...
kataliti~ki reakcii (sl. 4). Reakciite se i kislorod O2
Cl O O
odvivaat vo stratosferata pri ekstremno
O O Cl O O
niski temperaturi (-80oC).
Bromot od bromofluorojaglerodite koi Koga slobodniot ....i dvata atomi na kislorodot
se koristat za gasewe po`ari so UV zra~ewe- atomi na kislorod formiraat molekul na kislorod.
to, isto taka, mo`e da bide osloboden vo dejstvuva so ClO.... Slobodniot atomot na Cl
ponatamu mo`e da uni{tuva i
stratosferata. Bromot ima 30 pati pogolema
drugi atomi na ozon.
sposobnost za uni{tuvawe na ozonot od O
hlorot. Halogenite derivati na jaglerovodo- O O O
Cl
rodite koi namesto fluor i hlor sodr`at drug Cl O O
O
halogen element kako, na primer, brom, jod i
dr., mo`e da opstojat pove}e od stotina godini
vo stratosferata. Dvi`eni od vozdu{nite CCl 3 F UV  Cl CCl 2 F
strui CFC gasovite se zakana za ozonskata Cl O 3  ClO O 2
obvivka i vo narednite decenii.
Zakana za ozonot e i N2O od superso- O 3  UV  O 2  O
ni~nite avioni koi letaat vo niskite delovi O ClO  Cl O 2
na stratosferata. Azotni oksidi se sozdavaat
od transportnite sredstva, termoelektranite, 2 O3  3O2
industriskite procesi na sogoruvawe.
Koli~estvoto na ovie gasovi e mnogu Sl. 4. Uni{tuvawe na ozonot pri reakcija na
pati pogolemo od hlorot i bromot {to pris- CFC i UV zra~eweto
tignuva normalno od okeanite vo vid na me-
tilhlorid i metil bromid. Ovie sinteti~ki Uni{tuvaweto na ozonot {to e rezultat
gasovi ispu{teni vo atmosferata go uni{tu- pri reakcijata na azotmonoksid (NO) kako
vaat ozonot so seriozni globalni posledici. katalizator i UV zra~eweto protekuva vaka:
106 2.5. Ozonskata obvivka se menuva
NO  O 3  NO 2  O 2
O 3  UV  O 2  O
NO 2  O  NO  O 2
2 O3  3 O2
Za sozdavawe na NO vlijanie ima i
kosmi~koto zra~ewe (kosmi~kite zraci na
polovite vleguvaat skoro paralelno so mag-
netnite silovi linii). Prostornata raspre-
delba pri formiraweto na NO poka`uva deka
Zemjinoto magnetno pole ima indirektno vli-
janie na koncentracijata na NO, a spored toa i
ozonot. Istra`uvawata poka`uvaat deka pro-
dukcijata na NO e najgolema na polovite, a
logi~no sleduva deka i ozonskite dupki se
tokmu tamu. Voedno za uni{tuvawe na ozonot
nad polovite pridonesuva i prisustvoto na
golemi koli~ini reaktiven hlor i brom.
Ozonot se sozdava preku celata godina
vo stratosferata nad ekvatorijalniot pojas.
Preku vozdu{nite struewa toj se transpor-
tira kon polarnite geografski {iro~ini.
Zagubite na ozonot posebno se golemi
nad Antarktikot. Za toa pridonesuvaat i po-
larnite stratosferski oblaci koi ja privle-
kuvaat vodenata parea i gi apsorbiraat azot-
nite soedinenija. So doa|aweto na na t.n.
antarkti~ka prolet vo septemvri (pojava na
sonceto i UV zracite), stabilnite rezervoari
preminuvaat vo aktivni vidovi na hlorot i
bromot na povr{inata na polarnite strato-
sferski oblaci i so golema efikasnost go
uni{tuvaat ozonot. Rezultatite od toa se:
zaguba na pove}e od 40% ozon za vreme na
septemvri i oktomvri (koga polarniot vior –
silni zapadni vetrovi go nosi ozonot) i
najgolemata dosega ozonska dupka so povr{ina
od 24 milioni km2 (vidi slika 5, 6,7).
Me|utoa, uni{tuvaweto na ozonot nad
Arktikot ne e tolku golemo, poradi dve pri-
~ini: temperaturata vo stratosferata retko
dostignuva vrednosti pod –80 oC poradi redov-
nata obilna izmena na vozdu{nite masi od
srednite geografski {irini; strueweto nad
Arktikot prestanuva pred kraj na zimata pred
Son~evata svetlina da predizvika procesi
kako nad Antarktikot.
Globalno od 1970, vkupniot ozon ima
tendencija na opa|awe nasekade osven nad
ekvatorot (ozonskata obvivka denes izgleda
kako stara izlitena krpa). Ako se isklu~i
ekvatorijalniot pojas, kade nema zna~itelni
promeni vo ozonot, opa|aweto nad srednite i
polarnite geografski {iro~ini vo periodot
1984-1993 vo odnos na 1964 godina e pove}e od 2
pati.
Ozonska dupka
24 milioni km2
Sl. 5. Ozonskata dupka nad Antarktikot.
Vo troposferata, naprotiv, koncentra-
ciite na ozonot vo severnite sredni geograf-
ski {irini, vo poslednite 100 godini se
zgolemile za pove}e od 2 pati i se so tenden-
cija na rastewe. Ovoj ozon ne mo`e da gi
kompenzira zagubite vo stratosferata.
Za razlika od ozonot vo stratosferata,
koj ima pozitivna filterna uloga na UV zra-
~eweto, troposferskiot ozon, iako hemiski
identi~en, ima sosema poinakvi, destruktivni
svojstva. Toj e silno reaktiven so drugite
molekuli i negovite visoki koncentracii se
toksi~ni za `ivite sistemi i gi o{tetuvaat
nivnite tkiva.
(1) pred
ozonska dupka
(2)
(1)
(2) ozonska dupka
a) b)
Sl. 6. Vertikalen profil na ozonot vo strato-
sferata a) nad Antarktikot (1) oktomvri 1962-
1971 i (2) 2 oktomvri 2001; b) nad Arktikot - (1)
mart 1988-1997 i (2) 30 mart 1996
 2.5. Ozonskata obvivka se menuva
Sl.7. [irewe na ozonskata dupka nad Antarktikot
vo 1980, 82, 84, 86, 88, 90, 92, 94, 96, 98, 2000, 2001 god.
Posledici od uni{tuvaweto na ozonot.
Ozonot vlijae vrz ramnote`ata na primawe i
vra}awe na toplinata od sistemot Zemja-
atmosfera so nepredvidlivi posledici. Ozon-
ot go reflektira infracrvenoto zra~ewe koe
se reemitira od Zemjata i go vra}a nazad kon
nea, pomagaj}i vo zagrevaweto na poniskite
sloevi (efekt na staklena bav~a). Taka zgole-
muvaweto na ozonot vo troposferata, posebno
vo blizina na tropopauzata, predizvikuva
zatopluvawe, dodeka namaluvaweto na strato-
sferskiot ozon predizvikuva ladewe.
Bidej}i ozonot silno go apsorbira UV-
zra~eweto od Son~eviot spektar so branovi
dol`ini pokratki od 280 nm dozvoluva samo
mal negov del da dojde do povr{inata na
Zemjata. Uni{tuvaweto na ozonot predizviku-
va zgolemeno nivo na UV-B zra~eweto na povr-
{inata na Zemjata koe e so golemi posledici
za `iviot svet: rak na ko`ata, katarakta na
o~ite (zamatenost na o~nata le}a), o{tetu-
vawe na DNK, namaluvawe na efikasnosta na
imunolo{kiot sistem, naru{uvawe na nekoi
ekosistemi, posebno na morskiot fitoplank-
ton koj e glaven odvod na CO2 i posledici od
promena na klimata.
[to mo`e da se stori za za{tita na
ozonskata obvivka? Zagri`uva~koto uni{-
tuvawe na ozonskata obvivka gi anga`ira prvo
nau~nicite i stru~wacite, a potoa i svetskite
organizacii. Za da se najde izlez od nastana-
tata sostojba vo vrska so ozonskata obvivka
107
Vladiniot sovet na UNEP- United National
Environmental Programme - organizacija za
`ivotna sredina pri OOH, vo 1977 godina gi
postavi osnovite na me|unarodnata akcija za
za{tita na ozonskata obvivka. Vo 1985 godina
so Vienskata konvencija se zadol`uvaat zem-
jite da go {titat zdravjeto na lu|eto i `ivot-
nata sredina i da podgotvat konkretni merki.
So Montrealskiot protokol od 1987 da-
deni se konkretnite merki i bara CFC do
krajot na 1994 da se namali za 20 % , a do 1998
za 50 %. I pokraj vakvite merki te{ko e da se
predvidi koga ozonskata obvivka }e se obnovi
i vrati vo prvobitnata sostojba.
Paul Crutzene Mario Moina Sherwood Rowlend
Za pridonesite vo rasvetluvaweto na
hemiskite reakcii pri uni{tuvaweto na ozo-
not Nobelovata nagrada za hemija vo 1995 ja
podelija Paul Crutzene (1933- ) od Maks Plank
institutot, Mario J. Moina (1943 - ) od Masa~u-
set, Institut za tehnologija i F. Sherwood
Rowlend (1927-) od Kalifornija univerzitetot.
?
PRA[AWA I ZADA^I
0
1. Kako se objasnuva sozdavaweto na
ozonot i kade se slu~uva toa?
2. Kakvo vlijanie ima ozonskata obvivka
za `ivotot na Zemjata?
3. Kako se uni{tuva ozonot i koi se
posledicite od sè pogolemoto uni{tuvawe na
ozonskata obvivka na Zemjata?
Pove}e informacii za ozonskata obvivka
(Ozone layer) pobarajte i na Internet.
Napi{ete proekt za za{tita na ozonskata
obvivka
108 2.6. Vlijanie na bu~avata vrz `ivite organizmi
2.6. VLIJANIETO NA BU^AVATA
VRZ @IVITE ORGANIZMI
1
Pod bu~ava se podrazbira zvuk so golem
intenzitet i dolgotrajno dejstvo. Zvu~nite
branovi koi dejstvuvaat kako bu~ava mo`e da
gi imaat site mo`ni frekvencii vo oblasta
na ~ujniot zvuk.
Bu~avata e eden od faktorite na okol-
nata sredina koi imaat negativno vlijanie vrz
rabotata i `ivotot na ~ovekot. Bu~avata e
seriozen problem vo urbanite sredini. Istra-
`uvawata poka`uvaat deka transportnite
sredstva imaat najgolemo vlijanie vo sozda-
vaweto na bu~avata, okolu 90 %.
Bu~avata mo`e da bide: urbana, {to ja
predizvikuvaat, pred sè, motornite vozila niz
soobra}ajnicite, i industriska, {to se soz-
dava od raznite ma{ini i motori pri nivnata
rabota.
Intenzivnata, a osobeno dolgotrajnata
bu~ava {tetno dejstvuva vrz ~ove~kiot orga-
nizam: predizvikuva nervni rastrojstva i
zaboluvawa, go poka~uva krvniot pritisok i
go oslabuva sluhot. Golemata bu~ava mo`e da
predizvika aritmija na srceto i napnatost
na muskulite.
Vo soglasnost so rezonantnata teorija,
oddelni vlaknenca od bazilarnata membrana
(taa e odgovorna za toa {to ~ove~koto uvo gi
razlikuva oddelnite tonovi), prisileni da
osciliraat dolgotrajno, atrofiraat, a so toa
gi gubat elasti~nite osobini i sposobnosta za
oscilirawe. Na primer, lu|eto koi izrabo-
tuvaat kazani obi~no stradaat od delumna
gluvost za opsegot na frekvencii na zvukot
koj odgovara na bu~avata sozdadena od udarite
na ~ekanot vo yidovite na kazanot.
Da se potsetime samo na nekoi fizi~ki
karakteristiki na zvu~nite branovi.
Ja~inata ili intenzitetot I na zvu~-
niot bran kako energetska karakteristika e
proporcionalen so kvadratot na amplitudata
na akusti~kiot pritisok pmax i obratno
proporcionalen so akusti~kiot otpor na sre-
dinata Ra=v. Za ramen longitudinalen bran
va`i:
2 2
1 2 2 p max p max
I A  v  , (1)
2 2 v 2 Ra
kade {to A e amplitudata na zvu~niot bran,
ekru`nata frekvencija, v e brzinata na
prostirawe na branot. Zna~i, merej}i ja
amplitudata na akusti~kiot pritisok lesno se
opredeluva intenzitetot na zvukot.
Nivo na glasnost. ^ove~koto uvo e
osetlivo na {irok interval na frekvencii
(20 Hz < f < 20 kHz) koi imaat i opredelen
intenzitet. Zvukot ~ij intenzitet e zemeno
deka e edinica I max  1 W/m predizvikuva
2
bolka. Ovoj maksimalen intenzitet na zvukot
{to uvoto go registrira so oset na bolka se
vika granica na bolka ili gorna granica na
~ujnost.
Minimalnata vrednost na intenzitetot
na zvu~niot bran koj predizvikuva oset za zvuk
e prag na ~ujnost. Toj pri frekvencija od
f=1000 Hz iznesuva Imin =10-12 W/m2.
Poradi golemiot opseg na intenziteti
na zvuk vo ~ujnata oblast, se koristi nivo
naglasnost na zvukot. Nivoto na glasnost L
so proizvolen intenzitet I se opredeluva so:
I
L  k log (2)
I min
kade {to k e konstanta; I intenzitet na zvukot;
Imin intenzitet na referentniot zvuk - prag na
~ujnost za f=1000 Hz. Koga vo ravenkata (2) }e
se zeme k=1 nivoto na glasnost se izrazuva so
edinicata bel (B), a koga k=10, ova nivo se
izrazuva so decibeli (dB).
Me|utoa, ovie nivoa naj~esto se izrazu-
vaat so deset pati pomalata edinica, t.n.
decibel (dB), pa izrazeni vo decibeli mini-
malniot i maksimalniot intenzitet na zvukot
soodvetno se 0 i 120 dB.
Namaluvaweto na bu~avata se bazira na
dva osnovni zakoni koi vo {iroki granici se
validni i za drugite potoci na energija –
mehani~kite branovi, elektromagnetnite bra-
novi (svetlinski, rengenski i - zraci).
Prviot zakon e namaluvawe na inten-
zitetot na zvukot I so kvadratot od
rastojanieto r:
 2.6. Vlijanie na bu~avata vrz `ivite organizmi
1 na vnatre{noto triewe. Bidej}i intenzitetot
I~ (3)
2
r ratot na amplitudata, pri pominuvaweto niz
Kako mo`e da go proverime toj zakon?
Neka na rastojanie r1 = 1m od izvorot S nor-
malno na prostirawe na zvukot se postavi
povr{inata A (sl.1). Povr{inata A e kvadrat
so strani x i plo{tina x2. Ako za vreme od 1 s
zvu~niot bran niz povr{inata A prenesuva
energija 1J, soglasno definicijata intenzi-
tetot na zvukot niz A }e bide I1  1 W m 2 .
2
x koeficient na apsorpcija. Koeficientot na
Na istiot na~in, da razgledame na dvoj-
no pogolemo rastojanie (r2 = 2m) kvadrat B so
strana 2x. Niz nego za 1 s se prenesuva istata
energija na zvu~niot bran. Po definicija
intenzitetot na zvukot niz povr{inata 4x2 }e
bide I 2  1 W m 2 .
2
4x
S `ina na zvu~niot bran. Vo sprotiven slu~aj bi
A x B 2x
2x
r1
r2
Sl. 1. Namaluvawe na intenzitetot na zvukot I
so kvadratot na rastojanieto r od izvorot
Pri sporeduvawe na intenzitetite I1 i I2
se gleda deka ako rastojanieto od izvorot se
zgolemi dva pati, intenzitetot na zvukot }e se
namali ~etiri pati:
I 1 r22
 (4)
I 2 r12
Zakonot koj go dava vlijanieto na inten-
zitetot od geometriskiot faktor (rastojani-
eto) e validen ako zvukot ne se namaluva od
drugi faktori.
Koga zvu~en bran pominuva niz elasti~-
na sredina poradi zvu~niot otpor na sredi-
nata eden del od negovata energija se pretvora
vo toplinska, a drugiot del e za sovladuvawe
109
na zvu~niot bran e proporcionalen so kvad-
sredina so debelina x, poradi apsorpcijata na
energijata opa|aweto na intenzitetot na
zvu~niot bran e zadaden so:
I x  I o e -x , (5)
kade {to Io e intenzitet na upadniot bran, Ix e
intenzitet na branot po pominuvawe niz
materijalnata sredina so debelina x,  e
apsorpcija za razli~ni materijalni sredini
ima razli~ni vrednosti, a zavisi od
frekvencijata.
Najdobri zvu~ni izolacioni svojstva
imaat poroznite materijali, kako stiroporot,
pamukot, sun|erot i dr. Pritoa treba da se ima
predvid deka zvu~nite pregradi ili ekrani
koi se koristat kako za{tita od zvuk treba da
imaat dimenzii pogolemi od branovata dol-
do{lo do difrakcija, pa zvukot bi se raspros-
tranuval i zad ekranot. Za zvukot vo oblasta
na slu{aweto, goleminata na branovata
dol`ina vo vozduh e od 1,7 cm do 17 m.
Za{tita od {tetnoto dejstvo na bu~a-
vata se realizira i taka {to vo blizina na
aerodromite se pravat visoki yidovi, na koi
naj~esto se sadat rastenija koi so pove}ekrat-
na reflekcija (reverberacija) na zvu~nite
branovi go namaluvaat nivniot intenzitet.
Takva za{tita se pravi i pokraj soobra}aj-
nicite, vo ~ija blizina ima golemi trevnici.
^ovekot najdobro }e se za{titi od
bu~avata ako `iveali{teto go izbre daleku od
golemite soobra}ajnici i aerodromi. Naedno
pri gradewe na domovite treba da se koristat
materijali koi imaat dobra zvu~na izolacija.
So zakonot za za{tita dopu{teno nivo
na glasnost za povisokite frekvencii e od 70
do 80 dB, a za niski frekvencii 90-100 dB. Za
opredeleni prostorii kade {to e nu`na pogo-
lema ti{ina propi{ani se i postrogi nivoa
na glasnost. Taka, na primer, vo bolnicite e
do 15 dB, vo bibliotekite do 20 dB, a vo spal-
nite sobi od 20 dB do 30 dB.
Nivoto na glasnost na zvukot od raznite
predizvikuva~i na bu~avata e prika`ano vo
tabelata 1.
110 2.6. Vlijanie na bu~avata vrz `ivite organizmi
Izvori na zvuk
Tabela 1.
prag na ~ujnost
{epotewe na rastojanie od 1 m
obi~en razgovor
prose~no prometna ulica
glasno zboruvawe, soobra}aj
prometna ulica, pominuvawe na voz
motor na mlazen avion (20 m)
Za da se za{titat lu|eto od bu~avata vo
urbanite sredini se vr{at merewa na bu~a-
vata. Mereweto na bu~avata se pravi so ured
koj se vika sonometar odnosno fonometar
(sl.2). So nego se opredeluva nivoto na
glasnost i negovata visina.
Sl. 2. Sonometar
PRIMER 1. Kolkavo e nivoto na glasnost na
zvukot na rastojanie 500 m od motorot na reak-
tiven avion ako na 50 m glasnosta e L1=140 dB,
a intenzitetot na zvukot I1=100 W/m2 ?
Re{enie: Intenzitetot na rastojanie 500 m
spored ravenkata (4) iznesuva:
2 2
r   50 m 
I 2  I 1  1   100 W/m 2    1 W/m 2
 r2   500 m 
Nivoto na glasnost na zvukot soodvetno:
 I  zvukot vo dve to~ki koi soodvetno se na
 1 
L2  10 log  2   10 log 
 I min   10 12 
Dobienata vrednost odgovara na pragot
na bolka. Ottuka se zaklu~uva deka 500 m e
najmaloto rastojanie na koe rabotnicite
mo`e da se pribli`at do reaktivniot avion
bez rizik deka }e go o{tetat sluhot.
L (dB)
 Da nau~ime pove}e
0 Mehani~kite oscilacii ~ija frekven-
20 cija gi opfa}a infrazvucite (f < 16 Hz) i del
40 od zvu~nata oblast pripa|aat na potresite ili
60 vibracii.
70 ^ove~koto telo kako celina mo`e da se
90 smeta kako slo`en oscilatoren sistem so
120 svoja masa, elasti~nost i pridu{uvawe. Sekoj
element od biolo{kiot sistem ima svoja
sopstvena frekvencija. Pobuduvaweto na tie
frekvencii obi~no nastanuva vo prevoznite
sredstva, preku oscilatornite ma{ini so koi
raboti, ili preku podlogata na koja se stoi.
Sepak, rezonantnite pojavi pri umereni
nadvore{ni vlijanija, bidej}i koeficientot
na pridu{uvawe za organizmot e mnogu golem,
mnogu te{ko se ostvaruvaat. Ovie vibracii,
dejstvuvaj}i na rezonanten na~in, mo`at da
predizvikaat o{tetuvawe na organizmot. Na
primer, pri rezonancija na o~noto jabolko se
namaluva ostrinata na vidot. Naedno, dolgo-
trajnite i intenzivnite vibracii mo`e da
dovedat do destrukcija na tkivata i oddelni
organi ili drugi zaboluvawa.
Za{titata od infrazvucite i vibraci-
ite mnogu te{ko se ostvaruva.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. To~kite A i B le`at na ista prava so
to~kest izvor na zvuk. Vo to~kata A nivoto na
glasnosta na zvukot e 60 dB, a vo B – 50dB .
Rastojanieto me|u to~kite e AB=5 m. Kolkavo
e rastojanieto od izvorot do to~kata A?
(Odgovor: 2,3 m)
2. Za kolku se razlikuva glasnosta na
  120 dB rastojanie 1 m i 10 m od to~kest izvor na zvuk?
(Odgovor: 20 dB)
3. Na rastojanie 5 m od izvor na zvuk ni-
voto na glasnosta na zvukot e 100 dB. Kolkava
e glasnosta na zvukot na rastojanie 10 m od
izvorot na zvukot?
(Odgovor: 94 dB)
108 2.6. Vlijanie na bu~avata vrz `ivite organizmi
2.6. VLIJANIETO NA BU^AVATA
VRZ @IVITE ORGANIZMI
1
Pod bu~ava se podrazbira zvuk so golem
intenzitet i dolgotrajno dejstvo. Zvu~nite
branovi koi dejstvuvaat kako bu~ava mo`e da
gi imaat site mo`ni frekvencii vo oblasta
na ~ujniot zvuk.
Bu~avata e eden od faktorite na okol-
nata sredina koi imaat negativno vlijanie vrz
rabotata i `ivotot na ~ovekot. Bu~avata e
seriozen problem vo urbanite sredini. Istra-
`uvawata poka`uvaat deka transportnite
sredstva imaat najgolemo vlijanie vo sozda-
vaweto na bu~avata, okolu 90 %.
Bu~avata mo`e da bide: urbana, {to ja
predizvikuvaat, pred sè, motornite vozila niz
soobra}ajnicite, i industriska, {to se soz-
dava od raznite ma{ini i motori pri nivnata
rabota.
Intenzivnata, a osobeno dolgotrajnata
bu~ava {tetno dejstvuva vrz ~ove~kiot orga-
nizam: predizvikuva nervni rastrojstva i
zaboluvawa, go poka~uva krvniot pritisok i
go oslabuva sluhot. Golemata bu~ava mo`e da
predizvika aritmija na srceto i napnatost
na muskulite.
Vo soglasnost so rezonantnata teorija,
oddelni vlaknenca od bazilarnata membrana
(taa e odgovorna za toa {to ~ove~koto uvo gi
razlikuva oddelnite tonovi), prisileni da
osciliraat dolgotrajno, atrofiraat, a so toa
gi gubat elasti~nite osobini i sposobnosta za
oscilirawe. Na primer, lu|eto koi izrabo-
tuvaat kazani obi~no stradaat od delumna
gluvost za opsegot na frekvencii na zvukot
koj odgovara na bu~avata sozdadena od udarite
na ~ekanot vo yidovite na kazanot.
Da se potsetime samo na nekoi fizi~ki
karakteristiki na zvu~nite branovi.
Ja~inata ili intenzitetot I na zvu~-
niot bran kako energetska karakteristika e
proporcionalen so kvadratot na amplitudata
na akusti~kiot pritisok pmax i obratno
proporcionalen so akusti~kiot otpor na sre-
dinata Ra=v. Za ramen longitudinalen bran
va`i:
2 2
1 2 2 p max p max
I A  v  , (1)
2 2 v 2 Ra
kade {to A e amplitudata na zvu~niot bran,
ekru`nata frekvencija, v e brzinata na
prostirawe na branot. Zna~i, merej}i ja
amplitudata na akusti~kiot pritisok lesno se
opredeluva intenzitetot na zvukot.
Nivo na glasnost. ^ove~koto uvo e
osetlivo na {irok interval na frekvencii
(20 Hz < f < 20 kHz) koi imaat i opredelen
intenzitet. Zvukot ~ij intenzitet e zemeno
deka e edinica I max  1 W/m predizvikuva
2
bolka. Ovoj maksimalen intenzitet na zvukot
{to uvoto go registrira so oset na bolka se
vika granica na bolka ili gorna granica na
~ujnost.
Minimalnata vrednost na intenzitetot
na zvu~niot bran koj predizvikuva oset za zvuk
e prag na ~ujnost. Toj pri frekvencija od
f=1000 Hz iznesuva Imin =10-12 W/m2.
Poradi golemiot opseg na intenziteti
na zvuk vo ~ujnata oblast, se koristi nivo
naglasnost na zvukot. Nivoto na glasnost L
so proizvolen intenzitet I se opredeluva so:
I
L  k log (2)
I min
kade {to k e konstanta; I intenzitet na zvukot;
Imin intenzitet na referentniot zvuk - prag na
~ujnost za f=1000 Hz. Koga vo ravenkata (2) }e
se zeme k=1 nivoto na glasnost se izrazuva so
edinicata bel (B), a koga k=10, ova nivo se
izrazuva so decibeli (dB).
Me|utoa, ovie nivoa naj~esto se izrazu-
vaat so deset pati pomalata edinica, t.n.
decibel (dB), pa izrazeni vo decibeli mini-
malniot i maksimalniot intenzitet na zvukot
soodvetno se 0 i 120 dB.
Namaluvaweto na bu~avata se bazira na
dva osnovni zakoni koi vo {iroki granici se
validni i za drugite potoci na energija –
mehani~kite branovi, elektromagnetnite bra-
novi (svetlinski, rengenski i - zraci).
Prviot zakon e namaluvawe na inten-
zitetot na zvukot I so kvadratot od
rastojanieto r:
 2.6. Vlijanie na bu~avata vrz `ivite organizmi
1 na vnatre{noto triewe. Bidej}i intenzitetot
I~ (3)
2
r ratot na amplitudata, pri pominuvaweto niz
Kako mo`e da go proverime toj zakon?
Neka na rastojanie r1 = 1m od izvorot S nor-
malno na prostirawe na zvukot se postavi
povr{inata A (sl.1). Povr{inata A e kvadrat
so strani x i plo{tina x2. Ako za vreme od 1 s
zvu~niot bran niz povr{inata A prenesuva
energija 1J, soglasno definicijata intenzi-
tetot na zvukot niz A }e bide I1  1 W m 2 .
2
x koeficient na apsorpcija. Koeficientot na
Na istiot na~in, da razgledame na dvoj-
no pogolemo rastojanie (r2 = 2m) kvadrat B so
strana 2x. Niz nego za 1 s se prenesuva istata
energija na zvu~niot bran. Po definicija
intenzitetot na zvukot niz povr{inata 4x2 }e
bide I 2  1 W m 2 .
2
4x
S `ina na zvu~niot bran. Vo sprotiven slu~aj bi
A x B 2x
2x
r1
r2
Sl. 1. Namaluvawe na intenzitetot na zvukot I
so kvadratot na rastojanieto r od izvorot
Pri sporeduvawe na intenzitetite I1 i I2
se gleda deka ako rastojanieto od izvorot se
zgolemi dva pati, intenzitetot na zvukot }e se
namali ~etiri pati:
I 1 r22
 (4)
I 2 r12
Zakonot koj go dava vlijanieto na inten-
zitetot od geometriskiot faktor (rastojani-
eto) e validen ako zvukot ne se namaluva od
drugi faktori.
Koga zvu~en bran pominuva niz elasti~-
na sredina poradi zvu~niot otpor na sredi-
nata eden del od negovata energija se pretvora
vo toplinska, a drugiot del e za sovladuvawe
109
na zvu~niot bran e proporcionalen so kvad-
sredina so debelina x, poradi apsorpcijata na
energijata opa|aweto na intenzitetot na
zvu~niot bran e zadaden so:
I x  I o e -x , (5)
kade {to Io e intenzitet na upadniot bran, Ix e
intenzitet na branot po pominuvawe niz
materijalnata sredina so debelina x,  e
apsorpcija za razli~ni materijalni sredini
ima razli~ni vrednosti, a zavisi od
frekvencijata.
Najdobri zvu~ni izolacioni svojstva
imaat poroznite materijali, kako stiroporot,
pamukot, sun|erot i dr. Pritoa treba da se ima
predvid deka zvu~nite pregradi ili ekrani
koi se koristat kako za{tita od zvuk treba da
imaat dimenzii pogolemi od branovata dol-
do{lo do difrakcija, pa zvukot bi se raspros-
tranuval i zad ekranot. Za zvukot vo oblasta
na slu{aweto, goleminata na branovata
dol`ina vo vozduh e od 1,7 cm do 17 m.
Za{tita od {tetnoto dejstvo na bu~a-
vata se realizira i taka {to vo blizina na
aerodromite se pravat visoki yidovi, na koi
naj~esto se sadat rastenija koi so pove}ekrat-
na reflekcija (reverberacija) na zvu~nite
branovi go namaluvaat nivniot intenzitet.
Takva za{tita se pravi i pokraj soobra}aj-
nicite, vo ~ija blizina ima golemi trevnici.
^ovekot najdobro }e se za{titi od
bu~avata ako `iveali{teto go izbre daleku od
golemite soobra}ajnici i aerodromi. Naedno
pri gradewe na domovite treba da se koristat
materijali koi imaat dobra zvu~na izolacija.
So zakonot za za{tita dopu{teno nivo
na glasnost za povisokite frekvencii e od 70
do 80 dB, a za niski frekvencii 90-100 dB. Za
opredeleni prostorii kade {to e nu`na pogo-
lema ti{ina propi{ani se i postrogi nivoa
na glasnost. Taka, na primer, vo bolnicite e
do 15 dB, vo bibliotekite do 20 dB, a vo spal-
nite sobi od 20 dB do 30 dB.
Nivoto na glasnost na zvukot od raznite
predizvikuva~i na bu~avata e prika`ano vo
tabelata 1.
110 2.6. Vlijanie na bu~avata vrz `ivite organizmi
Izvori na zvuk
Tabela 1.
prag na ~ujnost
{epotewe na rastojanie od 1 m
obi~en razgovor
prose~no prometna ulica
glasno zboruvawe, soobra}aj
prometna ulica, pominuvawe na voz
motor na mlazen avion (20 m)
Za da se za{titat lu|eto od bu~avata vo
urbanite sredini se vr{at merewa na bu~a-
vata. Mereweto na bu~avata se pravi so ured
koj se vika sonometar odnosno fonometar
(sl.2). So nego se opredeluva nivoto na
glasnost i negovata visina.
Sl. 2. Sonometar
PRIMER 1. Kolkavo e nivoto na glasnost na
zvukot na rastojanie 500 m od motorot na reak-
tiven avion ako na 50 m glasnosta e L1=140 dB,
a intenzitetot na zvukot I1=100 W/m2 ?
Re{enie: Intenzitetot na rastojanie 500 m
spored ravenkata (4) iznesuva:
2 2
r   50 m 
I 2  I 1  1   100 W/m 2    1 W/m 2
 r2   500 m 
Nivoto na glasnost na zvukot soodvetno:
 I  zvukot vo dve to~ki koi soodvetno se na
 1 
L2  10 log  2   10 log 
 I min   10 12 
Dobienata vrednost odgovara na pragot
na bolka. Ottuka se zaklu~uva deka 500 m e
najmaloto rastojanie na koe rabotnicite
mo`e da se pribli`at do reaktivniot avion
bez rizik deka }e go o{tetat sluhot.
L (dB)
 Da nau~ime pove}e
0 Mehani~kite oscilacii ~ija frekven-
20 cija gi opfa}a infrazvucite (f < 16 Hz) i del
40 od zvu~nata oblast pripa|aat na potresite ili
60 vibracii.
70 ^ove~koto telo kako celina mo`e da se
90 smeta kako slo`en oscilatoren sistem so
120 svoja masa, elasti~nost i pridu{uvawe. Sekoj
element od biolo{kiot sistem ima svoja
sopstvena frekvencija. Pobuduvaweto na tie
frekvencii obi~no nastanuva vo prevoznite
sredstva, preku oscilatornite ma{ini so koi
raboti, ili preku podlogata na koja se stoi.
Sepak, rezonantnite pojavi pri umereni
nadvore{ni vlijanija, bidej}i koeficientot
na pridu{uvawe za organizmot e mnogu golem,
mnogu te{ko se ostvaruvaat. Ovie vibracii,
dejstvuvaj}i na rezonanten na~in, mo`at da
predizvikaat o{tetuvawe na organizmot. Na
primer, pri rezonancija na o~noto jabolko se
namaluva ostrinata na vidot. Naedno, dolgo-
trajnite i intenzivnite vibracii mo`e da
dovedat do destrukcija na tkivata i oddelni
organi ili drugi zaboluvawa.
Za{titata od infrazvucite i vibraci-
ite mnogu te{ko se ostvaruva.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. To~kite A i B le`at na ista prava so
to~kest izvor na zvuk. Vo to~kata A nivoto na
glasnosta na zvukot e 60 dB, a vo B – 50dB .
Rastojanieto me|u to~kite e AB=5 m. Kolkavo
e rastojanieto od izvorot do to~kata A?
(Odgovor: 2,3 m)
2. Za kolku se razlikuva glasnosta na
  120 dB rastojanie 1 m i 10 m od to~kest izvor na zvuk?
(Odgovor: 20 dB)
3. Na rastojanie 5 m od izvor na zvuk ni-
voto na glasnosta na zvukot e 100 dB. Kolkava
e glasnosta na zvukot na rastojanie 10 m od
izvorot na zvukot?
(Odgovor: 94 dB)
 2.7. Vlijanie na jonizira~kite zra~ewa vrz `ivite organizmi
2.7. VLIJANIETO NA
JONIZIRA^KITE ZRA^EWA VRZ
3
@IVITE ORGANIZMI
Pod jonizira~ko zra~ewe se podrazbira
sekoe zra~ewe koe pri interakcija so materi-
jalnata sredina niz koja pominuva na posreden
ili neposreden na~in predizvikuva jonizacija
na nejzinite atomi ili molekuli. Po svojata
priroda, jonizira~kite zra~ewa mo`e da
bidat fotonski i ~esti~ni. Vo grupata na
fotonsko zra~ewe spa|a rendgenskoto zra~e-
we i -zra~eweto, t.e. elektromagnetno zra~e-
we so golema energija. Vtorata grupa ja
so~inuvaat ~estici kako {to se: elektroni,
pozitroni, protoni, deuteroni, ~estici i
drugi te{ki joni. Naelektriziranite ~estici
pri interakcija so atomite vr{at nivna
eksitacija i jonizacija, pa tie go so~inuvaat
direktnoto jonizira~ko zra~ewe.
Neutralnite ~estici kako, na primer, neu-
tronite, mo`e pri interakcija so atomite na
sredinata da prenesat del od svojata energija
na atomskite jadra ili da predizvikaat nuk-
learni reakcii pri {to kako kraen produkt e
indirektnoto jonizira~ko zra~ewe.
Jonizira~kite zra~ewa imaat silno
dejstvo na site `ivi organizmi po~nuvaj}i od
bakteriite i virusite sè do cica~ite. Karak-
terot i posledicite od toa dejstvo zavisat od
dozata i vidot na zra~eweto. Edno isto zra~e-
we razli~no dejstvuva vrz razli~ni organi.
Vrz `ivata materija deluvaat jonizi-
ra~ki zra~ewa dobieni od najrazli~ni izvori.
1. Prirodni izvori na jonizacija
^ovekot kako poedinec i ~ove{tvoto vo
celina se izlo`eni na neizbe`ni zra~ewa i
bez posebno koristewe na radioaktivni izo-
topi. Toa se zra~ewa od prirodniot rad-
ioaktiven fon. Pod priroden radioaktiven
fon se podrazbira zra~eweto koe poteknuva
od: kosmi~koto zra~ewe, prirodnite radio-
aktivni elementi vo zemjata, po~vata, vodata i
vozduhot, radioaktivnite elementi koi vlegu-
vaat vo gradbata na `ivite organizmi.
111
Jonizira~koto zra~ewe so golema ener-
gija, koe doa|a od kosmosot do atmosferata na
Zemjata, se narekuva kosmi~ko zra~ewe. Toa,
glavno, se sostoi od protoni (od 77,5% do 90%)
i heliumovi jadra (od 9 do 20%) koi imaat
visoka energija i do 1018 eV. Toa se primarni-
te kosmi~ki zraci {to imaat golema probiv-
nost. Pogolem procent od toa zra~ewe doa|a
nadvor od na{iot Son~ev sistem (neutronski
yvezdi i eksplozii na yvezdi super-nova), no
zna~itelen del se pojavuva i od zgolemenata
aktivnost na Sonceto, pribli`no na sekoi 11
godini. Primarnite kosmi~ki zraci mo`e da
navlezat niz voden sloj od 1 000 m.
Poradi ogromnata energija, primarnite
kosmi~ki zraci zaemodejstvuvaat so atmosfe-
rata, predizvikuvaj}i brojni nuklearni reak-
cii, pritoa se sozdavaat i sekundarni naelek-
trizirani ~estici so pomala energija. Toa se
sekundarnite kosmi~ki zraci koi imaat
pogolem pridones pri ozra~uvaweto na `ivot-
nata sredina i ~ovekot.
Atmosferata i magnetnoto pole na
Zemjata se odnesuvaat kako {tit od kosmi~-
koto zra~ewe (koga naelektrizirana ~estica
}e se najde vo Zemjinoto magnetno pole vrz nea
dejstvuva Lorencova sila). Zatoa godi{nata
ekvivalentna doza, svrzana so kosmi~koto
zra~ewe, zavisi od geografskata {irina i
nadmorskata visina. Poradi vlijanieto na
Zemjinoto magnetno pole vrz naelektrizira-
nite ~estici, taa veli~ina e najmala na ekva-
torot, a najgolema na polovite. Godi{nata
doza od toa zra~ewe raste mnogu brzo so
nadmorskata visina. Na primer, na 3000 m nad
povr{inata na zemjata toa e 50 pati pogolemo
otkolku na nula nadmorska visina. Za sredna
geografska {irina i nula nadmorska visina
srednata godi{na doza od kosmi~koto zra~ewe
e okolu 0,5 mSv.
Pri patuvawe so avion zavisno od toa
kolku se leta i na koja visina, se zgolemuva
godi{nata doza na ozra~enost. Na primer, na
patot Wujork-Pariz za vremetraewe 7,4 ~asa
primenata doza za eden let e 31Gy.
Prirodnata radioaktivnost na po~vata
i vodata se dol`i na izotopite na 40K i 87Rb
koi imaat golem period na poluraspa|awe (40K
- 1,3 bilioni godini), kako i na radionukli-
dite koi se produkt od radioaktivnite fami-
112 2.7. Vlijanie na jonizira~kite zra~ewa vrz `ivite organizmi
lii na uraniumot (
238
92 U ), aktinouraniumot
235 232
( 92 U ) i toriumot ( 90Th ). Nivnata radi-
jacija varira od mesto do mesto i prose~no e
okolu 0,2 mSv godi{no.
Na seto toa treba da se dodade i
prirodnata radioaktivnost od radioizotopi-
te 40K i 14C, koi se sostaven del na biolo{-
kite organizmi (okolu 0,1 mSv godi{no od
vnatre{ni izvori). Vo teloto na ~ovekot
pokraj neradioaktiven kalium ima i okolu
0,14 kg od radioaktivniot izotop 40K.
Pove}e od polovinata na prirodniot
radioaktiven fon otpa|a na izotopite na
radonot (222Rn i 220Rn) i negovite radio-
aktivni potomci.
88 Ra  86 Rn   ; 88 Ra  86 Rn  
226 222 224 220
Radonot e gas koj izbiva od zemjata (ima
pogolema gustina od vozduhot i T1/2=3,8 dena) i
se vdi{uva zaedno so vozduhot, a negovite -
~estici gi ozra~uvaat belite drobovi. Mnogu
od grade`nite materijali i termalnite vodi
se bogati so radon.
Vodite vo dlabokite bunari sodr`at
pove}e radon. Na primer, vo oblasta Mejn, Wu
Hemp{ir, Apa~kite Planini i Florida, kon-
centracijata na radon vo nekoi bunari e dosta
pogolema. I grade`nite materijali vgradeni
vo domovite, isto taka, se izvori na radon.
Nivoto na radijacija od radonot varira
drasti~no vo razli~ni regioni. Sredno mo`e
da se ka`e deka e od 0,5 do 1 mSv godi{no.
Op{to zemeno, visokoto nivo na radon e
povrzano so granitnite naslagi koi mo`e da
sodr`at golema koncentracija na uranium i
torium – praroditeli na radonot.
Koncentracijata na radonot e
najgolema vo zatvorenite i neprovetrenite
prostorii (mo`e da dostigne duri i do 8 pati
pove}e). Vo podrumite i prizemnite pros-
torii koncentracijata na radonot e 2-3 pati
pogolema od otvoren prostor.
Me|u mnogu toksi~nite radionuklidi se
vbrojuvaat 226Ra i 233U koi se -nestabilni i se
talo`at vo koskite. Maksimalna koncentra-
cija na 226Ra ima vo sedimentnite karpi.
Biolo{kata eliminacija na ovie radionuk-
lidi e mnogu mala, a periodot na poluraspa-
|awe e podolg od `ivotot na ~ovekot.
Triciumot 3H, jaglerodot 14C i fluorot
18
F im pripa|aat na radionuklidite so mala
radiotoksi~nost. Tie se - nestabilni.
Radionuklidot 14C (T1/2 = 5730 god.) se
dobiva pri interakcija na neutroni od
kosmi~kite zraci so atmosferskiot azot:
14 1
7 N o n  11 H  146 C
Zemaj}i gi predvid site prirodni izvo-
ri na radioaktivnost mo`e da se ka`e deka
sredna godi{na ekvivalentna doza od
prirodniot radioaktiven fon, koj sekoga{ e
prisuten, e okolu 1 mSv godi{no. ^ovekot vo
tekot na svojot evolutiven razvoj se naviknal
na ovoj radioaktiven fon.
Nekoi mesta imaat pogolema prirodna
radijacija. Taka, vo blizina na mestoto Pasos
de Kaldas (Brazil) izmereni se dozi na
radijacija i do 800 pati pove}e od prose~nata
(250 mSv godi{no). Isto taka, na oddale~enost
600 km od spomnatoto mesto vo letuvali{teto
Gvalapari se izmereni 8 do 15 mSv godi{no, a
na oddelni mesta na pla`ata i do 175 mSv
godi{no. Vo jugoisto~niot del na Indija ima
krajbre`je ~ij pesok e bogat so torium. Mere-
wata poka`uvaat deka dozite na radijacija se
50 pati pogolemi od prose~nata. Vo Iran ima
izvori bogati so radium (400 mSv godi{no).
2. Ve{ta~ki izvori na jonizacija
Ozra~uvaweto na ~ovekot so dozi nad
prirodniot radioaktiven fon se dol`i na
tehni~kite izvori na jonizacija. Tuka se
zra~ewata od rendgenskite aparati, akcele-
ratorite, nuklearnite reaktori, neutronski-
te generatori, elektronskite mikroskopi,
zra~ewata koi se koristat vo medicinata
(kobalt-bomba i dr.). Kako izvori na joni-
zira~ko zra~ewe se vbrojuvaat i eksperi-
mentalnite nuklearni probi i eksplozii,
eventualni havarii od nuklearni postrojki
(nuklearni centrali) i sli~no.
Kako rezultat na nuklearnite probi,
pokraj drugite, `ivotnata sredina ja kontami-
nira i izotopot na stronciumot 90Sr koj se
formira od fisioniot fragment 90Kr.
 2.7. Vlijanie na jonizira~kite zra~ewa vrz `ivite organizmi 113

krava mleko ^OVEK

stroncium
rastenija vnatre{ni
vo
organi
atmosferata
po~va krv

koski

Sl. 1. Stadiumi na vnesuvawe na stroncium vo ~ove~kiot organizam od

radioaktivnite do`dovi

    ziv vo baga`ot; 252Kf koj se koristi za merewe

36 Kr  37 Rb  38 Sr  39 Y  40 Zr
90 90 90 90 90
na vlaga; 210Po koj se koristi za reducirawe na
Stronciumot e zemnoalkalen metal, stati~ki elektricitet od fonografski lenti
sli~en so kalciumot i se akumulira vo kos- i fotografski filmovi; 192In koj se koristi
kite i zabite. Stronciumot e  - nestabilen, za testirawe na zavareni konstrukcii vo
ima period na poluraspa|awe od 28,79 godini. naftenata i avioindustrijata; pri steriliza-
Toj se pojavuva so radioaktivnite cija na medicinski instrumenti i ambala`a.
vrne`i, pri {to istovremeno gi kontaminira Ozra~uvawe pri medicinska dijagnos-
i po~vata i rastenijata. U~estvuvaj}i vo tika i terapija. Naj~esti oblici na izlo-
verigata na ishranata, zatoa {to spored svoja- `uvawe na zra~ewe na naselenieto e pri
ta priroda ~ovekot e na vrvot od taa veriga, rendgenografijata, rendgenoskopijata i fluo-
toj se koncentrira vo mlekoto i ovo{jeto, a rografiraweto. Pri terapija na maligni
natamu i vo ~ove~kiot organizam. Patot na zaboluvawa koga se koristat X i zraci. Pri
stronciumot 90Sr od atmosferata do orga- dijagnostikata koga kako obele`uva~i se
nizmot e prika`an na sl. 1. koristat radioizotopi (Ra 129I, 131I, 99mTc, 85Sr i
Drugiot izotop na stronciumot 89Sr, koj drugi).
ima pomal period na poluraspa|awe (50 dena),
isto taka, e eden od produktite na fisijata Tabela 1.
Kako rezultat na nuklearnite probi,
EKVIVALENTNA
pokraj drugite, `ivotnata sredina ja konta- ZRA^EWE DOZA (mSv)/god
miniraat i 137Cs, koj e sli~en so 90Sr, potoa
izotopite na plutoniumot 239Pu i 240Pu. Prirodni izvori
0 1,3
Pomalku zna~ajni izvori na zra~ewe se kosmi~ko zra~ewe 0,5
na primer: TV priemnicite; radioaktivnite Zemjinata kora 0,2
gromobrani koi koristat 241Am; svetlinskite vnatre{ni izvori
(40K, 14C) 0,1
broj~anici na ~asovnicite i drugi instru-
radon 0,5
menti, obele`uvawe na vlez i izlez vo
prostorii, ni{anski spravi, telefonski 2Ve{ta~ki izvori 0,35
broj~anici, premazi za sjaj kaj dentalnite medicinski izvori 0,25
protezi, o~ni le}i i dr.; detektorite na profesionalni 0,05
po`ari koi koristat 241Am; radionuklidi se nuklearni elektrani < 0,01
koristat i vo starterite na fluorescentnite atmosferski talozi 0,01
lampi i za prodol`uvawe na nivniot vek; 63Ni ostanato 0,04
koj se koristi kaj rendgendetektorite vo VKUPNO PRIRODNI I
VE[TA^KI IZVORI
1,7  0,5mSv/god
aerodromite; za detekcija na skrien eksplo-
114 2.7. Vlijanie na jonizira~kite zra~ewa vrz `ivite organizmi
Site ovie izvori ja zgolemuvaat dozata
{to ~ovekot kako poedinec ja prima, naedno i
`ivotnata sredina kako celina. Kolkav e
udelot vo srednata godi{na ekvivalentna doza
na izvorite so razli~no poteklo (prirodnite
i ve{ta~kite) mo`e da se vidi vo tabelata 1.
Poradi {tetnoto dejstvo od primenata
doza na jonizira~koto zra~ewe postojat
mo{ne strogi propisi so koi se utvrduva t.n.
maksimalna dozvolena doza (MPD). {to mo`e
da ja primi poedinecot vo odredeno vreme
(godina, mesec, nedela, ~as). Vsu{nost, tie se
grani~ni dozi pod koi {tetnite biolo{ki
vlijanija od zra~eweto ne se manifestiraat.
Grani~nata dozvolena doza na ozra~uva-
we so dodatni zra~ewa e golemina koja se
sovpaga so prirodniot radioaktiven fon.
^ovekot vo svojot evolutiven razvoj se
naviknal na prirodniot radioaktiven fon koj
iznesuva okolu 1 mSv godi{no.
Iako dodatna godi{na doza od 1 mSv
predizvikuva zna~itelno genetsko o{tetu-
vawe, imaj}i ja predvid korisnosta od prime-
nata, sepak se tolerira bidej}i od ist red se i
ostapuvawata na prirodniot radioaktiven
fon. Zatoa ako se raboti vo normalni uslovi
za celata populacija, maksimalnata dozvolena
doza na ozra~uvawe, {to e genetski zna~ajna,
ne treba da e pogolema od 1mSv godi{no.
Naj~esto pri rabota so jonizira~ki zra-
~ewa dobar del od vrabotenite se izlo`eni na
zra~ewe. Spored postojnite zakonski propisi
za lica koi profesionalno se izlo`eni na
jonizira~ko zra~ewe (za 40 ~asa rabotna sed-
mica) MPD iznesuva 50 mSv godi{no. Pritoa
se smeta deka celiot organizam bil ramno-
merno izlo`en na jonizira~ko zra~ewe. Pri
izvonredno retki slu~ai, na odredeni delovi
od teloto (na primer, prsti na rakata) MPD
mo`e da ima i pogolemi vrednosti.
Pri izlo`uvawe na zra~ewe za drugata
populacija MDD e deset pati pomala, i taa
iznesuva 5 mSv.
Vo vonredni uslovi za lu|e koi treba da
izvr{at kontaminacija pri havarii ili
nesre}i predlo`enata granica na dopu{tena
doza na opravdan rizik iznesuva 0,5 Sv.
Treba da se znae deka sekoj organizam
izlo`en na jonizira~ko zra~ewe trpi bio-
fizi~ki promeni. Nekoi od niv ne se pros-
ledeni so vidlivi biolo{ki efekti, dodeka
drugi mo`e da predizvikaat razni o{tetu-
vawa, pa i smrt. Vo zavisnost od intenzitetot
na zra~eweto, {tetnite posledici mo`e da se
odrazat vrz ozra~enoto lice ili da se prene-
sat i vrz slednite generacii na ozra~enoto
lice. Pri procenata na dozvolenata doza se
zema predvid tokmu posledniov efekt.
Sovremenite nau~ni podatoci poka`uvaat
deka ne postoi minimalna doza na ozra~uvawe,
te. doza pod koja ne bi do{lo do povreda.
Imeno, vo op{t slu~aj se smeta deka sekoja
primena doza nosi odreden rizik.
Ve}e pri dozi pogolemi od maksimalno
dozvolenata se javuva radijaciona bolest –
ma~nina, promeni vo krvnata slika (nama-
luvawe na eritrocitite i krvnite plo~ki).
Pri dozi od 1 Sv kaj 50% od ozra~enite
poradi o{tetuvawe na koskenata sr` i drugi
efekti za dve do {est sedmici ima fatalen
kraj.
Doza od 6-7 Gy se smeta za minimalna
smrtna (letalna) doza zatoa {to najverojaten
ishod e smrt za ozra~enite po nekolku dena od
ozra~uvaweto.
Pri dozi nad 10 Gy smrt nastapuva posle
tretiot ili ~etvrtiot den kako rezultat na
infekcii vo crevata i gubewe na te~nosti.
Pritoa ima o{tetuvawe i na koskenata sr`,
no smrtta nastapuva pred da se manifestiraat
ovie efekti.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Nabrojte nekoi primeni na radio-
aktivnite izotopi koi ne se navedeni tuka.
2. [to e toa radioaktiven fon i koj
pridonesuva za negovoto postoewe ?
3. Od kade mlekoto mo`e da bide radio-
aktivno i koi radioaktivni izotopi go
zagaduvaat? Dali so gorewe na mlekoto radio-
aktivnosta }e ja snema? Zo{to?
4. Pobarajte na Internet ne{to pove}e
za stronciumot 89Sr koj, isto taka, ja konta-
minira `ivotnata sredina.
5. Zo{to kvantite se nare~eni
visokoenergetski fotoni?
 2.8. Radioakriven otpad (RAO)
2.8. RADIOAKTIVEN OTPAD (RAO)
Problemot so radioaktivniot otpad e
samo eden segment od po{irokiot problem na
zagaduvawe na ~ovekovata okolina so
razli~ni vidovi otpad {to e posledica na
sekojdnevnata ~ovekovata aktivnost osobeno
pri koristeweto na prirodnite materijali i
resursi.
Izvorite na jonizira~ki zra~ewa nao-
|aat {iroka primena vo naukata, thenikata,
medicinata, industrijata, zemjodelstvoto itn.
kako pri nivnoto dobivawe, taka i pri niv-
noto koristewe se dobiva materijal koj{to
mo`e da se karakterizira kako otpad; nepo-
treben nusproizvod koj{to i natamu e,
pomalku ili pove}e, radioaktiven (nad dozvo-
lenoto nivo) i treba da se otstrani, da se
deponira, skladira. Poradi negovoto {tetno
dejstvo ne smee ni najmal del da dojde vo bios-
ferata. So nego treba vnimatelno da se
rakuva i transportira. Radioizotopite {to
se iaktivni se opasni kako vnatre{ni
taka i kako nadvore{ni kontaminenti.
Radioaktivniot cezum-137 e najraspros-
prostranet radiokontaminent. Ako e postapki so koi se kompaktira (se smaluva po
prisuten vo `ivotnata sredina, vleguva vo
sinxirot na ishranata, se koncentrira vo
mlekoto i stignuva vo ~ove~kiot organizam.
Taka, organizmot mo`e da primi doza {to e
mnogukratno pogolema od onaa vo
neposrednata okolina.
Kategorizacijata na RAO se vr{i vo
prv red spored preostanatata aktivnost {to
ja ima, no i spored vidot na zra~eweto,
agregatnata sostojba, periodot na
poluraspa|awe na prisutnite izotopi itn.
Najrasprostraneta e ovaa kategorizacija:
Visokoradioaktiven otpad. Toj se soz-
dava pri rabotata na nuklearnite reaktori na
centralite. Imeno, eden prose~en reaktor za
edna godina rabota istro{uva nekolku dese-
tini toni nuklearno gorivo (spent fuel) koe{to
treba da se izvadi od reaktorot i da se zameni.
No, toa gorivo sè u{te sodr`i zbogaten
uranium, nekolku desetini kilogrami pluto-
115
nium, 20-30 kg masa na elementite od aktini-
dnata grupa, do 1000 kg drugi fisioni produk-
ti itn. Nekoi od prisutnite radioizotopi
imaat kratok period na poluraspa|awe, a
nekoi mnogu dolg.
Srednoradioaktiven otpad. Ovoj
otpad mo`e da bide so kratko vreme na `ivot
i so dolgo vreme na `ivot. Del od ovoj otpad
se sozdava vo nuklearkite, potoa pri upo-
trebata na razli~ni sredstva vo industrijata
koi se kontaminiraat, vo medicinata itn.
Niskoradioaktiven otpad. Naj~esto se
sozdava od radiokontaminiranite za{titni
sredstva (rakavici, {titnici, hartija, labo-
ratoriska oprema) {to se koristat vo tehno-
lo{kite procesi povrzani so dobivawe na
radioizotopi, pri koristeweto na radioizo-
topite vo medicinski celi itn. Pri raku-
vaweto so ovoj otpad ne e potrebna specijalna
za{tita. Porano za ovoj otpad ne se vodelo
posebna gri`a i se odlagal zaedno so
obi~niot otpad, no po sogleduvaweto na
posledicite {to mo`at da se pojavat po
zdravjeto na naselenieto i za ovoj otpad se
propi{ani proceduri za odlagawe i
skladirawe.
Radioaktivniot otpad so sredna i niska
aktivnost pred da se skladira vo propi{ani
skladi{ta prvin se podlo`uva na razli~ni
volumen), se vitrificira, se uparuva itn.
Celosno re{avawe na problemot so
radioaktivniot otpad dosega ne e iznajdeno
(kompletno otstranuvawe od biosferata ili
transformirawe vo neradioaktivni elemen-
ti). Organizaciite {to sozdavaat radioakti-
ven otpad od koj bilo vid se dol`ni da imaat
propisni vremenski ili trajni skladi{ta
(armirani betonski kontejneri {to se vkopu-
vaat vo geolo{ki formacii so pogoden sostav
da nema protoci na podzemni vodi). Zasega
postojat nekolku alternativni postapki za
relativno otstranuvawe od koi najva`ni se:
-dlaboko zakopuvawe vo nekoi geolo{ki
stabilni formacii;
-skladirawe vo nepropusni sadovi i
odlagawe na dnoto na moriwata.
Ova e osobeno va`no za skladiraweto
na visokoradioaktivniot otpad koj dolgo
vreme }e bide aktiven. Imeno, upotrebenoto
116
 2.9. fizi~ki merni metodi i uredi vo ekologijata 117

gorivo od reaktorite mo`e da se podlo`i na

postapka za izdvojuvawe na otpadnite
radioaktivni materijali od uraniumot i
sozdadeniot plutonium (proces nare~en
reprocesirawe). Dvata izotopi imaat fisioni
svojstva, povtorno da

117
116 2.9. Fizi~ki merni metodi i uredi vo ekologijata
se iskoristat kako nuklearno gorivo. Pluto-
niumot u{te se upotrebuva za polnewe na
nuklerani boevi glavi za voeni celi.
Skoro site zemji {to imaat nuklearni
centrali imaat izgradeno podzemni ili pod-
vodni skladi{ta za radioaktiven otpad. Taka,
SAD imaat skladi{te so kapacitet od 70000
toni potro{eno gorivo i 8000 toni radio-
aktiven voen otpad). Lokacijata e vo pla-
ninite Juka 300 m pod povr{inata na zemjata.
Geolo{kiot sostav na planinskiot masiv i
otsustvoto na podzemni vodi garantira naj-
malku 10000 godini da nema propu{tawe.
Dali znaete deka problemot so otpadot
od drugite energetski izvori e, isto taka,
mnogu aktuelen. Na primer, {to so otpadot
{to go sozdava edna termocentrala? Milion
toni sredno kalori~en jaglen mo`at da dadat
energija kolku {to toa go pravi prose~en
nuklearen reaktor za dva meseci. No, od izgo-
reniot jaglen se sozdava ogromno koli~estvo
otpad vo cvrsta i gasovita sostojba. Bez ogled
na filtrite {to gi ima sekoja
termocentrala, dobar del od otpadot se
ispu{ta vo atmosferata i potoa se vra}a vo
oblik na kiseli do`dovi (zaradi prisustvoto
na sulfur dioksidot i jaglerodniot dvooksid).
Nekolku desetini iljadi toni pepel i zgura se
deponiraat vo skladi{ta koi zazemaat
ogromen prostor.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Od koi radionuklidi doa|a najgolema
opasnost za zdravjeto na lu|eto?
2. Kakvi efekti vrz zdravjeto na lu|eto
nastanuvaat pod dejstvo na jonizira~kite
zra~ewa?
3. Kolkavi se dozite pri koi nastanuva
smrt kaj organizmite? [to e akuten radija-
cionen sindrom?
4. [to e sredna smrtna doza i kolkav e
nejziniot iznos za nekoi `ivotni?
5. Kakva e podelbata na radioaktivniot
otpad?
6. Kako se re{ava problemot so nego vo
zemjite {to imaat nuklearni centrali?
2. 9. FIZI^KI MERNI METODI I
UREDI VO EKOLOGIJATA
Fizikata kako nauka so eden del od
pronajdocite i tehnikite pridonesuva za zaga-
duvawe na `ivotnata sredina, no od druga
strana, sozdala pove}e fizi~ki metodi i the-
niki za detekcija na {tetnite materii i
zra~eweto, a so toa i prezemawe merki za niv-
no smaluvawe ili eliminirawe. Ovie metodi
se najrazli~ni {to zavisi od objektot na ispi-
tuvawe i od postavenite celi. Fizi~kite
metodi, vo prv red, se zasnovaat na:
-detekcija na zra~eweto {to go dava
prisutniot materijal vo sredinata zatoa {to
e poznato deka vo odredeni uslovi prisutnite
atomi i molekuli emitiraat zra~ewe koe{to
mo`e da bide vo koj bilo del na elektro-
magnetskiot spektar
-specifi~noto zaemnodejstvo na zra~e-
weto (od koj bilo del na spektarot) so
materijata.
Na takov na~in, so fizi~kite metodi
mo`e vo princip da se registrira prisustvo i
na mnogu mali koncentracii na zagaduva~i
(gasovi, kiselini, te{ki elementi, radio-
elementi itn.) prisutni vo sredinata.
1. Apsorpcija na zra~eweto.
Spektrofotometrija
Metodot se zasnova na apsorpcija na
elektromagnetskoto zra~ewe, a bidej}i naj-
prakti~no e da se raboti vo vidliviot del na
spektarot, toa e pojavata na apsorpcija na
svetlinata.
Paralelen svetlosen snop so intenzitet
I0 upa|a vo homogena sredina (sl. 1). Po premi-
nuvawe niz debelina na slojot l intenzitetot
stanal I pri {to va`i relacijata:
I  I0 e l (1)
kade {to  e koeficient {to gi karak-
terizira apsorpcionite svojstva na
sredinata, toa e linearen koeficient za
 2.9. Fizi~ki merni metodi i uredi vo ekologijata 117

apsorpcija ~ija dimenzija e |m-1|. Ottamu
proizleguva deka kolku koeficientot na
apsorpcija e pogolem, tolku svetlinata
pove}e se apsorbira vo sredinata. Za
razli~ni sredini se menuva vo {iroki
granici. Taka na primer, za apsorpcija na
vidlivata svetlina od vozduhot toj ima
vrednost m-1, za staklo e 1m-1, za metalite
m-1.
se vika opti~ka gustina ili ekstinkcija. Pri
postojana debelina na slojot {to apsorbira,
taa e proporcionalna na koncentracijata na
rastvorot.
Linearniot koeficient na apsorpcija
za site supstancii zavisi od branovata
dol`ina: f {to zna~i deka i ekstinkci-
jata Df  Ovaa zavisnost ako se pretstavi
grafi~ki }e go dade spektarot na apsorpcija
na dadenata supstancija.

Sl. 2.

Ednoatomnite gasovi i parei apsorbi-

Sl. 1. raat samo vo mnogu tesni spektralni podra~ja
i vo spektarot se nabquduva oddelna linija
Apsorpcijata na svetlinata od rastvori ili grupa linii. Toa se liniski ili atomski
vo prozra~en rastvoruva~ e proporcionalna spektri. Kako ilustracija e prika`an spek-
na koncentracijata s na rastvorot. Se tarot na parei od natrium (sl. 2a) koj{to e
poka`alo deka poprakti~no e ako zakonot se sostaven od dve mnogu bliski linii vo
prika`e preku dekaden logaritam: `oltoto spektralno podra~je (=589,6nm,
=589,9nm).
I  I0 10 c l (2) Instrumentite za registracija na ovie
spektri se vikaat atomski apsorpcioni spek-
kade {to se definira kako molaren trofotometri. Tie na{le osobena primena za
koeficient na apsorpcija (ekstinkcija). Vo registracija na mikroelementi vo mnogu mali
apsorpcionata spektrofotometrija e va`en koncentracii. Ovie istra`uvawa imaat va`-
izrazot: nost vo medicinata, biologijata, ekologijata.
I Molekulski apsorpcioni spektri.
log   cl (3)
Apsorpcionite spektri na supstanciite vo
I0
te~na ili tvrda sostojba se sostojat od
I {iroki lenti. Toa se molekulski spektri.
Odnosot   e spektralen koeficient na Primer na takov spektar e daden na sl. 2b -
I0
voden rastvor na oksihemoglobin so negovite
transmisija koj{to e bezdimenzionalna veli- dva karakteristi~ni apsorpcioni pika.
~ina so vrednost me|u nula i edinica i ~esto Molekulskite spektri se mnogu osetlivi na
se izrazuva vo procenti. Veli~inata: promenata na strukturata na molekulite.
1 Taka na primer, ako vo molekulata na
D  log   cl (4) oksihemoglobinot se zameni kislorodot so
 jaglerod dioksid, vo spektarot nastanuvaat
118 2.9. Fizi~ki merni metodi i uredi vo ekologijata
drasti~ni promeni. Toa dava mo`nost za
identifikacija na rastvorenite supstancii,
indikacija za pretvorbi na makromolekulite
na biolo{kite soedinenija, nivnite zaemno-
dejstva so drugi molekuli itn.
Se poka`alo deka apsorpcijata vo
infracrvenoto podra~je i spektrite na
supstanciite {to pritoa se dobivaat davaat
informacii za prisustvoto na mnogu organski
supstancii prisutni vo primerokot {to se
meri. Taka, mnogu zagaduva~i od organsko
poteklo se detektiraat so metodata na spek-
trofotometrija: sme{i na estri, aldehidi,
golema grupa jaglevodorodi, benzen, SO2, SO,
HCN itn.
Osetlivosta na metodite {to se zasno-
vaat na apsorpcija i na rasejuvawe na svetli-
nata zna~itelno se zgolemila (i do stotina
pati) so koristewe na laserite kako izvori na
svetlina. Laserskoto zra~ewe e naso~eno,
monohromatsko, prodorno, a seto toa obezbe-
duva laserskiot snop da prodira mnogu pove}e
niz sredinata {to se ispituva. Taka, mere-
weto na intenzitetot na rasejanoto zra~ewe
mo`e da dade informacii za koncentracijata
i vidot na polutantite vo dadena sredina ili
vo atmosferata.
6 2. Fluorescenten metod
Pojavata na emisija na svetlina koja ne
e pridru`ena so emisija na toplina e poznata
pod imeto luminiscencija (ladna emisija na
svetlina). So nea ve}e se zapoznavte. Fluoro-
scencijata e svojstvena za site tri agregatni
sostojbi.
Fluorescentnite spektri (zavisnost na
intenzitetot od branovata dol`ina na svet-
linata) imaat va`na informaciona vrednost
za strukturata na molekulite.
Kvalitativnata luminiscentna analiza
gi dava istite informacii kako i apsorpcio-
nata spektrometrija. Razlikata e vo toa {to
prvata metoda e mnogupati poosetliva i toa
pravi da bide na{iroko koristena za analiza
na flavini, vitamini, triptofan vo razli~ni
belkovni molekuli, kancerogeni jaglevo-
dorodi, kinin i negovite proizvodi itn.
Na sl. 3. e prika`ana {ema na dobivawe
fluorescenten spektar. Preku izlezniot fil-
ter se propu{ta definiran snop (potrebni
branovi dol`ini) od svetlinata od UV-lamba
(prete`no zra~i vo ultravioletovoto pod-
ra~je). Fluorescentnata svetlina pominuvaj}i
niz izlezen filter pa|a na osetliv detektor
koj mo`e da bide povrzan so ured za ispi-
{uvawe (crtawe) na grafikot. Kako {to se
gleda, detektorot e postaven pod 900 vo odnos
na upadniot snop za da se izbegne upadniot
intenzitet da dojde vo detektorot.
detector
vlezen
filter
UV-lamba izlezen filter proba
Sl. 3.
So merewe na fluorescencijata vo
laboratoriski uslovi e mo`no da se otkrijat
bakteriite vo mlekoto, koli~estvoto na
radioaktivnoto zra~ewe, toksi~ni supstancii
i sli~no. Metodot dava vredni rezultati za
konformacijata na (makro)molekulite, mesta-
ta na svrzuvawe, zaemodejstvoto so rastvoru-
va~ot, me|u molekularnite rastojanija. Fluo-
rescentnite metodi mo`at da se koristat za
lokalizacija na supstancii vo `ivite kletki
koi{to ne mo`at da se otkrijat so drugi
metodi. So fluoroscentnata analiza mo`at
da se detektiraat skoro site elementi od
periodniot sistem vo mikroprisustvo 10-5 %.
Fluorescentni sondi i markeri (molekuli so
sopstvena specifi~na fluoroscencija) se
koristat za dijagnosti~ki i fundamentalni
isleduvawa na molekularno nivo.
3. Metod na masena spektroskopija
(spektrometrija)
^esto pati e potrebno da se odredi
prisustvoto na joni so ist polne` Q, a razli~-
 2.9. Fizi~ki merni metodi i uredi vo ekologijata
na masa M. Toa se pravi so maseni spektro-
grafi. Prviot masen spektrograf go konstru-
iral F. Aston (1919 god.) i so svoite merewa
go potvrdil postoeweto na golem broj izotopi
pome|u stabilnite elementi.
Uredot se sostoi od tri glavni delovi:
izvor na jonite, analizator (filter) i
detektor. Neutralnite atomi ili molekuli
se vnesuvaat vo jonskiot izvor kade {to se
joniziraat so elektri~no praznewe. Izlegu-
vaj}i od izvorot, jonite prvo se zabrzuvaat vo
elektri~no pole (se pu{taat da pominat niz
prostor vo koj e vospostavena odredena
potencijalna razlika) pri {to dostignuvaat
energija od red 10 keV. Potoa doa|aat do
analizatorot kade se vr{i razdvojuvawe na
snopovite joni so razli~en odnos M/Q. Najed-
nostaven analizator e magnet so homogeno
magnetno pole normalno na pravecot na
dvi`eweto na jonite.
Sl. 4.
Kako se vr{at korisni merewa za
ekologijata so ovie instrumenti? Se zema
proba od sredinata (odredeno koli~estvo
atomi, molekuli) i se postavuva vo komorata
kade {to prisutnite atomi se joniziraat (pod
dejstvo na elektronski snop). Potoa se vr{i
analiza (identifikacija) na jonite i nivnata
zastapenost so masen analizator, a so detek-
tori se odreduva koncentracijata na ispitu-
vanata supstancija vo sredinata od kade {to e
zemena probata (sl. 4) Preciznosta na
masenite spektroskopi dostignuva do .
119
1 4. Metodi za detekcija na
2 jonizira~ki zra~ewa. Detektori,
3 dozimetri i radiometri
Prisustvoto na jonizira~ko zra~ewe
potrebno e da se detektira zatoa {to izlo`u-
vaweto na `ivite organizmi na ova zra~ewe
ima {tetni posledici. Zra~eweto vo prv red
predizvikuva jonizacija i zatoa golem broj
detektori se zasnovaat na registrirawe na
jonite i elektronite sozdadeni vo sredinata
kade {to pominalo jonizira~ko zra~ewe. Site
detektori se nameneti za detektirawe na
naelektrizirani ~estici iako so niv mo`at
da se detektiraat i neutroni i -zra~ewe.
Neutronite se detektiraat indirektno preku
naelektriziranite ~estici koi{to se dobi-
vaat vo reakciite na neutronite so odredeni
atomski jadra. Preku jonizacijata od tie
~estici se detektiraat neutronite. Gama
zra~eweto se detektira preku sekundarnite
efekti (fotoefekt, Komptonov efekt, proiz-

veduvawe na parovi e  e
 
.
Uredite za merewe na dozimetriskite
veli~ini se narekuvaat dozimetri i radio-
metri. So prvite se meri apsorbiranata doza
i ekspozicijata, a so vtorite se meri aktiv-
nosta na radioaktivnite izvori. I ednite i
drugite se sostojat od:
- Dozimetriski detektor, sredina
osetliva na ozra~uvawe kade {to jonizi-
ra~koto zra~ewe predizvikuva nekakov efekt
{to e proporcionalen na nekoja dozimetriska
veli~ina. Pretvorbata naj~esto e vo elek-
tri~na veli~ina.
- Meren ured koj, vo prv red, zavisi od
upotrebeniot detektor. Kaj detektorite {to
davaat elektri~en signal merniot ured e
elektronski blok ~ija glavna zada~a e da gi
zasili slabite elektri~ni signali {to doa|a-
at od detektorot. Uredot treba da ima elek-
tronski broja~ na impulsite. Kaj nekoi radio-
metri izlezniot elektri~en signal se
transformira vo zvu~en signal.
Potrebna e visoka osetlivost na dozi-
metrite i radiometrite za merewe na niski
vrednosti na dozimetriskite veli~ini. Taka
na primer, golemata osetlivost na scintilla-
120 2.9. Fizi~ki merni metodi i uredi vo ekologijata
cionite detektori i na mernite uredi {to se
koristat zaedno so niv dava mo`nost da se
dobijat informacii za vidot i koli~estvoto
na jonizira~koto zra~ewe.
Za detektirawe na naelektriziranite
~estici se, glavno, dve metodi:
a) detektirawe preku broewe na
~esticite po elektri~en pat (broja~i);
b) detektirawe preku vizuelno nabqu-
duvawe na tragite na naelektriziranite ~es-
tici (tragovi detektori).
So pomo{ na broja~ite se registrira
premin na ~esticata niz opredelen del od
prostorot vo daden moment so makroskopska
to~nost (cm ili mm za mesto, 104 do 109 s za
vreme). Osven toa, so nekoi tipovi broja~i
mo`at da se opredelat i karakteristikite na
~esticite kako: energija, elektri~en polne`,
brzina, masa.
Vo tragovite registratori naelek-
triziranite ~estici ostavaat tragi. Tragite
se fotografiraat; zatoa so ovoj tip detektori
mo`e da se dobie pokompletna informacija
(otkolku vo broja~ite) za pravecot na dvi-
`ewe na ~esticata, za procesite na sudirawe
so drugi ~estici, za nejzinoto raspa|awe i
niza drugi karakteristiki na ~esticata.
Tragovite registratori se odlikuvaat so toa
{to za dobivawe na odredeni podatoci treba
podolgotrajna analiza na rezultatite od
merewata.
Gasni broja~i. Gajger-Milerovi
broja~i (Geiger Müller)
5
Toa se broja~i ~ija{to rabota se
zasnova vrz principot na gasno praznewe.
Osetliviot medium im e gas vo koj{to preku
elektrodi se sozdava elektri~no pole, a se
registrira naponski impuls {to se pojavuva
kako rezultat na elektri~no praznewe vo
gasot pri premin na jonizira~ki ~estici niz
nego. Vo ovie broja~i su{tinska uloga igra
sekundarnata jonizacija vo gasot, prazneweto
e samostojno, t.e. takvo {to koga edna{ }e se
pojavi, }e postoi i bez nadvore{na jonizacija
ako ne se prezemat posebni merki za negovo
gasnewe.
7 Tragovi detektori.
8 Fotografski i jonografski emulzii
Fotografskata metoda na detekcija na
jonizira~kite zra~ewa izvr{i golemo vljanie
vrz razvojot na nuklearnata fizika u{te od
otkrivaweto na radioaktivnosta (A. Bekerel,
1896). Preminot na jonizira~ka ~estica niz
fotografskata emulzija gi aktivira zrnata
od srebro bromidot (AgBr) vo nejziniot
sostav, i po hemiskata obrabotka na
emulzijata (razvivawe i fiksirawe), se
dobiva traga od razvienite zrnca na Ag po
dol`inata na patot na taa ~estica. Tragata
pretstavuva niza crni to~ki od metalno
srebro.
Jonografskite (nuklearnite) emulzii se
odlikuvaat so golemo koli~estvo AgBr (do
80%), mali dimenzii na zrnata, dijametarot
na zrnata e od 0,1 do 0,6 m, (kaj obi~nite
emulzii od 1 do 3,5 m), golemi debelini; od
202000 m, (kaj obi~nite emulzii 1-3 m).
Nezgodna strana im e taa {to analizata
na eksperimentot e izdvoena od samiot
eksperiment, so {to eventualnite nedosta-
toci }e bidat uvideni duri po analizata na
rezultatite.
Ovoj tip detektori se koristat za
detekcija na jonizira~ki ~estici so niski
energii, kako i za kosmi~koto zra~ewe
(visoki energii). So niv mo`e da se registri-
raat i neutronite na toj na~in {to poradi
sudirite na neutronite so jadrata na
vodorodot, so koj emulzijata e mnogu bogata, se
dobivaat odbieni protoni {to se registri-
raat vo emulzijata.
Vilsonova ekspanziona komora. Toa
e sistem vo koj izvesen volumen e ispolnet so
gas  vozduh i zasiteni parei od voda ili
smesa od voda i etil alkohol.
Scintilacioni detektori. Kaj ovie
detektori se koristi pojavata na radiolu-
miniscencija. Detektorite se neorganski ili
organski kristali nare~eni scintilatori.
Poluprovodni~ki detektori. Pri
ozra~uvawe so jonizira~ki zra~ewa, elektro-
sprovodnosta na polusprovodnicite naglo se
zgolemuva; ovaa pojava e osnova na dozi-
 2.9. Fizi~ki merni metodi i uredi vo ekologijata 121

metrijata so poluprovodni~ki detektori.

Termoluminiscentni detektori (TLD).
Tie se neorganski polusprovodnici vo
koi{to jonizira~koto zra~ewe sozdava
slobodni elektroni i {uplini. Vozbudenata
sostojba na polusprovodnikot ostanuva nekoe
vreme bidej}i za osloboduvawe na
elektronite i {uplinite od mestata kade
ostanale e potrebna nadvore{na energija (na
primer, zagrevawe). Pritoa del od niv
rekombiniraat pri {to se osloboduva
svetlina (rekombinaciona luminiscencija).
Fluksot na termoluminis-
 2.10. Alternativni izvori na energija
cencija e proporcionalen na apsorbiranata
doza. Se meri so fotomultiplikatori.
Najrasprostranet TLD dozimetar e li-
tium fluoridot LiF. Golemata osetlivost na
TLD dava mo`nost za koristewe na detektori
so mali dimenzii (masa 0,01-0,1 g). Malite
dimenzii i so~uvuvaweto na doznata informa-
cija gi pravi ovie instrumenti kako najpo-
godni monitorni dozimetri. Taka, so LiF TLD
se pravi dozimetrija in vivo pri radiobio-
lo{ki eksperimenti so `ivotni.
Mereweto na termoluminiscencijata
mo`e da se napravi i nekolku dni po ozra-
~uvaweto. Zatoa, LiF TLD se koristat od
Me|unarodnata agencija za atomska energija
(IAEA) kako po{tenski dozimetri za me|u-
narodni sporedbeni merewa. Agencijata
ispra}a kompleti TLD vo nacionalnite dozi-
metarski laboratorii so zada~a da bidat
ozra~eni so opredelena doza. Ovie po ozra-
~uvaweto gi vra}aat nazad so {to se ostvaruva
mo`nost za sporedbi i uto~nuvawe na instru-
mentacijata kaj razli~ni laboratorii.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Od {to zavisi apsorpcijata na
svetlinata vo nekoja sredina? Spored koj
zakon opa|a nejziniot intenzitet?
2. Kakva e razlikata me|u liniskite
atomski spektri i molekulskite spektri?
3. Koi podatoci mo`e da dade mereweto
na fluorescencijata? Kade se koristi ovaa
metoda?
4. Koi se osnovnite delovi na eden
masen spektrometar?
5. Koi metodi se koristat za detek-
tirawe na jonizira~kie zra~ewa?
6. [to se meri so dozimetrite, a {to so
radiometrite?
7. Koj e najrasprostranet termolumini-
scenten dozimetar?
8. Kako mo`e da se detektiraat
neutronite?
121
2. 10. ALTERNATIVNI IZVORI NA
ENERGIJATA
Se procenuva deka fosilnite goriva
(jaglen i nafta) {to denes vo najgolema merka
se koristat kako izvori na energija }e bidat
iscrpeni za 20-30 godini. Svetskata popula-
cija ima ogromen prirast, a so toa i
potrebite za energija, taka {to cenata na
energijata dobiena od tie izvori e vo postojan
porast. No, i cenata na energijata dobiena od
nuklearnoto gorivo, isto taka, e vo porast
poradi sè pogolemite barawa za sigurnost i
bezbednost na nuklearnite postroj}i.
No, kako {to be{e ka`ano porano,
koristeweto na ovie vidovi goriva sozdava
otpad koj{to ja zagaduva `ivotnata i rabot-
nata okolina i sozdava ekolo{ki problemi.
Eden od najserioznite problemi e t.n. efekt
na "staklena bav~a" {to go izu~ivme vo ovoj
kurs. Site tie problemi naveduvaat na potre-
ba od barawe na novi, alternativni vidovi
energija koi{to treba da ispolnuvaat
nekolku bitni kriteriumi:
-da ne se tro{at nekontrolirano dos-
tapnite resursi;
-da ne ja zagaduvaat `ivotnata sredina;
-cenata na dobivawe na energijata da
bide prifatliva.
Vo alternativnite izvori na energija
vo prv red spa|aat:
- geotermalnata energija;
- son~evata energija;
- energijata na nuklearna fuzija.
Vo ovie izvori mo`e da se vklu~i i
eolskata energija (veterot).
Geotermalnata energija se dobiva od
toplinata na zemjinata kora i se koristi vo
onie zemji kade {to ima prirodni izvori na
topla voda i parea. Taka, vo Island kade {to
ima golem broj vakvi izvori, toplata voda
slu`i za zagrevawe na domovite i drugi pot-
rebi. Ima zemji kade geotermalnata energija
se koristi za dobivawe na elektri~na struja.
Son~evata energija e osnoven izvor na
energija {to stignuva do Zemjata i ja zagreva,
obezbeduva odvivawe na site procesi, ja ovoz-
mo`ila pojavata na `ivot na planetata. Ako
122 2.10. Alternativni izvori na energija

ne e Sonceto, Zemjata bi bila obi~na bez-

`ivotna vselenska materija. Od {irokiot
spektar na son~evoto elektromagnetsko zra~e-
we do Zemjata stignuva zra~eweto vo vidli-
viot i bliskiot infracrven del na spektarot.
Energijata {to ja dobiva Zemjata od
Sonceto se konvertira vo energija na vodite
(mehani~ka, a potoa se dobiva elektri~na
energija), energija na veterot, energija za
odvivawe na fotosintezata itn. Taka, vo osno-
vata na site energetski izvori le`i son~e-
vata energija (cvrstite, te~nite i gasnite
goriva se sozdale poradi son~evata energija).
Koga se zboruva za son~evata energija
kako alternativna energija se misli na
nejzinoto direktno neposredno koristewe:
1. Toplotna energija za zagrevawe na
prostorot. Sistemite za ovaa namena se sos-
taveni od pove}e delovi od koi najva`ni se:
-kolektor kade {to nastanuva
zafa}awe (apsorpcija) na son~evata energija i
se dobiva toplotna energija (sl.1);
-rezervoar za za~uvuvawe (stokirawe) na
nepotro{enata energija za koristewe preku
no}ta ili vo obla~ni denovi;
-prenosen sistem od mestoto na dobi-
vawe do mestoto na koristewe na energijata.
Kako sredstvo-fluid za prenos na toplinata
naj~esto se koristi voda.
Sl. 2.
Koga vrz sistemot pa|a svetlina, se
pojavuva napon koj se doveduva na mili-
voltmetar so elektrodite E1 i E2. Vakvite
}elii imaat {iroka upotreba kako izvori na
elektri~na energija za stanbeni objekti. No,
mora da se priznae deka dosega
konstruiranite sistemi imaat mala
efikasnost na konverzija na solarnata
energija vo elektri~na 20% {to se smeta za
nedovolno, a zgora na toa se golemi i
tro{ocite za storirawe na energijata (bate-
rii i sli~no) za preku no}.
Ako imate kalkulator ili ra~en ~asov-
nik za kogo ne treba da kupuvate baterija,
toga{ va{iot ured ima solarna }elija.
Pogledajte vnimatelno, toa e onaa vramena
temna povr{ina na prednata strana.
Vo alternativnite izvori za energijata
mo`e da se vklu~i i energijata na veterot. za
taa cel se koristat veternici, (sl.3), Ovaa
energija e samo za zadovoluvawe na potrebite
za energija na mali objekti. Zasega, u~estvoto
na ovaa energija vo vkupnite potrebi e
zanemarlivo malo.

Sl. 1.
2. Elektri~na energija dobiena vo
solarnite sistemi za direktna konverzija na
son~evata energija vo elektri~na. Toa se
postignuva so fotonaponski }elii koi{to se
napraveni od poluprovodni~ki materijali, Si, Sl. 3.
Ge, Se, odnosno soedinenijata CdS, GaAs i
Nuklearna fuzija. Nuklearnata fuzi-
drugi. [ematskiot prikaz na fotonaponska
ja (sinteza na jadrata) e proces obraten na
}elija vrz baza na n-tip i r-tip na poluspro-
fisijata (vidi fizika za treta godina). Pri
vodnik e daden na sl. 2.
 2.10. Alternativni izvori na energija
nuklearnata fuzija dve lesni jadra se kombi-
niraat za da formiraat pote{ko jadro.
Pritoa se osloboduva energija. Energijata
{to se zra~i od Sonceto i drugite yvezdi e
rezultat na reakcii na fuzija {to se odvivaat
vo vnatre{nosta kade7
{to vladeat mnogu viso-
ki temperaturi (10 K).
Proces na fuzija {to mo`e da se isko-
risti e spojuvaweto na deuteronot i trito-
not vo jadro na helium pri {to se osloboduva
mnogu golema energija. Vo hidrosferata na
Zemjata ima dovolno termonuklearno 13gorivo;
se procenuva deka ima okolu 410 toni
deuterium. No, problemite {to treba da se
nadminat za da mo`e da se realizira kontro-
lirana fuzija za dobivawe na energija se
mo{ne golemi. Treba da se sozdadat visoki
temperaturi od red 108 K i da se odr`uva
zagreanata plazma (jadra na deuterium i
tricium) odredeno vreme  vo daden volumen.
Intenzitetot na fuzionite reakcii mnogu
zavisi od koncentracijata na jonite vo plaz-
mata n: kolku pogolema e koncentracijata, za
pokuso vreme }e se izvr{i fuzija na odredeno
koli~estvo jadra. Ovoj uslov e t.n. kriterium
na Louson, koj dava vrska me|u koncentracija-
ta i vremeto pri dadena temperatura T;
n 1016 cm 3 s;
Sl. 4.
Povnimatelnite vedna{ }e postavat
pra{awe zo{to e potrebno tolku visoka tem-
peratura koga se znae deka fuzionite procesi
vo vnatre{nosta na Sonceto se odvivaat na
poniska temperatura (107 K). Odgovorot e vo
faktot {to poradi ogromnite pritisoci vo
vnatre{nosta na Sonceto koncentracijata na
plazmata e skoro 1026 ~est./cm3 {to vo
Zemjini uslovi e nevozmo`no da se postigne.
123
Za da se zapali "fuzionoto kibrit~e"
potrebno e visokotemperaturnata plazma da
se odr`i vo tek na vreme najmalku edna
sekunda, {to dosega ne e dostignato. Zadr`u-
vaweto na visokotemperaturnata plazma da ne
dopira do yidovite na sadot se vr{i so pomo{
na magneti od superprovodni materijali.
Tipi~na {ema na eden fuzionen
reaktor e kako na sl. 4. Vo komorata K se
nao|a plazma od deuteroni D i tritoni T, a
okolu se nao|a litiumot Li. Od levata strana
preku sistemite (1) i (2) se vnesuvaat
deuteriumot i litiumot. Pri reakcijata na
deuteron i triton se dobiva 4He i visoko-
energetski neutroni.
Neutronite preku yidot na komorata
preminuvaat vo prostorot kade {to ima li-
tium i so reakcija se dobiva tricium koj se
vnesuva vo komorata preku sistemot (3). Oslo-
bodenata energija vo komorata preku toploiz-
menuva~ Z i parogenerator B se nosi vo parna
turbina Pt povrzana so generator na struja G.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kolkavi se procenite za rezervite na
fosilnite goriva ako se tro{at so dene{no
tempo? Koi se alternativni izvori na
energija?
2. Kako se izgradeni fotonaponskite
}elii? Za {to se koristat?
3. Koja e prednosta na dobivawe energija
so pomo{ na fuzija na lesni jadra vo odnos na
fisijata?
4. Koi veli~ini gi povrzuva krite-
riumot na Louson za odvivawe na fuzija?
5. Kolkava temperatura e potrebna za
termojadrena fuzija na vodorodot?
Odgovor: dva protona i dva neutrona da for-
miraat Ne potrebno e kineti~kata energija na
protonite ( E k  3 kT ) da go nadmine nivnoto
2
2
kulonovo odbivawe ( E p  e ) kade {to
4 0 R
R=10-15m, k=1,38 10-23J/K. Se dobiva:
1 e 2 , odnosno T>1010K. Ovaa T e skoro
T
6 k 0 R
124 2.10. Alternativni izvori na energija

1000 pati pogolema od T vo vnatre{nosta na

Sonceto, a sepak, tamu se odvivaat termo-
nuklearni procesi. Zo{to e mo`no toa?
STRUKTURA NA MATERIJALITE
OSOBINI NA NA MATERIJALITE
ISPITUVAWE NA MATERIJALITE
UNIKATNI MATERIJALI
NEKONVENCIONALNI POSTAPKI ZA DOBIVAWE MATERIJALI
POROZNI MATERIJALI
POLIMERNI MATERIJALI
KOMPOZITNI MATERIJALI
INTELIGENTNI MATERIJALI
FULERENI

1
 3.1. Struktura na materijalite
3.1. STRUKTURA NA
MATERIJALITE
Se smeta deka interesot kon materi-
jalite zapo~nal nekade pred 2 milioni godini
koga ~ovekot po~nal od kamen da pravi
razli~ni alatki, koga fakti~ki i zapo~nalo
kamenoto vreme. Sekako deka toga{ ~ovekot
ne ja poznaval strukturata na upotebuvaniot
materijal i negovite mehani~ki i drugi
fizi~ki svojstva, no toa ne bilo pri~ina da ne
go razlikuva po “kvalitet” i forma. Struk-
turata na supstancijata na ~ovekot vo detali
ne mu bila poznata sè do po~etokot na 20 vek.
Kamenoto vreme ve}e bilo na odminu-
vawe nekade pred 5000 godini koga na dale~-
niot istok se pojavilo bronzenoto vreme. Po
nego (pred 3000-3500 godina vo Sredna Azija)
se pojavuva `eleznoto vreme, za koe mo`e
slobodno da se re~e deka seu{te trae. I pokraj
toa {to `elezoto svojata polnoletnost ja
postigna so ~elikot, so koj fakti~ki po~na
erata na ma{inite, vo posledno vreme se
pojavija i mnogu drugi dominantni materi-
jali, koi spored svojata hibridna struktura
i svojstva se vpletkuvaat skoro vo site
domeni na sovremeniot `ivot.
^ovekot nikojpat, pa nitu denes ne e
zadovolen so materijalite {to mu se na ras-
polagawe, pa zatoa se vpu{ta vo kreirawe na
novi strukturi na materijali koi }e pose-
duvaat posebni, ne retko unikatni svojstva.
Fizikata na materijali pritoa ima nepro-
cenliva uloga.
Proniknuvaweto do mikrostrukturata,
i do strukturite na nivoa pod atomskoto, se
dol`i na rezultatite dobieni od istra`u-
vawata na novite materijali. Prou~uvaweto
na kompleksi od molekuli i kreirawe na
nanostrukturi, se dobli`uva do rastojanija
bliski do atomskite, a mali intervencii vo
ovie podra~ja pridonesuvaat za drasti~ni
promeni na fizi~kite svojstva na upotre-
buvanite materijali.
Pri prou~uvaweto na materijalite
prednost im se dava na najupotrebuvanite,
125
kako {to se ma{inskite, konstrukciskite, no
i na upotrebuvanite vo specifi~ni podra~ja,
(kosmi~kite, nuklearnite, medicinskite itn).
Spored toa se nametnuva potrebata od
hierarhija i definirawe na materijalite. Od
aspekt na aplikativnost materijalite treba
da gi zadovoluvaat slednite kriteriumi:
- najmalku vo edna agregatna sostojba da
bidat primenlivi,
- tehnolo{ki i industriski da mo`at
da se proizveduvaat.
Od ekstremna gledna to~ka materijalot
e sostaven od atomi na soodveten na~in
podredeni, so svojata nadvore{na grani~na
povr{ina e ograni~en, no ne i izoliran.
Treba da se izdvoi deka konstituivnite kom-
ponenti od mikrostrukturen aspekt na mate-
rijalot se povrzani so vnatre{ni sili i
me|usebno razdeleni so grani~ni povr{ini na
kristalni zrna-kristaliti i fazi-regioni so
ista kristalna struktura i svojstva. Po pra-
vilo agregatnata sostojba na materijalot vo
tek na upotrebata e nepromenliva.
Tvrdite materijali na koi pripa|aat
metalite pretstavuvaat mno`estvo od golem
broj na ~estici {to si dejstvuvaat zaemno. Kaj
niv prisustvoto na elektromagnetni pojavi se
opredeluva od kolektivnite svojstva na celo-
to mno`estvo na elektroni, atomi, joni itn.
Su{tinska promena vo postapkite za
dobivawe na materijali stanuva neophodnost
poradi postoewe na odnos pome|u vnatre{-
nata struktura na materijalite i nivnoto
nadvore{no odnesuvawe. Poslo`enoto nadvo-
re{no odnesuvawe se dol`i na pokom-
plicirana vnatre{na arhitektura.
Za da se dobie pretstava za redot na
goleminata i strukturata na materijalot,
napravena e soodvetna hierarhiska {ema koja
e pretstavena na sl. 1.
Atomskata struktura dava informa-
cii za rasporedot na elementarnite ~esti~ki
vo atomite i molekulite i nivnata zaemna
povrzanost.
Vnatre{nata ili fina struktura,
vsu{nost pretstavuva raspored na atomite i
molekulite, so ~ija podredenost se opredeluva
kristalnata konfiguracija, amorfnosta,
egzistencijata na fazi i sli~no.
126 3.1. Struktura na materijalite

nepromenliva. Ako dojde do promena na nadvo-

MIKROSTRUKTURA
MAKROSTRUKTURA
MIKROSTRUKTURA
GOLEMINA NA PORI
GOLEMINA NA KRISTALI
POVR[INI
DEBELINA NA VNATR. GRANI^NI
fina
KONSTANTA NA KRISTALNA RE[ETKA
RASTOJANIE POME\U ATOMITE
STRUKTURA
DIJAMETAR NA ATOM
Atomska ELEMENTARNI ^ESTICI
STRUKTURA
10-15 10-12 10-9
Sl. 1. Vid na struktura i red na golemina
Mikrostrukturata pak, dava, mo`nost
da se dobijat informacii za geometrijata na
sostavnite delovi (kristaliti), nivniot me|u-
seben raspored i vnatre{nite grani~ni
povr{ini.
M AKRO STRUKTURA
M IKROSTRUKTURA
RASTVO R
Sl. 2. Model na hierarhija na struktura
Makrostrukturata dava mo`nost za
dobivawe podetalna pretstava za nadvore{-
nata geometrija, makroskopskite dimenzii i
puknatini na materijalite, vidlivi tvrdi
rastvori, segregacii i sl. Toa posebno doa|a
do izraz koga se razgleduvaat monolitni
fragmenti, yidovi (sl. 2), plo~i i sli~no, od
~ija kompaktnost zavisi stabilnosta na dade-
na arhitektonska ili bilo koja struktura.
Treba da se istakne deka strukturnata
posebnost na sostojbata na materijalot ne e
MAKROSTRUKTURA
re{nite vlijanija (temperatura, pritisok,
DIMENZII NA PAR^E MATERIJAL
radijacija, pole,...), mo`e da dojde i do prome-
na na sostojbata na materijalot.
Makrostrukturata asocira na
vidlivi karakteristiki na materijalot, no i
nekoi osobini koi se opredeluvaat so
makroskopski postapki, vizuelizaciija i
direkni kontakti so nego.
Spored nadvore{niot izgled, rapavosta
e edna od tie osobini za koi ne e potrebno
posebno objasnuvawe.
[to se odnesuva na gustinata (-koja za
telo so opredelena forma se izrazuva preku
10-6 10-3 100 103 m
odnosot na negovata masa-m i negoviot
volumen-V; m/V) karakteristi~na e veli~i-
nata teoretska gustina. Taa se opredeluva
vrz osnova na oblikot i dimenziite na
elementarnata }elija i rasporedot i brojot na
atomite vo nea. Volumenot (V) na elemen-
tarnata kristalna re{etka se opredeluva so
geometriski metodi pri {to se koristi
oblikot na elementarnata }elija, a masata (m)
se dobiva vrz osnova na brojot na atomite i
nivnata masa. Realnata gustina na mate-
rijalot poradi prisutnite defekti, praznini
i dislokacii, e sekojpat poniska po vrednost
od teoretskata gustina. Za amorfnite mate-
rijali poradi specifi~nata podredenost vo
upotreba e najgolema postignata gustina.
Takva gustina kaj rastopen materijal po pra-
vilo mnogu malku otstapuva od teoretskata
^ESTI CA gustina. Preku gustinata, od druga strana, pak,
se dobivaat informacii za te`inata na mate-
M ATRICA rijalite, poradi {to se pojavuvaat na primer,
“lesni“ (Be, Al) i “te{ki“ (Co, Pb) metali.
Interesno e {to so promena na tempe-
raturata doa|a do promena na gustinata poradi
relativnata promena na volumenot koja zavisi
od termi~kite oscilacii na konstituentite.
Takvi promeni se sretnuvaat i pri premin na
materijalot od te~na vo tvrda sostojba i
obratno. Na sl. 3 komparativno se pretstaveni
relativnite promeni na volumenot pri tempe-
raturata na topeweto na materijalot za raz-
li~ni elementi. Od ovde proizleguva deka
gustinata na vte~netiot materijal mo`e da
bide pogolema (Si, Ge) ili pomala vo odnos na
onoj vo tvrda sostojba (Al, Cu, Fe, GG-siv liv,
AlSi). Nekoi materijali (invar - 35Ni - 65Fe)
 3.2. Osobini na materijalite
poka`uvaat nulta ekspanzija vo opredelen
temperaturen interval (za invar od -50 do
+1500S). So makroskopski postapki e mo`no da
se opredelat svojstvata i odnesuvaweto na
makrostrukturnite materijali.
V/V
%
4 elektri~nata struja, koja od elektri~nite
2
0 munikaciite itn. Elektri~nite osobini na
Al Cu Fe GG AlSi Ge Si
-2
-4
-6
-8
Sl. 3. Dijagrami za promena na
relativniot volumen pri to~kata na topewe
Novodobienite materijali pomognuvaat
pri sevkupniot razvoj na nau~nite dostig-
nuvawa, a soodvetniot razvitok na naukata
obezbeduva mo`nosti za sintetizirawe na
materijali so mnogu slo`eni strukturi.
Neretko dobieni hibridni konglomerati od
materijali, projavuvaat karakteristi~ni i
unikatni svojstva.
So pomo{ na novi tehnolo{ki postapki
mo`no e da se sozdadat unikatni materijali
so posebni kristalni strukturi i svojstva
(tvrdina, termootpornost, antikorozivnost),
koi }e mo`at da se primenuvaat vo ekstremni
i rigorozni rabotni uslovi.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Od mikroskopski aspekt, od {to
zavisi gustinata na materijalite?
2. [to se slu~uva so promenata na
gustinata na vodata pri promena na agregatna
sostojba?
3. [to e “anomalija na vodata“ i zo{to
e va`na ovaa pojava?
4. Navedete nekoi makroskopski karak-
teristiki na materijalite!
127
3.2. OSOBINI NA MATERIJALITE
9 1. ELEKTRI^NI OSOBINI
Elektri~nite osobini na materijalite
se mo{ne aktuelni poradi zna~ajnosta na
generatori niz razni prenosni sistemi navle-
guva vo doma}instvata, industrijata, teleko-
materijalot zavisat od elektronskata struktu-
ra na atomite, nivnata podredenost vo kris-
talnata re{etka, od nadvore{nite uslovi,
agregatnata sostojba, itn.
Od aspekt na elektri~nata spro-
vodlivost, materijalite glavno se grupirani
na: sprovodnici i izolatori. Koga se zboruva
za sprovodni materijali, ~esto se misli na
metalite poradi nivnata zastapenost kako
komercijalni sprovodnici na elektri~nata
energija. Elektri~nata sprovodlivost na
metalite naj~esto se objasnuva so koristewe
na poznatiot model na slobodni elektroni i
t.n zonska teorija. Nositeli na struja kaj
metalite se slobodnite elektroni, pri {to
pri sprovodnost ne doa|a do naru{uvawe na
strukturata na metalite. Poradi toa tie i
pripa|aat na grupata sprovodnici od I red. Za
sporedba, sprovodnici od II red se elektro-
litite kade nositeli na struja se jonite, i
kaj koi po izvesno te~ewe na elektri~na
struja doa|a do degradacija na po~etnata te~na
struktura na elektrolitot.
Mo{ne interesna grupa vo odnos na
sprovodlivosta pretstavuvaat polusprovodni-
te materijali. Mehanizmot na sprovodnost kaj
polusprovodnicite, mo`e da bide elektron-
ska ili {uplinska (prazninska). Spored toa
kako nositeli osven elektroni se javuvaat i
{uplini (praznini), pa poradi dominacijata
na nositelite se sretnuvat N (negativni)
elektronski i P (pozitivni) {uplinski polu-
sprovodnici. Ne navleguvaj}i vo mehanizmot
na sprovodnost kaj polusprovodnicite treba
da se istakne deka e od golema va`nost P-N
kontaktot na ~ija osnova se pojavija polu-
sprovodnikovite diodi, a potoa i tranzisto-
rite, tiristorite, integralnite kola itn.
128 3.2. Osobini na materijalite

2. SUPERSPROVODNOST Vrednosta na kriti~noto magnetno

pole BC, osven od materijalot, zavisi i od
Fenomenot supersprovodnost e otkrien temperaturata na koja se nao|a superspro-
1911 od strana na Kamerling Ones (Kamerling vodniot obrazec. Kriti~noto magnetno pole
Onnes) koga e zabele`ano deka na temperatura BC e nula na T=TC i raste so opa|awe na
od 4,2 K otporot na `ivata (Hg) naglo pa|a na temperaturata spored relacijata:
nula. Podocna e otkrieno deka pove}e metali
i leguri na temperaturi bliski do apsolutna  T 
2

nula preminuvaat vo supersprovodna sostojba, BC  B0 1     (2)
za koja e karakteristeristi~no potpolno ot-   TC  
sustvo na otpor za elektri~nata struja.
Temperatura na premin vo superspro-
vodna sostojba e nare~ena kriti~na tempe- kade {to BC = B0 ako T 0.
ratura Ts.. Napravenite istra`uvawa poka- Koga nadvore{noto magnetno pole ja
12

`aa deka ~istite metali mo`at da preminat dostigne vrednosta HC, obrazecot postanuva
vo supersprovodna sostojba, samo na tempe- normalen sprovodnik so opredelen elektri~en
raturi poniski od 10 K, a za nekoi leguri (na otpor. Od tuka proizleguva deka ja~inata na
Nb) do 24 K. poleto HC do koja materijalot gi zadr`uva
Od 1930 do 1986 godina vo razni etapi supersprovodnite osobini e kriti~na ja~ina
doa|a do stepenesto poka~uvawe na tempe- na magnetnoto pole. Se dodeka e HC<H
raturata na supersprovodnost, no pri toa ne e supersprovodnikot go zadr`uva svoeto dija-
nadminata vrednosta od 25 K. magnetno odnesuvawe, t.e. po povr{inata na
Bez somnenie epohalen ~ekor kon supersprovodnikot se induciraat elektri~ni
poka~uvawe na temperaturata na superspro- strui (Majsnerov efekt), koi sozdavaat
vodnost e napraven od strana na Bednorc sprotivno naso~eno magnetno pole, taka {to
(Bednorz) i Miler (Müller), koi za svoite vo vnatre{nosta na supersprovodnikot rezul-
istra`uvawa dobija Nobelova nagrada za tantnoto magnetno pole e ednakvo na nula.
fizika (1987). Vo april 1986 godina, tie
otkrija deka oksidot BaxLa5-xCu5O5(3-x), poka-
`uva efekti na supersprovodnost na 30 K. Vo
dekemvri istata godina, tie ja poka~uvaat TC
temperaturata na supersprovodnost na 40 K.
Nabrzo so istra`uvawe vo drugi materijali
dobienata kriti~na temperatura ja nadmina
HC
vrednosta od 77 K, so {to zapo~na visoko-
temperaturnata supersprovodna treska.
Gubeweto na supersprovodnite svojstva
na ispituvanite obrasci pod vlijanie na
nadvore{no magnetno pole H e u{te edno
JC
fundamentalno svojstvo na supersprovodnata
sostojba. Ovde treba da se istakne deka povrza-

nosta me|u nadvore{noto magnetno pole H i
 Sl. 1. Fazen dijagram i kriti~ni vrednosti kaj
magntenata indukcija B vo materijalot e visokotemperaturen supersprovodnik
dadena so relacijata:
  Osven kriti~nata temperatura (TC) i
B  0 H (1) kriti~noto magnetno pole (HC), drug va`en
parametar, osobeno od aplikativen aspekt e i
kade {to so  e ozna~ena magnetnata perme- kriti~nata ja~ina (IC), odnosno kriti~nata
abilnost vo vakuum. gustina (JC) na strujata. Ovie veli~ini se
 3.2. Osobini na materijalite
definiraat preku maksimalnata ja~ina na
strujata, odnosno maksimalnata gustina na
strujata, koga pri dadena temperatura doa|a do
naru{uvawe na supersprovodnosta. Fazniot
dijagram za zavisnosta pome|u TC, HC i JC e
pretstaven na sl. 1. Najvisoki vrednosti HC i
JC imaat koga temperaturata e blizu do 0 K,
dodeka najvisoka vrednost JC ima ako H i T se
ednakvi na nula.
Povr{inite na sl. 1 fakti~ki
pretstavuvaat kriti~ni povr{ini. Pridvi-
`uvaj}i se kon koordinatniot po~etok mate-
rijalot e supersprovoden, a nadvor od opi{a-
nite povr{ini ne e supersprovodnik.
Eden od najeksploatiranite superspro-
vodni materijali e soedinenieto YBa2Cu3O7-x,
poradi negovata interesna struktura, rela-
tivno visoka kriti~na temperatura (~92 K),
negovata stabilnost, kako i mo{ne ednostav-
nite eksperimentalni postapki za negovo do-
bivawe. Toa vo svojata struktura sodr`i CuO2
ramnini pome|u koi kako sendvi~ vo sebe
sodr`at Ba, Cu i O atomi (sl. 2).
6 Sl. 2. Struktura na soedinenieto YBa2Cu3O7-x
Visokotemperaturnite supersprovodni
materijali nao|aat poop{irna primena vo
razni nau~notehni~ki i industriski podra~ja
(obezbeduvawe silni magnetni poliwa i ekspe-
rimeni id nuklearnata fuzija). Tamu kade {to
129
postojat uslovi, poradi nivnata racionalnost
gi istisnuvaat klasi~nite supersprovodni
materijali. Spored nau~nite soznanija koga bi
se postignala supersprovodnost na sobna tem-
peratura, vo sprovodnicite, poradi otsustvo
na elektri~en otpor, }e pote~e vi{ok od
elektri~na struja.
Potragata po supersprovodni materija-
li dovede do otkrivawe na supersprovodnost
na temperatura od 39 K kaj metalen MgB2 {to
predizvika vozbuduvawe vo nau~nite krugovi.
Prednosta na takviot materijal se mehani~-
kite svojstva. Nekolku grupi naunici (2002) so
koristeweto na MgB2 dobija visoki vrednosti
i na magnetni poliwa.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Vo koja nasoka se dvi`at {uplinite?
2. Kako izgleda R=R(T) dijagram za super-
sprovodnik?
3. Da se pogledaat nekoi interesni
strukturi na VTSP-materijali na internet!
4. Nacrtajte Hc=f(T) pri B0 i TC
konstantni!
5.Nabrojte konkretni primeri za primena
na VTSP-materijali.
11 3. MAGNETNI OSOBINI
Fenomenot magnetizam e mo{ne aktue-
len, negovoto prou~uvawe e mo`no so otkri-
vawe na novi materijali i tehniki, a koriste-
weto na magnetnite materijali se neizmerno
zaslu`ni za podobruvawe na kvalitetot na
`ivotot.
Spored vrednosta na magnetanata
permeabilnost  se razlikuvaat dija, para i
feromagnetni materijali (fizika za II
godina). Magnetniot histerezis i
Kirievata temperatura (TC) se odliki na
magnetnite materijali.
Od oblikot na krivata poznata kako
magneten histerezis se sudi za svojstvata na
magnetniot materijal. Za da se dobijat infor-
macii za dobivawe na magnetniot histerezis
treba da se se pogleda krivata na sl. 3a.
Snimaweto na histerezisot zapo~nuva so
130 3.2. Osobini na materijalite
zgolemuvawe na nadvore{noto magnetno pole
(H) so {to }e dojde do zgolemuvawe na
magnetnata indukcija (B) vo ispituvaniot
materijal (ozna~eno so isprekinatata linija
so strelka), se do postignuvawe na magnetna
zasitenost Bs. Ako potoa se namaluva
nadvore{noto pole, demagnetizacijata nema da
se odviva po isprekinatata linija, tuku po
linijata Bs→Br. To~kata Br e poznata kako
vrednost na zaostanat ili remanenten
magnetizam. Ako se promeni nasokata na
nadvore{noto pole spored prethodnite
objasnuvawa se stignuva do to~kata HC poznata
kako koercitivna ja~ina na poleto. So
ponatamo{na procedura spored oblikot na
krivata i strelkite povtorno se doa|a do
to~kata Bs so {to se dobiva kone~niot oblik
na magnetniot histerezis.
Osven remanentna magnetna indukcija
(remanencija) Br, i koercitivna ja~ina na
poleto (koercitivnost) HC , permanentnite
magneti se karakteriziraat i so maksimalen
energetski proizvod (BH)max.
+B B
Br
Bs
(BH)max
HC
HC
-H +H
-B TVRD MAGNET
a) b)
Sl. 3. Magneten histerezi. a) [ema za oprede-
luvawe na (BH)max ; b)Komparativna prezentacija
na histerezisni krivi za mek i tvrd magnet
Na pretstaveniot B-H magneten histere-
zis i opredelenite Br, HC e dadena {ema za
opredeluvawe na (BH)max. Spored vrednostite
na Br, HC i (BH)max se sudi za kvalitetot na
magnetniot materijal. Na istata slika pod b) e
dadena komparativna prezentacija na histe-
rezni krivi za tvrd i mek magneten materijal.
Zabele`livo e deka od histerezisot e mo`no
da se dobie maksimalnata magnetna energija
preku proizvodot (BH)max. Teoretski ograni-
~uvaweto na magnetnata energija se oprede-
luva preku magnetnata saturacija (zasituvawe)
MS:
(BH)max =(2MS)2 . (2)
Od aplikativen aspekt magnetnite materijali
se delat na magnetnomeki (materijali koi se
magnetiziraat pri slabi magnetni poliwa i
brzo se demagnetiziraat) i magnetnotvrdi
materijali (materijalite {to se koristat za
postojani magneti, za niv se potrebni posilni
magnetni poliwa i ostanuvaat trajno namagne-
tizirani). Na sl. 3b e pretstaven magnetniot
histerezis za mek i tvrd magnet. Vo grupata na
tvrdi magneti pripa|aat leguri na AlNiCo, a na
meki Fe-Al, Co, Ni, Si-leguri.
Nad Kirievata temperatura (TC)
materijalite gi gubat magnetnite svojstva.
Vrednosta na TC za nekoi feromagnetni mate-
rijali se dadeni vo tabela I.
Tabela I.
13 FEROMAGNETIK TC (K)
Co 1400
Fe 1043
Ni 631
BS
MEK MAGNET
CrO2 792
Gd 292
HC EuO 69
H
Postoi i grupa na magnetni materi-
jali za posebni nameni.
Te~nite magneti, ili magnetni te~-
nosti, pretstavuvaat pove}efazni i pove}e-
komponentni disperzni sistemi. Kako mag-
netni te~nosti ~esto se javuvaat ferofluidi
i organski te~nosti vo koi ima te~ni dielek-
tri~ni joni i te~ni joni na sprovodnik (vodni
rastvori - elektroliti).
Ferofluidnite supstancii sodr`at
sitni ~esti~ki so nanometarski dimenzii na
Fe, Co, Ni ili magnetit (Fe2O4), taka {to
nivnite termi~ki dvi`ewa se posilni od
silite na magnetnite privlekuvawa {to bi
dovele do nivna segregacija. Te~nite magneti
ostanuvaat stabilni vo gravitaciono i mag-
netno pole {to e mo{ne zna~ajno od aspekt na
primena na ovie materijali. Eksperimentite
poka`uvaat deka vo magnetnata te~nost vo
prisustvo na slabi magnetni poliwa doa|a do
formirawe na igloobrazni agregati (sl. 4)
koi ja promenuvaat magnetnata sostojba na
 3.2. Osobini na materijalite
te~nosta. Oblikot }e zavisi od geometrijata
na polovite na elektromagnetite, inten-
zitetot na poleto, rastojanieto me|u te~nosta
i poleto, a oblikot }e se menuva so promena na
poleto.
Sl. 4. Igli~est oblik na ferofluid
7
Eksperimentalno se poka`uva deka bro-
jot na domenite (n) e obratno proporcionalen
so temperaturata (T), a op{tata relacija so
koja se opfateni nadvore{nite i vnatre{ni
faktori ima oblik:
n = kHN/T
kade so H e ozna~eno nadvore{noto magnetno
pole, N e sredniot broj na ~esti~ki vo mag-
netot, a k e koeficient na proporcionalnost.
Dinamikata na razru{uvawe na domen-
skata struktura ima inverzen karakter od
karakterot na formirawe. Taa se odviva ili
so zna~itelno namaluvawe na poleto, ili pak,
so zgolemuvawe na temperaturata pri
konstantno nadvore{no pole.
Magnetnite te~nosti nao|aat posebna
primena vo biomedicinskite disciplini.
Nivnata unikatnost dava mo`nost za re{a-
vawe na nekoi problemi {to se javuvaat vo
bioprocesite, a so koristewe vo bionikata se
otvaraat novi mo`nosti za nivno aplicirawe.
Pred da se izvr{i nekoja intervencija
vo hirurgijata, na primer, magnetnite te~nos-
ti se doveduvaat na soodvetno mesto i so po-
mo{ na magnetno pole od permanenten magnet
se zadr`uvaat tamu. Arterijata na toj na~in se
blokira bez upotreba na posebni stegalki.
So metalokerami~ki postapki se dobi-
vaat silni metalokerami~ki magneti. Toa se
odiva so orientirawe na magnetnite pra{-
131
kasti ~esti~ki vo magnetno pole, a potoa so
nivno kompaktirawe i temperaturno zgusnuva-
we. Taka mo`at da se dobijat materijali so
programirana geometrija i minijaturni
dimenzii.
2 ? PRA[AWA I ZADA^I
1.Dajte komentar za postapkata za
dobivawe na histerezis na mek i tvrd magnet.
2. Kakva e razlikata na koercitivnata
ja~ina me|u tvrdi i meki magnetni materijali?
3. Zo{to poslednite 2 materijali vo
tabela I ne se pogodni za skojdnevna upotreba?
4. Dali znaete deka ferofluidi se
koristat pri rotacionite sistemi na CD za
namaluvawe na trieweto?
10 4. OPTI^KI OSOBINI
Spored bojata se identifikuvaat mate-
rijalite, a ne retko se dobivaat informacii
(2) za strukturata i nekoi od nivnite svojstva.
BELA OBOENA
SVETLINA SVETLINA
a) b)
Sl. 2. [ematsko pretstavuvawe za dobivawe na
boja od bela svetlina po pominuvawe niz
dijamantki kristal: a) za monohromatska;
b) za bela svetlina.
Koga svetlinata patuva niz transpa-
rentni kristalni materijali pridru`ena so
fenomenite od prekr{uvawe, refleksija, dis-
perzija, pri opredeleni uslovi vo koi se zema
predvid indeksot na prekr{uvawe i agolot na
totalna refleksija se dobivaat specijalni
koloritni efekti karakteristi~ni za skapo-
cenite kamewa. Takvi efekti za dijamantot
kako primer so indeks na prekr{uvawe n=2,42,
132 3.2. Osobini na materijalite
i agol na totalna refleksija =24,40 ilustra-
tivno se poka`ani so pomo{ na sl. 2.
Ovie okolnosti poka`uvaat deka koga
svetlina }e padne na povr{inata na dijamant,
pod agol pomal ili ednakov na 65,60 ({to se
dobiva od 900-24,40), svetlinata dva pati
totalno }e se reflektira, a potoa }e mo`e da
izleze od dijamantot (sl. 2.a). Koga upadnata
svetlina e bela, izleznata svetlina }e bide
oboena (sl. 2.b).
3 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to e toa boja na tela?
2 Za mehanizam na formirawe vino`ito
da se vidi Impuls 42, str. 15 (1988).
3. Kako e definiran n?
4. [to e toa disperzija na svetlinata?
5 5. MEHANI^KI OSOBINI
Mehani~kite osobini go karakterizi-
raat odnesuvaweto na materijalite pod dejstvo
na napregawe poradi {to igraat va`na uloga
pri ocenka na nivniot kvalitet. Ako telo se
podlo`i pod dejstvo na nadvore{ni sili, vo
zavisnost od negovite svojstva, toa pretrpuva
promeni na svojata forma.
Za da se dobijat informacii za osobi-
nite, odnesuvaweto na materijalite vo tek na
tehnolo{kite procesi ili pri podlo`uvawe
na nadvore{ni vlijanija treba da se napravi
soodvetna karakterizacija na materijalite.
Taa e podelena vo dve grupi:
- destruktivna, kaj koja doa|a do
dezintegracija, deformacija ili uni{tuvawe
na materijalot i
- nedestruktivna kaj koja materijalot
ne go menuva oblikot i osobinite vo tekot na
ispituvawata.
Neretko mehani~kite svojstva se glaven
faktor za opredeluvawe na stepenot na isko-
ristuvawe na materijalite. Cvrstinata,
elasti~nosta, krtosta, plasti~nosta, se
osobini koi naj~esto se zemaat vo vnimanie
pri nivnata upotreblivost. Pri toa za dadena
namena se potrebni materijali so opredeleni
vrednosti za nekoe svojstvo.
Svojstvata ponekoj pat se opredeluvaat
po indirekten pat. Na primer elasti~nite
svojstva izrazeni preku elasti~nite moduli
mo`at da se opredelat preku izmerenite vred-
nosti za brzinite na longitudinalnite i
transferzalnite ultrazvu~ni branovi i gusti-
nata na ispituvaniot materijal. Za taa cel se
koristat relaciite {to proizleguvaat od
teorijata na elasti~nost i toa za:
- modulot na agolno pomestuvawe (ili
modul na torzija-G) se koristi izrazot:
G  v T2 (3)
- Jangoviot modul (E):
3v L2  4v T2
E  v 2
(4)
v L2  v T2
T
- modulot na kompresija (B):
3v L2  4v T2
B (5)
3
- Puasonovata konstanta ():
1 2 v L2  4v T2
 . (5)
v L2  v T2
kade {to vo izrazite od 3 do 5  e gustina na
materijalot, a vL i vT se vrednostite za brzi-
nite na longitudinalnite i transverzalnite
ultrazvu~ni branovi, soodvetno.
Od izmerenite moduli i vrednosta za
Poasonovata konstata, kompletno e oprede-
lena elasti~nata sostojba na materijalot.
Mo{ne va`ni karakteristiki na mate-
rijalot se mehni~kata ja~ina i rastegli-
vosta koi se izrazuvaat vo procenti (%),
kinewe i kr{livost. Osven ovie, se sretnuva-
at i ispituvawa za `ilavosta na materijalot,
odnesuvawe pri kompresibilnost, ispituvawe
na zamor (naru{uvawe na negovite mehani~ki
karakteristiki so dolgotrajna upotreba) na
materijalot itn. Mnogu pokomplicirano e
ispituvaweto na materijalot koga e toj izlo-
`en na pove}e vidovi napregawa istovremeno.
 3.2. Osobini na materijalite
Osven od goleminata na napregaweto
treba da se ispita i odnesuvaweto na materija-
lot pri razli~ni temperaturni re`imi, no ne
pomalku va`no e i vremeto na izlo`uvawe na
materijalot kako i sukcesivnosta na izlo`u-
vaweto.
Mo{ne interesno odnesuvawe poka`u-
vaat materijalite koga promenata na mehani~-
kite svojstva e povrzana so promena na drugi
svojstva: elektri~ni (piezoelektricitet),
magneti (magnetostrikcija) itn. Takvite mate-
rijali i pripa|aat na grupata funkcionalni
materijali.
piezo-
elektrik
elektri~en
izvor
isklu~ena elektri~na vklu~ena elektri~na
struja struja
Sl. 3. Principelna {ema za volumenski promeni
kako rezultat na piezoelsktri~en efekt
Piezoelektri~niot efekt mo`e da
se definira kako sposobnost na materijalot
da ja konvertira mehani~kata energija vo
elektri~na. Takvi materijali pri deforma-
cija poka`uvaat elektri~na polariziranost, i
obratno, koga }e se izlo`at pod dejstvo na
elektri~no pole, gi promenuvaat dimenziite
(sl. 3), t.e. se deformiraat. Spored toa, so ovie
materijali e mo`no elektri~nata energija da
se pretvoruva vo mehani~ka, i obratno, efekti
{to obezbeduvaat nivna specijalna prakti~na
primenlivost. Spored toa neretko tie se upot-
rebuvat kako piezoelektri~ni transmitter-
PZT.
Sli~no odnesuvawe poka`uvaat i magne-
tostriktivnite materijali, vo prisustvo na
magnetno pole.
Vrz osnova na napravenite istra`uvawa
se konstatira deka nekoi materijali ne pose-
duvaat nekoi od ispituvanite karakteristiki
ili gi poseduvaat so zanemarlivi vrednosti.
133
Taka na primer za ispituvaweto na istegnuva-
weto na siviot liv se poka`uva deka toj ima
istegnuvawe nula.
Tvrdinata na materijalot e mo{ne
va`na mehani~ka karakteristika koja se
definira preku spre~uvawe na materijalot vo
nego da prodre nekoe telo od drug materijal.
Spored na~inot na dejstvuvawe na silata ispi-
tuvaweto na tvrdinata mo`e da bide stati~-
ko ili dinami~ko. Pri stati~koto opredelu-
vawe na tvrdinata silata so koja se dejstvuva
na predmet so opredelena geometrija za vtis-
nuvawe ramnomerno se zgolemuva do nekoja
maksimalna vrednost. Dinami~koto ispituva-
we se sostoi vo ispituvaweto na oblikot od
udarot. Za ispituvawe na tvrdinata na materi-
jalot vo posledno vreme naj~esto se koristat
metodite po Brinel, Vikers i Rokvel.
8Mereweto na tvrdinata spored meto-
dot na Brinel se sostoi vo toa {to se meri
vtisnuvaweto na tvrdo mazno top~e vo ispitu-
vaniot materijal so sila F. Vo zavisnost od
tvrdinata na materijalot zavisi goleminata
na vtisnuvaweto na top~eto.
Kaj metodot na Vikers se koristi iden-
ti~na postapka, samo {to mesto sferno top~e
se koristi dijamantska prizma.
Pri opredeluvawe na vrednosta na
tvrdinata po metodot na Rokvel dijaman-
tskiot predmet {to se koristi za vtisnuva-
we vo ispituvaniot materijal ima konusna
forma, so agol na vrvot od 1200.
Pri ispituvawe na tvrdinata na materi-
jalite toa e podelena na ispituvawe na mikro-
tvrdina i makrotvrdina. Pri mikrotvrdina-
ta ispituvawata se vr{at na mnogu mali
podra~ja, a ispituvawata mo`at da bidat apli-
ciran i na tenki filmovi kako i pri ispi-
tuvawa na strukturni fazi.
4 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kako glasi Hukoviot zakon?
2. [to e razlikata me|u elasti~nite i
plasti~nite materijali?
3. [to se podrazbira pod zamor na mate-
rijal? Od {to se zamoruva toj?
134 3.3. Ispituvawe na materijalite
3.3. ISPITUVAWE NA
MATERIJALITE
Za da se dobie pretstava za strukturata
na tvrdite materijali treba da se opredelat
nivnite konstituenti i silite {to dejstvu-
vaat pome|u niv. Svojstvata na materijalot
zavisat od atomskata struktura, no i od rspo-
redot na atomite vo kristalnata re{etka. Za
da se dojde do toj stadium treba da se napravat
ispituvawa koi }e gi sodr`at ispituvawata
pod atomskite nivoa, no i rasporedot na ato-
mite vo kristalnata re{etka. Pristapot do
vnatre{nosta na materijalite e usloven od
stepenot na tehni~kiot razvoj i metodite {to
se primenuvaat pri ovie istra`uvawa.
Eden od prvite instrumenti, so koj se
pravea napori da se sogleda strukturata na
materijalite, be{e opti~kiot mikroskop.
Blagodarenie na nego mo`no e, vo grubi crti
da se nabquduva mikrostrukturata na povr-
{inata na materijalite.
Za podetalni prou~uvawa na supstruk-
turata na materijalite (detali na grani~nite
povr{ini, mikropuknatinki, dislokacii,
defekti i sl.), se koristi t.n. elektronskiot
mikroskop.
Za dobivawe na kompletna pretstava za
rasporedot na atomite vo vnatre{nosta na ma-
terijalite, osobeno vo kristalnite re{etki,
se koristi rendgen-strukturnata analiza,
koja se zasnovuva na difrakcijata na rendgen
zracite od kristalografskite ramnini vo
ispituvanite materijali.
So spektroskopski postapki pri ovoz-
mo`ena eksitacija na atomite, e mo`no da se
dobie pretstava za nivnata elektronska
obvivka.
Pri bombardirawe so visoko energetski
~esti~ki, sozdadeni se uslovi za prou~uvawe
na sostavot i strukturata na atomskoto jadro.
Spored toa, po~nuvaj}i od povr{inski
nabquduvawa so opti~ki mikroskop, sè do
drugi posovremeni metodi i instrumenti, se
stignuva do vnatre{nosta na atomskoto jadro i
negovite konstituenti.
1 1. MIKROSKOPIJA
Poradi ograni~enite mo`nosti na op-
ti~kiot se pojavi elektronskiot mikroskop
so koj mikroskopijata ja dostigna svojata
polnoletnost. Kaj elektronskite mikrosko-
pi, namesto svetlinski branovi se koristat
~esti~ki (elektroni ~ija branovidna sostojba
ovde posebno doa|a do izraz). Fakti~ki vo
elektronska mikroskopija se vbrojuva bilo koj
vid mikroskopija {to koristi elektronski
snop so golema brzina. Spored konstrukciona-
ta izvedba elektronskite mikroskopi op{to
se podeleni vo dve grupi: reflektira~ki
(Scanning Electron Microscopy-SEM) i transmisi-
oni elektronski mikroskopi (Transmision
Electronic Microscope-TEM). Vo posledno vreme
se pojavuvaat i drugi vidovi na karakteristi~-
ni mikroskopi me|u koi golemo dobli`uvawe
do strukturata se ovozmo`i so mikroskopot so
tunelno skenireawe (Scanning Tunneling
Microscope-STM)
STM. Kaj ovoj vid na mikroskopi e isko-
risten efektot na tunelirawe na elektroni-
te. So ovoj mikroskop mo`at da se dobijat
sliki od povr{inite na sprovodnite sredini
so nanometarska rezolucija, a vo idealni uslo-
vi lokalizirawe na individualni atomi. Za
ovaa otkritie Bajnin (Binning) i Rone (Rohner)
dobija Nobelova nagrada (1986).
Kaj takvite mikroskopi (sl. 1) postoi
sprovodna sonda so za{ilen vrv, koja se prib-
li`uva do sprovodniot obrazec na nekolku
nano metri (nm). Sondata e montirana na cev-
kast piezoelktri~en pozicioner (sl. 1), so
mo`nost za mnogu precizno (od redot na nekol-
ku atomski radiusi) tridimenzionalno dvi`e-
we. Vo uslovi na donesuvawe slab napon,
pome|u iglata i obrazecot elektronite go
napu{taat sprovodnikot, a koga se vo kontakt
tie tuneliraat (so struja na tunelirawe koja e
zavisna od rastojanieto pri kontaktot) so {to
se zatvora elektri~noto strujno kolo. Rastoja-
nieto me|u iglata i sprovodnikot treba da
bide konstantno, kontrolirano so avtomatska
dale~inska kontrola.
Pri takvi uslovi se postiguva kon-
stantna struja na tunelirawe, a so pomo{ na
to~kasto skenirawe po linii se dobiva slika
na povr{inata. Sekako deka takvata slika
 3.3. Ispituvawe na materijalite
komjuterski se doobrabotuva i se dobiva izves-
na topologija na povr{inata na sprovodni-
kot. Precizni skenirawa se pravat vo ultra-
visok vakuum, a za da se izbegnat toplinskite
efekti. Toa se odviva na 77 K, (te~en azot), a
za u{te pogolema preciznost na 4K (te~en
helium). Mnogu efektni sliki {to ~esto se
sretnuvaat vo literaturata se dobivaat koga
atomi od eden metal pravilno se rasporedeni
po povr{inata na drug.
SISTEM ZA POZICIONIRAWE I
PREBARUVAWE KAJ YTM
PZT SKENER VRV
OBRAZEC
GRAFIT
Sl. 1 Simplificirana {ema za sistemot za STM
skenirawe
Soodvetna softverska poddr{ka ovozmo`uva
da se dobie vizuelizacija na STM povr{inata
na monitor.
2 2. RENDGEN STRUKTURNA ANALIZA
Poznavaweto na zastapenosta na poedi-
ne~nite hemiski elementi vo materijalot se
nedovolni podatoci za da se dobie kompletna
pretstava za materijalot. So pobliska analiza
na rasporedot na negovite atomi se ovozmo-
`uva:
135
- da se utvrdi dali materijalot e vo
amorfna, kristalna ili druga (kvazikris-
talna, koloidna, te~nokristalna) sostojba;
- ako e vo kristalna sostojba na koj
kristalen sistem pripa|a;
- da se opredelat konstantite na
kristalnata re{etka;
- da se utvrdat defektite i naprega-
wata vo strukturata.
Pri ramnote`na polo`ba atomite, joni-
te ili molekulite na kristalite se pravilno
rasporedeni. Tie le`at na jazlite na kristal-
nata re{etka i formiraat ramnini nare~eni
kristalografski ramnini. Rastojanieto (d)
pome|u ramninite odgovara na konstantata
na re{etkata na kristalot. Poradi toa {to
konstantata na re{etkata (d) i branovata dol-
`ina na rendgen zracite se od ist red na gole-
mina e zadovolen uslovot za difrakcija na
rendgenskite zraci koi za razlika od svetlin-
skite, prodiraat vo vnatre{nosta na kristal-
nite ramnini. Toa zna~i refleksija na rend-
genskite zracite }e nastane ne samo od povr-
{inskata ramnina tuku i od ostanatite atom-
arnite ramnini (sl. 2). Pri takvi okolnosti
razli~nite kristali davaat razli~ni difrak-
cioni sliki.
SOZDAVAWE USLOVI
UPADNO ZA BREGOVA DIFRAKCIJA
ZRA^EWE NA RENDGEN ZRACI
RAMNINA 1
RAMNINA 2
NEDIFRAKCI-
ONO ZRA^EWE
Sl. 2. [ema za sozdavawe uslovi na rendgen
difrakcija
Difrakcija }e se nabquduva samo koga
zracite reflektirani od serija atomski ram-
nini konstruktivno interferiraat. Toa zna~i
deka pri opredelen upaden agol () za koj pat-
nata razlika me|u zracite reflektirani od
136 3.3. Ispituvawe na materijalite
sosednite ramnini iznesuva cel broj (n)
branovi dol`ini (), a uslovite se opi{uvaat
so relacijata:
n = 2d sin
kade {to d e konstantata na re{etkata na
kristalot. Toa e poznatata Vulf-Bregova
ravenka za difrakcijata na rendgenskite zraci
poznata kako osnoven zakon za za opredeluvawe
na strukturata na kristalot. Agolot  vo
relacijata (1) e poznat pod imeto Bregov agol
na blesok.
Vo posledno vreme za prou~uvawe na
monokristali na elementite se koristat
modernizirani i kompletno avtomatizirani
difraktometri. Pri prou~uvaweto na kris-
talnata struktura od interes e i poznavaweto
energija na kristalot.
PRIMER: Ako rendgenski snop so branova
dol`ina =0,154nm, pa|a na kuben kristal so
re{etkina konstanta 0,4nm, kolkav e agolot na
refleksija od prv red?
Re{enie: Od ravenkata (1) sleduva deka
n
sin   , za refleksija od I red se dobiva
2d
n=1, od kade =arcsin(/2d) =110.
3. ENERGETSKI RASPORED NA
ELEKTRONITE
Samata spektralna analiza e fakti~ki
metod za kvalitativni i kvantitativni izu-
~uvawa na hemiskiot sostav i hemiskata struk-
tura na supstancijata so koristewe na opti~ki
spektri. Toa e mo`no da se napravi poradi toa
{to elektronite koga poradi nadvore{ni vli-
janija se eksitiraat (preminuvaat na poviso-
ko energetsko nivo). Eksitacijata na atomite
na ispituvaniot materijal mo`e da se izvr{i
so termi~ki, elektri~ni i elektromagneten
pat. Eksitacijata i deeksitacijata (vra}a-
weto vo osnovnoto energetsko nivo) se
pridru`eni so apsorpcija/emisija na energet-
ski kvant opi{an so:
hf= En-Em (2)
kade {to En e energijata na povisokoto ener-
getsko nivo a Em e na poniskoto. he Plankova-
ta konstanta, a f e frekvencijata na fotonot,
preku koja se opredeluva branovata dol`ina .
Spored namenata, a vo zavisnost, za
kakvi celi se ispituvawata se koristat
atomski i molekularni spektri. Atomskata
spektralna analiza spored funkcionalnosta e
podelena na emisiona i apsorpciona.
Pri apsorpcionata atomska spektro-
skopija ispituvanata supstancija obi~no se
razlo`uva na sostavnite atomi po pat na sogo-
ruvawe vo plamen. Takvoto sogoruvawe se
odviva na patot na svetlina so kontinuiran
spektar kon spektroskopot. Poradi eksitaci-
jata so opredelena branova dol`ina, vo konti-
nuiraniot spektar na izvorot doa|a do oslabu-
vawe na svetlinskiot izvor so ista  ednakva
na energetskiot premin. Na toj na~in se dobi-
vaat apsorpcionite spektri.
Atomskite spektri se diskretni, a
spektralnite linii zavisat od brojot na
elektronite vo atomot rasporedeni po strogo
opredeleni energetski niva.
Molkeularni spektri se dobivaat vrz
osnova na promenata na energiite na tri raz-
li~ni vidovi na dvi`ewe vo molekulite:
elektronsko, oscilatorno usloveni od peri-
odi~nata promena na zaemnata polo`ba na
jadrata od atomite vo molekulata i rotaciono
poradi rotacionite dvi`ewa na molekulata.
Kvalitetot na dobienite spektri vo golema
merka zavisi od uslovite na vozbuduvawe na
molekulite i atomite, kako i od spektroskop-
skata oprema koja vo posledno vreme e sè
posofisticirana.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Zo{to se ograni~eni mo`nostite za
ispituvawe na materijalite so opti~ki sis-
temi (lupa, mikroskop i sl)?
2. Dali rendgen zraci mo`at da se ref-
lektiraat od obi~no ogledalo?
3. Dali poznavate nekoj kristalen
sistem?
4. Kako izgledaat diskretnite spektri?
5. Dali molekularnite spektri se
 3.3. Ispituvawe na materijalite 137

diskretni?
 3.4. Unikatni materijali
3.4. UNIKATNI MATERIJALI
Konvencionalnoto dobivawe na mate-
rijali od pojdovni uslovi (sostav, pritisok,
temperatura) vo golema mera ovozmo`uva
dobivawe materijali so definirani svojstva.
No, ne retko takvi materijali ne se vo sostoj-
ba da gi zadovolat posebnite potrebi pri niv-
nata primena (visoki temperaturi, brzi rota-
cii, agresivni sredini, golemi pritisoci,
niski vrednosti na gustina i sl.). Za taa cel se
neophodni specijalni materijali, ~ie kreira-
we na svojstvata e neophodno, i ne se
vklopuvaat vo nekoja posebna grupa no, poradi
poseduvawe na unikatni karakteristiki e
zgodno da se razgleduvaat posebno. Podlo`eni
na nekoi nadvore{ni uslovi kaj niv se
projavuva unikatno odnesuvawe.
Klatrati. Pri prou~uvaweto na kris-
talni strukturi se sretnuva grupa na kristali
poznati pod imeto klatrati. Klatratite
pretstavuvaat inkluzivni soedinenija kade
{to gostinskite molekuli gi popolnuvaat
prazninite {to se javuvaat vo kristalnata
re{etka na doma}inot.
Sl. 1. Klatratna struktura za metan hidrid
Vo zavisnost od toa koja re{etka e
izbrana za “doma}in”, a koja za “gostin”
postojat pove}e vidovi na klatrati. Na sl. 1 e
dadena klatratnata struktura za metan
hidrid. Specifi~nosta na strukturata e
137
pri~ina za nivnoto specifi~no odnesuvawe.
Poradi nivnata struktura se koristat kako
molekularni sita pri su{ewe na rastvori.
Vodata se vpiva vo vdlabnatinite na ovie
materijali koi poka`uvaat higroskopno odne-
suvawe. Kaj zeolitot, na primer, vdlabnati-
nite postanuvaat reaktori pri {to se dobi-
vaat opredeleni geometriski izomeri. Poradi
inkluzivnost na strani~ni atomi doa|a do
interesni opti~ki, elektri~ni i magneti
svojstva, no i neobi~ni termi~ki svojstva.
S-Molekularni strukturi-potskoknuva~i.
Kaj nekoi molekularni strukturi, se pojavuva
sposobnost za potskoknuvawe pri promena na
nivnata temperatura pridru`eno so promena
na nivnata fazna struktura. Se slu~uva
monokomponentni (Fe, C, Ti, Sn, P,...), materi-
jali vo opredeleni temperaturni intervali da
se najdat vo drugi kristalografski modi-
fikacii. Toa mnogu ~esto se slu~uva i so
pove}e komponentni materijali. Razli~nite
kristalni modifikacii poka`uvaat razli~ni
fizi~ki karakteristiki i projavuvaat razli~-
no nadvore{no odnesuvawe (gustina, tvrdina,
elasti~nost, elektrosprovodnost, specifi-
~en toplinski kapacitet, boja,...). Retko se
slu~uva transformacijata od edna vo druga
kristalna struktura da se odviva mnogu brzo
(del od sekunda). Ako toa se slu~i, brzata
promena na formata i volumenot, e pridru-
`ena so nekoja neobi~na pojava kako {to e
potskoknuvaweto.
Na primer, koga kristalite na soedine-
nieto A od sl. 2 (nare~eno: 1,2,3,4-tetra-
benzil-5,6-dia-cetil-miozitol) }e se zagreat
od sobna, do temperatura od 700S, }e potskok-
nat pove}e santimetri vo viso~ina. Interesno
e {to ova odnesuvawe e i reverzibilno: pri
ladewe na okolu 40 0S kristalite povtorno
potskoknuvaat. Istra`uvaweto na ova soedi-
nenie poka`uvaat deka pri fazniot premin
igli~estite kristali se kr{at i stanuvaat
pokratki za 10%. Preorientacijata na mole-
kulite se prenesuva od edniot na drugiot kraj
na kristalot, (so dimenzii 30x0,5x0,3 mm3) za
vreme od stoti del od sekundata. Pritoa nasta-
nuvaat mehani~ki napregawa pome|u kristal-
nite sloevi koi go predizvikuvaat nabquduva-
niot efekt na skokawe. Iako ovaa pojava e
138 3.4. Unikatni materijali
dosta retka, kristalite A ne se edinstveni
gimnasti~ari.
R1
R1
R2 =CH2
=CH
R1
R1
R1
R2=CH3-COO-
R1=C6 H5-COO-
=CH
A B
Sl. 2. 1,2,3,4 tetrabenzi perhidropiren-A; 5,6-dia-
cetil-miozitol-B
Kristalite na jaglenorodot B,
perhidropiren (sl. 2) imaat tendencija na
pomali ili pogolemi potskoknuvawa. Tie
mo`at da skokaat i do visina od 6 cm. Svetski
rekord vo disciplinata skok vo viso~ina go
dr`i edna legura na mangan-kobalt-germanium.
Pri zagrevawe kristalite na ovaa legura
skokaat vo viso~ina i do 30 cm vo odnos na
horizontalnata ramnina na koja e postaven
skoka~ot.
Aerogeli. Toa se neobi~ni materijali
{to se prozra~ni i isklu~itelno porozni
(ponekojpat vrednosta na poroznosta e pogole-
ma od 99%). Najgolem del od nivniot volumen e
praznina, a sosema mal del pretstavuva tvrda
supstancija. Imeto aerogel spored vizueli-
zacijata asocira na suv gel, vo ekstremni
slu~ai toj izgleda kako zamrznat ~ad (dim). Za
sporedba, kuben metar staklo od silicium ima
masa od 2000 kg, a kuben metar aerogel od
silicium samo 20 kg. Neobi~nata struktura
(sl. 3) na aerogelite e pri~ina za nivnite
unikatni svojstva.
Poradi strukturata kaj aerogelite
egzistiraat i nekoi paradoksalni sostojbi.
Akusti~kite branovi vo niv, se {irat so
pomala brzina od onaa, {to ja imat vo vozduh.
Pove}eto akusti~ki i mehani~ki svojstva kaj
aerogelite zavisat od strukturata na kompakt-
niot del na aerogelot.
Sl. 3 Struktura na aerogel
Aerogelite imaat niska toplosprovod-
nost, poradi enormnata vrednost na porozi-
tetot. Toplinskiot transport niz aerogelite
se odviva na dva na~ina:
- Prviot na~in se odviva so prenesuva-
we na toplina niz kompaktnata struktura na
aerogelot. Prenosot na toplina so ovoj mehni-
zam se namaluva so porast na porozitetot, t.e
so namaluvawe na gustinata na aerogelot i ne
zavisi mnogu od temperaturata.
- Vtoriot na~in e prenesuvawe na top-
lina so zra~ewe. Prenosot na toplina vo ovoj
slu~aj, silno zavisi od temperaturnite razli-
ki na dvete sredini oddeleni so aerogelot.
- Anomalno e odnesuvaweto na aero-
gelite vo odnos na brzinata na prostirawe na
akusti~kite branovi koja vo ovie mediumi
iznesuva ~100 m/s.
Pove}eto tvrdi materijali podlo`eni
na napregawa, poka`uvaat zgolemuvawe na
vrednostite na brzinite na {irewe na akus-
ti~kite branovi. Aerogelite podlo`eni na
napregawe se odnesuvaat kako da se razmek-
nati, t.e kako da e olesneta promenata na
formata na skeletot.
Opredelena grupa aerogeli e sposobna
elektri~nite signali da gi transformira vo
akusti~ki, t.e. poka`uvaat odnesuvawe sli~no
na piezopretvoruva~ite.
Te~ni kristali. Samoto ime poka-
`uva deka ovie materijali imaat neobi~ni
karakteristiki i ne retko tie se spomenuvaat
 3.4. Unikatni materijali 139

kako materijali na novite tehnologii. od postavenosta na molekulite na smekti~nite

Te~nata karakteristika e nivnata fluidnost, kristali: smektik-A (a) i smektik-S (b).
dodeka nivnata (opti~ka, mehani~ka, elek-
tri~na, ili druga) anizotropnost e karakte-
ristika svojstvena za tvrdite kristalni
strukturi.
Te~nite kristali imaat posebno zna~aj-
na uloga vo naukata za novite materijali,
bidej}i kako model od aspekt na fizi~ka
hemija, pomognuvaat pri prou~uvaweto na
vrskata pome|u hemiskata struktura i nivnite
fizi~ki svojstva. Od druga strana, pak, tie
pretstavuvaat osnova za objasnuvawe na odre-
deni pojavi vo biosistemite. Fakti~ki, te~-
nite kristali se pojavuvaat pri proces na
vte~nuvaweto na nekoi kristalni organski a) b)
supstancii kade preminot od tvrda vo te~na
faza ne e direkten, tuku mu prethodat nekolku Sl. 4 Model na smekti~ni te~ni kristali
me|ufazni sostojbi nare~eni mezofazi. Vo A(a) i C (b)
mezofazna sostojba takvite supstancii poka-
`uvaat istaknata anizotropija, sposobnost za
te~ewe i plasti~nost. Postojat i kolonarni te~ni kristali
Pri temperaturi povisoki od to~kata ~ii molekuli se vo oblik na diskovi (namesto
na topewe, te~nite kristali seu{te zadr`u- so stap~esta forma) i se gusto grupirani vo
vaat del od kristalnata struktura na tvrdite koloni (sl. 5). Nivna osnovna karakteristika
supstancii. Dokolku e toa dvodimenzionalna e sproveduvawe na elektri~na ili svetlinska
podredenost stanuva zbor za te~en kristal- energija po dol`ina na oskite na kolonata,
smektik, a pri ednodimenzionalno podreduva- blagodarenie na nekovalentnata interakcija
we na molekulite za te~en kristal-nematik. pome|u sosedite.
Od makroskopski aspekt se doa|a do soznanie
deka stanuva zbor za mali orientirani oblas-
ti vo te~nokristalnite mezofazi, vo koi
molekulite se postaveni re~isi paralelno
edna vo odnos na druga, pojava poznata pod
imeto tekstura.
Unikatnite svojstva na te~nite kris-
tali i nivnata specifi~na primena e pri~ina
za zgolemeniot interes na nau~nicite kon
istra`uvawata na osobinite na ovie mezo-
fazni supstancii. Kako rezultat na toa vo
poslednite triesetina godini se otkrieni nad
3000 takvi supstancii, ~ija egzistencija e vo Sl. 5. Modela na kolonaren te~en kristal
intervalot od –20 0S do +400 0S.
0

Smekti~kite te~ni kristali se sosto-

jat od paralelni sloevi na pravilno podre-
deni molekuli na te~niot kristal. Po pravi-
lo tie imaat {irok temperaturen interval na
egzistencija so optimalni karakteristiki.
Na sl. sl. 4 se dadeni modeli na dve
karakteristi~ni sostojbi koi proizleguvaat
Od aspekt na uslovite na sozdavawe i
egzistencija, te~nite kristali se klasifi-
ciraat vo tri grupi: termotropni, liotrop-
ni i fototropni.
Termotropnite te~ni kristali se
karakteriziraat so temperatura na premin od
140 3.5. Nekonvencionalni postapki za dobivawe materijali
cvrsta vo te~nokristalna sostojba na t.n.
to~ka na topewe (melting point), no osobeno
va`na pri ispituvaweto za nivnata primenli-
vost e temperaturata na premin od te~nokris-
talna vo te~na (izotropna) sostojba ili t.n.
temperatura na prosvetluvawe (clearing
point). Liotropnite se obrazuvaat pri rastvo-
ruvawe na kristalna supstancija vo nekoj
pogoden rastvoruva~, a fototropnite - pri
zaemno dejstvo na supstancijata so nekoj vid
zra~ewe.
Te~nite kristali poradi svoite karak-
teristi~ni svojstva nao|aat specifi~na
primena, pokraj na drugi mesta i kaj displeite
za ra~nite ~asovnici, kalkulatorite, video-
bimot, monitorite za kompjuteri, video
kamerite, monitorite so ogromni dimenzii,
vizuelizacijata na sliki vo biomedicinskite
disciplini, navigacioni sistemi, telekomu-
nikacionata tehnika, indicatorskite sistemi,
raznite registratori, opti~kite zavesi, a na
mnogu mesta vr{at zamena na katodnata cevka.
Ovde spomnatite materijali so uni-
katni svojstva se samo mal del od ogromnoto
mno`estvo takvi materijali.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. [to se podrazbira pod poimot
unikatnost na svojstva ?
2. Navedi analogija pri potskoknuvawe
na materijali?
3. [to se toa aerogeli? Od {to }e zavi-
si tvrdinata kaj aerogelite?
4. Kolkava e brzinata na zvukot vo
vozduh, voda i ~elik i sporedi ja so onaa vo
aerogel?
5. [to e razlika me|u tvrdi i te~ni
kristali?
6. Kako se klasificiraat te~nite
kristali?
7. Koi te~ni kristali se nematski, a
koi smekti~ki?
8. Navedi nekoi primeri kade se
primenuvaat unikatnite materijali.
3.5. NEKONVENCIONALNI
POSTAPKI ZA DOBIVAWE
MATERIJALI
Vo posledno vreme sé pogolema uloga im
se dava na materijalite dobieni so nekonven-
cionalni postapki kade {to pripa|a i vonpe~-
nata metalurgija i tehnologija kade se razra-
botuvaat razli~ni postapki za dobivawe mate-
rijali so prognozirani svojstva. Ovde posebno
e izdvoena pra{kastata metalurgija kade od
metalni ~esti~ki vo prav so kompaktira~ki i
densifikacioni postapki i nivni kombinacii
se dobivaat metalo-kerami~ki materijali.
KOMPAKTIRAWE NA
^ESTI^KITE OD PRAV
Za dobivawe na kvalitetni finalni
proizvodi pri oblikuvawe na materijalite od
~esti~ki vo prav, vo posledno vreme se koris-
tat pove}e postapki: slobodno nasipuvawe,
mehani~ko presuvawe, vibraciono kompakti-
rawe, valawe, ekstruzija, eksplozivno presu-
vawe, izostatsko presuvawe itn. Me|utoa, pri
eksperimentalnite i teoretskite istra`u-
vawa, poradi pogolema ednostavnost i mo`-
nost za reprodukcija, se koristi presuvawe so
mehani~ki presi pri isti uslovi.
Pred da se zapo~ne so kompaktirawe na
pra{kovite ~esti~ki, treba da se izvr{i niv-
na karakterizacija i homogenizacija. Potoa
tie treba da se vnesat vo specijalni kalapi so
potrebna geometrija i posebna izdr`livost na
mehani~ki napregawa poradi podlo`uvawe na
pritisoci, pri koi ispresuvaniot materijal
treba da gi dobie soodvetnite karakteristiki.
Prednost mu se dava na sestranoto presuvawe.
Varijanta na takvo presuvawe e pretstavena so
{emata na sl. 1.
Pri izostatsko trodimenzionalno
(ili sestrano) presuvawe, pravot treba da se
smesti vo gumen, plasti~en ili drug sad so
elasti~en yid, koj se potopuva vo fluid koj se
nao|a vo specijalen sad, kade fluidot, a so toa
i pravot se podlo`uva na presuvawe. So cel da
se zgolemi kompatibilnosta presuvaweto se
izveduva pri poka~eni temperaturi.
 3.5. Nekonvencionalni postapki za dobivawe materijali
PRESA
MASLO
PRAV
ELASTI^EN YID
DEBEL YID
Sl. 1. Principielna {ema za izostatsko
presuvawe
Vibraciono presuvawe, se izveduva vo
uslovi koga sistemot so prav se izlo`uva na
vibracii so soodvetni frekvencii.
KALAP
EKSTRUZIJA
PRAV
3 Sl. 2. [ema za proces na ekstruzija
Procesot na ekstruzija (istisnuvawe
na ispresokot pod pritisok sl. 2) se sprovedu-
va so cel da se dobie materijal so opredelena
geometrija kako zavr{na forma, a se izveduva
vo prisustvo na nadvore{no zatopluvawe.
Eksplozivno presuvawe e proces {to se izve-
duva za mnogu kratko vreme.
Ako procesot na presuvawe se izveduva
pri konstanten pritisok i vo prisustvo na
dovedena toplina od nadvor, stanuva zbor za
toplo izostatsko presuvawe. Kaj ovoj proces
e mo`no i istovremeno odvivawe na procesot
na sinteruvawe, poradi {to ovoj na~in na
presuvawe se sretnuva i pod imeto sinte-
ruvawe pod pritisok. Kaj ovie postapki se
obezbeduva dobivawe na materijali so visoki
vrednosti na gustinata, zgolemena homogenost
i definiran oblik.
141
Potvrdeno e deka presuvaweto za pove}e
metalni materijali mo`e da se opi{e preku
zavisnosta na relativnata gustina () od
logaritamskata zavisnost na pritisokot
(logP/P1) so op{tata relacija:
klog(P/P1)
kade {to k e koeficient karakteristi~en za
sekoj materijal, a  i P1 se asocirani od
nasipnata gustina.

III
II
I
lo g P
Sl.3. log P-dijagram pri presuvawe na metalni
materijali
Vakvata logaritamska zavisnost ima
oblik kako na sl. 3. Sekoj od trite stadiumi od
sl. 3 e karakteriziran so parametrite , P1 i
n1. Ne navleguvaj}i detalno vo objasnuvaweto
na mehanizmite i bazi~nite procesi vo ovie
stadiumi, za koi postojat i soodvetni tolku-
vawa, ovde }e bide navedeno {to se slu~uva vo
niv. Vo prviot stadium, doa|a do rearan`I-
rawe na ~esti~kite preku lizgawe do pogusto
pakuvawe. Vo vtoriot doa|a do elasti~na i
plasti~na deformacija, a vo tretiot stadium
do fragmentacija.
1 SINTERUVAWE
Od pri~ini {to pri sinteruvaweto se
pojavuvaat pove}e procesi, {to se vo me|u-
sebna povrzanost, vo literaturata se sretnu-
vaat razli~ni, a ponekojpat i nesoodvetni
tolkuvawa na poimot sinteruvawe. Prakti~-
no, toa e poslo`en tehnolo{ki proces {to se
sostoi od zagrevawe i zadr`uvawe na ispresu-
vanite materijali na opredelena temperatura,
poniska od temperaturata na topewe na
kompaktniot materijal.
Sinteruvaweto fakti~ki pretstavuva
slo`en proces koj se sostoi od konsolidacija,
densifikacija, rekristalizacija i svrzuvawe
142 3.5. Nekonvencionalni postapki za dobivawe materijali
na aglomerirani pra{kasti ~esti~ki za
vreme, ili po kompaktiraweto na temperaturi
pod to~kata na topewe na glavnata komponenta
(temperaturen interval 0,5-0,8 Tt (K), kade Tt e
to~ka na topewe na sinteruvaniot materijal).
Vo tekot na sinteruvaweto se odvivaat odrede-
ni geometriski promeni, koi mo`at da se opi-
{at vo uslovi na namaluvawe na goleminata i
promena na oblikot na porite, obrazuvani vo
intersticiite pome|u ~esti~kite i so zgole-
muvawe na srednata golemina na kristalitite.
Brzinata i geometriskata promena zavisat od
karakterot na materijalot i od toa dali se
obrazuva te~na faza vo tekot na termi~kiot
tretman. Taka staklata, porcelanite, edno-
faznite ili pove}efaznite kristalni materi-
jali poedine~no se sinteruvaat na razli~ni
na~ini. Tekot na sinteruvaweto mo`e da se
menuva so promena na pritisokot za vreme na
sinteruvaweto.
NESINTERUVANI ^ESTICI SINTERUVANI
VO PRAV ^ESTICI
2 Sl. 4. Formirawe na kontakti pri sinteruvawe
Su{tinata na procesot na sinteruvawe,
poradi negovata slo`enost mo`e da se razgle-
duva od pove}e aspekti. Poradi uprostuvawe,
toj mo`e da se razgleduva od aspekt na
prirasnuvawe na ~esti~kite koi se vo dopir
(sl. 4). Pri toa, tekot na procesot na prirast
zavisi od mehanizmite na transport na masa vo
to~kata ili povr{inata na dopir.
Slikata na sinteruvawe se promenuva
pri sinteruvawe na pove}e komponentni sis-
temi, osobeno ako nekoja od komponentite
preminuva vo te~na faza vo tek na sinte-
ruvaweto. Toga{ stanuva zbor za te~nofazno
sinteruvawe. Osven toa, vo odnos na slo`e-
nosta na procesot, treba da se istakne
reakcionoto sinteruvawe, kaj koe pokraj
mehanizmite na transport na masa, bitno, a
neretko i dominantno vlijanie imaat proce-
site na prisutnite hemiski reakcii, ~ij
intenzitet se zgolemuva so zgolemuvawe na
temperaturata i vremeto na sinteruvawe.
Za nabquduvawe na koalescencija na dve
sferni ~esti~ki ili cilindri~ni stap~iwa
vo kontakt poradi termi~kite procesi na
sinteruvawe, se koristi klasi~niot model za
zgolemuvawe na vrat (voobi~aen izraz za
zgolemen kontakt me|u ~esticite kako na sl. 3
desno), predlo`en od Frenkel i Ku~inski.
Treba da se istakne deka odnesuvaweto
na ~esti~kite koi pome|u sebe se rastvo-
ruvaat, e razli~no od ona na ~esti~kite koi ne
poka`uvaat me|usebna zaemna rastvorlivost.
Fenomenolo{kiot opis na procesot na
sinteruvawe ~esto e poznat kako formalna
kinetika ili makrokinetika, koja pretstavuva
vospostavuvawe na neposredna funkcionalna
vrska me|u eksperimentalno izmerenite para-
metri i vremeto na izotermno sinteruvawe.
Mnogu ~esto pri dobivawe na sinteru-
van materijal osven soodvetnata geometrija,
od golema va`nost se i negovite svojstva, koi
me|u drugoto se karakterizirani so negovata
struktura koja opfa}a soodvetna disperznost
i distribucija na pori, soodvetni fazi, gole-
mina i distribucija na kristalnite zrna i dr.
Slo`enata niza na elementarnite pro-
cesi {to se odvivaat za vreme na sinteruva-
weto uslovno mo`e da se podeli na tri
stadiumi:
-Vo po~etniot stadium ~esti~kite ja
zadr`uvaat svojata individualnost i pokraj
mo`nosta za nivno rearan`irawe.
-Vo sredniot stadium poroznoto telo
mo`e da bide sfateno kako sevkupnost na dve
neuredno raspredeleni fazi: faza od mate-
rijal i faza od praznina.
-Vo zavr{niot stadium na sinteruva-
we, teloto {to se sinteruva se karakterizira,
glavno so postoewe na zatvorena poroznost i
tvrda supstancija kako matri~en element
(objasnuvawe vo poglavje za kompozitni
materijali).
Od seto dosega spomnato, mo`e da se
zaklu~i deka densifikacionite procesi {to
se odvivaat so postapkite na sinteruvawe se
opredeleni od: ~istotata i disperznosta na
pravot, heterogenosta na pra{kovata sme{a,
 3.5. Nekonvencionalni postapki za dobivawe materijali
osobinite na komponentite, uniformnosta na
gustinata na dobieniot so presuvawe materi-
jal itn. Vo zavisnost od baranite karakte-
ristiki na sinteruvaniot materijal, se odbi-
raat uslovite pod koi }e se vr{i sinteruva-
weto. Toa odi vo prilog na dobivawe materija-
li so prognozirani svojstva kako respektira-
na okolnost pri dobivaweto novi materijali.
NANOTEHNOLOGII I
4
NANOMATERIJALI
Vo poslednite nekolku godini, od
materijali so razli~na priroda (vklu~uvaj}i
metali, polusprovodnici i keramiki), se
dobivaat materijali so atomsko-klasterska
struktura so sreden dijametar od 5-50 nm. Tie
mo`at da se nao|aat vo kristalna, kvazikris-
talna, amorfna ili nekoja druga faza. Se
sintetiziraat vo uslovi na vakuum so postapki
na isparuvawe i kondenzacija na materijalot
koj se doveduva vo gasna sostojba. Taka dobi-
enite materijali imaat zabele`livo razli~ni
svojstva od klasi~no dobieni so ist sostav.
Svojstvata se menuvaat poradi malata gole-
mina na strukturnite zrna, visokata zasta-
penost na atomite okolu granicite na zrnata,
a kako rezultat na toa i me|usebnata interak-
cija pome|u zrnata. Se nastojuva, vo tek na
postapkite na nivnoto dobivawe, da se vlijae
na goleminata na klasterskite ansambli, so
{to se obezbeduva dominacija na nekoi
svojstva vo poedini etapi.
Gas-kondenzira~kata postapka za dobi-
vawe atomski klasteri e najednostavniot kon-
cepciski model. Materijalot (metal ili legu-
ra) se podlo`uva na isparuvawe pod sni`en
pritisok. Isparenite atomi ili molekuli ja
gubat energijata niz sudirite so gasnite atomi
ili molekuli i zavr{uvaat kako atomski klas-
teri vo superzasitena sostojba vo blizina na
prekursorot. Neretko doa|a i do koalescen-
cija na klasterskite strukturi.
Ovie tri etapi se smetaat za osnovni i
su{tinski pri objasnuvaweto na evolucijata
na klasterskata (grozdovidna) struktura,
iako e mo`no da se izdvoi u{te ne{to (na
primer: kalster-klaster koalescencija) pri
objasnuvawe na mehanizmot za nivno dobivawe.
Mo`e da se dodade deka klasterski strukturi
so pomali dimenzii e mo`no da se dobijat pri
143
pomali pritisoci od lesen inerten gas, kako
{to e heliumot.
KOM ORAZA
ISPARUVAW E I TE^EN N 2
KONDENZACIJA
GREBALKA
GAS
A B
VAKUUM
SOBIRA^
NA
^ESTI CI
Sl. 5. Gas-kondenzira~ka aparatura
Vo posledno vreme se razraboteni pou-
sovr{eni postapki i metodi za dobivawe na
nanofazni strukturi (od ve}e spomnatata).
Varijanta na tipi~na aparatura so koja e
mo`no da se obezbedat nanofazni strukturi
spored gas-kondenzira~ki postapki so mo`-
nost za etapna konsolidacija, principelno e
pretstavena na sl. 5.
Aparaturata sodr`i sistem za obezbe-
duvawe na ultravisok vakuum. Komponentite A
i B {to se koristat za dobivawe na nanofazni
klasteri se zagrevaat vo vakuum koj na
po~etokot se simnuva do 10-5Pa, a potoa se
vnesuva soodvetna inertna atmosfera. Za TiO2
na primer, kako inertna atmosfera se koristi
helium. Isparenite atomi se talo`at na spu{-
teniot sad napolnet so te~en azot (77 K),
metod poznat kako laden prst (cold finger).
Natalo`enite nanofazni klasterski ~es-
ti~ki so specijalni (teflonski) grebalki se
sobiraat vo poseben sad. Konsolidacionite
postapki ovde se izveduvaat pod pritisok od 1-
2 GPa, naj~esto na sobna temperatura so
mo`nost za poka~uvawe, ako e toa neophodno.
Me|u drugite postapki posebno mo`at
da se izdvojat: lasersko rasprskuvawe, aerosol
 3.7. Polimerni materijali
supstancijata od amorfnata matrica. Nesta-
nuvaweto na porite od granicite na koi se
nao|aat e odredena so kinetikata na zale~uva-
we. Su{tinata na ovoj mehanizam e premestu-
vawe na masata od granicite kon vnatre{nosta
na porite ili soodveten potok na vakancii od
granicata na porata niz granicite na zrnata.
Za razlika od nepragoviot mehanizam na
zarastuvawe kade nadvore{niot hidrostatski
pritisok ne e zemen predvid, pri mehanizmot
na t.n. zarastuvawe kaj pragoviot mehanizam,
nadvore{noto napregawe ima su{tinsko i
osnovno vlijanie na procesot na zarastuvawe.
Ovoj mehnizam mo`e da bide pretstaven kako
provociran pritisok vrz raspa|aweto na
porite vo vid na prizmati~ni vakancii od
nadvore{ni uslovi. Ponatamo{noto izlo`u-
vawe na nadvore{ni vlijanija (p,T) mo`e da
pridonese do pojava na poligonizacija, formi-
rawe na puknatini, a so zgolemuvawe na tem-
peraturata izvorot na vakanciite mo`e da se
oddale~i od porata. Kinetikata na zarastu-
vawe na pori so pragov mehanizam mo`e da
bide opi{ana kako preku fenomenolo{ki
postapki, taka i preku koristewe na konkret-
ni modeli so i bez transport na masa.
Fenomenolo{koto opi{uvawe na zaras-
tuvawe na vlijanieto na sestran pritisok vo
izotropna sredina go koristi mehanizmot na
plasti~no te~ewe na supstancijata. Pri toa
detalno se opi{uva plasti~na zona i zona na
kvaziviskozno te~ewe.
Eksperimentalnite istra`uvawa za vli-
janieto na pritisokot i temperaturata vrz
zarastuvaweto se vr{at so metalografska i
rendgenstrukturna analiza, pri {to se poka-
`uva deka pri odredeno zgolemuvawe na vred-
nostite na pritisokot i temperaturata doa|a
do disperznost na porite. Disperznosta vo
okolinata na porata uslovuva premin od dis-
perzen mehanizam kon izotropno viskozno
zarastuvawe na porite.
Vo posledno vreme sè pogolema uloga im
se dava na materijalite dobieni so nekon-
vencionalni postapki kade {to pripa|a i
vonpe~nata metalurgija i tehnologija kade se
razrabotuvaat razli~ni postapki za dobivawe
na materijali so prognozirani svojstva. Ovde
posebno e izdvoena pra{kastata metalurgija
kade od metalni ~esti~ki vo prav so kompak-
147
tira~ki i densifikacioni postapki i nivni
kombinacii se dobivaat metalo kerami~ki
materijali.
?
0 PRA[AWA I ZADA^I
1. Nabrojte nekoi porozni strukturi so koi
sekojdnevno se sretnuvate i opi{ete go oblokot na
porite.
2. [to se slu~uva so poroznosta pri
poka~uvawe na temperaturata?
3. Spored slika 5 objasnete {to se slu~uva
so porite na (temnite kruk~iwa) vo zavosnost od
nivnata polo`ba?
3.7. POLIMERNI MATERIJALI
Poradi svoite konstrukcisko-tehni~ki
karakteristiki, nivnata niska cena i neobi~-
nite fizi~ki svojstva, polimernite materi-
jali zaslu`uvaat posebno vnimanie.
Polimerite pretstavuvaat visoko-
molekularni soedinenija, sostaveni od makro-
molekuli koi sodr`at po desetina pa i
pove}e iljadi atomi. Makromolekulite
izgradeni od oddelni atomski grupi, podre-
deni pome|u sebe kako alki vo sinxir se
nare~eni linearni makromolkuli. Primerok
izgraden od takov vid na makromolekuli e
nare~en polimer, a grupata na atomi {to se
povtoruva e monomer. Za polietilenot [-H2C-
CH2-]n monomer e CH2-CH2 (etilen), za
polivinil hloridot [CH2-CHCl]n monomer e
CH2-CHCl (vinil hlorid). Simbolot n go
ozna~uva brojot na povtoruvawe na monomerot.
Spored polo`bata na strani~nite gru-
pi, polimerite mo`at da bidat: takti~ki
(regularni) - so pravilen redosled i
atakti~ki (neregularni), kaj koi strani~-
nite grupi se haoti~no rasporedeni. Tie ñ
pripa|aat na grupata amorfni polimeri.
148 3.7. Polimerni materijali

Strani~nite grupi mo`at da bidat rija, nastanuva koga energijata na me|umoleku-

formirani od atomi na elementi (H, Cl,...) ili
radikali (OH-, CN-, C6H5, ...). Osven vakvoto
dominantno linearno koncipirawe na poli-
mernite molekuli, ponekojpat se sozdavaat i
sferni strukturi koi predizvikuvaat posebno
vnimanie. Organskite polimeri pretstavuvaat
najgolema grupa na polimerni materijali i
dokolku osnovniot sinxir e od C-atomi tie se
nare~eni karbonitni polimeri. Formata na
makromolekulite mo`e da bide mo{ne razli~-
na. Na sl. 1 se pretstaveni: liniska (sinxire-
sta), cikli~na (zatvorena), yvezdasta, gran-
~esta, prostorna i dendridna struktura na
makromolekulite.
Formata i dimenziite na nadmoleku-
larnite strukturi imaat golemo vlijanie na
cvrstinata na polimerite. Primerok so mali
dimenzii na sferoliti (makromolekuli so
sferna forma), na primer, poka`uva pogolema
larnoto dejstvo po vrednost, ja nadminuva
energijata od toplotnoto dejstvo na moleku-
lite.
Naj~esto kaj polimernite materijali,
fenomenolo{ki se razgleduvaat ~etiri fizi~-
ki sostojbi: kristalna, amorfna, viskoelas-
ti~na i te~na. Nivnata me|usebna povrzanost
e pretstavena so blok-dijagramot na sl. 2.
Poradi golemite dimenzii na polimer-
nite molekuli, temperaturata na isparuvawe
im e dosta visoka (poradi toa e neophodna og-
romna energija za isparuvawe na polimernite
molekuli). Od tuka za site polimeri tempe-
raturata na dezintegracija e mnogu poniska od
temperaturata na isparuvawe. Prakti~no kaj
niv, gasna faza ne postoi.
TE^NA SOSTOJBA

cvrstina i ima povisoki vrednosti na elasti~-  PODVI@NOST NA SEGMENTI


nite moduli, {to ne e slu~aj so pokrupnite 
PODVI@NOST NA VERIGI
OTSUSTVO NA PODREDENOST NA
sferoliti koi se kr{livi i polesno se dezin- POGOLEMI RASTOJANIJA

tegriraat.
Sintetiziraweto na polimeri se odviva
VISKOELASTI^NA SOSTOJBA
preku usvoeni polimerizacioni procesi pri
{to mo`at da postignuvaat ogromni dimenzii. 
PODVI@NOST NA SEGMENTI

OTSUSTVO NA PODVI@NOST NA CELI
VERIGI

NEMA PODREDENOST NA POGOLEMI
RASTOJANIJA

KRISTALNA SOSTOJBA AMORFNA SOSTOJBA

- OTSUSTVO NA FRAGMENTARNA - OTSUSTVO NA FRAGMENTARNA

PODVI@NOST PODVI@NOST
- OTSUSTVUVA PODVI@NOST NA - OTSUSTVO NA PODVI@NOST
CELI VERIGI NA CELI VERIGI
SINXIREST OBLIK CIKLI^EN MOLEKUL YVEZDA SO 3 KRACI
- POSTOI PODREDENOST NA - OTSUSTVUVA PODREDENOST NA
POGOLEMI RASTOJANIJA POGOLEMI RASTOJANIJA

Sl. 2 Blok-dijagram za povrzanosta na fizi~ki

sostojbi na polimeri

MODEL NA ^E[EL 3-D MODEL DENDRIMER

2 Sl. 1. Razni oblici na polimerni strukturi
Fazna sostojba. Vo op{t slu~aj, a vo
zavisnost od temperaturata, polimerite
mo`at da se nao|aat vo tvrda i te~na sostojba.
Tvrdata sostojba, koja ima definirana geomet-
Va`no e da se istakne deka pri faznite
premini na polimerite (posebno kaj topeweto,
rekristaklizacijata,…,), doa|a do nagli pro-
meni na osobinite na polimerite, kako {to
se: specifi~niot ili molekulskiot volumen,
vnatre{nata energija i dr. Ovie promeni se
slu~uvaat za smetka na doveduvawe toplina
(pri topewe ili isparuvawe) ili oslo-
boduvawe toplina (pri kristalizacija).
 3.7. Polimerni materijali
SVOJSTVA NA POLIMERITE
Polimernite materijali ne retko
pretstavuvaat zamena na prirodnite materija-
li, poradi {to e neophodno podetalno pozna-
vawe na nivnite svojstva. Toa e neophodno ne
samo od aspekt na izborot na komponentite,
tuku i tehnologijata na dobivawe i povede-
nieto pri upotrebata na dadeniot materijal.
Svojstvata na polimerite mo`at da se
podelat vo tri me|usebno povrzani grupi:
fundamentalni svojstva, svojstva od zna~ewe
pri prerabotkata i svojstva na gotovite
proizvodi.
Samite imiwa poka`uvaat deka funda-
mentalnite svojstva se odnesuvaat na karak-
teristi~nite svojstva na supstancijata, dodeka
so svojstvata na proizvodot se karakterizira-
at u{te i oblikot i drugi estetski i geomet-
riski pokazateli. Osnovno e toa {to vrz
karakteristikite na nekoe svojstvo presudna
uloga imaat metodite na dobivawe, na~inot i
uslovite na negovata finalna prerabotka.
Pri toa treba da se vnimava deka svojstvata se
posledici na hemiskiot sostav i struktura.
Za izrabotka na tehni~ki proizvodi so
karakteristi~ni svojstva, na polimerite im se
dodavaat soodvetni aditivi kako {to se:
stabilizatori, popolnuva~i, plastifika-
tori, zacvrstuva~i, obojuva~i i dr. Imiwata
asociraat na ulogata na upotrebeniot aditiv.
Spored izborot na aditivite, svojstvata na
soodvetnite polimeri, mo`at vo zna~itelna
merka da bidat modificirani. Taka dobienite
materijali se sretnuvaat pod imeto plasti~ni
materijali ili plast-masi.
Mehani~kite svojstva na polimernite
materijali go karakteriziraat polimerot pri
negovoto odnesuvawe. Tie zavisat od negoviot
hemiski sostav, molekulskite faktori (mole-
kulskata masa, vmre`enosta, vidot na mono-
merite, sodr`inata na aditivite i bilnost, senzorstvo, asocijativnost, siner-
primesite,…), strukturnite faktori (kris-
talnata sostojba, orientiranosta, goleminata
na kristalot,…), kako i vremeto i tempera-
turata. Za razlika od metalite, staklata ili
keramikite, polimerite (poradi nivnata
karakteristi~na molekularna i nadmoleku-
larna struktura) se odlikuvaat so sposobnost
149
na visok stepen na povratna deformacija,
karakteristi~na za opredelen temperaturen
interval.
Elasti~nosta na molekulite dras-
ti~no se menuva so promena na temperaturata.
Pri zgolemuvawe na temperaturata se zgole-
muvaat toplinskite dvi`ewa, pri koi poli-
merot poka`uva pogolema nadvore{na defor-
mabilnost.
Vo odnos na dejstvoto napregawe-izdol-
`uvawe polimernite materijali poka`uvaat
histerezisno odnesuvawe. Poradi ovie a i
nekoi od dosega spomnatite karakteristiki,
polimernite materijali neretko se vbrojuvaat
vo materijali so funkcionalni svojstva a na
nekoi od niv im se prika~uva i etiketa na
pametni materijali.
Spored svoite elektri~ni svojstva
polimernite materijali se tipi~ni di-
elektrici, no za iznenaduvawe tie neretko
poka`uvaat sprovodni~ko, polusprovodni~ko,
pa duri i supersprovodni~ko odnesuvawe.
4Interesno e {to polimerni materijali
so posebna struktura se sretnuvaat kako novi
polimerni magneti. Nivnata polimerna
struktura e neobi~na.
Biopolimerite pretstavuvat polimer-
ni materijali koi se sretnuvaat kaj bio-
organizmite, no i se sintetiziraat vo bio-
hemiski laboratorii, a vrz osnova na
postoe~kite makromolekuli kaj `ivite
organizmi. Strukturata na biopolimernite
materijali e mo{ne hierarhiska
. Na po~etokot na 21 vek e zgolemen
interesot kon istra`uvawata na biopoli-
merite poradi:
- funkciite na podr`uvawe na razni
bioprocesi vo `ivite organizmi;
- inteligentnost (poradi reverzi-
getika) {to se primenuva vo medicinata i
farmacijata za transportna uloga na
medikamenti,
- zamena na dosega{nata plasti~na
ambala`a so ekolo{ki polimerni materijali
za da ne dojde do degradacija na prirodata i
za~uvuvawe na biodiverzitetot;
- modelirawe i dobivawe na polimerni
150 3.7. Polimerni materijali
materijali za konstruirawe na efikasni
biomembrani i ve{ta~ki organi.
Funkcioniraweto na sinteti~kite bio-
polimeri e vo direktna povrzanost so biopo-
tencijalite, biosenzorite i slo`enite regu-
lacioni procesi vo bioorganizmite zasnovani
na povratnata vrska. Specifi~nite funkcii
na biopolimerite e mo`no da se upravuvaat i
so nadvore{ni biostimulatori.
1m m
10nm
2nm
3 Sl.3 Farmacevtski semipolimer
Osven kristalnite i amorfnite poli-
meri, posebno vnimanie privlekuvaat polu-
kristalnite polimeri koi se sretnuvaat vo
specijalni aplikativni podra~ja kako {to e
farmacevtskata industrija. Na sl. 3 e dadena
{ema za mikrostruktura na poluetilen
glikol.
Biostabilnite polimerni implantanti
treba da bidat biokompatibilni i fizio-
lo{ki inertni.
Naporite vo poslednata decenija se
naso~eni kon proizvodstvo na biodegradabi-
lni polimerni materijali, poradi se pogole-
moto zagrozuvawe na `ivotnata sredina so
trajni plasti~ni materijali. Za obezbeduvawe
na takvi degradabilni materijali na kraevite
na polimerniot sinxir, tie treba da imaat
takvi hemiski grupi koi }e bidat sposobni za
oksidacija so enzimi od mikroorganizmi. Se
prou~uvaat i fotodegradira~ki procesi (so
pomo{ na ultravioletna svetlina) i kopo-
limeri na biopolimerni makromolekuli,
dobieni od celuloza, skrob, polisaharidi i dr.
Taka, ve}e se koristi proizvodstvo za makro-
molekulot na polilakti~na kiselina od
mle~nokiselinski bakterii so proces na fer-
mentacija, a od takov biopolimer ve}e se
proizveduvaat ambala`ni materijali so zado-
voluva~ki kvaliteti. Polimerite zasnovani
na proteini se degradibilni vo soleni sre-
dini i zatoa takvi isfrleni materijali vo
soleni (morski ili okeanski) sredini, mo`at
da vlezat vo sinxirot na ishranata vo vodniot
ekosistem.
Mnoguslojnite strukturi mo`at da se
koristat za dobivawe na polimerni membrani.
Nivnata primena e nezamenliva vo mikro-
filtracijata.
Pove}eto polimerni materijali nao|aat
{iroka primena vo elektronikata, kako
kvalitetni izolacioni materijali.
Sovremenata nauka za polimerite e
naso~ena kon pove}e pravci na istra`uvawe so
cel:
- da se dobijat materijali na uspe{no
dozirani polimeri,
- da se dobijat primeroci so razli~na
morfologija i mo`nost za menuvawe na niv-
nite svojstva od plasti~nost do elasti~nost
vo zavisnost od potrebite,
- da se razvijat teoretski modeli za
detalno opi{uvawe na ovie novi polimerni
materijali.
- dobivawe i primena na takvi
materijali bez bilo kakava kratkoro~na ili
dolgoro~na {tetnost za ~ovekot i negovata
okolina.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Obidete se da napravite model za
takti~en i atakti~en polimer!
2. Od {to zavisat svojstvata na
polimerot?
3. [to e prioritetno kaj polimernite
materijali nad ostanatite?
4. [to treba da zadovoluva bio-
implantatot?
5. Dali znaete deka sinergetikata se
zanimava so prou~uvawe na slo`eni sistemi so
tendencija na samoorganizacija?
6. [to da se pravi za za{tita na
sredinata od polimerni materijali?
 3.8. Kompozitni materijali
3.8. KOMPOZITNI MATERIJALI
Kompoziten materijal vo op{t slu~aj
pretstavuva hibrid od matrica na eden mate-
rijal armiran so: disperzni ~esti~ki (ili
granuli), laminati ili drug oblik materijal
(sl. 1). Spored formata, vgradenite kompo-
nenti vo matricata mo`at da bidat so nulti
dimenzii (to~kest oblik), koi vo trite dimen-
zii imaat mnogu mali vrednosti, ednodimen-
zionalni (vlaknest/stap~est oblik) koi imaat
po dve dimenzii so niski vrednosti, a tretata
ima pogolema vrednost. Kaj dvodimenzional-
nata ili laminatna struktura (koja mo`e da
bide pletenica ili tkaenina dve dimenzii
imaat pogolemi vrednosti, a tretata e so mali
vrednosti.
GRAN ULARNA LA M I N A TN A M U LTI SL O JN A
STRUKTURA STRUKTURA
TRO
DIM ENZIONALEN
SUPERSRUKTUREN
M A TERI JA L
Sl. 1. [ema za tri modeli na kompoziten
materijal
Kompozitot e slo`en materijal ~ii
svojstva se razlikuvaat od svojstvata na
komponentite {to u~estvuvaat vo nego.
Kompozitni materijali vo prirodata se
sretnuvaat na pove}e mesta no najo~igleden e
primerot so drvoto (steblo, granka, list) i
koskite na ~ovekot i drugite `ivi organizmi.
151
Svojstvata na kompozitnite materijali
vo osnova zavisat od fizi~ko-mehani~kite
svojstva na komponentite i stabilnosta na
nivnata me|usebna povrzanost.
Osnovata na kompozitniot materijal –
matricata, mo`e da bide od metal ili legura
(na metalna osnova), od plasti~en materijal,
ili kerami~ki materijal (na nemetalna
osnova).
Metalnite, kerami~kite i plasti~nite
materijali mo`at da bidat ednofazni ili
pove}efazni. No, kompozitnite materijali
sekojpat se pove}efazni, a najmalku dvofazni.
Makroskopski tie se homogeni, a mik-
roskopski kvazihomogeni. Fazite ili kompo-
nentite vo slu~aj na nestabilnost na sistemot
odnosno na termohemiska neramnote`enost na
kompozitniot materijal, pripa|aat najmalku
na dve glavni grupi na materijalot. Tie
zavisat od kombinaciite na upotrebenite
materijali (sl. 2) kako {to se:
- metal - keramika
- keramika - plastika i
- plastika - metal
Kompoziten materijal na osnova na
keramika i metal se sretnuva pod imeto
kermet. Akronimot e dobien od prvite tri
bukvi na konstitutivnite materijali, od koi
zavisat negovite svojstva.
Od makroskopski aspekt nehomogenite
fazi ili komponenti ne pretstavuvaat
kompozitni materijali.
METAL KERAMIKA
KOMPOZIT
POLIMER
2 Sl .2. Blok {ema za materijali u~esnici vo
kompozitni strukturi
152
Na sl. 2 e dadena najop{ta podelba i povrza-
nost na konstrukcionite materijali napra-
vena vo zavisnost od sostavot i strukturata.
Matricata na kompozitniot materijal
ja dava negovata forma. Od svojstvata na
matricata vo golem stepen zavisi tehnolo{-
kiot re`im na dobivawe na kompozitot, a isto
taka i negovite eksploatacioni karakteris-
tiki kako {to e rabotnata temperatura,
stabilnost od razru{uvawe, zaemnodejstvo so
okolnata sredina, gustinata i sl.
Vgradenata (armira~ka) komponenta
ramnomerno e rasporedena vo matricata.
Dokolku ima uloga na vtvrdnuva~, taa treba da
ispolnuva soodvetni uslovi na: tvrdina,
krtost, elasti~nost, napregawe, stres i sl.
Disperznite kompozitni materijali
se dobivaat na toj na~in {to disperznite
~esti~ki (granuli) ramnomerno se distri-
buiraat vo matri~niot materijal vo te~na
sostojba, a potoa se vr{i procesot na ladewe.
Vo grupata na disperzni ~esti~ki so visoki
to~ki na topewe pripa|aat: oksidi, nitridi,
boridi, karbidi (kako {to se Al2O3, SiO2, BN,
SiC i dr.). Takvite disperzno tvrdi materijali
mo`at da se dobivaat i po metodite na pra-
{o~nata metalurgija. Zastapenosta na dis-
perznite ~esti~ki vo normalni uslovi e
pomala od 30 volumenski %.
Kaj disperzno tvrdite kompozitni mate-
rijali, osnovnite napregawa gi dobiva matri-
cata, a ~esti~kite go spre~uvaat dvi`eweto na
dislokaciite (hemiska nesovr{enost vo koja
doa|a do sukcesivno odemstuvawe na atomite),
poradi prilo`enite sili na napregawa i ja
namaluvaat plasti~nata deformacija. Kolku
{to e pogolem pru`eniot otpor, tolku e pogo-
lema cvrstinata na kompozitniot materijal.
Spored toa, cvrstinata zavisi isto taka i od
dislokacionata struktura formirana pri pod-
gotovka na materijalot. Osven od volumen-
skata koncentracija na disperznite ~esti~ki,
cvrstinata na kompozitot zavisi i od distri-
bucijata, a so toa i od rastojanieto pome|u
~esti~kite. Spored formulata na Orovan
(Orowan) otporot na smolknuvawe () se
zgolemuva so namaluvawe na rastojanieto
pome|u ~esti~kite (l):
  
Gr
l kompozitnite materijali.
3.8. Kompozitni materijali
kade {to G e modulot na torzija, a r sredna
golemina na radiusot na ~esti~kata.
Vo vlaknesto-kompozitnite materi-
jali kako armaturno sredstvo ~esto se
koristat vlakna ili stap~esti materijali od
~isti elementi ili visokotoplivi soedi-
nenija (B, C, Al2O3, SiC, ...), kako i visokotop-
livi metali ili leguri (Mo, W, Be,...).
Sredniot dijametar na upotrebenite vlakna
naj~esto e pomal od stotina mikrometri.
Vlaknesto-kompozitnite materijali se
delat na: ednonaso~ni kompoziti so nepreki-
nati vlakna (l/d=10-103; kade {to l se odnesuva
na dol`inata, a d na dijametarot na vlaknoto),
kompoziti so kratki vlakna i kompoziti so
neprekinati vlakna - orientirani vo pove}e
nasoki.
Pri podlo`uvawe na nadvore{ni sili,
napregawata se rasporeduvaat kako na vlak-
nata (indeks-v) taka i na matri~niot (indeks-
m) del. Odnosot na prilo`enite sili na
vlaknata (Pv) i na matricata (Pm) doveduva do
pojava na soodvetni napregawa v i m koi se
opi{uvaat so relacijata:
Pv  vV v
 (2)
Pm  m (1  Vv )
kade {to Vv e volumen na vlaknoto.
Modulot na elasti~nost na kompo-
zitniot materijal (EKM) mo`e da se opredeli
so pomo{ na matemati~kiot izraz:
EKM = Ev Vv+ + Em (1-Vv ) (3)
kade {to Ev se odnesuva na modulot na vlak-
nata, a Em za modulot na matri~niot del.
Vo zavisnost od izborot na vlaknoto,
negovata elasti~nost, cvrstina, termo-
otpornost, gustina, athezionost kon matricata
i sl., se dobivaat i soodvetni kompoziti so
posebni svojstva.
Matri~nite materijali od SiC, Al2O3,
SiN i mulitot (slo`eno soedinenie od: Al, Si i
O) mu obezbeduvaat na kompozitot mo`nost za
rabotni temperaturi od 17000S.
Jaglenorodnite i grafitnite vlakna,
poradi mo`nosta za termi~ka stabilnost na
temperatura od 25000S, pretstavuvaat poseben
(1) predizvik pri istra`uvawata i primenata na
 3.8. Kompozitni materijali
1 BIOKOMPOZITNI STRUKTURI
Retko se sretnuvaat takvi slo`eni i
funkcionalni strukturi kako {to se kompo-
zitnite biomaterijali. Tie se prisutni po~nu-
vaj}i od nivo na kletka, kako osnoven elemen-
taren konstituent, pa sè do najkrupnite organi
ili delovi na rastitelniot i `ivotinskiot
svet. Yidovite na kleto~nata membrana, na
primer, pretstavuvaat neobi~no elegantna
kompozitna struktura, a vo zavisnost od ti-
pot sostavena e od razli~ni vidovi na moleku-
li vklu~uvaj}i fosfolipidi, membranski i
gliko proteini, citoskeletni mre`a itn.
POLIANILINSKI KRISTALNI NEPERIODI^NI
KRISTALI OD ME[ANI
 LENTI
 LENTI
3 Sl. 3. Kompozitna biostruktura na pajakova
mre`a
Koskata pretstavuva sme{a od organski
i neorganski materijali, vo prv red apatit i
proteinska matrica. Mekoto tkivo, pak,
sodr`i elastin melanin i proteinski struk-
turi so razli~ni mehani~ki svojstva.
Za da se dobie pretstava za slo`enosta
na biokompozitnite mikro strukturi zgodno e
da se pogleda biostrukturata na pajakova
mre`a pretstavena na sl. 3. Od slikata se
gleda deka toa pretstavuva hierarhiski
biomaterijal, karakteriziran so razli~ni
biostrukturi. Se zabele`uva egzistencija na
regioni so kristalni proteinski matrici so
golemina od nekolku desetici nanometri, kako
i kvazi periodi~ni nanometarski sloevi od
me{ani t.n. lenti. Aran`manot na polipep-
tidnite lanci koj e svojstven za ovie struk-
turi im obezbeduva visoki vrednosti na jakost
i vodootpornost.
153
Primena. Kompozitnite materijali se
primenuvaat vo pove}e industriski oblasti,
osobeno vo avionskata, kosmi~kata, avto-
mobilskata, nuklearnata i raketnata tehnika,
kade {to se neophodni termorezistentni,
cvrsti i lesni materijali. Poradi svojata
ja~ina i tvrdina, tie se koristat kaj horizon-
talnite stabilizatori, komorite za sogo-
ruvawe, kontejnerite i motornite lopatki na
razni vidovi avioni i sl. Poradi niskite
vrednosti na gustinata, tie ja namaluvaat
masata za 30-40%, so {to vo avtomobilskata i
avionskata industrija i `elezni~kiot soobra-
}aj, se postignuvaat zna~itelni za{tedi.
Od ekolo{ki pri~ini ne retko pot-
rebno e dobivawe na kompozitni materijali
dobieni ili po pat na reciklirawe ili po
nivnata upotreba tie lesno da bidat samode-
gradabilni ili reciklirabilni. Vo posledno
vreme posebno mesto se otstapuva na kompo-
zitite od aspekt na za~uvuvawe na `ivotnata
sredina kade od ekolo{ki aspekt im se dava
prednost na t.n. zeleni kompoziti. Se sretnu-
vaat razni vidovi kompozitni materijali kako
{to se propilenskite od tipot na “all-PP”
kompoziti, avtokompoziti i biokompoziti.
Za site karakteristi~no e toa {to pokraj res-
pektabilnite svojstva imaat i lesno se
degradiraat po nivnata upotreba.
Zelenite kompoziti kako bioprodukti
(so u~estvo na vlaknesti strukturi od: pamuk,
len, juta, bambus,…, ), poradi nivnata struk-
tura ne e lesno da se recikliraat i pove}e-
kratno upotrebuvaat, no po nivnata upotreba,
poradi samodegradabilnosta, ne retko tie se
koristat za zgolemuvawe na kvalitetot i
plodnosta na po~vata.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kaao se odnesuvaat kermetite vo odnos na
elektrosprovodnost?
2. [to pretstavuva kvazihomogenost kaj
kompoziten materijal?
3. Da se nabrojat nekolku biokompozitni
materijali!
4. Zo{to se prioritetni all-P kompozitite?
154 3.9. Integralni materijali
3. 9. INTELIGENTNI
MATERIJALI
Sè po~esto i na pove}e mesta materijali
zamenuvaat ma{ini. Fakti~ki takvite mate-
rijali se nare~eni funkcionalni. Toa proiz-
leguva ottamu {to opredeleni supstancii gi
menuvaat svoite karakteristiki pod vlijanie
na nadvore{ni stimulatori: elektri~ni
signali, magnetno pole, svetlina, temperatu-
ra, zvuk, agresivnost na sredinata. Pri takvi
okolnosti tie postanuvaat prekinuva~i, memo-
rira~i, ventili ili filtri, bez dodatni
mehani~ki delovi za pridvi`uvawe. Vo kombi-
nacija na takvi senzori so mikroprocesori se
dobivaat inteligentni sistemi. Ovde nema da
stane zbor za sistemi so ve{ta~ka inteligen-
cija ~ija sekojdnevna upotreba e mnogu raspros-
traneta, tuku vnimanieto }e bide zadr`ano
samo na nekoi od inteligentnite materijali.
MATERIJALI ZA ZAPI[UVAWE I
^UVAWE NA INFORMACII
Svetot vo posledno vreme e “preplaven“
so informacii od najrazli~en vid. Fakti~ki,
tie pretstavuvaat sostaven del na informa-
ti~kiot period. Prostorot na primer, e is-
polnet so nevidlivi: radio, televiziski, tele-
fonski, ili internet linii koi zavr{uvaat
kaj priemnicite na milioni poedinci ili
semejstva. Zna~eweto na transportot na tak-
vite informacii e zanemarlivo vo odnos na
nivnoto skladirawe so namena za ponatamo{-
no i pove}ekratno koristewe.
Poradi enormnosta na informaciite, a
za namaluvawe na prostorot za smestuvawe, e
potrebna nivna transformacija so cel za
pogolema mikrominijaturizacija. Samo za
ilustracija, vo poslednata decenija mo`nosta
za zgolemuvawe na gustinata na smestuvawe na
informaciite na hard disk kaj kompjuterite,
na sekoi tri godini se zgolemuva za dva pati.
Po~nuvaj}i od audio i video kasetite, diske-
tite, kompakt-diskovite-CD i hard diskovite
smestuvaweto na podatocite e so magnetna
tehnologija. No poradi zgolemenite potrebi,
limitira~kata mikrominijaturizacija i brzi-
nata na upotreba na informaciite, ramkite na
ovie memorii se stesnuvaat.
Laserskata svetlina pominuva niz
polarizacioni filtri so cel elektro-
magnetnite oscilacii na svetlinata da se
svedat vo edna ramnina. Koga takvata }e se
reflektira od magneten medium, vo zavisnost
od nasokata na magnetizacija, doa|a do izvesno
svrtuvawe na ramninata na polarizacija
(Kerov /Kerr/ magnetno-opti~ki efekt).
Nasokite na ovie tehnologii ne
zvr{uvaat so dosega spomnatoto. Na povidok e
tridimenzionalnata (3D) tehnologija kon koja
se naso~eni site istra`uvawa vo posledno
vreme. Taa pretstavuva izvesna modifikacija
na holografskata tehnologija kaj koja
informaciite se smestuvaat na poedine~ni
blokovi na fotosenzitivni materijali.
Na po~etokot bea respektabilni holo-
grafski memoriski materijali, koi pripa|aat
na klasata feroelektrici, no se poka`a deka
tie ne se idealno pogodni od tehnolo{ki
aspekt. Vo posledno vreme (od 1994) kako
alternativni fotosenzitivni materijali, se
pojavuvat opredeleni organski polimeri t.n
fotopolimeri koi gi menuvaat hemiskite
svojstva, ako se izlo`uvaat na svetlina.
Takvite materijali treba da ispolnuvaat
uslovi za sozdavawe i prenesuvawe na elek-
troni i praznini kako rezultat na izlo-
`uvaweto na svetlina i da se odnesuvaat kako
medium za transport na nositelite. Pri otsus-
tvo na svetlina tie treba fiksno da gi zadr-
`at svoite mesta sè do momentot na povtorno
osvetluvawe i ot~ituvawe na informaciite,
so cel da se obezbedi rekonstrukcija na
hologramot.
2 HROMOGENI PAMETNI
MATERIJALI
3
Hromogenite materiajli poradi svojata
posebna funkcionalnost i aplikativnost se
vbrojuvaat vo grupata na pametni materijali.
Blagodarenie na niv celi yidovi na zgradi gi
menuvaat boite, a toa se slu~uva i so promena
na boite na avtomobili, avioni, reklamni
panoa, monitori itn. Samata tehnologija
dovela do toa nivnata funkcionalnost da se
 3.9. Integralni materijali
dol`i na suspendirani ~estici od supstancii
so sposobnost za elektrohromizam (efekt zas-
novan na promena na bojata so promena na
elektri~no pole), a se poznati kako elektro-
foretici, potoa fazno disperzirani te~ni
kristali, kako termohromnici (promena na
boja so promena na temperaturata). Posebno
mesto im pripa|a na fotohromnite materi-
jali koi ja menuvaat bojata so izlo`uvawe na
ultravioletna iluminacija ili so promena na
frekvencijata na ozra~uvaweto. Hromogenite
materijali evoluiraat po~nuvaj}i od poli-
alkalni stakla so dodatok baziran na preodni
metalni oksidi kako VO2 so mo`nost za prome-
na na bojata no i transparentnosta) so prome-
na na temperaturata. Posebno mesto nao|aat
vo avioindustrijata, so cel za promena na
emisivnosta od povr{inata so zagrevawe. So
dodavawe na organski termohromni obojuva~i
ove materijali se koristat kako temperatur-
ni indikatori.
Pri razvojot se pojavuvaat hidrogeli
ili polimerni blendi koi poradi svoite
naglaseni fizi~ki promeni so zagrevawe ima-
at uloga na termotropnost t.e mo`at da
dovedat do skrenuvawe ili prekinuvawe na
opti~nosta so temperaturata. Postojat i mno-
gu drugi hibridni vidovi kako fotoelektro-
hromici bazirani na hromosenzitivnosta na
nanostrukturni komponenti.
Pomasovno koristewe na elektrohrom-
nite napravi zapo~na po 1990 god. poradi {to
zapo~na razvoj na razni tehnologii. Edna od
niv e povr{inskata glazura so {to se obezbe-
duvaat specijalni pokrivki na elektrohrom-
niot materijal. Interesno e {to elektro-
hromnite materijali so promeneti opti~ki
svojstva, mo`at da bidat vrateni vo origi-
nalnata forma so reverzibilno pole. Tie
imaat nekolku izdvoeni karakteristiki:
- mal prekinuva~ki napon (1-5 V),
- projavuvawe na spekularna refleksija,
- poseduvawe na siva skala,
- opredelena mo} za vreme na prekinot,
- poka`uvawe na prilagodliva memorija
od 12-48 ~asa.
Tipi~nite elektrohromni napravi ima-
at povisoka vidliva transmisija od TV=25-10%,
vo vidliviot del na spektarot. Nivo na trans-
155
mitancija e mo`no i do 1%. Vo grupata na
popoznati elektrohromni supstancii pripa|a
In2O3:Sn.
Postojat i gashromni supstancii koi se
smestuvaat vo prozorskite dvojni stakla, a se
sposobni da ja menuvaat ne samo transparent-
nosta, tuku i koloritnosta na ambientnata
svetlina. Takvite prozori se sretnuvaat pod
imeto inteligentni. Pritoa neretko domi-
natna uloga mu se pridava na WO3 so ~ija
pomo{ se obezbeduva sina boja, za {to e
potrebno da se obezbedi neophodna sloesta
struktura.
Site redoks aktivni i elektri~no
sprovodni polimeri se potencijalni elektro-
hromni filmovi. Pove}eto od niv se aroma-
ti~ni sistemi kako polianilinot. Toj pripa-
|a na grupata t.n. organski metali. Tie se
(zeleno) transparentni i imaat visoka spro-
vodnost osven koga nivnata debelina iznesuva
1m.
4 MATERIJALI SO EFEKT NA POMNEWE
FORMA
Fenomenot efekt na pomnewe forma
pretstavuva eden od najintrigira~kite feno-
meni vo naukata na materijalite. Fakti~ki
glavna i unikatna osobina na materijalite
{to imaat sposobnost za memorirawe na for-
ma e mo`nost za zaemna transformacija na tri
fizi~ki veli~ini: mehani~ko napregawe (),
deformacija () i temperatura (T). Pritoa,
ako na nekoj na~in se dejstvuva na edna od ovie
tri veli~ini, doa|a do promena na drugite dve.
Efektot na dejstvoto vrz ostanatite veli~ini
ne zavisi tolku od koli~estvto na dejstvoto,
tuku od negovata sukcesivnost, poradi {to vo
materijalot se pojavuva {irok spektar na sili
i deformacii. Toa osobeno se manifestira
pri promenata na temperaturata, koga doa|a do
egzistencija na reverzibilni procesi, koi se
glavna pri~ina za efektot na pomnewe forma.
Pri promena na nekoi nadvore{ni uslo-
vi (temperatura, svetlina, pritisok) doa|a do
promena na odnesuvaweto na materijalite. Toa
odnesuvawe naj~esto e vo dadeni predvidlivi
ramki. So zagrevawe na primer, po pravilo
doa|a do promena na dimenziite na materija-
lite. Ova se dol`i na zgolemenoto oscilira-
156 3.9. Integralni materijali

we na atomite poradi poka~enata tempe- tura pod Ts i spored potrebite konstrukcijata

ratura. Vo izvesna smisla ovoj fenomen e kako se deformira. Potoa se transportira na opre-
i efektot na bimetal (zasnovan na razli~niot deleno mesto, kade {to po zagrevaweto na
termi~ki koeficient, po~esto upotrebuvan za temperaturi povisoki od Ts, konstrukcijata si
termostat vo aparatite za doma}instvoto), koj ja vospostavuva prvobitno zapomnetata forma
ima izvesna pamet, poradi vra}aweto pri (sl. 1).
opredeleni uslovi vo prethodna forma pred
zagrevawe. Unikatnost pretstavuva odnesuva-
weto na pametnite materijali koe ne se vklo-
puva vo standardni ramki. Neretko e potrebno
da se odredi stepenot na realnoto odnesuvawe
povrzano so realnata inteligencija na opre-
delen materijal.
Objasnuvaweto na ovoj efekt }e bide
olesneto ako se poslu`ime so nekoj primer.
Od metali ili leguri, na pove}e na~ini mo`e
da se dobie predmet so opredelena forma. Vo
op{t slu~aj predmetot si ja za~uvuva ovaa
forma se do rastopuvawe ili plasti~no defor- Sl. 1. Mehanizam na vospostavuvawe na
mirawe. No dali e toa sekoga{ taka?!
0

konstrukciska forma od materijal (TiNi) so

Vo tekot na t.n. AM efekt na pomnewe forma
(austenitnomartenzitna) fazna trans-
formacija materijalite so memoriski svojstva
se sposobni da akumuliraat ili emitiraat Sposobnosta za pomnewe forma posebno
toplinska energija vo zavisnost od ambient- doa|a do izraz pri kosmi~kite istra`uvawa.
nata temperatura, t.e. poseduvaat egzo i endo- Razni anteni (1,3), izvori - kolektori na
termni efekti, no {to e u{te pova`no doa|a son~eva energija (4), sredstva za stabilnost na
do pomestuvawe na atomite i nivno povtorno kosmi~kiot brod (2), son~evi baterii i sli~no
vra}awe na prethodnite mesta po prestanuva- se izrabotuvaat vo nivnata prirodna golemina
weto na transformacijata. Karakteristi~no i se ladat na temperatura TS.
za ovie materijali e postoewe na karak-
teristi~na temperatura na AM transfor-
macijata koja se sretnuva pod imeto kriti~na
temperatura TS. Na kriti~nata temperatura
materijalite se lesno deformabilni, {to e
mo{ne zna~ajno za nivnoto oformuvawe.
Vakvata osobini na materijalite se
koristat za originalni re{enija na pove}e
problemi. Hermetizacijata na razni ~uvstvi-
telni delovi (elektronski mikroelementi i
sl.) e edna od ovie originalnosti. Ovoj
mehanizam se koristi i pri montirawe na
konstruktivni delovi i cevkasti instalacii
na morskoto dno kade poradi zgolemuvawe na
dijametarot na vnatre{nata cevka doa|a do
silno spojuvawe na nastavenite cevki.
Efektot na pomnewe forma mo`e da se
iskoristi za izgradba na konstrukcii na 1 Sl. 2. Zazemawe na potrebna forma na
nedostapni mesta. Vo soodvetna hala se pravi vgradeni delovi na vselenski brod
potrebnata konstrukcija. Se ladi na tempera-
 3.10. Fulereni 157

Na ovaa temperatura tie se pakuvaat na

odredeni mesta na vselenskoit brod {to se
lansira vo kosmosot (sl. 2). Poradi zagreva- 3.10. FULERENI
weto na vselenskiot brod na temperaturi koi
se nad kriti~nata (>100 oS) site montirani
delovi gi zazemaat svoite prvobitni formi i
golemini).
Vr{eweto na rabota poradi premi-
nuvaweto na materijalite od edna vo druga
forma e iskoristeno za konstrukcija na t.n
memeoriski motor ~ie funkcionirawe se
dol`i samo na temperaturna razlika.
Superplasti~nite i superelasti~nite
svojstva ovozmo`uvaat sozdavawe na novi
kompresisko-distorziski napravi. Tie ~esto
se koristat vo domenite na osteologijata
(nauka za koskenite sistemi), posebno vo sto-
matolo{kata protetika, osteosintezata,
kardiologija. Pokraj ve}e poznatite strukturi od S-
Nivnta orginalnost se dol`i na vospos- atomi: grafit (sl. 1a) i dijamant b) od pred
tavuvawe na zapomnetata forma na telesnata nekolku godini sè pogolem interes privlekuva
temperatura, a nivnata funkcionalnost ima i edna neobi~na po izgled sferna forma
nezamenliva uloga. sostavena od 60 jaglenorodni atomi nare~ena
fuleren. Stanuva zbor za mnogu stabilna grupa
Kompletna pretstava za primena na ovie od petoagolno/heksagonalna klasterna struk-
materijali e te{ko da se dobie no, ovde }e tura od parni i dovolno golem broj S-atomi.
bide istaknato deka tie se primenuvaat i za: Atomite na jaglenorodot se smesteni na
~ustvitelni mehani~ki detektori, transfor- temiwata na ikosoedarot formiran od 20
macija na toplinskata vo mehani~ka energija {estoagolnici i 12 petoagolnici, a negoviot
(i obratno), kako materijali so visok stepen izgled e nalik na fudbalska topka (sl. 1v).
na stabilnost itn. Vakvata struktura na S-molekulite na
Efektot na pomenewe forma dava nov po~etokot pretstavuva{e enigma za pove}e
pravec vo fizikata na novite materijali i nau~nici od oblasta na hemijata, fizikata i
postanuva osnova za razvoj na novi tehniki i naukata za novite materijali, poradi {to se
tehnologii {to e pridones za pobrz razvoj i zgolemija interesite za istra`uvawe i
na drugi nau~ni i aplikativni podra~ja. otkrivawe na tajnite na ovoj molekul. I kako
{to ~esto se slu~uva, naskoro po otkrivaweto
na molekulot S-60, bea otkrieni i drugi
kompozicii od srodni molekuli: S-70, S-76,

0 ? PRA[AWA I ZADA^I
S-78, S-80, S-82, S-84, a ponatamu ovoj broj na
jaglenorodni atomi se zgolemuva na 240, 540,
960, so {to se dobieni gigantski strukturi
nare~eni hiperfulereni.
1. Na {to asocira poimot pameten mate- Ovie neobi~ni molekuli poseduvat
rijal? karakteristi~ni hemiski i fizi~ki svojstva.
2. [to e toa aktuator? Tie reagiraat so preodni elementi i so
3. [to se podrazbira pod poimot termo- slobodni radikali-klu~ni za polimerizaci-
elasti~nost? oni procesi. Koga vo arhitekturata na
4. [to e toa hromosenzitivnost? fulerenot se vgradi opredeleno, no to~no
koli~estvo, na kalium ili cezium vo praznite
158 3.10. Fulereni
delovi na vnatre{nosta na kristalot, toj
mo`e da stane (najdobriot organski) super-
sprovodnik. Se poka`uva deka fulereni koi
se soedinuvaat so alkalni metali poseduvaat
kataliti~ki svojstva sli~ni so onie na plati-
nata. Molekulot S-60 mo`e da apsorbira
golem broj vodorodni atomi (skoro po eden-N
za sekoj S-atom), bez da dojde do dezintegracija
na negovata struktura. Toa uka`uva deka fule-
renite mo`at da bidat podobar rezervoar za
vodorodni atomi od metalnite hidridi.
a) b)
v)
Sl. 1. Grafitna (a), dijamantska (b) i fulerenska
struktura (v)
Fulerenite se primenuvaat kaj hemiski
senzori, hemiski separatori, sredstva za
zacvrstuvawe, otvoraat novi nasoki kon
dobivawe na sinteti~ki dijamanti, kata-
lizatori, novi plastiki itn.. Tenok sloj od
fuleren S-70, nanesen na siliciumski ~ip,
obezbeduva uslovi za rastewe na filmovi so
dijamantska struktura. Skladiraweto na
vodorod naveduva na razmisluvawe za razvoj na
novi baterii za koristewe kaj ekolo{kite
avtomobili.
2 Fulerenski nanocevki
Jaglenorodnite fulerenski nanocevki
(carbon nanotubes) pretstavuvaat unikatni nano
strukturi so zabele`livi elektri~ni i
magnetni svojstva. Interesot za istra`u-
vawata na ovie cevki vo prv red e fokusiran
na nivnite elektronski svojstva, od pri~ini
{to takvite nanocevki mo`at da se smetaat
kako prototip na ednodimenzionalni kvantni
`ici. Fakti~ki, ovie cevki pretstavuvaat
gigantski fulerenski molekuli so {upliva
cilindri~na geometrija, so dijametar koj
iznesuva nekolku nanometri i nesrazmerna
dol`ina vo odnos na dijametarot, izgradeni od
posebno podredeni jaglenorodni atomi. Retko
se sretnuvaat objekti so takvi karakte-
risti~ni dimenzii. Na kraevite od ovie
cilindri~ni strukturi se nao|aat sferoidni
polovinki od fulerenskiot molekul S60 ili
druga fulerenska struktura. Prisustvoto na
ovie fulerenski zatvora~i upatuva na
direktna geometriska i strukturna povrzanost
pome|u fulerenite i nanocevkite.
Faktot {to na kraevite tie sodr`at
delovi od fulerenski molekuli uka`uva deka
pome|u niv se vmetnuva pojas od po desetina
atomi, dobivaj}i se na toj na~in osven C60 i
molekula od S70, S80 itn. So pove}ekratno
povtoruvawe na ovaa postapka se dobiva silno
izdol`en molekul ~ij oblik odgovara na onoj
na nanocevkite, koj spored dimenziite mo`e
da bide ozna~en so S-1000000 (S-106).
F O TELSKA NANO CEVKA
C I K -C A K N A N O C E V K A
HIRALNA NAONOCEVKA
3 Sl. 2. Tipovi na nanocevki
 3.10. Fulereni
Motiviranosta za dobivawe molekuli
so takov oblik se dol`i na nivnata po~etna
struktura i elektri~nite poliwa, no nas-
ledstvoto na takvata podredenost go dobile od
svojot predok-grafitot. Grafitot poseduva
ramninsko-sloesta, sa}esta, {estoagolna
struktura (sl. 1a), kade atomite se smesteni na
temiwata od {estoagolnicite. Sloevite me|u
sebe se povrzani so slabi kohezioni vrski.
Vakvi laminatni-ednoatomski strukturi vo
opredeleni uslovi mo`at da se podredat, ne vo
ramnina, tuku vo cevka.
Agolot () pod koj atomskite nizi se
postaveni vo odnos na linijata na napre~niot
presek na cevkata e karakteristi~en struk-
turen element na sekoja cevka i ja opredeluva
nejzinata helikoidnost (prostorna spiral-
nost). Od agolot na prostornata spiralnost i
dijametarot na nanocevkata koi ja definiraat
strukturata na nanocevkata silno zavisat
svojstvata na molekulot. Tri tipa na
strukturi na nanocevki se dadeni na sl. 2.
Kako po~etok za dobivawe na nanocevki
se smeta 1991 godina koga pove}e slojni
(koncentri~no postaveni) strukturi se dobi-
eni vo NEC korporacijata od Sumio Ixima
(Iijima S.). Toa e mo`no da se realizira vo
visokotemperaturni komori (cca 2-3000 0S)
koga ispareniot jaglenorod vo vid na plazma
se kondenzira vo klasterni strukturi.
Na Univerzitetot vo Montpelije e
razviena jaglenorodna la~na (carbon arc)
metoda za zgolemuvawe na monoslojnite yidovi
na nanocevkite.
Vo posledno vreme nanocevkite se dobi-
vaat so ne{to pomodificirani tehniki i
uslovi. Za ambient se koristi argon i
temperatura vo pe~ka od 12000S. Jaglerodnite
atomi od koi se sozdava nanocevka se dobivaat
so lasersko isparuvawe na grafitna meta, a
procesot na rastewe na cevkata se potpo-
mognuva so dejstvo na metalni katalizatori
(Co, Fe, Ni).
Nivnata uloga se sostoi vo toa da go
onevozmo`i procesot na zatvoraweto na
nanocevkite so fulerenski kapi, a pri toa da
ne se spre~uva nivnoto rastewe. Na toj na~in
se dobivaat dovolno dolgi nanocevki pogodni
159
za ispituvawa. Molekulite dobieni na toj
na~in vo najgolem del (70-80%) se monoslojni.
Pove}e nau~nici vo posledno vreme gi
naso~uvaat istra`uvawata kon zdru`uvawe i
kombinirawe na pove}e metodi.
Svojstva i primena
Poradi svoite unikatni karakteristiki
od elektri~en i mehani~ki aspekt se o~ekuva
zabele`liv presvrt vo primenata na napravi
od nanocevki vo pove}e oblasti. U{te vo 1997
godina se poka`a deka tie imaat podobra
elektrosprovodnost od bakarot, podobra ter-
mi~ka transmitivnost od dijamantot, no i
respektabilni mehani~ki karakteristiki. Vo
odnos na polusprovodni~kite svojstva, uni-
katnosta im dozvoluva da najdat primena vo
mikroelektronikata koja, poradi zastapenosta
na nanocevkite se o~ekuva da prerasne vo
nanoelektronika.
So terminologijata na zonskata teorija,
grafitot pretstavuva polumetal, so zanemar-
liv mal energetski procep me|u valentnata i
sprovodnata zona, no so mnogu slaba koncen-
tracija na nositeli na polne`i vo valentnata
zona. Svitkanata dvodimenzionalna laminatna
struktura vo oblik na cevka, pri ednosloen
yid, za elektronite pretstavuva ograni~eno
dvi`ewe vo radijalni nasoki, no postojat
ograni~uvawa i po obikolkata na kru`nite
linii. Vakvite ograni~uvawa doveduvaat do
promena vo zonskata struktura i do pojava na
ednodimenzionalni podzoni. Kako posledica
na toa, vo nanocevkite se zgolemuva aksijal-
nata koncentracija na nositeli poradi {to
tie postanuvaat dobri sprovodnici. Taka se
doa|a do sostojba, nanaocevkite da se pojavu-
vaat vo uloga na molekuli metali.
I pred pojavata na nanocevkite se
pojavuvale sprovodni moleuli, no te{ko
mo`at da se vbrojat vo metali poradi nivnata
dezintegracija vo kontakt so voda ili vozduh.
Ne site nanomolekuli imaat metalno pove-
denie. Dve tretini od nanocevkite se so
polusprovodni~ko povedenie. Dali nanocev-
kasta molekula }e bide metal ili poluspro-
vodnik, zavisi od dijametarot i spiralnosta
na nejzinata heksagonalna re{etka. Pri bavna
160 3.10. Fulereni
promena na nekoj od ovie parametri molekul-
cevkata mo`e da se transformira od metal vo
polusprovodnik i obratno.
Spored toa proizleguva deka super-
sprovodnite svojstva vo 1-D nasoka, davaat
mo`nost da se dobie analogon na MOS (Metal-
Oxid-Silicon) ili MOSFET-tranzistor so
efekt na pole vo koj elektronite se dvi`at po
dol`inata na povr{ina na tenki dvodi-
menzionalni sloevi. Nasproti ovie, drugi
nanocevki se odnesuvaat kako perfektni
metalni sprovodnici i pretstavuvaat nova
laboratorija za studirawe na dvi`eweto na
elektronite vo edna dimenzija. Dvata vida na
nanocevkovi napravi, metalni i polusprovod-
ni pottiknuvaat signifikantni tehnolo{ki
aplikacii.
Interesno i skokovito odnesuvawe
poka`uva voltamperskata karakteristika na
nanocevkite {to se dol`i na kvantniot
karakter na nivnata sprovodnost (sli~no kako
so opti~ko vlakno koe propu{ta samo opre-
deleni svetliinski modovi).
Komercijalniot potencijal na nano-
cevkite se dol`i i na nivnite unikatni meha-
ni~ki svojstva. Analogno na jaglenorodnite
vlakna, se o~ekuva i tie da imaat visoki vred-
nosti na jakost i elasti~ni moduli. Dobienite
vrednosti so teoretski presmetuvawa, vo
zavisnost od koristenite modeli, davaat vred-
nosti od 1 do 4 TPa (terapaskali). So ekspe-
riment na merewe na amplitudite na toplin-
skite treperewa na od edna strana pricvrs-
tena nanocevka vo NEC laboratorija vo
Prinston, e dobiena vrednost na jangoviot
modul od okolu 1TPa, so {to mo`e da se smeta
i na izvesna eksperimentalna poddr{ka na
teoretskite rezultati. So takvi vrednosti tie
vleguvaat vo grupata na superjaki materijali
vo koja prioritetno mesto imaat jaglenorod-
nite vlakna. No za razlika od niv, tie poka`u-
vaat visok stepen na fleksibilnost vo odnos
na vitkawe, vsukuvawe, spleskuvawe, bez da
dojde do nivna dezintegracija, pri {to po
prestanuvawe na dejstvoto tie se reverzi-
bilni.
Na dijagramot za zavisnosta napregawe-
deformacija, kaj generiranata elasti~na sila
od deformaciite se zabele`uvaat izvesni
singularnosti {to vo izvesna smisla otsta-
puva od Hukoviot zakon, od kade proizleguva
deka molekulot se akomodira na nadvore{niot
pritisok skokovito, menuvaj}i go svojot oblik
vo energetski pooptimalen. Pri toa vi{okot
energija se osloboduva vo vid na akusti~en
bran koj se {iri po negovata povr{ina,
poradi {to nanocevkite se narekuvaat i
krckasti molekuli.
Sposobnosta da bidat svitkani, bez
nivna kr{livost, nao|a primena kaj skenira~-
kata mikroskopija i kaj t.n. AFM (Atomic Force
Microscopy), kade nanocevkata se koristi kako
kontakten vrv na sondata na mikroskopot. Vo
uslovi koga se o~ekuva dobivawe na kompleksi
cevki so makroskopski dimenzii, se o~ekuva
deka nanocevkite }e pretstavuvaat osnova za
dobivawe na mehani~ki najizdr`livi dosega
proizvedeni materijali.
H.V.Kroto R.F.Karl R.E.Smolej
Trojcata nau~nici: Kroto (H.W.Kroto),
Karl (R.F.Curl) i Smolej (R.E. Smalley) za sin-
tetizirawe i otkrivawe na fulerenot vo 1996
godina ja podelija Nobelovata nagrada za
hemija.
?
1 PRA[AWA I ZADA^I
1. Dali e mo`no dobivawe na sinteti~ki
dijamanti?
2. Na {to se dol`i anizotropnata
sprovodnost na nanocevkite?
3. Zo{to fulerenskite cevki mo`at da
bidat supersprovodnici?
4. [to se toa "krckasti" molekuli?
ANALOGNO-DIGITALNA KONVERZIJA
SAMPLING RATE
SAMPLING PRECISION
KOMUNIKACIONI SISTEMI
TELEFONSKA MRE@A, FDMA, TDMA, CDMA, GSM
TELEVIZISKA MRE@A
INTERNET, LAN, HUB, SWITCH,IP, DNS, HTTP, FTP
KOMPAKT DISK - PLEER
CD, CD PLEER, CD PI[UVA^, DVD

FIBER OPTI^KI KOMUNIKACII

OPTI^KI VLAKNA
OPTI^KI REGENERATOR
162 4.1. Analogno digitalna konverzija

4.1. ANALOGNO-DIGITALNA
KONVERZIJA

Vo sekojdnevieto ~esto se sretnuvame so

signali, signali koi doa|aat od radio i
televiziski stanici, signali od instrumenti
i senzori koi merat najrazli~ni fizi~ki a)
veli~ini, signali koi stignuvaat od vselen-
skiot beskraj. Site tie signali se analogni. 0 . 1 5

Pod analogno se podrazbira sekoja promena 0 .

0

0
.

5
1

koja se menuva kontinuirano. Vo literaturata - 0

-
.

0
0

.
5

1
0 . 0 0 5 0 . 0 1 0 . 0 1 5 0 . 0 2

mo`e da se najdat najrazli~ni definicii za - 0 . 1 5

toa {to e analogno, no najdobro mo`e da se 1

sfati preku primer.
Prviot ured za snimawe na signali, 0.5
odnosno zvuk, nare~en fonograf, go konstrui-
ral Tomas Edison (Thomas Edison) 1877 godina.
Toj na edna inka stavil igla, iglata bila vo 0.005 0.01 0.015 0.02
kontakt so folija, koja bila nanesena na eden
cilindar {to rotiral. Koga nekoj zboruval vo -0.5
inkata, zvu~nite branovi predizvikuvale
oscilirawe na inkata, a taa, pak, na iglata. -1
Iglata ja grebela folijata i na toj na~in
zvukot bil snimen. Zna~i, grebnatinkata se 0.75

menuvala kontinuirano, kako {to se menuval 0.5

i zvukot. Toa e prvata analogna snimka na

0.25

nekoj signal. Deset godini podocna Emil -0.25

0.005 0.01 0.015 0.02

Berliner (Emil Berliner) go podobril ovoj ured -0.5

i taka go konstruiral gramofonot i gramo- -0.75

fonskite plo~i, koi deneska gi koristat i DJ-

ite. Snimkata na audio i videolentite e, isto 0 . 3
0 . 2

taka, analogna, samo so taa razlika {to kaj 0 . 1

niv "grebnatinkata" ne e mehani~ka, tuku e - 0 . 1

- 0 . 2
0 . 0 0 5 0 . 0 1 0 . 0 1 5 0 . 0 2

elektromagnetna. - 0 . 3

Na sl. 1.a e prika`an grafik na konti-

nuiran signal snimen pri izgovorawe na
zborot "FIZIKA". Na vertikalnata oska e
nanesena promenata na naponot induciran vo
mikrofonot, a na horizontalnata oska vreme-
to. Sekoj vakov kontinuiran slo`en (anharmo-
niski) signal e zbir od pove}e sinusoidalni
(harmoniski) signali. Toa zna~i, ako se sobe-
rat signalite prika`ani na sl. 1.b }e se dobie
signalot od sl. 1a.
Pri snimaweto na signali ili zvuk,
postojat dve osnovni celi. Prvata e da se
b)
Sl. 1.
napravi takva snimka koja pri reprodukcijata
}e dade verna slika na originalniot signal.
Kratenkata Hi-Fi so koja ~esto se sretnuvame
doa|a tokmu od angliskiot termin High Fidelity,
{to zna~i "visoka vernost". Vtorata cel e
snimeniot signal da dade verna reprodukcija
na originalniot zvuk, sekoga{ koga }e se
 4.1. Analogno digitalna konverzija 163

pu{ti, odnosno reproducira snimkata, neza- 9

visno od toa kolku pati taa bila pu{tana. 8
Za da se postignat ovie celi, analog- 7
niot signal se preveduva vo niza od broevi. 6
Taka sega namesto da se snimi analogniot 5
signal, se snima nizata od broevi. Repro-
4
dukcijata na signalot, odnosno zvukot, }e bide
3
ista, sè dodeka tie broevi ne se uni{tat.
2
Kako se vr{i konverzijata od analogen
1 t (ms)
vo digitalen signal?
0
Da pretpostavime deka imame eden ana- a)
logen signal pretstaven na sl. 2a. Edna
crti~ka na vremenskata (horizontalnata) oska 9
pretstavuva edna 1 ms. Koga se konvertira ovoj 8
signal vo digitalen, potrebno e da se kontro- 7
liraat dve veli~ini: brojot na semplovi vo 6
sekunda (sampling rate) i brojot na nivoa na
5
kvantirawe (sampling precision). Vo na{iot
slu~aj neka imame 1000 semplovi vo sekunda 4
(po eden vo 1 ms) i neka imame 10 nivoa na 3
kvantirawe, od 0 do 9. Na sl. 2b e prika`ano 2
kako izgleda analogniot signal od 2a posle 1
t (ms)
digitalnata obrabotka. Na vertikalnata oska 0
se naneseni nivoata na kvantirawe od 0 do 9. 7 8 9 5 3 4 0 3 6 4
Sivite pravoagolnici gi pretstavuvaat sem- b)
plovite, po eden sekoja milisekunda. Vo dnoto
9
na slikata, pod sekoj sempl se nao|a broj
8
koj{to go opredeluva nivoto na kvantirawe.
7
Ovie broevi se digitalna reprezentacija na
6
originalniot analogen signal. Pri reproduk-
5
cija na digitalnata snimka, potrebno e da se
izvr{i konverzija na digitalnata snimka vo 4
analogna. Pritoa na izlezot se dobiva signal 3
prika`an na sl. 2v so tenka crna linija. 2
Se gleda deka ovoj signal ne e ba{ veren 1
t (ms)
na originalot (sl. 2a). Ova otstapuvawe pome- 0
|u dvata signali se vika gre{ka na sempluva- v)
we. Taa gre{ka mo`e da se namali so zgolemu-
vawe na brojot na semplovi vo sekunda i Sl. 2.
brojot na nivoa na kvantirawe. Na sl. 3 e
daden primer kako bi izgledal analogniot
signal od sl. 2 koga bi se obrabotil so dvojno Deneska na sekoj ~ekor se sretnuvame so
pogolem broj na nivoa na kvantirawe, dvaeset uredi koi vr{at konverzija od anologni vo
i dvojno pove}e semplovi vo edinica vreme, digitalni signali (AD konvertori). Na
2000 sempla vo sekunda (sl. 3a). Se gleda deka primer, toa se site interfejsi koi se
vo ovoj slu~aj semplovite, odnosno signalot koristat vo kompjuteriziranite laboratorii,
pri reprodukcija poverno go sledi origi- fabriki i rabotilnici. Instrumentite koi/
nalniot signal. Toa e u{te poizrazeno kaj glavno, davaat analogni signali na izlezot, se
slu~ajot na sempluvawe so ~etirieset nivoa na priklu~uvaat na interfejs, koj ima zada~a
kvantirawe i 4000 sempla vo sekunda (sl. 3b). signalot da go digitalizira i da go isprati na
164 4.1. Analogno digitalna konverzija

kompjuterot. Za `al, operativnite sistemi 19

18
kako {to se Windows 95/98 i Windows NT4.0 17
imaat edna negativna karakteristika. Postoi 16
15
ne{to {to se vika real time merewe. Toa e 14
13
merewe koe ovozmo`uva da se nabquduvaat 12
11
rezultatite vo tekot na samoto merewe. 10
Zna~i, sekoja vrednost {to }e se izmeri 9
8
vedna{ se prika`uva na grafik ili vo tabela. 7
6
Windows 95/98 i Windows NT4.0 i prakti~no 5
4
site operativni sistemi so koi{to ste se 3
sretnale vo svojata praksa se sistemi koi 2
1 t (ms)
mo`e da rabotat pove}e operacii ednov- 0
12 14 15 16 17 18 15 11 8 6 7 8 2 1 3 6 9 11 10 7
remeno (mutlitasking). Sekoja od ovie operacii, a)
pa i mereweto, mo`e da bide nakratko
prekinata od ostanatite i del od merenite
vrednosti da se izgubat. Ova e posebno
problem koga stanuva zbor za merewa {to se
vr{at so golema frekvencija. Za da se re{i
ovoj problem se dodava poseben avtonomen
procesor vo interfejsot, koj go kontrolira
mereweto i gi ~uva podatocite od mereweto
vo posebna lokalna memorija. Toa se
takanare~eni vgnezdeni sistemi (embedded
systems). Podocna, koga sistemot e sloboden i
ne mo`e da bide prekinat od nekoja druga t (ms)
operacija, podatocite se ispra}aat na b)
kompjuterot. Eden takov sistem e i inter-
fejsot CoachLab2, koj mo`e da se najde vo kabi- Sl. 3.
netite po fizika vo srednite u~ili{ta.
Uredite koi ja vr{at obratnata
funkcija, konvertiraat digitalni signali vo mo`eme nie da ja vidime, slu{neme ili
analogni, se vikaat DA konvertori i se, isto memorirame na nekoj od mediumite.
taka, del od na{eto sekojdnevie. Sekoj pleer
koj treba da pro~ita nekoj disk, nezavisno od
formatot vo koj podatocite se snimeni na toj
disk (CD, DVD, DivX, MP3), digitalnata in-

formacija mora prvo da ja prevede vo
analogna, a potoa da ja isprati na nekoj ured
koj }e ja pretvori taa informacija vo zvuk,
slika ili dvi`ewe.
Kone~no, mnogu ~esto se slu~uva vakvite
uredi da gi vr{at i dvete konverzii. Toa se
ADA konvertori. Takov eden konvertor e, na
primer, modemot, koj se upotrebuva so kompju-
terot za da se surfa na Internet. Digitalnata
informacija od kompjuterot, toj ja pretvora
vo analogna i ja ispra}a vo telefonskata
mre`a. I obratno, analognata informacija
{to pristignuva od mre`ata, toj ja pretvora
vo digitalna i ja ispra}a na kompjuterot, za da
?
PRA[AWA I ZADA^I
1. Kako izgleda analogen signal?
2. Koja e celta na digitaliziraweto na
signalite?
3. Od {to zavisi kvalitetot na digita-
lizacijata? Koi se dvete veli~ini koi go
opredeluvaat toa?
4. [to e gre{ka na sempluvawe?
5. Koi AD i DA konvertori gi znaete?
6. [to e vgnezden sistem i zo{to e voveden?
 4.2. Komunikacioni sistemi
4.2. KOMUNIKACIONI SISTEMI
Malku istorija
Od svoeto prvo pojavuvawe na liceto na
Zemjata lu|eto se obiduvale da komuniciraat.
Vo po~etokot toa bila mnogu ednostavna komu-
nikacija preku zvuci koi{to ~ovekot gi ispu{-
tal, odnosno razgovor i se odvivala pome|u
dvajca ili pove}e poedinci koi bile blisku
eden do drug. Podocna, za da mo`at da ostavat
poraka, lu|eto po~nale da gi upotrebuvaat crte-
`ite. Kako se razvivala civilizacijata, taka se
zgolemuvale potrebite na ~ovekot, me|u dru-
goto, i za komunikacija. ^ovekot se obiduval da
komunicira na dale~ina, ispra}aj}i signali od
~ad, zvu~ni signali so pomo{ na barabani i
pisma so pomo{ na kowi i gulabi. Ostavaweto
poraki i toa ne kratki, u{te pove}e dobilo na
intenzitet vo 1450 godina so pojavata na tehni-
kata za pe~atewe vovedena od Gutenberg.
Rabotite po~nuvaat od koren da se menuvaat vo
sredinata na devetnaesettiot vek. Vo 1844 godi-
na Semjuel Morz (Samuel Morse) ja ispratil
prvata telegrafska poraka. Komunikaciite
dobile nov kvalitet koga vo 1876 godina
Aleksandar Greem Bel (Alexander Graham Bell) go
konstruiral prviot telefon. Malku se znae
deka vo isto vreme, nezavisno od Bel, i Ilaj{a
Grej (Elisha Gray) konstruiral telefon, me|utoa
pravnata bitka vo doka`uvawe na avtorskite
prava, sepak, ja dobil Aleksandar Bel. Ovoj
na~in na komunicirawe e "`i~en". Xejms Klerk
Maksvel (James Clerk Maxwell) vo 1860 godina go
predvide postoeweto na elektromagnetnite bra-
novi, a vo 1886 godina Hajnrih Herc (Heinrich
Hertz) poka`a deka postoi na~in tie da se prene-
suvaat bez pomo{ na `ici. Toa bila dobra
osnova koja mo`ela da se iskoristi za konstru-
irawe na ne{to novo {to se vika radio. Vo
mnogu knigi mo`e da se najde podatok deka
radioto prv go konstruiral \uqelmo Markoni
(Guglielmo Marconi) vo 1899 godina. No, vsu{nost,
Nikola Tesla e toj koj{to prv konstruiral
165
radio. Svojot patent, brod kontroliran so
radio branovi, toj go prika`al na izlo`ba vo
1898 godina i istata godina go za{titil.
Nedorazbiraweto vo vrska so toa dali Markoni
ili Tesla e prviot konstruktor na radioto e
re{eno 1943 godina, koga e priznaen patentot na
Tesla. Prvata interkontinentalna radio-pora-
ka bila ispratena 1902 godina. Toa e momentot
koga zapo~nuva globalizacijata na komunika-
ciite. Vo po~etokot na dvaesettiot vek golema
grupa nau~nici i konstruktori rabotele na
konstruiraweto na televizijata, za ve}e vo 1930
godina BBC (Bi-Bi-Si) da po~ne da emituva
redovna programa.
Globalizacijata dobi na intenzitet i
kvalitet so prviot telekomunikacionen
satelit INTELSAT 1 vo 1965 godina. Ve}e 1969
godina, so pomo{ na INTELSAT 3, e komple-
tiran prviot globalen satelitski komunika-
cionen sistem.
Vo 1969 godina za prv pat se pojavuva
Internet, no pod imeto ARPANET. Vo 1978 godina
kompjuterite od nekolku univerziteti vo SAD i
Evropa za prv pat se povrzuvaat na Internet so
pomo{ na INTELSAT.
Vo isto vreme se razviva i telefonijata.
Vo sredinata na dvaesettiot vek se pravat
prvite napori za voveduvawe na mobilnite
telefoni, za kone~no vo 1979 godina da po~ne da
raboti prviot komercijalen sistem za mobilna
telefonija.
Tuka nekade zastanuva istorijata na tele-
komunikaciite. Barem sega zasega. Se razbira,
nivniot razvitok ne zastanuva. No, ova {to
be{e dosega ka`ano se korenite na dene{nata
sovremena komunikacija. Site ovie tehnologii,
obiduvaj}i se da se nadopolnat edna so druga,
dadoa novi priodi i nov kvalitet vo
komunikacijata. Ona {to e zaedni~ko za site e
deka tie se del od edna globalna komunikaciona
mre`a. Kako izgleda toa?
Telefonska mre`a
Komunikacionata mre`a e sostavena od
pomali podmre`i, a tie od u{te pomali.
166 4.2. Komunikacioni sistemi
Istoriski, telefonite se onie {to se pojavija
prvi, pa da trgneme da ja raspletkuvame mre`ata
od niv. Site telefoni vo va{eto sosedstvo se
povrzani na telefonskata kutija, koja se nao|a
na bliskata bandera. Ottamu signalot odi do
lokalnata centrala, a ottamu do glavnata
centrala (sl. 4). Ottuka, preku opti~ki kabli
signalot se vodi do druga glavna centrala ili
do centralata za me|unarodni razgovori, vo
zavisnost od toa kade sakate da razgovarate. Od
centralata za me|unarodni vrski, preku
satelitskata antena ili opti~kiot kabel pod
okeanot, signalot se ispra}a do satelitot
koj{to se nao|a vo geostacionarna orbita okolu
Zemjata i toa nad na{ata dr`ava. Ottamu
signalot go odi obratniot pat. Preku
me|unarodnata, glavnata i lokalnata centrala,
doa|a do telefonskata kutija i kone~no do
telefonot.
Sl. 4. Telefonska mre`a:
1: telefonska kutija; 2: lokalna centrala;
3: glavni centrali; 4: centrala za me|unarodni
razgovori; 5: komunikacionen satelit;
6: opti~ki kabel; 7: sistem za mobilna telefonija.
No, ~ovekot saka da se dvi`i i da
komunicira. Zatoa izmislil podvi`en, mobilen
telefon. Vo sredinata na dvaesettiot vek
postoele podvi`ni radiotelefoni koi imale
mnogu mo}ni predavateli, za da mo`e signalot
da stigne do telefonskata centrala. Toa bilo
neprakti~no, pa zatoa vo sedumdesettite godini
se razviva nov sistem so }elii. Ovoj sistem
pretpostavuva postavuvawe mnogu primopreda-
vateli ~ii poliwa na dejstvo se dopiraat (sl. 5).
Toa se takanare~eni bazni stanici. Taka, sega
telefonot vo sekoj moment e vo blizina na
nekoja bazna stanica i ne mora da ima mnogu
mo}en predavatel. Koga telefonot }e izleze od
poleto na ednata bazna stanica, toj vedna{
preo|a vo poleto na druga, pa taka vrskata ne se
prekinuva. Ovie lokalni poliwa li~at na
kletki, pa zatoa vo nekoi zemji ovaa telefonija
se vika celularna ili kleto~na.
Sl. 5. ]eliite od mobilnata telefonija so baznite
stanici
Vo svetot postojat nekolku sistemi na
mobilna telefonija:
- FDMA (Frequency Divison Multiple Access),
kade {to sekoj od telefonite raboti na
razli~na frekvencija vo frekventno podra~je
od 800 MHz. Ovoj sistem e pogoden za prenos na
analogni signali;
- TDMA (Time Divison Multiple Access) e
sistem koj{to ovozmo`uva signalot da se
digitalizira i kompresira; toa od svoja strana
 4.2. Komunikacioni sistemi 167

ovozmo`uva mnogu pokratko vreme za prenos - 174 MHz do 216 MHz, {to odgovara na
na signalite; toa go pravi ovoj sistem tri pati kanalite od 7 do 13;
pobrz od FDMA; toj mo`e da raboti vo
- 470 MHz do 890 MHz ili UHF podra~je,
frekventno podra~je od 800 MHz i 1900 MHz;
{to odgovara na kanalite od 14 do 83.
- CDMA (Code Divison Multiple Access)
Deneska televiziskite stanici emituvaat,
sistemot mu dodeluva na sekoj povik soodveten
glavno, vo UHF podra~jeto.
kod i frekvencija;
Da ras~istime u{te edna rabota. Toa {to
- GSM (Global System for Mobile Communica-
satelitite emituvaat digitalen signal, ne
tions) vo osnova e ist so TDMA sistemot;
zna~i deka toa e digitalna televizija.
razlikata e vo toa {to kaj GSM postoi
Ednostavno analogniot signal pred da se
dopolnitelno kodirawe na signalot za pogo-
isprati na satelitot se digitalizira. Taka toj
lema bezbednost. Ovoj sistem e najra{iren vo
se reemituva od satelitot i stignuva na drugiot
svetot, vo Evropa, Azija i Avstralija operira
kraj od Zemjata, kade {to se pretvora povtorno
vo frekventnite podra~ja od 900 MHz i 1800
vo analogen signal i takov se ispra}a do
MHz, a vo SAD od 1900 MHz.
televiziskite priemnici.

Televiziska mre`a
Internet
Vo isto vreme, na sli~en na~in i
Poslednive godini sè pove}e i sè pobrgu
televizijata gi koristi satelitite. Signalot od
najgolem izvor na informacii i najintenzivno
televiziskoto studio so pomo{ na opti~ki
mesto za komunikacija stanuva Internetot.
kabel se nosi do satelitskata antena koja go
Zatoa malku pove}e }e se zadr`ime kaj nego.
ispra}a signalot do satelitot i ponatamu
Sekoj kompjuter koj{to e povrzan na
signalot mo`e da se ispra}a do koja bilo to~ka
Internet e del od nekoja mre`a, pa duri i onie
na planetata. Ako stanuva zbor za lokalna
{to gi imate vo svoite domovi. Se razbira, tie
televizija i nema potreba od satelitski prenos,
ne se del od mre`ata non-stop, tuku toa
signalot povtorno so opti~ki kabel se nosi do
stanuvaat vo momentot koga }e se najavite na
lokalniot predavatel. Ako treba toj signal da
svojot Aj-Es-Pi (od angliskata kratenka ISP,
se prenese podaleku, toj se naso~uva so antena
Internet Service Provider). Od doma toa go pravite
sli~na na satelitskata kon drugi centri,
so pomo{ na modem. Na u~ili{te, na
takanare~eni repetitori, koi go primaat toj
univerzitet ili vo nekoja kompanija,
signal, go zasiluvaat i go reemituvaat
kompjuterot mo`e da bide del od eternet
ponatamu.
(Ethernet) mre`ata, koja mo`e da bide lokalna
Koga zboruvame za satelitite, vo
(LAN, Local Area Network) ili po{iroka (WAN,
posledno vreme ima edna novina, a toa e {to do
Wide Area Network). Za da se povrzat
pred nekoja godina satelitite emituvale
kompjuterite vo lokalnata mre`a mo`e da se
analogen signal vo frekventnoto podra~je od
koristi ured nare~en hab (hub). No, kolku
3,4 GHz do 7 GHz, a sega digitalniot signal go
pove}e kompjuteri se vrzuvaat vo ovaa lokalna
emituvaat vo frekventnoto podra~je, od 12 GHz
mre`a, tolku se namaluva proodnosta na
do 14 GHz. Ova ne treba da se pome{a so
mre`ata. Zatoa vo posledno vreme za pogolemi
frekvencijata na koja emituvaat televiziskite
mre`i namesto habovi se koristat svi~ovi (od
stanici. Tie emituvaat vo tri frekventni
angliski switch, {to zna~i prekinuva~ ili
podra~ja, i toa:
preklopnik). Razlikata pome|u habovite i
- 54 MHz do 88 MHz, {to odgovara na svi~ovite e ista kako i pome|u soobra}ajnite
kanalite od 2 do 6; raskrsnici regulirani so semafori i golemite
168 4.2. Komunikacioni sistemi
klu~ki. Kaj prvite, na del od u~esnicite vo
soobra}ajot svetloto na semaforot im e zeleno
i tie vozat, doeka na drugite svetloto na
semaforot im e crveno i tie ~ekaat. Kaj
klu~kite site u~esnici vo soobra}ajot mo`e da
vozat so polna brzina bez da si pre~at edni na
drugi. Vo edna kompanija mo`e da ima pove}e
lokalni mre`i vo koi mo`e da ima
kombinirano i habovi i svi~ovi.
Sl. 6.
Povrzuvaweto na kompjuterite mo`e da se
izvede na nekolku razli~ni na~ini. Naj~est
koj{to deneska e vo upotreba e takanare~eniot
star-bas (star-bus) na~in (sl. 6). Toa zna~i deka
edna grupa od kompjuteri e povrzana vo vid na
yvezda preku hab ili svi~. Na toj na~in e
formirana edna podmre`a. Pove}e takvi
podmre`i se povrzuvaat zaedno na dopolnitelna
ma{ina, takanare~ena 'rbet. Vaka povrzani
kompjuterite go formiraat star-basot. Tie
mo`e da komuniciraat pome|u sebe, no sè u{te
ne mo`e da otidat na Internet. Za taa cel site
ovie lokalni mre`i treba da bidat povrzani na
kompjuter, takanare~en ruter (router). Ruterite
ovozmo`uvaat vlez vo Internet i vrska pome|u
poedine~nite golemi mre`i. Tie go so~inuvaat
'rbetot na Internet.
Sekoja ma{ina koja{to e povrzana vo
mre`a, nezavisno dali stanuva zbor za kompju-
ter ili mre`en pe~ata~, ima svoja adresa
nare~ena Aj-Pi adresa (IP address, od angliski
Internet Protocol Address). Protokol e prethodno
definiran na~in na komunikacija koj{to nekoj
saka da go koristi na Internet. Na primer, IP
adresata na kompjuterot na koj{to e pi{uvan
ovoj tekst e 194.149.146.180. Ovie ~etiri broja,
oddeleni so to~ka pome|u, se nare~eni okteti.
Sekoj od tie broevi mo`e da ima vrednost
pome|u 0 i 255, zna~i vkupno 28=256 razli~ni
vrednosti. Ako se kombiniraat site ~etiri
okteti, mo`ni se (28)4=232=4 294 967 296 razli~ni
vrednosti.
Mo`ebi ne e te{ko da se zapomnat
vakvite adresi ako gi nema mnogu, kako {to
bilo vo po~etokot na postoeweto na Internet.
No, lu|eto obi~no sakaat da pi{uvaat zborovi
koi }e im bidat porazbirlivi i }e im ka`uvaat
ne{to. Zatoa vo 1983 godina lu|eto od
Univerzitetot vo Viskonsin izmislija Di-En-
Es sistem i server (DNS, od angliskiot Domain
Name System/Server). Ovoj server gi preveduva IP
adresite vo zborovi koi se pozgodni za pomnewe
i obratno, od zborovi vo IP adresi. Taka,
namesto da pomnite brojki, adresite mo`ete da
gi pomnite po nekoja logika, pa da odite na
kompjuter ~ija adresa e:
http://www.pmf.ukim.edu.mk/
a toa zna~i deka }e odite na kompjuterot koj
{to se nao|a na pmf (Prirodno-matemati~ki
fakultet) koj{to e del od ukim (Univerzitet
"Sv. Kiril i Metodij") i spa|a vo edu
(edukativniot sistem) na mk (Makedonija).
Ednostavno i }e mo`e da ja vidite veb-
stranicata na toj fakultet.
Na po~etokot od adresata napi{avme http,
so {to go odbravme protokolot koj{to }e go
koristime. Protokolot http doa|a od angliskiot
zbor hypertext transfer protocol, {to zna~i
protokol za prenos na hipertekst. Drug mo`en
protokol e ftp, {to zna~i file transfer protocol,
{to zna~i deka toa e protokol koj ovozmo`uva
da se prenesuvaat fajlovi.
Mobilnata telefonija i Internetot vo
posledno vreme se zdru`eni, taka {to sega e na
 4.3. Kompakt disk- pleer 169

raspolagawe mobilen bez`i~en Internet,

poznat pod imeto VAP (WAP, Wireless Application 4.3. KOMPAKT DISK - PLEER
Protocol). WAP e dizjaniran da raboti na koj bilo
bez`i~en servis, koristej}i standardi kako:
o SMS (Short Message Sevrice); 1 Kompakt disk
o CSD (High Speed Circuit-Switched Data);
o GPRS (General Packet Radio Service); Kompakt diskovite (Ce-DE, CD) i
o USSD (Unstructered Supplementary Services Data). digitalnite videodiskovi (Di Vi-Di, DVD) se
nasekade okolu nas. Nezavisno dali se koristat
Toa e vo kratki crti za koristewe
za muzika, video, podatoci ili softver, tie
Internet mo`nosti preku telefon. No postoi i
stanaa standarden medium za distribuirawe i
drugata mo`nost, koristewe telefon preku
prenos na golemi koli~estva podatoci i
Internet, takanare~ena IP telefonija. Koga
informacii.
koristite telefon klasi~no, toga{ linijata
Vo prethodnata lekcija se zapoznavme so
pome|u dvata telefona e otvorena celo vreme se
semplirawe. Kolkavo koli~estvo informacii
dodeka ne se spu{tat slu{alkite. Zna~i deka
mo`e da soberat CD-ata. Tie rabotat so 44100
linijata e celo vreme zafatena so toj eden
sempla vo sekunda za sekoj kanal. Ako toa se
povik. Kaj IP telefonijata, kompjuterot ja deli
pomno`i so brojot na kanali, dva, i so brojot na
informacijata {to treba da ja prenese na mali
bajti potrebni za sekoj sempl, dva, toga{ za 74
delovi, nare~eni paketi. Toj ja ispra}a
minuti muzika potrebni se 783 216 000 bajta,
informacijata del po del. Vo vremeto pome|u
ili:
dve ispra}awa na dve paket~iwa istata linija
mo`e da ja koristat i drugi korisnici. Se (44100 sempla/kanal*sekunda) * 2 kanala * (2
razbira, tie vremiwa pome|u dve ispra}awa se bajta/sempl) * 74 minuti * (60 sekundi/minuta) =
mnogu mali i ne pre~at vo razgovorot. 783 216 000 bajta
CD -to e cvrsto par~e od polikarbonatna
plastika vo vid na kru`na plo~a so debelina od
okolu 1,2 mm i radius 12 cm. Vo tekot na

?
izrabotkata vo plastikata se vtisnuvaat mali
ispaknatini koi se naredeni vo vid na dolga
PRA[AWA I ZADA^I spiralna lenta. Posle toa se nanesuva tenok
aluminiumski sloj koj ja prekriva spiralnata
1. [to se bazni stanici? lenta. So spreirawe vrz aluminiumot se nanesu-
2. Koi sistemi na mobilna telefonija va tenok akrilen sloj za da go za{titi alumini-
postojat i vo {to se razlikuvaat? umot. Kone~no, odozgora se otpe~atuva etike-
3. Koi se frekventnite podra~ja vo koi tata. Presek na izgledot na CD e daden na sl. 7.
emitiraat televiziskite stanici?
4. Kako se vikaat uredite koi
ovozmo`uvaat kompjuterite da se povrzat vo
mre`a?
5. Koj e naj~estiot na~in na povrzuvawe na
kompjuterite vo mre`a?
6. [to e ruter i koja e negovata uloga?
7. [to e IP adresa i od {to e sostavena?
8. [to se http i ftp? Sl. 7.
170 4.3. Kompakt disk- pleer
Spiralnata lenta na diskot po~nuva od
vnatre{nosta i se {iri kon periferijata (sl.8).
Vakvata konstrukcija dozvoluva diskot da ima
pomal radius od 12 cm. Taka, deneska se pravat i
pomali diskovi, pa duri i diskovi vo vid na
vizit karti.
Sl. 8.
[irinata na lentata e 0,5 m, a rasto-
janieto pome|u dve sosedni linii vo lentata e
1,6 m. Dol`inata na ispaknatnite koi ja so~i-
nuvaat ovaa spiralna lenta e najmalku 0,83 m, a
nivnata viso~ina ili debelina e 125 nm (sl. 9).
Vkupnata dol`ina na spiralnata lenta e okolu
5 km.
Sl. 9.
^esto za ovie mali ispaknatini mo`ete
da slu{nete deka se vdlabnatini. Poglednati od
strana na aluminiumskata folija, tie se
vdlabnatini, no od stranata od koja laserot gi
~ita tie se ispaknatini. Na mestata na koi nema
ispaknatini, svetlinata se reflektira i uredot
za ~itawe ovoj signal go registrira kako 1. Na
mestata kade {to ima ispaknatina, svetlinata
ne se reflektira i uredot go registrira ova
kako 0. Taka informacijata e prevedena vo bina-
ren kod, na koj{to komuniciraat kompjuterite.
2 CD pleer
CD pleerot ima zada~a da gi najde poda-
tocite na diskot i da gi pro~ita. So ogled na
{iro~inata na spiralnata lenta i goleminata
na ispknatinite, mehani~kiot ured koj se nao|a
vo CD pleerot mora da bide krajno precizen i
fin. Ovoj red se sostoi od tri osnovni elementi
(sl.10):
- motor na nosa~ot na diskot;
- glava za ~itawe so laser i le}i;
- mehanizam za sledewe na spiralnata lenta
(tracking system).
Sl. 10. 1: nosa~ na diskot, 2: motor na nosa~ot na
diskot, 3: glava za ~itawe so laser, 4: le}i na
laserot za fokusirawe, 5: mehanizam za sledewe na
spiralnata lenta, 6: motor na mehanizmot za
sledewe na spiralnata lenta
Kako se ~itaat podatocite od diskot?
Motorot na nosa~ot mo`e da go vrti
diskot so brzina od 200 do 500 zavrtuvawa vo
sekunda. Ovaa brzina mnogu precizno se kon-
trolira, zatoa {to od nea zavisi to~nosta na
~itawe na podatocite. Koga laserot se nao|a
poblisku do centarot na diskot, toj rotira so
pogolema brzina. Kako se dvi`i kon peri-
ferijata, taka brzinata na rotacijata se nama-
 4.3. Kompakt disk- pleer
luva. Radiusot na krivinata na spiralnata
lenta poblisku do centarot e pomal od onoj na
periferijata na diskot. Toa zna~i deka eden
krug od lentata poblisku do centarot }e ima
pomalku podatoci od onoj poblisku do perife-
rijata na diskot. Zatoa, ako ne se namali
brzinata na rotacija na diskot, toga{ brzinata
so koja }e doa|aat podatocite }e se zgolemuva i
uredot nema da mo`e da gi pro~ita.
Vtor biten moment vo ~itaweto na diskot
e svetlinata od laserot da se fokusira na
lentata so ispaknatini. Laserskiot snop pomi-
nuva niz polikarbonatniot sloj, se reflektira
od aluminiumskata folija i pa|a na opto-
elektronskiot ured. Intenzitetot na svetli-
nata se menuva vo zavisnost od ispaknatinite na
koi snopot naiduva. Opto-elektronskiot ured gi
detektira ovie promeni i ponatamu gi preve-
duva na jazik koj e razbirliv za dadeniot ured.
Tretiot moment vo ~itaweto na diskot e
najte{kata rabota {to treba ovoj ured da ja
napravi, a toa e laserskiot snop da se dr`i vo
centarot na spiralnata lenta. Za toa e
zadol`en mehanizmot za sledewe na lentata.
Taka, dodeka ja slu{ate muzikata od dis-
kot, motorot na nosa~ot go vrti diskot, ~ita~ot
od glavata ja registrira reflektiranata svet-
lina od laserot, motorot za sledewe go povle-
kuva ~ita~ot kon periferijata na diskot
"ma~ej}i se" da ja sledi lentata. Za celo vreme
~ita~ot mu ispra}a informacija na motorot na
nosa~ot za brzinata so koja mu stignuvaat poda-
tocite. [tom "po~uvstvuva" deka taa brzina se
zgolemuva mu dava signal na motorot na nosa~ot
i toj ja namaluva brzinata. Ednostavno, neli?
Konstruktorite na ovoj ured se potrudile
da go napravat taka da ne bide tolku ednostavno,
a toa zna~i da bide i posigurno ~itaweto na
podatocite. Koi se mo`nite problemi?
1. Na lentata ne smee da ima prodol`eni
praznini bez ispaknatini. Za da se re{i ovoj
problem podatocite se kodirani so pomo{ na
I-Ef-Em (EFM, od angliskiot Eight-Fourteen
Modulation), odnosno 8-bitnite bajti se
konvertiraat vo 14-bitni.
171
2. Za da se ovozmo`i lesno pomestuvawe od
pesna na pesna i ~itawe na podatocite za
sekoja pesna poedine~no, se koristi taka-
nare~eno subkodirawe na podatocite, koe{to
gi kodira relativnata i apsolutnata pozicija
na laserskiot ~ita~.
3. Bidej}i postoi mo`nost laserot da ne
pro~ita nekoja ispaknatina od diskot, voveden
e ured za koregirawe na gre{kite (error
correcting codes).
4. Mo`no e cel paket od informacii da ne bide
voop{to pro~itan, zatoa {to povr{inata na
diskot e o{tetena. Za da se izbegne ova, ~ita-
~ot gi ~ita podatocite od edno zavrtuvawe na
diskot, gi memorira i potoa gi ~ita poda-
tocite od slednoto zavrtuvawe, pa gi spojuva.
Postojat pove}e formati vo koi mo`e da
se zapi{e podatokot na kompakt diskovite.
Nekoi od niv se vo {iroka upotreba, a nekoi se
ve}e odamna zaboraveni. Dva formati so koi
naj~esto se sretnuvame se Ce-De-De-A (CD-DA,
Compact Disc-Digital Audio) za zapi{uvawe zvu~ni
informacii i Ce-De-ROM (CD-ROM, Compact
Disc-Read Only Memory) za zapi{uvawe kompju-
terski podatoci.
CD pi{uva~i
CD pi{uva~ite ne se razlikuvaat mnogu
od CD ~ita~ite. Se razbira CD pi{uva~ot ne
mora da ima ured za ~itawe na informaciite od
diskot. No, deneska sekoj sovremen pi{uva~ e
snabden i so ~ita~. Druga razlika e {to laserot
koj{to treba da ja ispi{e informacijata e
pomo}en od onoj koj{to e vgraden vo CD
~ita~ot.
Za da mo`e da ispi{ete, odnosno snimite
podatoci na eden kompakt disk, potreben vi e
disk koj{to malku se razlikuva od onoj so
koj{to se zapoznavme prethodno. Toa e CD-R
(Compact Disc-Recordable). Negoviot presek e
daden na sl. 11. Na desnata polovinka, na koja e
pretstaven izgledot na neispi{an disk, mo`e da
se zabele`i deka nema akrilen sloj, a pod alu-
miniumskiot sloj ima sloj od fotoosetliva
172 4.3. Kompakt disk- pleer
boja. U{te pova`no nema ispaknatini. Foto-
osetlivata boja e potpolno transparentna za
svetlinata. Svetlinata pominuva niz nea i se
reflektira od aluminiumskiot sloj. No koga so
pomo{ na laserska svetlina }e se izgori del od
bojata, taa stanuva netransparentna. Od toa
mesto ne se reflektira svetlina i se odnesuva
kako ispaknatina (desnata strana na sl. 11).
Sl. 11.
Vtoriot vid kompakt disk na koj{to mo`e
da se zapi{uvaat podatoci e CD-RW (Compact
Disc-ReWritable), odnosno kompakt disk na koj-
{to podatocite mo`e da se pi{uvaat, bri{at i
povtorno pi{uvaat. Negovata konstrukcija e
razli~na od onaa na prethodnite dva tipa
kompakt diskovi (sl. 12)
Sl. 12.
Pod etiketata i aluminiumsiot sloj,
koi{to se standardni za site diskovi, nanesen e
sendvi~ od dva dielektri~ni sloja i eden sloj od
materijal ~ija faza mo`e da se menuva. Ovoj
materijal e soedinenie napraveno od srebro,
antimon, telur i indium. Koga toj e vo kris-
talna faza, svetlinata mo`e da pominuva niz
nego i da se reflektira od aluminiumskiot sloj.
Pri pi{uvawe na podatocite, laserot za
pi{uvawe go zagreva potrebnoto mesto do
temperatura od okolu 600oS, pri {to go topi
materijalot i toj stanuva amorfen. Na tie mesta
materijalot ve}e ne e transparenten i se
odnesuva kako ispaknatina.
Za da se izbri{e informacijata od kompakt
diskot, uredot e opremen so dopolnitelen laser,
~ija mo}nost ne e tolku golema kako na onoj za
pi{uvawe, no e pogolema od onoj za ~itawe.
Taka, vo procesot na bri{ewe na podatocite toj
uspeva da go zagree materijalot do okolu 200oS,
na koja materijalot povtorno kristalizira.
CD-RW diskovite reflektiraat pomalku
svetlina od obi~nite kompakt diskovi. Zatoa
postarite CD ~ita~i ne mo`at da gi ~itaat ovie
diskovi. Nekoi od novite CD ~ita~i i pleeri,
vklu~uvaj}i gi i site CD-RW pi{uva~i mo`at
da ja prilagoduvaat mo}nosta na laserite za
rabota so razli~ni tipovi na kompakt diskovi.
DVD
Koga zboruvame za kompakt diskovite, ne
mo`eme da gi zaboravime i DVD -ata (Digital
Video Disc). Stanuva zbor za diskovi koi se mal-
ku poinaku izgradeni od kompakt diskovite.
Kako i kaj prethodnite i kaj DVD nosa~ot e
napraven od polikarbonatna plastika, na koja se
naneseni ispaknatini naredeni vo vid na dolga
spiralna lenta. Nad niv doa|a sloj od alumi-
nium. Nekoj }e se zapra{a, pa kakva e razlikata
pome|u CD i DVD?
[irinata na lentata kaj DVD e 0,32 m,
rastojanieto pome|u dve sosedni linii vo len-
tata e samo 0.74 m, dol`inata na edna ispakna-
tina e samo 0,4 m, a nejzinata viso~ina e samo
0,12 m. Sporedbata na ovie dimenezii pome|u
CD i DVD e dadena vo tabela 1.
Tabela 1.
CD (m) DVD (m)
[iro~ina na lenta 0,50 0,32
Rastojanie pome|u dve
1,6 0,74
linii
Dol`ina na ispaknatina >0,83 >0,4
Viso~ina na
0,125 0,12
ispaknatinata
 4.3. Kompakt disk- pleer
Ako gi sporedime so onie kaj kompakt
diskot }e zabele`ime deka ovde goleminite se
mnogu pomali. Toa zna~i deka gustinata na poda-
toci ovde e mnogu pogolema, {to zna~i deka na
DVD mo`e mnogu pove}e podatoci da se smestat.
Taka na DVD mo`e da se smestat 4,8 GB
podatoci, {to e za okolu {est i pol pati pove}e
od ona kaj kompakt diskot. Volkav memoriski
kapacitet dozvoluva na diskot da se snimi film
vo traewe od dva ~asa. Vtora golema prednosta
na DVD vo odnos na CD e {to mo`e da se nanesat
dva sloja so podatoci. Vo toj slu~aj, pome|u dva-
ta sloja se nanesuva polupropusen sloj od zlato,
koj{to mo`e da slu`i za reflektirawe, no niz
nego mo`e i da pominuva svetlina, vo zavisnost
od toa od koj sloj treba laserot da ~ita
podatoci. Na toj na~in kapacitetot na diskot se
zgolemuva na 7,95 GB. Vo toj slu~aj na diskot
mo`e da se smesti video snimka so vremetraewe
od ~etiri ~asa. Kapacitetot na diskot ne se
duplira so dodavawe na vtoriot sloj, zatoa {to
dol`inata na ispaknatinite vo toj slu~aj e
pogolema (>0,44 m). Ova ovozmo`uva da se
izbegne mo`nosta od me{awe na podatocite od
dvata sloja.
Treta prednost e {to na DVDiskovite
mo`e da se nanesuvaat sloevi od dvete strani na
diskot. Vo toj slu~aj kapacitetot na diskot e
8,75 GB. Kaj ovoj disk videosnimkata trae do
~etiri i pol ~asa. Ako na dvete strani od dis-
kot se nanesat po dva sloja kapacietot na diskot
e 15,9 GB. Na ovoj disk mo`e da snimite film so
vremetraewe od nad osum ~asa. Ovie vremetra-
ewa va`at ako snimkata e vo MPEG-2 format.
Koga zboruvame za DVD video diskovi
naviknati sme, glavno, da zboruvame za video
snimki. No, ne e daleku momentot koga na{e
sekojdnevie }e stanat i DVD audiodiskovi.
Pove}eto DVD pleeri imaat 96 kHz/24 bitni di-
gitalno-analogni konvertori. Toa e dovolno za
videosnimki. No, za audiodiskovi e potreben
192 kHz/24 biten digitalno-analogen konvertor.
Toa zna~i deka audiodiskovite se ~itaat so
pogolema brzina. Kako izgleda toa i kako vlijae
toa na kvalitetot na signalot?
173
U
t
Sl. 13. Originalen audiosignal (isprekinata lini-
ja), digitaliziran audiosignal za kompakt disk
(siva ) i digitaliziran audiosignal za DVD (polna
crna linija).
Originalniot signal na sl. 13 e pretstaven so
isprekinatata linija. Koga toj signal e obrabo-
ten, odnosno digitaliziran za CD (kako {to
be{e objasneto vo Analogno-digitalna konver-
zija), toga{ izlezniot signal izgleda otprilika
kako sivata kriva na sl. 13. Prethodno vidovme
deka digitalizacijata za CD se vr{i so brzina
od 44100 sempla vo sekunda, odnosno 44,1 kHz. Se
gleda deka tie dve krivi se razlikuvaat, {to
zna~i deka del od informaciite se izgubeni.
Koga istiot toj signal e digitaliziran za DVD,
toga{ toj se digitalizira so brzina od 192 000
sempla vo sekunda, odnosno so 192 kHz. Signalot
vo toj slu~aj izgleda kako crnata kriva na sl.13.
Se gleda deka ovoj signal e mnogu poblizok do
originalniot i vernosta pri reprodukcijata e
pogolema.
?
PRA[AWA I ZADA^I
1. Kako e izgraden kompakt diskot?
2. Koi se glavnite delovi na CD pleerot i
kako gi ~ita podatocite od kompakt diskot?
4. Vo {to se razlikuvaat CD pi{uva~ite od
CD pleerite i kako rabotat?
5. Koja e razlikata pome|u CD-R i CD-RW?
Kako se izgradeni ovie komapkt diskovi?
6. Zo{to DVD sobira pove}e podatoci od CD?
7. Zo{to ne se duplira kapacitetot na DVD
so dodavawe na vtor sloj?
174 4.4. Fiber opti~ki komunikacii
4.4. FIBER OPTI^KI
KOMUNIKACII
1
Sekoga{ koga se zboruva za prenos na
informacii se spomenuva terminot opti~ki
kabli. Opti~kite kabli vo sebe ne sodr`at
metalni `ici, kako {to obi~no sme naviknati
da gledame vo standardnite kabli. Na nivno
mesto, vo opti~kite kabli ima stakleni vlakna.
Postojat pove}e pri~ini za zamena na metalni-
te kabli so opti~ki. Prvata pri~ina e {to tie
mo`at da prenesat pove}e informacii od
metalnite. Vtorata pri~ina e {to ovie kabli se
mnogu pomalku podlo`ni na nadvore{ni vlija-
nija od drugi elektromagnetni poliwa.
Strukturata na staklenite vlakna e
dadena na sl. 14. Vo oskata na vlaknoto e
jadroto napraveno od staklo. Okolu jadroto e
ko{ulkata koja e, isto taka, od staklo, no na-
pravena na poseben na~in. Kone~no, seto toa e
staveno vo plasti~na za{titna navlaka. Vo
opti~kite kabli ima stotici i iljadnici vakvi
vlakna.
Sl. 14. Struktura na opti~ko vlakno
Postojat dva tipa na vlakna:
- vlakna {to rabotat vo eden mod (single-
mode);
- vlakna {to rabotat vo pove}e modovi
(multi-mode).
Prvite imaat jadro so mal dijametar od
okolu 9 m. Tie prenesuvaat informacii so
pomo{ na infracrvena svetlina so branovi dol-
`ini pome|u 1300 i 1550 nm. Vtorite imaat
pogolemi jadra, so dijametar od okolu 62,5 m.
Tie prenesuvaat informacii so pomo{ na in-
fracrvena svetlina so branovi dol`ini pome|u
850 i 1300 nm. Nekoi vlakna se pravat i od spe-
cijalni plasti~ni materijali. Nivnoto jadro e
mnogu golemo, so dijametar od okolu 1 mm. Niz
niv se prostira vidliva crvena svetlina so bra-
nova dol`ina od 650 nm.
Zna~i, za da imame prenos na informacija
na ovoj na~in, potreben e izvor na signalite,
opti~ko vlakno, opti~ki regenerator i opti~ki
priemnik.
Kako rabotat opti~kite vlakna?
2
Opti~kite vlakna ja koristat pojavata na
totalna refleksija. Svetlinata se prostira
pravoliniski. Lesno e da se osvetli edno mesto,
ako nema prepreka pome|u izvorot na svetlinata
i toa mesto. No, ako postoi prepreka, toga{
svetlinata ne mo`e da ja zaobikoli preprekata.
Opti~kite vlakna mo`at da pomognat na svet-
linata da go napravi toa. Patuvaj}i niz jadroto
na vlaknoto, svetlinskiot zrak doa|a do
ko{ulkata, totalno se reflektira od nea i
povtorno se vra}a vo jadroto (sl. 15).
Sl. 15. Prostirawe na svetlina niz opti~ko vlakno
so pomo{ na totalna refleksija
 4.4. Fiber otpi~ki komunikacii
Taka, svetlinskiot zrak ne mo`e da izleze
od vlaknoto. Ni{to ne e idealno, pa ni ova.
Prostiraj}i se niz vlaknoto, intenzitetot na
svetlinskiot zrak opa|a. Pri~ina za toa se,
glavno, ne~istotiite vo stakloto. Za razli~ni
branovi dol`ini oslabuvaweto e razli~no, no
se dvi`i okolu 50% na sekoj kilometar. Kaj
nekoi specijalni vlakna opa|aweto na intenzi-
tetot na svetlinskiot zrak so branova dol`ina
od 1550 nm e pomalo od 10% na kilometar.
Poradi ova, po dol`inata na opti~kiot kabel
na pove}e mesta se postavuvaat opti~ki
regeneratori (sl. 16).
Sl. 16. Opti~ki regenerator
Opti~ki regenerator
3
Regeneratorot ima zada~a da go zasiluva
oslabeniot signal. Vo po~etokot, regenerato-
rite go pretvorale svetlinskiot signal vo
elektri~en, go ~istele od {uma, go zasiluvale i
povtorno vo vid na svetlina go ispra}ale
ponatamu. No, vakvite regeneratori voveduvale
izobli~uvawa vo signalot i tro{ele mnogu
elektri~na energija. Vo 1987 godina za prv pat e
konstruiran takanare~en fiberov zasiluva~.
Tipi~niot fiberov zasiluva~ raboti na
podra~jeto od 1550 nm i se sostoi od opti~ki
vlakna napraveni od staklo koe e dopinguvano
so erbium i laser za "pumpawe", koj{to emituva
svetlina so branova dol`ina od 980 nm.
Oslabeniot signal vleguva vo vpregnuva~ot,
kade {to se kombinira so signalot od laserot za
175
pumpawe. Toj go pobuduva dopinguvanoto staklo
da emituva. Taa stimulirana emisija dopolni-
telno stimulira nova emisija, pa taka brojot na
emitirani fotoni raste mnogu brgu po
eksponencijalen zakon. Na toj na~in signalot
mo`e da se zasili i do 10 000 pati i na izlez da
se dobie mo}nost i do 100 mW.
800 nm 980 nm 1480 nm 1530 nm
Sl. 17.
Zo{to stakloto se dopinguva tokmu so
erbium? Erbiumot mo`e da se pobudi so svetli-
ni so branovi dol`ini od 800 nm i 980 nm
(sl.17). Ova e va`no zatoa {to staklenite vlak-
na mo`e da prenesuvaat svetlina so ovie brano-
vi dol`ini bez golemi gubitoci. U{te eden
biten moment e {to ovie branovi dol`ini
mnogu se razlikuvaat od branovata dol`ina na
signalot (1550 nm) {to go olesnuva razdvoju-
vaweto na nose~kiot signal i signalot za pum-
pawe. Koga erbiumot }e se pobudi so svetlina so
branovi dol`ini od 800 nm ili 980 nm, elektro-
nite preo|aat vo povisoko energetsko nivo.
Ottamu, tie preo|aat vo ponisko energetsko
nivo bez da emitiraat svetlina. Elektronite
ostanuvaat vo toa nivo relativno dolgo vreme,
red golemina 10 ms. Ova e mnogu va`no, zatoa
{to kvantnata efikasnost na uredot zavisi od
176 4.4. Fiber opti~ki komunikacii
toa kolku dolgo mo`e atomite da ostanat
vozbudeni, odnosno kolku dolgo elektronite
mo`e da ostanat vo povisoko energetsko nivo.
Ako ostanuvaat pokratko, toga{ e potrebna
dopolnitelna energija koja }e gi dr`i vo toa
nivo. Erbiumot mo`e da se pobudi i so svetlina
so branova dol`ina od 1480 nm, no toa ne e
pogodno, zatoa {to taa branova dol`ina ne se
razlikuva mnogu od branovata dol`ina na svet-
linata koja go nosi signalot. Toa od svoja strana
mo`e da ja namali efikasnosta na uredot i da go
zgolemi {umot vo signalot.
Vtora dobra karakteristika na erbiumot
e {to mo`e lesno da se rastvori vo stakloto. So
dodavawe na ko-dopanti, kako {to se Al2O3,
GeO2-Al2O3 ili P2O5, rastvorlivosta na erbiumot
mo`e da se zgolemi i da se podobrat nekoi
karakteristiki na zasiluva~ot. Na primer, ako
se dodade GeO2-Al2O3 mo`e da se zgolemi dvojno
vremeto na ostanuvawe vo vozbudena sostojaba,
{to dvojno ja zgolemuva i kvantnata efikasnost
na zasiluva~ot.
Se razbira, ni{to ne e idealno, pa ni
ovie zasiluva~i. Branovata dol`ina na izlezni-
ot signal dosta varira, pa zatoa se potrebni
dopolnitelni pasivni filtri. Na krajot, vaka
zasileniot signal go prima opti~kiot priem-
nik, koj mo`e da bide foto}elija ili foto-
dioda. Ovie zasiluva~i se koristat vo kab-
lovskata televizija i telefonijata.
Koi se prednostite na fiber opti~kata
komunikacija?
- Cenata na opti~kiot kabel mo`e da bide
poniska od onaa na bakarnata `ica.
- Opti~kite vlakna mo`e da bidat potenki
od `icata.
- Toa {to se potenki ovozmo`uva pove}e
vlakna da se stavat vo eden kabel. Od svoja
strana, ova ovozmo`uva pove}e informacii,
odnosno telefonski linii i radio i tele-
viziski kanali da pominuvaat niz eden kabel.
- Oslabuvaweto na signalot e pomalo kaj
opti~kite kabli od onoj kaj bakarnite `ici,
{to od svoja strana gi namaluva tro{ocite za
zasiluvawe na signalot.
- Svetlinskite signali, za razlika od elek-
tri~nite, ne mo`at da si vlijaat edni na drugi.
- Opti~kite vlakna se idealni za prenos na
digitalni signali.
- Bidej}i niz vlaknata ne te~e elektri~na
struja, nema opasnost od zagrevawe i zapa-
luvawe.
- Opti~koto vlakno e polesno od bakarnata
`ica.
- Fleksibilnosta na opti~kite vlakna
ovozmo`uva nivna upotreba i vo drugi oblasti,
kako {to e medicinata (vo bronhoskopija,
endoskopija, laparoskopija . . .)
Posebno }e ja razgledame prednosta vo
kvalitetot na signalot. Zo{to kvalitetot na
signalot e mnogu pogolem od koj bilo drug na~nn
na prenos na informacii. Svetlinskiot bran vo
ovoj slu~aj e nose~ki bran na koj e vtisnat
signalot {to treba da se prenese ili, so drugi
zborovi, svetlinskiot signal e moduliran. Koga
zboruvavme za modulirawe na elektromagnetni
branovi (radio i televizija) vidovme deka e
potreben bran so pogolema frekvencija za da se
prenesat pove}e podatoci. Taka, za da se prenese
zvuk so dobar kvalitet frekvencijata na
elektromagnetnite branovi treba da bide okolu
100 MHz (FM branovo podra~je). No, za da se
prenese kvalitetna slika, elektromagnetnite
branovi mo`e da imaat frekvencija i do 890
MHz (televizija). Ako se potsetime deka
frekvencijata na branovata dol`ina ima red
golemina od 100 THz (teraherci), {to e za
milion pati pogolema od frekvencijata na
radio i televiziskite branovi, toga{ e jasno
zo{to signalot prenesen so svetlina e mnogu
pokvaliteten od site ostanati.
Kako se pravat opti~kite vlakna
4
Najprvo se podgotvuva materijalot od
koj{to }e se vle~at vlaknata. Toj materijal se
dobiva od me{avina na SiCl4, GeCl4, POCl3 i BBr3.
Koncentracijata na sekoj od ovie supstancii
to~no se kontrolira, zatoa {to od toa zavisi
indeksot na prekr{uvawe, koeficientot na
{irewe, to~kata na topewe i drugite va`ni
karakteristiki na materijalot. Ovaa smesa se
 4.4. Fiber otpi~ki komunikacii
nosi vo edna kvarcna cevka vo koja se vpumpuva
kislorod i se zagreva na visoka temperatura.
Pritoa se formiraat dvete glavni soedinenija,
SiO2 i GeO2. Otkako }e se dobie masivnoto par~e
staklen materijal od koj }e se pravat opti~kite
vlakna, prvo se testiraat fizi~kite karakte-
ristiki, ako zadovoluvaat se odi na vle~ewe na
vlaknata.
Sl. 18. Naprava za vle~ewe opti~ki valkna
Par~eto staklo se zaka~uva na eden dr`a~
da visi, a dolniot del se zagreva vo grafitna
pe~ka na temperatura pome|u 1900oS i 2000oS.
Stopeniot del od stakloto pod dejstvo na
gravitacijata po~nuva da se cedi nadolu i se
formira vlakno. Najdolu na uredot za vle~ewe
se nao|a motor koj go vle~e ova vlakno.
Brzinata so koja toa toj go pravi e kontrolira-
na od laserskiot mikrometar. Ako debelinata
na vlaknoto e pogolema od onaa koja {to treba
da bide, mikrometarot go registrira toa i mu
177
dava naredba na motorot da vle~e posilno. Na
svojot pat vlaknoto pominuva niz sadovite vo
koi se nanesuva ko{ulkata i niz dve ultravi-
oletovi pe~ki koi vr{at korekcija na vlaknata.
Na krajot, na kalemot od motorot mo`e da ima
nad 2 km opti~ko dolgo vlakno.
Taka izrabotenoto opti~ko vlakno pov-
torno se testira, i toa: negovata elasti~nost,
indeksot na prekr{uvawe na svetlinata, geo-
metrijata na vlaknoto, koeficientot na ap-
sorpcija i negova zavisnost od temperaturata,
kolku informacii mo`e da prenesuva, hrom-
atskata disperzija, temperaturnoto podra~je vo
koe mo`e da raboti, sposobnosta da raboti pod
voda, {to e mnogu va`no za kablite koi }e se
spu{tat pod okeanite i moriwata.
? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kakva e strukturata na opti~koto
vlakno?
2. Koe branovo podra~je od svetlinata go
koristat opti~kite vlakna?
3. Koja fizi~ka pojava ja koristat
opti~kite vlakna za da mo`e svetlinata da se
prostira "krivoliniski"?
4. [to e opti~ki regenerator i zo{to
slu`i?
5. Na koj princip raboti opti~kiot
regenerator?
6. Zo{to e pogoden erbiumot za
dopinguvawe na staklo za opti~ki
regeneratori?
7. Dali e pogodna svetlina so branova
dol`ina od 1480 nm za pumpawe na laserot?
Zo{to?
8. Zo{to upotrebata na opti~kite vlakna
ima prednost nad bakarnite `ici?
9. Koi se dvete bitni soedinenija koi se
upotrebuvaat pri izrabotka na opti~kite
vlakna?
HIERARHISKA ORGANIZACIJA NA VSELENATA: OD ELEMENTARNI
^ESTICI DO GIGANTSKI GALAKSII
ZRA^EWE VO VSELENATA
STELARNA EVOLUCIJA
OPREDELUVAWE NA KARAKTERISTI^NITE NA NEBESKITE OBJEKTI
INTERSTELAREN PROSTOR. ME\UYVEZDENA MATERIJA
VO SVETOT NA GALAKSIITE
 5.1.Hierarhiska organizacija na Vselenata:od elementarni 179
~estici do gigantski galaksii

5. 1. HIERARHISKA ORGANIZACIJA
NA VSELENATA: OD ELEMENTARNI
^ESTICI DO GIGANTSKI GALAKSII

Vselenata e sî {to postoi, {to bilo

koga postoelo i {to sekoga{ }e postoi, ne{to
beskone~no, golema tajna sî u{te nesfatliva
za ~ove~kiot um. Duri i obi~na pomisla za
Vselenata kaj nas predizvikuva nespokojstvo,
~udno ~uvstvo {to te{ko se objasnuva. Svesni
sme deka toa e tajna pogolema od site tajni,
toa e nadvor od obi~noto ~ove~ko poimawe,
po{iroko od sî ona {to astronomijata dosega
go spoznala. Starite Grci go upotrebuvale
terminot kosmos ({to zna~i "red") za onoj del
Sl. 1.
od Vselenata {to se vladee kako sovr{en,
harmoni~no postroen sistem koj se pot~inuva Na sl. 2 e prika`ana karta na celoto
nebo so vidlivite yvezdi. Svetliot pojas ja
na univerzalni fizi~ki zakoni.
pretstavuva Galaksijata vo koja pripa|a
na{iot Son~ev sistem. Taa se vika Mle~en
1. Yvezdi. Galaksii Pat i ima skoro milijarda yvezdi
U{te Galilej vo 1610 god. so teleskop
Ako no}e go podigneme pogledot kon zabele`al deka Mle~niot Pat e sostaven od
neboto, }e zabele`ime ogromen broj svetli yvezdi, a podocna, V. Her{el so podobar teles-
nebeski tela. Vo najgolem broj toa se yvezdi kop ja utvrdil nivnata zastapenost i grupi-
(sl. 1). Sekoja yvezda pripa|a na nekoj sistem, rawe. Od niv samo malku se gledaat so golo
sli~en sostav na yvezdi koi se grupirani. oko. Galaksijata Mle~en Pat ima oblik na
Takvite sistemi se vikaat galaksii. spirala (sl. 3).

Sl. 2.
 180 5.1.Hierarhiska organizacija na Vselenata:od elementarni
~estici do gigantski galaksii
Sl. 3.
Ako na{ata galaksija bi se gledala od
strana, taa bi imala izgled na dvojno ispaknat
disk so dijametar okolu 30.000 ps (parseci) i
centralno pro{iruvawe okolu 4.000 parseci.
Dijametarot na jadroto e okolu 1.300 parseci.
So pomo{ na radioastronomski metodi, J. Ort
(1900-1992) nedvosmisleno ja potvrdi spiral-
nata struktura na galaksijata (sl. 3a).
Sl. 3 a.
Vo galaksijata mo`at da se zabele`at
oblasti so zgolemen broj yvezdi; ovie oblasti
se {irat od jadroto kon periferijata. Tie se
spiralnite rakavi na galaksijata kade {to se
grupirani yvezdite giganti, so visoka povr{i-
nska temperatura, vodorodni oblaci i pra{i-
na (yvezdena populacija od I tip). Vo pros-
torot me|u spiralnite rakavi ima ne samo
yvezdi gigantic, tuku i yvezdi-xuxiwa so
poniska povr{inska temperatura. Vo dale~ni-
te predeli na galaksijata e vtorata grupa
yvezdi (yvezdena populacija od II tip) koi se
razlikuvaat od prvite ne samo po polo`bata,
tuku i po hemiskiot sostav. Toa zna~i deka tie
se sozdale vo razli~ni uslovi i se na razli~na
“vozrast”.
Zo{to bilo va`no da se znae formata
na galaktikata? Toa uka`uva na rotaciono
dvi`ewe na celiot sistem i so presmetki se
dobiva deka Sonceto obikoluva okolu galak-
ti~kiot centar za 250 milioni godini
(smetajki sredna brzina od 220km/s). Spored III
Keplerov zakon se dobiva deka masata na
na{ata galaktika e okolu 1011 son~evi masi!
Fantasti~no, zar ne? No nekoi galaksii imaat
mnogu, mnogu pogolemi masi.
Taka, nitu `iveeme na Zemja {to e
centar na svetot, nitu Sonceto e centar na
svetot, nitu na{ata galaksija e ne{to posebno
vo odnos na drugite galaksii!
Son~eviot sistem (a so toa i Zemjata) se
nao|a vo vnatre{nosta na galaksijata, pa zatoa
na no}noto nebo nie ja gledame na{ata
galaksija vo oblik na bel magli~est pojas ~ii
kraevi se oddale~eni stotina svetlosni
godini. H. [epli doka`al deka Son~eviot
sistem se nao|a na oddale~enost od 10000 svet-
losni godini od centarot na na{ata galaksija,
zna~i, Sonceto ne e centar na yvezdeniot
sistem.
Sonceto kako yvezda {to e od `ivotna
va`nost za nas, ne e nekakva posebna yvezda.
Kako nego ima milijarda-milijardi yvezdi.
Me}u niv ima takvi koi imaat iljadnici pati
posilen sjaj od son~eviot, no se nao|aat na
mnogu golemi rastojanija. Gustinata na mate-
rijata vo centarot na Sonceto dostignuva
150000 kg/m, a pritisokot od red na 1016 N/m2 so
{to e ovozmo`eno da se odvivaat termo-
nuklearni reakcii pri {to sekoja sekunda 600
milioni toni od negovata masa se pretvora vo
596 milioni toni helium. Razlikata na ovie
masi spored Ajn{tajnovata ravenka
E  mc 2
kako energija {to se zra~i vo prostorot.
 5.1.Hierarhiska organizacija na Vselenata:od elementarni
~estici do gigantski galaksii
2. Klasifikacija na galaksiite
Dolgo vreme se smeta{e deka na{ata
galaksija e edinstven poznat yvezden sistem.
No, vo 1924 god. E. Habl doka`a deka mnogu od
dotoga{ nabquduvanite nebeski maglini
vsu{nost se dale~ni galaksii. Denes se ceni
deka vo Vselenata ima barem sto milijardi
galaksii i sekoja od niv sodr`i prose~no po
sto milijardi yvezdi.
Najbliski galaksii do na{ata se
Magelanovite oblaci koi mo`at da se vidat
od ju`nata hemisfera kako nejasni oblaci
pokrieni so vel {to go sozdavaat yvezdite od
na{ata galaksija. Od severnata hemisfera
odvaj vidliva so golo oko vo vedrite esenski
no}i, e maglinata Andromeda (sl. 4). Oddale-
~ena e skoro dva milioni svetlosni godini. Se
smeta deka taa ima dvapati pove}e yvezdi
otkolku na{ata galaksija.
Sl. 4.
Na{ata galaksija svoeto postoewe go
zapo~nala kako ogromen oblak od vodorod i
helium koj najverojatno imal dijametar okolu
300.000 svetlosni godini. Taa bila samo edna
od mnogute gasni maglini koi zaradi
gravitacijata go smaluvale postojano svojot
volumen i stanuvale sî pogusti delej}i se na
pomali delovi koi gi izgradile prvite yvezdi
sostaveni samo od vodorod i helium. Podocna
181
sozdadenite yvezdi, na pr. Sonceto, vo svojot
sostav pokraj vodorod i helium imaat i
pote{ki elementi, jaglerod, silicium,
`elezo, koi nastanale pri eksploziite na
Supernovite so {to se raseale vo Vselenata.
Bidejki Galaksiite imaat razli~ni formi i
razmeri, E. Habl gi klasifikuval vo tri
osnovni grupi:
- elipti~ni
- spiralni i
- nepravilni.
Elipti~nite galaksii (E) naj~esto
imaat silno izdol`ena elipti~na forma, no
mo`at da bidat skoro sferni (sl. 5).
Sl. 5.
Spiralnite galaksii se podeleni na
- normalni spiralni galaksii kako
galaksijata Mle~en Pat i
- nepravilni spiralni galaksii koi {to
ne li~at na nekoja opredelena geometriska
forma. Tie sodr`at “mladi” yvezdi, gasovi i
pra{ina. Na sl. 6 e poka`ana edna spiralna
galaksija.
Na{ata galaksija pripa|a na edna grupa
od 30-tina galaksii koi {to se na rastojanie
pomalo od 1 mega parsek. Toa e Mesnoto
galakti~ko jato {to vo katalogot na Mesie
 182 5.1.Hierarhiska organizacija na Vselenata:od elementarni
~estici do gigantski galaksii
Sl. 6.
se obele`uva so M31 (tamu spa|aat soyvezdieto
Andromeda, Golemiot i Maliot Magelanov
oblak i drugi). Na{eto Mesno galakti~ko
superjato ima masa okolu 1015 son~evi masi.
Najgolem broj galaksii pripa|aat kon vakvi
galakti~ki jata; brojot na galaksiite vo niv
mo`e da bide i do nekolku iljadi.
Vo astronomijata se poznati i
galakti~ki superjata, pove}e jata {to pros-
torno pripa|aat vo eden takov sistem.
Galakti~kite superjata se najgolemite
strukturi vo Vselenata {to sî u{te se gravi-
taciono povrzani, a nivnite razmeri se okolu
100 Mps.
Na sl.7 prika`ano e galakti~ko jato t.n.
"Stefanov kvintet", grupa od pet prividno
povrzani galaksii za koi se smeta deka se
oddale~eni pribli`no 250 milioni svetlosni
godini. Od na{ata galaksija se oddale~uvaat
so brzina od 6.000 km/s.
3. Tajnata na Golemiot Atraktor
Se poka`alo deka Mesnoto superjato
zaedno so u{te nekolku sosedni galakti~ki
superjata trpi gravitaciono privlekuvawe od
Sl. 7.
nepoznato poteklo ~ij izvor asteronomite go
narekle Golemiot Atraktor. Brzinata so
koja se oddale~uvaat od nas site galaksii vo
okolnite superjata e od red na 600 km/s i e
naso~ena kon soyvezdieto Centaur kade {to se
“krie” Golemiot Atraktor.
Se procenuva deka masata {to go
predizvikuva ova grupno dvi`ewe e pribli`-
no ekvivalentna na 5·1016 son~evi masi. Na toa
mesto se nao|a bogato galakti~ko jato so naziv
Abel 3627, no negovata masa e mala za da se
objasni gravitacionata sila na Golemiot
atraktor. No “toj” e sigurno tamu, iako nego-
vata “skriena masa” (dark matter) ne e dostapna
za direktno nabquduvawe so instrumentite
{to gi poseduvame.
So najmodernite teleskopi konsta-
tirano e postoeweto na desetina milijardi
galaksii grupirani vo galakti~ki jata (sl. 8) i
superjata. "Pogledot" na ovie teleskopi
dopira do oddale~enost od deset milijardi
svetlosni godini od na{ata galaksija. Toa e
nabquduvaniot del na Vselenata (sfera so
radius pribli`no 1025m). Vo sekoja galaksija
se sodr`at prose~no 1011 yvezdi (sto milijardi
yvezdi).
 5.2. Zra~ewe vo Vselenata 183

5. 2. ZRA^EWE VO VSELENATA

Niz zemjinata atmosfera pominuva po-

golem del od vidlivoto podra~je od elektro-
magnetskiot del na spektarot {to se emitira
od nebeskite objekti i toa e predmet na
istra`uvawe na opti~kata astronomija. No,
atmosferata propu{ta golem del od infra-
crvenoto podra~je kako i podra~jeto na radio-
branovite koi isto taka mo`at da bidat
emitirani od nebeski objekti. Nivnoto prou-
~uvawe dovede do razvoj na radioastro-
nomijata.
Radioastronomijata kako metoda za
ispituvawe na nebeskite objekti svojot
Sl. 8. po~etok go ima{e vo triesetite godini na 20
vek koga K. Janski napravi golema antena za
"prislu{uvawe" na radiobranovite {to doa-
|aa od Vselenata. Vo nea se izu~uvaat kosmi~-
kite objekti preku sledewe na nivnoto elek-
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
tromagnetsko zra~ewe vo radiobranovoto pod-
ra~je. Registracija na toa zra~ewe se vr{i so
radioteleskopi (sl. 1).

1. Kakva e razlikata me}u poimite

Vselena i Kosmos?
2. Kolkavi se dimenziite na na{ata
galaksija? Kako bi izgledala ako bi mo`ela
da se vidi od nekoja druga galaksija?
3. Lu|eto bile razo~arani koga
Kopernik poka`a deka Zemjata ne e centar na
svetot, koga H. [epli poka`a deka Sonceto ne
e vo centarot na galaksijata, koga stana jasno
deka na{ata alaksija ne e ni edinstvena, ni
najgolema, ni najbrojna so yvezdi! [to
mislite, zo{to?
4. Koi se osnovnite grupi galaksii
spored E. Habl?
5. Kade pripa|a (vo koja grupa) na{ata
galaksija? Sl. 1.
6. Do kade dopira "pogledot" na najmo}-
nite teleskopi (vo svetlosni godini)? Za razlika od opti~kite teleskopi koi
7. Kolku galaksii se procenuva deka baraat povolni atmosferski uslovi za nabqu-
postojat? Kolku yvezdi ima vo sekoja duvawe, radioteleskopite go nemaat toa ogra-
galaksija? ni~uvawe. Prednost e i mo`nosta da se gradat
184 5.2. Zra~ewe vo Vselenata
golemi radio anteni ili kompleksi anteni za
pokrivawe na odredeni podra~ja od spektarot
na radiobranovite.
Locirani se pove}e izvori na mikro-
branovo zra~ewe {to be{e pottik da se napra-
vat radioteleskopi so golemi dimenzii, mnogu
pogolemi od opti~kite. Taka, eden od
najgolemite radioteleskopi vo Aresibo
(Porto Riko), ima antena so dijametar od 300
m, smestena vo krater na izgasnat vulkan. I
pokraj faktot {to so radioastronomijata se
otkrieni radioizvori na mnogu pogolemi
rastojanija od opti~kite izvori, sepak ovaa
metoda ima nedostatok zaradi malata razdelna
mo} {to onevozmo`uva to~no locirawe na
kosmi~kite radioizvori.
Nekoi nebeski tela emitiraat
rendgensko i -zra~ewe, no zemjinata atmos-
fera go apsorbira, kako i golem del od ultra-
violetovoto zra~ewe. Sepak, so razvojot na
kosmi~kite letovi ovozmo`eno e da se prou-
~uva i toj del od zra~eweto, pa vo posledno
vreme se razvija i metodite na rendgenskata i
-astronomijata.
Za istra`uvawa na yvezdenite objekti
izgradeni se golemi astronomski opservato-
rii kade {to se montiraat teleskopi, spek-
trografi i drugi uredi kompletirani so
pribori za vizuelna, fotografska i foto-
elektri~na registracija.
Elektromagnetskoto zra~ewe {to nosi
informacii za site objekti vo Vselenata
nastanuva vo procesi {to se odvivaat na atom-
sko nivo. Od tamu, za razbirawe na Vselenata,
potrebno e prou~uvawe ne samo na pojavite vo
makrosvetot, tuku i na pojavite i zakonitos-
tite vo mikrosvetot, koi se nerazdelno
povrzani.
Koristeweto na fizi~kite metodi vo
prou~uvawe na nebeskite objekti ovozmo`i da
se razvie nova oblast na astronomijata, toa e
astrofizikata. Taa ja prou~uva sostojbata na
materijata i nejzinite strukturi vo kosmi~ki
razmeri, kako i fizi~kite procesi {to se
odvivaat vo nebeskite tela. Po~etokot na
ovaa disciplina datira od sredinata na XIX
vek koga za prv pat se iskoristeni metodite na
opti~kata spektroskopija vo astronomski
ispituvawa. Osoben podem na astrofizikata i
dadoa modernite fizi~ki disciplini: fizika
na plazmata, fizika na elementarnite ~es-
tici, kvantnata fizika, teorijata na
relativnosta.
Astrofizikata go otkri sostavot i
strukturata na nebeskite objekti. Taka, posto-
eweto na heliumot prvin be{e otkrieno na
Sonceto, pa duri potoa se otkri deka go ima i
vo zemjinata atmosfera. Odredeni se brzinite
na nebeskite tela so pomo{ na Dopleroviot
efekt, koi poinaku bi bilo mnogu te{ko da se
odredat.
Od kosmi~ki aspekt, na{ata zemja e
samo nevidliva to~ka vo beskrajnata Vselena
{to ima sli~en sostav kako i drugite nebeski
tela. Taa nema nekoe posebno mesto. Ako ne
be{e sre}nata okolnost {to Sonceto e tolku
blisku da i dava energija, Zemjata bi bila
edno mrtvo par~e vselenska materija so
temperatura blisku do apsolutnata nula.
Nebeskite objekti emitiraat zra~ewe
spored zakonite za emisija i apsorpcija na
crno telo {to bea utvrdeni kon krajot na 19 i
po~etotot na 20 vek. Toa se:
1. Zakonot na Stefan -Bolcman koj {to
veli deka energijata {to ja emitira apsolutno
crno telo so povr{ina Y vo edinica vreme e
proporcionalna na ~etvrtiot stepen od
negovata apsolutna temperatura:
E  S T 4 (1)
kade {to  W/(m2K4) e nare~ena
Stefan-Bolcmanova konstanta.

 Vinoviot zakon za zra~ewe:
max  T  b (2)
kade {t max e branova dol`ina na koja
yvezdata emitira maksimum zra~ewe pri
temperatura T. Bidej}i konstantata b e
poznata, so instrument samo treba da se odredi
max i mo`e da se presmeta povr{inskata
temperatura T na yvezdata koja za razli~ni
yvezdi se menuva od nekolku iljadi, do nekolku
desetici iljadi stepeni.
 5.2. Zra~ewe vo Vselenata
SPEKTRALNA KLASIFIKACIJA NA
YVEZDITE
Pri nabquduvawe na "no}noto" nebo,
pa|a v o~i deka nebeskite objekti imaat razli-
~en sjaj. Brojot na sjajnite yvezdi e pomal vo
odnos na onie so sreden ili slab sjaj. Se smeta
deka na nebeskiot svod so golo oko (od sever-
nata i ju`nata hemisfera) mo`at da se zabele-
`at do 6000 yvezdi. Yvezdite so poslab sjaj se
detektiraat so instrumenti.
Pokraj razlikite vo sjajot, nebeskite
objekti imaat i razli~na boja. Nekoi se crve-
ni (Betelgez vo soyvezdieto Orion, Antares
vo soyvezdieto Skorpion), drugi se `olti
(Sonce, yvezdata Kapela), beli (Vega vo soyvez-
dieto Lira), sino-beli (Rigel vo Orion).
Bojata na yvezdata nosi informacija za tempe-
raturata na nejzinata povr{ina.
Od snimenite spektri na nekoj vse-
lenski objekt mo`at da se dobijat podatoci za
hemiskiot sostav, dvi`eweto, gustinata itn.
Dobienite spektri se kontinuirani i vrz niv
se superponiraat apsorpcioni linii {to
zavisi od sloevite nad yvezdata niz koi
pominuva zra~eweto. Bilo utvrdeno deka
yvezdite i drugite nebeski tela se sostojat od
istite elementi koi se prisutni i na Zemjata
{to ka`uva deka celata Vselena e izgradena
na ist na~in. Pove}eto yvezdi imaat sli~en
sostav kako Sonceto; skoro 70% od sostavot e
vodorod, 28% e helium, a 1- 2% se prisutni
site drugi elementi.
Za klasifikacija na spektrite na yvez-
dite vo astrofizikata se koristi t.n. MK-
sistem spored nau~nicite Morgan i Kinan
{to ja vovele. Vo ovoj sistem yvezdata se kla-
sifikuva sproed dve karakteristiki: spek-
tralna klasa i klasa na sjajot
(luminozitet).
Postojat sedum osnovni spektralni
klasi yvezdi (O, B, A, F, G, K, M) i ~etiri
specijalni. Sekoja klasa e podelena na deset
potklasi (ozna~eni so broj}ite 0-9). So sood-
vetni oznaki po ovaa klasifikacija, sekoja
yvezda si ima svoe "ime i prezime". Poa|aj}i
od klasata O kon M, karakteri-sti~nata tem-
peratura na yvezdite opa|a a so toa i bojata se
menuva. Yvezdite od klasata O se sino beli,
imaat golemi masi, visok sjaj vo UV-podra~-
185
jeto poradi visokata povr{inska temperatura
(25-35.000 K). Najintenzivnite linii se od
joniziranite atomi na He, H, C, O, N i dr.
Tipi~ni yvezdi od ovaa klasa se Orion, 
Cefej.
Yvezdite od klasata M se crveni yvezdi
vo ~ii spektri najmnogu ima apsorpcioni
linii na jonite od metali. Nivnata povr{i-
nska temperatura e 2.500 - 3.500 K. Takvi se
ve}e spomenatite Betelgez, Antares, Mira
Ceti kako i drugi yvezdi.
Klasi na sjaj (lumonozitet). Na edna
ista temperatura (ista spektralna klasa)
nekoi yvezdi }e zra~at pove}e energija, {to
zavisi od nivnata golemina (radius). Taka,
definirani se i sedum klasi na yvezdite po
sjaj koi se obele`uvaat spored rimskite
cifri: I klasa se supergiganti, a vo VII se
belite xuxiwa. Fakti~ki, ovaa klasifi-
kacija na yvezdite e spored nivniot radius i
gustinata na nivnata atmosfera.
Da spomeneme deka nekoi od ovie klasi
imaat i podklasi (a, ab, b). Sonceto spa|a vo
klasata G kade yvezdite imaat `olta boja,
povr{inska temperatura pribli`no 6000 K, a
nivnite spektri imaat mnogubrojni apsorpci-
oni linii od jonizirani metali i drugi
elementi. Taka, na{eto Sonce vo MK-sis-
temot se bele`i G2 V (Sonceto e `olto xuxe),
a Betelgez, yvezda od Orion e M2 Iab (crven
supergigant).
Vo poznatiot Henri-Drejperov katalog
ima podatoci za polo`bata, prividnata gole-
mina, spektralnite svojstva i dr. za 500.000
yvezdi. Toa e pro~uenata harvardska spek-
tralna klasifikacija koja se smeta za naj-
kompletna. Osven nea, ima i drugi klasifi-
kacii.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Koja e razlikata me|u opti~kata
astronomija i radioastronomijata?
2. Kakvo zra~ewe mo`at da emitiraat
nebeskite objekti? Vo koja oblast?
3. [to e predmet na izu~uvawe na
astrofizikata?
 186 5.3. Stelarna evoluvija
4. Koi se fizi~kite zakoni {to va`at za
zra~eweto na nebeskite objekti?
5. Kakov e tipi~niot sostav na yvezdite,
koi elementi gi sodr`at?
6. Kolku yvezdi na nebeskiot svod mo`e da
izbroite so golo oko?
7. Koja e najpoznatata klasifikacija na
yvezdite? Spored koi karakteristiki se
pravi? Koi se osnovnite spektralni yvezdeni
klasi?
9. Vo koja klasa spa|a na{eto Sonce? Koi
se karakteristikite?
10. Da se opredeli temperaturata na povr-
{inata na Sonceto i negoviot luminozitet L.
Dadeni se: R=7 108m, max=500 nm, rastoja-
nieto Zemja-Sonce= 1AU (1,5 1011m). Solarnata
konstanta e 1370 W/m2.
(T=5800K, L=3,8 1026 W)
Sl. 1.
5.3. STELARNA EVOLUCIJA
Vo Vselenata sî e vo neprekinato dvi-
`ewe, sî se menuva. I yvezdite imaat svoj
"`ivot", se sozdavaat, postojat, a potoa gi
snemuva, se ra|aat novi yvezdi. Nivniot
"`ivot" trae desetici milijardi godini, a toa
vo prv red zavisi od nivnata masa; iznosot na
masata na yvezdata e glaven faktor na
yvezdenata evolucija.
Protoyvezda. Me|uyvezdenata materija,
gas i drugo, e sostavena od ~estici so golemina
60-80m ~ija koncentracija e mnogu mala
(me|uyvezdeniot prostor e podobar vakuum od
onie postignati vo laboratoriski uslovi).
Ako nivnata koncentracijata dostigne 105 -106
 5.3. Stelarna evoluvija
~esti~ki vo 1cm3, poradi gravitacijata, po~-
nuva da se formira oblak (sl.12a) ~ii ~estici
se privlekuvaat kon centarot (uslovno ka`a-
no) na oblakot. Taka nastanuva protoyvezda
~ija temperatura vo po~etokot e bliska na
temperaturata na me|uzvezdeniot gas (-1700C).
So tek na vremeto, dvi`ej}i se kon cen-
tarot, ~esticite si ja zgolemuvaat brzinata, a
so toa i energijata. Ovaa faza na kontrakcija
dolgo trae, no sepak na odreden stadium od
razvojot, temperaturata tolku porasnala {to
site atomi se jonizirani, postojat elektroni
i vodorodni jadra (protoni). Dijametarot na
ovoj sistem koj ima jadro i obvivka dostignuva
100-tina milioni kilometri, vnatre{nata
temperaturata do 150.000 0C, a nadvore{nata
3000 0C.
1. Herc{prung-Raselov dijagram
Od toj stepen na razvojot natamu, sovre-
menite teorii dosta dobro ja opi{uvaat
"istorijata" na yvezdata. Imeno, E.
Herc{prung i H. Rasel, nezavisno eden od
drug, na{le vrska me|u apsolutnata magnituda
(sjaj) na yvezdite i nivnata povr{inska tem-
Sl. 2.
187
peratura. Ako taa zavisnost se prika`e
grafi~ki (sl. 1), se dobiva Herc{prung -
Raselov (H-R) dijadram.
Na dijagramot, najgolem broj yvezdi se
nao|aat pribli`no na edna linija {to se vika
glavna niza. Prviot toa go napravil za yvez-
dite od yvezdenite jata Plejadi (Kva~ka) i
Hijadi, a vtoriot za yvezdite od okolinata na
Sonceto. Toa se yvezdi ~ii radiusi se od 0,5 -
7 R0 (son~evi radiusi).
Na apscisata e temperaturata (od 40.000
do 2.500 K), a na ordinatata e magnitudata
(sjajot). H-R dijagramot opfa}a yvezdi ~ii
apsolutni magnitudi variraat od -6m do +15m.
Od nego mo`e da se opredeli oddale~enosta na
yvezdata. Prvin se snima spektarot na yvezdata
i od tamu se odreduva nejzinata povr{inska
temperatura. Potoa od dijagramot se odreduva
nejzinata apsolutna magnituda, i na kraj se
presmetuva oddale~enosta spored formulata.
Yvezdite {to se nao|aat nad glavnata
niza se crveni xinovi i superxinovi, a
yvezdite pod nea se nare~eni beli xuxiwa.
Najgolemiot broj yvezdi (Belatriks, Spika,
Regul, Algol, Kastor, Mizar, Sirius-, UV
Kit, Vega, Altair, Procion, Kentaur) se nao-
 188 5.3. Stelarna evoluvija
|aat na glavnata niza kade {to se nao|a i
Sonceto. Yvezdite superxinovi se mo{ne po-
retki od crvenite xinovi.
Otkrien e mal broj beli xuxiwa {to e
normalno da se o~ekuva zatoa {to mo`at da se
otkrijat samo najbliskite do nas.
Da prosledime kako od normalna yvezda
od glavnata niza se dobivaat drugite tipovi
yvezdi. Sozdadenata protoyvezda mo{ne brzo
se vklopuva na glavnata niza (spored sjajot i
temperaturata). Terminot "brzo" se odnesuva
na procesi vo Vselenata i ozna~uva nekolku
stotini milioni godini. Nejziniot vistinski
`ivot se odviva tokmu toga{ koga temperatu-
rata vo centarot dostigne 10-ina milioni ste-
peni. Toga{ zapo~nuvaat da se odvivaat termo-
nuklearnite reakcii {to ve}e gi opi{avme.
Na po~etokot povr{inskata temperatu-
ra iznesuva ~4000 - 50000C, i yvezdata ima
golem sjaj. Za nekolku desetici milioni godi-
ni procesite se stabiliziraat, temperaturata
na povr{inata dostignuva ~60000C, a vo vnat-
re{nosta okolu 15 milioni stepeni. Takvo e
na{eto Sonce. Od negovoto formirawe do
denes pominale ~4,5 milijardi godini.
Deka navistina yvezdite, so toa i na{e-
to Sonce se ra|aat od golemite kompleksi na
maglini potvrduva sostojbata so yvezdite vo
maglinata Orion (sl. 3). Taa e najpoznat
kompleks na gas i pra{ina.
Sl. 3.
Odnadvor maglinata e temna, no vnatre
ima novi, "mladi" yvezdi. Verojatno vo na{ata
Galaksija se nao|aat yvezdi {to nastanale od
istiot kompleks kako i Sonceto koi se na
"negova vozrast".
2. Evolucija i kraj na yvezdite
F. Hojl predvidel detalno scenario za
tekot na yvezdenata evolucija. Vo fazata na
razvoj vo koja sega e Sonceto, yvezdata ne gi
menuva bitno svoite dimenzii i temperatura.
Toa traelo se dodeka dobar del od vodorodot
{to yvezdata go imala vo vnatre{nosta se
prêtvori vo helium. Toga{ yvezdata vleguva vo
faza na starost, ima 10 -15 milijardi godini i
nastanuvaat dramati~ni promeni; yvezdata
naglo se pro{iruva, temperaturata se sma-
luva, sjajot se menuva. Taa ve}e ne mo`e da se
vklopi vo yvezdite od glavnata niza na H - R
dijagramot, tuku pretstavuva crven xin.
Iako temperaturata e smalena, zaradi
pogolemata povr{ina, yvezdata zra~i pogo-
lemo koli~estvo energija.
Koga }e prestane fuzijata na vodorod-
nite jadra vo centarot na yvezdata, zonata na
reakcii se prenesuva kon nadvore{nite slo-
evi sî do toga{ dodeka temperaturata padne
pod 10 milioni stepeni. Toga{ reakciite
prestanuvaat. Ramnote`ata se naru{uva, pa
zaradi gravitacionoto dejstvo, jadroto na
yvezdata bogato so helium, se sobira. Ova
rezultira so povtorno zgolemuvawe na vnat-
re{nata temperatura (do nekolku stotini
milioni stepeni) i ogromen pritisok.
Na ovoj stepen od evolucijata po~nuva
nova faza na fuzioni reakcii, heliumot gori
i od nego se dobiva jaglerod, potoa kislorod
itn. sî do `elezo. Yvezdata kako feniks se
krenala od pepelta za da gori u{te izvesno
vreme. Toa se vika heliumov blesok na yvezdata
koj mo`e da trae do 50 milini godini i go
najavuva nejziniot kraj. Potoa temperaturata
pak pa|a, yvezdata se zgolemuva stotina pati i
taa e crven xin ili superxin. Koga Sonceto }e
postane crven xin, }e gi "progolta" Merkur i
Venera, a mo`ebi i Zemjata.
Kakov kraj }e do`ivee yvezdata i kolku
}e trae nejziniot `ivot zavisi od toa kolkava
bila nejzinata masa (heliumski blesok ne
mo`e da nastane kaj site yvezdi).
@ivotot na golemite yvezdi e pokus
zaradi toa {to imaat povisoka vnatre{na
 5.3. Stelarna evoluvija
temperatura i so toa nuklearnite reakcii vo
vnatre{nosta se odvivaat pobrzo. Na primer,
dva pati povisoka temperatura gi zabrzuva
reakciite nekolku desetini iljadi pati. I
pokraj gravitacijata, ogromniot potok energi-
ja {to se osloboduva vo sredi{teto na yvezda-
ta odnesuva i del od nejzinite periferni slo-
evi. Najmasivnite poznati yvezdi se {eesetina
pati pogolemi od Sonceto i se ~ini deka toa e
gorna granica; ako yvezdata bide u{te poma-
sivna, taa ve}e nema da bide stabilna.
I obratno, ako yvezdata ima masa
desetina pati pomala od masata na Sonceto M0
nejziniot `ivot }e bide mnogu podolg. Taka,
malata Barnardova yvezda verojatno }e ima
dolg `ivot do stotina milijardi godini. No,
postoi grani~na vrednost na masata na yvez-
data pod koja gravitacijata ne mo`e da dostig-
ne takva vrednost za vo vnatre{nosta da se
sozdadat uslovi za zapo~nuvawe na termonuk-
learnite reakcii. Ako masata na sistemot e
pomala od 1/20 od Son~evata masa (pedeset
Jupiterovi masi) nema da zapo~nat fuzioni
reakcii pa takviot sistem }e zavr{i kako
planeta sli~na na Jupiter!
3. Yvezdi Novi i Supernovi
Kaj yvezdite {to imaat nekolku pati
pogolema masa od Sonceto (3-4 M0) vo nivnoto
sredi{te se sozdavaat uslovi za odvivawe i na
fuzioni reakcii na pote{ki jadra od jagle-
rodnite. Takvite yvezdi za nekolku milijardi
godini (vremeto zavisi od iznosot na
nivnata masa) ve}e sozdale jadro {to vo naj-
golem del e sostaveno od `elezo, potoa sloevi
od silicium, jaglerod, helium i na kraj obviv-
ka od vodorod. Vo sloevite se odvivaat sood-
vetni fuzioni reakcii {to ja davaat vkupnata
energija {to ja zra~i yvezdata.
No, takviot sistem e nestabilen i na
povidok e krajot na yvezdata. Gravitacionite
sili ne se dovolni da go dr`at sistemot jadro
- obvivka pa doa|a do eksplozivno oddeluvawe
na obvivkata i delovite od nea se {irat na
ogromen prostor vo Vselenata. Zaradi eksplo-
zijata, mo`e da se slu~i takvata yvezda {to
dotoga{ bila nevidliva od Zemjata, da stane
vidliva.
189
T. Brahe zabele`al vakva pojava vo 1572
god. vo soyvezdieto Kasiopeja. Taa za nekolku
dena stanala posjajna od Venera. Bidej}i mu
izgledalo kako da se ra|a nova yvezda, toj ja
narekol Nova (Stela nova -od latinskiot jazik).
Do denes se poznati okolu 360 Novi, poveketo
se zabele`ani vo na{ata galaksija, pomalku
vo Andromeda i drugite galaksii. Na sl. 4 e
prika`ana istata yvezda; pred eksplozijata
(desno) i po eksplozijata kako Nova (sjajnata
yvezda levo).
Sl. 4.
Ponekoga{, blesokot na takvata eksplo-
zija mo`e da bide posilen od sjajot na celata
Galaksija na koja pripa|a. Taka vo 1885 god. vo
maglinata Andromeda registrirana bila
eksplozija na yvezda {to bila 100.000 pati
posilna od Nova. Toa e tn yvezda Supernova
(SN).
Biten uslov za eksplozija na Supernova
e yvezdata da ima jadro sostaveno od elementi
pote{ki od siliciumot. Vo toj kolosalen
blesok na Supernova se sozdavaat elementi
pote{ki od `elezoto, eksplozijata gi rasejuva
vo Kosmosot. Potoa tie mo`at da bidat zafa-
teni od sistemi vo sozdavawe i taka da bidat
prisutni vo nivniot sostav (na primer, te{-
kite elementi na Zemjata).
Eksplozijata na Supernova vo 1054 god.
vo maglinata Krab bila zabele`ana od poveke
narodi (za `al Evropejcite toa ne go storile
pa nema zapisi). Od Zemjata mo`ela da se
 190 5.3. Stelarna evoluvija
nabquduva polni tri meseci. Bila vidliva
duri i dewe, verojatno no}e bi mo`elo da se
~ita pri nejzinata svetlost. Na sl. 5 e prika-
`ano ona {to ostanalo (denes) po taa
eksplozija.
Sl. 5.
Ako slu~ajno eksplodira Supernova na
rastojanie od 32,6 svetlosni godini od nas (10
parseci), sjajot bi bil 1500 pati pogolem od
sjajot na polnata Mese~ina. Kako toa bi se
odrazilo na `ivotot na Zemjata mo`e samo da
se pretpostavuva.
Vo 1987 god. se slu~i eksplozija na
Supernova vo Golemiot Magelanov oblak. Toa
be{e dobra prilika da se izvr{at najrazli~ni
ispituvawa i merewa so {to se zdobija drago-
ceni podatoci ne samo za samata yvezda, tuku za
procesite pri takvi eksplozii, zra~ewata,
neutrinskiot fluks i mnogu drugi pojavi.
Golemite svetski opservatorii podolgo vreme
gi vr{ea tie ispituvawa.
Beli xuxiwa. Krajot na yvezdata zavisi
od nejzinata masa. Ako yvezdata e pomala od
1,4M0 (Son~evi masi), veli~ina {to se vika
^andrasekarov limit, koga taa go potro{i
pogolemiot del od nuklearnoto gorivo, zapo~-
nuva da se ladi, zaradi gravitacionata kon-
trakcija se sobira, se zbiva na mal volumen i
gustinata mo`e da dostigne do 100 toni vo
1cm3. Vo po~etokot takviot sistem }e ima bela
boja, potoa ladej}i se, }e dobie crvena i na
kraj nema da se gleda. Astronomite im dale
ime belo xuxe.
Tipi~nite beli xuxiwa imaat 2/3 od
son~evata masa stisnata vo volumen kolku
zemjiniot. Se razbira, belite xuxiwa nema
vedna{ da prestanat da zra~at, tuku procesot
na "gasnewe" trae nekolku milijardi godini
sî dodeka temperaturata padne na prose~nata
temperatura na Vselenata.
Ona {to }e ostane od Sonceto i
yvezdite sli~ni na nego }e bide belo xuxe koe
so ladewe }e stane crno xuxe. Pokraj Sirius
(najsjajnata yvezda na neboto so prividna
golemina -1,4m , oddale~ena od nas 9 svetlosni
godini) ima mala yvezda, Sirius B, koja e
prvoto registrirano belo xuxe. Se smeta deka
skoro 10% od site yvezdi vo na{ata galaksija
se beli xuxiwa.
Neutronski yvezdi i pulsari. Ako masa-
ta na yvezdata e 1,5-3M0 (istoto va`i i za
jadroto {to ostanalo po eksplozijata na
Supernova), gravitacionata kontrakcija e
tolku golema {to dobar del od elektronite i
protonite se prinudeni da se spojat i da
obrazuvaat neutroni. Toa e neutronska yvezda
~ija gustina ima fantasti~en iznos, skoro 1015
pati pogolema od gustinata na obi~nata mate-
rija. Toa e najgustoto pakuvawe na materijata
ako voop{to i natamu mo`e da se zboruva za
materija kakva {to ja znaeme.
Dijametarot na neutronskite yvezdi ne
nadminuva 10-30 km (mo`e da bide i pomal od 1
km). Tie imaat silno magnetsko pole koe ima
osobena uloga. Pri rotacijata se isfrlaat
elektroni koi {to se dvi`at po silovite
linii na neverojatno silno magnetsko pole.
Neutronskite yvezdi zra~at impulsi vo
mikrobranovoto podra~je i mo`at da se ot-
krijat spored toa zra~ewe. Mo`no e zra~ewe i
vo vidlivata oblast i pri sekoja rotacija bi
se videl blesok. Yvezdite {to imaat vakvi
osobini se vikaat pulsari. Nivniot period na
rotacija e tolku to~en, poto~en od obi~nite
~asovnici.
Vo maglinata Rak e otkrien pulsar
(neutronska yvezda) ~ij dijametar e ~25 km, i
 5.3. Stelarna evoluvija
rotira trieset pati vo sekunda! Negovata masa
e red na golemina kako masata na Sonceto!
Prviot pulsira~ki radioizvor (pulsar)
e otkrien vo 1967 godina. Kusite, strogo peri-
odi~ni impulsi {to toj gi emitira li~ele na
signali od Morzeovata azbuka pa otkritieto
vedna{ bilo staveno kako stroga tajna zatoa
{to se pretpostavilo deka toa se signali od
vonzemska civilizacija. Nepoznatito izvor
bil nare~en LGM ( Little green man-mali zeleni
~ove~iwa). Ete od kade doa|a nazivot za von-
zemjanite! No, koga bea otkrieni i drugi tak-
vi izvori (do denes okolu 500), otpadna hipo-
tezata za umnite vonzemjani {to ni ispra}aat
signali za svoeto prisustvo.
Za otkrivawe na pulsarite E. Hjui{
dobi Nobelova nagrada vo 1974 god, a vo 1993
god. isto taka e dodelena Nobelova nagrada za
fizika, na R. Hals i X. Tejlor za otkritie na
dvoen pulsar PSR 1913+16.
Crni jami. Najdramati~en kraj imaat
yvezdite ~ija masa e pogolema od tri son~evi
masi (3M0). Toga{ gravitacioniot kolaps e
tolku silen {to ne e stabilen ni stadiumot na
neutronski yvezdi, tuku kontrakcijata prodol-
`uva i natamu sî do zbivawe vo mnogu mal
volumen ("skoro ednakov na nula"). Gravi-
tacijata na ovoj sistem e tolku golema {to ni
telo, ni svetlina ne mo`e da go napu{ti,
“prostorot se zatvoril vo sebe”. Toa se crni
jami koi {to op{tata teorija na relativnost
na Ajn{tajn gi predviduva. Spored teorijata,
opredeleni se kriti~nite razmeri koga od
nebeskiot objekt mo`e da nastane crna jama
([varc{ildov radius ). Sfernata povr{ina
so ovoj radius se vika horizont na nastani, a
nad nego se nao|a t.n.. ergosfera kade pros-
torot i vremeto se silno deformirani i se
zavlekuvaat so rotacijata na crnata jama.
Crna jama skoro e nemo`no da se regis-
trira, tuku mo`e da se nabquduva prostorot
okolu nea kade {to bliskite objekti se zabr-
zuvaat do tolkav stepen {to se emitiraat
kvanti so visoki energii. Ima indicii za niv-
no postoewe vo sistemite na dvojni yvezdi (vo
soyvezdieto Lebed od kade e detektirano silno
zra~ewe vo rendgenskata oblast). Od niv ne
poteknuva nikakva informacija, nikakov znak,
sî {to e vo blizina ednostavno jamata go
"golta".
191
Sovremenite teorii predviduvaat deka
materijata vo crnite jami mo`e da bide
zbiena vo edna to~ka so beskone~no golema
gustina i beskone~na gravitacija. Ovaa sos-
tojba se ozna~uva kako prostorno vremenski
singularitet. Spored S. Hoking, vode~ki
fizi~ar vo ovaa oblast, vo takov slu~aj
prestanuvaat da va`at fizi~kite zakoni
onakvi kakvi {to gi znaeme.
Sl. 6.
So crnite jami se povrzani mnogu
slo`eni fenomeni koi zasega se vo domenot na
teorijata (a nekoi vo fantazijata). Zaradi
ogromnata gravitacija, spored teorijata na
relativnosta, okolu crnite jami prostorot
treba da bide zakriven (sl. 6). Vleguvaweto vo
takov sistem bi zna~elo vleguvawe vo nekoj
drug del na prostorno vremenskiot kontinu-
um. Ka`ano poinaku, crna jama {to rotira bi
gi odvela vo nekoja druga Vselena site objekti
{to }e vlezat vo nea. Me|u site takvi Vsele-
ni, crnite jami bi bile edninstvenata vrska.
Vakvite zaklu~oci ne se samo plod na
nau~nata fantastika tuku na seriozni nau~ni
teorii. Razmisluvawata odat do tamu da se
iznajde na~in kako da se iskoristi golemata
energija od rotacijata na ovie objekti. Koga
bi mo`ela da se stvori ve{ta~ka male~ka
crna jama (da se "stisne" materijata kako {to
e toa vo crnite jami), bi bile re{eni site
potrebi za energija na ~ove{tvoto.
Ovde treba da istakneme deka problemi-
te koi {to se razgledani pogore vo vrska so
evolucijata na yvezdite kako i drugite od po-
 192 5.3. Stelarna evoluvija
{irokata oblast se prika`ani vo op{ti crti.
Tie sî u{te ne se dovolno prou~eni i uto~ne-
ti, za mnogu pra{awa ne postojat zadovoli-
telni odgovori, no tie se baraat od naukata.
Entoni Hjui{ (1924angliski radio-
astronom. Zavr{il fizika vo Kembrix i tamu bil
profesor. Nobelova nagrada dobil vo 1974 god.
zaedno so ser Martin Rajl.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kakov e sostavot na me|uyvezdenata
materija i gas?
2. Koi veli~ini gi povrzuva Herc{prung-
Raseloviot dijagram? Nabroj nekoi yvezdi se
nao|aat na glavnata niza na dijagramot.
3. Koja e najpoznata maglina ~ie nabquduva-
we dalo soznanija za evolucijata na yvezdite?
4. [to e heliumov blesok na yvezdata i {to
pretska`uva toj?
5. Zo{to Barnardovata yvezda (i yvezdi
sli~ni na nea) }e ima mnogu dolg `ivot, nad
stotina milijardi godini?
6. Koi yvezdi se Novi, a koi Supernovi?
7. Poetski nastroenite nau~nici znaat da
re~at deka nie sme deca na yvezdite! Razmisle-
te dali ima vistina vo toa?
8. [to e toa ^andrasekarov limit?
9. Temperaturata na edna od najsjajnite
yvezdi na neboto Kapela (od soyvezdieto
Kolar) e 5.200 K. Sjajot {to go dava na zemji-
nata povr{ina e 1.2 10-8 W/m2. Rastojanieto do
nea e 4,3 1017m. Kolkav e radiusot na yvezdata?
[to mo`e da se ka`e za mestoto na Kapela na
Herc{prung - Raseloviot dijagram?
R L / 4T 4  2  10 9 m
10. Spomenatiot pulsar vo maglinata Rak
ima period T=0,033y, da se oceni kolkava e gus-
tinata na materijata vo nego?
Odgovor: Neka agolnata brzina na pulsarot e
2
 , a centralnoto zabrzuvawe vo ekvato-
T
rijalnata oblast }e bide  2 R kade {to R e
radiusot na pulsarot. Ako masata na pulsarot
e M, gravitacionoto zabrzuvawe vo taa oblast
M
}e bide:  . Za da ne se razleta materijata
R2
na pulsarot vo okolniot prostor, treba da
M
bide ispolneto:  2   2 R . Ako se ima pred-
R
vid deka gustinata na takva struktura vo
princip e:   M , se dobiva deka 61014 kg/m3.
R3
Ovaa gustina e skoro milion pati pogolema od
onaa na belite xuxiwa a e od red na gustinata
na atomskite jadra. Vakva gustina mo`at da
imaat samo neutronskite yvezdi.
11. Dali ste se zapra{ale zo{to no}e nebo-
to e temno? Ova pra{awe ne e taka glupavo
kako {to mo`e da se pomisli! Ako Vselenata
e beskrajna i yvezdite se ramnomerno raspore-
deni, ne bi trebalo neboto da e temno, tuku
naprotiv, od bilo koja nasoka bi doa|ala svet-
lost od milijardi yvezdi, neboto bi trebalo da
bide ramnomerno osvetleno kako i dewe.
Ovoj problem e osnova na tnr. Olbersov
paradoks, spored imeto na germanskiot lekar
i astronom koj prv go postavil ova pra{awe.
Razmislete malku pove}e imaj}i predvid deka
Vselenata ne postoela ve~no, ne e beskrajna i
spored Habl, se {iri!!

Za onie koi sakaat da se zapoznaat so
najnovite dostignuvawa vo oblasta na astrono-
mijata i astrofizikata, gi prepora~uvame ovie
sajtovi:
http://www.astronomynow.com
http://www.physlink.com
http://science.nasa.gov/news
http://antwrp.gsfc.gov/apod/astropix.html
http://www.xs4all.nl/-carlkop/astroeng.html
 5.4. Opredeluvawe na karakteristi~nite veli~ini na nebeskite objekti 193

Z1
5.4. ODREDUVAWE NA
KARAKTERISTI^NITE
VELI^INI NA NEBESKITE a P2
OBJEKTI 1"

P1
Rastojanijata me|u nebeskite objekti se
tolku golemi {to ne e zgodno da se prika-
`uvaat na voobi~aen na~in kako rastojanijata Z2
na Zemjata. Se koristat ovie edinici:
- astronomska edinica 1 AU - taa e ed- Sl. 1.
nakva na srednoto rastojanie od Zemjata do
Sonceto, 150 milioni kilometri ( 1,5 1011 m) Mnogu oddale~enite nebeski objekti }e
Obi~no se koristi za prika`uvawe na rastoja- imaat mala paralaksa pa mo`e da se koristi i
nijata me|u objektite vo Son~eviot sistem kiloparsek ( kps) i megaparsek (Mps). Najgole-
- svetlosna godina (ly) toa e rastojanie ma paralaksa (najmalo rastojanie) ima yvezda-
{to svetlinata bi go pominala za edna godina ta Proksima - Centaur (proksima - bliska) vo
prostiraj}i se so brzina 300.000 km/s. Treba da iznos od 0,76'' rastojanieto od Zemjata e 1,3 ps.
se obrne vnimanie na faktot {to ovde termi-
not “godina” se upotrebuva za merewe na ras-
1 ps=3·1013 km = 3,26 svetlosni godini
tojanie. Poradi ogromnite rastojanija me|u
nebeskite objekti za koi informacija nosi
svetlinata, nie, gledaj}i vo daden objekt,
vsu{nost go gledame nego vo minato vreme (a Volf 10 ly

ne kako izgleda sega), tolku kolku trebalo na Procion Bernard 90o

svetlinata da go premine toa rastojanie. Taka,
na{ite nabquduvawa na oddale~enite galak- Lojten
sii se odnesuvaat na toa kako tie izgledale Lebed
pred stotici milioni, ponekoga{ i milijardi
godini (zavisi na koja oddale~enost se od nas).
- parsek (paralaks sekunda, se bele`i
ps). Ovaa edinica se definira so pojavata na
yvezdena paralaksa. Toa e pojava na prividna Sirius
promena na polo`bata na nabquduvanata
270o
yvezda na neboto zaradi zemjinoto kru`ewe
Ros Proksima Galakt. cent
okolu Sonceto. Neka edna yvezda S {to se
nao|a na rastojanie r se nabquduva od Zemjata
Z (sl. 1) i toa koga Zemjata e na sprotivnite Sl. 2.
to~ki od svojata revolucija okolu Sonceto
(pr. vo juli Z1 i dekemvri Z2). Polo`bata na Na sl. 2 prika`ana e oddale~enosta na
yvezdata na neboto e izmeneta (R1 i R2), a toa se najbliskite yvezdi od Sonceto. Imeno, na
gleda vo odnos na mnogu dale~ni yvezdi koi rastojanie od 4 parseci (okolu 13 svetlosni
prakti~no imaat zanemarlivo mala paralaksa godini) se nao|aat okolu 25 yvezdi no samo
pa mo`e da se smetaat kako "nepodvi`ni". nekolku od niv se gledaat so golo oko (Sirius,
Eden parsek e rastojanie od koe radiusot na Proksima, Lebed 61), a drugite se gledaat samo
zemjinata orbita okolu Sonceto bi se gledal so teleksopi: Yvezdata na Lojten, Ros, Volf,
pod agol od 1'' (la~na sekunda). Eridan, Bernard, Sruve 2398, Lakajl itn.
 194 5.4. Opredeluvawe na karakteristi~nite veli~ini na nebeskite objekti
Prividna i apsolutna golemina na
yvezdite
So golo oko te{ko mo`e da se odredi
koja yvezda zra~i pogolem svetlosen fluks
(ima pogolem sjaj) zatoa {to yvezdite se
nao|aat na mnogu razli~ni oddale~enosti od
nas. Zatoa namesto fluksot, se odreduva
prividnata golemina ( magnituda m) na yvez-
data. Ovaa veli~ina nema vrska so dimenziite
na yvezdata tuku se odnesuva na nejziniot sjaj
onaka kako {to se gleda ili registrira od
Zemjata. Se razbira, prividnata golemina
zavisi od rastojanieto na koe se nao|a yvez-
data. Taka mo`e da se slu~i nekoja mala i po-
ladna yvezda {to e dosta blisku do nas da ima
znatno pogolema prividna golemina (prividen
sjaj) vo odnos na nekoi gigantski usviteni
yvezdi {to se nao|aat na ogromni rastojanija.
Najgolemiot starogr~ki astronom
Hiparh (2 vek p.n.e) spored prividniot sjaj gi
podelil yvezdite na {est klasi; najsjajnite se
vo I klasa, a vo VI klasa se yvezdite koi odvaj
se gledaat so golo oko. Se ozna~uvaat so 1m 2m,
3m , 4m ... itn. {to zna~i yvezdi od prva, vtora,
treat, ~etvrta klasa (magnituda). No, na nebes-
kiot svod ima objekti so pogolem sjaj od yvez-
dite od prva magnituda, pa e definiran sjaj na
yvezda od nulta (Om) magnituda. Taa na grani-
cata na Zemjinata atmosfera bi dala osvet-
lenost E=2,78 10-8 lx (luksi). Onie objekti koi
imat pogolem sjaj, imaat magnituda so znak
minus, na primer: Sirius ima prividna gole-
mina -1.4m, Jupiter -3m, Venera -4,4m, Mese~i-
nata -12,7m, Sonceto --26,8m. Od bliskite yvez-
di so slab sjaj da ja spomneme Volf-359 so pri-
vidna golemina +13,5m, potoa Severnica +2m
Aldebaran +1,1, Antares +1.2m, Kapela +0,2m.
Na predlog na J. Baer (1603 god) vo
astronomijata e dogovoreno najsjajnata yvezda
od nekoe soyvezdie da se bele`i so gr~kata
bukva , vtorata yvezda po sjajnost so  itn. (vo
interes na vistinata ima isklu~oci od ovoj
dogovor). Na primer, vo zimskite meseci
najlesno se prepoznava soyvezdieto Orion koe
se nao|a visoko na ju`niot del od neboto. Vo
nepravilna ~etiristrana figura, pokraj dru-
gite, se nao|aat tri sjajni yvezdi. Najsjajnata
yvezda vo Orion se bele`i so -Orion
(yvezdata Betelgez), vtorata e -Orion (Rigel),
itn. Prividnata golemina na yvezdata m e
svrzana so osvetlenosta E {to taa ja dava na
povr{ina {to stoi normalno na nasokata na
gledawe:
m  2,5 log E  const (1)
Znakot minus na desnata strana poka`u-
va deka yvezda {to ima pogolem sjaj i dava
pogolema osvetlenost vrz povr{inata na
detektorot (oko, fotoplo~a ili fotoelektri-
~en detektor), ima pomala prividna golemina.
Ako dve yvezdi so prividni golemini m1
i m2 davaat osvetlenost E1 i E2, toga{ vrskata
e dadena so formulata {to ja utvrdi
angliskiot astronom N. Pogson (1856):
E1
m1  m2  2,5 log (2)
E2
Prividnatata golemina m na yvezdite
{to se registrira so bilo koj detektor ne e
dobar "standard" {to bi dal verodostojni
podatoci za oddale~enosta na yvezdite. Za da
mo`e da se sporedi sjajot na yvezdi koi se
nao|aat na razli~ni rastojanija, se definira
apsolutna golemina (magnituda) na yvezdite M.
Toa e onoj sjaj {to yvezdata bi go dala ako se
najde na oddale~enost od 10 ps (parseka) ili
32,6 svetlosni godini. Vo toj slu~aj situ-
acijata bitno se menuva (sl.5.4.3). Mnogu yvezdi
koi odvaj se zabele`uvale zaradi ogromnata
oddale~enost ( m1, m3 ) koga bi se na{le na
samo 10 ps, po apsolutna golemina k} se najdat
pred Sonceto ( m2,) koe na taa ista oddale~e-
nost od deset parseka bi bilo yvezda koja odvaj
se gleda.
m1
m3
M2
M1
m2
M3
10 ps 10 ps
Sl. 3.
 5.4. Opredeluvawe na karakteristi~nite veli~ini na nebeskite objekti
Sl. 4.
Vrskata me|u apsolutnata M i privid-
nata golemina m e:
M  m  5  5 log r (3)
kade {to r treba da bide vo parseci. Za taa cel
so astronomskite nabquduvawa se odreduva
paralaksata na yvezdata so {to se znae
rastojanieto izrazeno vo parseci.
Prividnata golemina se odreduva so
dovolna to~nost od astronomskite merewa. Od
gornata relacija se presmetuva apsolutnata
golemina M na yvezdata. Se razbira, za mnogu
oddale~enite yvezdi ne e ednostavno da se
izvr{at to~ni merewa i apsolutnata gole-
mina da se odredi so dovolna to~nost.
Opredeluvaweto na pre~nikot na
yvezdite mo`e da se napravi na razli~ni na~i-
ni. Na primer, za Sonceto, najbliskata yvezda,
toa se pravi so merewe na agolniot radius i
rastojanieto-paralaksa. Za relativno bliski
yvezdi se koristi stelaren interferometar.
Ovaa metoda, primeneta na 30-tina najbliski
yvezdi dava dobri vrednosti (agolen pre~nik
od 0",047-0",0007). Za site yvezdi e primenliv
metodot {to se zasnova na merewe na odda-
le~enosta i sjajot (osvetlenosta) kako {to e
prika`ano so formulata na Pogson.
195
Na sl. 4 e prika`ana skala so vidnite
yvezdeni veli~ini. Na najdolanata apscisna
oska e prika`an intenzitetot na nebeski
objekti sporeden so granicata na osetlivost
na golo oko.
Bidej}i luminoznosta L na nekoja yvezda
e opredelena od energijata {to se zra~i od
nejzinata povr{ina:
L  4R 2 T 4 (4)
L
E  10 0 ,4 m 5 ,67 (5)
4R 2
toga{ mo`e da se presmeta yvezdeniot radius
R ako e opredelena temperaturata na fotos-
ferata T. Imaj}i ja predvid definicijata za
apsolutna yvezdena golemina M, radiusot
mo`e da se opredeli so formulata:
log R  0,2 M  2 log T  8,46 (6)
Kako ilustracija, pre~nikot na sjajnata
yvezda Betelgez (soyvezdie Orion) e okolu 850
pati pogolem od pre~nikot na Sonceto.
So metodot na godi{na paralaksa, vo
najdobar slu~aj, mo`at da se odredat oddale-
 196 5.4. Opredeluvawe na karakteristi~nite veli~ini na nebeskite objekti
~enosti na yvezdite ne pogolemi od 1.000 ps
{to pretstavuva samo 1/30 od dijametarot na
na{ata galaksija. Opredeluvaweto na pogole-
mi rastojanija se vr{i po indirektni metodi.
Eden od niv e metodot na zavisnost period-
sjaj (PL-zavisnost). Taa pojava e povrzana so
posebna klasa na yvezdi koio periodi~no go
menuvaat sjajot i zatoa se vikaat promenlivi
yvezdi. Najpoznati se t.n. cefeidi {to go no-
sat imeto spored yvezdata -Cefej. Promenata
na nivniot sjaj se dol`i na promeni vo
nivnata vnatre{na struktura, {to ima za pos-
ledica periodi~ni pulsacii na fotosferata.
Bidej}i cefeidite se yvezdi-giganti so golem
sjaj {to se gleda daleku, so nivna pomo{ se
opredeluvaat rastojanija na nebeski objekti
ne samo vo na{ata, tuku i vo drugite galaksii.
0 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Kako se definirani edinicite za
odreduvawe na rastojanieto me|u nebeskite
objekti: astronomska edinica, svetlosna
godina, parsek?
2. Koi se najbliskite yvezdi do Sonceto
(na rastojanie do 13 svetlosni godini)?
3. Kakva e prvata klasifikacija na
yvezdite {to ja napravil Hiparh?
4. So Pogsonovata formula mo`e da se
presmeta goleminata na edna yvezda. Objasni
kako se pravi toa?
5. Kako se definira apsolutnata
magnituda na edna yvezda?
6. Pre~nikot na sjajnata yvezda Betelgez
e 850 pati pogolem od pre~nikot na Sonceto.
Kako e toa odredeno?
7. [to se podrazbira pod poimot
luminozitet na yvezdite?
8. Kolkav e odnosot na osvetlenosta vrz
zemjinata povr{ina {to ja davaat Sonceto i
polnata Mese~ina?
Dadeni se: prividnata golemina na Sonceto
m1=26m,8 i na Mese~inata m2=2m,7
(Odgovor: E1 /E2=440.000. Tolku pati Sonceto
"posilno" ja osvetluva Zemjata).
9. Kolkav e sjajot na najbliskata yvezda
Sirius?
Dadeno e: negovata prividna magnituda
m=1m,6, a rastojanieto do Sonceto e d=2,64ps.
(Odgovor: Prvin najdi ja M=+1m,4 a potoa
sjajot (luminozitetot) L=101,36Ls=23Ls (23 pati
pogolem od son~eviot).
10. Godi{nata paralaksa na yvezdata
Vega (od soyvezdieto Lira) iznesuva 0,133".
Opredeli go rastojanieto do nea?
 DA NAU^IME POVE]E
IZVORI NA ENERGIJATA VO
YVEZDITE
Ogromnata energija {to ja zra~at yvez-
dite (kako na{eto Sonce) pretstavuvala zagat-
ka dolgo vreme. Porano se pretpostavuvalo
deka toa e gravitaciona energija {to se oslo-
boduva pri postepenata kontrakcija na yvezde-
nata materija. H. Helmholc vo 1861 god. ja pro-
u~il ovaa hipoteza i konstatiral deka pri
postojano gubewe energija na takov na~in,
na{eto Sonce bi traelo samo 10 milioni
godini. Od drugi podatoci so sigurnost e utvr-
dena vozrasta na Sonceto, okolu 4,5 milijardi
godini. Zna~i, hipotezata za gravitaciona
energija ne bila realna.
A. Edington vo 1920 god. prv ja iska`al
pretpostavkata deka energijata vo yvezdite se
sozdava preku termonuklearni reakcii vo
nivnata vnatre{nost pri koi nastanuva sin-
teza na vodorodot vo helium. Po skoro dve
decenii, H.Bete i. K.Vajczeker, nezavisno eden
od drug, gi razrabotile poedinostite na ovie
reakcii, na~inot i uslovite pri koi se odvi-
vaat. Yvezdata e dinami~ki sistem {to se
sostoi od ogromen broj ~estici: elektroni,
joni, protoni, jadra, atomi, no i site vidovi
zra~ewa itn. Srednata temperatura na yvez-
data zavisi od nejzinata golemina i sostav.
Raspredelbata na temperaturata na yvezdata
zavisi od mehanizmot na prenos na energijata
od vnatre{nosta kade temperaturata e nekol-
ku milioni stepeni, do povr{inata kade tem-
peraturata e nekolku iljadi (do nekolku
desetini iljadi) stepeni.
 5.4. Opredeluvawe na karakteristi~nite veli~ini na nebeskite objekti
Na razli~ni etapi od evolutivniot
razvoj na yvezdite mo`ni se razli~ni ciklusi
na termonuklearni reakcii. Na dene{niot
stepen na razvoj na Sonceto i yvezdite sli~ni
na nego, glavni ciklusi se:
-proton protonskiot ( p p ) i
-jaglerod -azot -kislorod ciklus..
Ovie ciklusi imaat svoi varijanti vo
zavisnost od uslovite {to vladeat vo vna-
tre{nosta na yvezdata (pritisok, temperatura,
procenten sostav itn.) no nie }e opi{eme
najkarakteristi~en model.
Proton - protonski ciklus
Reakciite od ovoj ciklus se karakteris-
ti~ni za temperaturi vo vnatre{nosta na
yvezdite od okolu 15 milioni stepeni i gusti-
na na vodorodot 100g/cm3. Glavnite reakcii
se odvivaat mnogu bavno. Taka, za da sogori 1g
vodorod i da se pretvori vo helium, potrebni
se nekolku milioni godini. No, masata na
yvezdite e ogromna, a so toa i koli~estvoto
vodorod {to stoi na raspolagawe za
reakciite.
Ciklusot zapo~nuva so reakcijata na
dve vodorodni jadra (dva protoni) koja iako so
mala verojatnost, sepak se slu~uva. Pri toa se
dobiva deuteron, pozitron e+ i neutrino , se
osloboduva i energija:
p  p 21 H  e     1,44 MeV (7)
Dobienite pozitroni vedna{ se anihi-
liraat pri sredba so elektroni, a neutrinski-
ot fluks vo iznos ~109 neutrina vo sekunda na
1cm2 odnesuva del od energijata na reakcijata.
Dobieniot deuteron od gornata reakcija
vedna{ se vrzuva so nov proton pri {to se
dobiva jadro na 3He i -kvant so golema
energija:
2
1 H  p 23 He   5,49 MeV (8)
Reakcijata se odviva samo za nekolku
sekundi.
Natamu ciklusot se odviva na ovoj na~in
(najverojaten):
3
2 He 23 He 42 He p p 12,85 MeV (9)
197
pri {to se dobiva jadro na helium-4 i dva
protoni. Reakcijata dava golemo koli~estvo
na energija. Vremeto na odvivawe na vakvite
reakcii e dosta dolgo. Vkupnata energija {to
se dobiva od ovie procesi zavisi od dina-
mikata na nivnoto odvivawe, taa pak vo prv
red e zavisna od temperaturata. So opa|awe na
temperaturata (ako reakciite se odvivaat
podaleku od jadroto na yvezdata) produk-
tivnosta na proton -protonskiot ciklus
opa|a. Obratno, so porast na temperaturata,
produktivnosta raste, prvin brzo, potoa mnogu
poleka.
Proton protonskiot ciklus e domi-
nanten vo vnatre{nosta na Sonceto. Za seto
vreme dosega se smeta deka samo 12% od
vodorodot se pretvoril vo helium.
Gore opi{aniot tek e najverojaten,
iako ciklusot mo`e da se odviva i poinaku
preku formirawe na berilium i litium.
Kone~no pak se dobivaat heliumovi jadra.
Jaglerodno - azoten ciklus
Ovoj ciklus se odviva vo masivni yvezdi,
pogolemi od Sonceto (na primer Sirius koj
ima masa skoro dva pati pogolema od son~e-
vata) na temperaturi nad 12 milioni stepeni i
negovoto u~estvo e zna~itelno kako {to raste
temperaturata. Procesot na formirawe heli-
um ovde odi posredno. Vo nego u~estvuvaat i
jadra na jaglerod, azot i kislorod, zatoa se
vika CNO ili Beteov ciklus.
Najprvin, jadroto na jaglerod-12 zafa}a
proton i pri toa se dobiva nestabilno jadro
na azot -13 i -kvant:
12
6 C p137 N   (10)
Vakvite reakcii imaat mala verojat-
nost, no sepak se odvivaat.
Dobieniot azot -13 brzo se raspa|a i se
dobiva izotop jaglerod-13 koj zafa}a proton i
se dobiva jadro na azot-14 (se razbira i gama
zra~ewe). Ova jadro od svoja strana zafa}a
proton i se dobiva kislorod-15 koj e
nestabilen i za samo nekolku desetini
sekundi se raspa|a:
15
8 O157 N  e   ν  2,71 MeV (11)
 198 5.4. Opredeluvawe na karakteristi~nite veli~ini na nebeskite objekti
Dobieniot azot-15 go zafaka ~etvrtiot
proton:
15
7 N  p126 C 42 He 4,96 MeV (12)
Se dobiva jaglerod -12 so kogo zapo~na cik-
lusot i heliumovo jadro od ~etirite protoni.
Jadrata na jaglerodot, azotot i kislorodot
kako da bea samo "doma}ini", a jaglerodot-12
igra uloga na "katalizator" na reakcijata pri
koja se osloboduvaat 25,03MeV energija.
Transformacija na heliumot vo
yvezdite
Postojat yvezdi vo ~ie sredi{te vladeat
mnogu povisoki temperaturi (do 100 milioni
stepeni) od onie koi dosega gi spomnavme. Pri
takvi temperaturi efektivni stanuvaat i
drugi termojadreni reakcii, no tie zaradi
skromniot energetski pridones ne pretstavu-
vaat zna~itelen izvor na yvezdenata energija.
Taka na primer, mo`no e za sosema
kratko vreme da se sozdade nestabilno jadro na
berilium-8 od dve heliumovi jadra:
4
2 He 42 He 48 Be (13)
pri {to e najverojatno deka jadroto berilium-
8 }e se raspadne pak na dve heliumovi jadra.
No postoi odredena verojatnost toa jadro da
zafati u{te edno heliumovo jadro i da
formira jadro na jaglerod -12 vo vozbudena
sostojba:
8
4 Be 42 He 0,363 MeV126 C * (14)
koe {to preminuva vo osnovna sostojba so
emisija na intenzivno -zra~ewe.
Ako na bilo kakov na~in vo yvezdite se
sozdade jaglerod, od nego ponatamu se dobivaat
pote{kite, poslo`enite atomi na kislorod,
neon itn. Taka se sozdavaat sloevi vo yvezdata.
Od neonot mo`e da se dobie magnezium i sè ta-
ka do faza koga se sozdavaat atomi na `elezo.
Neutrinata {to nastanuvaat vo reakci-
ite koi se odvivaat vo vnatre{nosta na yvez-
data bez pre~ki proa|aat i brzo stignuvaat do
povr{inata na yvezdata za toa {to tie ne
dejstvuvat zaemno so materijata na yvezdata.
O~igledno, edinstveno tie nosat "informa-
cii" za procesite vo vnatre{nosta.
Sogleduvaj}i go toa, fizi~arite pred
dvaesetina godini se zafatija so problemot na
detekcija na son~evite neutrina za da mo`e da
se dobijat informacii za sostojbata na
materijata i procesite vo vnatre{nosta na
Sonceto. No, detektiraniot fluks na Son~evi
neutrina e pomal od onoj {to go predviduva
teorijata so reakciite {to gi prou~ivme.
Dali toa zna~i deka teorijata za nukleosin-
teza vo vnatre{nosta na Sonceto ne e to~na?
Mo`ebi toa ne e vo pra{awe, no sepak ovoj
problem mora da ima osobeno zna~ewe pa zatoa
e eden od najaktuelnite vo sovremenata
fizika.
1 ? PRA[AWA I ZADA^I
1. Na kakov na~in se dobiva energijata
vo yvezdite?
2. Koi se najpoznati ciklusi na reakcii
vo yvezdite?
3. So nukleosintezata se sozdavaat
pote{kite elementi vo vnatre{nosta na
yvezdite, no ne site. Kade zavr{uva toj
proces?
4. Koi ~estici, sozdadeni vo vnatre{-
nosta na yvezdite mo`at da ja napu{tat
yvezdata i da stignat do ogromni dale~ini bez
da bidat zafateni? Kakvi informacii mo`at
da donesat?
5. Da se presmeta kolku vreme mo`e da
sveti na{eto Sonce za smetka na termo-
jadrenite reakcii {to se odvivaat vo negovata
vnatre{nost?
Dadeno e: luminozitet L=3,9 1026W,
sredna gustina 1400 Kg/m3, masa M=2 1030 Kg.
Pri sinteza na edno jadro 4He se dobiva
V=27MeV=4,33 10-12J. Da se smeta deka vo cik-
lusot samo 10% od vodorodot se pretvara vo
4
He. Masata na protonot e mp=1,67 10-27Kg.
(Odgovor: Smetame deka Sonceto se sostoi
samo od vodorod, pa se nao|a vkupniot broj na
protoni Np=0,1 M/mp =1,2 1056. Vkupnata ener-
gija {to bi se dobila e E=B Np/4 =1,3 1044J.
Vremeto na `ivot e t=E/L=3,25 1017s (1010 god).
 5.5. Interstelaren prostor. Me|uyvezdena materija
5.5. INTERSTELAREN PROSTOR.
ME\UYVEZDENA MATERIJA
[to ima vo ogromniot me|uyvezden pros-
tor, dali toj e prazen? Vo nego deluvaat gravi-
tacionoto i magnetskoto pole, no dali toa e
sî? Ne ba{; vo nego ima me|uyvezdena materija
sostavena od:
-gasno-~esti~ni oblaci {to pokraj
vodorod sodr`at pra{ina i prosti molekuli
(vklu~uvajki i organski).
-me|uyvezdena pra{ina, i
-gas {to se sostoi od neutralen i/ili
joniziran vodorod ~ija gustina e neverojatno
mala, prose~no 10-24kg/m3, skoro vakuum koj ne
mo`e da se dostigne vo zemjini uslovi.
Prisustvoto na neutralnite atomi na vodo-
rodot vo interstelarniot prostor e otkrieno
duri vo 1951 god. spored negovo karakteris-
ti~no zra~ewe so branova dol`ina od 21,1cm
(pesna na vodorodot) {to be{e mo`no da se
registrira so razvojot na radioastronomijata.
Poradi ogromnite dimenzii na prosto-
rot vo koj e smestena ovaa me|uyvezdena mate-
rija, se misli deka taa ~ini blisku 5-10% od
vkupnata masa vo galaksiite.
Me|uyvezdeniot gas i pra{ina se naj-
gusti okolu ekvatorijalnata ramnina na
na{ata galaktika i vo oblastite {to se nare-
~eni maglini. Ovie maglini mo`at da bidat
difuzni i planetarni.
Sl. 1.
199
Ako difuznata maglina e vo blizina na
nekoja topla yvezda, taa e svetla, a nejzinite
sostavni ~esti~ki prete`no se jonizirani.
Takov primer e Golemata Orionova maglina
(sl. 1) koja {to obvitkuva golema grupa yvezdi.
Maglinite {to se sostojat samo od
pra{ina se temni. Nivnoto prisustvo se
doka`uva spored apsorpcioni spektri i se
~ini kako taa oblast da nema yvezdi.
Planetarnite maglini se vo elipti~na
ili spleskana forma. Tie li~at na planeti,
zatoa go dobile i imeto. No, temperaturata na
gasot vo niv e taka golema {to mo`e da dos-
tigne do 10.000 K. Podra~jeto {to go zafa}a
joniziraniot gas e definirano (do 10 ps). Edna
planetarna maglina prika`ana e na sl. 2.
Sl. 2.
Prisustvoto na me|uyvezdeniot gas i
pra{ina treba da se ima predvid pri nabqu-
duvawe na odredeni yvezdi, zatoa {to so toa se
pomestuva spektarot na spektralnite linii
kon crveno i ja namaluva sjajnosta na yvezdata.
Zatoa, se vnesuva korekcija pri dobivaweto na
temperaturata na yvezdata spored Vinoviot
zakon.
Kosmi~ko zra~ewe
Od kosmi~koto prostranstvo vo
Zemjinata atmosfera stignuva fluks ~estici
so ogromna energija koi predizvikuvaat
brojni nuklearni reakcii i pretvorbi. Toa se
200 5.6. Vo svetot na galaksiite
primarni kosmi~ki zraci {to imaat mnogu
golema prodornost pa mo`at da pominat niz
sloj voda do 1.000 m. Se smeta deka nivnata
energija e do 1010 eV, a nekoi ~estici od fluk-
sot imaat i mnogu pogolema energija.
Konstatirano e deka sostavot na pri-
marniot kosmi~ki fluks e: protoni 77,5%,
heliumovi jadra 20%, jadra na litium, beri-
lium, bor i drugi 1%, jadra na jaglerod, azot,
kislorod 1%, tragi na ostanati jadra so
atomski broj 9<Z<28.
Poradi ogromnata energija {to ja imaat
~esticite od snopot, a osobeno protonite,
jadrata so koi se sudiraat se razbivaat na
pogolem broj ~estici {to isto taka imaat
golema energija. Tie gi pretstavuvaat sekun-
darnite kosmi~ki zraci {to naj~esto se
pozitroni, -mezoni, -mezoni, K-mezoni, hi-
peroni i tn. Vpro~em, pozitronite, mionite i
pionite najprvin se registrirani vo kos-
mi~kite zraci.
Problemite svrzani so kosmi~koto zra-
~ewe se slo`eni. Kade postanuva i od kade
doa|a? Se smeta deka primarniot kosmi~ki
fluks e posledica na nuklearni procesi vo
na{ata galaksija. Vo golemite yvezdeni masi,
vo plazmata, se sozdavaat turbulencii {to
kako posledica imaat pojava na ogromni
magnetski poliwa koi gi zabrzuvaat ~esticite
i tie se razletuvaat vo kosmi~koto pros-
transtvo. Osobena aktivnost poka`uvaat yvez-
dite Supernovi pri nivnite gigantski
eksplozii.
Aristarh (3 vek p.n.e), alekasandriski
astronom, bil prviot koj so nabquduvawa na
nebeskite pojavi i presmetki do{ol do sooz-
nanie deka Sonceto e barem 312 pati pogolemo
od Zemjata i e oddale~eno okolu 770 zemjini
pre~nici. Zatoa, toj go postavil Sonceto vo
sredinata na Vselenata, a Zemjata i site drugi
planeti obikoluvaat okolu nego. No, negovoto
u~ewe ne bilo prifateno, osobeno od Crkvata
vo ~ie u~ewe dolgo vreme se zadr`al stavot
deka Zemjata e centar na Vselenata.
5.6. VO SVETOT NA
GALAKSIITE
Dali Vselenata, so site galaksii i
nebeski tela vo niv e vakva otsekoga{? Dali
taa na nekoj na~in se menuva, ima svoja
evolucija? Dali postojat i drugi naseleni
svetovi? Vakvite pra{awa imaat svoja smisla
zatoa {to ~ovekot otsekoga{ sakal da gi
odgatne tajnite na svetot {to go opkru`uva.
Strukturata na Vselenata i nejzinata evo-
lucija se predmet na posebna nau~na discipli-
na, kosmologija.
Jasno e deka slo`enosta na Vselenata ne
mo`e da se sfati i objasni kompletno, tuku
samo preku nekoi prou~eni pojavi mo`at
(kolku-tolku) da se razberat nejzinata struk-
tura i postoewe. Obi~nite pretstavi od sekoj-
dnevniot `ivot ne mo`at da poslu`at za toa,
tuku uspeh imaat matemati~ki teorii koi na
prv pogled se neobi~ni, no dobro se soglasu-
vaat so eksperimentalnite nabquduvawa. Kos-
molozite najmnogu se koristat so Ajn{tajn-
ovata op{ta teorija na relativnosta koja
se zanimava so gravitacijata, prostorot i
vremeto.
Postojat dve karakteristi~ni teorii za
Vselenata:
- stacionarna i
- evoluciona Vselena.
Teorijata za stacionarna Vselena veli
deka Vselenata e apsolutno ista vo site prav-
ci i site to~ki, vo site momenti od vremeto.
galaksiite ne se oddale~uvaat, tuku is~ez-
nuvaat, drugi se pojavuvaat, kako materijata
bavno da se ra|a vo me|ugalakti~kiot prostor
(za da se nadoknadi materijata koja se
pretvora vo energija). Toa se te{ko sfatlivi
postavki i pra{awe e kolku se verodostojni,
iako od filozofski aspekt ovaa teorija e
dosta privle~na (teorija za ve~na Vselena).
Evolucionata teorija ka`uva deka
Vselenata se menuva, ima svoj razvoj, evolucija
vo prostorot i vremeto. Zna~i, ima svoj
po~etok i od toga{ taa se {iri. No, dali }e se
{iri ve~no?
 5.6. Vo svetot na galaksiite
Hablov zakon. Kosmologija
Galaksiite se oddale~uvaat edna od
druga. Toa e pojava {to astronomot E. Habl ja
otkri vo 1929 god. Toj utvrdi deka site galak-
sii se oddale~uvaat od nas. Toa e nepobitno
utvrdeno spored pomestuvaweto na spektral-
nite linii vo spektrite na oddale~enite
galaksii (crveno pomestuvawe na spektral-
nite linii zaradi Dopleroviot efekt).
(Dopleroviot efekt e pojava koga nas-
tanuva promena na branovata dol`ina (frek-
vencijata) na zra~eweto zaradi relativno
dvi`ewe na izvorot vo odnos na nabquduva~ot
(priemnikot). Koga izvorot se oddale~uva
branovata dol`ina na registriranoto
zra~ewe se zgolemuva (i obratno) promenata
v
na branovata dol`ina e   0 kade {to v
c Posledicite od {ireweto na Vselenata
e brzina so koja se dvi`i izvorot, c brzina na
svetlinata, 0 e branova dol`ina na zra~eweto
koga izvorot miruva).
Edvin Habl (1889 - 1953), amerikanski
astrofizi~ar.
E. Habl utvrdi deka brzinata so koja
galaksiite se oddale~uvaat e proporcionalna
na nivnata oddale~enost d:
v  Hd (1)
{to go pretstavuva Habloviot zakon, eden od
najva`nite zakoni za Vselenata. Vo gorniot
izraz H e Hablova konstanta koja ja karak-
201
terizira brzinata na {irewe na Vselenata.
Spored ponovite merewa, ovaa konstanta ima
vrednost
H  65  8
km
s Mps
(kilometri vo sekunda po megaparsek).
Eksperimentalnoto odreduvawe na
Hablovata konstanta e dosta neizvesno i
vrzano so neizbe`na gre{ka.
Bidej}i na{ata galaksija nema nekoe
posebno mesto vo Vselenata, ne e nejzin cen-
tar, jasno e deka odredenoto oddale~uvawe
va`i za site galaksii. Site tie se odda-
le~uvaat edna od druga. Slikovito toa se
prika`uva kako to~kite na balon koj se {iri;
site to~ki }e se oddale~uvaat kako {to se
naduvuva balonot.
se zna~ajni;
-maksimalnoto rastojanie do kade mo`e
c
da se "nabquduva" Vselenata e d max 
H
zna~i ~2 1010 svetlosni godini odnosno 6 109 ps
kade {to zedovme deka maksimalnata brzina so
koja se oddale~uvaat najdale~nite galaksii
mo`e da bide ednakva na brzinata na
svetlinata. Jasno, sè {to e podaleku od dmax ne
mo`e da se registrira. Toa se vika granica na
nabquduvawe ili horizont na Vselenata.
Delot od Vselenata koj mo`e da se nabquduva
se vika Metagalaksija.
Ako se zameni za brzinata v=d/t vo
Habloviot zakon se dobiva:
d 1
 Hd odnosno t  (2)
t H
Zemaj}i ja vrednosta na Hablovata
konstanta, se dobiva t=18109 godini, (osumnae-
set milijardi godini), i tolkava bi bila sta-
rosta na Vselenata, te. vremeto koga zapo~na-
lo nejzinoto {irewe. Sporedeno so drugi teo-
rii ova vreme dobro se vklopuva vo granicite
me|u deset i dvaeset milijardi godini za
starost na Vselenata.
Zna~i, pred 15 - 20 milijardi godini
seta materija i energija bile sobrani vo
202 5.6. Vo svetot na galaksiite

izvonredno mal prostor, prvobitno "kosmi~ko napregnuva svoite duhovni sili da gi

jajce". No ne samo materijata, tuku i celiot razotkrie tajnite i zakonitostite na
prostor bil zbien, komprimiran. So xinovska Vselenata za da go odredi svoeto mesto i uloga
eksplozija (Big Bang) Vselenata go zapo~nala vo nea.
svoeto {irewe koe trae i denes. Ranata
Vselena bila samo zra~ewe i vreli gasovi,
potoa se formiraat gasni oblaci, (koga tempe-
raturata padnala na 2000 K se formirale
atomite na vodorod i helium), protogalaksii,
galaksii {to zapo~nale zasebna istorija, pa
se formirale yvezdite i drugite kosmi~ki
objekti.
No, dali ima nekakov dokaz, nekoj
ostatok od Golemata eksplozija? Vo 1964 god.
A. Penzias i R. Vilson otkrija zra~ewe, {um,
{to sekoga{ e prisuten vo Kosmosot, {to ne
poteknuva od nebeskite objekti tuku kako
neboto vo celina da zra~i, sli~no na zra~ewe
na crno telo pri mnogu niska temperatura od
~3K. Ova zadninsko, reliktno zra~ewe se Arno Penzias (1933merikanski
smeta deka e ostatok od Golemata eksplozija, fizi~ar koj dolgo vreme rabotel vo Bel-
kako dosega Vselenata vo celost da se izla- laboratoriite vo oddelot za radiofizi~ki
dila na taa temperatura. isleduvawa. Dobitnik e na Nobelova nagrada
A sega neizbe`noto pra{awe: Dali za fizika vo 1978 god. zaedno so R. Vilson.
Vselenata ve~no }e se {iri?
Fizi~arite smetaat deka toj proces
zavisi od prose~nata gustina na materijata vo
Vselenata. Prose~nata gustina ne mo`e da se
utvrdi so golema to~nost zatoa {to postoi
materija vo Vselenata koja ne mo`e da se
registrira, ne se gleda (vo crnite jami, vo
0 ? PRA[AWA I ZADA^I

nevidlivite gasovi me|u galaksiite, vo

neutrinata ako nivnata masa samo malku se
razlikuva od nulta vrednost itn.).
Ako gustinata na materijata nadmine
nekoja kriti~na vrednost (10-29 g/cm3), toga{
procesot na {irewe na Vselenata mo`e da se
zameni so zbivawe zaradi gravitacijata koja
}e dostigne nekoja opredelena vrednost.
Vselenata bi se komprimirala do razmeri na
prvobitnoto "kosmi~ko jajce", bi nastanala
nova golema eksplozija itn. Toa bi bil model
na Vselena koja oscilira, koja ima ciklusi.
Toga{ Vselenata ne bi imala ni po~etok ni
kraj, a nie `iveeme vo eden mig na takov
ciklus.
Pred da zavr{ime, treba da istakneme
deka ~ovekot so svojot intelekt kako najvisok
stepen na organizacija i tvorba na taa ista
vselenska materija, vo tek na iljadaletija gi
1. Kakov e sostavot na interstelarniot
gas?
2. Kakvi maglini se otkrieni?
3. Od {to se sostoi primarnoto
kosmi~ko zra~ewe?
4. Koi se najpoznati teorii za
Vselenata?
5. Kakva zakonitost otkri E. Habl vo
1929 god.?
6. [to e Doplerov efekt?
7. Kakvi se posledicite od {ireweto
na vselenata?
8. Koj e dokazot za Golemata eksplozija
ili toa e samo teorija?
9. Koja gustina na materijata vo
vselenata se smeta za kriti~na?
10. Dali Vselenata ima po~etok i kraj?
 V
1

Vant Hofov zakon 48

INDEKS
Vant Hof Jakob 50
vgnezdeni sistemi 164
vibracii 110
A Viliam Ajnthofen 66
adaptacija na zenicata 22 Vinov zakon 101, 184
aerogeli 138 viskoznost 36
aerosoli 97 visokoradioaktiven otpad 115
Aj-Es-Pi 167 vselena 179
Ajnthofenov triagolnik 64
akcionen potencijal 61 2D
aktiven transport 61 dalekugledost 24
alternativni izvori na energija 121 daltonizam 25
analogen signal 163 defibrilator 70
analogno digitalna konverzija 162 deformacii – liniski 13
aparat za slu{awe 28 deformacii – volumenski 13
aparat za zboruvawe 28 dendrimer 148
apsolutna magnituda na yvezdite 194 difuzija 48
apsorbirana doza 79 digitalizacija 164
apsorpcija na zvukot – koeficient 109 dinami~ka viskoznost 36
astigmatizam 25 disperzni kompozitni materijali 152
astronomska edinica 193 Doplerov efekt 32
atekti~en (neregularen) polimer 147 Dopler Kristian 34
athezioni sili 55 dopolnitelen pritisok 55
audiogram 29 doza na opravdan rizik 114
audiomerija29 dozimetri 119
audiometar 29 dozimetri 80
auskultacija 46 dozimetrija 79
dozimetriski detektor 119
B
0

bazna stanica 166
beli xuxiwa 190
binaurllen stetoskop 30
bioelektri~en potencijal 59
bioelektri~en potencijal na mozokot 65
bioelektri~en potencijal na srceto 63
bioelektri~en potencijal na stomakot 65
biokompozitni materijali 153
biolo{ki faktor 79
biolo{ki period na poluraspa|awe 73
biopolimeri 147
Borov magneton 89
bu~ava - industriska108
bu~ava - urbana108
bu~ava 108
DVD 172
3G
Gajger-Milerov broja~ 120
galaksii elipti~ni 181
galaksii 179
galaksii nepravilni 182
galaksii spiralni 181
gama kamera 77
gasna embolija 54
geotermalna energija 121
Golemata eksplozija 202
Golemiot Atraktor 182
gradient na brzinata 36
granularna struktura 151
gradient na brzina 36
204 Indeks

E4 K
7

efekt na staklena bav~a 101 kapilarni pojavi 55

efektiven period na poluraspa|awe 73 kardiostimulator - pejsmejker 70
efektivna ekvivalantna doza 80 Kirieva temperatura 129
egzosfera 97 kiseli do`dovi 98
ekologija 92 Kjoto protokol 100
ekspozicija 79 klasteri 143
ekstruzija 141 klatrati 137
ekvivalantna doza 79 koaleksencija 140
elektroencefelografija 65 koeficient na difuzija 47
elektrokardiogram 64 koeficient na viskoznost 37
elektromiografija 65 koeficient na prenos 10
elektromiografija 65 koeficient na propuslivost 49
elektronska paramagnetna rezonancija 89 koercitivna ja~ina na poleto 130
embolus 54 kompakt disk 169
encefelogram 65 kompozitni materijali 151
endoskop 18 komunikacioni sistemi 165
energija na nuklearna fuzija 122 konvekcija - koefi cient 53
eolska energija 122 konvekcija 52
ergometar 16 kondukcija 52
ergometrija 16 kosmi~ko zra~ewe 111
evoluciina teorija za Vselenata 200 kosmologija 201
kosmos 179
@ kohezioni sili 55
`ivotna sredina 92 kratkogledost 24
`olto petno 20 kriti~en napon na napregawe 15
kriti~en organ scintigrafija 76
I
5 kriti~na ja~ina na magnetno pole 128
inteligentni materijali 154 krven pritisok – dijastoli~en 43
Internet 167 krven pritisok – sistoli~en 43
interplevralen prostor 34 krven pritisok 43
interstelaren prostor 199
interstelaten gas 199 8L
IP adresa 168 laminatna struktura 151
izvori na jonizacija - prirodni 111 Laplas Pjer 56
izvori na jonizacija - ve{ta~ki 111 Lenc Rene 31
izvori na jonizacija 111 liotropni te~ni kristali 139
ja~ina na zvukot 108 lost 10
jaglerodno-azoten ciklus lost dvokrak 10
lost ednokrak 10
J6
lpkomotoren sistem 9
Jakob Vant Hof 50
jonosfera 96 M
9

jonizira~ko zra~ewe 111 magdebur{ki polutopki 12

Jungov modul na elastinost 13, 132 maglini - difuzni199
 Indeks 205

maglini - planetarni 199 P

13

maglini 199 parsek 193

magnetna rezonancija89
magnituda na yvezdite 194
Majsnerov efekt 128
makrostruktura 126
Mariotov opit 21
me|uyvezdena materija 187
mezosfera 96
mikroelektroda 67
mikrostruktura 126
Mle~en Pat 179
modul na kompresija
molekularen pritisok 54
N
10
nanocevki 158
nanomaterijali 143
nanotehnologii 143
natriumkkaliumova pumpa 62
nepolarizaciona elektroda 68
Nernstov potencijal 59
Nernstova ravenka 60
nestohasti~ki efekti 72
neutronski yvezdi 190
newurnovski te~nosti 36
niskoradioaktiven otpad 115
period na poluraspa|awe 73
perkusija 31
Pogsonova formula195
polimeri – fazna sostojba 148
polimeri 147
polimeri 147
pomnewe forma 155
porozni materijali 144
porozno materijali 144
potskoknuva~i 137
povr{inski napon 55
pozitronska emisiona tomografija 90
prarag na ~ujnost 108
prenesuvawe toplina 52
prividn magnituda na yvezdite 194
probivawe na zvu~nata bariera 34
prostoren maktomolekul 148
protektori 83
proton- proton ciklus 197
protoyvezdi 186
Puasonova konstanta
pulsari 190
pulsen bran 42
R
14

nivo na glasnost 108 radioaktiven otpad 115

Nova 187 radioliza na voda 81
nuklearna magnetna rezonancija reducirano oko 21
remanencija 130
W
11 rendgen strukturna analiza 135
wurnovski te~nosti 36 rezonancija 27
ruter 168
O
12

oftalmoskop 26 S
15

onkotski pritisok 49 semipolomer 150

opti~ki nedostatoci na le} 23 sempluvawe 163
opti~ki nedostatoci na okoto 23 sfernaberacija 23
opti~ki regeneratori 175 sfigmometar 45
opti~ki vlakna 18 simpluvawe – gre{ka 164
osmoza - neslobodna difuzija 48 sinteruvvawe 141
osmoza-anomalna 50 sinxirest maktomolekul 148
ozonska dupka 106 smekti~ki te~ni kristali 139
ozonska obvivka 104 son~eva energija 121
206 Indeks

sonometar 110 fotosinteza na ozonot 104

spirogram 35 fulereni 157
spirometar 35 fulerenski nanocevki 158
stacionarna teorija za Vselenata 200 Furiev zakon za toplosprovodnost 52
Stefan-Bolcmanov zakon 53,184
Stefan-Bolcmanova konstanta184 H
19

stelarna evolucija 186 Habl Edvin 201

stetoskop 30 Hablov zakon 201
stohasti~ki efekti 72 Hablova konstanta 201
stratosfera 96 hematokrit 8, 37
super xin 188 hemodijaliza 50
Supernova 187 hemodinamika 42
supersprovodlivost 127 hemoliza 49
supersprovodlivost – Herc{pung-Raselov dijagram 187
visokotemperaturna129 Herman Helmholc 27
svetlosna godina 193 Hesov viskozimetar 37
hidrodinami~ki otpor 40
T16 hiperfulereni 157
te~ni kristali 138 histerezis magneten 130
telefonska mre`a 165 Hjui{ Entoni 192
televiziska mre`a 167 horizont na Vselenata 201
termoelasti~nost 155 hromatska aberacija 23
termoluminiscentni detektori 120 hromogeni pametni materijali154
termonuklearni reakcii 196 hromosenzitivnost 155
termoregulacija 51 Hukov zakon 13
termotropni te~ni kristali 139 Huk Robert 15
tomografija 86 Humbolt Aleksandar 100
toploprovodnost - koefi cient 52
toploprovodnost 52 C
20

totalna refleksija 18 CD pi{uva~ 171

tragovi detektori 120 CD pleer 170
transportni pojavi 47 cefeidi 196
trilist-simbol za predupreduvawe 85 centrifuga 6
tropopauza 96 crni jami 191
troposfera 96 crven xin 188
crveno pomestuvawe 33
U17

ultracentrifuga 6 ^
unikatni materijali 137 ^andrasekarov limit 190

F18
X
faktor na modifikacija 79 Xul Preskot 58
ferofluidi 130 Xulov zakon 57
fiber opti~ki komunikacii 174
fotografski – jonografski emulzii 120