Kaj togno in kako je nastala sladica clafoutis, ni znano, Znano pa je, da izvira iz francoske regi Limousin, od tod pa se ie v 19, stoletju razsirita po vsej Francij. Svetovno slavo je prinesla ameriska televizijska kuharica Julia Child, kije recept zanjo vkljudila v svojo knjigo o francoski kuhinji Mastering the Art of French Cooking Tradicionalno se clafoutis pripravija iz émin Been), vendar pa lahko namesto ée8enj uporabimo tudi kak&no drugo sezonsko sadje (jagode, marelice, slive, borovnice, maline itd.). Nekateri sicer menijo, da v tem primeru ne moremo vee govoritio clafoutisu, pat pa gre za t. i. nflaugnarde« (znano tudi kot flagnarde, flognarde ali flougnarde). Po originalnem receptu za clatoutis éesenj ne izko8ti¢ijo, paé pa jih v pecivu zapetejo cele, s ko8ticami vred. S tem ves sok deen] ostane v pecivu, med peko pa ko8tice testu dodajo 8e rahlo aromo, ki spominja na mandlje, Cesnjeve kostice namreé vsebujejo snov benzaldehid, ki je naravno prisotna tudi v mandljh, zato ji pravijo tudi alje grenkih mandljev. Age boste pri pripravi uporabili cele Cenje, pazite, da svoje goste opozorite na ko8tice, saj je v nasprotnem primeru lahko to zelo nevamo za zobe. Clafoutis nima évrste teksture, ampak je nekje med pucingom in kolaéem, / FOTO: Dreamstime LAFOUTIS $ CESNJAM! Originalno se to pecivo pripravija v itoZelezni ponvi in spese v petici. Ce ltozelezne ponve nimate, lahko uporabite tudi ‘manjai okrogel ali pravokoten pekaé. Za pripravo potrebujete: 300-400 g sladkin Goon} 2 jalel 50 g moke 50 g sladkorja 1 vaniliev sladkor 2 dl mieka (namesto mleka lahko uporabite sladko smetano ali pa uporabite kombinacijo mieka in smetane)Séepec soli maslo (za pekat) sladkor v prahu za posip Postopek priprave Pripravite manjgi pekaé, ki ga namastite z maslom. Petico segrojte na 180 stopinj Celzija. Operite Ze8nje in jih po Zelil izko8Zitite. Ce niso prevet sladke, jh lahko posladkate (z dvema Zlicama rlavega sladkorja) in pustite stati v pokrit posodi pribizno eno uro. Cefinje se bodo tako prepojles sladkorjem in bodo bol aromatiéne V veéji posodi stepitejajci, sladkor in vanillev sladkor, da dobite kremasto zmes, Moko, ki ste ji dodali sol, postopoma primegaite v jajéno zmes. Postopoma dodajajte tudi mleko oziroma sladko smetano in vse skupaj dobro premegajte, da ne nastanejo grudice. Testo mora biti tekote, podobno kot zmes za palatinke. Gedrje stresite v pomadéen pekaé in jh po njem enakomemo razporedite. Nato ée8nje prelite spripravjeno zmesjo, Pekaé malce potresite, da testo pride do dna ter se lepo zdruzi s ée8njami in njihovim sokom Pekaé nato postavite v segreto petico in pecivo pecite 30-36 minut oziroma dokler ne dobi lepe zlato rjave barve. Pecivo je peteno, ko malce naraste, zobotrebec ali nod, ki ga zapitite v sredino, pa ostane éist. Zaradi razpokane povrsine sladica ni najbolj priviaénega videza in nekoliko spominja na narastek. Za lep8i »vtis« zato clafoutis na koncu potresite s stadkorjem v prahu Postrezite ga Se toplega in po Zelji mu dodaite stepeno smetano, Se bolje pa je, ée pustite, da se ohladi na sobno temperaturo. S tem bo namreé sredica dobila ravno pravEnjo teksturo, med potivanjem pa bo okus ge8enj dodatno propojil testo. Ce po kakgnem nakljugju ne boste takoj »pospravili« vsega peciva, lahko ostanke shranite v hladilniku. Vendar pa se bo pri tem testo nekoliko strdilo, Preden ga znova postrezete, ga lahko nosveditec, tako da ga za nekaj deset sekund postavite v mikrovalovko. Ge potrebujete 80 kaksen dodaten razlog za to, da sito sezono pripravite clafoutis, naj nanizamo 0 nekaj dejstev 0 eSnjah. Cenje niso le zelo okusen sadez, paé pa so tudi zelo korisine za nae zdravje. So namreé bogate z mikrohranili, ‘med katerimi sta glavna vitamina foat in vitamin C, Poleg tega pa vsebujejo tu velko kala, bakra in kroma, So tu bogat vir antioksidantoy; med njmi je najved antocianinov,kijim dajejo tudiznatiino rdeéo barvo. »Rezultati Studlj na Zivalih in judieh katejo, da uzivanje Gesenj zmanjsa tveganje za nastanek kroniénih vnetnih bolezni, kot so artis, sréno-ZiIne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Poleg tega nastajajo novi dokazi o povezavi med uzivanjem eSen/ in izboljSanim spanjom in kognitivnimi funkcijami ter zmanjSani boleéini po intenzivni vadbi,« so zapisali na portalu Prehrana.si, ki ga urejata Nacionalni institut za javno zdravje in Institut za nutricionistiko, Cesnje prepresujejo tudi oksidativni stres ter tako upofasnjujejo procese staranja.