MAJ BRINOVEC

MISELNI VZORCI ZA HITREJŠE IN BOLJ POGLOBLJENO RAZUMEVANJE

GLASBENEGA SOLFEGGIA

INTERVALI
Interval v glasbeni teoriji je razdalja med dvema tonoma. Določimo ga lahko horizontalno kot dve
sosednji noti ali vertikalno kot dva istočasno zveneča tona.
V glasbeni teoriji se sistem klasifikacije intervalov konformira sedemtonskem sistemu diatonične
lestvice, tako da do oktavne ponovitve poznamo sedem osnovnih intervalov: prima (1), sekunda (2),
terca (3), kvarta (4), kvinta (5), seksta (6) in septima (7).
Označbe določimo po kvantiteti (vrsta intervala) in po kvaliteti intervala (lastnost intervala).
Najmanjša razdalja med dvema tonoma v klasični teoriji imenujemo polton (½). Razdaljo dveh poltonov
imenujemo celton (1). To sta osnovna gradnika pri določevanju razdalje intervalov.
Kvalitetne lastnosti na istem intervalu se razlikuje v poltonih.
Ločimo intervale, ki jim lahko po kvaliteti določimo, če so čisti (4 ter 5) ali mali oz. veliki (3 ter 6).
Vsak interval pa je prav tako lahko zvečan oz. zmanjšan. Interval zv4 zveni enharmonično kakor zm5
in ga imenujemo tritonus.
Med njimi prav tako ločimo popolne konsonance (č1, č4 ter č5), nepopolne konsonance (m/v3 ter m/v6).
Kot odlična grafična reprezentacija intervalov nam je v pomoč notno črtovje, ker so pozicije not znotraj
črtovja v skladu z poimenovanjem intervala med njima (npr.: m2 leži eno mesto stran od izhodiščne
note, medtem ko enharmonična zv1 leži na istem mestu, ima le drug predznak).
Po intervalu kvarte lahko govorimo tudi o obratih intervalov, kjer lahko enega od teh intervalov oktavno
prestavimo v smer, kjer bi intervala bila še znotraj iste oktave in dobimo rezultat enega od večjih
intervalov in obratno.
 RAZDALJA MED OSNOVNIMI INTERVALI
č1 m2 v2 m3 v3 č4 trit. č5 m6 v6 m7 v7
0 ½ 1 1½ 2 2½ 3 3½ 4 4½ 5 5½

OBRATI INTERVALOV INTERVALI PO KVALITETI

KVANTITETA čisti 1, 4 in 5
2↔7 mali/veliki 2, 3, 6 in 7
3↔6
4↔5
KVALITETA
č↔č
m↔v
zm ↔ zv

Intervali čez oktavo

Intervali čez oktavo se določajo isto kot njihove inačice znotraj oktave.

INTERVALI ČEZ OKTAVO

INTERVAL INAČICA ZNOTRAJ OKTAVE
sekunda (2) nona (9)
terca (3) decima (10)
kvarta (4) undecima (11)
kvinta (5) duodecima (12)
etc.

AKORDI
Akord je sozvočje treh ali več tonov. Akordi so v klasični glasbeni teoriji grajeni terčno (nalaganje terc
na osnovni ton). Osnovni ton je ton, na katerem je akord baziran.
Osnovni akordi so: durov, molov, zvečani in zmanjšani trozvok.
Durov oz. molov akord oklepa č5, ki ju dopolnjuje durova oz. molova terca (v/m3). Zmanjšani oz.
zvečani trozvok sestavljata dve mali oz. veliki 3.
Označbe izvirajo iz starega klasičnega sistema oštevilčenega basa.
Obrat akorda je postavitev akordi s spodnjim tonom, ki ni osnovni. Poznamo: osnovni obrat (kvintakord
– 5/3), prvi obrat (sekstakord – 6) in drugi obrat (kvartsekstakord – 6/4).
Poglavitna stvar, ki si jo je treba pri obratih zapomniti je, da je spodnji ton akord pri 5/3 osnovni ton, pri
6 terca in pri 6/4 kvinta akorda. Funkcije tonov v akordu so določene glede na relacijo od osnovnega
tona.
Septima akorda
S terčno gradnjo lahko dožemo tudi septimo in dobimo naslednje akorde:
- durov z veliko septimo
- durov z malo septimo (dominantni)
- molov z veliko septimo
- molov z veliko septimo
- zvečani z veliko septimo
- zmanjšani z malo septimo
- zmanjšani štirizvok (z zm7)
Obrati štirizvoka so: 7 (osnovni obrat), 6/5, 4/3 in 2, kjer je spodnji ton septima.

SPODNJI TON PRI OBRATU

5/3 (7) osnovni ton (1)
6 (6/5) terca
6/4 (4/3) kvinta
2 septima

RAZUMEVANJE TONALNE MELODIČNE LINIJE KOT NIZ ŠTEVILK

Če zapovrstnim tonom v diatonični lestvici dodelimo številko, lahko preko funkcijskega razumevanja,
ki ga ponujajo, veliko lažje neko melodično linijo transponiramo v katerokoli tonaliteto, vendar moramo
biti vešči poznanja številk v vseh tonalitetah. Ta način operiranja lahko predstavlja izjemno bližnjico pri
skoraj vseh panogah znotraj glasbenega delovanja; tako teoretičnih kot praktičnih. V Sloveniji na
področju glasbene pedagogike propagirata predvsem Urška Pompe in dr. Peter Urek.
V durovi lestvici dodelimo zaporednim tonom številke od 1 do 7 (ali 8 za oktavno ponovitev). Te lahko
nato prestavimo v katerokoli tonaliteto. Z nastopom kromatične alteracije tona, dobi številka za znižanje
predznak minus (-) in za zvišanje predznak plus (+). Če številko zapisujemo iz tonskega diktata, jih
lahko pišemo v dveh ali celo več vrsticah, da izrazimo relativno razliko v oktavni legi.
1 2 3 4 5 6 7 -6 5 +4 3 -2 1 …
1 2 3 4 5 6 7 -6 5 +4 3 -2 1 …
1 2 3 4 5 6 7 -6 5 +4 3 -2 1 …
Z veliko slušnega treninga, ki bi ta sistem implementiral lahko te številke (v povezavi s funkcijami tonov
znotraj tonalitete) tudi slišno razumemo.
Seveda lahko sistem številk prenesemo v molovske tonalitete, vendar diatonične alteracije, ki pridejo s
klasično obdelavo molove lestvice (naravni, harmonični ter melodični mol) ne zapisujemo s
predznakom. Tukaj si lahko posameznik pomaga s svojo označbo.