Битола низ вековите 1

UNIVERZITET $Sv.
KLIMENT OHRIDSKI"
FAKULTET ZA UÎTELI I VOSPITUVAÎ-BITOLA
BITOLA NIZ VEKOVITE
¼
BITOLA VO H I H¼ VEK
UNIVERSITY “St. KLIMENT OHRIDSKI”
BITOLA THROUGH CENTURY

¼
BITOLA IN THE X AND IN THE XI
CENTURY
BITOLA, 1998
UNIVERZITET $Sv. KLIMENT OHRIDSKI"
BITOLA NIZ VEKOVITE
¼
BITOLA VO H I H¼ VEK
BITOLA, 1998 god.

Izdava~:
Fakultet za u~iteli i vospituva~i-Bitola
Biblioteka: Istoriski temi
Za izdava~ot
D-r Boìdar MASLINKOV, dekan
Redakcija:
D-r Aleksandar STERJOVSKI, odgovoren urednik
D-r Dragan JANKOSKI
D-r Zlatko @OGLEV
Recenzenti:
D-r Pavle MITRESKI
D-r Vecko SOVRESKI
CIP - Katalogizacija vo publikacija, Mati~na i univerzitetska biblioteka

$Sv. Kliment Ohridski", Bitola.
911.375 (497.17 Bitola) : 93"09/10" (063)
JAVNA tribina “Bitola vo H i H¼ vek” (1998; Bitola)

Bitola niz vekovite. ¼, Bitola vo H i H¼ vek / [redakcija Aleksandar
Sterjovski, odgovoren urednik, Dragan Jankoski, Zlatko @oglev]. - Bitola
: Fakultet za u~iteli i vospituva~i, 1998. - 68 str. ; 24 sm. - (Biblioteka
Istoriski temi)
Tira` 300. - Bibliografija i summaries kon trudovite. - Fusnoti kon
tekstot.
a) Bitola - Istorija - 10-11 v.
Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na R. Makedonija br. 07-5554/2 od

1998 god., za spisanievo se pla}a povlastena dano~na stapka.
Izdanieto se pe~ati so finansisko u~estvo na Ministerstvoto za nauka na R. Make-
donija
Bitola vo H i H¼ vek 5
MESTO VOVED
S# po~na kako obi~en razgovor. Nekoj tamu, skraja od ma-

sata od grupata kolegi od Fakultetot, slu~ajno spomna deka
proslavata na 850-godi{ninata na Moskva i nejzinoto vosta-
novuvawe za dreven ruski grad, odbeleàn ovaa godina, be{e
zna~aen i redok jubilej za cela Rusija.
- Toa, sporedeno so drevnosta na Bitola e samo poluma-
tura! - podnaluteno zabeleà nekoj. I da se izzeme periodot
na Herakleja Linkestis ostanuva faktot deka Bitola e eden od
najstarite gradovi vo Evropa i deka vo sekoja prilika mora da
se istakne toa - prodolì istiot.
- $Bitolskata plo~a", kirilski spomenik od neprocenlivo
zna~ewe, a pronajdena vo Bitola vo 1956 god. pri urivaweto na
Starata xamija, koja e stavena vo Bitolskoto kale vo damne-
{nata 1017 god. koga istoto go vozobnovuval Jovan Vladislav-
samo go potvrduva toa i govori deka na{iot grad e star ne{to
pomalku od 1.000 godini - go poddrà tret.
- A zo{to da ne se odbeleì toj datum?! - predolì ~etvrt.
Taka se rodi idejava za dene{niov sobir. Taa, se razbira,
prodolì da se vala, da se osmisluva i se re{i da ne bide
stereotip. Javnite tribini se prifatija kako najpogodna
forma. Generalnata tema bi bila $Bitola niz vekovite", a pot-
temite bi se precizirale za sekoja godina. Za ovaa se opredeli
6
da bide $Bitola vo H i H¼ vek". Tribinite bi bile organizi-

rani vo vrska so proslavata na Denot na osloboduvaweto na
gradot, odnosno sekoj 3-ti noemvri. Organizator bi bil Fakul-
tetot za u~iteli i vospituva~i - Bitola. Site ovie idei i pred-
lozi minaa i na sednica na Nastavno-nau~niot sovet na
Fakultetot i bezrezervno bea prifateni.
Ete, taka dojde do dene{nava sredba vo amfiteatarot na
Fakultetot.
Aleksandar Sterjovski
D-r Boìdar MASLINKOV
OTVORAWE NA JAVNATA TRIBINA $BITOLA

VO H I H¼ VEK"
Dami i gospoda,
Uvaèni u~esnici na javnata tribina,
Javnata tribina za Bitola, prirodno, doa|a na nau~na
rasprava od poznati pri~ini. Najprvo Bitola e smestena za
region koj pretstavuval sredi{te na kulturata na balkanskite
prostori u{te vo anti~kiot period i to~no ovde, Pelagonija,
i vo tie vremiwa i vo vekovite koi doa|aat pretstavuvala i
pretstavuva most na brojni predistoriski i istoriski zbidnu-
vawa i pojavi na civilizacii koi so svoite kulturi vr{ele
silni vlijanija vrz razvojot na etnokulturata na narodite koi
ìveele i se razvivale. Prirodna e pojavata i na hristijan-
stvoto vo Makedonija, koe kako vera i u~ewe stanuva domi-
nantno i izvr{uva koreniti izmeni vo svesta i razmisluvawata
na lu|eto. Voedno toa ovozmoùva narodot vo Makedonija da
se razvie mnogu pobrzo i pove}e od drugite na ovie prostori
i negovi sinovi stanale misioneri i u~iteli kaj drgite sloven-
ski narodi, kako {to e slu~ajot so svetite bra}a Kiril i Me-
todij i nivnite u~enci. Tie, so svoite prevodi na Svetoto
pismo (Biblijata) i drugite bogoslu`beni knigi, so pronao-
|aweto na prvata slovenska (makedonska) azbuka glagolicata i
so neumornata borba za {irewe na hristijanstvoto na jazikot
8
na Makedonskite Sloveni trasiraa novi pati{ta za hristijan-

stvoto i otvorija nova stranica na seslovenskata pismenost,
knièvnost i op{to kulturata na site slovenski narodi. Taka,
so svojata plodna preveduva~ka i knièvno-tvore~ka rabota na
jazikot na Makedonskite Sloveni od okolinata na Solun, kako
i bogosluènijata na toj jazik, go postavija za prvpat makedon-
skiot jazik na piedestalot na koj mnogu odamna drugite jazici
vo svetot be{e se iska~ile. Svesni deka borbata so trijazi-
~nicite nema da bide lesna i nema da prestane, sv. bra}a Kiril
i Metodij osposobija golem broj u~enici koi }e go prodolàt
nivnoto delo. Od niv (kako sv. Kliment, sv. Naum, sv. Sava i
drugi) tvorele, vospituvale i obrazuvale kadri na ovie make-
donski prostori. Naukata s# u{te ne se ima dokraj iskaàno
za sv. Kirilovite u~enici, niti za sv. Klimentovite. Moèbi
nekoi od niv i na bitolskite mesta i vo Bitola po niv tvorele.
Da se nadevame deka vakvite hipoteti~ki pra{awa eden den }e
stanat nau~na vistina.
Nau~nata tribina sekako }e se zafati so rasvetluvawe na
ne taka dale~nite H i H¼ vek, na nastanite koi bile presvrt-
nica vo ponatamo{niot ìvot na narodot, na raznovidnoto i
sistematsko prou~uvawe na minatoto na gradot Bitola, se
razbira, vo duhot na sovremenata nau~na misla. Tradiciite po-
magaat da navleguvame kontinuirano i da ja sledime nau~nata
misla. Tradicionalno i ovoj Fakultet, vo globalni ramki }e
go ima predvid minatoto na Bitola, no sepak tie }e se dviàt
vo delokrugot na prou~uvawe na vospitno-obrazovniot sistem,
za {to, spored mene, treba pozadlabo~eno prio|awe kon ovoj
fenomen. Postojat brojni raspravi na pr. okolu imeto na Bi-
tola. Ednata od niv poteknuva tokmu od H¼ vek. Za vreme na
car Samoil i vo Bitola bil izgraden carski dvorec. Vo nego
ìveel negoviot naslednik Gavril Radomir. Posledniot make-
donski car Vladislav go obnovil carskiot dvorec vo Bitola,
koj bil urnat od strana na Vizantijcite. Vo 1019 god. Bitola
se spomenuva kako episkopsko sedi{te. Sekako, vo toa vreme
imalo i obrazovni institucii koi bile vo slu`ba na hristi-

janskoto u~ewe, a na nekoj na~in se preseleni vo zaboravot.
Op{to poznata e vistinata deka osmanskoto ropstvo go zapre
odot na makedonskata kultura, obrazovanie i pismenost, a
kakvi bile toga{ sostojbite potrebno e da se iznajdat i
prou~at dokumentite.
Site ovie podatoci koi govorat za silna kultura vo ovoj
grad, a koi bi rekle dosega se marginalno zafateni, na vakvi
i sli~ni nau~ni sredbi, }e bidat razjasneti sekako od emi-
nentni nau~nici za potoa da bidat del od makedonskata kul-
turna istorija.
Raduva faktot {to Tribinava se drì tokmu na na{iot
fakultet i pretstavuva motiv za nau~ni priodi kon problema-
tikata {to se razrabotuva i nau~no tvorewe od strana na nas-
tavno-nau~niot kadar i drugi nau~nici od na{ava zemja. Sevo
ova ni dava pravo da veruvame vo silite i entuzijazmot na
na{ite nau~nici za doa|awe od porealni podatoci za minatoto
na gradot Bitola, koj opstojuval so vekovi na ovie pelagoniski
prostori.
Bi sakal da napomenam deka na{iot fakultet ima glavna
zada~a da osposobuva u~itelski i vospituva~ki kadar, no bez
zapostavuvawe na naukata i nau~nite otkrivawa i tvorewa na
kadarot. Sekoj segment od obrazovno-vospitno ìveewe na re-
gionot na Fakultetot bi trebalo da bide rasvetlen i sme ori-
entirani kon toa sekoga{ problemite trezveno i nau~no da gi
rasvetluvame kako i vistinskite nau~ni vrednosti, se razbira
so maksimalna nau~na angaìranost da gi afirmirame i da mu
dademe zasluèno mesto vo univerzalnite ~ovekovi postigawa
vo svetot. Nie ne treba kon istoriskite fakti da se odnesuvame
emocionalno, dovolno e samo da gi stavime na pokaz,. Zna~i,
za nas e potrebno da se prou~i kontinuitetot na nastavno-obra-
zovniot proces na na{iot narod koj so vekovi tvorel na svojata
zemja, da se fiksiraat datumite na slu~uvawata i da se vpi{at
vo makedonskata nacionalna istorija. O~igledno e deka nie
10
Makedoncite ne sme od v~era i deka ovoj narod ne e drvo bez

koren kako {to n# prikaùvaat na{ite sosedi koi imaat naj-
golemo zlo naneseno na ovoj narod. Vo toa e i na{ata odgovor-
nost kon `rtvite {to gi dale svoite ìvoti pred oltarot na
slobodata na svojata zemja. Sekako deka toa se dokaùva so
vistinata na faktite za te{kiot istoriski pat na makedon-
skiot narod do svojata sopstvenost i dràvnost. Op{to po-
znati se istoriskite fakti deka makedonskiot narod najdolgo
robuval vo sporedba so drugite balkanski narodi i deka stra-
nicite na makedonskata nacionalna istorija se ispolneti so
podatoci koi govorat za krvavi borbi i imiwa na heroi koi
bile `rtvi na svoite patriotski i nacionalni ~uvstva. Pred
objektivnite istoriski fakti te{ko moè da ospori genezata
za makedonskiot narod. Kaj nas e naru{ena mislata za t.n.
etni~koto jadro za makedonskiot narod. Makedonija ne e samo
vo sega{nive dràvni granici. Toa na site nam ni e poznato.
I Bitola ne e vtoriot grad po golemina vo etni~ka Makedo-
nija. Potoa, nie ne smeeme da go smetame samo pelagoniskiot
del vo granicite na sega{nata dràva Makedonija, no i po-
{iroko. Isto taka, nie treba da dokaème deka Bitola ne e
izniknat grad na ~ista poljana, tuku tokmu ovde imalo ìvot.
Bitola bil grad so posebna urbana sredina, so brojni hristi-
janski hramovi. Vo nea se doselile Evreite, Ciganite, do{le
kako porobuva~i Turcite, no najstari sekako bile Makedon-
cite. Vo ovoj grad se sudirale interesi od evropski i balkanski
karakter {to sekako }e bidat predmet na natamo{ni nau~ni
raspravi.
Otvoraj}i ja ovaa dene{na tribina se nadevame na plodna
nau~na rabota so èlba za golemi uspesi.
Gordana FILIPOVSKA-LAZAROVSKA,
Anica \OR\IEVSKA
MATERIJALNATA KULTURA VO BITOLA OD H-H¼ VEK
Svedoci sme deka sekoj period na ìvot e so ne{to obe-

leàn. Arheolo{kite naodi kako kulturni spomenici i kako
vreden materijal za dokaz na istoriskite nastani, ukaùvaat
koj i koga bil nositel na ìvotot. Na toj na~in bogatite i
burni nastani na minatoto, ostanuvaat pred nas kako ìv sve-
dok na istorijata. Vo svojata su{tina arheologijata ima za cel
da go otkrie nepoznatoto, da go osvetli skrienoto, da go pro-
tolkuva neobjasnetoto. Takva mnogu sloèna i ~uvstvitelna
rabota ima i ovoj pat, da frli svetlina vrz zagatkata za sred-
novekovieto na gradot Bitola.1
Vleguvaj}i vo periodot na sredniot vek, gradot i negovata
okolina ve}e imale dolga istorija. Fakt e deka ovoj prostor
vo ranoto srednovekovie pretstavuva mete` od invazori, koi
ostavile tragi od svojata materijalna kultura, no zatoa, pak
is~eznuvale. Edinstveno Slovenite uspeale trajno da se kolo-
niziraat i da im se nametnat na starosedelcite, za da osnovaat
svoja naselba, koja podocna se spomenuva kako Bitola.2
1 T. Tomoski, Istorija H½¼, br. 2, Skopje 1987, 17-21.

2 Vizantijski izvori, ¼¼¼, Beograd, 1966, B. Netkov, Bülgariÿ i süsednite zemi prez
H¼¼ vek, spored geografiÿta na Idrisi, Sofiÿ, 1960, 39; Arh. Antonina, Poezdka v
Rumelii, Sanktpeterburg, 1979, 270-271.
12 G. F. Lazarovska, A. \or|ievska
Navistina od ovoj period postojat mnogu malku pi{ani

izvori, no zatoa pak vo nedostig na istite se pravi obid taa
praznina da se popolni so materijalni podatoci.3
Prvite areholo{ki istraùvawa se prezemeni 1978-80
godina, na lokalitetot Kale, so konkretna postavenost: odre-
duvawe na srdnovekovnata stratigrafija i negovo vremensko
precizirawe.
Lokalitetot Kale e smesten na ridot severozapadno od Bi-
tola, na nadmorska visina od 862,80 m do 864,15 m, nad mesnosta
Badem-baalari.4 Toj pretstavuva impozanten rid na koj se ras-
poredeni dve koncentri~ni bedemski linii, del od odbranbe-
niot sistem na ova utvrduvawe. Bedemskata linija, spored relje-
fot na po~vata, e nerpavilna i kriva i zafa}a povr{ina od
pribli`no 5 ha. (dolìna ssa 500 m, a {irina 190 m,5 pri {to
uspe{no se iskoristeni prirodnite pogodnosti na terenot.
Prvata bedemska linija otkriva sloèn utvrden sistem, koj se
sostoi od nasip i rov. Nasipot e glavniot element na ovoj
utvrden sistem. Negovata konstrukcija se sostoi od slednite
fazi na izgradba: Najprvo terenot bil is~isten do spilata-
zdravica, vrz nea bila postavena osnovata na nasipot, jadroto
koe pretstavuva polucilindri~en yid od dobro odbran kr{en
kamen, slabo obraboten i spoen so zemja. Vrz jadroto e nasipana
sme{a od zemja i sredno golem kamen. Na krajot, formata na
nasipot, isto taka, e dobiena od gusto postaveni eden do drug
re~ni kamewa, Najverojatno nasipot so prirodniot teren od
vnatre{nata strana na bedemot kontaktira so drvena konstruk-
3 Eden od najzna~ajnite materijalni podatoci za Bitola e $Bitolskata plo~a" od

H¼ vek, za koja e pi{uvana mnogu.
4 G. Filipovska - P. Srbinovski, Rezultati od istraùvawata na lok. Kale Bitola
vo 1978 g. MAA 6(1980), Skopje 1983, 111-120; G. Filipovska - P.Srbinovski,
Pregled na arheolo{kite istraùvawa na srednovekvoniot period vo Bitola,
1978-1981 g. Zbornik na trudovi, 2-3, Bitola 1980-1981 g. 111-120.
5 G. Filipovska Lazarovska, Anica \or|ievska, K. Kapelkova, I. Petrinski,
Izve{taj od arheolo{kite istraùvawa na lok. Kale-Bitola vo 1994 g, Zbronik
na trudovi 12-13-14, Bitola 1992-1995, 204-209.
cija vkopana vo spilata zdravica. Na terenot se pronajdeni

tragi od vkopano izgnieno drvo. So cel da se formira rovot
od nadvore{nata strana na nasipot, spilata-zdravica e
namerno ise~ena.
Spored osobinite na prvata bedemska linija na utvrdu-
vaweto i prirodnite pogodnosti, pretpostavuvame ~etiri vle-
zovi. Isto~niot i severniot vlez, spored karakteristikite na
terenot i srednovekovnata fortifikacija se koristeni kako
pomo{ni, za brza komunikacija so okolinata. Od jug, nepos-
redno pod crkvenata zgrada bedemskata linija prekinuva, {to
dava indicii za postoewe na vlez. Od zapad, kon utvrduvaweto
se zabeleùva lesno dostapen teren. Posto~e~kiot polski pat
pa|a blago, vo nasoka kon dene{niot pat za Ohrid. Vedna{ po
bedemskata linija po povr{inata na terenot se konstatirani
nekolku kameni masivni grupacii od kr{en kamen. Na mislewe
sme deka tuka treba da se bara glavniot vlez vo utvrduvaweto.
Vtorata bedemska linija na utvrduvaweto e raspoloèna
zapadno od severniot vlez na prvata bedemska linija, na najvi-
sokiot del od platoto. Najverojatno stanuva zbor za citadela
so kru`na forma ~ij dijametar e ssa 45 m, a obikolkata ssa
150 m zalepena do severniot del na prvata bedemska linija.
Spored na~inot na koj e izgraden nasipot, moè da se pret-
postavi deka se raboti za tipi~no slovensko utvrduvawe, ako
se ima predvid deka Slovenite i vo prapostojbinata i vo site
zemji vo koi se naselile, gradele takvi utvrduvawa.6
Utvrduvaweto na mesnosta Kale, koe e izgradeno nabrzina,
kako rezultat na burnite istoriski nastani, ne dozvolilo da
se izgradi za toa vreme tipi~en utvrden yid. Spored so~uvanite
istoriski izvori i spored karakteristikite na utvrdenata be-
demska linija, moè da se pretpostavi deka istoto e izgradeno
vo vremeto koga Makedonija definitivno potpa|a pod bugarska
vlast, za vreme na vladeeweto na knez Boris (852-889 g.).7
6 Isto, napomena br. 13.

7 Istorija na makedonskiot narod, kniga prva, Skopje 1969, 96.
Ve}e pogore spomenatata crkvena zgrada so dimenzii 23,6

m h 20,16 m pripa|a na tipot sakralni gradbi, koi pravat
preoden tip kon vpi{an ramnokrak krst so narteks. Krstestata
osnova na naosot ja ovozmoùvaat dve arhitektonski konstruk-
cii od masivni yidovi, koi so dva vlezovi komuniciraat so
naosot, a so tretiot - so narteksot. Trite apsidi na oltarniot
prostor, vo temelnite partii i vnatre{nosta se polukru`no
re{eni, dodeka nadvore{nite yidni platna se re{eni pove}e
strani~no i toa; tristrano kaj protezisot i |akonikot, a na-
jverojatno petstrano kaj glavnata oltarna apsida. Severno i
ju`no od oltarniot prostor na objektot ima dva aneksi, na-
jverojatno paraklisi. Severniot aneks, a analogno nanego i
ju`niot, imaat polukru`na apsida, vpi{ana vo kubi~na masa
i tie komuniciraat so vlezovite i so vnatre{nosta i so nad-
vore{nosta na objektot. Dvete kuli, severnata i ju`nata, se
nao|aat vo zapadniot del od objektot i toa, severo zapadno i
jugozapadno od narteksot. Postoewto na dvete kuli dava in-
dicii da se naseti postoewe na egzonarteks vo vid na otvoren
trem na ju`nata i severnata strana. Pretpostavuvame deka
ju`nata kula bila kambanarija, a severnata prostor za skalila,
{to bi zna~elo deka vo gornite partii na objektot postoela
galerija. Otkrieniot objekt, bil izgraden celosno, vo edna
faza. Yidovite se od re~en, kr{en kamen vo varov malter. Vo
yidaweto e zastapena vizantiskata tehnika, kombinacija na
tula i kamen, ~est opus kaj srednovekovnite crkvi vo Make-
donija. Dovratnicite na vlezovite, kako i delovi od pok-
rivnite partii, bile izgradeni od bigor.
Postar materijal, mermerni spolii, kako i fragmenti od
amorfni mermerni par~iwa se upotrebeni vo temelite, na po-
ve}e mesta od objektot. [to se odnesuva do podot, so isklu~ok
na pronajdenata substrukcija vo |akonikot, ne se za~uvani ni-
kakvi, tragi od pod vo ostanatiot del od objektot. Masivnosta
na konstruktivnite yidovi, kako i osnovata, davaat mo`nost
da se pretpostavi deka ovoj objekt e eden od postarite tipovi
na petkupolni crkvi vo Makedonija inspirirani od Novata

Vasileva crkva vo Carigrad od ¼H vek, a spored dosega{nite
soznanija go datirame {iroko, vo H, po~etokot na H¼ vek.
Spored sosotojbata vo koja e otkrien, bil najverojatno nasilno
razurnat i ne bil obnovuvan.8
Pronajdenata keramika, prete`no se sostoi od fragmenti-
rani kerami~ki sadovi, koi spored fakturata, ornamentikata
i formata, pripa}aat na grubata doma{na keramika. Razliku-
vame nekolku vidovi kerami~ki sadovi od tipot na grnci, am-
foroidni sadovi, kako i sadovi za ~uvawe na hrana. Fakturata
na sadovite e so pomal ili pogolem intenzitet na primesi od
positen, ili pokrupen kvarcen pesok, doeka kaj pitosite fak-
turata e pokompaktna. Premaz od fina glina so tragi od liskun
ima kaj sadovite od tipot na grnci. Bojata na pe~eweto, glavno
kaj site fragmenti, e nijansirana od svetlo do temno kafeava,
a namesta od svetlo do temnosiva. Ukrasuvaweto na sadovite e
izvedeno so ~e{lesta alatka, so koja po povr{inata se iz-
vle~eni ornamenti vo vid na: branovidna linija, vertikalni
i horizontalni linii, kako i ornamenti od vdlabnatinki
grupirani vo kosi, horizontalni i vertikalni nizovi. Poretko
se zastapeni fragmentite na keramika so slikani mreèsti or-
namenti so bela engoba, kako i fragmenti od poluksuzni sadovi
so zlatna i srebrena engoba. Kerami~kiot materijal se datira
od vtorata polovina na ¼H vek do H¼ vek i malku po{iroko.
Posebno gi izdvojuvame fragmentite:
- Dno od sad, na koe reljefno se pretstaveni dva koncen-
tri~ki krugovi i ispaknatina vo sredinata.
- Dno od sad so reljefno pretstaven pe~at vo vid na krug
so ispaknatina vo sredinata i pet nepravilno raspredeleni
zraci od negovata nadvore{na strana.
- Od naodite posebno mesto privlekuva prstenot od pozna-
tiot tip, {iroka alka pripoena kon kruièn {tit, so polu-
8 Vizantiski izvori, ¼¼¼, Beograd, 1966, 122.

sferi~na glava i granula na vrvot. Alkata imitira izrabotka

vo tehnika na filigran. Ovoj tip na prsten vo literaturata se
datira vo H¼ vek.
Dosega{nite arheolo{ki istraùvawa na ovoj prostor
jasno ukaùvaat deka se raboti za srednovekovno utvrduvawe.
Fragmentiraniot kerami~ki materijal, prete`no zastapen so
sadovite za doma{na upotreba, kako i zastapenosta na frag-
menti od docnoanti~kiot period, go potvrduvaat pove}eveko-
vnoto ìveewe na eden narod.
Tragi na ìveewe od srednovekovniot period, koj e tema
na na{eto izlagawe, se pronajdeni na naselbinskite sloevi na
centralniot del na anti~kiot lokalitet Herakleja, koj se nao|a
na 2,5 km ju`no od centarot na sovremena Bitola. Pri istra-
ùvaweto na sredi{niot kompleks na lokalitetot Herakleja
pronajdeni se srednovekovni materijali i toa; fragmentirana
doma{na keramika, alatki, i vizantiski moneti, pri {to so
pravo moè da se konstira deka podra~jeto na Herakleja se ko-
ristelo vo srednovekovnite vekovi.9
Od pronajdeniot materijal gi izdvojuvame primerocite:
- obetka, koja po svojata forma pretstavuva preoden tip
me|u nau{nicite so ~etiri jagodi i grozdolikite. Izrabotena
e od bronza, vo tehnika na liewe, vo dvodelen precizen kalap.
Dolniot del ima romboiden presek i jamka za zakop~uvawe,
liena zaedno so nego. Ukrasot na sredi{nata pozicija e “gro-
zodolik”, so edno bikonusno zadebeluvawe kako jagoda. Ovoj tip
na obetki se datira vo kajot na H i po~etokot na H¼ vek.
- nau{nica so horizontalna gu`va, od spiralno namotano
tel~e od bronza, ~ija produkcija se vrzuva, glavno, za H¼¼ vek.
Obrazloènite primeroci se interesni poradi specifi-
~nosta na tehnolo{ko-tehni~ki osobini, dotolku pove}e {to
ne e isklu~eno tie da se proizvod na lokalni rabotilnici.
9 M-r E. Maneva, Srednovekovni nau{nici i obetki od Herakleja, Zbornik na

trudovi 9, Bitola 1988, 39.
Najverojatno, populacijata koja ìveela ovde, se pogrebu-

vala vo srednovekovnata nekropola smestena kaj ranohristijan-
skata bazilika i nekropola, na okolu 250 m isto~no od isko-
paniot kompleks vo sredi{niot del na Herakleja.10 Nema som-
nevawe deka postoi relacija me|u sakralnata tradicija na ter-
enot i izborot na lokacijata za srednovekovna nekropola, koja
pojava e ~esto rasporstraneta vo srednovekovieto vo Makedo-
nija.
Nekropolata e na redovi, grobovite ne se odbeleàni so
nadzemni belezi, skeletite se orientirani Z-I, so nezna~itelni
devijacii. Grobnite jami vo osnova se odbeleàni so po nekoj
kamen, ili anti~ki crepovi. Me|u naodite dominira nakitot,
koj ja dava detacijata na nekropolata od krajot na H i H¼ vek.
Od nakitot gi izdvojuvame:
- \erdan od 150 monista od raznovidni materijali i boi.
Osnovata ja ~inat top~esti zrnca od beluzlav cipolin. Me|u
staklenite zrnca se sre}avaat; modri, zeleni, zelenikavi, òl-
ti, òltenikavi, tirkizni, crvenikavi i beli. Po forma tie
se top~esti, cilindri~ni, prstenesti, ~lemkovidni, bikoni-
~ni, paralelopipedni itn. Edno e od spiralno naviena bron-
zena ìca, a edno od proziren gorski kristal-kvarc, to~eno vo
slobodna forma na sedmostrana bipiramida so prese~eni vr-
vovi. Polubescenetite kamewa, kvarcot i cipolinot gi ima na
okolnite planini; Nixe, Kozjak i Koùv. Sloènata obrabotka
so to~ewe i bogatstvo na materijali, naveduva na ideja za im-
port od strana.
- Me|u monistata od |erdanot e pronajdena obetka so gro-
zdolik privrzok vo dolniot del i lunulest vo gorniot. Obet-
kata e liena vo dvodelen sredno-precizen kalap od legura na
olovo i srebro. Ukrasot imitira filigran i granulacija.
- Na ovaa nekropola, isto taka, se zastapeni nau{nicite-
al~iwa. Izraboteni se od tel od bronza so kruèn presek, svien
10 E. Maneva, Srednovekovna nekropola kaj bazilikata De vo Herakleja, Istorija,

god. HH¼¼, br. 1, Skopje 1986 g, 169-199.
vo pove}e ili pomalku pravilen krug, so ramno zase~eni i do-

bliàni krai{ta. Ovoj vid nakit e me|u najzastepeniot vo sred-
novekovieto. Posebno e omilen vo materijalnata kultura na
srednovekovnite slovenski grupi. istite bile noseni kako na-
u{nici zaka~eni za lenti, vrvci, sinxir~iwa, na {amiite, ili
vo kosata. Pokraj ulogata na nakit, noseni se i kako amuleti.
Se javuvaat niz podolg vremenski period, {to go ote`nuva niv-
noto hronolo{ko opredeluvawe. Zatoa, nau{nicite najdeni vo
kombinacija so bronzeni, lieni prstewe-varijanti na tipot so
naglasena glava i ramewa se datirani od krajot na H do H¼¼
vek.11
Prstenot so romboidna glava i prstenot so kvadratna gla-
va se izraboteni so liewe. Evtiniot materijal (bronza), upa-
tuva na toa deka ovie prstewe se proizvod na lokalni rabotil-
nici, a bile nameneti za {iroka upotreba.
Na vtoriot tip prstewe od srednovekovnata nekropola im
pripa|aat bakarnite pozlateni prsteni ~ii obra~i se mo{ne
krevki, izraboteni vo tehnika na filigran od ~etirikratni
tordirani tel~iwa sostaveni vo polutopla sostojba. Glavata
im e visoka, cilindri~na so fasetiran buton od zelenikavo
staklo so top~esta forma.Nadvore{nata strana na kruni~kata
e ukrasena so filigran. Tretiot, pak, tip na prsten se razli-
kuva od dvata prethodni samo po oblikot na glavata; vo vid
na konus, ~ij vrv zavr{uva so edna krupna granula. Tehnikata
na pozlatuvawe, fasetirawe, kvalitetniot filigran i celokup-
nata izvedba zboruvaat deka toa se proizvodi na podobri rabo-
tilnici, verojatno - vizantiski.
- Dvete bronzeni kop~iwa so pe~urkasti glavi, lieni vo
edno par~e zaedno so u{kata bile upotrebuvani za zakop~uvawe
na oblekata i toa vo predelot na levoto ramo. Ovoj vid na
kop~iwa, koj zasega ne e poznat na nao|ali{tata vo Makedonija,
11 M-r. E. Maneva, cit. delo, Zbornik na trudovi 9, 42, napomena 10.

e ~est naod na teritorijata na $belobrdskata" kulturna grupa

~ij najgolem procvet pa|a vo H¼ vek.
Upotrebeniot materijal, izrabotkata (bronzata i lieweto
vo kalap), kako i maliot broj na naodi vo grobovite ukaùva
na toa deka socijalnite razliki me|u pokojnicite ne bile na-
glaseni. Orientacijata na pokojnicite, tretmanot, pogrebnite
obi~ai, zborubaat deka vo ovaa nekropola se pogrebuvani hris-
tijani.
Na krajot, zaklu~uvaj}i, vredno e da se kaè deka site ovie
skromni materijalni ostatoci, davaat da se naseti eden moment
koj svetka od temninata na nastanite vo srednovekovieto na
gradot Bitola. Sepak, kako {to velat nekoi nau~nici, kone-
~niot zbor po ova pra{awe treba da go dade srednovekovnata
arheologija, koja na ovie prostori dolgo vreme be{e zapo-
stavena.12
12 K. Axievski, Pelagonija vo sredniot vek (od doa|aweto na Slovenite do pa|awe

pod turska vlast), Skopje 1994 g. 52-53.
Gordana FILIPOVSKA-LAZAROVSKA,
Anica GORGIEVSKA
MATERIAL CULTURE IN BITOLA FROM X TO XI CENTURY
SUMMARY
Entering the period of the Middle Ages, Bitola and its surrounding had
already had long history. It is an indisputable fact that this area at the early
Middle Ages was a mob of invaders who left traces of their material culture
and disappeared. Only Slovenes managed to establish permanent colonisation
and to intrude themselves to the natives, as well as to found a settlement which
later on was mentioned as Bitola. The enigma which concerns the life and
destiny of the city of Bitola had been and still is a powerful challenge for
archaeologists to illuminate and clarify.
The initial archaeological researches had been undertaken during the pe-
riod of 1978 to 1980 at the locality of “Kale” where solid ramparts and a church
from transitional period with inscribed right-armed cross were found. According
to the type of the buildings and ceramics material they were dated as from 2/2
of IX-XI century.
Traces of living in the Middle Ages are discovered in the first settlement
levels of the central part of the antique locality “Heraklea”. On approximately
250 meters in the east direction from the excavated complex of Heraklea an
ordered necropolis was researched which has been placed over early Christian
basilica. All findings are from the end of the X-XII century.
As conclusion it has to be stressed that the mentioned modest material
reminding leads to the presentiment of a moment which glimpses from the
darkness of the events at Middle Ages of the city of Bitola. But the final state-
ment concerning the above nominated question remains to be given by the
Middle Ages Archaeology.
D-r Ko~o SIDOVSKI
PELAGONIJA VO VREMETO NA SAMUILOVOTO

CARSTVO
Mo{ne povolnata geografska polo`ba vo sredi{teto na

Makedonija i na Balkanot, potoa brojnite komunikacii {to
ja presekuvale i drugite prirodni pogodnosti (plodnata po~va,
zatvorenosta na kotlinata), kako i faktot deka se nao|ala vo
neposredna blizina na Prespa i Ohrid, glavnite prestolnini
na Samuilovoto carstvo, & obezbedile na Pelagonija mo{ne
va`no mesto vo istorijata na makedonskata srednovekovna dr-
àva.1 Vo sredniot vek imeto Pelagonija naj~esto se upotrebuva
kako anti~ko ime na gradot Bitola, a potoa i kako geografsko
ime za bitolskata, odnosno lerinsko-bitolsko-prilepskata
ramnina. Zaedno so Prespanskata i Ohridskata oblast Pelago-
nija, po s# izlgleda, go so~inuvala jadroto na Samuilvoto car-
stvo. Na toa upatuvaat ne samo blizinata na Prespa i Ohrid,
tuku u{te pove}e mestoto {to go zazemala ramninata vo Sa-
muilovoto carstvo, a posebno nejzinata uloga vo periodot po
1 Treba da se spomene deka gradot Pelagonija za posleden pat se spoemnuva vo ½

vek zaedno so gradovite vo provincijata Makedonija Sekunda, a potoa nemu mu
se gubi sekakava traga. Se pretpostavuva deka nastradal vo vremeto na gotskite
napadi kon krajot na ½ ili malku podocna, a potoa ne bil obnovuvan. Kosta
Axievski, Pelagonija vo sredniot vek. Skopje 1994, 8; F. Papazoglu, Herakleja i
Pelagonija, @iva Antika ¼½/2 (1954) 339.
22 Ko~o Sidovski
smrtta na Samuil, koga zapo~nala agonijata na makedonskata

dràva.
Treba da se kaè deka mestoto i zna~eweto na Pelagonija
vo istorijata na makedonskata dràva go odreduvale, glavno,
dve komponenti i toa pod 1. Ekonomskite potencijali i pod 2.
Voeno-strategiskoto zna~ewe, koe proizleguvalo od geograf-
skata polo`ba i od brojnite komunikacii {to ja presekuvale.
Po smrtta na Samuil, koga zapo~nale direktnite vizantiski
napadi na Pelagonija, taa vo voeno-strategiski pogled dobila
isklu~itelno zna~ewe za sigurnosta i opstanokot na Samuilo-
voto carstvo. Vo ovoj period Pelagonija ja prima na sebe ulo-
gata na za{titnik na priodite kon Prespa i Ohrid od isto-
~nata strana, po Via Egnacia, od kade {to doa|ala glavnata
opasnost od vizantiskite napadi.
Mnogustranoto zna~ewe na Pelagoniskata ramnina za sto-
panskata dejnost, bezbednosta i egzistencijata na Samuilovata
dràva bilo sogledano u{te toga{. Samuil i negovite nasled-
nici vodele posebna grià za sostojbata vo Pelagonija. Vo dva
od trite toga{ni glavni centri na Pelagonija, vo Bitola i
Setina, izgradile svoi dvorci sli~ni na onie vo Prespa i
Ohrid, i gi pretvorile ovie gradovi vo svoi podvi`ni pre-
stolnini.2 Za zna~eweto {to Samuil i negovite naslednici &
go davale na Pelagonija svedo~i i faktot deka od ~etiri po-
znati prestolnini na Samuilovoto carstvo dve se nao|ale vo
nea (Pelagonija).
Za istorijata na Pelagonija vo vremeto na dolgoto vla-
deewe na Samuil (976-1014) vo sovremenite izvori nema direk-
tni podatoci. Pelagonija pove}e se spomenuva na po~etokot na
H¼ vek koga situacijata na voen plan vo odnosite na Samuil
so Vizantija bitno se izmenila. Vizantiskiot car Vasilij ¼¼
(976-1025) prezel {iroka ofanziva protiv Samuilovoto car-
stvo (1001-1004). Ovaa ofanziva bila vo ramkite na golemata
2 Kosta Axievski, op cit., 36. Stjepan Antoljak, Samuilovata dràva, Skopje 1969,
81.
vizantiska ofanziva na Balkanot. Nea li~no ja vodel carot,

po dobro osmisleniot plan. Po zazemaweto na bugarskite zemji,
Vasilij ¼¼ se svrtil kon Makedonija. Ber mu se predal, Servija
ja zazel na juri{, a so toa bil otvoren patot za severna Grcija.
Vasilij ¼¼ brzo ja vospostavil vizantiskata vlast vo Tesalija,
pa se vratil vo Makedonija i, po ‘estoka borba, go osvoil silno
utvrdeniot Voden. Potoa na Vardar, blizu Skopje, Vasilij ¼¼
zabeleàl golema pobeda nad Samuilovata vojska posle koe
Skopje ja otvorilo vratata (1004). So osvojuvaweto na Skopje,
od edna i Voden, od druga strana, toj kako so kle{ta ja zafatil
centralnata oblast na Samuilovoto carstvo.3
Kako posledica od prezemenata ofanziva Vasilij ¼¼ uspeal
da osvoi dobar del od teritoriite na makedonskata dràva i
da se pribliì do centralnite oblasti, vo prv red do Pelago-
nija. So osvojuvaweto na Voden, Skopje, a vo 1005 godina i na
Dra~, Vizantija s# pove}e go stegala obra~ot okolu centralnite
delovi na Samuilovoto carstvo, koi vo ovoj moment ne bile
ve}e taka daleku od vizantiskite napadi kako porano. Vo ovie
okolnosti, sekako najzagrozena bila Pelagonija, so ogled na
toa deka Vizantijcite od jug i od sever do{le, re~isi do samite
nejzini granici. Osvojuvaweto na Voden na Vizantijcite im
davalo realni {ansi za brz prodor po Via Egnacija vo Pela-
goniskata ramnina.
Kako {to e poznato vo bitkata kaj Belasica, na 29 juli
1014 godina, makedonskata vojska pretrpela katastrofalen po-
raz. Po malku pove}e od dva meseca, na 6 oktomvri 1014 godina,
Samuil umrel od srcev udar, koga gi videl svoite unakaàni
vojnici {to mu gi ispratil Vasilij ¼¼. Po smrtta na Samuil
vlasta vo dràvata ja zel negoviot sin Gavril Radomir. Za vre-
me na negovoto upravuvawe u{te pove}e do{lo do izraz zna~e-
weto na Pelagonija za makedonskata dràva i toa ne samo vo
stopanski, tuku u{te pove}e vo strate{ki pogled, bidej}i od
3 Georgije Ostrogorski, Istorija Vizantije, Beograd 1959, 294.

24 Ko~o Sidovski
centralnite oblasti na sràvata Pelagonija bila prva na udar

na neprijatelot. Gavril Radomir, bil povrzan so Pelagonija,
po s# izgleda, u{te pred da stapi na prestolot. Poznato e deka
vo Bitola imal svoi dvorci, koi Vasilij ¼¼ gi zapalil esenta
1014 godina, a ovoj grad, po s# izgleda, bil i glavna rezidencija
na noviot vladetel na makedonskata dràva.4
Imaj}i go predvid faktot deka Gavril Radomir, koj e sme-
tan kako sovladar na Samuil i koj dodeka posledniot u{te bil
‘iv toj imal svoi dvorci vo Bitola, toga{ so golema verojat-
nost moè da se pretpostavi deka kako sovladar na Samuil do-
bil na upravuvawe teritorii vo Pelagonija so gradot Bitola,
a moèbi i teritoriite ju`no od Pelagonija, okolu Ostrov-
skoto i Peterskoto Ezero.
Me|utoa, po te{kiot poraz na Samuil kaj Belasica i po
negovata smrt situacijata bitno bila promeneta. Vizantijcite
po ovoj nastan zapo~nale direktno da gi zagrozuvaat i da gi
napa|aat centralnite oblasti na makedonskata dràva. Na-
padite doa|ale, glavno, od Solun, preku Voden po patot Via
Egnacija koj vodel direktno vo centralnite oblasti na car-
stvoto na Samuil. Od centralnite oblasti prva na udar na
vizantijskata vojska se na{la Pelagonija, koja po smrtta na
Samuil nabrzo go doìveala i prviot napad na vizantiskite
odredi.5
Otkoga doznal za smrtta na Samuil, t.e. na 24 oktomvri,
Vasilij ¼¼ se upatil kon Solun a ottamu vo Pelagonija. Glavna
cel na ovoj nenadeen i brz napad na vizantijskata vojska bil
gradot Bitola, rezidencija na Gavril Radomir i mo{ne va`no
upori{te na patot Via Egnacija, koj gi za{tituval priodite
kon Prespa i Ohrid. Gradot, izgleda, bil dobro utvrden i bra-
net, bidej}i, i pokraj golemata brzina so koja bil izveden na-
padot, Vasilij ¼¼ ne uspeal da ja ostvari svojata postavena cel.
Gi zapalil edinstveno dvorcite na Gavril Radomir.6 Po neu-
4 Kosta Axievski, or cit., 41.

5 Ibidem, 43.
spe{niot napad na Bitola, Vasilij vo januari 1015 godina se

vratil vo Solun.
Vasilij ¼¼ povtorno se vra}a vo Pelagonija za vreme na
vladeeweto na Jovan Vladislav (1015-1018) koj prethodno go li-
kvidiral Gavril Radomir. Pohodot zapo~nal kon krajot na le-
toto ili vo po~etokot na esenta 1015 godina. Vizantiskata voj-
ska se dvièla po Via Egnacija i po vtor pat prodrela vo
Pelagonija. Tuka prodolìla da pqa~ka i pusto{i, a site
zarobenici bile oslepeni po naredba na vizantiskiot car.7
Glavnata cel na Vizantijcite ne bila Pelagonija, tuku Ohrid.
Na ostavenata vojska uni{tuva~ki poraz im nanel vojskovode-
cot Ivec. Pohodot na Vasilij ¼¼ vo centralnite oblasti na
Samuilovoto carstvo zavr{il so celosen neuspeh. Vizan-
tiskata vojska se povlekla od Pelagonija kon krajot na septem-
vri ili po~etokot na oktomvri. So cel da se za{titat central-
nite delovi na Samuilovoto carstvo od vizantiskite napadi
po povlekuvaweto na Vasilij ¼¼, Jovan Vladislav ja zapo~nal
rekonstrukcijata na bitolskata tvrdina. Obnovena i zacvr-
stena bitolska tvrdina trebalo da pretstavuva glavna za{tita
od vizantiskite napadi na centralnite oblasti na makedon-
skata dràva so glavnite prestolnini, Prespa i Ohrid.
Za ovoj gradeèn potfat e za~uvan verodostoen natpis na
Jovan Vladislav ispi{an na bela mermerna plo~a, koja kako {to
se veruva, bila postavena na vlezot na bitolskata tvrdina.8
6 Ibid.
7 Id., 49.
8 Plo~ata so natpisot e pronajdena vo 1956 godina pri urivaweto na âu{-xamijata
vo Bitola, a sega se nao|a vo bitolskiot muzej: Na plo~ata pi{uva deka
“Ivan...samodràc búlgarom... búlgarin rodom... sin na Arona...” Stjepan An-
toljak, Srednovekovna Makedonija, Tom 1, Skopje 1985, 48.
Natpisot ima mo{ne golemo zna~ewe ne samo kako istoriski tuku i kako
lingvisti~ki spomenik, pa zatoa predizvika golem interes vo nau~nite krugovi
i stana predmet na prou~uvawe na lingvistite i istori~arite. Natpisot nau~no
prv go publikuva istaknatiot slavist i istori~ar V. Mo{in. Sp. V. Mo{in,
Bitoqska plo~a iz 1017 godine, Makedonski jazik, H½¼¼, Skopje 1966, 51-61; is-
tiot, Najstarata kirilska epigrafika, Slovenska pismenost, 1050 godi{nina na
Kliment Ohridski, Ohrid 1966, 39. Za natpisot vidi: Éordan Zaimov, Bitolski
nadpis na Ivan Vladislav, samodúrèc búlgarski, Sofiÿ 1970, 160.
26 Ko~o Sidovski
Isto taka, treba da se napomene deka lokacijata na sred-

novekovna Bitola i na nejzinata tvrdina, s# u{te, pretstavuva
nere{liva enigma za istraùva~ite. Spored, Kosta Axievski,
dosega{nite arheolo{ki istraùvawa na Bitola i na nejzinata
pobliska okolina ne dale dovolno materijal za da moè posi-
gurno da se odredi srednovekovnata lokacija na gradot. Ima
pretpostavki deka bitolskata tvrdina se nao|ala na rit~eto
nad Herakleja ili na lokalitetot Kale nad mesnosta nare~ena
Germanski grobi{ta. Za razre{uvawe na problemot na lokaci-
jata na srednovekovna Bitola ne dadoa nekoi pokonkretni do-
kazi nitu ponovite arheolo{ki istraùvawa na lokalitetot
Kale, severozapadno od sovremenata lokacija na gradot.9
Vrz osnova na rezultatite od dosega{nite arheolo{ki is-
traùvawa a isto taka i na rekognosciraweto na terenot, kako
najpogodna lokacija za srednovekoven grad moè da se poso~i
rit~eto vo ~ie podno`je se nao|aat vo ostatocite na anti~ka
Herakleja. Vo blizinata na ovoj lokalitet vo ponovo vreme se
otkrieni slovenski nekropoli od H-H¼ vek.10
Spored natpisot na Jovan Vladislav moè da se doznae
deka rekonstrukcijata na bitolskata tvrdina zapo~nala na 20
oktomvri 1015 godina a zavr{ila, proletta ili letoto 1016
godina. Jovan Vladislav svojata rezidencija ja prenel od Ohrid
vo Bitola koga Vasilij ¼¼ prv pat vlegol vo Ohrid.
Vo proletta 1017 godina Pelagonija se na{la povtorno
na udar na vizantiskata vojska. Vasilij ¼¼ vo po~etokot na
proletta 1017 godina so svoite vojski se upatil kon zapad, od-
nosno kon ju`nite i jugozapadnite teritorii na Samuilovoto
carstvo. Eden del od vizantiskata vojska, pod komanda na David
9 Kosta Axievski, or. cit., 52, G. Filipovska, P. Srbinovski, Rezultati od is-

traùvawata na lokalitetot Kale - Bitola, vo 1978 godina, MAA 6 (1980), Skopje
1983, 111-120.
10 K. Axievski, or. cit., 52 Citirano sp. E. Maneva, Grobovite br. 24 i br. 25 od
lokalitetot “Extra Muros” Zbornik na trudovi 4-5 Bitola 1983/84, 35-43; istata,
Srednovekovna nekropola kaj Bazilika De vo Herakleja, Istorija HH¼¼/1 91986),
169-198.
Arijanit i Konstantin Diogen, izvr{ile napad na ju`nite de-

lovi na Pelagonija, a glavna negova cel bila da im obezbedi
na Vizantijcite pove}e pqa~ka i zarobenici. Na toj na~in se
nastojuvalo da se nanese udar na ekonomskata mo} i na ~ove-
~kiot potencijal na neprijatelot, a vo isto vreme se vr{elo i
snabduvawe na svojata vojska. Od pogore spomenatoto se zaklu-
~uva deka vo Pelagonija imalo razviena stopanska dejnost i
toa zemjodelstvo i sto~arstvo.11
Pqa~ka{kiot napad na David Arijanit i Konstantin
Diogen vo Ju`na pelagonija, vsu{nost, pretstavuval samo uver-
tira na glavniot vizantiski napad {to go predvodel li~no
Vasilij ¼¼. Glavna cel na vizantiskiot napad, ovojpat bila tvr-
dinata Setina vo jugoisto~na Pelagonija, na zapadnite padini
na Nixe. Setina pretstavuvala najzna~ajno utvrduvawe vo
Ju`na Pelagonija so golemo strate{ko zna~ewe. Po izvr{enata
opsada Setina nabrzo padnala vo vizantiski race. Po osvoju-
vaweto na Setina, Vasilij ¼¼ re{il da se presmeta so Jovan
Vladislav koj se nao|al vo blizinata na Setina. Vesta za doa-
|awe na vizantiskata vojska predvodena li~no od carot, {to
ja donele pani~no vo logorot na Jovan Vladislav negovite iz-
viduva~i, vnela zabuna i strav vo redovite na makedonskata
vojska. Po napadot od strana na Vizantijcite, golem broj make-
donski vojnici bile ubieni. Bitkata kaj Setina e prva golema
bitka vo vizantisko-makedonskata vojna, po Belasi~kata. Bit-
kata kaj Setina, po s# izgleda, se odigrala esenta 1017 godina.
So osvojuvaweto na Setina u{te pocvrsto bil stegnat obra~ot
okolu centralnite delovi na makedonskata dràva, a Vizantij-
cite do{le do jugoisto~nite granici na Pelagonija. Jovan Vla-
dislav ne uspeal pove}e da im se sprotivstavi na Vizantijcite
bidej}i bil ubien vo borbite okolu Dra~, nekade vo po~etokot
na 1018 god. Smrtta na Vladislav realno zna~e{e i kraj na
Samuilovata tvorba. Nejzinite ostatoci kone~no }e stanat le-
11 Kosta Axievski or. cit., 54.

28 Ko~o Sidovski
sen voen plen na uporniot car Vasilij ¼¼, kogo Jovan Vladislav
na dvapati se obide da go izmami, za{to ni vo son nemal namera
da mu se pokori, tuku naprotiv - nego i negovata vojska na sekoj
na~in da ja istera od svojata zemja i duri navleze vo vizan-
tiskite predeli.12
Otkako bil izvesten od strategot na Dra~ za smrtta na-
Jovan Vladislav,13 Vasilij ¼¼ pobrzal da ja iskoristi novonas-
tanatata situacija. Toj vedna{ se upatil vo nov pohod kon za-
pad so cel kone~no da ja pot~ini Samuilovata dràva. Kaj Va-
silij ¼¼ postojano pristignuvale pratenici i upravnici na gra-
dovi, tvrdini i oblasti, koi mu ja izrazuvale svojata pokornost
i mu gi predavale svoite gradovi i tvrdini.
Na patot kon zapad na Vasilij ¼¼ mu se predal i glavniot
centar na Pelagonija - gradot Bitola. Predavaweto bilo iz-
vr{eno vo Mosinopol koga Vasilij prestojuval vo ova mesto.
Inaku, Mosinopol bila glavnata baza na Vasilij ¼¼ vo borbata
protiv Samuilovoto carstvo. Vo ova mesto pristignale pra-
tenici od Pelagonija, Morovizd i Lipqan, koi mu gi predale
svoite gradovi. Kosta Axievski smeta deka naveduvaweto na
Pelagonija zaedno so Morovizd i Lipqan, poznati srednove-
kovni gradovi, zboruva deka ovojpat nazivot e upotreben kako
oznaka za gradot Bitola, a ne za samata oblast.14
Dobrovolnoto pot~inuvawe na Bitola, bez somnenie, gi
spasilo gradot i tvrdinata od razurnuvawe. I drugite delovi
na Pelagonija po primerot na Bitola, bez otpor ja priznale
vlasta na vizantiskiot car.
So doa|aweto na Vasilij ¼¼ vo Ohrid zapo~nal posledniot
~in od kapitulacijata na makedonskata dràva. Tuka na vizan-
tiskiot car mu se predale caricata Marija i drugite ~lenovi
na carskata familija, a isto taka i nekoi pokrupni veliko-
12 Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, Tom 1, Skopje 1985, 572.

13 Za li~nosta na Jovan Vladislav vidi: Ivan Snegarov, Istoriÿ na Ohridskata
arhiepiskopiÿ, tom ¼. Sofiÿ 1995, 42-43.
14 Kosta Axievski, or. cit., 59.
dostojnici. Malku podocna, so likvidiraweto na poslednite

upori{ta na otporot na poedini pretstavnici na carskata fa-
milija, kako i na krupnite velikodostojnici Ivec i Nikolica,
kone~no bilo zavr{eno pot~inuvaweto na Samuilovoto car-
stvo. So ova bila postignata celta na Vizantija: Samuilovoto
carstvo, so koe toj vojuval pove}e od tri decenii, najposle bilo
sru{eno.15
Po pot~inuvaweto na Samuilovoto carstvo, Pelagonija,
zaedno so drugite oblasti na Makedonija, se na{la vklu~ena
vo postoe~kiot vizantiski voeno-administrativen sistem.
Kako edna od centralnite oblasti na Samuilovoto carstvo,
Pelagonija, izgleda deka vlegla vo sostavot na golemata admin-
istrativna edinica nare~ena tema $Bugarija". Toa bila nova
tema koja gi zafa}ala centralnite oblasti na Samuilovata
dràva, a se grani~ela so temite: Dra~, Nikopol, Solun, Stri-
mon, Makedonija, Paristrion i Sirmium. Sedi{teto na temata
se nao|alo vo Skopje. 16
Situacijata vo pot~inetite oblasti na Makedonija bila
mo{ne te{ka. Zemjata bila iscrpena i razorena od dolgite voj-
ni, a naselenieto vo golema mera istrebeno, iseleno i zna~i-
telno proret~eno. Ova posebno bilo karakteristi~no za obla-
stite na Zapadna i Jugozapadna Makedonija, kade {to borbite
najmnogu se vodele. Vo vakva polo`ba se na{la i Pelagonija
koja pove}e pati bila izloèna na napadite i pusto{ewata na
vizantiskata vojska koja nemilosrdno gi uni{tuvala stopan-
skite i ~ove~kite poencijali na plodnata ramnina.
Vizantiskiot vladetel sprema novoosvoenite oblasti vo-
del realna, trezvena, vnimatelna i dalekuvidna politika. Toj
ne ja ukinal crkovnata organizacija na makedonskata dràva -
Ohridskata patrijar{ija {to ja sozdal Samuil, tuku taa edin-
stveno bila snièna vo rang na arhiepiskopija, no zatoa gi
15 Georgije Ostrogorski, or. cit., 295.

16 Georgije Ostrogorski, or. cit., 296-298.
30 Ko~o Sidovski
dobila re~isi site episkopii na teritorijata na biv{ata Sa-

muilova dràva.
Pravata i granicite na Ohridskata arhiepiskopija se
regulirani so trite povelbi {to na ovaa crkovna organizacija
& gi dal carot Vasilij ¼¼. Spored ovie pravni akti, Pelagonija
vo crkoven pogled bila podelena pome|u bitolskiot i meglen-
skiot episkop. Vsu{nost, najgolemiot del od ramninata do{ol
pod jurisdikcija na bitolskiot episkop, koj spored prvata
povelba na Vasilij ¼¼ imal vo Pelagonija (Bitola), Prilep,
Devre{te i Veles 15 klirici i 15 parici. Diecezata na bitol-
skata eparhija opfa}ala pogolem del od Ju`na Pelagonija, po-
toa, Sredna i Severna Pelagonija so nejzinite dva glavni cen-
tri, Prilep i Debre{te na krajniot severozapad na patot koj
vodel od Pelagonija preku Barbaros kon Pore~e.17 Jurisdikci-
jata na bitolskiot episkop se protegala, istot taka, i nadvor
od granicite na Pelagonija. Go zafa}ala i podra~jeto na re-
kata Babuna so gradot Veles na Vardar.
Po smrtta na Vasilij ¼¼ vo 1025 godina posledniot golem
vladetel od slavnata makedonska dinastija, Vizantiskoto car-
stvo vo tekot na nekolkute naredni decenii go zafatila te{ka
vnatre{na politi~ka kriza koe }e se izrazi vo krevawe na
op{to vostanie na pot~inetite balkanski narodi protiv vi-
zantiskata vlast na Balkanot.
17 Kosta Axievski, or. cit. 60-61.

D-r Ko~o SIDOVSKI
PELAGONIJA DURING THE SAMOILO`S EMPIRE
SUMMARY
In the Middle Ages the name of Pelagonija was frequently used as ancient
name of the city of Bitola, and later on as geographical title for Bitola`s, i.e.
Lerin-Bitola-Prilep`s flat. Together with Prespa`s and Ohrid`s area, Pelagonija
appears to compose the core of Samoilo`s Empire. Pelagonija`s place and sig-
nificance in the history of Macedonian State was determined by the economical
potentials and military-strategic importance which was dictated by the geo-
graphical position and numerous communications that intersect it. Pelagonija
was most frequently mentioned at the beginning of the XI century during the
reign of Gavrilo Radomir and Jovan Vladislav when Radomir possessed his
own manors.
Prof. \or|i DIMOVSKI - COLEV
GRADÜ SÜ BÛTOLÜ
Na nekoga{niot bitolski @itni pazar, nasproti dene-

{nata zgrada na"Javor",postoe{e xamija nare~ena Sungur âu{
beg xamija ili u{te i Stara xamija. Vo 1956 godina na toj
prostor zapo~na izgradba na stanbeni zgradi. Vo ras~istuvawe
na terenot be{e urnata i spomenatata xamija pri koe be{e za-
beleàn mermeren blok vrz kogo be{e napi{an staroslovenski
tekst. Mermernata plo~a be{e prenesena vo bitolskiot Muzej,
kade se nao|a i denes. Ovaa plo~a vo xamijata sluèla kako
skalilo. Tekstot od plo~ata nekade e te{ko ~itliv ili skoro
ne~itliv. Isto taka, od leviot dolen del na plo~ata nedosta-
suva par~e, koe vo urivaweto na xamijata so dinamit, nekade
is~eznalo. Za pronao|aweto na delot od plo~ata iako be{e
raspi{ana nagrada vo golem pari~en iznos, nikoj delot ne go
pronajde. Kako do{la ovaa plo~a, poto~no zna~aen kirilski
spomenik, da bide vgradena vo spomenatata xamija ne ni e
poznato. Inaku, ovaa xamija prethodno bila hristijanski hram
t.e. crkva.1
Svoevremeno bitolskata plo~a predizvika vo nau~niot
svet dosta golem interes. Taka, kon tekstot se osvrnaa pove}e
u~eni koi go restavriraa i go prokomentiraa, utvrduvaj}i deka
1 Mehmed Teufik, Kratka istorija na Bitolskiot vilaet (vo prevod na makedonski

jazik), Istoriski Arhiv - Bitola, str. 29.
34 \or|i Dimovski-Colev
se raboti za spomen obele`je vo vrska so obnovuvaweto na bi-

tolskata tvrdina od strana na carot Joan Vladislav. Pove}eto
prou~uva~i ne go dovedoa bitolskiot spomenik pod somnenie
deka e originalen, avtenti~en, no kaj nekoi se javi i mislewe
deka plo~ata bi moèla da bide $...ve{to podmetnat falsifi-
kat od strana na bugarskite propagatori vo Makedonija... niz
poslednite decenii na H¼H i prvata decenija na HH vek.2
Vakvoto mislewe ostana osameno i ne naide na poddr{ka kaj
nau~niot svet. Isto taka ostana osameno i mileweto deka
plo~ata poteknuva od H¼¼¼ vek a ne od H¼ kako {to e prifateno
od poserioznite u~eni.3 Me|utoa me|u niv vo pogled na godi-
nata se javuvaat razijduvawa, odnosno dodeka Vasilka i Jordan
Zaimovi smetaat deka plo~ata poteknuva od 1015-16 god.4
Vladimir Mo{in ja datira vo 1016-17 godina,5 so naznaka deka
bila istaknata na vidno mesto pri vlezot vo tvrdinata.
Ostavaj}i gi nastrana site me|usebni nesoglasuvawa na
u~enite vo pogled na staroslovenskiot spomenik, nas n# inte-
resira{e samo del od nego samo eden zbor od levata strana na
plo~ata vo nejziniot petti red,odnosno kako e pro~itan toj
zbor.
Akademikot Vladimir Mo{in, koj prv poopstojno se
pozanimava so ovoj spomenik vo svojot trud $Bitoqska plo~a
iz 1017 godine"6 toj del go pro~ital: GRADÜ STÛH APLÜ.
Bugarskiot akademik Jordan Zaimov, po povod trudot na
Mo{in i negovoto ~itawe na tekstot od bitolskata plo~a a i
ne samo toa, napi{a cela kniga7 vo koja pokraj mnogute neslo-
2 Dragan Ta{kovski, Prilog kon takanare~eniot $Bitolski natpis na Jovan

Vladislav", Razvitok, br. 6, Bitola, 1980, str. 513, f. 21.
3 Vladimir Mo{in, Blaè Koneski, Vasilka Zaimova, Jordan Zaimov, Al. Burmov,
Vera Stoj~evska - Anti} i dr.
4 Vasilka Zaimova, Ivan Vladislav i negoviÿt natpis, Sofiÿ, 1970 st. 110.
5 Vladimir Mo{in, Bitoqska plo~a iz 1017 godine, Makedonski jazik, Skopje,
1966, str. 4-5
6 Ibidem, str. 52,54
7 Éordan Zaimov, Bitolski natpis na Ivan Vladislav samodúrèc búlgariski,
Sofiÿ, 1970. str. 22.
ùvawa so ~itaweto na Mo{in ne se sloìl i so zborot, {to

nas n# interesira, vo pettiot red od tekstot. Toj zbor Zaimov
go ~ita: GRADÜ SÜ BITOLA.
So ogled deka i drugi u~eni se interesirale i ja prou-
~uvale plo~ata i tekstot, celosno ili delumno, toa vo javnosta
vedna{ po Zaimova so svoj trud8 se javuva akademik Blaè Ko-
neski vo koj, pokraj drugoto, pi{uva: $So qubezna soglasnost
na profesor Dim~e Koco, koj{to podolgo vreme raboti vrz re-
konstruiraweto na o{tetenite mesta na natpisot, go davame
ovde negovoto ~itawe koe glasi: GRADÜ SÜ BÛTOLA“.9 Ne{to
podocna spomenatiot akademik D. Koco vo svoj trud10 pi{uva:
$Vo leviot del od pettitot red na natpisot jas ~itam GRADÜ
SÜ BÛTOLA... Ova moe ~itawe go primi Blaè Koneski.11
Po izvesno vreme Vladimir Mo{in se javi so statijata
$U{te edna{ za Bitolskata plo~a od 1017 godina",12 vo koja
gi analizira site zabele{ki na Zaimova i na niv so svoi vidu-
vawa i argumenti mu odgovara. Bidej}i za negovoto ~itawe vo
pettiot red mu be{e napravena zabele{ka, na toa Mo{in odgo-
vara: $Vo pettiot red na izliànoto mesto moèbi bi moèlo
da se prifati rekosntrukcijata GRADÜ SÜ BITOLA no ot-
sustvoto na napolno izliànite bukvi B i T mnogu ja ote`nu-
vat taa vetovenost, kako i posledniot znak, koj mnogu pove}e
li~i na Ü otkolku na A. Spored toa ne se otkaùvam od mojata
rekonstrukcija - GRADÜ SVETÛH APOSTOLÜ vo vrska so za-
stapni{tvoto na apostolite.13
8 Blaè Koneski, Za imeto na Bitola, Godi{en zbornik na filozofskiot fakultet

na Unvierzitetot, Skopje, 1971, kn 23 str. 441-446.
9 Ibidem, str. 443
10 Dim~e Koco, Prilog kon prou~uvawata na bitolskiot natpis, Zbornik na trudovi
od ¼ kongres na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na umetnosta od SFRJ,
Ohrid, 1976.
11 Ibidem, str. 59.
12 Vladimir Mo{in, U{te edna{ za Bitolskata plo~a od 1017 godina, Istorija,
Skopje, 1971, ½¼¼/2, str. 255-257.
13 Ibidem, str. 257.
Kon ovie ~itawa Dragan Ta{kovski, iako mu bile poznati

site drugi se zadrùva samo na ~itaweto na Zaimov, za vedna{
da go negira pi{uvaj}i: “...imeto Bitola... s# do krajot na H¼¼
vek se narekuvala Botela, Boteli, Butela a ne i Bitola, kako
{to stoi vo natpisot na plo~ata.”14
Pretpostavuvame deka site spomenati u~eni {to ja prou-
~uvale plo~ata, t.e. natpisot na nea toa go ~inele od foto-
grafii ili dokolku li~no ja videle ne & posvetile dovolno
vreme vo rekonstrukcijata na tekstot od leviot del na pettitot
red - odnosno zborot kade se zagatnuva imeto na na{iot grad
Bitola.
Pokraj siot respekt kon spomenatite akademci i nivniot
vloèn trud vo rekonstrukcijata na tekstot, koga gi konstati-
ravme nivnite razijduvawa, a se raboti tokmu za imeto na Bi-
tola i toa za prv pat spomenato vo eden takov dreven tekst, si
zedovme za sloboda da gi opovrgneme nivnite ~itawa, se ra-
zbira delumno, otkako mo{ne dolgo i neposredno go prou~u-
vavme o{tetenoto mesto i tekst. Pritoa napravivme pove}e
grafi~ki kopii i konstatiravme deka toa mesto se ~ita: GRADÜ
SÜ BÛTOLÜ. Vakvoto na{e ~itawe ne{to e sli~no a ne{to
razli~no od spomenatite, odime redosledno:
Prvo go sramnivme ~itaweto na Mo{in i na{eto ~itawe
i konstatiravme deka ne moè da dojde ~itawe GRADÜ STÛH
APLÜ za{to, iako znakot B e dosta istrien i ne se ~ita, do-
toga{ bukvata T ne e sosema istriena i ubavo se ocrtuva.
Natamu Mo{in ~ita H vmesto Û koj znak e samo za edno mesto
podesno od ~itaweto na Mo{in. Pa i samiot Mo{in, malku
se sepnal od zabele{kata na Zaimov, me|utoa istrienite bukvi
i poslednata koja pove}e mu li~ela na Ü otkolku na A go nat-
erala da ostane pri svoeto prvobitno ~itawe.
~itaweto na Mo{in: GRADÜSTÛHAPLÜ

na{eto ~itawe: GRADÜSÜ BÛTOLÜ
14 Dragan Ta{kovski, cit. napis, str. 512.

Vtoro - ~itaweto na Zaimov so na{eto ne se sloùva vo

dve bukvi i toa so vtorata i poslednata od zborot. Vtorata
bukva Zaimov ja ~ita I koja pak Dim~o Koco i Blaè Koneski
ja ~itaat Û vo {to sme i nie soglasni, za{to napravenite
grafi~ki kopii od plo~ata jasno gi ocrtuvaat konturite na
toj znak, t.e. Û.
Treto - ostana u{te poslednata bukva od zborot {to go
prosledivme. Taa bukva Zaimov ja ~ita A dodeka D. Koco i
Koneski A. Od grafi~kite kopii i logi~kiot zaklu~ok taa
bukva ne bi moèla da bide nitu A u{te pomalu A, tuku Ü.
Deka bi moèla da bide Ü a ne A ja nasetil i Mo{in u{te vo
svoeto ~itawe i odgovor na Zaimov. Neprifa}awe na ~itaweto
na D. Koco i Koneski, odnosno A se temeli, ne samo od gra-
fi~kite kopii i ~itaweto i obrazloènieto na Mo{in, tuku
i od logikata {to se nametnuva pri upotrebata na taa bukva.
Imeno niz celiot tekst ovoj glas e zapi{an so znakot ~ija os-
nova e ostra (B) dodeka samo vo poslednite tri reda e upotre-
bena so ramna osnova (A) {to ne bi bilo logi~no, zo{to tokmu
samo vo zborot na gradot Bitola da se upotrebuva ovoj oblik.
êtvrto - Tvrdeweto na Ta{kovski deka Bitola s# do kra-
jot na H¼¼ vek se imenuvala poinaku a ne kako na plo~ata e
sosema vo redot na ne{tata, za{to tie site imenuvawa se od
stranski a ne od doma{ni avtori,15 pa taka glasot Û, za niv
tu|, go zabeleàle koj kako go slu{nal ili pribli`no taka.
Ottuka za nas e sosema jasno deka na Bitolskata plo~a za prv
pat se imenuva gradot Bitola vo svojot naroden izgovor
Bûtolü, koj oblik se sre}ava natamu vo srednovekovnite zapisi
za da dojde vo najnovo vreme izgovor Bitoqa, i denes Bitola.
15 Fulher od [artr ja imenuva Bottela (Axievski Kosta, Pelagonija vo sredniot vek,

Skopje, 1944, str. 83); Vilhelm Tirski ja imenuva Butella (Vizantiski izvori za
istoriju naroda Jugoslavije, tom ¼½, Beograd, 1971, str. 128, f.57.) Jovan Skilica
go imenuva boutel`Ã (Butelio), nie bi dodale i Butili kaj arapskiot patepisec i
geograf El Idrisi Abu Abdulah Muhamed (B. Nedkov, Búlgariÿ i süsednite i zemi
prez H¼¼ vek spored geografiÿta na Idrisi, Sofiÿ, 1960, str. 39).
Prof. Gorgi Dimovski - COLEV
SÜGRADÜ BÛTOLÜ
THE CITY BITOLA
SUMMARY
The author in this work investigates the reading of the plaque erected in
1017 by the Care Joan Vladislav. Readers are the academician V. Moschin, J.
Zainov, B. Koneski and D. Ko~o while the plaque itself was erected as a mem-
ory of renovation of Bitola`s Middle Ages fortress. Comparing all opposed
readings, the author presents his, namely the name of the sity of Bitola, which
for the first time was mentioned in Slavic form with Slavic letter, SÜGRADÜ
BÛTOLÜ.
D-r Aleksandar STERJOVSKI
POSTOELE LI NASELBI $VARO[“ I $PODGRADEC”

VO BITOLA
Ako se pravi top lista na najiritira~kite gradovi vo

Makedonija za nau~en interes, Bitola verojatno bi se na{la
nekade na ~elnoto mesto. Magisteriumi, dokorski disertacii,
no i drugi nau~ni publikacii tesno se povrzani so istori-
skiot i neposredniot ìvot na ovoj grad. Toa, sekako ne e bez
pri~ina. Bitola ima neobi~no burna istorija i ostavila {i-
roki prostori za nejzino nau~no prou~uvawe i literaturno in-
tepretirawe.
Za àl, vo site tie brojni dela nikade, niti na edno mesto
ne se spomnuvaat ojkonimite $varo{“ i $podgradec”.
Arheologijata ve}e potvrdi deka vo blizinata na dene{ni-
ov grad postoelo kale, odnosno tvrdina, a poznato e deka pokraj
sekoe kale niknuvala naselba od drveni objekti poznata kako
trg, forum, podgradec itn. Taa naselba od H½ vek dobila novo
ime, prezemeno od ungarskiot jazik, a preneseno od Osmanliite
- $varo{“. Otsega natamu so nego se ozna~uvala enklavata nase-
lena so hristijani.1
Bidej}i i Bitola imala kale i bidej}i imala niz vekovite
i zasebna hristijanska enklava, dali imala i ojkonim $varo{“?
1 Konstantin Jiri~ek, Istorija Srba, druga kwiga, Nau~na kwiga, Beograd, 1952,
90-91.
40 Aleksandar Sterjovski
[to velat za toa dokumentite od pobliskoto i podale~noto

minato?
Vo dokumentarnata kniga $Srpski izvori za istorijata na
makedonskiot narod" od d-r Gligor Todorovski, vo edno pismo
isprateno od Solun, od Kancelarijata na vladinite komesari,
oddelenie za ishrana na naselenieto, a so datum 2 januari 1917
god. se govori kako se raspredeluvale prehrambenite produkti
niz naselenieto vo Bitola. Toa odelo po kvartovi, a se spom-
nuvaat ovie: belgradski, dragorski, svetonedelski i u{te eden,
varo{ki.2
Dali toj kvart ili maalo e osnovan vo ovoj period od
srpskite vlasti ili postoel porano, a ako postoel kade se
nao|al?
Da vidime {to govorat dokumentite od prethodniot, H¼H
vek.
Institutot za nacionalna istorija vo Skopje, vo periodot
od 1951-1958 god. objavi serija turski dokumenti ~ii zaedni~ki
naslov e $Turski dokumenti za makedonskata istorija". Toa,
vsu{nost se materijali izvle~eni od bitolskite sixili i skoro
pove}eto se odnesuvaat na Bitola. Vo tomot ½, a so datum 1
dekemvri 1827 god. se govori za na~inot na razreùvawe na
naplatata na rashodite na Bitolskata kaza vo Bitolsko. Pri-
toa nabroeni se site naseleni mesta (sela i maala) so nivnoto
zadolènie izrazeno vo yevgari (yevgar iznesuval sto ~etirieset
i pol gro{a i deset pari). Seloto Ra{tani (registrirano kako
Hra{tani), na primer, bilo dol`no da plati 8 yevgari,
Krklino-39, Evreite od gradot 100 yevgari, a naselbata, regis-
tirana kako $Varo{“ (redaktorite ja zabeleàle so golema
bukva) trebala da plati najmnogu - 200 yevgari.3
2 D-r Gligor Todorovski, Srpski izvori za istorijata na makedonskiot narod, 1913-

1917, Institut za nacionalna istorija - Skopje, Skopje, 1981. 395.
3 Turski dokumenti za makedonskata istorija, 1827-1839, ½, Institut za nacional-
naistorija, Skopje, 1958, 35.
Vo dva drugi dokumenta, edniot od 17 septemvri, a vtoriot

od 30 noemvri istata godina se govori za $Varo{ot od grad
Bitola"4 Vo vtoriot dokument duri sosema jasno se nazna~avu
deka hristijanskoto naselenie imalo zasebna naselba i se dava
naredba nivnite ìteli da ne kupuvaat ku}i vo muslimanskite
maala.
O~igledno e deka vo 1827 god. vo Bitola postoela naselba
poznata kako $Varo{“.
Povtorno vo istite sixilii, no sega so godina na regis-
tracijata 1812 i povtorno so ista takva naplata registrirana
e naselbata $Varo{“.5 Vo 1803 god. se govori za $varo{ki
meani”6 koi se spomnuvaat i vo 1802 godina7 itn.
O~igledno e deka naselba varo{ so imeto Varo{ postoela
za siot H¼H vek.
No dali ja imame i vo prethodnite vekovi?
Vo eden neobjaven dokument, povtorno sixil, zaveren pod
br. 127 od sixilot br 18, a so datum 1 noemvri 1661 god., go
~itame ova: $Site hrisitjani od Varo{ot od Bitola se pretsta-
vija pred [erijatskiot sud i barale da im se dade dozvola da
izvr{at popravki na pokrivot na nivnata crkva. Na uvid na
lice mesto sudot go isrpati sudskiot slu`benik Mehmed Ket-
huda. Po negovoto izvestie deka navistina popravkata e potre-
bna, sudot im odobri".
Dvaeset godini porano, vo sixil {to e objaven, se govori
za $Pop Joan, pop na varo{ta na grad Bitola".8
Od dokumentive proizleguva, taka, deka bitolska naselba
so ime Varo{ imalo i vo H½¼¼ vek, a bidej}i nea ja imalo i
vo H¼H vek, zna~i deka ja imame i vo H½¼¼¼ vek. Bila naselena
4 Isto, 15, 54.

5 Isto, ¼¼¼, 1809-1917, 47.
6 Isto, ¼¼, 1803-1808, 31.
7 Isto, ¼, 1800-1803, 115
8 Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, serija prva, 1640-1642,
tom ¼½, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1972, l. 71. str. 54.
so hristijani, koi imale i svoja bogomola, za koja, ete se gri-

èle, pa pobarale da & go popravat i pokrivot.
Ako e taka, toga{ neminovno se nametnuva pra{aweto, vo
koj region taa se nao|ala i dali ja imame i vo porane{nite
vekovi.
Ako se ima vo predvid deka od doa|aweto na Osmanliite,
za seto vreme hristijanite vo Bitola, kako, vpro~em, i vo dru-
gite gradovi, ìveele getoizirani i deka muslimanite, poa-
|aj}i od lokacijata na xamiite kako indikativ za ìveali{ta,
koi bea gi locirale od levata strana na rekata Dragor,kade se
nao|al i pazarot, proizleguva deka bitolskiot Varo{ bil od
desnata strana na rekata. No kade, na koja lokacija?
Prvite xamii od levata strana na Dragorot se edna do
druga i se skoro na dofat. Prvata koja preminala od drugata
strana na rekata dosta rano, odnosno 1529-1530 god. e na Ahmed
efendi, poznata i kako Xamija na stariot kadija i se nao|a na
dene{niot Goren Drven pazar i e dosta daleku, spored toga-
{nite merila od centralnoto gradsko podra~je. Zo{to e podi-
gnata tokmu tamu, {to & popre~uvalo da bide poblisku?
Pre~ki imalo, imalo naselba, naselbata na hristijanite,
bil Varo{ot. Toj se nao|al koncentri~no okolu edinstvenata
crkva {to do{la od prettruskiot period, crkvata Sv. Dimi-
trija.
Inaku, taa, pred nejzinoto najnovo obnovuvawe i pro{i-
ruvawe koe se slu~ilo po 1830 god., koga }e gi dobie i dene-
{nite dimenzii i velelepnost, bila mala i neugledna. Pove-
}epati bila renovirana. Vo edna takva prilika go dobila i
prviot ikonostas, koj imal dolìna od 8 metra, a koj, so toa,
govori i za nejzinata golemina.9
Vo nejzinata blizina vo 1558-59 god. se izvi{i xamijata
na Mahmud efendi, popoznata kako Jeni xamija (dene{nata
Umetni~ka galerija). Me|u dvete konfesii otsega natamu doa-
9 Velimir A. Arsi}, Crkva Sv. mu~enika Dimitrija u Bitoqu, Bitoqu, 1930, 19.
|alo do neprijatni sceni vo koi ponekoga{ intervenirala i

centralnata vlast. Od edna naredba na sultanot se otkrivaat
tie dimenzii i od nea posredno se otkriva i Varo{ot.10
Varo{ot, me|utoa na ova mesto bil i vo prethodniot, H½
vek.
Vo 1468 god. napraven e popis na del od naselenieto na
novoosvoenite zemji, me|u drugoto i na naselenieto od Bitola.
Vo nego dadeni se mnogu ceneti podatoci i za sostavot na nase-
lenieto i za nivnite zanimawa, kako i za danocite {to gi na-
pla}ale. Bitola vo ova vreme ima vkupno 463 semejstva, od koi
278 se muslimanski, a 160 hristijanski. Kon toa imalo i 10
neèneti i 15 vdovici. Celoto naselenie bilo locirano vo 7
maala, od koi samo edno bilo hristijansko i toa bilo imenu-
vano se prvenecot, Dabiìv. Vo muslimanskite maala nema
niti eden hristijanin, kako {to nema niti eden muslimani vo
hristijanskoto, {to }e re~e deka tie ìveat resko podeleni.
Normalno e da se pretpostavi deka maaloto e okolu crkvata,
{to }e re~e deka po~etokot na Varo{ot treba vremenski da go
locirame vo H½ vek kako vreme na nastanuvaweto. Dali i sega
se vika Varo{ - ne se znae, a ako ne e, toga{ toj naskoro }e go
dobie i toa ime }e go nosi do 1917 god.
Ojkonimot Podgradec treba da se tretira za prethodnik
na Varo{ot.
Bitolskoto kale imal dominanten lokalitet, od kogo
moèle da se sledat dvièwata na pati{tata od tri pravci:
Ohrid, Prilep i Lerin. Se nao|alo nad Germanskite grobi{ta.
Vo Bitolskata plo~a, spomenik od izvornerno zna~ewe, decidno
e navedeno (4 red) deka se vikalo $grad" i deka toj bil podignat
da bide $tvrdo zasolni{te" i spas na ìvotot na naselenieto.
No na koe naselenie? Kade se nao|alo toa i kade ìveelo?
Sekako deka toa ne bilo locirano na ona mesto kade {to
}e go sretneme podocna, okolu crkvata Sv. Dimitrija i kade
10 Makedonija vo H½¼ i H½¼¼ vek, Prevod, redakcija i komentar Du{anka [opova,

Institut za nacionalna istorija, Skopje, 1955, 71-72
}e se formira Varo{ot, ami neposredno pod yidinite na ka-

leto, kako satelitska naselba. Samo taka moèlo toa da bide
bezbedno i vedna{ da se zasolni vo tvrdinata koga imalo opas-
nost. Vakvite naselbi, poznati pod imeto $podgradec", se nao-
|ale i pod drugite kaliwa niz Makedonija i niz Balkanot. Ako
e taka, toga{ bitolskiot Podgradec bi trebalo da se nao|al
na najpogodnoto mesto, vo ramni~arskiot del, a sepak vo bli-
zinata na zasolni{teto. Takvo nemalo drugo, osven mesnosta
denes poznata kako Kriva Vodenica. Narodnite predanija, koi,
inaku se brojni i so sveà memorija, go potvrduvaat toa, ista-
knuvaj}i deka tamu se nao|al vo pretturskiot period i ogromen
manastir vo koga moèlo da se zasolne celoto naselenie (ne
potsetuva li toa na Gradot vo kogo moèlo da se zasolne nase-
lenieto od ìli{tata pod kaleto?!) i spored kogo Osmanliite
mu go dale vtoroto ime na Bitola.
Vakvite naselbi pod kaliwata bile od drven materijal,
zaradi {to lesno moèle da bidat uni{teni so ogan. Takva
sudbina imal i bitolskiot Grad, no po s# i naselbata pod gra-
dot. Imperatorot Vasilij ¼¼ nekolku pati go pravel toa. Dali
ovaa naselba kaj Kriva Vodenica se vikala Podgradec ostanuva
da se otkriva, no nema somnenie deka toj stanal jatkata od koja
se razvi dene{niot grad Bitola. Kako odelo toa, kako od Kriva
Vodenica naselenieto se na{lo okolu crkvata Sv. Dimitrija,
isto taka, ostanuva da se elaborira doprva.
WERE THERE SETTLEMENTS “VARO[” AND “PODGRADEC”

IN BITOLA
SUMMARY
The Middle Ages Bitola disposed of a fortress which in Bitola`s plaque

is named as the “city”. Similarly as most of fortresses the Bitola`s one had
satellite settlement of free citizens who when in danger shelter there. This set-
tlement was located in the foothill of the fortress and according to the legend
in today`s municipality is known as “Kriva Vodenica”.
After the Turkish invasion of Bitola and the distraction of fortress, the
new settlement that was chosen was present area of the sity. The Turkish census
from 1468 discovered that people were divided on enclaves composed of Mus-
lim and Christian parts. The Christian part which was titled as “varo{” was
located on the right bank of the river Dragor as well as around the church St.
Dimitrija which is the only Bitola`s church from pre-Turkish period.
Namely “varo{” in Bitola stretched through the centuries up to the First
World War.
Bitola vo H i H+ vek 47
D-r Vera Stoj~evska - ANTI]
KON NAJSTARATA SLOVENSKA PISMENOST

VO BITOLA I BITOLSKO
Vedna{ vo po~etokot sakame da istakneme deka {irokite

procesi {to zapo~nale da se odvivaat vo periodot od po~etnite
~ekori na slovenskata pismenost se odnesuvaat na nejziniot
razvoj vo cela Makedonija, osobeno karakteristi~en vo Zapadna
Makedonija. Bitola i Bitolsko, nao|aj}i se vo ovoj region na
Makedonija, doìvuvaat takov ili sli~en razvoj, zasvedo~en vo
rakopisnoto nasledstvo.
Bitola i Bitolsko ni{to pomalku od ostanatoto sosedno
naselenie ne nalsedile od kulturnite tekovi {to gi oformile
i ovozmoìle solunskite sveti bra}a Kiril i Metodij. Vo
slaivistikata e poznat faktot deka pred zapo~nuvaweto na
zna~ajnata Moravska misija, Sveti Kiril i Metodij morale da
ja oformat slovenskata azbuka, potoa literaturniot slovenski
jazik, da gi izvr{at bogolsu`benite i najneophodnite prevodi
od gr~ki na slovenski jazik, za da se postignat vistinski
efekti so Misijata, nameneta za Moravskite i Panonskite
Sloveni, a inicirana od moravskiot knez Rostislav.
Novosozdadenata azbuka be{e glagolskata, edno individu-
alno i kreativno pismo, sosema razli~no od kirilskoto.
Imeno, kako {to Rostislav ima{e namera preku slovenskite
misioneri da se oslobodi i od duhovnata prevlast na german-
48 Vera Stoj~evska - Anti}
skite i latinskite misioneri, taka i Ju`nite Sloveni, pod

neposrednoto politi~ko i duhovno vlijanie na Vizantija i
gr~kiot jazik, }e iznao|aat pati{ta za osamostojuvawe.
Kako primer bi go zele formiraweto na Ohridskata
knièvna {kola, osnovana od Sveti Kliment Ohridski, vo 886
godina. Interesno e deka vedna{ po smrtta na Sveti Metodija
vo Moravija (885), edna grupa u~enici bila so radost pre~ekana
vo prestolninata na Bugarija, od samiot knez Boris i negovite
blagorodnici. Dodeka Sveti Naum Ohridski ostanal vo Pre-
slavskata {kola, Sveti Kliment Ohridski se upatil vo Zapa-
dna Makedonija, (toga{ vo golem del pokorena od Bugarija) i
vo Ohrid ja formiral zna~ajnata svoja {kola. Vo nea zapo~nal
da ja primenuva glagolskata azbuka, kako tradicionalno i na-
sledeno nasledstvo od dejnosta na bra}ata Kiril i Metodij,
dodeka vo isto~nobugarskata Preslavska {kola se neguvala
vedna{ kirilicata. Pismenite spomenici i od dvete {koli
ova go potvrduvaat fakti~ki. Deka kirilicata bila poznata i
vo Makedonija nao|ame svedo{tva vo za~uvaniot Samoilov nat-
pis od 993 godina i Bitolskiot natpis od po~etokot na 11 vek.
Vakvite primeri se minimalni, sporedeni so rakopisite so-
staveni vo Zapadna Makedonija, vo pro{irenite prostori na
Ohridskata {kola, koja se ra{irila daleku od Ohrid i Ohrid-
sko, a vo ~ij areal popadnal i bitolskiot region. Vo Klimen-
tovata pohvala na bra}ata Kiril i Metodij ne zaborava da ja
istakne sozdadenata azbuka od niv, istaknuvaj}i posebno deka
$tie, so ist duh napoeni od Boga, na istoto slovo mu bea pro-
povednici i novi apostoli, ne na tu|a osnova svoeto delo po-
lagaj}i go, no odnovo bukvite izmisluvaj}i gi, i gi stokmija
za nov jazik..." Blaè Koneski vo ovoj pogled istaknuva: $O~e-
vidno e deka Kliment insistira vrz samostojnosta na sloven-
skata azbuka, {to vklu~uva vo sebe i opredelen odnos sprema
pismoto {to se razviva{e na gr~ka osnova." Ovaa za{tita na
prvobitnata glagolska pismenost, najdolgo za~uvana i neguvana
vo Zapadna Makedonija, u{te celi dva veka po smrtta na Sveti
Kliment, najubavo ja potenciral sovremenikot na Svetite Kli-

ment i Naum monahot i pisatelot polemi~ar Crnorizec Hra-
bar, vo svojata apologija $Za bukvite". Moè da se re~e deka
so napolnoto zavladuvawe na Samuilovoto carstvo od Vizan-
tija vo po~etokot na 11 vek, vo 1018 godina, zapo~nalo sigurno
pozasileno gr~ko vlijanie, kako i preminuvawe na glagolskata
pismenost vo kirilska, {to prodolìlo i so vizantiskoto rop-
stvo vo 12 vek.
Svetite bra}a go kodificirale i prviot literaturen slo-
venski jazik, t.n. staroslovenski, ili starocrkovnoslovenski.
Vo negovata osnova gi vtkaile ju`nomakedonskite govori od
solunskite sela: Suho, Zarova, Visoko, itn. Vaka formiraniot
jazik im stanal dostoinstvo, porano ili podocna na site Slo-
veni, za{to site tie go prifatile i razvivale po svoi pati{ta
ponatamu. Toj bil podednakvo razbirliv za site Sloveni, oso-
beno zaklu~no so 12 vek, koga po~nale da se javuvaat redak-
ciskite razliki, vo po~etokot pomalku izrazeni, a ponatamu
posilno. Karakteristikite na prvobitniot staroslovenski ja-
zik se zabeleùvaat vo za~uvanite rakopisi vo Zapadna Make-
donija, kako i vo: Bitolskata plo~a, Bitolskite listovi, Bi-
tolskiot triod i vo mnogu drugi. Vo sekoj slu~aj, koga se govori
za Ohridskata knièvna [KOLA, ne treba da se zema predvid
samo lokalnoto ohridsko podra~je, tuku po{irokiot region na
Zapadna Makedonija, bidej}i, spored op{irnoto ìtie na
Sveti Kliment Ohridski, sostaveno od ohridskiot arhiepiskop
Teofilakt, jasno e pokaàna griàta na Klimenta da gi ras-
poreduva zavr{enite u~enici od svoeto {kolo za sve{tenici
i u~iteli {irum Makedonija. Tie dostignale i vo Bitola i
Bitolsko, kade {to ja prodolùvale prosvetitelskata i misi-
onerska dejnost. Isto, taka, i za vremeto na car Samoil vo 10
vek, ova vlijanie prodolìlo, osobeno so prenesuvaweto na
prestolninite na Samoil, koga vo Bitola bila izgradena i ne-
govata dvorska ku}a, koga se pro{iruvale i hristijanskite kul-
tovi, svesno veli~eni od carot. Vakviot odnos i dejnost ne go
odbegnal razbirlivo Bitolskiot region. Duri i Novgorodskite

listovi, odli~no prou~eni od prof. Vladimir Mo{in, se sme-
taat kako carski Samoilov kodeks, prenesen vo Rusija, kade
{to nastanuvaat novi ruski prepisi, vrz osnova na makedon-
skite, od Ohridskata {kola, od Ohridskata arhiepiskopija, od
carskiot Samoilov dvorec. Ohrid e centarot na starata slo-
venska pismensot i knièvnost, od koj centar spektar od zraci,
t.e. ohridskite knigi, se prenesuvale niz Makedonija, potoa
izleguvale nadvor od nea i stanuvale dostoinstva na starite
slovenski knièvnosti.
Bitola, koja niz vekovite pretstavuvala razvien ekonom-
ski i kulturen centar, se nao|ala vo sosedstvo na Vizantija,
zaradi {to bila prirodna krstosnica na kulturnite vlijanija.
Taka, i prevodite {to nastanuvale od gr~ki na slovenski jazik
ne moèle da go preminat ili presko~at bitolskiot region.
Ottuka i kulturnite odblesoci vo nea ostavale tragi. Spored
truskiot istori~ar Tefik beg, od dvete strani na rekata Dra-
gor bile izgradeni 70 crkvi, a spored edno predanie zabele-
àno od Marko Cepenkov, vo Bitola imalo 72 manastiri. Bi-
tola stanala sedi{te na Bitolskata episkopja, koja logi~no
vleguvala vo sostavot na Ohridskata arhiepiskopija.
Najranite tragi od slovenskata pismensot vo Bitola vo-
dat kon vlijanieto na Ohridkskata {kola, a kako najstar za-
~uvan pametnik, epigrafski, e Bitolskata plo~a, pronajdena vo
bitolskata âu{ xamija. Nejzinoto otkrivawe be{e i zna~aen
~ekor kon popreciznoto formirawe na pretstavite i znaewata
na staroslovenskiot jazik, re~isi na preminot od 10. vo 11.
vek. So ogled na toa {to plo~ata bila ispi{ana vo samiot
grad, jazi~nite belezi govorat nedvosmisleno za sostojbata na
jazikot vo Bitola, kako del od kontinuiraniot razvoj na sta-
roslovenskiot jazik. Taa pomogna mnogu i za popreciznoto de-
finirawe na paleografskite belezi. V. Mo{in ovaa plo~a ja
datira kako spomenik ov 1017 godina, a denes se ~uva vo Naro-
dniot muzej na Bitola. Taa otrki ustavno ubavo pismo od epi-
grafski tip. nekoi paleografski belezi na bukvite se mnogu

sli~ni, duri frapantno sli~ni so tie od Samoilovata plo~a
(`, z ).Paleografskite belezi otkrivaat sli~nosti na Bitol-
skata plo~a so zna~ajnite slovenski rakopisi: Suprasalskiot
zbornik, Slavinata kniga, Hilendarskite listovi, Eninskiot
apostol, i drugi.
Vrz starata jazi~na osnova nastanale mo{ne zna~ajni rak-
opisi, na koi im se gubat, vo najgolem broj na slu~ai, tragite.
Me|u onie {to se za~uvani posebno mesto nao|aat Bitolskite
listovi. Vsu{nost, tie pretstavuvaat samo dva za~uvani per-
gamentni listovi, kako del od oktoih. Rakopisot pokaùva be-
lezi na dvajca pi{uva~i, a pismoto e ustavno i mnogu uredno
i pedantno. Pronao|a~ot Jordan Ivanov zabeleàl golema sli-
~nost na Bitolskite listovi so Dobromirovoto evangelie,
izdavano, glavno, vo tri navrati od: V. Jagi}, M. Altbauer i
R.U. Skalovska so V. Despodova. Inaku, samoto Dobromirovo
evangelie pretstavuva zna~aen rakopis, nastanat vo Zapadna
Makedonija.
Mo{ne zna~aen tekst pretstavuva Bitolskiot triod. I
ovoj rakopis e pronajden vo Bitola od Jordan Ivanov. Toj go
privlekol vnimanieto na mnogu slavisti, no na najnovata stu-
dija, t.e. odbranet magisterski trud, izdaden kako kniga, & pri-
pa|a na m-r Stoja Pop-Atanasova. Vo ovoj trud Pop-Atanasova
se potrudila da dade eden op{t pregled na triodite, za da se
smesti vo niv i Bitolskiot triod, vrz koj e napravena detalna
lingvisti~ka analiza. Taka, na primer, poznato e deka prviot
slovenski prevod na triodot e napraven za vreme na Morav-
skata misija. Ovaa zna~ajna uloga i dejnost mu se pripi{uva
na vrdniot Sveti Kliment Ohridski. Kon najstariot struk-
turen tip na triodi L. Slaveva i S. Pop-Atanasova go vbro-
juvaat i Bitolskiot triod, pokraj Triodot na Hrvatskata aka-
demija na naukite i umetnostite i [afari}eviot.
Vo triodite so makedonska redakcija, pokraj Bitolskiot
triod, pripa|aat u{te: Resenskiot fragment od 10.-11. vek.
Inaku, vo triodnite tekstovi se otkrivaat originalni stihovi

od na{ite srednovekovni avtori, koi preveduvaj}i gi ili ra-
zrabotuvaj}i gi ovie sostavi, vmetnuvale svoi originalni sti-
hovi (Kliment Ohridski, Naum Ohridksi, episkop Konstantin
Bregalni~ki, itn.).
Vo sekoj slu~aj, razvienata dejnost na Ohridskata {kola
zazela {irok areal vo Makedonija. Pod vlijanieto na Ohrid-
skata {kola i Ohridskata arhiepiskopija se razvivale {iroki
dejnosti niz makedonskite oblasti i eparhii, a kirilometo-
dievskata glagolska tradicija ìveela i pove}e vekovi po Kli-
menta na ovie na{i tereni. Rakopisnoto nasledstvo ne zami-
ralo, a tragi za glagolskata tradicija otkriva nedvosmisleno
i tekstot na Bitolskiot triod, iako e pi{uvan so kirilica.
D-r Vera Stoj~evska-ANTI]
TOWARDS THE OLDEST SLAVIC LITERACY IN BITOLA

AND BITOLA`S MUNICIPALITY
SUMMARY
Bitola and its municipality participated in the initial steps of the Slavic
literacy. After the interruption caused by the Morava`s mission with the death
of Saint Metodij in 885, the pupils of brothers Kiril and Metodij, St. Kliment
and Naum Ohridski founded and affirmed the Ohrid`s School, which became
the source of new creations. In fact, the whole Kirilo-Metodij`s Glagolitic tra-
dition was transplanted in this school and was nourished for more than two
centuries after the death of St. Kliment. Its enlarged area included Bitola`s
municipality.
This work aims to show the traces of old manuscript inheritance that was
nourished in Bitola`s area through the Middle Ages in rather summarised form.
D-r Petar BOJAXIEVSKI
ZDRAVSTVENATA KULTURA VO BITOLA VO TEKOT

NA H I H¼ VEK
Zdravstvena kultura vo Bitola i Bitolsko vo tekot na H

i H¼ vek ne moè da se analizira izolirano, kako ne{to {to
e isklu~ivo karakteristi~no za toj period, tuku kako nemi-
novno prodolùvawe na prethodno primenuvanoto tradicio-
nalno nasledstvo od starite Sloveni koi po doseluvaweto toa
go nadopolnuvale so tradiciite steknati i primenuvani vo
novite prostori. Ovie novi soznanija bile vo tesna vrska so
elinskata, arapskata, vizantiskata i drugite zdravstveni kul-
turi na {irokite balkanski prostori.
Medicinata vo toj period se dvièla na relacijata od
raznite misti~ni, magiski i religiski sfa}awa i tolkuvawa
na pri~inite za pojava na bolestite i na~inot na nivnoto leku-
vawe, s# do soznanijata do koi do{la empiriskata narodna me-
dicina, koja zaedno so skromnata primena na nau~nata medi-
cina, bile edinstveno racionalni vo davaweto na odredena
zdravstvena pomo{.
Narodot soo~en so ko{marot na bolestite so golem entuz-
ijazam se obiduval da go dofati nepoznatoto, da se sudri so
nego, da go pot~ini, ~estopati so najprimitivni sredstva i
na~ini, no sekoga{ voden od svojata intuicija, empirija i isk-
onska èlba da mu se pomogne na ~ovekot, koj vo borbata so
56 Petar Bojaxievski
bolestite bil prepu{ten na sudbinata, mistikata, religijata

i samopomo{ta.
Vo vakvi uslovi na postoewe na razli~ni zdravstveni kul-
turi i dogmi vo lekuvaweto, normalno e da se o~ekuva nivnata
postojana konfrontacija za da se obezbedi kaj neukiot narod
pravlast na ednata ili drugata. Od tie pri~ini starosloven-
skata verska medicina bila vo postojan sudir i negacija od
medicinskite dogmi na hristijanskata religija, a ovaa, pak, od
sfa}awata vo toj pogled na bogomilskata religija. Sepak, site
tie ja koristele narodnata medicina kako sostaven i najra-
cionalen del vo ~inot na lekuvaweto.
Toa e, vsu{nost, glavnata karakteristika na zdravstvenata
kultura vo H i H¼ vek na balkanskite prostori, a so samoto
toa i vo Makedonija, odnosno Bitola.
Za da bide toa pojasno, }e se osvrneme, vo kratki crti, na
sekoja od niv posebno.
Vo osnovata na staroslovenskata verska medicina leì
stravot od prirodata koja donesuva razli~ni bolesti preku
mnogubrojnite demoni koi ja o{tetuvaat du{ata, a so samoto
toa i ~ove~koto zdravje. Bolestite imale natprirodno poteklo
zaradi veruvaweto deka se predizvikani od silata koja ja pose-
duvale demonite, ìvotnite, prirodnite pojavi, vra~evite i dr.
koi, prodiraj}i vo ~ovekot, ja opsednuvaat ili kradat negovata
du{a.
Vo toj postojan strav od bolestite, narodot go sozdal svo-
jot $vra~" koj ja prezel ulogata na $lekar" nastojuvaj}i da gi
izbrka lo{ite duhovi od teloto, poa|aj}i vo lov po otkrade-
nata du{a, ili pak go {mukal bolnoto mesto za da go otstrani
ma|epsaniot predmet koj, prodiraj}i vo teloto, ja predizvikal
bolesta. Vra~evite ~esto se sluèle so razni magi~ni formuli
i nerazbirlivi ili sosema besmisleni re~enici koi deluvale
silno, tokmu zatoa {to se nejasni.
Verbalnata magija ili $baeweto so {epotewe", igrale po-
mo{na, no ne i sporedna uloga vo narodnata medicina. Zo{to
magijata se vovlekla vo narodnata medicina ne e dovolno jasno,

no moèbi bi se dalo zadovolitelno objasnuvawe ako se pret-
postavi deka ne sekoga{ eden isti lek bil korisen i dovolen
da ja izlekuva bolesta. Vo takvite slu~ai mo}ta na sugestijata
i avtosugestijata provocirana so razni magi~ni dejstvija i
nerazbirlivi zborovi, ovozmoùvale upotrebeneto sredstvo, da
go pretvorat vo sredstvo koe lekuva, kolku i da bilo toa ner-
acionalno.
Vo tesna vrska so vra~arstvoto bil i {amanizmot, kako
poseben oblik na religija koja se sveduvala na dualizam, od-
nosno $veruvawe vo dobri i lo{i duhovi. Dobrite donesuvale
sre}a, a lo{ite nesre}a i bolest".1
Karakteristi~na osobina na {amanskiot ritual bila ko-
munikacijata so natprirodniot svet vo oblik na duhovi, iz-
veduvaj}i edna histeri~na igra prosledena so peewe, udirawe
vo tapan, yveckawe so èlezni predmeti i dr. nare~ena $kam-
plawe" ili $kamlanie".
Slovenite gi koristele ovie na~ini na lekuvawe, na {to
ukaùvaat spored misleweto na Kuli{i} $...doma{nite pi{u-
vani izvori u{te od H vek (kaj Prezviter Kozma, @itieto na
sv. Naum, Du{anoviot zakonik) kade vra~evite se narekuvaat
volhvi, volsvi, a vra~aweto vol`ba ili vlhovstvo".2
Spored vizantiskiot istori~ar Prokopij Kesariski,
Slovenite $veruvaat deka eden bog, tvorec na molwata e samiot
edinstven gospodar na svetot$ i mu posvetuvaat volovi i site
drugi `rtveni ìvotni. Tie ne znaat ni za sudbinata, nitu
mislat deka ima nekoe vlijanie kaj lu|eto".3
Toga{noto veruvawe vo samovili koi tr~aat po rekite,
{umite i oblacite, gi lekuvaat bolnite, voskresnuvaat mrt-
vite, ili gi kradat decata, ja ~uvaat ili uni{tuvaat ku}ata,
prisutno e i denes me|u na{iot narod.
Pokraj vra~arsko {amanisti~kite metodi na le~ewe, Slo-
venite obilno se koristele i so narodnata medicina koja bila
rezultat na nivnoto iskonsko nagonsko i empirisko iskustvo
vo le~ewe so lekoviti bilki, koe u{te na samiot po~etok imalo

natprirodni naslagi vo vid na verska i magi~na sila. Potpi-
raj}i se na tri osnovni elementi: priroda, religija i magija,
narodnata medicina uspeala da se odrì s# do denes.
Baraj}i sredstva za ishrana, Slovenite zapoznale mnogu
hranlivi, lekoviti i otrovni bilki, a so samoto toa vo pri-
rodata ja otkrile svojata najbogata apteka. Zatoa B. [ulek kon-
statiral deka $Slovenite gi poznavale skoro site najva`ni le-
koviti bilki, a mnogu od niv gi narekuvale spored organite
ili bolestite za ~ie le~ewe gi upotrebuvale".4
Po doseluvaweto na Balkanskiot Poluostrov, Slovenite
do{le vo neposreden kontakt so visokorazvienata vizantiska
materijalna, duhovna i zdravstvena kultura, {to ovozmoùvalo
relativno brzo manuvawe na slovenskite primitivni kulturni
i higienski naviki na ìvot. Ova vizantisko vlijanie
najmnogu se ~uvstvuvalo vo Makedonija koja bila nejzin sosed.
Toa bilo osobeno karakteristi~no vo vtorata polovina na ¼H
i po~etokot na H vek koga Vizantija uspeala da ja nametne hris-
tijanskata religija i kaj makedonskite Sloveni.
Konstantin Filozof (ili Kiril) sigurno e prviot Slo-
ven koj imal mo`nost da se zapoznae so medicinskata nauka na
Vizantija i so zdravstvenata dejnost vo vizantiskite manastir-
ski bolnici, a potoa steknatite znaewa da gi prenese na svoite
u~enici Kliment i Naum Ohridski. Za niv so pravo moème
da re~eme deka se osnovopolo`nici na slovenskata, a posebno
na makedonskata zdravstvena kultura i dejnost koja pretstavu-
vala simbioza na vizantiskata medicinska doktrina i sloven-
skata empiriska narodna medicina.
Vizantija na Balkanot, a posebno vo Makedonija, sozdala
svoevidna medicinska kultura i tradicija povrzuvaj}i ja slo-
venskata narodna medicina so porano osoznaenite i primenu-
vani na~ini na lekuvawe od kineskata, persiskata, arapskata,
gr~kata i rimskata medicina. Vizantiskata medicina se dvi-
èla na granciite pome|u naukata i tradicijata, pome|u visti-
nata i imaginacijata sozdavana i nadgraduvana vo ime na neo-

soznaenite i ve~no po~ituvani prirodni sili, ili vo ime na
Sevi{niot Bog koj vo hristijanskata religija stana inkarna-
cija na s# {to se slu~uvalo vo prirodata, a vo svesta i sozna-
nieto na lu|eto nemal realno i racionalno objasnuvawe.
Ovaa vizantiska medicinska misija gi imala svoite ko-
reni vo hristijanskoto dvièwe i negovata etika za ~ovekoqu-
bie i milosrdnost, koja se razvivala mnogu pobrzo otkolku na
Zapad.
Medicinskata doktrina na hristijanskata religija ne na-
pravila nikakvi bitni promeni vo objasnuvaweto na pri~inite
za zaboluvawata, nitu pak vo na~inot na lekuvaweto. Prifa-
}aj}i sosema nova koncepcija za pojavata i pri~inite na zabo-
luvawata, taa vra~arsko {amanisti~kite funkcii im gi pre-
pu{ti na brojnite mitolo{ki likovi, primenuvaj}i kultni dej-
stvija. No, vo nea ostanale so~uvani i elementarnite metodi
na vra~arskoto lekuvawe, koi samo nadvore{no bile povrzani
so hristijanskata dogmatika. Taa na{la za niv novi tolkuvawa
i dimenzii vo svetlinata na sevkupniot nejzin pristap kon
svetot i prirodata, sozdadeni i rakovodeni od Sevi{niot Bog
i negovite mnogubrojni pomo{nici, svetcite, na koi sega im
se pripi{uvala ~udotvorna mo} i sposobnost za le~ewe.
Primer za takvata modifikacija e t.n. $sveto tainstvo"
ili $hodo~astieto", ili posetuvawe na sveti mesta, mo{ti,
grobovi, relikvii na svetci, ~udotvorni ikoni, sveti izvori
i sl, za koi narodot veruval deka isceluvaat od sekoja bolest.
Hristijanstvoto preku svojata teolo{ka nauka pretposta-
vuva deka za lekuvaweto na bolniot e potrebna bo`jata èlba
i mo}, t.e. Gospod kako takov, {to vsu{nost pretstavuva ani-
misti~ki lik, no vo psihata na vernicite, spomenatite dej-
stvija zadrùvaat svoi magi~ni osobini.
Spored istori~arot po medicina Harnak, vo ranata hris-
tijanskovizantiska istorija postoele 16 lekari od rodot na
sve{tenstvoto, a me|u niv najpo~ituvani bile patuva~kite

lekari-besrebrenici Kuzman i Damjan.5
Vo Bitola i Makedonija so vekovi se po~ituvale crkvite,
manastirite, ikonite, lekovitite izvori i dr. mesta koi im
bile posveteni na ovie dvajca hristijanski isceliteli, nare-
~eni u{te i $sv. Vra~i". Vo Bitola u{te vo H vek postoela
manastirska bolnica koja go nosela nivnoto ime, a izvorot so
$lekovita voda" vo nejzinata neposredna blizina, vo mesnosta
$Kajgaz" i denes e redovno posetuvan od vernicite.
Le~eweto spored hristijanskata medicinska doktrina se
sproveduvalo $... ne samo so sredstvata na medicinata, tuku i
so molitvi i imeto na Hristos" i tokmu zaradi toa $lekuvaj}i
go teloto so razni lekovi, besrebrenicite ja lekuvaat du{ata
so molitvi, veruvawe i dobri dela. Za vreme na poseta i leku-
vawe na bolnite, tie gi u~ea da se ~uvaat od greovite koi gi
urivaat i prirodnite i bo`jite zakoni, zatoa {to koj vojuva
so zakonot na prirodata i Boga, toj mora da strada od telesni
i du{evni bolesti".6
Kliment Ohridski bil univerzalen prosvetitel opsednat
so qubovta sprema ~ovekot i hristijanskata milosrdnost i so-
sema e normalno {to se zafatil i so re{avaweto na zdrav-
stvenite i socijalnite problemi na svojot narod. Toj $ja
poznaval srednovekovnata medicina i samiot lekuval bolni.
Toj polagal mnogu griì i rabotel neumorno za podobruvawe
na zdravstvenata kultura"7 na narodot.
Po ugledot na srednovekovnite manastirski bolnici vo
Vizantija, toj ja podignal prvata slovenska manastirska bol-
nica $sv. Pantelejmon" vo Ohrid i vo nea go osnoval prvoto
slovensko medicinsko u~ili{te. Nabrgu potoa zapo~nal niz
cela Makedonija da otvora manastirski bolnici ili $od Boga
dadeni besplatni le~ebnici" i razni prifatili{ta za sira-
~iwa, starci, vdovici i dr.8
Nabrgu potoa, takva manastirska bolnica-$besplatna le-
~ebnica" bila otvorena i vo Bitola vo tekot na H vek.9
Vo H¼ vek Varvar Ohridski, eden od najpoznatite u~enici

na Ohridskata medicinska {kola, otkako se pro~ul kako mnogu
dobar lekar-iscelitel do{ol vo Bitola i rabotel vo manastir-
skata bolnica na $svetite besrebrenici" - $sv. Kuzman i Dam-
jan" ili $sv. Vra~i" koja se nao|ala na mestoto na dene{noto
u~ili{te $Stiv Naumov".10
Nabrgu manastirskata bolnica se pro~ula nadaleku i vo
nea doa|ale na lekuvawe mnogu bolni za{to $...na svjakade svja-
kov ned`g lekuva{e". Vo manastirskata bolnica se lekuvale
duri i bolni ìvotni.11
Vo ovaa najstara bitolska manastirska bolnica koja ja
prodolìla rabotata i po smrtta na Varvar Ohridski, doa|ale
na lekuvawe bolni duri od Carigrad, Solun, Trnovo i od al-
banskite gradovi.
Za vreme na turskoto ropstvo, manastirot bil urnat i pre-
tvoren vo xamija, no obi~ajot da se posetuva mestoto i $svetata
lekovita voda" ($Kajgaz") se zadràl do dene{niot den.
Kon krajot na H¼ vek vo Jugozapadna Makedonija, ìveel
i rabotel medicinskiot pisatel i svetoven lekar od slovensko
poteklo, Evstatij. Svoeto medicinsko delo pi{uvano na gr~ki
jazik, toj go ostavil nedovr{eno, a denes se ~uva vo Vatikan-
skata biblioteka vo Rim. Vo nego, toj gi opi{al simptomite
na mnogu bolesti koi toga{ caruvale i na~inot na nivnoto
lekuvawe, a samiot vo gradovite na Jugozapadna Makedonija
(Ohrid, Bitola, Voden, Ber) gi lekuval bolestite na mo~niot
organ, primenuvaj}i i operativni zafati-litotomija. Pokraj
toa Evstatij ostavil zabele{ki i za stranskite lekari koi
ìveele i rabotele vo Makedonija.12
Od toj period e i lekarot Neofitos Prodromenos za kogo
Duj~ev pi{uva deka bil od slovensko poteklo. Toj ostavil
medicinski zapis za zabobolkata.12
Od ova proizleguva deka vo tekot na H¼ vek niz Make-
donija, a sekako i vo Bitola, rabotele stranski i slovenski
u~eni lekari, {to e mnogu zna~ajno soznanie.
Sepak, siroma{niot narod za re{avawe na svoite zdrav-

stveni problemi naj~esto bil upaten kon narodnata i verskata
medicina, ili kon razni baja~ki, gata~ki, upotreba na amajlii,
magi~ni formuli i mnogu drugi nadrilekari.
Za H vek mnogu karakteristi~na e serioznata konfron-
tacija me|u hrisitjanskata i bogomilskata verska doktrina koi
bile na sosema sprotivstaveni strani vo site sferi na delu-
vawe, a so samoto toa i na poleto na zdravstvenata kultura.
Atakuvaj}i na site prifateni crkveni dogmi, bogomilite
atakuvale i na usvoenata hristijanska medicinska doktrina,
zasnovana na veruvaweto vo natprirodnata sposobnost na Bo-
got, svetcite, ikonite i crkvite.
Nivnoto medicinsko u~ewe, oslobodeno od misticizam, se
opiralo isklu~ivo na narodnata medicina i psihoterapija, po
pat na predizvikuvawe na pozitivni emocii. Za toa svedo~i
bogomilskiot apokrif $Detstvoto Isusovo" i $Sisinievite
molitvi" vo koi e prikaàn del od bogomilskata medicinska
terminologija i terapija.13
Me|u bogomilite ne bil mal brojot na onie koi ja po-
znavale medicinata i se zanimavale so lekuvawe. Osnova~ot na
bogomilskoto dvièwe, popot Bogomil, spa|al vo redot na poi-
staknatite bogomilski lekari zaedno so svoite pomo{nici i
lekari Simon i Likopetar, a najzna~ajno mesto sekako mu pri-
pa|alo na podocne`niot bogomilski voda~ od H¼ vek, Vasilij
vra~. Se pretpostavuva deka i golemiot hristijanski reforma-
tor i eretik, popot Eremija, bil lekar i avtor na zabranetite
apokrifi so medicinska tematika, kako $Skazanie o trjasavi-
cah", $Sisinievi molitvi" i $Slovo za car Prov" , vo koi se
razgleduvaat zaboluvawata na rodilkite i novorodenite deca,
zaboluvawata na usnata {uplina i nivnoto lekuvawe i dr. No
istori~arite s# u{te se vo dilemi okolu li~nosta na popot
Eremija.15
Bliskosta na narodot, golemata popularizatorska i pro-
povedni~ka dejnost, zdravstvnoto prosvetuvawe i drugite knigi
koi se pi{uvale na naroden jazik so niza pou~ni soznanija za

~ovekovoto telo, bolestite i nivnoto lekuvawe, pridonele bo-
gomilskoto u~ewe i nivnata medicina da bidat prifateni od
{irokite narodni masi.
Hristijanskite traktati, pi{uvani protiv bogomilskata
eres, ne gi po{tedile nivnite lekari. Taka, na primer, vo $Si-
nodik carija Borila" od H¼ vek pi{uvalo: $...Iè kakovem
libo hi{~reniem ili biliem ili ~arodeaniem ili obaaniem,
ili vlhovanii vaìimi, ili otrovo pokousitsja vredit care
pomazanika gospodni takovago anatema..." Ili pak vo $Beseda
protiv bogomilite" na Prezviter Kozma vo koja sovetuva:
$...Zatova o hristoqubce, dori da vidite eretik, ~e izgonva be-
sove, ~e lekuva slepi ili voskresjava mrtvi, ne vjarvajte".16
No i pokraj site nastojuvawa hristijanskata crkva ne us-
peala da go uni{ti nitu bogomilskoto dvièwe, nitu pak niv-
nata medicinska doktrina koja so svoite progresivni idei
izleguvala od ramkite na klasi~nata hristijanska medicina.
Nivnite apokrifni sostavi so medicinska sodrìna, zdrav-
stvena dejnost i praktika se zna~ajni za zbogatuvawe na medi-
cinskata misla vo srednovekovna Makedonija.
Za zdravstvenata kultura i dejnost za vreme na postoeweto
na Samoilovata dràva raspolagame so dosta skudni svedo-
{tva, no za nejzinata prisutnost moème da sudime spored ne-
koi soznanija i pronajdoci.
Vo periodot koga Samoilovata prestolnina se nao|ala vo
Prespa $tamu cutela edna silna kultura... Na maliot ostrov
Ail (Mala Prespa) i na bregovite na Prespanskoto Ezero pos-
tojat urnatini od edinaeset manastiri i crkvi... Zatoa moè
so pravo da se re~e deka osven na Sveta Gora (Aton) nikade na
Balkanskiot Poluostrov nema tolku urnatini od crkvi i
manastiri kako na o. Ail i Prespa. Ne slu~ajno i denes o. Ail
se smeta od naselenieto za sveto mesto".17
Samoilovata rezidencija vo po~etokot se nao|ala na ovoj

ostrov pa e razbirlivo da se o~ekuva razvoj na crkovnata, pros-
vetnata, kulturnata i zdravstvenata dejnost.
Postoi mislewe deka Samoil ne gradel crkvi i manastiri
od pri~ina {to vo svojata dràva go forsiral bogomilstvoto.
Postojat indicii koi ukaùvaat na toa deka bogomilite bile
prisutni i na dvorot na Samoil, pa spored toa, se pretposta-
vuva deka carot i negovite podanici gi koristele uslugite na
bogomilskite lekari.
Na osnova na nekoi otkritija od vremeto na Samoil, kako
na primer kanalizacionata i vodovodnata mreà vo Ohrid ili
melioracionite zafati za odvodnuvawe na mo~uri{tata pokraj
Ohridskoto Ezero,18sudime za poznavawe na preventivnata
medicina i etiologijata na nekoi zarazni bolesti, kako i na
javnata komunalna i sanitarna higiena vo gradot.
Imaj}i predvid deka Bitola bila edna od nekolkute ra-
vnopravni Samoilovi prestolnini, a Prespa se nao|a na tri-
esetina kilometri od gradot, mnogu a verojatno deka i vo Bi-
tola se prezemale sli~ni komunalni, sanitarni, higienski mer-
ki vo vremeto na postoeweto na makedonskata dràva.
Carot Samoil e eden od retkite vojskovoditeli koj doì-
veal nevidena tragedija na svojot narod, koga po porazot kaj
planinata Belasica vo 1014 godina osvetoqubiviot vizantiski
car Vasilij ¼¼ oslepil 15000 negovi vojnici. Ovoj varvarski
~in, koj se povtoruval i vo narednite godini vo Pelagonija,
ostavil dlaboki psihi~ki, zdravstveni, socijalno-ekonomski i
politi~ki posledici na cela Makedonija.
Vo mnogubrojnite predanija i legendi vo vrska so ovaa
tragedija, se zboruva deka slepata Samoilova vojska, na pat za
Ohrid se lekuvala po popatnite manastirski bolnici, lazareti
i drugi privremeni prifatili{ta, a edna od pogolemite bol-
nici se nao|ala vo s. Slep~e od kade samoto selo go dobilo
imeto. Najgolemiot broj od vakvite bolnicii bile locirani
vo Prespa, kako tie vo s. Asamati, s. Bolno, s. Slivnica i dr.19
Nema somnenie deka Samoil se grièl za zdravjeto na

svoite vojnici i narodot koj mu bil potreben za postojanite
voeni pohodi. Zatoa i otvoral bolnici i lazareti nasekade niz
Makedonija. Vo niv rabotele lekari od vizantisko (gr~ko),
evrejsko i dr. poteklo, no ne bil mal brojot na lekarite koi
poteknuvale od Makedonija, a lekarskiot zanaet go izu~uvale
kako ve{tina na lekuvawe po manastirski bolnici, kako i
botomilski lekari koi carot gi podrùval. Sepak, najmnogub-
rojnata grupa, sekako ja so~inuvale narodnite lekari - is-
celiteli (trevari, mesta~i, maseri, xerasi - hirurzi) kako i
mnogubrojnite èni koi se bavele so gatawe, baewe, poroduvawe
i sli~no.
Vo {arolikosta na site tie medicinski doktirini koi
~estopati bile dijametralno sprotivstaveni edna so druga,
narodot bil prepu{ten na samiot sebe i na svojata sudbina
$ako ima den da ja preìvee bolesta".
LITERATURA
1. Matkovski A.: Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto

vladeewe, tom ¼¼, Misla, Skopje, 1983, 225-229
2. Kuli{i} [piro: Stara slovanska religija u svjetlu novih istraìvanja posebno
balkanolo{kih, Djela, Knjiga LVI, Centar za balkanolo{ka ispitivanja, knjiga
3, ANUBIH, Sarajevo, 1979, 218.
3. Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i
za nacionalna dràva, tom ¼, Univerzitet $Kiril i Metodij",
Skopje, 1981, 19-20.
4. Tartalja H.: Lekovito bilje u pu~koj i znanstvenoj medicini, “Pro medico”,
1972, “Lek” Ljubljana, 132
5. Stanojevi} V.: Poreklo balkanske medicinske kulture, SLD, Sekcija za is-
toriju medicine i farmacije, Beograd, 1965, 32.
6. Bogi~evi} Lj,: Osamdeset sve~arskih dana, Beograd, 1936, 113-114
7. Apostolov M.: Istorija na medicinata, Medicina i fizkultura,
Sofija, 1984, 46.
8. Kavaev F.: Kliment Ohridski, u~itel, prosvetitel, pedagog i
op{testven deec, Kliment Ohridski, DNU, Bitola, 1966, 38.
9. Bojaxievski P.: Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, DNU, Bi-

tola, 203-204, 1992.
10. Penu{liski K.: Predanija i legendi, Makedonska kniga, Skopje,
1969, 123, isto i kaj Hadì Vasiljevi} J.: Grad Bitolj, Kroz staru Srbiju
i Makedoniju, Beograd, 1911.
11. Pavlova V.: Istorija na medicinata v B`lgarija, Sofija, 1980,
58-62.
12. Kati} R.: Srpska medicina od IX do XIX veka, Nau~no delo, Beograd, 1967,
35
13. Apostolov M.: Istorija na medicinata..., 50
14. Apostolov M.: Isto
15. Dragojlovi} D., Anti} V.: Bogomilstvoto vo srednovekovnata iz-
vorna gra|a, Skopje, 1978, 18.
16. Pavlova V.: Citirana kniga, str. 64.
17. Dimovski S.: Makedonskite op{testveno kulturni tekovi vo feu-
dalizmot, Skopje, 1981, 63-64.
18. Apostolov M.: Citirana kniga, str. 52
19. ]amilov K., Janevski M.: Temni kaùvawa, Skopje, 1967, str. 76.
Isto i kaj R. Brezijanin: Istorija na zdravstvenata kultura na
Makedonija. Monografija vo rakopis, INI, Skopje, str. 102.
D-r Petar BOJA\IEVSKI
HEALTH CARE AND HEALTH CULTURE IN BITOLA

AND MACEDONIA DURING X AND XI CENTURY
SUMMARY
Health care and health culture in Bitola and Macedonia during X and XI
century is characterised with incredible vivacity and variety of primitive and
preferential medicines which were called “le}ebni” doctrines and were in con-
stant confrontations in their struggle to provide individual domination.
People were left to the destiny mystery, religion and self-help when deal-
ing with their medical problems. In their attempts to recuperate, people were
forced to use the alredy existing ways of healing. That is why this is the period
of old Slavic national medicine which had been supplemented with findings
acquired in contacts with neighbourhooding people. It had been flavoured with
mystical and pagan beliefs which were gradually expelled by the dominant,
although not completely accepted, Christian religion which had to confront very
seriously with the newly accepted Bogomil religion which was somehow much
closer to people.
Participation of the scientific Bogomil-Byzantium medicine was very
modest and available only to the rich members of the society.
SODR@INA
D-r Aleksandar Sterjovski

MESTO VOVED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
D-r Boìdar Maslinkov

OTVORAWE NA JAVNATA TRIBINA
$BITOLA VO H I H¼ VEK" . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Gordana Filipovska Lazarovska, Anica \or|ievska

MATERIJALNATA KULTURA VO bITOLA OD H-H¼ VEK 11
D-r Ko~o Sidovski

PELAGONIJA VO VREMETO NA SAMUIILOVOTO
CARSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Prof. \or|i Dimovski - Colev

GRADÜ SÜ BÛTOLÜ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
D-r Aleksandar Sterjovski

POSTOELE LI NASELBI
$VARO[" I $POGRADEC" VO BITOLA . . . . . . . . . . 39
D-r Vera Stoj~evska - Anti}

KON NAJSTARATA SLOVENSKA PISMENOST
VO BITOLA I BITOLSKO . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47
D-r Petar Bojaxievski

ZDRAVSTVENATA KULTURA VO BITOLA VO TEKOT
NA H I H¼ VEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55
Izdava~:
Fakultet za u~iteli i vospituva~i-Bitola
Biblioteka: Istoriski temi
*
Za izdava~ot:
D-r Boìdar MASLINKOV, dekan
*
Odgovoren urednik:
*
Lektor i korektor:
Stevo GAXOVSKI
*
Prevod na angliski:
Bitola niz vekovite ¼
Julijana KRSTEVSKA
Bitola niz vekovite ¼¼
Sneàna OBEDNIKOVSKA
*
Tehni~ki urednik:
D-r Trajko OGNENOVSKI
*
Sekretar na redakcija
Gogo STERJOVSKI
*
Kompjuterska podgotovka:
Pece ILIEVSKI
*
Pe~ati:
DOO $Kosta Abra{ - Grafopak" - Ohrid
Tira`:
300 primeroci

Битола низ вековите 1

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Битола низ вековите 1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERZITET $Sv.

BITOLA THROUGH CENTURY

BITOLA NIZ VEKOVITE

BITOLA, 1998 god.

CIP - Katalogizacija vo publikacija, Mati~na i univerzitetska biblioteka

911.375 (497.17 Bitola) : 93"09/10" (063)

JAVNA tribina “Bitola vo H i H¼ vek” (1998; Bitola)

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura na R. Makedonija br. 07-5554/2 od

S# po~na kako obi~en razgovor. Nekoj tamu, skraja od ma-

da bide $Bitola vo H i H¼ vek". Tribinite bi bile organizi-

D-r Bo`idar MASLINKOV

OTVORAWE NA JAVNATA TRIBINA $BITOLA

na Makedonskite Sloveni trasiraa novi pati{ta za hristijan-

imalo i obrazovni institucii koi bile vo slu`ba na hristi-

Makedoncite ne sme od v~era i deka ovoj narod ne e drvo bez

MATERIJALNATA KULTURA VO BITOLA OD H-H¼ VEK

Svedoci sme deka sekoj period na `ivot e so ne{to obe-

1 T. Tomoski, Istorija H½¼, br. 2, Skopje 1987, 17-21.

Navistina od ovoj period postojat mnogu malku pi{ani

3 Eden od najzna~ajnite materijalni podatoci za Bitola e $Bitolskata plo~a" od

cija vkopana vo spilata zdravica. Na terenot se pronajdeni

6 Isto, napomena br. 13.

Ve}e pogore spomenatata crkvena zgrada so dimenzii 23,6

na petkupolni crkvi vo Makedonija inspirirani od Novata

8 Vizantiski izvori, ¼¼¼, Beograd, 1966, 122.

sferi~na glava i granula na vrvot. Alkata imitira izrabotka

9 M-r E. Maneva, Srednovekovni nau{nici i obetki od Herakleja, Zbornik na

Najverojatno, populacijata koja `iveela ovde, se pogrebu-

10 E. Maneva, Srednovekovna nekropola kaj bazilikata De vo Herakleja, Istorija,

vo pove}e ili pomalku pravilen krug, so ramno zase~eni i do-

11 M-r. E. Maneva, cit. delo, Zbornik na trudovi 9, 42, napomena 10.

e ~est naod na teritorijata na $belobrdskata" kulturna grupa

12 K. Axievski, Pelagonija vo sredniot vek (od doa|aweto na Slovenite do pa|awe

MATERIAL CULTURE IN BITOLA FROM X TO XI CENTURY

D-r Ko~o SIDOVSKI

PELAGONIJA VO VREMETO NA SAMUILOVOTO

Mo{ne povolnata geografska polo`ba vo sredi{teto na

1 Treba da se spomene deka gradot Pelagonija za posleden pat se spoemnuva vo ½

smrtta na Samuil, koga zapo~nala agonijata na makedonskata

vizantiska ofanziva na Balkanot. Nea li~no ja vodel carot,

3 Georgije Ostrogorski, Istorija Vizantije, Beograd 1959, 294.

centralnite oblasti na sr`avata Pelagonija bila prva na udar

4 Kosta Axievski, or cit., 41.

spe{niot napad na Bitola, Vasilij vo januari 1015 godina se

Isto taka, treba da se napomene deka lokacijata na sred-

9 Kosta Axievski, or. cit., 52, G. Filipovska, P. Srbinovski, Rezultati od is-

Arijanit i Konstantin Diogen, izvr{ile napad na ju`nite de-

11 Kosta Axievski or. cit., 54.

12 Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, Tom 1, Skopje 1985, 572.

dostojnici. Malku podocna, so likvidiraweto na poslednite

15 Georgije Ostrogorski, or. cit., 295.

dobila re~isi site episkopii na teritorijata na biv{ata Sa-

17 Kosta Axievski, or. cit. 60-61.

D-r Ko~o SIDOVSKI

PELAGONIJA DURING THE SAMOILO`S EMPIRE

Prof. \or|i DIMOVSKI - COLEV

Na nekoga{niot bitolski @itni pazar, nasproti dene-

1 Mehmed Teufik, Kratka istorija na Bitolskiot vilaet (vo prevod na makedonski

se raboti za spomen obele`je vo vrska so obnovuvaweto na bi-

2 Dragan Ta{kovski, Prilog kon takanare~eniot $Bitolski natpis na Jovan

`uvawa so ~itaweto na Mo{in ne se slo`il i so zborot, {to

8 Bla`e Koneski, Za imeto na Bitola, Godi{en zbornik na filozofskiot fakultet

Kon ovie ~itawa Dragan Ta{kovski, iako mu bile poznati

~itaweto na Mo{in: GRADÜSTÛHAPLÜ