vaja:

KONVEKCIJA

Konvekcija
prenos toplote z gibanjem tekoine meanjem.
pomemben proces v ATMOSFERI IN OCEANIH

delec zraka
T

T
T

termina konvekcija

 NARAVNA KONVEKCIJA zaradi razlik v gostoti zraka,

ki se pojavljajo ob neenakomernem segrevanju zemeljske
povrine, ki posredno neenakomerno segreva zrak. Zrak
se nad toplimi obmoji segreva, se zato dviga in s seboj v
viino prenaa tudi zaznavno toploto, vlago,
onesnaenjem, ...
PRISILNA KONVEKCIJA posledica mehaninih sil
zaradi orografije, pri trenju med posameznimi zranimi
plastmi, ki se gibljejo z razlinimi hitrostmi, pri trenju
zraka ob zemeljsko povrino... (valovanja zraka, prisilni
dvigi zraka ob gorskih pregradah in ob frontah, strienje
vetra...)

ENERGIJSKA BILANCA TAL

- VSOTA vseh energijskih tokov, ki na zemeljsko povrino
prinaajo toploto (pozitivni leni) oz. odnaajo toploto pro
od povrja (negativni leni)

jRN jG j A jLE 0
jRN
jG
jA
jLE

neto SEVANJE
gostota toplotnega toka v tleh (KONDUKCIJA)
gostota toka zaznavne toplote v zrak (KONVEKCIJA)
gostota toka latentne toplote v zrak (KONVEKCIJA)

dan

no

+jRN

-jRN
+jLE

-jLE

+jA

-jA

TLA

-jG

+jG

Tipine smeri in velikosti energijskih tokov na povrini

tal ob radiacijskem vremenu
+
-

- pozitivni leni tlem prinaajo enerjijo

- negativni leni tlem odnaajo energijo

 ZAZNAVNA TOPLOTA topleji delec zraka se

s pomojo vrtincev primea med hladneji zrak
in se ohladi odda toploto. Obratno velja, e se
hladneji delec zraka primea med topleji zrak.
Zaznavna toplota je odvisna od temperaturnega
gradienta v tekoini, gostote tekoine, njene
toplotne kapacitete ter turbulentne difuzivnosti
za prenos zaznavne toplote.

GOSTOTA TOKA ZAZNAVNE TOPLOTE

T
jA c p K A
z

gostota zraka pri tleh (kgm-3)

cp

specifina toplota zraka pri konstantnem pritisku

(1004 Jkg-1K-1)

KA

T
z

turbulentna difuzivnost zaznavne toplote (m2s-1)

vertikalni temperaturni gradient (Km-1)

 LATENTNA TOPLOTA e zaradi ohlajanja

oziroma segrevanja delca zraka, ki se pomea z
okolico z drugano temperaturo, pride do fazne
spremembe vode (utekoinjenje oz.
izhlapevanje) v zraku, se pri tem sprosti oziroma
porabi dodatna energija.
Latentna toplota je odvisna od gradienta vlage v
tekoini, gostote tekoine, izparilne toplote za
vodo ter turbulentne difuzivnosti za prenos
latentne toplote.

GOSTOTA TOKA LATENTNE TOPLOTE

j LE

q
L K LE
z

gostota zraka pri tleh (kgm-3)

specifina izparilna toplota vode (Jkg-1)

K LE

turbulentna difuzivnost latentne toplote (m2s-1)

q
z

vertikalni gradient specifine vlanosti (m-1)

BOWENOVO RAZMERJE
- JE KVOCIENT MED GOSTOTAMA TOKOV
ZAZNAVNE (jA) IN LATENTNE (jLE) TOPLOTE

jA
mb T
B
0.65

jLE
K e
- za oceno B potrebujemo meritvi temperature zraka in
delnega parnega pritiska na dveh razlinih viinah

jLE

jRN jG

1 B

B j RN jG
jA
1 B

Li

specifina izparilna toplota vode je v

temperaturnem obmoju med 00C in 1000C
priblino linearna funkcija temperature (T)

2.5 10 6 J 0.00235 10 6 J T ( C )
Li f (T )

kg
kg ( C )
IZPARILNA TOPLOTA ( ,Qi ), potrebna za izparevanje mase vode ( m)

Qi m Li

Meritve mikroklime v okolici kmetijskih nasadov

Bowenovo razmerje/Metoda energijske bilance

Bowenovo razmerje (B)

nivo 2

jA

nivo 1

jA
mb T2 T1
0,65

j LE
K e2 e1

jRN jG
1 B 1

j LE

jRN jG
1 B

jRN
- neto sevanje izmerimo z
netoradiometri ali ocenimo iz
Tzrak in Ttla ter
vlage
jG
- kondukcijo ocenimo
podlagi meritev Ttla(z) ter tipa tal

na

j LE
E
L
E
L

- izhlapevanje (v mm)
- izparilna toplota za vodo

Metode, ki uporabljajo princip energijske

bilance za zaito pred pozebo

Nona energijska bilanca tal

jRN+ jG + jA + jLE =0

Zmanjevanju
energijskih izgub
-zapremo t.i. atmosfersko okno,
primer so npr. topleje oblane noi
in hladneje jasne noi (zadimljanje,
tvorba umetne megle...)

Prerazporejevanje
virov energije

Dodajanje novih
energijskih virov
- grelci, oroevanje
(dodajanje vode)

- meanje toplejega zraka iz

vijih predelov (helikopterji,
ventilatorji)
- obdelava tal za poveanje
toplotnih tokov iz tal

Zaita pred pozebo

Grelci zmanjujejo jLE in so dodaten vir
energije

Ventilatorji ali uporaba helikopterjev vpliva na

turbulenco in meanje zraka - spremeni se gostota
toka jA in jLE.

Sprememba temperaturnega profila zaradi meanja zraka zgornjih, toplejih in

spodnjih, hladnejih plasti z orjakimi ventilatorji (wind machines)