Infekcii na respiratorniot

trakt

Klinika za pulmologija i alergologija-

Skopje
VOVED

 Respiratornite infekcii se naj~esti infekcii

vo sekojdnevnata praksa na lekarite.
 Akutnite respiratorni infekcii (ARI)
so~inuvaat dve tretini od site infekcii. So toa
ARI se naj~estite zaboluvawa na ~ovekot
voop{to.
Voved

 Klini~ki ARI se odlikuvaat so niza

razli~ni simptomi i razli~na te`ina na samata
bolest, {to zavisi od otpornosta, odnosno
sklonosta na ~ovekot kon infekcija, a potoa i
od vidot na pri~initelot i negovata
patogenost.
 Klini~ki sindromi na ARI, nivna
povrzanost so pri~initeli i lekuvawe so
antibiotici
Sindrom Naj~est pri~initel Antibiotik

Obi~na nastinka Respiratorni NE

virusi

Febrilen resp. Respiratorni NE

katar virusi

Influenca Virusi na NE
influenca:A,B,C
 Klini~ki sindromi na ARI, nivna
povrzanost so pri~initeli i lekuvawe so
antibiotici
Sindrom Naj~est pri~initel Antibiotik

Sinuzitis S.Pneumoniae DA
H.Influenzae
M.catarrhalis
Otitis S.Pneumoniae DA
H.Influenzae
M.catarrhalis
Streptokokna β – hemoliti~ki DA
angina streptokok A
 Klini~ki sindromi na ARI, nivna
povrzanost so pri~initeli i lekuvawe so
antibiotici
Sindrom Naj~est pri~initel Antibiotik

Akuten bronhitis Respiratorni NE

virusi

Bronhiolitis Respiratorni NE
virusi
Akutna H.Influenzae DA
egzacerbacija na S.Pneumoniae
HOBB Atipi~ni
 Klini~ki sindromi na ARI, nivna
povrzanost so pri~initeli i lekuvawe so
antibiotici
Zaboluvawe Pri~initel Antibiotik
Pneumonija
*bakteriska S.pneumoniae
H.influenzae DA
M.catarrhalis
*atipi~na M.Pneumoniae
C.Pneumoniae DA
L.Pneumophila
C.burnetti
Nastinka

 Akutna virusna bolest

 Zatnat nos, kivawe, zgolemena nosna
sekrecija, solzewe na o~ite;
 Op{ta sostojba: glavobolka, malaksalost,
mijalgii;
Naj~est pri~initel: rhinovirusi
Farinksen sindrom

Se karakterizira so:
 ote`nato goltawe i bolka,
 umerena febrilnost
 zaripnatost, ka{lica, zatnat nos
 mo`no zgolemeni tonzili
Naj~est pri~initel - adenovurisi
Herpangina

Se karakterizira so:
 Papuli, vezikuli ili ulceracii na sluznicata na
usta, nepce, tonzili i farinks, prateno so
gu{ebolka;
 Poremetena op{ta sostojba i febrilnost;
Pri~initel: virusi Coxackie A
Laryngitis, tracheitis
 Zaripnatost, do gubitok na glas;
 Suva nadraznitelna ka{lica
Kaj tracheitis:
 Neproduktivna ka{lica
 Bolka zad sternum
 Osetlivost pri vdi{uvawe laden vozduh
 mo`na febrilnost
Pri~initeli: virusi, bakterii
Akuten bronhitis

 ka{lica, vo po~etok suva, podosna

produktivna (mukoiden, mukopurulenten
iska{lok);
 paroksizmi na ka{lica (laden vozduh, ~ad, napor,
govor, smeewe);
 ote`nato di{ewe, gu{ewe, svirewe vo gradi
(bronhospazam)
 auskultatorno: suvi piskavi i strugavi bronhiti~ni
hripovi, difuzno
 Hroni~ni klini~ki sindromi

 Bronhijalna astma (BA)

 Hroni~na obstruktivna belodrobna bolest

(HOBB)

 Obstruktiven sindrom (nediferenciran)

 Hroni~ni klini~ki sindromi

 Bronhijalnata astma i HOBB se dve naj~esti

opstruktivni belodrobni bolesti kaj koi se
javuvaat:
 Hroni~na inflamacija na di{nite pati{ta;
 Povremeno (epizodno) vlo{uvawe na
respiratornite simptomi;
 Opstrukcija na di{nite pati{ta
Kaj pacientite se pravat:

 Klini~ki pregled (anamneza, status)

 RTG na beli drobovi
 Hematolo{ki testovi
 Biohemiski testovi
 Gasni analizi
 Funkcionalni ventil.testovi
 EKG
 Mikrobiolo{ki pregled na sputum
 Serolo{ki testovi – pneumoslide
 Hemokultura (uslovno)
Naj~esti pri~initeli
 Streptococcus pneumoniae
 Streptococcus β – haemoliticus
 Chlamydia pneumoniae
 Mycoplasma pneumoniae
 Coxiella burnetti
 Legionella pneumophila
 Haemophilus influenzae
 Influenza A I B
 RSV
 Parainfluenza
 Adenovirus
Akutna egzacerbacija na HOBB

 Poizrazeno gu{ewe, stegawe

 Vlo{uvawe na ka{lica
 Zgolemen volumen na iska{lok
 tº ≥ 37ºC
 Objektivno: bronhijalni hripovi
 Krvna slika so Le>10x10³L
 Vlo{eni FVT i gasni analizi
 PNEVMONIJA

 Definicija

Pnevmonija e vospalenie na
belodrobniot parenhim distalno od
terminalnite bronhioli.
Klasifikacija spored na~inot na
nastanuvawe
 Pnevmonija steknata vo zaednica
 Bolni~ki steknata pnevmonija
 Aspiraciona (deca, koma)
 AIDS (Pneumocystis carini)
 Rekurentni
 Endemski
 Pri imunodeficiencija
Pnevmonija (CAP)

Pnevmonija steknata vo zaednica

(Community-acquired pneumonia: CAP)
e akutna infekcija na belodrobniot parenhim
koja se karakterizira so simptomi na akutna
infekcija i infiltrat na rentgengrafijata.
 
Etiolo{ka klasifikacija na pnevmonii

 Tipi~na (bakteriska)

 Atipi~na (atipi~ni pri~initeli)

Naj~esti pri~initeli:

Tipi~na pnevmonija:
    Streptococcus pneumoniae
    Haemophilus influenzae
    Staphilococcus aureus
    Nekoi gram negativni bakterii
Atipi~na pnevmonija:
    Mycoplasma pneumoniae
    Chlamidya pneumoniae
    Coxiella burnetti
    Legionella pneumophila
    Respiratorni virusi
Patogeneza na pnevmonii

 Infektivniot pri~initel navleguva vo distalnite

delovi na belite drobovi so: inhalacija,
aspiracija, hematogeno, pri povreda.

 Vo alveolite doa|a do inflamatorna reakcija

so: edem, eksudacija i tendencija na {irewe.
Klini~kata slika e opi{ana vo vid na
dva sindroma:

Tipi~na pnevmonija, koja po~nuva naglo, so stud,

treska, visoka temperatura produktivna ka{lica, so
purulenten sputum i plevralna gradna bolka.
 
Atipi~nata pnevmonija se karakterizira so pojava na
prodromalni simptomi, kako op{ta slabost,
glavobolka, muskulni bolki, so postepen porast na
temperaturata, nenadejna suva ka{lica, voglavnom
bez plevralna bolka.
 Klini~ki razliki me|u tipi~na i atipi~na pnevmonija
(spored prof. Kuzman, Zagreb)

Tipi~na Atipi~na 
Naj~est pri~initel S.pneumoniae M.pneumoniae
Febrilnost visoka visoka
~esta treska bez treska
 
Ka{lica produktivna suva
(purulenten sputum) (ili odsutna)
Gradna bolka ~esta nema
 
Kataralni ~esti retki
simptomi
Herpes labialis relativno ~esto nema
 Klini~ki razliki me|u tipi~na i atipi~na pnevmonija
(spored prof.Kuzman, Zagreb)

 
Tipi~na Atipi~na
 
Auskultacija bronhalno di{ewe po~etno-normalno
so krepitacii podocna-krkori
 
Rtg lobarna/segmentna difuzni
konsolidacija intersticielni
(homogena senka) infiltrati
 
SE zabrzana pomalku zabrzana
 
Le leukocitoza so normalni
neutrofilija vrednosti
Dijagnoza na pnevmonii

 Anamneza, objektiven pregled

 Laboratoriski
= SE, Le, (difernc. rv.sl.)
= doka`uvawe na pri~initel
= serolo{ki tetovi
 RTG na graden ko{
 Invazivni metodi (aspiracija na sekret,
bronhoskopija-retko)
 Klasifikacija na pnevmonii spored
RTG naod

 Lobarna pnevmonija - homogeno zasen~uvawe na

eden ili pove}e lobusi
 Lobularna (bronopnevmonija): nehomogeni,
petnesti senki
 Intersticiska ( lentesti, lentestopetnesti senki
 Klasifikacija na pnevmonii spored tekot
na bolesta
 Akutna
 Subakutna
 Hroni~na

 Spored te`ina na klini~ka slika

 Lesna (mild)
 Sredna, sredno-te{ka (moderate)
 Te{ka (severe)
Koplikacii kaj pnevmonii

 Belodroben absces
 Ciroza na belodrobno tkivo
 Bronhiektazii
 Empyema pleurae
 Septikemija
 Lekuvawe na respiratorni infekcii

Zavisno od etiologija i klini~ka slika:

 Antipiretici, analgetici, sekretolitici
 Antibiotici (antibiogram)
 Inhalacii (bronhodilatator, kortiko)
 Bronhodilatatorna terapija
 Rehidratacija, vitamini
 Oksigenoterapija
 Odmor
 Terapija za pridru`ni bolesti