12 STROJNI VID

V proizvodnih sistemih so v preteklosti običajno delavci preverjali izdelke in se odločali o

kvaliteti. Ker pa smo omejeni s časom in možnostjo človeške napake, se dandanes čedalje
bolj v ta namen uporablja strojni vid. V tem primeru zajemamo sliko s posebno industrijsko
CCD-kamero v kombinaciji z zmogljivimi algoritmi za procesiranje in obdelavo slik. Na takšen
način dosežemo enotno in zanesljivo vizualno avtomatizirano meritev.

Slika 12.1: Osnovni sistem strojnega vida

Vir: Lastni

Kamera sliko zajema in jo oblikuje. Skladišče slik (frame grabber) pretvori serijo slik v
digitalno obliko in jih shrani. Modul procesiranja pa slike obdela in analizira glede na
zahtevano nalogo (prepoznava vzorcev slike). Torej modul procesiranja iz slike potegne
želeno informacijo. Procesiranje se izvede v večih korakih:
 Pred-procesiranje  izboljšava zajete in popačen slike.
 Ekstrakcija lika  detekcija roba lika.
 Analiza  izračun površine, centra, razpoznava vzorcev, npr. n-tulpe tehnika,
ki ugotovi neznani vzorec med znanimi.

Slika 12.2: Industrijske kamere

Vir: www.basler.com, www.ni.com (7.1.2012)

Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje
Evropskega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.
123
Sistemi strojnega vida v proizvodnih procesih omogočajo večjo kvaliteto ter manjši izmet
izdelkov. S takšnimi sistemi lahko zaznavamo izdelke z napako, nadziramo montažo
izdelkov, lociramo in identificiramo izdelke, sledimo izdelke ter izvajamo ostale avtomatizirane
meritve. Strojni vid je osnovi digitalna kamera s primerno lečo in osvetlitvijo ter vsa krmilna
elektronika in programska opremo, ki omogoča zajem in obdelavo slike izdelka, na katerem
izvajamo avtomatizirano meritev. Poznamo samostojne kamere za strojni vid, ki se namestijo
v avtomatizirani sistem, zajem in obdelava slike pa potekata na nadzornem računalniku. V
tem primeru mora nadzorni računalnik vsebovati tudi dodatno vhodno izhodno enoto, ki
omogoča komunikacijo z ostalimi nadzornimi računalniki. Kamera potrebuje tudi primerno
osvetlitev izdelka, ki omogoča čim boljši zajem slike ter napajalnik. Pomembna je tudi
resolucija industrijske kamere, ki pomeni tudi resolucijo in natančnost avtomatizirane meritve.
Poleg omenjenih kamer poznamo tudi posebne pametne industrijske kamere (smart
kamere), ki omogočajo zajem in obdelavo slike brez zunanjega nadzornega računalnika, ker
imajo sistem integriran že v sami kameri. Pametne kamere so zato nekoliko večje in dražje.
Med pomembnejšimi proizvajalci industrijskih kamer naj omenimo National Instruments in
Basler.

Slika 12.3: Primer robotskega strojnega vida 1

Vir: http://www.florobot.com/urunler_eng.asp?b=d&ID=37&IDD=70&p=3 (8.1.2012)

V robotskih sistemih je strojni vid prisoten v mnogo aplikacijah. Med mnogo možnostmi
omogoča zaznavanje pozicije izdelkov na tekočem traku, ki jih robot manipulira; omogoča
meritev polizdelkov, ki jih streže robot; šteje izdelke, ki jih robot paletizira ali pa preverja zvar
pri robotskem varjenju.

Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje
Evropskega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.
124
 Slika 12.4: Primer robotskega vida 2
Vir: http://www.lyl-ingenieria.com/en/industry-solutions/viro-3d-robot-vision/c6r30/ (8.1.2012)

Poleg industrijske kamere potrebujemo tudi programsko opremo za programiranje in

nastavitev parametrov avtomatizirane meritve izdelka (npr. NI Vision Builder). Programska
oprema omogoča nastavitev vseh parametrov zajemanja slike, programiranje meritve in
prikaz meritve.

OK

Slika 12.5: Nastavitev parametrov strojnega vida - na sliki meritev prisotnosti malih lukenj
Vir: www.ni.com (10.1.2012)

Učno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogočilo sofinanciranje
Evropskega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.
125