Siemens Sinumerik-Struganje PDF

Predgovor
Uvod 1
Konfiguracija stroja 2
SINUMERIK
Delovanje v ročnem načinu 3
SINUMERIK 840D sl/828D
Struženje Obdelava obdelovanca 4
Simulacija obdelave 5
Priročnik za upravljanje
Ustvarjanje programa G-
kode 6
Ustvarjanje programa
ShopTurn 7
Programiranje tehnoloških
funkcij (cikli) 8
Večkanalni pogled 9
Večkanalna podpora 10
Uporabnikove spremenljivke 11
Učenje programa 12
Delovanje v načinu Ročno
upravljanje stroja 13
Velja za:
Krmilnik SINUMERIK 840D sl / 840DE sl / 828D

Delo z B-osjo 14
Programska oprema Verzija
Delo z dvema nosilcema
CNC-programska oprema
za 840D sl/ 840DE sl 4.5 orodja 15
SINUMERIK Operate za PCU/PC 4.5
Upravljanje orodij 16
02/2012
6FC5398-8CP40-3WA0
Nadaljevanje na naslednji strani
Siemens AG Številka za naročanje dokumenta: 6FC5398-8CP40-3WA0 Copyright © Siemens AG 2012.
Industry Sector Ⓟ 03/2013 Pridržujemo si pravico do sprememb Vse pravice pridržane
Postfach 48 48
90026 NÜRNBERG
NEMČIJA
Nadaljevanje
Upravljanje programov 17
Konfiguracija pogonov 18
HT 8 19
SINUMERIK 840D sl/828D
Struženje Ctrl-Energy 20
Easy Message (samo 828D) 21

Priročnik za upravljanje
Easy Extend (samo 828D) 22
Service Planer (samo 828D) 23

Pregledovalnik lestvičnega
programa in dodatek
lestvičnega programa (samo 24
828D)
Alarmna sporočila, sporočila

o napaki in sistemska 25
sporočila
Dodatek A
Pravni nasveti
Koncept opozoril
Ta priročnik vsebuje napotke, katere morate upoštevati zaradi vaše osebne varnosti, kot tudi zaradi izogibanja
škode na stvareh. Napotki za vašo osebno varnost so poudarjeni z opozorilnim trikotnikom, napotki za posamične
poškodbe stvari pa so brez opozorilnih trikotnikov. Odvisno od stopnje nevarnosti so opozorila prikazana v
naraščajočem zaporedju, kot je prikazano v nadaljevanju.
NEVARNOST
pomeni, da bo nastopila smrt ali težje telesne poškodbe, če ne upoštevate ustreznih previdnostnih ukrepov.
OPOZORILO
pomeni, da lahko nastopi smrt ali težje telesne poškodbe, če ne upoštevate ustreznih previdnostnih ukrepov.
POZOR
pomeni, da lahko nastopijo lažje telesne poškodbe, če ne upoštevate ustreznih previdnostnih ukrepov.
POZOR
pomeni, da lahko nastopijo poškodbe stvari, če ne upoštevate ustreznih previdnostnih ukrepov.
Če nastopa sočasno več stopenj ogrožanja, se vedno uporabi opozorilo določene najvišje stopnje. Če se v
določenem opozorilu pred poškodbami osebja opozarja z opozorilnim trikotnikom, potem se lahko v istem
opozorilu dodatno vključi še opozorilo pred poškodbami stvari.
Kvalificirano osebje
Z izdelekom/sistemom, ki spada k dokumentaciji sme rokovati samo kvalificirano osebje za to nalogo z
upoštevanjem dokumentacije za postavljeno nalogo, še posebej varnostnih navodil in opozoril, ki so del te
dokumentacije. Kvalificirano osebje je zaradi svoje izobrazbe in izkušnje usposobljeno, da pri rokovanju s temi
izdelki/sistemi prepozna tveganja in prepreči možne nevarnosti.
Uporaba proizvodov Siemens v skladu z določili
Upoštevajte naslednje:
OPOZORILO
Proizvode Siemens je dovoljeno uporabljati samo za predvidene namene uporabe, ki so navedeni v katalogu in
v pripadajoči tehnični dokumentaciji. Če se pojavi potreba po uporabi tujih proizvodov in komponent, mora te
priporočiti oz. odobriti Siemens. Brezhibno in varno obratovanje proizvodov predpostavlja ustrezen in pravilen
transport, ustrezno in pravilno skladiščenje, postavitev, montažo, inštalacijo, zagon, kot tudi skrbno upravljanje
in vzdrževanje. Treba je zagotoviti dovoljene pogoje okolice. Treba je upoštevati napotke v pripadajoči
dokumentaciji.
Znamke
Vse oznake, ki so označene z znakom zaščitene blagovne znamke ®, so blagovne znamke podjetja Siemens AG.
Preostale oznake v tem besedilu so lahko blagovne znamke, katerih uporaba za namene tretjih oseb, lahko
škoduje pravicam njihovega lastnika.
Izključitev jamstva
Vsebino poudarjenega tiska smo glede ujemanja preverili z opisano strojno in programsko opremo. Kljub temu
vseh odstopanj ni možno popolnoma izključiti, tako da glede popolne usklajenosti ne moremo prevzeti nobenega
jamstva. Navedbe v tem poudarjenem tisku se redno preverjajo, morebitni potrebni popravki se nahajajo v
naslednjih izdajah.
Siemens AG Številka za naročanje dokumenta: 6FC5398-8CP40-3WA0 Copyright © Siemens AG 2012.

Industry Sector Ⓟ 03/2013 Pridržujemo si pravico do sprememb Vse pravice pridržane
Postfach 48 48
90026 NÜRNBERG
NEMČIJA
Predgovor
SINUMERIK dokumentacija
SINUMERIK dokumentacija se deli na naslednje kategorije:
● Splošna dokumentacija
● Dokumentacija za uporabnika
● Dokumentacija proizvajalca/servisna dokumentacija
Nadaljnje informacije
Na povezavi www.siemens.com/motioncontrol/docu so navedene informacije za naslednje
teme:
● Naročilo dokumentacije / Pregled tiskanih izdaj
● Nadaljnje povezave za prenos dokumentov
● Uporaba dokumentacije preko spleta (Priročniki/Iskanje in brskanje po informacijah)
V primeru vprašanj o tehnični dokumentaciji (npr. predlogi, popravki) pošljite E-pošto na
naslednji naslov:
docu.motioncontrol@siemens.com
My Documentation Manager (MDM)

Na naslednji povezavi so navedene informacije, s pomočjo katerih lahko na osnovi Siemens-
ovih vsebin individualno sestavite OEM-specifično strojno dokumentacijo:
www.siemens.com/mdm
Usposabljanje
Informacije o ponudbi za usposabljanje so na voljo na naslovu:
● www.siemens.com/sitrain
SITRAIN - Siemens-ovo usposabljanje za proizvode, sisteme in rešitve avtomatizacije
● www.siemens.com/sinutrain
SinuTrain - Programska oprema za usposabljanje za SINUMERIK
FAQs
Pogosto zastavljena vprašanja najdete na straneh Service&Support pod Produkt Support.
http://support.automation.siemens.com
Struženje
Priročnik za upravljanje, 02/2012, 6FC5398-8CP40-3WA0 5
Predgovor
SINUMERIK
Informacije o sistemu SINUMERIK so na voljo na naslednji povezavi:
www.siemens.com/sinumerik
Ciljna skupina
Dokumentacija je namenjena upravljavcu stružnih strojev, na katerih je nameščena
programska oprema SINUMERIK Operate.
Uporaba
Priročnik seznani uporabnike z operacijskimi elementi in ukazi. Uporabnike usposobi, da se
v primeru napak učinkovito odzovejo in uvedejo ustrezne ukrepe.
Standardni obseg
V tej dokumentaciji je opisana funkcionalnost standardnega obsega. Proizvajalec stroja
dokumentira vse dopolnitve ali spremembe, ki jih opravi na stroju.
Krmilnik lahko omogoča tudi druge funkcije, ki v tej dokumentaciji niso pojasnjene. Vendar
pri novi dobavi oz. v primeru servisiranja uporabnik do teh funkcij ni upravičen.
Prav tako ta dokumentacija zaradi preglednosti ne vsebuje vseh podrobnih informacij za vse
tipe proizvoda in tudi ne more upoštevati vsakega možnega primera postavitve, uporabe in
vzdrževanja.
Pojmi
V nadaljevanju je opisan pomen nekaterih osnovnih pojmov, ki se uporabljajo v tej
dokumentaciji.
Program
Program je zaporedje ukazov za CNC-krmilnik, s pomočjo katerih se na stroju zažene
izdelava določenega obdelovanca.
Kontura
Kontura pomeni obris obdelovanca. Po drugi strani pa se tako imenuje tudi tisti del
programa, v katerem se iz posameznih elementov definira obris obdelovanca.
Cikel
Cikel, npr. Vrtanje navojev, je s strani SINUMERIK Operate določen podprogram za
izvajanje večkrat pojavljajočega se postopka obdelave.
Tehnična podpora
Nacionalne telefonske številke za tehnično svetovanje najdete na internetni povezavi
http://www.siemens.com/automation/service&support
Struženje
6 Priročnik za upravljanje, 02/2012, 6FC5398-8CP40-3WA0
Kazalo vsebine
Predgovor .................................................................................................................................................. 5
1 Uvod ........................................................................................................................................................ 21
1.1 Pregled izdelkov...........................................................................................................................21
1.2 Operaterjeva konzola...................................................................................................................22
1.2.1 Pregled.........................................................................................................................................22
1.2.2 Tipke operaterjeve konzole..........................................................................................................24
1.3 Upravljalne plošče stroja..............................................................................................................33
1.3.1 Pregled.........................................................................................................................................33
1.3.2 Operacijski elementi upravljalne plošče stroja.............................................................................33
1.4 Uporabniški vmesnik....................................................................................................................36
1.4.1 Razdelitev zaslona.......................................................................................................................36
1.4.2 Prikaz statusa...............................................................................................................................37
1.4.3 Okno z dejanskimi vrednostmi .....................................................................................................40
1.4.4 T,F,S-okno ...................................................................................................................................41
1.4.5 Aktualni prikaz stavka ..................................................................................................................43
1.4.6 Upravljanje prek programskih tipk in navadnih tipk. ....................................................................43
1.4.7 Vnos ali izbor parametrov ............................................................................................................45
1.4.8 Žepni kalkulator............................................................................................................................47
1.4.9 Kontekstni meni............................................................................................................................48
1.4.10 Upravljanje na dotik .....................................................................................................................49
1.4.11 Preklop jezika uporabniškega vmesnika......................................................................................50
1.4.12 Vnos azijskih znakov....................................................................................................................51
1.4.13 Stopnje zaščite.............................................................................................................................53
1.4.14 Zaslonska pomoč v SINUMERIK Operate...................................................................................55
2 Konfiguracija stroja .................................................................................................................................. 59
2.1 Vklop in izklop ..............................................................................................................................59
2.2 Približevanje referenčni točki .......................................................................................................60
2.2.1 Referenciranje osi ........................................................................................................................60
2.2.2 Uporabnikova potrditev ................................................................................................................61
2.3 Načini in skupine načinov delovanja............................................................................................63
2.3.1 Splošno ........................................................................................................................................63
2.3.2 Skupine načinov delovanja in kanali............................................................................................65
2.3.3 Preklop kanala .............................................................................................................................65
2.4 Nastavitve za stroj........................................................................................................................67
2.4.1 Preklop koordinatnega sistema (MCS/WCS)...............................................................................67
2.4.2 Preklop merske enote ..................................................................................................................68
2.4.3 Nastavitev premika ničelne točke ................................................................................................69
2.5 Merjenje orodja ............................................................................................................................71
2.5.1 Ročno merjenje orodja.................................................................................................................71
2.5.2 Merjenje orodja z merilnim tipalom orodja ...................................................................................73
2.5.3 Kalibracija merilnega tipala orodja ...............................................................................................75
Struženje
Kazalo vsebine
2.5.4 Merjenje orodja s povečavo ........................................................................................................ 76

2.6 Merjenje ničelne točke obdelovanca........................................................................................... 77
2.7 Premiki ničelne točke .................................................................................................................. 79
2.7.1 Prikaz aktivnih premikov ničelne točke ....................................................................................... 80
2.7.2 Prikaz "Pregleda" premikov ničelne točke .................................................................................. 81
2.7.3 Prikaz in obdelava premika osnovne ničelne točke .................................................................... 83
2.7.4 Prikaz in obdelava nastavljivih premikov ničelne točke .............................................................. 84
2.7.5 Prikaz in obdelava podrobnosti premikov osnovne ničelne točke .............................................. 85
2.7.6 Brisanje premika ničelne točke ................................................................................................... 86
2.7.7 Merjenje ničelne točke obdelovanca........................................................................................... 87
2.8 Nadzor podatkov osi in vretena .................................................................................................. 88
2.8.1 Določitev omejitve delovnega območja....................................................................................... 88
2.8.2 Sprememba podatkov vretena.................................................................................................... 89
2.8.3 Podatki vpenjalne glave vretena ................................................................................................. 90
2.9 Prikaz seznamov podatkov nastavitve........................................................................................ 93
2.10 Prireditev ročnega kolesa............................................................................................................ 93
2.11 MDA ............................................................................................................................................ 96
2.11.1 Naložitev MDA-programa iz upravitelja programa ...................................................................... 96
2.11.2 Shranitev MDA-programa ........................................................................................................... 97
2.11.3 Izvajanje MDA-programa ............................................................................................................ 98
2.11.4 Brisanje MDA-programa.............................................................................................................. 98
3 Delovanje v ročnem načinu...................................................................................................................... 99
3.1 Splošno ....................................................................................................................................... 99
3.2 Izbira orodja in vretena................................................................................................................ 99
3.2.1 T,S,M-okno.................................................................................................................................. 99
3.2.2 Izbira orodja .............................................................................................................................. 101
3.2.3 Ročni zagon in zaustavitev vretena .......................................................................................... 102
3.2.4 Pozicioniranje vretena............................................................................................................... 103
3.3 Premik osi.................................................................................................................................. 104
3.3.1 Premik osi za fiksen pomik........................................................................................................ 104
3.3.2 Premik osi za spremenljiv pomik............................................................................................... 105
3.4 Pozicioniranje osi ...................................................................................................................... 106
3.5 Ročni prosti premik ................................................................................................................... 107
3.6 Preprosto odrezovanje obdelovanca ........................................................................................ 109
3.7 Sinhroniziranje navoja............................................................................................................... 112
3.8 Prednastavitve za ročni način ................................................................................................... 114
4 Obdelava obdelovanca .......................................................................................................................... 115
4.1 Zagon in zaustavitev obdelave ................................................................................................. 115
4.2 Izbira programa ......................................................................................................................... 116
4.3 Vpeljava programa .................................................................................................................... 117
4.4 Prikaz aktualnega programskega stavka .................................................................................. 119
4.4.1 Aktualni prikaz stavka ............................................................................................................... 119
Struženje
Kazalo vsebine
4.4.2 Prikaz osnovnega stavka ...........................................................................................................119

4.4.3 Prikaz programske ravni ............................................................................................................120
4.5 Korekcija programa....................................................................................................................122
4.6 Repozicioniranje osi...................................................................................................................123
4.7 Začetek obdelave na določenem mestu ....................................................................................125
4.7.1 Uporaba iskanja stavka..............................................................................................................125
4.7.2 Nadaljevanje programa od cilja iskanja naprej ..........................................................................127
4.7.3 Enostavna določitev cilja iskanja ...............................................................................................127
4.7.4 Vnos mesta prekinitve kot cilja iskanja ......................................................................................128
4.7.5 Vnos cilja iskanja z iskalnikom...................................................................................................129
4.7.6 Parameter za način iskanja stavka in iskalnik ...........................................................................130
4.7.7 Način iskanja stavka ..................................................................................................................131
4.8 Vpliv na izvajanje programa.......................................................................................................133
4.8.1 Upravljanja programa.................................................................................................................133
4.8.2 Izključeni stavki ..........................................................................................................................135
4.9 Prepisno shranjevanje ...............................................................................................................136
4.10 Urejanje programa .....................................................................................................................138
4.10.1 Iskanje v programih....................................................................................................................139
4.10.2 Zamenjava programskega besedila...........................................................................................140
4.10.3 Kopiranje/vstavljanje/brisanje programskega stavka.................................................................142
4.10.4 Preštevilčenje programa ............................................................................................................143
4.10.5 Ustvarjanje programskega stavka .............................................................................................143
4.10.6 Odpiranje drugih programov ......................................................................................................145
4.10.7 Nastavitve urejevalnika ..............................................................................................................146
4.11 Prikaz kalupa..............................................................................................................................148
4.11.1 Prikaz kalupa..............................................................................................................................148
4.11.2 Zagon prikaza kalupa.................................................................................................................150
4.11.3 Namensko aktiviranje programskega stavka .............................................................................151
4.11.4 Iskanje programskih stavkov......................................................................................................151
4.11.5 Sprememba pogleda..................................................................................................................152
4.11.5.1 Povečanje in pomanjšanje grafike .............................................................................................152
4.11.5.2 Sprememba odseka...................................................................................................................153
4.12 Prikaz G-funkcij in pomožnih funkcij ..........................................................................................155
4.12.1 Izbrane G-funkcije......................................................................................................................155
4.12.2 Vse G-funkcije............................................................................................................................157
4.12.3 Pomožne funkcije.......................................................................................................................158
4.13 Prikaži čas izvajanja in štej obdelovance...................................................................................161
4.14 Nastavitev za samodejni način ..................................................................................................163
5 Simulacija obdelave............................................................................................................................... 165
5.1 Pregled.......................................................................................................................................165
5.2 Simulacija pred obdelavo obdelovanca .....................................................................................170
5.3 Simultano zapisovanje pred obdelavo obdelovanca..................................................................172
5.4 Simultano zapisovanje med obdelavo obdelovanca..................................................................173
5.5 Različni pogledi obdelovanca ....................................................................................................174
Struženje
Kazalo vsebine
5.5.1 Stranski pogled ......................................................................................................................... 174

5.5.2 Prečni prerez............................................................................................................................. 174
5.5.3 Čelni pogled .............................................................................................................................. 175
5.5.4 3D-pogled.................................................................................................................................. 175
5.5.5 Pogled v 2 oknih........................................................................................................................ 176
5.6 Grafični prikaz ........................................................................................................................... 176
5.7 Urejanje prikaza simulacije ....................................................................................................... 177
5.7.1 Vnos surovca ............................................................................................................................ 177
5.7.2 Prikaz in skritje poti orodja ........................................................................................................ 177
5.8 Krmiljenje programa med simulacijo ......................................................................................... 178
5.8.1 Sprememba podajanja .............................................................................................................. 178
5.8.2 Simulacija programa po stavkih ................................................................................................ 179
5.9 Spreminjanje in prilagajanje simulacijske grafike ..................................................................... 180
5.9.1 Povečanje in pomanjšanje grafike ............................................................................................ 180
5.9.2 Premik grafike ........................................................................................................................... 181
5.9.3 Vrtenje grafike ........................................................................................................................... 181
5.9.4 Sprememba odseka .................................................................................................................. 182
5.9.5 Določitev ravni prereza ............................................................................................................. 183
5.10 Prikaz simulacijskih alarmov ..................................................................................................... 184
6 Ustvarjanje programa G-kode................................................................................................................ 185
6.1 Grafično vodenje programiranja................................................................................................ 185
6.2 Pogledi programov .................................................................................................................... 186
6.3 Programska struktura................................................................................................................ 189
6.4 Podlage ..................................................................................................................................... 190
6.4.1 Ravnine obdelave ..................................................................................................................... 190
6.4.2 Trenutne ravnine v ciklih in zaslonskih maskah........................................................................ 190
6.4.3 Programiranje orodja (T) ........................................................................................................... 191
6.5 Ustvarjanje programa G-kode ................................................................................................... 192
6.6 Vnos surovca ............................................................................................................................ 193
6.6.1 Funkcija ..................................................................................................................................... 193
6.7 Ravnina obdelave, smer frezanja, ravnina umika, varnostna razdalja in podajanje (PL,
RP, SC, F) ................................................................................................................................. 195
6.8 Izbira ciklov s programskimi tipkami ......................................................................................... 196
6.9 Klic tehnoloških ciklov ............................................................................................................... 201
6.9.1 Izklop parametrov cikla ............................................................................................................. 201
6.9.2 Podatki nastavitve za cikle ........................................................................................................ 201
6.9.3 Preverjanje parametrov ciklov................................................................................................... 202
6.9.4 Programiranje spremenljivk....................................................................................................... 202
6.9.5 Sprememba klica cikla .............................................................................................................. 203
6.9.6 Skladnost pri podpori ciklov ...................................................................................................... 204
6.9.7 Druge funkcije v zaslonih vnosa ............................................................................................... 204
6.10 Podpora merilnih ciklov ............................................................................................................. 205
Struženje
Kazalo vsebine
7 Ustvarjanje programa ShopTurn............................................................................................................ 207

7.1 Grafično vodenje programiranja programov ShopTurn .............................................................207
7.2 Pogledi programov.....................................................................................................................208
7.3 Programska struktura.................................................................................................................212
7.4 Podlage ......................................................................................................................................213
7.4.1 Ravnine obdelave ......................................................................................................................213
7.4.2 Približevanje/umik v obdelovalnem ciklu ...................................................................................215
7.4.3 Absolutna in inkrementalna mera ..............................................................................................217
7.4.4 Polarne koordinate.....................................................................................................................219
7.4.5 Vpenjanje v vreteno ...................................................................................................................219
7.5 Ustvarjanje programa ShopTurn................................................................................................220
7.6 Glava programa .........................................................................................................................222
7.7 Ustvarjanje programskih stavkov ...............................................................................................224
7.8 Orodje, korekcijska vrednost, podajanje in število vrtljajev vretena (T, D, F, S, V) ...................225
7.9 Klic premikov ničelnih točk.........................................................................................................228
7.10 Ponovitev programskih stavkov .................................................................................................229
7.11 Navedba količine........................................................................................................................231
7.12 Spreminjanje programskih stavkov ............................................................................................232
7.13 Sprememba programskih nastavitev .........................................................................................233
7.14 Izbira ciklov s programskimi tipkami ..........................................................................................235
7.15 Klic tehnoloških funkcij...............................................................................................................240
7.15.1 Druge funkcije v zaslonih vnosa ................................................................................................240
7.15.2 Preverjanje parametrov ciklov....................................................................................................240
7.15.3 Programiranje spremenljivk .......................................................................................................241
7.15.4 Podatki nastavitve za tehnološke funkcije .................................................................................241
7.15.5 Sprememba klica cikla ...............................................................................................................242
7.15.6 Skladnost pri podpori ciklov .......................................................................................................242
7.16 Programiranje cikla umika/približevanja ....................................................................................243
7.17 Podpora merilnih ciklov..............................................................................................................245
7.18 Primer: Standardna obdelava ....................................................................................................246
7.18.1 Risba obdelovanca ....................................................................................................................247
7.18.2 Programiranje.............................................................................................................................248
7.18.3 Rezultati/simulacijski test ...........................................................................................................261
7.18.4 Program obdelave G-kode.........................................................................................................263
8 Programiranje tehnoloških funkcij (cikli)................................................................................................. 267
8.1 Vrtanje........................................................................................................................................267
8.1.1 Splošno ......................................................................................................................................267
8.1.2 Centriranje (CYCLE81) ..............................................................................................................268
8.1.2.1 Funkcija......................................................................................................................................268
8.1.3 Vrtanje (CYCLE82) ....................................................................................................................270
8.1.4 Povrtavanje (CYCLE85).............................................................................................................273
8.1.5 Izvrtavanje (CYCLE86) ..............................................................................................................275
Struženje
Kazalo vsebine
8.1.6 Globoko vrtanje (CYCLE83)...................................................................................................... 278

8.1.7 Vrtanje navoja (CYCLE84, 840)................................................................................................ 282
8.1.8 Navojno frezanje (CYCLE78).................................................................................................... 288
8.1.9 Pozicije in pozicijski vzorci ........................................................................................................ 292
8.1.9.1 Približevanje/umik ..................................................................................................................... 292
8.1.10 Poljubne pozicije (CYCLE802).................................................................................................. 293
8.1.10.1 Funkcija ..................................................................................................................................... 293
8.1.11 Pozicijski vzorec Črta (HOLES1), Mreža ali Okvir (CYCLE801)............................................... 296
8.1.12 Pozicijski vzorec Krog (HOLES2) ............................................................................................. 298
8.1.13 Prikaži in skrij pozicije ............................................................................................................... 302
8.1.14 Ponovitev pozicij ....................................................................................................................... 304
8.1.14.1 Funkcija ..................................................................................................................................... 304
8.2 Struženje ................................................................................................................................... 305
8.2.1 Splošno ..................................................................................................................................... 305
8.2.2 Odrezovanje (CYCLE951) ........................................................................................................ 305
8.2.3 Zarezovanje (CYCLE930) ......................................................................................................... 308
8.2.4 Zastruženje oblike E in F (CYCLE940) ..................................................................................... 311
8.2.5 Zastruženje navoja (CYCLE940) .............................................................................................. 314
8.2.6 Struženje navoja (CYCLE99) .................................................................................................... 317
8.2.7 Navojna veriga (CYCLE98)....................................................................................................... 327
8.2.8 Prebod (CYCLE92) ................................................................................................................... 330
8.3 Konturno struženje .................................................................................................................... 332
8.3.1 Splošno ..................................................................................................................................... 332
8.3.2 Prikaz konture ........................................................................................................................... 333
8.3.3 Ustvarjanje nove konture .......................................................................................................... 335
8.3.4 Ustvarjanje elementov konture ................................................................................................. 337
8.3.5 Vnos dimenzije prilagoditve ...................................................................................................... 342
8.3.6 Sprememba konture.................................................................................................................. 344
8.3.7 Klic konture (CYCLE62) – samo pri programu G-kode............................................................. 345
8.3.8 Odrezovanje (CYCLE952) ........................................................................................................ 346
8.3.9 Odrezovanje ostanka (CYCLE952)........................................................................................... 352
8.3.10 Dolbenje (CYCLE952)............................................................................................................... 355
8.3.11 Dolbenje ostanka (CYCLE952)................................................................................................. 358
8.3.12 Potopno struženje (CYCLE952)................................................................................................ 360
8.3.13 Potopno struženje ostanka (CYCLE952) .................................................................................. 364
8.4 Frezanje .................................................................................................................................... 366
8.4.1 Čelno frezanje (CYCLE61)........................................................................................................ 366
8.4.2 Pravokotni žep (POCKET3) ...................................................................................................... 370
8.4.3 Krožni žep (POCKET4) ............................................................................................................. 375
8.4.4 Pravokotni čep (CYCLE76) ....................................................................................................... 381
8.4.5 Krožni čep (CYCLE77).............................................................................................................. 385
8.4.6 Večrobi del (CYCLE79)............................................................................................................. 389
8.4.7 Vzdolžni utor (SLOT1)............................................................................................................... 392
8.4.8 Krožni utor (SLOT2) .................................................................................................................. 397
8.4.9 Odprti utor (CYCLE899)............................................................................................................ 401
8.4.10 Podolgovata luknja (LONGHOLE) – samo pri programu G-kode ............................................. 408
8.4.11 Frezanje navoja (CYCLE70) ..................................................................................................... 410
8.4.12 Graviranje (CYCLE60) .............................................................................................................. 414
8.5 Konturno frezanje...................................................................................................................... 421
8.5.1 Splošno ..................................................................................................................................... 421
Struženje
Kazalo vsebine
8.5.2 Prikaz konture ............................................................................................................................421

8.5.3 Ustvarjanje nove konture ...........................................................................................................423
8.5.4 Ustvarjanje elementov konture ..................................................................................................425
8.5.5 Sprememba konture ..................................................................................................................430
8.5.6 Klic konture (CYCLE62) – samo pri programu G-kode..............................................................431
8.5.7 Frezanje poti (CYCLE72)...........................................................................................................432
8.5.8 Konturni žep/konturni čep (CYCLE63/64)..................................................................................438
8.5.9 Predvrtanje konturnega žepa (CYCLE64) .................................................................................439
8.5.10 Frezanje konturnega žepa (CYCLE63)......................................................................................444
8.5.11 Ostanke materiala konturnega žepa (CYCLE63, opcija)...........................................................447
8.5.12 Frezanje konturnega čepa (CYCLE63)......................................................................................449
8.5.13 Ostanek materiala konturnega čepa (CYCLE63, opcija)...........................................................452
8.6 Dodatni cikli in funkcije...............................................................................................................455
8.6.1 Ravnina zasuka / Naravnava orodja (CYCLE800) ....................................................................455
8.6.2 Zasučno orodje (CYCLE800).....................................................................................................464
8.6.2.1 Poravnava stružnih orodij – le pri programu G-kode (CYCLE800)............................................464
8.6.2.2 Poravnava frezalnih orodij – le pri programu G-kode (CYCLE800)...........................................465
8.6.2.3 Približevanje frezalnih orodij – le pri programu G-kode (CYCLE800)........................................466
8.6.3 Nastavitve High Speed (CYCLE832).........................................................................................468
8.6.4 Podprogrami...............................................................................................................................471
8.7 Dodatni cikli in funkcije ShopTurn..............................................................................................473
8.7.1 Centrično vrtanje........................................................................................................................473
8.7.2 Centrični navoj ...........................................................................................................................475
8.7.3 Transformacije ...........................................................................................................................478
8.7.4 Premik ........................................................................................................................................480
8.7.5 Rotacija ......................................................................................................................................481
8.7.6 Spreminjanje velikosti v merilu...................................................................................................482
8.7.7 Zrcaljenje....................................................................................................................................483
8.7.8 Rotacija C-osi.............................................................................................................................484
8.7.9 Ravne in krožne obdelave .........................................................................................................485
8.7.10 Izbira orodja in ravnine obdelave ...............................................................................................485
8.7.11 Programiranje linije ....................................................................................................................487
8.7.12 Programiranje kroga z znano središčno točko...........................................................................489
8.7.13 Programiranje kroga z znanim polmerom..................................................................................491
8.7.14 Polarne koordinate.....................................................................................................................493
8.7.15 Linija, polarno.............................................................................................................................495
8.7.16 Krog, polarno..............................................................................................................................497
8.7.17 Obdelava s protivretenom..........................................................................................................499
8.7.17.1 Primer programiranja: Obdelava glavnega vretena - Prenos obdelovanca - Obdelava
protivretena ................................................................................................................................500
8.7.17.2 Primer programiranja: Obdelava protivretena - brez predhodnega prenosa.............................500
8.7.17.3 Primer programiranja: Obdelava drogov....................................................................................501
8.7.17.4 Parametri protivretena ...............................................................................................................502
9 Večkanalni pogled ................................................................................................................................. 507
9.1 Večkanalni pogled......................................................................................................................507
9.2 Večkanalni pogled v upravljalnem območju "Stroj"....................................................................507
9.3 Večkanalna funkcija pri velikih operaterjevih konzolah .............................................................510
9.4 Večkanalni pogled......................................................................................................................512
Struženje
Kazalo vsebine
10 Večkanalna podpora.............................................................................................................................. 515

10.1 Delo z več kanali ....................................................................................................................... 515
10.2 Večkanalni urejevalnik .............................................................................................................. 516
10.2.1 Namestitev večkanalnega urejevalnika..................................................................................... 516
10.2.2 Vnos večkanalnih podatkov ...................................................................................................... 517
10.2.3 Urejanje večkanalnega programa ............................................................................................. 520
10.2.3.1 Sprememba seznama opravil ................................................................................................... 520
10.2.3.2 Urejanje večkanalnega programa G-kode ................................................................................ 521
10.2.3.3 Urejanje večkanalnega programa ShopTurn ............................................................................ 523
10.2.3.4 Ustvarjanje programskega stavka............................................................................................. 531
10.2.4 Sinhroniziranje programov ........................................................................................................ 534
10.2.5 Optimiranje časa obdelave........................................................................................................ 537
10.3 Simulacija obdelave .................................................................................................................. 539
10.3.1 Simulacija .................................................................................................................................. 539
10.3.2 Različni pogledi obdelovanca pri večkanalni podpori ............................................................... 540
10.4 Prikaz / obdelava večkanalnega delovanja v upravljalnem območju "Stroj"............................. 541
10.4.1 Vpeljava programov .................................................................................................................. 541
10.4.2 Iskanje stavka in upravljanje programa..................................................................................... 542
10.5 Večkanalna funkcija pri velikih operaterjevih konzolah............................................................. 544
10.6 Nastavitev večkanalne funkcije ................................................................................................. 547
10.7 Sinhroniziranje protivretena ...................................................................................................... 549
11 Uporabnikove spremenljivke.................................................................................................................. 555
11.1 Pregled ...................................................................................................................................... 555
11.2 R-parametri ............................................................................................................................... 556
11.3 Prikaži globalne GUD-je............................................................................................................ 557
11.4 Prikaz kanalskih GUD-jev ......................................................................................................... 558
11.5 Prikaz lokalnih LUD-jev ............................................................................................................. 559
11.6 Prikaz programskih PUD-jev ..................................................................................................... 560
11.7 Iskanje uporabnikovih spremenljivk .......................................................................................... 561
11.8 Definiranje in aktiviranje uporabnikovih spremenljivk ............................................................... 561
12 Učenje programa ................................................................................................................................... 563
12.1 Pregled ...................................................................................................................................... 563
12.2 Splošni potek............................................................................................................................. 563
12.3 Vstavljanje stavka ..................................................................................................................... 564
12.3.1 Vnosni parametri pri stavkih učenja .......................................................................................... 565
12.4 Učenje prek oken ...................................................................................................................... 567
12.4.1 Splošno ..................................................................................................................................... 567
12.4.2 Učenje hitrega premika G0 ....................................................................................................... 568
12.4.3 Učenje linije G1 ......................................................................................................................... 568
12.4.4 Učenje vmesne in končne točke kroga CIP .............................................................................. 569
12.4.5 Učenje A-splina ......................................................................................................................... 569
Struženje
Kazalo vsebine
12.5 Sprememba stavka ....................................................................................................................571

12.6 Izbira stavka ...............................................................................................................................572
12.7 Brisanje stavka...........................................................................................................................573
12.8 Nastavitve za učenje..................................................................................................................574
13 Delovanje v načinu Ročno upravljanje stroja ......................................................................................... 575
13.1 Ročno upravljanje stroja ............................................................................................................575
13.2 Merjenje orodja ..........................................................................................................................576
13.3 Nastavitev premika ničelne točke ..............................................................................................576
13.4 Nastavitev omejevalnika ............................................................................................................577
13.5 Preprosta obdelava obdelovanca ..............................................................................................578
13.5.1 Premik osi ..................................................................................................................................578
13.5.2 Konusno struženje .....................................................................................................................579
13.5.3 Ravna in krožna obdelava .........................................................................................................580
13.5.3.1 Ravno struženje .........................................................................................................................580
13.5.3.2 Krožno struženje ........................................................................................................................581
13.6 Kompleksna obdelava................................................................................................................583
13.6.1 Vrtanje z ročnim strojem ............................................................................................................585
13.6.2 Vrtanje z ročnim strojem ............................................................................................................586
13.6.3 Frezanje z ročnim strojem..........................................................................................................588
13.7 Simulacija in simultano zapisovanje ..........................................................................................589
14 Delo z B-osjo ......................................................................................................................................... 591
14.1 Stružni stroji z B-osjo .................................................................................................................591
14.2 Poravnava orodja pri struženju ..................................................................................................594
14.3 Frezanje z B-osjo .......................................................................................................................595
14.4 Zasuk .........................................................................................................................................595
14.5 Umik/približevanje......................................................................................................................597
14.6 Pozicijski vzorec.........................................................................................................................599
14.7 Izbira orodja za ročni način ........................................................................................................600
14.8 Merjenje orodja z B-osjo ............................................................................................................601
15 Delo z dvema nosilcema orodja............................................................................................................. 603
15.1 Programiranje z dvema nosilcem orodja ...................................................................................603
15.2 Merjenje orodja ..........................................................................................................................604
16 Upravljanje orodij ................................................................................................................................... 605
16.1 Seznami za upravljanje orodij ....................................................................................................605
16.2 Upravljanje zalogovnika .............................................................................................................606
16.3 Tipi orodij....................................................................................................................................607
16.4 Izmera orodja .............................................................................................................................610
16.5 Seznam orodij ............................................................................................................................615
Struženje
Kazalo vsebine
16.5.1 Dodatni podatki ......................................................................................................................... 618

16.5.2 Namestitev novega orodja ........................................................................................................ 620
16.5.3 Merjenje orodja ......................................................................................................................... 622
16.5.4 Upravljanje več rezalnih robov .................................................................................................. 623
16.5.5 Brisanje orodja .......................................................................................................................... 624
16.5.6 Nalaganje in razlaganje orodja ................................................................................................. 624
16.5.7 Izbira zalogovnika ..................................................................................................................... 626
16.6 Obraba orodja ........................................................................................................................... 628
16.6.1 Ponovno aktiviranje orodja........................................................................................................ 631
16.7 Podatki orodja OEM .................................................................................................................. 632
16.8 Zalogovnik ................................................................................................................................. 634
16.8.1 Pozicioniranje zalogovnika........................................................................................................ 636
16.8.2 Premestitev orodja .................................................................................................................... 637
16.8.3 Razlaganje vseh orodij.............................................................................................................. 638
16.9 Razvrščanje seznamov za upravljanje orodij............................................................................ 639
16.10 Filtriranje seznamov za upravljanje orodij................................................................................. 640
16.11 Ciljno iskanje po seznamih za upravljanje orodja ..................................................................... 641
16.12 Prikaz podrobnosti o orodjih ..................................................................................................... 643
16.13 Sprememba pozicije rezalnega roba ali tipa orodja.................................................................. 644
16.14 Nastavitve za sezname orodij ................................................................................................... 645
16.15 Delo z Multitool-om ................................................................................................................... 647
16.15.1 Seznam orodij pri Multitool-u..................................................................................................... 647
16.15.2 Namestitev Multitool-a............................................................................................................... 649
16.15.3 Nameščanje orodij v Multitool ................................................................................................... 651
16.15.4 Odstranjevanje orodij iz Multitool-a........................................................................................... 652
16.15.5 Brisanje Multitool-a.................................................................................................................... 652
16.15.6 Nalaganje in razlaganjaMultitool-a............................................................................................ 653
16.15.7 Ponovno aktiviranje Multitool-a ................................................................................................. 653
16.15.8 Premestitev Multitool-a.............................................................................................................. 655
16.15.9 Pozicioniranje Multitool-a .......................................................................................................... 656
17 Upravljanje programov........................................................................................................................... 657
17.1 Pregled ...................................................................................................................................... 657
17.1.1 NC pomnilnik............................................................................................................................. 660
17.1.2 Lokalni pogon............................................................................................................................ 660
17.1.3 USB-pogoni............................................................................................................................... 662
17.2 Odpiranje in zapiranje programa............................................................................................... 663
17.3 Izvajanje programa.................................................................................................................... 664
17.4 Ustvarjanje imenika/programa/seznama opravil/seznama programov..................................... 666
17.4.1 Ustvarjanje novega imenika ...................................................................................................... 666
17.4.2 Namestitev novega obdelovanca.............................................................................................. 667
17.4.3 Ustvarjanje novega programa G-kode ...................................................................................... 668
17.4.4 Nov program ShopTurn............................................................................................................. 669
17.4.5 Ustvarjanje nove poljubne datoteke.......................................................................................... 670
17.4.6 Ustvarjanje seznama opravil ..................................................................................................... 671
17.4.7 Ustvarjanje seznama programov .............................................................................................. 672
Struženje
Kazalo vsebine
17.5 Ustvarjanje predlog ....................................................................................................................674

17.6 Iskanje imenikov in datotek........................................................................................................675
17.7 Prikaz programa v predogledu...................................................................................................676
17.8 Označevanje več imenikov/programov......................................................................................677
17.9 Kopiranje in vstavljanje imenika/programa ................................................................................679
17.10 Brisanje imenika/programa ........................................................................................................681
17.11 Spreminjanje lastnosti datotek in imenikov................................................................................682
17.12 Ogled PDF-dokumentov ............................................................................................................683
17.13 EXTCALL ...................................................................................................................................685
17.14 Shranjevanje podatkov ..............................................................................................................687
17.14.1 Ustvarjanje arhiva v upravitelju programa .................................................................................687
17.14.2 Ustvarjanje arhiva prek sistemskih podatkov.............................................................................689
17.14.3 Uvoz v arhiv v upravitelju programa ..........................................................................................691
17.14.4 Uvoz arhiva iz sistemskih podatkov ...........................................................................................692
17.15 Podatki za nastavitev .................................................................................................................694
17.15.1 Shranjevanje podatkov za nastavitev ........................................................................................694
17.15.2 Branje podatkov za nastavitev ...................................................................................................697
17.16 V24.............................................................................................................................................699
17.16.1 Uvoz in izvoz arhivov .................................................................................................................699
17.16.2 nastavitev V24 v upravitelju programa.......................................................................................701
18 Konfiguracija pogonov ........................................................................................................................... 703
18.1 Pregled.......................................................................................................................................703
18.2 Konfiguracija pogonov ...............................................................................................................704
19 HT 8....................................................................................................................................................... 707
19.1 HT 8 pregled ..............................................................................................................................707
19.2 Tipke premika.............................................................................................................................710
19.3 Meni na upravljalni plošči stroja .................................................................................................711
19.4 Virtualna tipkovnica....................................................................................................................712
19.5 Kalibracija zaslona na dotik .......................................................................................................714
20 Ctrl-Energy ............................................................................................................................................ 715
20.1 Pregled.......................................................................................................................................715
20.2 Prikaz porabe energije ...............................................................................................................716
20.3 Merjenje in shranjevanje porabe energije..................................................................................717
20.4 Dolgoročna meritev porabe energije..........................................................................................718
20.5 Prikaz merilnih krivulj .................................................................................................................719
20.6 Upravljanje profilov varčevanja z energijo .................................................................................720
21 Easy Message (samo 828D).................................................................................................................. 723
21.1 Pregled.......................................................................................................................................723
Struženje
Kazalo vsebine
21.2 Aktiviranje programa Easy Message ........................................................................................ 725

21.3 Ustvarjanje/urejanje uporabniškega profila............................................................................... 726
21.4 Nastavitev dogodkov................................................................................................................. 727
21.5 Prijava in odjava aktivnega uporabnika .................................................................................... 729
21.6 Prikaz SMS-protokolov.............................................................................................................. 730
21.7 Izvedba nastavitev za funkcijo Easy Message.......................................................................... 731
22 Easy Extend (samo 828D) ..................................................................................................................... 733
22.1 Pregled ...................................................................................................................................... 733
22.2 Omogočenje naprave................................................................................................................ 734
22.3 Aktiviranje in deaktiviranje naprave .......................................................................................... 735
22.4 Zagon funkcije Easy Extend...................................................................................................... 736
23 Service Planer (samo 828D).................................................................................................................. 737
23.1 Izvajanje in opazovanje vzdrževalnih nalog.............................................................................. 737
23.2 Konfiguracija vzdrževalnih nalog .............................................................................................. 738
24 Pregledovalnik lestvičnega programa in dodatek lestvičnega programa (samo 828D) .......................... 741
24.1 PLC-diagnostika........................................................................................................................ 741
24.2 Struktura uporabniškega vmesnika........................................................................................... 742
24.3 Možnosti upravljanja ................................................................................................................. 743
24.4 Prikaz PLC-lastnosti.................................................................................................................. 745
24.5 Prikaz informacij o programskih modulih .................................................................................. 745
24.6 Prikaz in urejanje NC/PLC-spremenljivk ................................................................................... 748
24.7 Nalaganje PLC-uporabniškega programa................................................................................. 749
24.8 Urejanje lokalne tabele spremenljivk ........................................................................................ 750
24.9 Ustvarjanje novega modula....................................................................................................... 751
24.10 Urejanje lastnosti modula.......................................................................................................... 752
24.11 Vstavljanje in urejanje omrežja ................................................................................................. 753
24.12 Urejanje lastnosti omrežja......................................................................................................... 755
24.13 Prikaz/razveljavitev zaščite dostopa ......................................................................................... 756
24.14 Prikaz in urejanje tabel simbolov .............................................................................................. 756
24.15 Iskanje operandov..................................................................................................................... 757
24.16 Vstavljanje/brisanje tabele simbolov ......................................................................................... 759
24.17 Prikaz informacijske tabele o simbolih omrežij ......................................................................... 760
24.18 Prikaz in obdelava PLC-signalov .............................................................................................. 761
24.19 Prikaz navzkrižnih referenc ....................................................................................................... 762
Struženje
Kazalo vsebine
25 Alarmna sporočila, sporočila o napaki in sistemska sporočila................................................................ 765

25.1 Prikaz alarmov ...........................................................................................................................765
25.2 Prikaz dnevnika alarmov............................................................................................................767
25.3 Prikaz sporočil............................................................................................................................768
25.4 Razvrščanje alarmov, napak in sporočil ....................................................................................769
25.5 PLC- in NC-spremenljivke..........................................................................................................770
25.5.1 Prikaz in urejanje NC/PLC-spremenljivk....................................................................................770
25.5.2 Shranjevanje in nalaganje mask ................................................................................................774
25.5.3 Nalaganje PLC-simbolov ...........................................................................................................775
25.6 Verzija ........................................................................................................................................776
25.6.1 Prikaz podatkov verzije ..............................................................................................................776
25.6.2 Shranjevanje informacij..............................................................................................................777
25.7 Dnevnik ......................................................................................................................................779
25.7.1 Prikaz in obdelava dnevnika ......................................................................................................779
25.7.2 Izvedba / iskanje postavke v dnevniku ......................................................................................780
25.8 Ustvarjanje posnetkov zaslona ..................................................................................................782
25.9 Diagnostika na daljavo...............................................................................................................783
25.9.1 Nastavitev daljinskega dostopa .................................................................................................783
25.9.2 Dovoljenje za modem ................................................................................................................785
25.9.3 Zahteva za diagnostiko na daljavo ............................................................................................785
25.9.4 Izhod iz diagnostike na daljavo ..................................................................................................786
A Dodatek ................................................................................................................................................. 787
A.1 Pregled dokumentacije ..............................................................................................................787
Indeks.................................................................................................................................................... 789
Struženje
Kazalo vsebine
Struženje
Uvod 1
1.1 Pregled izdelkov
Krmilnik SINUMERIK je CNC-krmilnik (Computerized Numerical Control) za obdelovalne
stroje (npr. odrezovalni stroji).
S CNC-krmilnikom lahko v povezavi z obdelovalnim strojem med drugim izvajate naslednje
funkcije:
● Ustvarjanje in prilagajanje obdelovalnih programov,
● Izvajanje obdelovalnih programov,
● Ročno krmiljenje,
● Dostop do notranjih in zunanjih nosilcev podatkov,
● Urejanje podatkov za programe,
● Upravljanje orodij, ničelnih točk in drugih uporabnikovih podatkov, ki jih v programih
potrebujemo,
● Diagnostika krmilnika in stroja.
Upravljalna območja
Osnovne funkcije so v krmilniku zbrane v naslednjih upravljalnih območjih:
8SUDYOMDOQD
REPRÏMD
,]YDMDQMHREGHORYDOQHJDSURJUDPDURÏQR 6752-
NUPLOMHQMH
8UHMDQMHSRGDWNRY]DSURJUDPH 3$5$0(7(5
8SUDYOMDQMHRURGLM
8VWYDUMDQMHLQSULODJDMDQMHREGHORYDOQLK 352*5$0
SURJUDPRY
'RVWRSGRQRWUDQMLKLQ]XQDQMLKQRVLOFHY 835$9,7(/-
SRGDWNRY 352*5$0$
3ULND]DODUPDSULND]VWRULWYH ',$*1267,
.$
3ULODJDMDQMH1&SRGDWNRYVWURMXQDVWDYLWHY =$
VLVWHPD *21
Struženje
Uvod
1.2 Operaterjeva konzola
1.2.1 Pregled
Uvod
Prek operaterjeve konzole se izvrši prikaz (ekran) in upravljanje (npr. tipke in programske
tipke) uporabniškega vmesnika SINUMERIK Operate.
S pomočjo operaterjeve konzole OP 010 so zgledno prikazane komponente, ki so na voljo
za upravljanje krmilnika in obdelovalnega stroja.
Operacijski in prikazni elementi

(5)

(5)

Struženje
Uvod
1 Status-LED: POWER
2 Status-LED: TEMP
(pri vklopu je treba računati z večjo obrabo)
3 Črkovni blok
4 Številčni blok
5 Programske tipke
6 Blok krmilnih tipk
7 Blok vročih tipk
8 Puščični blok
9 USB-vmesnik
10 Tipka Menu Select
11 Menijska tipka za naprej
12 Tipka za območje stroja
13 Menijska tipka za nazaj
Slika 1-1 Pogled operaterjeve konzole OP 010
Literatura
Točen opis ter pogled nadaljnjih operaterjevih konzol najdete v naslednji literaturi:
Tehnični priročnik Komponente in povezava; SINUMERIK 840D sl/840Di sl
Struženje
Uvod
1.2.2 Tipke operaterjeve konzole

Za upravljanje krmilnika in obdelovalnega stroja so na voljo naslednje kombinacije tipk.
Tipke in kombinacije tipk
Tipka Funkcija
<ALARM CANCEL>
Izbriše alarme in sporočila, označena s tem simbolom.
<CHANNEL>
Pri več kanalih preklopi naprej.
<HELP>
Prikliče kontekstno zaslonsko pomoč za izbrano okno.
<NEXT WINDOW> *
• Preklaplja med posameznimi okni.
• Pri večkanalnem pogledu oz. večkanalnem delovanju znotraj
enega kanalnega stolpca preklaplja med zgornjim in
spodnjim oknom.
• V izbirnem seznamu in izbirnem polju izbere prvi vnos.
• Kazalko pomakne na začetek besedila
* na USB-tipkovnici uporabite tipko <Home> oz. <Pos 1>

+ <NEXT WINDOW> + <SHIFT>
• V izbirnem seznamu in izbirnem polju izbere prvi vnos.
• Pomakne kazalko na začetek besedila.
• Označi povezano izbiro od aktualne pozicije kazalke do ciljne
pozicije.
• Označi povezano izbiro aktualne pozicije kazalke do začetka
programskega stavka.
+ <NEXT WINDOW> + <ALT>
• Kazalko pomakne na prvi objekt.
• Kazalko pomakne v prvi stolpec vrstice tabele.
• Kazalko pomakne na začetek programskega stavka.
+ <NEXT WINDOW> + <CTRL>

• Kazalko pomakne na začetek programa.
• Kazalko premakne v prvo vrstico aktualnega stolpca.
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
+ + <NEXT WINDOW> + <CTRL> + <SHIFT>
• Kazalko pomakne na začetek programa.
• Kazalko premakne v prvo vrstico aktualnega stolpca.
• Označi povezano izbiro od aktualne pozicije kazalke do ciljne
pozicije.
• Označi povezano izbiro aktualne pozicije kazalke do začetka
programa.
<PAGE UP>
V oknu prelista za eno stran navzgor.
+ <PAGE UP> + <SHIFT>

V upravitelju programa in v urejevalniku programa označi
sezname oz. programske stavke od pozicije kazalke do začetka
okna.
+ <PAGE UP> + <CTRL>

Postavi kazalko na vrhnjo vrstico okna.
<PAGE DOWN>
V oknu prelista za eno stran navzdol.
+ <PAGE DOWN> + <SHIFT>

sezname oz. programske stavke od pozicije kazalke do konca
okna.
+ <PAGE DOWN> + <CTRL>

Postavi kazalko na spodnjo vrstico okna.
<Kazalka desno>
• Urejevalno polje
Odpre imenik ali program (npr. cikel) v urejevalniku.
• Navigacija
Kazalko pomakne za en znak v desno.
+ <Kazalka desno> + <CTRL>

Kazalko pomakne za eno besedo v desno.
• Navigacija
Kazalko v tabeli pomakne za eno celico v desno.
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
<Kazalka levo>
Zapre imenik ali program (npr. cikel) v urejevalniku
programa. V kolikor ste izvedli spremembe, se te
prevzamejo.
• Navigacija
Kazalko pomakne za en znak v levo.
+ <Kazalka levo> + <CTRL>

Kazalko pomakne za eno besedo v levo.
• Navigacija
Kazalko v tabeli pomakne za eno celico v levo.
<Kazalka zgoraj>
Kazalko pomakne v zgornje polje.
• Navigacija
– Kazalko v tabeli pomakne za eno celico navzgor.
– Kazalko v menijski sliki pomakne navzgor.
+ <Kazalka zgoraj> + <CTRL>

• Kazalko v tabeli pomakne na začetek tabele.
• Kazalko pomakne na začetek okna.
+ <Kazalka zgoraj> + <SHIFT>

povezano izbiro imenikov oz. programskih stavkov.
<Kazalka spodaj>
Kazalko pomakne navzdol.
• Navigacija
– Kazalko v tabeli pomakne za eno celico navzdol.
– Kazalko v oknu pomakne navzdol.
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
+ <Kazalka spodaj> + <CTRL>
• Navigacija
– Kazalko v tabeli pomakne na konec tabele.
– Kazalko pomakne na konec okna.
• Simulacija
Zmanjšuje korekturo.
+ <Kazalka spodaj> + <SHIFT>

povezano izbiro imenikov oz. programskih stavkov.
<SELECT>
V izbirnih seznamih in izbirnih poljih preklaplja med več
podanimi možnostmi.
Aktivira potrditveno polje.
V urejevalniku programa in upravitelju programa izbere
programski stavek oz. program.
+ <SELECT> + <CTRL>
Pri označevanju celic tabele preklaplja med izbrano in
neizbrano.
+ <SELECT> + <SHIFT>
V izbirnih seznamih in izbirnih poljih izbere prejšnji vnos oz.
zadnji vnos.
<END>
Kazalko pomakne na zadnje vnosno polje v oknu, na konec
tabele ali programskega stavka.
V izbirnih seznamih in izbirnih poljih izbere zadnji vnos.
+ <END> + <SHIFT>
Kazalko pomakne na zadnji vnos.
Označi povezano izbiro od pozicije kazalke do konca
+ <END> + <CTRL>
Kazalko pomakne na zadnji vnos v zadnjo vrstico aktualnega
stolpca ali na konec programa.
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
+ + <END> + <CTRL> + <SHIFT>
Kazalko pomakne na zadnji vnos v zadnjo vrstico aktualnega
stolpca ali na konec programa.
Označi povezano izbiro od pozicije kazalke do konca
<BACKSPACE>
Izbriše označen znak levo od kazalke.
• Navigacija
Izbriše vse označene znake levo od kazalke.
+ <BACKSPACE> + <CTRL>
Izbriše označeno besedo levo od kazalke.
• Navigacija
Izbriše vse označene znake levo od kazalke.
<TAB>
• V urejevalniku programa kazalko umakne za en znak.
• V upravitelju programa kazalko pomakne na naslednji vnos
desno.
+ <TAB> + <SHIFT>
levo.
<TAB> + <CTRL>
desno.
<TAB> + <SHIFT> + <CTRL>
levo.
+ <CTRL> + <A>
$
Izbere vse vnose v aktualnem oknu (samo v urejevalniku
programa in v upravitelju programa).
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
+ <CTRL> + <C>
&
Kopira označeno vsebino.
+ <CTRL> + <E>
(
Prikliče funkcijo "Ctrl Energy".
+ <CTRL> + <F>
)
V seznamih podatkov stroja in seznamih podatkov nastavitve,
pri nalaganju in shranjevanju v MDI-urejevalniku ter v upravitelju
programa in v sistemskih podatkih odpre pogovorno okno za
iskanje.
+ <CTRL> + <L>
/
Aktualni uporabniški vmesnik preklopi zaporedno skozi vse
instalirane jezike.
+ + <CTRL> + <SHIFT> + <L>
/
Aktualni uporabniški vmesnik preklopi skozi vse instalirane
jezike v obratnem vrstnem redu.
+ <CTRL> + <P>
3
Ustvari kopijo aktualnega uporabniškega vmesnika in jo shrani
kot datoteko.
+ <CTRL> + <S>
6
V simulaciji vklopi oz. izklopi posamezni stavek.
+ <CTRL> + <V>
9
• Besedilo iz odložišča vstavi na aktualni poziciji kazalke.
• Besedilo iz odložišča pomnilnika vstavi na mesto
označenega besedila.
+ <CTRL> + <X>
;
Izreže označeno besedilo. Besedilo se nahaja v odložišču.
+ <CTRL> + <Y>
<
Reaktivira ponastavljane spremembe (samo v urejevalniku
program).
+ <CTRL> + <Z>
=
Razveljavi zadnjo akcijo (samo v urejevalniku programa).
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
+ + <CTRL> + <ALT> + <C>
&
Ustvari kompleten standardni arhiv (.ARC) na zunanjem nosilcu
podatkov (USB-FlashDrive) (pri 840D sl/828D)
Opozorilo:
V zvezi s tem upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
+ + <CTRL> + <ALT> + <S>
6
Ustvari kompleten standardni arhiv (.ARC) na zunanjem nosilcu
podatkov (USB-FlashDrive) (pri 840D sl).
Ustvari kompleten Easy Archive (.ARD) na zunanjem nosilcu
podatkov (USB-FlashDrive) (pri 828D).
Opozorilo:
+ + <CTRL> + <ALT> + <D>
'
Dnevniške datoteke shrani na USB-ključ. Če ni priklopljenega
USB-ključa, se datoteke shranijo na proizvajalčevo mesto na
CF-kartici.
+ + <SHIFT> + <ALT> + <D>
'
Dnevniške datoteke shrani na USB-ključ. Če ni priklopljenega
USB-ključa, se datoteke shranijo na proizvajalčevo mesto na
CF-kartici.
+ + <SHIFT> + <ALT> + <T>

7
Zažene "HMI Trace".
+ + <SHIFT> + <ALT> + <T>

7
Zaključi "HMI Trace".
+ <ALT> + <S>
6
Odpre urejevalnik za vnos azijskih znakov.
<DEL>
Izbriše prvi znak levo od kazalke.
• Navigacija
Izbriše vse znake.
+ <DEL> + <CTRL>
Izbriše prvi znak desno od kazalke.
• Navigacija
Izbriše vse znake.
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
<Tipka za presledek>
Vstavi presledek
• V izbirnih seznamih in izbirnih poljih preklaplja med več
podanimi možnostmi.
<Plus>
• Odpre imenik, ki vsebuje elemente.
• Poveča grafični prikaz pri simulaciji in zapisovanju sledenja.
<Minus>
• Zapre imenik, ki vsebuje elemente.
• Zmanjša grafični prikaz pri simulaciji in zapisovanju sledenja.
<Enačaj>
Odpre kalkulator v vnosnih poljih.
<Zvezdica>

Odpre imenik z vsemi podimeniki.
<Tilda>
a
Spreminja predznak števila med plusom in minusom.
<INSERT>
• Odpre urejevalno polje ali način za vnašanje. Če tipko
pritisnite ponovno, polje zapustite in vnose razveljavite.
• Odpre izbirno polje in prikaže možnosti izbire.
• V programu delovnih korakov vstavi prazno vrstico za G-
kodo.
+ <INSERT> + <SHIFT>
Pri programiranju G-kode za klic enega cikla vklopi oz. izklopi
način za urejanje.
Struženje
Uvod
Tipka Funkcija
<INPUT>
• Zaključi vnos vrednosti v vnosnem polju.
• Odpre imenik ali program.
• Vstavi prazen programski stavek, če je kazalka postavljena
na konec programskega stavka.
• Vstavi znak za označevanje nove vrstice in programski
stavek je razdeljen na 2 dela.
• V G-kodi po programskem stavku vstavi novo vrstico.
• V programu delovnih korakov vstavi novo vrstico za G-kodo.
<ALARM> - samo OP 010 in OP 010C

Prikliče upravljalno območje "Diagnostika".
<PROGRAM> - samo OP 010 in OP 010C

Prikliče upravljalno območje "Upravitelj programa".
<OFFSET> - samo OP 010 in OP 010C

Prikliče upravljalno območje "Parameter".
<PROGRAM MANAGER> - samo OP 010 in OP 010C

Prikliče upravljalno območje "Upravitelj programa".
Menijska tipka za naprej

Preklopi naprej v razširjeni vodoravni stolpec programskih tipk.
Menijska tipka za nazaj

Preklopi nazaj v nadrejeni meni.
<MACHINE>
Prikliče upravljalno območje "Stroj".
<MENU SELECT>
Prikliče osnovni meni za izbor upravljalnih območij.
Struženje
Uvod
1.3 Upravljalne plošče stroja
1.3.1 Pregled
Obdelovalni stroj je lahko opremljen z upravljalno ploščo stroja Siemens ali s specifično
upravljalno ploščo stroja proizvajalca stroja.
Prek upravljalne plošče stroja sprožate akcije na obdelovalnem stroju, kot na primer premik
osi ali začetek obdelave obdelovanca.
1.3.2 Operacijski elementi upravljalne plošče stroja

S pomočjo upravljalne plošče stroja MCP 483C IE so zgledno predstavljeni operacijski in
prikazni elementi Siemensove upravljalne plošče stroja.
Pregled

(1) Tipalo izklopa v sili

Tipalo sprožite v situacijah, ko
• so ogrožena človeška življenja,
• obstaja nevarnost poškodbe stroja ali obdelovanca.
Vsi pogoni se ustavijo z največjim možnim zavornim učinkom.
Struženje
Uvod
Proizvajalec stroja
V zvezi z drugimi reakcijami zaradi sprožanja tipala za izklop v sili
upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
(2) Vgradni prostori za ukazovalne naprave (d = 16 mm)
(3) RESET
• Prekinitev aktualnega programa.
NCK-krmilnik ostaja sinhron s strojem. Stroj je v osnovni nastavitvi in
pripravljen za novo izvajanje programa.
• Izbriši Alarm.
(4) Krmiljenje programa
<SINGLE BLOCK>
Vklop/izklop načina posameznih stavkov.
<CYCLE START>
Tipka se označi tudi kot NC-start.
Zažene se obdelava programa.
<CYCLE STOP>
Tipka se označi tudi kot NC-stop.
Obdelava programa se ustavi.
(5) Načini, strojne funkcije
<JOG>
Izberite način "JOG".
<TEACH IN>
Izberite podnačin "Teach In".
<MDI>
Izberite način "MDI".
<AUTO>
Izberite način "AUTO".
<REPOS>
Repozicioniranje, ponovno približevanje konturi.
<REF POINT>
Približevanje referenčni točki.
Inc <VAR>(Incremental Feed Variable)

Nastavitev mere koraka s spremenljivim pomikom.
Inc (Incremental Feed)

Nastavitev mere koraka z določenim pomikom 1, ..., 10000 inkrementov.
...
Struženje
Uvod
Proizvajalec stroja
Vrednotenje inkrementalne vrednosti zavisi od podatkov stroja.
(6) Uporabniške tipke

T1 do T15
(7) Osi premika s prekrivanjem hitrega premika in preklopom koordinat
Osne tipke
; Izbor osi.
...
Smerne tipke
Izbor smeri premika.
...

<RAPID>
Premik osi v hitrem premiku ob pritisnjeni smerni tipki.
<WCS MCS>
Preklop med koordinatnim sistemom obdelovanca (WCS) in koordinatnim
sistemom stroja (MCS).
(8) Krmiljenje vretena s korekturnim stikalom
<SPINDLE STOP>
Zaustavitev vretena.
<SPINDLE START>
Vreteno se sprosti.
(9) Krmiljenje podajanja s korekturnim stikalom

<FEED STOP>
Zaustavitev obdelave tekočega programa in zaustavitev osnih pogonov.
<FEED START>
Dovoljenje za izvajanje programa v aktualnem stavku ter dovoljenje za
pomik navzgor na vrednost podajanja, ki jo določa program.
(10) Stikalo s ključem (štiri pozicije)
Slika 1-2 Prikaz sprednjega dela upravljalne plošče stroja (izvedba frezanje)
Struženje
Uvod
1.4 Uporabniški vmesnik
1.4.1 Razdelitev zaslona
Pregled

1 Aktivno upravljalni območje in način upravljanja

2 Vrstica za alarme/sporočila
3 Ime programa
4 Stanje kanala in upravljanje programa
5 Sporočila o delovanju kanala
6 Pozicijski prikazi osi v oknu z dejanskimi vrednostmi
Struženje
Uvod
7 Prikazi za
• aktivno orodje T
• trenutno podajanje F
• aktivno vreteno s trenutnim stanjem (S)
• Obremenitev vretena v odstotkih
8 Delovno okno s prikazom programskih stavkov
9 Prikaz aktivnih G-funkcij , vseh G-funkcij, H-funkcij ter okno vnosa za različne funkcije (npr. Preskoči stavke ,
Upravljanje programa)
10 Vrstica dialoga za prikaz dodatnih uporabniških opomb
11 Vodoravni stolpec programskih tipk
12 Navpični stolpec programskih tipk
Slika 1-3 Uporabniški vmesnik
1.4.2 Prikaz statusa

Prikaz statusa vsebuje najpomembnejše informacije o aktualnem statusu stroja in statusu
NCK. Poleg tega so prikazani alarmi kot tudi NC- oz. PLC-sporočila.
Glede na to, v katerem upravljalnem območju se nahajate, je prikaz statusa sestavljen iz več
vrstic:
● Veliki prikaz statusa
V upravljalnem območju "Stroj" prikaz statusa sestavljajo tri vrstice.
● Mali prikaz statusa
V upravljalnih območjih "Parameter", "Program", "Upravljavec programa", "Diagnoza" in
"Zagon" prikaz statusa obsega prvo vrstico velikega prikaza.
Prikaz statusa upravljalnega območja "Stroj"
Prva vrstica
Prikaz Pomen
Aktivno upravljalno območje
Upravljalno območje "Stroj"
Pri upravljanju na dotik lahko tukaj preklopite upravljalno
območje.
Upravljalno območje "Parameter"
Struženje
Uvod
Prikaz Pomen
Upravljalno območje "Program"
Upravljalno območje "Upravitelj programa"
Upravljalno območje "Diagnostika"
Upravljalno območje "Zagon"
Aktivni način oz. podnačin

Način "JOG"
Način "MDA"
Način "AUTO"
Podnačin "TEACH In"
Podnačin "REPOS"
Podnačin "REF POINT"
Alarmi in sporočila
Prikaz alarma
Številke alarma so prikazane z belo pisavo na rdečem ozadju.
Pripadajoče sporočilo alarma je prikazano z rdečo pisavo.
Puščica prikaže, da je aktivnih več alarmov.
Simbol za potrditev prikaže, da lahko alarm potrdite oz.
izbrišete.
NC- oz. PLC-sporočilo
Številke in sporočila alarma so prikazana v črni pisavi.
Puščica prikaže, da je aktivnih več sporočil.
Sporočila iz NC-programov nimajo številk in so prikazana v
pisavi zelene barve.
Struženje
Uvod
Druga vrstica
Prikaz Pomen
Programska pot in ime programa
Prikazi v drugi vrstici se lahko konfigurirajo.
Proizvajalec stroja
Tretja vrstica
Prikaz Pomen
Prikaz stanja kanala
Če ima stroj več kanalov, je prikazano tudi ime kanala.
Če je na voljo le en kanal, je za stanje kanala prikazana le
funkcija "Reset".
Pri upravljanju na dotik lahko na tem mestu preklopite kanal.
Prikaz stanja kanala:
Program je bil prekinjen s funkcijo "Reset".
Program se izvaja.
Program je bil prekinjen s tipko "Stop".
Prikaz aktivnega upravljanja programa:

PRT: Ni gibanja osi
DRY: Podajanje v suhem teku
RG0: Zmanjšan hitri premik
M01: Programirana ustavitev 1
M101: Programirana ustavitev 2 (spremenljiva oznaka)
SB1: Posamezni stavek grobo (program se ustavi le po stavkih,
ki izvajajo funkcijo stroja)
SB2: Računski stavek (program se po vsakem stavku ustavi)
SB3: Posamezni stavek fino (Program se tudi v ciklih ustavi le
po stavkih, ki izvajajo funkcijo stroja)
Sporočila o delovanju kanala:
Ustavitev: Praviloma se zahteva poseg operaterja.
Čakanje: Poseg operaterja ni potreben.
Prikaz upravljanj programa je odvisen od nastavitev proizvajalca stroja.
Struženje
Uvod
Proizvajalec stroja
1.4.3 Okno z dejanskimi vrednostmi

Prikazane so dejanske vrednosti osi ter njihove pozicije.
WCS/MCS
Prikazane koordinate se nanašajo ali na koordinatni sistem stroja ali na koordinatni sistem
obdelovanca. Koordinatni sistem stroja (MCS) v nasprotju s koordinatnim sistemom
obdelovanca (WCS) ne upošteva premikov ničelnih točk.
Prikaz lahko s programsko tipko "Dejanske vrednosti MCS" preklapljate med koordinatnim
sistemom stroja in koordinatnim sistemom obdelovanca.
Prikaz dejanskih vrednosti pozicij se lahko nanaša tudi na ENS-koordinatni sistem. Izdaja
pozicij pa se naprej vrši v WCS.
ENS-koordinatni sistem ustreza WCS-koordinatnemu sistemu, zmanjšanim za določene
deleže ($P_TRAFRAME, $P_PFRAME, $P_ISO4FRAME, $P_CYCFRAME), ki jih sistem
med obdelavo nastavlja in umika. Z uporabo ENS-koordinatnega sistema preprečujemo
skoke v prikazu dejanskih vrednosti, ki bi jih povzročili dodatni deleži.
Proizvajalec stroja
Celozaslonski prikaz
Pritisnite programski tipki ">>" in "Zoom dejanska vrednost".
Struženje
Uvod
Pregled prikaza
Prikaz Pomen
Stolpci glave
WCS / MCS Prikaz osi v izbranem koordinatnem sistemu.
Poziciji Pozicija prikazanih osi.
Prikaz preostale razdalje Medtem, ko program teče, se prikaže preostanek razdalje za
aktualni NC-stavek.
Podajanje/korektura V celozaslonski verziji sta prikazana dodajanje, ki deluje na osi ter
korektura.
Repos-premik Prikazana je opravljena razdalja poti v ročnem načinu.
Ta informacija je prikazana samo, kadar se nahajate v podnačinu
"Repos".
Noga Prikaz aktivnih premikov ničelne točke in transformacij.
V celozaslonskem načinu so dodatno prikazane T,F,S-vrednosti.
Glejte tudi
Premiki ničelne točke (Stran 79)
1.4.4 T,F,S-okno
V T,F,S-oknu so prikazani najpomembnejši podatki o aktualnem orodju, podajanju
(dodajanje poti oz. podajanje osi v JOG) in vretenu.
Podatki o orodju
Prikaz Pomen
T
Ime orodja Ime aktualnega orodja
Lokacija Številka lokacije aktualnega orodja
D Številka rezalnega roba aktualnega orodja
Orodje je prikazano z ustreznim simbolom za tip orodja glede na aktualni
koordinatni sistem v izbrani poziciji rezalnega roba.
Morebitni zasuk orodja se upošteva v prikazu pozicije rezalnega orodja.
Pri DIN-ISO-načinu je namesto številke rezalnega roba prikazano H-število.
H H-število (nabor korekcijskih podatkov orodja pri DIN-ISO-načinu)
V primeru, da je na voljo veljavna D številka aktualnega orodja, je ta
dodatno prikazana.
Struženje
Uvod
Prikaz Pomen
Ø Premer aktualnega orodja
R Polmer aktualnega orodja
Z Z-vrednost aktualnega orodja
X X-vrednost aktualnega orodja
Podatki podajanja
Prikaz Pomen
F
Blokada podajanja
Dejanska vrednost podajanja

Ob premiku več osi je prikazano pri:
• Način "JOG": Osno podajanje osi, ki se premika
• Način "MDI" in "AUTO": Programirano osno podajanje
Hitri premik G0 je aktiven
0.000 Nobeno podajanje ni aktivno
Korektura Prikaz v odstotkih
Podatki vretena
Prikaz Pomen
S
S1 Izbira vretena, oznaka s številko vretena in glavnim vretenom
Število vrtljajev Dejanska vrednost (ko se vreteno vrti, je prikaz večji)
Želena vrednost (je vedno prikazana, tudi pri pozicioniranju)
Simbol Stanje vretena
Vreteno ni sproščeno
Vreteno se vrti v desno
Vreteno se vrti v levo
Vreteno stoji
Korektura Prikaz v odstotkih

Obremenitev vretena Prikaz med 0 in 100 %
Zgornja mejna vrednost je lahko večja od 100 %.
Upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
Struženje
Uvod
1.4.5 Aktualni prikaz stavka

V oknu aktualnega prikaza stavka so prikazani programski stavki, ki so trenutno v obdelavi.
Prikaz aktualnega programa

Ko program deluje, prejmete naslednje informacije:
● V naslovni vrstici je navedeno ime obdelovanca oz. ime programa.
● Programski stavek, ki se trenutno izvaja, je obarvan.
Neposredno urejanje programa

V stanju Reset lahko neposredno urejate aktualni program.
1. Pritisnite tipko <INSERT>.
2. Postavite kazalko na želeno mesto in uredite programski stavek.

Neposredno urejanje je možno le za stavke G-kode v NC-pomnilniku, pri
izvajanju zunanjih pa ne.
3. Program in način za urejanje ponovno zapustite tako, da pritisnete tipko
<INSERT>.
1.4.6 Upravljanje prek programskih tipk in navadnih tipk.
Upravljalna območja / načini delovanja

Uporabniški vmesnik je sestavljen iz različnih oken, v katerih je po 8 vodoravnih in 8
navpičnih programskih tipk.
Programske tipke upravljate preko tipk, ki se nahajajo poleg programskih tipk.
Preko programskih tipk lahko osvetlite nova okna ali izvedete funkcije.
Programska oprema za upravljanje se deli v 6 upravljalnih območij (Stroj, Parameter,
Program, Upravitelj programa, Diagnostika, Zagon) ter v 5 načinov oz. podnačinov delovanja
(JOG, MDA, AUTO, TEACH IN, REF POINT, REPOS).
Struženje
Uvod
Sprememba upravljalnega območja
Pritisnite tipko <MENU SELECT> in prek vodoravnega stolpca programskih

tipk izberite upravljalno območje.
Upravljalno območje "Stroj" lahko kličete tudi neposredno prek operaterjeve konzole.
Pritisnite tipko <MACHINE>, da izberete upravljalno območje "Stroj".
Sprememba načina delovanja

Način oz. podnačin delovanja lahko izberete tudi neposredno prek tipk na upravljalni plošči
stroja ali prek navpičnih programskih tipk v osnovnem meniju.
Splošne tipke in programske tipke
Če se na uporabniškem vmesniku v pogovorni vrstici desno pojavi simbol

, lahko znotraj upravljalnega območja spremenite vodoravni stolpec
programskih tipk. Za to pritisnite menijsko tipko za naprej.
Simbol pomeni, da se nahajate v razširjenem stolpcu programskih tipk.
Ob ponovnem pritisku na tipko se zopet prikaže vodoravni stolpec
programskih tipk.
S programsko tipko ">>" odprete nov navpičen stolpec programskih tipk.
S to programsko tipko "<<" se premaknete nazaj v prejšnji navpični stolpec

programskih tipk.
S programsko tipko "Nazaj" zaprete odprto okno.
S programsko tipko "Prekinitev" zapustite okno, ne da bi prevzeli vnešene

vrednosti, in se prav tako premaknete nazaj v nadrejeno okno.
Ko ste vse potrebne parametre pravilno vnesli v masko parametra, lahko okno
s programsko tipko "Prevzemi" zaprete in shranite. Vnešene vrednosti se
prevzamejo v program.
S programsko tipko "V redu" sprožite takojšnjo akcijo, npr. preimenovanje ali
brisanje Programa.
Struženje
Uvod
1.4.7 Vnos ali izbor parametrov

Pri konfiguraciji stroja in pri programiranju morate za različne parametre vnesti vrednosti v
vnosna polja. Barvno ozadje polj informira o stanju vnosnega polja.
Oranžno ozadje Vnosno polje je izbrano

Svetlo oranžno ozadje Vnosno polje se nahaja v načinu za urejanje
Roza ozadje Vnešena vrednost je napačna
Izbor parametra
Pri nekaterih parametrih lahko v vnosnem polju izbirate izmed več podanih možnosti. V ta
polja sami ne morete vnašati vrednosti.
V orodnem namigu je prikazan simbol za izbiro:
Pripadajoča izbirna polja

Pri različnih parametrih so na voljo izbirna polja:
● Izbira med enotami
● Preklop med absolutno in inkrementalno mero
Postopek
1. Pritisnite tipko <SELECT> tolikokrat, da izberete želeno nastavitev oz.

enoto.
Tipka <SELECT> deluje le tedaj, ko je na voljo več možnosti izbire.

- ALI -
Pritisnite tipko <INSERT>.
Možnosti izbire so prikazane v seznamu.
2. S tipkama <Kazalka zgoraj> in <Kazalka spodaj> izberete želeno

nastavitev.
3. Po potrebi vnesite vrednost v pripadajoče vnosno polje.

4. Pritisnite tipko <INPUT>, da zaključite vnos parametrov.
Struženje
Uvod
Spreminjanje ali izračunanje parametra

Če neko vrednost v vnosnem polju ne želite nadomestiti v celoti, temveč samo spremeniti
nekaj znakov, lahko spremenite način vstavljanja.
V tem načinu lahko vnašate tudi računske izraze, ne da bi eksplicitno klicali žepni kalkulator.
Izvedete lahko štiri osnovne računske operacije, operirate z izrazi v oklepajih ter izvajate
korenjenje in kvadriranje.
Napotek
Korenjenje in kvadriranje
V maskah parametrov ciklov in funkcij v upravljalnem območju "Program" funkciji korenjenja
in kvadriranja nista na voljo.

Način za vstavljanje je aktiviran.
S tipkama <Kazalka levo> in <Kazalka desno> se lahko premikate

znotraj vnosnega polja.
S tipkama <BACKSPACE> in <DEL> lahko brišete posamezne znake.
+ <*> S tipkama <SHIFT> + <*> vnesete znak za množenje.
+ </> S tipkama <SHIFT> + </> vnesete znak za deljenje.
S tipkami <SHIFT> + <(> in <SHIFT> + <)> vnesete oklepaje.
+ <)>
+ <število> Vnesite "r" ali "R" ter število x, ki ga želite koreniti.

5
+ <število> Vnesite "s" ali "S" ter število x, ki ga želite kvadrirati.

6
S tipko <INPUT> zaprete vnos vrednosti, rezultat pa se prevzame v

polju.
Struženje
Uvod
Prevzem parametrov
Ko ste vse potrebne parametre pravilno vnesli, lahko okno zaprete in shranite.
Parametrov ne morete prevzeti, dokler ste jih vnesli nepopolno ali s hudimi napakami. V
pogovorni vrstici tedaj lahko vidite, kateri parametri manjkajo ali so bili napačno vnešeni.
Pritisnite programsko tipko "V redu".
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prevzemi".
1.4.8 Žepni kalkulator

Z žepnim kalkulatorjem lahko na enostaven način med programiranjem izračunate vrednosti
parametrov. Če je npr. premer obdelovanca v skici obdelovanca le posredno dimenzioniran,
to pomeni, da je treba premer izračunati s seštevanjem več drugih mer, lahko izračun
premera izvedete neposredno v vnosnem polju tega parametra.
Računske operacije
Na voljo so naslednje računske operacije:
● Seštevanje
● Odštevanje
● Množenje
● Deljenje
● Računanje z oklepaji
● Kvadratni koren od x
● x na kvadrat
V eno polje lahko vnesete največ 256 znakov.
Struženje
Uvod
Postopek
1. Postavite kazalko na želeno vnosno polje.

2. Pritisnite tipko <=>.
Prikaže se žepni kalkulator.

3. Vnesite algoritem.
Lahko uporabite računske simbole, številke in vejice.
4. Na žepnem kalkulatorju pritisnite znak Je enako.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Izračunaj".
- ALI -
Pritisnite tipko <INPUT>.
Vrednost se izračuna in prikaže v vnosnem polju žepnega kalkulatorja.
5. Pritisnite programsko tipko "Prevzemi".

Izračunana vrednost se prenese in prikaže v vnosnem polju okna.
Napotek
Zaporedje vnosov pri funkcijah
Ko uporabljate funkciji korenjenja oz. kvadriranja, pazite, da najprej pritisnete funkcijski tipki
"R" oz. "S", preden vnesete številke.
1.4.9 Kontekstni meni

S klikom na desno tipko miške odprete priročni meni, ki ponuja naslednje funkcije:
● Izreži
Cut Ctrl+X
● Kopiranje
Copy Ctrl+C
● Vstavljanje
Paste Ctrl+V
Struženje
Uvod
Urejevalnik programa
V urejevalniku so vam na voljo dodatne funkcije
● Razveljavi zadnjo spremembo
Undo Ctrl+Z
● Ponovno izvedi razveljavljeno spremembo
Redo Ctrl+Y
Razveljavite lahko do 10 sprememb.
1.4.10 Upravljanje na dotik

Če razpolagate z operaterjevo konzolo z zaslonom na dotik, lahko naslednje funkcije izvajate
z upravljanjem na dotik:
Menjava upravljalnega območja
Z dotičnim upravljanjem prikazovalnega simbola za aktivno upravljalno

območje v statusnem prikazu prikažete meni upravljalnega območja.
Preklop kanala
Z dotičnim upravljanjem prikaza kanala v statusnem prikazu preklopite

na naslednji kanal.
Struženje
Uvod
1.4.11 Preklop jezika uporabniškega vmesnika
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Zagon".
2. Pritisnite programsko tipko "Sprememba jezika".

Odpre se okno "Izbira jezika". Izbran je nazadnje nastavljeni jezik.
3. Postavite kazalko na želeni jezik.
4. Pritisnite programsko tipko "V redu".
- ALI -
Uporabniški vmesnik se preklopi v želeni jezik.
Napotek
Neposredni preklop jezika iz zaslona vnosa
Na voljo je možnost, da neposredno iz uporabniškega vmesnika preklapljate med jeziki
vmesnika, ki so na voljo na krmilniku, tako da pritisnete kombinacijo tipk <CTRL + L>.
Struženje
Uvod
1.4.12 Vnos azijskih znakov

Na voljo je možnost vnosa azijskih znakov.
Napotek
Priklic urejevalnika vnosov z <Alt + S>
Urejevalnik vnosov je možno klicati le tam, kjer je vnos azijskih znakov dovoljen.
Izbor znaka se izvrši z uporabo glasovne pisave Pinyin, ki dovoljuje, da kitajske znake
izrazimo s sestavljanjem latinskih črk.
Urejevalnik je na voljo za naslednje azijske jezike:
● Simplified Chinese
● Traditional Chinese
● Korejščina
Napotek
Za vnos korejskih znakov je potrebna posebna tipkovnica.
Struktura urejevalnika
*ODVRYQLYQRV ,]ELUDIXQNFLM
3RQXMHQLÏUNRYQL]QDNL
*ODVRYQLYQRVL]VORYDUMD
Funkcije
Pinyin-vnos
Obdelava slovarja
Vnos latinskih črk
Pogoj
Krmilnik je preklopljen na kitajski oz. korejski jezik.
Struženje
Uvod
Postopek
Urejanje znakov
1. Odprite masko in kazalko postavite na vnosno polje ter pritisnite tipki
$ <Alt +S>.
Odpre se urejevalnik.
+
2. Vnesite želeni glas.

3. Pritisnite tipko <Kazalka spodaj>, da pridete do slovarja.
4. Ob ponovnem pritisku na tipko <Kazalka spodaj> se prikažejo vsi

vnešeni glasovi s pripadajočim izborom znakov.
5. Pritisnite tipko <BACKSPACE>, da zbrišete vnešene glasove.
6. Pritisnite številčno tipko, da vnesete pripadajoči znak.

Ko je znak izbran, urejevalnik shrani pogostost izbora po glasovih ter te
znake po ponovnem odpiranju urejevalnika ponudi kot prednostne.
Obdelava slovarja
1. V izbirnem polju izberite funkcijo za obdelavo slovarja.
Urejevalnik ponudi nadaljnjo vrstico, v kateri so prikazani sestavljeni
znaki in glasovi.
2. V polju za vnos glasov vnesite želeni glas.
K temu glasu se prikažejo različni znaki, izmed katerih z vnosom
ustrezne številke (1 ... 9) izberete znak.
S pomočjo tipke <TAB> se kazalka lahko premika med poljema
sestavljeni glasovi in vnos glasov.
Sestavljene znake razveljavite s tipko <BACKSPACE>.
3. Pritisnite tipko <SELECT>, da sestavljeni glas prevzamete v slovar.
Struženje
Uvod
1.4.13 Stopnje zaščite

Vnos oz. spreminjanje podatkov krmilnika je na občutljivih mestih zaščiteno z geslom.
Zaščita dostopa s stopnjami zaščite

Vnos oz. spreminjanje podatkov pri naslednjih funkcijah je odvisno od nastavljenih stopenj
zaščite:
● Korekcije orodja
● Premiki ničelne točke
● Podatki nastavitve
● Ustvarjanje programa / korekcija programa
Napotek
Programiranje ravni dostopa za programske tipke
Na voljo je možnost, da programskim tipkam dodelite stopnje zaščite ali jih popolnoma
izključite.
Literatura
Več informacij je na voljo v naslednji literaturi:
Priročnik o zagonu SINUMERIK Operate (IM9) / SINUMERIK 840D sl
Programske tipke
Upravljalno območje Stroj Stopnja zaščite

Uporabnik
(stopnja zaščite 3)
Upravljalno območje Parameter Stopnja zaščite

Seznami upravljanja orodij
Stikalo s ključem 3
(stopnja zaščite 4).
Struženje
Uvod
Upravljalno območje Diagnostika Stopnja zaščite

Uporabnik
(stopnja zaščite 3 )
Uporabnik
Proizvajalec
Uporabnik
Servis
Upravljalno območje Zagon Stopnje zaščite

Uporabnik
Servis
Uporabnik
Uporabnik
Struženje
Uvod
1.4.14 Zaslonska pomoč v SINUMERIK Operate

V krmilniku je shranjena obsežna kontekstna zaslonska pomoč.
● Za vsako okno prejmete kratek opis ter eventualno postopna navodila za poteke
upravljanja
● V urejevalniku za vsako vnešeno G-kodo prejmete detajlirano pomoč. Poleg tega je na
voljo možnost prikaza vseh G-funkcij ter neposrednega prevzema izbranega ukaza iz
pomoči v urejevalnik.
● V programiranju ciklov v zaslonu vnosa prejmete stran pomoči z vsemi parametri.
● Seznami podatkov stroja
● Seznami podatkov nastavitve
● Seznami pogonskih parametrov
● Seznam vseh alarmov
Postopek
Priklic kontekstne zaslonske pomoči

1. Nahajate se v poljubnem oknu upravljalnega območja.
2. Pritisnite tipko <HELP> ali pri MF2-tipkovnici tipko <F12>.
Stran pomoči trenutno izbranega okna se odpre v prikazu delne slike.
3. Pritisnite programsko tipko "Cela slika", da za prikaz zaslonske pomoči

izkoristite celotno površino.
Ponovno pritisnite programsko tipko "Cela slika", da se vrnete k prikazu

delne slike.
4. Če je na voljo več pomoči v zvezi s funkcijo, npr. v zvezi s sorodnimi

temami, kazalko postavite na želeno povezavo in pritisnite programsko
tipko "Sledi povezavi".
Prikaže se izbrana stran pomoči.
5. Pritisnite tipko "Povezava nazaj", da skočite nazaj na predhodno
pomoč.
Priklic teme v kazalu

1. Pritisnite tipko "Kazalo".
Glede na to, v kateri tehnologiji se nahajate, se prikažejo priročniki za
upravljanje "Upravljanje frezanja", "Upravljanje struženja" oz.
"Upravljanje univerzalno", ter priročnik za programiranje
"Programiranje".
Struženje
Uvod
2. S pomočjo tipk <Kazalka spodaj> in <Kazalka zgoraj> izberite želeno

knjigo.
3 Pritisnite tipko <Kazalka desno> oz. <INPUT> ali dvokliknite, da odprete

knjigo in poglavja.
4. S tipko "Kazalka spodaj" navigirajte k želeni temi.
5. Za prikaz strani pomoči na želeno temo pritisnite programsko tipko

"Sledi povezavi" ali pritisnite tipko <INPUT>.
6. Za vrnitev na prvotno pomoč pritisnite programsko tipko "Aktualna

tema".
Iskanje teme
1. Pritisnite programsko tipko "Išči".
Odpre se okno "Iskanje v pomoči".
2. Za iskanje v vseh staneh pomoči aktivirajte potrditveno polje "Celoten
tekst".
Če potrditvenega polja ne aktivirate, iskanje poteka v kazalu ter v
indeksu.
3. V polje "Tekst" vnesite želeno ključno besedo in pritisnite programsko
tipko "V redu".
Pri vnašanju iskalnega izraza v operaterjevo konzolo, preglas
zamenjajte z zvezdico (*) kot nadomestnim znakom.
Vsi vnešeni izrazi in stavki se iščejo z IN-povezavo. Prikazani bodo le
dokumenti in vnosi, ki izpolnjujejo vse iskalne kriterije.
4. Če želite, da se prikažeta le kazali priročnika za upravljanje in priročnika
za programiranje, pritisnite programsko tipko "Seznam ključnih besed".
Prikaz alarmov in podatkov stroja

1. Če so v oknih "Alarmi", "Sporočila" oz. "Dnevnik alarmov" zaznamovana
sporočila oz. alarmi, postavite kazalko na zadevni prikaz in pritisnite
tipko <HELP> ali tipko <F12>.
Prikaže se pripadajoči opis alarma.
Struženje
Uvod
2. Če se nahajate v upravljalnem območju "Zagon" v oknih za prikaz

podatkov stroja, nastavitve ali pogonskih podatkov, kazalko postavite
na želen podatek stroja oz. pogonski parameter in pritisnite tipko
<HELP> ali tipko <F12>.
Prikaže se pripadajoči opis podatkov.
Prikaz in vnos ukaza G-kode

1. V urejevalniku je odprt program.
Kazalko postavite na želeni ukaz G-kode in pritisnite tipko <HELP> ali
tipko <F12>.
Prikaže se pripadajoči opis G-kode.
2. Pritisnite programsko tipko "Prikaži vse funkcije G-kode".
3. Npr. s pomočjo funkcije iskanja poiščite želeni ukaz G-kode.
4. Pritisnite programsko tipko "Prevzem v urejevalnik".

Izbrana G-funkcija se prevzame na pozicijo kazalke v program.
5. Pritisnite programsko tipko "Zaključi pomoč", da zaključite pomoč.
Struženje
Uvod
Struženje
Konfiguracija stroja 2
2.1 Vklop in izklop
Zagon
Po zagonu krmilnika se odpre osnovna slika glede na način delovanja, ki ga je določil

proizvajalec stroja; običajno je to osnovna slika podnačina "REF POINT".
Proizvajalec stroja
Struženje
Konfiguracija stroja
2.2 Približevanje referenčni točki
2.2.1 Referenciranje osi

Vaš obdelovalni stroj ima lahko absolutni ali inkrementalni merilnik poti. Os z inkrementalnim
merilnikom poti je potrebno po vklopu krmilnika referencirati, z absolutnim pa ne.
Pri inkrementalnem merilniku poti se morajo zato vse strojne osi najprej približati referenčni
točki z znanimi koordinatami, ki se nanašajo na ničelno točko stroja.
Zaporedje
Osi se morajo pred postavitvijo v referenčno točko nahajati v poziciji, iz katere se lahko
referenčni točki približajo brez kolizije.
Odvisno od nastavitev proizvajalca stroja, se lahko vse osi tudi hkrati postavijo v referenčno
točko.
Proizvajalec stroja
POZOR
Če osi niso v poziciji brez kolizije, jih morate v načinu "JOG" oz. "MDA" najprej ustrezno
pozicionirati.
Pri tem morate obvezno paziti na gibanja osi neposredno na stroju!
Prezrite prikaz dejanske vrednosti, dokler osi niso referencirane!
Programska mejna stikala ne delujejo!
Postopek
1. Pritisnite tipko <JOG>.
2. Pritisnite tipko <REF. POINT>.
Struženje
3. Izberite os, ki jo želite premakniti.

;
4. Pritisnite tipko <-> oz. <+>.

Izbrana os se premakne na referenčno točko.
Če ste pritisnili napačno smerno tipko, pogoj ne bo sprejet in ne pride
do premika.
Ko os doseže referenčno točko, se poleg osi prikaže simbol.
Po dosegu referenčne točke je os referencirana. Prikaz dejanske vrednosti se nastavi na

vrednost referenčne točke.
Od tega trenutka delujejo omejitve poti, npr. programsko mejno stikalo.
Funkcijo zaključite prek upravljalne plošče stroja tako, da izberete način "AUTO" oz. "JOG".
2.2.2 Uporabnikova potrditev

Če na svojem stroju uporabljate Safety Integrated (SI), morate pri postavitvi v referenčno
točko potrditi, da se prikazana aktualna pozicija osi ujema z dejansko pozicijo na stroju. Ta
potrditev potem pogoj za nadaljnje funkcije Safety Integrated.
Uporabnikova potrditev za neko os je možna šele tedaj, ko ste os postavili v referenčno
točko.
Prikazana pozicija osi se vedno nanaša na koordinatni sistem stroja (MCS).
Opcija
Za uporabnikovo potrditev pri Safety Integrated potrebujete programsko opcijo.
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Stroj".
2. Pritisnite tipko <REF. POINT>.
Struženje

;
4. Pritisnite tipko <-> oz. <+>.

Izbrana os se premakne na referenčno točko. Prikaže se koordinata
referenčne točke.
Os se označi z .
5. Pritisnite programsko tipko "Uporabnikova potrditev".

Odpre se okno "Uporabnikova potrditev".
Prikaže se seznam vseh strojnih osi z njihovimi aktualnimi SI-
pozicijami.
5. Postavite kazalko v polje "Potrditev" želene osi
6. Potrditev aktivirajte s pritiskom tipke <SELECT>.
Izbrana os je v stolpcu "Potrditev" s simbolom v obliki križa označena

kot "varno referencirana".
S ponovnim pritiskom tipke <SELECT> potrditev dezaktivirate.
Struženje
2.3 Načini in skupine načinov delovanja
2.3.1 Splošno
Delate lahko s tremi različnimi načini.
Način "JOG"
Način "JOG" je predvidena za naslednje pripravljalne dejavnosti:
● Postavitev v referenčno točko, to pomeni referenciranje osi stroja
● Priprava stroja za obdelavo programa v samodejnem načinu, to pomeni merjenje orodij,
merjenje obdelovanca in definiranje eventualno v programu uporabljenih premikov
ničelnih točk
● Premik osi, npr. med prekinitvijo programa
● Pozicioniranje osi
Izbira "JOG"
Pritisnite tipko <JOG>.
Podnačin "REF POINT"

Podnačin "REF POINT" služi sinhronizaciji krmilnika in stroja. Za to se v načinu "JOG"
približate referenčni točki.
Izbira "REF POINT"
Pritisnite tipko <REF. POINT>.
Podnačin "REPOS"
Podnačin "REPOS" služi za pozicioniranje nazaj na definirano pozicijo. Po prekinitvi
programa (npr. zaradi korekcije vrednosti obrabe orodja) v načinu "JOG" orodje odmaknete
od konture.
V oknu dejanskih vrednosti se razlike poti, prevoženih v "JOG", prikažejo kot "Repos"-zamik.
"REPOS"-zamik se lahko prikaže v koordinatnem sistemu stroja (MCS) ali v koordinatnem
sistemu obdelovanca (WCS)
Struženje
Izbira "Repos"
Pritisnite tipko <REPOS>.
Način "MDA" (Manual Data Automatic)

V načinu "MDA" lahko po stavkih vnašate in izvajate ukaze G-kode, če želite konfigurirati
stroj ali izvesti posamezne akcije.
Izbira "MDA"
Pritisnite tipko <MDA>.
Način "AUTO"
V samodejnem načinu lahko program izvajate v celoti ali po delih.
Izbira "AUTO"
Pritisnite tipko <AUTO>.
Podnačin "TEACH IN"

Podnačin "TEACH IN" vam je na voljo v načinih "AUTO" in "MDA".
Tam lahko ustvarite, spreminjate in izvajate obdelovalne programe (glavne programe in
podprograme) za poteke gibanja ali enostavne obdelovance s približevanjem in ustvarjanjem
pozicij.
Izbira "Teach In"
Pritisnite tipko <TEACH IN>.
Struženje
2.3.2 Skupine načinov delovanja in kanali

Vsak kanal se obnaša kot samostojen NC. Možna je obdelava maksimalno enega
obdelovalnega programa na kanal.
● Krmiljenje z enim kanalom
Obstaja ena skupina načinov delovanja.
● Krmiljenje z več kanali
Kanali se lahko povežejo v več skupin načinov delovanja.
Primer
Krmiljenje s 4 kanali, pri čemer se v 2 kanalih obdeluje, v ostalih 2 kanalih pa ureja transport
novih obdelovancev.
SND1 Kanal 1 (obdelava)
Kanal 2 (transport)
SND2 Kanal 3 (obdelava)
Kanal 4 (transport)
Skupine načinov delovanja (SND)

Tehnološko skupaj spadajoči kanali se lahko povežejo v skupino načinov delovanja (SND).
Osi in vretena ene SND lahko krmili 1 ali več kanalov.
SND se nahaja v načinu "Samodejno", "JOG" ali "MDA", to pomeni, da več kanalov ene
skupine načinov delovanja ne more sprejemati več načinov hkrati.
2.3.3 Preklop kanala

Pri več kanalih je možen preklop kanalov. Ker posamezni kanali lahko pripadajo različnim
skupinam načinov delovanja (SND), se s preklopom kanala implicitno izvede tudi preklop na
ustrezno SND.
Pri obstoječem kanalskem meniju so vsi kanali prikazani na programskih tipkah in jih je zato
mogoče preklapljati.
Struženje
Preklop kanala
Pritisnite tipko <CHANNEL>.
Preklopi se na naslednji kanal.

- ALI -
Če je kanalski meni razpoložljiv, se prikaže stolpec programskih tipk.
Aktivni kanal je prikazan poudarjeno.
S pritiskom druge programske tipke se lahko preklopi na drugi kanal.
Literatura
Preklop kanala z upravljanjem na dotik

Pri HT 8 ter uporabi operaterjeve konzole z zaslonom na dotik vam je na voljo možnost, da v
statusnem prikazu z upravljanjem na dotik kanalskega prikaza preklopite na naslednji kanal
oz. osvetlite kanalski meni.
Struženje
2.4 Nastavitve za stroj
2.4.1 Preklop koordinatnega sistema (MCS/WCS)

Koordinate v prikazu dejanskih vrednosti se nanašajo ali na koordinatni sistem stroja ali na
koordinatni sistem obdelovanca.
Standardno je nastavljeno kot referenca za prikaz dejanskih vrednosti koordinatnega
sistema.
Koordinatni sistem stroja (MCS) v nasprotju s koordinatnim sistemom obdelovanca (WCS)
ne upošteva premikov ničelnih točk, korekcij orodja in koordinatnih vrtenj.
Postopek
2. Pritisnite tipko <JOG> ali <AUTO>.
3. Pritisnite programsko tipko "Dejanske vrednosti MCS".
Izbran je koordinatni sistem stroja.

Naslov okna dejanskih vrednosti se spremeni v MCS.
Proizvajalec stroja
Programska tipka za preklop koordinatnega sistema je lahko izključena. V zvezi s
tem upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
Struženje
2.4.2 Preklop merske enote

Kot mersko enoto za stroj lahko določite milimetre ali cole. Preklop merske enote se vedno
vrši za celotni stroj. S tem se vsi potrebni podatki samodejno preračunajo v novo mersko
enoto, npr.:
● Pozicije
● Korekcije orodja
● Premiki ničelne točke
Proizvajalec stroja
Postopek
1. V upravljalnem območju "Stroj" izberite način <JOG> oz. <AUTO>.
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Nastavitve".

Prikaže se nov navpični stolpec programskih tipk.
3. Pritisnite programsko tipko "Preklop cole".

Sledi poizvedba, ali naj se merska enota dejansko preklopi.
Besedilo programske tipke se spremeni v "Preklop metrično".

Merska enota se prilagodi za celotni stroj.
5. Pritisnite programsko tipko "Preklop metrično", da mersko enoto zopet
nastavite metrično.
Glejte tudi
Prednastavitve za ročni način (Stran 114)
Struženje
2.4.3 Nastavitev premika ničelne točke

Za posamezne osi lahko v prikaz dejanskih vrednosti vnesete novo pozicijsko vrednost, če je
aktiven nastavljiv premik ničelne točke.
Razlika med pozicijsko vrednostjo v koordinatnem sistemu stroja MCS in novo pozicijsko
vrednostjo v koordinatnem sistemu obdelovanca WCS se trajno shrani v trenutno aktivni
premik ničelne točke (npr. G54).
Relativna dejanska vrednost

Poleg tega lahko pozicijske vrednosti dodate v relativni koordinatni sistem.
Napotek
Nova dejanska vrednost se samo prikaže. Relativna dejanska vrednost ne vpliva na pozicije
osi in na aktivni premik ničelne točke.
Ponastavitev relativne dejanske vrednosti
Pritisnite programsko tipko "Izbriši REL".
Dejanske vrednosti se izbrišejo.

Programske tipke za nastavitev ničelne točke so v relativnem koordinatnem sistemu na voljo
samo, če so nastavljeni ustrezni strojni podatki.
Proizvajalec stroja
Pogoj
Krmilnik je v koordinatnem sistemu obdelovanca.
Dejansko vrednost lahko nastavite v stanju Reset in v stanju Stop.
Napotek
Nastavitev PNT v stanju Stop
Če v stanju Stop vnesete novo dejansko vrednost, so izvedene spremembe vidne in veljavne
šele po nadaljevanju programa.
Struženje
Postopek
1. V upravljalnem območju "Stroj" izberite način "JOG".
2. Pritisnite programsko tipko "Nastavi PNT".
- ALI -
Pritisnite programske tipke ">>", "Dejanske vrednosti REL" in "Nastavi
REL.", da v relativnem koordinatnem sistemu nastavite pozicijske
vrednosti.
3. Želeno novo pozicijsko vrednost za Z, X oz. Y vnesite neposredno v

prikaz dejanskih vrednosti (s kazalkami lahko preklapljate med osmi) in
pritisnite tipko <INPUT>, da potrdite vnos.
- ALI -
Pritisnite programske tipke "Z=0", "X=0" oz. "Y=0" (če je na voljo Y-os),
da želeno pozicijo ponastavite na nič.
Ponastavitev dejanske vrednosti
Pritisnite programsko tipko "Izbriši aktivni PNT".

Premik se trajno izbriše.
POZOR
Aktivni premik ničelne točke, nepreklicno
Trenutno aktivni premik ničelne točke se s tem dejanjem nepreklicno izbriše.
Struženje
2.5 Merjenje orodja
2.5 Merjenje orodja

Pri izvajanju obdelovalnega programa morate upoštevati geometrije orodja za obdelavo. Le-
te so kot korekcijski podatki orodja shranjene v seznamu orodij. Pri vsakem klicu orodja
krmilnik upošteva te korekcijske podatke orodja.
Pri programiranju obdelovalnega programa morate vnesti le mere obdelovanca iz delavniške
risbe. Nato krmilnik samodejno izračuna individualno pot orodja.
Korekcijske podatke za orodje, to je dolžino in polmer oz. premer, lahko določite ročno ali
samodejno s pomočjo merilnega tipala orodja.
Glejte tudi
Izmera orodja (Stran 610)
Merjenje orodja (Stran 622)
2.5.1 Ročno merjenje orodja

Pri ročnem merjenju orodje ročno premaknite na znano referenčno točka, da določite
njegove dimenzije v X in Z-smeri. Nato krmilnik iz pozicije referenčne točke nosilca orodja in
referenčne točke izračuna korekcijske podatke orodja.
Referenčna točka
Rob obdelovanca pri merjenju dolžine X in dolžine Z služi kot referenčna točka. Pri merjenju
v Z-smeri lahko uporabite tudi vpenjalno glavo glavnega oz. protivretena.
Pozicijo roba obdelovanca vnesite med merjenjem.
Napotek
Stružni stroji z B-osjo
Pri stružnih strojih z B-osjo izvedite menjavo in poravnavo orodja pred merjenjem v T, S, M-
oknu.
Struženje
2.5 Merjenje orodja
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Izmeri orodje".
3. Pritisnite programsko tipko "Ročno".
4. Pritisnite programsko tipko "Izberi orodje".

Odpre se okno "Izbira orodja".
5. Izberite orodje, ki ga želite izmeriti.
Lega rezalnega roba in polmer oz. premer orodja morajo biti že vneseni
v seznam orodij.
6. Pritisnite programsko tipko "V ročnem načinu".
Orodje se prenese v okno "Dolžina ročno".
7. Pritisnite programsko tipko "X" ali "Z" glede na to, katero dolžino orodja
želite izmeriti.
8. Želeni rob obdelajte ga z razenjem z orodjem.

9. Če ne želite, da orodje stoji na robu obdelovanca, pritisnite programsko
tipko "Zabeleži pozicijo".
Pozicija orodja se shrani in orodje lahko odmaknete stran od
obdelovanca. To je lahko smiselno npr. če je treba naknadno izmeriti še
premer obdelovanca.
Če lahko orodje ostane na robu obdelovanca, lahko po obdelavi z
razenjem takoj nadaljujete s korakom 11.
10. Vnesite pozicijo roba obdelovanca v X0 oz. Z0.
Če za X0 oz. Z0 ni vnesena nobena vrednost, se vrednost prevzame iz
prikaza dejanskih vrednosti.
11. Pritisnite programsko tipko "Nastavi dolžino".
Dolžina orodja se samodejno izračuna in vnese v seznam orodij. Pri tem
se samodejno upoštevajo pozicija rezalnega roba ter polmer oz. premer
orodja.
Struženje
2.5 Merjenje orodja
Napotek
Merjenje orodja je mogoče samo z aktivnim orodjem.
2.5.2 Merjenje orodja z merilnim tipalom orodja

Pri samodejnem merjenju s pomočjo merilnega tipala določite dimenzije orodja v X in Z-
smeri.
Na voljo je možnost, da orodje izmerite s pomočjo smerno nastavljivega nosilca orodja
(Toolcarrier, Zasuk).
Funkcija "Merjenje s smerno nastavljivim nosilcem orodja" se pri stružnih strojih z osjo
zasuka izvede okoli osi Y in pripadajočega orodnega vretena. Z osjo zasuka lahko orodje
poravnate v X/Z-ravnini. Pri merjenju stružnih orodjih lahko os zasuka zavzame poljubne
pozicije okoli osi Y. Pri frezalnih in vrtalnih orodjih so dovoljene pozicije na večkratnikih 90°.
Pri orodnem vretenu so mogoče pozicije na večkratnikih 180°.
Napotek
oknu.
Literatura
Več informacij o stružnih strojih z B-osjo najdete v naslednji literaturi:
Priročniku o zagonu SINUMERIK Operate / SINUMERIK 840D sl
Iz znane pozicije referenčne točke nosilca orodja in merilnega tipala se nato izračunajo
korekcijski podatki orodja.
Za samodejno merjenje orodja se lahko ustrezna okna prilagodijo na merilne naloge.
Prilagoditev uporabniškega vmesnika na kalibracijske in merilne funkcije

Vklopite oz. izklopite lahko naslednje možnosti izbire:
● Kalibracijska ravnina, merilna ravnina
● Merilno tipalo
● Kalibracijsko podajanje (merilno podajanje)
Struženje
2.5 Merjenje orodja
Pogoji
● Če želite orodja izmeriti z merilnim tipalom orodja, je treba za to parametrirati posebne
merilne funkcije, ki jih nastavi proizvajalec stroja.
● Pred dejanskim postopkom merjenja v seznam orodij vnesite pozicijo rezalnega roba in
polmer oz. premer orodja. Če se orodje meri s smerno nastavljivim nosilcem orodja, je
treba na seznam orodij vnesti pozicijo rezalnega roba glede na osnovno nastavitev
nosilca orodja.
● Pred tem kalibrirajte merilno tipalo.
Proizvajalec stroja
Postopek
1. Namestite orodje, ki ga želite izmeriti.

Če se orodje meri s smerno nastavljivim nosilcem orodja, je treba orodje
na tem mestu poravnati tako, kot naj se v nadaljevanju izmeri.
3. Pritisnite programski tipki "Izmeri orodje" in "Samodejno".
Pritisnite programsko tipko "X" ali "Z" glede na to, katero dolžino orodja
želite izmeriti.
4. Orodje ročno namestite v bližino merilnega tipala orodja, tako da se mu

lahko v ustrezni smeri približa brez nevarnosti kolizije.
5. Pritisnite tipko <CYCLE START>.
Zažene se samodejni postopek merjenja, kar pomeni, da se orodje z
merilnim podajanjem približa tipalu in nato znova odmakne.
Dolžina orodja se izračuna in vnese v seznam orodij. Pri tem se
samodejno upoštevajo pozicija rezalnega roba ter polmer oz. premer
orodja.
Če se stružna orodja s smerno nastavljivim nosilcem orodja merijo s
pomočjo poljubnih pozicij osi zasuka (ki niso večkratniki 90°) glede na
Y-os, je treba upoštevati, da se stružno orodje izmeri glede na obe osi
X/Y in, v kolikor je mogoče, z enako nastavitvijo orodja.
Struženje
2.5 Merjenje orodja
2.5.3 Kalibracija merilnega tipala orodja

Če želite orodje izmeriti samodejno, morate pred tem določiti pozicijo merilnega tipala orodja
v prostoru motorja glede na ničelno točko stroja.
Proizvajalec stroja
Potek
Kalibracijsko orodje mora ustrezati tipu stružnega orodja (orodje za grobo ali fino obdelavo)
Za kalibracijo merilnega tipala orodja lahko uporabite pozicije rezalnega roba 1–4. Dolžino in
polmer oz. premer kalibracijskega orodja morate vnesti v seznam orodij.
Tipalo kalibrirajte v vse smeri, v katere boste pozneje izvedli merjenje.
Postopek
1. Zamenjajte kalibracijsko orodje.

3. Pritisnite programski tipki "Izmeri orodje" in "Kalibriraj merilno tipalo".
4. Pritisnite programsko tipko "X" ali "Z" glede na to, katero točko
merilnega tipala orodja želite najprej določiti.
5. Izberite smer (+ ali -), v kateri se boste približali merilnemu tipalu orodja.
6. Kalibracijsko orodje namestite v bližino merilnega tipala orodja, tako da

se lahko brez nevarnosti kolizije približa prvi točki merilnega tipala
orodja.
Zažene se postopek kalibracije, kar pomeni, da se kalibracijsko orodje z
merilnim podajanjem samodejno približa tipalu in nato znova odmakne.
Pozicija merilnega tipala orodja se določi in shrani v interno podatkovno
območje.
8. Postopek ponovite še za drugo točko merilnega tipala orodja.
Struženje
2.5 Merjenje orodja
2.5.4 Merjenje orodja s povečavo

Za določanje dimenzij orodja lahko uporabite tudi povečavo, če je na voljo na stroju.
SINUMERIK Operate pri tem iz znanih pozicij referenčne točke nosilca orodja in nitnega
križa povečave izračuna korekcijske podatke orodja.
Napotek
oknu.
Postopek
3. Pritisnite programsko tipko "Lupa".

5. Izberite orodje, ki ga želite izmeriti.
Lega rezalnega roba in polmer oz. premer orodja morajo biti že vneseni
v seznam orodij.
6. Pritisnite programsko tipko "V ročnem načinu".
Orodje se prenese v okno "Povečava".
7. Orodje približajte povečavi in namestite konico orodja P skladno glede
na nitni križ povečave.
Pritisnite programsko tipko "Nastavi dolžino".
Struženje
2.6 Merjenje ničelne točke obdelovanca

Pri programiranju obdelovanca je referenčna točka vedno ničelna točka obdelovanca. Za
določanje te ničelne točke izmerite dolžino orodja in shranite pozicijo čelne površine cilindra
v Z-smeri v premik ničelne točke. To pomeni, da se pozicija shrani v grobi premik, obstoječe
vrednosti finega premika pa se izbrišejo.
Izračun
Pri izračunu ničelne točke obdelovanca oz. premika ničelne točke se samodejno izračuna
tudi dolžina orodja.
Samo merjenje
Če želite ničelno točko obdelovanca "samo izmeriti", se izmerjene vernosti prikažejo, ne da
bi se spremenil koordinatni sistem.
Prilagoditev uporabniškega vmesnika na merilne funkcije

Vklopite oz. izklopite lahko naslednje možnosti izbire:
● Kalibracijska ravnina, merilna ravnina (samo 840D sl)
● Premik ničelne točke kot osnova postopka merjenja (samo 840D sl)
● Številka podatkovnega zapisa kalibracije merilnega tipala (samo 840D sl)
● Cilj korekcije, nastavljiv premik ničelne točke
● Cilj korekcije, osnovna referenca
● Cilj korekcije, globalni osnovni premik ničelne točke (samo 840D sl)
● Cilj korekcije, osnovni premik ničelne točke, specifičen za kanal (samo840D sl)
Proizvajalec stroja
Pogoj
Pogoj za merjenje obdelovanca je, da je na poziciji obdelave orodje z znano dolžino.
Struženje
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Ničelna točka obdelovanca".

Odpre se okno "Nastavi rob".
3. Če želite le prikaz izmerjenih vrednosti, izberite opcijo "Samo merjenje".
- ALI -
Izberite želeni premik ničelne točke, v katerega naj se shrani ničelna
točka (npr. osnovna referenca).
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Premik ničelne točke" in v odprtem oknu
"Premik ničelne točke – G54 … G599 " izberite premik ničelne točke, v
katerega naj se shrani ničelna točka ter pritisnite programsko tipko "V
ročno".
Vrnete se v okno "Nastavitev roba".
4. Zapeljite orodje v Z-smeri in obdelovanec obdelajte z razenjem.

5. Vnesite želeno pozicijo za rob obdelovanca Z0 in pritisnite programsko
tipko "Nastavi PNT".
Napotek
Nastavljivi premiki ničelne točke
Oznaka programskih tipk za nastavljive premike ničelnih točk se spreminja, to pomeni, da se
prikažejo nastavljivi premiki ničelne točke, ki jih je možno konfigurirati na stroju (Primeri:
G54…G57, G54…G505, G54…G599).
Struženje
2.7 Premiki ničelne točke

Prikaz dejanskih vrednosti osnih koordinat se po postavitvi v referenčno točko nanaša na
ničelno točko stroja (M) koordinatnega sistema stroja (MCS). Program za obdelavo
obdelovanca pa se nanaša na ničelno točko obdelovanca (W) koordinatnega sistema
obdelovanca (WCS). Ničelna točka stroja in ničelna točka obdelovanca nista nujno identični.
Glede na vrsto in vpenjanje obdelovanca lahko distanca med ničelno točko stroja in ničelno
točko obdelovanca variira. Ta premik ničelne točke se upošteva pri obdelavi programa in je
lahko sestavljena iz več različnih premikov.
Prikaz dejanskih vrednosti osnih koordinat se po postavitvi v referenčno točko nanaša na
ničelno točko stroja (M) koordinatnega sistema stroja (MCS).
Prikaz dejanskih vrednosti pozicij se lahko nanaša tudi na ENS-koordinatni sistem. Pri tem
se pozicija aktivnega orodja prikaže sorazmerno z ničelno točko obdelovanca.
: :&6
7UDQVIRUPDFLMDNRRUGLQDW
6NXSQL (16
SUHPLN
3UHPLNQLÏHOQHWRÏNHILQR
3UHPLNQLÏHOQHWRÏNHJURER
3UHPLNRVQRYH 0&6
Slika 2-1 Premiki ničelne točke
Če ničelna točka stroja ni identična z ničelno točko obdelovanca, obstoja najmanj en premik
(premik osnove ali premik ničelne točke), v katerem je shranjena pozicija ničelne točke
obdelovanca.
Premik osnove
Premik osnove je premik ničelne točke, ki je vedno učinkovit. V kolikor niste definirali premik
osnove, je ta enako nič. Premik osnove določite v oknu "Premik ničelne točke – osnova".
Grobi in fini premik

Posamezni premiki ničelnih točk (G54 do G57, G505 do G599) so sestavljeni iz grobega in
finega premika. Premike ničelnih točk lahko kličete iz vsakega poljubnega programa (grobi in
fini premik se pri tem seštevata).
Struženje
V grobem premiku lahko na primer shranite ničelno točko obdelovanca. V finem premiku
lahko potem shranite zamik, ki nastane pri vpenjanju novega obdelovanca med staro in novo
ničelno točko obdelovanca.
Napotek
Priklic finega premika
Fini premik lahko kličete prek podatkov stroja $MN_MM_FRAM_FINE_TRANS.
Glejte tudi
Okno z dejanskimi vrednostmi (Stran 40)
2.7.1 Prikaz aktivnih premikov ničelne točke

V oknu "Premik ničelne točke – Aktivno" so prikazani naslednji premiki ničelnih točk:
● Premiki ničelne točke, ki vsebujejo aktivne premike oz. za katere so vnešene vrednosti
● nastavljivi premiki ničelne točke
● Celotni premik ničelne točke
Okno praviloma služi samo opazovanju.
Razpoložljivost premikov je odvisna od nastavitve.
Proizvajalec stroja
Struženje
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Parameter".
2. Pritisnite programsko tipko "Premik ničelne točke"

Odpre se okno "Premik ničelne točke – Aktivno".
Napotek
Več detajlov za premike ničelne točke
Če želite izvedeti več podrobnosti v zvezi z navedenimi premiki, ali če želite spremeniti
vrednosti za vrtenje, spreminjanje velikosti v merilu in zrcaljenje, pritisnite programsko tipko
"Podrobnosti".
2.7.2 Prikaz "Pregleda" premikov ničelne točke

V oknu "Premik ničelne točke – Pregled" se prikažejo aktivni premiki oz. sistemski premiki za
vse nastavljene osi.
Poleg premika (grobi in fini) se prikažejo tudi določena smer, spreminjanje velikosti v merilu
in zrcaljenje.
Okno praviloma služi samo opazovanju.
Prikaz aktivnih premikov ničelne točke
Premiki ničelne točke

DRF Prikaz premika osi ročnega kolesa.
Referenca vrtljive mize Prikaz dodatnih premikov ničelne točke, programiranih z $
P_PARTFRAME.
Osnovna referenca Prikaz dodatnih premikov ničelne točke, programiranih z
$P_SETFRAME.
Dostop do sistemskih premikov je zaščiten s stikalom s ključem.
Zunanji PNT okvir Prikaz dodatnih premikov ničelne točke, programiranih z
$P_EXTFRAME.
Skupni osnovni PNT Prikaz vseh delujočih osnovnih premikov.
Struženje
Premiki ničelne točke

G500 Prikaz premikov ničelne točke, aktiviranih z G54 - G599.
V določenih pogojih lahko z opcijo "Nastavi PNT" spremenite podatke,
kar pomeni, da lahko nastavljeno ničelno točko korigirate.
Referenca orodja Prikaz dodatnih premikov ničelne točke, programiranih z
$P_TOOLFRAME.
Referenca orodja Prikaz dodatnih premikov ničelne točke, programiranih z
$P_WPFRAME.
Programirani PNT Prikaz dodatnih premikov ničelne točke, programiranih z $P_PFRAME.
Referenca cikla Prikaz dodatnih premikov ničelne točke, programiranih z
$P_CYCFRAME.
Skupni PNT Prikaz delujočega premika ničelne točke, ki je posledična vsota vseh
premikov ničelne točke.
Postopek
2 Pritisnite programski tipki "Premik ničelne točke" in "Pregled".

Odpre se okno "Premiki ničelne točke - pregled".
Struženje
2.7.3 Prikaz in obdelava premika osnovne ničelne točke

V oknu "Premik ničelne točke – Osnova" so prikazani definirani kanalski in globalni osnovni
premiki za vse konfigurirane osi, razdeljeni v grobi in fini premik.
Proizvajalec stroja
Za to prosim upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
Postopek
3. Pritisnite programsko tipko "Osnova".

Odpre se okno "Premik ničelne točke – Osnova".
4. Spremembe vrednosti izvedite neposredno v tabeli.
Napotek
Aktiviranje premika osnove
Tukaj vnešeni premiki so takoj aktivni.
Struženje
2.7.4 Prikaz in obdelava nastavljivih premikov ničelne točke

V oknu "Premik ničelne točke – G54..G599" so prikazani vsi nastavljivi premiki, razdeljeni v
grobi in fini premik.
Prikazani so rotacije, spreminjanje velikosti v merilu in zrcaljenje.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Premik ničelne točke".
3. Pritisnite programsko tipko "G54…G599".

Odpre se okno "Premik ničelne točke – G54..G599".
Opozorilo
Oznaka programskih tipk za nastavljive premike ničelnih točk se
spreminja, to pomeni, da se prikažejo nastavljivi premiki ničelne točke,
ki jih je možno konfigurirati na stroju (Primeri: G54…G57, G54…G505,
G54…G599).
V zvezi s tem prosim upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
Napotek
Aktiviranje nastavljivih premikov ničelne točke
Nastavljivi premiki ničelne točke učinkujejo šele, ko so izbrani v programu.
Struženje
2.7.5 Prikaz in obdelava podrobnosti premikov osnovne ničelne točke

Za vsak premik ničelne točke si lahko nastavite prikaz vseh podatkov za vse osi in jih
obdelate. Poleg tega lahko premike ničelnih osi izbrišete.
Na os so prikazani naslednji podatki:
● Grobi in fini premik
● Vrtenje
● Spreminjanje velikosti v merilu
● Zrcaljenje
Proizvajalec stroja
Napotek
Podatki za vrtenje, spreminjanje velikosti v merilu in zrcaljenje so tukaj določeni in jih je
samo tukaj možno spremeniti.
Postopek
3. Pritisnite programske tipke "Aktivno", "Osnova" ali "G54…G599".

Odpre se ustrezno okno.
4. Postavite kazalko na premik ničelne točke, za katerega želite prikaz

podrobnosti.
5. Pritisnite programsko tipko "Podrobnosti".
Glede na izbrani premik ničelne točke se odpre okno, npr."Premik

ničelne točke – Podrobnosti: G54...G599".
Struženje
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "IZBRIŠI PNT", da ponastavite vse vnešene
vrednosti.
Pritisnite programsko tipko "PNT +" oz. "PNT -", da znotraj izbranega
območja ("Aktivno", "Osnova", "G54 ...G599") izberete naslednji oz.
prejšnji premik ničelne točke, ne da bi se morali pred tem premakniti v
...
pregledno okno.
Ko je dosežen konec območja (npr. G599), se preide na začetek
območja (npr. G54).
Spremembe vrednosti so v obdelovalnem programu na voljo takoj ali po "Resetu".
Proizvajalec stroja
Pritisnite programsko tipko "Nazaj", da okno zaprete.
2.7.6 Brisanje premika ničelne točke

Imate možnost brisanja premikov ničelne točke. Pri tem se vnešene vrednosti ponastavijo.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Premik ničelne točke".
3. Pritisnite programske tipke "Aktivno", "Osnova" ali "G54...G599".
Struženje
5. Postavite kazalko na premik ničelne točke, ki ga želite izbrisati.

6. Pritisnite programsko tipko "Brisanje PNT".
2.7.7 Merjenje ničelne točke obdelovanca
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Parametri" in pritisnite programsko tipko

"Premik ničelne točke".
2. Pritisnite programsko tipko G54...G599" in izberite premik ničelne točke,

v katerega naj se shrani ničelna točka.
3. Pritisnite programsko tipko "Ničelna točka obdelovanca".
V oknu "Nastavitev roba" preklopite v način "JOG".
4. Zapeljite orodje v Z-smeri in obdelovanec obdelajte z razenjem.

5. Vnesite želeno pozicijo za rob obdelovanca Z0 in pritisnite programsko
tipko "Nastavi PNT".
Struženje
2.8 Nadzor podatkov osi in vretena
2.8.1 Določitev omejitve delovnega območja

S funkcijo "Omejitev delovnega območja" lahko delovno območje, v katerem se bo orodje
premikalo, omejite v vseh kanalskih oseh. S tem lahko v delovnem prostoru konfigurirate
zaščitna območja, ki so onemogočena za premike orodja.
Tako dodatno k mejnim stikalom omejite območje premika osi.
Pogoji
V načinu "AUTO" lahko spremembe vnašate le v stanju Reset. Le-te so nato takoj aktivirane.
V načinu "JOG" lahko spremembe vnašate kadarkoli. Le-te se aktivirajo šele z novim
premikom.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Podatki nastavitve".
Odpre se okno "Omejitev delovnega območja".
3. Postavite kazalko v želeno polje in s pomočjo numerične tipkovnice

vnesite nove vrednosti.
Spodnja oz. zgornja meja zaščitnega območja se spremeni glede na
vnose.
4. Za aktiviranje zaščitnega območja kliknite potrditveno polje "aktivno".
Napotek
V upravljalnem območju "Zagon" lahko v meniju "Strojni podatki" z menijsko tipko za naprej
najdete vse podatke nastavitve.
Struženje
2.8.2 Sprememba podatkov vretena

V oknu "Vretena" so prikazane nastavljene omejitve vrtljajev za vretena, ki se ne smejo
prekoračiti.
Imate možnost, da v poljih "Minimum" in "Maksimum« število vrtljajev vretena omejite na
mejne vrednosti, ki so določene v ustreznih podatkih stroja.
Omejitev vrtljajev vretena pri konstantni hitrosti rezanja

V polju "Omejitev vrtljajev vretena pri G96" je prikazana omejitev vrtljajev pri konstantni
hitrosti rezanja, programirana dodatno k stalno aktivnim omejitvam.
Ta omejitev vrtljajev preprečuje, da bi na primer pri odrezovanju ali pri zelo majhnih
obdelovalnih premerih vreteno pri konstantni hitrosti rezanja (G96) doseglo maksimalno
število vrtljajev vretena aktualne prestave.
Napotek
Programska tipka "Podatki vretena" se pojavi samo, če je prisotno vreteno.
Postopek
2. Pritisnite programske tipke "Podatki nastavitve" in "Podatki vretena".

Odpre se okno "Vretena".
3. Če želite spremeniti število vrtljajev vretena, postavite kazalko v polje

"Maksimum", "Minimum" ali "Omejitev vrtljajev vretena pri G96" in
vnesite novo vrednost.
Struženje
2.8.3 Podatki vpenjalne glave vretena

V oknu "Podatki vpenjalne glave vretena" shranite dimenzije vpenjalne glave vretena na
stroju.
Ročno merjenje orodja

Če želite pri ročnem merjenju orodja vpenjalno glavo glavnega ali protivretena uporabiti kot
referenčno točko, vnesite dimenzije vpenjalne glave ZC.
Glavno vreteno
=& =6
Dimenzioniranje glavnega vretena
Protivreteno
Izmerite lahko sprednji rob ali rob omejevalnika protivretena. Sprednji rob oz. rob
omejevalnika potem samodejno velja kot referenčna točka pri premiku protivretena. To je
pomembno predvsem pri prijemu obdelovanca s protivretenom.
6SUHGQMLURE 5RERPHMHYDOQLND
5RERPHMHYDOQLND 6SUHGQMLURE
=6
=6 =& =( =&
Dimenzioniranje protivretena tip čeljusti 1 Dimenzioniranje protivretena tip čeljusti 2
Struženje
Konjiček
;5
=5
Dimenzioniranje konjička
Dolžina konjička (ZR) in premer konjička (XR) slike vretena sta potrebna za prikaz konjička v
simulaciji.
Postopek
2. Pritisnite programski tipki "Podatki nastavitev" in "Podatki vpenjalne

glave vretena".
Odpre se okno "Podatki vpenjalne glave vretena".
3. Vnesite želene parametre.

Nastavitve se takoj uveljavijo.
Glejte tudi
Obdelava s protivretenom (Stran 499)
Struženje
Parameter Opis Enota

ZC1 Dimenzija vpenjalne glave glavnega vretena (inkrementalno) mm
Tip čeljusti Dimenzioniranje sprednjega roba ali roba omejevalnika
• Tip čeljusti 1
• Tip čeljusti 2
ZC3 Dimenzija vpenjalne glave protivretena (inkrementalno) - samo, ko je nastavljeno mm
protivreteno
ZS3 Dimenzija omejevalnika protivretena (inkrementalno) - samo, ko je nastavljeno mm
protivreteno
ZE3 Dimenzija čeljusti protivretena (inkrementalno) - samo, ko je nastavljeno mm
protivreteno in "Tip čeljusti 1"
XR Premer konjička - samo, ko je nastavljen konjiček mm
ZR Dolžina konjička - samo, ko je nastavljen konjiček mm
Struženje
2.9 Prikaz seznamov podatkov nastavitve
2.9 Prikaz seznamov podatkov nastavitve

Imate možnost, da nastavite prikaz seznamov s konfiguriranimi podatki nastavitve.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Pritisnite programske tipke "Podatki nastavitve" in "Seznami podatkov".

Odpre se okno "Seznami podatkov nastavitve".
3. Pritisnite programsko tipko "Izberi seznam podatkov" in v seznamu

"Pogled" izberite želeni seznam s podatki nastavitve.
2.10 Prireditev ročnega kolesa

Z ročnimi kolesi lahko premikate osi v koordinatnem sistemu stroja (MCS) ali v koordinatnem
sistemu obdelovanca (MCS).
Programska opcija
Za premik ročnega kolesa potrebujete opcijo "Razširjene funkcije za
upravljanje" (samo za 828D).
Za prireditev ročnih koles se vse osi prikažejo v naslednjem zaporedju:

● Geometrijske osi
Geometrijske osi pri premiku upoštevajo aktualno stanje stroja (npr. rotacije,
transformacije). Vse strojne osi kanalov, ki so aktualno dodeljene geometrijski osi, se
bodo pri tem istočasno premaknile.
● Strojne osi kanalov
Strojne osi kanalov so dodeljene vsakemu od kanalov. Lahko se premikajo samo
posamično, to pomeni, da aktualno stanje stroja nima vpliva.
To velja tudi za strojne osi kanalov, ki so deklarirane kot geometrijske osi.
Struženje
Proizvajalec stroja
Postopek
Pritisnite tipko <JOG>, <AUTO> ali <MDA>.
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Ročno kolo".

Odpre se okno "Ročno kolo".
Za vsako priključeno ročno kolo je na voljo polje za prireditev osi.
3. Postavite kazalko v polje poleg ročnega kolesa, ki mu želite prirediti os

(npr. št. 1).
4. Za izbiro želene osi (npr. "X") pritisnite ustrezno programsko tipko.
- ALI
S tipko <INSERT>" odprite izbirno polje "Os", premaknite se do želene
osi in pritisnite tipko <INPUT>.
Izbira osi aktivira tudi ročno kolo (npr. "X" je dodeljen ročnemu kolesu
št. 1 in je takoj aktiven).
5. Ponovno pritisnite programsko tipko "Ročno kolo".
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Nazaj".
Okno "Ročno kolo" se zapre.
Struženje
Deaktiviranje ročnega kolesa
1. Postavite kazalko na ročno kolo, katerega prireditev želite preklicati

(npr. št. 1).
2. Ponovno pritisnite programsko tipko prirejene osi (npr. "X").
- ALI -
S tipko <INSERT> odprite izbirno polje "Os", premaknite se do
praznega polja in pritisnite tipko <INPUT>.
Razveljavitev izbire osi deaktivira tudi ročno kolo (npr. "X" je
razveljavljen za ročno kolo št. 1 in ni več aktiven).
Struženje
2.11 MDA
2.11 MDA
V načinu "MDA" (Manual Data Automatic) lahko za konfiguracijo stroja ukaze G-kode po
stavkih vnašate in takoj izvajate.
Imate možnost, da MDA-program naložite neposredno iz upravitelja programa v MDA-
medpomnilnik ter da program, ki je bil ustvarjen oz. spremenjen v MDA-delovnem oknu
odložite v poljubnem imeniku.
Programska opcija
Za nalaganje in shranjevanje MDA-programov potrebujete opcijo "Razširjene
funkcije za upravljanje" (za 828D).
2.11.1 Naložitev MDA-programa iz upravitelja programa
Postopek
2. Pritisnite tipko <MDA>.
Odpre se MDA-urejevalnik.
3. Pritisnite programsko tipko "Naloži MDA".
Izvrši se prehod v upravitelja programa.

Odpre se okno "Naložitev v MDA". Tam dobite pogled upravitelja
programa.
4. Postavite kazalko na želeno mesto shranjevanja, pritisnite programsko
tipko "Išči" in v pogovornem oknu za iskanje vnesite želeni iskalni izraz,
če želite poiskati določeno datoteko.
Opozorilo: Nadomestna znaka "*" (nadomesti poljuben niz) in "?"
(nadomesti poljuben znak) vam olajšata iskanje.
5. Označite program, ki ga želite v MDA-oknu obdelati oz. izvajati.
Okno se zapre in program je pripravljen za obdelavo.
Struženje
2.11 MDA
2.11.2 Shranitev MDA-programa
Postopek
3. Ustvarite MDA-program tako, da ukaze vnašate kot G-kodo prek
upravljalne tipkovnice.
4. Pritisnite programsko tipko "Shrani MDA".
Odpre se okno "Shrani iz MDA : Izberi mesto shrambe". Tam dobite
pogled upravitelja programa.
5. Izberite pogon, na katerem naj se odloži ustvarjeni MDA-program in
kazalko postavite v imenik, v katerega naj se program shrani.
- ALI -
Postavite kazalko na želeno mesto shranjevanja in pritisnite
programsko tipko "Išči". Če želite iskati določen imenik oz. podimenik, v
pogovorno okno za iskanje vnesite želeni iskalni izraz in pritisnite
programsko tipko "V redu".
Kadar kazalka stoji na mapi, se opre okno, ki vas pozove, da vnesete

ime.
- ALI -
Če kazalka stoji na programu, se vam postavi vprašanje, ali želite
datoteko prepisati.
7. Vnesite ime za ustvarjeni program in pritisnite programsko tipko "V
redu".
Program se bo pod navedenim imenom odložil v izbranem imeniku.
Struženje
2.11 MDA
2.11.3 Izvajanje MDA-programa
Postopek

3. Želene ukaze vnesite kot G-kodo prek upravljalne tipkovnice.

Krmilnik izvede vnešene stavke.
Pri izvedbi ukazov G-kode lahko na izvajanje programa vplivate, kot sledi:
● Izvajanje programa po stavkih
● Testiranje programa
Nastavitve pod upravljanjem programa
● Nastavitev podajanja v suhem teku
Nastavitve pod upravljanjem programa
2.11.4 Brisanje MDA-programa
Pogoj
V MDA-urejevalniku se nahaja program, ki ste ga ustvarili v MDA-oknu ali naložili iz
upravitelja programa.
Postopek
Pritisnite programsko tipko "Brisanje stavkov".
Programski stavki, prikazani v programskem oknu, se izbrišejo.
Struženje
Delovanje v ročnem načinu 3
3.1 Splošno
Način "JOG" uporabite vedno takrat, ko želite stroj konfigurirati za izvajanje programa ali
izvesti enostavne premike na stroju:
● Sinhroniziranje merilnega sistema krmilnika s strojem (postavitev v referenčno točko)
● Konfiguracija stroja, to pomeni, da lahko s predvidenimi tipkami in ročnimi kolesi na
upravljalni plošči stroja sprožite ročne premike
● Med prekinitvijo programa lahko s predvidenimi tipkami in ročnimi kolesi na upravljalni
plošči stroja sprožite ročne premike
3.2 Izbira orodja in vretena
3.2.1 T,S,M-okno
Za pripravljalne dejavnosti v ročnem načinu izbira orodja in krmiljenje vretena potekata
vsakič centralno v maski.
Poleg glavnega vretena (S1) je pri zagnanih orodjih na voljo tudi orodno vreteno (S2).
Poleg tega ima lahko stružni stroj tudi protivreteno (S3).
V ročnem načinu lahko orodje izberete ali prek imena ali prek številke lokacije revolverske
glave. Če vnesete številko, bo iskanje sprva potekalo po imenu in nato po številki lokacije.
To pomeni, če npr. vnesete številko "5" in orodje z imenom "5" ne obstaja, bo orodje izbrano
z lokacije številka "5".
Napotek
Tako lahko s številko lokacije revolverske glave tudi prosto mesto zasučete v pozicijo
obdelave in nato brez težav montirate novo orodje.
Proizvajalec stroja
Struženje
Delovanje v ročnem načinu
Prikaz Pomen
T Vnos orodja (ime ali številka lokacije)
S programsko tipko "Izberi orodje" lahko iz seznama orodij izberete
želeno orodje.
D Številka rezalnega roba orodja (1 – 9)
Vreteno Izbira vretena, oznaka s številko vretena
M-funkcija vretena
Vreteno izključeno: Vreteno se ustavi
Vrtenje v levo: Vreteno se vrti v nasprotni smeri urnega kazalca
Vrtenje v desno: Vreteno se vrti v smeri urnega kazalca
Pozicioniranje vretena Vreteno se postavi na želeno pozicijo.

ostale M-funkcije Vnos funkcij stroja
V tabeli proizvajalca stroja najdete prireditev med pomenom in številko
funkcije.
Premik ničelne točke G Izbira premika ničelne točke (osnovna referenca, G54 - 57)
S programsko tipko "Premik ničelne točke" lahko na seznamu
nastavljivih premikov ničelne točke izberete premik ničelne točke.
Merska enota Izbira merske enote (cole, mm)
Tukaj izbrana nastavitev vpliva na programiranje.
Ravnina obdelave Izbira ravnine obdelave (G17(XY), G18 (ZX), G19 (YZ))
Prestava Določitev prestave (auto, I – V)
Lega ustavitve Vnos pozicije vretena v stopinjah
Napotek
Pozicioniranje vretena
S to funkcijo je mogoče vreteno pozicionirati na določeno pozicijo kota, npr. pri menjavi
orodja.
• Mirujoče vreteno se pozicionira po najhitrejši poti.
• Pri vrtečem se vretenu se aktualna smer vrtenja ohrani in pozicionira.
Struženje
3.2.2 Izbira orodja
Postopek
1. Izberite način "JOG".
2. Pritisnite programsko tipko "T,S,M".
3. V vnosno polje vnesite ime ali številko orodja T.

- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Orodje", da se odpre seznam orodij,
postavite kazalko na želeno orodje in pritisnite programsko tipko "V
ročno".
Orodje se prenese v "T, S, M...-okno" in se prikaže v polju s parametri
orodja.
4. Izberite rezalni rob orodja D ali vnesite številko neposredno v polje.
Orodje samodejno zavije na pozicijo obdelave in ime orodja se prikaže v

vrstici stanja orodja.
Struženje
3.2.3 Ročni zagon in zaustavitev vretena
Postopek
1. V načinu "JOG " pritisnite programsko tipko "T,S,M".
2. Izberite želeno vreteno (npr. S1) in v desno vnosno polje vnesite želeno
število vrtljajev vretena oz. hitrost rezanja.
3. Če ima stroj menjalnik za vreteno, nastavite prestavo.

4 V polju "M-funkcija vretena" izberite želeno smer vrtenja vretena (desno
ali levo).

Vreteno se vrti.
6. V polju "M-funkcija vretena" izberite nastavitev "Stop".
Pritisnite tipko <CYCLE START>.

Vreteno se ustavi.
Napotek
Sprememba števila vrtljajev vretena
Če med delovanjem vretena v polje "Vreteno" vnesete hitrost, se prevzame nova hitrost.
Struženje
3.2.4 Pozicioniranje vretena
Postopek
1. V načinu "JOG " pritisnite programsko tipko "T,S,M".
2. V polju "M-funkcija vretena" izberite nastavitev "Lega zaustavitve".

Prikaže se vnosno polje "Lega zaustavitve".
3. Vnesite želeno pozicijo ustavitve vretena.

Lega vretena je navedena v stopinjah.
Vreteno se postavi v želeno pozicijo.
Napotek
S to funkcijo je mogoče vreteno pozicionirati na določeno pozicijo kota, npr. pri menjavi
orodja.
• Mirujoče vreteno se pozicionira po najhitrejši poti.
• Pri vrtečem se vretenu se aktualna smer vrtenja ohrani in pozicionira.
Struženje
3.3 Premik osi
3.3 Premik osi

Osi v ročnem načinu lahko premikate z inkrementalnimi oz. osnimi tipkami ali z ročnimi
kolesi.
Pri premiku s pomočjo tipkovnice se izbrana os premakne v programiranem nastavitvenem
podajanju, pri inkrementnem premikanju pa za določen pomik.
Nastavitev nastavitvenega podajanja

V oknu "Nastavitve za ročni način" določite, s kakšnim podajanjem se bodo osi v
nastavitvenem načinu premikale.
3.3.1 Premik osi za fiksen pomik

Osi v ročnem načinu lahko premikate z inkrementalnimi oz. osnimi tipkami ali z ročnimi
kolesi.
Postopek
3. Pritisnite tipke 1, 10, …, 10000, da os lahko premaknete v fiksnem

pomiku (inkrement).
Številke na tipkah prikazujejo pot premika v mikrometrih oz. mikrocolah.
Primer: Pri želenem pomiku 100 μm (= 0,1 mm) pritisnite tipko "100".

;
5. Pritisnite tipki <+> oz. <->.

Pri vsakem pritisku se izbrana os premakne za fiksen pomik.
Lahko sta aktivni stikali za korekcijo podajanja in hitrega premika.

Struženje
3.3 Premik osi
Napotek
Po vklopu krmilnika je osi možno premakniti do mejnega območja stroja, ker referenčne
točke še niso dosežene. Pri tem se lahko sprožijo zasilna mejna stikala.
Programska mejna stikala in omejitev delovnega območja še niso aktivirani!
Aktiviranje podajanja mora biti nastavljeno.
Proizvajalec stroja
3.3.2 Premik osi za spremenljiv pomik
Postopek
Pritisnite tipko <JOG>.
2. Pritisnite programsko tipko "Nastavitve".

Odpre se okno "Nastavitve za ročni način".
3. Vnesite želeno vrednost za parameter "Spremenljiv pomik«.
Primer: Pri želenem pomiku 500 μm (0,5 mm) vnesite 500.
4. Pritisnite tipko <Inc VAR>.

6. Pritisnite tipki <+> oz. <->.
Pri vsakem pritisku se izbrana os premakne za fiksen pomik.
Lahko sta aktivni stikali za korekcijo podajanja in hitrega premika.

Struženje
3.4 Pozicioniranje osi
3.4 Pozicioniranje osi

V ročnem načinu lahko osi premaknete na določene pozicije, da izvedete preproste
postopke obdelave.
Med premikanjem deluje korektura podajanja/hitrega premika.
Postopek
1. Po potrebi izberite orodje.

3. Pritisnite programsko tipko "Lega".
4. Vnesite ciljno pozicijo in po potrebi ciljni kot za osi, ki jih želite

premakniti.
5. Vnesite želeno vrednost za podajanje F.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Hitri premik".
V polju "F" se prikaže hitri premik.
Os se premakne na določeno ciljno pozicijo.
Če ste navedli ciljne pozicije za več osi, se osi premaknejo istočasno.
Struženje
3.5 Ročni prosti premik

Po prekinitvi obdelave zaradi izpada napetosti ali prekinitve s tipko RESET na upravljalni
plošči stroja lahko orodje v načinu JOG premaknete v smeri orodja, ne da bi se pri tem
orodje ali obdelovanec poškodovala.
Funkcija umika je še posebej v pomoč takrat, ko je koordinatni sistem zasukan, torej, ko os
dodatka ni navpično.
Napotek
Vrtanje navoja
Pri vrtanju navoja je potrebno upoštevati povezavo prek oblike med navojnim svedrom in
obdelovancem, vreteno pa se premika skladno z navojem.
Za umik pri navoju lahko uporabite tako Z-os kot tudi vreteno.
Funkcijo "Umik" mora nastaviti proizvajalec stroja.
Proizvajalec stroja
Postopek
1. Energetsko napajanje stroja je prekinjeno oz. delujoč obdelovalni

program se prekine s funkcijo <RESET>.
2. Po prekinitvi napajanja vklopite krmilnik.
3. Izberite način JOG.
4. Pritisnite menijsko tipko za naprej.
5. Pritisnite programsko tipko "Umik".

Odpre se okno "Umakni orodje".
Programska tipka je na voljo le, če je na voljo aktivno orodje in podatki
o umiku.
6. Na upravljalni plošči stroja izberite koordinatni sistem "WCS".
Struženje
7. V izbirnem polju "Os umika" izberite želeno os.
8. V skladu z osjo umika, ki ste jo v oknu "Umik orodja" izbrali s tipkami

= premika (npr. Z +), premaknite orodje iz obdelovanca.
9. Ko je orodje v želeni poziciji, okno zapustite tako, da ponovno pritisnite

programsko tipko "Umik".
Struženje
3.6 Preprosto odrezovanje obdelovanca

Nekateri surovci nimajo gladkih oz. ravnih površin. Če želite čelno površino obdelovanca
pred dejansko obdelavo čelno stružiti, uporabite cikel odrezovanja.
Če želite s ciklom odrezovanja izstružiti vpenjalno glavo, lahko v vogalu programirate
zastruženje (XF2).
POZOR
Nevarnost kolizije
Orodje se premakne direktno do začetne točke za odrezovanje. Pred tem orodje
premaknite na varno pozicijo, da pri približevanju ne pride do kolizij.
Ravnina umika / Varnostna razdalja

Ravnino umika in varnostno razdaljo nastavite prek podatkov stroja
$SCS_MAJOG_SAFETY_CLEARANCE oz. $SCS_MAJOG_RELEASE_PLANE.
Proizvajalec stroja
Smer vrtenja vretena

Če je opcija "ShopMill/ShopTurn" aktivirana, se smer vrtenja vretena prevzame iz
parametrov orodja, ki so vneseni v seznam orodja.
Če opcija "ShopMill/ShopTurn" ni nastavljena, izberite smer vrtenja vretena na zaslonu
vnosa.
Napotek
Funkcije "Repos" med preprostim odrezovanjem ne morete uporabljati.
Pogoj
Za enostavno odrezovanje obdelovanca v ročnem načinu mora biti na poziciji obdelave
izmerjeno orodje.
Struženje
Postopek
3. Pritisnite programsko tipko "Odrezovanje".
4. Vnesite želene vrednosti za parametre.

Maska parametra se zapre.
Zažene se cikel "Odrezovanje".
Kadar koli se lahko vrnete v masko parametra, da preverite in popravite

vnose.
Tabela 3- 1

T Ime orodja
D Številka rezalnega roba
F Podajanje mm/vrt.
S/V Število vrtljajev vretena ali konstantna hitrost rezanja vrt./min
m/min
M-funkcija vretena Smer vrtenja vretena (le če program ShopMill ni aktiven)
•
Obdelava • ∇ (groba obdelava)

• ∇∇∇ (fina obdelava)
Struženje

Lega Pozicija obdelave
Smer • čelno
obdelave • vzdolžno
X0 Referenčna točka ∅ (absolutno) mm

Z0 Referenčna točka (absolutno) mm
X1 Končna točka X ∅ (absolutno) ali končna točka X glede na X0 (inkrementalno) mm
Z1 Končna točka Z ∅ (absolutno) ali končna točka Z glede na X0 (inkrementalno) mm
FS1...FS3 ali R1...R3 Širina posnetja (FS1...FS3) ali polmer zaokrožitve (R1...R3) mm
XF2 Zastruženje (alternativno glede na FS2 ali R2) mm

D Globina dodatka (inkrementalno) – (samo pri grobi obdelavi) mm
UX Dodatek fine obdelave v X-smeri (inkrementalno) – (samo pri grobi obdelavi) mm
UZ Dodatek fine obdelave v Z-smeri (inkrementalno) – (samo pri grobi obdelavi) mm
Glejte tudi
Orodje, korekcijska vrednost, podajanje in število vrtljajev vretena (T, D, F, S, V) (Stran 225)
Struženje
3.7 Sinhroniziranje navoja

Če želite navoj naknadno obdelati, bo morda potrebno, da je vreteno sinhronizirano glede na
obstoječi korak navoja. To je potrebno, da se z novim vpenjanjem surovca lahko pride do
kotnega odmika v navoju.
Omejitev
Sinhroniziranje navoja ni mogoče, če uporabljate nosilec orodja (B-os).
Napotek
Aktiviranje/deaktiviranje sinhronizacije navoja
Če je sinhroniziranje navoja aktivno, deluje pri vseh naslednjih korakih obdelave "Struženje
navoja".
Sinhronizacije navoja ostanejo brez deaktiviranja aktivne tudi pri izklopu stroja.
Pogoj
Vreteno stoji.
Profilni nož je aktiven.
Postopek
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Sinhroniziraj

navoj".
3. S profilnim nožem vstopite v korak navoja, kot je prikazano na pomožni

sliki.
4. Če delate na glavnem vretenu, pritisnite programsko tipko "Učenje
glavnega vretena".
- ALI -
Struženje
Če delate na protvretenu, pritisnite programsko tipko "Učenje

protivretena".
Opozorilo:
Pri učenju vretena se aktivira sinhronizacija navoja. Pri tem se
sinhronizacijske pozicije osi X in Z in sinhronizacijski kot vretena (Sn)
shranijo v MCS in v prikažejo v maski.
Izbirna polja za glavno vreteno in protivreteno pokažejo, ali je
sinhronizacija navoja za posamezno vreteno aktivna (da = aktivno / ne
= ni aktivno)
5. Zdaj izvedite korak obdelave "Struženje navoja".
6. Za glavno ali protivreteno izberite vnos "ne", da deaktivirate
sinhronizacijo navoja.
Glejte tudi
Struženje navoja (CYCLE99) (Stran 317)
Struženje
3.8 Prednastavitve za ročni način
3.8 Prednastavitve za ročni način

V oknu "Nastavitve za ročni način" določite konfiguracije za ročni način.
Prednastavitve
Nastavitve Pomen
Način podajanja Tukaj izberete način podajanja
• G94: Osno podajanje/linearno podajanje
• G95: Rotacijsko podajanje
Nastavitveno podajanje Tukaj vnesete želeno podajanje v mm/min.
G94
Nastavitveno podajanje Tukaj vnesete želeno podajanje v mm/vrt.
G95
Spremenljiv pomik Tukaj vnesete želen pomik za premikanje osi pri spremenljive pomiku.
Hitrost vretena Tukaj vnesete hitrost vretena v vrt/min.
Postopek

Glejte tudi
Preklop merske enote (Stran 68)
Struženje
Obdelava obdelovanca 4
4.1 Zagon in zaustavitev obdelave
Pri izvajanju programa se obdelovanec obdeluje v skladu s programiranjem na stroju. Po
zagonu programa v samodejnem načinu se obdelava obdelovanca izvaja samodejno.
Pogoji
Pred izvajanjem programa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
● Merilni sistem krmilnika je referenciran s strojem.
● Potrebne korekcije orodja in premiki ničelnih točk so vnešeni.
● Potrebne varnostna zapirala proizvajalca stroja so aktivirane.
Splošni potek
1. V upravitelju programa izberite želeni program.
Izberite med "NC", "Lokalni pogon", "USB" ali nastavljenimi omrežnimi

pogoni želenega programa.
3. Pritisnite programsko tipko "Izberi".

Program se izbere za izvajanje in samodejno prestavi v upravljalno
območje "Stroj".
Program se zažene in izvaja.
Napotek
Zagon programa v poljubnem upravljalnem območju
Če se krmilnik nahaja v načinu "AUTO", se izbrani program lahko zažene tudi, če se
nahajate v poljubnem upravljalnem območju.
Zaustavitev obdelave
Struženje
Obdelava obdelovanca
4.2 Izbira programa
Pritisnite tipko <CYCLE STOP>.

Obdelava se zaustavi takoj, posamezni programski stavki se ne
izvedejo do konca. Pri naslednjem zagonu se obdelava
nadaljuje na tistem mestu, kjer se je zaustavila.
Prekinitev obdelave
Pritisnite tipko <RESET>.

Izvedba programa se prekine. Pri naslednjem zagonu se obdelava
začne znova.
Proizvajalec stroja
4.2 Izbira programa
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Upravitelj programa".

Odpre se pregled imenika.
2. Postavite kazalko na imenik, v katerem želite izbrati program.

3. Pritisnite tipko <INPUT>.
- ALI -
Pritisnite tipko <Kazalka desno>.
Prikaže se vsebina imenika.
Struženje
4.3 Vpeljava programa
4. Postavite kazalko na želeni program.

Program se izbere.
Pri uspešni izbiri programa se vrši samodejni prehod v upravljalno
območje "Stroj".

Pri vpeljavi programa lahko sistem obdelavo obdelovanca po vsakem programskem stavku,
ki na stroju sproži premik ali funkcijo pomoči, prekine. Tako lahko pri prvem izvajanju
programa na stroju po stavkih kontrolirate rezultat obdelave.
Napotek
Nastavitev za samodejni način
Za vpeljevanje oz. testiranje programa sta vam na voljo zmanjšanje hitrega premika in
podajanje v suhem teku.
Izvedba posameznih stavkov

Pod opcijo "Upravljanje programa" lahko izberete različne variante izvedb stavkov:
Način SB Način delovanja

SB1 posamezni Obdelava se zaustavi po vsakem strojnem stavku (razen v ciklih)
stavek grobo
SB2 Računski stavek Obdelava se zaustavi po vsakem stavku, torej tudi po računskih stavkih
(razen v ciklih)
SB3 Posamezni Obdelava se zaustavi po vsakem strojnem stavku (tudi v ciklih)
stavek fino
Pogoj
Program je izbran za obdelavo v načinu "AUTO" ali "MDA".
Struženje
Postopek
1. Pritisnite programsko tipko "Upravljanje programa" in v polju "SBL"

izberite želeno različico.
2. Pritisnite tipko <SINGLE BLOCK>.

Stavek se izvede glede na različico izvedbe. Po tem se obdelava
zaustavi.
V vrstici Stanje kanala se prikaže besedilo "Ustavitev: Stavek v
posameznem stavku je zaključen".
Glede na način se izvedba program nadaljuje do naslednje zaustavitve.
5. Če ne želite več, da bi se obdelava vršila po stavkih, ponovno pritisnite

tipko <SINGLE BLOCK>.
Tipka ni več izbrana.
Če sedaj ponovno pritisnete tipko <CYCLE START>, se izvedba
program vrši do konca brez prekinitev.
Glejte tudi
Nastavitev za samodejni način (Stran 163)
Struženje
4.4 Prikaz aktualnega programskega stavka
4.4.1 Aktualni prikaz stavka

V oknu aktualnega prikaza stavka so prikazani programski stavki, ki so trenutno v obdelavi.
Prikaz aktualnega programa

Ko program deluje, prejmete naslednje informacije:
● V naslovni vrstici je navedeno ime obdelovanca oz. ime programa.
● Programski stavek, ki se trenutno izvaja, je obarvan.
Neposredno urejanje programa

V stanju Reset lahko neposredno urejate aktualni program.
1. Pritisnite tipko <INSERT>.
2. Postavite kazalko na želeno mesto in uredite programski stavek.

Neposredno urejanje je možno le za stavke G-kode v NC-pomnilniku, pri
izvajanju zunanjih pa ne.
3. Program in način za urejanje ponovno zapustite tako, da pritisnete tipko
<INSERT>.
4.4.2 Prikaz osnovnega stavka

Če med vpeljavo ali izvedbo programa želite podrobnejše informacije v zvezi s pozicijami osi
in pomembnimi G-funkcijami, lahko nastavite prikaz osnovnih stavkov. Tako lahko npr. pri
uporabi ciklov preverite, kako stroj dejansko postopa.
Pozicije, programirane prek spremenljivk ali R-parametrov se v prikazu osnovnih stavkov
opustijo in zamenjajo z vrednostjo spremenljivk.
Prikaz osnovnih stavkov lahko uporabljate tako v testnem obratovanju kot tudi med dejansko
obdelavo obdelovanca na stroju. Za aktualno aktivni programski stavek so v oknu "Osnovni
stavki" prikazani vsi ukazi G-kode, ki na stroju sprožajo funkcijo:
● Absolutne pozicije osi
● G-funkcije prve G-skupine
Struženje
● Druge modalne G-funkcije

● Drugi programirani naslovi
● M-funkcije
Proizvajalec stroja
Postopek
1. Program je izbran za izvedbo in odprt v upravljalnem območju "Stroj".

2. Pritisnite programsko tipko "Osnovni stavki".
Prikaže se okno "Osnovni stavki".
3. Za izvedbo program po stavkih, pritisnite tipko <SINGLE BLOCK>.
4. Za zagon izvedbe programa pritisnite tipko <CYCLE START>.

V oknu "Osnovni stavki" se k aktualno aktivnemu programskemu stavku
prikažejo osne pozicije, ki se jim dejansko želimo približati, modalne G-
funkcije itn.
5. Ponovno pritisnite programsko tipko "Osnovni stavki", da se okno skrije.
4.4.3 Prikaz programske ravni

Med obdelavo obsežnega programa z več podprogramskimi ravnmi, lahko nastavite prikaz,
na kateri programski ravni se obdelava aktualno nahaja.
Večkratno izvajanja programa

Če ste programirali več izvajanj programa, to pomeni, da se podprogrami prek navedbe
dodatnega parametra P izvajajo večkrat zapored, se v oknu "Programske ravni" med
obdelavo prikažejo izvajanja programa, ki se morajo še izvesti.
Primer programa
N10 Podprogram P25
Če se bo najmanj v eni programski ravni program izvajal še večkrat, se prikaže vodoravni
drsni trak, ki omogoča pogled števca prehodov P v desnem delu okna. Ko ni določeno
nobeno večkratno izvajanje več, drsni trak izgine.
Struženje
Prikaz programske ravni

Prejmete naslednje informacije:
● Številka ravni
● Ime programa
● Številka stavka oz. številka vrstice
● Preostala izvajanja programa (samo pri večkratnih izvajanjih programa)
Pogoj
Program je izbran za obdelavo v načinu "AUTO«.
Postopek
Pritisnite programsko tipko "Programske ravni".

Odpre se okno "Programske ravni".
Struženje
4.5 Korekcija programa
4.5 Korekcija programa

Čim krmilnik v obdelovalnem programu zazna napako v sintaksi, se izvedba programa
zaustavi, napaka v sintaksi pa prikaže v vrstici z alarmi.
Možnosti korigiranja
Glede na stanje, v katerem se krmilnik nahaja, lahko s pomočjo funkcije Korekcija programa
izvedete naslednje korekcije.
● Stanje Stop
Spremenijo se lahko le tiste vrstice, ki še niso bile obdelane.
● Stanje Reset
Možno je spremeniti vse vrstice.
Napotek
Funkcija "Korekcija programa" je na voljo tudi pri izvedbi od zunaj, vendar je treba za
spremembe programa NC-kanal spraviti v stanje Reset.
Pogoj
Program je izbran za obdelavo v načinu "AUTO«.
Postopek
1. Program, ki ga želimo korigirati, se nahaja v stanju Stop oz. Reset.

2. Pritisnite programsko tipko "Korekcija programa"
Program se odpre v urejevalniku.
Prikažeta se potek programa ter aktualni stavek. Aktualni stavek se
aktualizira tudi v tekočem programu, prikazani odsek programa pa ne,
to pomeni, da se aktualni stavek premakne iz prikazanega odseka
programa.
Če se izvaja podprogram, se ta ne odpira samodejno.
3. Izvedite želene korekcije.
4. Pritisnite programsko tipko "Izvedi NC".
Sistem se prestavi nazaj v upravljalno območje "Stroj" in izbere način
"AUTO".
5. Pritisnite tipko <CYCLE START> za nadaljevanje obdelave programa.
Struženje
4.6 Repozicioniranje osi
Napotek
Če urejevalnik zapustite prek programske tipke "Zapri", pridete v upravljalno območje
"Upravitelj programa".

Po prekinitvi programa v samodejnem načinu (npr. po lomu orodja) lahko v ročnem načinu
orodje odmaknete od konture.
Pri tem se shranijo koordinate pozicije prekinitve. Razlike poti osi, prevožene v ročnem
načinu, so prikazane v oknu dejanskih vrednosti. Ta razdalja poti se označuje z "Repos-
premik".
Nadaljevanje izvajanja programa

S funkcijo "Repos" lahko orodje premaknete nazaj h konturi obdelovanca, da nadaljujete
izvajanje programa.
Mesta prekinitve ne morete povoziti, ker je to omogočeno s strani krmila.
Korektura podajanja oz. hitrega premika je aktiven
OPOZORILO
Pri repozicioniranju se osi premaknejo s programiranim podajanjem in linearno

interpolacijo, torej po liniji z aktualne pozicije na mesto prekinitve. Zato osi pred tem
premaknite na varno pozicijo, da preprečite kolizije.
Če funkcijo "Repos" po prekinitvi programa in sledečem premiku osi v ročnem načinu ne
uporabite, krmilnik ob menjavi v ročni način in sledečem zagonu obdelave osi samodejno
premakne po liniji nazaj na mesto prekinitve.
Pogoj
Naslednji pogoji morajo biti izpolnjeni pri repozicioniranju osi:
● Izvajanje programa je bilo prekinjeno s <CYCLE STOP>.
● Osi so bile v ročnem načinu premaknjene z mesta prekinitve na drugo pozicijo.
Struženje
Postopek
1. Pritisnite tipko <REPOS>.
2. Izberite zaporedoma vse osi, ki jih želite premakniti.

;
3. Pritisnite tipko <+> oz. <->.

Osi se premaknejo na mesto prekinitve.
Struženje
4.7 Začetek obdelave na določenem mestu
4.7.1 Uporaba iskanja stavka

Če želite na stroju izvesti le določen odsek programa, ni nujno potrebno, da obdelavo
programa začnete na začetku. Obdelavo lahko začnete tudi od določenega programskega
stavka naprej.
Primeri aplikacije
● Prekinitev pri izvajanju programa
● Vnos določene ciljne pozicije, npr. pri ponovni obdelavi
Določitev cilja iskanja

● Udobna določitev cilja iskanja (iskanje pozicij)
– Neposredni vnos cilja iskanja s pozicioniranjem kazalke v izbranem programu (glavni
program)
– Cilj iskanja prek iskanja besedila
– Cilj iskanja je mesto prekinitve (glavni in podprogram)
Funkcijo lahko izberete le, če je na voljo mesto prekinitve. Krmilnik po prekinitvi
programa (CYCLE STOP ali RESET) shrani koordinate mesta prekinitve.
– Cilj iskanja je višja programska raven pri mestu prekinitve (glavni in podprogram)
Raven je mogoče menjati le, če ste lahko pred tem izbrali mesto prekinitve, ki je v
podprogramu. Programsko raven lahko nato menjavate od glavne programske ravni in
nazaj do ravni mesta prekinitve.
● Iskalnik
– Neposredni vnos programske poti
Napotek
Iskanje mesta v podprogramu
Če mesto prekinitve ni na voljo, lahko z iskalnikom sistematično iščete mesto v
podprogramu.
Programska opcija
Za funkcijo "Iskalnik" potrebujete opcijo "Razširjene funkcije za upravljanje"
(samo za 828D).
Struženje
Zaporedno iskanje
Imate možnost, da iz stanja "Cilj najden" zaženete še eno iskanje. Zaporedno iskanje lahko
po vsakem najdenem cilju poljubno pogosto nadaljujete.
Napotek
Le če je cilj najden, lahko iz zaustavljene obdelave programa zaženete dodatno zaporedno
iskanje stavka.
Literatura
Priročnik za uporabo funkcij – Osnovne funkcije; Iskanje stavka
Pogoji
1. Izbrali ste želeni program.
2. Krmilnik je v stanju Reset.
3. Želeni način iskanja je izbran.
POZOR
Startna pozicija brez kolizije
Pazite na startno pozicijo brez kolizije in pripadajočo aktivno orodje ter ostale
tehnološke vrednosti.
Po potrebi ročno približajte startno pozicijo brez kolizije. Izberite ciljni stavek. Pri tem
upoštevajte izbran način iskanja stavka.
Menjava med iskalnikom in pozicijami iskanja
Za vrnitev iz okna iskalnika v programsko okno za določitev pozicij

iskanja ponovno pritisnite programsko tipko "Iskalnik".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Nazaj".
Popolnoma zapustite iskanje stavka.
Glejte tudi
Izbira programa (Stran 116)
Struženje
4.7.2 Nadaljevanje programa od cilja iskanja naprej

2-krat pritisnite tipko <CYCLE START>, da program nadaljujete na želenem mestu.
● S prvim CYCLE START-om se izdajo pomožne funkcije, ki so se nabrale pri iskanju.
Program se nato nahaja v stanju Stop.
● Pred drugim CYCLE START-om lahko uporabite funkcijo "Prepisno shranjevanje", da
vzpostavite stanja, ki so potrebna za nadaljnjo obdelavo, a še niso prisotna.
Poleg tega imate možnost, da z menjavo v način JOG REPOS orodje ročno premaknete
z aktualne pozicije na želeno pozicijo, če ne želite, da bi bilo približevanje želeni poziciji
samodejno.
4.7.3 Enostavna določitev cilja iskanja
Pogoj
Program je izbran in krmilnik je v stanju Reset.
Postopek
1. Pritisnite programsko tipko "Iskanje stavka".
2. Postavite kazalko na želeni programski stavek.

-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Poišči besedilo", izberite smer iskanja,
vnesite besedilo, ki ga želite poiskati in potrdite z "V redu".
3. Pritisnite programsko tipko "Zaženi iskanje".
Zažene se iskanje. Pri tem se bo upošteval način iskanja, ki ste ga

določili.
Takoj, ko je cilj najden, se v programskem oknu prikaže aktualni
stavek.
4. Če najdeni cilj (npr. pri iskanju prek besedila) ne ustreza iskanemu
programskemu stavku, ponovno pritisnite programsko tipko "Zaženi
iskanje", dokler ni dosežen želeni cilj.
2-krat pritisnite tipko <CYCLE START>.
Obdelava se bo nadaljevala na želeni poziciji.
Struženje
4.7.4 Vnos mesta prekinitve kot cilja iskanja
Pogoj
V načinu "AUTO" je bil izbran program, ki je bil pri obdelavi prekinjen s funkcijo CYCLE
STOP ali RESET.
Programska opcija
Potrebujete opcijo "Razširjene funkcije za upravljanje" (samo za 828D).
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Mesto prekinitve".

Mesto prekinitve se nalaga.
3. Če sta na voljo programski tipki "Raven višje" oz. "Raven nižje", jih
pritisnite, da zamenjate programsko raven.

določili.
Maska za iskanje stavka za zapre.
Takoj, ko je cilj najden, se v programskem oknu prikaže aktualni stavek.
5. 2-krat pritisnite tipko <CYCLE START>.
Obdelava se nadaljuje na mestu prekinitve.
Struženje
4.7.5 Vnos cilja iskanja z iskalnikom

V okno "Iskalnik" vnesite želeno programsko mesto, do katerega želite neposredno
dostopati.
Programska opcija
Za funkcijo "Iskalnik" potrebujete opcijo "Razširjene funkcije za upravljanje"
(samo za 828D).
Pogoj
Program je izbran in krmilnik je v stanju Reset.
Zaslon vnosa
Vsaka vrstica predstavlja eno programsko raven. Število dejanskih ravni v programu je
odvisno od globine gnezdenja programa.
1. raven vedno ustreza glavnemu programu, vse ostale ravni pa ustrezajo podprogramom.
Glede na to, na kateri programski ravni se cilj nahaja, ga morate vnesti v ustrezno vrstico
okna.
Če se cilj na primer nahaja v podprogramu, ki ga kličete neposredno iz glavnega programa,
morate cilj vnesti v 2. programsko raven.
Cilj mora biti vedno jasno naveden. To npr. pomeni, da morate v 1. programski ravni (glavni
program) dodatno vnesti cilj, če je podprogram v glavnem programu klican na dveh različnih
mestih.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Iskalnik".
3. V vnosna polja vnesite popolno programsko in po potrebi tudi

podprogramsko pot.

določili.
Struženje
Okno za iskanje stavka se zapre. Takoj, ko je cilj najden, se v

programskem oknu prikaže aktualni stavek.
5. 2-krat pritisnite tipko <CYCLE START>.
Obdelava se bo nadaljevala na želeni poziciji.
Napotek
mesto prekinitve
V načinu Iskalnik lahko naložite mesto prekinitve.
4.7.6 Parameter za način iskanja stavka in iskalnik
Parameter Pomen
Številka programske ravni
Program: Ime glavnega programa se samodejno vnese.
Extcall: Končnica datoteke
P: Števec prehodov.
Če se del programa izvaja večkrat, lahko tukaj navedete številko prehoda, pri
katerem želite obdelavo nadaljevati.
Vrstica: Se pri mestu prekinitve samodejno izpolni
Tip " " Cilj iskanja se v tej ravnini ne upošteva
N-št. številka stavka
Oznaka skoka
Besedilo – niz znakov
Podprogram Priklic podprograma
Vrstica Številka vrstice
Cilj iskanja Programsko mesto, od katerega naprej naj se zažene obdelava
Struženje
4.7.7 Način iskanja stavka

V oknu "Način iskanja" nastavite želeni način iskanja.
Nastavljeni način se po izklopu krmilnika ohrani. Če po ponovnem vklopu krmilnika ponovno
aktivirate funkcijo "Iskanje", se v naslovni vrstici prikaže aktualni način iskanja.
Načini iskanja
Način iskanja stavka Pomen

z izračunom Služi možnosti približevanju konturi v poljubnih situacijah (npr. pozicija
- brez približevanja menjave orodja).
Približamo se končni točki ciljnega stavka oz. naslednji programirani poziciji
ob uporabi tiste vrste interpolacije, ki je veljavna v ciljnem stavku. Premikajo
se le tiste osi, ki so programiranje v ciljnem stavku.
Opozorilo:
Če so nastavljeni podatki stroja 11450.1=1, se rotacijske osi aktivnega
zapisa podatkov po iskanju stavka predpozicionirajo.
z izračunom Služi možnosti približevanju konturi v poljubnih situacijah.
- s približevanjem S <CYCLE START> se približujemo končni poziciji stavka pred ciljnim
stavkom. Program se izvaja identično z normalnim izvajanje programa.
z izračunom Služi pospeševanju iskanja z izračunom pri uporabi EXTCALL-programov:
- preskoči extcall EXTCALL-programi se pri izračunu ne upoštevajo.
Pozor: Pomembne informacije, npr. modalne funkcije v EXTCALL-
programu, se ne upoštevajo. Program v tem primeru po najdenem cilju ni
sposoben obratovati. Takšne informacije bi morale biti programirane v
glavnem programu.
brez izračuna Služi hitremu iskanju v glavnem programu.
Med iskanjem stavka se ne izvajajo nobeni izračuni, to pomeni, da se
izračun do ciljnega stavka preskoči.
Od ciljnega stavka naprej morajo biti programirane vse nastavitve, potrebne
za obdelavo (npr. podajanje, število vrtljajev itn.).
s testom programa Večkanalno iskanje z izračunom (SERUPRO).
Med iskanjem se izračunajo vsi stavki. Ne izvaja se nikakršno gibanje osi,
se pa izdaja vse pomožne funkcije.
NC zažene izbrani program v načinu Preizkus programa. Če NC v
aktualnem kanalu doseže navedeni ciljni stavek, se NC ustavi na začetku
ciljnega stavka in prekliče način Preizkus. Pomožne funkcije ciljnega stavka
se po nadaljevanju programa izdajajo z NC-zagonom (po REPOS-
premikih).
Pri enokanalnih sistemih se podpira koordinacija z dogodki, ki potekajo
vzporedno, kot npr. sinhronizirane akcije.
Opozorilo
Hitrost iskanja zavisi od MD-nastavitev.
Struženje
Napotek
Način iskanja za programe ShopMill oz. ShopTurn
Prek MD 51024 se lahko določi različica iskanja za programe delovnih korakov ShopMill oz.
ShopTurn. To velja le za enokanalni pogled v ShopMill oz. ShopTurn.
Proizvajalec stroja
Literatura
Postopek
2. Pritisnite tipko <AUTO>.
3. Pritisnite programski tipki "Iskanje stavka" in "Način iskanja".

Odpre se okno "Način iskanja".
Struženje
4.8 Vpliv na izvajanje programa
4.8.1 Upravljanja programa

V načinih "AUTO" in "MDA" lahko spreminjate potek programa.
Kratica / Upravljanje Način delovanja

programa
PRT Program se zažene in izvaja s izdajo pomožnih funkcij in časi zadrževanja. Osi se pri tem ne
ni gibanja osi premikajo.
Tako se kontrolirajo programirane pozicije osi ter izhodi pomožnih funkcij programa.
Opozorilo: Obdelava programa brez gibanja osi se lahko aktivira tudi skupaj s funkcijo
"Podajanje v suhem teku".
DRY Hitrosti premika, ki so programirane v zvezi z G1, G2, G3, CIP in CT, se nadomestijo z
Podajanje v suhem teku določenim podajanjem v suhem teku. Vrednost podajanja v suhem teku velja tudi namesto
programiranega rotacijskega podajanja.
Pozor: Pri aktiviranem "Podajanju v suhem teku" ne sme biti izvedena nobena obdelava
obdelovanca, ker bi se rezalna hitrost orodja zaradi spremenjenih vrednosti podajanja lahko
prekoračila oz. ker bi se obdelovanec ali obdelovalni stroj lahko uničil.
RG0 Hitrost premikanja osi se v načinu hitrega premika zmanjša na odstotkovno vrednost, ki je
Zmanjšan hitri premik bila vnešena v RG0.
Opozorilo: Zmanjšani hitri premik definirate v nastavitvah za samodejni način.
M01 Obdelava programa se ustavi pri stavkih, v katerih je programirana dodatna funkcija M01.
Programirana ustavitev 1 Tako tekom obdelave obdelovanca preverite že doseženi rezultat.
Opozorilo: Za nadaljevanje izvajanja programa, ponovno pritisnite tipko <CYCLE START>.
Programirana ustavitev 2 Obdelava programa se ustavi pri stavkih, v katerih je programirano "Konec cikla" (npr. z
(npr. M101) M101).
Opozorilo: Za nadaljevanje izvajanja programa, ponovno pritisnite tipko <CYCLE START>.
Opozorilo: Prikaz je lahko spremenjen. V zvezi s tem upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
DRF Med obdelavo z elektronskim ročnim kolesom v samodejnem načinu omogoča dodaten
Premik ročnega kolesa inkrementalen premik ničelne točke.
S tem se lahko korigira obraba orodja znotraj programiranega stavka.
Opozorilo: Za uporabo premika ročnega kolesa potrebujete opcijo "Razširjene funkcije za
upravljanje" (za 828D).
SB Posamezni stavki so konfigurirani na naslednji način.
Posamezni stavek grobo: Program se ustavi samo po stavkih, ki izvajajo funkcijo stroja.
Računski stavek: Program se ustavi po vsakem stavku.
Posamezni stavek fino: Program se tudi v ciklih ustavi samo po stavkih, ki izvajajo funkcijo
stroja.
Želeno nastavitev izberete s pomočjo tipke <SELECT>.
SKP Izključeni stavki se pri obdelavi preskočijo.
Struženje
Aktiviranje upravljanja programa

Z izbiro in razveljavljanjem izbire ustreznega potrditvenega polja upravljate izvajanje
programa na želeni način.
Prikaz / povratno sporočilo aktivnega upravljanja programa

Kadar je aktivirano upravljanje programa, se kot povratno sporočilo v prikazu statusa prikaže
kratica ustrezne funkcije.
Postopek
2. Pritisnite tipko <AUTO> oz. <MDA>.
3. Pritisnite programsko tipko "Upravljanje programa".

Odpre se okno "Upravljanje programa".
Glejte tudi
Nastavitev za samodejni način (Stran 163)
Struženje
4.8.2 Izključeni stavki

Programski stavki, ki jih ne želimo izvajati pri vsakem izvajanju programa, lahko preskočimo.
Ti izključeni stavki se označijo z znakom "/" (poševna črta) oz. "/x (x = številka ravni
preskoka) pred številko stavka. Možno je preskočiti tudi več stavkov zapored.
Navodila v izključenih stavkih ne bodo izvedene, to pomeni, da se bo program nadaljeval z
naslednjim neizključenim stavkom.
Koliko ravni preskoka je uporabnih, je odvisno od podatkov stroja.
Proizvajalec stroja
Programska opcija
Da bi imeli na voljo več kot dve ravni preskoka, pri 828D potrebujete opcijo
"Razširjene funkcije za upravljanje".
Aktiviranje ravni preskoka

Označite ustrezno potrditveno polje, da aktivirate želeno raven preskoka.
Napotek
Okno "Upravljanje programa – izključeni stavki" je na voljo samo, če je nastavljena več kot
ena raven preskoka.
Postopek
Struženje
4.9 Prepisno shranjevanje
3 Pritisnite programski tipki "Upravljanje programa" in "Ravni preskoka".

Odpre se okno "Upravljanje programa" in prikaže seznam ravni
preskoka.

S prepisnim shranjevanjem imate možnost, da tehnološke parametre (npr. pomožne
funkcije, osno podajanje, število obratov vretena, programirljiva navodila itn.) izvedete pred
samim zagonom programa. Ta programska navodila delujejo tako, kot da bila zapisana v
regularnem programu. Vendar so ta programska navodila veljavna le za eno izvajanje
programa. Obdelovalni program se s tem ne spreminja trajno. Pri naslednjem zagonu se
program izvaja tako, kot je bilo prvotno programirano.
Po iskanju stavka lahko s prepisnim shranjevanjem stroj spravite v stanje (npr. M-funkcije,
orodje, podajanje, število vrtljajev, pozicije osi), v katerem se regularni obdelovalni program
lahko uspešno nadaljuje.
Programska opcija
Za prepisno shranjevanje potrebujete opcijo "Razširjene funkcije za
upravljanje" (za 828D).
Pogoj
Program je v stanju Stop oz. Reset.
Struženje
Postopek
1. Program odprite v načinu "AUTO".
2. Pritisnite programsko tipko "Prepisno shranjevanje"

Odpre se okno "Prepisno shranjevanje".
3. Vnesite želene podatke oz. želeni NC-stavek.
Vnešeni stavki se izvajajo. Izvajanje lahko spremljate v oknu "Prepisno
shranjevanje".
Po končani izvedbi vnešenih stavkov, lahko dodate nove stavke.
Dokler se nahajate v načinu prepisnega shranjevanja, menjava načina
delovanja ni možna.
5. Pritisnite programsko tipko "Nazaj".
Okno "Prepisno shranjevanje" se zapre.
6. Ponovno pritisnite tipko <CYCLE START>.
Program, ki je bil izbran pred prepisnim shranjevanjem, teče naprej.
Napotek
Izvedba po stavkih
Tipka <SINGLE BLOCK> deluje tudi kot način prepisnega shranjevanja. Če je več stavkov
vnešenih v medpomnilniku za prepisno shranjevanje, se ti po vsakem zagonu NC obdelujejo
po stavkih
Brisanje stavkov
Pritisnite programsko tipko "Brisanje stavkov", če želite izbrisati vnešene

programske stavke.
Struženje
4.10 Urejanje programa

Z urejevalnikom lahko ustvarjate, dopolnjujete in spreminjate obdelovalne programe.
Napotek
Maksimalna dolžina stavka je 512 znakov.
Priklic urejevalnika
● V upravljalnem območju "Stroj" se urejevalnik kliče prek funkcije "Korekcija programa".
● V upravljalnem območju "Upravitelj programa" se urejevalnik kliče prek programske tipke
"Odpri" ter s tipkama <INPUT> ali <Kazalka desno>.
● V upravljalnem območju "Program" se odpre urejevalnik z nazadnje obdelanimi
obdelovalnimi programi, v kolikor ni bil prej eksplicitno zaključen prek programske tipke
"Zapri".
Napotek
Upoštevajte, da so spremembe programov, naloženih v NC pomnilniku, takoj aktivne.
Urejevalnik lahko zapustite šele po shranitvi sprememb.
Če urejate na lokalnem ali zunanjem pogonu, imate možnost, da glede na nastavitev
urejevalnik zapustite tudi brez shranjevanja.
Če urejevalnik zapustite prek programske tipke "Zapri", pridete v upravljalno območje
"Upravitelj programa".
Glejte tudi
Nastavitve urejevalnika (Stran 146)
Korekcija programa (Stran 122)
Odpiranje in zapiranje programa (Stran 663)
Ustvarjanje programa G-kode (Stran 192)
Struženje
4.10.1 Iskanje v programih

Da npr. v zelo velikih programih hitro pridete do mesta, kjer želite npr. izvajati spremembe,
lahko uporabite funkcijo iskanja.
Pri tem so vam na voljo različne opcije za iskanje, ki omogočajo namensko iskanje.
Opcije za iskanje
● Cele besede
Aktivirajte to opcijo in vnesite iskalni izraz, če želite poiskati besedila / izraze, ki so
prisotni točno v tej obliki kot beseda.
Če tukaj vnesete npr. iskalni izraz "Vreteno", bodo prikazane le samostoječe besede
"Vreteno".
● Točen izraz
Aktivirajte to opcijo, kadar želite v programskih vrsticah poiskati nadomestne znake (npr.
"*" ali "?"), ki jih želite zamenjati.
Napotek
Iskanje z nadomestnimi znaki
Pri iskanju določenih programskih mest imate lahko uporabite nadomestne znake:
• "*": nadomesti poljuben niz
• "?": nadomesti poljuben znak
Pogoj
Program je odprt v urejevalniku.
Postopek

Istočasno se odpre okno "Iskanje".
2. V polje "Besedilo" vnesite želeni iskalni izraz.
3. Aktivirajte potrditveno polje "Cele besede", če želite, da se vnešeno
besedilo išče le kot celo besedo.
- ALI -
Aktivirajte potrditveno polje "Točen izraz", če želite npr. poiskati
nadomestne znake ("*", "?") v programskih vrsticah.
Struženje
4. Postavite kazalko v polje "Smer" in prek tipke <SELECT> izberite smer

iskanja (naprej, nazaj).
5. Pritisnite programsko tipko "V redu", da začnete z iskanjem.
Če je iskano besedilo najdeno, se ustrezna vrstica označi.

6. Pritisnite programsko tipko "Išči naprej", če besedilo, najdeno v iskanju,
ne ustreza želenemu mestu.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prekini", če želite iskanje prekiniti.
Druge možnosti iskanja
Programska Funkcija
tipka
Kazalka se postavi na zadnji znak v programu.
Kazalka se postavi na zadnji znak v programu.
4.10.2 Zamenjava programskega besedila

V enem koraku lahko iskano besedilo zamenjate z nadomestnim besedilom.
Pogoj
Postopek

2. Pritisnite programsko tipko "Išči + zamenjaj".
Odpre se okno "Išči in Zamenjaj".
3. V polje "Besedilo" vnesite želeni iskalni izraz, v polje "Zamenjaj z" pa
besedilo, za katerega želite, da se med iskanjem samodejno vstavi.
Struženje
4. Postavite kazalko v polje "Smer" in prek tipke <SELECT> izberite smer

iskanja (naprej, nazaj).

Če je iskano besedilo najdeno, se ustrezna vrstica označi.
6. Pritisnite programsko tipko "Zamenjaj", da zamenjate besedilo.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Zamenjaj vse", če želite zamenjati vsa
besedila, ki ustrezajo iskalnemu izrazu.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Išči naprej", če ne želite, da bi se besedilo,
najdeno v iskanju, zamenjalo.
- ALI -
Napotek
Zamenjava besedil
• Vrstice samo za branje (;*RO*)
Če se najdejo zadetki, se teksti ne zamenjajo.
• Konturne vrstice (;*GP*)
Če se najdejo zadetki, se besedila zamenjajo, v kolikor niso vrstice samo za branje.
• Skrite vrstice (;*HD*)
Če se v urejevalniku prikažejo skrite vrstice in najdejo zadetki, bodo besedila zamenjana,
v kolikor niso vrstice samo za branje. Skrite vrstice, ki niso prikazane, se ne zamenjajo.
Glejte tudi
Nastavitve urejevalnika (Stran 146)
Struženje
4.10.3 Kopiranje/vstavljanje/brisanje programskega stavka
Pogoj
Postopek
1. Pritisnite programsko tipko "Označi".
- ALI -
Pritisnite tipko <SELECT>.
2. S pomočjo kurzorskih tipk oz. miške izberite želene programske stavke.

3. Pritisnite programsko tipko "Kopiraj", da izbiro skopirate v
medpomnilnik.
4. Postavite kazalko na želeno programsko mesto in pritisnite programsko

tipko "Prilepi".
Vstavi se vsebina medpomnilnika.
Brisanje programskih stavkov
Za brisanje izbranih programskih stavkov uporabite programsko tipko

"Izreži".
Opozorilo: Ko urejate program, ne morete kopirati oz. izrezati več kot 1024
vrstic. Medtem ko se odpira program, ki se ne nahaja na NC (prikaz
napredovanja manj kot 100 %), ne morete kopirati oz. izrezati več kot 10
vrstic oz. vstaviti več kot 1024 znakov.
Napotek
Vsebina medpomnilnika ostane ohranjena tudi po zaprtju urejevalnika, tako da vsebino lahko
vstavite tudi v drugi program.
Glejte tudi
Odpiranje drugih programov (Stran 145)
Struženje
4.10.4 Preštevilčenje programa

Imate možnost, da oštevilčenje stavkov programa, ki je odprt v urejevalniku, naknadno
spremenite.
Pogoj
Postopek
1. Pritisnite programsko tipko ">>".

2. Pritisnite programsko tipko "Preštevilči".
Odpre se okno "Preštevilčenje".
3. Vnesite vrednosti za prvo številko stavka ter za pomik številke stavka.
Program se preštevilči.
Napotek
Če želite preštevilčiti le en odsek, označite tiste programske stavke, katerih oštevilčenje
stavkov želite obdelati.
4.10.5 Ustvarjanje programskega stavka

Za strukturiranje programov in s tem pripravo boljše preglednosti lahko v programske bloke
združite več stavkov (G-koda in/ali delovni koraki ShopTurn).
Nato lahko te bloke po potrebi odprete ali zaprete.
Strukturiranje programov
● Pred dejanskim ustvarjanjem programa naredite s praznimi bloki ogrodje programa.
● Z oblikovanjem stavkov strukturirajte že obstoječe programe G-kode ali programe
ShopTurn.
Struženje
Postopek
2. Izberite mesto shranjevanja in namestite program oz. ga odprite.

Odpre se urejevalnik programa.
3. Označite želene programske stavke, ki jih želite združiti v blok.

4. Pritisnite programsko tipko "Oblikuj blok".
Odpre se okno »Oblikovanje novega stavka"
5. Vnesite oznako bloka in pritisnite programsko tipko "V redu".
6. Pritisnite programski tipki ">>" in "Pogled".
7. Če želite prikazati program z vsemi bloki, pritisnite programsko tipko

"Odpri vse bloke".
8. Če želite program znova prikazati v strukturirani obliki, pritisnite

programsko tipko "Zapri vse bloke".
Struženje
4.10.6 Odpiranje drugih programov

Imate možnost, da v urejevalniku opazujete in obdelate dva programa hkrati.
Tako lahko npr. kopirate programske stavke oz. obdelovalne korake programa in jih vstavite
v drug program.
Odpiranje več programov

Imate možnost, da odprete do 10 programov.
1. V upravitelju programa označite programe, ki jih želite odpreti v

večstranskem urejevalniku, in pritisnite programsko tipko "Odpri".
Odpre se urejevalnik in prikažeta se prva dva programa.
2. Pritisnite tipko <NEXT WINDOW>, da preidete na naslednji odprti
program.
3. Pritisnite programsko tipko "Zapri", da zaprete aktualni program.
Napotek
Vstavljanje programskih stavkov
Delovni koraki JobShop se ne morejo kopirati v program G-kode.
Pogoj
V urejevalniku ste odprli program.
Postopek
1. Pritisnite programske tipke ">>" in "Izberi naslednji program".
Odpre se okno "Izberi naslednji program".
2. Izberite programe, za katere želite, da se prikažejo poleg že odprtega

programa.
Urejevalnik se odpre in prikaže oba programa drug poleg drugega.
Struženje
Glejte tudi
Kopiranje/vstavljanje/brisanje programskega stavka (Stran 142)
4.10.7 Nastavitve urejevalnika

V oknu "Nastavitve" navedete prednastavitve, ki so ob odpiranju urejevalnika samodejno
aktivne.
Prednastavitve
Nastavitev Pomen
Samodejno Da: Po vsakem premiku v drugo vrstico se samodejno izda nova številka
oštevilčenje stavka. Pri tem veljajo določitve, sprejete pod "Prva številka stavka" in
"Pomik".
Ne: brez samodejnega oštevilčenja
Prva številka stavka Določi začetno številko na novo ustvarjenega programa.
Polje je možno urediti le, če je pod opcijo "Številči samodejno" prisoten vnos
"da".
Pomik Določi pomik številk stavkov.
Polje je možno urediti le, če je pod opcijo "Številči samodejno" prisoten vnos
"da".
Prikaz skritih vrstic Da: Skrite vrstice, ki so označene s ",*HD*" (hidden), se prikažejo.
Ne: Vrstice, označene s ";*HD*" se ne prikažejo.
Opozorilo:
Pri funkciji "Išči" oz. "Išči in zamenjaj" se upoštevajo samo vidne programske
vrstice.
Prikaz konca stavka Simbol "CFLF" (line feed) ¶ se prikaže ob koncu stavka.
s simbolom
Premakni vodoravno Da: Prikaže se vodoraven drsni trak (scroll bar). Tako se lahko tudi pri dolgih
vrsticah, ki se sicer lomijo, vodoravno premaknete do konca.
Samodejno Da: Ko preklopite v drugo upravljalno območje, se izvedene spremembe
shranjevanje (samo samodejno shranijo.
lokalni in zunanji Ne: Ko preklopite v drugo upravljalno območje, vas sistem vpraša, ali želite
pogoni) shraniti.
Preko programskih tipk "Da" oz. "Ne" shranjujete ali zavračate spremembe.
Vidni programi • 1 - 10
Izbira, koliko programov se lahko v urejevalniku prikaže drug poleg

drugega.
• Auto
Določi, da se število programov, vnešenih v seznamu opravil, ali do 10

izbranih programov prikaže drug poleg drugega.
Struženje
Nastavitev Pomen
Širina programa s Tu navedete širino programa, ki ima vhodni fokus, v urejevalniku v odstotkih
fokusom širine okna.
Izrezovanje samo po Da: Izrezovanje programskih delov je možno le, če so označene programske
označevanju vrstice, to pomeni, da je programska tipka "Izreži" šele takrat upravljiva.
Ne: Programska tipka "Izreži" je privzeto na voljo.
Napotek
Vsi vnosi, ki jih tukaj izvedete, so takoj aktivni.
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Program".
Urejevalnik je aktiviran.
2. Pritisnite programski tipki ">>" in "Nastavitve".

Odpre se okno "Nastavitve".
3. Izvedite želene spremembe in pritisnite programsko tipko "V redu", da

nastavitve potrdite.
Glejte tudi
Zamenjava programskega besedila (Stran 140)
Struženje
4.11 Prikaz kalupa
4.11 Prikaz kalupa
4.11.1 Prikaz kalupa

Pri velikih programih kalupa, kot jih zagotavljajo CAD-sistemi, imate možnost, da s pomočjo
hitrega pogleda nastavite prikaz obdelovalnih poti in si tako priskrbite hiter pregled nad
programom in ga eventualno korigirate.
Kontrola programa
Lahko kontrolirate npr., če
● ima programirani obdelovanec pravo obliko,
● so prisotne grobe napake premikov,
● če so, kateri stavek je treba korigirati,
● kako se približuje in umika.
Istočasen pogled programa in prikaz kalupa

V urejevalniku poleg prikaza programskih stavkov priključite tudi grafični prikaz.
Če levo v urejevalniku kazalko postavite na NC-stavek s podatki o pozicijah, se ta NC-stavek
označi v grafičnem prikazu.
Če v grafičnem prikazu na desni izberete točko, se označi NC-stavek v levem delu
urejevalnika. Tako skočite neposredno na mesto programa, npr. da uredite programski
stavek.
Struženje
4.11 Prikaz kalupa
NC-stavki, ki jih je mogoče interpretirati

Naslednji NC-stavki so podprti pri prikazu kalupa.
● Tipi
– Črte
G0, G1 z X Y Z
– Krogi
G2, G3 s središčem I, J, K ali polmerom CR, glede na delovno ravnino G17, G18,
G19, CIP s krožno točko I1, J1, K1 ali polmerom CR
– Polinomi
POLI z X, Y, Z ali PO[X] PO[Y] PO[Z]
– B-Splini
BSPLINE stopinjski SD (SD < 6) vozlišče PL uteži PW
– Možni so inkrementalni podatki IC in absolutni podatki AC
– Pri G2, G3 in različnih polmerih v začetku in koncu se uporablja arhimedska spirala
● Orientacija
– Programiranje rotacijskih osi z ORIAXES ali ORIVECT z ABC pri G0, G1, G2, G3,
CIP, POLY
– Programiranje rotacijskih osi z ORIAXES ali ORIVECT s PO[A] PO[B] PO[C] pri POLY
– Programiranje orientacijskega vektorja z ORIVECT z A3, B3, C3 pri G0, G1, G2, G3,
CIP
– Orientacijska krivulja z ORICURVE z XH, YH, ZH pri G0, G1, G2, G3, CIP, POLY,
BSPLINE
– Orientacijska krivulja z ORICURVE z PO[XH] PO[YH] PO[ZH] pri POLY
– Rotacijske osi se lahko prikažejo z DC
● G-kode
– Delovne ravnine (za definicijo kroga G2, G3): G17 G18 G19
– Inkrementalni in absolutni podatki: G90 G91
Naslednji NC-stavki pri prikazu kalupa niso podprti.
● Programiranje vijačnice
● Racionalni polinomi
● Druge G-kode oz. jezikovni ukazi
Vsi stavki, ki jih ni možno interpretirati, se enostavno spregledajo
Struženje
4.11 Prikaz kalupa
Spreminjanje in prilagajanje prikaza kalupa

Tako kot pri simulaciji in simultanem zapisovanju imate možnost, da simulacijsko grafiko
spreminjate in prilagajate tako, da dosežete optimalen pogled.
● Povečanje in pomanjšanje grafike
● Premik grafike
● Vrtenje grafike
● Sprememba odseka
4.11.2 Zagon prikaza kalupa
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na program, ki

ga želite prikazati v prikazu kalupa.
3. Pritisnite programsko tipko "Odpri".
4. Pritisnite programski tipki ">>" in "Prikaz kalupa".
Urejevalnik se deli v dve območji.
V levi polovici urejevalnika so prikazani stavki G-kode.

V desni polovici urejevalnika je prikazana grafika obdelovanca.
V prikazu grafike so prikazani vse v obdelovalnem programu
programirane točke in osi.
5. Pritisnite programsko tipko "Grafika", da se grafika skrije in si program v
urejevalniku ogledate kot običajno
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "NC stavki", da se stavki G-kode skrijejo in
je prikazana le grafika.
Struženje
4.11 Prikaz kalupa
4.11.3 Namensko aktiviranje programskega stavka

Če v grafiki opazite nekaj nenavadnega oziroma napako, lahko s tega mesta skočite
neposredno na prizadeti programski stavek, da program eventualno uredite.
Pogoji
● Želeni program je odprt v prikazu kalupa.
● Programska tipka "Grafika" je aktivna.
Postopek
1. Pritisnite programski tipki ">>" in "Izberi točko".

V grafiki se prikaže nitni križ za izbiro točke.
2. Premaknite nitni križ s pomočjo kurzorskih tipk na ustrezno mesto v

grafiki.
3. Pritisnite programsko tipko "Izberi NC-stavek".

Kazalka v urejevalniku skoči na pripadajoči programski stavek.
4.11.4 Iskanje programskih stavkov

S pomočjo funkcije "Iskanje" lahko poiščete programske stavke ter urejate programe tako,
da v enem koraku iskano besedilo zamenjate z nadomestnim besedilom.
Pogoj
● Želeni program je odprt v prikazu kalupa.
● Programska tipka "NC-stavki" je aktivna.
Struženje
4.11 Prikaz kalupa
Postopek

Glejte tudi
Iskanje v programih (Stran 139)
Zamenjava programskega besedila (Stran 140)
4.11.5 Sprememba pogleda
4.11.5.1 Povečanje in pomanjšanje grafike
Pogoj
● Prikaz kalupa se je zagnal.
Postopek
1. Pritisnite tipko <+> oz. <->, če želite povečati ali pomanjšati aktualno
grafiko.
Grafika se iz sredine navzven poveča oz. pomanjša.
...
- ALI -
Pritisnite programski tipki "Podrobnosti" in "Zoom +", če želite odsek
povečati.
- ALI -
Pritisnite programski tipki "Podrobnosti" in "Zoom -", če želite odsek
pomanjšati.
- ALI -
Struženje
4.11 Prikaz kalupa
Pritisnite programski tipki "Podrobnosti" in "Autozoom", če želite odsek

samodejno prilagoditi velikosti okna.
Samodejna prilagoditev velikosti upošteva največje raztezanje
obdelovanca v posameznih oseh.
Napotek
Izbran odsek
Izbrani odseki in prilagoditve velikosti se ohranjajo dokler je izbran program.
4.11.5.2 Sprememba odseka

Če želite odsek prikaza kalupa premakniti, povečati ali pomanjšati, npr. da si ogledate
podrobnosti ali kasneje zopet prikažete celotni obdelovanec, uporabite lupo.
Z lupo lahko sami določate odsek in ga nato povečate ali pomanjšate.
Pogoj
● Prikaz kalupa se je zagnal.
Postopek

Prikaže se lupa v obliki pravokotnega okvirja.
3. Pritisnite programsko tipko "Lupa +" ali tipko <+>, da povečate okvir.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Lupa -" ali tipko <->, da okvir pomanjšate.
- ALI -
Struženje
4.11 Prikaz kalupa
Pritisnite eno od kurzorskih tipk, da okvir premaknete navzgor, v levo, v

desno ali navzdol.
4. Pritisnite programsko tipko "Prevzemi" za prevzem izbranega odseka.
Struženje
4.12 Prikaz G-funkcij in pomožnih funkcij
4.12.1 Izbrane G-funkcije

V oknu "G-funkcije" je prikazanih 16 izbranih G-skupin.
Znotraj posamezne G-skupine je prikazana tista G-funkcija, ki je ravno aktivna v krmilniku.
Nekatere G-kode (npr. G17, G18, G19) so aktivne takoj po vklopu krmilnika stroja.
Katere G-kode so vedno aktivne, zavisi od nastavitev.
Proizvajalec stroja
Standardno prikazane G-skupine
Skupina Pomen
G-skupina 1 Modalno učinkujoči gibalni ukazi (npr. G0 , G1, G2, G3)
G-skupina 2 Premiki, ki so aktivni po stavkih, čas zadrževanja (npr. G4, G74, G75)
G-skupina 3 Programirljivi premiki, omejitev delovnega območja in programiranje polov
(npr. TRANS, ROT, G25, G110)
G-skupina 6 Izbira ravnin (npr. G17, G18)
G-skupina 7 Korekcija polmera orodja (npr. G40, G42)
G-skupina 8 Nastavljiv premik ničelne točke (npr. G54, G57, G500)
G-skupina 9 Preprečevanje premikov (npr. SUPA, G53)
G-skupina 10 Natančna ustavitev – način zvezne poti (npr. G60, G641)
G-skupina 13 Izmera obdelovanca cola/mm (npr. G70, G700)
G-skupina 14 Izmera obdelovanca absolutno/inkrementalno (G90)
G-skupina 15 Tip podajanja (npr. G93, G961, G972)
G-skupina 16 Korekcija podajanja na notranji in zunanji in zunanji krivini (npr. CFC)
G-skupina 21 Pospeševalni profil (npr. SOFT, DRIVE)
G-skupina 22 Tipi korekcije orodja (npr. CUT2D, CUT2DF)
G-skupina 29 Programiranje polmera/premera (npr. DIAMOF, DIAMCYCOF)
G-skupina 30 Kompresor vklop/izklop (npr. COMPOF)
Struženje
Standardno prikazane G-skupine (ISO-koda)
Skupina Pomen
G-skupina 1 Modalno učinkujoči gibalni ukazi (npr. G0, G1, G2, G3)
G-skupina 2 Premiki, ki so aktivni po stavkih, čas zadrževanja (npr. G4, G74, G75)
G-skupina 3 Programirljivi premiki, omejitev delovnega območja in programiranje polov
(npr. TRANS, ROT, G25, G110)
G-skupina 6 Izbira ravnin (npr. G17, G18)
G-skupina 7 Korekcija polmera orodja (npr. G40, G42)
G-skupina 8 Nastavljiv premik ničelne točke (npr. G54, G57, G500)
G-skupina 9 Preprečevanje premikov (npr. SUPA, G53)
G-skupina 10 Natančna ustavitev – način zvezne poti (npr. G60, G641)
G-skupina 13 Izmera obdelovanca cola/mm (npr. G70, G700)
G-skupina 14 Izmera obdelovanca absolutno/inkrementalno (G90)
G-skupina 15 Tip podajanja (npr. G93, G961, G972)
G-skupina 16 Korekcija podajanja na notranji in zunanji in zunanji krivini (npr. CFC)
G-skupina 21 Pospeševalni profil (npr. SOFT, DRIVE)
G-skupina 22 Tipi korekcije orodja (npr. CUT2D, CUT2DF)
G-skupina 29 Programiranje polmera/premera (npr. DIAMOF, DIAMCYCOF)
G-skupina 30 Kompresor vklop/izklop (npr. COMPOF)
Postopek
2. Pritisnite tipko <JOG>, <MDA> oz. <AUTO>.
...
3. Pritisnite programsko tipko "G-funkcije".

Odpre se okno "G-funkcije".
4. Ponovno pritisnite programsko tipko "G-funkcije", da okno skrijete.
Izbor G-skupin, prikazan v oknu "G-funkcije", je lahko različen.
Struženje
Proizvajalec stroja
Literatura
Več informacij v zvezi s konfiguracijo prikazanih G-skupin je na voljo v naslednji literaturi:
4.12.2 Vse G-funkcije

V oknu "G-funkcije" so prikazane vse G-skupine s svojimi številkami skupin.
Znotraj posamezne G-skupine je prikazana tista G-funkcija, ki je v tem trenutku aktivna v
krmilniku.
Dodatne informacije v nogi

V nogi so prikazane naslednje dodatne informacije:
● Aktualne transformacije
Prikaz Pomen
TRANSMIT Polarna transformacija aktivo
TRACYL Transformacija cilindrične površine
TRAORI Orientacijska transformacija aktivno
TRAANG Transformacija nagnjena os aktivno
TRACON Zaporedna transformacija aktivno
Pri TRACON se aktivirata dve transformaciji (TRAANG in TRACYL oz.
TRAANG in TRANSMIT) zapored.
● Aktualni premiki ničelne točke

● Število vrtljajev vretena
● Podajanje poti
● Aktivno orodje
Struženje
Postopek
...
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Vse G-funkcije".

Odpre se okno "G-funkcije".
4.12.3 Pomožne funkcije

Med pomožne funkcije spadajo M- in H-funkcije, ki jih je določil proizvajalec stroja.
Omenjene funkcije na PLC prenašajo parametre in tam sprožijo reakcije, ki jih je definiral
proizvajalec stroja.
Prikazane pomožne funkcije

V oknu "Pomožne funkcije" se prikaže do 5 aktualnih M-funkcij in 3 H-funkcije.
Postopek
...
Struženje
3. Pritisnite programsko tipko "H-funkcije".

Odpre se okno "Pomožne funkcije".
4. Ponovno pritisnite programsko tipko "H-funkcije", da se okno skrije.
Za diagnostiko sinhronskih akcij si lahko v oknu "Sinhronske akcije" nastavite prikaz

statusnih informacij.
Prejeli boste seznam vseh trenutno aktivnih sinhronskih akcij.
V seznamu je programiranje sinhronskih akcij prikazano v enaki obliki kot v obdelovalnem
programu.
Literatura
Navodila za programiranje – – Priprava dela (PGA), Poglavje: Gibalne sinhronske akcije
Status sinhronskih akcij

Iz stolpca "Stanje" lahko razberete, v kakšnem statusu se nahajajo sinhronske akcije:
● čakanje
● aktivno
● onemogočeno
Po stavkih aktivne sinhronske akcije se označujejo samo s prikazom njihovega stanja.
Prikažejo se le tekom izvajanja.
Tipi sinhronizacije
Tipi sinhronizacije Pomen

ID=n Modalno aktivne sinhronske akcije v samodejnem načinu do konca
programa, lokalno v trenutnem programu; n = 1... 254
IDS=n Statično aktivne sinhronske akcije, modalno aktivne v vsakem načinu
delovanja, tudi prek konca programa; n = 1... 254
brez ID/IDS Po stavkih aktivne sinhronske akcije v samodejnem načinu
Napotek
Številke v številčnem območju 1–254 se ne glede na to, za katero identifikacijsko številko,
lahko vedno dodelijo samo enkrat.
Prikaz sinhronskih akcij

Prek programskih tipk imate možnost, da prikaz aktiviranih sinhronskih akcij omejite.
Struženje
Postopek
2. Pritisnite tipko <AUTO>, <MDA> ali <JOG>
3. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Sinhronske

akcije".
Odpre se okno "Sinhronske akcije".
Prikažejo se vse aktivirane sinhronske akcije.
4. Pritisnite programsko tipko "ID", če želite skriti modalno aktivne

sinhronske akcije v samodejnem načinu.
- IN / ALI -
Pritisnite programsko tipko "IDS", če želite skriti statične sinhronske
akcije.
- IN / ALI -
Pritisnite programsko tipko "Po stavkih", če želite skriti po stavkih
aktivne sinhronske akcije v samodejnem načinu.
5. Pritisnite programske tipke "ID", "IDS" ali "Po stavkih", da zopet

prikažete ustrezne sinhronske akcije.
...
Struženje
4.13 Prikaži čas izvajanja in štej obdelovance

Da si lahko ustvarite pregled nad trajanjem programa ter številom izdelanih obdelovancev,
kličite okno "Časi, števec".
Proizvajalec stroja
Prikazani časi
● Program
Pri prvem pritisku programske tipke se prikaže, kako dolgo program že teče.
Pri vsakem nadaljnjem zagonu programa se prikaže čas, ki se je pri prvem izvajanju
porabil za celotno izvajanje programa.
Če se program ali podajanje spreminjata, se novo trajanje programa po prvem izvajanju
korigira.
● Ostanek programa
Prikaže se, kako dolgo bo aktualni program še tekel. Dodatno lahko
s pomočjo prikaza napredovanja programa spremljate stopnjo izdelave aktualnega
programa v odstotkih.
Prikaz se prikaže šele po drugem izvajanju programa.
Če izvajate program od zunaj, se tukaj prikaže napredovanje nalaganja programa.
● Upravljanje merjenja časa
Merjenje časa se začne z zagonom programa in konča s koncem programa (M30) ali z
združljivo M-funkcijo.
Pri tekočem programu se merjenje časa prekine s CYCLE STOP in nadaljuje s CYCLE
START.
Z RESET in nato CYCLE START se merjenje časa začne znova.
Pri CYCLE STOP ali korekturi podajanja = 0 se merjenje časa zaustavi.
Štetje obdelovancev
Imate možnost, da nastavite prikaz ponovitev programa oz. število izdelanih obdelovancev.
Za štetje obdelovancev navedite dejanska in želena števila števil obdelovancev.
Štetje obdelovancev
Štetje izdelanih obdelovancev se lahko vrši prek konec programa (M30) ali prek M-ukaza.
Struženje
Postopek
3. Pritisnite programsko tipko "Časi, števec".

Odpre se okno "Časi, števec".
4. Pod "Štej obdelovance" izberite vnos "ja", če želite štetje izdelanih
obdelovancev.
5. V polju "Obdelovanci želeno" vnesite število potrebnih obdelovancev.

V "Obdelovanci, dejansko" se prikažejo že ustvarjeni obdelovanci. To
vrednost lahko po potrebi korigirate.
Ko je definirano število obdelovancev doseženo, se prikaz aktualnih
obdelovancev samodejno prestavi nazaj na nič.
Glejte tudi
Navedba količine (Stran 231)
Struženje
4.14 Nastavitev za samodejni način

Da bi zgodaj odkrili napake v programiranju, lahko pred obdelavo obdelovanca program
preizkusite. Zato uporabite podajanje v suhem teku.
Poleg tega lahko hitrost premika pri hitrem teku dodatno omejite, da pri vpeljavi novega
programa ne bi prišlo do neželeno visokih hitrosti premikov.
Podajanje v suhem teku

Tukaj vnešeno podajanje zamenja programirano podajanje pri izvajanju, če ste pod
Upravljanje programa izbrali "DRY podajanje v suhem teku".
Zmanjšan hitri premik

Tukaj vnešena vrednost hitri tek zmanjša na vnešeni odstotek, če ste pod Upravljanje
programa izbrali "RG0 zmanjšan hitri premik".
Prikaz merilnih rezultatov

V obdelovalnem programu lahko prek MMC-ukaza nastavite prikaz merilnih rezultatov:
Določite lahko naslednje nastavitve:
● Ko je ukaz dosežen, krmilnik samodejno skoči v upravljalno območje "Stroj" in prikaže se
okno z merilni rezultati.
● Okno z merilnimi rezultati se odpre s pritiskom programske tipke "Merilni rezultat".
Postopek

4. V polju "Podajanje v suhem teku DRY" vnesite želeno hitrost suhega

teka.
Struženje
5. V polju "zmanjšan hitri premik RG0" navedite želeni odstotek.

Če določenega zneska 100 % ne spremenite, RG0 nima učinka.
6. V polju "Prikaži rezultat meritve" izberite vnos "samodejno", če želite, da
se okno z rezultati meritve odpre samodejno, oz. "ročno", če želite, da
se okno z rezultati meritve odpre s pritiskom programske tipke "Rezultat
meritve".
Literatura
Priročnik za programiranje merilnih ciklov / SINUMERIK 840D sl/828D
Napotek
Hitrost podajanja je tekom obratovanja možno spreminjati.
Glejte tudi
Upravljanja programa (Stran 133)
Struženje
Simulacija obdelave 5
5.1 Pregled
V simulaciji se v celoti preračuna aktualni program, rezultat pa je grafično prikazan. Brez
premikanja strojnih osi se tako nadzoruje rezultat programiranja. Napačno programirani
koraki obdelave se pravočasno prepoznajo in tako se preprečijo napačne obdelave na
obdelovancu.
Grafični prikaz
Simulacija se uporabi za zaslonski prikaz pravilnih razmerij obdelovanca, orodij, vpenjalne
glave, protivretena in konjička.
Za vpenjalno glavo vretena in konjiček se uporabijo dimenzije, ki so vnesene v okno "Podatki
vpenjalne glave vretena".
Pri necillindričnih surovcih se vpenjalna glava zapre do oboda prizme oz. večrobega dela.
Globinski prikaz
Globinski dodatek je predstavljen s stopnjevanjem barv. Globinski prikaz poda aktualno
raven globine, v kateri trenutno poteka obdelava. Za globinski prikaz velja: "globlji kot je,
temnejša je barva".
Definicija surovca
Za obdelovanec se uporabijo dimenzije surovca, ki so vnesene v urejevalnik programa.
Surovec se vpne glede na koordinatni sistem, ki je aktiven v trenutku definicije surovca. Pred
definicijo surovca v programih G-kode je treba ustvariti tudi želene izhodiščne pogoje, npr. z
izbiro ustreznega premika ničelne točke.
Programiranje surovca (primer)
G54 G17 G90

OBDELOVANEC(,,,"Cilinder",112,0,-50,-80,00,155,100)
T="NC-SVEDER ZA NAVRTANJE_D16
Struženje
Simulacija obdelave
5.1 Pregled
MCS-reference
Simulacija je nastavljena kot simulacija obdelovanca, kar pomeni, da ni predvideno, da je
premik ničelne točke že natančno obdelan z rezanjem ali določen. Kljub temu so v
programiranju neizogibne MCS-reference, kot recimo točka menjave orodja v MCS, parkirna
pozicija pri protivretenu v MCS ali pozicija drsnika protivretena. Te MCS-reference bi lahko
glede na aktualni premik ničelne točke v neugodnih primerih pripeljale do tega, da se v
simulaciji prikažejo kolizije, do katerih pri realnem premiku ničelne točke ne bi prišlo ali
obratno, da se kolizije ne prikažejo, v realnem premiku ničelne točke pa bi se zgodile. Zato v
programih ShopTurn glava programa v primerih simulacij iz navedenih dimenzij vpenjalne
glave namesto vas izračuna ustrezni premik ničelne točke za glavno vreteno in po potrebi
tudi za protivreteno.
Programirljivi okvirji
Pri simulaciji se upoštevajo vsi okvirji in premiki ničelne točke.
Napotek
Ročno zasukane osi
Bodite pozorni, da se v simulaciji in pri simultanem zapisovanju prikažejo tudi zasuki, če so
osi ob zagonu ročno zasukane.
Prikaz poti premikov

Poti premikov orodja so prikazane z barvami. Hitri premik rdeče in podajanje zeleno.
Napotek
Prikaz konjička
Konjiček je viden samo z opcijo "ShopMill/ShopTurn".
Proizvajalec stroja
Literatura
Struženje
Simulacija obdelave
5.1 Pregled
Simulacijski prikaz
Izbirate lahko med naslednjimi možnostmi prikaza:
● Simulacija odstranjevanja
Pri simulaciji oz. pri simultanem zapisovanju spremljate neposredno odstranjevanje
ostružkov z določenega surovca.
● Prikaz poti
Na voljo je možnost dodatnega prikaza poti. Pri tem se prikaže programirana pot orodja.
Napotek
Prikaz orodja v simulaciji in pri sinhronem zapisovanju
Da je simulacija obdelovanca mogoča tudi z orodji, ki niso izmerjena ali so nepopolno
navedena, je treba izvesti določene ukrepe v geometriji orodja.
Dolžina frezala ali svedra se nastavi na primer na vrednost, sorazmerno s polmerom
orodja, da se lahko simulira odstranjevanje.
Možnosti prikaza
Pri grafičnem prikazu so na voljo tri možnosti:
● Simulacija pred obdelavo obdelovanca
Pred obdelavo obdelovanca lahko da na zaslonu stroja grafično prikažete hitri potek
programa.
● Simultano zapisovanje pred obdelavo obdelovanca
Pred obdelavo obdelovanca s strojem lahko na zaslonu grafično prikažete izvajanje
programa s preizkusom programa in podajanjem v suhem teku. Strojne osi se pri tem ne
premikajo, če ste izbrali opcijo "Ni gibanja osi".
● Simultano zapisovanje med obdelavo obdelovanca
Medtem ko se na stroju izvaja program, lahko obdelavi obdelovanca sledite tudi na
zaslonu.
Pogledi
Pri vseh treh možnostih so na voljo naslednji pogledi:
● Stranski pogled
● Prečni prerez
● Čelni pogled
● 3D-pogled
● Pogled v 2 oknih
Struženje
Simulacija obdelave
5.1 Pregled
Prikaz statusa
Prikažejo se aktualne osne koordinate, korektura, trenutno orodje z rezalnim robom, trenutni
programski stavek, podajanje in čas obdelave.
V vseh pogledih med grafično obdelavo teče ura. Čas obdelave se prikaže v urah, minutah
in sekundah. Približno se sklada s časom, ki ga program porabi za obdelavo, vključno z
menjavo orodja.
Programske opcije
Za 3D-pogled potrebujete opcijo "3D-simulacija končnega izdelka".
Za funkcijo "Simultano zapisovanje" potrebujete opcijo "Simultano zapisovanje
(simulacija v realnem času)".
Določanje trajanja programa

Pri poteku simulacije se določi trajanje programa. Trajanje programa se ob koncu programa
začasno prikaže v urejevalniku.
Lastnosti simultanega zapisovanja in simulacije
Poti premikov
Pri simulaciji se prikazane poti premikov shranijo v krožni medpomnilnik. Če je ta
medpomnilnik poln, se z vsakim novim premikom poti izbriše najstarejši shranjeni premik
poti.
Optimiran prikaz
Če je bila simulacijska obdelava zadržana ali zaključena, se prikaz še enkrat preračuna v
visokoločljivostno sliko. V določenih primerih to ni mogoče. V takem primeru se prikaže
sporočilo: "Visokoločljivostne slike ni mogoče ustvariti".
Omejitev delovnega prostora

V simuliranju obdelovanca niso vključene omejitve delovnega prostora ali programska mejna
stikala.
Začetna pozicija pri simulaciji in simultanem zapisovanju

Pri simulaciji se začetna pozicija preračuna prek premika ničelne točke glede na koordinatni
sistem obdelovanca.
Simultano zapisovanje se začne na poziciji, na kateri se ravno nahaja stroj.
Omejitev
● Referenciranje: G74 iz poteka programa ne deluje.
● Alarm 15110 "Stavek REORG ni možen" se ne prikaže.
● Kompilacijski cikli so le delno podprti.
Struženje
Simulacija obdelave
5.1 Pregled
● Brez PLC-podpore.
● Brez podpore zabojnikov osi.
● Zasučne mize z neničelnimi vektorji odmika niso podprte.
Robni pogoji
● Vsi obstoječi podatkovni zapisi (Toolcarrier/TRAORI, TRANSMIT, TRACYL) se
ovrednotijo in morajo biti za korektno simulacijo pravilno zagnani.
● Transformacije z zasukano linearno osjo (TRAORI 64 - 69) ter OEM-transformacije
(TRAORI 4096 - 4098) niso podprte.
● Spremembe v podatkih za nosilec orodja ali transformacije se uveljavijo šele po vklopu.
● Menjava transformacije in zapisa podatkov zasuka sta podprti. Nepodprte so prave
menjave kinematike, pri katerih se zasučna glava fizikalno zamenja.
● Simuliranje programov kalupov z zelo kratkimi časi menjave stavkov lahko trajajo dlje kot
obdelava, saj je razdelitev časa računanja pri tem programu nastavljena v prid obdelave
in na račun simulacije.
Primer
Primer za podprto kinematiko je stružni stroj z B-osjo:
Stružni stroj z B-osjo
Glejte tudi
Podatki vpenjalne glave vretena (Stran 90)
Struženje
Simulacija obdelave
5.2 Simulacija pred obdelavo obdelovanca

Pred obdelavo obdelovanca lahko da na zaslonu stroja grafično prikažete hitri potek
programa. Tako lahko na enostaven način nadzorujete rezultat programiranja.
Korektura podajanja
Med simulacijo deluje tudi korektura podajanja.
Podajanje med simulacijo spreminjate z uporabniškim vmesnikom.
0 %: Simulacija se ustavi.
100 %: Program se izvaja z najvišjo hitrostjo.
Glejte tudi
Sprememba podajanja (Stran 178)
Simulacija programa po stavkih (Stran 179)
Postopek
2. Izberite mesto shranjevanja in postavite kazalko na program za

simulacijo.
3. Pritisnite tipko <INPUT> ali tipko <Kazalka desno>.
- ALI -
Dvokliknite program.
Izbrani program se odpre v upravljalnem območju "Program" v
urejevalniku.
4. Pritisnite programsko tipko "Simulacija".
Na zaslonu se grafično prikaže izvajanje programa. Strojne osi se pri
tem ne premikajo.
5. Pritisnite programsko tipko "Stop", če želite simulacijo začasno ustaviti.
- ALI -
Struženje
Simulacija obdelave
Pritisnite programsko tipko "Reset", če želite simulacijo prekiniti.
6. Pritisnite programsko tipko "Start", če želite simulacijo znova zagnati ali

nadaljevati.
Napotek
Menjava upravljalnega območja
Če preklopite v drugo upravljalno območje, se simulacija zaključi. Ko simulacijo znova
zaženete, se prične zopet na začetku programa.
Programska opcija
Za 3D-pogled potrebujete opcijo "3D-simulacija končnega izdelka".
Struženje
Simulacija obdelave
5.3 Simultano zapisovanje pred obdelavo obdelovanca
5.3 Simultano zapisovanje pred obdelavo obdelovanca

Pred obdelavo obdelovanca s strojem lahko na zaslonu grafično prikažete potek programa,
da nadzorujete rezultat programiranja.
Programirano podajanje lahko zamenjate s podajanjem v suhem teku, da spremenite hitrost
obdelave in izberete preizkus programa za izklop gibanja osi.
Če si želite namesto grafičnega prikaza znova ogledati trenutne programske stavke, lahko
preklopite na pogled programov.
Programska opcija
Za simultano zapisovanje potrebujete opcijo "Simultano zapisovanje
Postopek
1. Naložite program v načinu delovanja "AUTO".

2. Pritisnite programsko tipko "Upravljanje programa" in aktivirajte
potrditveni polji "PRT Ni gibanja osi" in "DRY Podajanje v suhem teku".
Obdelava se izvede brez gibanja osi. Programirana hitrost podajanja se
zamenja s hitrostjo suhega teka.
3. Pritisnite programsko tipko "Simultano zapisovanje".

Na zaslonu se grafično prikaže izvajanje programa.
5. Ponovno pritisnite programsko tipko "Simultano zapisovanje", da

zaključite postopek zapisovanja.
Struženje
Simulacija obdelave
5.4 Simultano zapisovanje med obdelavo obdelovanca
5.4 Simultano zapisovanje med obdelavo obdelovanca

Če vam pogled na delovni prostor med obdelavo obdelovanca zastira npr. hladilo, lahko
poteku programa sledite tudi na zaslonu.
Programska opcija
Za simultano zapisovanje potrebujete opcijo "Simultano zapisovanje
Postopek
1. Naložite program v načinu delovanja "AUTO".

2. Pritisnite programsko tipko "Simultano zapisovanje".

Na stroju se zažene obdelava obdelovanca in se grafično prikaže na
zaslonu.
4. Ponovno pritisnite programsko tipko "Simultano zapisovanje", da
zaključite postopek zapisovanja.
Napotek
• Če funkcijo za simultano zapisovanje vklopite potem, ko so informacije o surovcu v
programu že obdelane, se prikažejo samo poti premikov in orodje.
• Če funkcijo za simultano zapisovanje med obdelavo izklopite in jo pozneje znova vklopite,
v vmesnem času ne bodo prikazane ustvarjene poti premikov.
Struženje
Simulacija obdelave
5.5 Različni pogledi obdelovanca

Pri grafičnem prikazu lahko izbirate med različnimi pogledi, da lahko vedno optimalno
spremljate trenutno obdelavo obdelovanca oz. da lahko prikažete podrobnosti oz. skupni
pogled končnega obdelovanca.
Na voljo so naslednji pogledi:
● Stranski pogled
● Prečni prerez
● Čelni pogled
● 3D-pogled
5.5.1 Stranski pogled
1. Zaženite simulacijo.
2. Pritisnite programsko tipko "Stranski pogled".
V stranskem pogledu se obdelovanec prikaže v ZX- ravnini.
Sprememba pogleda
Simulacijsko grafiko lahko povečate, pomanjšate in premikate, ter spremenite odsek.
5.5.2 Prečni prerez
2. Pritisnite programski tipki "Drugi pogledi" in "Prečni prerez".
Prečni prerez prikaže prerezan obdelovanec v ZX-ravnini.
Sprememba pogleda
Struženje
Simulacija obdelave
5.5.3 Čelni pogled
2. Pritisnite programski tipki "Drugi pogledi" in "Čelni pogled".
Čelni pogled prikaže obdelovanec v XY-ravnini.
Sprememba pogleda
5.5.4 3D-pogled
2. Pritisnite programsko tipko "3D-pogled".
Programska opcija
Za simulacijo potrebujete opcijo "3D-simulacija (končni izdelek)".
Sprememba pogleda
Simulacijsko grafiko lahko povečate, pomanjšate, pomikate ali zasukate ter spremenite
odsek.
Prikaz in premikanje ravni rezov

Prikažete in premikate lahko ravni rezov X, Y in Z.
Glejte tudi
Določitev ravni prereza (Stran 183)
Struženje
Simulacija obdelave
5.6 Grafični prikaz
5.5.5 Pogled v 2 oknih
2. Pritisnite programski tipki "Drugi pogledi" in "Pogled v 2 oknih".
V pogledu v 2 oknih dobite stranski (levo okno) in čelni pogled (desno

okno) obdelovanca. Pri tem je pogled vedno usmerjen od spredaj na
rezalno ploskev, tudi če obdelava poteka zadaj ali z zadnje strani.
Sprememba pogleda
5.6 Grafični prikaz
Slika 5-1 Pogled v 2 oknih
Aktivno okno
Trenutno aktivno okno je svetlejše kot ostala okna pogleda.
S tipko <Next Window> preklopite aktivno okno.
Tukaj lahko spreminjate pogled obdelovanca, ga npr. povečate, pomanjšate, zasukate ali
premikate.
Nekatera dejanja, ki jih izvedete v aktivnem oknu, delujejo istočasno tudi na druga okna
pogleda.
Prikaz poti premikov

● Hitri premik = rdeča
● Podajanje = zelena
Struženje
Simulacija obdelave
5.7 Urejanje prikaza simulacije
5.7 Urejanje prikaza simulacije
5.7.1 Vnos surovca

Programsko določen surovec lahko zamenjate ali določite surovec za programe, v katere ni
mogoče vstaviti definicije surovca.
Napotek
Vnos surovca je mogoč le, če sta simulacija oz. simultano zapisovanje v stanju Reset.
Postopek
1. Simulacija oz. simultano zapisovanje je zagnano.

2. Pritisnite programski tipki ">>" in "Surovec".
Odpre se okno "Vnos surovca", v katerem se prikažejo privzete
vrednosti.
3. Vnesite želene vrednosti dimenzij.

4. Pritisnite programsko tipko "Prevzemi", da potrdite svoje vnose. Prikaže
se novo definirani obdelovanec.
5.7.2 Prikaz in skritje poti orodja

S prikazom poti spremljate programirano pot orodja izbranega programa. Pot se glede na
gibanje orodja stalno aktualizira. Poti orodja lahko kadarkoli prikažete ali skrijete.
Postopek
1. Simulacija oz. simultano zapisovanje je zagnano.

Poti orodja so prikazane v aktivnem pogledu.
3. Pritisnite programsko tipko, da skrijete poti orodja.
V ozadju bodo poti orodja še naprej ustvarjajo in se lahko prikažejo s
ponovnim pritiskom programske tipke .
4. Pritisnite programsko tipko "Izbriši pot orodja".
Vse do tedaj shranjene poti orodja se izbrišejo.
Struženje
Simulacija obdelave
5.8 Krmiljenje programa med simulacijo
5.8.1 Sprememba podajanja

Tekom simulacije lahko podajanje kadarkoli spremenite.
V statusni vrstici lahko spremljate spremembe.
Napotek
Kadar delate s funkcijo "Simultano zapisovanje", se uporablja vrtilno stikalo (Korektura) na
upravljalni plošči.
Postopek
1. Simulacija je zagnana.
2. Pritisnite programsko tipko "Krmiljenje programa".
3. Pritisnite programsko tipko "Korektura +" oz. "Korektura -", da podajanje

povečate oz. pomanjšate za 5 %.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Korektura 100 %", da podajanje nastavite
na maksimalno vrednost.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "<<", da se vrnete v zaslon in izvedete
simulacijo s spremenjenim podajanjem.
Napotek
Menjavanje med "Korektura +" in "Korektura -"
Pritisnite tipki <CTRL> in <Kazalka spodaj> oz. <Kazalka zgoraj>, da

preklopite med programskima tipkama "Korektura +" in "Korektura -".
Struženje
Simulacija obdelave
5.8.2 Simulacija programa po stavkih

Tako kot pri izvajanju programa lahko tekom simulacije upravljate potek programa, to
pomeni, da pustite program teči stavek za stavkom.
Postopek
1. Simulacija je zagnana.
2. Pritisnite programski tipki "Krmiljenje programa" in "Posamezni stavek".
3. Pritisnite programski tipki "Nazaj" in "Start SBL".

Programski stavek, ki je na vrsti, se simulira in nato ustavi.
4. Pritisnite "Start SBL" tolikokrat, kolikorkrat želite simulirati posamezni

programski stavek.
5. Pritisnite programsko tipko "Krmiljenje programa" ter programsko tipko

"Posamezni stavek ", da zapustite način posameznega stavka.
Napotek
Vklop / izklop posameznega stavka
Hkrati pritisnite tipki <CTRL> in <S>, da vklopite in izklopite način

posameznega stavka.
Struženje
Simulacija obdelave
5.9 Spreminjanje in prilagajanje simulacijske grafike
5.9.1 Povečanje in pomanjšanje grafike
Pogoj
Simulacija oz. simultano zapisovanje je zagnano.
Postopek
1. Pritisnite tipko <+> oz. <->, če želite povečati ali pomanjšati aktualno
grafiko.
Grafika se iz sredine navzven poveča oz. pomanjša.
...
- ALI -
Pritisnite programski tipki "Podrobnosti" in "Zoom +", če želite odsek
povečati.
- ALI -
Pritisnite programski tipki "Podrobnosti" in "Zoom -", če želite odsek
pomanjšati.
- ALI -
Pritisnite programski tipki "Podrobnosti" in "Autozoom", če želite odsek
samodejno prilagoditi velikosti okna.
Samodejna prilagoditev velikosti upošteva največje raztezanje
obdelovanca v posameznih oseh.
Napotek
Izbran odsek
Izbrani odseki in prilagoditve velikosti se ohranjajo dokler je izbran program.
Struženje
Simulacija obdelave
5.9.2 Premik grafike
Pogoj
Postopek
1. Pritisnite kurzorsko tipko, če želite grafiko premakniti navzgor, navzdol,

v levo ali v desno.
5.9.3 Vrtenje grafike

V 3D-pogledu imate možnost, da položaj obdelovanca zavrtite, da si ga lahko ogledate z
vseh strani.
Pogoj
Simulacija je zagnana in 3D-pogled je izbran.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Zavrti pogledi".
Struženje
Simulacija obdelave
2. Pritisnite programsko tipko "Puščica v desno", "Puščica v levo",

"Puščica navzgor", "Puščica navzdol", "Puščica zavrti desno" ali
"Puščica zavrti levo", da spremenite položaj obdelovanca.
...
- ALI -
...
Držite tipko <Shift> in s pomočjo kurzorskih tipk obdelovanec zavrtite v

želeno smer.
5.9.4 Sprememba odseka

Če želite odsek grafičnega prikaza premakniti, povečati ali pomanjšati, npr. da si ogledate
podrobnosti ali kasneje zopet prikažete celotni obdelovanec, uporabite lupo.
Z lupo lahko sami določate odsek in ga nato povečate ali pomanjšate.
Pogoj
Postopek

Prikaže se lupa v obliki pravokotnega okvirja.
3. Pritisnite programsko tipko "Lupa +" ali tipko <+>, da povečate okvir.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Lupa -" ali tipko <->, da okvir pomanjšate.
- ALI -
Struženje
Simulacija obdelave
Pritisnite eno od kurzorskih tipk, da okvir premaknete navzgor, v levo, v

desno ali navzdol.
4. Pritisnite programsko tipko "Prevzemi" za prevzem izbranega odseka.
5.9.5 Določitev ravni prereza

V 3D-pogledu imate možnost, da obdelovanec "prerežete", s čimer omogočite določene
poglede ter prikažete skrite konture.
Pogoj
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Prerez".
Obdelovanec se prikaže v prerezanem stanju.
3. Pritisnite ustrezno programsko tipko, da premaknete raven rezov v

želeno smer.
…
Struženje
Simulacija obdelave
5.10 Prikaz simulacijskih alarmov
5.10 Prikaz simulacijskih alarmov

Tekom simulacije lahko nastopajo alarmi. Če tekom izvajanja simulacije nastopi alarm, se
prikaže okno za prikaz v delovnem oknu.
Pregled alarmov vsebuje naslednje informacije:
● Datum in čas
● Kriterij za brisanje
prikaže, s katero programsko tipko se alarm potrdi
● Številka alarma
● Alarmno besedilo
Pogoj
Simulacija se izvaja in alarm je aktiven.
Postopek
1. Pritisnite programski tipki "krmiljenje programa" in "Alarm".

Odpre se okno "Simulacijski alarmi" in premete seznam vseh alarmov.
Pritisnite programsko tipko "Prekliči alarma", da tiste alarme simulacije,

ki so označeni s simboli Reset ali Cancel ponastavite.
Simulacija se lahko nadaljuje.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Simulation Power On", če želite alarm
simulacije, ki je označen s simbolom Power On ponastaviti.
Struženje
Ustvarjanje programa G-kode 6
6.1 Grafično vodenje programiranja
Funkcije
Na voljo so naslednje funkcije:
● Tehnološko usmerjena izbira programskega koraka (ciklov) s programskimi tipkami
● Okno vnosa za določitev parametrov z animiranimi prikazi pomoči
● Kontekstna zaslonska pomoč za posamezno okno vnosa
● Podpora za vnos konture (geometrijski procesor)
Pogoji za klic in preklic

● G-funkcije in programirljiv okvir, ki so delovali pred klicom cikla, se ohranijo po ciklu.
● Startni poziciji se pred klicom cikla približajte v nadrejenem programu. Koordinate
programirajte v desnosučnem koordinatnem sistemu.
Struženje
Ustvarjanje programa G-kode
6.2 Pogledi programov

Program G-kode lahko prikažete v različnih pogledih.
● Pogled programov
● Maska parametra po želji s prikazom pomoči ali grafičnim pogledom
Pogled programov
Pogled programov v urejevalniku omogoča pregled posameznih delovnih korakov programa.
Slika 6-1 Pogled programov G-kode
V pogledu programov se lahko s tipkama <Kazalka gor> in <Kazalka

dol> pomikate med programskimi stavki.
Struženje
Maska parametra s prikazom pomoči
Pritisnite tipko <Kazalka desno>, če želite v pogledu programov odpreti

določen programski stavek oz. cikel.
Vklopi se ustrezna maska parametra s prikazom pomoči
Slika 6-2 Maska parametra s prikazom pomoči
Animirani prikazi pomoči se vedno prikažejo ustrezno glede na nastavljeni koordinatni

sistem. Parametri se dinamično prikažejo v grafiki. Izbrani parameter je v grafiki poudarjen.
Barvni simboli
Rdeča puščica = orodje potuje s hitrim premikom
Zelena puščica = orodje potuje v podajanje za obdelavo
Struženje
Maska parametra z grafičnim prikazom
S programsko tipko "Grafični prikaz" lahko v maski preklopite med

prikazom pomoči in grafičnim prikazom.
Slika 6-3 Maska parametra z grafičnim prikazom programskega stavka G-kode
Struženje
6.3 Programska struktura

Programe G-kode lahko je načeloma mogoče prosto programirati. Najpomembnejši ukazi, ki
so praviloma vsebovani:
● Nastavitev ravnine obdelave
● Izbira orodja (T in D)
● Klic premika ničelne točke
● Tehnološke vrednosti kot npr. podajanje (F), tip podajanja (G94, G95 , …), hitrost in smer
vrtenja vretena (S in M)
● Pozicije in klici tehnoloških funkcij (ciklov)
● Konec programa
Pri programih G-kode je treba pred klicem ciklov izbrati orodje in programirati potrebne
tehnološke vrednosti F, S.
Za simulacijo lahko uporabite surovec.
Glejte tudi
Vnos surovca (Stran 193)
Struženje
6.4 Podlage
6.4 Podlage
6.4.1 Ravnine obdelave

Ravnino določata po dve koordinatni osi. Tretja koordinatna os (os orodja) leži vedno
pravokotno na to ravnino in določa smer dodajanja orodja (npr. za 2½ D - obdelave).
Pri programiranju je treba krmilniku sporočiti, v kateri ravnini bo delo potekalo, da bodo
vrednosti korekcije orodja pravilno izračunane. Prav tako ima ravnina pomen za določene
tipe programiranja kroga in pri polarnih koordinatah.
=
<
=
<

*
=
;
*

;
* <

Delovne ravnine
Delovne ravnine so določene kot sledi:
Ravnina Os orodja
X/Y G17 Z
Z/X G18 Y
Y/Z G19 X
6.4.2 Trenutne ravnine v ciklih in zaslonskih maskah

Vsak zaslon vnosa ima izbirno polje za ravnino, v kolikor ravnina ni vnaprej določena s
podatki NC-stroja.
● prazno (zaradi skladnosti z zasloni vnosa brez ravnine)
● G17 (XY)
● G18 (ZX)
● G19 (YZ)
Struženje
6.4 Podlage
V maskah ciklov so parametri, katerih poimenovanje je odvisno od te nastavitve ravnine. To

so praviloma parametri, ki se nanašajo na pozicije osi, npr. referenčno točko vzorca pozicij v
ravnini ali globino pri vrtanju v osi orodja.
Referenčne točke v ravnini se pri G17 označijo z X0 Y0, pri G18 z Z0 X0 in pri G19 z Y0 Z0.
Globina za os orodja se pri G17 označi z Z1, pri G18 z Y1 in pri G19 z X1.
Če ostane vnosno polje prazno, se parametri, prikazi pomoči in črtna grafika prikažejo v
privzeti ravnini (ki jo nastavite v podatkih stroja):
● Struženje: G18 (ZX)
● Frezanje: G17 (XY)
Ravnina se prenese v cikle kot nov parameter. V ciklu se ravnina prikaže, kar pomeni, da se
cikel odvija v vneseni ravnini. Polja ravnine lahko pustite tudi prazna in tako ustvarite
program neodvisno od ravnine.
Vnesena ravnina deluje samo v tem ciklu (ni modalna)! Ko je cikel zaključen, deluje spet
ravnina iz glavnega programa. Tako se lahko v program doda nov cikel, ne da bi se ravnina
spreminjala tudi za nadaljnji potek programa.
6.4.3 Programiranje orodja (T)
Klic orodja
1. Nahajate se v obdelovalnem programu.
3. Postavite kazalko na želeno orodje in pritisnite programsko tipko "V
program".
Izbrano orodje se prenese v urejevalnik G-kode. Na trenutni poziciji
kazalke v urejevalniku G-kode se prikaže npr. naslednje besedilo:
T="SCHRUPPER100"
-ALI-
4. Pritisnite programski tipki "Seznam orodij" in "Novo orodje".
Struženje
6.5 Ustvarjanje programa G-kode
5. Nato v navpičnem stolpcu programskih tipk s programskimi tipkami

izberite želeno orodje, ga parametrirajte in pritisnite programsko tipko "V
program".
Izbrano orodje se prenese v urejevalnik G-kode.
6. Nato programirajte menjavo orodja (M6), smer vrtenja vretena (M3/M4),
hitrost vretena (S...), podajanje (F), način podajanja (G94, G95,...),
hladilo (M7/M8) in po potrebi funkcije, specifične za orodje.
6.5 Ustvarjanje programa G-kode

Za vsak nov obdelovanec, ki ga želite izdelati, ustvarite poseben program. Program vsebuje
posamezne delovne korake, ki jih je potrebno izvesti pri izdelavi obdelovanca.
Obdelovalne programe G-kode je mogoče ustvariti pod mapo "Obdelovanci" ali pod mapo
"Obdelovalni programi".
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja.
Ustvarjanje novega obdelovalnega programa

3. Postavite kazalko na mapo "Obdelovalni programi" in pritisnite
programsko tipko "Nov".
Odpre se okno "Nov program G-kode".
4. Vnesite želeno ime in pritisnite programsko tipko "V redu".

Ime lahko vsebuje največ 28 znakov (ime + pika + 3 znaki za končnico).
Dovoljene so vse črke (razen črk s preglasom), števke in podčrtaji (_).
Določi se vrsta programa (MPF).
Ustvari se obdelovalni program in odpre se urejevalnik.
Ustvarjanje novega obdelovalnega programa za obdelovanec
5. Postavite kazalko na mapo "Obdelovanci" in pritisnite programsko tipko
"Novo".
Struženje
6.6 Vnos surovca
6. Izberite vrsto datoteke (MPF ali SPF), vnesite želeno ime programa in
pritisnite programsko tipko "V redu".
Ustvari se obdelovalni program in odpre se urejevalnik.
7. Vnesite želene ukaze G-kode.
Glejte tudi
Sprememba klica cikla (Stran 203)
Izbira ciklov s programskimi tipkami (Stran 196)
Namestitev novega obdelovanca (Stran 667)
6.6 Vnos surovca
6.6.1 Funkcija
Funkcija
Surovec se uporabi za simulacijo in simultano zapisovanje. Smiselna simulacija je mogoča
samo s surovcem, ki se kar se da natančno ujema z realnim surovcem.
Za surovec obdelovanca določite obliko (cev, cilinder, N-kotnik ali centrična prizma) in
dimenzije.
Ročno izpenjanje surovca

Če je treba surovec ročno premakniti na primer iz glavnega vretena v protivreteno, surovec
izbrišite.
Primer
● Surovec glavno vreteno cilinder
● Obdelava
● M0; ročno izpenjanje surovca
● Surovec glavno vreteno brisanje
● Surovec protivreteno cilinder
● Obdelava
Struženje
6.6 Vnos surovca
Vnos surovca se vedno nanaša na aktualno delujoči premik ničelne točke na mestu v
programu.
Napotek
Zasuk
Pri programih, ki uporabljajo "Zasuk", je treba predhodno izvesti zasuk 0 in šele nato določiti
surovec.
Postopek
2. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Surovec".

Odpre se vnosno okno "Vnos surovca".

Podatki za Izbira vretena za surovec
• Glavno vreteno
• Protivreteno
Opozorilo:
Če stroj nima protivretena, vnosno polje "Podatki za" odpade.
Surovec Izbira surovca
• Centrična prizma
• Cev
• Cilinder
• N-kotnik
• brisanje
ZA Začetna dimenzija
ZI Končna dimenzija (absolutno) ali končna dimenzija glede na ZA (inkrementalno)
ZB Obdelovalna dimenzija (absolutno) ali obdelovalna dimenzija glede na ZA
(inkrementalno)
XA Zunanji premer – (samo pri cevi in cilindru) mm
XI Notranji premer (absolutno) ali debelina stene (inkrementalno) – (samo pri cevi) mm
N Število robov – (samo pri N-kotniku)
SW ali L Širina ravnih delov ali dolžina roba – (samo pri N-kotniku)
W Širina surovca – (samo pri centrični prizmi) mm
L Dolžina surovca – (samo pri centrični prizmi) mm
Struženje
6.7 Ravnina obdelave, smer frezanja, ravnina umika, varnostna razdalja in podajanje (PL, RP, SC, F)
6.7 Ravnina obdelave, smer frezanja, ravnina umika, varnostna razdalja

in podajanje (PL, RP, SC, F)
Zasloni vnosa ciklov imajo v glavi programa splošen, ponavljajoč se parameter.
Naslednje parametre najdete v vsakem zaslonu vnosa cikla v programu G-kode.

PL Vsak zaslon vnosa ima izbirno polje za ravnino, v kolikor ravnina ni določena s podatki
NC-stroja.
Ravnina obdelave:
• G17 (XY)
• G18 (ZX)
• G19 (YZ)
Smer frezanja - Pri obdelavi žepa, vzdolžnega utora ali čepa se upoštevata smer vrtenja pri obdelavi
samo pri (istosmerno ali protismerno) in smer vrtenja vretena na seznamu orodij. Žep se nato
tehnologiji obdela v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri urnega kazalca.
frezanja Pri frezanju poti določi smer obdelave programirana smer konture.
RP Ravnina umika (absolutno) mm
Pri obdelavi orodje s hitrim premikom potuje od točke menjave orodja do ravnine umika
in nato do varnostne razdalje. Na tej višini se izvede preklop v podajanje za obdelavo.
Če je obdelava zaključena, orodje v podajanju za obdelavo potuje iz obdelovanca do
višine varnostne razdalje. Od varnostne razdalje do ravnine umika in naprej do točke
menjave orodja potuje orodje s hitrim premikom.
Ravnina umika se vnese absolutno.
Praviloma imata referenčna točka Z0 in ravnina umika RP različni vrednosti. V ciklu se
izhaja iz tega, da leži ravnina umika pred referenčno točko.
SC Varnostna razdalja (inkrementalno) mm
Deluje glede na referenčno točko. Cikel samodejno določi smer, v kateri deluje
varnostna razdalja.
Varnostna razdalja se vnese inkrementalno (brez predznaka).
F Podajanje
Podajanje F, imenovano tudi podajanje za obdelavo, določi hitrost, s katero se med
obdelavo obdelovanca premikajo osi. Enota podajanja (mm/min, mm/vrt., mm/zob itd.)
se vedno nanaša na način podajanja, ki je bil programiran pred klicem cikla.
Največja dovoljena hitrost podajanja je določena s podatki stroja.
Struženje
6.8 Izbira ciklov s programskimi tipkami
Pregled delovnih korakov

Na voljo so naslednji delovni koraki.
V tem prikazu so predstavljeni vsi cikli oz. funkcije, ki so na voljo pri krmiljenju. Vendar lahko
v konkretnem sistemu izberete samo korake, ki ustrezajo nastavljeni tehnologiji.
⇒ ⇒
Struženje
⇒ ⇒
Struženje
⇒ ⇒
Struženje
⇒ ⇒
Struženje
⇒ Menijsko strukturo z vsemi razpoložljivimi načini merjenja funkcije merilnih

ciklov "Merjenje obdelovanca" najdete v naslednji literaturi:
ciklov "Merjenje orodja" najdete v naslednji literaturi:
Glejte tudi
Splošno (Stran 267)
Struženje
6.9 Klic tehnoloških ciklov
6.9.1 Izklop parametrov cikla

V dokumentaciji so pri ciklih opisani vsi možni vnosni parametri. Odvisno od proizvajalčevih
nastavitev stroja se lahko določeni parametri v maskah izklopijo, tako da niso prikazani. Ti
parametri se potem ob klicu cikla ustvarijo z ustreznimi vrednostmi privzetih nastavitev.
Podpora ciklov
Primer
1. S programskimi tipkami izberite podporo za programiranje kontur, ciklov
struženja, vrtanja ali frezanja.
...
2. S programskimi tipkami v navpičnem stolpcu programskih tipk izberite
želeni cikel.
3. Vnesite parametre in pritisnite programsko tipko "Prevzemi".
Cikel se v obliki G-kode prenese v urejevalnik.
6.9.2 Podatki nastavitve za cikle

Funkcije cikla lahko spreminjate in konfigurirate v strojnih podatkih oz. podatkih nastavitev.
Struženje
6.9.3 Preverjanje parametrov ciklov

Pri ustvarjanju programa so vneseni parametri že preverjeni, da se preprečijo napačni vnosi.
Če posamezni parameter prejme nedovoljeno vrednost, je ta v zaslonu vnosa označen na
naslednji način:
● Vnosno polje je barvno označeno (rožnata barva ozadja).
● V vrstici s komentarjem se prikaže opozorilo.
● Ko polje za vnos parametrov izberete s kazalko, se opozorilo prikaže tudi kot orodni
namig.
Programiranje lahko zaključite šele po korekciji napačne vrednosti.
Tudi v času izvajanja ciklov napačne vrednosti parametrov spremljajo alarmi.
6.9.4 Programiranje spremenljivk

Načeloma lahko v vnosnih poljih mask namesto konkretnih številčnih vrednosti uporabite tudi
spremenljivke ali izraze. Na ta način se lahko programe ustvarja zelo fleksibilno.
Vnos spremenljivk
Pri uporabi spremenljivk upoštevajte naslednje točke:
● Vrednosti spremenljivk in izrazov se ne preverjajo, saj vrednosti v času programiranja
niso znane.
● V poljih, kjer se pričakuje vnos besedila, ni možna uporaba spremenljivk ali izrazov (npr.
ime orodja).
Izjema je funkcija "Graviranje", pri kateri lahko v besedilnem polju želeno besedilo
s spremenljivko priredite kot "Spremenljivo besedilo".
● Izbirnih polj na splošno ni možno spremenljivo programirati.
Primeri
VAR_A
VAR_A+2*VAR_B
SIN(VAR_C)
Struženje
6.9.5 Sprememba klica cikla

V urejevalniku programa ste s programsko tipko priklicali želeni cikel, vnesli parametre in
izbiro potrdili s tipko "Prevzemi".
Postopek
1. Izberite želeni klic cikla in pritisnite tipko <Kazalka desno>.

Odpre se ustrezni zaslon vnosa označenega klica cikla.
- ALI -
Pritisnite kombinacijo tipk <SHIFT + INSERT>.
S tem vstopite v način Urejanje za ta klic cikla in ga lahko urejate kot
normalen NC-stavek. Tako je možno pred klicem cikla ustvariti prazen
stavek, da lahko npr. pred ciklom, ki je na začetku programa, vnesete
dodatne podatke.
Opozorilo: V načinu Urejanje lahko klic cikla spremenite tako, da ga ni
več mogoče pretvoriti nazaj v masko parametra.
S ponovnim pritiskom kombinacije tipk <SHIFT + INSERT> zapustite
način Spreminjanje.
- ALI -
Nahajate se v načinu Spreminjanje in pritisnete tipko <INPUT>.
Glede na pozicijo kazalke se ustvari nova vrstica.
Glejte tudi
Struženje
6.9.6 Skladnost pri podpori ciklov

Načeloma je podpora ciklov združljiva z novejšimi; klice ciklov je torej v NC-programih
mogoče vedno pretvoriti nazaj in spremeniti z novejšo verzijo programske opreme in jih
potem ponovno aktivirati.
Vendar pa pri prenosu NC-programov na stroj s starejšo verzijo programske opreme ni
mogoče zagotoviti možnosti spreminjanja programa s pretvarjanjem klicev ciklov.
6.9.7 Druge funkcije v zaslonih vnosa
Izbira enot
Če lahko v polju npr. preklopite enoto, se ta osvetli takoj, ko kazalka stoji na elementu.
S tem upravljavec prepozna odvisnost.
Dodatno se v orodnem namigu prikaže simbol za izbiro.
Prikaz za absolutno ali inkrementalno

Kratici "abs" oz. "ink" za absolutno oz. inkrementalno vrednost sta prikazani za vnosnimi
polji, če je polje možno preklopiti.
Prikazi pomoči
Za parametriranje ciklov so grafike prikazane v 2D- in 3D-pogledu ali v pogledu prereza.
Zaslonska pomoč
Če želite prejeti dodatne informacije o določenih ukazih G-kode ali parametrih ciklov, lahko
kontekstno prikličete zaslonsko pomoč.
Struženje
6.10 Podpora merilnih ciklov

Merilni cikli so splošni podprogrami za reševanje določenih merilnih nalog, ki jih je mogoče s
parametri prilagoditi konkretnemu problemu.
Programska opcija
Za uporabo merilnih ciklov potrebujete opcijo "Merilni cikli".
Literatura
Podrobnejši opis uporabe merilnih ciklov najdete v:
Struženje
Struženje
Ustvarjanje programa ShopTurn 7
7.1 Grafično vodenje programiranja programov ShopTurn
Urejevalnik programov omogoča grafično programiranje za ustvarjanje programov delovnih
korakov, ki jih ustvarite neposredno na stroju.
Programska opcija
Za ustvarjanje programov delovnih korakov ShopTurn potrebujete opcijo
"ShopMill/ShopTurn".
Funkcije
Na voljo so naslednje funkcije:
● Tehnološko usmerjena izbira programskega koraka (ciklov) s programskimi tipkami
● Okno vnosa za določitev parametrov z animiranimi prikazi pomoči
● Kontekstna zaslonska pomoč za posamezno okno vnosa
● Podpora za vnos konture (geometrijski procesor)
Struženje
Ustvarjanje programa ShopTurn

Program ShopTurn lahko prikažete v različnih pogledih:
● Delovni načrt
● Grafika programiranja
● Maska parametra po želji s prikazom pomoči ali grafiko programiranja
Delovni načrt
Delovni načrt v urejevalniku omogoča pregled nad posameznimi delovnimi koraki programa.
Slika 7-1 Delovni načrt programa ShopTurn
... 1. V delovnem načrtu se med programskimi stavki pomikate s

tipkama <Kazalka gor> in <Kazalka dol>.
2. Pritisnite programsko tipko "Grafični pogled", da se prikaže grafika

programiranja.
Struženje
Grafika programiranja
Grafika programiranja v obliki dinamične črtne grafike pokaže konturo obdelovanca.
Programski stavek, označen v delovnem načrtu, je v grafiki programiranja poudarjen z barvo.
Slika 7-2 Grafika programiranja programa ShopTurn
Struženje
Maska parametra s prikazom pomoči in grafiko programiranja
1. Pritisnite tipko <Kazalka desno>, če želite v delovnem načrtu

odpreti določen programski stavek oz. cikel.
Prikaže se ustrezna maska parametra s prikazom pomoči.
2. Pritisnite programsko tipko "Grafični pogledi".
Prikaže se grafika programiranja za izbran programski stavek.
Slika 7-3 Maska parametra z dinamičnim prikazom pomoči
Animirani prikazi pomoči se vedno prikažejo ustrezno glede na nastavljeni koordinatni

sistem. Parametri se dinamično prikažejo v grafiki. Izbrani parameter je v grafiki poudarjen.
S programsko tipko "Grafični pogled" lahko v maski preklapljate med

prikazom pomoči in grafiko programiranja.
Struženje
Slika 7-4 Maska parametra z grafiko programiranja
Struženje

Program delovnih korakov se deli na tri podpodročja:
● Glava programa
● Programski stavki
● Konec programa
Ta podpodročja tvorijo delovni načrt.
Glava programa
Glava programa vsebuje parametre, ki delujejo v celotnem programu, npr. izmere surovca
oz. ravnine umika.
Programski stavki
V programskih stavkih določite posamezne korake obdelave. Pri tem morate med drugim
vnesti podatke o tehnologiji in pozicijah.
Verižni stavki
Pri funkcijah "Konturno struženje", "Konturno frezanje, "Frezanje" in "Vrtanje" morate
tehnološke stavke in konture oz. stavke pozicioniranja programirati ločeno. Te programske
stavke krmilnik samodejno poveže v verigo in v delovnem načrtu poveže z oglatimi oklepaji.
V tehnološke stavke vnesite, kako in v kateri obliki naj se izvede obdelava, npr. najprej
centriranje in nato vrtanje. V stavke pozicioniranja vnesite pozicije za vrtalna oz. frezalna
dela, npr. namestitev izvrtin na čelno površino v polnem krogu.
Konec programa
Konec programa stroju sporoči, da je obdelava obdelovanca zaključena. Poleg tega lahko na
tem mestu nastavite, ali želite izvajanje programa ponoviti.
Napotek
Število obdelovancev
V oknu "Časi, števec" lahko predhodno določite število potrebnih obdelovancev.
Glejte tudi
Navedba količine (Stran 231)
Struženje
7.4 Podlage
7.4 Podlage
7.4.1 Ravnine obdelave

Obdelava obdelovanca lahko poteka na različnih ravninah. Ravnino obdelave vedno
določata dve koordinatni osi. Pri stružnih strojih z X-, Z- in C-osmi so na voljo tri ravnine:
● Struženje
● Čelo
● Obod
Ravnine obdelave za čelno in obodno površino

Ravnine obdelave za čelno in obodno površino predpostavljajo, da sta nastavljeni CNC-ISO-
funkciji "Obdelava čelne površine" (Transmit) in "Transformacija cilindrične površine"
(Tracyl).
Funkcije so programske opcije.
Dodatna Y-os
Pri stružnih strojih z dodatno Y-osjo so ravnine obdelave razširjene za dve ravnini:
● Čelo Y
● Obod Y
Ravnini čelne in obodne površine se potem imenujeta Čelo C in Obod C.
Nagnjena os:
Če gre pri Y-osi za nagnjeno os (tj. če os ni pravokotna na ostale osi), lahko izberete tudi
ravnini obdelave "Čelo Y" in "Obodn Y" in v Kartezijskem koordinatnem sistemu
programirate premike. Krmilnik programirane premike Kartezijskega koordinatnega sistema
nato samodejno transformira v premike nagnjene osi.
Za transformacijo programiranih premikov potrebujete CNC-ISO-funkcijo "Nagnjena os"
(Traang).
Funkcija je programska opcija.
Izbira ravnin obdelave

Izbira ravnin obdelave je integrirana v maske parametrov za posamezne cikle vrtanja in
frezanja. Pri ciklih struženja ter pri možnostih "Centrično vrtanje" in "Centrični navoj" se
ravnina struženja nastavi samodejno. Pri funkcijah "Linija" in "Krog" je treba posebej navesti
ravnino obdelave.
Nastavitve za ravnino obdelave delujejo vedno modalno, tj. toliko časa, dokler ne izberete
druge ravnine.
Struženje
7.4 Podlage
Ravnine obdelave so določene na naslednji način:
Struženje
Ravnina obdelave struženja ustreza X/Z-ravnini (G18).
Čelo / Čelo C
Ravnine obdelave Čelo / Čelo C ustreza ravnini X/Y (G17). Pri strojih brez Y-osi se lahko
orodja gibajo samo v ravnini X/Z. Vnesene koordinate X/Y se samodejno transformirajo v
premike na osi X in C.
Obdelavo čelne površine s C-osjo lahko uporabite pri vrtanju in frezanju, npr. če želite na
čelni površini rezkati žep. Pri tem lahko vedno izbirate med sprednjo in zadnjo čelno
površino.
Obod / Obod C
Ravnina obdelave Obod / Obod C ustreza ravnini Y/Z (G19). Pri strojih brez Y-osi se lahko
orodja gibajo samo v ravnini Z/X. Vnesene koordinate Y/Z se samodejno transformirajo v
premike na osi C in Z.
Obdelavo obodne površine s C-osjo lahko uporabite pri vrtanju in frezanju, npr. če želite na
obodni površini rezkati utor z enakomerno globino. Pri tem lahko vedno izbirate med notranjo
in zunanjo površino.
Čelo Y
Ravnina obdelave Čelo Y ustreza ravnini X/Y (G17). Obdelavo čelne površine z Y-osjo lahko
uporabite pri vrtanju in frezanju, npr. če želite na čelni površini rezkati žep. Pri tem lahko
vedno izbirate med sprednjo in zadnjo čelno površino.
Obod Y
Ravnina obdelave Obod Y ustreza ravnini Y/Z (G19). Obdelavo obodne površine z Y-osjo
lahko uporabite pri vrtanju in frezanju, npr. če želite na obodni površini rezkati žep z ravnim
dnom ali narediti izvrtine, ki niso usmerjene v sredino. Pri tem lahko vedno izbirate med
notranjo in zunanjo površino.
Struženje
7.4 Podlage
7.4.2 Približevanje/umik v obdelovalnem ciklu

Če niste določili posebnega cikla približevanja/umika, poteka približevanje/umik v
obdelovalnem ciklu vedno na isti način.
Če ima stroj konjiček, ga lahko pri postopku dodatno upoštevate.
Umik za cikel se konča na varnostni razdalji. Šele naslednji cikel privede do ravnine umika.
Tako mogoča uporaba posebnega cikla umika/približevanja.
Napotek
Pri izbiri poti premikov se vedno opazuje konica orodja, kar pomeni, da se ne upošteva
raztezanja orodja. Zato pazite, da so ravnine umika dovolj oddaljene od obdelovanca.
Potek približevanja/umika v obdelovalnemu ciklu
7RÏNDPHQMDYHRURGMD
5DYQLQDXPLND
+LWULSUHPLN
3RGDMDQMH]DREGHODYR
9DUQRVWQDUD]GDOMD
Slika 7-5 Približevanje/umik v obdelovalnem ciklu
● Orodje s hitrim premikom po najkrajši poti potuje od točke menjave orodja do ravnine
umika, ki poteka vzporedno glede na obdelovalno ravnino.
● Po tem orodje s hitrim premikom potuje do varnostne razdalje.
● Nato se s programiranim podajanjem za obdelavo izvede obdelava obdelovanca.
● Po obdelavi se orodje s hitrim premikom umakne nazaj na varnostno razdaljo.
● Nato orodje s hitrim premikom potuje pravokotno naprej do ravnine umika.
● Od ravnine umika orodje s hitrim premikom po najkrajši poti potuje do točke menjave
orodja. Če med dvema obdelavama orodja ni treba menjati, potuje orodje od ravnine
umika v naslednji cikel obdelave.
Vreteno (glavno vreteno, orodno vreteno ali protivreteno) se takoj po menjavi orodja prične
vrteti.
Struženje
7.4 Podlage
Točko menjave orodja, ravnino umika in varnostno razdaljo določite v glavi programa.
Upoštevanje konjička
7RÏNDPHQMDYHRURGMD
5DYQLQDXPLND
;55
9DUQRVWQDUD]GDOMD
+LWULSUHPLN
3RGDMDQMH]DREGHODYR
Slika 7-6 Približevanje/umik ob upoštevanju konjička
● Orodje s hitrim premikom po najkrajši poti potuje od točke menjave orodja do ravnine
umika XRR konjička.
● Nato se orodje na ravnini umika s hitrim premikom postavi v X-smer.
● Po tem orodje s hitrim premikom potuje do varnostne razdalje.
● Nato se s programiranim podajanjem za obdelavo izvede obdelava obdelovanca.
● Po obdelavi se orodje s hitrim premikom umakne nazaj na varnostno razdaljo.
● Nato orodje s hitrim premikom potuje pravokotno naprej do ravnine umika.
● Od ravnine umika potuje orodje v X-smeri do ravnine umika XRR konjička.
● Od ravnine umika orodje s hitrim premikom po najkrajši poti potuje do točke menjave
orodja. Če med dvema obdelavama orodja ni treba menjati, potuje orodje od ravnine
umika v naslednji cikel obdelave.
Točko menjave orodja, ravnino umika, varnostno razdaljo in ravnino umika za konjiček
določite v glavi programa.
Glejte tudi
Programiranje cikla umika/približevanja (Stran 243)
Glava programa (Stran 222)
Struženje
7.4 Podlage
7.4.3 Absolutna in inkrementalna mera

Pri ustvarjanju programa delovnih korakov lahko pozicije vnesete v absolutni ali v
inkrementalni meri, glede na to, kako je skica obdelovanca dimenzioniranja.
Absolutne in inkrementalne mere lahko uporabljate tudi mešano, kar pomeni, da eno
koordinato vnesete z absolutno, drugo pa z inkrementalno mero.
Za protiležno os (tukaj X-os) je v podatkih stroja določeno, ali se programira z absolutno ali
inkrementalno mero premera oz. polmera.
Absolutna mera (ABS)

Pri absolutni meri se vsi podatki o položaju nanašajo na ničelno točko aktivnega
koordinatnega sistema.
3
3 3

3

=

Slika 7-7 Absolutna mera
Podatki o pozicijah za točke P1 do P4 v absolutni meri se glasijo glede na ničelno točko:

P1: X25 Z-7.5
P2: X40 Z-15
P3: X40 Z-25
P4: X60 Z-35
Struženje
7.4 Podlage
Inkrementalna mera (INK)

Pri inkrementalni meri, imenovani tudi verižna dimenzija, se en podatek o položaju nanaša
na predhodno programirano točko. To pomeni, da vnesena vrednost ustreza poti za premik.
Pri vnosu inkrementalne vrednosti je predznak praviloma brez pomena, saj se oceni samo
vrednost inkrementa. Pri nekaterih parametrih pa predznak določa smer gibanja. Te izjeme
so označene v tabeli parametrov za posamezne funkcije.
3

3 3
3

=

Slika 7-8 Inkrementalna mera
Podatki o položaju za točke od P1 do P4 v verižni dimenziji so:

P1: X12.5 Z-7.5 (glede na ničelno točko)
P2: X7.5 Z-7.5 (glede na P1)
P3:X0 Z-10 (glede na P2)
P4: X10 Z-10 (glede na P3)
Struženje
7.4 Podlage
7.4.4 Polarne koordinate

Pozicije lahko navedete s pravokotnimi ali polarnimi koordinatami.
Če je točka na risbi obdelovanca določena z vrednostjo za vsako koordinatno os, lahko
položaj v masko parametra vnesete enostavno s pravokotnimi koordinatami. Pri
obdelovancih, ki so dimenzionirani s krožnimi loki ali podatki o kotu, je pogosto lažje, da
pozicije vnesete s polarnimi koordinatami.
Polarne koordinate lahko programirate samo pri funkcijah "Linija Krog" in "Konturno
frezanje".
Točka, iz katere izhaja dimenzioniranje v polarnih koordinatah, se imenuje "Pol".
3
3
3
r
r
r
3RO

=

Slika 7-9 Polarne koordinate
Pozicijski podatki za pol in točke P1 do P3 v polarnih koordinatah so:

Pol: X30 Z30 (glede na ničelno točko)
P1: L30 α30° (glede na pol)
7.4.5 Vpenjanje v vreteno

Funkcijo "Vpenjanje v vreteno" mora nastaviti proizvajalec stroja.
Proizvajalec stroja
Struženje
7.5 Ustvarjanje programa ShopTurn
Nasvet za izbiro funkcije vpenjanja v vreteno pri ShopTurn

Proizvajalec stroja določi tudi, ali ShopTurn samodejno vpne vreteno, kadar je to smiselno
za obdelavo oz. ali lahko sami določite, pri kateri obdelavi naj se vreteno vpne.
Če lahko sami določite, pri kateri obdelavi naj se vreteno vpne, velja naslednje:
Upoštevajte, da ostane vpenjanje pri obdelavi v ravninah Čelo/Čelo C in Obod/Obod C
aktivno samo za konturno frezanje in vrtanje. V nasprotju s tem deluje pri obdelavi v
ravninah Čelo Y/čelo C in Obod Y vpenjanje modalno, kar pomeni, da ostane aktivno do
menjave ravnine obdelave.

Ko ustvarite nov program, se samodejno določita glava in konec programa.
Programe ShopTurn lahko ustvarite v novem obdelovancu v mapi "Obdelovalni programi".
Postopek

2. Izberite želeno mesto shranjevanja in pomaknite kazalko na mapo

"Obdelovalni programi". oz. pod mapo "Obdelovanci" na obdelovanec,
za katerega želite ustvariti program.
3. Pritisnite programski tipki "Novo" in "ShopTurn".
Odpre se okno "Nov sekvenčni program".

Ime lahko vsebuje največ 28 znakov (ime + pika + 3 znaki za končnico).
Izbrana je vrsta programa "ShopTurn".
Odpre se urejevalnik in osvetli se maska parametra "Glava programa".
Struženje
Izpolnitev glave programa

5. Izberite premik ničelne točke.
6. Vnesite mero surovca in parametre, ki delujejo v celotnem programu,

npr. mersko enoto v mm, os orodja, ravnino umika, varnostno razdaljo
in smer vrtenja pri obdelavi.
Če želite trenutni položaj orodja nastaviti za točko menjave orodja,
pritisnite programsko tipko "Učenje TC".
Koordinate orodja se prenesejo v parametre XT in ZT.
Učenje točke menjave orodja je mogoče samo, če ste izbrali koordinatni
sistem stroja (MCS).
Prikaže se delovni načrt. Glava in konec programa sta nameščena kot
programska stavka.
Konec programa se določi samodejno.
Umik za cikel se konča na varnostni razdalji. Šele naslednji cikel privede do ravnine umika.
Tako mogoča uporaba posebnega cikla umika/približevanja.
Sprememba ravnine umika zato deluje že pri umiku od prejšnje obdelave.
Pri izbiri poti premikov se vedno opazuje konica orodja, kar pomeni, da se ne upošteva
raztezanja orodja. Zato pazite, da so ravnine umika dovolj oddaljene od obdelovanca.
Glejte tudi
Sprememba programskih nastavitev (Stran 233)
Programiranje cikla umika/približevanja (Stran 243)
Namestitev novega obdelovanca (Stran 667)
Struženje
7.6 Glava programa
7.6 Glava programa

V glavi programa nastavite naslednje parametre, ki delujejo v celotnem programu.

Merska enota Nastavitev merske enote v glavi programa se nanaša samo na podatke o pozicijah mm
v trenutnem programu. cole
Vse nadaljnje podatke, npr. podajanje ali korekcije orodja, vnesite v merski enoti,
ki ste jo nastavili za celoten stroj.
Premik ničelne točke Premik ničelne točke, v katerem je shranjena ničelna točka obdelovanca.
Če ne želite navesti premika ničelne točke, lahko privzete nastavitve parametrov
tudi izbrišete.
Surovec Določite obliko in dimenzije obdelovanca:
• Cilinder
XA Zunanji premer ∅ mm
• N-kotnik
N Število robov
SW / L Širina ravnih delov
Dolžina roba
W Širina surovca mm
L Dolžina surovca mm
• Cev
XI Notranji premer ∅ (absolutno) ali debelina stene (inkrementalno) mm
ZA Začetna dimenzija mm
ZI Končna dimenzija (absolutno) ali končna dimenzija glede na ZA (inkrementalno) mm
ZB Obdelovalna dimenzija (absolutno) ali obdelovalna dimenzija glede na ZA mm
(inkrementalno)
Umik Območje umika označuje območje, izven katerega mora biti možen premik osi
brez kolizije.
• preprosto
XRA Ravnina umika X zunaj ∅ (absolutno) ali
ravnina umika X glede na XA (inkrementalno)
XRI - samo pri surovcu "Cev"
Ravnina umika X znotraj ∅ (absolutno) ali
ravnina umika X glede na XI (inkrementalno)
ZRA Ravnina umika Z spredaj ∅ (absolutno) ali
ravnina umika Z glede na ZA (inkrementalno)
• razširjeno - ne pri surovcu "Cev"
XRI Ravnina umika X znotraj ∅ (absolutno) ali
Struženje
7.6 Glava programa

• vse
ZRI Ravnina umika Z zadaj
Konjiček • da
• ne
XRR Ravnina umika konjiček – (samo pri opciji Konjiček "da")
Točka menjave orodja Točka menjave orodja, ki se ji revolverska glava približa s svojo ničelno točko.
• WCS (koordinatni sistem orodja)
• MCS (koordinatni sistem stroja)
Opozorila
• Točka menjave orodja mora biti toliko izven območja umika, da pri zasuku
revolverske glave orodje ne seže v območje umika.
• Bodite pozorni, da se točka menjave orodja nanaša na ničelno točko
revolverske glave in ne na konico orodja.
XT Točka menjave orodja X ∅
ZT Točka menjave orodja Z
SC Varnostna razdalja določa, koliko se lahko orodje s hitrim premikom približa
obdelovancu.
Opozorilo
Vnesite varnostno razdaljo brez predznaka z inkrementalno mero.
S Število vrtljajev vretena (maksimalno število vrtljajev glavnega vretena) vrt./min
Če želite obdelovanec obdelati s konstantno hitrostjo rezanja, je treba povečati
hitrost vretena, kakor hitro se premer obdelovanca zmanjša. Ker hitrosti ne morete
poljubno povečati, lahko glede na obliko, velikost in material obdelovanca ali
vpenjalne glave določite omejitev hitrosti za glavno vreteno (S1) in protivreteno
(S3).
Proizvajalec stroja določi samo omejitev hitrosti za stroj, ki ni odvisna od
obdelovanca.
Smer vrtenja pri Smer frezanja
obdelavi
• Protismerno
• Istosmerno
Struženje
7.7 Ustvarjanje programskih stavkov
7.7 Ustvarjanje programskih stavkov

Ko je nov program nameščen in je izpolnjena glava programa, v programskih stavkih
določite delovne korake, ki so potrebni za izdelavo obdelovanca.
Programske stavke lahko ustvarite samo med glavo in koncem programa.
Postopek
Izbira tehnološke funkcije

1. Kazalko v delovnem načrtu postavite na vrstico, za katero bo vstavljen
nov programski stavek.
2. S programskimi tipkami izberite želeno funkcijo.
Prikaže se ustrezna maska parametra.
...
3. Nato programirajte orodje, korekcijsko vrednost, podajanje in število

vrtljajev vretena (T, D, F, S, V) ter vnesite vrednosti preostalih
parametrov.
Izbira orodja iz seznama orodij

4. Pritisnite programsko tipko "Izberi orodje", da izberete orodje za
parameter "T".
5. V seznamu orodij postavite kazalko na orodje, ki ga želite uporabiti za
obdelavo in pritisnite programsko tipko "V program".
Izbrano orodje se prenese v masko parametra.
- ALI -
Pritisnite programski tipki "Seznam orodij" in "Novo orodje".
Nato v navpičnem stolpcu programskih tipk s programskimi tipkami

izberite želeno orodje s podatki in pritisnite programsko tipko "V
program".
Izbrano orodje se prenese v masko parametra.
Prikaže se delovni načrt in novi programski stavek se označi.
Struženje
7.8 Orodje, korekcijska vrednost, podajanje in število vrtljajev vretena (T, D, F, S, V)
7.8 Orodje, korekcijska vrednost, podajanje in število vrtljajev vretena

(T, D, F, S, V)
Za vsak programski stavek je treba vnesti naslednje parametre.
Orodje (T)
Za vsako obdelavo obdelovanca morate programirati po eno orodje. Izbira orodij poteka prek
imen in je že integrirana v vse maske parametrov v ciklih obdelave, razen pri Linija/Krog.
Ko je orodje zamenjano, se aktivirajo korekcije dolžine orodja.
Izbira orodja pri opciji Linija/Krog deluje samodržno (modalno), tj. če si zaporedoma sledi več
delovnih korakov z istim orodjem, je treba orodje programirati samo pri 1. opciji Linija/Krog.
Rezalni rob (D)

Pri orodjih z več rezalnimi robovi obstajajo za vsak rezalni rob posebni podatki korekcijski
podatki za orodje. Pri teh orodjih morate izbrati ali navesti številko rezalnega roba, s katerim
želite izvesti obdelavo.
POZOR
Če pri orodjih z več rezalnimi robovi navedete napačno številko rezalnega roba in orodje
premaknete, lahko pride do kolizije. Vedno bodite pozorni na to, da vnesete pravo številko
rezalnega roba.
Korekcija polmera
Korekcija polmera orodja se pri vseh ciklih obdelave upošteva samodejno, razen pri frezanju
poti in linije.
Pri frezanju poti in linije lahko obdelavo po želji programirate z ali brez korekcije polmera
orodja. Korekcija polmera orodja pri opciji Linija/Krog deluje samodržno (modalno). To
pomeni, če želite obdelavo izvesti brez korekcijo polmera, jo morate znova preklicati.
Korekcija polmera desno od konture
Korekcija polmera levo od konture
Korekcija polmera izključena
Korekcija polmera se ohrani skladno s predhodno nastavitvijo
Struženje
Podajanje (F)
Podajanje F, imenovano tudi podajanje za obdelavo, določi hitrost, s katero se med
obdelavo obdelovanca premikajo osi. Podajanje za obdelavo se vnese v mm/min, mm/vrt. ali
v mm/zob.
Vnos podajanja v mm/zob je mogoč samo pri frezalu in zagotavlja, da se vsak rezalni rob
frezala oblikuje pod najboljšimi možnimi pogoji. Podajanje na zob ustreza linearni poti, ki jo
frezalo naredi ob prijemu enega zoba.
Pri ciklih frezanja in struženja se podajanje pri grobi obdelavi nanaša na središčno točko
frezala oz. rezanja. Tudi pri fini obdelavi se podajanje nanaša na stičišče med orodjem in
obdelovancem, razen pri konturah z notranjimi krivinami.
Največja dovoljena hitrost podajanja je določena s podatki stroja.
Proizvajalec stroja
Preračunavanje podajanja (F) pri vrtanju in frezanju

Pri ciklih vrtanja se vneseno podajanje tako pri preklopu iz mm/min v mm/vrt. kot pri obratu
smeri samodejno preračuna glede na izbrani premer orodja.
Pri ciklih frezanja se vneseno podajanje pri preklopu iz mm/zob v mm/min, pa tudi pri obratu
smeri samodejno preračuna glede na izbrani premer orodja.
Število vrtljajev vretena (S)

Število vrtljajev vretena S navaja število obratov vretena na minuto (vrt./min) in se
programira skupaj z orodjem. Število vrtljajev se pri struženju in pri centričnem vrtanju
nanaša na glavno vretenu (S1) oz. protivreteno (S3) ter pri vrtanju in frezanju na orodno
vreteno (S2).
Zagon vretena se izvede neposredno po zamenjavi orodja, zaustavitev vretena pa ob stanju
Reset, ob koncu programa ali menjavi orodja. Smer vrtenja vretena je za vsako orodje
določena na seznamu orodij.
Hitrost rezanja (V)

Hitrost rezanja V je obodna hitrost (m/mm) in se lahko glede na število vrtljajev vretena
alternativno programira skupaj z orodjem. Hitrost rezanja se pri struženju in centričnem
vrtanju nanaša na glavno vreteno (V1) oz. protivreteno (V3) ter ustreza obodni hitrosti
obdelovanca na mestu, ki se trenutno obdeluje.
Pri vrtanju in frezanju se hitrost rezanja znova nanaša na orodno vreteno (V2) in ustreza
obodni hitrosti, s katero rezalni rob orodja obdeluje obdelovanec.
Struženje
Preračunavanje števila vrtljajev vretena (S) / hitrosti rezanja pri frezanju

Poleg hitrosti rezanja lahko alternativno programirate tudi število vrtljajev vretena.
Pri ciklih frezanja se vnesena hitrost rezanja (m/mm) glede na premer orodja samodejno
preračuna v število vrtljajev vretena (vrt./min) in obratno.
Obdelava
Pri obdelavi določenih ciklov lahko izbirate med grobo, fino ali popolno obdelavo. Pri
določenih ciklih frezanja je mogoča tudi fina obdelava roba oziroma osnove.
● Groba obdelava
Enkratna ali večkratna obdelava z globinskim dodatkom
● Fina obdelava
Enkratna obdelava
● Fina obdelava roba
Fino se obdela samo rob predmeta
● Fina obdelava osnove
Fino se obdela samo osnova predmeta
● Popolna obdelava
Hkratna groba in fina obdelava z orodjem
● Delovni korak
Če želite fino in grobo obdelavo izvesti z dvema različnima orodjema, morate cikel
obdelave poklicati dvakrat (1. stavek = groba obdelava, 2. stavek = fina obdelava).
Programirani parametri se pri drugem klicu ohranijo.
Struženje
7.9 Klic premikov ničelnih točk
7.9 Klic premikov ničelnih točk

Premike ničelnih točk (G54 itd.) lahko kličete iz vsakega programa.
Premike ničelnih točk definirajte v seznamih premikov ničelnih točk. V seznamih imate tudi
vpogled v koordinate izbranih premikov.
Postopek
1. Pritisnite programske tipke "Razno", "Transformacije" in "Premik ničelne

točke".
Odpre se okno "Premik ničelne točke".
2. Izberite želeni premik ničelne točke (npr. G54).

Premik ničelne točke se vključi v delovni načrt.
Struženje
7.10 Ponovitev programskih stavkov

Če je treba pri obdelavi obdelovanca določene korake večkrat izvesti, zadostuje, da te
delovne korake programirate samo enkrat. Imate možnost, da ponovite programske stavke.
POZOR
Izdelava več obdelovancev
Ponovitev programa ni primerna za programiranje ponovitve obdelovanja.
Za ponavljajočo izdelavo enakih obdelovancev izdelavo programirajte s koncem programa.
Začetna in končna oznaka

Programske stavke, ki jih želite ponoviti, morate označiti z začetno in končno oznako. Te
programske stavke lahko nato znotraj programa ponovno kličete do 200-krat. Oznake morajo
prejeti edinstvena, torej različna imena. Ne smete uporabiti imen, ki so že bila uporabljena v
NCK.
Oznake in ponovitve lahko določite tudi naknadno, vendar ne znotraj verižnih programskih
stavkov.
Napotek
Eno in isto oznako lahko uporabite tako za končno oznako prejšnjih programskih stavkov kot
tudi za začetno oznako naslednjih programskih stavkov.
Postopek
1. Postavite kazalko na tisti programski stavek, kateremu naj bi sledil

programski stavek, ki se bo ponovil.
2. Pritisnite programsko tipko "Razno".
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Ponovi program".
4. Pritisnite programski tipki "Nastavi oznako" in "Prevzemi".

Za trenutnim stavkom bo vstavljena začetna oznaka.
Struženje
5. Vnesite programske stavke, ki jih želite kasneje ponoviti.

6. Ponovno pritisnite programski tipki "Nastavi oznako" in "Prevzemi".
Za trenutnim stavkom bo vstavljena končna oznaka.
7. S programiranjem nadaljujte do mesta, kjer želite, da se programski

stavki ponovijo.
8. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Ponovi program".
9. Vnesite imena začetne in končne oznake ter število ponovitev.

Označeni programski stavki se bodo ponovili.
Struženje
7.11 Navedba količine
7.11 Navedba količine

Če želite izdelati določeno število enakih obdelovancev, ob koncu programu nastavite
ponovitev.
Če ima vaš stroj npr. drogovni nakladalnik, lahko na začetku programa programirate dodatno
nalaganje obdelovanca in nato ustrezno obdelavo. Na koncu izdelani obdelovanec še
odrežite.
V oknu "Časi, števec" krmilite ponovitev programa. Z želenim številom vnesite število
potrebnih obdelovancev. V oknu z dejanskim številom lahko spremljate število končanih
obdelovancev.
Tako lahko izdelava obdelovancev poteka povsem samodejno.
Krmiljenje ponovitve programa
Konec programa: Časi, števec:

ponovitev štetje obdelovancev
ne ne Za vsak obdelovanec je potreben vnos CYCLE START.
ne da Za vsak obdelovanec je potreben vnos CYCLE START.
Obdelovanci se preštejejo.
da da Brez ponovnega vnosa CYCLE START se program
ponavlja, dokler ni izdelano želeno število obdelovancev.
da ne Brez ponovnega vnosa CYCLE START se program
ponavlja v neskončnost.
Z ukazom <RESET> lahko prekinete izvajanje programa.
Postopek
1. Če želite obdelati več kot 1 obdelovanec, odprite programski stavek

"Konec programa".
2. V polju "Ponavljanje" izberite opcijo "da".
Ko program kasneje zaženete, se njegovo izvajanje ponavlja.
Program se glede na nastavitve v oknu "Časi, števec" ponavlja, dokler
obdelovanci niso končani.
Glejte tudi
Prikaži čas izvajanja in štej obdelovance (Stran 161)
Struženje
7.12 Spreminjanje programskih stavkov
7.12 Spreminjanje programskih stavkov

Parametre v programiranih stavkih lahko naknadno optimirate ali prilagodite novim
situacijam, če želite npr. povečati podajanje ali premakniti pozicijo. Pri tem lahko vse
parametre v vseh programskih stavkih spremenite neposredno v pripadajoči maski
parametra.
Postopek
1. V upravljalnem območju "Upravitelj programa" izberite program, ki ga

želite spremeniti.
2. Pritisnite tipko <Kazalka desno> ali <INPUT>.

Prikaže se delovni načrt programa.
3. Postavite kazalko v delovnem načrtu na želeni programski stavek in

pritisnite tipko <Kazalka desno>.
Prikaže se maska parametra izbranega programskega stavka.
4. Vnesite spremembe.
- ALI -
Pritisnite tipko <Kazalka levo>.
Spremembe se prenesejo v program.
Struženje
7.13 Sprememba programskih nastavitev
Funkcija
Vse parametre, ki so določeni v glavi programa, razen oblike surovca in merske enote, lahko
spreminjate na poljubnih mestih v programu. Poleg tega je na voljo tudi možnost
spreminjanja osnovnih nastavitev smeri vrtenja pri obdelavi.
Nastavitve v glavi programa so samodržne, kar pomeni, da delujejo, dokler jih ne
spremenite.
Umik
Spremenjena ravnina umika se uveljavi od varnostne razdalje zadnjega cikla naprej, saj se
nadaljnji umik prenese iz sledečega cikla.
Smer vrtenja pri obdelavi

S smerjo vrtenja pri obdelavi (protismerno ali istosmerno) je določena smer gibanja
frezalnega zoba glede na obdelovanec. To pomeni, da ShopTurn ovrednoti parameter za
smer vrtenja obdelave glede na smer vrtenja vretena pri frezanju, razen pri frezanju poti.
Osnovna nastavitev za smer vrtenja pri obdelavi se izvede v strojnih podatkih.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Nastavitve".

Odpre se okno vnosa "Nastavitve".
Struženje
Parameter

Umik Način dviga
• preprosto
• razširjeno
• vse
XRA Ravnina umika X zunaj ∅ (absolutno) ali ravnina umika X glede na XA (inkrementalno) mm
XRI Ravnina umika X znotraj ∅ (absolutno) ali ravnina umika X glede na XI mm
(inkrementalno)
– (samo pri umikih "razširjeno" in "vse")
ZRA Ravnina umika Z spredaj ∅ (absolutno) ali mm
ZRI Ravnina umika Z zadaj – (samo pri umiku "vse") mm
Konjiček da
• Konjiček se prikaže pri simulaciji /sinhronem zapisovanju
• Pri približevanju/umiku se upošteva logika umika
ne
XRR Ravnina umika – (samo pri nastavitvi konjička "da") mm
Točka menjave Točka menjave orodja
orodja
XT Točka menjave orodja X mm
ZT Točka menjave orodja Z mm
varnostna razdalja.
S1 Maksimalna hitrost glavnega vretena vrt./min
Smer vrtenja Smer frezanja:
pri obdelavi
• Istosmerno
• Protismerno
Struženje
Pregled delovnih korakov

Na voljo so naslednji delovni koraki.
V tem prikazu so predstavljeni vsi cikli oz. funkcije, ki so na voljo pri krmiljenju. Vendar lahko
v konkretnem sistemu izberete samo korake, ki ustrezajo nastavljeni tehnologiji.
⇒ ⇒
Struženje
⇒ ⇒
Struženje
⇒ ⇒
Struženje
Struženje
⇒ ⇒

ciklov "Merjenje obdelovanca" najdete v naslednji literaturi:
ciklov "Merjenje orodja" najdete v naslednji literaturi:
Struženje
7.15 Klic tehnoloških funkcij
7.15.1 Druge funkcije v zaslonih vnosa
Izbira enot
Če lahko v polju npr. preklopite enoto, se ta osvetli takoj, ko kazalka stoji na elementu.
S tem upravljavec prepozna odvisnost.
Dodatno se v orodnem namigu prikaže simbol za izbiro.
Prikaz za absolutno ali inkrementalno

Kratici "abs" oz. "ink" za absolutno oz. inkrementalno vrednost sta prikazani za vnosnimi
polji, če je polje možno preklopiti.
Prikazi pomoči
Za parametriranje ciklov so grafike prikazane v 2D- in 3D-pogledu ali v pogledu prereza.
Zaslonska pomoč
Če želite prejeti dodatne informacije o določenih ukazih G-kode ali parametrih ciklov, lahko
kontekstno prikličete zaslonsko pomoč.
7.15.2 Preverjanje parametrov ciklov

Pri ustvarjanju programa so vneseni parametri že preverjeni, da se preprečijo napačni vnosi.
Če posamezni parameter prejme nedovoljeno vrednost, je ta v zaslonu vnosa označen na
naslednji način:
● Vnosno polje je barvno označeno (oranžna barva ozadja).
● V vrstici s komentarjem se prikaže opozorilo.
● Ko polje za vnos parametrov izberete s kazalko, se opozorilo prikaže tudi kot orodni
namig.
Programiranje lahko zaključite šele po korekciji napačne vrednosti.
Tudi v času izvajanja ciklov napačne vrednosti parametrov spremljajo alarmi.
Struženje
7.15.3 Programiranje spremenljivk

Načeloma lahko v vnosnih poljih mask namesto konkretnih številčnih vrednosti uporabite tudi
spremenljivke ali izraze. Na ta način se lahko programe ustvarja zelo fleksibilno.
Vnos spremenljivk
Pri uporabi spremenljivk upoštevajte naslednje točke:
● Vrednosti spremenljivk in izrazov se ne preverjajo, saj vrednosti v času programiranja
niso znane.
● V poljih, kjer se pričakuje vnos besedila, ni možna uporaba spremenljivk ali izrazov (npr.
ime orodja).
Izjema je funkcija "Graviranje", pri kateri lahko v besedilnem polju želeno besedilo
s spremenljivko priredite kot "Spremenljivo besedilo".
● Izbirnih polj na splošno ni možno spremenljivo programirati.
Primeri
VAR_A
VAR_A+2*VAR_B
SIN(VAR_C)
7.15.4 Podatki nastavitve za tehnološke funkcije

Tehnološke funkcije lahko spreminjate in konfigurirate v strojnih podatkih oz. podatkih
nastavitev.
Struženje
7.15.5 Sprememba klica cikla

V urejevalniku programa ste s programsko tipko priklicali želeni cikel, vnesli parametre in
izbiro potrdili s tipko "Prevzemi".
Postopek
1. Izberite želeni klic cikla in pritisnite tipko <Kazalka desno>.

Odpre se ustrezni zaslon vnosa označenega klica cikla.
- ALI -
Pritisnite kombinacijo tipk <SHIFT + INSERT>.
S tem vstopite v način Urejanje za ta klic cikla in ga lahko urejate kot
normalen NC-stavek. Tako je možno pred klicem cikla ustvariti prazen
stavek, da lahko npr. pred ciklom, ki je na začetku programa, vnesete
dodatne podatke.
Opozorilo: V načinu Urejanje lahko klic cikla spremenite tako, da ga ni
več mogoče pretvoriti nazaj v masko parametra.
S ponovnim pritiskom kombinacije tipk <SHIFT + INSERT> zapustite
način Spreminjanje.
- ALI -
Nahajate se v načinu Spreminjanje in pritisnete tipko <INPUT>.
Glede na pozicijo kazalke se ustvari nova vrstica.
7.15.6 Skladnost pri podpori ciklov

Načeloma je podpora ciklov združljiva z novejšimi; klice ciklov je torej v NC-programih
mogoče vedno pretvoriti nazaj in spremeniti z novejšo verzijo programske opreme in jih
potem ponovno aktivirati.
Vendar pa pri prenosu NC-programov na stroj s starejšo verzijo programske opreme ni
mogoče zagotoviti možnosti spreminjanja programa s pretvarjanjem klicev ciklov.
Struženje
7.16 Programiranje cikla umika/približevanja

Če želite v ciklu obdelave skrajšati umik/približevanje ali rešiti težak geometričen položaj pri
umiku/približevanju, lahko za to ustvarite poseben cikel. V tem primeru se potem ne
upošteva strategija približevanja/umika za običajne primere.
Cikel umika/približevanja lahko vstavite med poljubne programske stavke delovnih korakov,
vendar ne znotraj povezanih programskih stavkov.
Izhodišče
Izhodišče za cikel umika/približevanja je vedno varnostna razdalja, ki je bila izvedena po
zadnji obdelavi.
Menjava orodja
Če želite zamenjati orodje, ga lahko zapeljete čez največ 3 pozicije (P1 do P3) na točko
menjave orodja in čez največ 3 druge pozicije (P4 do P6) na naslednje izhodišče. Če
menjava orodja ni potrebna, je na voljo največ 6 pozicij za približevanje naslednjemu
izhodišču.
Če 3 ali 6 pozicij za umik/približevanje ne zadostuje, lahko cikel pokličete večkrat
zaporedoma in tako programirate nadaljnje pozicije.
POZOR
Zagotovite, da orodje od zadnje programirane pozicije v ciklu umika/približevanja potuje

neposredno do začetne točke naslednje obdelave.
Glejte tudi
Približevanje/umik v obdelovalnem ciklu (Stran 215)
Postopek
Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Linija, krog".
Pritisnite programsko tipko "Umakni/Približaj".
Struženje
Tabela 7- 1

F1 Podajanje za približevanje prvi poziciji mm/min
Alternativni hitri premik
X1 1. Pozicija ∅ (absolutno) ali 1. pozicija (inkrementalno) mm
Z1 1. Lega (absolutno ali inkrementalno) mm
F3 Podajanje za približevanje tretji poziciji mm/min
Menjava orodja Točka menjave orodja: Približajte orodje točki menjave orodja zadnje
programirane pozicije in izvedite menjavo
neposredno:: Menjave orodja ne izvedite na točki menjave orodja, temveč na
zadnji programirani poziciji.
ne: brez menjave orodja
T Ime orodja - (samo, če je za menjavo orodja izbrano "neposredno")
D Številka rezalnega roba - (samo, če je za menjavo orodja izbrano "neposredno")
F4 Podajanje za približevanje četrti poziciji mm/min
F5 Podajanje za približevanje peti poziciji mm/min
F6 Podajanje za približevanje šesti poziciji mm/min
Struženje

Merilni cikli so splošni podprogrami za reševanje določenih merilnih nalog, ki jih je mogoče s
parametri prilagoditi konkretnemu problemu.
Programska opcija
Za uporabo merilnih ciklov potrebujete opcijo "Merilni cikli".
Literatura
Podrobnejši opis uporabe merilnih ciklov najdete v:
Struženje
7.18 Primer: Standardna obdelava
Splošno
Naslednji primer je podrobno opisan kot program ShopTurn. Ustvarjanje programa G-kode
poteka na enak način, pri čemer je vseeno treba upoštevati določene razlike.
Če kopirate spodaj navedeni program G-kode, ga uvozite v krmiljenje in odprite v
urejevalniku, nato pa lahko spremljate posamezne programske korake.
Proizvajalec stroja
Pri tem obvezno upoštevajte opombe proizvajalca stroja.
Orodja
V upravljanju orodij so shranjena naslednja orodja:
Orodje za grobo 80°, R0.6

obdelavo_80
Orodje za grobo 55°, R0.4
obdelavo_55
Orodje za fino 35°, R0.4
obdelavo
Zarezovalno frezalo Širina plošče 4
Profilni nož_2
Sveder_D5 ∅5
Frezalo_D8 ∅8
Podatke o rezanju prilagodite uporabljenim orodjem in konkretnim pogojem uporabe na
stroju.
Surovec
Dimenzije: ∅90 x 120
Material: Aluminij
Struženje
7.18.1 Risba obdelovanca
)6
5
[ෘ )6
;
r
0[

ෘ
ෘ
5
5
)6 )6 [r

ෘ
ෘ

;

r r
5 5
Struženje
7.18.2 Programiranje
1. Glava programa
1. Določite surovec.
Merska enota mm
Surovec Cilinder
XA 90absolutno
ZA +1.0absolutno
ZI -120absolutno
ZB -100absolutno
Umik preprosto
XRA 2inkrementalno
ZRA 5inkrementalno
Točka menjave orodja MCS
XT 160absolutno
ZT 409absolutno
SC 1
S1 4000vrt./min
Smer vrtenja pri obdelavi Istosmerno
Prikaže se delovni načrt. Glava in konec programa sta nameščena kot
programska stavka.
Konec programa se določi samodejno.
2. Cikel odrezovanja za čelno struženje
1. Pritisnite programski tipki "Struženje" in "Odrezovanje".
2. Izberite strategijo obdelave.

3. Vnesite naslednje tehnološke parametre:
T Orodje za grobo D1 F 0.300 mm/vrt. V 350 m/min
obdelavo_80
4. Vnesite naslednje parametre:
Obdelava Groba obdelava (∇)
Lega
Smer ravno (vzporedno z X-osjo)
Struženje
X0 90absolutno
Z0 2absolutno
X1 -1.6absolutno
Z1 0absolutno
D 2inkrementalno
UX 0inkrementalno
UZ 0.1inkrementalno
3. Vnos konture surovca s konturnim računalom
1. Pritisnite programski tipki "Konturno struženje" in "Nova kontura".

Odpre se okno vnosa "Nova kontura".
2. Vnesite ime konture (tukaj: Kont_1).

Kontura, izračunana v obliki NC-kode, se z izbranim imenom konture
zapiše kot interni podprogram med eno začetno in eno končno oznako.
Odpre se okno vnosa "Začetna točka".
4. Nastavite začetno točko konture.
X 60absolutno Z 0absolutno
6. Vnesite naslednje elemente konture in izbor vsakič potrdite s

programsko tipko "Prevzemi".
6.1 Z -40absolutno
6.2 X 80absolutno Z -45absolutno
6.3 Z -65absolutno
6.4 X 90absolutno Z -70absolutno
6.5 Z -95absolutno
6.6 X 0absolutno
Struženje
6.7 Z 0absolutno
6.8 X 60absolutno Z 0absolutno

Vnos konture surovca je potreben samo pri uporabi vnaprej izdelanega
surovca.
Kontura surovca
4. Vnos končnega izdelka s konturnim računalom
1. Pritisnite programski tipki "Konturno struženje" in "Nova kontura".

2. Vnesite ime konture (tukaj: Kont_2).

Kontura, izračunana v obliki NC-kode, se z izbranim imenom konture
zapiše kot interni podprogram med eno začetno in eno končno oznako.
Odpre se okno vnosa "Začetna točka".
4. Nastavite začetno točko konture.
Struženje
X 0absolutno Z 0absolutno
6. Vnesite naslednje elemente konture in izbor vsakič potrdite s

6.1 X 48absolut FS 3
no
6.2 α2 90°
6.3 Smer vrtenja
R 23absolut X 60absol K -35absol I 80 abso

no utno utno lutno
Vnosna polja so potem nedejavna.
6.4 S programsko tipko "Izberi pogovorno okno" izberite želeni element
konture in potrdite izbor s programsko tipko "Prevzem pogovornega
okna". Vnosna polja so znova aktivna. Vnesite še ostale parametre.
FS 2
6.5 Z -80absolut R 6
no
6.6 X 90absolut Z -85absol FS3

no utno
6.7 Z -95absolut
no
Struženje
Kontura končnega izdelka
5. Odrezovanje (groba obdelava)
1. Pritisnite programski tipki "Konturno struženje" in "Odrezovanje".

Odpre se okno vnosa "Odrezovanje".

T Orodje za grobo F 0.350 mm/vrt. V 400 m/min
obdelavo 80 D1
Smer obdelave vzdolžno
Lega zunaj
Smer obdelave
(od čelne proti zadnji strani)

D 4.000inkreme
ntalno
Globina reza
Struženje
UX 0.4inkreme
ntalno
UZ 0.2inkreme
ntalno
DI 0
BL Cilinder
XD 0inkreme
ntalno
ZD 0inkreme
ntalno
Reliefni rezi ne
Omejitev ne
Če uporabite surovec, programiran pod "KONT_1", je treba pri

parametru "BL" namesto opcije "Cilinder" izbrati opis surovca "Kontura".
Pri izbiri opcije "Cilinder" se odrezovanje izvede iz polnega materiala.
Kontura odrezovanja
6. Odstranjevanje ostanka materiala
1. Pritisnite programski tipki "Konturno struženje" in "Odrezovanje

ostanka".
Odpre se okno vnosa "Odrezovanje ostanka".

T Orodje za grobo F 0.35 mm/vrt. V 400 m/min
obdelavo_55 D1
Struženje

Lega zunaj
Smer obdelave
D 2inkrement
alno
Globina reza
UX 0.4inkreme
ntalno
UZ 0.2inkreme
ntalno
DI 0
Reliefni rezi da
FR 0.200mm/vrt.
Omejitev ne
7. Odrezovanje (fina obdelava)
1. Pritisnite programski tipki "Konturno struženje" in "Odrezovanje".


T Orodje za fino obdelavo F 0.1 mm/vrt. V 450 m/min
D1
Obdelava Fina obdelava (∇∇∇)
Lega zunaj
Smer obdelave
(od čelne proti zadnji strani)

Dodatek ne
Reliefni rezi da
Omejitev ne
Struženje
8. Zarezovanje (groba obdelava)
1. Pritisnite programske tipke "Struženje", "Zarezovanje" in "Zarezovanje s

posnetji".
Odpre se okno vnosa "Zarezovanje 1".

T Zarezovalno D1 F 0.150 mm/vrt. V 220 m/min
frezalo
Položaj zarezovanja
Referenčna točka
X0 60absolutno
Z0 -70
B2 8inkrementalno
T1 4inkrementalno
α1 15Stopinje
α2 15Stopinje
FS1 1
R2 1
R3 1
FS4 1
D 2inkrementalno
UX 0.4inkrementalno
UZ 0.2inkrementalno
N 1
Struženje
Kontura zarezovanja
9. Zarezovanje (fina obdelava)
1. Pritisnite programske tipke "Struženje", "Zarezovanje" in "Zarezovanje s

posnetji".

T Zarezovalno D1 F 0.1 mm/vrt. V 220 m/min
frezalo
Obdelava Fina obdelava (∇∇∇)
Položaj zarezovanja
Referenčna točka
X0 60absolutno
Z0 -70
Struženje
B1 5.856inkrementalno
T1 4inkrementalno
α1 15Stopinje
α2 15Stopinje
FS1 1
R2 1
R3 1
FS4 1
N 1
10. Vzdolžni navoj M48 x2 (groba obdelava)
1. Pritisnite programske tipke "Struženje", "Navoj" in "Vzdolžni navoj".

Odpre se okno vnosa "Vzdolžni navoj".

T Profilni nož_2 D1
Tabela brez
P 2mm/vrt.
G 0
S 995vrt./min
Tip obdelave Groba obdelava (∇)
Dodajanje: Konstanten Degresivno
prerez odrezka
Navoj Zunanji navoj
X0 48absolutno
Z0 0absolutno
Z1 -25absolutno
LW 4inkrementalno
LR 4inkrementalno
H1 1.227inkrementalno
αP 30Stopinje
Dodajanje
ND 5
U 0.150inkrementalno
VR 1inkrementalno
Struženje
Večhodno ne
α0 0Stopinje
11. Vzdolžni navoj M48 x 2 (fina obdelava)
1. Pritisnite programske tipke "Struženje", "Navoj" in "Vzdolžni navoj".


T Profilni nož_2 D1
Tabela brez
P 2mm/vrt.
G 0
S 995vrt./min
Tip obdelave Fina obdelava (∇∇∇)
Navoj Zunanji navoj
X0 48absolutno
Z0 0absolutno
Z1 -25absolutno
LW 4inkrementalno
LR 4inkrementalno
H1 1.227inkrementalno
αP 30Stopinje
Dodajanje
NN 2
VR 1inkrementalno
Večhodno ne
α0 0Stopinje
Struženje
12. Vrtanje
1. Pritisnite programske tipke "Vrtanje", "Vrtanje, povrtavanje" in "Vrtanje".

Odpre se okno vnosa "Vrtanje".

T Sveder_D5 D1 F 0.1 mm/vrt. V 50 m/min
Površina obdelave Čelo C
Globina vrtanja Konica
Z1 10inkrementalno
DT 0s
13. Pozicioniranje
1. Pritisnite programske tipke "Vrtanje", "Pozicioniranje" in "Poljubne

pozicije".
Odpre se okno vnosa "Pozicije".

Koordinatni sistem Polarno
Z0 0absolutno
C0 0absolutno
L0 16absolutno
C1 90absolutno
L1 16absolutno
C2 180absolutno
L2 16absolutno
C3 270absolutno
L3 16absolutno
Struženje
14. Frezanje pravokotnega žepa
1. Pritisnite programske tipke "Frezanje", "Žep" in "Pravokotni žep".

Odpre se okno vnosa "Pravokotni žep".

T Frezalo_D8 D1 F 0.030 mm/zob V 200 m/min
Tip obdelave Groba obdelava (∇)
Lega obdelave Posamezna pozicija
X0 0absolutno
Y0 0absolutno
Z0 0absolutno
W 23
L 23
R 8
α0 4Stopinje
Z1 5inkrementalno
DXY 50%
DZ 3
UXY 0.1mm
UZ 0
Potopitev pravokotno
FZ 0.015mm/zob
Struženje
7.18.3 Rezultati/simulacijski test
Slika 7-10 Grafika programiranja
Slika 7-11 Delovni načrt
Struženje
Test programa s simulacijo

V simulaciji se v celoti preračuna aktualni program, rezultat pa je grafično prikazan.
Slika 7-12 3D-pogled
Struženje
7.18.4 Program obdelave G-kode
N1 G54
N2 OBDELOVANEC(,,"","CILINDER",192,2,-120,-100,90)
N3 G0 X200 Z200 Y0
;*****************************************
N4 T="ORODJE ZA GROBO OBDELAVO_80" D1
N5 M06
N6 G96 S350 M04
N7 CIKEL951(90,2,-1.6,0,-1.6,0,1,2,0,0.1,12,0,0,0,1,0.3,0,2,1110000)
N8 G96 S400
N9 CIKEL62(,2,"E_LAB_A_KONT_2","E_LAB_E_KONT_2")
N10
CIKEL952("ODREZOVANJE_1",,"SUROVEC_1",2301311,0.35,0.15,0,4,0.1,0.1,0.4,0.2,0.1,0,1,0,0,,,,,2,2,,,0,1
,,0,12,1110110)
N11 G0 X200 Z200
;*****************************************
N12 T="ORODJE ZA GROBO OBDELAVO_55" D1
N13 M06
N14 G96 S400 M04
N15
CIKEL952("ODREZOVANJE_2","SUROVEC_1","Surovec_1",1301311,0.35,0.2,0,2,0.1,0.1,0.4,0.2,0.1,0,1,0,,,,,,
2,2,,,0,1,,0,112,1100110)
N16 G0 X200 Z200
;*****************************************
N17 T="ORODJE ZA FINO OBDELAVO" D1
N18 M06
N19 G96 S450 M04
N20
CIKEL952("ODREZOVANJE_3",,"",1301321,0.1,0.5,0,1.9,0.1,0.1,0.2,0.1,0.1,0,1,0,0,,,,,2,2,,,0,1,,0,12,10
00110)
N21 G0 X200 Z200
;*****************************************
N22 T="ZAREZOVALNO FREZALO" D1
N23 M06
N24 G96 S220 M04
N25 CIKEL930(60,-70,5.856406,8,4,,0,15,15,1,1,1,1,0.2,2,1,10110,,1,30,0.15,1,0.4,0.2,2,1001010)
N26 CIKEL930(60,-70,5.856406,8,4,,0,15,15,1,1,1,1,0.2,2,1,10120,,1,30,0.1,1,0.1,0.1,2,1001110)
N27 G0 X200 Z200
;*****************************************
N28 T="PROFILNI NOŽ_2" D1
N29 M06
N30 G97 S995 M03
N31 CIKEL99(0,48,-25,,4,4,1.226,0.1,30,0,5,0,2,1100103,4,1,0.2815,0.5,0,0,1,0,0.707831,1,,,,2,0)
Struženje
N32 CIKEL99(0,48,-25,,4,4,1.226,0.02,30,0,3,2,2,1210103,4,1,0.5,0.5,0,0,1,0,0.707831,1,,,,2,0)
N33 G0 X200 Z200
;*****************************************
N34 T="SVEDER_D5" D1
N35 M06
N36 SPOS=0
N37 SETMS(2)
N38 M24 ; zagnano orodje sklopite, specifično glede na stroj
N39 G97 S3183 M3
N40 G94 F318
N41 PRENOS
N42 MCALL CIKEL82(1,0,1,,10,0,0,1,11)
N43 LUKNJE2(0,0,16,0,30,4,1010,0,,,1)
N44 MCALL
N45 M25 ; zagnano orodje izklopite, specifično glede na stroj
N46 SETMS(1)
N47 TRAFOOF
N48 G0 X200 Z200
;*****************************************
N49 T="FREZALO_D8"
N50 M6
N51 SPOS=0
N52 SETMS(2)
N53 M24
N54 G97 S1989 M03
N55 G95 FZ=0.15
N56 PRENOS
N57 ŽEP3(20,0,1,5,23,23,8,0,0,4,3,0,0,0.12,0.08,0,11,50,8,3,15,0,2,0,1,2,11100,11,111)
N58 M25
N59 TRAFOOF
N60 DIAMON
N61 SETMS(1)
N62 G0 X200 Z200
N63 M30
;*****************************************
N64 E_LAB_A_KONT_1: ;#SM Z:3
;#7__DlgK pričetek definicije konture - Ne spreminjajte!;*GP*;*RO*;*HD*
G18 G90 DIAMOF;*GP*
G0 Z0 X30 ;*GP*
G1 Z-40 ;*GP*
Z-45 X40 ;*GP*
Z-65 ;*GP*
Z-70 X45 ;*GP*
Z-95 ;*GP*
Struženje
X0 ;*GP*
Z0 ;*GP*
X30 ;*GP*
;CON,2,0.0000,1,1,MST:0,0,AX:Z,X,K,I;*GP*;*RO*;*HD*
;S,EX:0,EY:30;*GP*;*RO*;*HD*
;LL,EX:-40;*GP*;*RO*;*HD*
;LA,EX:-45,EY:40;*GP*;*RO*;*HD*
;LA,EX:-70,EY:45;*GP*;*RO*;*HD*
;LD,EY:0;*GP*;*RO*;*HD*
;LR,EX:0;*GP*;*RO*;*HD*
;LA,EX:0,EY:30;*GP*;*RO*;*HD*
;#Konec definicije zaključne konture - Ne spreminjajte!;*GP*;*RO*;*HD*
E_LAB_E_KONT_1:
N65 E_LAB_A_KONT_2: ;#SM Z:4
;#7__DlgK pričetek definicije konture - Ne spreminjajte!;*GP*;*RO*;*HD*
G18 G90 DIAMOF;*GP*
G0 Z0 X0 ;*GP*
G1 X24 CHR=3 ;*GP*
Z-18.477 ;*GP*
G2 Z-55.712 X30 K=AC(-35) I=AC(40) ;*GP*
G1 Z-80 RND=6 ;*GP*
Z-85 X45 CHR=3 ;*GP*
Z-95 ;*GP*
;CON,V64,2,0.0000,0,0,MST:0,0,AX:Z,X,K,I;*GP*;*RO*;*HD*
;S,EX:0,EY:0,ASE:90;*GP*;*RO*;*HD*
;LU,EY:24;*GP*;*RO*;*HD*
;F,LFASE:3;*GP*;*RO*;*HD*
;LL,DIA:225/0,AT:90;*GP*;*RO*;*HD*
;ACW,DIA:210/0,EY:30,CX:-35,CY:40,RAD:23;*GP*;*RO*;*HD*
;R,RROUND:6;*GP*;*RO*;*HD*
;LA,EX:-85,EY:45;*GP*;*RO*;*HD*
;F,LFASE:3;*GP*;*RO*;*HD*
;#Konec definicije zaključne konture - Ne spreminjajte!;*GP*;*RO*;*HD*
E_LAB_E_KONT_2:
Struženje
Struženje
Programiranje tehnoloških funkcij (cikli) 8
8.1 Vrtanje
8.1.1 Splošno
Splošni geometrijski parametri

● Ravnina umika RP in referenčna točka Z0
Praviloma imata referenčna točka Z0 in ravnina umika RP različni vrednosti. V ciklu se
izhaja iz tega, da leži ravnina umika pred referenčno točko.
Napotek
Pri identičnih vrednostih referenčne točke in ravnine umika vnos relativne globine ni
dovoljen. Prikaže se sporočilo o napaki "Referenčna ravnina napačno definirana" in cikel
se ne izvede.
To sporočilo o napaki se prikaže tudi v primeru, če je ravnina umika za referenčno točko,
njena razdalja do končne globine vrtanja je torej manjša.
● Varnostna razdalja SC
Deluje glede na referenčno točko. Cikel samodejno določi smer, v kateri deluje varnostna
razdalja.
● Globina vrtanja
Pri ciklih z izbirnim poljem se programirana globina vrtanja glede na izbiro stebla svedra,
konice oziroma premera centriranja nanaša na:
– Konica (globina vrtanja glede na konico)
Orodje se potopi do te mere, da vrtalna konica doseže programirano vrednost Z1.
– Gred (globina vrtanja glede na gred)
Orodje se potopi do te mere, da vrtalna gred doseže programirano vrednost Z1. Pri
tem se upošteva kot, naveden na seznamu orodij.
– Premer (centriranje glede na premer, samo pri CYCLE81)
V Z1 se programira premer centrirne izvrtine. Na seznamu orodij mora biti v tem
primeru kot konice orodja. Orodje se nato potopi za toliko, da doseže vneseni premer.
Struženje
Programiranje tehnoloških funkcij (cikli)
8.1 Vrtanje
Pozicije vrtanja
Cikel zahteva vpeljane koordinate vrtanja ravnine.
Središče izvrtine je zato pred ali po klicu cikla treba programirati na naslednji način (glejte
tudi poglavje Cikli na posamezni poziciji ali vzorcu pozicij (MCALL)):
● Posamezno pozicijo je treba programirati pred klicem cikla
● Pozicijske vzorce (MCALL) je treba programirati po klicu cikla
– kot cikel vzorca izvrtin (črta, krog itd.) ali
– kot posledico stavkov pozicioniranja središčnim točkam izvrtine
Glejte tudi
Izbira ciklov s programskimi tipkami (Stran 196)
8.1.2 Centriranje (CYCLE81)
8.1.2.1 Funkcija
Funkcija
S ciklom "Centriranje" orodje s programiranim številom vrtljajev vretena in hitrostjo podajanja
poljubno vrta
● do programirane končne globine vrtanja ali
● tako globoko, dokler ni dosežen programiran premer centriranja
Umik orodja se izvede po poteku programiranega časa zadrževanja.
Vpenjanje v vreteno
Za ShopTurn lahko proizvajalec stroja nastavi funkcijo "Vpenjanje v vreteno".
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Vpenjanje v vreteno (Stran 219)
Struženje
8.1 Vrtanje
Približevanje/umik
1. Orodje se iz referenčne točke z G0 premakne na varnostno razdaljo.
2. Z G1 in s programiranim podajanjem F se orodje v obdelovanec potopi do te mere, da je
dosežena globina ali premer centriranja.
3. Po poteku časa zadrževanja DT se orodje s hitrim premikom G0 umakne na ravnino
umika.
Postopek
1. Obdelovalni program oz. program ShopTurn je nameščen in nahajate

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programsko tipko "Vrtanje".
3. Pritisnite programsko tipko "Centriranje".

Odpre se okno vnosa "Centriranje".
Parametri programa G-kode Parametri programa ShopTurn

PL Ravnina obdelave T Ime orodja
RP Ravnina umika mm D Številka rezalnega roba
SC Varnostna razdalja mm F Podajanje mm/min
mm/vrt.
S/V Število vrtljajev vretena ali vrt./min

konstantna hitrost rezanja m/min

Lega obdelave • Posamezna pozicija
(samo pri G-kodi)
Vrtanje izvrtine na programirani poziciji
• Pozicijski vzorec
Lega z MCALL
Z0 (le pri G-kodi) Referenčna točka Z mm
Površina • Čelo C
obdelave
• Čelo Y
(samo pri
ShopTurn) • Obod C
• Obod Y
Struženje
8.1 Vrtanje

Lega • spredaj (čelo)
(samo pri • zadaj (čelo)
ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
Vpenjanje v vreteno/izpenjanje iz vretena
Funkcijo mora nastaviti proizvajalec stroja.
(samo pri
ShopTurn)
Centriranje • Premer (centriranje glede na premer)
Za centrirni sveder se upošteva kot, ki je naveden na seznamu orodij.

• Konica (centriranje glede na globino)
Orodje se v material potopi do te mere, da je dosežena programirana globina
potopitve.
∅ Potopi se tako globoko, da je dosežen premer. – (samo pri centriranju premera) mm
Z1 Globina vrtanja (absolutno) ali globina vrtanja glede na Z0 (inkrementalno) mm
Potopi se tako globoko, da je dosežena vrednost Z1. – (samo pri centriranju konice)
DT • Čas zadrževanja (na globini vrtanja) v sekundah s

vrt.
• Čas zadrževanja (na globini vrtanja) v obratih
8.1.3 Vrtanje (CYCLE82)
Funkcija
S ciklom "Vrtanje" orodje s programiranim številom vrtljajev vretena in hitrostjo podajanja
vrta do določene končne globine vrtanja (gred ali konica).
Umik orodja se izvede po poteku programiranega časa zadrževanja.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Struženje
8.1 Vrtanje
Glejte tudi
Približevanje/umik
2. Orodje se z G1 in programiranim podajanjem F potopi v obdelovanec, dokler ne doseže
programirane končne globine Z1.
3. Po poteku časa zadrževanja DT se orodje s hitrim premikom G0 umakne na ravnino
umika.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Vrtanje, povrtavanje".

Odpre se okno vnosa "Vrtanje".

mm/vrt.


(samo pri G-kodi)
Lega z MCALL
Struženje
8.1 Vrtanje

obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod Y
ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
(samo pri
ShopTurn)
Globina vrtanja • Gred (globina vrtanja glede na gred)
• Konica (globina vrtanja glede na konico)

Opozorilo: Če v upravljanju orodij ni mogoče navesti kotov za sveder, ni na voljo izbira
konica/gred (vedno konica, 0-polje)
Potopi se tako globoko, da je dosežena vrednost Z1.

vrt.
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.4 Povrtavanje (CYCLE85)
Funkcija
S ciklom "Povrtavanje " se orodje s programiranim številom vrtljajev vretena in s podajanjem,
programiranim pod F, pomika v obdelovanec.
Ko je pri povrtavanju vrednost Z1 dosežena in je čas zadrževanja potekel, se orodje s
programiranim podajanjem za umik umakne na ravnino umika.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik
2. Orodje se s programiranim podajanjem F potopi v obdelovanec, dokler ne doseže končne
globine Z1.
3. Čas zadrževanja DT na končni globini vrtanja.
4. Umik na ravnino umika s programirani podajanjem za umik FR.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Vrtanje, povrtavanje".
4. Pritisnite programsko tipko "Povrtavanje".

Odpre se okno vnosa "Povrtavanje".
Struženje
8.1 Vrtanje

mm/vrt.
F Podajanje * S/V Število vrtljajev vretena ali vrt./min


(samo pri G-kodi)
Lega z MCALL
FR (samo pri G- Podajanje pri umiku *
kodi)
FR (samo pri Podajanje pri umiku mm/min
ShopTurn) mm/vrt.
obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod Y
ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
(samo pri
ShopTurn)
vrt.
* Enota podajanja, kot je bilo programirano pred klicem cikla
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.5 Izvrtavanje (CYCLE86)
Funkcija
Pri ciklu "Izvrtavanje" orodje ob upoštevanju ravnine umika in varnostne razdalje s hitrim
premikom potuje do programirane pozicije. Nato se orodje s programiranim podajanjem (F)
potopi do programirane globine (Z1). Nato se izvede usmerjena zaustavitev vretena s
SPOS-ukazom. Po poteku časa zadrževanja se izvede umik orodja po želji z ali brez
dviganja orodja.
Napotek
Če se pred obdelavo na primer s CYCLE800 izvede zasuk ali zrcaljenje, je treba SPOS-ukaz
prilagoditi tako, da pozicija vretena deluje sinhrono z DX in DY.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Dviganje
Pri umikanju lahko razdaljo umika D in orientacijski kot orodja α določite prek strojnih
podatkov ali v maski parametra. Če sta oba parametra določena v strojnih podatkih, se v
maski parametra ne prikažeta.
Proizvajalec stroja
POZOR
Cikel "Izvrtavanje" lahko uporabite v primeru, ko je vreteno, ki je predvideno za vrtanje,

tehnično primerno za obratovanje v krmiljeni poziciji.
Glejte tudi
Struženje
8.1 Vrtanje
Približevanje/umik
2. Premik na kočno globino vrtanja z G1 in s pred klicem cikla programiranim številom
vrtljajev in hitrostjo podajanja.
3. Čas zadrževanja na končni globini vrtanja.
4. Usmerjena zaustavitev vretena na v SPOS programirani poziciji vretena.
5. Pri izbiri "Dviganje" se rezalni rob od roba izvrtine z G0 umakne v do treh oseh.
6. Umik z G0 od referenčne točke na varnostno razdaljo.
7. Umik na ravnini umika z G0 na pozicijo vrtanja v obeh oseh ravnine (koordinate središča
izvrtine).
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pri G-kodi pritisnite programsko tipko "Izvrtavanje".
- ALI -
3. Pri ShopTurn pritisnite programski tipki "Vrtanje, povrtavanje" in
"Izvrtavanje".
Odpre se okno vnosa "Izvrtavanje".


mm/vrt.

Struženje
8.1 Vrtanje

Lega • Posamezna pozicija
obdelave
Vrtanje luknje na programirani poziciji.
(samo pri G-kodi)
Lega z MCALL
DIR Smer vrtenja
•
(samo pri G-kodi) •

obdelave
• Čelo Y
• Obod C
(samo pri • Obod Y
ShopTurn)
ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
(samo pri
ShopTurn)
DT • Čas zadrževanja na končni globini vrtanja v sekundah s
vrt.
• Čas zadrževanja na končni globini vrtanja v obratih
SPOS Lega ustavitve vretena Stopinje

Način dviga • brez dviga
Rezilo se ne premika prosto, temveč se s hitrim premikom umakne na varnostno

razdaljo.
• dviganje
Rezilo se od roba izvrtine premika prosto in se nato umakne na ravnino umika.

DX (samo G-koda) Razdalja umika v X-smeri (inkrementalno) – (samo pri dviganju) mm
DY (samo G-koda) Razdalja umika v Y-smeri (inkrementalno) – (samo pri dviganju) mm
DZ (samo G-koda) Razdalja umika v Z-smeri (inkrementalno) – (samo pri dviganju) mm
D (samo ShopTurn) Razdalja umika (inkrementalno) – (samo pri dviganju) mm
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.6 Globoko vrtanje (CYCLE83)
Funkcija
S ciklom "Globoko vrtanje" se orodje s programiranim številom vrtljajev vretena in hitrostjo
podajanja v več korakih dodajanja potopi v obdelovanec, dokler ni dosežena globina Z1.
Vnaprej je lahko določeno:
● Število dodatkov, konstantno ali padajoče (prek programirljivega faktorja degresije)
● Lomljenje odrezkov brez dviganja oz. odstranjevanje odrezkov z umikom orodja
● Faktor podajanja za 1. dodatek za zmanjšanje ali povečanje podajanja (npr. če je izvrtina
že vnaprej izvrtana)
● Čas zadrževanja
● Globina glede na vrtalno gred ali vrtalno konico
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik pri lomljenju odrezkov

2. Orodje s programiranim številom vrtljajev vretena in hitrostjo podajanja F = F · FD1 [%]
vrta do 1. globine dodatka.
3. Čas zadrževanja na globini vrtanja DTB.
4. Orodje se umakne za razdaljo lomljenja odrezkov V2, nato vrta s programirano hitrostjo
podajanja do naslednje globine dodatka.
5. Korak 4 se ponavlja vse dokler ni dosežena končna globina vrtanja Z1.
6. Čas zadrževanja na končni globini vrtanja DT.
7. Orodje se s hitrim premikom premakne do ravnine umika.
Struženje
8.1 Vrtanje
Približevanje/umik pri odstranjevanju odrezkov

2. Orodje s programiranim številom vrtljajev vretena in hitrostjo podajanja F = F · FD1 [%]
vrta do 1. globine dodatka.
3. Čas zadrževanja na globini vrtanja DTB.
4. Orodje se za odstranjevanje odrezkov s hitrim premikom umakne iz obdelovanca na
varnostno razdaljo.
5. Čas zadrževanja v začetni točki DTS.
6. Približevanje zadnji globini vrtanja z G0, zmanjšano za vodilno razdaljo V3.
7. Nato orodje vrta do naslednje globine dodatka.
8. Koraki 4. do 7. se ponavljajo vse dokler ni dosežena programirana končna globina vrtanja
Z1.
9. Orodje se s hitrim premikom premakne do ravnine umika.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Globoko vrtanje".

Odpre se okno vnosa "Globoko vrtanje".


mm/vrt.

Struženje
8.1 Vrtanje

(samo pri G-kodi)
Lega z MCALL
obdelave
• Čelo Y
(samo pri • Obod C

ShopTurn) • Obod Y
ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
(samo pri
ShopTurn)
Obdelava • Odstranjevanje odrezkov
Sveder se za odstranjevanje odrezkov umakne iz obdelovanca.

• Lomljenje odrezkov
Sveder se za lomljenje odrezkov umakne za vrednost umika V2.

Globina vrtanja • Gred (globina vrtanja glede na gred)
• Konica (globina vrtanja glede na konico)

Opozorilo: Če v upravljanju orodij ni mogoče navesti kotov za sveder, ni na voljo izbira
konica/gred (vedno konica, 0-polje)
D 1. Globina vrtanja (absolutno) ali 1. globina vrtanja glede na Z0 (inkrementalno) mm

(samo pri G-kodi)
D (samo pri Maksimalni globinski dodatek mm
ShopTurn)
FD1 Odstotek podajanja za prvi dodatek %
Struženje
8.1 Vrtanje

DF Dodajanje:
• Vrednost za vsak naslednji dodatek mm
%
• Odstotek za vsak naslednji dodatek
DF = 100 %: Vrednost dodatka ostane enaka
DF < 100 %: Vrednost dodatka se zmanjša v smeri končne globine vrtanja
Primer: zadnji dodatek je znašal 4 mm; DF znaša 80 %
naslednji dodatek = 4 x 80 % = 3.2 mm
naslednji dodatek = 3.2 x 80 % = 2.56 mm itd.
V1 minimalni dodatek – (samo pri DF v %) mm
Parameter V1 je na voljo samo, če je bilo programirano DF < 100.
Če je vrednost dodatka zelo majhna, lahko s parametrom "V1" programirate minimalni
dodatek.
V1 < vrednost dodatka: Dodajanje za vrednost dodatka
V1 > vrednost dodatka: Dodajanje z vrednostjo, programirano pod V1.
V2 Vrednost umika po vsaki obdelavi - (samo pri lomljenju odrezkov) mm
Vrednost, za katero se sveder umakne pri lomljenju odrezkov.
V2 = 0: Orodje se ne umakne, ampak en obrat miruje.
Vodilna razdalja • ročno
(samo pri
odstranjevanju Vodilno razdaljo je treba vnesti ročno.
odrezkov) • samodejno
Vodilno razdaljo izračuna cikel.
V3 Vodilna razdalja – (samo pri Odstranjevanje odrezkov in Vodilna razdalja, ročno) mm

Razdalja do zadnje globine dodatka, kateri se sveder po odstranjevanju odrezkov
približa s hitrim premikom.
DTB (samo pri G- • Čas zadrževanja na globini vrtanja v sekundah s
kodi) vrt.
• Čas zadrževanja na globini vrtanja v obratih
DT • Čas zadrževanja na končni globini vrtanja v sekundah s

vrt.
• Čas zadrževanja na končni globini vrtanja v obratih
DTS (samo pri G- • Čas zadrževanja za odstranitev odrezkov v sekundah s
kodi) vrt.
• Čas zadrževanja za odstranitev odrezkov v obratih
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.7 Vrtanje navoja (CYCLE84, 840)
Funkcija
S ciklom "Vrtanje navoja" lahko izvrtate notranji navoj.
Orodje se s trenutno hitrostjo in s hitrim premikom umakne na varnostno razdaljo. Nato sledi
zaustavitev vretena, vreteno in podajanje se sinhronizirata. Potem se orodje s programirano
hitrostjo (odvisno od %S) potopi v obdelovanec.
Izberete lahko, ali želite izvesti vrtanje v enem rezu, lomljenje odrezkov ali za odstranjevanje
odrezkov izpeljati iz obdelovanca.
Glede na izbiro v polju "Način kompenzacije vpenjalne glave" se generirajo naslednji klici
ciklov:
● s poravnalno vpenjalno glavo: CYCLE840
● brez poravnalne vpenjalne glave: CYCLE84
Pri vrtanju navoja s poravnalno vpenjalno glavo se navoj ustvari v enem rezu. CYCLE84
omogoča vrtanje navoja v več rezih, če je vreteno opremljeno z merilnim sistemom.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik CYCLE840 - s poravnalno vpenjalno glavo

2. Orodje vrta z G1 in s programiranim številom vrtljajev vretena in smerjo vrtenja vretena
do globine Z1. Podajanje F se izračuna znotraj cikla iz števila vrtljajev in koraka.
3. Sledi sprememba smeri vrtenja.
4. Čas zadrževanja na končni globini vrtanja.
5. Umik do varnostne razdalje z G1.
6. Sprememba smeri vrtenja ali zaustavitev vretena.
7. Umik na ravnino umika z G0.
Struženje
8.1 Vrtanje
Približevanje/umik CYCLE84 - brez poravnalne vpenjalne glave

En rez:
1. Umik od referenčne točke z G0 na varnostno razdaljo.
2. Vreteno se sinhronizira in vklopi s programirano hitrostjo (odvisno od %S).
3. Vrtanje navoja pri sinhronizacija podajanja vretena do Z1.
4. Zaustavitev vretena in čas zadrževanja na globini vrtanja.
5. Obračanje vretena po poteku časa zadrževanja.
6. Umik z aktivno hitrostjo umika vretena (odvisno od %S) na varnostno razdaljo
7. Zaustavitev vretena.
8. Umik na ravnino umika z G0.

1. Orodje s programiranim številom vrtljajev vretena S (odvisno od %S) vrta do 1. globine
dodatka (maksimalni globinski dodatek D).
2. Zaustavitev vretena in čas zadrževanja DT.
3. Orodje se s številom vrtljajev vretena SR za odstranjevanja odrezkov umakne iz
obdelovanca na varnostno razdaljo.
5. Nato orodje s številom vrtljajev vretena S vrta do naslednje globine dodatka.
Z1.
7. Po poteku časa zadrževanje DT se orodje s številom vrtljajev vretena SR umakne na
varnostno razdaljo. Sledi zaustavitev vretena in umik na ravnino umika.

1. Orodje s programiranim številom vrtljajev vretena S (odvisno od %S) vrta do 1. globine
dodatka (maksimalni globinski dodatek D).
3. Orodje se za lomljenje odrezka umakne za vrednost umika V2.
4. Nato orodje s številom vrtljajev vretena S (odvisno od %S) vrta do naslednje globine
dodatka.
Z1.
6. Po poteku časa zadrževanje DT se orodje s številom vrtljajev vretena SR umakne na
varnostno razdaljo. Sledi zaustavitev vretena in umik na ravnino umika.
Struženje
8.1 Vrtanje
Proizvajalec stroja
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Navoj" in "Vrtanje navoja".

Odpre se okno vnosa "Vrtanje navoja".


SC Varnostna razdalja mm S/V Število vrtljajev vretena ali vrt./min

Način poravnalne • s poravnalno vpenjalno glavo
vpenjalne glave
• brez poravnalne vpenjalne glave
(samo pri G-
kodi)
Pozicija obdelave • Posamezna pozicija
(samo pri G-
kodi) Vrtanje izvrtine na programirani poziciji
Lega z MCALL
Struženje
8.1 Vrtanje

Obdelava - (s Pri vrtanju navoja so na voljo naslednje tehnološke obdelave:
poravnalno
• Z dajalnikom
vpenjalno glavo)
Vrtanje navoja z dajalnikom vretena
(samo pri G-kodi) • Brez dajalnika
Vrtanje navoja brez dajalnika vretena;

– Določanje parametra "Korak navoja"
SR (samo pri Število vrtljajev vretena pri umiku (samo pri številu vrtljajev vretena "S") vrt./min
ShopTurn)
VR (samo pri Konstantna hitrost rezanja za umik - (samo pri konstantni hitrosti rezanja "V") m/min
ShopTurn)
obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod Y
ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
(samo pri
ShopTurn)
Z1 Končna točka navoja (absolutno) ali dolžina navoja (inkrementalno) - (samo pri G-kodi mm
in "ShopTurn površina obdelave Čelo")
Korak navoja – • Uporabniški vnos
(samo obdelava
brez dajalnika) Korak navoja dobimo iz vnosa
• Aktivno podajanje
(samo pri G-kodi)
Korak navoja dobimo iz podajanja
Navoj Smer vrtenja navoja
(samo pri G-kodi) • Desni navoj
• Levi navoj
(samo v načinu "Brez poravnalne vpenjalne glave")
Tabela Izbira tabele navojev:
• brez
• ISO-metrično
• Whitworth BSW
• Whitworth BSP
• UNC
Struženje
8.1 Vrtanje

Izbira Izbira vrednosti iz tabele: npr.
• M3; M10; itd. (ISO-metrično)
• W3/4"; itd. (Whitworth BSW)
• G3/4"; itd. (Whitworth BSP)
• N1" – 8 UNC; itd. (UNC)
P Vzpon navoja ...
- (možnost • v MODULU: MODUL = korak/π MODUL
izbire samo pri Navoji/"
• V navojih na colo: Običajno na primer pri cevastih navojih.
izbiri iz tabele
"brez") Pri vnosu na colo v prvo polje parametra vnesite celotno število pred vejico, v drugo
in tretje polje pa število za vejico v obliki ulomka. mm/vrt.
• v mm/vrt. cola/vrt.
• v cola/vrt.
Vzpon navoja je odvisen od uporabljenega orodja.
αS Odmik začetnega kota – (samo pri vrtanju navoja brez poravnalne vpenjalne glave) Stopinje
(samo pri G-kodi)
S Število vrtljajev vretena – (samo pri vrtanju navoja brez poravnalne vpenjalne glave) vrt./min
(samo pri G-kodi)
Obdelava (ni na Na voljo so naslednje tehnološke obdelave:
voljo pri G-kodi "S
• 1. rez
poravnalno
vpenjalno glavo") Navoj se izvrta v enem rezu brez prekinitev.

• Odstranjevanje odrezkov

D Maksimalni globinski dodatek – (samo pri vrtanju brez poravnalne vpenjalne glave, mm
odstranjevanju odrezkov ali lomljenju odrezkov)
Umik Vrednost umika (samo pri lomljenju odrezkov)
• ročno
Vrednost umika po vsaki obdelavi (V2)

• samodejno
brez vrednosti umika po vsaki obdelavi

V2 Vrednost umika po vsaki obdelavi – (samo pri vrtanju brez poravnalne vpenjalne glave, mm
lomljenju odrezkov in ročnem umiku)
Vrednost, za katero se sveder pri lomljenju odrezkov umakne.
V2 = samodejno: Orodje se umakne za en obrat.
DT Čas zadrževanja na končni globini vrtanja v sekundah s
(samo pri G-kodi)
SR Število vrtljajev vretena pri umiku – (samo pri vrtanju brez poravnalne vpenjalne glave) vrt./min
(samo pri G-kodi)
Struženje
8.1 Vrtanje

SDE Smer vrtenja po koncu cikla:
(samo pri G-kodi)
•
•
•
Tehnologija • da
– Natančna ustavitev
– Predkrmiljenje
– Pospešek
– Vreteno
• ne
Natančna • Obnašanje kot pred klicem klica
ustavitev (samo
• G601: Preklop na naslednji stavek pri opciji Natančna ustavitev fino
pri opciji
tehnologije da) • G602: Preklop na naslednji stavek pri opciji Natančna ustavitev grobo
• G603: Preklop na naslednji stavek, če je dosežena želena vrednost
Predkrmiljenje • Obnašanje kot pred klicem klica
(samo pri opciji
• FFWON: s predkrmiljenjem
tehnologije da)
• FFWOF: brez predkrmiljenja
Pospešek (samo • Obnašanje kot pred klicem klica
pri opciji
• SOFT: Proti sunku omejen pospešek osi
tehnologije da)
• BRISK: Sunkovit pospešek osi
• DRIVE: Zmanjšan pospešek osi
Vreteno (samo pri • Krmiljena hitrost: Vreteno pri MCAL; delovanje s krmiljenimi vrtljaji
opciji tehnologije
• Krmiljena pozicija: Vreteno pri MCALL; delovanje s krmiljeno pozicijo
da)
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.8 Navojno frezanje (CYCLE78)
Funkcija
Z navojnim frezalom je možno notranji navoj z določeno globino in korakom izdelati v enem
delovnem koraku. To pomeni, da se za vrtanje in frezanje navoja uporabi isto orodje, tako da
dodatna menjava orodja ni potrebna.
Navoj je možno izdelati kot desni ali levi navoj.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik
1. Orodje se hitrim premikom premakne na varnostno razdaljo.
2. Če želite izvesti navrtanje, se orodje z zmanjšanim podajanjem za vrtanje pomakne na
globino navrtanja, ki je bila določena v podatkih nastavitev (ShopMill/ShopTurn). Pri
programiranju G-kode je mogoče globino navrtanja programirati z vnosnim parametrom.
Proizvajalec stroja
1. Orodje vrta s podajanjem za vrtanje F1 na prvo globino vrtanja D. Če končna globina

vrtanja Z1 še ni dosežena, se orodje za odstranjevanje odrezkov s hitrim premikom
umakne na površino obdelovanca. Nato se orodje s hitrim premikom pozicionira do 1 mm
nad trenutno doseženo globino vrtanja, da lahko s podajanjem za vrtanje F1 nadaljuje z
vrtanjem z naslednjim dodatkom. Od 2. dodatka se upošteva parameter "DF" (glejte
tabelo "Parametri").
2. Če se za prevrtanje potrebuje drugo podajanje FR, bo preostala globina vrtanja ZR
izvrtana s tem podajanjem.
3. Po želji se lahko orodje pred frezanjem navoja s hitrim premikom za odstranjevanje
odrezkov umakne na površino obdelovanca.
Struženje
8.1 Vrtanje
4. Orodje se pomakne na startno pozicijo za frezanje navoja.

5. Izvede se frezanje navoja (istosmerno, protismerno ali protismerno + istosmerno) s
podajanjem za frezanje F2. Utek in iztek frezala v navoj poteka na polkrogu z hkratnim
dodajanjem v os orodja.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Navoj" in "Navojno frezanje".

Odpre se vnosno okno "Navojno frezanje".


mm/vrt.


(samo pri G-kodi)
Lega z MCALL
F1 Podajanje za vrtanje mm/mm
(samo pri G-kodi) mm/vrt.
Z0 Referenčna točka Z mm
(samo pri G-kodi)
obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod Y
Struženje
8.1 Vrtanje

ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
Vpenjanje v vreteno / izpenjanje iz vretena (samo pri čelu Y / obodu Y)
(samo pri
ShopTurn)
Z1 Dolžina navoja (inkrementalno) ali končna točka navoja (absolutno) mm
D Maksimalni globinski dodatek mm
DF • Odstotek za vsak naslednji dodatek %
DF = 100: Vrednost dodatka ostane enaka
DF < 100: Vrednost dodatka se zmanjša v smeri končne globine vrtanja Z1
Primer: zadnji dodatek 4 mm; DF 80 % mm

naslednji dodatek = 4 x 80 % = 3,2 mm
prvi dodatek za naslednjim = 3,2 x 80% = 2,56 mm itd.

• Vrednost za vsak naslednji dodatek
V1 Minimalni dodatek – (samo pri DF, odstotek za vsak naslednji dodatek) mm
Parameter V1 je na voljo samo, če je bilo programirano DF < 100.
Če je vrednost dodatka zelo majhna, lahko s parametrom "V1" programirate minimalni
dodatek.
V1 < vrednost dodatka: Dodajanje za vrednost dodatka
V1 > vrednost dodatka: Dodajanje z vrednostjo, programirano pod V1.
Navrtanje Navrtanje z zmanjšanim podajanjem
• da
• ne
Zmanjšano podajanje za vrtanje je določeno na naslednji način:
Podajanje za navrtanje F1 < 0,15 mm/vrt.: Podajanje za navrtanje = 30% od F1
Podajanje za navrtanje F1 ≥ 0,15 mm/vrt.: Podajanje za navrtanje = 0,1 mm/vrt.
AZ Globina navrtanja z zmanjšanim podajanjem za vrtanje – (samo pri navrtanju "Da") mm
(samo pri G-kodi)
Prevrtanje Preostala globina vrtanja s podajanjem za vrtanje
• da
• ne
ZR Preostala globina vrtanja pri prevrtanju – (samo, če je pri opciji Prevrtanje izbrano "da") mm
FR Podajanje za vrtanje za preostalo globino vrtanja – (samo, če je pri opciji Prevrtanje mm/min
izbrano "Da") mm/vrt.
Struženje
8.1 Vrtanje

Odstranjevanje Odstranjevanje odrezkov pred frezanjem navoja
odrezkov
• da
• ne
Pred frezanjem navojev je treba za odstranjevanje odrezkov izvesti premik nazaj na
površino orodja.
Navoj Smer vrtenja navoja
• Desni navoj
• Levi navoj
F2 Podajanje za frezanje navoja mm/min
mm/zob
• brez
• ISO-metrično
• Whitworth BSW
• Whitworth BSP
• UNC
Izbira – (ni na Izbira vrednosti iz tabele: npr.
voljo pri tabeli
"brez")
P Vzpon navoja ...
– (možnost MODUL
• v MODULU: MODUL = korak/π
izbire samo pri
• v navojih na colo: Običajno na primer pri cevastih navojih. Navoji/"
opciji "Tabela
brez izbire")
Pri vnosu na colo v prvo polje parametra vnesite celotno število pred vejico, v drugo
in tretje polje pa število za vejico v obliki ulomka.
mm/vrt.
• v mm/vrt.
cola/vrt.
• v cola/vrt.
Z2 Vrednost umika pred frezanjem navoja mm
Z Z2 se določi globina navoja v smeri osi orodja. Z2 se pri tem nanaša na konico
orodja.
∅ Nazivni premer mm
Smer frezanja • Istosmerno: Frezanje navoja v enem ciklu.
• Protismerno: Frezanje navoja v enem ciklu.
• Istosmerno – protismerno: Frezanje navoja v 2 ciklih, pri čemer se izvede
predhodno protismerno frezanje z določenim dodatkom, nato pa zaključno frezanje
z istosmernim podajanjem za frezanje FS.
FS Podajanje pri fini obdelavi – (samo pri istosmernem – protismernem delovanju) mm/min
mm/zob
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.9 Pozicije in pozicijski vzorci
Funkcija
Ko je programirana tehnologija (klic cikla), je treba programirati pozicije. Za to so na voljo
različni pozicijski vzorci:
● Poljubne pozicije
● Pozicioniranje na črti, na mreži ali okviru
● Pozicioniranje na polnem krogu ali delnem krogu
Programiranje pozicijskih vzorcev v ShopTurn

Zaporedoma lahko programirate več pozicijskih vzorcev (skupaj največ 20 tehnologij in
pozicijskih vzorcev). Izvedejo se v programiranem zaporedju.
Napotek
V enem koraku "Pozicije" lahko programirate največ 400 pozicij!
Predhodno programirane tehnologije in v nadaljevanju programirane pozicije se samodejno

povežejo.
Prikaži in skrij pozicije

Poljubne pozicije lahko prikažete ali skrijete (poglavje"Prikaz in izklop pozicij (Stran 302)").
8.1.9.1 Približevanje/umik
Približevanje/umik
1. V okviru pozicijskega vzorca ter ob približevanju naslednjemu pozicijskemu vzorcu se
orodje pomakne na ravnino umika, nato pa se s hitrim premikom približa novi poziciji oz.
novemu pozicijskemu vzorcu.
2. Pri tehnoloških zaporednih operacijah (npr. centriranje – vrtanje – vrtanje navoja) je treba
programirati ustrezni cikel vrtanja po klicu orodja (npr. svedra) za ta cikel, takoj zatem pa
sledi klic pozicijskega vzorca za obdelavo.
Struženje
8.1 Vrtanje
Pot premika orodja

● ShopTurn
Programirane pozicije se obdelajo z vnaprej programiranim orodjem (npr. središčnim
svedrom). Obdelava pozicij se vedno začne na referenčni točki. Pri Mreži poteka
obdelava najprej v smeri 1. osi in nato naprej v obliki zanke. Okvir in krog luknje se naprej
obdelujeta v nasprotni smeri urnega kazalca.
● G-koda
Pri G-kodi se obdelava pri funkcijah Črta/Okvir/Mreža vedno prične na najbližjem vogalu
okvira ali mreže oz. na koncu vrste. Okvir in krog luknje se naprej obdelujeta v nasprotni
smeri urnega kazalca.
8.1.10 Poljubne pozicije (CYCLE802)
8.1.10.1 Funkcija
Funkcija
S ciklom "Poljubne pozicije" lahko programirate poljubne pozicije, pravokotno oz. polarno
izmerjene. Posamezne pozicije so dosežene v programiranem zaporedju. S programsko
tipko "Izbriši vse" se izbrišejo vse programirane X/Y-pozicije.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Pozicije" in "Poljubne pozicije".

Odpre se okno vnosa "Pozicije".
Struženje
8.1 Vrtanje

LAB Ponovitev oznake skoka za pozicijo
(samo pri G-kodi)
PL Ravnina obdelave
(samo pri G-kodi)
obdelave
• Čelo Y


ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
Koordinatni • pravokotno ali polarno
sistem
Dimenzioniranje v pravokotnih ali polarnih koordinatah - (samo pri čelu C in čelu Y)
(samo pri
ShopTurn) • pravokotno ali cilindrično
Dimenzioniranje v pravokotnih ali cilindričnih koordinatah - (samo pri obodu C)

X0 X-koordinata 1. pozicije (absolutno) mm
Y0 Y-koordinata 1. pozicije (absolutno) mm
X1 ...X8 X-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) mm
Y1 ...Y8 Y-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) mm
(samo pri G-kodi)
Čelo C in čelo Y - pravokotno:
Z0 Z-koordinata referenčne točke (absolutno) mm
CP Pozicionirni kot za območje obdelave - (samo pri čelu Y) Stopinje
X0 X-koordinata 1. pozicije (absolutno) mm
X1 ... X7 X-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) mm
Inkrementalna mera: Predznak se prav tako ovrednoti.
Y1 ... Y7 Y-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) mm
(samo pri Inkrementalna mera: Predznak se prav tako ovrednoti.
ShopTurn)
Čelo C in čelo Y - polarno:
CP Pozicionirni kot za območje obdelave - (samo pri čelu Y) Stopinje
C0 C-koordinata 1. pozicije (absolutno) Stopinje
L0 1. Pozicija izvrtine glede na Y-os (absolutno) mm
C1 ... C7 C-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) Stopinje
L1 ... L7 Razdalja pozicije (absolutno ali inkrementalno) mm
ShopTurn)
Struženje
8.1 Vrtanje

Obod C - pravokotno:
X0 Premer cilindra ∅ (absolutno) mm
Z0 Z-koordinata 1. pozicije (absolutno) mm
Z1 ...Z7 Z-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) mm
ShopTurn)
Obod C - cilindrično:
C0 C-koordinata 1. pozicije (absolutno) Stopinje
Z0 1. Pozicija izvrtine glede na Z-os (absolutno) mm
C1 ...C7 C-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) Stopinje
Z1 ... Z7 Nadaljnje pozicije na Z-osi (absolutno ali inkrementalno) mm
ShopTurn)
Obod Y:
X0 Referenčna točka v X-smeri (absolutno) mm
C0 Pozicionirni kot za površino obdelave Stopinje
Z0 Z-koordinata 1. pozicije (absolutno) mm
Z1 ...Z7 Z-koordinata nadaljnjih pozicij (absolutno ali inkrementalno) mm
ShopTurn)
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.11 Pozicijski vzorec Črta (HOLES1), Mreža ali Okvir (CYCLE801)
Funkcija
S ciklom "Pozicijski vzorec" lahko programirate naslednje vzorce:
● Črta (HOLES1)
Z možnostjo izbire "Črta" lahko programirate poljubno število pozicij, ki so na eni črti med
seboj enako oddaljene.
● Mreža (CYCLE801)
Z možnostjo izbire "Mreža" lahko programirate poljubno število pozicij, če so pozicije na
eni ali več vzpornih linijah med seboj enako oddaljene.
Če želite programirati rombasto mrežo, vnesite kot αX oz. αY.
● Okvir (CYCLE801)
Z možnostjo izbire "Okvir" lahko programirate poljubno število pozicij, če so pozicije na
enem okviru med seboj enako oddaljene. Razdalja na obeh oseh je lahko različna.
Če želite programirati rombast okvir, vnesite kot αX oz. αY.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Pozicije" in "Črta".

Odpre se okno vnosa "Pozicijski vzorec".

(samo pri G-kodi)
PL Ravnina obdelave
(samo pri G-kodi)
obdelave
• Čelo Y
Struženje
8.1 Vrtanje

ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
Pozicijski vzorec Možnost izbire naslednjih vzorcev:
• Črta
• Mreža
• Okvir
X0 X-koordinata referenčne točke X (absolutno) mm
Pri prvem klicu je treba to pozicijo programirati absolutno.
Y0 Y-koordinata referenčne točke Y (absolutno) mm
Pri prvem klicu je treba to pozicijo programirati absolutno.
α0 Kot vrtenja črte glede na X-os Stopinje
(samo pri G-kodi) Pozitivni kot: Črta se vrti v nasprotni smeri urnega kazalca.
Negativni kot: Črta se vrti v smeri urnega kazalca.
Čelo C:
X0 X-koordinata referenčne točke - prva pozicija (absolutno) mm
Y0 Y-koordinata referenčne točke - prva pozicija (absolutno) mm
(samo pri Pozitivni kot: Črta se vrti v nasprotni smeri urnega kazalca.
ShopTurn)
Čelo Y:
CP Pozicionirni kot za območje obdelave Stopinje
X0 X-koordinata referenčne točke - prva pozicija (absolutno) mm
ShopTurn)
Obod C:
Z0 Z-koordinata referenčne točke - prva pozicija (absolutno) mm
α0 Kot vrtenja črte glede na Y-os Stopinje
ShopTurn)
Struženje
8.1 Vrtanje

Obod Y:
X0 X-koordinata referenčne točke (absolutno) mm
Z0 Z-koordinata referenčne točke - prva pozicija (absolutno) mm
α0 Kot vrtenja črte glede na Y-os Stopinje
ShopTurn)
Črta
L0 Razdalja 1. pozicije do referenčne točke mm
L Razdalja med pozicijami mm
N Število pozicij - (samo pri pozicijskem vzorcu Črta)
Mreža ali okvir
αX Strižni kot X Stopinje
αY Strižni kot Y Stopinje
L1 Razmik stolpcev mm
L2 Razmik vrstic mm
N1 Število stolpcev
N2 Število vrstic
8.1.12 Pozicijski vzorec Krog (HOLES2)
Funkcija
S ciklom "Pozicijski vzorec Krog" lahko programirate izvrtine na polnem krogu ali delnem
krogu z definiranim polmerom. Osnovni kot vrtenja (α0) za 1. pozicijo se nanaša na X-os.
Krmilnik glede na število izvrtin nadaljuje z obdelavo za izračunani kot. Ta kot je enako velik
za vse pozicije.
Orodje se lahko naslednji poziciji približa po liniji ali krožnici.
Struženje
8.1 Vrtanje
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Pozicije" in "Polni krog".

Odpre se okno vnosa "Pozicijski krog".
S kazalko v polju "Polni krog / Delni krog" preklopite v Polni krog.

(samo pri G-kodi)
PL Ravnina obdelave
(samo pri G-kodi)
Krožni vzorec Možnost izbire naslednjih vzorcev:
• Delni krog
• Polni krog
Y0 Y-koordinata referenčne točke (absolutno) mm
α0 Začetni kot za prvo pozicijo glede na X-os. Stopinje
Pozitivni kot: Krog se vrti v nasprotni smeri urnega kazalca.
Negativni kot: Krog se vrti v smeri urnega kazalca.
α1 Inkrementalni kot – (samo pri delnem krogu) Stopinje
R Polmer mm
N Število pozicij
Pozicioniranje • Linija: Naslednja pozicija se bo s hitrim premikom približala liniji.
(samo pri G-kodi) • Krog: Naslednja pozicija je dosežena po krožnici s podajanjem, določenim v
podatkih stroja.
obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod Y
ShopTurn)
• zunaj (obod)
• znotraj (obod)
Lega Možnost izbire naslednjih leg - (samo pri čelu C/Y)
pozicije
• centrično
(samo pri
ShopTurn) • ekscentrično
Struženje
8.1 Vrtanje

Čelo C:
centrično/ Pozicioniranje kroga centrično na čelni površini
ekscentrično Pozicioniranje kroga ekscentrično na čelni površini
X0 X-koordinata referenčne točke (absolutno) - (samo pri ekscentričnem pozicioniranju) mm
Y0 Y-koordinata referenčne točke (absolutno) - (samo pri ekscentričnem pozicioniranju) mm
R Polmer mm
N Število pozicij
(samo pri
• Krog: Naslednja pozicija je dosežena po krožnici s podajanjem, določenim v
ShopTurn)
podatkih stroja.
Čelo Y:
centrično/ Pozicioniranje kroga centrično na čelni površini
ekscentrično Pozicioniranje kroga ekscentrično na čelni površini
X0 ali L0 X-koordinata referenčne točke (absolutno) ali referenčna točka, polarna dolžina mm
– (samo pri ekscentričnem pozicioniranju)
Y0 ali C0 Y-koordinata referenčne točke (absolutno) ali mm
referenčna točka, polarni kot – (samo pri ekscentričnem pozicioniranju) stopinje
R Polmer
N Število pozicij mm
Pozicioniranje
• Linija: Naslednja pozicija se bo s hitrim premikom približala liniji.
(samo pri
ShopTurn) • Krog: Naslednja pozicija je dosežena po krožnici s podajanjem, določenim v
podatkih stroja.
Struženje
8.1 Vrtanje

Obod C:
α0 Začetni kot za prvo pozicijo glede na Y-os. Stopinje
N Število pozicij
(samo pri
ShopTurn)
Obod Y:
α0 Začetni kot za prvo pozicijo glede na Y-os. Stopinje
N Število pozicij
R Polmer mm
(samo pri
• Krog: Naslednja pozicija je dosežena po krožnici s podajanjem, določenim v
ShopTurn)
podatkih stroja.
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.13 Prikaži in skrij pozicije
Funkcija
V naslednjih pozicijskih vzorcih lahko skrijete poljubne pozicije:
● Pozicijski vzorec Črta
● Pozicijski vzorec Mreža
● Pozicijski vzorec Okvir
● Pozicijski vzorec Polni krog
● Pozicijski vzorec Delni krog
Skrite pozicije se pri obdelavi preskočijo.
Prikaz
Programirane pozicije pozicijskega vzorca so v grafiki programiranja prikazane na naslednji
način:
x Lega aktivirana = prikazana (pozicija prikazana kot križ)

o Lega deaktivirana = skrita (pozicija prikazana kot krog)
Izbira pozicij
Pozicije lahko v prikazani tabeli pozicij prikažete ali skrijete tako, da potrditveno polje
aktivirate s tipkovnico ali z miško.
Postopek:

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programski tipki "Vrtanje" in "Pozicije".
3. Pritisnite programski tipki "Črta/mreža/okvir" ali "Polni krog / delni krog".
Struženje
8.1 Vrtanje
4. Pritisnite programsko tipko "Skrij pozicijo".

Prek zaslona vnosa pozicijskega vzorca se odpre okno "Skrij pozicijo".
Pozicije se prikažejo v tabeli.
Prikažejo se številke pozicij, njihove koordinate (X, Y) ter potrditveno
polje stanja (aktivirano = prikazano / deaktivirano = skrito).
V grafiki je trenutna pozicija obarvana.
5. Z miško izberite želeno pozicijo in deaktivirajte oz. aktivirajte potrditveno
polje, da pozicijo skrijete ali prikažete.
V grafiki so skrite pozicije označene s krogom, prikazane (aktivne)
pozicije pa s križcem.
Opozorilo: Posamezne pozicije lahko izberete s tipko <Kazalka
navzgor> oz. <Kazalka navzdol> in jih s tipko <SELECT> prikažete ali
skrijete.
Izklop oz. prikaz vseh pozicij hkrati
1. Za izklop vseh pozicij pritisnite programsko tipko "Skrij vse".
2. Za ponovni prikaz vseh pozicij pritisnite programsko tipko "Prikaži vse".
Struženje
8.1 Vrtanje
8.1.14 Ponovitev pozicij
8.1.14.1 Funkcija
Funkcija
Če želite znova zapeljati na že programirano pozicijo, lahko to hitro izvedete s funkcijo
"Ponovitev pozicij".
Za to mora biti navedena številka pozicijskega vzorca. Za številka samodejno poda cikel (pri
ShopTurn). Številko pozicijskega vzorca lahko najdete v delovnem načrtu (pogled
programov) oz. v programu G-kode za številko stavka.
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programski tipki "Vrtanje" in "Ponovitev pozicij".
Odpre se okno vnosa "Ponovitev pozicij".
3. Po vnosu oznake oz. številke pozicijskega vzorca, npr. B1 pritisnite

programsko tipko "Prevzem". Pozicijski vzorec se potem znova izvede.

(samo pri G-kodi)
Pozicija (samo pri Vnos številke pozicijskega vzorca
ShopTurn)
Struženje
8.2 Struženje
8.2 Struženje
8.2.1 Splošno
Pri vseh ciklih struženja izven konturnega struženja (CYCLE95) je pri kombinaciji grobe in
fine obdelave na voljo možnost, da pri fini obdelavi procentualno zmanjšate podajanje.
Proizvajalec stroja
8.2.2 Odrezovanje (CYCLE951)
Funkcija
S ciklom "Odrezovanje" lahko vzdolžno ali čelno odrežete vogale na zunanjih in notranjih
konturah.
Napotek
Odrezovanje vogala
Varnostna razdalja se pri tem ciklu dodatno omeji s podatki nastavitev. Pri obdelavi se vedno
upošteva nižja vrednost.
Tip obdelave
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi se rezi ustvarijo vzporedno z osjo, vse do programiranega dodatka za
fino obdelavo. Če niste programirali dodatka za fino obdelavo, se pri grobi obdelavi
odrezovanje izvede do končne konture.
Cikel pri grobi obdelavi po potrebi zmanjša programirano globino dodatka D, tako da se
ustvarijo rezi enake velikosti. Če je skupna globina dodatka npr. 10, vnesli pa ste globino
dodatka 3, bi nastali rezi velikosti 3, 3, 3 in 1. Cikel potem zmanjša globino dodatka na
2,5, da se ustvarijo štirje enaki rezi.
Ali orodje na koncu vsakega reza zaokroži konturo za globino dodatka D, da se odstranijo
odvečni vogali, ali se takoj dvigne, je odvisno od kota med konturo in rezalnim robom
orodja. Pod kakšnim kotom se izvede zaokroževanje je določeno s podatki stroja.
Struženje
8.2 Struženje
Proizvajalec stroja
Če orodje na koncu reza ne zaokroži konture, se s hitrim premikom dvigne na varnostno

razdaljo ali na vrednost, shranjeno v podatkih stroja. Cikel vedno upošteva manjšo vrednost,
saj se lahko sicer pri odrezovanju na notranjih konturah konture poškodujejo.
Proizvajalec stroja
● Fina obdelava
Fina obdelava poteka v enaki smeri kot groba obdelava. Pri fini obdelavi cikel samodejno
izbere in prekliče korekcijo polmera orodja.
Približevanje/umik
1. Orodje se s hitrim premikom najprej premakne na znotraj cikla izračunano začetno točko
za obdelavo (referenčna točka + varnostna razdalja).
2. Orodje se s hitrim premikom prestavi na 1. globino dodatka.
3. 1. rez se odrezuje s podajanjem za obdelavo.
4. Orodje s podajanjem za obdelavo povleče ob konturi ali se s hitrim premikom dvigne (glej
razdelek Groba obdelava).
5. Orodje se s hitrim premikom prestavi na začetno točko za naslednjo globino dodatka.
6. Naslednji rez se odrezuje s podajanjem za obdelavo.
7. Koraki 4 do 6 se ponavljajo, dokler ni dosežena končna globina.
8. Orodje se s hitrim premikom umakne na varnostno razdaljo.
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programsko tipko "Struženje".

4. S programsko tipko izberite enega od treh ciklov odrezovanja:
Preprost cikel odrezovanja linije.
Odpre se okno vnosa "Odrezovanje 1".
-ALI
Struženje
8.2 Struženje
Cikel odrezovanja linije s polmeri ali posnetji.

-ALI
Cikel odrezovanja z nakloni, polmeri ali posnetji.

SC Varnostna razdalja mm D Številka rezalnega roba
F Podajanje * F Podajanje mm/vrt.

Lega Lega obdelave:
Smer Smer odrezovanja (ravno ali vzdolžno) v koordinatnem sistemu

obdelave vzporedno z Z-osjo (vzdolžno) vzporedno z X-osjo (ravno)
zunaj znotraj zunaj znotraj
X0 Referenčna točka v X ∅ (absolutno, vedno premer) mm

Z0 Referenčna točka v Z (absolutno) mm
X1 Končna točka X ∅ (absolutno) ali končna točka X glede na X0 (inkrementalno)
Z1 Končna točka Z ∅ (absolutno) ali končna točka Z glede na Z0 (inkrementalno) ali
D Maksimalni globinski dodatek – (ne pride v poštev pri fini obdelavi) mm
Struženje
8.2 Struženje

UX Dodatek za fino obdelavo v X– (ne pride v poštev pri fini obdelavi) mm
UZ Dodatek za fino obdelavo v Z– (ne pride v poštev pri fini obdelavi) mm
FS1...FS3 ali R1...R3 Širina posnetja (FS1...FS3) ali polmer zaokrožitve (R1...R3) - (ne pri mm
odrezovanje 1)
Izbira parametrov vmesna točka
Vmesno točko lahko določite s podatki o pozicijah ali kotih. Možne so naslednje
kombinacije - (ne pri odrezovanju 1 in 2)
• XM ZM
• XM α1
• XM α2
• α1 ZM
• α2 ZM
• α1 α2
XM Vmesna točka X ∅ (absolutno) ali vmesna točka X glede na X0 (inkrementalno) mm
ZM Vmesna točka Z (absolutno ali inkrementalno) mm
α1 Kot 1. roba Stopinje
α2 Kot 2. roba Stopinje
8.2.3 Zarezovanje (CYCLE930)
Funkcija
S ciklom "Zarezovanje" lahko izdelate simetrične in asimetrične utore na poljubnih ravnih
elementih konture.
Zunanje ali notranje utore lahko obdelujete vzdolžno ali čelno. S parametri za širino globino
utora določite obliko utorov. Če je utor širši od aktivnega orodja, se širina odrezava v več
korakih. Pri tem se orodje pri vsakem utoru zamakne za (maksimalno) 80% lastne širine.
Za dno in boke utora lahko navedete dodatek fine obdelave, do katerega naj se odrezuje pri
grobi obdelavi.
Čas zadrževanja med zarezovanjem in umikom je določen s podatki nastavitev.
Proizvajalec stroja
Struženje
8.2 Struženje
Približevanje/umik pri grobi obdelavi

Globina dodatka D > 0
1. Orodje se s hitrim premikom najprej premakne na znotraj ciklusa izračunano začetno
točko.
2. Orodje v sredini zareže z globino dodatka D.
3. Orodje se s hitrim premikom umakne za vrednost D + varnostno razdaljo.
4. Orodje zareže zraven 1. utora z globino dodatka 2 · D.
5. Orodje se s hitrim premikom umakne za vrednost D + varnostno razdaljo.
6. Orodje zareže obojestransko v 1. in 2. utor vsakič z globino dodatka 2 · D, dokler ni
dosežena končna globina T1.
Med posameznimi zarezovanji se orodje s hitrim premikom vsakič umakne za vrednost D
+ varnostno razdaljo. Po zadnjem zarezovanju se orodje s hitrim premikom vsakič
umakne nazaj na varnostno razdaljo.
7. Vsi nadaljnji utori se izdelajo obojestransko in neposredno do končne globine T1. Med
posameznimi cikli se orodje s hitrim premikom vsakič umakne nazaj na varnostno
razdaljo.
Približevanje/umik pri fini obdelavi

točko.
2. Orodje s podajanjem za obdelavo potuje ob boku navzdol in na dnu naprej do sredine.
4. Orodje s podajanjem za obdelavo potuje vzdolž drugega boka in na dnu naprej do
sredine.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Zarezovanje".

Odpre se okno vnosa "Zarezovanje".
4. S programsko tipko izberite enega od treh ciklov zarezovanja:
Preprost cikel zarezovanja
Struženje
8.2 Struženje
-ALI
Cikel zarezovanja s posnetji, polmeri ali posnetji
-ALI
Cikel zarezovanja na posameznem posnetju s posnetji, polmeri ali
posnetji


• ∇ + ∇∇∇ (groba in fina obdelava)
Lega Položaj zarezovanja:
X0 Referenčna točka v X ∅ mm
Z0 Referenčna točka v Z mm
B1 Širina utora mm
T1 Globina utora (absolutno) ali globina utora glede na X0 ali Z0 (inkrementalno) mm
D • Maksimalni globinski dodatek pri potopitvi - (samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
• Pri 0: Potopitev v enem rezu – (samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇)
D = 0: 1. Rez se izvede neposredno do končne globine T1
D > 0: 1. in 2. rez se izvedeta obojestransko okoli globine dodatka D, da bi omogočili
boljše odstranjevanje ostružkov in preprečili zlom orodja, glejte Približevanje/umik pri
grobi obdelavi.
Obojestranski rez ni mogoč, če orodje doseže dno utora samo na eni poziciji.
UX ali U Dodatek za fino obdelavo v X ali dodatek za fino obdelavo v X in Z – (samo pri ∇ in ∇ + mm
∇∇∇)
UZ Dodatek za fino obdelavo v Z – (pri UX, samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
N Število utorov (N = 1....65535)
Struženje
8.2 Struženje

DP Razmik med utori (inkrementalno) mm
Pri N = 1 se DP ne prikaže
α1, α2 Kot boka 1 oz. kot boka 2 – (samo pri utoru 2 in 3) Stopinje
Z ločenimi koti se lahko orišejo asimetrični utori. Koti lahko merijo od 0 do 90°.
FS1...FS4 ali Širina posnetja (FS1...FS4) ali radij zaokrožitve (R1...R4) – (samo pri utoru 2 in 3) mm
R1...R4
α0 Kot nagiba - (samo pri utoru 3) Stopinje
8.2.4 Zastruženje oblike E in F (CYCLE940)
Funkcija
S cikli "Zastruženje oblike E" ali "Zastruženje oblike F" lahko stružite obliko E ali F po normi
DIN 509.
Približevanje/umik
točko.
2. Zastruženje se izvede v enem rezu s podajanjem za obdelavo, ki se začne na boku in
poteka do prečnega podajanja VX.
3. Orodje se s hitrim premikom umakne na začetno točko.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Zastruženje".

Odpre se okno vnosa "Zastruženje".
4. S programsko tipko izberite enega od naslednjih ciklov zastruženja:
Pritisnite programsko tipko "Zastruženje oblike E".
Odpre se okno vnosa "Zastruženje oblike E (DIN 509)".
-ALI
Pritisnite programsko tipko "Zastruženje oblike F".
Odpre se okno vnosa "Zastruženje oblike F (DIN 509)".
Struženje
8.2 Struženje
Parametri programa G-kode (zastruženje oblike E) Parameter programa ShopTurn (zastruženje oblike E)

Lega Lega pri obdelavi oblike E:
Velikost zastruženja po DIN-tabeli:

npr.: E1.0 x 0.4 (zastruženje oblike E)
X0 Referenčna točka X ∅ mm
X1 Dodatek v X ∅ (absolutno) ali dodatek v X (inkrementalno) mm
VX Prečno podajanje ∅ (absolutno) ali prečno podajanje (inkrementalno) mm
Struženje
8.2 Struženje
Parametri programa G-kode (zastruženje oblike F) Parameter programa ShopTurn (zastruženje oblike F)

Lega Lega obdelave oblike F:
Velikost zastruženja po DIN-tabeli:

npr.: F0.6 x 0.3 (zastruženje oblike F)
X1 Dodatek v X ∅ (absolutno) ali dodatek v X (inkrementalno) mm
Z1 Dodatek v Z ∅ (absolutno) ali dodatek v Z (inkrementalno) – (samo pri zastruženju mm
oblike F)
VX Prečno podajanje ∅ (absolutno) ali prečno podajanje (inkrementalno) mm
Struženje
8.2 Struženje
8.2.5 Zastruženje navoja (CYCLE940)
Funkcija
S cikli "Zastruženje navoja DIN" ali "Zastruženje navoja" lahko programirate izdelovanje
žleba pri navoju po normi DIN 76 za obdelovance z metričnim ISO-navojem ali izdelovanje
žleba pri navoju, ki je prosto definirano.
Približevanje/umik
točko.
2. Prvi rez se s podajanjem za obdelavo prične na prvem boku in se izvede vzdolž oblike
izdelovanja žleba pri navoju do varnostne razdalje.
3. Orodje se s hitrim premikom premakne do naslednje začetne pozicije.
4. Koraka 2 in 3 se ponavljata, dokler ni žleb pri navoju v celoti izdelan.
5. Orodje se s hitrim premikom umakne na začetno točko.
Pri fini obdelavi se orodje premakne do prečnega podajanja VX.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Zastruženje".
4. Pritisnite programsko tipko "Zastruženje navoja DIN".

Odpre se okno vnosa "Zastruženje navoja (DIN 76)".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Zastruženje navoja".
Odpre se okno vnosa "Zastruženje navoja".
Parameter programa G-kode Parameter programa ShopTurn

(zastruženje navoja DIN) (zastruženje navoja DIN)
Struženje
8.2 Struženje

Lega Lega obdelave:
Smer • vzdolžno
obdelave
• vzporedno s konturo
Oblika • Normalna (oblika A)
• Kratka (oblika B)
P Vzpon navoja (izberite iz vnaprej določene DIN-tabele ali vnesite) mm/vrt.
α Kot potopitve Stopinje
VX Prečno podajanje ∅ (absolutno) ali prečno podajanje (inkrementalno) – (samo pri mm
∇∇∇ in ∇ + ∇∇∇)
D Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
U ali UX Dodatek za fino obdelavo v X ali dodatek za fino obdelavo v X in Z – (samo pri ∇ in mm
∇ + ∇∇∇)
UZ Dodatek za fino obdelavo v Z – (samo pri UX, ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
Struženje
8.2 Struženje
Parametri programa G-kode (zastruženje navoja) Parameter programa ShopTurn (zastruženje navoja)

Smer • vzdolžno
obdelave
• vzporedno s konturo
Lega Lega obdelave:
X1 Globina zastruženja glede na X ∅ (absolutno) ali globina zastruženja glede na X mm
(inkrementalno)
Z1 Dodatek Z (absolutno ali inkrementalno) mm
R1 Polmer zaokrožitve 1 mm
R2 Polmer zaokrožitve 2 mm
VX Prečno podajanje ∅ (absolutno) ali prečno podajanje (inkrementalno) – (samo pri
∇∇∇ in ∇ + ∇∇∇)
D Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
U ali UX Dodatek za fino obdelavo v X ali dodatek za fino obdelavo v X in Z – (samo pri ∇ mm
in ∇ + ∇∇∇)
UZ Dodatek za fino obdelavo v Z – (samo pri UZ, ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
Struženje
8.2 Struženje
8.2.6 Struženje navoja (CYCLE99)
Funkcija
S ciklom "Vzdolžni navoj", "Konusni navoj" ali "Čelni navoj" lahko stružite zunanji ali notranji
navoj s konstantnim ali spremenljivim korakom.
Navoji so lahko eno- ali večhodni.
Pri metričnih navojih (vzpon navoja P v mm/vrt.) cikel priredi parameter Globina navoja H1 z
vrednostjo, izračunano glede na vzpon navoja. To vrednost lahko spremenite.
Privzete nastavitve je treba aktivirati prek podatkov nastavitve SD 55212
$SCS_FUNCTION_MASK_TECH_SET.
Proizvajalec stroja
Cikel predpostavlja vreteno s krmiljenim številom vrtljajev in z merilnikom poti.
Prekinitev rezanja navoja

Postopek rezanja navoja lahko prekinete (npr. če je rezalna plošča zlomljena).
1. Pritisnite tipko <CYCLE STOP>.
Orodje se umakne iz reza navoja, vreteno pa se ustavi.
2. Zamenjajte rezalno ploščo in pritisnite tipko <CYCLE START>.
Prekinjena obdelava navoja se ponovno zažene in sicer s prekinjenim rezom na isti
globini.
Dodatna obdelava navoja

Navoj lahko naknadno obdelate. V ta namen preidite v način "JOG" in izvedite sinhronizacijo
navoja.
Glejte tudi
Podatki nastavitve za cikle (Stran 201)
Sinhroniziranje navoja (Stran 112)
Struženje
8.2 Struženje
Približevanje/umik
1. Orodje se s hitrim premikom premakne na znotraj ciklusa izračunano začetno točko.
2. Navoj s predtekom:
Orodje se s hitrim premikom premakne na prvo začetno pozicijo, prestavljeno za predtek
navoja LW.
Navoj z utekom:
Orodje se s hitrim premikom premakne na začetno pozicijo, prestavljeno za utek navoja
LW2.
3. 1. rez se z vzponom navoja P izdela do izteka navoja LR.
4. Navoj s predtekom:
Orodje se s hitrim premikom premakne na razdaljo povratka VR in nato na naslednjo
začetno pozicijo.
Navoj z utekom:
Orodje se s hitrim premikom premakne na razdaljo povratka VR in nato znova na začetno
pozicijo.
5. Koraka 3 in 4 se ponavljata, dokler ni navoj v celoti izdelan.
6. Orodje se s hitrim premikom umakne na ravnino umika.
Obdelavo navoja lahko kadar koli prekinete s funkcijo "Hitri dvig". Ta funkcija omogoča, da
orodje pri dviganju ne poškoduje koraka navoja.
Postopek pri vzdolžnem navoju, konusnem navoju ali čelnem navoju

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Navoj".

Odpre se okno vnosa "Navoj".
4. Pritisnite programsko tipko "Vzdolžni navoj".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Konusni navoj".
Odpre se okno vnosa "Konusni navoj".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Čelni navoj".
Odpre se okno vnosa "Čelni navoj".
Struženje
8.2 Struženje
Parametri programa G-kode (vzdolžni navoj) Parameter programa ShopTurn (vzdolžni navoj)

• brez
• ISO-metrično
• Whitworth BSW
• Whitworth BSP
• UNC
Izbira – (ni na voljo pri Navedba vrednosti iz tabele, npr. M10, M12, M14, ...
tabeli "brez")
P Izbira vzpona/korakov navoja pri tabeli "brez" oz. navedba vzpona/korakov navoja mm/vrt.
glede na izbiro tabele navojev: cola/vrt.
koraki/"
• Vzpon navoja v mm/obrat
MODUL
• Vzpon navoja v colah/obrat
• Koraki navoja na colo
• Vzpon navoja v MODULU
G Sprememba vzpona navoja na obrat – (samo pri P = mm/vrt. ali cola/vrt.) mm/vrt.2
G = 0: Vzpon navoja P se ne spremeni.
G > 0: Vzpon navoja P se na obrat poveča za vrednost G.
G < 0: Vzpon navoja P se na obrat zmanjša za vrednost G.
Če sta znana začetni in končni korak navoja, se lahko sprememba koraka navoja
za programiranje izračuna na naslednji način:
|Pe2 - P2 |
G = ----------------- [mm/vrt.2]
2 * Z1
Pri tem pomeni:
Pe: Končni korak navoja [mm/vrt.]
P: Začetni korak navoja [mm/vrt.]
Z1: Dolžina navoja [mm]
Večji vzpon navoja pomeni večjo razdaljo med koraki navoja na obdelovancu.
Struženje
8.2 Struženje

Dodatek (samo pri ∇ in • Linearno:
∇ + ∇∇∇)
Dodatek s konstantno globino reza
• Degresivno:
Dodatek s konstantnim prerezom odrezka

Navoj • Notranji navoj
• Zunanji navoj
X0 Referenčna točka X iz tabele navojev ∅ (absolutno) mm

Z0 Referenčna točka Z (absolutno) mm
Z1 Končna točka navoja (absolutno) ali dolžina navoja (inkrementalno) mm
LW Predtek navoja (inkrementalno) mm
Začetna točka navoja je referenčna točka, ki je prestavljena naprej za predtek
navoja W (X0, Z0). Predtek navoja lahko koristite, če želite posamezne reze izvesti
nekoliko prej, da lahko tako tudi začetek navoja natančno izdelate.
ali Utek navoja (inkrementalno)
LW2 Utek navoja lahko koristite, če se navoju, ki ga nameravate izdelati, ne morete mm
približati s strani, temveč morate zarezati v material (na primer utor za mazanje na
gredi).
ali Utek navoja = iztek navoja (inkrementalno)
LW2 = LR mm
LR Iztek navoja (inkrementalno) mm

Iztek navoja lahko uporabite, če želite na koncu navoja poševno izpeljati (primer
utor za mazanje na gredi).
H1 Globina navoja iz tabele navojev (inkrementalno) mm
DP Naklon dodatka kot bok (inkrementalno) – (alternativno k naklonu dodatka kot kot) mm
DP > 0: Dodatek vzdolž zadnjega boka
DP < 0: Dodatek vzdolž sprednjega boka
ali
Naklon dodatka kot kot – (alternativno k naklonu dodatka kot bok) Stopinje
αP
α > 0: Dodatek vzdolž zadnjega boka
α < 0: Dodatek vzdolž sprednjega boka
α = 0: dodajanje pravokotno na smer reza
Če želimo dodajati vzdolž bokov, sme absolutna vrednost tega parametra znašati
maksimalno polovični kot boka orodja.
Dodatek vzdolž boka
Dodatek s spremenljivim bokom (alternativno)
Namesto vzdolž boka lahko dodajate tudi s spremenljivim bokom, da se ne
obremenjuje vedno isti rezalni rob orodja. Na ta način lahko podaljšate življenjsko
dobo orodja.
α > 0: Začetek na zadnjem boku
α < 0: Začetek na sprednjem boku
D1 ali ND Globina prvega dodatka ali število rezov grobe obdelave mm
(samo pri ∇ in Pri preklapljanju med številom rezov grobe obdelave in prvim dodajanjem se
∇ + ∇∇∇) prikaže posamezna pripadajoča vrednost.
Struženje
8.2 Struženje

U Dodatek za fino obdelavo v X in Z - (samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
NN Število praznih hodov – (samo pri ∇∇∇ in ∇ + ∇∇∇)
VR Razdalja povratka (inkrementalno) mm
Večhodno Ne
α0 Odmik začetnega kota Stopinje
Da
N Število korakov navoja
Število korakov navoja se enakomerno porazdeli po obodu
vrtečega dela, pri čemer je 1. korak navoja vedno pozicioniran pri
0°.
DA Globina menjave navoja (inkrementalno) mm
Najprej obdelajte vse korake navoja zaporedoma do globine
menjave navoja DA, nato spet vse korake navoja zaporedoma do
globine 2 · DA itd., dokler ni dosežena končna globina.
DA = 0: Globina menjave navoja se ne upošteva, to pomeni, da je
treba vsak korak navoja do konca obdelati, preden se začne
obdelava naslednjega koraka.
Obdelava: • Kompletno ali
• od navoja N1
N1 (1...4) začetni navoj N1 = 1...N ali

• samo navoj NX
NX (1...4) 1 od N navojev
Parametri programa G-kode (konusni navoj) Parameter programa ShopTurn (konusni navoj)
Struženje
8.2 Struženje

P • Vzpon navoja v mm/obrat mm/vrt.
cola/vrt.
koraki/"
• Koraki navoja na colo MODUL
|Pe2 - P2 |
G = ----------------- [mm/vrt.2]
2 * Z1
Pri tem pomeni:
∇ + ∇∇∇)
• Degresivno:

• Zunanji navoj
X0 Referenčna točka X ∅ (absolutno, vedno premer) mm

X1 ali Končna točka X ∅ (absolutno) ali končna točka glede na X0 (inkrementalno) ali mm ali
X1α Naklon navoja Stopinje
Z1 Končna točka X ∅ (absolutno) ali končna točka glede na Z0 (inkrementalno) mm

Struženje
8.2 Struženje

navoja W (X0, Z0). Predtek navoja lahko koristite, če želite posamezne reze
izvesti nekoliko prej, da lahko tako tudi začetek navoja natančno izdelate.
gredi).
LW2 = LR mm

H1 Globina navoja (inkrementalno) mm
DP Naklon dodatka kot bok (inkrementalno) – (alternativno k naklonu dodatka kot kot) mm
ali
αP
dobo orodja.
Večhodno Ne
Da
vrtečega dela, pri čemer je 1. korak navoja vedno pozicioniran
pri 0°.
Struženje
8.2 Struženje

menjave navoja DA, nato spet vse korake navoja zaporedoma
do globine 2 · DA itd., dokler ni dosežena končna globina.
DA = 0: Globina menjave navoja se ne upošteva, to pomeni, da
je treba vsak korak navoja do konca obdelati, preden se začne
• od navoja N1

• samo navoj NX
Parameter programa G-kode (čelni navoj) Parameter programa ShopTurn (čelni navoj)

P • Vzpon navoja v mm/obrat mm/vrt.
cola/vrt.
koraki/"
• Koraki navoja na colo MODUL
|Pe2 - P2 |
G = ----------------- [mm/vrt.2]
2 * Z1
Pri tem pomeni:
Struženje
8.2 Struženje

∇ + ∇∇∇)
• Degresivno:

• Zunanji navoj
X1 Končna točka navoja ∅ (absolutno) ali dolžina navoja (inkrementalno) mm
navoja W (X0, Z0). Predtek navoja lahko koristite, če želite posamezne reze izvesti
nekoliko prej, da lahko tako tudi začetek navoja natančno izdelate.
gredi).
LW2 = LR mm

H1 Globina navoja (inkrementalno) mm
DP Naklon dodatka kot bok (inkrementalno) – (alternativno k naklonu dodatka kot kot)
ali
αP
dobo orodja.
Struženje
8.2 Struženje

Večhodno Ne
Da
vrtečega dela, pri čemer je 1. korak navoja vedno pozicioniran pri
0°.
menjave navoja DA, nato spet vse korake navoja zaporedoma do
globine 2 · DA itd., dokler ni dosežena končna globina.
DA = 0: Globina menjave navoja se ne upošteva, to pomeni, da je
treba vsak korak navoja do konca obdelati, preden se začne
• od navoja N1

• samo navoj NX
Struženje
8.2 Struženje
8.2.7 Navojna veriga (CYCLE98)
Funkcija
Cikel vam omogoča ustvarjanje več zaporednih cilindričnih ali konusnih s konstantnim
vzponom v vzdolžni in čelni obdelavi, pri katerih je lahko vzpon navoja različen.
Navoji so lahko eno- ali večhodni. Pri večhodnih navojih se posamezni koraki navoja
obdelajo zaporedoma.
Desni ali levo navoj določite s smerjo vrtenja vretena in s smerjo podajanja.
Dodajanje poteka samodejno s konstantno globino dodatka oz. konstantnim prerezom
odrezka.
● Pri konstantni globini dodatka se prerez odrezka od reza do reza povečuje. Dodatek za
fino obdelavo se po grobi obdelavi odstrani z enim rezom.
Pri manjših globinah navoja lahko konstantna globina dodatka pomeni boljše pogoje
rezanja.
● Pri konstantnem prerezu odrezka ostane pritisk reza konstanten pri vseh rezih grobe
obdelave, globina dodatka pa se zmanjša.
Korektura podajanje je med stavki premika z navojem ne neučinkovita. Korekture vretena
med izdelovanjem navoja ne smete spreminjati.
Prekinitev rezanja navoja

Postopek rezanja navoja lahko prekinete (npr. če je rezalna plošča zlomljena).
1. Pritisnite tipko <CYCLE STOP>.
Orodje se umakne iz reza navoja, vreteno pa se ustavi.
2. Zamenjajte rezalno ploščo in pritisnite tipko <CYCLE START>.
Prekinjena obdelava navoja se ponovno zažene in sicer s prekinjenim rezom na isti
globini.
Približevanje/umik
1. Približevanje začetni točki, določeni znotraj cikla, na začetku poti uteka za prvi korak
navoja z G0.
2. Dodajanje za grobo obdelavo glede na določen tip dodatka.
3. Rezanje navoja se ponovi glede na programirano število rezov grobe obdelave.
4. Pri naslednjem rezu se z G33 odreže dodatek za fino obdelavo.
Struženje
8.2 Struženje
5. Ta rez se ponovi glede na števil praznih rezov.

6. Za vsak nadaljnji korak navoja se ves postopek gibov ponovi.
Postopek pri navojni verigi

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Navoj".

Odpre se okno vnosa "Navoj".
4. Pritisnite programsko tipko "Navojna veriga".
Odpre se okno vnosa "Navojna veriga".


∇ + ∇∇∇)
• Degresivno:

• Zunanji navoj

P0 Vzpon navoja 1 mm/vrt.
cola/vrt.
koraki/"
MODUL
Struženje
8.2 Struženje

X1 ali X1α • Vmesna točka 1 X ∅ (absolutno) ali mm
• Vmesna točka 1 glede na X0 (inkrementalno) ali
stopinje
• Naklon navoja 1
Z1 • Vmesna točka 1 X ∅ (absolutno) ali mm
• Vmesna točka 1 glede na Z0 (inkrementalno)
P1 Vzpon navoja 2 (enota se parametrira kot pri P0) mm/vrt.
cola/vrt.
koraki/"
MODUL
X2 ali X2α • Vmesna točka 2 X ∅ (absolutno) ali mm
• Vmesna točka 2 glede na X1 (inkrementalno) ali
stopinje
• Naklon navoja 2
Z2 • Vmesna točka 2 Z (absolutno) ali mm
• Vmesna točka 2 glede na Z1 (inkrementalno)
P2 Vzpon navoja 3 (enota se parametrira kot pri P0) mm/vrt.

cola/vrt.
koraki/"
MODUL
X3 • Končna točka X ∅ (absolutno) ali mm
• Končna točka 3 glede na X2 (inkrementalno) ali
stopinje
• Naklon navoja 3
Z3 • Končna točka Z ∅ (absolutno) ali mm
• Končna točka glede na Z2 (inkrementalno)
LW Tek navoja mm
LR Iztek navoja mm
H1 Globina navoja mm
DP ali αP Naklon dodatka (bok) ali naklon dodatka (kot) mm ali
stopinje
• Dodatek vzdolž enega boka
• Dodatek s spremenljivim bokom
D1 ali ND Globina prvega dodatka ali število rezov grobe obdelave – (samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
U Dodatek za fino obdelavo v X in Z – (samo pri ∇ in ∇ + ∇∇∇) mm
VR Razdalja povratka mm
Večhodno Ne
Da
Struženje
8.2 Struženje

8.2.8 Prebod (CYCLE92)
Funkcija
Če želite odrezati rotacijsko simetrične dele (npr. vijake, sornike ali cevi), uporabite cikel
"Prebod".
Na robu končnega izdelka lahko programirate posnetje ali zaokrožitev. Do globine X1 lahko
obdelava poteka s konstantno hitrostjo rezanja V ali številom vrtljajev S, naprej pa samo še s
konstantnim številom vrtljajev. Od globine T1 naprej lahko programirate tudi zmanjšano
podajanje FR oz. zmanjšano število vrtljajev SR, da hitrost prilagodite manjšemu premeru.
S parametri X2 vnesite končno globino, ki jo želite doseči s prebodom. Pri ceveh na primer ni
nujno odrezovati popolnoma do sredine, temveč zadostuje že, če zarežete nekoliko dlje kot
je debelina stene cevi.
Približevanje/umik
točko.
2. S podajanjem za obdelavo se izdela posnetje ali polmer.
3. Prebadanje se s podajanjem za obdelavo izvede do globine T1.
4. Prebadanje se z zmanjšanim podajanjem FR in zmanjšanim številom vrtljajev SR
nadaljuje do globine X2.
Če je stružni stroj ustrezno nastavljen, lahko aktivirate prijem obdelovanca (prijemalec
obdelovanca), ki sprejme odrezani obdelovanec. Aktivacijo prijema obdelovanca je treba
odobriti v podatkih stroja.
Proizvajalec stroja
Struženje
8.2 Struženje
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Prebod".

Odpre se okno vnosa "Prebod".


DIR Smer vrtenja vretena
(samo pri G-kodi)
S Število vrtljajev vretena vrt./min

V Konstantna hitrost rezanja m/min
SV Zgornja meja vrtljajev – (samo pri konstantni hitrosti rezanja V) vrt./min
X0 Referenčna točka v X ∅ (absolutno, vedno premer) mm
Z0 Referenčna točka v Z (absolutno) mm
FS ali R Širina posnetja ali radij zaokrožitve mm
X1 Globina zmanjšanja hitrosti ∅ (absolutno) ali globina zmanjšanja hitrosti glede na mm
X0 (inkrementalno)
FR zmanjšano podajanje mm/vrt.
(samo pri ShopTurn)
FR *
(samo pri G-kodi)
SR zmanjšano število vrtljajev vrt./min
X2 Končna globina X ∅ (absolutno) ali končna globina glede na X1 (inkrementalno) mm
Struženje
8.3 Konturno struženje
8.3.1 Splošno
Funkcija
S ciklom "Konturno struženje" lahko ustvarite preproste ali kompleksne konture. Kontura je
sestavljena iz posameznih elementov konture, pri čemer definirano konturo določata najmanj
dva in največ 250 elementov.
Med elementi konture lahko programirate posnetja, polmere, zastruženja ali tangencialne
prehode.
Integrirano konturno računalo računa presečišča posameznih elementov konture, pri tem
upošteva geometrijske povezave in s tem omogoča vnos elementov, ki niso dovolj
dimenzionirani.
Pri obdelavi konture lahko upoštevate konturo surovca, ki jo je treba vnesti pred konture
končnega izdelka. Nato izberite eno od naslednjih tehnologij obdelave:
● Odrezovanje
● Dolbenje
● Potopno struženje
Pri vseh treh različnih tehnologijah lahko vedno izvedete grobo obdelavo, odstranjevanje
ostankov materiala in fino obdelavo.
Programiranje
Programiranje za odrezovanje je videti tako:
Napotek
Pri programiranju G-kode upoštevajte, da morajo biti konture postavljene za identifikacijo
konca programa!
1. Vnos konture surovca

Če želite pri odrezovanju proti konturi kot obliki surovca upoštevati eno konturo surovca
(ne pa cilindra ali dodatka), morate pred konturo končnega izdelka določiti konturo
surovca. Konturo surovca po vrsti sestavite skupaj iz različnih elementov konture.
2. Vnos konture končnega izdelka
Konturo končnega izdelka po vrsti sestavite skupaj iz različnih elementov konture.
3. Klic konture – samo pri programih G-kode
Struženje
4. Odrezovanje proti konturi (groba obdelava)

Kontura se obdela vzdolžno oz. čelno ali vzporedno s konturo.
5. Odstranjevanje ostankov (groba obdelava)
ShopTurn pri odrezovanju konture samodejno zazna ostanek materiala. Pri programiranju
G-kode je treba pri odrezovanju najprej določiti, ali poteka s prepoznavanjem ostankov ali
brez. Z ustreznim orodjem lahko ostanke odstranite, ne da bi bilo treba znova obdelati
celotno konturo.
6. Odrezovanje proti konturi (fina obdelava)
Če ste pri grobi obdelavi programirali dodatek fine obdelave, se kontura še enkrat obdela.
8.3.2 Prikaz konture
Program G-kode
V urejevalniku se kontura prikaže v odseku programa s posameznimi programskimi stavki.
Ko odprete posamezni stavek, se odpre kontura.
Program ShopTurn
Cikel prikaže konturo v programu kot programski stavek. Ko odprete stavek, se posamezni
elementi konture simbolično naštejejo in prikažejo v obliki črtne grafike.
Simbolični prikaz
Posamezni elementi konture se v vnesenem vrstnem redu simbolično prikažejo zraven okna
grafike.
Element konture Simbol Pomen

Začetna točka Začetna točka konture
Linija navzgor Linija v 90-stopinjski mreži
Linija navzdol Linija v 90-stopinjski mreži
Linija v levo Linija v 90-stopinjski mreži
Linija v desno Linija v 90-stopinjski mreži
Linija poljubno Linija s poljubnim naklonom
Krožni lok v desno Krog
Krožni lok v levo Krog
Struženje

Pol Linija diagonalno ali krog v
polarnih koordinatah
Zaključek konture KONEC Konec opisa konture
Različne barve simbolov označujejo stanje:
Ospredje Ozadje Pomen

črno modra Kazalka na aktivnem elementu
črno oranžno Kazalka na aktivnem elementu
črno belo Običajni element
rdeča belo Element se trenutno ne
obravnava (obravnava se šele,
ko ga s kazalko izberete)
Grafični prikaz
Sinhrono s tekočim vnosom elementov konture se v oknu grafike prikaže napredek
programiranja konture v obliki črtne grafike.
Ustvarjeni element konture ima pri tem lahko različne vrste črt in barv:
● črna: Programirana kontura
● oranžna: Trenutni element konture
● zeleno, črtkano: Alternativni element
● modro, pikčasto: Delno določen element
Spreminjanje velikosti koordinatnega sistema v merilu se prilagodi spremembam celotne
konture.
Lega koordinatnega sistema se ravno tako prikaže v oknu grafike.
Struženje
8.3.3 Ustvarjanje nove konture
Funkcija
Za vsako konturo, ki jo želite odrezavati, morate ustvariti lastno konturo.
Pri ustvarjanju nove konture morate najprej določiti začetno točko. Vnesite elemente konture.
Konturni procesor nato samodejno definira konec konture.
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programsko tipko "Konturno struženje".
3. Pritisnite programski tipki "Kontura" in "Nova kontura".

4. Vnesite ime nove konture. Ime konture mora biti enolično.

Odpre se okno vnosa za začetno točko konture.
Vnesite posamezne elemente konture (glejte poglavje "Ustvarjanje
elementov konture").

Z Začetna točka Z (absolutno) mm
X Začetna točka X ∅ (absolutno) mm
Prehod ob Tip prehoda
začetku konture
• Polmer
• Posnetje
FS = 0 ali R = 0: Ni prehodnega elementa
R Prehod na naslednji element – polmer mm
FS Prehod na naslednji element – posnetje mm
Struženje

Smer pred Smer elementa konture proti začetni točki:
konturo
• V negativni smeri vodoravne osi
• V pozitivni smeri vodoravne osi
• V negativni smeri navpične osi
• V pozitivni smeri navpične osi
Dodatni ukazi Za vsak element konture lahko vnesete dodatne ukaze v obliki G-kode. Dodatne ukaze
(maksimalno 40 znakov) vnesete v razširjeni maski parametra (programska tipka "Vsi
parametri"). Pri začetni točki je programska tipka vedno prikazana, pritisniti jo morate
samo pri vnosu dodatnih elementov konture.
Z dodatnimi ukazi G-kode lahko npr. programirate podajanje in M-ukaze. Treba pa je
paziti, da dodatni ukazi ne kolidirajo z generirano G-kodo konture, in da so združljivi z
želeno obdelavo. Zato ne uporabljajte ukazov G-kode skupine 1 (G0, G1, G2, G3),
koordinat v ravnini ter ukazov G-kode, ki potrebujejo samostojen stavek.
Pri fini obdelavi konture se uporablja način zvezne poti (G64). To pomeni, da konturni
prehodi, kot so vogali, posnetja ali polmeri morebiti ne bodo natančno obdelani.
Če želite to preprečiti, imate možnost, da pri programiranju uporabite dodatne ukaze.
Primer: Za konturo programirajte najprej linijo, vzporedno z X, in za parameter vnesite
dodatni ukaz "G9" (natančna ustavitev po stavkih). Nato programirajte linijo, vzporedno
z Z. Vogal se obdela natančno, ker je podajanje na koncu linije, vzporedne z X, za
kratek čas enako 0.
Opozorilo:
Dodatni ukazi delujejo samo pri fini obdelavi!
Struženje
8.3.4 Ustvarjanje elementov konture
Ustvarjanje elementov konture

Ko ste ustvarili novo konturo in določili začetno točko, definirajte posamezne elemente
konture, iz katerih je kontura sestavljena.
Za definicijo konture so na voljo naslednji elementi konture:
● Linija navpično
● Linija vodoravno
● Linija diagonalno
● Krog / krožni lok
Za vsak element konture izpolnite lastno masko parametra. Pri vnosu parametrov so vam v
pomoč številni prikazi pomoči, ki pojasnjujejo te parametre.
Če v nekatera polja ne vnesete vrednosti, cikel predvideva, da te vrednosti niso znane in jih
poizkuša izračunati iz drugih parametrov.
Pri konturah, pri katerih ste vnesli več parametrov, kot je nujno potrebno, lahko to privede do
protislovij. V tem primeru poizkusite vnesti manj parametrov in pustite, da kar največ
parametrov izračuna cikel.
Prehodni elementi konture

Med dvema elementoma konture lahko kot prehodni element izberete polmer, posnetje ali pri
ravnih elementih konture tudi zastruženje. Prehodni element do vedno dodan na koncu
elementa konture. Izbira prehodnega elementa konture se izvaja v maski parametra
posameznega elementa konture.
Prehodni element konture lahko uporabite vedno takrat, ko obstaja presečišče obeh
sosednjih elementov in je to presečišče možno izračunati iz vnesenih vrednosti. V
nasprotnem primeru morate uporabiti elemente konture Linija/krog.
Dodatni ukazi
Za vsak element konture lahko vnesete dodatne ukaze v obliki G-kode. Dodatne ukaze
parametri").
Z dodatnimi ukazi G-kode lahko npr. programirate podajanje in M-ukaze. Paziti pa morate,
da dodatni ukazi ne kolidirajo z generirano G-kodo konture. Zato ne uporabljajte ukazov G-
kode skupine 1 (G0, G1, G2, G3), koordinat v ravnini ter ukazov G-kode, ki potrebujejo
samostojen stavek.
Struženje
Dodatne funkcije
Pri programiranju konture so na voljo naslednje dodatne funkcije:
● Tangenta na prejšnji element
Prehod na prejšnji element lahko programirate kot tangento.
● Izbira v pogovornem oknu
Če iz do sedaj vnesenih parametrov lahko izhajata dve različni konturi, morate izbrati eno
izmed obeh.
● Zapiranje konture
Iz aktualne pozicije lahko konturo zaprete z linijo do začetne točke.
Izdelovanje natančnih prehodov konture

Obratuje se v načinu zvezne poti (G64). To pomeni, da prehodi konture, kot so vogali,
posnetja ali polmeri eventualno ne bodo eksaktno obdelani.
Če želite to preprečiti, imate pri programiranju na voljo dve različne možnosti. Uporabite
dodatne ukaze ali programirajte posebno podajanje za prehodni element.
● Dodatni ukaz
Za konturo programirajte najprej navpično linijo in za parameter vnesite dodatni ukaz "G9"
(natančna ustavitev po stavkih). Nato programirajte vodoravno linijo. Vogal se obdela
natančno, ker je podajanje na koncu navpične linije za kratek čas enako nič.
● Podajanje prehodni element
Če ste za element prehoda izbrani posnetje ali polmer, v parametru "FRC" vnesite
zmanjšano podajanje. S počasnejšo obdelavo se element prehoda izdela natančneje.
Postopek vnosa elementov konture
1. Obdelovalni program je odprt. Postavite kazalko na želeno vnosno

pozicijo, običajno na fizični konec programa glede na M02 oz. M30.
2. Vnos konture s podporo konture:
2.1 Pritisnite programske tipke "Konturno struženje", "Kontura" in "Nova
kontura".
Struženje
2.2 V odprto okno vnosa vnesite ime konture, npr. Kontura_1.

2.3 Odpre se zaslon za vnos konture, v katerega najprej vnesite začetno
točko konture. Ta je v levi navigacijski vrstici označena s simbolom "+".
3. Vnesite posamezne elemente konture za smer obdelave.
S programsko tipko izberite element konture.
Odpre se okno vnosa "Linija (npr. Z)".
-ALI
Odpre se okno vnosa "Linija (npr. X)".
-ALI
Odpre se okno vnosa "Linija (npr. Z)".
-ALI
Odpre se okno vnosa "Krog".
4. V zaslon vnosa vnesite vse podatke, ki izhajajo iz skice obdelovanca

(npr. dolžina linij, končna pozicija, prehod na naslednji element, vzpon
navoja itd.).
Element konture se doda konturi.
6. Med vnosom podatkov elementa konture lahko prehod na prejšnji
element programirate kot tangento.
Pritisnite programsko tipko "Tangenta na prejšnji element". V vnosnem
polju parametra α2 se pojavi izbira "tangencialno".
7. Ponovite postopek, dokler kontura ni popolna.
Programirana kontura se vključi v delovni načrt (pogled programov).
9. Če želite, da se pri posameznih elementih konture prikaže več
parametrov, npr. za vnos dodatnih ukazov, pritisnite programsko tipko
"Vsi parametri".
Struženje
Element konture "Linija, npr. Z"

Z Končna točka Z (absolutno ali inkrementalno) mm
α1 Začetni kot za Z-os stopinje
α2 Kot glede na prejšnji element stopinje
Prehod na naslednji Tip prehoda
element
• Polmer
• Zastruženje
• Posnetje
Polmer R Prehod na naslednji element – polmer mm
Zastruženje Oblika E Velikost zastruženja
npr. E1.0x0.4
Oblika F Velikost zastruženja
npr. F0.6x0.3
Navoj DIN P Vzpon navoja mm/vrt.
Navoj Z1 Dolžina Z1 mm
Z2 Dolžina Z2 mm
R1 Dolžina R1 mm
R2 Dolžina R2 mm
T Globina utora mm
Posnetje FS Prehod na naslednji element – posnetje mm
CA Dodatek za brušenje mm
• Dodatek za brušenje desno od konture
• Dodatek za brušenje levo od konture
Dodatni ukazi Dodatni ukazi G-kode
Element konture "Linija, npr. X"

X Končna točka X ∅ (absolutno) ali končna točka X (inkrementalno) mm
element
• Polmer
• Zastruženje
• Posnetje
Zastruženje Oblika E Velikost zastruženja
npr. E1.0x0.4
Oblika F Velikost zastruženja
npr. F0.6x0.3
Struženje

Navoj DIN P Vzpon navoja mm/vrt.
Navoj Z1 Dolžina Z1 mm
Z2 Dolžina Z2 mm
R1 Dolžina R1 mm
R2 Dolžina R2 mm
T Globina utora mm
Element konture "Linija, npr. ZX"

X Končna točka X ∅ (absolutno) ali končna točka X (inkrementalno) mm
element
• Polmer
• Posnetje
Element konture "Krog"

Smer vrtenja • Smer vrtenja desno
• Smer vrtenja levo
Struženje

X Končna točka X ∅ (absolutno ali končna točka X (inkrementalno) mm
K Središče kroga K (absolutno ali inkrementalno) mm
I Središče kroga I ∅ (absolutno) ali središče kroga I (inkrementalno) mm
β1 Končni kot za Z-os stopinje
β2 Kot odprtja stopinje
element
• Polmer
• Posnetje
Element konture "Konec"

V maski parametra "Konec" bodo prikazani podatki za prehod na konec konture prejšnjega
elementa konture.
Vrednosti ni možno urejati.
8.3.5 Vnos dimenzije prilagoditve

Če želite obdelovanec izdelati po meri, lahko pri programiranju dimenzijo prilagoditve
vnesete neposredno v masko parametra.
Dimenzijo prilagoditve vnesite kot sledi:
F<Navedba premera/dolžine> <Tolerančni razred><Stopnja tolerančne kakovosti>
Pri tem "F" označuje, da sledi dimenzija prilagoditve, ki je v tem primeru vrtanje.
Primer: F20h7
Možni tolerančni razredi:
A, B, C, D, E, F, G, H, J, T, U, V, X, Y, Z
Velike črke: Izvrtine
Male črke: Gredi
Možne stopnje tolerančne kakovosti:
od 1 do 18, v kolikor niso omejene s standardom DIN 7150.
Struženje
Računalo za prilagoditev
Pri vnosu vas podpira računalo za prilagoditev.
Postopek
1. Postavite kazalko na želeno vnosno polje.

2. Pritisnite tipko <=>.
Prikaže se žepni kalkulator.
3. Pritisnite programsko tipko "Prilagodi gred" oz. "Prilagodi izvrtino".

Pred vnosna polja za premer oz. dolžino, tolerančni razred in stopnjo
tolerančne kakovosti se samodejno doda "F" (za izvrtino) oz. "f" (za
gred).
4. V prvo polje vnesite vrednost premera oz. dolžine.

5. V drugem polju izberite tolerančni razred in v tretje polje vnesite stopnjo
tolerančne kakovosti.
6. Na žepnem kalkulatorju pritisnite znak Je enako.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Izračunaj".
- ALI -
Vrednost se izračuna in prikaže v vnosnem polju žepnega kalkulatorja.

Izračunana vrednost se prenese in prikaže v vnosnem polju okna.
Zavrnitev vnosov
Pritisnite programsko tipko "Izbriši", če želite vnose zavreči.
Struženje
8.3.6 Sprememba konture
Funkcija
Že ustvarjeno konturo lahko naknadno še spremenite.
Posamezne elemente konture lahko
● vstavljate,
● spreminjate,
● dodajate ali
● brišete.
Postopek spremembe elementa konture
1. Odprite obdelovalni program oz. program ShopTurn.

2. S kazalko izberite programski stavek, v katerem želite spremeniti
konturo. Odprite geometrijski procesor.
Naštejejo se posamezni elementi konture.
3. Kazalko postavite na mesto za vstavljanje oz. spreminjanje.
4. S kazalko izberite želeni element konture.
5. V zaslon vnosa vnesite parameter ali izbrišite element in izberite
novega.
Želeni element konture se vstavi v konturo oz. se spremeni.
Postopek brisanja elementa konture

2. Kazalko postavite na element konture, ki ga želite izbrisati.
3. Pritisnite programsko tipko "Izbriši element".
4. Pritisnite programsko tipko "Izbriši".
Struženje
8.3.7 Klic konture (CYCLE62) – samo pri programu G-kode
Funkcija
Z vnosom se ustvari referenca na izbrano konturo.
Za klic konture imate na izbiro 4 možnosti:
1. Ime konture
Kontura se nahaja v glavnem programu za klic.
2. Naslovi
Kontura se nahaja v glavnem programu za klic in je omejena z vnesenimi naslovi.
3. Podprogram
Kontura je v podprogramu v istem obdelovancu.
4. Naslovi v podprogramu
Kontura se nahaja v podprogramu in je omejena z vnesenimi naslovi.
Postopek
1. Obdelovalni program je nameščen in nahajate se v urejevalniku.

3. Pritisnite programski tipki "Kontura" in "Klic konture".

Odpre se okno vnosa "Klic konture".
4. Parametrirajte izbiro konture.

Izbira konture • Ime konture
• Naslovi
• Podprogram
• Naslovi v podprogramu
Ime konture CON: Ime konture
Naslovi • LAB1: Naslov 1
• LAB2: Naslov 2
Struženje

Podprogram PRG: Podprogram
Naslovi v podprogramu • PRG: Podprogram
• LAB1: Naslov 1
• LAB2: Naslov 2
8.3.8 Odrezovanje (CYCLE952)
Funkcija
Pri odrezovanju cikel upošteva surovec, ki je lahko cilinder, dodatek na konturo končnega
izdelka ali poljubna kontura surovca. Konturo surovca morate definirati kot lastno zaprto
definicijo konture pred konturo končnega izdelka.
Pogoj
Pri programu G-kode je pred CYCLE952 potreben najmanj en CYCLE62.
Če je cikel CYCLE62 prisoten samo enkrat, gre za konturo končnega izdelka.
Če je cikel CYCLE62 prisoten dvakrat, je prvi klic kontura surovca, drugi klic pa kontura
končnega izdelka (glej tudi poglavje "Programiranje").
Zaokroževanje konture
Da preprečite, da pri grobi obdelavi ostanejo neobdelani vogali, lahko uporabite funkcijo
"Zaokroževanje konture". Na ta način se poberejo ostanki, ki na koncu vsakega reza (zaradi
rezalne geometrije) ostanejo na konturi. Z nastavitvijo "Zaokroževanje do predhodne točke
prereza" lahko pospešite obdelavo konture. Vogali, ki pri tem ostanejo, niso zaznani ali
obdelani. Zato pred obdelavo s pomočjo simulacije obvezno preverite odzivanje.
Pri nastavitvi "Samodejno" se zaokroževanje izvede vedno takrat, ko kot med rezalnim
robom in konturo preseže določeno vrednost. Kot je določen v podatkih stroja.
Proizvajalec stroja
Struženje
Spremenljiva globina reza

Namesto s konstantno globino reza D lahko delate tudi s spremenljivo globino reza, da
rezalni rob orodja ne obremenjujete vedno na istem delu. Na ta način lahko podaljšate
življenjsko dobo orodja.
Odstotek za spremenljivo globino reza je določen v podatkih stroja.
Proizvajalec stroja
Razdelitev reza
Če želite preprečiti, da zaradi konturnih robov pri razdelitvi reza nastanejo zelo tanki rezi,
lahko prilagodite razdelitev reza glede na konturne robove. Pri obdelavi se kontura zaradi
robov razdeli na posamezne segmente, tako da razdelitev reza poteka za vsak segment
ločeno.
Omejevanje območja obdelave

Če želite npr. določeno območje konture obdelati z drugim orodjem, lahko območje obdelave
omejite, tako da se obdela samo želeni del konture. Definirate lahko od 1 do 4 mejne linije.
Prekinitev podajanja
Če želite preprečiti, da pri obdelavi nastanejo predolgi ostružki, lahko programirate prekinitev
podajanja. Parameter DI navaja pot, po kateri se mora izvesti prekinitev podajanja.
Obdelava ostanka materiala/konvencije poimenovanj
Program G-kode
Pri večkanalnih sistemih cikli imenom programov, ki jih je treba generirati, pripnejo "_C" in
dvomestno številko posameznega kanala, npr. za kanal 1 "_C01".
Zato se ime glavnega programa ne sme končati s "_C" in dvomestno številko. Cikli ta
postopek nadzirajo.
Pri programih z obdelavo ostankov je treba ime datoteke, ki vsebuje posodobljeno konturo
surovca, navesti brez pripetega znaka ("_C" in dvomestna številka).
Struženje
Pri sistemih z enim kanalom cikli pri programih, ki jih je treba generirati, imenu ne pripnejo
pripone.
Napotek
Programi G-kode
Pri programih G-kode se programi, ki jih je treba generirati, in ki ne vsebujejo navedbe poti,
odložijo v imeniku, v katerem se nahaja glavni program. Treba je upoštevati, da se obstoječi
programi v imeniku, ki imajo isto ime, kot programi, ki jih je treba generirati, prepišejo.
Glejte tudi
Tip obdelave
Tip obdelave (groba ali fina obdelava) lahko poljubno izberete. Pri grobi obdelavi konture se
ustvarijo vzporedni rezi od maksimalne programirane globine dodatka. Groba obdelava se
izvede do programiranega dodatka za fino obdelavo.
Pri fini obdelavi lahko dodatno vnesete dodatek korekcije U1, tako da lahko ali večkrat
izvedete fino obdelavo (pozitivni dodatek korekcije) ali pa konturo skrčite (negativni dodatek).
Fina obdelava poteka v enaki smeri kot groba obdelava.
Postopek

se v urejevalniku.

Struženje

PRG Ime programa, ki ga je treba generirati T Ime orodja
PL Ravnina obdelave D Številka rezalnega roba
RP Ravnina umika – (samo pri mm F Podajanje mm/vrt.
smeri obdelave vzdolžno,
znotraj)
SC Varnostna razdalja mm S/V Število vrtljajev vretena ali m/min
konstantna hitrost rezanja
F Podajanje *
Ostanek S sledečo obdelavo ostanka materiala
materiala
• da
• ne
CONR Ime za shranitev posodobljene konture

surovca za obdelavo ostanka materiala

Smer • Čelno • od znotraj navzven
obdelave
• Vzdolžno
• Vzporedno s konturo
• od zunaj navznoter
• od čelne proti zadnji strani
• od zadnje proti čelni strani
Smer obdelave je odvisna od smeri odrezovanja oz. od izbire orodja.

Lega • spredaj
• zadaj
• znotraj
• zunaj
D Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇) mm
DX Maksimalni globinski dodatek – (samo pri vzporedno s konturo alternativno za D) mm
Struženje

Vedno izvedite zaokroževanje konture.
Ne izvedite zaokroževanja konture.
Povlecite do predhodnega presečišča.
Enakomerna razdelitev reza

Zaokrožitev razdelitve reza ob robu
konstantna globina reza

Spremenljiva globina reza – (samo pri prilagoditvi razdelitve reza glede na rob)
DZ Maksimalni globinski dodatek – (samo pri poziciji vzporedno s konturo in UX) mm

UX ali U Dodatek za fino obdelavo v X ali dodatek za fino obdelavo v X in Z – (samo pri ∇) mm
UZ Dodatek za fino obdelavo v Z – (samo pri UX) mm
DI Pri 0: neprekinjen rez – (samo pri ∇) mm
BL Opis surovca (samo pri ∇)
• Cilinder (opis preko XD, ZD)
• Dodatek (XD in ZD na konturo končnega izdelka)
• Kontura (dodatni klic cikla CYCLE62 s konturo surovca – npr. kalup)
XD – (samo pri obdelavi ∇) mm
– (samo pri opisu surovca cilinder in dodatek)
• Pri opisu surovca cilinder
– Varianta absolutno:
Mera cilindra ∅ (absolutno)
– Varianta inkrementalno:
Dodatek (inkrementalno) k maksimalnim vrednostim konture končnega
izdelka CYCLE62
• Pri opisu surovca dodatek
– Dodatek na konturo končnega izdelka CYCLE62 (inkrementalno)
Struženje

ZD – (samo pri obdelavi ∇) mm
Mera cilindra (absolutno)
izdelka CYCLE62
Dodatek Dodatek k predhodni fini obdelavi – (samo pri ∇∇∇)
• da
U1 konturni dodatek
• ne
U1 Korekcijski dodatek v X– in Z-smeri (inkrementalno) – (samo pri dodatku) mm
• Pozitivna vrednost: Korekcijski dodatek ostane
• negativna vrednost: Korekcijski dodatek se odstrani dodatno k dodatku fine
obdelave
Omejitev Omejevanje območja obdelave
• da
• ne
samo pri omejitvi da: mm
XA 1. Meja XA ∅
XB 2. Meja XB ∅ (absolutno) ali 2. meja glede na XA (inkrementalno)
ZA 1. Meja ZA
ZB 2. Meja ZB (absolutno) ali 2. meja glede na ZA (inkrementalno)
Reliefni rezi Obdelovanje reliefnih rezov
• da
• ne
FR Potopno podajanje reliefni rezi
Struženje
8.3.9 Odrezovanje ostanka (CYCLE952)
Funkcija
S funkcijo "Odrezovanje ostanka" obdelujete material, ki je ostal pri odrezovanju proti
konturi.
Pri odrezovanju proti konturi cikel samodejno zazna morebitne prisotne ostanke materiala in
generira posodobljeno konturo surovca. Pri ShopTurn se posodobljena kontura surovca
vzpostavi samodejno. Pri programu C-kode je pri odrezovanju ostanka materiala treba
programirati "da". Material, ki ostane zaradi dodatka za fino obdelavo, ni odvečni material. S
funkcijo "Odrezovanje ostanka" lahko odvečni material obdelate z ustreznim orodjem.
Programska opcija
Za odrezovanje ostanka materiala potrebujete opcijo "Prepoznavanje in
obdelava ostanka materiala".
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Odrezovanje ostanka".

Odpre se okno vnosa "Odrezovanje ostanka".
Struženje

RP Ravnina umika mm F Podajanje mm/vrt.
F Podajanje *
CON Ime posodobljene konture surovca za
obdelavo ostanka (brez pripetih znakov
"_C" in dvomestne številke)
materiala
• da
• ne
CONR Ime za shranjevanje posodobljene

konture surovca za obdelavo ostanka
materiala – (samo pri Obdelava ostanka
materiala "Da")

Smer • Čelno • od znotraj navzven
obdelave
• Vzdolžno • od zunaj navznoter
• Vzporedno s konturo • od čelne proti zadnji strani
• od zadnje proti čelni strani
Smer obdelave je odvisna od smeri odrezovanja oz. od izbire orodja.
Lega • spredaj
• zadaj
• znotraj
• zunaj
XDA 1. Omejitev zareza orodja (absolutno) – (samo pri smeri obdelave čelno) mm
XDB 2. Omejitev zareza orodja (absolutno) – (samo pri smeri obdelave čelno) mm
DX Maksimalni globinski dodatek – (samo pri vzporedno s konturo alternativno za D) mm
Ob koncu reza ne izvedite zaokroževanja konture.
Ob koncu reza vedno izvedite zaokroževanje konture.
Struženje

Enakomerna razdelitev reza
Zaokrožitev razdelitve reza ob robu
samo pri razdelitvi reza se držite roba:

konstantna globina reza
spremenljiva globina reza
Dodatek Dodatek k predhodni fini obdelavi – (samo pri ∇∇∇) s
• da
U1 konturni dodatek
• ne
obdelave
• da
• ne
XA 1. Meja XA ∅
ZA 1. Meja ZA
Reliefni rezi Obdelovanje reliefnih rezov
• da
• ne
FR Potopno podajanje reliefni rezi
Struženje
8.3.10 Dolbenje (CYCLE952)
Funkcija
Če želite izdelati poljubno oblikovan utor, lahko uporabite funkcijo "Dolbenje".
Preden utor programirate, morate vnesti konturo utora.
Če je utor širši od aktivnega orodja, se širina odrezava v več korakih. Pri tem se orodje pri
vsakem utoru zamakne za (maksimalno) 80% lastne širine.
Surovec
Pri dolbenju cikel upošteva surovec, ki lahko nastopi kot cilinder, dodatek na konturo
končnega izdelka ali poljubna kontura surovca.
Pogoj
Če je cikel CYCLE62 prisoten dvakrat, je prvi klic kontura surovca, drugi klic pa kontura
končnega izdelka (glej tudi poglavje "Programiranje").

omejite, tako da se obdela samo želeni del konture.
podajanja.
Glejte tudi
Tip obdelave
Tip obdelave (groba ali fina obdelava) lahko poljubno izberete.
Podrobnejše informacije najdete v poglavju "Odrezovanje".
Struženje
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Dolbenje".

Odpre se okno vnosa "Dolbenje".

smeri obdelave vzdolžno,
znotraj)
F Podajanje *
materiala
• da
• ne
CONR Ime za shranjevanje posodobljene konture

surovca za obdelavo ostanka materiala –
(samo pri Obdelava ostanka materiala "Da")

Smer • čelno
obdelave
• vzdolžno
Lega • spredaj
• zadaj
• znotraj
• zunaj
Struženje

Dodatek (inkrementalno) k maksimalnim vrednostim konture končnega izdelka
CYCLE62
Dodatek (inkrementalno) k maksimalnim vrednostim konture končnega izdelka
CYCLE62
Dodatek na konturo končnega izdelka CYCLE62 (inkrementalno)

Dodatek Dodatek k predhodni fini obdelavi – (samo pri ∇∇∇) mm
• da
U1 konturni dodatek
• ne
• negativna vrednost: Korekcijski dodatek se odstrani dodatno k dodatku fine obdelave
• da
• ne
XA 1. Meja XA ∅
ZA 1. Meja ZA
Struženje

N Število utorov
8.3.11 Dolbenje ostanka (CYCLE952)
Funkcija
Če želite obdelati material, ki je ostal pri dolbenju, uporabite funkcijo "Dolbenje ostanka
materiala".
Pri dolbenju ShopTurn cikel samodejno zazna eventualno prisotne ostanke in ustvari
posodobljeno konturo surovca. Pri programu G-kode mora biti funkcija vnaprej izbrana.
Material, ki ostane zaradi dodatka za fino obdelavo, ni odvečni material. S funkcijo "Dolbenje
ostanka" lahko odvečni material obdelate z ustreznim orodjem.
Programska opcija
Za obdelavo ostankov materiala potrebujete opcijo "Prepoznavanje in
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Dolbenje ostanka".

Odpre se okno vnosa "Dolbenje ostanka materiala".
Struženje

vzdolžni smeri obdelave)
F Podajanje *
obdelavo ostanka (brez pripetih znakov "_C" in
dvomestne številke)
materiala
• da
• ne


Smer • čelno
obdelave
• vzdolžno
Lega • spredaj
• zadaj
• znotraj
• zunaj
• da
U1 konturni dodatek
• ne
Struženje

obdelave
• da
• ne
XA 1. Meja XA ∅
ZA 1. Meja ZA
N Število utorov
8.3.12 Potopno struženje (CYCLE952)
Funkcija
S funkcijo "Potopno struženje" lahko izdelate utor poljubne oblike.
V nasprotju z dolbenjem se pri potopnem struženju ob vsakem utoru odrezava tudi ob strani,
tako da je čas obdelave bistveno krajši. Za razliko od odrezovanja se pri potopnem struženju
lahko obdelujejo tudi konture, v katere je treba zarezati navpično.
Za potopno struženje potrebujete posebno orodje. Preden programirate cikel "Potopno
struženje", morate vnesti želeno konturo.
Surovec
Pri potopnem struženju cikel upošteva surovec, ki je lahko sestavljen iz cilindra, dodatka na
konturo končnega izdelka ali poljubne konture surovca.
Pogoj
Če je CYCLE62 prisoten dvakrat, potem je prvi klic kontura surovca, drugi klic pa kontura
končnega izdelka (glej tudi poglavje "Programiranje (Stran 332)").
Struženje

omejite, tako da se obdela samo želeni del konture.
podajanja.
Tip obdelave
Tip obdelave (groba ali fina obdelava) lahko poljubno izberete.
Podrobnejše informacije najdete v poglavju "Odrezovanje".
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Potopno struženje".

Odpre se okno vnosa "Potopno struženje".

RP Ravnina umika – (samo pri mm S/V Število vrtljajev vretena ali vrt./min
vzdolžni smeri obdelave) konstantna hitrost rezanja m/min
SC Varnostna razdalja mm
materiala
• da
• ne

Struženje

FX (samo ShopTurn) Podajanje v X-smeri mm/vrt.
FZ (samo ShopTurn) Podajanje v Z-smeri mm/vrt.
FX (samo G-koda) Podajanje v X-smeri *
FZ (samo G-koda) Podajanje v Z-smeri *
Smer • čelno
obdelave
• vzdolžno
Lega • spredaj
• zadaj
• znotraj
• zunaj
UZ Dodatek fine obdelave v Z – (samo pri ∇) mm
izdelka CYCLE62
Dodatek na konturo končnega izdelka CYCLE62 (inkrementalno)
Struženje

izdelka CYCLE62
• da
U1 konturni dodatek
• ne
obdelave
• da
• ne
XA 1. Meja XA ∅
ZA 1. Meja ZA
N Število utorov
DP Razmik med utori mm
Struženje
8.3.13 Potopno struženje ostanka (CYCLE952)
Funkcija
Če želite obdelati material, ki je ostal pri potopnem struženju, uporabite funkcijo "Potopno
struženje ostanka materiala".
Pri potopnem struženju ShopTurn cikel samodejno zazna morebitne prisotne ostanke in
ustvari posodobljeno konturo surovca. Pri programu G-kode mora biti vnaprej izbrana
funkcija v maski. Material, ki ostane zaradi dodatka za fino obdelavo, ni odvečni material. S
funkcijo "Potopno struženje ostanka materiala" lahko odvečni material obdelate z ustreznim
orodjem.
Programska opcija
Za obdelavo ostankov materiala potrebujete opcijo "Prepoznavanje in
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Potopno struženje ostanka".

Odpre se okno vnosa "Potopno struženje ostanka materiala".

vzdolžni smeri obdelave)

obdelavo ostanka (brez pripetih znakov "_C" in
dvomestne številke)
materiala
• da
• ne

Struženje

FX (samo ShopTurn) Podajanje v X-smeri mm/vrt.
FZ (samo ShopTurn) Podajanje v Z-smeri mm/vrt.
FX (samo G-koda) Podajanje v X-smeri *
FZ (samo G-koda) Podajanje v Z-smeri *
Smer obdelave • čelno

• vzdolžno
Lega • spredaj
• zadaj
• znotraj
• zunaj
UZ Dodatek fine obdelave v Z – (samo pri ∇) mm
XDA 1. Omejitev zareza orodja ∅ (absolutno) – (samo čelna ali zadnja stran) mm
XDB 2. Omejitev zareza orodja ∅ (absolutno) – (samo čelna ali zadnja stran) mm
Dodatek Dodatek k predhodni fini obdelavi
• da
U1 konturni dodatek
• ne
obdelave
• da
• ne
XA 1. Meja XA ∅
ZA 1. Meja ZA
N Število utorov
Struženje
8.4 Frezanje
8.4 Frezanje
8.4.1 Čelno frezanje (CYCLE61)
Funkcija
S ciklom "Čelno frezanje" lahko čelno obdelate poljuben obdelovanec.
Pri tem se vedno obdeluje pravokotna ploskev. Pravokotnik je podan iz kotnih točk 1 in 2, ki
sta pri programu ShopTurn prednaloženi z vrednostmi dimenzij surovca iz glave programa.
Čelno se lahko frezajo obdelovanci z ali brez omejevanja.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik
1. Začetna točka je pri navpični obdelavi vedno zgoraj oz. spodaj. Pri vodoravni obdelavi
leži desno oz. levo.
V prikazu pomoči je začetna točka označena.
2. Obdelava poteka z zunanje strani.
Struženje
8.4 Frezanje
Tip obdelave
Cikel razlikuje med grobo in fino obdelavo:
● Groba obdelava:
Frezanje površine
Orodje se obrne nad robom obdelovanca
● Fina obdelava:
Enkratno frezanje površine
Orodje se obrne pri varnostni razdalji na X/Y-ravnini
Umik frezala
Globinski dodatek se vedno izvede izven obdelovanca.
Če ste predvideli obdelovanec s posnetim robom, izberite cikel pravokotnega čepa.
Pri čelnem frezanju je efektivni premer frezala za orodje tipa "Frezalo" shranjen v podatkih
stroja.
Proizvajalec stroja
Izbira smeri obdelave

V polju "Smer" toliko časa izbirajte smer obdelave, da se prikaže simbol za želeno smer
obdelave.
● Enaka smer obdelave
● Spreminjajoča se smer obdelave
Izbira omejitev
Za vsako želeno omejitev pritisnite ustrezno programsko tipko.
levo
zgoraj
spodaj
desno
Izbrane meje so prikazane v prikazu pomoči in na črtni grafiki.
Struženje
8.4 Frezanje
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programsko tipko "Frezanje".
3. Pritisnite programsko tipko "Čelno frezanje".

Odpre se okno vnosa "Čelno frezanje".

RP Ravnina umika mm F Podajanje mm/min

mm/zob

F Podajanje *

Obdelovalna • Čelo Y
površina
• Obod Y
(samo pri
ShopTurn)
(samo pri
ShopTurn)
Obdelava Na voljo so naslednje tehnološke obdelave:
• ∇ (groba obdelava)
Smer Enaka smer obdelave
•
•
Spreminjajoča se smer obdelave
•
•
Struženje
8.4 Frezanje

(samo G-koda) Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
X0 Kotna točka 1 v X mm
Y0 Kotna točka 1 v Y mm
Z0 Višina surovca mm
X1 Kotna točka 2X (absolutno) ali kotna točka 2X glede na X0 (inkrementalno) mm
Y1 Kotna točka 2Y (absolutno) ali kotna točka 2Y glede na Y0 (inkrementalno) mm
Z1 Višina končnega izdelka (absolutno) ali višina končnega izdelka glede na Z0 mm
(inkrementalno)
(samo ShopTurn) Čelo Y: Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
CP Pozicionirni kot za območje obdelave – (samo pri čelo Y) stopinje
X0 Kotna točka 1 v X mm
Z0 Višina surovca mm
X1 Kotna točka 2 v X (absolutno) ali kotna točka 2X glede na X0 (inkrementalno) mm
Y1 Kotna točka 2 v Y (absolutno) ali kotna točka 2Y glede na Y0 (inkrementalno) mm
Z1 Višina končnega izdelka (absolutno) ali višina končnega izdelka glede na Z0 mm
(inkrementalno)
(samo ShopTurn) Obod Y: Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
C0 Pozicionirni kot za površino obdelave – (samo pri obodu Y) stopinje
Z0 Kotna točka 1 v Z mm
X0 Višina surovca mm
Y1 Kotna točka 2 v Y (absolutno) ali kotna točka 2X glede na Y0 (inkrementalno) mm
Z1 Kotna točka 2 v Z (absolutno) ali kotna točka 2Y glede na Z0 (inkrementalno) mm
X1 Višina končnega izdelka (absolutno) ali višina končnega izdelka glede na X0 mm
(inkrementalno)
DXY Maksimalni ravninski dodatek mm
Alternativno se lahko ravninski dodatek prikaže tudi v %, kot razmerje → ravninski %
dodatek (mm) do premera rezilnega frezala (mm).
DZ Maksimalni globinski dodatek – (samo pri grobi obdelavi) mm
UZ Globina dodatka za fino obdelavo mm
* Enota podajanja kot je bilo programirano pred klicem cikla
Napotek
Pri fini obdelavi je treba vnesti enak dodatek za fino obdelavo kot pri grobi obdelavi. Dodatek
za fino obdelavo se uporablja pri pozicioniranju za prosti premik orodja.
Struženje
8.4 Frezanje
8.4.2 Pravokotni žep (POCKET3)
Funkcija
S ciklom "Frezanje pravokotnega žepa" frezate poljuben pravokotni žep na čelno oz. obodno
površino. .
Na voljo so naslednje možnosti obdelave:
● Frezanje pravokotnega žepa iz trdnega materiala.
● Če frezalo ne prereže čez sredino, predvrtajte pravokotni žep najprej na sredini
(zaporedoma programirajte programske bloke Vrtanje, Pravokotni žep in Pozicija).
● Obdelava vnaprej pripravljenega pravokotnega žepa (glejte parameter "Odstranjevanje").
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik
1. Orodje s hitrim premikom potuje na višini ravnine umika na središčno točko pravokotnega
žepa in se postavi na varnostno razdaljo.
2. Orodje se potopi v material glede na izbrano strategijo.
3. Obdelava pravokotnega žepa poteka v izbranem načinu obdelave vedno od znotraj
navzven.
Tip obdelave
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi se od sredine navzven zaporedoma obdelajo ravnine žepa, dokler ni
dosežena globina Z1 oz. X1.
● Fina obdelava
Pri fini obdelavi se vedno najprej obdela rob. Pri tem se rop žepa potuje po kvadrantu, ki
se steka v polmer vogala. Pri zadnjem dodajanju se podlaga iz sredine navzven fino
obdela.
Struženje
8.4 Frezanje

Fina obdelava roba poteka enako kot fina obdelava, le da pri tej odpade zadnje dodajanje
(fina obdelava podlage).
● Posnemanje
Pri posnemanju se prelomi rob na zgornji obrobi pravokotnega žepa.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Žep" in "Pravokotni žep".

Odpre se okno vnosa "Pravokotni žep".

Smer frezanja D Številka rezalnega roba

mm/zob

F Podajanje *
Struženje
8.4 Frezanje

Referenčna točka Na voljo so naslednje lege referenčne točke:
(samo pri G-kodi)
• (sredina)
• (spodaj levo)
• (spodaj desno)
• (zgoraj levo)
• (zgoraj desno)
Referenčna točka (označena modro) se prikaže v prikazu pomoči.
obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)

• zadaj (čelo)
(samo pri • zunaj (obod)

ShopTurn) • znotraj (obod)
(samo pri
ShopTurn)
• ∇∇∇ rob (fina obdelava roba)
• Posnemanje
obdelave
Frezanje pravokotnega žepa na programirano pozicijo (X0, Y0, Z0).
Lega z MCALL
Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
X0 Referenčna točka X – (samo pri posamezni poziciji) mm
Y0 Referenčna točka Y – (samo pri posamezni poziciji) mm
(le pri G-kodi)
Struženje
8.4 Frezanje

Čelo C: Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
X0 ali L0 Referenčna točka X ali referenčna točka polarna dolžina – (samo pri posamezni mm
Y0 ali C0 poziciji) mm ali
Referenčna točka Y ali referenčna točka polarni kot – (samo pri posamezni poziciji) stopinje
Z0 mm
(samo pri Referenčna točka Z – (samo pri posamezni poziciji)
ShopTurn)
Čelo Y: Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
CP Pozicionirni kot za območje obdelave - (samo posamezni poziciji) Stopinje
Z0 mm
ShopTurn)
Obod C: Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
Y0 ali C0 Referenčna točka Y ali referenčna točka polarni kot – (samo pri posamezni poziciji) mm ali
stopinje
Z0 Referenčna točka Z – (samo pri posamezni poziciji) mm
X0 Premer cilindra ∅ – (samo pri posamezni poziciji) mm
(samo pri
ShopTurn)
Obod Y: Pozicije se nanašajo na referenčno točko:
C0 Pozicionirni kot za obdelovalno površino – (samo pri posamezni poziciji) Stopinje
(samo pri
ShopTurn)
W Širina žepa mm
L Dolžina žepa mm
R Polmer vogala mm
α0 Kot vrtenja Stopinje
Z1 Globina žepa (absolutno) ali globina glede na Z0 (inkrementalno) - (samo pri ∇, ∇∇∇ ali mm
∇∇∇ rob)
DXY • Maksimalni ravninski dodatek mm

%
• Maksimalna globina podajanja ravnin kot odstotek od premera frezala
– (samo pri ∇ in ∇∇∇)
DZ Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ rob) mm
UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo – (samo pri ∇, ∇∇∇ dno ali ∇∇∇ rob) mm
UZ Globina dodatka za fino obdelavo – (samo pri ∇ ali ∇∇∇) mm
Struženje
8.4 Frezanje

Potopitev Na voljo so naslednji načini potapljanja – (samo pri ∇, ∇∇∇ ali ∇∇∇ robu):
• predvrtano: (samo pri G-kodi)
Z G0 se središčna točka žepa zapelje na višino ravnine umika, nato pa se z G0 na

tej poziciji zapelje na referenčno točko, prestavljeno za varnostno razdaljo.
Obdelava pravokotnega žepa poteka glede na izbrano strategijo potopitve in ob
upoštevanju programirane neobdelane dimenzije.
• pravokotno: Pravokotna potopitev glede na sredino žepa
Izračunana trenutna globina dodatka se izvede na sredini žepa v enem zapisu. Pri
tej nastavitvi mora frezalo rezati po sredini ali pa je treba predvrtati.
• spiralno: Potopitev po spiralni poti
Frezalo se v središčni točki premika po poti spirale (pot vijačnice), ki je določena s

polmerom in globino na obrat. Ko je globina za dodatek dosežena, se izvede še en
polni krog, da se popravi poševna pot potopitve.
• nihajno: Nihajna potopitev glede na središčno os pravokotnega žepa (samo pri G-
kodi)
Frezalo v središčni točki niha po liniji sem in tja, dokler ni dosežen globinski
dodatek. Ko je globina dosežena, se pot še enkrat izvede brez globinskega
dodatka, da se popravi poševna pot potopitve.
Vpenjanje v vreteno / izpenjanje iz vretena (samo pri čelu Y/obodu C, ko je potopitev
pravokotna)
(samo pri
ShopTurn)
FZ Globina podajanja dodatka - (samo pri navpični potopitvi) *
(samo pri G-kodi)
FZ Globina podajanja dodatka – (samo pri navpični potopitvi) mm/min
mm/zob
(samo pri
ShopTurn)
EP Maksimalni vzpon vijačnice – (samo pri spiralni potopitvi) mm/vrt.
ER Polmer vijačnice – (samo pri spiralni potopitvi) mm
Polmer ne sme biti večji od polmera frezala, sicer ostane višek materiala.
EW Maksimalni kot potopitve – (samo pri nihajni potopitvi) Stopinje
Odstranjevanje – • Popolna obdelava
(samo pri grobi
obdelavi) Pravokotni žep se freza iz polnega materiala.
• Ponovna obdelava
Obstoječi manjši pravokotni žep ali izvrtina se v več oseh povečata. Nato je treba
programirati parametre AZ, W1 in L1.
AZ Globina predobdelave - (samo pri ponovni obdelavi) mm
Struženje
8.4 Frezanje

W1 Širina predobdelave - (samo pri ponovni obdelavi) mm
L1 Dolžina predobdelave - (samo pri ponovni obdelavi) mm
FS Širina posnetja za posnemanje – (samo pri posnemanju) mm
ZFS Globina potopitve konice orodja (absolutno ali inkrementalno) – (samo pri posnemanju) mm
8.4.3 Krožni žep (POCKET4)
Funkcija
S ciklom "Krožni žep" na čelo oz. obodno površino frezate krožni žep.
Na voljo so naslednje možnosti obdelave:
● Frezanje krožnega žepa iz trdnega materiala.
● Če frezalo ne prereže čez sredino, predvrtajte krožni žep najprej na sredini (zaporedoma
programirajte programske stavke Vrtanje, Krožni žep in Pozicija).
Za frezanje s funkcijo "Krožni žep" sta na voljo dve metodi; glede na ravnine in vijačno.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Struženje
8.4 Frezanje
Približevanje/umik pri odstranjevanju po ravninah

Pri odstranjevanju krožnega žepa po ravninah se material odstrani vodoravno po plasteh.
1. Orodje s hitrim premikom potuje do višine ravnine umika na središčno točko žepa in se
postavi na varnostno razdaljo.
3. Obdelava krožnega žepa poteka v izbranem tipu obdelave vedno od znotraj navzven.
Približevanje/umik pri vijačnem odstranjevanju

Pri vijačnem odstranjevanju se material z vijačnimi gibi odstrani do globine žepa.
1. Orodje s hitrim premikom potuje do višine ravnine umika na središčno točko žepa in se
2. Dovajanje na prvi premer obdelave.
3. Obdelava krožnega žepa poteka v izbranem tipu obdelave do globine žepa.
Tip obdelave: po ravninah

Pri frezanju krožnega žepa so za obdelavo na voljo naslednje metode:
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi se od sredine navzven zaporedoma obdelajo ravnine krožnega žepa,
dokler ni dosežena globina Z1 oz. X1.
● Fina obdelava
Pri fini obdelavi se vedno najprej obdela rob. Pri tem se orodje približa robu žepa po
kvadrantu, ki se steka v polmer vogala. Pri zadnjem dodajanju se podlaga iz sredine
navzven fino obdela.
Struženje
8.4 Frezanje
Tip obdelave: vijačno

Pri frezanju krožnega žepa so za obdelavo na voljo naslednje metode:
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi se krožni žep z vijačnimi gibi obdela od zgoraj navzdol.
Na globini žepa se izvede polni krog, da se odstrani ostanek materiala.
Orodje se od roba žepa in dna umakne v kvadrantu in se s hitrim premikom umakne na
varnostno razdaljo.
Ta postopek se ponavlja po plasteh, od znotraj navzven, dokler krožni žep ni popolnoma
obdelan.
● Fina obdelava
Pri fini obdelavi se z vijačnimi gibi do dna najprej obdela rob.
Podlaga se obdela v obliki spirale od zunaj navznoter.
Od sredine žepa se orodje s hitrim premikom umakne na varnostno razdaljo.
Pri fini obdelavi se z vijačnimi gibi do dna najprej obdela rob.
Orodje se od roba žepa in dna umakne v kvadrantu in se s hitrim premikom umakne na
varnostno razdaljo.
Obdelava posnemanje
Pri posnemanju se prelomi rob na zgornji obrobi krožnega žepa.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Žep" in "Krožni žep".

Odpre se okno vnosa "Krožni žep".
Struženje
8.4 Frezanje


mm/zob

F Podajanje *

obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)
• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
Obdelava • ∇ (groba obdelava, po ravninah ali vijačno)
• ∇∇∇ (fina obdelava, po ravninah ali vijačno)
• ∇∇∇ rob (fina obdelava roba, po ravninah ali vijačno)
• Posnemanje
Tip obdelave • po ravninah
Odstranjevanje krožnega žepa po ravninah

• vijačno
Vijačno odstranjevanje krožnega žepa

Na programirani poziciji (X0, Y0, Z0) se freza krožni žep.

Na vzorcu pozicij
(npr. polni krog, delni krog, mreža itd.) se freza več krožnih žepov.
Struženje
8.4 Frezanje

(le pri G-kodi)
Z0 mm
ShopTurn)
Z0 mm
ShopTurn)
stopinje
(samo pri
ShopTurn)
(samo pri
ShopTurn)
∅ Premer žepa mm
Z1 Globina žepa (absolutno) ali globina glede na Z0/X0 (inkrementalno) - (samo pri ∇, ∇∇∇ mm
in ∇∇∇ rob)
DXY • Maksimalni ravninski dodatek v

%
DZ Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ robu) mm
UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo – (samo pri ∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ robu) mm
UZ Globina dodatka za fino obdelavo – (samo pri ∇ in ∇∇∇) mm
Struženje
8.4 Frezanje

Potopitev Na voljo so različni načini potapljanja – (samo pri načinu obdelave "po ravninah" in pri
∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ robu):
• predvrtano (samo pri G-kodi)
• pravokotno: Pravokotna potopitev glede na sredino žepa
Izračunana globina dodatka se izvede na sredini žepa pravokotno.
Podajanje: Podajanje dodatka kot programirano pod FZ

• spiralno: Potopitev po spiralni poti
Središčna točka frezala poteka na poti spirale, določeni s polmerom in globino na

obrat. Ko je globina za dodatek dosežena, se izvede še en polni krog, da se popravi
poševna pot potopitve.
Podajanje: Podajanje za obdelavo
Opozorilo: Pri pravokotni potopitvi v sredino žepa mora frezalo rezati čez sredino
oziroma mora biti izvedeno predvrtanje.
Vpenjanje v vreteno / izpenjanje iz vretena (samo pri čelu C/obodu C, ko je potopitev
navpična)
(samo pri
ShopTurn)
FZ Globina podajanja dodatka – (samo pri navpični potopitvi) *
(samo pri G-kodi)
FZ Globina podajanja dodatka – (samo pri navpični potopitvi) mm/min
mm/zob
(samo pri
ShopTurn)
EP Maksimalni korak navoja vijačnice – (samo pri spiralni potopitvi) mm/vrt.
Korak navoja vijačnice je lahko zaradi geometrijskih razmerij manjši.
Polmer ne sme biti večji od polmera frezala, sicer ostane višek materiala. Poleg tega
pazite, da se ne poškoduje krožni žep.
Odstranjevanje • Popolna obdelava
Krožni žep je treba frezati iz polnega materiala (npr. odlitka)

(samo pri G-kodi) • Ponovna obdelava
Obstaja že krožni žep ali izvrtina, ki ga/jo je treba povečati. Programirati morate
parametra AZ in ∅1.
AZ Globina predobdelave – (samo pri ponovni obdelavi) mm
(samo pri G-kodi)
∅1 Premer predobdelave – (samo pri ponovni obdelavi) mm
(samo pri G-kodi)
Struženje
8.4 Frezanje
8.4.4 Pravokotni čep (CYCLE76)
Funkcija.
S ciklom "Pravokotni čep" lahko frezate različne pravokotne čepe.
Pri tem so z ali brez radija vogala na voljo naslednje oblike:
Poleg želenega pravokotnega čepa je treba določiti tudi čep surovca. Čep surovca določi
območje, izven katerega ni materiala, kar pomeni, da orodje tam potuje s hitrim premikom.
Čep surovca ne sme sovpadati s sosednjim čepom surovca, zato se v ciklu samodejno
postavi na sredino ob čep končnega izdelka.
Čep se obdela s samo enim dodajanjem. Če želite obdelavo izvesti z več dodajanji, morate
večkrat programirati funkcijo "Pravokotni čep", vsakič z manjšim dodatkom fine obdelave.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik
1. Orodje s hitrim premikom potuje na višini ravnine umika na začetno točko in se postavi na
varnostno razdaljo. Začetna točka je na pozitivni X-osi, zasukani za α0.
2. Orodje se približa konturi čepa bočno v polkrogu s podajanjem za obdelavo. Najprej se
izvede dodajanje na globini obdelave, nato pa premikanje v ravnini. Čep se glede na
programirano smer vrtenja obdelave (protismerno/istosmerno) obdela v smeri urnega
kazalca ali v nasprotni smeri urnega kazalca.
3. Ko je čep enkrat okrog, orodje v polkrogu zapusti konturo in sledi dodajanje na naslednjo
globino obdelave.
4. Čep znova potuje v polkrogu in naredi en krog. Ta postopek se ponavlja, dokler ni
dosežena programirana globina čepa.
Struženje
8.4 Frezanje
Tip obdelave
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi orodje potuje okoli pravokotnega čepa, dokler ne doseže
programiranega dodatka za fino obdelavo.
● Fina obdelava
Če ste programirali dodatek za fino obdelavo, orodje potuje okoli pravokotnega čepa
toliko časa, da doseže globino Z1.
● Posnemanje
Pri posnemanju se prelomi rob na zgornjem robu pravokotnega čepa.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Večrobi čep" in "Pravokotni čep".

Odpre se okno vnosa "Pravokotni čep".


mm/zob

F Podajanje *
Struženje
8.4 Frezanje

FZ Globina podajanja dodatka (samo pri ∇ in ∇∇∇) *
(samo pri G-kodi)
Referenčna točka Na voljo so naslednje lege referenčne točke:
• (sredina)
(samo pri • (spodaj levo)

ShopTurn) • (spodaj desno)
• (zgoraj levo)
• (zgoraj desno)
Obdelovalna • Čelo C
površina
• Čelo Y
• Obod Y
(samo pri
ShopTurn)
• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
• Posnemanje

Lega z MCALL
(le pri G-kodi)
Y0 ali C0 poziciji) mm
Z0 Referenčna točka Y ali referenčna točka polarni kot – (samo pri posamezni poziciji) mm
ShopTurn)
Struženje
8.4 Frezanje

Z0 mm
ShopTurn)
stopinje
(samo pri
ShopTurn)
(samo pri
ShopTurn)
W Širina čepa mm
L Dolžina čepa mm
R Polmer vogala mm
Z1 Globina čepa (absolutno) ali globina glede na Z0 ali X0 (inkrementalno) – (samo pri ∇ mm
in ∇∇∇)
DZ Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇ in ∇∇∇) mm

UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo glede na dolžino (L) in širino (W) pravokotnega mm
čepa.
Manjšo izmero pravokotnega čepa dobimo tako, da se cikel znova prikliče in se
programira z zmanjšanim dodatkom fine obdelave. – (samo pri ∇ in ∇∇∇)
UZ Globina dodatka za fino obdelavo (os orodja) – (samo pri ∇ in ∇∇∇) mm
W1 Širina čepa surovca (pomembno za določanje pozicije približevanja) – (samo pri ∇ in mm
∇∇∇)
L1 Dolžina čepa surovca (pomembno za določanje pozicije približevanja) – (samo pri ∇ in mm
∇∇∇)
Struženje
8.4 Frezanje
8.4.5 Krožni čep (CYCLE77)
Funkcija
S ciklom "Krožni čep" lahko frezate različne krožne čepe.
Poleg želenega krožnega čepa je treba določiti tudi čep surovca. Čep surovca določi
območje, izven katerega ni materiala, kar pomeni, da orodje tam potuje s hitrim premikom.
Čep surovca ne sme sovpadati s sosednjim čepom surovca, zato se samodejno postavi na
sredino ob čep končnega izdelka.
Krožni čep se obdela s samo enim dodajanjem. Če želite obdelavo izvesti z več dodajanji,
morate večkrat programirati funkcijo "Krožni čep", vsakič z manjšim dodatkom fine obdelave.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik
varnostno razdaljo. Začetna točka je vedno na pozitivni X-osi.
2. Orodje se približa konturi čepa bočno v polkrogu s podajanjem za obdelavo. Najprej se
izvede dodajanje na globini obdelave, nato pa premikanje v ravnini. Krožni čep se glede
na programirano smer vrtenja obdelave (protismerno/istosmerno) obdela v smeri urnega
3. Ko je krožni čep enkrat okrog, orodje v polkrogu zapusti konturo in sledi dodajanje na
naslednjo globino obdelave.
4. Orodje se spet približa konturi krožnega čepa v polkrogu in naredi en krog. Ta postopek
se ponavlja, dokler ni dosežena programirana globina čepa.
Struženje
8.4 Frezanje
Tip obdelave
Pri frezanju krožnega čepa lahko poljubno izberete način obdelave:
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi orodje potuje okoli krožnega čepa, dokler ne doseže programiranega
dodatka za fino obdelavo.
● Fina obdelava
Če ste programirali dodatek za fino obdelavo, orodje potuje okoli krožnega čepa toliko
časa, da doseže globino Z1.
● Posnemanje
Pri posnemanju se prelomi rob na zgornjem robu krožnega čepa.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Večrobi čep" in "Krožni čep".

Odpre se okno vnosa "Krožni žep".


mm/zob

F Podajanje *
Struženje
8.4 Frezanje

FZ Globina podajanja dodatka *
(samo pri G-kodi)
obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)
• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
• Posnemanje
Frezanje krožnega žepa na programirano pozicijo (X0, Y0, Z0).

Lega z MCALL
(le pri G-kodi)
Z0 mm
ShopTurn)
Struženje
8.4 Frezanje

Z0 mm
ShopTurn)
stopinje
(samo pri
ShopTurn)
(samo pri
ShopTurn)
∅ Premer čepa mm
Z1 Globina čepa (absolutno) ali globina glede na Z0 ali X0 (inkrementalno) – (samo pri ∇ mm
in ∇∇∇)

UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo glede na dolžino (L) in širino (W) krožnega čepa. mm
Manjšo izmero krožnega čepa dobimo tako, da se cikel znova prikliče in se programira
z zmanjšanim dodatkom fine obdelave. – (samo pri ∇ in ∇∇∇)
∅1 Premer čepa surovca (pomembno za določanje pozicije približevanja) – (samo pri ∇ in mm
∇∇∇)
(ZFS pri obdelovalni površini čelo C/Y ali XFS pri obodu C/Y)
Struženje
8.4 Frezanje
8.4.6 Večrobi del (CYCLE79)
Funkcija
S ciklom "Večrobo" lahko frezate čep s poljubnim številom robov.
Pri tem so z ali brez radija vogala oz. posnetja med drugim na voljo naslednje oblike:
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Približevanje/umik
varnostno razdaljo.
2. Orodje potuje do večrobega dela po kvadrantu s podajanjem za obdelavo. Najprej se
izvede dodajanje na globini obdelave, nato pa premikanje v ravnini. Večrobi del se glede
na programirano smer vrtenja obdelave (protismerno/istosmerno) obdela v smeri urnega
3. Ko je prva ravnina obdelana, orodje v kvadrantu zapusti konturo in prične se dodajanje
na naslednjo globino obdelave.
4. Orodje napravi ponoven obhod večrobega dela po kvadrantu. Ta postopek se ponavlja,
dokler ni dosežena programirana globina večrobega dela.
Napotek
Obhod večrobega dela z več kot dvema robovoma je v obliki spirale, pri eno- ali
dvorobem delu je vsak rob posamezno obdelan.
Struženje
8.4 Frezanje
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Večrobi čep" in "Večrobo".

Odpre se okno vnosa "Večrobo".


mm/zob

F Podajanje *

obdelave
• Čelo Y
(samo pri
ShopTurn)
Lega • spredaj
• zadaj
(samo pri
ShopTurn)
Vpenjanje v vreteno / izpenjanje iz vretena (samo pri čelu Y)
(samo pri
ShopTurn)
Struženje
8.4 Frezanje

• Posnemanje
obdelave
Na programirani poziciji (X0, Y0, Z0) se freza večrobi del.
(samo pri G-kodi)
Na programiranem pozicijskem vzorcu (npr. delni krog, mreža, črta itd.) se freza
več večrobih delov.
X0 (samo G- Referenčna točka X – (samo pri posamezni poziciji) mm
koda) Referenčna točka Y – (samo pri posamezni poziciji) mm
Y0 (samo G- Referenčna točka Z – (samo pri posamezni poziciji) mm
koda)
Z0
∅ Premer čepa surovca mm
N Število robov
SW ali L Širina ravnih delov ali dolžina roba mm
R1 ali FS1 Polmer zaokrožitve ali širina posnetja mm
Z1 Globina večrobega dela (absolutno) ali globina glede na Z0 (inkrementalno) – (samo pri mm
∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ rob)
%
UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo – (samo pri ∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ robu) mm
UZ Globina dodatka za fino obdelavo – (samo pri ∇ in ∇∇∇) mm
%
Struženje
8.4 Frezanje
8.4.7 Vzdolžni utor (SLOT1)
Funkcija
S funkcijo "Vzdolžni utor" lahko frezate poljubni vzdolžni utor.
Pri tem so na voljo naslednji načini obdelave:
● Frezanje vzdolžnega utora iz trdnega materiala.
● Če frezalo ne prereže čez sredino, predvrtajte vzdolžni utor najprej na sredini
(zaporedoma programirajte programske bloke Vrtanje, Vzdolžni utor in Pozicija).
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Vzdolžni utor s širino orodja

Pri frezanju vzdolžnega utora, ki je vzporeden z osjo vretena in se izdela s širino orodja,
ostane vpenjalo po potopitvi aktivno, da dobimo natančnejše rezultate.
Če so izpolnjeni naslednji robni pogoji, cikli prepoznajo to izjemo in po potopitvi ne prekinejo
vpenjanja.
Po obdelavi se v ciklih znova prekine vpenjanje.
Robni pogoji
● Fina obdelava vzdolžnega utora s širino = premeru orodja
● Groba obdelava vzdolžnega utora s (širina - 2 * dodatek fine obdelave ) = premer orodja
Glejte tudi
Struženje
8.4 Frezanje
Približevanje/umik
1. Orodje s hitrim premikom potuje na višini ravnine umika na središčno točko utora in se
3. Obdelava vzdolžnega utora poteka v izbranem načinu obdelave vedno od znotraj
navzven.
Tip obdelave
Pri frezanju vzdolžnega utora lahko poljubno izberete način obdelave:
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi se od sredine navzven zaporedoma obdelajo posamezne ravnine
utora, dokler ni dosežena globina Z1 oz. X1.
● Fina obdelava
Pri fini obdelavi se vedno najprej obdela rob. Pri tem se orodje približa robu utora po
kvadrantu, ki se steka v polmer vogala. Pri zadnjem dodajanju se podlaga iz sredine
navzven fino obdela.
● Posnemanje
Pri posnemanju se prelomi rob na zgornji obrobi vzdolžnega utora.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Utor" in "Vzdolžni utor".

Odpre se okno vnosa "Vzdolžni utor (SLOT1)".
Struženje
8.4 Frezanje


mm/zob

F Podajanje *
Parametri Opis Enota

Referenčna točka Lega referenčne točke:
• (levi rob)
(samo pri G-kodi) • (levo znotraj)

• (sredina)
• (desno znotraj)
• (desni rob)
obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)
• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
• Posnemanje
Struženje
8.4 Frezanje

obdelave
Lega z MCALL
(le pri G-kodi)
Z0 mm
ShopTurn)
CP Pozicionirni kot za območje obdelave - (samo posamezni poziciji) stopinje
Z0 mm
ShopTurn)
stopinje
(samo pri
ShopTurn)
C0 Pozicionirni kot za obdelovalno površino – (samo pri posamezni poziciji) stopinje
(samo pri
ShopTurn)
W Širina utora mm
L Dolžina utora mm
α0 Kot vrtenja utora stopinje
Čelo: α0 se nanaša na X-os, pri polarni referenčni točki pa na pozicijo C0
Obod: α0 se nanaša na Y-os
Z1 Globina utora (absolutno) ali globina glede na Z0 ali X0 (inkrementalno) – (samo pri ∇ mm
in ∇∇∇)
Struženje
8.4 Frezanje

%
(samo ShopTurn)
DZ Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ robu) mm
UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo za dolžino (L) utora in širino (W) utora. mm
Potopitev Na voljo so naslednji načini potapljanja – (samo pri ∇, ∇∇∇ ali ∇∇∇ robu):
• predvrtano (samo pri G-kodi)
Približevanje referenčne točke z G0, prestavljene za varnostno razdaljo.

• pravokotno
Pravokotna potopitev glede na sredino vzdolžnega utora:
Na sredini žepa se zapelje na globino dodatka.
Opozorilo: Pri tej nastavitvi mora frezalo rezati po sredini.

• spiralna (samo pri G-kodi) potopitev na pot spirale:

polmerom in globino na obrat. Ko je globina za dodatek dosežena, se izvede še
celotni vzdolžni utor, da se popravi poševna pot potopitve.
• nihajno
nihajna potopitev na sredinski osi vzdolžnega utora:
Središčna točka frezala niha na liniji, dokler ni dosežen globinski dodatek. Ko je

globina dosežena, se pot še enkrat izvede brez globinskega dodatka, da se popravi
Vpenjanje v vreteno / izpenjanje iz vretena (samo pri čelu Y / obodu C, če je potopitev
navpična)
(samo pri
ShopTurn)
FZ Globina podajanja dodatka – (samo pri navpični potopitvi) *
(samo pri G-kodi)
FZ Podajanje dodatka – (samo pri predvrtani in navpični potopitvi) mm/min
mm/zob
(samo pri
ShopTurn)
(samo pri G-kodi)
(samo pri G-kodi) Polmer ne sme biti večji od polmera frezala, sicer ostane višek materiala.
EW Maksimalni kot potopitve – (samo pri nihajni potopitvi) stopinje
Struženje
8.4 Frezanje
8.4.8 Krožni utor (SLOT2)
Funkcija
S ciklom "Krožni utor" lahko na polnem ali delnem krogu frezate enega ali več enako velikih
krožnih utorov.
Velikost orodja
Upoštevajte, da frezalo pri obdelavi krožnega utora ne sme preseči spodnje meje minimalne
velikosti.
● Groba obdelava:
1⁄2 širine utora W – dodatek za fino obdelavo UXY ≤ premer frezala
● Fina obdelava:
1⁄2 širine utora W ≤ premer frezala
● Fina obdelava roba:
Dodatek za fino obdelavo UXY ≤ premer frezala
Prstanasti utor
Če želite izdelati prstanasti utor, morate za parameter Število N in Kot loka α1 vnesti
naslednje vrednosti:
N=1
α1 = 360°
Približevanje/umik
1. Orodje s hitrim premikom potuje na višini ravnine umika na središčno točko polkroga na
koncu utora in se postavi na varnostno razdaljo.
2. Nato se orodje s podajanjem za obdelavo potopi v obdelovanec, pri čemer se upoštevajo
maksimalno dodajanje v Z-smeri (pri čelni obdelavi) in v X-smeri (pri obodni obdelavi) ter
fina obdelava. Krožni utor se, odvisno od smeri vrtenja (protismerno ali istosmerno),
obdela v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri urnega kazalca.
3. Ko je prvi krožni utor končan, orodje s hitrim premikom potuje na ravnino umika.
4. Orodje se po liniji ali krožni poti približa naslednjemu krožnemu utoru in ga obdela.
5. Hitro podajanje za pozicioniranje na krožnico je določeno v podatkih stroja.
Struženje
8.4 Frezanje
Tip obdelave
Pri frezanju krožnega utora lahko poljubno izberete način obdelave:
● Groba obdelava
Pri grobi obdelavi se od središčne točke polkroga na koncu utora navzven zaporedoma
obdelajo posamezne ravnine utora, dokler ni dosežena globina Z1.
● Fina obdelava
Pri fini obdelavi se vedno najprej obdela rob, dokler ni dosežena globina Z1. Pri tem se
orodje približa robu utora po kvadrantu, ki se steka v polmer. Z zadnjim dodajanjem se
podlaga poravna iz središčne točke polkroga na koncu utora navzven.
● Posnemanje
Pri posnemanju se prelomi rob na zgornjem robu krožnega utora.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Utor" in "Krožni utor".

Odpre se okno vnosa "Krožni utor".


mm/zob

F Podajanje *
Struženje
8.4 Frezanje

obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)
• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
• Posnemanje
FZ (samo pri G- Globina podajanja dodatka *
kodi)
Krožni vzorec • Polni krog
Krožni utori se pozicionirajo na polni krog. Razdalja med krožnimi utori je vedno
enaka, izračuna pa jo krmilnik.
• Delni krog
Krožni utori se pozicionirajo na delni krog. Razdalja med krožnimi utori se lahko
določi s kotom α2.
(le pri G-kodi)
Z0 mm
ShopTurn)
Struženje
8.4 Frezanje

Z0 mm
ShopTurn)
stopinje
(samo pri
ShopTurn)
(samo pri
ShopTurn)
N Število utorov
R Polmer krožnega utora mm
α0 Začetni kot stopinje
α1 Kot odprtja utora stopinje
α2 Inkrementalni kot – (samo pri delnem krogu) stopinje
W Širina utora mm
Z1 Globina utora (absolutno) ali globina glede na Z0 ali X0 (inkrementalno) – (samo pri ∇, mm
∇∇∇)
DZ maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇, ∇∇∇ ) mm
UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo – (samo pri ∇, ∇∇∇) mm
pozicioniranje Pozicionirno gibanje med utori:
• Linija:
Naslednja pozicija se bo s hitrim premikom približala liniji.

• Krog:
Naslednja pozicija je dosežena po krožnici s podajanjem,
določenim v strojnih podatkih.

FS Širina posnetja za posnemanje (inkrementalno) – (samo pri posnemanju) mm
Struženje
8.4 Frezanje
8.4.9 Odprti utor (CYCLE899)
Funkcija
Če želite izprazniti odprte utore, uporabite funkcijo "Odprti utor".
Glede na zgradbo obdelovanca in stroja lahko za grobo obdelavo izbirate med naslednjimi
strategijami obdelave:
● Spiralno frezanje
● Potopno frezanje
Za popolno obdelavo utora imate na voljo naslednje načine naknadne obdelave:
● Groba obdelava
● Predhodna fina obdelava
● Fina obdelava
● Fina obdelava osnove
● Posnemanje
Spiralno frezanje
Posebej pri kaljenih materialih se ta postopek uporablja za grobo obdelavo in za obdelavo
kontur z VHM-frezali s prevleko.
Spiralno frezanje kot prednostna strategija za HSC-grobo obdelavo zagotavlja, da se orodje
nikoli ne potopi v celoti. Na ta način se nastavljeno prekrivanje natančno upošteva.
Potopno frezanje
Potopno frezanje velja kot prednostna strategija za izpraznjevanje utorov pri "nestabilnih"
strojih in geometrijah obdelovancev. Pri tej strategiji delujejo v bistvu samo sile vzdolž osi
orodja, to pomeni pravokotno na površino žepa/utora, ki ga je treba izprazniti (pri XY-ravnini
v Z-smeri). Zato se orodje skorajda ne ukrivlja. Zaradi aksialne obremenitve orodja tudi pri
labilnih obdelovancih ni nevarnosti, da bi nastopile vibracije.
Globino rezanja je možno bistveno povečati. S tako imenovanimi potopnimi frezali dosežete
daljšo življenjsko dobo z manj vibracijami pri večjih dolžinah.
Struženje
8.4 Frezanje
Približevanje/umik pri spiralnem frezanju

1. Orodje se v načinu hitrega premika umakne na začetno točko pred utor in pri tem drži
varnostno razdaljo.
2. Orodje se postavi na globino reza.
3. Obdelava odprtega utora poteka v izbranem načinu obdelave vedno po celotni dolžini
utora.
Približevanje/umik pri potopnem frezanju

1. Orodje se v načinu hitrega premika umakne na začetno točko pred utor na varnostno
razdaljo.
2. Obdelava odprtega utora poteka v izbranem načinu obdelave vedno po celotni dolžini
utora.
Tip obdelave Groba obdelava, spiralno frezanje

Groba obdelava poteka s krožnimi premiki frezala.
Med temi premiki poteka neprekinjeno dodajanje frezala naprej po ravnini. Ko frezalo
prepotuje celotni utor, se prav tako s krožnimi premiki umakne in tako prevzame v obdelavo
naslednjo plast (globina dodatka) v Z-smeri. Ta postopek se ponovi tolikokrat, da je
dosežena prednastavljena globina utora plus dodatek za fino obdelavo.
Spiralno frezanje: Istosmerno ali protismerno Spiralno frezanje: Istosmerno-protismerno
Struženje
8.4 Frezanje
Robni pogoji pri spiralnem frezanju

● Groba obdelava
1/2 širine utora W – dodatek za fino obdelavo UXY ≤ premer frezala
● Širina utora
najmanj 1,15 x premer frezala + dodatek za fino obdelavo
največ 2 x premer frezala + 2 x dodatek za fino obdelavo
● Radialni dodatek
najmanj 0,02 x premer frezala
največ 0,25 x premer frezala
● Maksimalna globina dodatka ≤ višina rezanja frezala
Upoštevajte, da višine rezanja frezala ni mogoče preveriti.
Maksimalni radialni dodatek je odvisen od frezala.
Za trde materiale izberite manjši dodatek.
Tip obdelave Groba obdelava, potopno frezanje

Groba obdelava utora poteka sekvenčno vzdolž utora z navpičnimi potopitvami frezala s
podajanjem. Nato sledi umik in pozicionirno gibanje do naslednje potopne točke.
Frezalo potuje vzdolž utora s polovično hitrostjo dodajanja in se potaplja izmenično ob levi in
desni steni.
Prva potopitev poteka na robu utora za polovico dodatka z odbitkom varnostne razdalje. (Če
je varnostna razdalja večja kot dodatek, torej na prostem.) Maksimalna širina utorov mora
biti pri tem ciklu manjša kot dvojna širina frezala + dodatek za fino obdelavo.
Po vsaki potopitvi se frezalo prav tako s podajanjem dvigne na varnostno razdaljo. To se po
možnosti zgodi v tako imenovanem postopku umika, kar pomeni, če je objemni kot frezala
manj kot 180°, se dvigne z dna za 45ｰ v nasprotni smeri simetrale objemnega kota.
Nato se frezalo s hitrim premikom premakne čez material.
Struženje
8.4 Frezanje
Robni pogoji pri potopnem frezanju

● Groba obdelava
1/2 širine utora W - dodatek za fino obdelavo UXY ≤ premer frezala
● Maksimalni radialni dodatek
Maksimalni dodatek je odvisen od širine rezalnega roba frezala.
● Pomik
Stranski pomik dobimo iz želene širine utora, premera frezala in dodatka za fino
obdelavo.
● Umik
Umik poteka pod kotom 45°, če je kot obdajanja manjši od 180°. Sicer sledi navpični umik
kot pri vrtanju.
● Umik
Umik poteka navpično na obdano ploskev.
● Varnostna razdalja
Premaknite varnostno razdaljo čez konec obdelovanca, da preprečite zaokrožitve sten
utora na koncih.
Upoštevajte, da širine rezalnega roba frezala za maksimalni radialni dodatek ni mogoče
preveriti.
Tip obdelave Predhodna fina obdelava

Če na stenah utora ostane preveč materiala, se odvečni vogali odstranijo na dimenzijo za
fino obdelavo.
Tip obdelave Fina obdelava

Pri fini obdelavi sten se frezalo premika vzdolž sten utora, pri tem dodajanje tako kot pri
grobi obdelavi v Z-smeri prav tako ponovno poteka postopno. Pri tem se frezalo za
varnostno razdaljo premakne čez začetek in konec utora, da se po celotni dolžini utora
zagotovi enakomerna površina stene utora.
Tip obdelave Fina obdelava roba

Tip obdelave Fina obdelava podlage

Pri fini obdelavi osnove frezalo potuje enkrat naprej in enkrat nazaj po končanem utoru.
Struženje
8.4 Frezanje
Tip obdelave Posnemanje

Pri posnemanju se prelomi rob na zgornjem robu utora.
Ostali robni pogoji

● Fina obdelava
1/2 širine utora W ≤ premer frezala
Dodatek za fino obdelavo UXY ≤ premer frezala
● Posnemanje
Kot konice je treba vnesti v tabelo orodja.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Utor" in Odprti utor".

Odpre se okno vnosa "Odprt utor".


mm/zob

Struženje
8.4 Frezanje

obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)
• zadaj (čelo)

(samo za
ShopTurn)
• (levi rob)
• (sredina)
• (desni rob)
• ∇∇ (predhodna fina obdelava)
• ∇∇∇ podlaga (fina obdelava podlage)
• Posnemanje
Tehnologija • Spiralno frezanje
Krožno gibanje frezala skozi utor in nazaj.
• Potopno frezanje
sekvenčni vrtalni gibi vzdolž osi orodja.
Smer frezanja: – (razen potopnega frezanja)
• Istosmerno
• Protismerno
• Istosmerno-protismerno
obdelave
Frezanje utora na programirani poziciji (X0, Y0, Z0).
Frezanje več utorov na enem programiranem pozicijskem vzorcu (npr. polni krog ali
mreža).
Struženje
8.4 Frezanje

(le pri G-kodi)
X0 ali L0 Referenčna točka X ali referenčna točka Polarna dolžina – (samo pri posamezni mm
Y0 ali C0 poziciji) mm
Z0 Referenčna točka Y ali referenčna točka Polarni kot – (samo pri posamezni poziciji) mm
ShopTurn)
X0 ali L0 Referenčna točka X ali referenčna točka Polarna dolžina – (samo pri posamezni mm
Referenčna točka Y ali referenčna točka Polarni kot – (samo pri posamezni poziciji) stopinje
Z0 mm
(samo pri referenčna točka Z – (samo pri posamezni poziciji)
ShopTurn)
Y0 ali C0 Referenčna točka Y ali referenčna točka Polarni kot – (samo pri posamezni poziciji) mm ali
stopinje
Z0 referenčna točka Z – (samo pri posamezni poziciji) mm
(samo pri
ShopTurn)
(samo pri
ShopTurn)
W Širina utora mm
L Dolžina utora mm
α0 Kot vrtenja utora stopinje
Z1 Globina utora (absolutno) ali globina glede na Z0 (absolutno) – (samo pri ∇, ∇∇∇, ∇∇∇ mm
(samo pri G-kodi) dno in ∇∇)
Z1 ali X1 Globina utora (absolutno) ali globina glede na Z0 ali X0 (absolutno) – (samo pri ∇, ∇∇∇, mm
(samo pri ∇∇∇ dno in ∇∇)
ShopTurn) (Z1 pri obdelovalni površini čelo C/Y ali X1 pri obodu C/Y)
%
– (samo pri ∇)
DZ Maksimalni globinski dodatek – (samo pri ∇, ∇∇, ∇∇∇ in ∇∇∇ rob) mm
– (samo pri spiralnem frezanju)
Struženje
8.4 Frezanje

UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo (rob utora) – (samo pri ∇, ∇∇ in ∇∇∇ tla) mm
UZ Globina dodatka za fino obdelavo (dno utora) – (samo pri ∇, ∇∇ in ∇∇∇ rob) mm
FZ Širina posnetja za posnemanje (inkrementalno) – (samo pri posnemanju) mm
8.4.10 Podolgovata luknja (LONGHOLE) – samo pri programu G-kode
Funkcija
V nasprotju z utorom se širina podolgovate luknje določi glede na premer orodja.
Znotraj cikla se določi najbolj optimalna pot za premik orodja, ki izključuje nepotrebne prazne
hode. Če je za obdelavo podolgovate luknje potrebnih več globinskih dodatkov, poteka
dodajanje izmenično na končnih točkah. Pot, po kateri se je treba v ravnini pomakniti po
vzdolžni osi podolgovate luknje, po vsakem dodajanju spremeni smer. Cikel samodejno
poišče najkrajšo pot pri prehodu do naslednje podolgovate luknje.
POZOR
Cikel zahteva frezalo z "rezanjem čelnega zoba prek sredine" (DIN 844).
Približevanje/umik
1. Z G0 se doseže izhodiščna pozicija cikla. Na obeh oseh trenutne ravnine se bo najbližja
končna točka prve podolgovate luknje, ki jo je treba obdelati, približala višini ravnine
umika na osi orodja, nato pa se bo spustila na referenčno točko, prestavljeno za
varnostno razdaljo.
2. Frezanje vsake podolgovate luknje bo izvedeno z nihajnimi gibi. Obdelava ravnine poteka
z G1 in s programirano vrednostjo podajanja. Na vsaki točki obrata se izvede dodajanje
na znotraj cikla izračunano naslednjo globino obdelave z G1 in s podajanjem, dokler ni
dosežena končna globina.
3. Umik na ravnino umika poteka z G0, približevanje naslednji podolgovati luknji pa po
najkrajši poti.
4. Ko je obdelava zadnje podolgovate luknje končana, se bo orodje na zadnji doseženi
poziciji v ravnini obdelave premaknilo do ravnine umika z G0 in cikel bo zaključen.
Struženje
8.4 Frezanje
Postopek

3. Pritisnite programski tipki "Utor" in "Podolgovata luknja".

Odpre se okno vnosa "Podolgovata luknja".

PL Ravnina obdelave
RP Ravnina umika (absolutno)
SC Varnostna razdalja (inkrementalno)
F Podajanje *
Tip obdelave • po ravninah mm
Na sredini žepa se zapelje na globino dodatka.
Opozorilo: Pri tej nastavitvi mora frezalo rezati po sredini.

• nihajno
▸nihajna potopitev glede na središčno os vzdolžnega utora:
Središčna točka frezala niha na liniji, dokler ni dosežen globinski dodatek. Ko je

globina dosežena, se pot še enkrat izvede brez globinskega dodatka, da se popravi
Na programirani poziciji (X0, Y0, Z0) se freza podolgovata luknja.

Na programiranem pozicijskem vzorcu (npr. delni krog, mreža, črta itd.) se freza
več podolgovatih lukenj.
L Dolžina luknje mm
Struženje
8.4 Frezanje

Z1 Globina podolgovate luknje (absolutno) ali globina glede na Z0 (inkrementalno) mm
DZ Maksimalni globinski dodatek mm
8.4.11 Frezanje navoja (CYCLE70)
Funkcija
S frezalom za navoje je možno izdelati zunanje in notranje navoje z enakim korakom. Navoj
je možno izdelati kot desni ali levi navoj, obdelava poteka od zgoraj navzdol ali obratno.
Pri metričnih navojih (vzpon navoja P v mm/vrt.) cikel priredi parameter Globina navoja H1 z
vrednostjo, izračunano glede na vzpon navoja. To vrednost lahko spremenite. Privzete
nastavitve je treba aktivirati prek podatkov stroja.
Proizvajalec stroja
Vneseno podajanje deluje na konturo obdelovanca, to pomeni, da se nanaša na premer

navoja. Prikazano pa bo podajanje središče točke frezala. Zato je pri notranjih navojih
prikazana manjša vrednost, pri zunanjih navojih pa večja vrednost od navedene.
Približevanje/umik pri frezanju notranjih navojev

1. Pozicioniranje na ravnino umika s hitrim premikom.
2. Približevanje začetni točki kroga vpeljevanja na trenutni ravnini poteka s hitrim premikom.
3. Dodajanje začetni točki, izračunani v krmilniku, s hitrim premikom v osi orodja.
4. Vpeljevanje na premer navoja na krogu vteka, ki je bil izračunan v krmilniku, v
programiranem podajanju, pri tem se upošteva dodatek za fino obdelavo in maksimalni
ravninski dodatek.
5. Frezanje navoja po poti spirale v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri urnega
kazalca (odvisno od levega/desnega navoja, pri številu zob rezalnega roba frezalne
plošča (NT) ≥ 2 samo 1 hod, odmaknjen v Z-smeri).
Če želite doseči programirano dolžino navoja, se bo orodje glede na parametre navoja
premaknilo različno daleč čez Z1-vrednost.
6. Pot navzven po krožni poti z isto smerjo vrtenja in s programiranim podajanjem.
Struženje
8.4 Frezanje
7. Pri programiranem številu korakov navoja na rezalni rob NT > 2 bo dodano (odmaknjeno)
orodje za število NT-1 v Z-smeri. Točke od 4 do 7 se ponavljajo, dokler ni dosežena
programirana globina navoja.
8. Če je ravninski dodatek manjši od globine navoja, se točke od 3 do 7 ponavljajo, dokler ni
dosežena globina navoja + programiran dodatek.
9. Umik na središčno točko navoja in nato na ravnino umika na osi orodja v načinu hitrega
premika.
Upoštevajte, da orodje pri frezanju notranjega navoja ne sme prekoračiti naslednje vrednosti:
Premer frezala < (nazivni premer - 2 · globina navoja H1)
Približevanje/umik pri frezanju zunanjih navojev

1. Pozicioniranje na ravnino umika s hitrim premikom.
2. Približevanje začetni točki kroga vpeljevanja na trenutni ravnini poteka s hitrim premikom.
3. Dodajanje začetni točki, izračunani v krmilniku, s hitrim premikom v osi orodja.
4. Vpeljevanje na premer jedra navoja na krogu vteka, ki je bil izračunan v krmilniku, v
programiranem podajanju, pri tem se upošteva dodatek za fino obdelavo in maksimalni
ravninski dodatek.
5. Frezanje navoja po poti spirale v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri urnega
kazalca (odvisno od levega/desnega navoja, pri NT ≥ 2 samo 1 hod, odmaknjen v Z-
smeri).
Če želite doseči programirano dolžino navoja, se bo orodje glede na parametre navoja
premaknilo različno daleč čez Z1-vrednost.
6. Pot navzven po krožni poti z nasprotno smerjo vrtenja in s programiranim podajanjem.
7. Pri programiranem številu korakov navoja na rezalni rob NT > 2 bo dodano (odmaknjeno)
orodje za število NT-1 v Z-smeri. Točke od 4 do 7 se ponavljajo, dokler ni dosežena
programirana globina navoja.
8. Če je ravninski dodatek manjši od globine navoja, se točke od 3 do 7 ponavljajo, dokler ni
dosežena globina navoja + programiran dodatek.
9. Umik na ravnino umika na osi orodja v načinu hitrega premika.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Frezanje navoja".

Odpre se okno vnosa "Frezanje navoja".
Struženje
8.4 Frezanje
Tabela 8- 1


mm/vrt.

F Podajanje mm/min

obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)
• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
Smer obdelave:
• Z0 → Z1
Obdelava od zgoraj navzdol

• Z1 → Z0
Obdelava od spodaj navzgor

Smer vrtenja navoja:
• Desni navoj
Freza se desni navoj.

• Levi navoj
Freza se levi navoj.
Struženje
8.4 Frezanje

Lega navoja:
• Notranji navoj
Freza se notranji navoj.

• Zunanji navoj
Freza se zunanji navoj.

NT Število zob na rezalni rob
Uporabite lahko eno- ali večzobe frezalne plošče. Potrebni premiki se v ciklu izvedejo
tako, da se konica spodnjega zoba frezalne plošče, ko je dosežen končni položaj
navoja, uskladi s programiranim končnim položajem. Glede na geometrijo rezanja
frezalne plošče je treba upoštevati pot umika na dnu obdelovanca.
Lega obdelave:
• Posamezna pozicija
(samo pri G-kodi)
• Pozicijski vzorec (MCALL)
Pozicije se nanašajo na središčno točko:
(le pri G-kodi)
• brez
• ISO-metrično
• Whitworth BSW
• Whitworth BSP
• UNC
Izbira – (ni na Izbira vrednosti iz tabele: npr.
voljo pri tabeli
"brez")
P Prikaz vzpona navoja za vnos parametra v vnosnem polju "Tabela" in "Izbira". MODUL
navoji/"
mm/vrt.
cola/vrt.
Struženje
8.4 Frezanje

P Vzpon navoja ...
– (možnost MODUL
• v MODULU: Običajno na primer pri polžih, ki se vprimejo v zobnik.
izbire samo pri navoji/"
tabeli Izbira • na colo: Običajno na primer pri cevastih navojih.
"brez")
in tretje polje pa število za vejico v obliki ulomka. mm/vrt.
• v mm/vrt. cola/vrt.
• v cola/vrt.
Uporabljeno orodje je odvisno od vzpona navoja.
∅ Nazivni premer, mm
primer: Nazivni premer od M12 = 12 mm
H1 Globina navoja mm
DXY Maksimalni ravninski dodatek mm
U Dodatek za fino obdelavo v X in Y – (samo pri ∇) mm
αS Začetni kot stopinje
8.4.12 Graviranje (CYCLE60)
Funkcija
S funkcijo "Graviranje" lahko v obdelovanec vgravirate besedilo vzdolž črte ali krožnega
loka.
Želeno besedilo lahko v besedilno polje vnesete neposredno kot "fiksno besedilo" ali pa ga s
spremenljivko priredite kot "spremenljivo besedilo".
Pri graviranju se uporablja proporcionalna pisava, to pomeni, da so posamezni znaki različno
široki.
Približevanje/umik
varnostno razdaljo.
2. Orodje se s podajanjem dodatka FZ premakne na globino obdelave Z1 in freza znak.
3. Orodje se s hitrim premikom umakne na varnostno razdaljo in po liniji potuje do
naslednjega znaka.
4. Koraka 2 in 3 se ponavljata, dokler ni končano frezanje celotnega besedila.
5. Orodje se s hitrim premikom umakne na ravnino umika.
Struženje
8.4 Frezanje
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Graviranje".

Odpre se okno vnosa "Graviranje".
Vnos besedila gravure
4. Pritisnite programsko tipko "Posebni znak", če potrebujete znak, ki ga ni

na vnosnih tipkah.
Odpre se okno "Posebni znak".
• Postavite kazalko na želeni znak.
• Pritisnite programsko tipko "V redu".
Izbrani znak se bo v besedilu izpisal na poziciji kazalke.
5. Če želite izbrisati celotno besedilo, zaporedoma pritisnite programski
tipki "Izbriši besedilo" in "Izbriši".
6. Pritisnite programsko tipko "Male črke", če želite vnesti besedilo z

malimi tiskanimi črkami. Če pritisnete še enkrat, lahko znova vnašate
velike tiskane črke.
7. Pritisnite programski tipki "Spremenljivka" in "Datum", če želite vsakič
vgravirati tudi trenutni datum.
Datum bo zapisan v evropski obliki zapisa (<DD>.<MM>.<YYYY>).

Če želite vklopiti drug slog pisanja, v polju z besedilom ustrezno
prilagodite prednastavljeno obliko zapisa. Če želite, da se datum gravira
npr. v ameriškem slogu pisave (mesec/dan/leto => 8/16/04), spremenite
obliko zapisa v <M>/<D>/<YY> .
7. Pritisnite programski tipki "Spremenljivka" in "Čas", če želite vsakič
vgravirati tudi trenutni čas.
Čas bo zapisan v evropski obliki zapisa (<TIME24>).

Če želite čas zapisati v ameriškem slogu pisave, spremenite obliko
zapisa v <TIME12>.
Primer:
Natipkano besedilo: Čas: <TIME24> Izvedba: Čas: 16.35
Čas: <TIME12> Izvedba: Čas: 04.35 PM
Struženje
8.4 Frezanje
7. • Pritisnite programski tipki "Spremenljivka" in "Količina 000123", če

želite določeno količino gravirati s fiksnim številom mest in z
vodilnimi ničlami.
Dodana bo oblika besedila <######,_$AC_ACTUAL_PARTS> in s
programskimi tipkami se lahko vrnete v polje za graviranje.
• Določite število mest, tako da v polju za graviranje prilagodite število

nadomestnih znakov (#).
Če navedeno število mest (npr. ##) ne zadošča za prikaz
količine, cikel samodejno poveča potrebno število mest.
-ALI
7. • Pritisnite programski tipki "Spremenljivka" in "Količina 123", če želite
določeno količino gravirati brez vodilnih ničel.
Dodana bo oblika besedila <#,_$AC_ACTUAL_PARTS> in s
programskimi tipkami se lahko vrnete v polje za graviranje.
• Določite število mest, tako da v polju za graviranje prilagodite število

nadomestnih znakov.
Če navedeno število mest ne zadošča za prikaz količine (npr. 123),
cikel samodejno poveča potrebno število mest.
7. • Če želite gravirati poljubno število v določeni obliki zapisa, pritisnite

programski tipki "Spremenljivka" in "Število 123.456".
Dodana bo oblika besedila <#.###,_VAR_NUM> in s programskimi
tipkami se lahko vrnete v polje za graviranje.
• S pomočjo nadomestnih znakov #.### določite, v kakšnem zapisu

naj se gravira izbrano število, določeno pod _VAR_NUM.
Če ste pod _VAR_NUM shranili na primer 12.35, imate na voljo
naslednje možnosti za preoblikovanje spremenljivke.
Vnos Izpis Pomen
<#,_VAR_NUM> 12 Mesta pred vejico niso
formatirana, brez znakov za vejico
<####,_VAR_NUM> 0012 4 mesta pred vejico, začetne
ničle, brez znakov za vejico
< #,_VAR_NUM> 12 4 mesta pred vejico, začetni
presledki, brez znakov za vejico
<#.,_VAR_NUM> 12.35 Mesta pred in za vejico niso
formatirana
Struženje
8.4 Frezanje
<#.#,_VAR_NUM> 12.4 Mesta pred vejico niso

formatirana
1 mesto za vejico (zaokroženo)
<#.##,_VAR_NUM> 12.35 Mesta pred vejico niso
formatirana,
2 mesti za vejico (zaokroženo)
<#.####,_VAR_NUM> 12.3500 Mesta pred vejico niso
formatirana,
4 mesta za vejico (zaokroženo)
Če mesta pred decimalno vejico ne zadostujejo za prikaz vnesenega
števila, se samodejno razširijo. Če je navedeno število mest večje od
številke za graviranje, se oblika zapisa samodejno dopolni z ustreznim
številom začetnih in končnih ničel.
Za formatiranje pred decimalno vejico lahko po želji uporabite tudi
presledek.
Namesto _VAR_NUM lahko uporabite tudi drugo poljubno številčno
spremenljivko (npr. R0).
7. Če želite besedilo za graviranje (največ 200 znakov) prevzeti iz
spremenljivke, pritisnite programski tipki "Spremenljivka" in
"Spremenljivo besedilo".
Doda se oblika zapisa <Text, _VAR_TEXT> in prek stolpca programskih
tipk se lahko vrnete v polje za graviranje.
Namesto _VAR_TEXT lahko uporabite tudi drugo poljubno besedilno
spremenljivko.
Napotek
Vnos besedila gravure
Besedilo lahko vnesete v samo eni vrstici in brez preloma vrstice!
Spremenljiva besedila
Za oblikovanje spremenljivih besedil je na voljo več možnosti:
● Datum in čas
Obdelovancem lahko na primer dodelite datum izdelave in trenutni čas. Vrednosti datuma
in časa bodo izvožene iz NCK.
● Količina
S pomočjo količinskih spremenljivk lahko obdelovancem dodelite tekočo serijsko številko.
Pri tem lahko določite obliko (število mest, vodilne ničle).
S pomočjo nadomestnih znakov (#) formatirajte številko, s katero se pričnejo izpisane
količine.
Če prvega obdelovanca ne želite izpisati s količino 1, lahko navedete aditivno vrednost
(npr. (<#,$AC_ACTUAL_PARTS + 100>). Izpisana količina se bo potem povečala za to
vrednost (npr. 101, 102, 103,...).
Struženje
8.4 Frezanje
● Števila
Pri izpisu številk (npr. merilni rezultati) lahko izberete poljubno obliko zapisa (mesta pred
in za vejico) številke, ki jo želite gravirati.
● Besedilo
Namesto, da v besedilno polje graviranja vnesete fiksno besedilo, lahko besedilo, ki ga
želite gravirati, določite tudi z besedilno spremenljivko (npr. _VAR_TEXT="ABC123").
Zrcalna pisava
Imate možnost, da besedilo zrcalno nanesete na obdelovanec.
Polni krog
Če želite znake enakomerno porazdeliti v polnem krogu, vnesite kot odprtosti α2=360°. Cikel
nato znake samodejno enakomerno porazdeli v polnem krogu.


mm/zob

F Podajanje mm/min

(samo pri G-kodi)
FZ Globina podajanja dodatka mm/min
(samo pri mm/zob
ShopTurn)
obdelave
• Čelo Y
• Obod C
ShopTurn)
Struženje
8.4 Frezanje

• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
Poravnava • (linearna poravnava)
• (krivuljna orientacija)
• (krivuljna orientacija)
Referenčna točka Lega referenčne točke
• levo spodaj
• sredina spodaj
• desno spodaj
• levo zgoraj
• sredina zgoraj
• desno zgoraj
• levi rob
• sredina
• desni rob
Zrcalna pisava • da
Besedilo se na obdelovanec gravira zrcalno.

• ne
Besedilo se na obdelovanec gravira brez zrcaljenja.

Besedilo gravure največ 100 znakov
X0 ali R Referenčna točka X ali referenčna točka polarna dolžina mm
Y0 ali α0 Referenčna točka Y ali referenčna točka polarni kot mm ali
stopinje
(samo pri G-kodi)
X0 ali L0 Referenčna točka X ali referenčna točka polarna dolžina mm
Y0 ali C0 Referenčna točka Y ali referenčna točka polarni kot mm ali
stopinje
(samo ShopTurn)
Struženje
8.4 Frezanje

CP Pozicionirni kot za območje obdelave stopinje
X0 ali L0 Referenčna točka X ali referenčna točka polarna dolžina mm
Y0 ali C0 Referenčna točka Y ali referenčna točka polarni kot mm ali
stopinje
(samo ShopTurn)
stopinje
X0 Premer cilindra ∅ mm
(samo ShopTurn)
Y0 Referenčna točka Y mm
X0 Referenčna točka X mm
(samo ShopTurn)
Z1 Globina graviranja (absolutno) ali glede na globino (inkrementalno) mm
W Višina znaka mm
DX1 ali α2 Razmak med znaki ali kot odprtja – (samo pri krivuljni orientaciji) mm ali
stopinje
DX1 ali DX2 Razmak med znaki ali skupna širina – (samo pri linearni orientaciji) mm
α1 Smer besedila – (samo pri linearni orientaciji) stopinje
XM ali LM Središčna točka X (absolutno) ali središčna točka polarne dolžine mm
(samo G-koda) – (samo pri krivuljni orientaciji)
YM ali αM Središčna točka Y (absolutno) ali središčna točka polarnega kota mm
(samo G-koda) – (samo pri krivuljni orientaciji)
YM ali CM Središčna točka Y ali C (absolutno) – (samo pri krivuljni orientaciji) mm ali
(samo ShopTurn) – (samo pri obdelavi oboda C/Y) stopinje
ZM Središčna točka Z (absolutno) – (samo pri krivuljni orientaciji) mm
(samo ShopTurn) – (samo pri obdelavi oboda C/Y)
Struženje
8.5 Konturno frezanje
8.5.1 Splošno
Funkcija
S cikli "Konturno frezanje" lahko frezate preproste ali komplekse konture. Definirate lahko
odprte ali zaprte konture (žepi, otoki, čepi).
Kontura je sestavljena iz posameznih elementov konture, pri čemer definirano konturo
določata najmanj dva in največ 250 elementov. Kot prehodni elementi konture so na voljo
polmeri, posnetja in tangencialni prehodi.
Integrirano konturno računalo računa presečišča posameznih elementov konture, pri tem
upošteva geometrijske povezave in s tem omogoča vnos elementov, ki niso dovolj
dimenzionirani.
Pri konturnem frezanju morate vedno najprej programirati geometrijo konture, nato pa
tehnologijo.
8.5.2 Prikaz konture
Program G-kode
V urejevalniku se kontura prikaže v odseku programa s posameznimi programskimi stavki.
Ko odprete posamezni stavek, se odpre kontura.
Program ShopTurn
Cikel prikaže konturo v programu kot programski stavek. Ko odprete stavek, se posamezni
elementi konture simbolično naštejejo in prikažejo v obliki črtne grafike.
Simbolični prikaz
Posamezni elementi konture se v vnesenem vrstnem redu simbolično prikažejo zraven okna
grafike.

Začetna točka Začetna točka konture
Linija navzgor Linija v 90-stopinjski mreži
Linija navzdol Linija v 90-stopinjski mreži
Linija v levo Linija v 90-stopinjski mreži
Struženje

Linija v desno Linija v 90-stopinjski mreži
Linija poljubno Linija s poljubnim naklonom
Krožni lok v desno Krog
Krožni lok v levo Krog
Pol Linija diagonalno ali krog v

polarnih koordinatah
Zaključek konture KONEC Konec opisa konture
Različne barve simbolov označujejo stanje:
Ospredje Ozadje Pomen

črno modra Kazalka na aktivnem elementu
črno oranžno Kazalka na aktivnem elementu
črno belo Običajni element
rdeča belo Element se trenutno ne
obravnava (obravnava se šele,
ko ga s kazalko izberete)
Grafični prikaz
Sinhrono s tekočim vnosom elementov konture se v oknu grafike prikaže napredek
programiranja konture v obliki črtne grafike.
Ustvarjeni element konture ima pri tem lahko različne vrste črt in barv:
● črna: Programirana kontura
● oranžna: Trenutni element konture
● zeleno, črtkano: Alternativni element
● modro, pikčasto: Delno določen element
Spreminjanje velikosti koordinatnega sistema v merilu se prilagodi spremembam celotne
konture.
Lega koordinatnega sistema se ravno tako prikaže v oknu grafike.
Struženje
8.5.3 Ustvarjanje nove konture
Funkcija
Za vsako konturo, ki jo želite frezati, morate ustvariti lastno konturo.
Konture se na koncu programa shranijo.
Napotek
Pri programiranju G-kode upoštevajte, da morajo biti konture postavljene za identifikacijo
konca programa!
Pri ustvarjanju nove konture morate najprej določiti začetno točko. Vnesite elemente konture.
Konturni procesor nato samodejno definira konec konture.
Če spremenite os orodja, cikel samodejno prilagodi pripadajoče osi začetnih točk. Za
začetno točko lahko vnesete poljubne dodatne ukaze (maksimalno 40 znakov) v obliki G-
kode.
Dodatni ukazi
Z dodatnimi ukazi G-kode lahko npr. programirate podajanje in M-ukaze. Dodatne ukaze
parametri"). Paziti pa morate, da dodatni ukazi ne kolidirajo z generirano G-kodo konture.
Zato ne uporabljajte ukazov G-kode skupine 1 (G0, G1, G2, G3), koordinat v ravnini ter
ukazov G-kode, ki potrebujejo samostojen stavek.
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Konturno frezanje" in "Nova kontura".

4. Vnesite ime konture.

Vklopi se zaslon vnosa za začetno točko konture. Koordinate lahko
vnesete kartezijsko ali polarno.
Struženje
Začetna točka, kartezijsko
1. Vnesite začetno točko konture.

2. Po želji vnesite dodatne ukaze v obliki G-kode.
3. Pritisnite programsko tipko "Prevzem".
4. Vnesite posamezne elemente konture.
Začetna točka, polarno
1. Pritisnite programsko tipko "Pol".
2. Vnesite položaj pola s kartezijskimi koordinatami.

3. Vnesite začetno točko konture s polarnimi koordinatami.
4. Po želji vnesite dodatne ukaze v obliki G-kode.
5. Pritisnite programsko tipko "Prevzem".
6. Vnesite posamezne elemente konture.

obdelave
• Čelo Y
(samo pri ShopTurn) • Čelo B

• Obod C
• Obod Y
PL Ravnina obdelave
(samo pri G-kodi)
• G17 (XY)
• G19 (YZ)
ϕ Premer cilindra mm
(samo ShopTurn) (samo obod C)
G17 G19
oz. oz.
Čelo C/Y/B čelo C/Y
kartezijsko:
X Y Začetna točka X oz. Y (absolutno) mm
Y Z Začetna točka Y oz. Z (absolutno) mm
polarno:
X Y Lega pola (absolutno) mm
Y Z Lega pola (absolutno) mm
Struženje

Začetna točka
L1 Razdalja do pola, končna točka (absolutno) mm
ϕ1 Polarni kot glede na pol, končna točka (absolutno) stopinje
Dodatni ukazi Z dodatnimi ukazi G-kode lahko npr. programirate podajanje in M-ukaze. Treba
pa je paziti, da dodatni ukazi ne kolidirajo z generirano G-kodo konture, in da
so združljivi z želeno obdelavo. Zato ne uporabljajte ukazov G-kode skupine 1
(G0, G1, G2, G3), koordinat v ravnini ter ukazov G-kode, ki potrebujejo
samostojen stavek.
Pri fini obdelavi konture se uporablja način zvezne poti (G64). To pomeni, da
konturni prehodi, kot so vogali, posnetja ali polmeri morebiti ne bodo natančno
obdelani.
Če želite to preprečiti, imate možnost, da pri programiranju uporabite dodatne
ukaze.
Primer: Za konturo programirajte najprej linijo, vzporedno z X, in za parameter
vnesite dodatni ukaz "G9" (natančna ustavitev po stavkih). Nato programirajte
linijo, vzporedno z Y. Vogal se obdela natančno, ker je podajanje na koncu
linije, vzporedne z X, za kratek čas enako 0.
Opozorilo:
Dodatni ukazi delujejo le pri frezanju poti!
8.5.4 Ustvarjanje elementov konture

Ko ste ustvarili novo konturo in določili začetno točko, definirajte posamezne elemente
konture, iz katerih je kontura sestavljena.
Za definicijo konture so na voljo naslednji elementi konture:
● Linija navpično
● Linija vodoravno
● Linija diagonalno
● Krog / krožni lok
● Pol
Za vsak element konture izpolnite lastno masko parametra.
Koordinate za vodoravno ali navpično linijo vnesite kartezijsko, pri elementih konture Linija
diagonalno in Krog/krožni lok pa lahko izbirate med kartezijskimi ali polarnimi koordinatami.
Če želite vnesti polarne koordinate, morate pred tem definirati pol. Če ste pol definirali že za
začetno točko, se lahko polarne koordinate nanašajo tudi na ta pol. To pomeni, da vam v
tem primeru ni potrebno definirati dodatnega pola.
Struženje
Transformacija cilindrične površine

Pri konturah (npr. utori) na cilindrih se za dolžine pogosto podajo podatki o kotu. Če je
aktivirana funkcija "Transformacija cilindrične površine", lahko dolžine kontur (v smeri oboda
cilindrične površine) na cilindru določite tudi s podatki o kotu. Torej, namesto X, Y in I, J
vnesete Xα, Yα in Iα, Jα.
Proizvajalec stroja
Vnos parametrov
Pri vnosu parametrov so vam v pomoč številni prikazi pomoči, ki pojasnjujejo te parametre.
Če v nekatera polja ne vnesete vrednosti, geometrijski procesor predvideva, da te vrednosti
niso znane in jih poizkuša izračunati iz drugih parametrov.
Pri konturah, pri katerih ste vnesli več parametrov, kot je nujno potrebno, lahko to privede do
protislovij. V tem primeru poizkusite vnesti manj parametrov in pustite, da kar največ
parametrov izračuna geometrijski procesor.
Prehodni elementi konture

Med dvema elementoma konture lahko kot prehodni element izberete polmer ali posnetje.
Prehodni element do vedno dodan na koncu elementa konture. Izbira prehodnega elementa
konture se izvaja v maski parametra posameznega elementa konture.
Prehodni element konture lahko uporabite vedno takrat, ko obstaja presečišče obeh
sosednjih elementov in je to presečišče možno izračunati iz vnesenih vrednosti. V
nasprotnem primeru morate uporabiti elemente konture Linija/krog.
Izjema je konec konture. Tam lahko, čeprav ni presečišča z drugim elementom, definirate
polmer ali posnetje kot prehodni element surovca.
Dodatne funkcije
Pri programiranju konture so na voljo naslednje dodatne funkcije:
● Tangenta na prejšnji element
Prehod na prejšnji element lahko programirate kot tangento.
● Izbira v pogovornem oknu
Če iz do sedaj vnesenih parametrov lahko izhajata dve različni konturi, morate izbrati eno
izmed obeh.
● Zapiranje konture
Iz aktualne pozicije lahko konturo zaprete z linijo do začetne točke.
Struženje
Postopek vnosa ali spremembe elementov konture
1. Obdelovalni program oz. program ShopTurn je nameščen.

2. Izberite vrsto datoteke (MPF ali SPF), vnesite želeno ime programa in
pritisnite programsko tipko "OK" ali tipko <Input>.
Odpre se urejevalnik.
3. S programsko tipko izberite element konture.

Odpre se okno vnosa "Linija (npr. X)".
-ALI
Odpre se okno vnosa "Linija (npr. Y)".
-ALI
Odpre se okno vnosa "Linija (npr. XY)".
-ALI
Odpre se okno vnosa "Krog".
-ALI
Odpre se okno vnosa "Vnos pola".
4. V zaslon vnosa vnesite vse podatke, ki izhajajo iz skice obdelovanca

(npr. dolžina linij, končna pozicija, prehod na naslednji element, vzpon
navoja itd.).
Element konture se doda konturi.
6. Med vnosom podatkov elementa konture lahko prehod na prejšnji
element programirate kot tangento.
Pritisnite programsko tipko "Tangenta na prejšnji element". Kot glede na
prejšnji element 〈α2 se nastavi na 0°. V vnosnem polju parametra se
pojavi izbira "tangencialno".
7. Ponovite postopek, dokler kontura ni popolna.
Programirana kontura se vključi v delovni načrt (pogled programov).
9. Če želite, da se pri posameznih elementih konture prikaže več
parametrov, npr. za vnos dodatnih ukazov pritisnite programsko tipko
"Vsi parametri".
Struženje
Element konture "Linija, npr. X"

obdelave
• Čelo Y

• Obod C
• Obod Y
X Končna točka X (absolutno ali inkrementalno) mm
α1 Začetni kot, npr. za X-os stopinje
element
• Polmer
• Posnetje
Element konture "Linija, npr. Y"

obdelave
• Čelo Y

• Obod C
• Obod Y
Y Končna točka Y (absolutno ali inkrementalno) mm
α1 Začetni kot za X-os Stopinje
element
• Polmer
• Posnetje
Struženje
Element konture "Linija, npr. XY"

obdelave
• Čelo Y

• Obod C
• Obod Y
X Končna točka X (absolutno ali inkrementalno) mm
Y Končna točka Y (absolutno ali inkrementalno) mm
L Dolžina mm
α1 Začetni kot, npr. za X-os Stopinje
α2 Kot glede na prejšnji element Stopinje
element
• Polmer
• Posnetje
Element konture "Krog"

obdelave
• Čelo Y

• Obod C
• Obod Y
Smer vrtenja • Smer vrtenja desno
• Smer vrtenja levo
R Polmer mm
npr. X Končna točka X (absolutno ali inkrementalno) mm
npr. Y Končna točka Y (absolutno ali inkrementalno) mm
npr. I Središče kroga I (absolutno ali inkrementalno) mm
npr. J Središče kroga J (absolutno ali inkrementalno) mm
α1 Začetni kot za X-os Stopinje
α2 Kot glede na prejšnji element Stopinje
Struženje

β1 Končni kot za Z-os Stopinje
β2 Kot odprtja Stopinje
element
• Polmer
• Posnetje
Element konture "Polarno"

obdelave
• Čelo Y

• Obod C
• Obod Y
X Lega pola (absolutno) mm
Y Lega pola (absolutno) Stopinje
Element konture "Konec"

V maski parametra "Konec" bodo prikazani podatki za prehod na konec konture prejšnjega
elementa konture.
8.5.5 Sprememba konture
Funkcija
Že ustvarjeno konturo lahko naknadno še spremenite.
Če želite ustvariti konturo, ki naj bo podobna že obstoječi konturi, lahko kopirate tudi staro
konturo, jo preimenujete in spremenite le izbrane elemente konture.
Posamezne elemente konture lahko
● vstavljate,
● spreminjate,
● dodajate ali
● brišete.
Struženje
Postopek spremembe elementa konture

2. S kazalko izberite programski stavek, v katerem želite spremeniti
konturo. Odprite geometrijski procesor.
Naštejejo se posamezni elementi konture.
3. Kazalko postavite na mesto za vstavljanje oz. spreminjanje.
4. S kazalko izberite želeni element konture.
5. V zaslon vnosa vnesite parameter ali izbrišite element in izberite
novega.
Želeni element konture se vstavi v konturo oz. se spremeni.
Postopek brisanja elementa konture

2. Kazalko postavite na element konture, ki ga želite izbrisati.
3. Pritisnite programsko tipko "Izbriši element".
4. Pritisnite programsko tipko "Izbriši".
8.5.6 Klic konture (CYCLE62) – samo pri programu G-kode
Funkcija
Z vnosom se ustvari referenca na izbrano konturo.
Za klic konture imate na izbiro 4 možnosti:
1. Ime konture
Kontura se nahaja v glavnem programu za klic.
2. Naslovi
Kontura se nahaja v glavnem programu za klic in je omejena z vnesenimi naslovi.
3. Podprogram
Kontura je v podprogramu v istem obdelovancu.
4. Naslovi v podprogramu
Kontura se nahaja v podprogramu in je omejena z vnesenimi naslovi.
Struženje
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programski tipki "Frezanje" in "Frezanje konture".
3. Pritisnite programski tipki "Kontura" in "Klic konture".

Odpre se okno vnosa "Klic konture".
4. Parametrirajte izbiro konture.

Izbira konture • Ime konture
• Naslovi
• Podprogram
• Naslovi v podprogramu
Ime konture CON: Ime konture
Naslovi • LAB1: Naslov 1
• LAB2: Naslov 2
Podprogram PRG: Podprogram
Naslovi v podprogramu • PRG: Podprogram
• LAB1: Naslov 1
• LAB2: Naslov 2
8.5.7 Frezanje poti (CYCLE72)
Funkcija.
S ciklom "Frezanje poti" lahko obdelujete odprte ali zaprte konture. Pred frezanjem je treba
konturo najprej vnesti. Obdelava lahko poteka v poljubni smeri, tj. v smeri programirane
konture ali v nasprotni smeri.
Pri obdelavi v smeri, nasprotni od nastavljene, lahko konture vsebujejo največ 170
elementov konture (vključno s posnetji/polmeri). Posebnosti (razen vrednosti podajanja)
prostega vnosa G-kode se pri frezanju poti v nasprotni smeri od nastavljene ne upoštevajo.
Struženje
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Programiranje poljubnih kontur

Obdelavo poljubnih odprtih ali zaprtih kontur običajno programirate tako:
1. Vnos konture
Konturo zaporedoma sestavite skupaj iz različnih elementov konture.
2. Klic konture (CYCLE62)
Izberite konturo, ki je želite obdelati.
3. Frezanje poti (groba obdelava)
Kontura se obdela ob upoštevanju različnih strategij približevanja in umika.
4. Frezanje poti (fina obdelava)
Če ste pri grobi obdelavi programirali dodatek fine obdelave, se kontura še enkrat obdela.
5. Frezanje poti (posnemanje)
Če ste predvideli obdelavo s posnetim robom, posnemite obdelovanec s posebnim
orodjem.
Frezanje poti levo ali desno od konture

Programirana kontura je lahko s korekcijo polmera frezala obdelana desno ali levo. Pri tem
lahko uporabnik izbere različne načine ter različne strategije približevanja in umika.
Način približevanja in umika

Konturi se je mogoče približati ali se od nje umakniti v kvadrantu, polkrogu ali v liniji.
● Pri kvadrantu ali pri polkrogu je treba navesti polmer središčne poti frezala.
● Pri linijah je treba navesti razdaljo zunanjega roba frezala do začetne oz. končne točke
konture.
Možno je tudi mešano programiranje, npr. približevanje v kvadrantu, umik v polkrogu.
Struženje
Strategija približevanja in umika

Izbirate lahko med približevanjem/umikom po ravnini in prostorskim približevanjem/umikom:
● Približevanje po ravnini:
približevanje poteka najprej do globine in nato v ravnini obdelave.
● Prostorsko približevanje:
približevanje poteka hkrati do globine in v ravnini obdelave.
● Umik poteka v obratnem zaporedju.
Možno je mešano programiranje, npr. približevanje v ravnini obdelave, prostorski umik.
Frezanje poti na središčni poti

Programirano konturo lahko obdelujete tudi na središčni poti, če izključite korekcijo polmera.
Približevanje in umik sta pri tem mogoča na Liniji ali Pravokotnici. Navpično
približevanje/umik lahko uporabite npr. pri zaprtih konturah.
Tip obdelave
Pri frezanju poti lahko izbirate tip obdelave (groba obdelava, fina obdelava, posnemanje). Če
želite najprej izvesti "grobo obdelavo" in nato še "fino obdelavo", morate cikel obdelave
poklicati dvakrat (1. stavek = groba obdelava, 2. stavek = fina obdelava). Programirani
parametri se pri drugem klicu ohranijo.
V nadaljevanju lahko določite, ali želite konturo obdelati s korekcijo polmera frezala ali z
orodjem zapeljati po središčni poti.
Kompenzacija stene utora

Kadar frezate konturo na obodni površini (obdelovalna površina obod C), lahko delate z ali
brez kompenzacije stene utora.
● Kompenzacija stene utora izključena
ShopTurn izdeluje utore z vzporednimi stenami, če je premer orodja enak širini utora. Če
je širina utora večja kot premer orodja, ne nastajajo vzporedne stene utora.
● Kompenzacija stene utora vključena
ShopTurn izdeluje utore z vzporednimi stenami, tudi če je širina utora večja kot premer
orodja. Če želiti delati s kompenzacijo stene utora, ne smete programirati konture utora,
temveč zamišljeno središčno pot v utoru vodenega čepa, pri čemer se mora čep
premikati vzdolž vsake stene. Širino utora določite s parametrom D.
Struženje
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Konturno frezanje" in "Frezanje poti".

Odpre se okno vnosa "Frezanje poti".


mm/zob


obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod Y
• zadaj (čelo)

(samo pri
ShopTurn)
• Posnemanje
Struženje

Smer obdelave Obdelava v smeri programirane konture
• naprej:
Obdelava poteka v smeri programirane konture

• nazaj:
Obdelava poteka v nasprotni smeri od programirane konture

Korekcija polmera • levo (obdelava levo od konture)
• desno (obdelava desno od konture)
• izključeno
Programirano konturo lahko obdelujete tudi na središčni poti. Približevanje in umik sta
pri tem mogoča na Liniji ali Pravokotnici. Pravokotno približevanje/umik lahko uporabite
npr. pri zaprtih konturah.
Kompenzacija Kompenzacija stene utora vključena ali izključena (samo pri površini obdelave obod C)
stene utora
(samo ShopTurn)
D Premik k programirani poti
– (samo pri vključeni kompenzaciji stene utora)
– (samo pri ShopTurn obdelovalni površini čelo Y)
C0 Pozicionirni kot za območje obdelave Stopinje
– (samo pri ShopTurn obdelovalni površini obod Y)
Z1 Končna globina (absolutno) ali končna globina na Z0 ali X0 (inkrementalno) mm
DZ Maksimalni globinski dodatek - (samo pri obdelavi ∇ in ∇∇∇) mm
UZ Globina dodatka - (samo pri obdelavi ∇) mm
UXY Ravnina dodatka za fino obdelavo mm
Približevanje Način približevanja Ravnina
• Kvadrant:
Del spirale (samo pri frezanju poti levo in desno od konture)

• Polkrog:

• Linija:
Poševno v prostoru
• Pravokotno:
Pravokotno na pot (samo pri frezanju poti na središčni poti)
Struženje

Strategija • po oseh - (samo pri približevanju "Kvadrant", "Polkrog" ali "Linija")
približevanja
• prostorsko - (samo pri približevanju "Kvadrant", "Polkrog" ali "Linija")
R1 Polmer približevanja – (samo pri približevanju "Kvadrant" ali "Polkrog") mm

L1 Dolžina približevanja – (samo pri približevanju "Linija") mm
(samo pri G-kodi)
FZ Globina podajanja dodatka mm/min
(samo pri mm/zob
ShopTurn)
Umik Način umika Ravnina
• Kvadrant:

• Polkrog:

• Linija:
Strategija umika • po oseh
• prostorsko
R2 Polmer umika – (samo pri umiku "Kvadrant" ali "Polkrog") mm

L2 Dolžina umika – (samo pri umiku "Linija") mm
Način dviga Če je potrebnih več globinskih dodatkov, navedite višino umika, na katero se umakne
orodje med posameznimi dodajanji (pri prehodu od konca do začetka konture).
Način dviga pred novim dodatkom
• brez umika
• na RP
• Z0 + varnostna razdalja
• na varnostni razdalji
Struženje
8.5.8 Konturni žep/konturni čep (CYCLE63/64)
Konture za žepe ali otoke

Konture za žepe ali otoke morajo biti zaprte, to pomeni, da sta začetna in končna točka
konture enaki. Frezate lahko tudi žepe, ki znotraj vsebujejo enega ali več otokov. Otoki lahko
deloma ležijo tudi izven žepa ali pa se prekrivajo. Prva vnesena kontura se interpretira kot
kontura žepa, vse ostale pa kot otoki.
Samodejni izračun začetne točke / ročni vnos

Imate možnost, da se z opcijo "Začetna točka samodejno" izračuna optimalna točka za
potopitev.
Če izberete "Začetna točka ročno", pa potopno točko določite v maski parametra.
Če je iz konture žepa, otokov in premera frezala razvidno, da je potopitev potrebna na
različnih mestih, z ročnim vnosom določimo samo prvo potopno točko, ostale pa bodo
samodejno izračunane.
Konture za čepe
Konture za čepe morajo biti zaprte, to pomeni, da sta začetna in končna točka konture enaki.
Definirate lahko več čepov, ki se lahko tudi prekrivajo. Prva vnesena kontura se interpretira
kot kontura surovca, vse ostale pa kot čepi.
Obdelava
Obdelavo konturnih žepov z otoki/konturo surovca s čepi programirate npr. tako:
1. Vnos konture žepa/konture surovca
2. Vnos konture otoka/čepa
3. Klic konture za konturo žepa/konturo surovca ali konturo otoka/čepa (sami pri programu
G-kode)
4. Centriranje (možno samo pri konturi žepa)
5. Predvrtanje (možno samo pri konturi žepa)
6. Odstranjevanje/obdelava žepa/čepa - groba obdelava
7. Odstranjevanje/obdelava ostanka materiala - groba obdelava
8. Fina obdelava (podlaga/rob)
9. Posnemanje
Programska opcija
Za odstranitev ostanka materiala potrebujete opcijo "Zaznavanje in obdelava
ostanka materiala".
Struženje
Konvencija poimenovanj
Pri večkanalnih sistemih cikli imenom programov, ki jih je treba generirati, pripnejo "_C" in
dvomestno številko posameznega kanala, npr. za kanal 1 "_C01". Zato se ime glavnega
programa ne sme končati s "_C" in dvomestno številko. Cikli ta postopek nadzirajo.
Pri sistemih z enim kanalom cikli pri programih, ki jih je treba generirati, imenu ne pripnejo
pripone.
Napotek
Programi G-kode
Pri programih G-kode se programi, ki jih je treba generirati, in ki ne vsebujejo navedbe poti,
odložijo v imeniku, v katerem se nahaja glavni program. Treba je upoštevati, da se obstoječi
programi v imeniku, ki imajo isto ime, kot programi, ki jih je treba generirati, prepišejo.
8.5.9 Predvrtanje konturnega žepa (CYCLE64)
Funkcija
Poleg predvrtanja se s tem ciklom lahko tudi centrira. V ta namen cikel prikliče generirane
programe za centriranje oz. predvrtanje.
Če želite preprečiti premikanje svedra pri predvrtanju, lahko najprej centrirate.
Pred predvrtanjem žepa morate vnesti konturo žepa. Če želite pred predvrtanjem centrirati,
morate obdelavi programirati v dveh ločenih stavkih.
Število in pozicije potrebnih predvrtin zavisijo od posameznih danosti (kot npr. oblika
konture, orodje, ravninski dodatek, dodatek fine obdelave) in jih izračuna cikel.
Kadar frezate več žepov in se želite izogniti nepotrebnemu menjavanju orodja, je smiselno,
da najprej vse žepe predvrtate in jih nato odstranite.
V tem primeru morate pri centriranju/predvrtanju izpolniti tudi tiste parametre, ki se dodatno
pojavijo, ko pritisnete programsko tipko "Vsi parametri". Ti morajo ustrezati parametrom
pripadajočega koraka odstranjevanja. Pri programiranju morate postopati na sledeči način:
1. Kontura žepa 1
2. Centriranje
3. Kontura žepa 2
4. Centriranje
5. Kontura žepa 1
6. Predvrtanje
Struženje
7. Kontura žepa 2
8. Predvrtanje
9. Kontura žepa 1
10.Odstranjevanje
11.Kontura žepa 2
12.Odstranjevanje
Če žep obdelate v celoti, t.j. centriranje, predvrtanje in izpraznjenje neposredno eno za
drugim, in ne izpolnete dodatnih parametrov pri centriranju/predvrtanju, cikel te vrednosti
parametrov prevzame od obdelovalnega koraka Odstranjevanje (groba obdelava). Pri
programiranju G-kode je treba te vrednosti spet posebej vnesti.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Postopek centriranja

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke "Frezanje", "Konturno frezanje",
"Predvrtanje" in "Centriranje".
Odpre se okno vnosa "Centriranje".
Struženje

Smer frezanja • Istosmerno F Podajanje mm/min

mm/zob
• Protismerno
RP Ravnina umika mm S/V Število vrtljajev vretena ali vrt./min

F Podajanje mm/min

TR Referenčno orodje. Orodje, ki se uporablja v delovnem koraku "Odstranjevanje". Služi
za določanje potopne pozicije.
obdelave
• Čelo Y (samo če je prisotna Y-os)
(samo pri
ShopTurn) • Čelo B
• Obod C
• Obod Y (samo če je prisotna Y-os)
Vpenjanje v vreteno / izpenjanje iz vretena (samo pri čelu Y/B in obodu Y)
(samo pri
ShopTurn)
Z0 Referenčna točka v Z-osi orodja mm
Z1 Globina žepa ∅(absolutno) ali globina glede na Z0 mm
C0 Pozicionirni kot za območje obdelave Stopinje
– (samo pri ShopTurn obdelovalni površini obod Y)
%
Struženje

Način dviga Način dviga pred novim dodatkom

Kadar je pri obdelavi potrebnih več potopnih točk, lahko programiramo višino umika:
• na ravnino umika
mm
mm
Pri prehodu na naslednjo potopno točko se orodje umakne na to višino. Če v območju
žepa ni elementov, večjih od Z0, lahko kot način dviga programirate Z0 + varnostna
razdalja.
Postopek predvrtanja

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke "Frezanje", "Konturno frezanje" in
"Predvrtanje".
Odpre se okno vnosa "Predvrtanje".


mm/zob
• Protismerno

F Podajanje mm/min
Struženje

za določanje potopne pozicije.
obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod C
• Obod Y
(samo pri
ShopTurn)
Z1 Globina žepa (absolutno) ali globina glede na Z0 ali X0 (inkrementalno) mm
C0 Pozicionirni kot za obdelovalno površino Stopinje
– (samo pri ShopTurn obdelovalni površini obod Y
%
mm
mm
žepa ni elementov, večjih od Z0 (X0), lahko kot način dviga programirate Z0 (X0) +
varnostna razdalja.
Struženje
8.5.10 Frezanje konturnega žepa (CYCLE63)
Funkcija
S funkcijo "Frezanje žepa" lahko na čelni ali obodni površini frezate žep.
Preden odstranite žep, morate vnesti konturo žepa ter morebitno konturo otoka. Žep se
izprazne vzporedno s konturo od znotraj navzven. Smer se določa s smerjo vrtenja pri
obdelavi (protismerno oz. istosmerno). Če je v žepu otok, ga cikel pri odstranjevanju
samodejno upošteva.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Tip obdelave
Pri odstranjevanju lahko izbirate tip obdelave (groba obdelava, fina obdelava, posnemanje).
Če želite najprej izvesti grobo obdelavo in nato še fino obdelavo, morate cikel obdelave
klicati dvakrat (1. stavek = groba obdelava, 2. stavek = fina obdelava). Programirani
parametri se pri drugem klicu ohranijo.
Pri nihajnem potapljanju se pojavi opozorilo "Pot rampe prekratka", če se orodje na poti
rampe od točke potopitve oddalji za manj kot je premer frezala. V tem primeru zmanjšajte kot
potopitve.
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke "Frezanje", "Frezanje konture" in "Žep".
Odpre se okno vnosa "Frezanje žepa".
Struženje


mm/zob
• Protismerno

F Podajanje mm/min

obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod C
• Obod Y
(samo pri
ShopTurn)
• Posnemanje
Z1 Globina žepa (absolutno) ali globina glede na Z0 mm
%
Struženje

Začetna točka • ročno
Začetna točka je podana

• samodejno
Začetna točka se samodejno izračuna

XS Začetna točka X – (samo pri začetni točki "ročno") mm
YS Začetna točka Y – (samo pri začetni točki "ročno") mm
Potopitev Na voljo so naslednji načini potapljanja – (samo pri ∇, ∇∇∇ dno ali ∇∇∇ rob):
• Navpična potopitev
Izračunana trenutna globina dodatka se izvede na izračunani poziciji pri začetni

točki "Samodejno" ali na navedeni poziciji pri začetni točki "Ročno".
• Opozorilo
Pri tej nastavitvi mora frezalo rezati po sredini ali pa je treba predvrtati.
• spiralna potopitev
Potopitev po spiralni poti.

polmerom in globino na obrat. Ko je globina za dodatek dosežena, se izvede še en
polni krog, da se popravi poševna pot potopitve.
• Nihajna potopitev
Nihajna potopitev glede na središčno os pravokotnega žepa.
Frezalo v središčni točki niha po liniji sem in tja, dokler ni dosežen globinski
dodatek. Ko je globina dosežena, se pot še enkrat izvede brez globinskega
dodatka, da se popravi poševna pot potopitve.
FZ (samo pri Globina podajanja dodatka – (samo pri navpični potopitvi) mm/min
ShopTurn) mm/zob
FZ (samo pri G- Globina podajanja dodatka – (samo pri navpični potopitvi) mm/min
kodi)
ER polmer vijačnice – (samo pri spiralni potopitvi) mm
Polmer ne sme biti večji od polmera frezala, sicer ostane višek materiala.
EW Opozorilo: Stopinje
Pri nihajnem potapljanju se pojavi opozorilo "Pot rampe prekratka", če se orodje na poti
rampe od točke potopitve oddalji za manj kot je premer frezala. V tem primeru
zmanjšajte kot potopitve.
mm
mm
varnostna razdalja.
Struženje
8.5.11 Ostanke materiala konturnega žepa (CYCLE63, opcija)
Funkcija
Ko ste žep (z otoki ali brez) izpraznili in je pri tem ostal material, se to samodejno zazna. S
primernim orodjem lahko te ostanke materiala odstranite, ne da bi morali znova obdelati
celotni žep, kar pomeni, da preprečite nepotrebne prazne hode. Material, ki ostane zaradi
dodatka za fino obdelavo, ni odvečni material.
Izračun ostanka materiala je narejen na podlagi frezala, ki se uporablja pri odstranjevanju.
Kadar frezate več žepov in se želite izogniti nepotrebnemu menjavanju orodja, je smiselno,
da najprej odstranite vse žepe in nato še ostanek materiala. V tem primeru morate pri
odstranjevanju ostanka materiala navesti tudi parameter Referenčno orodje TR, ki se pri
programu ShopTurn dodatno prikaže, ko pritisnete programsko tipko "Vsi parametri". Pri
programiranju morate postopati na sledeči način:
1. Kontura žepa 1
2. Odstranjevanje
3. Kontura žepa 2
4. Odstranjevanje
5. Kontura žepa 1
7. Kontura žepa 2
Programska opcija
ostanka materiala".
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Struženje
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke "Frezanje", "Konturno frezanje" in "Ostanek
materiala konturnega žepa".
Odpre se okno vnosa "Ostanek materiala žepa".
3. Če želite vnesti dodatne parametre, pri programu ShopTurn pritisnite

programsko tipko "Vsi parametri".


mm/zob
• Protismerno

F Podajanje mm/min

obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod C
• Obod Y
(samo pri
ShopTurn)
za določanje preostalih vogalov.
Struženje

%
DZ Maksimalni globinski dodatek
mm
mm
varnostna razdalja.
8.5.12 Frezanje konturnega čepa (CYCLE63)
Funkcija
S funkcijo "Frezanje čepa" lahko na čelni ali obodni površini frezate poljuben čep.
Preden začnete s frezanjem čepa, morate vnesti konturo surovca, nato pa še eno ali več
kontur čepa. Kontura surovca določa območje, izven katerega ni materiala, to pomeni, da se
v tem območju izvaja hitri premik. Med konturo surovca in čepa se nato odstrani material.
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Struženje
Tip obdelave
Pri frezanju lahko izbirate tip obdelave (groba obdelava, fina obdelava podlage, fina
obdelava roba, posnemanje). Če želite najprej izvesti grobo obdelavo in nato še fino
obdelavo, morate cikel obdelave klicati dvakrat (1. stavek = groba obdelava, 2. stavek = fina
obdelava). Programirani parametri se pri drugem klicu ohranijo.
Približevanje/umik
varnostno razdaljo. Začetno točko izračuna cikel.
2. Orodje se najprej postavi na globino obdelave in nato s podajanjem za obdelavo v
kvadrantu potuje ob strani konture čepa.
3. Čep se odstrani vzporedno s konturo, od zunaj navznoter. Smer se določa s smerjo
vrtenja pri obdelavi (protismerno oz. istosmerno) (glejte poglavje "Spreminjanje
programskih nastavitev").
4. Ko je čep v eni ravnini do konca odstranjen, orodje v kvadrantu zapusti konturo in prične
se dodajanje na naslednjo globino obdelave.
5. Orodje se čepu približa po kvadrantu in ga obdela vzporedno s konturo od zunaj
navznoter.
6. Koraka 4 in 5 se ponavljata, dokler ni dosežena programirana končna globina čepa.
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke "Frezanje", "Konturno frezanje" in "Čep".
Odpre se okno vnosa "Frezanje čepa".
3. Izberite tip obdelave "Groba obdelava".
Struženje


mm/zob
• Protismerno

F Podajanje mm/min

obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod C
• Obod Y
(samo pri
ShopTurn)
• Posnemanje
• Maksimalni ravninski dodatek mm
DXY %
– (samo pri ∇ in ∇∇∇ dno)
– (samo pri ∇ ali ∇∇∇ rob)
– (samo pri ∇, ∇∇∇ dno ali ∇∇∇ rob)
Struženje

– (samo pri ∇ ali ∇∇∇ dno)
mm
mm
žepa ni elementov, večjih od Z0 (X0), lahko kot način dviga programirate Z0 (X0) + mm
varnostna razdalja.
8.5.13 Ostanek materiala konturnega čepa (CYCLE63, opcija)
Funkcija
Če ste frezali konturni čep in je pri tem ostal odvečni material, se to samodejno zazna. S
primernim orodjem lahko te ostanke materiala odstranite, ne da bi morali znova obdelati
celotni čep, kar pomeni, da preprečite nepotrebne prazne hode. Material, ki ostane zaradi
dodatka za fino obdelavo, ni odvečni material.
Izračun ostanka materiala poteka na osnovi frezala, uporabljenega pri odstranjevanju.
Če frezate več čepov in želite preprečiti nepotrebno menjavanje orodja, je smiselno, da
najprej izpraznete vse čepe in nato odstranite ostanek materiala. V tem primeru morate pri
odstranjevanju ostanka materiala navesti tudi parameter Referenčno orodje TR, ki se pri
programu ShopTurn dodatno prikaže, ko pritisnete programsko tipko "Vsi parametri". Pri
programiranju morate postopati na sledeči način:
1. Kontura surovca 1
2. Kontura čepa 1
3. Odstranitev čepa 1
5. Kontura čepa 2
6. Odstranitev čepa 2
8. Kontura čepa 1
9. Odstranjevanje ostanka materiala čepa 1
10.Kontura surovca 2
11.Kontura čepa 2
12.Odstranjevanje ostanka materiala čepa 2
Struženje
Programska opcija
ostanka materiala".
Vpenjanje v vreteno
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
Postopek

se v urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke "Frezanje", "Konturno frezanje" in "Ostanek
materiala čepa".
Odpre se okno vnosa "Ostanek materiala čepa".
3. Če želite vnesti dodatne parametre, pri programu ShopTurn pritisnite

programsko tipko "Vsi parametri".


mm/zob
• Protismerno

F Podajanje mm/min
Struženje

obdelave
• Čelo Y
(samo pri
• Obod C
• Obod Y
(samo pri
ShopTurn)
za določanje preostalih vogalov.
Z0 Referenčna točka v Z-oseh orodja mm
Globina žepa (absolutno) ali globina glede na Z0 mm
Z1
• Maksimalni ravninski dodatek mm
DXY %
DZ Maksimalni globinski dodatek
mm
mm
žepa ni elementov, večjih od Z0, lahko kot način dviga programirate Z0 + varnostna
razdalja.
Struženje
8.6 Dodatni cikli in funkcije
8.6.1 Ravnina zasuka / Naravnava orodja (CYCLE800)

Cikel zasuka CYCLE800 služi zasuku na poljubno ploskev, ki jo je treba obdelati ali izmeriti.
V tem ciklu se ob upoštevanju kinematične verige stroja s klicem ustreznih NC-funkcij na
poševno ploskev izračunajo aktivne ničelne točke obdelovanca in korekcije orodja ter
pozicionirajo rotacijske osi (po želji).
Zasuk se lahko izvede:
● po oseh
● Preko prostorskega kota
● preko konfiguracijskih kotov
● neposredno
Pred pozicioniranjem rotacijskih osi se linearne osi po izbiri lahko prosto premikajo.
Zasuk vedno pogojuje 3 geometrijske osi.
V osnovni izvedbi sta na voljo funkciji
● 3 + 2 osi obdelava pod naklonom in
● Usmerljivi nosilec orodja
na voljo.
Nastavitev/poravnava orodja pri programu G-kode

Funkcija Zasuk vključuje tudi funkcije "Nastavitev orodja", "Poravnava frezalnega orodja" in
"Poravnava stružnega orodja". Pri nastavitvi in poravnavi se v nasprotju z zasukom
koordinatni sistem (WCS) ne vrti.
Predpogoji za priklic cikla zasuka

Pred 1. klicem cikla zasuka v glavnem programu je treba programirati orodje (rezalni rob
orodja D > 0) in premik ničelne točke (PNT), s katerim je bil obdelovanec obdelan z razenjem
ali izmerjen.
Primer:
N1 T1D1
N2 M6
N3 G17 G54
N4 CYCLE800(1,"",0,57,0,0,0,0,0,0,0,0,0,1,0,1)) ;zasuk NIČ v
;osnovni položaj
;kinematike stroja
N5 OBDELOVANEC (,,,,"BOX",0,0,50,0,0,0,100,100) ;Deklaracija surovca za
;Simulacija in
;Simultano zapisovanje
Struženje
Pri strojih, ki so opremljeni z zasukom, se mora vsak glavni program pričeti z zasukom v
osnovni položaj.
Definicija surovca (WORKPIECE) se vedno nanaša na aktualno delujoči premik ničelne
točke. Pri programih, ki uporabljajo cikel "Zasuk", se mora torej pred definicijo surovca izvesti
zasuk na 0. Pri programih ShopTurn se surovec v glavi programa samodejno navezuje na
nezasukani položaj.
V ciklu zasuka se premik ničelne točke (PNT) ter premiki in rotacije parametrov CYCLE800
preračunajo na ustrezno ravnino obdelave. Premik ničelne točke se ohrani. Premiki in
rotacije se shranijo v sistemskih okvirjih, okvirjih zasuka (prikaz pod Parametri/Premiki
ničelne točke):
● Referenca orodja ($P_TOOLFRAME)
● Referenca vrtljive mize ($P_PARTFRAME)
● Referenca obdelovanca ($P_WPFRAME)
Cikel zasuka upošteva aktualno ravnino obdelave (G17, G18, G19).
Zasuk na obdelovalno ali pomožno ploskev vedno vključuje 3 korake:
● Premik WCS-ja pred vrtenjem
● Vrtenje WCS-ja (po oseh, ...)
● Premik WCS-ja po vrtenju
Premiki oz. rotacije se nanašajo na koordinatni sistem X, Y, Z obdelovanca in so zato
neodvisni od stroja (razen pri zasuku "Rotacijska os neposredno").
V ciklu zasuka se ne uporabljajo nobeni programirljivi okvirji. Okvirji, ki jih je programiral
uporabnik, se upoštevajo pri aditivnem zasuku.
Pri zasuku na novo ravnino zasuka pa se programirljivi okvirji izbrišejo. Na ravnini zasuka so
možne poljubne obdelave, npr. s klicem standardnih ciklov ali merilnih ciklov.
Po ponastavitvi programa ali pri izpadu električne energije ostane aktivna zadnja ravnina
zasuka. Lastnosti pri stanjih Reset in Power-On je možno nastaviti v strojnih podatkih.
Proizvajalec stroja
Struženje
Iskanje stavka pri ravnini zasuka/zasuku orodja

Pri iskanju stavka z izračunom se po NC-zagonu najprej predhodno pozicionirajo samodejne
rotacijske osi aktivnega zapisa podatkov zasuka, nato pa se pozicionirajo še ostale osi
stroja. To ne velja, če je po iskanju stavka aktivna transformacija tipa TRACYL ali
TRANSMIT. V tem primeru se vse osi pozicionirajo istočasno.
Proizvajalec stroja
Poravnava orodij
S funkcijo "Poravnava stružnega orodja" se podpirajo stružni stroji z vrtljivo B-osjo. Položaj in
orientacija stružnega orodja se lahko spreminja z zasukom B-osi zasuka (okrog Y) in
orodnega vretena.
V nasprotju s funkcijo "Ravnina zasuka" se pri funkciji "Poravnava orodja" vrtenje ne izvaja v
aktivnih premikih ničelnih točk v koordinatnem sistemu obdelovanca (WCS).
Maksimalno območje kota pri opciji "Poravnava frezalnega orodja" je omejeno z območjem
premika udeleženih rotacijskih osi. Območje kota je dodatno tehnološko omejeno glede na
uporabljeno orodje.
Pri poravnalnem orodju se z NC-ukazom CUTMOD podatki orodja izračunajo preko spleta
na podlagi orientacije orodja (pozicije B-osi in vretena orodja). To pri stružnem orodju
zadeva položaj rezalnega roba, kot držala in smer reza.
Ime zapisa podatkov zasuka

Izbira zapisa podatkov zasuka ali razveljavitev izbire zapisa podatkov zasuka.
Izbira je lahko zaradi podatkov stroja skrita.
Pri "Ravnina zasuka" in "Zasučno orodje" / "Nastavitev orodja" so za izbiro na voljo le zapisi
podatkov zasuka, pri katerih ni nastavljena stružna tehnologija kinematike B-osi.
Pri opcijah "Zasučno orodje" / "Poravnalno orodje" so za izbiro na voljo le zapisi podatkov
zasuka, pri katerih je nastavljena stružna tehnologija kinematike B-osi.
Proizvajalec stroja
Struženje
Približevanje obdelavi
Pri približevanju programirani obdelavi na zasukani ravnini lahko v neugodnih primerih pride
do poškodbe programskega mejnega stikala. V takšnih primerih se sistem nad ravnino
umika premika vzdolž programskih mejnih stikal. Pri poškodbi pod ravnino umika se program
iz varnostnih razlogov prekine z alarmom. Da bi to preprečili, lahko pred zasukom orodje npr.
postavite na začetno točko obdelave čim bližje X/Y-ravnini, ali pa ravnino umika definirate
bliže obdelovancu.
Prosti premik
Pred zasukom osi lahko orodje premaknete v varno pozicijo prostega premika. Načini
prostega premika, ki jih imate na voljo, se določijo pri zagonu.
Način prostega premija deluje modalno. Pri menjavi orodja ali po iskanju stavka se uporabi
zadnji nastavljeni način prostega premika.
Proizvajalec stroja
OPOZORILO
Nevarnost kolizije
Pozicijo prostega premika izberite tako, da pri zasuku ne more priti do kolizije med orodjem
in obdelovancem.
Ravnina zasuka - (samo pri G-kodi)

● novo
Dosedanji okvirji zasuka in programirani okvirji se izbrišejo in vrednosti, določene v
prikazu vnosov, sestavljajo novi okvir zasuka.
Vsak glavni program se mora začeti s ciklom zasuka z ravnino zasuka, da se zagotovi,
da ni aktiven kakšen okvir zasuka iz drugega programa.
● aditivno
Okvir zasuka se nastavi aditivno glede na okvir zasuka zadnjega cikla zasuka.
Če je v enem programu programiranih več ciklov zasuka in so med temi aktivni dodatno
programirljivi okvirji (npr. AROT ATRANS), se to upošteva pri okvirju zasuka.
Če trenutno delujoči WO vsebuje zasuke, npr. s predhodno izmero obdelovanca, se to
upošteva pri ciklu zasuka.
Struženje
Način zasuka
Zasuk se lahko izvrši po oseh, prek prostorskega kota, prek projekcijskega kota ali
neposredno. Razpoložljive načine zasuka določi proizvajalec stroja pri nastavitvi funkcije
"Ravnina zasuka / zasučno orodje".
Proizvajalec stroja
● Po oseh
Pri osnem zasuku se koordinatni sistem zaporedoma zavrti okoli posameznih osi, pri
čemer se vsak obrat postavi na prejšnjega. Zaporedje osi lahko poljubno izberete.
● Prostorski kot
Pri zasuku prek prostorskega kota se ta izvede najprej okoli Z-osi in nato okoli Y-osi.
Drugi zasuk se postavi na prvi zasuk.
● Projekcijski kot
Pri zasuku s projekcijskim kotom se vrednost kota zasukane ploskve projicira na prvi dve
osi pravokotnega koordinatnega sistema. Zaporedje vrtenja osi lahko poljubno izberete.
Tretji zasuk se postavi na prejšnji zasuk. Pri uporabi projekcijskega zasuka je treba
upoštevati aktivno ravnino in orientacijo orodja:
– Pri G17 projekcijski kot XY, 3. zasuk okoli Z
– Pri G18 projekcijski kot ZY, 3. zasuk okoli Y
– Pri G19 projekcijski kot YY, 3. zasuk okoli X
Pri programiranju projekcijskih kotov okoli XY ali YX je nova X-os zasukanega koordinatnega
sistema v stari Z-X-ravnini.
Pri programiranju projekcijskih kotov okoli XZ ali ZX je nova Z-os zasukanega koordinatnega
sistema v stari Y-X-ravnini.
Pri programiranju projekcijskih kotov okoli YZ ali ZY je nova Y-os zasukanega koordinatnega
sistema v stari X-Y-ravnini.
● Neposredno
Pri neposrednem zasuku je treba navesti želene pozicije rotacijskih osi. HMI iz tega se
izračuna ustrezni novi koordinatni sistem. Os orodja se poravna v Z-smeri. Dobljeno smer
X- in Y-osi lahko določite s premikom osi.
Napotek
Smer vrtenja
Posamezno pozitivno smer vrtenja pri različnih načinih zasuka lahko poiščete v prikazu
pomoči.
Struženje
Zaporedje osi
Zaporedje osi, okoli katerih poteka vrtenje:
XYZ ali XZY ali YXZ ali YZX ali ZXY ali ZYX
Smer (minus/plus)
Referenca smeri premika rotacijske osi 1 ali 2 – aktivnega zapisa podatkov zasuka
(kinematika stroja). S pomočjo območja premika kota rotacijskih osi kinematike stroja NC-
pomnilnik izračuna dve možni rešitvi za zasuk/premik, programiran v CYCLE800. Pri tem je
tehnološko smiselna samo ena rešitev. Rešitvi se med seboj razlikujeta za 180 stopinj. Izbira
ene od obeh možnosti poteka z izbiro smeri "Minus" ali "Plus".
● "Minus" → manjša vrednost rotacijske osi
● "Plus" → večja vrednost rotacijske osi
Tudi v osnovi nastavitvi (nastavitev pola) kinematike stroja NC-pomnilnik izračuna dve
rešitvi, ki jih CYCLE800 približa. Referenca je rotacijska os, ki je bila pri nastavitvi funkcije
"Zasuk" nastavljena kot referenca poti.
Proizvajalec stroja
Če katere od pozicij iz mehanskih razlogov ni možno doseči, se samodejno izbere

alternativna pozicija, ne glede na nastavitev v parametru "Smer".
Primer:
● Kinematika stroja z zasučno glavo in zasučno mizo.
Zasučna glava z rotacijsko osjo 1 (B) se vrti okoli strojne osi Y.
● Območje premika kota rotacijske osi B od -90 do +90 stopinj.
● Zasučna miza z rotacijsko osjo 2 (C) se vrti okoli strojne osi Z.
● Območje premika kota rotacijske osi 2 (C) od 0 do 360 stopinj (Modulo 360).
● Proizvajalec stroja je v zagonu zasuka referenco poti nastavil na rotacijsko os 1 (B).
● V ciklu zasuka se programira zasuk okoli X (WCS) v višini 10 stopinj.
Na naslednji sliki je prikazan stroj v osnovni nastavitvi (nastavitev pola) kinematike (B = 0 C
= 0).
Struženje
● Smer "-" (Minus)

– Rotacijska os B se v negativni smeri (rdeča puščica) premakne na -10 stopinj.
– Rotacijska os C se premakne na 90 stopinj (zasuk okoli X!).
● Smer "+" (Plus)
– Rotacijska os B se v pozitivni smeri (rdeča puščica) premakne na +10 stopinj.
– Rotacijska os C se premakne na 270 stopinj.
Z obema nastavitvama smeri "Minus" ali "Plus" lahko obdelate obdelovanec z zasukanimi
ravninami. Rešitvi, ki jih je izračunal NC-pomnilnik, se razlikujeta za 180 stopinj (glejte
rotacijsko os C).
Orodje
Da preprečite kolizije, lahko s pomočjo 5-osne transformacije (programska opcija) ohranite
pozicijo konice orodja pri zasuku.
● sledenje
Položaj konice orodja se med zasukom sledi.
● Brez sledenja
Položaj konice orodja se med zasukom ne sledi.
Proizvajalec stroja
Struženje
Postopek

se v urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Ravnina zasuka".

Odpre se okno vnosa "Ravnina zasuka".
4. Če želite znova vzpostaviti osnovno stanje, torej vrednosti nastaviti na
0, pritisnite programsko tipko "Osnovna nastavitev".
To uporabite, če želite npr. koordinatni sistem ponovno zasukati v
prvotno lego.


Podajanje mm/min
mm/vrt.

TC Ime zapisa podatkov zasuka
Prosti premik • ne: Brez prostega premika pred zasukom
– (samo pri G-
• Z: Prosti premik v smeri Z-osi stroja
kodi)
• Z, X, Y: Premik obdelovalnih osi pred zasukom v pozicijo prostega premika
• Smer orodja maksimalno: Maksimalni prosti premik (do končnega položaja
programske opreme) v smeri orodja
• Smer orodja inkrementalno: Inkrementalni prosti premik (do končnega položaja
programske opreme) v smeri orodja
Pri prostem premiku v smeri orodja se v stanju zasuka stroja lahko premika več osi.
ZR Pot prostega premika – (samo pri inkrementalnem prostem premiku v smeri orodja) mm
Ravnina zasuka • novo: nova ravnina zasuka
– (samo pri G-
• aditivno: aditivna ravnina zasuka
kodi)
RP – (samo pri Ravnina umika za čelo B
ShopTurn)
C0 – (samo pri Pozicionirni kot za površino obdelave Stopinje
ShopTurn)
Struženje

X0 Referenčna točka za vrtenje X
Y0 Referenčna točka za vrtenje Y
Z0 Referenčna točka za vrtenje Z
Način zasuka • po oseh: Vrtenje koordinatnega sistema po oseh
• Prostorski kot: Zasuk preko prostorskega kota
• Projekcijski kot: Zasuk preko projekcijskega kota
• neposredno: Neposredno pozicioniranje rotacijskih osi
Zaporedje osi Zaporedje osi, okoli katerih poteka vrtenje – (samo pri načinu zasuka po oseh)
X Vrtenje okoli X – (samo pri zaporedju osi) Stopinje
Y Vrtenje okoli Y Stopinje
Z Vrtenje okoli Z Stopinje
Projekcijska Lega projekcije v prostoru – (samo pri načinu zasuka preko projekcijskega kota)
pozicija Xα, Yα, Zβ ali Yα, Zα, Zβ ali Zα, Xα, Zβ
Xα Projekcijski kot – (samo pri projekcijski poziciji) Stopinje
Yα Projekcijski kot Stopinje
Zβ Kot vrtenja v ravnini Stopinje
Z Kot vrtenja v ravnini Stopinje
X1 Ničelna točka zasukane ploskve X
Y1 Ničelna točka zasukane ploskve Y
Z1 Ničelna točka zasukane ploskve Z
Smer – (samo Prednostna smer rotacijske osi 1 – (ne pri načinu zasuka neposredno)
pri G-kodi)
• +
• -
Orodje – Konica orodja pri zasuku
(samo pri G-kodi)
• sledenje
Lega konice orodja se med zasukom ohrani.

• brez sledenja
Lega konice orodja se med zasukom ne ohrani.
Struženje
8.6.2 Zasučno orodje (CYCLE800)
8.6.2.1 Poravnava stružnih orodij – le pri programu G-kode (CYCLE800)
Funkcija
Funkcija "Poravnava frezalnega orodja" oz. "Poravnava stružnega orodja" podpira
kombinirane frezalno-stružne stroje s premično B-osjo.
Funkcionalnost je usmerjena na določeno konfiguracijo frezalnih strojev, ki podpirajo tudi
tehnologijo struženja. Orodje v načinu struženja doseže svojo usmerjenost s pomočjo
premične B-osi (okoli Y-osi) s pripadajočim frezalnim vretenom (npr. C1). Kot orodja se lahko
uporabljajo stružna, pa tudi frezalna orodja.
V nasprotju s funkcijo "Ravnina zasuka" se pri funkciji "Poravnava orodja" vrtenje ne izvaja v
aktivnih premikih ničelnih točk v koordinatnem sistemu obdelovanca (WCS). Izvajajo se
samo premiki, ki jih izračuna NC, in ustrezna orientacija orodja.
Maksimalno območje kota pri funkciji "Poravnava orodja" je +/-360° oz. je omejeno z
območjem premika udeleženih rotacijskih osi. Območje kota je dodatno tehnološko omejeno
glede na uporabljeno orodje. Pri poravnavi orodja se z NC-ukazom CUTMOD izračunajo
podatki orodja preko spleta na podlagi orientacije orodja. To pri stružnem orodju zadeva
položaj rezalnega roba, kot držala in smer reza.
Uporaba funkcije "Poravnava frezalnega orodja" se omejuje na frezanje, ki je vzporedno z
osjo (čelna in obodna obdelava) na stroju s premično B-osjo. Če nameravate frezati na
poljubno zasukanih ravninah obdelave, morate to storiti s funkcijo "Ravnina zasuka".
Proizvajalec stroja
Postopek

3. Pritisnite programski tipki "Zasukaj orodje" in "Poravnaj stružno orodje".

Odpre se okno vnosa "Poravnava stružnega orodja".
Struženje

Prosti premik • ne: Brez prostega premika pred zasukom
• Smer orodja maksimalno: Maksimalni prosti premik v smeri orodja
• Smer orodja inkrementalno: Inkrementalni prosti premik v smeri orodja
ZR Pot prostega premika – (samo pri inkrementalnem prostem premiku v smeri orodja)
β Vrtenje okoli 3. geometrijske osi (pri G18 Y) Stopinje
γ Vrtenje okoli stružnega orodja Stopinje
Orodje • sledenje

• brez sledenja
8.6.2.2 Poravnava frezalnih orodij – le pri programu G-kode (CYCLE800)
Postopek

3. Pritisnite programski tipki "Zasukaj orodje" in "Poravnaj frezalno orodje".

Odpre se okno vnosa "Poravnava frezalnega orodja".

Prosti premik • Ne: Brez prostega premika pred zasukom
Struženje

β Vrtenje okoli 3. geometrijske osi (pri G18 Y) Stopinje
Orodje Konica orodja pri zasuku
• Sledenje

• Brez sledenja
8.6.2.3 Približevanje frezalnih orodij – le pri programu G-kode (CYCLE800)

Orodje je glede na "ravnino zasuka" vedno usmerjeno navpično na ravnino obdelave. Pri
frezanju s steblastimi čelnimi frezali je tehnološko smiselno, da orodje pod kotom približate
normalnemu vektorju ravnine. V ciklu zasuka se nastavni kot definira z vrtenjem ene od osi
(maks. +/- 90°) na aktivno ravnino zasuka. Ravnina zasuka pri nastavitvi je vedno "aditivna".
Na zaslonu vnosa cikla zasuka se pri opciji "Nastavitev orodja" prikažejo samo zasuki.
Zaporedje vrtenja lahko poljubno izberete.
Proizvajalec stroja
'ROŀLQDRURGMD
7&3
5 7&3
Slika 8-1 Kot dolžino steblasto čelnega frezala morate vnesti dolžino do TCP-ja (Tool Center
Point).
Struženje
Postopek

3. Pritisnite programski tipki "Zasukaj orodje" in "Nastavi frezalno orodje".

Odpre se okno vnosa "Nastavitev orodja".

Prosti premik • Ne: Brez prostega premika pred zasukom
• Z, X, Y: Premik obdelovalnih osi pred zasukom v pozicijo prostega premika
Zaporedje osi Zaporedje osi, okoli katerih poteka vrtenje
XY ali XZ ali YX ali YZ ali ZX ali ZY
X Vrtenje okoli X Stopinje
Orodje Konica orodja pri zasuku
• Sledenje

• Brez sledenja
Struženje
8.6.3 Nastavitve High Speed (CYCLE832)
Funkcija
S funkcijo "Nastavitve High Speed" (CYCLE832) se podatki za obdelavo
poljubno oblikovanih ploskev prednastavijo tako, da je možna optimalna obdelava.
Klic CYCLE832 vsebuje tri parametre:
● Toleranca
● Tip obdelave (tehnologija)
● Vnos orientacijske tolerance (pri 5-osnih strojih)
Pri obdelavi poljubno oblikovanih ploskev so potrebne visoke zahteve tako glede hitrosti kot
tudi glede točnosti in kakovosti površine.
Optimalno hitrostno krmiljenje, ki je odvisno od tipa obdelave, lahko enostavno dosežete s
ciklom "Nastavitve High Speed".
Cikel programirajte v tehnološkem programu pred klicem geometrijskega programa.
Cikel "Nastavitve High Speed" je na voljo tudi v povezavi s funkcijo "Advanced Surface".
Programska opcija
Če želite uporabiti to funkcijo, potrebujete programsko opcijo:
"Advanced Surface"
Tipi obdelave
S funkcijo "Nastavitve High Speed" lahko izbirate med štirimi tehnološkimi obdelavami:
● "Fina obdelava"
● "Predhodna fina obdelava"
● "Groba obdelava"
● "Preklic" (standardna nastavitev)
Napotek
Vnos čistega besedila
V izbirnem polju "Obdelava" imate na voljo možnost vnosa parametrov s čistim
besedilom.
Ob zaprtju zaslona vnosa se za parameter "Tip obdelave" ustvari čisto besedilo.
Struženje
Štirje tipi obdelave so pri programih CAM v HSC-območjih neposredno povezani s točnostjo
in hitrostjo konture poti (glejte prikaz pomoči).
"Upravljalec /programer lahko s tolerančno vrednostjo izvede ustrezno ponderiranje.
Štirim tipom obdelave so prirejeni ustrezni G-ukazi tehnologije G-skupine 59:
Tip obdelave Tehnologija G-skupina 59

Preklic DYNNORM
Fina obdelava DYNFINISH
Predhodna fina DYNSEMIFIN
obdelava
Groba obdelava DYNROUGH
Orientacijska tolerenca
Orientacijsko toleranco lahko vnesete pri uporabi na strojih z dinamično večosno
orientacijsko transformacijo (TRAORI).
MD-opozorilo
Dodatni G-ukazi, ki so na voljo v povezavi z obdelavo poljubno oblikovanih ploskev, se ravno
tako aktivirajo v ciklu Nastavitve High Speed.
Pri preklicu opcije CYCLE832 se G-skupine za trajanje programa programirajo na nastavitve,
ki so v strojnih podatkih določene za stanje Reset.
Literatura
Proizvajalec stroja
Postopek

se v urejevalniku.
4. Pritisnite programsko tipko "Nastavitve HighSpeed".

Odpre se okno vnosa "Nastavitve HighSpeed".
Struženje

Čisto besedilo: _GROBO

• ∇∇ (predhodna fina obdelava)
Čisto besedilo: _DELNA OBDELAVA

Vnos čistega besedila: _KONEC

• Preklic
Vnos čistega besedila: _IZKLJUČENO

Če je izbrana opcija "Večosno programiranje da" se glede na tip obdelave ustvari
naslednje čisto besedilo:
• ∇ (groba obdelava) z vnosom orientacijske tolerance
Čisto besedilo: _ORIENTACIJA_GROBO

• ∇∇ (predhodna fina obdelava) z vnosom orientacijske tolerance
Vnos čistega besedila: _ORIENTACIJA_DELNA OBDELAVA
• ∇∇∇ (fina obdelava) z vnosom orientacijske tolerance
Vnos čistega besedila: _ORIENTACIJA_KONEC
Toleranca Toleranca osi za obdelavo

Večosno Večosno programiranje pri strojih s 5 osmi
programiranje
• da
Tukaj lahko vnesete orientacijsko toleranco > 0 stopinj.

• ne
Samodejno se vnese vrednost 1.

Opozorilo
Polje se lahko skrije.
Upoštevajte opozorila proizvajalca stroja.
Struženje
8.6.4 Podprogrami
Če pri programiranju različnih obdelovancev uporabljate iste delovne korake, lahko te korake
definirate kot lasten podprogram. Ta podprogram lahko nato prikličete v poljubnih programih.
Na ta način se izognete večkratnemu programiranju istih delovnih korakov.
ShopMill ne razlikuje med glavnimi programi in podprogrami. To pomeni, da lahko "normalni"
program delovnih korakov ali program G-kode prikličete v drugem programu delovnih
korakov kot podprogram. V podprogramu lahko spet prikličete podprogram. Maksimalna
globina gnezdenja je 8 podprogramov.
Napotek
Znotraj verižnih zapisov ne morete vstaviti podprograma.
Če želite program delovnih korakov priklicati kot podprogram, je pogoj, da je bil ta program
pred tem že enkrat preračunan (nalaganje ali simulacija programa v načinu "Stroj,
samodejno"). Pri podprogramih G-kode to ni potrebno.
Podprogram mora biti vedno shranjen v NCK-delovnem pomnilniku (v lastnem imeniku
"XYZ" ali v imenikih "ShopTurn", "Obdelovalni programi", "Podprogrami").
Če želite priklicati podprogram, ki je na drugem pogonu, lahko uporabite ukaz G-kode
"EXTCALL".
Glava programa
Upoštevajte, da ShopTurn pri klicu podprograma ovrednoti nastavitve iz glave podprograma,
razen podatkov surovca. Te nastavitve se ohranijo tudi, ko se podprogram zaključi.
Če želite nastavitve iz glave glavnega programa spet aktivirati, lahko v glavnem programu po
klicu podprograma znova izvedete želene nastavitve.
Postopek
1. Ustvarite program ShopTurn ali program G-kode, ki ga želite kot

podprogram poklicati v drugem programu.
2. Kazalko v delovnem načrtu ali v pogledu glavnega programa postavite
na programski stavek, za katerim želite poklicati podprogram.
Struženje
3. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Podprogram".
4. Če želeni podprogram ni v istem imeniku kot glavni program, vnesite

pot za podprogram.
5. Vnesite ime podprograma, ki ga želite vstaviti.
Končnico datoteke (*.mpf ali *.spf) je treba navesti samo, če
podprogram nima končnice, ki je prednastavljena za imenik, v katerem
je shranjen podprogram.
Klic podprograma se doda v glavni program.
Parameter Opis
Pot/obdelovanec Pot podprograma, če želeni podprogram ni v istem imeniku kot glavni program.
Ime programa Ime podprograma, ki se vstavi.
Primer programiranja
N10 T1 D1 ;menjava orodja

N11 M6
N20 G54 G710 ;izbira premika ničelne točke
N30 M3 S12000 ;vključitev vretena
N40 CYCLE832(0.05,3,1) ;tolerančna vrednost 0,05 mm, tip
obdelave groba obdelava
N50 EXTCALL"CAM_SCHRUPP" Eksterni klic podprograma CAM_SCHRUPP
N60 T2 D1 ;menjava orodja
N61 M6
N70 CYCLE832(0.005,1,1) ;tolerančna vrednost 0,005 mm, tip
obdelave fina obdelava
N80 EXTCALL"CAM_SCHLICHT" ;klic podprograma CAM_SCHLICHT
N90 M30 ;konec programa
Podprograma CAM_SCHRUPP.SPF in CAM_SCHLICHT.SPF vsebujeta geometrijo

obdelovanca in tehnološke vrednosti (podajanja). Zaradi velikosti programov poteka njihov
klic eksterno.
Struženje
8.7 Dodatni cikli in funkcije ShopTurn
8.7.1 Centrično vrtanje
Funkcija
S ciklom "Centrično vrtanje" lahko izvedete vrtanje v sredino čelne površine.
Izberete lahko, ali želite pri vrtanju odrezke zlomiti ali jih za odstranitev izpeljati iz
obdelovanca. Med obdelavo se vrti glavno vreteno oz. protivreteno. Za tip orodja lahko poleg
svedra in rotacijskega svedra nastavite tudi frezalo.
Orodje ob upoštevanju ravnine umika in varnostne razdalje s hitrim premikom potuje do
programirane pozicije.

1. Orodje s programiranim podajanjem F vrta do 1. globine dodatka.
2. Orodje potuje k lomljenju odrezkov, nazaj okoli vrednosti umika V2 in vrta do naslednje
globine dodatka, ki jo lahko vedno zmanjšate za faktor DF.
3. Korak 2 se ponavlja vse dokler ni dosežena končna globina vrtanja Z1 in potečen čas
zadrževanja DT.
4. Orodje se hitrim premikom umakne na varnostno razdaljo.

1. Orodje s programiranim podajanjem F vrta do 1. globine dodatka.
2. Orodje se za odstranjevanje odrezkov s hitrim premikom umakne iz obdelovanca na
varnostno razdaljo in se v samodejnem načinu znova potopi do 1. globine dodatka, ki je
zmanjšana za eno od vodilnih razdalj, ki jih izračuna krmilnik.
3. Nato orodje vrta do naslednje globine dodatka, ki jo lahko vsakič zmanjšate za faktor DF,
in se za odstranjevanje odrezkov znova umakne na pozicijo Z0 + varnostna razdalja.
4. Korak 3 se ponavlja vse dokler ni dosežena končna globina vrtanja Z1 in potečen čas
zadrževanja DT.
5. Orodje se hitrim premikom umakne na varnostno razdaljo.
Če želite izvrtati npr. zelo globoke luknje, si lahko dodatno pomagate z vrtljivim orodnim
vretenom. Pri opciji "Linija krog" → "Orodje" najprej vnesite želeno orodje in število vrtljajev
vretena orodja. Nato programirajte funkcijo "Centrično vrtanje".
Struženje
Postopek
1. Obdelovalni program ShopTurn je nameščen in nahajate se v

urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke »Vrtanje«, "Centrično vrtanje" in "Centrično
vrtanje".
Odpre se okno vnosa "Centrično vrtanje".

T Ime orodja
F Podajanje mm/min
mm/vrt.
Obdelava • Lomljenje odrezkov
Z0 Referenčna točka Z
Globina vrtanja Glede na
• gred
Potapljanje, dokler vrtalna gred ne doseže programirane vrednosti Z1. Pri tem se
upošteva kot, naveden na seznamu orodij.
• konica
Potapljanje, dokler vrtalna konica ne doseže programirane vrednosti Z1.
Z1 Končna globina vrtanja X (absolutno) ali končna globina vrtanja glede na Z0
(inkrementalno)
D Maksimalni globinski dodatek
FD1 Odstotek podajanja za prvi dodatek %
DF • Odstotek podajanja za vsak naslednji dodatek %
mm
• Vrednost za vsak naslednji dodatek
DF = 100: Vrednost dodatka ostane enaka
DF < 100: Vrednost dodatka se zmanjša v smeri končne globine vrtanja
Primer: DF = 80
zadnji dodatek je bil 4 mm;
4 x 80% = 3.2; naslednja vrednost dodatka bo 3,2 mm
3.2 x 80% = 2.56; naslednja vrednost dodatka bo 2,56 mm it.
V1 Minimalni globinski dodatek
Parameter V1 je na voljo samo, če je programirano DF<100%.
S parametrom V1 se programira minimalni dodatek.
Struženje

V2 Vrednost umika po vsaki obdelavi - (samo pri obdelavi "Lomljenje odrezkov")
Vodilna razdalja - (samo pri obdelavi "Odstranjevanje odrezkov")
• ročno
• samodejno
V3 Vodilna razdalja - (samo pri vodilni razdalji "ročno")
DT • Čas zadrževanja v sekundah s
vrt.
• Čas zadrževanja v obratih
8.7.2 Centrični navoj
Funkcija
S ciklom "Centrični navoj" lahko v sredino čelne površine izvrtate desne ali leve navoje.
Med obdelavo se vrti glavno vreteno oz. protivreteno. Število vrtljajev vretena lahko
spreminjate s korekturo vretena, saj korektura podajanja ne deluje.
Nastavite lahko vrtanje v enem rezu, lomljenje odrezkov ali umik iz obdelovanca za
odstranjevanje odrezkov.
Orodje ob upoštevanju ravnine umika in varnostne razdalje s hitrim premikom potuje do
programirane pozicije.
Približevanje/umik pri enem rezu

1. Orodje s programiranim številom vrtljajev vretena S oz. hitrostjo rezanja V v smeri
vzdolžne osi vrta do končne globine vrtanja Z1.
2. Smer vrtenja vretena se zamenja in orodje se s programiranim številom vrtljajev vretena
SR oz. hitrostjo rezanja VR umakne na varnostno razdaljo.

1. Orodje s programiranim številom vrtljajev vretena S oz. hitrostjo podajanja V vrta v smeri
vzdolžne osi do 1. globine dodatka (maksimalni globinski dodatek D).
2. Orodje se s številom vrtljajev vretena SR oz. hitrostjo rezanja VR za odstranjevanja
odrezkov umakne iz obdelovanca na varnostno razdaljo.
3. Nato se orodje s številom vrtljajev vretena S oz. hitrostjo podajanja V znova potopi v
material in vrta do naslednje globine dodatka.
Struženje
4. Koraka 2 in 3 se ponavljata, dokler ni dosežena programirana končna globina vrtanja Z1.

5. Smer vrtenja vretena se zamenja in orodje se s številom vrtljajev vretena SR oz. hitrostjo
rezanja VR umakne na varnostno razdaljo.

1. Orodje s programiranim številom vrtljajev vretena S oz. hitrostjo podajanja V vrta v smeri
vzdolžne osi do 1. globine dodatka (maksimalni globinski dodatek D).
2. Orodje se za lomljenje odrezka umakne za vrednost umika V2.
3. Nato orodje s številom vrtljajev vretena S oz. hitrostjo podajanja V vrta do naslednje
globine dodatka.
4. Koraka 2 in 3 se ponavljata, dokler ni dosežena programirana končna globina vrtanja Z1.
5. Smer vrtenja vretena se zamenja in orodje se s številom vrtljajev vretena SR oz. hitrostjo
rezanja VR umakne na varnostno razdaljo.
V podatkih stroja lahko proizvajalec še izvede določene nastavitve za centrično vrtanje
navoja.
Proizvajalec stroja
Postopek

urejevalniku.
2. Pritisnite programske tipke "Vrtanje", "Centrično vrtanje" in "Centričen
Navoj".
Odpre se okno vnosa "Centrično vrtanje navoja".

T Ime orodja
F Podajanje mm/min
mm/vrt.
Struženje

• brez
• ISO-metrično
• Whitworth BSW
• Whitworth BSP
• UNC
Izbira Izbira vrednosti iz tabele:
• M1 - M68 (ISO metrično)
P Vzpon navoja ...
- (možnost • v MODULU: MODUL = korak/π MODUL
izbire samo pri mm/vrt.
• v mm/vrt.
izbiri iz tabele cola/vrt.
"brez") • v cola/vrt. navoji/"
• v navojih na colo: Običajno na primer pri cevastih navojih.
in tretje polje pa število za vejico v obliki ulomka.
SR Število vrtljajev vretena za umik vrt./min
VR Konstantna hitrost rezanja za umik m/min
Obdelava • 1. Rez
Navoj se izvrta v enem rezu brez prekinitev.
Z0 Referenčna točka Z) mm
D Maksimalni globinski dodatek – (samo pri odstranjevanju ali lomljenju odrezkov) mm
Umik - (samo pri obdelavi "Lomljenje odrezkov")
Vrednost umika
• ročno
• samodejno
V2 Vrednost umika (samo pri umiku "ročno") mm
Vrednost, za katero se navojni sveder pri lomljenju odrezkov umakne.
V2 = samodejno: Orodje se umakne za en obrat.
Struženje
8.7.3 Transformacije
S transformacijo koordinatnega sistema si lahko olajšate programiranje. To možnost lahko
uporabite npr. za vrtenje koordinatnega sistema.
Transformacije koordinat veljajo samo v trenutno aktivnem programu.
Določite lahko naslednje transformacije:
● Premik
● Rotacija
● Spreminjanje velikosti v merilu
● Zrcaljenje
● Rotacija C-osi
Pri tem lahko vsakič izbirate med novo ali aditivno transformacijo koordinat.
Pri novi transformaciji koordinat se prekličejo vse prej določene transformacije koordinat.
Aditivna transformacija koordinat deluje poleg trenutno izbranih transformacij koordinat.
Napotek
Transformacije z virtualnimi osmi
Upoštevajte, da se pri izbiri premikov TRANSMIT ali TRACYL spreminjanja velikosti v merilu
in zrcaljenja realne Y-osi ne prenesejo v virtualno Y-os.
Premiki, spreminjanja velikosti v merilu in zrcaljenja virtualne Y-osi se pri opciji TRAFOOF
izbrišejo.
Postopek pri premiku ničelne točke, premiku, rotaciji, spreminjanja velikosti v merilu, zrcaljenju ali
rotaciji C-osi.
1. Program ShopTurn je nameščen in nahajate se v urejevalniku.

2. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Transformacije".
3. Pritisnite programsko tipko "Premiki ničelnih točk".

Odpre se okno vnosa "Premiki ničelnih točk".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Premik".
Odpre se okno vnosa "Premik".
-ALI-
Struženje
Pritisnite programsko tipko "Rotacija".

Odpre se okno vnosa "Vrtenje".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Spreminjanje velikosti v merilu".
Odpre se okno vnosa "Spreminjanje velikosti v merilu".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Zrcaljenje".
Odpre se okno vnosa "Zrcaljenje".
-ALI-
Pritisnite programsko tipko "Rotacija C-osi".
Odpre se okno vnosa "Rotacija C-osi".
Struženje
8.7.4 Premik
Za vsako os lahko programirate en premik ničelne točke.
Novi premik Aditivni premik

Premik • novo
novi premik
• aditivno
aditivni premik
Z Premik Z mm
X Premik X mm
Y Premik Y mm
Struženje
8.7.5 Rotacija
Vsako os lahko zavrtite za določen kot. Pozitiven kot ustreza enemu obratu v nasprotni
smeri urnega kazalca.
Nova rotacija Aditivna rotacija

Vrtenje • novo
• nova rotacija
Z Vrtenje okoli Z Stopinje
X Vrtenje okoli X Stopinje
Struženje
8.7.6 Spreminjanje velikosti v merilu

Za aktivno ravnino obdelave kot tudi za os orodja lahko vnesete faktor merila. Programirane
koordinate se nato pomnožijo s tem faktorjem.
Novo spreminjanje velikosti v merilu Aditivno spreminjanje velikosti v merilu

Spreminjanje velikosti v • novo
merilu
novo spreminjanje velikosti v merilu
• aditivno
aditivno spreminjanje velikosti v merilu

ZX Faktor merila ZX
Y Faktor merila Y
Struženje
8.7.7 Zrcaljenje
V nadaljevanju je na voljo možnost zrcaljenja vseh osi. Vsakič navedite os, ki jo želite zrcaliti.
Napotek
Smer premika frezala
Bodite pozorni, da se pri zrcaljenju zrcali tudi smer premika frezala (protismerno/istosmerno
frezanje).
Novo zrcaljenje Aditivno zrcaljenje
Tabela 8- 2

Zrcaljenje • novo
novo zrcaljenje
• aditivno
aditivno zrcaljenje
Z Zrcaljenje Z-osi vključeno/izključeno
X Zrcaljenje X-osi vključeno/izključeno
Y Zrcaljenje Y-osi vključeno/izključeno
Struženje
8.7.8 Rotacija C-osi

C-os lahko zavrtite za določen kot, da se lahko naslednje obdelave na čelni ali obodni strani
izvedejo na določeni poziciji.
Smer vrtenja je določena v podatkih stroja.
Proizvajalec stroja
Nova rotacija C-osi Aditivna rotacija C-osi

Vrtenje • novo
novo vrtenje
• aditivno
aditivno vrtenje
C Vrtenje C Stopinje
Struženje
8.7.9 Ravne in krožne obdelave

Če želite izvesti preproste, tj. ravne ali krožne premike poti ali obdelave, ne da bi bilo treba
definirati celotno konturo, uporabite funkcijo "Linija" ali "Krog".
Splošni potek
Pri programiranju enostavnih obdelav se ravnajte po naslednji shemi:
● Določitev orodja in števila vrtljajev vretena
● Programiranje obdelave
Možnosti obdelave
Na voljo imate naslednje možnosti obdelave:
● Linija
● Krog z znano središčno točko
● Krog z znanim polmerom
● Linija s polarnimi koordinatami
● Krog s polarnimi koordinatami
Če želite programirati linijo ali krog s polarnimi koordinatami, morate najprej definirati pol.
POZOR
Če pomaknete orodje z ravnim ali krožnim premikom poti v ravnino umika, ki je določena v
glavi programa, pazite, da po običajni logiki umika ne pride do kolizije.
Zaradi varnostnih razlogov je treba orodje tudi umakniti iz ravnine umika.
8.7.10 Izbira orodja in ravnine obdelave

Preden programirate linijo ali krog, morate izbrati orodje, vreteno ter števila vrtljajev vretena
in ravnino obdelave.
Ko zaporedoma programirate različne ravne ali krožne premike poti, ostanejo nastavitve za
orodje, vreteno, števila vrtljajev vretena in ravnino obdelave enake, dokler jih ne spremenite.
Če izbrano ravnino obdelave naknadno spremenite, se koordinate programiranega premika
poti samodejno prilagodijo novi ravnini obdelave. Prvotno programirane koordinate ostanejo
nespremenjene samo pri liniji (pravokotno, ne polarno).
Struženje
Postopek

urejevalniku.
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Linija, krog".
3. Pritisnite programsko tipko "Orodje".

Odpre se okno "Orodje".
4. V polje parametra "T" vnesite orodje
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Izberi orodje", da iz seznama orodij izberete
orodje in postavite kazalko na orodje, ki ga želite uporabiti za obdelavo,
ter pritisnite programsko tipko "V program".
Orodje se prenese v polje parametra "T".
5. Pri orodjih z več rezalnimi robovi izberite številko rezalnega roba D
orodja.
6. V levem vnosnem polju parametra Vreteno lahko izbirate med glavnim
vretenom, orodnim vretenom in protivretenom.
7. Vnesite število vrtljajev vretena oz. hitrost rezanja.
8. V izbirnem polju "Izbira ravnine" izbirajte med ravninami obdelave.
9. Če ste izbrali ravnino obdelave Obod C, vnesite premer cilindra.
- ALI -
Če ste izbrali ravnino obdelave Čelo Y, vnesite pozicionirni kot za
območje obdelave CP.
- ALI -
Če ste izbrali ravnino obdelave Obod Y, vnesite referenčno točko C0.
- ALI -
Določite, ali naj se vreteno vpne ali izpne oziroma ali naj se ne izvede
sprememba (prazno vnosno polje).
Vrednosti se shranijo in okno se zapre. Prikaže se delovni načrt in novi
programski stavek se označi.
Struženje

T Ime orodja
S1 / V1 Število vrtljajev vretena ali vrt./min
Izbira ravnine Izbira med naslednjimi obdelovalnimi površinami:
• Obod / Obod C
• Obod Y - samo če je prisotna Y-os
• Čelo / Čelo C
• Čelo Y - samo če je prisotna Y-os
• Struženje
∅ Premer cilindra (pri obodu/obodu C) mm
C0 Pozicionirni kot za območje obdelave - (samo pri obodu Y) Stopinje
CP Pozicionirni kot za območje obdelave (pri čelu Y) Stopinje
8.7.11 Programiranje linije

Če želite s pravokotnimi koordinatami programirati linijo, uporabite funkcijo "Linija".
Orodje s programiranim podajanjem ali s hitrim premikom po liniji potuje od trenutne pozicije
do programirane končne pozicije.
Korekcija polmera
Po želji lahko izvedete linijo s korekcijo polmera. Korekcija polmera deluje samodržno
(modalno), kar pomeni, da jo morate preklicati, kadar želite postopek izvesti brez nje. Pri več
zaporednih linijah s korekcijo polmera lahko to izberete samo v prvem programskem stavku
Pri prvem premiku poti s korekcijo polmera se orodje na začetni točki premika brez in na
končni točki s korekcijo polmera. Če je torej programirana pravokotna pot, orodje naredi
poševnico. Šele pri drugem programiranem premiku poti s korekcijo polmera deluje korekcija
na celotni razdalji poti. Če korekcijo polmera prekličete, se zgodi ravno obratno.
Struženje
SURJUDPLUDQD
SURJUDPLUDQD
SRW
SRW
SRW SRW
SUHPLND SUHPLND
Linija pri izbiri korekcije polmera Linija pri preklicu korekcije polmera
Če se želite izogniti poti premika, ki odstopa od programirane poti, lahko prvo linijo
programirate z ali brez korekcije polmera izven obdelovanca. Programiranje brez podatkov o
koordinatah ni mogoče.
Postopek

urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Linija".
4. Pritisnite programsko tipko "Hitri premik", če želite postopek izvesti s

hitrim premikom in ne s programiranim podajanjem za obdelavo.

X Ciljna pozicija X (absolutno) ali ciljna pozicija X glede na zadnjo programirano mm
pozicijo (inkrementalno)
Y Ciljna pozicija Y (absolutno) ali ciljna pozicija Y glede na zadnjo programirano mm
Z Ciljna pozicija Z (absolutno) ali ciljna pozicija Z glede na zadnjo programirano mm
U Ciljna pozicija (absolutno) ali ciljna pozicija glede na zadnjo programirano pozicijo mm
(inkrementalno)
C Ciljni kot (absolutno) ali ciljni kot glede na trenutno pozicijo (inkrementalno) Stopinje
C1 Ciljna pozicija C-osi glavnega vretena (absolutno ali inkrementalno) mm
C3 Ciljna pozicija C-osi protivretena (absolutno ali inkrementalno) mm
Struženje

Z3 Ciljna pozicija dodatne osi (absolutno ali inkrementalno) mm
Opozorilo:
AWZ Ciljni kot (absolutno) ali ciljni kot glede na trenutno pozicijo (inkrementalno) Stopinje
GS Ciljni kot (absolutno) ali ciljni kot glede na trenutno pozicijo (inkrementalno) Stopinje
F Podajanje za obdelavo mm/vrt.
Alternativni hitri premik mm/min
mm/zob
Korekcija polmera Podatek, na kateri strani konture se frezalo pomika v smeri premika.
Prevzame se zadnja programirana nastavitev korekcije polmera.
8.7.12 Programiranje kroga z znano središčno točko

Če želite programirati krog ali krožni lok z znanim središčem, uporabite funkcijo "Krog,
središče".
Orodje v podajanju za obdelavo potuje po krožni poti od trenutne pozicije do programirane
ciljne pozicije. Sistem izračuna polmer kroga/krožnega loka s pomočjo vnesenih
interpolacijskih parametrov I in K.
Postopek

urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Krog, središčna točka".
Struženje

Smer vrtenja Smer vrtenja, v kateri orodje potuje od začetne do končne točke kroga.
Smer vrtenja v smeri urnega kazalca (desno)
Smer vrtenja v nasprotni smeri urnega kazalca (levo)
Ravnina obdelave obod C

Y Ciljna pozicija Y (absolutno) ali ciljna pozicija X glede na zadnjo programirano mm
Z Ciljna pozicija Z (absolutno) ali ciljna pozicija Y glede na zadnjo programirano mm
J Središče kroga J (inkrementalno). mm
K Središče kroga K (inkrementalno). mm

Opomba:
Ravnina obdelave obod Y
J Središče kroga J (inkrementalno) mm
K Središče kroga K (inkrementalno) mm

Opomba:
Ravnina obdelave čelo C
I Središče kroga I (inkrementalno) mm
J Središče kroga J (inkrementalno) mm

Opomba:
Ravnina obdelave čelo Y
I Središče kroga I (inkrementalno). mm
J Središče kroga J (inkrementalno). mm

Opomba:
Struženje

Zasuk ravnine obdelave
X Ciljna pozicija X ∅ (absolutno) ali ciljna pozicija Y glede na zadnjo programirano mm
Z Ciljna pozicija Z (absolutno) ali ciljna pozicija X glede na zadnjo programirano mm
I Središče kroga I (inkrementalno) mm
K Središče kroga K (inkrementalno) mm

Opomba:
mm/min
mm/zob
8.7.13 Programiranje kroga z znanim polmerom

Če želite programirati krog ali krožni lok z znanim polmerom, uporabite funkcijo "Krog,
polmer".
Orodje v podajanju za obdelavo s programiranim polmerom potuje po krožnem loku od
trenutne pozicije do programirane ciljne pozicije. Sistem v ta namen izračuna pozicijo
središča kroga.
Izberete lahko, ali naj krožni lok poteka v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri urnega
kazalca. Neodvisno od smeri vrtenja sta vedno na voljo dve možnosti za premik po krožnem
loku z določenim polmerom od trenutne do ciljne pozicije.
Izbira želene krožnice se izvrši z negativnim ali pozitivnim predznakom polmera.
&LOM
.RWRGSUWRVWLGRr
=DÏHWHN .RWRGSUWRVWLYHÏMLRGr
Slika 8-2 Kot odprtja
Struženje
Postopek

urejevalniku.
3. Pritisnite programsko tipko "Krog, polmer".

Smer vrtenja Smer vrtenja, v kateri orodje potuje od začetne do končne točke kroga.
Ravnina obdelave obod/obod C

Opozorilo:
Inkrementalna mera: Ovrednoti se tudi predznak.
Opozorilo:
Ravnina obdelave čelo/čelo C
Opozorilo:
Inkrementalna mera: Ovrednoti se tudi predznak.
Opozorilo:
Struženje

X Ciljna pozicija X ∅ (absolutno) ali ciljna pozicija Y glede na zadnjo programirano mm
Z Ciljna pozicija Z (absolutno) ali ciljna pozicija X glede na zadnjo programirano mm
Opozorilo:
R Polmer krožnega loka mm
Predznak določa, kateri krožni lok se izvede. mm
F Podajanje za obdelavo. mm/vrt.
mm/min
mm/zob
8.7.14 Polarne koordinate

Če je obdelovanec od središča (pol) odmerjen s polmerom in kotom, lahko dimenzije
programirate s polarnimi koordinatami.
Pred programiranjem linije ali kroga s polarnimi koordinatami morate določiti pol, tj.
referenčno točko polarnega koordinatnega sistema.
Postopek

urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Polarno" in "Pol".
Struženje

Ravnina obdelave obod/obod C
Y Pol Y (absolutno) mm
Z Pol Z (absolutno) ali pol Z glede na zadnjo programirano pozicijo (inkrementalno) mm
Opozorilo:
Y Pol Y (absolutno) mm
Z Pol Z (absolutno) ali pol Z glede na zadnjo programirano pozicijo (inkrementalno) mm
Opozorilo:
Ravnina obdelave čelo/čelo C
X Pol X ∅ (absolutno) mm
Y Pol Y (absolutno) ali pol Y glede na zadnjo programirano pozicijo (inkrementalno) mm
Opozorilo:
X Pol X (absolutno) mm
Y Pol Y (absolutno) ali pol Y glede na zadnjo programirano pozicijo (inkrementalno) mm
Opozorilo:
X Pol X (absolutno) ali pol X glede na zadnjo programirano pozicijo (inkrementalno) mm
Z Z-pozicija pola (absolutno) mm
Opozorilo:
Struženje
8.7.15 Linija, polarno

Če želite s polarnimi koordinatami programirani linijo, uporabite funkcijo "Linija, polarno".
Linijo v polarnem koordinatnem sistemu določata dolžina L in kot α. Kot se glede na izbrano
ravnino obdelave nanaša na drugo os. Tudi smer pozitivnega kota je odvisna od ravnine
obdelave.
Ravnina obdelave Struženje Čelo Obod

Referenčna os za kot Z X Y
Pozitivni kot v smeri osi X Y Z
Orodje v podajanju za obdelavo od trenutne pozicije do programirane končne točke potuje

po liniji ali s hitrim premikom.
Prvo linijo v polarnih koordinatah po navedbi polov je treba programirati z absolutno mero.
Tudi vse nadaljnje linije ali krožne loke lahko navedete z inkrementalno mero.
Korekcija polmera
Po želji lahko izvedete linijo s korekcijo polmera. Korekcija polmera deluje samodržno
(modalno), kar pomeni, da jo morate preklicati, kadar želite postopek izvesti brez nje. Pri več
zaporednih linijah s korekcijo polmera lahko to izberete samo v prvem programskem stavku
Pri prvi liniji s korekcijo polmera se orodje na začetni točki premika brez in na končni točki s
korekcijo polmera. Če je torej programirana pravokotna pot, orodje naredi poševnico. Šele
pri drugi programirani liniji s korekcijo polmera deluje korekcija na celotni poti premika. Če
korekcijo polmera prekličete, se zgodi ravno obratno.
Struženje
SURJUDPLUDQD
SURJUDPLUDQD
SRW
SRW
SRW SRW
SUHPLND SUHPLND
Linija z vključeno korekcijo polmera Linija s preklicano korekcijo polmera
Če se želite izogniti poti premika, ki odstopa od programirane poti, lahko prvo linijo
programirate z ali brez korekcije polmera izven obdelovanca. Programiranje brez podatkov o
koordinatah ni mogoče.
Postopek

urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Polarno" in "Linija, polarno".
4. Pritisnite programsko tipko "Hitri premik", če želite postopek izvesti s

hitrim premikom in ne s programiranim podajanjem za obdelavo.
Struženje

L Razdalja do pola, končna točka mm
α Polarni kot glede na pol, končna točka (absolutno) ali Stopinje
Spremenjen polarni kot glede na pol, končna točka (inkrementalno)
Predznak določa smer.
mm/min
mm/zob
Korekcija polmera Podatek, na kateri strani konture se frezalo pomika v smeri premika.
Nastavljena korekcija polmera se ohrani kot predhodno

nastavljena
8.7.16 Krog, polarno

Če želite programirati krog ali krožni lok s polarnimi koordinatami, uporabite funkcijo "Krog,
polarno".
Krog v polarnem koordinatnem sistemu določa kot α. Kot se glede na izbrano ravnino
obdelave nanaša na drugo os. Tudi smer pozitivnega kota je odvisna od ravnine obdelave.
Ravnina obdelave Struženje Čelo Obod

Referenčna os za kot Z X Y
Pozitivni kot v smeri osi X Y Z
Orodje v podajanju za obdelavo od trenutne pozicije do programirane končne točke (kot)

potuje po krožnem loku. Polmer dobimo iz razdalje med trenutno pozicijo in določenim
polom. (Začetna in končna točka kroga sta enako oddaljeni od pola.)
Prvi krožni lok v polarnih koordinatah po navedbi polov je treba programirati z absolutno
mero. Tudi vse nadaljnje linije ali krožne loke lahko navedete z inkrementalno mero.
Struženje
Postopek

urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki "Polarno" in "Krog, polarno".

Smer vrtenja Smer vrtenja, v kateri orodje potuje od začetne do končne točke kroga
α Polarni kot glede na pol, končna točka (absolutno) ali Stopinje

Spremenjen polarni kot glede na pol, končna točka (inkrementalno)
Predznak določa smer.
mm/min
mm/zob
Struženje
8.7.17 Obdelava s protivretenom

Če ima stružni stroj protivreteno, lahko obdelovance obdelujete s struženjem, vrtanjem in
frezanjem na sprednji in zadnji strani, ne da bi bilo treba obdelovanec ročno izpenjati.
Pred obdelavo na zadnji strani mora protivreteno vprijeti obdelovanec, ga izvleci iz glavnega
vretena in zapeljati na novo pozicijo obdelave. Te delovne postopke programirate s funkcijo
"Protivreteno".
Delovni postopki
Za programiranje delovnih postopkov so na voljo naslednji koraki:
● Vprijem: Vprijem obdelovanca s protivretenom (po potrebi s fiksnim omejevalnikom)
● Vlek: Izvlek obdelovanca iz glavnega vretena s protivretenom
● Zadnja stran: Premik obdelovanca na novo pozicijo obdelave s protivretenom
● Kompletno: Koraki vprijem, vlek (po potrebi s prebodom) in zadnja stran
● Sprednja stran: Premik ničelne točke za obdelavo naslednje sprednje strani (pri drogovih)
Če obdelavo programa zaženete z obdelavo protivretena, se protivreteno najprej pomakne
na pozicijo umika, ki je določena v strojnih podatkih.
Proizvajalec stroja
Učenje parkirne pozicije in kotnega odmika

Učenje parkirne pozicijo je mogoče samo, če ste izbrali koordinatni sistem stroja (MCS).
1. Vpenjalno glavo protivretena ročno zavrtite do želene nastavitve in

orodje zapeljite na želeno pozicijo.
2. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Protivreteno".
3. Izberite korak programiranja "Vprijem" oz. "Kompletno".
4. Pri možnosti parkirna pozicija orodja izberite "MCS".
5. Pritisnite programsko tipko "Učenje parkirne pozicije".

Trenutno parkirna pozicija orodja se shrani.
6. Pritisnite programsko tipko "Učenje kotnega odmika".
Shrani se trenutna kotna razlika glavnega vretena glede na
protivreteno.
Struženje
8.7.17.1 Primer programiranja: Obdelava glavnega vretena - Prenos obdelovanca - Obdelava

protivretena
Programiranje je v tem primeru videti tako:
Koraki programiranja - Alternativa 1

● Obdelava glavnega vretena
● Vprijem
● Vlek
● Zadnja stran
● Obdelava protivretena

● Kompletno (vprijem, vlek in zadnja stran)
8.7.17.2 Primer programiranja: Obdelava protivretena - brez predhodnega prenosa
Koraki programiranja
● Zadnja stran
– Premik ničelne točke
Premik ničelne točke se le aktivira
– ZV:
Parametri se ne ovrednotijo.
Struženje
Napotek
Posebnost pri "Zadnja stran"
Premik ničelne točke, ki ga izberete v maski parametra, se samo aktivira, ne pa tudi
izračuna. To pomeni, da mora biti v premiku ničelne točke shranjena ničelna točka
obdelovanca za obdelavo protivretena. Poleg tega se parameter ZV ne ovrednoti.
8.7.17.3 Primer programiranja: Obdelava drogov

Če za pripravo obdelovanca uporabljate drogove, lahko z enim samim zagonom programa
obdelate več obdelovancev na sprednji in zadnji strani.

● Glava programa z navedbo premika ničelne točke, v katerem je shranjena ničelna točka
obdelovanca.
● Kompletno (vlek surovca: Da; cikel preboja) Da)
● Prebod
● Konec programa s številom obdelovancev za izdelavo

● Oznaka Start
● Kompletno (vlek surovca: Da; cikel preboja) Da)
● Prebod
● Sprednja stran
● Oznaka Konec
● Ponovitev od oznake Start do oznake Konec
Struženje
8.7.17.4 Parametri protivretena

Funkcija Izbirate lahko med petimi različnimi funkcijami:
• Kompletno
• Vprijem
• Vlek
• Zadnja stran
• Sprednja stran
Funkcija Kompletno Vprijem
Koordinatni • MCS
sistem
Parkirna pozicija je podana v koordinatnem sistemu stroja. Učenje parkirne
pozicije in kotnega odmika je možno samo v MCS.
• WCS
Parkirna pozicija je podana v koordinatnem sistemu obdelovanca.

XP Parkirna pozicija orodja v X-smeri (absolutno) mm
ZP Parkirna pozicija orodja v Z-smeri (absolutno) mm
Prepihanje vpenjalne Prepihanje vpenjalne glave protivretena
glave
• da
• ne
DIR Smer vrtenja
• Vreteno se vrti v smeri urnega kazalca
• Vreteno se vrti v nasprotni smeri urnega kazalca
• Vreteno se ne vrti
S Število vrtljajev vretena – (samo pri vrtenju vreten) vrt./min
α1 Kotni odmik Stopinje
Z1 Lega prevzema (absolutno)
ZR Lega zmanjšanja podajanja (absolutno ali inkrementalno)
Lega, od katere naprej poteka obdelava z zmanjšanim podajanjem
FR Zmanjšano podajanje mm/vrt.
Fiksni Premik do fiksnega omejevalnika
omejevalnik
• da
Protivreteno se ustavi na določeni razdalji pred pozicijo prevzema Z1 in

nato z določenim podajanjem potuje do fiksnega omejevalnika.
• ne
Protivreteno potuje do pozicije prevzema Z1.

Funkcija Kompletno Vlek
Vlek surovca Vleci po vsej dolžini surovca:
• da
• ne
Struženje

F Podajanje mm/min
Cikel Cikel preboda v naslednjem stavku
preboda
• da
• ne
Funkcija Kompletno Zadnja stran
Premik ničelne točke Premik ničelne točke, v katerem naj se shrani koordinatni sistem, premaknjen
proti ZW in za ZV ter zrcaljen v Z:
• Osnovna referenca
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
ZW Lega obdelave dodatne osi (absolutno); MCS mm
ZV Premik Z = 0 mm
Premik ničelne točke obdelovanca v Z-smeri (inkrementalno, ovrednoti se tudi
predznak).

Funkcija Vprijem Učenje parkirne pozicije in kotnega odmika je možno
Koordinatni • MCS
sistem
• WCS

glave
• da
• ne
DIR Smer vrtenja
α1 Kotni odmik Stopinje
Struženje

omejevalnik
• da
Protivreteno se ustavi na določeni razdalji pred pozicijo prevzema Z1 in nato z

določenim podajanjem potuje do fiksnega omejevalnika.
• ne

Funkcija Vlek
Vlek ničelne točke Vlek ničelne točke
• da
• ne
Premik ničelne točke Premik ničelne točke, v katerem naj se shrani koordinatni sistem, premaknjen za
Z1:
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
Z1 Vrednost, za katero se obdelovanec izvleče iz glavnega vretena (inkrementalno)
F Podajanje mm/min

Funkcija Zadnja stran
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
ZV Premik Z = 0 mm
predznak).
Struženje

Funkcija Sprednja stran
Premik ničelne točke Premik ničelne točke za obdelavo naslednje sprednje strani:
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
Struženje
Struženje
Večkanalni pogled 9
9.1 Večkanalni pogled
Večkanalni pogled vam omogoča, da opazujete več kanalov hkrati v naslednjih upravljalnih
območjih:
● Upravljalno območje "Stroj"
● Upravljalno območje "Program"
9.2 Večkanalni pogled v upravljalnem območju "Stroj"

Pri večkanalnem stroju lahko opazujete in upravljate izvajanje več programov hkrati.
Proizvajalec stroja
Prikaz kanalov v upravljalnem območju "Stroj"

V upravljalnem območju "Stroj" lahko nastavite prikaz 2–4 kanalov hkrati.
Prek nastavitev določite, kateri kanali bodo prikazani v kakšnem vrstnem redu. Tukaj tudi
nastavite, ali želite kanal skriti.
Napotek
Način "REF POINT" se prikaže le v enokanalnem pogledu.
Večkanalni pogled
V uporabniškem vmesniku se prikažejo 2–4 kanali hkrati v kanalnih stolpcih.
● Za vsak kanal se drugo nad drugim prikažeta 2 okni.
● V zgornjem oknu se vedno nahaja prikaz dejanskih vrednosti.
● V spodnjem oknu se prikaže enako okno za oba kanala.
● Prikaz v spodnjem oknu izberete prek navpičnega stolpca programskih tipk.
Pri izbiri prek navpičnih programskih tipk veljajo naslednje izjeme:
– Programska tipka "Dejanske vrednosti MKS" preklopi koordinatni sistem obeh
kanalov.
– Programski tipki "Zoom dejanska vrednost" in "Vse G-funkcije" preklopita v enokanalni
pogled.
Struženje
Večkanalni pogled
Enokanalni pogled
Če želite pri svojem večkanalnem stroju vedno opazovati le en kanal, nastavite trajen
enokanalni pogled.
Vodoravne programske tipke

● Iskanje stavka
Pri izbiri iskanja stavka se ohrani večkanalni pogled. Prikaz stavka se prikaže kot iskalno
okno.
● Upravljanje programa
Prikaže se okno "Upravljanje programa" za kanale, konfigurirane v večkanalnem pogledu.
Tukaj vnešeni podatki veljajo za vse kanale skupaj.
● Če pritisnite enega od ostalih vodoravnih programskih tipk v upravljalnem območju "Stroj"
(npr. "Prepisno shranjevanje", "Sinhronske akcije"), preklopite v začasni enokanalni
pogled. Če okno zaprete, se vrnete v večkanalni pogled.
Preklop med eno- in večkanalnim pogledom
Pritisnite tipko <MACHINE> za hiter preklop med eno- in večkanalnim

prikazom v območju Stroj.
Pritisnite tipko <NEXT WINDOW>, če želite znotraj kanalskega stolpca

preklopiti med zgornjim in spodnjim oknom.
Urejanje programa v prikazu stavka
Preprosti postopki urejanja se lahko kot običajno vršijo prek tipke

<INSERT> v aktualnem prikazu stavka.
Če prostor ne zadostuje, preklopite v enokanalni pogled.
Vpeljava programov
Za vpeljavo programa na stroju izberete posamezne kanale.
Struženje
Večkanalni pogled
Pogoj
● Urejenih je več kanalov.
● Nastavitev "2 kanala", "3 kanali" oz. "4 kanali" je izbrana.
Prikaži/skrij večkanalni pogled
2. Izberite način "JOG", "MDA" ali "AUTO".
...
3. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko

"Nastavitve".
4. Pritisnite programsko tipko "Večkanalni pogled".
5. V oknu "Nastavitve za večkanalni pogled" v izbirnem polju

"Pogled" izberite želeni vnos (npr. "2 kanala") in določite kanale
ter vrstni red prikaza.
Na zaslonu načinov "AUTO", "MDA" in JOG" zgornja okna levega
in desnega kanalnega stolpca zasedajo dejanske vrednosti.
6. Pritisnite programsko tipko "T,S,F", če želite pogledati okno
"T,F,S".
Okno "T,F,S" se prikaže v levem in desnem kanalnem stolpcu.
Opozorilo:
Programska tipka "T,F,S" je na voljo samo pri malih operaterjevih
konzolah, to je do OP012.
Glejte tudi
Večkanalni pogled (Stran 512)
Struženje
Večkanalni pogled
9.3 Večkanalna funkcija pri velikih operaterjevih konzolah

Pri operaterjevih konzolah OP015, OP019 ter na PC lahko nastavite prikaz do 4 kanalov
drug poleg drugega. To vam olajša ustvarjanje in vpeljevanje večkanalnih programov.
Robni pogoji
● OP015 z ločljivostjo 1024x768 pikslov: vidni do 3 kanali
● OP019 z ločljivostjo 1280x1024 pikslov: vidni do 4 kanali
● Za upravljanje OP019 je potrebno najmanj PCU50.5.
3- / 4-kanalni pogled v upravljalnem območju "Stroj"

Prek nastavitev Večkanalni pogled izberete kanale in določate pogled.
Kanalni pogled Prikaz v upravljalnem območju "Stroj"

3-kanalni pogled Za vsak kanal se drugo nad drugim prikažejo naslednja okna:
• Okno z dejanskimi vrednostmi
• T,F,S-okno
• Okno s prikazom stavka
Izbira funkcij
• Če pritisnete eno od navpičnih programskih tipk, se T,F,S-okno prekrije.
• G-funkcije (programska tipka "G-funkcije" odpade). "Do vseh G-funkcij
pridete prek menijske tipke za naprej.
• T,S,F-okno
Izbira funkcij
• Če pritisnete eno od navpičnih programskih tipk, se okno s prikazom G-
kod prekrije.
Struženje
Večkanalni pogled
Preklop med kanali
Pritisnite tipko <CHANNEL>, če želite preklopiti med kanali.

preklopiti med tremi ali štirimi drug nad drugim razporejenimi okni.
Napotek
2-kanalni pogled
Za razliko od majhnih operaterjevih konzol je pri 2-kanalnem pogledu v upravljalnem
območju "Stroj" vidno T,F,S-okno.
Upravljalno območje Program

V urejevalniku je lahko prikazanih do 10 programov drug poleg drugega.
Prikaz programa
Prek nastavitev v urejevalniku lahko določite širino programa v oknu urejevalnika. Tako
lahko programe enakomerno razporedite ali razširite stolpec z aktivnim programom.
Status kanala
V prikazu stanja se po potrebi prikažejo obvestila o kanalu.
Proizvajalec stroja
Struženje
Večkanalni pogled
Nastavitev Pomen
Pogled Tukaj določite, koliko kanalov naj se prikaže.
• 1 kanal
• 2 kanala
• 3 kanali
• 4 kanali
Izbira in zaporedje Določite, kateri kanali bodo prikazani v večkanalnem pogledu ter v
kanalov kakšnem vrstnem redu.
(pri pogledu "2–4
kanalov")
Vidno Tukaj navedete, kateri kanali bodo prikazani v večkanalnem pogledu.
(pri pogledu "2–4 Tako lahko na hitro odstranite kanale iz pogleda.
kanalov")
Primer
Vaš stroj ima 6 kanalov.
Konfigurirajte kanale 1–4 za večkanalni pogled in določite zaporedje prikaza (npr. 1,3,4,2).
V večkanalnem pogledu lahko pri preklopu kanala preklapljate le med kanali, ki so
konfigurirani za večkanalni pogled, vsi ostali kanali se ne upoštevajo. Če s tipko
<CHANNEL> v upravljalnem območju "Stroj" preklopite kanal naprej, dobite naslednje
poglede: Kanali "1" in "3", kanali "3" in "4", kanali "4" in "2". Kanala "5" in "6" v večkanalnem
pogledu ne bosta prikazana.
V enokanalnem pogledu se med vsemi kanali (1...6) pomikate brez upoštevanja
konfiguriranega zaporedja za večkanalni pogled.
S kanalnim menijem lahko vedno izberete vse kanale, tudi tiste, ki niso konfigurirani za
večkanalni pogled. Če preklopite v kanal, ki ni konfiguriran za večkanalni pogled, se
avtomatično preklopi v enokanalni pogled. Samodejnega preklopa nazaj v večkanalni pogled
ni, tudi če se ponovno izbere kanal, ki je konfiguriran za večkanalni pogled.
Struženje
Večkanalni pogled
Postopek
4. Pritisnite programsko tipko "Večkanalni pogled".

Odpre se okno "Nastavitve za večkanalno delovanje".
5. Nastavite večkanalni oz. enokanalni pogled in določite, kateri kanali v
upravljalnem območju "Stroj" in v urejevalniku naj bodo prikazani v
kakšnem vrtnem redu.
Struženje
Večkanalni pogled
Struženje
Večkanalna podpora 10
10.1 Delo z več kanali
Večkanalna podpora
SINUMERIK Operate vas podpira pri ustvarjanju programov, simulaciji in pri vpeljavi
programov v večkanalne stroje.
Programske opcije
Za izdelavo in urejanje sinhroniziranih programov v večkanalnem urejevalniku
ter za večkanalne funkcije v upravljalnem območju "Stroj" potrebujete opcijo
"programSYNC".
Programske opcije
Za izdelavo in urejanje delovnih korakov programov ShopTurn uporabite
opcijo "ShopMill/ShopTurn".
Napotek
Obdelava in simulacija
Obdelava in simulacija pri večkanalnem programiranju ne delujeta, če so programi in
seznam opravil na zunanjem pomnilniškem mediju, npr. na lokalnem pogonu.
Večkanalni pogled
Z večkanalnim pogledom si lahko na prikazu vzporedno ogledate več kanalov. Pri
večkanalnih strojih lahko tako opazujete in upravljate potek več istočasno zagnanih
programov.
Struženje
Večkanalna podpora
10.2 Večkanalni urejevalnik
Pogled kanalov
Kateri kanali so pomembni za izvajanje programa in kateri so istočasno prikazani, nastavite v
oknu "Nastavitve za večkanalni pogled" oz. "Nastavitve za večkanalno funkcijo". Pri tem
določite tudi zaporedje kanalov.
Napotek
Skriti kanali
Skriti kanali spadajo naprej v skupino skupaj obravnavanih kanalov. Ti so samo začasno
izvzeti iz večkanalnega pogleda.

V večkanalnem urejevalniku imate na voljo možnost, da istočasno odprete in obdelujete več
programov. Večkanalni urejevalnik pri tem omogoča podporo za časovno sinhronizacijo
programov.
Programske opcije
Za ustvarjanje in urejanje sinhroniziranih programov v večkanalnem
urejevalniku uporabite funkcijo "programSYNC".
10.2.1 Namestitev večkanalnega urejevalnika

Vsi programi, ki so del večkanalne obdelave, so združeni v enem obdelovancu.
V seznam opravil vnesite ime programa, določite tip progama, G-kodo ali program ShopTurn
in programu dodelite kanal.
Programske opcije
Za ustvarjanje in urejanje programov ShopTurn uporabite opcijo
"ShopMill/ShopTurn".
Proizvajalec stroja
Če programirate samo programe G-kode, lahko izklopite večkanalni pogled.
Pogoj
● Opcija "programSYNC"
Struženje
Večkanalna podpora
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "NC" in izberite mapo "Obdelovanci".
3. Pritisnite programski tipki "Novo" in "Večkanalni programSYNC ".

Odpre se okno "Nov seznam opravil".

Odpre se okno "Seznam opravil *.JOB".
Okno vsebuje eno vrstico za vnos za vsak nastavljen kanal oz. izbor
dodeljenih programov.
5. Kazalko postavite na želeno vrstico kanala, vnesite želeno ime
programa in izberite tip programa (G-koda ali ShopTurn).

V urejevalniku se odpre maska parametra "Večkanalni podatki".
10.2.2 Vnos večkanalnih podatkov

V masko parametra "Večkanalni podatki" vnesite naslednje podatke, ki pri G-kodi in
programih ShopTurn veljajo za vse kanale:
● Merska enota
● Premik ničelne točke (npr. G54)
● Z-vrednost premika ničelne točke (opcijsko)
● Surovec
● Omejitev števila vrtljajev
● potrebni podatki za protivreteno
Tukaj določeni podatki se kot klic cikla shranijo na seznam opravil.
Proizvajalec stroja
Če delate s čistim programiranjem G-kode, se maska parametra "Večkanalni
podatki" morda ne bo odprla.
Struženje
Večkanalna podpora

Merska enota Izbira merske enote mm
cole
Glavno vreteno
Premik ničelne točke Izbira premika ničelne točke
Opis • da
premika ničelne točke
Parameter ZV se prikaže.
• ne
Parameter ZV ni omogočen.
ZV Z-vrednost premika ničelne točke
Pri G54 se Z-vrednost vnese v premik ničelne točke.
Opozorilo:
Surovec • Cev
• Cilinder
• N-kotnik
XA Zunanji premer ∅ - pri cevi in cilindru mm
XI Notranji premer (absolutno) ali debelina stene (inkrementalno) - samo pri cevi mm

(inkrementalno)
N Število robov - samo pri N-kotniku
SW ali L Širina čez ravne dele ali dolžina roba - samo pri N-kotniku
W Širina surovca - samo pri centrični prizmi mm

L Dolžina surovca - samo pri centrični prizmi mm
S Omejitev števila vrtljajev glavnega vretena vrt./min
Protivreteno
Premik ničelne točke Izbira premika ničelne točke
Opis • da
premika ničelne točke
• ne
Struženje
Večkanalna podpora

Surovec • Cev
• Cilinder
• N-kotnik
(inkrementalno)
S Omejitev števila vrtljajev glavnega vretena vrt./min
Postopek
1. Na seznam opravil ste namestili programe za večkanalno

obdelavo in maska parametra "Večkanalni podatki" je odprta v
urejevalniku.
2. Vnesite podatke za splošne kanalske podatke.
Odpre se večkanalni urejevalnik in prikaže nameščene programe.
Kazalka je vedno v prazni vrstici pred ciklom za seznam opravil
(CYCLE208). Tako lahko takoj vnesete potrebne incializacije za
program G-kode.
Struženje
Večkanalna podpora
10.2.3 Urejanje večkanalnega programa
10.2.3.1 Sprememba seznama opravil

Na voljo imate možnost, da na seznamu opravil spremenite povzetek programov oz.
dodelitev kanalov in programov.
Pogoj
● Opcija "programSYNC"
Postopek
2. Izberite mesto za shranjevanje večkanalnega programa.
3. V mapi "Obdelovanci" postavite kazalko na seznam opravil in pritisnite

programsko tipko "Odpri".
Odpre se okno "Seznam opravil *.JOB" in prikaže se dodelitev
programov v kanale.
4. Izberite kanal, kateremu želite dodeliti nov program in pritisnite
programsko tipko "Izberi program".
Odpre se okno "Program" in prikaže vse programe, ki so nameščeni v
obdelovancu.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Odpri seznam opravil".
Struženje
Večkanalna podpora
10.2.3.2 Urejanje večkanalnega programa G-kode
Urejanje večkanalnega programa G-kode
Pogoj
● Opcija "programSYNC" je nastavljena.
● Za prikaz obdelave v simulaciji na pravilni poziciji na protivretenu je treba linearno os
protivretena pozicinirati pred CYCLE208 (večkanalni podatki).
Proizvajalec stroja
Postopek

Opozorilo:
Če je kazalka na obdelovancu, se poišče seznam opravil z enakim
imenom.
Odpre se okno "Seznam opravil ..." in prikaže se dodelitev programov v
kanale.
Programi so v urejevalniku prikazani drug zraven drugega.
3. Kazalko postavite na prvi stavek programa (Večkanalni podatki) in
pritisnite tipko <Kazalka desno>.
Odpre se maska parametra "Večkanalni podatki".

4. Če želite spremeniti splošno razširjene kanalske podatke, vnesite
želene vrednosti.
Struženje
Večkanalna podpora
Dodajanje večkanalnih podatkov v program G-kode

Imate možnost, da večkanalni cikel (CYCLE208) vnesete naknadno.
Postopek
1. Odprt je dvojni urejevalnik in kazalka je pozicionirana v programu

G-koda.
2. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Večkanalni podatki".
Odpre se vnosno okno "Klic večkanalnih podatkov".
Prikaže se polje za vnos seznama opravil.
To polje je samo berljivo.
3. Pritisnite programsko tipko "Prevzemi seznam opravil".
V polje se vnese ime seznama opravil.
CYCLE208 se prevzame v program. V oklepajih je prikazano ime
seznama opravil.
Sprememba surovca

Podatki za Tukaj določite izbiro vretena za surovec.
• Glavno vreteno
• Protivreteno
Surovec Možna je izbira naslednjih surovcev:
• Cev
• Cilinder
• N-kotnik
• brisanje
Struženje
Večkanalna podpora

(inkrementalno)

Postopek
1. Odprt je dvojni urejevalnik in kazalka je pozicioniran v programu

C-koda.
2. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Surovec".
Odpre se vnosno okno "Vnos surovca".
3. Izberite želen surovec in vnesite ustrezne vrednosti.

10.2.3.3 Urejanje večkanalnega programa ShopTurn
Pogoj
Opcija "programSYNC" je nastavljena.
Postopek

Opozorilo:
Če je kazalka na obdelovancu, se poišče seznam opravil z enakim
imenom.
Odpre se okno "Seznam opravil ..." in prikaže se dodelitev programov v
kanale.
Struženje
Večkanalna podpora

Programi so v urejevalniku prikazani drug zraven drugega.
3. Če želite določiti splošno razširjene programske ali splošne kanalske
podatke, odprite glavo programa.
Glava programa z večkanalnimi podatki

V glavi programa nastavite naslednje parametre, ki delujejo v celotnem programu.
V maski parametra imate na voljo naslednji možnosti za shranjevanje splošno razširjenih
programskih podatkov.
● Vnos vrednosti v skupnem podatkovnem zapisu za glavno vreteno in protivreteno
● Posamezen vnos vrednosti za glavno vreteno in protivreteno
● Vnos vrednosti za protivretena

Večkanalni da
podatki Ime seznama opravil, na katerem so shranjeni kanalni podatki.
Podatki za • Glavno+protivreteno
Vse vrednosti za glavno in protivreteno se shranijo v enem podatkovnem

zapisu.
• Glavno vreteno
Podatkovni zapis za glavno vreteno

• Protivreteno
Podatkovni zapis za protivreteno

Opozorilo:
brez kolizije.
• preprosto
• razširjeno
• vse
XRI - ne pri umiku "preprosto" -
ravnina umika X glede na XI (inkrementalno) - ne pri surovcu "Cev"
ZRI Ravnina umika Z zadaj - samo pri umiku "vse"
Konjiček • da
• ne
Struženje
Večkanalna podpora

XRR Ravnina umika - samo pri nastavitvi konjička "da"
Konjiček se pri opciji "Glavno+protivreteno" nanaša na glavno vreteno (konjiček na
strani protivretena)
Opozorila
Podatki za • Glavno vreteno
• Protivreteno
Če je nastavljenih več vreten, se lahko program izvaja na obeh vretenih.

• prazno
Program se izvaja samo na enem vretenu

brez kolizije.
• preprosto
• razširjeno – (ne pri surovcu Cev)
• vse
XRI - samo pri surovcu Cev
ZRA Ravnina umika Z spredaj ∅ (absolutno) ali vrt./min
Konjiček • da
• ne
Struženje
Večkanalna podpora

Opozorila
obdelovancu.
Opozorilo
Smer vrtenja pri Smer frezanja
obdelavi
• Protismerno
• Istosmerno
Glava programa brez večkanalnih podatkov

Če želite program izvesti enokanalno, prekličite opcijo Večkanalni podatki. Tako imate
možnost, da v glavo programa kot običajno vnesete splošno razširjene programske
vrednosti.

Večkanalni • ne
podatki
Mogoče samo, če ne uporabljate seznama opravil.
Merska enota Nastavitev merske enote v glavi programa se nanaša samo na podatke o mm
pozicijah v trenutnem programu. cole
Vse nadaljnje podatke, npr. podajanje ali korekcije orodja, vnesite v merski
enoti, ki ste jo nastavili za celoten stroj.
Podatki za • Glavno+protivreteno
Vse vrednosti za glavno in protivreteno se shranijo v enem podatkovnem

zapisu.
• Glavno vreteno

• Protivreteno

Struženje
Večkanalna podpora

Premik ničelne točke Premik ničelne točke, v katerem je shranjena ničelna točka obdelovanca.
Če ne želite navesti premika ničelne točke, lahko privzete nastavitve parametrov
tudi izbrišete.
opiši • da
• ne
Opozorilo:
Upoštevajte navodila proizvajalca stroja.
Surovec Določite obliko in dimenzije obdelovanca:
• Cilinder
• N-kotnik
N Število robov
SW / L Širina čez ravne dele
Dolžina roba
W Širina surovca mm
L Dolžina surovca mm
• Cev
Notranji premer ∅ (absolutno) ali debelina stene (inkrementalno) mm
ZA Začetna dimenzija mm
ZI Končna dimenzija (absolutno) ali končna dimenzija glede na ZA (inkrementalno) mm
(inkrementalno)
brez kolizije.
• preprosto
XRI - samo pri surovcu "Cev"
Struženje
Večkanalna podpora

• vse
ZRI Ravnina umika Z zadaj
Konjiček • da
• ne
Opozorila
Podatki za • Glavno vreteno
• Protivreteno
• prazno
Če je nastavljenih več vreten, se lahko program izvaja na obeh vretenih.

brez kolizije.
• preprosto
• vse
XRI - pri umiku "preprosto" samo pri surovcu Cev
Struženje
Večkanalna podpora

Konjiček • da
• ne
Opozorila
obdelovancu.
Opozorilo
Smer vrtenja pri obdelavi Smer frezanja
• Protismerno
• Istosmerno
Struženje
Večkanalna podpora
Sprememba programskih nastavitev

Pri nastavitvah lahko med izvajanje programa spreminjamo nastavitve za glavno in/ali
protivreteno.

Podatki za Tu izberete vreteno za obdelavo podatkov - (na voljo samo, če ima stroj protivreteno)
• Glavno vreteno

• Protivreteno

• Glavno+protivreteno
Vse vrednosti za glavno in protivreteno se shranijo v enem podatkovnem zapisu.

Umik Način dviga
• preprosto
• razširjeno
• vse
• prazno
XRA Ravnina umika X zunaj ∅ (absolutno) ali ravnina umika X glede na XA (inkrementalno) mm
XRI Ravnina umika X znotraj ∅ (absolutno) ali ravnina umika X glede na XI (inkrementalno) mm
– (samo pri umikih "razširjeno" in "vse")
ZRA Ravnina umika Z spredaj ∅ (absolutno) ali mm
ZRI Ravnina umika Z zadaj – (samo pri umiku "vse") mm
Konjiček da
• Konjiček se prikaže pri simulaciji /sinhronem zapisovanju
• Pri približevanju/umiku se upošteva logika umika
ne
XRR Ravnina umika – (samo pri nastavitvi konjička "da") mm
Točka menjave Točka menjave orodja
orodja
• prazno
XT Točka menjave orodja X mm
ZT Točka menjave orodja Z mm
varnostna razdalja.
Struženje
Večkanalna podpora

S1 Maksimalna hitrost glavnega vretena vrt./min
Smer vrtenja Smer frezanja:
pri obdelavi
• Istosmerno
• Protismerno
• prazno
Postopek
1. Program ShopTurn je nameščen.

2. Postavite kazalko na glavo programa.
3. Pritisnite programski tipki "Razno" in "Nastavitve".
Odpre se okno vnosa "Nastavitve".
10.2.3.4 Ustvarjanje programskega stavka

Za strukturiranje programov in s tem pripravo boljše preglednosti pri sinhronem pogledu (G-
koda in/ali delovni koraki ShopTurn) lahko v programske bloke združite več stavkov.
Strukturiranje programov
● Pred dejanskim ustvarjanjem programa naredite s praznimi bloki ogrodje programa.
● Z oblikovanjem stavkov strukturirajte že obstoječe programe G-kode ali programe
ShopTurn.
Struženje
Večkanalna podpora

1) Razširjeni kanalski podatki iz okna "Večkanalni podatki".

2) Program "Večnakanalni programi" v kanalu 1 je odprt.
3) Program "Večnakanalni programi" v kanalu 2 je odprt.
4) Aktualni programski stavek z imenom stavka "Odrezovanje".
Programski stavek je odprt in priključena je dodatna koda vteka.
Programski stavek je prirejen glavnemu vretenu.
5) Programski stavek z imenom stavka "Obodna površina".
Programski stavek je zaprt. Da bi ugotovili, ali je priključena dodatna koda vteka ali pa je
aktiviran samodejni umik, s tipko <Kazalka desno> odprite blok.
6) Programski stavek z imenom stavka "Čelno frezanje".
Programski stavek je prirejen protivretenu. Prireditev vreten je barvno označena.
Slika 10-1 Strukturirani programi v večkanalnem urejevalniku
Struženje
Večkanalna podpora
Nastavitve za programski stavek
Prikaz Pomen
Besedilo Oznaka bloka
Vreteno • S1
• S2
Prireditev vreten. Določite, na katerem vretenu se izvede programski

stavek.
Dodatna koda vteka • da
V primeru, da se blok ne izvede, ker navedenega vretena ne želimo

obdelati, je možno, da začasno priključite tako imenovano "Dodatno kodo
vteka".
• ne
Samodejno Umik • da
Začetek in konec bloka se približata točki menjave orodja, kar pomeni, da

se orodje spravi na varno.
• ne
Postopek
2. Izberite mesto shranjevanja in namestite program oz. ga odprite.

Odpre se urejevalnik programa.
3. Označite želene programske stavke, ki jih želite združiti v blok.

4. Pritisnite programsko tipko "Oblikuj blok".
Odpre se okno "Oblikovanje novega bloka".
5. Vnesite oznako za blok, dodelite vretena, po potrebi izberite dodatno
kodo vteka in samodejni umik ter pritisnite tipko "V redu".
Struženje
Večkanalna podpora
Odpiranje in zapiranje blokov
1. Kazalko postavite na želeni programski stavek.

2. Pritisnite tipko <+> ali tipko <Kazalka desno>.
Blok se odpre.
...
3. Pritisnite tipko <-> ali tipko <Kazalka levo>.

Blok se znova zapre.
...
Premikanje blokov
S tipkami "Označi", "Kopiraj", "Izreži" in "Prilepi" lahko posamezne bloke ali več blokov hkrati
premikate znotraj programa.
10.2.4 Sinhroniziranje programov

S sinhroniziranim pogledom imate pregled nad časovnim potekom programa. Pri tem se
ovrednotijo programski ukazi za koordiniranje kanalov in se vzporedno razporedijo v pogledu
urejevalnika.
S sinhroniziranim pogledom programov zlahka prepoznate, na katerih mestih se programi v
različnih kanalih sinhronizirajo.
Sinhronizacijski ukazi
Ukazi Pomen
START Start drugega programa
WAITM Nastavitev oznake in čakanje na navedene kanale (z natančno ustavitvijo)
WAITMC Nastavitev oznake in čakanje na navedene kanale (brez natančne ustavitve)
WAITE Čakanje na konec programa navedenih kanalov
SETM Nastavitev oznake
CLEARM Izbris oznake
GET Vklop osi
RELEASE Izklop osi
Struženje
Večkanalna podpora
Napotek
Odkrivanje napak v programih
Napake se lahko odkrijejo šele, ko se prikaže ustrezni program. Če se oznaka WAIT nanaša
na kanal, kateremu na seznamu opravil ni prirejen noben program, se to označi kot napaka.
Če ste vključili sinhroniziran pogled, se desno zgoraj v naslovni vrstici prikažejo naslednji
simboli:
Simbol Pomen
Sinhroniziran pogled: Napaka
Po vklopu opcije "Sinhroniziran pogled" oz. ponovnem "Sinhroniziranju"
so bile najdene napake (npr. nenajdene oznake WAIT v drugih
programih).
Sinhroniziran pogled: testirano
Po vklopu opcije "Sinhroniziran pogled" oz. ponovnem "Sinhroniziranju"
ni bilo najdenih napak.
Oznake Wait lahko uporabite tudi znotraj blokov.

● Zaprt blok
– Če je oznaka Wait v zaprtem bloku, se pred imenom bloka prikaže ura teh oznak Wait.
V sinhroniziranem pogledu se sinhronizira zaprti blok.
– Če je v zaprtem bloku več oznak Wait, se pred imenom bloka prikaže ura. Ura je
rumena, če so rumene vse ure oznak Wait, sicer pa je rdeča.
V sinhroniziranem pogledu se zaprti blok sinhronizira na zadnjo oznako Wait v bloku.
● Odprt blok
– Če obstaja oznaka Wait, se pred njo prikaže ura.
Ura pred oznako WAIT je rumena ali rdeča. Program se sinhronizira na oznaki WAIT.
– Če obstaja več oznak WAIT, se ure ob oznakah WAIT prikažejo v rumeni ali rdeči.
Program se sinhronizira na oznakah WAIT.
Določanje trajanja programov

Po simulaciji se v urejevalniku prikaže potrebni čas obdelave programskih blokov. Pri
večkanalnih programih se na točkah čakanja prikaže čas čakanja.
Struženje
Večkanalna podpora
Podajanje vreten med kanali

Če vretena izmenično uporabljate v več kanalih (npr. glavno in protivreteno), boste morda
morali zapustiti aktivno ravnino "Čelo C" (TRANSMIT) oz. "Obod C" (TRACYL):
1 Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko

"Linija/krog".
2. Pritisnite programsko tipko "Orodje".
3. V polju "Izbira ravnine" izberite nastavitev "Struženje"

(TRAFOOF).
Postopek
1. Izberite želeni seznam opravil.

Seznam opravil se odpre v urejevalniku.
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Pogled".
4. Pritisnite programsko tipko "Sinhroniziran pogled".
5. Pritisnite programsko tipko "Sinhroniziranje", da pogled

posodobite s spremembami.
6. Če si želite ogledati vse programske stavke v sinhroniziranem

pogledu, pritisnite programsko tipko "Odpri vse bloke".
7. Pritisnite programsko tipko "Zapri vse bloke", če želite bloke

zaradi boljše preglednosti znova zapreti.
Struženje
Večkanalna podpora
8. Izberite želeni program.
9. Pritisnite programsko tipko "Celotna slika".

Dvokanalni prikaz se spremeni v enokanalnega in izbrani
program se prikaže v celotnem oknu urejevalnika.
Glejte tudi
Optimiranje časa obdelave (Stran 537)
10.2.5 Optimiranje časa obdelave

Po simulaciji programa se prikaže čas obdelave blokov.
Pri večkanalnem pogledu se na točkah čakanja (oznakah Wait) prikažejo nastali čakalni časi.
Tako imate pregled nad časovnim potekom programa in lahko izvedete prve optimizacije.
Premikanje blokov
Na voljo imate možnost, da programske bloke premaknete na daljše točke čakanja, v kolikor
tehnologija to dopušča, in tako prihranite čas obdelave.
1. Izberite blok, ki ga želite premakniti.

3. Pritisnite programsko tipko "Kopiraj", če želite delovni korak ponoviti na

drugem mestu.
- ALI -
Če želite, da se delovni korak izvede na drugi poziciji, pritisnite
programsko tipko "Izreži".
4. Postavite kazalko na želeno programsko mesto in pritisnite programsko

tipko "Prilepi".
Programski stavek se prilepi na želeno pozicijo.
Struženje
Večkanalna podpora
Časovni pogled
Čas čakanja na oznakah Wait se prikaže v sekundah.
Skupni čas trajanja se prikaže na koncu programa.
Če spremenite program, se časovne navedbe v nadaljevanju na ustreznih oznakah Wait oz.
ustreznih blokih prikažejo zatemnjene.
Če programske bloke spreminjate, premikate ali jih kopirate, se ugotovljeni časovni podatki
ohranijo.
Če zapustite urejevalnik s programsko tipko "Zapri" ali odprete oz. izberete drug program, se
ugotovljeni časovni podatki izgubijo. S simulacijo se podatki znova ustvarijo.
Časovni graf
3RORŀDMND]DONH
ÎDVRYQDSUHPLFD
.DQDO
ÎDVÏDNDQMDQD
.DQDO Y]SRUHGQL
SURJUDP
ÎDVÏDNDQMD
UXPHQD
ÎDVÏDNDQMDNL
RPRJRÏD
ÎDV VKUDQMHYDQMH
REGHODYHÏUQD GHORYQLK
NRUDNRY
]DREGHODYR
Slika 10-2 Sinhron pogled
Struženje
Večkanalna podpora
10.3 Simulacija obdelave
10.3.1 Simulacija
Pri klasičnih stružnih strojih z glavnim in protivretenom se lahko hkrati simulirata do 2 kanala.
Na voljo imate možnost, da pred dejansko obdelavo programe skupaj izvedete. Pri tem ukazi
Start, Stop in Reset ter funkcije za upravljanje programa delujejo za vse simulirane kanale
hkrati.
Programske opcije
Za istočasno simuliranje več kanalov uporabite funkcijo "programSYNC".
Brez te opcije se vsi kanali obravnavajo kot samostojni sistemi in se simulirajo
posamezno.
Korekcija premikov ničelnih točk pri večkanalnih podatkih

Če v simulaciji uporabite večkanalne podatke, se premiki ničelnih točk korigirajo tako, da
ustrezajo surovcu in podatkom vpenjalne glave vretena.
Pogoji
● Funkcijo za posamezna vretena in dodatne osi je treba navesti v za to predviden
kanalsko določen prikaz strojnih podatkov.
● Ničelna točka protivretena mora biti enaka ničelni tički glavnega vretena.
Proizvajalec stroja
Poti orodja
Prikažejo se samo poti orodja za trenutno izbran kanal.
Postopek
2. Če želite spremljati glavno vreteno, pritisnite programsko tipko "Glavno
vreteno".
- ALI -
Struženje
Večkanalna podpora
3. Če želite spremljati protivreteno, pritisnite programsko tipko

"Protivreteno".
4. Če ste pritisnili programski tipki "Glavno vreteno" in "Protivreteno", se

pogled simulacije razdeli in lahko hkrati spremljate glavno vreteno in
protivreteno.
5. Pritisnite programsko tipko ">>" in programsko tipko "Kanal +" oz.

"Kanal -", da preklopite med različnimi kanali.
Vrstica stanja vas obvesti o kanalu, ki se trenutno obdeluje.
10.3.2 Različni pogledi obdelovanca pri večkanalni podpori

Pri grafičnem prikazu lahko izbirate med različnimi pogledi, da lahko vedno optimalno
spremljate trenutno obdelavo obdelovanca oz. da lahko prikažete podrobnosti oz. skupni
pogled končnega obdelovanca.
Na voljo so naslednji pogledi:
● Stranski pogled
● Prečni prerez
● Čelni pogled
● 3D-pogled
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Pogledi".
3. Pritisnite programsko tipko "Stranski pogled", če želite

obdelovanec opazovati v Z-X-ravnini.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prečni prerez", če želite obdelovanec
opazovati narezan v Z-X-ravnini.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Čelni pogled", če želite obdelovanec
opazovati v X-Y-ravnini.
Struženje
Večkanalna podpora
10.4 Prikaz / obdelava večkanalnega delovanja v upravljalnem območju "Stroj"
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "3D-pogled", če želite obdelovanec
opazovati kot tridimenzionalni model.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Pogled v 2 oknih", če želite hkrati
opazovati stranski (levo okno) in čelni pogled (desno okno)
obdelovanca.
Napotek
Pogleda v 2 oknih ni mogoče aktivirati, če ste istočasno izbrali glavno vreteno in
protivreteno.
10.4 Prikaz / obdelava večkanalnega delovanja v upravljalnem območju

"Stroj"
10.4.1 Vpeljava programov

Za vpeljevanje programov je na voljo več možnosti.
Vpeljevanje po kanalih
S funkcijo "Vpeljevanje" v oknu "Upravljanje programa" izberite kanale, ki jih želite vpeljati.
Neizbrani kanali preklopijo v stanje "Preizkus programa (PRT)". Tako se kanali izračunajo,
ne pa tudi premaknejo.
M-funkcija in pomožne funkcije ali funkcije orodja se ne izdajo. Ukazi vreten se izdajo samo
za izbrana vretena.
Vpeljevanje po vretenih
Izvedejo se samo obdelave za eno od vreten, izbranih v opciji Upravljanje programa /
Vpeljevanje. Zato pri programiranju s pomočjo oblikovanja stavkov priredite ustrezne
obdelave vsakič po enemu vretenu.
Pri ustvarjanju blokov se lahko vretenu priredi celoten blok. V primeru, da se blok ne izvede,
ker se navedeno vreteno ne obdela, lahko shranite "Dodatno kodo vteka".
Struženje
Večkanalna podpora
Programske opcije
Za razširjeno kanalsko upravljanje programa uporabite opcijo
"programSYNC".
Pogoj
● Večkanalni stroji
● Z opcijo "Nastavitve za kanalske funkcije" ste izbrali večkanalni pogled.
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "AUTO".

2. Pritisnite programsko tipko "Upravljanje programa".
Prikaže se okno "Upravljanje programa - splošno".
3. Pritisnite programsko tipko "Vpelji".

Prikaže se okno "Upravljanje programa - vpeljevanje".
4. Izberite kanale in pripadajoča vretena za vpeljevanje programa.
10.4.2 Iskanje stavka in upravljanje programa

Z oknom "Nastavitve za večkanalno funkcijo" določite skupino kanalov, ki spadajo skupaj.
Tukaj navedite, katere številke kanalov se prikažejo v večkanalnem pogledu.
Ta skupina vpliva na skupno obnašanje pri iskanju stavka in pri upravljanju programa.
Navpične programske tipke pri iskanju stavka
● Funkciji "Iskanje stavka" in "Način iskanja stavka" imata vpliv v vseh kanalih, ki ste jih
projektirali za večkanalni pogled.
● Vse ostale navpične programske tipke (npr. "Iskanje besedila", "Mesto prekinitve" itd.)
vplivajo na trenutni program.
Če ste v nastavitvah za večkanalno funkcijo izbrali enokanalni pogled, vplivajo vsa dejanja
samo na trenutni kanal.
Programske opcije
Za večkanalno iskanje stavka in večkanalno upravljanje programa v
večkanalnem urejevalniku uporabite opcijo "programSYNC".
Struženje
Večkanalna podpora
Proizvajalec stroja
Postopek
Pritisnite programsko tipko "Način iskanja stavka".

Odpre se okno "Način iskanja stavka".
2. Izberite želeni način za skupino kanalov.
3. Pritisnite programsko tipko "V redu", da potrdite nastavitev.
4. Pritisnite programsko tipko "Iskanje besedila", če želite cilj podati

z besedilom.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Mesto prekinitve", če želite, da se cilj
poišče s prekinitvijo programa.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Iskalnik", če želite navesti cilj, ki ga ni
mogoče podati prek urejevalnika (npr. brez mesta prekinitve, cilj
je v podprogramu) in vnesite programsko pot.
Zažene se iskanje.
Vsi kanali v skupini se zaženejo glede na nastavljeni način
iskanja.
Med iskanjem stavka se v sporočilnem oknu prikažejo stanja
iskanja (npr. "Poteka iskanje stavka").
Prikaže se sporočilo, če je iskalni cilj dosežen, oz. sporočilo o
napaki, če cilj ni bil najden.
Struženje
Večkanalna podpora
Napotek
Iskalni cilj z "Iskalnikom"
Okno "Iskalnik" se kot običajno prikaže čez celotni spodnji zaslon. Vsebina zgornjega okna
ostane večkanalna.
V naslovni vrstici okna "Iskalnik" se prikaže trenutni kanal.
Ukaz "Izbriši iskalnik" prav tako deluje samo na ta kanal.
Napotek
Cilj z opcijo "Iskanje besedila"
Če želite pri iskanju stavka krmiliti programsko mesto z opcijo "Iskanje besedila",
upoštevajte, da se iskanje izvede samo v izbranem stolpcu kanalov.

Pri velikih operaterjevih konzolah OP15, OP019 ter v računalniku je v upravljalnih območjih
"Stroj", "Program" in "Parameter" ter v vseh seznamih za prikaz NC-stavkov, orodij itd. več
razpoložljivega prostora.
Poleg tega imate možnost, da si istočasno ogledate več kot 2 kanala.
To vam omogoča, da pri strojih s tremi ali več kanali dobite vpogled v situacijo stroja. Poleg
tega vam to olajša pripravo in vpeljevanje treh ali štirikanalnih programov.
Programske opcije
Za tukaj opisane poglede uporabite opcijo "programSYNC".
Robni pogoji
● OP15, OP19 ali PC z zaslonom z najmanj 1280x1024 slikovnih pik
● Za delovanje OP019 je potrebno najmanj NCU720.2 ali 730.2 z 1 GB RAM ali PCU50
Struženje
Večkanalna podpora
3- / 4-kanalni pogled v upravljalnem območju "Stroj"

Če ste v nastavitvah izbrali 3 kanale, se drug zraven drugega prikažejo 3 oz. 4 stolpci
kanalov.

• T,F,S-okno
• T,S,F-okno
• G-funkcije (programska tipka "G-funkcije" odpade )
Prikaz funkcij

Izbira z navpičnimi programskimi tipkami:
3-kanalni pogled • Če pritisnete eno od navpičnih programskih tipk, se T,F,S-okno prekrije
4-kanalni pogled • Če pritisnete eno od navpičnih programskih tipk, se okno s prikazom G-
kod prekrije.
Izbira z vodoravnimi programskimi tipkami:

3-kanalni pogled / • Če pritisnete vodoravno programsko tipko "Prepiši", se prikaz stavkov
4-kanalni pogled prekrije.
• Če pritisnete programsko tipko "Iskanje stavka", se prikaz stavkov prekrije.
• Če pritisnete programsko tipko "Upravljanje programa", se okno odpre kot

pojavno okno.
• Če pritisnete eno od vodoravnih programskih tipk v načinu upravljanja

"JOG" (npr. "T,S,M", "Izmeri orodje", "Pozicije" itd.), se izvede preklop v
enokanalni pogled.
Struženje
Večkanalna podpora
Preklop med kanali
Pritisnite tipko <CHANNEL>, če želite preklopiti med kanali.

preklopiti med tremi ali štirimi drug nad drugim razporejenimi okni.
Napotek
2-kanalni pogled
Za razliko od majhnih operaterjevih konzol je pri 2-kanalnem pogledu v upravljalnem
območju "Stroj" vidno TFS-okno.
Upravljalno območje Program

V urejevalniku se drug zraven drugega prikaže toliko programov kot v upravljalnem območju
"Stroj".
Prikaz programa
Prek nastavitev v urejevalniku lahko določite širino programa v oknu urejevalnika. Tako
lahko programe enakomerno razporedite ali razširite stolpec z aktivnim programom.
Simulacija
V oknu za simulacijo se istočasno prikažejo dejanske vrednosti in trenutni stavek za največ 4
kanale.
S programskimi tipkami "Kanal+" in "Kanal-" preklopite med prikazom poti premikov in
ničelne točke kanala.
Osi, ki so v več kanalih, so obarvane sivo, če želena vrednost izhaja iz drugega kanala.
Status kanala
V prikazu stanja se po potrebi prikažejo obvestila o kanalu.
Proizvajalec stroja
Struženje
Večkanalna podpora
10.6 Nastavitev večkanalne funkcije
Nastavitev Pomen
Pogled Tukaj določite, ali naj se prikaže en ali dva kanala.
• 1 kanal
• 2 kanala
• 3 kanali
• 4 kanali
Izbira in zaporedje Tukaj sestavite skupino kanalov, to pomeni, da navedete, kateri kanali in
kanalov v kakšnem vrstnem redu bodo prikazani v večkanalnem pogledu.
(pri pogledu "2–4
kanalov")
Vidno Tukaj navedete, kateri kanali bodo prikazani v dvokanalnem pogledu.
(pri pogledu "2–4
kanalov")
Pogoj
Programske opcije
Za izdelavo in urejevanje sinhroniziranih programov v večkanalnem
urejevalniku ter za večkanalne funkcije v upravljalnem območju "Stroj"
potrebujete opcijo "programSYNC".
Primer
Vaš stroj ima 6 kanalov.
Konfigurirajte kanale 1–4 za večkanalni pogled in določite zaporedje prikaza (npr. 1,3,4,2).
Če s tipko <CHANNEL> v upravljalnem območju "Stroj" preklopite kanal naprej, dobite
naslednje poglede: Kanali "1" in "3", kanali "3" in "4", kanali "4" in "2". Kanala "5" in "6" v
večkanalnem pogledu ne bosta prikazana.
V enokanalnem pogledu se med vsemi kanali (1...6) pomikate brez upoštevanja
konfiguriranega zaporedja za večkanalni pogled.
Struženje
Večkanalna podpora
Postopek
4. Pritisnite programsko tipko "Večkanalna funkcija".

Odpre se okno "Nastavitve za večkanalno delovanje".
Struženje
Večkanalna podpora
10.7 Sinhroniziranje protivretena

Pri večkanalnih strojih je treba korake protivretena sinhronizirati preko vseh kanalov.
Ravnanje s protivretenom programirate v enem kanalu. Ta kanal upravlja gibanje
protivretena in prilagaja premik ničelne točke kanala.
V sinhronizacijskem koraku drugi kanali parkirajo svoja orodja, da ne pride do kolizij. Pri tem
se izvrši tudi premik ničelne točke.

1 Sinhronizacijski korak
2 Korak protivretena
Naslednji koraki protivretena, ki implicitno vsebujejo oznake WAIT, se označijo s simbolom:

● Vlek (vlek ničelne točke = da)
● Zadnja stran
● Sprednja stran
● Kompletno
● Sinhroniziranje

Funkcija Izbirate lahko med naslednjimi funkcijami:
• Sinhroniziranje
• Kompletno
• Vprijem
• Vlek
• Zadnja stran
• Sprednja stran
Funkcija Sinhroniziranje Sinhronizirano s korakom protivretena v drugem kanalu.
Struženje
Večkanalna podpora

Koordinatni • MCS
sistem
• WCS
Funkcija Kompletno Vprijem

Koordinatni • MCS
sistem
• WCS

glave
• da
• ne
DIR Smer vrtenja
α1 Kotni odmik stopinje
omejevalnik
• da
Protivreteno se ustavi na določeni razdalji pred pozicijo prevzema Z1 in

nato z določenim podajanjem potuje do fiksnega omejevalnika.
• ne

Funkcija Kompletno Vlek
Vlek surovca Vleci po vsej dolžini surovca:
• da
• ne
Struženje
Večkanalna podpora

F Podajanje mm/min
Cikel Cikel preboda v naslednjem stavku
preboda
• da
• ne
Funkcija Kompletno Zadnja stran
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
ZV Premik Z = 0 mm
predznak).

Funkcija Vprijem Učenje parkirne pozicije in kotnega odmika je možno
Koordinatni • MCS
sistem
• WCS

glave
• da
• ne
DIR Smer vrtenja
α1 Kotni odmik stopinje
Struženje
Večkanalna podpora

omejevalnik
• da
Protivreteno se ustavi na določeni razdalji pred pozicijo prevzema Z1 in nato z

določenim podajanjem potuje do fiksnega omejevalnika.
• ne

Funkcija Vlek
Vlek ničelne točke Vlek ničelne točke
• da
• ne
Premik ničelne točke Premik ničelne točke, v katerem naj se shrani koordinatni sistem, premaknjen za
Z1:
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
Z1 Vrednost, za katero se obdelovanec izvleče iz glavnega vretena (inkrementalno)
F Podajanje mm/min

Funkcija Zadnja stran
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
ZV Premik Z = 0 mm
predznak).
Struženje
Večkanalna podpora

Funkcija Sprednja stran
Premik ničelne točke Premik ničelne točke za obdelavo naslednje sprednje strani:
• G54
• G55
• G56
• G57
• ...
Struženje
Večkanalna podpora
Struženje
Uporabnikove spremenljivke 11
11.1 Pregled
Uporabnikove spremenljivke, ki ste jih definirali, si lahko pustite prikazati v seznamih.
Naslednje spremenljivke so lahko definirane:
● Računski parametri-(R-parametri)
● Globalne uporabnikove spremenljivke (GUD) veljajo v vseh programih
● Lokalne uporabnikove spremenljivke (LUD) veljajo v programu
● Programsko globalne uporabnikove spremenljivke (PUD) veljajo v programu in klicanih
podprogramih
Kanalske uporabnikove spremenljivke se lahko za vsak kanal definirajo z drugačno
vrednostjo.
Vnos in prikaz vrednosti parametrov

Ovrednoti se do 15 mest (vključno z mesti za vejico). Kadar vnesite število z več kot 15
mesti, se le-ta piše v eksponentnem prikazu (15 mest + EXXX).
LUD ali PUD

Vedno je možno prikazati le lokalne ali programsko globalne uporabnikove spremenljivke.
Ali so na voljo uporabnikove spremenljivke LUD ali PUD, zavisi od aktualne konfiguracije
krmilnika.
Proizvajalec stroja
Napotek
Zaščiteno branje in pisanje uporabnikovih spremenljivk
Branje in pisanje uporabnikovih spremenljivk je zaščiteno s stikalom s ključem in stopnjami
zaščite.
Iskanje uporabnikovih spremenljivk

Imate možnost namenskega iskanja uporabnikovih spremenljivk znotraj seznamov s
pomočjo poljubnih nizov.
Kako lahko obdelate uporabnikove spremenljivke, preberite v poglavju "Definiranje in
aktiviranje uporabnikovih spremenljivk".
Struženje
Uporabnikove spremenljivke
11.2 R-parametri
11.2 R-parametri
R-parametri (računski parametri) so kanalske spremenljivke, ki se lahko uporabljajo znotraj
programa G-kode. R-parametre lahko pišejo in berejo programi G-kod.
Vrednosti ostanejo ohranjene tudi po odklopu krmilnika.
Število kanalskih R-parametrov

Podatki stroja določajo število kanalskih R-parametrov.
Območje: R0 – R999 (odvisno od podatkov stroja).
V tem območju ne nastopajo luknje v številčenju.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Uporabnikova spremenljivka".
3. Pritisnite programsko tipko "R-parametri".

Odpre se okno "R-parametri".
Brisanje R-parametrov
1. Pritisnite programski tipki ">>" in "Izbriši".

Odpre se okno "Izbriši R-parametre".
2. Vnesite R-parametre, katerih kanalske vrednosti želite izbrisati, in

Vrednosti izbranih R-parametrov oz. vseh R-parametrov se zasedejo z

0.
Struženje
11.3 Prikaži globalne GUD-je
11.3 Prikaži globalne GUD-je
Globalne uporabnikove spremenljivke

Globalni GUD-ji so NC-globalni uporabnikovi podatki (Global User Data), ki ostanejo
ohranjeni tudi po odklopu stroja.
GUD-ji veljajo v vseh programih.
Definicija
GUD-spremenljivka se definira skozi naslednje podatke:
● Ključna beseda DEF
● Območje veljavnosti NCK
● Tip podatkov (INT, REAL …)
● Imena spremenljivk
● Dodelitev vrednosti (opcijsko)
Primer
DEF NCK INT ŠTEVEC1 = 10
GUD-ji se definirajo v datoteke s končnico DEF. Zato so na voljo naslednja rezervirana
imena datotek:
Ime datoteke Pomen

MGUD.DEF Definicije za globalne podatke proizvajalca stroja
UGUD.DEF Definicije za globalne podatke uporabnika
GUD4.DEF Prosto določljivi podatki uporabnika
GUD8.DEF, GUD9.DEF Prosto določljivi podatki uporabnika
Postopek
3. Pritisnite programski tipki "Globalni GUD"
Odpre se okno "Globalne uporabnikove spremenljivke". Prikaže se vam

seznam definiranih UGUD-spremenljivk.
Struženje
11.4 Prikaz kanalskih GUD-jev
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "GUD izbira" ter programske tipke "SGUD"
... "GUD6", če želite prikazati SGUD, MGUD, UGUD ter GUD4 do GUD
6 globalnih uporabnikovih spremenljivk.
- ALI -
Pritisnite programski tipki "GUD izbira" in ">>" ter programske tipke
"GUD7" ... "GUD9", če želite prikazati GUD 7 in GUD 9 globalnih
uporabnikovih spremenljivk.
Napotek
Po vsakem zagonu se vam v oknu "Globalne uporabnikove spremenljivke" zopet prikaže
seznam z definiranimi UGUD-spremenljivkami.
11.4 Prikaz kanalskih GUD-jev
Kanalski uporabnikovi podatki

Kanalske uporabnikove spremenljivke tako kot GUD-ji veljajo v vseh programih za kanal. Za
razliko od GUD-jev pa imajo specifične vrednosti.
Definicija
Kanalska GUD-spremenljivka se definira skozi naslednje podatke:
● Območje veljavnosti CHAN
● Tip podatkov
Primer
DEF CHAN REAL X_POS = 100.5
Struženje
11.5 Prikaz lokalnih LUD-jev
Postopek
3. Pritisnite programski tipki "Kanal GUD" in "GUD izbira".

4. Pritisnite programske tipke "SGUD" ... "GUD6", če želite prikazati
SGUD, MGUD, UGUD ter GUD4 do GUD 6 kanalskih uporabnikovih
spremenljivk.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Naprej" in programske tipke "GUD7" ...
"GUD9", če želite prikazati GUD 7 in GUD 9 kanalskih uporabnikovih
spremenljivk.
11.5 Prikaz lokalnih LUD-jev
Lokalne uporabnikove spremenljivke

LUD-ji veljajo le v programu ali podprogramu, v katerem so bili definirani.
Krmilnik pri izvajanju programa prikazuje LUD-je po zagonu. Prikaz ostane ohranjen do
konca izvajanja programa.
Definicija
Lokalna uporabnikova spremenljivka se definira skozi naslednje podatke:
● Tip podatkov
Struženje
11.6 Prikaz programskih PUD-jev
Postopek
3. Pritisnite programsko tipko "Lokalni LUD-ji".
11.6 Prikaz programskih PUD-jev
Programsko globalne uporabnikove spremenljivke

PUD-ji so globalne spremenljivke obdelovalnega programa (Program User Data). PUD-ji
veljajo v glavnih in vseh podprogramih, kjer jih je možno pisati in brati.
Proizvajalec stroja
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Parameter"
3. Pritisnite programsko tipko "Program PUD".
Struženje
11.7 Iskanje uporabnikovih spremenljivk
11.7 Iskanje uporabnikovih spremenljivk

Imate možnost, da namensko iščete R-parametre ali uporabnikove spremenljivke.
Postopek
2. Pritisnite programski tipki "R-Parameter", "Globalni GUD", "Kanal GUD",

"Lokalni GUD" ali "Program PUD", da izberete seznam, v katerem želite
poiskati uporabnikove spremenljivke.

Odpre se okno "Išči R-parameter" oz. "Išči uporabnikovo
spremenljivko".
4. Vnesite želeni iskalni pojem in pritisnite "V redu".
Kazalka se samodejno postavi na iskani R-parameter oz. na iskano

uporabnikovo spremenljivko, če sta na voljo.
11.8 Definiranje in aktiviranje uporabnikovih spremenljivk

Z urejanjem datoteke tipa DEF/MAC lahko obstoječe definicijske/makro datoteke spreminjate
oz. izbrišete ali dodate nove.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Sistemski podatki".
3. V podatkovnem drevesu izberite mapo "NC podatki" in tam odprite

mapo "Definicije".
4. Izberite datoteko, ki jo želite obdelati.
5. Dvokliknite na datoteko
- ALI -
Struženje
11.8 Definiranje in aktiviranje uporabnikovih spremenljivk
Pritisnite programsko tipko "Odpri".
- ALI -
- ALI -
Izbrana datoteka se odpre v urejevalniku, kjer jo lahko obdelate.
6. Definirajte želeno uporabnikovo spremenljivko.

7. Pritisnite programsko tipko "Zapri", da zaprete urejevalnik.
Aktiviranje uporabnikovih spremenljivk
1. Pritisnite programsko tipko "Aktiviraj".
Prikaže se poizvedba.
2. Izberite, ali želite, da se dosedanje vrednosti definicijskih datotek
ohranijo
- ALI -
Izberite, ali želite, da se dosedanje vrednosti definicijskih datotek
izbrišejo.
Pri tem se definicijske datoteke prepišejo z začetnimi vrednostmi.
3. Pritisnite programsko tipko "V redu", da postopek nadaljujete.
Struženje
Učenje programa 12
12.1 Pregled
S funkcijo "Teach In" lahko v načinih "AUTO" in "MDA" urejate programe. Lahko ustvarite in
spreminjate enostavne stavke premikanja.
Osi pri tem ročno premikate na določene pozicije, da realizirate enostavne poteke
obdelovanja in jih naredite reproduktibilne. Dosežene pozicije se prevzamejo.
V načinu "AUTO" učenje se uči izbrani program.
V načinu "MDA" učite v MDA medpomnilnik.
Tako lahko zunanje programe, ki ste jih eventualno ustvarili v nepovezanem načinu,
prilagodite in po potrebi modificirate.
12.2 Splošni potek
Splošni potek
Izberite želeni programski stavek, pritisnite ustrezno programsko tipko

"Učenje pozicije", "Hitri premik G01", "Linija G1" ali "Vmesna točka
kroga CIP" ter "Končna točka kroga CIP" in premaknite osi, da
spremenite programski stavek.
Stavek lahko prepišete samo z istovrstnim stavkom.
- ALI -
Kazalko postavite na želeno mesto v programu, pritisnite ustrezno
programsko tipko "Učenje pozicije", "Hitri premik G01", "Linija G1" ali
"Vmesna točka kroga CIP" ter "Končna točka kroga CIP" in premaknite
osi, da vstavite nov programski stavek.
Kazalko je treba pozicionirati prek kurzorske tipke ali tipke Vnos na
prazno vrstico, da lahko vstavite stavek.
Za učenje spremenjenih oz. novo nastavljenih programskih stavkov
pritisnite programsko tipko "Prevzemi".
Struženje
Učenje programa
12.3 Vstavljanje stavka
Napotek
Pri prvem stavku učenja se učijo vse nastavljene osi. Pri vsakem nadaljnjem stavku učenja
se učijo samo tiste osi, ki so bile spremenjene s premikom osi ali prek ročnega vnosa.
Ko zapustite način učenja se potek začne na novo.
Menjava načina delovanja in upravljalnega območja

Če tekom učenja zamenjate način delovanja ali drugo upravljalno območje, se spremembe
pozicij prekličejo in izbere način učenja.

Imate možnost, da osi premaknete in aktualne dejanske vrednosti vpišete neposredno v nov
pozicijski stavek.
Pogoj
Način "AUTO": Program, ki ga želite obdelati, je izbran.
Postopek
3. Pritisnite tipko <TEACH IN>.
4. Pritisnite programsko tipko "Učenje programa".
5. Premaknite osi na želeno pozicijo.

6. Pritisnite programsko tipko "Učenje pozicije".
Vstavi se nov programski stavek z aktualnimi pozicijskimi vrednostmi.
Struženje
Učenje programa
12.3.1 Vnosni parametri pri stavkih učenja
Parametri pri učenju pozicije, G0, G1 in učenju končne točke kroga CIP
Parametri Opis
X Lega približanja v X-smeri
Y Lega približanja v Y-smeri
Z Lega približanja v Z-smeri
F Hitrost podajanja (mm/vrt.; mm/min) – samo pri učenju G1 in končne točke
kroga CIP
Učenje parametrov pri vmesni točki kroga CIP
Parametri Opis
I Koordinate središča kroga v X-smeri
J Koordinate središča kroga v Y-smeri
K Koordinate središča kroga v Z-smeri
Načini prehoda pri učenju pozicije, učenju G0 in G1 ter ASPLINE

Za prehod so na voljo naslednji parametri:
Parametri Opis
G60 Natančna ustavitev
G64 Glajenje
G641 Programirljivo glajenje
G642 Natančno osno glajenje
G643 Notranje glajenje v stavku
G644 Dinamično osno glajenje
Struženje
Učenje programa
Načini gibanja pri učenju pozicije, G0 in G1

Na voljo so naslednji parametri za gibanje:
Parametri Opis
CP Sinhronizirano s potjo
PTP Od točke do točke
PTPG0 Samo G0 od točke do točke
Obnašanje na prehodu na začetku in koncu Spline krivulje

Na voljo so naslednji parametri za gibanje:
Parametri Opis
Začetek
BAUTO Samodejni izračun
BNAT Krivina je 0 oz. naravna
BTAN Tangencialno
Konec
EAUTO Samodejni izračun
ENAT Krivina je 0 oz. naravna
ETAN Tangencialno
Struženje
Učenje programa
12.4 Učenje prek oken
12.4.1 Splošno
Kazalka mora stati na prazni vrstici.
Okna za vstavljanje programskih stavkov vsebujejo vnosna in izhodna polja za dejanske
vrednosti v WCS. Glede na predhodno nastavitev so na voljo izbirna polja s parametri za
obnašanje pri gibanju in prehodu gibanja.
Pri prvi izbiri vnosna polja niso privzeta, razen če so bile že pred izbiro okna premaknjene
osi.
Vsi podatki iz vnosnih/izhodnih polj se s programsko tipko "Prevzemi" prevzamejo v
program.
Pogoj
Postopek
1 Izberite upravljalno območje "Stroj".
5. S pomočjo kurzorske ali tipke Vnos postavite kazalko na želeno mesto

v programu.
Če ni prazne vrstice, le-to vstavite.
6. Pritisnite programski tipki "Hitri premik G0", "Linija G1", ali "Vmesna
točka kroga CIP" ter "Končna točka kroga CIP".
Prikažejo se ustrezna okna z vnosnimi polji.
7. Premaknite osi na želeno pozicijo.
Struženje
Učenje programa

Na poziciji kazalke se vstavi se novi programski stavek.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prekini", da vnose prekličete.
12.4.2 Učenje hitrega premika G0

Premikate osi in učite stavek hitrega premika s pozicijami, ki se jim približujete.
Napotek
Izbor osi in parametrov, ki jih želimo učiti
Prek okna "Nastavitve" lahko nastavite, katere osi se pri stavku učenja prevzamejo.
Tukaj določite tudi, če bodo za učenje na voljo parametri za gibanje in parametri za prehod.
12.4.3 Učenje linije G1

Premikate osi in učite obdelovalni stavek (G1) s pozicija, ki se jim približujete.
Napotek
Struženje
Učenje programa
12.4.4 Učenje vmesne in končne točke kroga CIP

Pri krožni interpolaciji CIP vnesete vmesno in končno točko. Te učite ločeno v en sam
stavek. Vrstni red programiranja obeh točk ni določen.
Napotek
Pazite, da se pozicija kazalke med učenjem obeh točk ne spreminja.
Vmesno točko učite v oknu "Vmesna točka kroga CIP".

Končno točko učite v oknu "Končna točka CIP".
Vmesna oz. oporna točka se uči samo z geometrijskimi osmi. Zato morata biti nastavljeni
najmanj 2 geometrijski osi za prevzem.
Napotek
Izbor osi, ki jih želimo učiti
12.4.5 Učenje A-splina

Pri Akima spline interpolaciji vnesete oporne točke, ki so povezane z gladko krivuljo.
Vnesete začetno točko ter pri tem določite prehod na začetku in na koncu.
Posamezne oporne točke učite prek "Učenje pozicije".
Programska opcija
Za A-splin interpolacijo potrebujete opcijo "Splin interpolacija".
Napotek
Za programiranje splin interpolacije mora biti nastavljen ustrezen opcijski bit.
Proizvajalec stroja
Struženje
Učenje programa
Postopek
5. Pritisnite programski tipki ">>" in "ASPLINE".

Odpre se okno "Akima spline" z vnosnimi polji.
6. Premaknite osi na želeno pozicijo in po potrebi nastavite način

prehoda za začetno in končno točko
Na poziciji kazalke se vstavi se novi programski stavek.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prekini", da vnose prekličete.
Napotek
Struženje
Učenje programa
12.5 Sprememba stavka
12.5 Sprememba stavka

Programski stavek lahko prepišete le z istovrstnim stavkom učenja.
Osne vrednosti, prikazane v posameznih oknih, so dejanske vrednosti, ne tiste vrednosti, ki
jih v stavku želimo prepisati!
Napotek
Če želite v nekem stavku v oknu programskega stavka stavku spremeniti kakršnokoli
velikost razen pozicije in njenega parametra, vam priporočamo alfanumerični vnos.
Pogoj
Program, ki ga želite obdelati, je izbran.
Postopek
5. Izberite programski stavek, ki ga želite obdelati.

6. Pritisnite ustrezno programsko tipko "Učenje pozicije", "Hitri premik G0",
"Linija G1" ali "Vmesna točka kroga CIP" ter "Končna točka kroga CIP".
Prikažejo se ustrezna okna z vnosnimi polji.
7. Premaknite osi na želeno pozicijo in pritisnite programsko tipko

"Prevzemi".
Programski stavek se uči s spremenjenimi vrednostmi.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prekini", da spremembe zavržete.
Struženje
Učenje programa
12.6 Izbira stavka
12.6 Izbira stavka

Imate možnost, da kazalec prekinitev postavite na aktualno pozicijo kazalke. Pri naslednjem
zagonu se obdelava nadaljuje na tem mestu.
Pri učenju lahko spremenite tudi območja programa, ki so bila že izvedena. Pri tem se
obdelava programa samodejno onemogoči.
Za nadaljevanje programa je potreben Reset ali izbira stavka.
Pogoj
Program, ki ga želite obdelati, je izbran.
Postopek
5. Postavite kazalko na želeni programski stavek.

6. Pritisnite programsko tipko "Izbira stavka".
Struženje
Učenje programa
12.7 Brisanje stavka
12.7 Brisanje stavka

Imate možnost, da programski stavek v celoti izbrišete.
Pogoj
Postopek
5. Izberite programski stavek, ki ga želite izbrisati.

6. Pritisnite programski tipki ">>" und "Brisanje stavka".
Programski stavek, na katerem stoji kazalka, se izbriše.
Struženje
Učenje programa
12.8 Nastavitve za učenje
12.8 Nastavitve za učenje

V oknu "Nastavitve" določite, katere osi bodo pri stavku učenja prevzete in če so na voljo
parametri za način gibanja in način zvezne poti.
Postopek
5. Pritisnite programski tipki ">>" in "Nastavitve".

Odpre se okno "Nastavitve".
6. Pod "Osi za učenje" ter pod "Parametri za učenje" aktivirajte potrditvena

polja za želene nastavitve in pritisnite programsko tipko "Prevzemi", da
nastavitve potrdite.
Struženje
Delovanje v načinu Ročno upravljanje stroja 13
13.1 Ročno upravljanje stroja
Opcija "Ročni stroj" omogoča širok obseg funkcij za ročno delovanje.
Na voljo imate možnost, da izvedete vse pomembne obdelave, ne da bi zapisali program.
Programske opcije
Za delo z opcijo "Ročni stroj" uporabite opcijo "ShopMill/ShopTurn".
Obdelava
Običajna je obdelava pred sredino vrtenja.
Proizvajalec stroja
Osnovna slika
Po zagonu krmilnika se prikaže osnovna slika za opcijo "Ročni stroj".
Struženje
Delovanje v načinu Ročno upravljanje stroja
13.2 Merjenje orodja
Možnosti obdelave
Obdelovance lahko obdelate na naslednje načine:
● Ročni način
● Obdelava z enim ciklom

Za določanje korekcijskih podatkov orodja so na voljo vse možnosti ročnega in samodejnega
merjenja (glejte tudi poglavje "Merjenje orodja (Stran 71)").
Postopek
1. Način "Ročno upravljanje stroja" je aktiven.

3. Z navpičnim stolpcem programskih tipk izberite želeno funkcijo merjenja

in pritisnite ustrezno programsko tipko.
13.3 Nastavitev premika ničelne točke
Poleg funkcije "Nastavitev premika ničelne točke" imate na voljo možnost, da

vrednosti za premik ničelne točke izberete neposredno s seznama premikov
ničelnih točk.
Postopek

2. V upravljalnem območju "Parameter" pritisnite programsko tipko
"Premik ničelne točke".
Odpre se okno "Premik ničelne točke G54 …599".
Glejte tudi
Nastavitev premika ničelne točke (Stran 69)
Struženje
13.4 Nastavitev omejevalnika
13.4 Nastavitev omejevalnika

Na voljo je možnost, da omejite območje premika osi.
Za to vnesite vrednosti za posamezne osi. Vrednosti se nanašajo na koordinatni sistem
obdelovanca. Meje se lahko posamično vklopijo ali izklopijo.
Vklopljene, tj. delujoče meje so v smerni grafiki prikazane z grafom zraven vetrovnice.
Ko je meja dosežena, se vključi alarm, ki izgine, takoj ko os umaknete stran od meje.
Napotek
Vneseni in aktivirani omejevalniki ostanejo po preklopu načina delovanja iz JOG v MDA oz.
AUTO aktivni.
Postopek

2. Pritisnite programsko tipko "Omejevalniki".
Odpre se okno "Omejevalniki".
3. Vsakič vnesite želene pozicije omejevalnika za osi.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Nastavi omejevalnik", da vnesete trenutno
pozicijo osi.
4. V polju zraven pozicije vnesite "ena", da aktivirate želeni omejevalnik.

Graf se prikaže zraven vetrovnice.
5. Pritisnite programsko tipko "Nazaj", da se vrnete v osnovno sliko.

Aktivni omejevalniki se tudi tukaj prikažejo v obliki grafa.
Struženje
13.5 Preprosta obdelava obdelovanca

V načinu "Ročni stroj" obdelujete obdelovance neposredno, brez priprave programa.
Funkcije
V ročnem načinu so za obdelavo na voljo naslednje funkcije:
● Gibanje osi
● Konusno struženje
● Linija (čelno in vzdolžno struženje) in Krog
Napotek
Orodje, število vrtljajev vretena in smer vrtenja vretena se aktivirajo s tipko <CYCLE
START>.
Sprememba podajanja se aktivira takoj.
13.5.1 Premik osi

Za pripravljalna dela in enostavne premike vnesite parametre neposredno v vnosna polja na
osnovni sliki "Ročni stroj".
Izbira orodja

Izbira orodja
2. Pri opciji "T" izberite želeno orodje.
3. Vnesite podajanje (F) in število vrtljajev vretena (S).

4. Izberite smer vrtenja vretena (npr. smer vrtenja desno):
- ALI -
Z upravljalno ploščo stroja nastavite smer vrtenja.
Zagon vretena se izvede neposredno po izbiri orodja.

Opozorilo:
Struženje
Obdelava
6. Na upravljalni plošči stroja izberite os, ki jo želite premakniti.
;
...
7. Na upravljalni plošči stroja pritisnite tipko <+> oz. <->.

... - ALI -
Smer izberite s pomočjo križne prestavne ročice.
Osi se premaknejo z nastavljenim podajanjem za obdelavo.
Opozorilo:
Aktivna smer se grafično prikaže v osnovni sliki zraven vetrovnice.
13.5.2 Konusno struženje

Osnovno smer delovanja lahko izberete s smernimi tipkami za os oz. prek križne prestavne
ročice. Dodatno se lahko aditivno vnese kot konusa (α1).
Postopek

2. Pritisnite programsko tipko "Konusno struženje".
3. Izberite orodje, vreteno in smer vrtenja vretena in vnesite podajanje za

obdelavo.
4. Vnesite želeni kot α1.
Napotek
Izbira/preklic konusnega struženja ter sprememba kota α1 je mogoča samo v stanju Reset.
Struženje

T Ime orodja
F Podajanje mm/min
mm/vrt.
S/V Število vrtljajev vretena ali konstantna hitrost rezanja vrt./min
m/min
α1 Vrtenje koordinatnega sistema. Stopinje

Ostale M-funkcije Vnos funkcij stroja
V tabeli proizvajalca stroja najdete prireditev med pomenom in številko funkcije.
13.5.3 Ravna in krožna obdelava
13.5.3.1 Ravno struženje

Za enostavno linijsko obdelavo (npr. čelno ali vzdolžno struženje) uporabite to funkcijo.
Postopek

2. Pritisnite programsko tipko "Linija krog".
3. Izberite želeno linijsko obdelavo in pritisnite programsko tipko "Vse osi",
- ALI -
pritisnite programsko tipko "Linija X α",
- ALI -
pritisnite programsko tipko "Linija Z α", če

- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Hitri premik".
V polju "F" se prikaže hitri premik.
5. Vnesite ciljno pozicijo in po potrebi kot (α) za osi, ki jih želite premakniti.
Struženje


F Podajanje mm/min
mm/vrt.
Vse osi
X Ciljna pozicija v X-smeri (absolutno ali inkrementalno) mm
Z Ciljna pozicija v Z-smeri (absolutno ali inkrementalno) mm
Y Ciljna pozicija v Y-smeri (absolutno ali inkrementalno) mm
C Ciljna pozicija C-osi glavnega vretena (absolutno ali inkrementalno) mm
Z2 Ciljna pozicija dodatne osi, če obstaja (absolutno ali inkrementalno) mm
Linija X α
α Kot linije glede na os X Stopinje
Linija Z α
α Kot linije glede na os Z Stopinje
13.5.3.2 Krožno struženje

To funkcijo uporabite za enostavno krožno obdelavo.
Postopek

2. Pritisnite programsko tipko "Linija krog".
3. Pritisnite programsko tipko "Krog".

5. Izberite želeni vnos kroga (npr. "Končna točka + polmer") in smer
vrtenja.
6. Vnesite ciljno pozicijo ter središče kroga oz. polmer.

Struženje
Parameter

F Podajanje mm/min
mm/vrt.
Vnos kroga • Končna točka + središčna točka

• Končna točka + polmer
Smer vrtenja

I Središče kroga I (inkrementalno) – samo, če je vnos kroga nastavljen prek končne mm

točke in središča
K Središče kroga K (inkrementalno) – samo, če je vnos kroga nastavljen prek končne mm
točke in središča
Opozorilo:
R Polmer – samo, če je vnos kroga nastavljen prek končne točke in središča mm
Struženje
13.6 Kompleksna obdelava

V ročnem načinu so za obširnejšo obdelavo na voljo naslednje funkcije:
● Vrtanje (Centrično vrtanje, Centriranje, Vrtanje, Povrtavanje, Globoko vrtanje, Navoj,
Pozicije)
● Struženje (Odrezovanje, Zarezovanje, Zastruženje, Navoj, Prebod)
● Frezanje (Čelno frezanje, Žep, Čep, Večrobo, Utor, Frezanje navoja, Graviranje)
Splošni potek
Pri kompleksni obdelavi sledite naslednjemu zaporedju:
● Z ustrezno programsko tipko izmerite želeno funkcijo.
● Izberite orodje in v masko parametra vnesite želeno vrednost.
● Pritisnite programsko tipko "Prevzemi", da vrednosti shranite.
Zaslon vnosa se zapre.
Na osnovni sliki se prikaže vrstice s podatki parametrov.
● Pritisnite tipko <CYCLE START>.
Izbrani cikle se zažene.
Napotek
Kadar koli se lahko vrnete v masko parametra, da preverite in popravite vnose.
Pritisnite tipko <Kazalka desno>, da se vrnete v zaslon vnosa.
Struženje
Vrtanje pozicijskega vzorca

Na voljo imate možnost, da izvrtate pozicijski vzorec:
● Najprej s programsko tipko v opciji "Vrtanje" izberite želeno funkcijo (npr. "Centriranje").
● Izberite ustrezno orodje, v masko parametra vnesite želene vrednosti in pritisnite
programsko tipko "Prevzemi", da potrdite tehnološki stavek.
Zaslon vnosa se zapre in na osnovni sliki se prikaže vrstica s tehnološkimi podatki.
● Pritisnite programsko tipko "Pozicije" in s programsko tipko izberite želeni pozicijski
vzorec (npr. Poljubne pozicije), v masko parametra vnesite želene vrednosti in pritisnite
Zaslon vnosa se zapre in v oklepajih se prikažeta tehnološki in programski stavek.
Napotek
Če se po pripravi pozicijskega stavka ponudijo samo še cikli vrtanja za zagnana orodja,
najprej vnesite pozicije.
Približevanje in umik
Pri obdelavi obdelovanca orodje zapeljite od trenutne pozicije direktno do začetne točke za
obdelavo. Po obdelavi se orodje znova po direktni poti umakne na začetno točko.
Struženje
13.6.1 Vrtanje z ročnim strojem

Za vrtanje na čelni ali obodni površini obdelovanca je na voljo enak obseg tehnoloških funkcij
(ciklov) kot pri samodejnem načinu delovanja:
Proizvajalec stroja
⇒ ⇒
Parameter
Parametri v zaslonu vnosa ustrezajo parametrom pod opcijo Samodejno (glejte poglavje
"Vrtanje (Stran 267)").
Struženje
13.6.2 Vrtanje z ročnim strojem

Ročni stroj Za struženje je na voljo enak obseg tehnoloških funkcij (ciklov) kot pri
samodejnem načinu delovanja:
Parameter
"Auto-Hotspot").
Struženje
Struženje navoja
Poleg funkcij, ki jih omogoča "Struženje navoja" pod opcijo Samodejno, lahko pri opciji
"Ročni stroj" med obdelavo dodajate prazne hode.
Z vstavljanjem praznih hodov lahko med obdelavo prekinete dodajanje globine reza, npr. da
zgladite stranice.
Prazne hode dodajate s programsko tipko "Prazni hod".

Programska tipka deluje samo med obdelavo.
Dodatna obdelava navoja

Obstoječe navoje lahko ponovno obdelate, npr. pri popravilih že odrezanih navojev ali pri
spremembah, ki nastanejo zaradi ponovnega merjenja (glejte poglavje "Auto-Hotspot").
Če želite ponovno obdelati navoj, vnesite začetno globino potopitve E (inkrementalno). To je
globina, ki je bila dosežena že pri prejšnji obdelavi.
Napotek
Z vnosom globine potopitve se izognete nepotrebnim praznim hodom pri ponovni obdelavi
navoja.
Glejte tudi
Struženje (Stran 305)
Sinhroniziranje navoja (Stran 112)
Struženje
13.6.3 Frezanje z ročnim strojem

Za frezanje enostavnih geometrijskih oblik je na voljo enak obseg tehnoloških funkcij (ciklov)
kot pri samodejnem načinu delovanja:
Proizvajalec stroja
⇒ ⇒
Struženje
13.7 Simulacija in simultano zapisovanje
Parameter
"Frezanje (Stran 366)").

Ročni stroj Pri bolj kompleksni obdelavi s pomočjo simulacije kontrolirate rezultat vaših
vnosov, ne da bi premikali osi (glej poglavje "Simulacija obdelave (Stran 165)"). Pri tem je
izvajanje delovnih korakov grafično prikazano na zaslonu.
Programska opcija
Za simultano zapisovanje delovnih korakov potrebujete možnost "Simultano
zapisovanje ShopTurn (simulacija v realnem času)".
Napotek
V načinu "Ročno upravljanje stroja" lahko delovni korak simulirate, takoj ko odprete in
izpolnite masko s parametri.
Struženje
Struženje
Delo z B-osjo 14
14.1 Stružni stroji z B-osjo
Z dodatno B-osjo lahko frezalna in stružna orodja poravnate.
%RV
2URGQRYUHWHQR
*ODYQRYUHWHQR
&
& %
3URWLYUHWHQR
&
;
<
=
Osnovna nastavitev, v kateri morajo bili izmerjena vsa orodja, mora biti B=0.
Pri struženju lahko z B- in C-osjo orodnega vretena orodje poravnate za posebne vrste
obdelave.
Pri frezanju lahko z B- in C-osjo glavnega oz. protivretena obdelovanec zasukate tako, da je
mogoče frezanje in vrtanje na nagnjenih površinah.
B-os se lahko uporabi tudi za poravnavo orodja pri čelni in obodni obdelavi.
Struženje
Delo z B-osjo
Kot poravnave β in γ
Za struženje s poravnavo orodja se uporabita kota poravnave β in γ.
ˠ
˟
β: Vrtenje okoli Y-osi (z B-osjo)

γ: Vrtenje okoli Z-osi (z orodnim vretenom)
Struženje
Delo z B-osjo
Struženje
Kot poravnave omogoča, da z enim orodjem izvedete najrazličnejše vrste struženj (npr.
vzdolžno obdelavo zunaj in znotraj, čelno obdelavo z glavnim in protivretenom, ostanek
materiala), ne da bi morali orodje menjati.
˟ |
ǩ |
; ;
˟ |
ǩ |
= =
9]GROŀQDREGHODYD]XQDM 9]GROŀQDREGHODYD]QRWUDM
˟ | ˟ |
ǩ | ǩ |
; ;
= =
ÎHOQDREGHODYDJODYQHJDYUHWHQD ÎHOQDREGHODYDSURWLYUHWHQD
Prikaz B-osi
B-os se prikaže v naslednjih oknih:
● Pri prikazu pozicij osi v oknih z dejanskimi vrednostmi
● V oknu "Pozicioniranje" za pozicioniranje osi v ročnem načinu delovanja
● S pritiskom programske tipke "Premik ničelne točke" omogočite prikaz B-osi na seznamih
premikov ničelnih točk in določite premik
Struženje
Delo z B-osjo
14.2 Poravnava orodja pri struženju
14.2 Poravnava orodja pri struženju

V maski orodja ter v vseh maskah struženja so na voljo vnosna polja za β- in γ-kot za
poravnavo orodja.
β-kot
V vnosnem polju "β" lahko izberete glavno orientacijo orodja:
• : β = 0°
• : β = 90°
• prazno : prost vnos želenega kota
Programiranje pri delih s protivretenom

Pri delih na protivretenu poteka programiranje enako kot pri glavnem vretenu.
Prikaz smeri puščic je odvisen od nastavitev.
Proizvajalec stroja
γ-kot
V vnosnem polju "γ" lahko izberete glavno orientacijo orodja:
● 0°
● 180°
- ali -
● prosto vnosno polje za vnos želenega kota
Proizvajalec stroja
Struženje
Delo z B-osjo
14.3 Frezanje z B-osjo
14.3 Frezanje z B-osjo

Za čelno in obodno obdelavo niso potrebni posebni vnosi.
Čelna obdelava
Frezanje na čelni strani (G17) poteka na glavnem vretenu na položaju B-osi B = 0°. Če
delate na čelni strani (G17) protivretena, to ustreza nasprotnemu položaju B-osi B = 180°.
Obodna obdelava
Frezanje na obodni površini vedno poteka na položaju B-osi B = 90° (glavno in protivreteno).
Obdelava nagnjene površine

S pomočjo maske zasuka lahko določite ravnine pod naklonom.
Zasuke ravnin okoli geometrijskih osi (X, Y, Z) koordinatnega sistema orodja lahko navedete
tako, kot je opisano v posamezni skici obdelovanca. Zasuki WCS v programu se pri obdelavi
obdelovanca samodejno preračunajo v zasuke posameznih B- in C-osi stroja.
Osi zasuka se pri tem obračajo tako, da je os orodja pri naslednji obdelavi pravokotna na
ravnino obdelave. Med obdelavo so rotacijske osi fiksno določene.
Koordinatni sistem se neodvisno od potrebnih pozicij rotacijske osi prilagodi površini
obdelave.
14.4 Zasuk
Splošni potek
● Koordinatni sistem prek maske zasuka zasukajte v ravnino za obdelavo.
● Obdelava z nastavitvijo "Čelo B".
● Če sledi drug tip obdelave, se zasuk samodejno prekliče.
V stanu Reset in po vklopu se zasukane koordinate ohranijo. Tako lahko npr. tudi z umikom
v +Z-smeri orodje umaknete iz nagnjene luknje.
Proizvajalec stroja
Zasuk se izvede osno. Pri osnem zasuku se koordinatni sistem zaporedoma zavrti okoli
posameznih osi, pri čemer se vsak obrat postavi na prejšnjega. Zaporedje osi lahko poljubno
izberete.
Struženje
Delo z B-osjo
14.4 Zasuk
Postopek
1. Pritisnite programsko tipko "Razno". Odpre se okno vnosa "Čep,

ostanek materiala".
2. Pritisnite programsko tipko "Ravnina zasuka".
3. Če želite znova vzpostaviti osnovno stanje, torej vrednosti nastaviti na

0, pritisnite programsko tipko "Osnovna nastavitev".
To uporabite, če želite npr. koordinatni sistem ponovno zasukati v
prvotno lego.

T Identifikator orodja
RP Ravnina umika za čelo B mm
X0 Referenčna točka za vrtenje mm
Y0 Referenčna točka za vrtenje mm
Z0 Referenčna točka za vrtenje mm
Način zasuka • Po oseh: Vrtenje koordinatnega sistema po oseh
• Prostorski kot: Zasuk preko prostorskega kota
• Projekcijski kot: Zasuk preko projekcijskega kota
• Neposredno: Neposredno pozicioniranje rotacijskih osi
Zaporedje osi Zaporedje osi, okoli katerih poteka vrtenje – (samo pri načinu zasuka po oseh)
X Osni kot Zaporedje osi lahko s tipko Select Stopinje

Y Osni kot poljubno spreminjate. Stopinje
Z Osni kot Stopinje
X1 Nova ničelna točka zasukane ploskve mm
Y1 Nova ničelna točka zasukane ploskve mm
Z1 Nova ničelna točka zasukane ploskve mm
Napotek
Premike pred zasukom (X0, Y0, Z0) oz. po zasuku (X1, Y1, Z1) lahko dopolnite z dodatnimi
transformacijami (glejte poglavje "Premiki ničelnih točk").
Struženje
Delo z B-osjo
14.5 Umik/približevanje
Če želite umik/približevanje pri zasuku optimirati z B-osjo, lahko ustvarite poseben cikel, ki
ne upošteva samodejne strategije približevanja/umika.
Cikel umika/približevanja lahko vstavite med poljubne programske stavke delovnih korakov,
vendar ne znotraj povezanih programskih stavkov.
Potek
Izhodišče za cikel umika/približevanja je vedno varnostna razdalja, ki je bila izvedena po
zadnji obdelavi.
Če želite zamenjati orodje, ga lahko zapeljete čez največ 3 pozicije (P1 do P3) na točko
menjave orodja in čez največ 3 druge pozicije (P4 do P6) na naslednje izhodišče.
1., 3. in 6. pozicija premika linearne osi, medtem ko 2. in 5. pozicija premikata rotacijske osi.
Če menjava orodja ni potrebna, lahko naredite največ 6 stavkov premikov.
Številke (1 - 6) predstavljajo zaporedje obdelave.
Napotek
Programiranje dodatnih pozicij
Če 3 ali 6 pozicij za umik/približevanje ne zadostuje, lahko cikel pokličete večkrat
zaporedoma in tako programirate nadaljnje pozicije.
POZOR
Zagotovite, da orodje od zadnje programirane pozicije v ciklu umika/približevanja potuje

neposredno do začetne točke naslednje obdelave.

X1 1. Lega (inkrementalno ali ∅ absolutno) mm
Z1 1. Lega (inkrementalno ali ∅ absolutno) mm
Y1 Umik na varnostno razdaljo mm
β2 Beta-kot za 1. zasuk Stopinje
γ2 Gama-kot za 1. zasuk Stopinje
Sledenje Lega konice orodja se med zasukom ohrani.
Struženje
Delo z B-osjo

F3 Podajanje za približevanje tretji poziciji mm/min
Menjava orodja • Točka menjave orodja: Približajte orodje točki menjave orodja zadnje
programirane pozicije in izvedite menjavo
• Neposredno: Menjave orodja ne izvedite na točki menjave orodja, temveč na
zadnji programirani poziciji.
• ne: brez menjave orodja
T Ime orodja (ni na voljo pri opciji menjave orodja "ne")
D Številka rezalnega roba (ni na voljo pri opciji menjave orodja "ne")
F4 Podajanje za približevanje četrti poziciji mm/min
β5 Beta-kot za 2. zasuk Stopinje
γ5 Gama-kot za 2. zasuk Stopinje
Sledenje Lega konice orodja se med zasukom ohrani.
F6 Podajanje za približevanje šesti poziciji mm/min
Y6 Umik na varnostno razdaljo mm
Struženje
Delo z B-osjo
14.6 Pozicijski vzorec
14.6 Pozicijski vzorec

Pri vrtanju in frezanju s čelom B so pri pozicijskem vzorcu "Polni krog/Delni krog" na voljo
naslednje možnosti obdelave na nagnjeni površini
● z ravnino zasuka
● s C-osjo
Postopek
2. Pritisnite programski tipki "Pozicioniranje" in "Polni krog/Delni krog".

Čelo B - na ravnini zasuka
α0 Začetni kot: Kot 1. izvrtine glede na X-os. Stopinje
Pozitivni kot: Polni krog se vrti v nasprotni smeri urnega kazalca.
Negativni kot: Polni krog se vrti v smeri urnega kazalca.
α1 Inkrementalni kot: ko je prva izvrtina narejena, orodje s tem kotom zapelje do vseh Stopinje
ostalih pozicij (samo pri opciji Delni krog).
Pozitivni kot: Ostale pozicije se vrtijo v nasprotni smeri urnega kazalca.
Negativni kot: Ostale pozicije se vrtijo v smeri urnega kazalca.
R Polmer polnega kroga mm
N Število pozicij na krogu
Pozicioniranje Linija: Naslednja pozicija se bo s hitrim premikom približala liniji. mm
Krog: Naslednja pozicija je dosežena po krožnici s podajanjem, določenim v
podatkih stroja.
Čelo B - s C-osjo
α0 Začetni kot: Kot 1. izvrtine glede na C-os. Stopinje
Pozitivni kot: Polni krog se vrti v nasprotni smeri urnega kazalca.
Negativni kot: Polni krog se vrti v smeri urnega kazalca.
Struženje
Delo z B-osjo
14.7 Izbira orodja za ročni način

α1 Inkrementalni kot: ko je prva izvrtina narejena, orodje s tem kotom zapelje do vseh Stopinje
ostalih pozicij (samo pri opciji Delni krog).
Pozitivni kot: Ostale pozicije se vrtijo v nasprotni smeri urnega kazalca.
Negativni kot: Ostale pozicije se vrtijo v smeri urnega kazalca.
N Število pozicij na krogu
14.7 Izbira orodja za ročni način

Pri pripravljalnih dejavnostih v ročnem načinu potekata izbira orodja in krmiljenje vretena
vsakič centralno, v T, S, M-oknu.
Slika 14-1 TSM-okno za B- in C-os
Struženje
Delo z B-osjo
14.8 Merjenje orodja z B-osjo
Postopek
Poravnava frezalnih in stružnih orodij s β-kotom:

Pritisnite tipko <SELECT> in izberite
• 0° ali
• 90° ali
• Vnosno polje vrednosti za prost vnos kota.
Poravnava stružnih orodij z γ-kotom:

Pritisnite tipko <SELECT> in izberite
• 0°
• 180°
• Vnosno polje vrednosti za prost vnos kota.
Glejte tudi
Izbira orodja in vretena (Stran 99)
Postopek
1. Pri pripravljalnih dejavnostih v ročnem načinu potekata izbira orodja in

krmiljenje vretena vsakič centralno, v T, S, M-oknu.
2. Nato kot običajno izmerite orodje s funkcijo "Merjenje orodja".
Proizvajalec stroja
Glejte tudi
T,S,M-okno (Stran 99)
Ročno merjenje orodja (Stran 71)
Struženje
Delo z B-osjo
Struženje
Delo z dvema nosilcema orodja 15
S SINUMERIK Operate lahko na stružnem stroju delate z dvema nosilcema orodij, ki sta oba
nameščena na X-osi. Nosilca orodja sta lahko revolverska glava, multifix ali kombinacija
obeh.
Glavna obdelava poteka v negativni smeri X-osi. Ker sta oba nosilca orodja nameščena na
isti osi, lahko obdelava poteka vedno samo z enim orodjem.
Obdelovanec je pri tem vedno med obema nosilcema orodja. Dolžine vseh orodij, tj. obeh
nosilcev orodij, imajo enako referenčno točko, praviloma na nosilcu orodja 1. Tako so orodja
na drugem nosilcu orodij vedno daljša od orodij na prvem nosilcu orodja.
15.1 Programiranje z dvema nosilcem orodja

Vedno morate programirati v osnovnem koordinatne sistemu (WCS prvega nosilca orodij).
Pri tem ni treba upoštevati, na katerem nosilcu orodij je nameščeno orodje.
Orodje na drugem nosilcu orodja

Pri izbiri orodja na drugem nosilcu orodij se vsakič izvedeta zrcaljenje X- in Y-osi ter premik
(zasuk) glavnega in protivretena za 180°.
1RVLOHFRURGMD
; .RRUGLQDWQLVLVWHP
REGHORYDQFDSUL
/ XSRUDEL
QRVLOFDRURGMD
=
/
=
.RRUGLQDWQLVLVWHP
REGHORYDQFDSUL
XSRUDEL
; QRVLOFDRURGMD
1RVLOHFRURGMD
Struženje
Delo z dvema nosilcema orodja
Pri simulaciji je orodje vedno prikazano na pravilni strani, kot se uporablja na stroju.
Programirani C-premik za 180° deluje samo na C-oseh, ne pa tudi na vretenih.
Koraka navoja ni mogoče izdelati z orodji, ki so porazdeljena na oba nosilca orodij.
Programiranje G-kode
Pri programiranju G-kode je treba upoštevati naslednje točke:
● Po menjavi orodja se na drugem nosilcu orodij samodejno aktivira zrcaljenje orodij.
● Pri programiranju TRANSMIT-ukaza se na drugem nosilcu orodij samodejno aktivira
zrcaljenje orodij.

Za obdelavo z razenjem sta pri merjenju orodja na voljo možnosti izbire "Nosilec orodja 1" in
"Nosilec orodja 2". Tukaj nastavite, v katerem nosilcu orodij je orodje za izmero.
Struženje
Upravljanje orodij 16
16.1 Seznami za upravljanje orodij
V seznamih v območju Orodje so prikazana vsa orodja in, v kolikor so konfigurirane, tudi vse
lokacije zalogovnika, ki so v NC ustvarjene oz. konfigurirane.
Vsi seznami prikazujejo enaka orodja po enaki razvrstitvi. Ko preklopite med seznami,
ostane kazalka na enakem orodju v istem odseku prikaza.
Seznami se razlikujejo po prikazanih parametrih in razvrstitvi programskih tipk. Preklop med
seznami je namenska zamenjava iz enega tematskega področja v drugega.
● Seznam orodij
Prikažejo se vsi parametri in funkcije za namestitev in nastavitev orodij.
● Obraba orodja
Tukaj so vsi parametri in funkcije, ki jih potrebujete med tekočim delovanjem, npr. funkcije
za obrabo in nadzor.
● Zalogovnik
Tukaj so navedeni parametri zalogovnika in lokacij zalogovnika ter funkcije za orodja /
lokacije zalogovnika.
● Podatki orodja OEM
Ta seznam je namenjen OEM-u za prosto načrtovanje.
Tu so navedeni podatki, specifični za brušenje, kadar delate z
brusilnimi orodji.
Razvrščanje seznamov
Na voljo je možnost spreminjanja razvrstitve znotraj seznamov:
● po zalogovniku
● Po imenu (identifikator orodja, po abecedi)
● po tipu orodja
● po T-številki (identifikator orodja, številčno)
● po D-številki
Struženje
Upravljanje orodij
16.2 Upravljanje zalogovnika
Filtriranje seznamov
Na voljo imate možnost, da sezname filtrirate po naslednjih kriterijih:
● prikaži samo prvi rezalni rob
● Samo orodja, pripravljena za uporabo
● samo orodja z doseženo predhodno opozorilno mejo
● samo blokirana orodja
● samo orodja, označena kot aktivna
Funkcije iskanja
Na voljo imate možnost, da preiščete sezname po naslednjih predmetih:
● Orodje
● Lokacija zalogovnika
● Prazna lokacija
16.2 Upravljanje zalogovnika

Glede na konfiguracijo seznami orodij podpirajo upravljanje zalogovnika.
Funkcije upravljanja zalogovnika

● Prek vodoravne programske tipke "Zalogovnik" prejmete seznam, v katerem so prikazana
orodja s podatki, ki se nanašajo na zalogovnik.
● V seznamih se prikaže stolpec zalogovnik/ lokacija zalogovnika.
● V osnovni nastavitvi so prikazani seznami razvrščeni po lokacijah zalogovnikov.
● V naslovni vrstici različnih seznamov se prikaže zalogovnik, ki je izbran prek kazalke.
● Navpična programska tipka "Izbira zalogovnika" se prikaže v seznamu orodij.
● Orodja je mogoče prek seznama orodij naložiti v zalogovnik ali razložiti iz njega.
Proizvajalec stroja
Struženje
Upravljanje orodij
16.3 Tipi orodij
16.3 Tipi orodij

Ob namestitvi novega orodja je na voljo izbira različnih tipov orodij. Tip orodja določa, kateri
geometrijski podatki so potrebni in kako se izračunajo.
Tipi orodij
Slika 16-1 Primer za seznam priljubljenih
Slika 16-2 Razpoložljiva orodja v oknu "Novo orodje – frezala"
Struženje
Upravljanje orodij
16.3 Tipi orodij
Slika 16-3 Razpoložljiva orodja v oknu "Novo orodje – svedri"
Slika 16-4 Razpoložljiva orodja v oknu "Novo orodje – brusilna orodja"
Slika 16-5 Razpoložljiva orodja v oknu "Novo orodje - stružni noži"
Struženje
Upravljanje orodij
16.3 Tipi orodij
Slika 16-6 Razpoložljiva orodja v oknu "Novo orodje – posebna orodja"
Glejte tudi
Sprememba pozicije rezalnega roba ali tipa orodja (Stran 644)
Struženje
Upravljanje orodij
16.4 Izmera orodja
16.4 Izmera orodja

V tem poglavju je pregled dimenzioniranja orodij.
Tipi orodij
H
'ROŀLQD;
LF
NRQ
ŀ LQD
' RO
.RWGUŀDOD
.RWSORģÏH
5HIHUHQÏQDVPHU
3ROPHUUH]DOQHJDURED
'ROŀLQD=
Slika 16-7 Orodje za fino obdelavo (tip 510)

'ROŀLQD;
'ROŀLQDNRQLFH
3ROPHU
ĢLULQDSORģÏH
'ROŀLQD=
Slika 16-8 Orodje za grobo obdelavo (tip 520)
Struženje
Upravljanje orodij
16.4 Izmera orodja
'ROŀLQD; 3UHPHU
'ROŀLQD=
Slika 16-9 Frezalo (tip 120)

'ROŀLQD;
3UHPHU
'ROŀLQD=
.RWNRQLFH
Slika 16-10 Sveder (tip 200)
Struženje
Upravljanje orodij
16.4 Izmera orodja
'ROŀLQD; 'ROŀLQD=
Slika 16-11 Profilni nož (tip 540)

'ROŀLQD;
'ROŀLQD=
3ROPHU
Slika 16-12 Oblikovalni nož (tip 550)

3UHPHU
'ROŀLQD=
Slika 16-13 Omejevalnik (tip 730)
Struženje
Upravljanje orodij
16.4 Izmera orodja
.RWGUŀDOD .RWSORģÏH
r r
'ROŀLQD;
9UWDQMH
'ROŀLQD=
Slika 16-14 Rotacijski sveder (tip 560)

'ROŀLQD;
3UHPHU
9]SRQ
'ROŀLQD=
Slika 16-15 Navojni sveder (tip 240)

3UHPHU
'ROŀLQDP
'ROŀLQDX
Slika 16-16 3D-merilno tipalo
Struženje
Upravljanje orodij
16.4 Izmera orodja
Proizvajalec stroja
Dolžina orodja se meri do središča krogle ali do obsega krogle.
Napotek
3D-merilno tipalo je treba pred prvo uporabo kalibrirati.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
16.5 Seznam orodij

Na seznamu orodij se prikažejo vsi parametri in funkcije, potrebni za namestitev in
nastavitev orodij.
Vsako orodje se edinstveno identificira z identifikatorjem orodja in številko sestrskega orodja.
V prikazu orodij, tj. v prikazu pozicij rezalnih robov se upošteva koordinatni sistem stroja.
Parametri orodja
Naslov stolpca Pomen

Lokacija Zalogovnik/številka lokacije
• številke lokacij zalogovnika
V zalogovniku je najprej navedena številka zalogovnika in potem
številka lokacije.
Če je na voljo samo en zalogovnik, se prikaže samo številka lokacije.
BS • Nakladalna točka v nakladalnem zalogovniku
Pri drugih tipih zalogovnika (npr. pri verigi) se lahko dodatno prikažejo
naslednji simboli:
*
• Lokacija vretena kot simbol
*
• Lokacije za prijemalec 1 in prijemalec 2 (velja samo ob uporabi
*če je aktivirano v izbiri
vretena z dvojnim prijemalcem) kot simbol.
zalogovnika
Tip Tip orodja
Glede na tip orodja (prikazano s simbolom) se prikažejo določeni
Simbol označuje pozicijo orodja, ki je bila izbrana ob nameščanju orodja.
S tipko <SELECT> lahko spremenite pozicijo in tip orodja.
Ime orodja Identifikacija orodja se izvede prek imena in številke sestrskega orodja.
Ime lahko vnesete z besedami ali številkami.
Opozorilo: Maksimalna dolžina imena za orodje je 31 znakov ASCII. Pri
azijskih znakih ali znakih Unicode je število znakov manjše. Naslednji
posebni znaki niso dovoljeni: | # ".
ST Številka sestrskega orodja (za strategijo nadomestnega orodja).
Dolžina X, dolžina Z Dolžina orodja
Geometrijski podatki za dolžino X in dolžino Z
Polmer Polmer orodja
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij

Širina / Širina rezalnega roba pri tipu 150 – kolutno frezalo in tipu 151 – žaga
Širina plošče / Širina plošče pri tipu 520 – nož za zarezovanje in tipu 530 – orodje za
Kot konice / odrezovanje
Kot konice pri tipu 200 – vijačni sveder, tipu 220 – središčni sveder in tipu
Vzpon 230 – kotno grezilo
Polmer svedra Korak navoja pri tipu 240 – navojni sveder
Polmer svedra pri tipu 560 – rotacijski sveder. Kot držala in kot plošče sta
določena.
Rezalna grafika
Rezalna grafika preko kota držala, smeri reza in kota plošče prikazuje
določeno pozicioniranje.
Kot držala pri tipu 500 - orodje za grobo obdelavo in tip 510 – orodje za
fino obdelavo.
Referenčna smer za kot držala podaja smer reza.
Poleg kota držala je dodatno naveden kot plošče.
N Število zob pri tipu 110 - Krogelno grezilno frezalo, tip 111 - Kotno
grezilno frezalo, tip 120 - Steblasto frezalo, tip 121 - Steblasto frezalo z
zaokroženim vogalom, tip 130 - Frezalo s kotno glavo, tip 140 - Čelno
frezalo, tip 150 - Kolutno frezalo, tip 155 - Kotno frezalo, tip 156 - Kotno
frezalo z zaokroženimi vogali in tip 157 - Kotno grezilno frezalo.
Dolžina konice Dolžina konice orodja za rezanje ali grobo obdelavo
Dolžina konice je potrebna za prikaz orodja pri simulaciji obdelave
programa.
Smer vrtenja vretena
Smer vrtenja vretena se pri gnanih orodjih (svedri in frezala) nanaša na
orodno vreteno, pri stružnih orodjih pa na glavno vreteno oz. protivreteno.
Če sveder ali frezalo uporabite pri opciji "Centrično vrtanje" ali "Centričen
navoj", se navedena smer vrtenja nanaša na smer reza orodja. Glavno
vreteno se vrti skladno z orodjem.
Vreteno ni vklopljeno
Smer vrtenja vretena desno
Smer vrtenja vretena levo

Hladilo 1 in 2 (npr. notranje in zunanje hlajenje) z možnostjo vklopa in
izklopa.
Dovajanje hladila na stroju ni nujno konfigurirano.
M1 - M4 Druge specifične funkcije kot npr. dodatni dovod hladila, nadzor števila
vrtljajev, lom orodja itd.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
Drugi parametri
Če ste nastavili edinstvene številke rezalnih robov, bodo te prikazane v prvem stolpcu.

D-št. Edinstvena številka rezalnega roba
SN Številka rezalnega roba
SC Nastavitvene korekcije
Prikaz obstoječih nastavitvenih korekcij
Prek konfiguracijske datoteke v seznamu določite izbor parametrov.
Programska opcija
Za upravljanje parametrov smer vrtenja vretena, hladilo in za specifične
funkcije orodij (M1-M4) potrebujete opcijo "ShopMill/ShopTurn".
Proizvajalec stroja
Literatura
Informacije o konfiguraciji in nastavitvi seznama orodij najdete v naslednji literaturi:
Simboli v seznamu orodij
Simbol / Pomen
Oznaka
Tip orodja
Rdeči križec Orodje je blokirano.
Rumeni trikotnik – konica Predhodna opozorilna meja je dosežena.

navzdol
Rumeni trikotnik – konica Orodje je v posebnem stanju.
navzgor Postavite kazalko na označeno orodje. Orodni namig
poda kratek opis.
Zelen okvir Orodje je predizbrano.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
Simbol / Pomen
Oznaka
Zalogovnik/številka lokacije
Zelena dvojna puščica Lokacija zalogovnika se nahaja na menjalni točki.
Siva dvojna puščica Lokacija zalogovnika se nahaja na nakladalni točki.
Rdeči križec Lokacija zalogovnika je blokirana.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Seznam orodij".

Odpre se okno "Seznam orodij".
Glejte tudi
Prikaz podrobnosti o orodjih (Stran 643)
16.5.1 Dodatni podatki

Za naslednje tipe orodij so potrebni dodatni geometrijski podatki, ki niso vključeni v prikaz
seznama orodij.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
Tipi orodij z dodatnimi geometrijskimi podatki
Tip orodja Dodatni parametri

111 Krogelno frezalo Polmer vogala
121 Steblasto frezalo z Polmer vogala
zaokroženim vogalom
130 Frezalo s kotno glavo Dolžina geometrije (dolžina X, dolžina Y, dolžina Z)
Dolžina obrabe (Δdolžina X, Δdolžina Y, Δdolžina Z)
Dolžina adapterja (dolžina X, dolžina Y, dolžina Z)
V (smerni vektor 1 - 6)
Vektor X, vektor Y, vektor Z
131 Frezalo s kotno glavo z Dolžina geometrije (dolžina X, dolžina Y, dolžina Z)
zaokroženimi vogali Polmer vogala
Dolžina obrabe (Δdolžina X, Δdolžina Y, Δdolžina Z)
Dolžina adapterja (dolžina X, dolžina Y, dolžina Z)
V (smerni vektor 1 - 6)
Vektor X, vektor Y, vektor Z
140 Čelno frezalo Zunanji polmer
Kot orodja
155 Kotno frezalo Kot konusa
156 Kotno frezalo z Polmer vogala
zaokroženimi vogali Kot konusa
157 Kotno grezilno frezalo Kot konusa
S pomočjo konfiguracijske datoteke lahko določite, za katere tipe orodij naj se v oknu
"Dodatni podatki" prikažejo kateri podatki.
Proizvajalec stroja
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
Postopek
1. Seznam orodij je odprt.
2. Na seznamu izberite ustrezno orodje, npr. frezalo s kotno glavo.

3. Pritisnite programsko tipko "Dodatni podatki".
Odpre se okno "Dodatni podatki".
Programska tipka "Dodatni podatki" je aktivna samo, če je izbrano
orodje, za katero je konfigurirano okno "Dodatni podatki".
16.5.2 Namestitev novega orodja

Okno "Novo orodje – priljubljena" vam pri namestitvi novega orodja omogoča vrsto izbranih
tipov orodij, t. i. priljubljenih.
Če želeno orodje ni na seznamu priljubljenih, z ustrezno programsko tipko izberite želeno
frezalno, vrtalno, stružno ali posebno orodje.
Napotek
Brusilna orodja
Glede na konfiguracijo stroja so na voljo dodatna brusilna orodja.
Postopek
2. V seznamu orodij postavite kazalko na mesto, kamor želite namestiti

orodje.
Pri tem lahko izberete prazno lokacijo zalogovnika ali NC-pomnilnik
orodij izven zalogovnika.
V območju NC-pomnilnika orodij lahko kazalko postavite tudi na
obstoječe orodje. Podatki prikazanega orodja se ne prepišejo.
3. Pritisnite programsko tipko "Novo orodje".
Odpre se okno "Novo orodje – priljubljena".
- ALI -
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
Če želite namestiti orodje, ki ni na seznamu priljubljenih, pritisnite

programsko tipko "Frezalo 100-199", "Sveder 200-299", "Brusilna
orodja 400-499", "Stružni nož 500-599" ali "Posebno orodje 700-900".
...
Odpre se okno "Novo orodje - frezalo", "Novo orodje - sveder", "Novo
orodje - brusilna orodja", "Novo orodje - stružni noži" ali "Novo orodje
- posebna orodja".
4. Izberite orodje, tako da postavite kazalko na ustrezen tip orodja in na

simbol za želeno pozicijo rezalnega roba.
5. Če so na voljo več kot 4 pozicije rezalih robov, izberite želeno pozicijo
rezalnega roba s tipko <Kazalka levo> oz. <Kazalka desno>.

Orodje se s predhodno določenim imenom prenese na seznam orodij.
Če je kazalka na seznamu orodij na prazni lokaciji zalogovnika, se
orodje naloži na to lokacijo zalogovnika.
Potek namestitve orodja se lahko nastavi tudi drugače.
Več nakladalnih točk

Če ste za zalogovnik konfigurirali več nakladalnih točk, se pri nameščanju orodja ter po
pritisku programske tipke "Naloži" na prazni lokaciji zalogovnika prikaže okno "Izberi točko
nakladanja".
Tam izberite želeno nakladalno točko in svojo izbiro potrdite s programsko tipko "V redu".
Dodatni podatki
Ob ustrezni konfiguraciji se po izbiri želenega orodja in potrditvi s tipko "V redu" prikaže okno
"Novo orodje".
Tu lahko določite naslednje podatke:
● Imena
● Tip lokacije orodja
● Velikost orodja
Literatura:
Opis možnosti konfiguracije najdete v
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
16.5.3 Merjenje orodja

Na voljo je možnost, da korekcijske podatke posameznih orodij izmerite neposredno na
seznamu orodij.
Napotek
Merjenje orodja je mogoče samo z aktivnim orodjem.
Postopek
2. Na seznamu orodij izberite orodje, ki ga želite izmeriti, in pritisnite

programsko tipko "Izmeri orodje".
Odpre se upravljalno območje "JOG" in orodje, ki ga je treba izmeriti, se

v maski "Dolžina, ročno" vnese v polje "T".
3. Izberite številko rezalnega roba D in številko sestrskega orodja ST

orodja.
4. Pritisnite programsko tipko "X" ali "Z" glede na to, katero dolžino orodja
želite izmeriti.
5. Približajte se obdelovancu, ki ga želite izmeriti, in ga obdelajte z

razenjem.
6. Vnesite pozicijo roba obdelovanca v X0 oz. Z0.
Če za X0 oz. Z0 ni vnesena nobena vrednost, se vrednost prevzame iz
prikaza dejanskih vrednosti.
7. Pritisnite programsko tipko "Nastavi dolžino".
Dolžina orodja se samodejno izračuna in vnese v seznam orodij.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
16.5.4 Upravljanje več rezalnih robov

Pri orodjih z več rezalnimi robovi prejme vsak rezalni rob svoj korekcijski nabor podatkov.
Koliko rezalnih robov lahko ustvarite, je odvisno od tega, kaj je konfigurirano v krmilniku.
Rezalne robove orodja, ki jih ne potrebujete, lahko izbrišete.
Postopek
2. Postavite kazalko na orodje, za katerega želite shraniti dodatne rezalne

robove.
3. V oknu "Seznam orodij" pritisnite programsko tipko "Rezalni robovi".
4. Pritisnite programsko tipko "Nov rezalni rob".

V seznamu se ustvari nov podatkovni zapis.
Številka rezalnega roba se poveča za 1, korekcijski podatki so prirejeni
z vrednostmi rezalnega roba, na katerem se nahaja kazalka.
5. Vnesite korekcijske podatke za 2. rezalni rob.
6. Ponovite postopek, če želite ustvariti dodatne korekcijske podatke za
rezalne robove.
7. Postavite kazalko na rezalni rob orodja, ki ga želite izbrisati, in pritisnite
programsko tipko "Izbriši rezalni rob".
Podatkovni stavek bo izbrisan s seznama. Prvega rezalnega roba
orodja ni mogoče izbrisati.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
16.5.5 Brisanje orodja

Orodja, ki jih več ne uporabljate, lahko odstranite s seznama orodij, da je seznam bolj
pregleden.
Postopek
2. V seznamu orodij postavite kazalko na orodje, ki ga želite izbrisati.

3. Pritisnite programsko tipko "Izbriši orodje".
Prikaže se varnostno vprašanje.
4. Če ste prepričani, da želite orodje izbrisati, pritisnite programsko tipko
"V redu".
Orodje se izbriše.
Če se je orodje nahajalo na lokaciji zalogovnika, se razloži in nato
izbriše.
Več nakladalnih točk - orodje na lokaciji zalogovnika

Če ste za zalogovnik konfigurirali več nakladalnih točk, se po pritisku programske tipke
"Izbriši orodje" prikaže okno "Izberi točko nakladanja".
Tam izberite želeno točko nakladanja in pritisnite programsko tipko "V redu", da se orodje
razloži in izbriše.
16.5.6 Nalaganje in razlaganje orodja

Orodja je mogoče prek seznama orodij naložiti v zalogovnik ali razložiti iz njega. Pri
nalaganju se orodje namesti na lokacijo zalogovnika. Med razlaganjem se orodje odstrani iz
zalogovnika in shrani na seznam orodij.
Pri nalaganju se samodejno predlaga prazna lokacija, na katero lahko naložite orodje. Lahko
pa tudi sami neposredno vnesete prazno lokacijo zalogovnika.
Orodja, ki jih v zalogovniku trenutno ne potrebujete, lahko iz zalogovnika razložite. HMI
podatke o orodju potem samodejno shrani v seznam orodij izven zalogovnika v NC-
pomnilniku.
Če želite orodje pozneje znova nastaviti, ga enostavno znova naložite in s tem se v ustrezni
zalogovnik naložijo tudi podatki o orodju. S tem si prihranite večkratno vnašanje istih
podatkov o orodju.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
Postopek
2. Postavite kazalko na orodje, ki ga želite naložiti v zalogovnik (pri

razvrščanju po številki lokacije zalogovnika, ga najdete na koncu
seznama orodij).
3. Pritisnite programsko tipko "Naloži".
Odpre se okno "Nalaganje na ...".

V polju "... Lokacija" je vnesena številka prve prazne lokacije
zalogovnika.
4. Pritisnite programsko tipko "V redu", če želite orodje naložiti na
predlagano prazno lokacijo.
- ALI -
Vnesite želeno številko lokacije in pritisnite programsko tipko "V redu".
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Vreteno".
. Orodje se naloži na navedeno lokacijo zalogovnika oz. v vreteno.
Več zalogovnikov
Če ste za konfigurirali več zalogovnikov, se po pritisku programske tipke "Naloži" prikaže
okno "Naloži na ...".
Tam izberite želeni zalogovnik ter želeno lokacijo, če ne želite izbrati predlagane prazne
lokacije, in svojo izbiro potrdite z "V redu".

"Naloži" prikaže okno "Izberi točko nakladanja".
Tam izberite želeno nakladalno mesto in svojo izbiro potrdite z "V redu".
Razlaganje orodij
1. Postavite kazalko na orodje, ki ga želite razložiti iz zalogovnika in

pritisnite programsko tipko "Razloži".
2. V oknu "Izbira točke nakladanja" izberite želeno nakladalno točko.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
3. Izbiro potrdite s tipko "V redu".
- ALI -
Izbiro prekličite s tipko "Prekini".
16.5.7 Izbira zalogovnika

Na voljo imate možnost, da neposredno izberete medpomnilnik, zalogovnik ali NC-pomnilnik.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Izbira zalogovnika".
Če je na voljo samo en zalogovnik, med možnostmi preklapljate s

programskimi tipkami, tj. iz medpomnilnika na zalogovnik, iz
zalogovnika na NC-pomnilnik in iz NC-pomnilnika nazaj na
medpomnilnik. Kazalka se vedno postavi na začetek zalogovnika.
- ALI -
Če je na voljo več zalogovnikov, se odpre okno "Izbira zalogovnika". Tu
postavite kazalko na želeni zalogovnik in pritisnite programsko tipko
"Pojdi na ...".
Kazalka se postavi na začetek izbranega zalogovnika.
Skritje zalogovnika
Če deaktivirate potrditveno polje zraven zalogovnika, se ta ne prikaže v

seznamu zalogovnikov.
Struženje
Upravljanje orodij
16.5 Seznam orodij
Potek izbire zalogovnika je lahko pri več zalogovnikih različno konfiguriran.
Proizvajalec stroja
Literatura
Struženje
Upravljanje orodij
16.6 Obraba orodja
16.6 Obraba orodja

V seznamu obrabe orodja se nahajajo vsi parametri in funkcije, ki jih potrebujete med
tekočim delovanjem.
Orodja, ki so dlje časa v uporabi, se lahko obrabijo. To obrabo lahko izmerite in vnesete v
seznam obrabe orodij. Krmilnik te podatke upošteva pri izračunu korekcije dolžin orodja oz.
polmerov. Na ta način dosežete enakomerno natančnost pri obdelavi obdelovanca.
Tipi nadzora
Čas uporabe orodja lahko samodejno nadzorujete na podlagi količine, življenjske dobe ali
obrabe.
Napotek
Kombinacija tipov nadzora
Določeno orodje lahko nadzorujete z enim tipom ali s poljubno kombinacijo tipov nadzora.
Poleg tega lahko orodja, ki jih ne želite več uporabljati, blokirate.
Parametri orodja

številka lokacije.
naslednji simboli:
vretena z dvojnim prijemalcem) kot simbol
zalogovnika
Tip Tip orodja
Struženje
Upravljanje orodij
16.6 Obraba orodja

S tipko <Select> lahko spremenite pozicijo ali tip orodja.
Ime orodja Identifikacija orodja se izvede prek imena in številke sestrskega orodja.
Ime lahko vnesete z besedami ali številkami.
ST Številka sestrskega orodja (za strategijo nadomestnega orodja).
Δ Dolžina X, Δ dolžina Z Obraba proti dolžini X, oz. obraba proti dolžini Z
Δ Polmer Obraba polmera
TC Izbira nadzora orodja
- z življenjsko dobo (T)
- s količino (C)
- z obrabo (W)
Nadzor obrabe se konfigurira prek podatkov stroja.
Življenjska doba, oz. Življenjska doba orodja.
Količina, oz. Število obdelovancev.
Obraba * Obraba orodja
*Parameter odvisen od
izbora v TC
Želena vrednost Želena vrednost za življenjsko dobo, količino oz. obrabo
Predhodna opozorilna Navedba življenjske dobe, količine oz. obrabe, pri kateri se izda
meja opozorilo.
G Orodje je blokirano, ko je aktivirano potrditveno polje.
Drugi parametri

SC Nastavitvene korekcije
Prikaz obstoječih nastavitvenih korekcij
Struženje
Upravljanje orodij
16.6 Obraba orodja
Simboli v seznamu obrabe orodja
Simbol / Pomen
Oznaka
Tip orodja

navzdol
navzgor Postavite kazalko na označeno orodje. Orodni namig poda
kratek opis.

(nastavljivo)
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Obraba orodja".
Glejte tudi
Struženje
Upravljanje orodij
16.6 Obraba orodja
16.6.1 Ponovno aktiviranje orodja

Na voljo imate možnost, da blokirana orodja zamenjate oz. jih obnovite za ponovno uporabo.
Pogoji
Za ponovno aktiviranje orodja mora biti aktivirana funkcija nadzora ter shranjena želena
vrednost.
Postopek
1. Seznam obrabe orodij je odprt.
2. Postavite kazalko na orodje, ki je blokirano in ga želite obnoviti za

ponovno uporabo.
3. Pritisnite programsko tipko "Ponovno aktiviraj".
Vrednost, vnesena kot želena vrednost, se vnese kot nova življenjska
doba oz. količina.
Blokada orodja se sprosti.
Ponovno aktiviranje in pozicioniranje

Če je konfigurirana funkcija "Ponovno aktiviraj s pozicioniranjem", se lokacija zalogovnika,
na kateri je želeno orodje, pozicionira na nakladalno točko. Orodje lahko zamenjate.
Ponovno aktiviranje vseh tipov nadzora

Če je konfigurirana funkcija "Ponovno aktiviraj vse tipe nadzora", se pri ponovnem aktiviranju
znova ponastavijo vsi tipi nadzora, nastavljeni v NC.
Proizvajalec stroja
Literatura

"Naloži" prikaže okno "Izberi točko nakladanja".
Tam izberite želeno nakladalno točko in svojo izbiro potrdite s programsko tipko "V redu".
Struženje
Upravljanje orodij
16.7 Podatki orodja OEM

Na voljo imate možnost, da seznam konfigurirate po lastnih potrebah.
Glede na konfiguracijo stroja se na seznamu z OEM-podatki orodij prikažejo parametri,
specifični za brušenje.
Parametri, specifični za brusilna orodja

Minimalni polmer Mejna vrednost za polmer brusilnega koluta glede na geometrijski
nadzor.
aktualni polmer Prikaže vsoto geometrijske vrednosti, vrednosti obrabe in – v kolikor je
nastavljena – osnovne dimenzije.
Minimalna širina Mejna vrednost za širino brusilnega koluta glede na geometrijski nadzor.
aktualna širina Širina brusilnega koluta, ki jo dobimo npr. po poravnavi.
maksimalno število Maksimalno število vrtljajev
vrtljajev
Maksimalna obodna Maksimalna obodna hitrost
hitrost
Kot koluta Kot nagnjenega koluta
Nadzor Nadzor geometrije in hitrosti
Osnovna dimenzija Določa, ali se osnovna dimenzija uporabi pri izračunu GWPS in pri
nadzoru minimalnega polmera koluta.
Številka vretena Številka vretena, ki ga je treba nadzorovati (npr. polmer koluta in širina
koluta) in programirati (npr. obodna hitrost koluta).
Parameter Izračun Izbira parametra za izračun polmera

polmera
• Dolžina X
• Dolžina Y
• Dolžina Z
• Polmer
Pravilo veriženja Določa, kateri parametri orodja naj bodo med seboj povezani od
rezalnega roba 2 (D2) in rezalnega roba 1 (D1). Sprememba vrednosti
enega od verižnih parametrov se pri veriženju parametrov samodejno
prenese na druge rezalne robove.
Literatura
Več informacij o brusilnih orodjih najdete v naslednjem priročniku:
Priročnik za uporabo funkcij – Razširjene funkcije, W4: Korekcija orodja in nadzori za
brusilna orodja / SINUMERIK 840D sl
Več informacij o konfiguraciji OEM-podatkov o orodjih najdete v naslednji literaturi:
Struženje
Upravljanje orodij
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "OEM-orodje".
3. Postavite kazalko na brusilno orodje.
Struženje
Upravljanje orodij
16.8 Zalogovnik
16.8 Zalogovnik
Na seznamu zalogovnikov so prikazana orodja s podatki, ki se nanašajo na vaš stroj. Tukaj
lahko ciljno izvajate dejanja, ki se nanašajo na zalogovnike in lokacije zalogovnikov.
Posamezne zalogovnike lahko za orodja lokacijsko kodirate oz. blokirate.
Parametri orodja

številka lokacije.
naslednji simboli:
vretena z dvojnim prijemalcem) kot simbol
zalogovnika
Tip Tip orodja
S tipko <Select> lahko spremenite pozicijo ali tip orodja.
Ime orodja Identifikacija orodja se izvede prek imena in številke sestrskega orodja
(ST). Ime lahko vnesete z besedami ali številkami.
ST Številka sestrskega orodja (nadomestnega orodja).
G Blokiranje lokacije zalogovnika.
Tip lokacije zalogovnika Prikaz tipa lokacije zalogovnika.
Tip lokacije orodja Prikaz tipa lokacije orodja.
Struženje
Upravljanje orodij
16.8 Zalogovnik

Ü Oznaka orodja kot prekomerno velikega. Orodje v zalogovniku zaseda
velikost dveh polovičnih lokacij levo, dveh polovičnih lokacij desno, ene
polovične lokacije zgoraj in ene polovične lokacije spodaj.
P Kodiranje fiksne lokacije.
Orodje je fiksno prirejeno tej lokaciji zalogovnika.
Drugi parametri

Simboli na seznamu zalogovnikov
Simbol / Pomen
Oznaka
Tip orodja

navzdol
navzgor Postavite kazalko na označeno orodje. Orodni namig poda
kratek opis.

(nastavljivo)
Struženje
Upravljanje orodij
16.8 Zalogovnik
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Zalogovnik ".
Glejte tudi
16.8.1 Pozicioniranje zalogovnika

Lokacije zalogovnika lahko pozicionirate neposredno na nakladalne točke.
Postopek
1. Seznam zalogovnikov je odprt.
2. Postavite kazalko na lokacijo zalogovnika, ki jo želite pozicionirati na

nakladalno točko.
3. Pritisnite programsko tipko "Pozicioniraj zalogovnik".
Lokacija zalogovnika se pozicionira na nakladalno točko.

"Pozicioniraj zalogovnik" prikaže okno "Izberi točko nakladanja".
V tem oknu izberite želeno nakladalno točko in potrdite izbiro s tipko "V redu", da lokacijo
zalogovnika pozicionirate na nakladalno točko.
Struženje
Upravljanje orodij
16.8 Zalogovnik
16.8.2 Premestitev orodja

Orodja lahko znotraj zalogovnikov neposredno premestite na drugo lokacijo zalogovnika. To
pomeni, da orodij ni treba najprej razložiti iz zalogovnika, da bi jih lahko naložili na drugo
lokacijo.
Pri premestitvi se samodejno predlaga prazna lokacija, na katero lahko premestite orodje.
Lahko pa tudi sami neposredno vnesete prazno lokacijo zalogovnika.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Postavite kazalko na orodje, ki ga želite premestiti na drugo lokacijo

zalogovnika.
3. Pritisnite programsko tipko "Premesti".
Prikaže se okno "... premesti iz lokacije ... na lokacijo ...". V polju
"Lokacija" je vnesena številka prve prazne lokacije zalogovnika.
4. Pritisnite programsko tipko "V redu", če želite orodje premestiti na
predlagano lokacijo zalogovnika.
- ALI -
V polje "... zalogovnik" vnesite želeno številko zalogovnika, v polje
"Lokacija" pa želeno številko lokacije zalogovnika.
Orodje se premesti na navedeno lokacijo zalogovnika.
Več zalogovnikov
Če ste za nastavili več zalogovnikov, se po pritisku programske tipke "Premesti" prikaže
okno "... premesti iz zalogovnika, lokacije ... na ...".
Tam izberite želeni zalogovnik ter želeno lokacijo in svojo izbiro potrdite z "V redu", da se
orodje naloži.
Struženje
Upravljanje orodij
16.8 Zalogovnik
16.8.3 Razlaganje vseh orodij

Na voljo imate možnost, da iz seznama zalogovnikov hkrati razložite vsa orodja.
Pogoji
Da je prikazana in omogočena programska tipka "Razloži vse", morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji:
● Upravljanje zalogovnika je nastavljeno
● V medpomnilniku/vretenu ni orodij
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Razloži vse".

Sistem vam pošlje poizvedbo, ali res želite razložiti vsa orodja.
3. Pritisnite programsko tipko "V redu", da nadaljujete z razlaganjem
orodij.
Orodja se po številkah lokacij zalogovnika naraščajoče razložijo iz
zalogovnika.
4. Če želite postopek razlaganja prekiniti, pritisnite programsko tipko
"Prekini".
Struženje
Upravljanje orodij
16.9 Razvrščanje seznamov za upravljanje orodij
16.9 Razvrščanje seznamov za upravljanje orodij

Če uporabljate veliko orodij z velikimi ali več zalogovniki, vam je lahko v pomoč, da orodja
prikažete razvrščena po različnih kriterijih. Tako boste določeno orodje v seznamih hitreje
našli.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Seznam orodij", "Obraba orodja" ali

"Zalogovnik".
...
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Razvrsti".
Seznami so v prikazu številčno razvrščeni po lokacijah zalogovnika.
4. Pritisnite programsko tipko "Po tipu", da se orodja v prikazu razvrstijo

po tipu orodja. Orodja istega tipa se razvrstijo po vrednosti polmera.
Pritisnite programsko tipko "Po imenu, da se imena orodij v prikazu

razvrstijo po abecednem vrstnem redu.
Pri orodjih z istim imenom se pri razvrščanju upošteva številka
sestrskega orodja.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Po T-številki, da se orodja v prikazu
razvrstijo po številkah.
Seznam se razvrsti po navedenih kriterijih.
Proizvajalec stroja
Struženje
Upravljanje orodij
16.10 Filtriranje seznamov za upravljanje orodij
16.10 Filtriranje seznamov za upravljanje orodij

Funkcija filtriranja vam omogoča, da iz seznamov za upravljanje orodji izločite orodja z
določenimi lastnostmi.
Tako imate na primer možnost, da med obdelavo prikažete orodja, ki so že dosegla
predhodno opozorilno mejo, da lahko pripravite ustrezna orodja za namestitev.
Kriteriji filtriranja
● Prikaži samo prvi rezalni rob
● Samo orodja, pripravljena za uporabo
● Samo orodja z doseženo predhodno opozorilno mejo
● samo blokirana orodja
Napotek
Večstranski izbor
Imate možnost, da izberete več kriterijev. Če izberete opcije filtriranja, ki se izključujejo,
se prikaže ustrezno opozorilo.
Postopek

"Zalogovnik".
...
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Filtriraj".

Odpre se okno "Filter".
...
4. Aktivirajte želeni kriterij filtriranja in pritisnite programsko tipko "V redu".

Na seznamu se prikažejo orodja, ki ustrezajo izbranim kriterijem.
V glavi okna se prikaže aktivni filter.
Struženje
Upravljanje orodij
16.11 Ciljno iskanje po seznamih za upravljanje orodja

Pri vseh seznamih za upravljanje orodja je na voljo možnost iskanja, s katero lahko iščete
naslednje predmete:
● Orodja
– Vnesete ime orodja. Z vnosom številke sestrskega orodja izboljšate iskanje.
Kot iskalni izraz lahko vnesete samo del imena orodja.
– Vnesite D-število in po potrebi aktivirajte potrditveno polje "Aktivno D-število".
● Lokacije zalogovnikov oz. zalogovniki
Če je konfiguriran samo en zalogovnik, poteka iskanje glede na lokacijo zalogovnika.
Če je konfiguriranih več zalogovnikov, obstaja možnost iskanja določene lokacije v
določenem zalogovniku ali samo določenega zalogovnika.
● Prazne lokacije
Iskanje po praznih lokacijah poteka preko velikosti orodja. Velikost orodja se določa prek
števila potrebnih polovičnih lokacij na desni, na levi, zgoraj in spodaj. Pri ploščatem
zalogovniku so pomembne vse štiri smeri. Pri verižnem zalogovniku, disku ali revolverski
glavi so pomembne samo polovične lokacije na desni in na levi. Največje število
polovičnih lokacij, ki jih orodje lahko zaseda, je omejeno na 7.
Če so na seznamih navedeni tipi lokacij, poteka iskanje praznih lokacij po tipu in velikosti
lokacije.
Tip lokacije lahko glede na konfiguracijo vnesete kot številčno ali besedilno vrednost.
Proizvajalec stroja
Literatura
Struženje
Upravljanje orodij
Postopek

"Zalogovnik".
...
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Išči".
4. Pritisnite programsko tipko "Orodje", če iščete določeno orodje.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Lokacija zalogovnika", če iščete določeno
lokacijo zalogovnika oz. določen zalogovnik.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prazna lokacija", če iščete določeno prazno
lokacijo.

Iskanje se prične.
6. Če najdeno orodje ni pravo, znova pritisnite programsko tipko "Išči".
Iskalni pojem ostane isti in s pritiskom tipke "V redu" se zažene iskanje
naslednjega orodja, ki ustreza vnosu.
7. Če želite iskanje prekiniti, pritisnite programsko tipko "Prekini".
Struženje
Upravljanje orodij
16.12 Prikaz podrobnosti o orodjih
16.12 Prikaz podrobnosti o orodjih

V oknu "Podrobnosti orodij - vsi parametri" se prikažejo vsi parametri izbranega orodja.
Parametri se razvrščajo in prikažejo po naslednjih kriterijih.
● Podatki o orodju
● Podatki brušenja (če so konfigurirana brusilna orodja)
● Podatki o rezalnih robovih
● Nadzorni podatki
Stopnja zaščite
Za obdelavo parametrov v oknu s podrobnostmi uporabite raven dostopa Stikalo s ključem 3
(stopnja zaščite 4).
Proizvajalec stroja
Postopek
1. Odpre se seznam orodij, seznam obrabe, OEM-seznam orodij oz.

zalogovnik.
...
2. Postavite kazalko na želeno orodje.

3. Če ste v prikazu seznama orodij oz. v zalogovniku, pritisnite programski
tipki ">>" in "Podrobnosti".
- ALI -
Če ste v prikazu seznama obrabe ali OEM-seznama orodij, pritisnite
programsko tipko "Podrobnosti".
Odpre se okno "Podrobnosti orodja".

Na seznamu so prikazani vsi razpoložljivi podatki o orodju.
4. Če si želite ogledati podatke o brušenju, pritisnite programsko tipko
"Podatki brušenja".
5. Če si želite ogledati podatke rezalnih robov, pritisnite programsko tipko

"Podatki rezalnih robov".
Struženje
Upravljanje orodij
16.13 Sprememba pozicije rezalnega roba ali tipa orodja
6. Če si želite ogledati podatke o nadzoru, pritisnite programsko tipko

"Podatki o nadzoru".
7. Pritisnite programsko tipko "Več podrobnosti".

Odpre se okno "Podrobnosti orodij – vsi parametri".
Na seznamu se prikažejo posamezni parametri orodja.
16.13 Sprememba pozicije rezalnega roba ali tipa orodja
Postopek
1. Odpre se seznam orodij, seznam obrabe, OEM-seznam orodij oz.

zalogovnik.
...
2. V stolpcu "Tip" postavite kazalko na orodje, ki ga želite spremeniti.

3. Pritisnite tipko <SELECT>.
Odpre se okno "Tipi orodja – priljubljena".
4 Pritisnite tipko <Kazalka desno>, oz. <Kazalka levo>, da za brusilno

orodje izberete novo pozicijo rezalnega roba ali novo pozicijo orodja.
- ALI -
Na seznamu priljubljenih ali s programskimi tipkami "Frezalo 100-199",

"Sveder 200-299", "Brusilno orodje 400-499", "Stružni nož 500-599" ali
"Posebno orodje 700-900" izberite želeni tip orodja.
Opozorilo: Brusilno orodje lahko spremenite samo v drug tip brusilnega
orodja.
Nove pozicija rezalnega reza / pozicija orodja oz. nov tip orodja se
prenese in v stolpcu "Tip" se prikaže ustrezni simbol.
Struženje
Upravljanje orodij
16.14 Nastavitve za sezname orodij

V oknu "Nastavitve" so na voljo naslednje možnosti pogledov seznamov orodij:
● Prikaži samo en zalogovnik pri razvrščanju zalogovnikov
– Prikaz omejite na en zalogovnik. Zalogovnik se prikaže s prirejenimi lokacijami
medpomnilnika in nenaloženimi orodji.
– Prek konfiguracije nastavite, ali se s programsko tipko "Izberi zalogovnik" preklopi na
naslednji zalogovnik oziroma ali se s pogovornim oknom "Izbira zalogovnika" preklopi
v poljuben zalogovnik.
● Prikaži samo vreteno v medpomnilniku
Če želite med delovanjem prikazati samo lokacijo vretena, se ostale lokacije
medpomnilnika skrijejo.
● Vklop pogleda, transformiranega z adapterjem
– Na seznamu orodij se prikažejo dolžine geometrije in transformirane korekcije
uporabe.
– Na seznamu obrabe orodja se prikažejo dolžine obrabe in transformirane skupne
korekcije.
Proizvajalec stroja
Literatura
Več informacij o konfiguraciji nastavitev najdete v naslednji literaturi:
Struženje
Upravljanje orodij
Postopek

"Zalogovnik".
...
3. Pritisnite programski tipki "Naprej" in "Nastavitve".
4. Aktivirajte ustrezno potrditveno polje za izbrano nastavitev.
Struženje
Upravljanje orodij
16.15 Delo z Multitool-om
S pomočjo Multitool-a lahko na eni lokaciji zalogovnika uporabite več kot eno orodje.
Multitool ima dve ali več lokacij za uporabo orodij. Orodja se montirajo neposredno na
Multitool. Multitool se naloži na eno lokacijo v zalogovniku.
Tipični primeri uporabe

Primer uporabe Multitool-a na stružnih strojih z revolversko glavo in protivretenom je
namestitev Multitool-a z dvema stružnima orodjema. Prvo stružno orodje za obdelavo na
glavnem vretenu in drugo za obdelavo na protivretenu.
Drug primer je uporaba Multitool-a na stružnih strojih z orodnim vretenom. Multitool, na
katerem je nameščenih več orodij, se pri tem stroju zamenja z orodnim vretenom. Menjava
orodij v okviru Multitool-a poteka s pozicioniranjem Multitool-a, tj. z vrtenjem orodnega
vretena.
Geometrijska razvrstitev orodij na Multitool-u

Multitool pozna parametre "Število lokacij" in "Tip" za določanje razdalje med lokacijami.
Tip razdalje se lahko določi na naslednje načne:
● prek številke lokacije Multitool-a ali
● Prek kota lokacije Multitool-a
Če izberete kot, je treba za vsako lokacijo Multitool-a vnesti vrednost kota.
Multitool se glede na nalaganje in razlaganje v zalogovnik obravnava kot enota.
16.15.1 Seznam orodij pri Multitool-u

Če delate z Multitool-om, se seznam orodij dopolni s stolpcem za številko lokacije Multitool-
a. Takoj, ko kazalka na seznamu orodij postavite na Multitool, se spremenijo določeni
naslovi stolpcev.

Številka lokacije MT Številka lokacije Multitool-a
TIP Simbol za Multitool
Ime Multitool-a Ime Multitool-a
Struženje
Upravljanje orodij

Število lokacij Število lokacij Multitool-a
Tip razdalje • Kot
Razdalja med lokacijami Multitool-a v stopinjah

• Številka lokacije
Številka lokacije Multitool-a
Slika 16-17 Seznam orodij z Multitool-om v revolverski glavi
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Seznam orodij".

Odpre se okno "Seznam orodij".
Struženje
Upravljanje orodij
16.15.2 Namestitev Multitool-a

Multitool lahko izberete pri izbiri priljubljenih ter na seznamu posebnih tipov orodij.
Slika 16-18 Seznam priljubljenih z Multitool-om
Slika 16-19 Izbirni seznam za posebne tipe orodij z Multitool-om
Struženje
Upravljanje orodij
Postopek
2. Postavite kazalko na pozicijo, kamor želite namestiti orodje.

Pri tem lahko izberete prazno lokacijo zalogovnika ali NC-
pomnilnik orodij izven zalogovnika.
V območju NC-pomnilnika orodij lahko kazalko postavite tudi na
obstoječe orodje. Podatki prikazanega orodja se ne prepišejo.
3. Pritisnite programsko tipko "Novo orodje".
Odpre se okno "Novo orodje – priljubljena".

- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Posebno orodje". 700-900".
4. Izberite Multitool in pritisnite programsko tipko "V redu".

Odpre se okno "Novo orodje".
5. Vnesite ime Multitool-a, določite število lokacij Multitool-a in
izberite tip določitve razdalje (npr. s številko lokacije Multitool-a).
Če ste za določanje razdalje izbrali kot, vnesite za vsako lokacijo
Multitool-a razdaljo do referenčne lokacije v obliki vrednosti kota.
Multitool se namesti v seznam orodij.

Potek namestitve orodja se lahko nastavi tudi drugače.
Proizvajalec stroja
Struženje
Upravljanje orodij
16.15.3 Nameščanje orodij v Multitool
Pogoj
Multitool je nameščen v seznam orodij.
Postopek
2. Izberite želeni Multitool, postavite kazalko na prazno lokacijo

Multitool-a in pritisnite programsko tipko "Novo orodje".
Na ustreznem izbirnem seznamu, npr. Priljubljena, izberite želeno
orodje.
- ALI -
Postavite kazalko na orodje, ki ga želite naložiti v Multitool in
pritisnite programski tipki "Naloži" in "Multitool«.
Odpre se okno "Naloži na ...".
Izberite želeni Multitool in lokacijo Multitool-a, na katero želite

naložiti orodje.
Struženje
Upravljanje orodij
16.15.4 Odstranjevanje orodij iz Multitool-a

Če ste orodja v Multitool priključili mehansko, je treba iz Multitool-a odstraniti stara orodja s
seznama orodij.
Kazalka se pri tem postavi v vrstico, v kateri je orodje, ki ga želite odstraniti. Pri razlaganju
se orodje potem samodejno shrani v seznam orodij izven zalogovnika v NC-pomnilniku.
Postopek
2. Postavite kazalko na orodje, ki ga želite razložiti iz Multitool-a in

pritisnite programsko tipko "Razloži".
- ALI -
Postavite kazalko na orodje, ki ga želite odstraniti iz Multitool-a in
izbrisati in pritisnite programsko tipko "Izbriši orodje".
16.15.5 Brisanje Multitool-a
Postopek
2. Postavite kazalko na Multitool, ki ga želite izbrisati.

3. Pritisnite programsko tipko "Izbriši Multitool".
Multitool in vsa stara orodja, ki so bila v njem nameščena, se
izbrišejo.
Struženje
Upravljanje orodij
16.15.6 Nalaganje in razlaganjaMultitool-a
Postopek
2. Postavite kazalko na Multitool, ki ga želite naložiti v zalogovnik.

3. Odpre se okno "Naloži na".
V polju "... Lokacija" je vnesena številka prve prazne lokacije
zalogovnika.
4. Pritisnite programsko tipko "V redu", če želite Multitool naložiti na
predlagano prazno lokacijo.
- ALI -
Vnesite želeno številko lokacije in pritisnite programsko tipko "V
redu".
Multitool se naloži na izbrano lokacijo zalogovnika z vsemi orodji,

ki so nanj priključena.
Razlaganje Multitool-a
1. Postavite kazalko na Multitool, ki ga želite razložiti iz zalogovnika
in pritisnite programsko tipko "Razloži".
Multitool se odstrani iz zalogovnika in se na koncu seznama
orodij shrani v NC-pomnilnik.
16.15.7 Ponovno aktiviranje Multitool-a

Multitool in orodja, ki so na njem nameščena, se lahko onemogočijo neodvisno drugo od
drugega.
Če Multitool onemogočite, orodij na njem več ni mogoče menjati z opcijo menjave orodja.
Če ima na Multitool-u samo eno orodje nastavljen nadzor in je potekla življenjska doba ali
količina, se onemogoči orodje in Multitool, na katerega je orodje priključeno. Ostala orodja
na Multitool-u niso onemogočena.
Proizvajalec stroja
Struženje
Upravljanje orodij
Če je na Multitool-u več orodij z nadzorom in poteče življenjska doba ali količina za eno
orodje, se onemogoči samo to orodje.
Ponovno aktiviranje
Če ponovno aktivirate orodje s potečeno življenjsko dobo ali količino, ki je na Multitool-u, se
življenjska doba/količina za to orodje ponastavi na želeno vrednost, blokada za orodje in za
Multitool pa se odpravi.
Če ponovno aktivirate Multitool, na katerem so orodja z nadzorom, se za vsa orodja na
Multitool-u življenjska doba/količina ponastavi na želeno vrednost, ne glede na to, ali so
orodja blokirana ali ne.
Pogoji
Za ponovno aktiviranje orodja mora biti aktivirana funkcija nadzora ter shranjena želena
vrednost.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Obraba orodja".
3. Postavite kazalko na Multitool, ki je blokiran in ki ga želite znova

omogočiti.
- ALI -
Postavite kazalko na orodje, ki ga želite obnoviti za ponovno
uporabo.
4. Pritisnite programsko tipko "Ponovno aktiviraj".
Vrednost, vnesena kot želena vrednost, se vnese kot nova
življenjska doba oz. količina.
Blokada orodja in Multitool-a se sprosti.
Struženje
Upravljanje orodij
Ponovno aktiviranje in pozicioniranje

Če je konfigurirana funkcija "Ponovno aktiviraj s pozicioniranjem", se lokacija zalogovnika,
na kateri je želeni Multitool, pozicionira na nakladalno točko. Multitool lahko zamenjate.
Ponovno aktiviranje vseh tipov nadzora

Če je konfigurirana funkcija "Ponovno aktiviraj vse tipe nadzora", se pri ponovnem aktiviranju
znova ponastavijo vsi tipi nadzora, nastavljeni v NC.
Proizvajalec stroja
Literatura
16.15.8 Premestitev Multitool-a

Multitool lahko znotraj zalogovnikov neposredno premestite na drugo lokacijo zalogovnika.
To pomeni, da Multitool-ov s priključenimi orodji ni treba najprej razložiti iz zalogovnika, da bi
jih lahko naložili na drugo lokacijo.
Pri premestitvi se samodejno predlaga prazna lokacija, na katero lahko premestite Multitool.
Lahko pa tudi sami neposredno vnesete prazno lokacijo zalogovnika.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Zalogovnik ".
3. Postavite kazalko na Multitool, ki ga želite premestiti na drugo

lokacijo zalogovnika.
4. Pritisnite programsko tipko "Premesti".
Prikaže se okno "... premesti iz lokacije ... na lokacijo ...". V polju
"Lokacija" je vnesena številka prve prazne lokacije zalogovnika.
5. Pritisnite programsko tipko "V redu", če želite Multitool premestiti
na predlagano lokacijo zalogovnika.
ALI -
Struženje
Upravljanje orodij
V polje "... zalogovnik" vnesite želeno številko zalogovnika, v

polje "Lokacija" pa želeno številko lokacije zalogovnika.
Multitool se s priključenimi orodji premesti na navedeno lokacijo
zalogovnika.
16.15.9 Pozicioniranje Multitool-a

Pozicionirate lahko zalogovnik. Pri tem se lokacija zalogovnika pozicionira na nakladalno
točko.
Multitool-e, ki se nahajajo v vretenu, je ravno tako mogoče pozicionirati. Multitool se zavrti in
s tem se zadevna lokacija Multitool-a postavi na pozicijo obdelave.
Postopek
2. Postavite kazalko na lokacijo Multitool-a, ki ga želite postaviti na

pozicijo obdelave (Multitool se nahaja v vretenu).
3. Pritisnite programsko tipko "Pozicioniraj Multitool".
Če je kazalka na lokaciji Multitool-a, ki se nahaja v vretenu, se
lokacija Multitool-a pozicionira na pozicijo obdelave.
Struženje
Upravljanje programov 17
17.1 Pregled
Prek upravitelja programa lahko kadarkoli dostopate do programov in jih izvajate,
spreminjate, kopirate ali preimenujete.
Da sprostite prostor na disku, lahko programe, ki jih ne potrebujete več, izbrišete.
POZOR
Izvajanje z USB-ključa
Neposredna izvedba z USB-ključa ni priporočljiva.
Med tekočim obratovanjem ni zavarovanja proti težavam v povezavi, izpadu, prekinitvi
zaradi sunkov ali nenamernemu izvleku USB-ključa.
Prekinitev med obdelavo obdelovanca povzroči takojšnjo zaustavitev obdelave in s tem tudi
poškodbe obdelovanca.
Večkratno vpenjanje s ShopMill

S ShopMill imate možnost, da večkratno vpenjanje enakih ali različnih obdelovancev
izvedete z optimiranjem nizov orodij.
Programske opcije
Večkratno vpenjanje je mogoče samo s programi ShopMill. Za to potrebujete

opcijo "ShopMill/ShopTurn".
Za izračunavanje večkratnega vpenjanja potrebujete opcijo "Večkratno
vpenjanje različnih obdelovancev".
Struženje
Upravljanje programov
17.1 Pregled
Mesto shranjevanja za programe

Možna mesta shranjevanja so:
● NC
● Lokalni pogon
● Omrežni pogoni
● USB pogoni
● V24
Programske opcije
Za prikaz programske tipke "Lokalni pogon" potrebujete opcijo "dodatni 256

MB HMI-uporabniški pomnilnik na CF-kartici NCU" (ne pri SINUMERIK
Operate na PCU50 oz. PC/PG).
Izmenjava podatkov z drugimi delovnimi mesti

Za izmenjavo programov in datotek z drugimi delovnimi mesti so vam na voljo naslednje
možnosti:
● USB pogoni (npr. USB-FlashDrive)
● Omrežni pogoni
Izbira mesta shranjevanja

V vodoravnem stolpcu programskih tipk lahko izberete mesto shranjevanja, katerega
imenike in programe želite prikazati. Poleg programske tipke "NC", prek katere se lahko
prikažejo podatki pasivnega datotečnega sistema, je možno prikazati še druge programske
tipke.
Programska tipka "USB" je upravljiva le, če je priključen zunanji pomnilniški medij (npr. USB-
ključ na USB-vratih operaterjeve konzole).
Prikaz PDF dokumentov in HTML dokumentov

Imate možnost, da nastavite prikaz HTML-dokumentov ter PDF-ov na vseh pogonih
upravitelja programa (npr. lokalni pogon ali USB) in prek podatkovnega drevesa sistemskih
podatkov.
Predogled dokumentov pa je možen le za PDF-e.
Struženje
17.1 Pregled
Struktura imenikov
V pregledu imajo simboli v levem stolpcu naslednji pomen:
Imenik
Program
Pri prvem klicu upravitelja programa so vsi imeniki označeni s plusom.
Slika 17-1 Programski imenik v upravitelju programa
Šele s prvim branjem se plusi pred praznimi imeniki odstranijo.

Imeniki in programi so vedno našteti skupaj z naslednjimi informacijami:
● Ime
Ime lahko vsebuje največ 24 znakov.
Dovoljene so vse velike črke (razen črk s preglasom), številke in podčrtaji
● Tip
Imenik: WPD
Program: MPF
Podprogram: SPF
Inicializacijski programi: INI
Seznami opravil:JOB
Podatki o orodju: TOA
Prireditev zalogovnika: TMA
Ničelne točke: UFR
R-parametri: RPA
Globalni Uporabnikovi podatki/definicije: GUD
Podatki nastavitve: SEA
Zaščitna območja: PRO
Poves: CEC
● Velikost (v bajtih)
● Datum/čas (ustvarjanja oz. zadnje spremembe)
Struženje
17.1 Pregled
Aktivni programi
Izbrani, to je aktivni programi so označeni z zelenim simbolom.
Slika 17-2 Zeleno prikazan aktivni program
17.1.1 NC pomnilnik
Prikaže se vam celoten NC-delovni pomnilnik z vsemi obdelovanci ter glavnimi programi in
podprogrami.
Tukaj lahko ustvarjate nadaljnje podimenike.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "NC".
17.1.2 Lokalni pogon

Prikažejo se obdelovanci, glavni programi in podprogrami, odloženi na uporabniškem
pomnilniku CF-kartice oz. na lokalnem pogonu trdega diska.
Pri odlaganju imate možnost, da prikažete strukturo sistema NC-pomnilnika ali da ustvarite
samostojen odlagalni sistem.
Tukaj lahko ustvarite poljubno veliko podimenikov, da tam odložite poljubne datoteke (npr.
besedilne datoteke z zaznamki).
Struženje
17.1 Pregled
Programske opcije
Operate na PCU50 oz. PC/PG).
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Lokalni pogon".
Imate možnost, da na lokalnem pogonu prikažete strukturo imenika NC-pomnilnika. To vam

med drugim olajša zaporedje iskanja.
Postopek
1. Lokalni pogon je izbran.
2. Postavite kazalko na glavni imenik.
3. Pritisnite programski tipki "Novo ..." in "Imenik".

Odpre se okno "Nov imenik".
4. V vnosnem polju "Ime" vnesite pojme "mpf.dir", "spf.dir" in "wks.dir" in

Imeniki "Obdelovalni programi", "Podprogrami" in "Obdelovanci" se
namestijo pod glavnim imenikom.
Struženje
17.1 Pregled
17.1.3 USB-pogoni
USB pogoni vam nudijo možnost izmenjave podatkov. Tako lahko na primer v NC kopirate in
izvajate programe, ki so bili ustvarjeni eksterno.
POZOR
Neposredna obdelava z USB-ključa ni priporočljiva.
Particioniran USB-ključ (samo 840D sl in TCU)

Če ima USB-ključ več particij, se te prikažejo v drevesni strukturi kot poddrevo (01,02,...).
Za EXTCALL klice navedite tudi particijo (npr. USB:/02/... ali //ACTTCU/FRONT/02/... oder
//ACTTCU/FRONT,2/... ali //TCU/TCU1/FRONT/02/...)
Poleg tega imate možnost, da konfigurirate poljubno particijo (npr. //ACTTCU/FRONT,3).
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "USB".
Napotek
Programska tipka "USB" je upravljiva le, če je na sprednjem vmesniku priključen USB-ključ.
Struženje
17.2 Odpiranje in zapiranje programa
17.2 Odpiranje in zapiranje programa

Če si želite program podrobneje ogledati ali spreminjati, ga odprite v urejevalniku.
Pri programih v NCK-pomnilniku, lahko navigirate že med odpiranjem. Programski stavki se
lahko urejajo šele takrat, ko je program v celoti odprt. V pogovorni vrstici spremljate
odpiranje programa.
Pri programih, ki jih odprete prek lokalnega pogona, USB-ja ali omrežne povezave, je
navigacija mogoča šele takrat, ko je program v celoti odprt. Pri odpiranju programa se
prikaže prikaz napredka.
Napotek
Preklop kanala v urejevalniku
Pri odpiranju programa se odpre urejevalnik za aktualno izbrani kanal. Pri simulaciji
programa se uporabi ta kanal.
Če v urejevalniku izvedete preklop kanala, to ne vpliva na urejevalnik. Šele ob zaprtju
urejevalnika preklopite v drugi kanal.
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na program, ki

ga želite obdelati.
- ALI -
- ALI -
- ALI -
Dvokliknite program.
Izbrani program se odpre v upravljalnem območju "Urejevalnik".
4. Zdaj izvedite programske spremembe.
Struženje
17.3 Izvajanje programa
5. Pritisnite programsko tipko "NC izbira", da preklopite v upravljalno

območje "Stroj" in zaženete obdelavo.
Pri tekočem programu je programska tipka dezaktivirana.
Zapiranje programa
Pritisnite programski tipki ">>" in "Zapri", da program in urejevalnik zaprete.
- ALI -
Če se nahajate na začetku prve vrstice programa, pritisnite tipko <Kazalka
levo>, da zaprete program in urejevalnik.
Da ponovno odprete program, ki ste ga zapustili prek "Zapri", pritisnite tipko

<PROGRAM>.
Napotek
Da se program lahko izvaja, ga ni treba zapreti.

Ko izberete program za izvajanje, krmilnik samodejno preklopi v upravljalno območje "Stroj".
Programska izbira
Obdelovanci (WPD), glavni programi (MPF) ali podprogrami (SPF) izberete, tako da kazalko
postavite na želeni program oz. obdelovanec.
Pri obdelovancih mora biti v seznamu obdelovancev program z enakim imenom, ki se
samodejno izbere za izvajanje (npr. z izbiro obdelovanca GRED.WPD se samodejno izbere
glavni program GRED.MPF).
Če obstaja INI-datoteka z enakim imenom (npr. GRED.INI), se ta pri prvem zagonu
obdelovalnega programa po izbiri obdelovalnega programa enkratno izvede. Glede na
strojne podatke MD11280 $MN_WPD_INI_MODE se po potrebi izvedejo nadaljnje INI-
datoteke.
MD11280 $MN_WPD_INI_MODE=0:
Struženje
Izvede se tista INI-datoteka, ki ima enako ime kot izbrani obdelovanec. Na primer pri izbiri
GRED1.MPF se s <CYCLE START> izvede GRED1.INI.
MD11280 $MN_WPD_INI_MODE=1:
Izvedejo se vse datoteke tipa SEA, GUD, RPA, UFR, PRO, TOA, TMA in CEC v navedenem
vrstnem redu, ki imajo enako ime kot glavni program. Glavne programe, odložene v imeniku
obdelovancev, lahko izbere in obdeluje več kanalov.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na

obdelovanec/program, ki ga želite izvajati.
Krmilnik samodejno preklopi v upravljalno območje "Stroj".

- ALI -
Če je program že odprt v upravljalnem območju "Program",
pritisnite programsko tipko "Izvedi NC".
Pritisnite tipko <CYCLE START>.
Obdelava obdelovanca se zažene.
Napotek
Za izvedbo se lahko izberejo le obdelovanci/programi, ki se nahajajo v NCK-pomnilniku,
lokalnem pogonu oz. USB-pogonu.
Struženje
17.4 Ustvarjanje imenika/programa/seznama opravil/seznama programov
17.4.1 Ustvarjanje novega imenika

Strukture imenikov vam pomagajo, da svoje programe in podatke upravljate čimbolj
pregledno. Za to lahko na lokalnem pogonu ter na USB-pogonih/omrežnih pogonih v imeniku
ustvarite podimenike.
V podimeniku pa lahko namestite programe, za katere nato lahko ustvarite programske
stavke.
Napotek
Imeniki morajo imeti končnico .DIR ali .WPD. Maksimalna dolžina imena vključno s končnico
je 49 znakov.
Pri dodelitvi imen so dovoljene vse črke (razen črk s preglasom), številke in podčrtaji. Imena
se samodejno spremenijo v velike črke.
Ta omejitev ne velja pri delu na USB-pogonih/omrežnih pogonih.
Postopek
2. Izberite želeni pomnilniški medij, to je lokalni pogon oz. USB-pogon.
3. Če želite v lokalnem pogonu ustvariti nov imenik, postavite kazalko na

vrhnjo mapo in pritisnite programski tipki "Novo" in "Imenik".
4. Vnesite želeno ime imenika in pritisnite programsko tipko "V redu".
Struženje
17.4.2 Namestitev novega obdelovanca

V enem obdelovancu lahko ustvarite različne tipe datotek, kot so glavni programi,
inicializacijska datoteka, korekcije orodja.
Napotek
Imeniki obdelovanca
Pri 828D imate na voljo možnost, da prepletete imenike obdelovancev. Pri tem je treba
upoštevati, da je dolžine vrstice klice omejena. Če je doseženo maksimalno število znakov,
boste pri vnosu imena obdelovanca o tem obveščeni.
Pri 840D sl v en imenik obdelovanca (WPD) v NC-pomnilniku ni mogoče shraniti dodatnih
imenikov obdelovanca. Na lokalni pogon, USB in omrežne pogone lahko ustvarite poljubno
strukturo imenika, kar pomeni, da lahko v obdelovanec namestite tudi druge obdelovance
oziroma poljubne imenike. Če podatke kopirate na NC-pomnilnik, se izvede preverjanje
dolžine vrstice klica.
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in postavite kazalko na mapo, v

katero želite namestiti obdelovanec.
3. Pritisnite programsko tipko "Novo".

Odpre se okno "Nov obdelovanec".
4. Po potrebi izberite predlogo, če je ta nameščena.
5. Vnesite želeno ime obdelovanca in pritisnite programsko tipko "V redu".

Tip imenika (WPD) je vnaprej določen.
Ustvari se nova mapa z imenom obdelovanca.
6. Ponovno pritisnite programsko tipko "V redu", če želite program
namestiti.
Struženje
17.4.3 Ustvarjanje novega programa G-kode

V imeniku/obdelovancu lahko namestite programe G-kode in nato za njih ustvarite stavke G-
kode.
Postopek

katero želite namestiti program.
4. Po potrebi izberite predlogo, če je ta nameščena.

5. Izberite vrsto datoteke (MPF ali SPF).
Če ste v NC-pomnilniku in ste izbrali mapo "Podprogrami" ali
"Obdelovalni programi", lahko namestite samo en podprogram (SPF)
oz. glavni program (MPF).
6. Vnesite želeno ime programa in pritisnite programsko tipko "V redu".
Ime programa lahko vsebuje največ 24 znakov.

Dovoljene so vse črke (razen posebnih znakov, jezikovno specifičnih
posebnih znakov, azijskih črk in črk v cirilici), števke in podčrtaji (_).
Struženje
17.4.4 Nov program ShopTurn

V imenikih Obdelovalni program in Obdelovanec lahko ustvarite programe ShopTurn in nato
zanje pripravite korake obdelave.
Postopek

katero želite namestiti program.
4. Pritisnite programsko tipko "ShopTurn".

Odpre se okno "Nov sekvenčni program".
Omogočena je vrsta programa "ShopTurn".
5. Vnesite želeno ime programa in pritisnite programsko tipko "V redu".
Ime programa lahko vsebuje največ 28 znakov (ime + pika + 3 znaki za

končnico).
Dovoljene so vse črke (razen posebnih znakov, jezikovno specifičnih
posebnih znakov, azijskih črk in črk v cirilici), števke in podčrtaji (_).
Struženje
17.4.5 Ustvarjanje nove poljubne datoteke

V vsakem imeniku oz. podimeniku lahko ustvarite datoteko v poljubnem formatu, ki ga prav
tako navedete.
To ne velja za NC-pomnilnik. Tukaj imate možnost, da pod obdelovancem s programsko
tipko "Poljubno" ustvarite naslednje tipe datotek:
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na mapo, pod

katero želite obdelovanec namestiti.
3. Pritisnite programski tipki "Novo ..." in "Poljubno".
Odpre se okno "Poljuben nov program"
4. V izbirnem polju "Tip" izberite želeni tip datoteke (npr. "Definicije GUD")
in vnesite ime datoteke, ki jo želite ustvariti, ko ste na NC-pomnilniku
izbrali imenik obdelovancev.
Datoteka samodejno prejme izbrani format.
- ALI -
Vnesite ime in format datoteke, ki jo želite ustvariti (npr.
Moje_besedilo.txt).
Struženje

17.4.6 Ustvarjanje seznama opravil

Imate možnost, da za vsak obdelovanec ustvarite seznam opravil za razširjeno izbiro
obdelovancev.
S seznamom opravil dajete navodila za programsko izbiro v različnih kanalih.
Sintaksa
Seznami opravil je sestavljen iz izbirnih navodil SELECT.
SELECT <Program> CH=<Številka kanala> [DISK]
Navodilo SELECT izbere program za obdelavo v določenem NC-kanalu. Izbrani program
mora biti naložen v delovni pomnilnik NC-ja. Izbira za obdelavo od zunaj (CF-kartica, USB-
nosilec podatkov, omrežni pogon) je možen s parametrom DISK.
● <Program>
Absolutna ali relativna navedba poti programa, ki ga želimo izbrati.
Primeri:
– //NC/WCS.DIR/GRED.WPD/GRED1.MPF
– GRED2.MPF
● <Številka kanala>
Številka NC-kanala, v katerem želimo izbrati program.
Primer:
CH=2
● [DISK]
Opcionalni parameter za programe, ki niso naloženi v NC-pomnilniku in jih želimo izvajati
od "zunaj".
Primer:
SELECT //remote/myshare/gred3.mpf CH=1 DISK
Komentar
V seznamu opravil se komentarji označujejo z ";" na začetku vrstice ali pa z okroglimi
oklepaji.
Struženje
Predloga
Pri ustvarjanju novega seznama opravil lahko izberete predlogo s strani Siemensa oz.
proizvajalca stroja.
S pritiskom na programsko tipko "Izberi" za obdelovanec se pripadajoči seznam opravil
sintaktično preveri in nato izvede. Kazalka je za izbiro lahko postavljena tudi na sam seznam
opravil.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "NC" in kazalko v imeniku "Obdelovanci"

postavite na program, za katerega želite ustvariti seznam opravil.
3. Pritisnite programski tipki "Novo" in "Poljubno".

Odpre se okno "Poljuben nov program".
4. V izbirnem polju "Tip" izberite vnos "Seznam opravil JOB" in vnesite
želeno ime ter pritisnite programsko tipko "V redu".
17.4.7 Ustvarjanje seznama programov

Imate možnost, da programe vnesete v seznam programov, ki jih potem lahko izbirate in
izvajate prek PLC-ja.
Seznam programov lahko vsebuje do 100 vnosov.
Proizvajalec stroja
Struženje
Postopek
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Seznam

programov".
Odpre se okno "Seznam programov".
3. Postavite kazalko v želeno vrstico (številka programa).

4. Pritisnite programsko tipko "Izberi program".
Odpre se okno "Programi". Prikaže se podatkovno drevo NC-pomnilnika
s seznami obdelovancev, obdelovalnih programov in podprogramov.
5. Postavite kazalko na želeni program in pritisnite programsko tipko "V
redu".
Izbrani program se z navedbo poti prevzame v prvo vrstico seznama.
-ALI-
Ime programa vnesite neposredno v seznam.
Pri ročnem vnosu pazite na točne navedbe poti (npr.
//NC/WCS.DIR/MOJPROGRAM.WPD/MOJ PROGRAM.MPF).
Po potrebi se //NC in končnica (.MPF) dopolnita.
Pri večkanalnih strojih lahko določite, v katerem kanalu se bodo
posamezni programi izbirali.
6. Za odstranitev programa iz seznama postavite kazalko v ustrezno
vrstico in pritisnite programsko tipko "Izbriši".
-ALI-
Za odstranitev vseh programov iz seznama, pritisnite programsko tipko
"Izbriši vse".
Struženje
17.5 Ustvarjanje predlog
17.5 Ustvarjanje predlog

Za ustvarjanje obdelovalnih programov in obdelovancev lahko shranite svoje predloge. Te
predloge služijo kot osnutki za nadaljnje urejevanje.
Za to lahko uporabljate poljubne obdelovalne programe ali obdelovance, ki ste jih ustvarili.
Mesta shranjevanja predlog

Predloge za ustvarjanje obdelovalnih programov oz. obdelovancev se odložijo v naslednjih
seznamih:
HMI-podatki/Predloge/Proizvajalec/Obdelovalni programi oz. obdelovanci
HMI-Podatki/Predloge/Uporabnik/Obdelovalni programi oz. obdelovanci
Postopek
3. Postavite kazalko na želeno datoteko, ki jo želite odložiti kot predlogo in

pritisnite programsko tipko "Kopiraj".
4. Izberite seznam "Obdelovalni programi" oz. "Obdelovanci", v katerega

želite odložiti podatke, in pritisnite programsko tipko "Vstavi".
Shranjene predloge so na izbiro pri ustvarjanju obdelovalnega programa

oz. obdelovanca.
Struženje
17.6 Iskanje imenikov in datotek
17.6 Iskanje imenikov in datotek

Imate možnost, da v upravitelju programa poiščete določene sezname in datoteke.
Napotek
Iskanje z nadomestnimi znaki
Naslednji nadomestni znaki vam olajšajo iskanje:
• "*": nadomesti poljuben niz
• "?": nadomesti poljuben znak
Strategija iskanja
Iskanje se vrši v vseh izbranih imenikih in njihovih podimenikih.
Če je kazalka pozicionirana na datoteki, se iskanje vrši od nadrejenega imenika naprej.
Napotek
Iskanje v odprtih imenikih
Za uspešno iskanje zaprte imenike odprite.
Postopek
2. Izberite želeno odložišče, v katerem želite izvesti iskanje, in pritisnite

programski tipki ">>" in "Iskanje".
Odpre se okno "Poišči datoteko".
3. V polje "Besedilo" vnesite želeni iskalni izraz.

Opozorilo: Pri iskanju datoteke vnesite celotno ime s pripono (npr.
VRTANJE.MPF).
4. Po potrebi aktivirajte potrditveno polje "Ločevanje velikih in malih črk".
6. Ko je najden ustrezen seznam ali ustrezna datoteka, se ta označi.
Struženje
17.7 Prikaz programa v predogledu
7. Pritisnite programski tipki "Išči naprej" in "V redu", če seznam oz.

datoteka ne ustreza želenemu rezultatu.
- ALI -
17.7 Prikaz programa v predogledu

Imate možnost, da si vsebino programa pred urejanjem ogledate v predogledu.
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na želeni

program.
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Okno za predogled".
Okno "Predogled: ..." se prikaže.
4. Ponovno pritisnite programsko tipko "Okno za predogled", da okno

zaprete.
Struženje
17.8 Označevanje več imenikov/programov

Za nadaljnjo obdelavo lahko izbirete več datotek in imenikov. Ko označite imenik, se izberejo
tudi vsi imeniki in datoteke, ki se nahajajo pod njem.
Napotek
Izbrani podatki
Če ste izbrali posamezne podatke v imeniku, se ta selekcija pri zaprtju imenika razveljavi.
Če je izbran celoten seznam z vsemi vsebovanimi datotekami, se ta selekcija pri zaprtju
ohrani.
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na datoteko oz.

imenik, od katere/katerega naprej želite označevati.
Programska tipka je aktivna.
4. S pomočjo kurzorskih tipk oz. miške izberite želene imenike/programe.

5. Ponovno pritisnite programsko tipko "Označi", da delovanje kurzorskih
tipk ustavite.
Preklic selekcije
S ponovnim označenjem elementa se obstoječa oznaka prekliče.
Struženje
Izbiranje prek tipk
Kombinacija tipk Pomen

Ustvari oz. razširi selekcijo.
Elemente lahko izberate posamično.
Ustvari povezano selekcijo.
Že obstoječa selekcija se prekliče.
Izbiranje z miško
Kombinacija tipk Pomen

Leva miška Klikanje elementa: element se označi.
Že obstoječa selekcija se prekliče.
Leva miška + Povezano razširjenje selekcije do naslednje pozicije klika.
pritisnjeno
Leva miška + Razširjenje selekcije za posamezne elemente s klikanjem.
Že obstoječa selekcija se razširi za klikani element.
pritisnjeno
Struženje
17.9 Kopiranje in vstavljanje imenika/programa

Če želite ustvariti nov imenik ali program, ki je podoben že obstoječemu, lahko prihranite
čas, če stari imenik oz. program kopirate in samo spremenite izbrane programe oz.
programske stavke.
Možnost kopiranja imenikov in programov in njihovega vstavljanja na drugem mestu,
izkoristite tudi pri izmenjavanju podatkov z drugimi napravami prek USB-pogonov/omrežnih
pogonov (npr. USB-ključ).
Kopirane datoteke in imenike lahko ponovno vstavite na drugem mestu.
Napotek
Imenike lahko vstavljate le na lokalnih pogonih ter na USB-pogonih in omrežnih pogonih.
Napotek
Zapisovalne pravice
Če uporabnik v aktualnem imeniku nima zapisovalnih pravic, se ta funkcija ne ponuja
Napotek
Pri kopiranju se manjkajoče končnice za imenike samodejno pripnejo.
Pri dodelitvi imen so dovoljene vse črke (razen črk s preglasom), številke in podčrtaji. Imena
se samodejno spremenijo v velike črke in dodatno pike v podčrtaje.
Primer
Če se pri kopiranju ime ne spremeni, se samodejno ustvari kopija:
MYPROGRAM.MPF se kopira na MYPROGRAM__1.MPF. Pri naslednjem kopiranju se
kopira na MYPROGRAM__2.MPF, itn.
Če v imeniku že obstajajo datoteke MYPROGRAM.MPF, MYPROGRAM__1.MPF in
MYPROGRAM__3.MPF, se kot naslednja kopija MYPROGRAM.MPF ustvari datoteka
MYPROGRAM__2.MPF.
Struženje
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na imenik, ki ga

želite kopirati.
3. Pritisnite programsko tipko "Kopiraj".
4. Izberite imenik, v katerega želite vstaviti svoj kopirani imenik/program.

5. Pritisnite programsko tipko "Prilepi".
Če v tem imeniku že obstaja imenik/program z enakim imenom, se

prikaže opozorilo. Sistem vas pozove, da imeniku/programu dodelite
novo ime, sicer se vstavi pod imenom, ki ga predlaga sistem.
Če ime vsebuje nedovoljene znake ali če je ime predolgo, se prikaže
ustrezna poizvedba, v kateri lahko dodelite dovoljeno ime.
6. Pritisnite programsko tipko "V redu" oz. "Prepiši vse", če želite prepisati
že obstoječe imenike/programe.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Ničesar ne prepiši", če ne želite prepisati
več obstoječih imenikov/programov.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Preskoči", če želite, da se postopek
kopiranja nadaljuje z naslednjo datoteko.
- ALI -
Vnesite drugo ime, če želite imenik/program vstaviti pod drugim
imenom, in pritisnite programsko tipko "V redu".
Napotek
Kopiranje datotek v istem imeniku
Datotek ne morete kopirati znotraj istega imenika. Kopijo morate vstaviti pod novim imenom.
Struženje
17.10 Brisanje imenika/programa
17.10 Brisanje imenika/programa

Občasno lahko izbrišete programe ali imenike, ki jih več ne potrebujete, da ohranite
preglednost podatkov. Podatke pred brisanjem varnostno kopirajte na zunanji nosilec
podatkov (npr. na USB-ključ) ali na omrežni pogon.
Upoštevajte, da se pri brisanju imenika izbrišejo tudi vsi programi, podatki o orodju in
ničelnih točkah ter podimeniki, ki so v imeniku.
Začasni imenik pri ShopTurn

Če želite sprostiti prostor na NKC-pomnilniku, izbrišite vsebino imenika "TEMP". Tja
ShopTurn shranjuje programe, ki se ustvarijo interno za izračunavanje postopkov
odstranjevanja.
Postopek
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in postavite kazalko na datoteko oz.

imenik, ki ga želite izbrisati.
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Izbriši".
Prikaže se poizvedba, ali želite res izvesti brisanje.
4. Pritisnite programsko tipko "V redu", da program/imenik izbrišete.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prekliči", da postopek prekličete.
Struženje
17.11 Spreminjanje lastnosti datotek in imenikov
17.11 Spreminjanje lastnosti datotek in imenikov

V oknu "Lastnosti …" se lahko prikazujejo informacije v zvezi z imeniki in datotekami.
Poleg poti in imena datoteke se prikažejo tudi podatki o datumu ustvarjenja.
Ime lahko spremenite.
Sprememba dostopnih pravic

V oknu Lastnosti so prikazane dostopne pravice za izvajanje, pisanje, sestavljanje seznamov
in branje.
● Izvajanje: se uporablja za izbiranje za izvajanje
● Pisanje: krmili spreminjanje in brisanje neke datoteke ali seznama
Za NC-datoteke imate možnost, da za vsako datoteko posebej nastavite dostopne pravice
od stikala s ključem 0 do aktualne ravni dostopa.
Če je neka raven dostopa višja od aktualne ravni dostopa, je ni mogoče spreminjati.
Za zunanje datoteke (npr. na lokalnem pogonu) se vam dostopne pravice prikažejo samo, v
kolikor so bile za te datoteke izvedene nastavitve s strani proizvajalca stroja . Prek okna
Lastnosti jih ni možno spreminjati.
Nastavitve dostopnih pravic za imenike in datoteke

Prek konfiguracijske datoteke in MD 51050 je možno dostopne pravice imenikov in tipov
datotek NC-pomnilnika in uporabniškega pomnilnika (lokalni pogon) spreminjati in določiti kot
privzete.
Literatura
Podroben opis konfiguracije najdete v naslednji literaturi:
Postopek
1. Izberite upravitelja programa.
2. Izberite želeno mesto shranjevanja in kazalko postavite na datoteko oz.

imenik, katerega lastnosti želite prikazati oz. spremeniti.
Struženje
17.12 Ogled PDF-dokumentov
3. Pritisnite programski tipki ">>" in "Lastnosti".

Odpre se okno "Lastnosti ...".
...
4. Po potrebi izvedite spremembe.

Opozorilo: Spremembe prek vmesnika lahko izvedete v NC-pomnilniku.
5. Pritisnite programsko tipko "V redu", da shranite spremembe.

Imate možnost, da nastavite prikaz HTML-dokumentov ter PDF-ov na vseh pogonih
upravitelja programa (npr. lokalni pogon ali USB) in prek podatkovnega drevesa sistemskih
podatkov.
Napotek
Predogled dokumentov je možen le za PDF-e.
Postopek
1. V upravitelju programa izberite želeni pomnilniški medij, to je lokalni

pogon oz. USB-pogon.
- ALI -
V upravljalnem območju "Zagon" v podatkovnem drevesu "Sistemski
podatki" izberite želeno mesto shranjevanja.
2. Postavite kazalko na PDF, ki ga želite prikazati in pritisnite programsko

tipko "Odpri".
PDF se prikaže na zaslonu.
V statusni vrstici se prikaže pot shranjevanja dokumenta. Prikaže se
vam aktualna stran ter skupno število strani prikazanega dokumenta.
3. Pritisnite programsko tipko "Zoom +" oz. "Zoom –", da prikaz povečate
oz. pomanjšate.
Struženje
4. Pritisnite programsko tipko "Išči", če želite v PDF-u namensko iskati

mesta v besedilu.
5. Pritisnite programsko tipko "Pogled", da spremenite prikaz PDF-a.

6. Pritisnite programsko tipko "Zoom širina strani", da dokument na
zaslonu prikažete v polni širini.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Zoom višina strani", da dokument na
zaslonu prikažete v celotni višini strani.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Zavrti levo", da dokument zavrtite za 90
stopinj v levo.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Zavrti desno", da dokument zavrtite za 90
stopinj v desno.
7. Pritisnite programsko tipko "Nazaj", da se vrnete v prejšnje okno.
8. Pritisnite programsko tipko "Zapri", da zapustite PDF-prikaz.
Struženje
17.13 EXTCALL
17.13 EXTCALL
Iz obdelovalnega programa se lahko z ukazom EXTCALL dostopa do datotek na lokalnem
pogonu, USB podatkovnem nosilcu ali omrežnih pogonih.
Programer lahko s podatki nastavitev SD $SC42700 EXT_PROG_PATH določi izvorni
imenik, z ukazom EXTCALL pa ime datoteke za podprogram, ki bo ponovno naložen.
Robni pogoji
Pri klicu EXTCALL je potrebno upoštevati naslednje robne pogoje:
● Z omrežnega pogona se lahko s klicem EXTCALL prikliče samo datoteke s kodo MPF ali
PSF.
● Datoteke in poti morajo ustrezati NCK-nomenklaturi (največ 25 znakov za ime, 3 znaki za
kodo).
● Program je na omrežnem pogonu najden z ukazom EXTCALL, če
– programska pot z SD $SC42700 EXT_PROG_PATH kaže na omrežni pogon ali
imenik v njem. Program se mora takoj shraniti na tem mestu, po podimenikih se ne bo
iskalo.
– brez SD $SC42700: bo program v klicu EXTCALL naveden neposredno – preko
popolnoma kvalificirane poti, ki lahko kaže tudi na podimenik omrežnega pogona – in
je tam tudi nameščen.
● Pri programih, ki so bili ustvarjeni na zunanjih pomnilniških medijih (sistem Windows),
pazite na ločevanje velikih in malih črk.
Napotek
Maksimalna dolžina imena poti za EXTCALL
Dolžina poti ne sme preseči 112 znakov. Pot je sestavljena iz vsebine podatkovnih
nastavitev (SD $SC42700) in pri klicu EXTCALL iz navedbe poti iz obdelovalnega
programa.
Struženje
17.13 EXTCALL
Primeri za klice EXTCALL

Z uporabo podatkovnih nastavitev lahko iskanje programa namensko krmilite.
● Klic USB-pogona na TCU (USB-pomnilnik na vmesniku X203), če je SD42700 prazen:
npr. EXTCALL "//TCU/TCU1 /X203 ,1/TEST.SPF"
- ALI -
Klic USB-pogona na TCU (USB-pomnilnik na vmesniku X203), če SD42700 "//TCU/TCU1
/X203 ,1" vsebuje: "EXTCALL "TEST.SPF"
● Klic s sprednjega USB-priključka (USB-ključ), če je SD $SC 42700 prazen: npr.
EXTCALL "//ACTTCU/FRONT,1/TEST.SPF"
- ALI -
Klic s sprednjega USB-priključka (USB-ključ), če SD42700 "//ACTTCU/FRONT,1"
vsebuje: EXTCALL "TEST.SPF"
● Klic z omrežnega pogona, če je SD42700: npr. EXTCALL
"//Rechnername/freigebenesLaufwerk/TEST.SPF"
- ALI -
Klic z omrežnega pogona, če SD $SC42700 "//Rechnername/freigebenesLaufwerk"
vsebuje: EXTCALL "TEST.SPF"
● Uporaba HMI-uporabniškega pomnilnika (lokalni pogon):
– Na lokalnem pogonu ste shranili mape Obdelovalni programi (mpf.dir), Podprogrami
(spf.dir) in Obdelovanci (wks.dir). Vsaka mapa vsebuje imenike obdelovanca (.wpd):
SD42700 je prazen: EXTCALL "TEST.SPF"
Na CompactFlash kartici se uporabi enako zaporedje iskanja kot v NCK-pomnilniku
obdelovalnega programa.
– Na lokalnem pogonu ste shranili svoj imenik (npr. my.dir):
Navedba celotne poti: npr. EXTCALL
"/card/user/sinumerik/data/prog/my.dir/TEST.SPF"
Poteka namensko iskanje navedene datoteke.
Napotek
Kratice za lokalni pogon, CompactFlash kartico in sprednji USB-priključek
Za lokalni pogon, CompactFlash kartico in sprednji USB-priključek lahko uporabite
kratice LOCAL_DRIVE:, CF_CARD: in USB: (npr. EXTCALL
"LOCAL_DRIVE:/spf.dir/TEST.SPF").
Kratici CF_Card in LOCAL_DRIVE lahko uporabite alternativno.
Struženje
17.14 Shranjevanje podatkov
Programske opcije
Operate na PCU50 / PC).
POZOR
Neposredna izvedba z USB-ključa ni priporočljiva.
Delovanje ni zagotovljeno, saj lahko pride do težav v povezavi, izpada, prekinitve zaradi
sunkov ali nenamernega izvleka USB-ključa.
Prekinitev med obdelavo obdelovanca povzroči takojšnjo zaustavitev obdelave in s tem tudi
poškodbe obdelovanca.
Proizvajalec stroja
Urejanje klicev EXTCALL lahko vključite in izključite.
17.14.1 Ustvarjanje arhiva v upravitelju programa

Arhivirate lahko posamezne datoteke iz NC-pomnilnika in lokalnega pogona.
Formati arhiva
Vaš arhiv lahko shranite v binarnem formatu ali v formatu luknjanega traku.
Cilj shranjevanja
Kot cilj shranjevanja so vam na voljo arhivske mape sistemskih podatkov v upravljalnem
območju "Zagon" ter USB-pogoni in omrežni pogoni.
Struženje
Postopek
2. Izberite mesto, kamor boste shranili arhivirane datoteke.
3. V imenikih izberite želeno datoteko, ki jo želite arhivirati.

- ALI -
Če želite shraniti več datotek oz. imenikov, pritisnite programsko tipko
"Označi" in s pomočjo kazalke oz. miške izberite želene imenike oz.
datoteke.
4. Pritisnite programski tipki ">>" in "Arhiviraj".
5. Pritisnite programsko tipko "Ustvari arhiv".

Odpre se okno "Ustvari arhiv: Izberi mesto shranjevanja".
6. Postavite kazalko na želeno mesto shranjevanja in pritisnite
programsko tipko "Išči". Če želite iskati določen imenik oz. podimenik,
vnesite v pogovorno okno za iskanje želeni iskalni izraz in pritisnite
- ALI -
Imenik ustvarite tako, da izberete želeno mesto shranjevanja, pritisnete
programsko tipko "Nov imenik", v okno "Nov imenik" vnesete želeno
ime in pritisnete programsko tipko "V redu".
7. Pritisnite "V redu".

Odpre se okno "Ustvari arhiv: ime".
9. Izberite format (npr. arhiv ARC (binarni format)), vnesite želeno ime in
Prikaže se sporočilo o uspešnem arhiviranju.
Struženje
17.14.2 Ustvarjanje arhiva prek sistemskih podatkov

Če želite shraniti le določene podatke, lahko želene datoteke izberete neposredno v
podatkovnem drevesu in ustvarite arhiv.
Formati arhiva
Vaš arhiv lahko shranite v binarnem formatu ali v formatu luknjanega traku.
Vsebino izbranih datotek (datoteke formatov XML, ini, hsp, syf, programi) lahko prikažete v
predogledu.
Informacije datoteke, kot so pot, ime, datum ustvarjenja in spreminjanja, lahko prikažete v
oknu Lastnosti.
Pogoj
Dostopne pravice so odvisne od ustreznih področij in segajo od stopnje zaščite 7 (stikalo s
ključem v položaju 0) do stopnje zaščite 2 (geslo: Servis).
Mesta shranjevanja
● CompactFlash kartica pod
/user/sinumerik/data/archive, oz.
/oem/sinumerik/data/archive
● Vsi konfigurirani logični pogoni (USB, omrežni pogoni)
Programska opcija
Če želite arhive shraniti na CompactFlash kartico v uporabniškem prostoru,

potrebujete opcijo "dodatni HMI-uporabniški pomnilnik na CF-kartici NCU-ja".
POZOR
USB-ključ
USB-ključi niso primerni kot trajni pomnilniški mediji.
Struženje
Postopek

Odpre se podatkovno drevo.
3. V podatkovnem drevesu izberite želene datoteke, ki jih želite arhivirati.
- ALI -
Če želite shraniti več datotek oz. imenikov, pritisnite programsko tipko
"Označi" in s pomočjo kazalke oz. miške izberite želene imenike oz.
datoteke.
4. Če pritisnete programsko tipko ">>", vam bodo na navpičnem stolpcu
na voljo dodatne programske tipke.
5. Pritisnite programsko tipko "Okno za predogled".

V majhnem oknu se prikaže vsebina izbranih datotek. Če ponovno
pritisnete programsko tipko "Okno za predogled", se okno zapre.
6. Pritisnite programsko tipko "Lastnosti".
V majhnem oknu so navedene informacije o izbrani datoteki. Če
pritisnite programsko tipko "V redu", se okno zapre.

Če želite iskati določen imenik oz. podimenik, v pogovorno okno za
iskanje vnesite želeni iskalni izraz in pritisnite programsko tipko "V
redu".
8. Pritisnite programski tipki "Arhiviraj" in "Ustvari arhiv".
Odpre se okno "Ustvari arhiv: Izberi mesto shranjevanja".
Prikažejo se mapa "Arhiv" s podmapama "Uporabnik" in "Proizvajalec"
ter pomnilniški mediji (npr. USB).
9. Izberite želeno mesto shranjevanja in pritisnite programsko tipko "Nov
imenik", da ustvarite ustrezen podimenik.
Imenik se ustvari pod izbrano mapo.
Odpre se okno "Ustvari arhiv: ime".
Struženje
12. Za arhiviranje ene ali več datotek izberite format (npr. arhiv ARC
(binarni format)), vnesite želeno ime in pritisnite programsko tipko "V
redu".
Prikaže se sporočilo o uspešnem arhiviranju.
13. Za potrditev sporočila in zaključek postopka arhiviranja pritisnite
V izbranem imeniku se shrani arhivska datoteka v formatu tipa .ARC.
17.14.3 Uvoz v arhiv v upravitelju programa

V upravljalnem območju "Upravitelj programa" lahko uvozite arhive iz arhivske mape
sistemskih podatkov ter iz konfiguriranih USB-pogonov in omrežnih pogonov.
Programska opcija
Za uvoz uporabniških arhivov v upravljalnem območju "Upravitelj programa"
potrebujete opcijo "dodaten HMI-uporabniški pomnilnik na CF-kartici NCU-ja"
(ne pri SINUMERIK Operate na PCU50 / PC).
Postopek
2. Pritisnite programski tipki "Arhiviraj" in "Uvozi arhiv".

Odpre se okno "Uvoz arhiva: izbira arhiva".
3. Izberite mesto shranjevanja in postavite kazalko na želeni arhiv.

Opozorilo: Mapa za uporabniške arhive se pri neaktivirani opciji
prikaže le, če je vsebovan najmanj en arhiv.
- ALI -
Če želite poiskati določen arhiv, pritisnite programsko tipko "Išči",
v pogovornem oknu za iskanje vnesite ime arhivske datoteke s
pripono (*.arc) in pritisnite programsko tipko "V redu".
Struženje
4. Pritisnite programsko tipko "V redu" oz. "Prepiši vse", če želite

prepisati obstoječe datoteke.
...
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Ničesar ne prepiši", če obstoječih
datotek ne želite prepisati.
- ALI -
uvažanja nadaljuje z naslednjo datoteko.
Odpre se okno "Uvoz arhiva", kjer se prikaže postopek uvoza s

prikazom napredovanja.
V nadaljevanju prejmete "Dnevnik napak za uvoz arhiva", v
katerem so navedene preskočene ali prepisane datoteke.
5. Pritisnite programsko tipko "Prekliči", da prekinete postopek
uvoza.
Glejte tudi
Iskanje imenikov in datotek (Stran 675)
17.14.4 Uvoz arhiva iz sistemskih podatkov

Če želite uvoziti določen arhiv, ga lahko izberete neposredno iz podatkovnega drevesa.
Postopek
3. V podatkovnem drevesu pod imenikom "Arhivi" v mapi

"Uporabnik" izberite želeno datoteko, ki jo želite prebrati.
4. Pritisnite programsko tipko "Preberi".
Struženje
5. Pritisnite programsko tipko "V redu" oz. "Prepiši vse", če želite

prepisati obstoječe datoteke.
...
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Ničesar ne prepiši", če obstoječih
datotek ne želite prepisati.
- ALI -
uvažanja nadaljuje z naslednjo datoteko.
Odpre se okno "Uvoz arhiva", kjer se prikaže postopek uvoza s

prikazom napredovanja.
V nadaljevanju prejmete "Dnevnik napak za uvoz arhiva", v
katerem so navedene preskočene ali prepisane datoteke.
6. Pritisnite programsko tipko "Prekliči", da prekinete postopek
uvoza.
Struženje
17.15 Podatki za nastavitev
17.15.1 Shranjevanje podatkov za nastavitev

Poleg programov lahko shranite tudi podatke o orodju in nastavitve ničelne točke.
To možnost lahko uporabite, da varnostno kopirate npr. potrebne podatke o orodjih in
ničelnih točkah za določen program delovnih korakov. Če želite program pozneje znova
poslati v obdelavo, lahko tako hitro dostopate do teh nastavitev.
Tudi podatke orodij, ki ste jih prejeli na zunanjem orodju-nastavitvenem orodju, lahko tako
enostavno prenesete v upravljanje orodij.
Shranjevanje seznamov opravil

Če želite varnostno kopirati seznam opravil, ki vsebuje program ShopTurn in program G-
kode, sta za varnostno kopijo podatkov o orodjih in ničelnih točkah na voljo različni izbirni
polji.
Napotek
Shranjevanje podatkov za nastavitev obdelovalnih programov
Podatke za nastavitev obdelovalnih programov lahko varnostno kopirate samo, če so v
imeniku "Obdelovanci".
Pri obdelovalnih programih, ki so v imeniku "Obdelovalni programi", možnost "Varnostno
kopiranje podatkov za nastavitev" ni na voljo.
Shranjevanje podatkov
Podatki
Podatki o orodju • ne
• vsi, uporabljeni v programu (samo pri programu ShopTurn in seznam
opravil samo s programi ShopTurn)
• celoten seznam orodij
Podatki orodij za • ne
programe ShopTurn
• vsi, uporabljeni v programu
-- na voljo samo pri
seznamu opravil s • celoten seznam orodij
ShopTurn in programi G-
kode
Podatki orodja za • ne
programe G-kode
• celoten seznam orodij
seznamu opravil s
ShopTurn in programi G-
kode
Struženje
Podatki
Prireditev zalogovnika • da
• ne
Ničelne točke • ne
Izbirno okno "Osnovna ničelna točka" se skrije.

• vsi, uporabljeni v programu (samo pri programu ShopTurn in seznam
opravil samo s programi ShopTurn)
• vse
Ničelne točke za • ne
programe ShopTurn
Izbirno okno "Osnovna ničelna točka" se skrije.
seznamu opravil s • vsi, uporabljeni v programu
ShopTurn in programi G- • celoten seznam orodij
kode
Ničelne točke za program • ne
G-kode
-- na voljo samo pri Izbirno okno "Osnovna ničelna točka" se skrije.
seznamu opravil s • vse
ShopTurn - in programih
G-kode
Osnovne ničelne točke • ne
• da
Imenik Prikaže se imenik, v katerem je izbrani program.
Ime datoteke Tukaj imate na voljo možnost, da spremenite predlagano ime datoteke.
Napotek
Prireditev zalogovnika
Odčitavanje prireditve zalogovnika je možno samo, če sistem omogoča nalaganje in
razlaganje podatkov orodja v oz. iz zalogovnika.
Struženje
Postopek
2. Postavite kazalko na program, katerega podatke o orodju in

ničelnih točkah želite shraniti.
...
4. Pritisnite programsko tipko "Varnostno kopiraj podatke za

nastavitev".
Odpre se okno "Varnostno kopiranje podatkov za nastavitev".
5. Izberite podatke, ki jih želite varnostno kopirati.
6. Po potrebi lahko v polju "Ime datoteke" spremenite predlagano
ime izbranega programa.
Podatki za nastavitev se shranijo v imenik, v katerem je izbrani
program.
Datoteka se samodejno shrani kot datoteka INI.
Napotek
Programska izbira
Če sta v imeniku glavni program ter datoteka INI z enakim imenom, se pri izbiri glavnega
programa najprej samodejno zažene datoteka INI. Tako lahko nehote spremenite podatke
orodja.
Proizvajalec stroja
Struženje
17.15.2 Branje podatkov za nastavitev

Pri branju lahko izberete, katere od shranjenih podatkov želite prebrati:
● Podatki o orodju
● Prireditev zalogovnika
● Ničelne točke
● Osnovna ničelna točka
Podatki o orodju
Glede na to, katere podatke ste izbrali, se sistem obnaša takole:
● celoten seznam orodij
Najprej se izbrišejo vsi podatki upravljanja orodja, nato pa se naložijo shranjeni podatki.
● vsa v programu uporabljena orodja
Če vsaj eno od orodij, ki naj se vnese, že obstaja v upravljanju orodja, lahko izbirate med
naslednjimi možnostmi.
Pritisnite programsko tipko "Zamenjaj vse", če želite vstaviti vse

podatke o orodju. Druga že obstoječa orodja bodo zdaj brez nadaljnjih
vprašanj prepisana.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Ničesar ne prepiši", če se obstoječih orodij
ne sme prepisati.
Obstoječa orodja se preskočijo, ne da bi prejeli poizvedbe.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Preskoči", če obstoječih orodij ne želite
prepisati.
Pri vsakem obstoječem orodju vam sistem pošlje poizvedbo.
Izbira nakladalne točke

Če je bilo za en zalogovnik ustvarjenih več nakladalni točk, imate možnost, da prek
programske tipke "Izberi nakladalno točko" odprete okno, v katerem zalogovniku dodelite
nakladalno točko.
Struženje
Postopek
2. Postavite kazalko na datoteko s shranjenimi podatki o orodju in ničelni

točki (*.INI), ki jih želite ponovno uvoziti.
3. Pritisnite tipko <Kazalka desno>.
- ALI -
Dvokliknite na datoteko.
Odpre se okno "Preberi podatke o nastavitvi".
4. Izberite, katere datoteke (npr. Prireditev zalogovnika), ki jih želite
prebrati.
Struženje
17.16 V24
17.16 V24
17.16.1 Uvoz in izvoz arhivov
Razpoložljivost serijskega vmesnika V24

V arhiv lahko uvozite in izvozite podatke prek serijskega vmesnika V24 v upravljalnem
območju "Upravitelj programa" ter v upravljalnem območju "Zagon".
● SINUMERIK Operate v NCU
Programske tipke za vmesnik V24 so na voljo takoj, ko je opcijski modul priključen in reža
zasedena.
● SINUMERIK Operate na PCU 50.3 in PCU 50.5
Programske tipke za vmesnik V24 so vedno na voljo.
Izvoz arhivov
Datoteke, ki jih želite poslati (imeniki ali posamezne datoteke), se stisnejo v arhiv (*.ARC).
Ko pošljete arhiv (*.arc), je le-ta poslan neposredno, brez dodatnega stiskanja. Če ste izbrali
arhiv (*.arc) skupaj s še eno datoteko (npr. imenikom), bodo vsi podatki stisnjeni v nov arhiv
in nato poslani.
Uvoz arhivov
Prek vmesnika V24 se lahko uvažajo le arhivi. Le-ti se prenesejo in nato razširijo.
Napotek
Arhiv s podatki o zagonu
Če arhiv s podatki o zagonu uvozite prek vmesnika V24, se le-ta takoj aktivira.
Struženje
17.16 V24
Zunanja obdelava formata luknjanega traku

Če želite arhive urediti zunanje, jih ustvarite v formatu luknjanega traku. Z orodjem za zagon
in servis SinuCom ARC lahko urejate arhive v binarnem formatu in arhive s podatki o
zagonu.
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Upravitelj programa" in pritisnite

programsko tipko "NC" ali "Lokalni pogon".
...
- ALI -
Izberite upravljalno območje "Zagon" in pritisnite programsko
tipko "Sistemski podatki".
Izvoz iz arhiva
2. Označite imenike oziroma datoteke, ki jih želite poslati na V24.
3. Pritisnite programski tipki ">> " in "Arhiviraj".
4. Pritisnite programsko tipko "Pošlji V24".
- ALI -
Uvoz v arhiv
Če želite datoteke brati prek vmesnika V24, pritisnite programsko
tipko "Prejem V24".
Struženje
17.16 V24
17.16.2 nastavitev V24 v upravitelju programa
V24-nastavitev Pomen
Dnevnik Pri prenosu prek vmesnika V24 so podprti naslednji dnevnik:
• RTS/CTS (prednastavitev)
• Xon/Xoff
Prenos Dodatno je na voljo možnost uporabe prenosa s shranjenim
dnevnikom (ZMODEM-dnevnik).
• normalno (prednastavitev)
• shranjeno
Za izbrani vmesnik se nastavi zaščiteni prenos s preverjanjem

istovetnosti RTS/CTS.
Baudna hitrost Hitrost prenosa: možno je nastaviti hitrost prenosa do 115 kBaud-ov.
Uporabna baudna hitrost zavisi od priključene naprave, dolžine
vodnika in električnih pogojev okolja.
• 110
• ....
• 19200 (prednastavitev)
• ...
• 115200
Format arhiva • Format luknjanja (prednastavitev)
• Binarni format (PC-format)
V24-nastavitve
(podrobnosti)
Vmesnik • COM1
Parnost Paritetni biti se uporabljajo za zaznavanje napak: Paritetni biti se
dodajo kodiranim znakom, da se število mest, nastavljenih na "1",
spremeni v liho število (liha pariteta) ali v sodo število (soda pariteta).
• brez (prednastavitev)
• liho
• sodo
Stop biti: Število stop bitov pri asinhronem prenosu podatkov.
• 1 (prednastavitev)
• 2
Podatkovni biti Število podatkovnih bitov pri asinhronem prenosu podatkov.
• 5 bit
• ...
• -8 bit (prednastavitev)
XON (heks) Samo pri formatu luknjanega traku
XOFF (heks) Samo pri formatu luknjanega traku
Struženje
17.16 V24
V24-nastavitev Pomen
Konec prenosa (heks) Samo pri formatu luknjanega traku
Stop z znakom za konec prenosa
Prednastavitev za znak za konec oddaje je (HEX) 1A
Časovna kontrola (sek.) Časovna kontrola
V primeru težav pri prenosu ali ob koncu prenosa (brez znaka za
konec prenosa) se prenos po navedenih sekundah prekine.
Časovna kontrola se upravlja prek časomera, ki se zažene s prvim
znakom in se po vsakem oddanem znaku ponastavi.
Časovna kontrola je nastavljiva (sekunde).
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "NC " ali "Lokalni pogon".
4. Pritisnite programsko tipko "Nastavitve V24".

Odpre se okno "Vmesnik: V24".
5. Prikažejo se nastavitve vmesnika.
6. Pritisnite programsko tipko "Podrobnosti", če želite pregledati in
obdelati nadaljnje nastavitve za vmesnik.
Struženje
Konfiguracija pogonov 18
18.1 Pregled
Konfiguracija povezav
Možno je konfigurirati do 8 povezav do tako imenovanih logičnih pogonov (nosilcev
podatkov). Do teh pogonov je možno dostopati v upravljalnih območjih "Upravitelj programa"
in "Zagon".
Nastavite lahko naslednje logične pogone:
● USB-vmesnik
● CompactFlash kartico NCU-ja, samo pri SINUMERIK Operate v NCU-ju
● Omrežni pogoni
● Lokalni trdi disk PCU 50.3, samo pri SINUMERIK Operate na PCU
Programska opcija
Če želite CompactFlash kartico uporabiti kot nosilec podatkov, uporabite opcijo
"Dodatni 256 MB HMI-uporabniški pomnilnik na CF-kartici NCU" (ne pri
SINUMERIK Operate na PCU50 / PC).
Napotek
USB-vmesniki NCU-ja za SINUMERIK Operate niso na voljo in jih zato ni mogoče
konfigurirati.
Struženje
Konfiguracija pogonov
18.2 Konfiguracija pogonov

Za konfiguracijo vam je v upravljalnem območju "Zagon" na voljo okno "Konfiguriraj pogone".
Datoteka
Ustvarjeni podatki o konfiguraciji se shranijo v datoteko "logdrive.ini". Datoteka je v mapi
/user/sinumerik/hmi/cfg.
Splošni podatki
Vnos Pomen
Tip Ni pogona Noben pogon ni definiran.
USB lokalno Dostop do USB-pomnilniškega medija je mogoč samo prek
TCU-ja, na katerega je priključen.
USB-pogoni so samodejno zaznani, če je pomnilniški medij v
času zagona SINUMERIK Operate priključen.
USB globalno USB-pomnilniški medij je dostopen z vseh TCU-jev, ki se
nahajajo v sistemskem omrežju.
- USB globalno v operacijskem sistemu Windows ni možno!
Omrežje Windows Omrežni pogon
Lokalni pogon Lokalni pogon
Trdi disk oziroma uporabniški pomnilnik na CompactFlash
kartici
Priključek Spredaj USB-vmesnik, ki je na sprednji strani operaterjeve konzole.
X203/X204 USB-vmesnik X203/X204, ki je na zadnji strani operaterjeve
konzole.
X204 Pri SIMATIC Thin Client je USB-vmesnik X204.
Naprava Ime TCU-ja, na katerega je priključen USB-pomnilniški medij,
npr. tcu1. Ime TCU-ja mora biti v NCU-ju že znano.
Particija Številka particije na USB-pomnilniškem mediju, npr. 1.
Če se uporabi USB-razdelilnik, navedba USB-vrat na
razdelilniku.
Pot • Začetni imenik nosilca podatkov, ki je priključen prek
lokalnega pogona.
• Omrežna pot do imenika, ki je omogočen v omrežju. Ta
pot se mora vedno začeti z "//", na primer
//Server01/share3.
Raven dostopa Dodelitev dostopnih pravic do povezav: od stopnje zaščite 7
(stikalo s ključem v položaju 0) do stopnje zaščite 1 (geslo:
proizvajalec).
Navedena stopnja zaščite velja za vsa upravljalna območja.
Struženje
Vnos Pomen
Besedilo Za oznako programske tipke sta na voljo 2 vrstici. Kot prelom
programske vrstice se sprejme %n.
tipke Če je prva vrstica predolga, se samodejno vstavi prelom.
Če besedilo vsebuje presledek, se le-ta uporabi kot prelom
vrstice.
Ikona ni ikone Prikaže se na programski tipki.
programske
tipke
sk_usb_front.png Ime datoteke ikone. Prikaže se na programski tipki.
sk_local_drive.png Ime datoteke ikone. Prikaže se na programski tipki.
Besedilna slpmdialog Datoteka za besedilo programske tipke, ki je odvisno od

datoteka jezika. Če so vnosna polja prazna, se besedilo na programski
Besedilni SlPmDialog tipki prikaže tako, kot je bilo navedeno v vnosnem polju
kontekst "Besedilo programske tipke".
Če shranite lastne besedilne datoteke, v vnosno polje
"Besedilo programske tipke" vnesite ID besedila, s katerim
iščete po besedilni datoteki.
Uporabniško Uporabniško ime in pripadajoče geslo, za katerega je
ime omogočen dostop do imenika na omrežnem računalniku.
Geslo Geslo se prikaže šifrirano z "*" in shrani v datoteki
"logdrive.ini".
Sporočila o napakah
Sporočilo o napaki Pomen

Napaka pri prekinitvi povezave Obstoječega pogona ni bilo mogoče deaktivirati.
Napaka pri vzpostavljanju povezave. Povezave s pogonom ni bilo mogoče vzpostaviti.
Napaka pri vzpostavljanju povezave: Nepravilen Povezave s pogonom ni bilo mogoče vzpostaviti.
vnos ali ni avtorizacije.
Nepravilni podatki Vneseni podatki so nepravilni ali nekonsistentni.
Funkcija ni na voljo Trenutna verzija programske opreme še ne
podpira funkcije
Neznana napaka – Koda napake: %1 Napake ni bilo mogoče dodeliti!
Struženje
Postopek
2. Pritisnite programski tipki "HMI" in "Logični pogon".

Odpre se okno "Konfiguriraj pogone".
3. Izberite podatke za ustrezni pogon oz. vnesite potrebne podatke.

4. Pritisnite programsko tipko "Aktiviraj pogon".
Aktiviranje pogona se zažene.
Operacijski sistem sedaj preverja vnesene podatke in vzpostavitev
povezave. Če napak ni, se v pogovorni vrstici prikaže sporočilo o
uspešno vzpostavljeni povezavi.
Sedaj imate dostop do pogona.
- ALI -
Če operacijski sistem zazna napako, prejmete sporočilo o napaki.
Vrnete se v okno "Konfiguriraj pogone". Preverite in popravite svoje
vnose in ponovno aktivirajte pogon.
Če pritisnete programsko tipko "V redu", bodo spremenjeni podatki
sprejeti brez povratnega sporočila. Sporočila o uspešni ali neuspeli
povezavi ne boste prejeli.
Če pritisnite programsko tipko "Prekliči", bodo vsi še ne aktivirani
podatki zavrženi.
Struženje
HT 8 19
19.1 HT 8 pregled
Mobilni terminal Handheld Terminal SINUMERIK HT 8 združuje funkcije operaterjeve
konzole in upravljalne plošče stroja. Zato je primeren za postopke opazovanja, upravljanja,
učenja in programiranja, ki so zelo podobni postopkom stroja.
1 Uporabniške tipke (poljubno nastavljive)

2 Tipke premika
3 Tipka za uporabniški meni
4 Ročno kolesce (opcijsko)
Struženje
HT 8
19.1 HT 8 pregled
Upravljanje
7,5"-TFT-barvni zaslon omogoča upravljanje na dotik.
Zraven so folijske tipke za premikanje osi, številčni vnos, krmiljenje kazalke in za funkcije
upravljalne plošče stroja, kot npr. zagon in zaustavitev.
Opremljen je z gumbom za ustavitev v sili in dvema 3-stopenjskima tipkama za potrditev.
Priključite pa lahko tudi zunanjo tipkovnico.
Literatura
Več informacij o priključitvi in zagonu terminala HT 8 najdete v naslednji literaturi:
Uporabniške tipke
4 uporabniške tipke je možno poljubno nastaviti in jih lahko proizvajalec stroja nastavi glede
na potrebe posamezne stranke.
Proizvajalec stroja
Integrirana upravljalna plošča stroja

Terminal HT 8 ima integrirano upravljalno ploščo stroja, ki je sestavljena iz tipk (npr. za
zagon, zaustavitev, tipk premika itd.) in iz tipk, ki so prikazane kot programske tipke (glej
meni na upravljalni plošči stroja).
Opis posameznih tipk poiščite v poglavju "Operacijski elementi upravljalne plošče stroja".
Napotek
S programskimi tipkami menija na upravljalni plošči stroja se sprožijo PLC-signali vmesnika,
ki so krmiljeni prek roba signala.
Tipka za potrditev
Terminal HT 8 ima 2 tipki za potrditev. Na ta način lahko funkcijo potrditve pri upravljanju,
kjer je potrebna potrditev (npr. prikaz in upravljanje tipk premika), aktivirate tako z levo, kot
tudi z desno roko.
Tipke za potrditev so zasnovane za naslednje položaje:
● Tipka ni pritisnjena (ni aktivnosti)
● Potrditev (srednji položaj) – potrditev kanala 1 in kanala 2 je na istem stikalu.
● Panika (tipka pritisnjena do konca)
Struženje
HT 8
19.1 HT 8 pregled
Tipke premika
Da lahko s pomočjo tipk premika na terminalu HT 8 premikate osi vašega stroja, mora biti
izbran način "JOG" in podnačin "Teach In" ali "Ref. Point". Glede na nastavitev morate
pritisniti tipko za potrditev.
Proizvajalec stroja
Virtualna tipkovnica
Za udobnejši vnos vrednosti, je na voljo virtualna tipkovnica.
Preklop kanala
● V prikazu statusa lahko z upravljanjem na dotik v prikazu kanala posamezni kanal
preklopite na naslednje načine:
– V upravljalnem območju stroja (veliki prikaz statusa), tako da v prikazu statusa tapnete
na prikaz kanala.
– V ostalih upravljalnih območjih (mali prikaz statusa), tako da tapnete na prikaz kanala
v naslovnih vrsticah slik (rumeno polje).
● V meniju na upravljalni plošči stroja, do katerega pridete s pritiskom tipke uporabniškega
menija "U", je na voljo programska tipka "1… n CHANNEL".
Preklop upravljalnega območja

Nastavite si lahko prikaz menija upravljalnega območja, tako da tapnete na prikazovalni
simbol za aktivno upravljalno območje.
Ročno kolo
Terminal HT 8 je na voljo z ročnim kolescem.
Literatura
Informacije o priključitvi najdete v naslednji literaturi:
Tehnični priročnik Komponente in povezava; SINUMERIK 840D sl/840Di sl
Struženje
HT 8
19.2 Tipke premika
19.2 Tipke premika

Tipke premika niso označene. Na voljo imate možnost, da namesto navpičnega stolpca
programskih tipk vključite oznake za tipke.
Standardno se na zaslonu na dotik prikaže oznaka tipk premika za do 6 osi.
Proizvajalec stroja
Vklop in izklop
Vklop in izklop oznak lahko povezan npr. s pritiskom tipke potrditve. Po pritisku tipke
potrditve se prikažejo tipke premika.
Če tipko potrditve spustite, se tipke premika znova skrijejo.
Proizvajalec stroja
Vse obstoječe navpične in vodoravne programske tipke se prepišejo oz.

skrijejo, kar pomeni, da jih ni mogoče upravljati.
Struženje
HT 8
19.3 Meni na upravljalni plošči stroja
19.3 Meni na upravljalni plošči stroja

Na tem mestu lahko izberete določene tipke upravljalne plošče stroja, ki so prikazane s
pomočjo programske opreme, tako da tapnete na ustrezne programske tipke.
Opis posameznih tipk poiščite v poglavju "Operacijski elementi upravljalne plošče stroja".
Napotek
S programskimi tipkami menija na upravljalni plošči stroja se sprožijo PLC-signali vmesnika,
ki so krmiljeni prek roba signala.
Vklop in izklop
S tipko uporabniškega menija "U" se prikažeta CPF-stolpec programskih tipk (navpični
stolpec programskih tipk) in stolpec uporabniških programskih tipk (vodoravni stolpec
programskih tipk).
Z menijsko tipko za naprej lahko razširite vodoravni stolpec uporabniških

programskih tipk, tako da imate na razpolago dodatnih 8 programskih tipk.
S programsko tipko "Nazaj" se menijska vrstica spet skrije.
Struženje
HT 8
19.4 Virtualna tipkovnica
Programske tipke menija na upravljalni plošči stroja

Na razpolago so naslednje programske tipke:
Programska tipka Izbira upravljalnega območja "Stroj"

"Stroj"
Programska tipka Izbira osnega podajanja v spremenljivi dimenziji koraka
"[VAR]"
Programska tipka Preklop kanala
"1… n CHANNEL "
Programska tipka Vključitev/izključitev obdelave posameznega stavka
"Single Block"
Programska tipka Preklop med WCS in MCS
"WCS MCS"
Programska tipka Zapiranje okna
"Nazaj"
Napotek
Pri menjavi področja s tipko "Izbira menija" se okno samodejno skrije.

Virtualna tipkovnica se uporablja kot vnosna naprava pri upravljalnih poljih na dotik.
Odpre se, če dvokliknete na operacijski element z možnostjo vnosa (urejevalnik, vnosno
polje). Virtualno tipkovnico lahko znotraj uporabniškega vmesnika poljubno pozicionirate.
Poleg tega lahko preklapljate med običajno in pomanjšano tipkovnico, ki obsega samo
številčno tipkovnico. Pri običajni tipkovnici lahko dodatno preklapljate med tipkami,
prilagojenimi za angleški jezik in tipkami, prilagojenimi za trenutno nastavljeni jezik.
Postopek
1. Kliknite na želeno vnosno polje, da nanj postavite kazalko.

2. Kliknite na vnosno polje.
Prikaže se virtualna tipkovnica.
3 Vnesite vaše vrednosti z virtualno tipkovnico.
- ALI -
Postavite kazalko na drugi operacijski element.
Vrednost se prevzame in virtualna tipkovnica se zapre.
Struženje
HT 8
Pozicioniranje virtualne tipkovnice

Virtualno tipkovnico lahko znotraj okna poljubno pozicionirate, tako da s pisalom ali prstom
pritisnete na prazen stolpec poleg simbola za "Zapiranje okna" in ga tako premikate sem in
tja.
Posebne tipke virtualne tipkovnice

1 Num:
Pomanjša virtualno tipkovnico na številčno tipkovnico.
2 Eng:
Preklaplja med tipkami, prilagojenimi za angleški jezik in tipkami, prilagojenimi za
trenutno nastavljeni jezik.
Številčna tipkovnica virtualne tipkovnice
S tipkami "Deu" oz. "Eng" se vrnete nazaj na običajno tipkovnico s tipkami, prilagojenimi za
angleški oz. trenutno nastavljeni jezik.
Struženje
HT 8
19.5 Kalibracija zaslona na dotik
19.5 Kalibracija zaslona na dotik

Kalibracija zaslona na dotik je potrebna pri prvi priključitvi na krmilnik.
Napotek
Rekalibracija
Ko opazite, da upravljanje postaja nenatančno, znova izvedite kalibracijo.
Postopek
1. Hkrati pritisnite tipko za nazaj in tipko <MENU SELECT>, da zaženete

TCU-servisni zaslon.
2. Dotaknite se gumba "Kalibracija zaslona na dotik".

Začne se postopek kalibracije.
3. Sledite navodilom na zaslonu in se zaporedoma dotaknite vseh treh
točk kalibracije.
Postopek kalibracije se zaključi.
4. Dotaknite se vodoravne programske tipke "1" ali tipke s številko "1", da
zaprete TCU-servisni zaslon.
Struženje
Ctrl-Energy 20
20.1 Pregled
Funkcija "Ctrl-Energy" omogoča naslednje možnosti uporabe za izboljšanje izrabe energije
vašega stroja.
Ctrl-E Analiza: Vnos in vrednotenje porabe energije

Prvi korak do boljše energijske učinkovitosti predstavlja zajem porabe energije. S pomočjo
večfunkcijske naprave SENTRON PAC se poraba energije izmeri in prikaže na krmilniku.
Glede na konfiguracijo in priključitev naprave SENTRON PAC lahko izmerite zmogljivost
celotnega stroja ali pa samo določenega porabnika.
Neodvisno od tega se zmogljivost ugotovi in prikaže neposredno iz pogonov.
Ctrl-E Profili: Krmiljenje stanja varčevanja z energijo stroja

Za izboljšanje porabe energije lahko definirate in shranite profile varčevanja z energijo. Na ta
način ima vaš stroj npr. enostaven in boljši način varčevanja z energijo ali pa se pri
določenih pogojih samodejno izključi.
Ta definirana energijska stanja se shranijo kot profili. Te profile varčevanja z energijo lahko
aktivirate preko uporabniškega vmesnika (npr. s tako imenovano tipko za jutranji odmor).
POZOR
Ctrl-E Deaktiviranje profilov
Blokirajte Ctrl-E profile pred serijskim zagonom, da preprečite neželeno izključitev NCU-ja.
Proizvajalec stroja
Struženje
Ctrl-Energy
20.2 Prikaz porabe energije
20.2 Prikaz porabe energije

Nastavite lahko prikaz trenutnih vrednosti porabe posameznih osi in skupno porabo energije.
Prikaz Pomen
Ročno • Ni vnosa
• Vnos in prikaz fiksne vrednosti
• Prikaz vrednosti iz vira podatkov
Sentron PAC Prikaz trenutne vrednosti, ki jo je izmerila naprava SENTRON PAC.
Skupaj pogoni Prikaz vsote vseh izmerjenih vrednosti pogonov.
Skupaj stroj Seštevek vrednosti vseh osi, fiksne vrednosti ter vrednosti naprave
Sentron PAC.
Prikaz v tabeli je odvisen od konfiguracije.
Literatura
Informacije o konfiguraciji najdete v naslednji literaturi:
Sistemski priročnik "Ctrl-Energy", SINUMERIK 840D sl / 828D
Postopek
1. Izberite upravljalno območje "Parameter" in pritisnite programsko tipko "Ctrl-

Energy".
- ALI -
+ Pritisnite tipki <Ctrl> + <E>.
2. Pritisnite programsko tipko "Analiza energije".

Odpre se okno "SINUMERIK Ctrl-Energy, analiza".
Prikaže se trenutna delovna moč za vse osi.
Struženje
Ctrl-Energy
20.3 Merjenje in shranjevanje porabe energije
20.3 Merjenje in shranjevanje porabe energije

Za trenutno izbrane osi imate možnost merjenja in zapisovanja porabe energije.
Merjenje porabe energije obdelovalnih programov

Izmerite lahko porabo energije obdelovalnih programov. Pri tem se za merjenje upoštevajo
posamezni pogoni.
Določite lahko, v katerem kanalu se morata izvesti zagon in zaustavitev obdelovalnega
programa, ter število ponovitev, ki jih želite izmeriti.
Shranjevanje meritev
Shranite izmerjene vrednosti porabe za poznejšo primerjavo podatkov.
Napotek
Shranijo se maksimalno 3 podatkovni zapisi. Če so na voljo več kot 3 meritve, se najstarejši
podatkovni zapis samodejno prepiše.
Trajanje merjenja
Čas merjenja je omejen. Ko je dosežen maksimalni čas merjenja, se meritev zaključi, v
pogovorni vrstici pa se prikaže ustrezno sporočilo.
Proizvajalec stroja
Postopek
1. Okno "Analiza Ctrl-Energy" je odprto.

2. Pritisnite programsko tipko "Začetek merjenja".
Odpre se izbirno okno "Nastavitev merjenja: izbira naprave".
3. V seznamu izberite želeno napravo, po potrebi aktivirajte potrditveno
polje "Merjenje obdelovalnega programa", vnesite število ponovitev, po
potrebi izberite želeni kanal in pritisnite programsko tipko "V redu".
Zažene se postopek zapisovanja.
4. Pritisnite programsko tipko "Zaustavitev merjenja".
Merjenje se zaključi.
Struženje
Ctrl-Energy
20.4 Dolgoročna meritev porabe energije
5. Pritisnite programsko tipko "Grafika", da boste lahko sledili poteku

merjenja.
6. Če želite slediti vrednostim porabe, pritisnite programsko tipko

"Podrobnosti".
7. Pritisnite programsko tipko "Shranjevanje meritve", da shranite

vrednosti porabe trenutne meritve.
Izbira osi, ki jo je treba izmeriti, je odvisna od konfiguracije.
Literatura
Informacije o konfiguraciji najdete v naslednji literaturi:
20.4 Dolgoročna meritev porabe energije

Dolgoročna meritev porabe energije se izvede in shrani v PLC-ju. Tako so zajete tudi
vrednosti v času, ko HMI ni aktiven.
Merilne vrednosti
Dovedene in odvedene energijske vrednosti ter vsota energije se prikažejo za naslednje
obdobja:
● Trenutni in predhodni dan
● Trenutni in predhodni mesec
● Trenutno in predhodno leto
Pogoj
Naprava SENTRON PAC je priključena.
Postopek
1. Okno "Analiza Ctrl-Energy" je odprto.

2. Pritisnite programsko tipko "Dolgoročna meritev".
Odpre se okno "SINUMERIK Ctrl-analiza, dolgoročna meritev".
Prikažejo se merilni rezultati dolgoročne meritve.
4. Pritisnite programsko tipko "Nazaj", da zaključite dolgoročno meritev.
Struženje
Ctrl-Energy
20.5 Prikaz merilnih krivulj
20.5 Prikaz merilnih krivulj
Prikaz Pomen
Začetek merjenja Prikazan je čas, ko je bila meritev zagnana s pritiskom programske tipke
"Začetek merjenja".
Trajanje merjenja [s] Prikazan je čas merjenja v sekundah do pritiska programske tipke
"Zaustavitev merjenja".
Naprava Prikazana je izbrana merilna komponenta.
• Ročno
• Skupaj pogoni
• Skupaj stroj
Dovedena energija [kWh] Prikazana je dovedena energija izbrane merilne komponente v kilovatih
na uro.
Odvedena energija [kWh] Prikazana je odvedena energija izbrane merilne komponente v kilovatih
na uro.
Vsota energije [kWh] Prikaz vsote vseh izmerjenih vrednosti pogonov oz. vsote vseh osi, fiksne
vrednosti ter vrednosti naprave Sentron PAC.
Postopek
1. Okno "SINUMERIK Ctrl-Energy, analiza" je odprto, vi pa ste že izvedli

meritve in jih shranili.
2. Pritisnite programski tipki "Grafika" in "Shranjene meritve".
V oknu "SINUMERIK Ctrl-Energy, analiza" se prikažejo izmerjene
merilne krivulje.
3. Če si želite ogledati samo trenutno meritev, še enkrat pritisnite

programsko tipko "Shranjene meritve".
4. Pritisnite programsko tipko "Podrobnosti", da si ogledate natančne

podatke merjenja in vrednosti porabe zadnjih treh shranjenih meritev ter
morebitne trenutne meritve.
Struženje
Ctrl-Energy
20.6 Upravljanje profilov varčevanja z energijo

V oknu "SINUMERIK Ctrl-Energy, profili varčevanja z energijo" si lahko nastavite prikaz vseh
definiranih profilov varčevanja z energijo. Na tem mestu neposredno aktivirate želeni profil
varčevanja z energijo ali blokirate oz. znova omogočite profile.
SINUMERIK Ctrl-Energy, profili varčevanja z energijo
Prikaz Pomen
Profil varčevanja z energijo V seznamu so prikazani vsi profili varčevanja z energijo.
aktivno čez [min] Prikazan je čas do aktiviranja definiranega profila.
Napotek
Blokada vseh profilov varčevanja z energijo
Da npr. stroj pri meritvah, ki so v teku, ni moten, izberite "Blokiraj vse".
Ko je dosežen predopozorilni čas profila, se prikaže sporočilno okno, kjer je prikazan

preostali čas. Ko je dosežen način varčevanja z energijo, se prikaže ustrezno sporočilo v
alarmni vrstici.
Profili varčevanja z energijo
Profil varčevanja z energijo Pomen

Preprosti način varčevanja z Nepotrebni agregati stroja preidejo na nižjo stopnjo delovanja ali se
energijo (stroj v stanju izključijo.
pripravljenosti) Stroj je po potrebi spet v celoti pripravljen za delovanje.
Polni način varčevanja z Nepotrebni agregati stroja preidejo na nižjo stopnjo delovanja ali se
energijo (NC v stanju izključijo.
pripravljenosti) Pri prehodu v stanje pripravljenosti za delovanje nastajajo čakalni
časi.
Maksimalni način varčevanja Stroj je v celoti izključen.
z energijo (samodejna Pri prehodu v stanje pripravljenosti za delovanje nastajajo daljši
izključitev) čakalni časi.
Proizvajalec stroja
Izbira in delovanje prikazanih profilov varčevanja z energijo se lahko razlikujeta.
Struženje
Ctrl-Energy
Literatura
Informacije o konfiguraciji profilov varčevanja z energijo najdete v naslednji literaturi:
Postopek
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Ctrl-Energy".
- ALI -
Pritisnite tipki <CTRL> + <E>.
+
Odpre se okno "SINUMERIK Ctrl-Energy, profili varčevanja z energijo".
3. Postavite kazalko na želeni profil varčevanja z energijo in pritisnite

programsko tipko "Takojšnje aktiviranje", če želite ta profil neposredno
aktivirati.
4. Postavite kazalko na želeni profil varčevanja z energijo in pritisnite
programsko tipko "Blokada profila", če želite ta profil blokirati.
Profil je blokiran. Profila varčevanja z energijo ni možno aktivirati, to
pomeni, da je sive barve in prikazan brez prikaza časa.
Napis programske tipke se iz "Blokiraj profil" spremeni v "Omogoči
profil".
Pritisnite programsko tipko "Omogoči profil", da razveljavite blokado
profila varčevanja z energijo.
5. Pritisnite programsko tipko "Blokiraj vse", če želite blokirati vse profile.

Vsi profili so blokirani in jih ni možno aktivirati.
Napis programske tipke se iz "Blokiraj vse" spremeni v "Omogoči vse".
6. Pritisnite programsko tipko "Omogoči vse", da razveljavite blokado vseh
profilov.
Struženje
Ctrl-Energy
Struženje
Easy Message (samo 828D) 21
21.1 Pregled
Easy Message vam omogoča, da se s pomočjo priključenega modema in SMS-sporočil
pozanimate o določenih stanjih stroja:
● Zanimajo vas npr. samo stanja izklopa v sili.
● Radi bi izvedeli, kdaj je bila končana serija.
Krmilni ukazi
● Aktiviranje oz. deaktiviranje uporabnika poteka s pomočjo HMI-ukaza.
Sintaksa: [ID uporabnika] deactivate, [ID uporabnika] activate
● V PLC-ju je rezervirano posebno območje, kamor lahko s SMS-sporočilom pošljete ukaze
v obliki PLC-bajtov.
Sintaksa: [ID uporabnika] PLC-podatkovni bajt
ID uporabnika je opcijski in potreben samo, če je bil v uporabniškem profilu naveden
ustrezen ID. Niz PLC napove, da se bo začelo zapisovanje PLC-bajta. Nato sledi
podatkovni bajt v naslednji obliki: Osnova#vrednost. Osnova ima lahko vrednosti 2, 10 in
16 ter definira številčno osnovo. Za ločilom # sledi vrednost bajta. Posredujete lahko le
pozitivne vrednosti.
Primeri:
2#11101101
10#34
16#AF
Proizvajalec stroja
Aktivni uporabniki
Če želite pri določenih dogodkih prejeti SMS, morate biti aktivirani kot uporabnik.
Prijava uporabnika
Kot registriran uporabnik se lahko prijavite preko SMS-a in tako preverite sporočila.
Struženje
Easy Message (samo 828D)
21.1 Pregled
Dnevnik dejanj
Podrobnejše informacije o prejetih in poslanih sporočilih prejmete prek SMS-protokolov.
Literatura
Informacije o GSM-modemu najdete v
tehničnem priročniku PPU SINUMERIK 828D
Klic SMS-Messengerja
1. Izberite upravljalno območje "Diagnostika".
2. Pritisnite programsko tipko "Easy Message".
Struženje
21.2 Aktiviranje programa Easy Message
21.2 Aktiviranje programa Easy Message

Za vzpostavitev povezave do modema za SMS-Messenger aktivirajte SIM-kartico pri prvem
zagonu.
Pogoj
Modem je priključen in aktiviran.
Proizvajalec stroja
Modem aktivirate s podatki stroja 51233 $MSN_ENABLE_GSM_MODEM.
Postopek
Aktiviranje SIM-kartice
Odpre se okno "SMS-Messenger".
Pod opcijo "Status" se prikaže, da SIM-kartica še ni bila aktivirana s
PIN-kodo.
2. Vnesite PIN-kodo, jo ponovite in pritisnite programsko tipko "V redu".
3. V primeru večkratnega napačnega vnosa vnesite v oknu "PUK-vnos"

PUK-kodo in pritisnite programsko tipko "V redu", da aktivirate PUK-
kodo.
Odpre se okno "PIN-vnos", kjer lahko, kot običajno, vnesete PIN-kodo.
Aktiviranje nove SIM-kartice

Odpre se okno "SMS-Messenger".
Pod opcijo "Status" se prikaže, da je vzpostavljena povezava do
modema.
3. Pritisnite programsko tipko "Brisanje PIN-kode", da izbrišete shranjeno

PIN-kodo.
Pri naslednjem zagonu vnesite v oknu "PIN-vnos" novo PIN-kodo.
Struženje
21.3 Ustvarjanje/urejanje uporabniškega profila
21.3 Ustvarjanje/urejanje uporabniškega profila

Identifikacija uporabnika
Prikaz Pomen
Uporabniško ime Ime uporabnika, ki ga je treba ustvariti oz. prijaviti.
Telefonska številka Telefonska številka uporabnika, na katero bodo poslana sporočila
programa Messenger. Telefonska številka mora vsebovati
mednarodno klicno številko, da lahko krmilni ukazi prepoznajo
pošiljatelja (npr. +491729999999)
ID uporabnika ID uporabnika je 5-mestna številka (npr. 12345)
• Uporablja se za aktiviranje in deaktiviranje uporabnika preko
SMS-a. (npr. "12345 activate")
• ID služi dodatni verifikaciji pri prejetih in poslanih sporočilih in
aktiviranju krmilnih ukazov.
Izbirni dogodki
Dogodke, za katere želite prejeti obvestilo, morate nastaviti.
Pogoj
Modem je priključen.
Postopek
Ustvarjanje novega uporabnika

1. Pritisnite programsko tipko "Uporabniški profili".
Odpre se okno "Uporabniški profili".
3. Vnesite ime in telefonsko številko uporabnika.

4. Po potrebi vnesite ID-številko uporabnika.
5. V območju "Pošiljanje SMS-a pri naslednjih dogodkih" aktivirajte
ustrezno potrditveno polje in po potrebi vnesite želeno vrednost (npr.
količino, ki mora biti dosežena, da boste prejeli obvestilo).
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Standard".
Odpre se ustrezno okno, kjer se prikažejo standardne nastavljene
vrednosti.
Struženje
21.4 Nastavitev dogodkov
6. Pritisnite programsko tipko "Pošiljanje testnega SMS-a".

Na navedeno telefonsko številko bo poslan SMS s predhodno
določenim besedilom.
Urejanje podatkov uporabnika in dogodkov

1. Izberite uporabnika, za katerega želite urejati podatke in pritisnite
programsko tipko "Urejanje".
Polja za vnos imajo sedaj možnost urejanja.
2. Vnesite nove podatke in aktivirajte želene nastavitve.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Standard", da prevzamete standardne
vrednosti.

V območju "Pošiljanje SMS-a pri naslednjih dogodkih" izberite v potrditvenem polju dogodke,
pri katerih bo uporabniku poslan SMS.
● Programirana sporočila iz obdelovalnega programa (MSG)
V obdelovalnem programu programirate MSG-ukaz, s katerim prejmete SMS.
Primer: MSG ("SMS: SMS iz obdelovalnega programa")
● S tipko <SELECT> izberete naslednje dogodke
– Števec obdelovancev doseže naslednjo vrednost
Ko števec obdelovancev doseže nastavljeno vrednost, prejmete SMS.
– Doseženo je naslednje napredovanje programa (odstotek)
Ko je pri izvajanju obdelovalnega programa doseženo nastavljeno napredovanje,
prejmete SMS.
– Trenutni NC-program doseže čas izvajanja (minute)
Ko je pri izvajanju dosežen nastavljen čas izvajanja, prejmete SMS.
– Čas delovanja orodja doseže naslednjo vrednost (minute)
Ko čas delovanja orodja pri izvajanju obdelovalnega programa doseže nastavljen čas
(izpeljano iz $AC_CUTTING_TIME), prejmete SMS.
● Sporočila/alarmi pri upravljanju orodij
Pri prikazanih sporočilih ali alarmih za upravljanje orodij prejmete SMS.
Struženje
● Sporočila merilnih ciklov za orodja

Pri prikazanih sporočilih za merilne cikle v zvezi z orodji prejmete SMS.
● Sporočila merilnih ciklov za obdelovance
Pri prikazanih sporočilih za merilne cikle v zvezi z obdelovanci prejmete SMS.
● Sporočila/alarmi sistema SINUMERIK (napaka pri izvajanju)
Pri prikazanih alarmih ali sporočilih NCK-ja, ki imajo za posledico mirovanje stroja,
prejmete SMS.
● Napaka stroja
Pri prikazanih alarmih ali sporočilih PLC-ja, ki imajo za posledico mirovanje stroja (t.j.
PLC-alarmi z odzivom izklopa v sili), prejmete SMS.
● Intervali vzdrževanja
Če načrt vzdrževanja (Service Planer) zazna bližajoče se vzdrževanje, prejmete SMS.
● Dodatne številke alarmov:
Na tem mestu navedete dodatne alarme, pri katerih želite prejeti sporočilo, ko se le-ti
sprožijo.
Vnesete lahko posamezne alarme, več alarmov skupaj ali številčna območja alarmov.
Primeri:
1234,400
1000-2000
100,200-300
Pogoj
● Odprto je okno Uporabniški profili.
● Izbrali ste dogodek "Sporočila merilnih ciklov za orodja", "Sporočila merilnih ciklov za
obdelovance", "Sporočila/alarmi sistema SINUMERIK (napaka pri izvajanju)", "Napaka
stroja" ali "Intervali vzdrževanja".
Urejanje dogodkov
1. Aktivirajte želeno potrditveno polje in pritisnite programsko tipko

"Podrobnosti".
Odpre se ustrezno okno (npr. "Sporočila merilnih ciklov za
obdelovance"), v katerem je prikazan seznam določenih številk
alarmov.
2. Izberite ustrezen vnos in pritisnite programsko tipko "Brisanje", da
odstranite številko alarma iz seznama.
Struženje
21.5 Prijava in odjava aktivnega uporabnika
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Novo", če želite ustvariti nov vnos.
Odpre se okno "Ustvarjanje novega vnosa".
Vnesite podatke in pritisnite programsko tipko "V redu", da se vnos
doda v seznam.
Pritisnite programsko tipko "Shranjevanje", da shranite nastavitve za

dogodek.
3. Pritisnite programsko tipko "Standard", da preidete nazaj v standardne

nastavitve za dogodke.
21.5 Prijava in odjava aktivnega uporabnika

Samo aktivni uporabniki prejmejo pri določenih dogodkih SMS.
Uporabnike, ki ste jih za funkcijo Easy Message že ustvarili, lahko z določenimi krmilnimi
ukazi aktivirate z vmesnikom ter s SMS-sporočilom.
Povezava z modemom je vzpostavljena.
Postopek
1. Pritisnite programsko tipko "Uporabniški profili".
2. V polju uporabniško ime izberite želenega uporabnika in pritisnite

programsko tipko "Uporabnik aktiven".
Opozorilo
Za aktiviranje drugih uporabnikov ponovite korak 2.
- ALI -
Pošljite krmilniku SMS z ID-jem uporabnika in besedilom "activate" (npr.
"12345 activate").
Če se telefonska številka in ID uporabnika ujemata s shranjenimi
podatki, se aktivira vaš uporabniški profil.
Prejeli boste SMS o uspehu ali napaki.
3. Pritisnite programsko tipko "Uporabnik aktiven", da odjavite aktiviranega
uporabnika.
- ALI -
Struženje
21.6 Prikaz SMS-protokolov
Pošljite SMS z besedilom "deactivate" (npr. "12345 deactivate"), da se v

funkciji Messenger odjavite.
Pri dogodkih, ki so določeni v uporabniškem profilu, deaktivirani
uporabniki ne prejmejo SMS-a.
21.6 Prikaz SMS-protokolov

V oknu "SMS-protokoli" se zapisuje podatkovni promet. Tako se lahko v primeru motenj
aktivnosti časovno razvrstijo.
Simboli Opis
SMS, poslan funkciji Messenger.
Sporočilo, ki je bilo dostavljeno funkciji Messenger, vendar ga ni bilo

možno obdelati (npr. napačen ID uporabnika ali neznan račun).
SMS, poslan uporabniku.
Sporočilo, ki ga uporabnik zaradi napake ni prejel.
Pogoj
Postopek
1. Pritisnite programsko tipko "SMS-protokol".
Odpre se okno "SMS-protokol".

Prikaže se seznam vseh sporočil, ki so bila do sedaj poslana oz. prejeta
preko funkcije Messenger.
Opozorilo
Pritisnite programsko tipko "Prejeto" oz. "Poslano", da omejite seznam.
Struženje
21.7 Izvedba nastavitev za funkcijo Easy Message

V oknu "Nastavitve" imate možnost, da spremenite naslednje konfiguracije funkcije
Messenger:
● Oznaka krmilnika, ki je sestavni del SMS-ov
● Število poslanih sporočil
– Števec SMS-ov daje informacije o vseh poslanih sporočilih.
– Omejite število poslanih sporočil, da tako dobite npr. boljši pregled nad stroški,
nastalimi zaradi SMS-sporočil.
Ponastavitev SMS-števca na 0
Ko je dosežen nastavljen limit, se SMS-sporočila ne pošiljajo več.

Pritisnite programsko tipko "Ponastavitev SMS-števca", da ponastavite števec
na 0.
Pogoj
Postopek
2. Vnesite v polje "Imena strojev" poljubno oznako za krmilnik.

3. Če želite omejiti število poslanih SMS-ov, izberite vnos "Določitev limita
za SMS-števec" in vnesite želeno število.
Ko je doseženo maksimalno število sporočil, prejmete ustrezno
sporočilo o napaki.
Opozorilo
Informacije o točnem času, ko je bil nastavljen limit dosežen, poiščite v
SMS-protokolu.
- ALI -
3. Pritisnite programsko tipko "Standard".
Če ste izbrali poljubno ime stroja, se le-to zamenja s standardnim
imenom (npr. 828D).
Struženje
Struženje
Easy Extend (samo 828D) 22
22.1 Pregled
Easy Extend omogoča, da stroje z dodatnimi agregati, ki so PLC-krmiljeni ali ki potrebujejo
dodatne NC-osi (kot npr. podajalnik palic, zasučne mize ali frezalne glave), dodatno
opremite pozneje. S funkcijo Easy Extend se ti dodatni agregati na enostaven način prvič
zaženejo, aktivirajo, deaktivirajo ali preverjajo.
Komunikacija med upravljalno komponento in PLC-jem poteka v PLC-uporabniškem
programu. V seznamu z navodili so navedeni postopki, ki jih morate opraviti za nameščanje,
aktiviranje, deaktiviranje in preverjanje naprave.
V seznamu so prikazane razpoložljive naprave in stanja naprav. Pogled razpoložljivih naprav
se lahko zaradi različnih dostopnih pravic razlikuje za posameznega uporabnika.
Naslednja poglavja so izbrana kot primeri in niso navedena v vsakem seznamu z navodili.
Proizvajalec stroja
Upravljate lahko maksimalno 64 naprav.
Literatura
Priročnik o zagonu Struženje in frezanje SINUMERIK 828D
Struženje
Easy Extend (samo 828D)
22.2 Omogočenje naprave
22.2 Omogočenje naprave

Opcije naprave, ki so na voljo, so zaščitene z geslom.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Easy-Extend".

Prejeli boste seznam priključenih naprav.
3. Pritisnite programsko tipko "Omogočenje funkcije".

Odpre se okno "Aktiviranje opcije naprav".
4. Vnesite opcijski ključ in pritisnite programsko tipko "V redu".
V stolpcu "Funkcija" se v ustreznem potrditvenem polju pojavi kljukica in
potrditveno polje je omogočeno.
Struženje
22.3 Aktiviranje in deaktiviranje naprave
22.3 Aktiviranje in deaktiviranje naprave
Status Pomen
Naprava aktivirana
Sistem čaka na PLC – povratno sporočilo
Naprava ima napako
Napaka vmesnika v komunikacijskem modulu
Postopek
1. Easy Extend je odprt.
2 S pomočjo tipk <Puščica navzdol> oz. <Puščica navzgor> lahko v

seznamu izberete želeno napravo.
3. Postavite kazalko na opcijo naprave z omogočeno funkcijo in pritisnite

programsko tipko "Omogočenje".
Naprava se označi kot aktivirana, tako da jo je možno uporabljati.
4. Izberite želeno aktivirano napravo in pritisnite programsko tipko
"Deaktiviranje", da napravo izključite.
Struženje
22.4 Zagon funkcije Easy Extend
22.4 Zagon funkcije Easy Extend

Praviloma je funkcija "Easy Extend" zagnana že tovarniško. Če prvi zagon še ni bil izveden
ali če morate izvesti ponovne preizkuse delovanja (npr. pri dodatni opremi z dodatnimi
agregati), lahko to storite kadarkoli.
Programska tipka "IBN" je deklarirana kot razred podatkov Proizvajalec (M).
Postopek
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Easy Extend".
3. Pritisnite programsko tipko "IBN".

Odpre se nov navpičen stolpec programskih tipk.
4. Pritisnite programsko tipko "IBN-zagon", da izvedete zagon.
Pred zagonom se ustvari popolna varnostna kopija podatkov, ki jo lahko
v nujnem primeru ponovno uporabite.
5. Pritisnite programsko tipko "Prekinitev", če želite postopek zagona
predčasno prekiniti.
6. Pritisnite programsko tipko "Obnovitev" za branje prvotnih podatkov.
7. Pritisnite programsko tipko "Preizkus delovanja naprave", da preizkusite

delovanje stroja, ki ga je predvidel proizvajalec stroja.
Struženje
Service Planer (samo 828D) 23
23.1 Izvajanje in opazovanje vzdrževalnih nalog
Opcija "Service planer" vsebuje generirane vzdrževalne naloge, ki jih je treba v določenih
časovnih intervalih opraviti za vzdrževanje stroja (npr. dolivanje olja, zamenjava hladilne
tekočine).
V seznamu so prikazane vse generirane vzdrževalne naloge ter pripadajoči preostali čas, ki
ostane do konca predhodno določenega intervala vzdrževanja.
V prikazu statusa lahko odčitate trenutni status.
Sporočila oz. alarmi vas obveščajo o tem, ali je treba opraviti posamezno nalogo in kdaj.
Potrditev vzdrževalne naloge

Ko je vzdrževalna naloga končana, potrdite sporočilo.
Napotek
Stopnja zaščite
Da lahko opravljene vzdrževalne naloge potrdite, potrebujete stopnjo zaščite 2 (servis).
Service Planer
Prikaz Pomen
Poz. Lega vzdrževalne naloge v PLC-vmesniku.
Vzdrževalna naloga Oznaka vzdrževalne naloge.
Interval [h] Maksimalni čas do naslednjega vzdrževanja v urah.
Preostali čas [h] Čas do konca intervala v urah.
Status Prikaz trenutnega stanja vzdrževalne naloge
Vzdrževalna naloga je zagnana.
Vzdrževalna naloga je zaključena.
Vzdrževalna naloga je deaktivirana.
Struženje
Service Planer (samo 828D)
23.2 Konfiguracija vzdrževalnih nalog
Postopek
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Service planer".

Odpre se okno s seznamom vseh generiranih vzdrževalnih nalog.
3. Vzdrževalno nalogo opravite, ko se začne intervalni čas iztekati (proti 0)

oz. ko vas k temu pozove alarm ali opozorilo.
4. Ko vzdrževalno nalogo, ki je na vrsti, opravite in jo označite kot
"zaključeno", pozicionirajte kazalko na ustrezno nalogo in pritisnite
programsko tipko "Vzdrževanje opravljeno".
Prejeli boste sporočilo o potrditvi in interval vzdrževanja se bo ponovno
zagnal.
Napotek
Vzdrževalna dela lahko opravite že pred pretekom intervala. Interval vzdrževanja se znova
zažene.

V načinu Konfiguriranje imate možnost za izvajanje naslednjih sprememb na seznamu
vzdrževalnih nalog:
● Generiranje do 32 vzdrževalnih nalog z intervalom, prvim opozorilom in številom opozoril
za potrditev
● Sprememba intervalnega časa, časa prvega opozorila in števila opozoril za prikaz
● Brisanje vzdrževalne naloge
● Ponastavitev časov vzdrževalnih nalog
Struženje
Potrditev vzdrževalne naloge

Vzdrževalne naloge potrdite s programsko tipko "Vzdrževanje opravljeno".
Napotek
Stopnja zaščite
Za generiranje in urejanje vzdrževalnih nalog potrebujete stopnjo zaščite 1 (proizvajalec).
Service Planer
Prikaz Pomen
Poz. Lega vzdrževalne naloge v PLC-vmesniku.
Vzdrževalna naloga Oznaka vzdrževalne naloge.
Interval [h] Maksimalni čas do naslednjega vzdrževanja v urah.
1. opozorilo [h] Čas v urah, ko se prvič prikaže opozorilo.
Število opozoril Število opozoril, ki jih uporabnik lahko potrdi, preden se prikaže zadnje
alarmno sporočilo.
Preostali čas [h] Čas do konca intervala v urah.
Preostalega časa ni možno urejati.
Status Prikaz trenutnega stanja vzdrževalne naloge
Vzdrževalna naloga je zagnana.
Vzdrževalna naloga je zaključena.
Vzdrževalna naloga je deaktivirana, to pomeni, da je bil čas

ustavljen.
Statusa ni možno urejati.
Postopek
2. Pritisnite menijsko tipko za naprej in programsko tipko "Service planer".

Odpre se okno in prikaže se seznam vseh ustvarjenih nalog.
Struženje
3. Da ustvarite novo vzdrževalno nalogo, pritisnite programsko tipko "Nova

vzdrževalna naloga".
Sporočilo vas seznani s tem, da je bila na prvi prosti poziciji ustvarjena
nova vzdrževalna naloga. V stolpce vnesite želene podatke in pritisnite
- ALI -
Postavite kazalko na želeno vzdrževalno nalogo in pritisnite
programsko tipko "Sprememba naloge", da spremenite pripadajoče
čase.
Vse stolpce, razen preostali čas in status, je možno urejati.
- ALI -
Za ponastavitev vseh časov pritisnite programsko tipko "Ponastavi vse".
- ALI -
Postavite kazalko na želeno vzdrževalno nalogo in pritisnite
programsko tipko "Brisanje naloge", da odstranite vzdrževalno nalogo iz
seznama.
Struženje
Pregledovalnik lestvičnega programa in dodatek
lestvičnega programa (samo 828D) 24
24.1 PLC-diagnostika
PLC-uporabniški program je v večjem delu sestavljen iz logičnih povezav za realizacijo
varnostnih funkcij in podporo procesnih potekov. Pri tem je povezanih veliko število različnih
kontaktov in relejev. Te povezave so prikazane v načrtu kontaktov.
Orodje dodatka lestvičnega programa

Zaradi izpada posameznega kontakta ali releja pride praviloma do motenj naprave.
S pomočjo orodja dodatka lestvičnega programa lahko izvedete PLC-diagnozo in na ta način
najdete vzroke motenj ali programske napake.
Urejanje prekinitvenih rutin

Urejate lahko naslednje prekinitvene programe:
● INT_100 – prekinitveni program (se izvede pred glavnim programom)
● INT_101 – prekinitveni program (se izvede za glavnim programom)
Rangiranje podatkov
S pomočjo orodja dodatka lestvičnega programa lahko "spremenite ožičenje" vhodov (prek
INT_100) oz. izhodov (prek INT_101), npr. v primeru servisiranja.
Generiranje INT_100 / INT_101-modula

Če manjka en ali več INT_100- oz. INT_101-modulov, jih lahko dodate z navpičnim stolpcem
programskih tipk. Če ti INT-moduli obstajajo v projektu, jih lahko z navpičnim stolpcem
programskih tipk izbrišete. Poleg tega lahko spreminjate omrežja programa na krmilniku, te
spremembe pa lahko shranite ali jih naložite.
Napotek
Shranjevanje PLC-projekta pri spremembi upravljalnega območja
Če ste generirali INT_100/INT_101-module oz. vstavili, odstranili ali urejali omrežja v INT-
modulu, morate projekt shraniti, preden preidete iz PLC-območja v katero drugo upravljalno
območje. S programsko tipko "Nalaganje v CPU" prenesete projekt v PLC. Če tega ne
storite, bodo vse spremembe izgubljene in jih boste morali ponovno izvesti.
Struženje
Pregledovalnik lestvičnega programa in dodatek lestvičnega programa (samo 828D)
24.2 Struktura uporabniškega vmesnika
24.2 Struktura uporabniškega vmesnika

Slika 24-1 Struktura zaslona
Tabela 24- 1 Legenda za strukturo zaslona
Element zaslona Prikaz Pomen

1 Območje aplikacij
2 Podprt PLC-programski jezik
3 Ime aktivnega programskega modula
Prikaz: Simbolično ime (absolutno ime)
4 Programski status
Run Program se izvaja

Stop Program ustavljen
Status območja aplikacij
Sym Simbolični prikaz
absolutno Absolutni prikaz
5 Prikaz aktivnih tipk (<INPUT>, <SELECT>)
Struženje
24.3 Možnosti upravljanja
Element zaslona Prikaz Pomen

6 Fokus
Prevzame naloge kazalke
7 Opozorilna vrstica
Prikaz opozoril, npr. pri iskanju

Poleg programskih in navigacijskih tipk imate v tem območju na voljo še druge kombinacije
tipk.
Kombinacije tipk
Puščične tipke premikajo fokus preko PLC-uporabniškega programa. Ko je dosežena meja
okna, se zaslon samodejno pomakne.
Kombinacije tipk Akcija

Do prvega stolpca vrstice
Do zadnjega stolpca vrstice
Ena stran navzgor
Ena stran navzdol
Eno polje v levo, desno, navzgor ali navzdol
Do prvega polja prvega omrežja
- ali -
Struženje
Kombinacije tipk Akcija
Do zadnjega polja zadnjega omrežja
- ali -
Odpiranje naslednjega programskega stavka v istem oknu
Odpiranje prejšnjega programskega stavka v istem oknu
Funkcija tipke SELECT je odvisna od pozicije fokusa vnosa.

• Vrstica v tabeli: prikaz celotne vrstice besedila
• Naslov omrežja: prikaz komentarja omrežja
• Ukaz: celotni prikaz operandov
Če je fokus vnosa postavljen na ukazu, se prikažejo vsi operandi,

vključno s komentarji.
Struženje
24.4 Prikaz PLC-lastnosti
24.4 Prikaz PLC-lastnosti

V oknu "SIMATIC KOP" se prikažejo naslednje PLC-lastnosti:
● Obratovalno stanje
● Ime PLC-projekta
● PLC-sistemska verzija
● Čas cikla
● Čas izvajanja PLC-uporabniškega programa
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "PLC".

Odpre se prikaz načrta kontaktov, v katerem so prikazane PLC-
informacije.
3. Pritisnite programsko tipko "Ponastavitev časa izvajanja".

Podatki časa izvajanja se ponastavijo.
24.5 Prikaz informacij o programskih modulih

Imate možnost, da nastavite prikaz vseh logičnih in grafičnih informacij posameznega
programskega modula.
Prikaz programskega modula

Na seznamu "Programski modul" izberite programski modul, za katerega želite, da se
prikaže.
Logične informacije
V prikazu načrta kontaktov (LAD) se prikaže naslednja logika:
● Omrežja s programskimi deli in električne sheme
● Električni tok z vrsto logičnih povezav
Struženje
Dodatne informacije
● Lastnosti
Ime modula, avtor, številka podprograma, razred podatkov, datum generiranja, datum
zadnje spremembe in komentar.
● Lokalna spremenljivka
Ime spremenljivke, tip spremenljivke, tip podatkov in komentar.
Zaščita dostopa
Če je programski modul zaščiten z geslom, lahko s programsko tipko

"Zaščita" omogočite prikaz v načrtu kontaktov.
Prikaz statusa programa
1. Pritisnite programsko tipko "Status programa – IZKLJUČITEV", da

skrijete prikaz statusa programa v prikazu statusov.
2. Pritisnite programsko tipko "Status programa – VKLJUČITEV", da

ponovno prikažete prikaz statusa programa v prikazu statusov.
Prikaz statusa izvajanja

Če vaš PLC razpolaga s funkcijo "Status izvajanja", se prikažejo statusne vrednosti v času
izvajanja operacij. Prikaže se tudi status pomnilnika lokalnih podatkov in baterij.
1. Pritisnite programsko tipko "Status programa – IZKLJUČITEV", da

skrijete prikaz statusa izvajanja v prikazu statusov.
2. Pritisnite programsko tipko "Status programa – VKLJUČITEV", da

ponovno prikažete prikaz statusa izvajanja v prikazu statusov.
Sprememba barv za prikaz statusa izvajanja oz. statusa programa

V statusu izvajanja se za prikaz informacij uporabljajo različne barve.
Prikaz Barva
Prenos signala tokovne zbiralke, če je status Aktivno modra
Prenos signala v omrežjih modra
Vse operacije, ki so aktivne in se izvajajo brez napak modra
(ustreza prenosu signala)
Status Boolovih operacij (ustreza prenosu signala) modra
Struženje
Časi in števci aktivni Zelena

Napaka pri izvedbi rdeča
Ni prenosa signala siva
Ni aktivnega omrežja siva
Obratovalno stanje STOP siva
Napotek
Barvni prikaz v statusu programa
V prikazu statusa programa je relevantna samo barva prenosa signala.
Povečanje/pomanjšanje prikaza načrta kontaktov
1. Pritisnite programsko tipko "Povečava +", da povečate odsek načrta

kontaktov.
Po izvedeni povečavi imate na voljo programsko tipko "Pomanjšava -".
2. Pritisnite programsko tipko "Pomanjšava -", da odsek načrta kontaktov
spet pomanjšate.
Postopek
1. Orodje dodatka lestvičnega programa je odprto.
2. Pritisnite programsko tipko "Okno 1" oz. "Okno 2".
...
3. Pritisnite programsko tipko "Programski modul".
Prikaže se seznam "Programski modul".
4. Pritisnite programsko tipko "Lastnosti", če si želite ogledati dodatne
informacije.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Lokalne spremenljivke", če si želite ogledati
podatke posamezne spremenljivke.
Struženje
24.6 Prikaz in urejanje NC/PLC-spremenljivk
24.6 Prikaz in urejanje NC/PLC-spremenljivk

Okno "NC/PLC-spremenljivke" omogoča opazovanje in spreminjanje NC-sistemskih
spremenljivk in PLC-spremenljivk.
Prikaže se naslednji seznam, v katerega vnesete želene NC- in PLC-spremenljivke, da se
vam prikažejo trenutne vrednosti.
● Spremenljivka
Naslov za NC-/PLC-spremenljivko
Napačne spremenljivke se označijo z rdečim ozadjem in v stolpcu Vrednost se prikaže
znak #.
● Komentar
Poljuben komentar za spremenljivke.
Stolpec lahko prikažete ali skrijete.
● Oblika
Navedba oblike, v kateri naj bo spremenljivka prikazana.
Oblika je lahko fiksno določena (npr. plavajoča vejica)
● Vrednost
Prikaz trenutne vrednosti NC-/PLC-spremenljivk
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "NC/PLC-spremenljivke".

Odpre se okno "NC/PLC-spremenljivke".
Struženje
24.7 Nalaganje PLC-uporabniškega programa
24.7 Nalaganje PLC-uporabniškega programa

Če so se projektni podatki kakorkoli spremenili in če je na voljo novi PLC-uporabniški
program, prenesite projektne podatke v PLC.
Pri prenosu projektnih podatkov se razredi podatkov shranijo in prenesejo v PLC.
Pogoj
Preverite, ali je PLC v stanju Stop.
Napotek
PLC v stanju Run
Če je PLC v stanju Run, prejmete ustrezno obvestilo, prav tako pa se pojavijo programske
tipke "Prenos v stanju Stop" in "Prenos v stanju Run".
S tipko "Prenos v stanju Stop" preide PLC v stanje Stop, projekt se shrani in naloži v CPU.
S tipko "Prenos v stanju Run" nadaljujete s prenosom in PLC-projekt se naloži v PLC.
Prenesejo pa se le razredi podatkov, ki so bili dejansko spremenjeni, to pomeni praviloma
razredi podatkov INDIVIDUAL.
Postopek

Spremenili ste projektne podatke.
2. Pritisnite programsko tipko "PLC Stop", če je PLC v stanju Run.
3. Pritisnite programsko tipko "Prenos v CPU", da zaženete postopek

prenosa.
Preneseni bodo vsi razredi podatkov.
4. Ko je PLC-projekt prenesen, pritisnite programsko tipko "Zagon PLC-
ja", da PLC preide v stanje Run.
Struženje
24.8 Urejanje lokalne tabele spremenljivk
24.8 Urejanje lokalne tabele spremenljivk

Imate možnost za urejanje lokalne tabele spremenljivk INT-modula.
Vstavljanje lokalnih spremenljivk

Če ste vstavili nova omrežja oz. operande, boste morda morali v lokalno tabelo spremenljivk
INT-modula vnesti nove spremenljivke.
Ime Poljubno dodelite.

Tip spremenljivke Izbira:
• IN
• IN_OUT
• OUT
• TEMP
Tip podatkov Izbira:
• BOOL
• BYTE
• WORD
• INT
• DWORD
• DINT
• REAL
Komentar Poljubno dodelite.
Postopek
1. Prikaz načrta kontaktov (LAD) je odprt.
...
2. Pritisnite programsko tipko "Programski modul".
3. Pritisnite programsko tipko "Lokalne spremenljivke".

Odpre se okno "Lokalne spremenljivke", kjer se prikaže seznam
ustvarjenih spremenljivk.
4. Pritisnite programsko tipko "Urejanje".
Polja dobijo možnost urejanja.
5. Vnesite ime, izberite tip spremenljivke in podatkov ter po potrebi
napišite komentar.
Struženje
24.9 Ustvarjanje novega modula
6. Pritisnite programsko tipko "Pripenjanje vrstice", če želite dodati še eno

spremenljivko, in vnesite podatke.
- ALI -
Označite ustrezno spremenljivko in pritisnite programsko tipko "Brisanje
vrstice", da odstranite spremenljivko iz seznama.
24.9 Ustvarjanje novega modula

Če želite s PLC-uporabniškim programom izvesti spremembe, ustvarite INT-module.
Ime INT _100, INT_101

Za ime INT-modula se prevzame številka iz izbirnega polja "Številka
programa prekinitev".
Avtor Dovoljenih je maksimalno 48 znakov.
Številka programa 100
prekinitev 101
Razred podatkov Individualno
Komentar Dovoljenih je maksimalno 100 vrstic in 4096 znakov.
Napotek
Zaščita dostopa
Na novo ustvarjene module lahko zaščitite pred dostopom.
Postopek
...
2. Pritisnite programsko tipko "Programski modul", da se odpre seznam

programskih modulov.
3. Pritisnite programsko tipko "Dodajanje".

Okno "Lastnosti" se odpre.
Struženje
24.10 Urejanje lastnosti modula
4. Vnesite ime avtorja, številko INT-modula in po potrebi komentar.

Razred podatkov modula je določen.
5. Pritisnite programsko tipko "V redu", da prevzamete modul v seznam.
24.10 Urejanje lastnosti modula

Urejate lahko naslov, avtorja in komentar INT-modula.
Napotek
Imena modula, številke prekinitve in dodelitve razreda podatkov ne morete urejati.
Postopek
1. Prikaz načrta kontaktov je odprt.
2. Izberite ustrezni modul in pritisnite programsko tipko "Programski

modul".
3. Pritisnite programsko tipko "Lastnosti".

Okno "Lastnosti" se odpre.
Struženje
24.11 Vstavljanje in urejanje omrežja

Ustvarite lahko novo omrežje, nato pa na izbrani poziciji kazalke vstavite operacije (bitna
operacija, dodelitev itd.).
Urejate lahko samo prazna omrežja. Omrežja, ki vsebujejo ukaze, lahko le izbrišete.
Pri posameznem omrežju je možno urediti enostavno, enovrstično vrstico. Na omrežje je
možno ustvariti maksimalno 3 stolpce.
Stolpec Operacija
Stolpec 1 • Zapiralni kontakt -| |-
-|/|-
• Odpiralni kontakt
Stolpec 2 NOT -|NOT|-
(opcijsko) Naraščajoči rob -|P|-
Padajoči rob -|N|-
Dodelitev -( )
Nastavitev -(S)
Ponastavitev -(R)
Stolpec 3 Dodelitev -( )
(možno samo, če v 2. stolpcu ni navedene Nastavitev -(S)
operacije dodajanja, nastavitve ali Ponastavitev -(R)
ponastavitve)
Napotek
Logični IN (serijski kontakt) in logični ALI (vzporedni kontakt) nista možna.
Bitne povezave obsegajo eno ali več logičnih operacij in dodelitev izhodu/zaznamku.
Če kazalko s puščičnimi tipkami pomaknete bolj v levo, lahko izberete vrsto dodelitve ali
logično operacijo. Desno od dodelitve ne morete dodati nobene dodatne logične operacije.
Omrežje se mora načeloma zaključiti z dodelitvijo.
Literatura
Informacije o PLC-programiranju najdete v naslednji literaturi:
Priročnik za uporabo osnovnih funkcij; PLC za SINUMERIK 828D (P4)
Struženje
Postopek
1. Izbrana je rutina prekinitev.
2. Pritisnite programsko tipko "Urejanje".
3. Postavite kazalko na omrežje.

4. Pritisnite programsko tipko "Vstavljanje omrežja".
- ALI -
Če je kazalka postavljena na "Omrežje x", se za tem omrežjem vstavi

novo, prazno omrežje.
5. Postavite kazalko na želeni element pod naslovom omrežja in pritisnite
programsko tipko "Vstavljanje operacije".
Odpre se okno "Vstavljanje operacije".
6. Izberite želeno bitno operacijo (odpiralni oz. zapiralni kontakt) oz.
dodelitev in pritisnite programsko tipko "V redu".
7. Pritisnite programsko tipko "Vstavljanje operanda".
8. Vnesite povezavo oz. ukaz in pritisnite tipko <INPUT>, da zaključite

vnos.
9. Pozicionirajte operacijo, ki jo želite izbrisati, in pritisnite programsko

tipko "Brisanje operacije".
- ALI -
Postavite kazalko na naslov omrežja, ki ga želite izbrisati in pritisnite
programsko tipko "Brisanje omrežja".
- ALI -
Pritisnite tipko <DEL>.
Omrežje, skupaj z vsemi povezavami in operandi, oz. izbrana operacija

se izbriše.
Struženje
24.12 Urejanje lastnosti omrežja
24.12 Urejanje lastnosti omrežja

Imate možnost za urejanje lastnosti omrežja INT-modula.
Naslov in komentar omrežja

Naslov lahko obsega maksimalno 3 vrstice in 128 znakov. Komentar lahko obsega
maksimalno 100 vrstic in 4096 znakov.
Postopek
2. S puščičnimi tipkami izberite omrežje, ki ga želite urediti.
3. Pritisnite tipko <SELECT>.

Odpre se okno "Naslov/komentar omrežja", kjer se prikažeta naslov in
morebitni komentar za izbrano omrežje.
5. Pritisnite programsko tipko "Sprememba".
Polja dobijo možnost urejanja.
6. Vnesite spremembe in pritisnite programsko tipko "V redu", da
prevzamete podatke v uporabniški program.
Struženje
24.13 Prikaz/razveljavitev zaščite dostopa
24.13 Prikaz/razveljavitev zaščite dostopa

V programskem orodju PLC 828 imate možnost, da zaščitite organizacijske enote programa
(POU) z geslom. Na ta način preprečite dostop drugih uporabnikov do tega dela programa.
Tako za ostale uporabnike ni viden in je pri nalaganju šifriran.
POU-ji, zaščiteni z geslom, so v pregledu modulov in v načrtu kontaktov označeni s
simbolom ključavnice.
Postopek
2 V pregledu izberite ustrezno organizacijsko enoto programa (POU) in

pritisnite programsko tipko "Programski modul".
3. Pritisnite programsko tipko "Zaščita".

Odpre se okno "Zaščita".
4. Vnesite svoje geslo in pritisnite programsko tipko "Prevzemi".
24.14 Prikaz in urejanje tabel simbolov

Lahko si prikažete uporabljene tabele simbolov, da na ta način dobite pregled nad globalnimi
operandi v projektu, in možnost njihove obdelave.
Pri vsakem vnosu se vam prikaže ime, naslov in po potrebi komentar.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Tabela simbolov".

Prikaže se seznam z vnosi tabele simbolov.
3. Pritisnite programsko tipko "Urejanje", če želite vnose spreminjati.

Prikazna polja dobijo možnost urejanja.
Struženje
24.15 Iskanje operandov
4. S pomočjo puščičnih tipk izberite želen vnos in polje, ki ga želite

spremeniti.
5. Vnesite vrednost, ki jo želite spremeniti.

- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Pripenjanje vrstice", da za izbranim vnosom
dodate prazno vrstico.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Brisanje vrstice", da odstranite izbrani vnos
iz seznama.
- ALI -
Vnesite novo vrednost v izbrano polje.
7. Pritisnite programsko tipko "V redu", da potrdite vašo akcijo.

Da npr. v zelo velikih PLC-uporabniških programih hitro pridete do mesta, kjer želite npr.
izvajati spremembe, lahko uporabite funkcijo iskanja.
Omejitev iskanja
● "Okno 1"/"okno 2", "tabela simbolov"
S funkcijo "Pojdi na" preidete neposredno do želenega omrežja.
● "Navzkrižne reference"
S funkcijo "Pojdi na" preidete neposredno do želene vrstice.
Pogoj
Okno 1/okno 2, tabela simbolov oz. seznam navzkrižnih referenc je odprt.
Struženje
Postopek

Prikaže se nov navpični stolpec programskih tipk. Hkrati se odpre okno
"Iskanje/Pojdi na".
2. Če iščete določen operand, izberite v prvem vnosnem polju vnos
"Iskanje operanda", in vnesite iskalni izraz v vnosno polje "Najdi".
3. Izberite obseg iskanja (npr. Najdi vse).
4. Če se nahajate v "Oknu 1" oz. "Oknu 2" ali v tabeli simbolov, izberite
vnos "V tej programski enoti" ali "V vseh programskih enotah", da
omejite iskanje.
Ko je iskani operand najden, se ustrezna vrstica poudari.
Pritisnite programsko tipko "Nadaljevanje iskanja", če operand, ki je bil
najden v postopku iskanja, ne ustreza želenemu elementu.
- ALI -
Druge možnosti iskanja
1. Pritisnite programsko tipko "Pojdi na začetek", da preidete na začetek

načrta kontaktov v oknu 1 oz. oknu 2 ali na seznamu (navzkrižne
reference, tabela simbolov).
2. Pritisnite programsko tipko "Pojdi na konec", da preidete na konec

načrta kontaktov v oknu 1 oz. oknu 2 ali na seznamu (navzkrižne
reference, tabela simbolov).
Struženje
24.16 Vstavljanje/brisanje tabele simbolov
24.16 Vstavljanje/brisanje tabele simbolov

Ustvarite lahko nove uporabniške tabele simbolov in jih spreminjate. Tabele, ki jih ne
uporabljate več, lahko izbrišete.
Napotek
Brisanje tabele simbolov
Programska tipka "Brisanje" je na voljo samo, če je izbrana katera od uporabniških tabel
simbolov.
Postopek
1. Tabela simbolov je odprta.
2. Pritisnite programsko tipko "Izbira tabele simbolov".

Odpre se okno "Tabela simbolov – izbira".
3. Postavite kazalko na želeno mesto in pritisnite programsko tipko
"Vstavljanje tabele simbolov".
Odpre se okno "Ustvarjanje tabele simbolov".
4 Vnesite simbolično ime in pritisnite programsko tipko "V redu".
Na novo ustvarjena uporabniška tabela simbolov se vnese v vrstico za
pozicijo kazalke.
- ALI -
Izberite tabelo simbolov in pritisnite programsko tipko "Sprememba
tabele simbolov", če želite spremeniti lastnosti tabele simbolov.
5. Postavite kazalko na tabelo simbolov, ki jo želite izbrisati, in pritisnite

programsko tipko "Brisanje".
Struženje
24.17 Prikaz informacijske tabele o simbolih omrežij
24.17 Prikaz informacijske tabele o simbolih omrežij

V oknu "Informacijska tabela o simbolih omrežij" so prikazani vsi uporabljeni simbolični
identifikatorji v izbranem omrežju.
Prikažejo se naslednje informacije:
● Imena
● Absolutni naslovi
● Komentarji
Za omrežja, ki nimajo globalnih simbolov, ostane informacijska tabela o simbolih prazna.
Postopek
2. Izberite želeno omrežje in pritisnite programsko tipko "Informacije o

simbolih".
Prikaže se okno "Informacijska tabela o simbolih omrežij".
3. Znotraj tabele se premikate s pomočjo puščičnih tipk.
Struženje
24.18 Prikaz in obdelava PLC-signalov
24.18 Prikaz in obdelava PLC-signalov

V oknu "PLC-seznam statusov" so prikazani PLC-signali, ki jih lahko na tem mestu tudi
spreminjate.
Na izbiro so naslednji seznami

Vhodi (IB)
Zaznamki (MB)
Izhodi (QB)
Spremenljivke (VB)
Podatki (DB)
Nastavitev naslova
Za opazovanje signalov imate možnost, da preidete neposredno do želenega PLC-naslova.
Sprememba
Imate možnost urejanja podatkov.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Seznam statusov".

Odpre se okno "Seznam statusov".
3. Pritisnite programsko tipko "Nastavitev naslova".
Odpre se okno "Nastavitev naslova".
4. Aktivirajte želeno vrsto naslova (npr. DB), vnesite vrednost in pritisnite
Kazalka skoči do navedenega naslova.
Vnosno polje "RW" ima sedaj možnost urejanja.
6. Vnesite želeno vrednost in pritisnite programsko tipko "V redu".
Struženje
24.19 Prikaz navzkrižnih referenc

V seznamu navzkrižnih referenc lahko nastavite prikaz vseh operandov, uporabljenih v PLC-
uporabniškem projektu, in njihovo uporabo.
V tem seznamu je prikazano, v katerih omrežjih se uporabljajo vhodi, izhodi, zaznamki itd.
Seznam navzkrižnih referenc vsebuje naslednje informacije:
● Modul
● Naslov v omrežju
● Kontekst (ID ukaza)
Simbolični in absolutni naslov

Lahko se odločite za navedbo v absolutnem ali simboličnem naslovu.
Elementi, za katere ni simboličnih identifikatorjev, se samodejno prikažejo z absolutnim
identifikatorjem.
Odpiranje programskih modulov v načrtu kontaktov

Neposredno iz navzkrižnih referenc lahko preidete na mesto v programu, kjer se operand
uporablja. Ustrezni modul se odpre v oknu 1 ali 2, kazalka pa se postavi na ustrezni element.
Iskanje
Z natančnim iskanjem lahko pridete neposredno na mesto, ki ga želite podrobneje
pregledati:
● Iskanje operanda
● Skok na iskano vrstico
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Navzkrižne reference".

Odpre se seznam navzkrižnih referenc in prikažejo se operandi,
razvrščeni glede na absolutne naslove.
3. Pritisnite programsko tipko "Simbolični naslov".
Operandi v seznamu se razvrstijo glede na simbolične naslove.
4. Da preidete nazaj v prikaz absolutnih naslovov, pritisnite programsko
tipko "Absolutni naslov".
Struženje
5. Izberite želeno navzkrižno referenco in pritisnite programsko tipko

"Odpri v oknu 1" ali "Odpri v oknu 2".
Odpre se načrt kontaktov, kjer je izbrani operand označen.
6. Pritisnite programsko tipko "Iskanje".

Odpre se okno "Iskanje/Pojdi na".
7. Izberite "Iskanje operanda" oz. "Pojdi na", vnesite iskani element oz.
želeno vrstico in izberite zaporedje iskanja (npr. iskanje navzgor).
8. Pritisnite programsko tipko "V redu", da zaženete iskanje.
9. Če je najden element, ki ustreza iskanemu, vendar se ne nahaja na

želenem mestu, pritisnite programsko tipko "Nadaljevanje iskanja", da
se prikaže naslednje mesto iskanega izraza.
Struženje
Struženje
Alarmna sporočila, sporočila o napaki in sistemska
sporočila 25
25.1 Prikaz alarmov
Če se pri delovanju stroja zaznajo napake, se sproži alarm, obdelava pa po potrebi prekine.
Opis napake, ki se prikaže istočasno kot številka alarma, vam natančnejše pojasni vzrok
napake.
OPOZORILO
Na podlagi opisa alarmov prosim skrbno preverite situacijo naprave. Odstranite vzrok
alarmov in potrdite na navedeni način.
Pri neupoštevanju obstaja nevarnost za stroj, obdelovanec, shranjene nastavitve in morebiti
za vaše zdravje.
Pregled alarmov
Na voljo imate možnost, da prikažete vse alarme in jih potrdite.
Pregled alarmov vsebuje naslednje informacije:
● Datum in čas
● Kriterij za brisanje
prikazuje, s katero tipko oz. programsko tipko lahko potrdite alarm
● Številka alarma
● Alarmno besedilo
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Seznam alarmov".

Odpre se okno "Alarmi".
Prikažejo se vsi aktualni alarmi.
Če so aktualni varnostni alarmi, se prikaže programska tipka "Skrij SI-
alarme".
Struženje
Alarmna sporočila, sporočila o napaki in sistemska sporočila
25.1 Prikaz alarmov
3. Pritisnite programsko tipko "Skrij SI-alarme", če ne želite, da so SI-

alarmi prikazani.
4. Postavite kazalko na alarm.
...
5. Pritisnite tipko, ki je navedena kot simbol za potrditev, da alarm

izbrišete.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Izbriši HMI-alarm", da izbrišete HMI-alarm.
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Potrdi alarm", da izbrišete PLC-alarm tipa
SQ (številka alarma od 800000 naprej).
Programske tipke se aktivirajo, ko je kazalka postavljena na ustrezen
alarm.
Simboli za potrditev
Simbol Pomen
Napravo izklopite in ponovno priklopite (glavno stikalo) oz. pritisnite
NCK-POWER ON.
Pritisnite tipko <RESET>.
Pritisnite tipko <ALARM CANCEL>.

- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Potrdi HMI-alarm".
...
Pritisnite tipko, ki jo je predvidel proizvajalec stroja.
Proizvajalec stroja
Struženje
25.2 Prikaz dnevnika alarmov
25.2 Prikaz dnevnika alarmov

V oknu "Dnevnik alarmov" je na voljo seznam z vsemi dotedanjimi alarmi in sporočili.
Prikaže se do 500 upravljanih dogodkov prihoda in odhoda v časovnem zaporedju.
Proizvajalec stroja
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Dnevnik alarmov".
Okno "Dnevnik alarmov" se odpre.

Ustvari se seznam dogodkov prihoda in odhoda od zagona HMI.
3. Pritisnite programsko tipko "Prikaži novo", da se seznam prikazanih
alarmov/sporočil aktualizira.
4. Pritisnite programsko tipko "Shrani dnevnik".

Aktualno prikazani dnevnik se shrani kot besedilna datoteka alarmlog.txt
v sistemske podatke v imeniku card/user/sinumerik/hmi/log/alarm_log.
Struženje
25.3 Prikaz sporočil
25.3 Prikaz sporočil

Pri obdelavi so lahko izdana PLC-sporočila in sporočila obdelovalnega programa.
Ta sporočila ne prekinejo obdelave. Sporočila vas opozarjajo na določene načine vedenja
ciklov ter na napredovanje obdelave in praviloma ostanejo ohranjene tudi po delovnem
koraku ali do konca ciklusa.
Pregled sporočil
Na voljo imate možnost prikaza vseh sporočil.
Pregled sporočil vsebuje naslednje informacije:
● Datum
● Številka sporočila
se prikaže samo pri PLC-sporočilu
● Besedilo sporočila
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Sporočila".

Okno "Sporočila" se odpre.
Struženje
25.4 Razvrščanje alarmov, napak in sporočil
25.4 Razvrščanje alarmov, napak in sporočil

Če je v prikazu prikazano veliko število alarmov, sporočil ali dnevnikov alarmov, imate
možnost, da le-te razvrščate po naslednjih kriterijih:
● Datum (seznam alarmov, sporočila, dnevnik alarmov)
● Številka (seznam alarmov, sporočila)
Tako pri zelo obsežnih seznamih hitreje pridete do želenih informacij.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Seznam alarmov", "Sporočila" ali "Dnevnik

alarmov", če želite, da se vam želena sporočila in alarmi prikažejo.
...
3. Pritisnite programsko tipko "Razvrsti".

Vnosi v seznamu so razvrščeni po datumu naraščajoče, kar pomeni, da
se najnovejša informacija nahaja na koncu seznama.
4. Pritisnite programsko tipko "Padajoče", da vnose v seznamu razvrstite v

obratni smeri.
Najnovejši dogodek se vam prikaže na začetku seznama.
5. Pritisnite programsko tipko "Število", če želite vnose v seznamu
alarmov ali v seznamu sporočil razvrstiti po številkah.
6. Pritisnite programsko tipko "Rastoče", če želite, da se vam seznam

zopet prikaže po rastočem vrstnem redu.
Struženje
25.5 PLC- in NC-spremenljivke
25.5.1 Prikaz in urejanje NC/PLC-spremenljivk

Okno "NC/PLC-spremenljivke" omogoča opazovanje in spreminjanje NC-sistemskih
spremenljivk in PLC-spremenljivk.
Prejeli boste naslednji seznam, v katerega vnesete želene NC- / PLC-spremenljivke, da se
vam prikažejo aktualne vrednosti.
● Spremenljivka
Naslov za NC-/PLC-spremenljivko
Napačne spremenljivke se označijo z rdečim ozadjem in v stolpcu Vrednost se prikaže
znak #.
● Komentar
Poljuben komentar k spremenljivkam.
Stolpec lahko prikažete ali skrijete.
● Oblika
Navedba oblike, v kateri naj bo spremenljivka prikazana.
Oblika je lahko fiksno določena (npr. plavajoča vejica)
● Vrednost
Prikaz trenutne vrednosti NC-/PLC-spremenljivk
PLC-spremenljivke
Vhodi Vhodni bit (Ex), vhodni bajt (EBx), vhodna beseda (EWx), vhodna dvojna
beseda (EDx)
Izhodi Izhodni bit (Ax), izhodni bajt (ABx), izhodna beseda (AWx), izhodna dvojna
beseda (Adx)
Zaznamki Bit zaznamka (Mx), bajt zaznamka (MBx), beseda zaznamka (MWx),
dvojna beseda zaznamka (MDx)
Časi Čas (Tx)
Števec Števec (Zx)
Podatki Podatkovni blok (DBx): Podatkovni bit (DBXx), podatkovni bajt (DBBx),
podatkovna beseda (DBWx), podatkovna dvojna beseda (DBDx)
Oblike
B Binarno
H Šestnajstiško
D Decimalno brez predznaka
+/-D Decimalno s predznakom
F Plavajoča vejica (pri dvojnih besedah)
A ASCII-znak
Struženje
Način zapisa za spremenljivke

● PLC-spremenljivke
EB2
A1.2
DB2.DBW2
● NC-spremenljivke
– NC-sistemske spremenljivke – način zapisa
$AA_IM[1]
– Uporabnikove spremenljivke/GUD-ji – način zapisa
GUD/MyVariable[1,3]
– BTSS – način zapisa
/CHANNEL/PARAMETER/R[u1,2]
Napotek
NC-spremenljivke in PLC-spremenljivke
• Sistemske spremenljivke so lahko odvisne od kanala. Pri preklopu kanala se prikažejo
vrednosti iz ustreznega kanala.
• Za uporabnikove spremenljivke (GUD-ji) specifikacija po globalnih oz. kanalskih GUD-jih
ni potrebna Indeksi GUD-nizov imajo, tako kot NC-spremenljivke v sintaksi sistemskih
spremenljivk, osnovo 0, kar pomeni, da se prvi element začne z indeksom 0.
• Prikaz BTSS-načina zapisa za NC-sistemske spremenljivke (razen pri GUD-jih) je možen
prek orodnega namiga.
Spremembe PLC-spremenljivk
Spremembe PLC-spremenljivk so možne samo z ustreznim geslom.
NEVARNOST
Spremembe stanj NC-/PLC-spremenljivk nimajo bistvenega vpliva na stroj. Napačno

parametriranje lahko ogroža človeška življenja in povzroči uničenje stroja.
Struženje
Brisanje in spreminjanje vrednosti
2. Pritisnite programsko tipko "NC/PLC-spremenljivke".
Okno "NC/PLC-spremenljivke" se odpre.

3. Postavite kazalko v stolpec "Spremenljivka" in vnesite želeno
spremenljivko.
Prikaže se operand z vrednostjo.

Okno "NC/PLC spremenljivke: Podrobnosti" se odpre. Podatki o
"Spremenljivka", "Komentar" in "Vrednost" se prikažejo v celoti.
6. Postavite kazalko v polje "Oblika" in prek <SELECT> izberite želeno
obliko.
7. Pritisnite programsko tipko "Prikaži komentarje".

Prikaže se stolpec "Komentar". Na voljo imate možnost, da ustvarite
nove oz. obdelate obstoječe komentarje.
Ponovno pritisnite programsko tipko "Prikaži komentarje", da skrijete
stolpec.
8. Pritisnite programsko tipko "Spremeni", če želite vrednost obdelati.

Stolpec "Vrednost" se zdaj lahko ureja.
9. Pritisnite programsko tipko "Vstavi spremenljivko", če želite iz seznama
vseh obstoječih spremenljivk izbrati spremenljivko in jo vstaviti.
Odpre se okno "Izberi spremenljivke".
10. Pritisnite programsko tipko "Filter/Išči", če želite prek izbirnega polja
"Filter" omejiti prikaz spremenljivk (npr. na spremenljivke načinov
delovanja) in/ali prek vnosnega polja "Išči" izbrati želeno spremenljivko.
Pritisnite programsko tipko "Izbriši vse", če želite izbrisati vnose
operandov.
11. Pritisnite programsko tipko "V redu", da spremembe ali brisanje

potrdite.
Struženje
- ALI -
Pritisnite programsko tipko "Prekini", da spremembe zavržete.
Napotek
"Filter/iskanje" pri vnašanju spremenljivk
Začetna vrednost pri opciji "Filter/iskanje" spremenljivk je različna.
Za vnos npr. spremenljivke $R[0] nastavite opcijo "Filter/iskanje", kot sledi:
• Začetna vrednost je 0, če filtrirate po "Sistemskih spremenljivkah".
• Začetna vrednost je 1, če filtrirate po "Vse (brez filtra)". Pri tem se prikažejo vsi signali v
BTSS-načinu zapisa.
Sprememba operandov
S programskima tipkama "Operand +" in "Operand -" lahko glede na tip operanda naslov ali
indeks naslova zvišate ali znižate za 1.
Napotek
Ime osi kot indeks
Programski tipki "Operand +" in "Operand -" ne delujeta pri imenih osi kot indeks, npr. pri
$AA_IM[X1].
Primeri
DB97.DBX2.5
Rezultat: DB97.DBX2.6
$AA_IM[1]
Rezultat: $AA_IM[2]
MB201
Rezultat: MB200
/Channel/Parameter/R[u1,3]
Rezultat: /Channel/Parameter/R[u1,2]
Struženje
25.5.2 Shranjevanje in nalaganje mask

Na voljo imate možnost, da konfiguracije spremenljivk, ki ste jih izvedli v oknu "NC/PLC-
spremenljivke" shranite v masko, ki jo po potrebi lahko ponovno naložite.
Obdelovanje mask
Ko naloženo masko spremenite, se ta označi z * za imenom maske.
Ime maske ostane v prikazu tudi po odklopu.
Postopek
1. V oknu "NC/PLC-spremenljivke" ste vrednosti za želene spremenljivke.

3. Pritisnite programsko tipko "Shrani masko".

Odpre se okno "Shrani masko: Izberi mesto shranjevanja".
4. Postavite kazalko na Mapo s predlogami za maske spremenljivk, v
katero želite shraniti aktualno masko, in pritisnite programsko tipko "V
redu".
Odpre se okno "Shrani masko: Ime".
5. Vnesite ime datoteke in pritisnite programsko tipko "V redu".
Sporočilo v statusni vrstici vas obvesti, da je bila mapa shranjena v
navedeni mapi.
V kolikor že obstaja datoteka z enakim imenom, premete poizvedbo.
6. Pritisnite programsko tipko "Naloži masko".
Okno "Naloži masko" se odpre in prikaže mape s predlogami za maske
spremenljivk.
7. Vnesite želeno datoteko in pritisnite programsko tipko "V redu".
Vrnete se v pogled spremenljivk. Prikaže se seznam vseh določenih
NC- in PLC-spremenljivk.
Struženje
25.5.3 Nalaganje PLC-simbolov

PLC-informacije lahko obdelate tudi prek simbolov.
Za to je treba tabele s simboli in besedila k simbolom PLC-projekta na ustrezen način in
obdelati (STEP7) in pripraviti v SINUMERIK Operate.
Priprava PLC-podatkov
Pripravljene podatke shranite v imeniku /oem/sinumerik/plc/symbols.
Postopek
1. Pregled spremenljivk je odprt.
2. Pritisnite programski tipki ">>" in "Naloži simbole"

Odpre se okno "Uvoz PLC-simbolov: *.snh".
3. V mapi "/oem/sinumerik/plc/symbols" izberite datoteko "PlcSym.snh",

da uvozite simbole in kliknite na "V redu".
4. V mapi "/oem/sinumerik/plc/symbols" izberite datoteko "PlcSym.snh",

da uvozite simbole in kliknite na "V redu".
Če so bile tabele uspešno uvožene, prejmete ustrezno obvestilo.

Vrnete se v okno "NC/PLC-spremenljivke".
6. Ponovno zaženite SINUMERIK Operate, da datoteke aktivirate.
Struženje
25.6 Verzija
25.6 Verzija
25.6.1 Prikaz podatkov verzije

V oknu "Podatki verzije" so navedene naslednje komponente s pripadajočimi podatki verzije:
● Sistemska programska oprema
● Osnovni PLC-program
● PLC uporabniški program
● Sistemske končnice
● OEM-aplikacije
● Strojna oprema
V stolpcu "Želena verzija" prejmete informacije o tem, ali se verzije komponent razlikujejo od
dobavljene verzije na CompactFlash kartici.
Verzija, ki je prikazana v "Dejanski verziji", se ujema z verzijo na CF-kartici.
Verzija, ki je prikazana v "Dejanski verziji", se ne ujema z verzijo na CF-kartici.
Podatke verzije lahko shranite. Podatki verzije, ki ste jih shranili kot besedilne datoteke,
lahko poljubno predelujete naprej ali jih v primeru servisa posredujete Hotline svetovalcu.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Verzija".

Odpre se okno "Podatki verzije".
Prikažejo se podatki obstoječih komponent.
3. Izberite želeno komponento, o kateri želite več informacij.
Struženje
25.6 Verzija
4. Pritisnite programsko tipko "Podrobnosti", če želite prejeti podrobnejše

podatke o prikazanih komponentah.
25.6.2 Shranjevanje informacij

Prek uporabniškega vmesnika se vse strojne informacije krmilnika združijo v konfiguracijski
datoteki. Prek urejenih pogonov lahko shranjujete specifične informacije stroja.
Postopek

Klic prikaza verzije terja nekaj časa. V pogovorni vrstici se vam
pridobivanje podatkov prikaže v prikazu napredka in z ustreznim
besedilom.
3. Pritisnite programsko tipko "Shrani".
Okno "Shranjevanje informacij verzije: izberi mesto shranjevanja" se
odpre. Glede na konfiguracijo se ponudijo naslednja mesta
shranjevanja:
• Lokalni pogon
• Omrežni pogoni
• USB
• Podatki verzije (mesto shranjevanja: podatkovno drevo v imeniku
"HMI-podatki")
4. Pritisnite programsko tipko "Nov imenik", če želite ustvariti poseben
imenik.
5. Pritisnite programsko tipko "V redu". Imenik je ustvarjen.
6. Ponovno pritisnite programsko tipko "V redu", da potrdite mesto

shranjevanja.
Struženje
25.6 Verzija
Okno "Shranjevanje informacij verzije: ime" se odpre. Na voljo imate

naslednje možnosti:
• V besedilnem polju "Ime:" Ime datoteke se določi kot privzeto z
<Ime/številka stroja>+<št. CF-kartice>. Na ime datoteke se
samodejno pripne "_config.xml" oz. "_verzija.txt".
• V besedilno polje "Komentar" lahko vstavite komentar, ki ga shranite
s konfiguracijskimi podatki.
Prek potrditvenega polja izberite naslednje:
• Podatki verzije (.TXT): Izpis čistih podatkov verzije v obliki besedila
• Konfiguracijski podatki (.XML): Izpis konfiguracijskih podatkov v
XML-obliki. Konfiguracijska datoteka vsebuje podatke, vnesene v
identifikacijo stroja, zahtevo po licenci in postavke v dnevniku.
7. Pritisnite programsko tipko "V redu", da potrdite prenos podatkov.
Struženje
25.7 Dnevnik
25.7 Dnevnik
Dnevnik vam omogoči vpogled v elektronsko zgodovino stroja.
Če se na stroju opravi servis, se to lahko elektronsko shrani. S tem si lahko ustvarite sliko o
"življenju" krmilnika in optimirate servis.
Urejanje dnevnika
Urejate lahko naslednje informacije:
● Urejanje informacij o identifikaciji stroja
– Ime/številka stroja
– Tip stroja
– Podatki o naslovu
● Vnašanje v dnevnik (npr. "Filter zamenjan")
Izpis dnevnika
Na voljo imate možnost, da si dnevnik izpišete. S pomočjo funkcije "Shrani verzijo" lahko
ustvarite datoteko, v kateri je dnevnik vsebovan kot odsek.
25.7.1 Prikaz in obdelava dnevnika
Postopek
3. Pritisnite programsko tipko "Dnevnik".

Odpre se okno "Dnevnik stroja".
Obdelava podatkov končnega uporabnika
S programsko tipko "Spremeni" imate možnost, da spremenite podatke

o naslovu končnega uporabnika.
Struženje
25.7 Dnevnik
25.7.2 Izvedba / iskanje postavke v dnevniku

V oknu "Nova postavka v dnevniku" izvedite nov vnos v dnevnik.
Navedete ime, podjetje in poslovalnico ter zajamete kratek opis ukrepa, ki ga želite
zabeležiti, oz. opis napake.
Napotek
Če želite v polju "Diagnostika napake/ukrep" vstaviti prelome vrstic, za to uporabite
kombinacijo tipk <ALT> + <INPUT>.
Datum in številka vnosa se samodejno dodata.
Razvrščanje vnosov
Postavke dnevnika se v oknu "Dnevnik stroja" prikažejo oštevilčene.
V prikazu so novejši vnosu vedno sortirani zgoraj.
Postopek
1. Dnevnik je odprt.
2. Pritisnite programsko tipko "Nov vnos".
Odpre se okno "Nova postavka v dnevniku".
3. Vnesite želene podatke in pritisnite programsko tipko "V redu".
Vrnete se v okno "Dnevnik stroja", vnos pa bo prikazan pod
identifikacijskimi podatki stroja
Napotek
Ko ste vnos shranili, ga ne morete več spreminjati ali izbrisati.
Iskanje postavke v dnevniku

Na voljo imate možnost iskanja posebnih vnosov prek funkcije iskanja.
Struženje
25.7 Dnevnik
1. Okno "Dnevnik stroja" je odprto.

2. Pritisnite programsko tipko "Išči" in želeni izraz vnesite v masko za
iskanje. Iščete lahko po datumu/ uri, imenu podjetja/ poslovalnici ali po
diagnostiki napake/ ukrepu.
Kazalka se postavi na prvi vnos, ki ustreza iskalnemu izrazu.
3. Pritisnite programsko tipko "Išči naprej", če pri najdenem vnosu ne gre
za tistega, ki ste ga iskali.
Druga možnost iskanja
Pritisnite programsko tipko "Pojdi na začetek", da z iskanjem začnete pri

najnovejšem vnosu.
Pritisnite programsko tipko "Pojdi na konec", da z iskanjem začnete pri

najstarejšem vnosu.
Struženje
25.8 Ustvarjanje posnetkov zaslona
25.8 Ustvarjanje posnetkov zaslona

Na voljo imate možnost ustvarjanja posnetkov zaslona aktualnega uporabniškega vmesnika.
Vsak posnetek zaslona se shrani kot datoteka in odloži v naslednji mapi:
/user/sinumerik/hmi/log/screenshot
Postopek
Ctrl + P Pritisnite kombinacijo tipk <Ctrl + P>.

Ustvari se posnetek zaslona aktualnega uporabniškega vmesnika v obliki .png.
Imena datotek sistem dodeljuje naraščajoče in se glasijo "SCR_SAVE_0001.png"
do "SCR_SAVE_9999". Ustvarite največ 9999 slik.
Kopiranje datoteke
2. Pritisnite programsko tipko "Sistemski podatki" in odprite zgoraj

navedeno mapo.
Ker posnetkov zaslona ne morete odpreti v SINUMERIK Operate,

morate datoteke skopirati ali prek "WinSCP" ali prek USB-ključa na
računalnik z operacijskim sistemom Windows.
Z grafičnim programom, npr. "Office Picture Manager" datoteke lahko
odprete.
Struženje
25.9 Diagnostika na daljavo
25.9.1 Nastavitev daljinskega dostopa

V oknu "Diagnostika na daljavo (RCS)" lahko vplivate na daljinski dostop do vašega
krmilnika.
Na tem mestu nastavljate pravice za vse vrste daljinskega upravljanja. Nastavljene pravice
so določene v PLC-ju in z nastavitvijo na HMI-ju.
HMI lahko pravice, ki jih predhodno določi PLC, omeji, ne more pa pravic razširiti izven
omejenih PLC-pravic.
Če izvedene nastavitve dopuščajo zunanji dostop, je le-ta dodatno odvisen od ročne ali
samodejne potrditve.
Pravice za daljinski dostop

Polje "Določeno iz PLC-ja" prikazuje pravico dostopa za daljinski dostop oz. daljinski nadzor,
ki jo predhodno določi PLC.
Proizvajalec stroja
V izbirnem polju "Izbrano v HMI-ju" lahko nastavite naslednje pravice za daljinsko

upravljanje:
● Brez dovoljenja za daljinski dostop
● Dovoljenje za daljinski nadzor
● Dovoljenje za daljinsko upravljanje
Povezava nastavitev v HMI-ju in PLC-ju prikazuje veljaven status, ki pove, ali je dostop
dovoljen ali ne. To je prikazano v vrstici "Iz tega izhaja".
Nastavitve za potrditveno pogovorno okno

Če nastavitve, izvedene v poljih "Določeno iz PLC-ja" in "Izbrano v HMI-ju", dopuščajo
zunanji dostop, je le-ta še vedno odvisen od ročne ali samodejne potrditve.
Ko se dovoljeni daljinski dostop izvede, se na vseh aktivnih operaterjevih konzolah prikaže
pogovorno okno z vprašanjem, kjer mora upravljavec na aktivni operaterjevi konzoli potrditi
oz. zavrniti dostop.
Če na kraju samem ni nobenega upravljavca, je možno za tak primer nastaviti odzivanje
krmilnika. Določite lahko, kako dolgo naj bo to okno prikazano in ali naj se po preteku časa
potrditve daljinski dostop samodejno zavrne ali dovoli.
Struženje
Prikaz stanja
Daljinski nadzor aktiven
Daljinsko upravljanje aktivno
Če je daljinski dostop aktiven, vas simboli v statusni vrstici informirajo o tem, ali je daljinski
dostop trenutno aktiven oz. ali je dovoljen samo nadzor.
Postopek
2. Pritisnite programsko tipko "Diagnostika na daljavo".

Odpre se okno "Diagnostika na daljavo (RCS)".
Polje "Izbrano v HMI-ju" se aktivira.
4. Izberite vnos "Dovoljenje za daljinsko upravljanje", če želite daljinsko
upravljanje.
Da se daljinsko upravljanje lahko izvede, mora biti v poljih "Določeno iz

PLC-ja" in "Izbrano v HMI-ju" naveden vnos "Dovoljenje za daljinsko
upravljanje".
5. Če želite spremeniti ravnanje za potrditev daljinskega dostopa, vnesite
v skupino "Ravnanje za potrditev daljinskega dostopa" nove vrednosti.
Nastavitve se prevzamejo in shranijo.
Literatura
Struženje
25.9.2 Dovoljenje za modem

Daljinski dostop do vašega krmilnika lahko dovolite preko Teleservice adapterja IE, ki je
priključen na vmesnik X127.
Proizvajalec stroja
Programska opcija
Za prikaz programske tipke "Dovoli modem" potrebujete opcijo "MC
Information System RCS Host".
Postopek
1. Okno "Diagnostika na daljavo (RCS)" je odprto.
2. Pritisnite programsko tipko "Dovoli modem".

Dostop do krmilnika preko modema se omogoči, tako da lahko
vzpostavite povezavo.
3. Znova pritisnite programsko tipko "Dovoli modem", da dostop spet
blokirate.
25.9.3 Zahteva za diagnostiko na daljavo

S programsko tipko "Zahteva za diagnostiko na daljavo" lahko z vašega krmilnika aktivno
zahtevate diagnostiko na daljavo pri vašem proizvajalcu stroja.
Če se bo dostop izvajal preko modema, morate ta dostop preko modema omogočiti.
Proizvajalec stroja
Pri zahtevi za diagnostiko na daljavo, se prikaže okno z ustreznimi privzetimi podatki in

vrednostmi Ping storitve. Po potrebi si pridobite podatke pri vašem proizvajalcu stroja.
Struženje
Podatki Pomen
IP-naslov IP naslov oddaljenega osebnega računalnika
Vrata Standardna vrata, ki so predvidena za diagnostiko na daljavo
Trajanje Trajanje zahteve v minutah
prenosa
Intervalni čas Cikel, v katerem se sporočilo prenese na oddaljeni osebni računalnik, v sekundah
prenosa
Poslani ping Sporočila za oddaljeni osebni računalnik
podatki
Postopek
1. Okno "Diagnostika na daljavo (RCS)" je odprto.
2. Pritisnite programsko tipko "Zahteva za diagnostiko na daljavo".

Prikaže se okno "Zahteva za diagnostiko na daljavo".
3. Pritisnite programsko tipko "Sprememba", če želite urediti vrednosti.

Zahteva se posreduje oddaljenemu osebnemu računalniku.
Literatura
25.9.4 Izhod iz diagnostike na daljavo
Postopek
1. Okno "Diagnostika na daljavo (RCS)" je odprto in možno je, da je

aktiven daljinski nadzor ali daljinski dostop.
2. Če želite dostop preprečiti, ga blokirajte prek modema.

- ALI -
V oknu "Diagnostika na daljavo (RCS)" ponastavite dostopne pravice
na "Brez dovoljenja za daljinski dostop".
Struženje
Dodatek A
A.1 Pregled dokumentacije
6,180(5,.'VO'RFXPHQWDWLRQ2YHUYLHZ
*HQHUDO'RFXPHQWDWLRQ
6,180(5,. 6,180(5,. 6,1$0,&6
'VO 'VO 6
'LVO
'VO
6DOHV%URFKXUH &DWDORJ1& &DWDORJ306,027,21

6,1$0,&66DQGPRWRUV
IRUSURGXFWLRQPDFKLQHV
8VHU'RFXPHQWDWLRQ
6,180(5,. 6,180(5,. 6,180(5,. 6,180(5,. 6,180(5,.
'VO 'VO 'VO 'VO 'VO
' ' 'LVO 6
'
'VO
2SHUDWLQJ0DQXDO 2SHUDWLQJ0DQXDO 3URJUDPPLQJ0DQXDO 3URJUDPPLQJ0DQXDO 'LDJQRVWLFV0DQXDO

ದ8QLYHUVDO ದ7XUQLQJ ದ)XQGDPHQWDOV ದ,627XUQLQJ
ದ7XUQLQJ ದ0LOOLQJ ದ-RE3ODQQLQJ ದ,620LOOLQJ
ದ0LOOLQJ ದ0HDVXULQJ&\FOHV
ದ+0,$GYDQFHG
0DQXIDFWXUHU6HUYLFH'RFXPHQWDWLRQ
6,180(5,. 6,180(5,. 6,180(5,. 6,180(5,. 6,180(5,.

'VO 'VO 'VO 'VO 'VO
6 ' 6
(TXLSPHQW0DQXDO 6\VWHP0DQXDO 6\VWHP0DQXDO &RPPLVVLRQLQJ0DQXDO 3DUDPHWHU0DQXDO

ದ1&8 *XLGHOLQHVIRU0DFKLQH &WUO(QHUJ\ ದ&1&1&.3/& ದ3DUW
ದRSHUDWRUFRPSRQHQWV &RQILJXUDWLRQ 'ULYH ದ3DUW
DQGQHWZRUNLQJ ದ%DVHVRIWZDUHDQG ದ'HWDLOHG
2SHUDWLQJ6RIWZDUH 0DFKLQH'DWD
ದ%DVHVRIWZDUHDQG 'HVFULSWLRQ
+0,$GYDQFHG ದ6\VWHP9DULDEOHV
0DQXIDFWXUHU6HUYLFH'RFXPHQWDWLRQ
6,180(5,. 6,180(5,. 6,1$0,&6 6,180(5,. 6,180(5,.

'VO 'VO 6 'VO
' 'LVO
'VO
'
)XQFWLRQ0DQXDO )XQFWLRQ0DQXDO )XQFWLRQ0DQXDO )XQFWLRQ0DQXDO &RQILJXUDWLRQ0DQXDO

ದ%DVLF)XQFWLRQV ,62'LDOHFWV 'ULYHIXQFWLRQV 6DIHW\,QWHJUDWHG (0&'HVLJQ*XLGHOLQHV
ದ([WHQGHG)XQFWLRQV
ದ6SHFLDO)XQFWLRQV
ದ6\QFKURQL]HG$FWLRQV
ದ7RRO0DQDJHPHQW
,QIR7UDLQLQJ (OHFWURQLFGRFXPHQWDWLRQ
6,180(5,. 6,180(5,. 6,180(5,.
'2&RQ&' 0\'RFXPHQWDWLRQ
%HJLQQHUVLQVWUXFWLRQV 7UDLQLQJGRFXPHQWV 0DQXDOV 0DQDJHU
0LOOLQJDQGWXUQLQJ ದ(DV\PLOOLQJ 7RRODQG
ZLWK6KRS0LOO PROGPDNLQJ
ದ7XUQLQJPDGHHDV\
ZLWK6KRS7XUQ
Struženje
Dodatek
A.1 Pregled dokumentacije
Struženje
Indeks
Izklop parametrov cikla, 201

Trenutne ravnine, 190
Zaslonske maske, 190
Ctrl-Energy
A
Analiza energije, 716
Absolutna mera, 217 Funkcije, 715
Alarmi Merjenje porabe energije, 717
prikaz, 765 Profili varčevanja z energijo, 720
razvrščanje, 769 Shranjene merilne krivulje, 719
arhiv CYCLE61 – čelno frezanje
ustvarjanje v sistemskih podatkih, 689 Funkcija, 366
ustvarjanje v upravitelju programa, 687 Parameter, 369
uvoz iz sistemskih podatkov, 692 CYCLE62 – klic konture
uvoz v upravitelju programa, 691 Funkcija, 431
Azijski znaki, 51 Parameter, 432
CYCLE62 – nova kontura
Funkcija, 423
B Parameter, 425
CYCLE63 – Konturno frezanje
Binarni format, 687
Funkcija Konturni čep, 449
B-os
Funkcija Konturni žep, 444
Frezanje, 595
Funkcija Ostanek materiala konturnega čepa, 452
Funkcija, 591
Funkcija Ostanek materiala konturnega žepa, 447
Kot poravnave, 594
Parameter Konturni čep, 452
Merjenje orodja, 601
Parameter Ostanek materiala konturnega čepa, 454
Pozicijski vzorec, 599
Parameter Ostanek materiala konturnega žepa, 449
Umik/približevanje, 597
Parameter, Konturni žep, 446
Zasuk, 595
CYCLE64 – Konturno frezanje
Brisanje
Funkcija Centriranje, 439
Imenik, 681
Funkcija Predvrtanje, 439
Multitool, 652
Parameter Centriranje, 442
Program, 681
Parameter Predvrtanje, 443
CYCLE70 – Frezanje navoja
Funkcija, 410
C
Parametri, 412
Centrični navoj CYCLE70 – graviranje
Funkcija, 475 Funkcija, 414
Parameter, 477 CYCLE70 – Graviranje
Centrično vrtanje Parametri, 420
Funkcija, 473 CYCLE72 – frezanje poti
Parameter, 475 Funkcija, 432
Centriranje – CYCLE81 Parameter, 437
Funkcija, 268 CYCLE76 – Pravokotni čep
Cikel umika/približevanja Parameter, 384
Parameter, 244 CYCLE77 – Krožni čep
Program ShopTurn, 243 Funkcija, 385
Cikli Parameter, 388
Struženje
Indeks
CYCLE78 – navojno frezanje Parameter Navoj, 316

Funkcija, 288 Parameter Navoj DIN, 315
Parameter, 291 Parameter Oblika E, 312
CYCLE79 – Večrobi del Parameter Oblika F, 313
Funkcija, 389 CYCLE951 – odrezovanje
CYCLE801 – Pozicijski vzorec Mreža/Okvir Parameter, 308
Funkcija, 296 CYCLE952 – konturno struženje
CYCLE802 – Poljubne pozicije Funkcija Dolbenje, 355
Funkcija, 293 Funkcija Dolbenje ostanka, 358
Parameter, 295 Funkcija Potopno struženje, 360
CYCLE81 – centriranje Funkcija Potopno struženje ostanka, 364
Funkcija, 268 Funkcija, Odrezovanje ostanka, 352
Parameter, 270 Parameter Dolbenje, 358
CYCLE82 – Vrtanje Parameter Dolbenje ostanka, 360
Funkcija, 270 Parameter Odrezovanje, 351
Parameter, 272 Parameter Odrezovanje ostanka, 354
CYCLE83 – globoko vrtanje Parameter Potopno struženje, 363
Funkcija, 278 Parameter Potopno struženje ostankov, 365
Parameter, 281 CYCLE98 - navojna veriga
CYCLE832 – Nastavitve HighSpeed Funkcija, 327
Funkcija, 468 Parameter, 330
Parameter, 470 CYCLE99 – struženje navoja
CYCLE84 – Vrtanje navoja brez poravnalne vpenjalne Funkcija Čelni navoj, 317
glave Funkcija Konusni navoj, 317
Funkcija, 282 Funkcija Vzdolžni navoj, 317
Parameter, 287 Parameter Čelni navoj, 326
CYCLE840 – Vrtanje navoja s poravnalno vpenjalno Parameter, Konusni navoj, 324
glavo
Funkcija, 282
Parameter, 287 Č
CYCLE85 – povrtavanje
Čelno frezanje – CYCLE61
Funkcija, 273
Funkcija, 366
Parameter, 274
Parameter, 369
CYCLE86 – izvrtavanje
Funkcija, 275
Parameter, 277
D
CYCLE899 – odprti utor
Funkcija, 401 Daljinski dostop
Parameter, 408 Dovoljenje, 785
CYCLE92 - prebod nastavitev, 783
Funkcija, 330 Delovni načrt
Parameter, 331 Program ShopTurn, 208
CYCLE930 – zarezovanje Diagnostika na daljavo, 783
Funkcija, 308 izhod, 786
Parameter, 311 zahteva, 785
CYCLE940 – zastruženje Dimenzija prilagoditve
Funkcija Navoj, 314 Računalo za prilagoditev, 342
Funkcija Navoj DIN, 314 Dimenzija vpenjalne glave, 90
Funkcija Oblika E, 311 Dnevnik, 779
Funkcija Oblika F, 311 Iskanje vnosa, 780
Struženje
Indeks
izpis, 777 Globalne uporabnikove spremenljivke, 557

Izvedba vnosa, 780 Globoko vrtanje – CYCLE83
Obdelava podatkov o naslovu, 779 Funkcija, 278
prikaz, 779 Parameter, 281
Dnevnik alarmov Grafika programiranja
prikaz, 767 Program ShopTurn, 208
razvrščanje, 769 Graviranje – CYCLE60
Dolžina konice, 616 Funkcija, 414
DRF (Premik ročnega kolesa), 133 Parametri, 420
DRY (podajanje v suhem teku), 133 Grobi in fini premik, 79
Duplo številka, 615
Dvojni urejevalnik, 145
H
Handheld Terminal 8, 707
E
HOLES1 – Pozicijski vzorec Črta
Easy Extend, 733 Funkcija, 296
Aktiviranje/deaktiviranje naprave, 735 Parameter, 298
Omogočenje naprave, 734 HT 8
Prvi zagon, 736 Pregled, 707
Easy Message, 723 Tipka za potrditev, 708
Nastavitve, 731 Tipke premika, 710
Prijava/odjava uporabnika, 729 Uporabniški meni, 711
Zagon, 725 Virtualna tipkovnica, 712
Edinstvene številke rezalnih robov Zaslon na dotik, 714
edinstveno, 617 HTML-dokumenti
Elementi konture prikaz, 683
Prikaz, 421
EXTCALL, 685
I
Imenik
F
brisanje, 681
format luknjanega traku, 687 izbiranje, 677
Frezanje kopiranje, 679
B-os, 595 Lastnosti, 682
Ročno upravljanje stroja, 588 namestitev, 666
Frezanje navoja – CYCLE70 označevanje, 677
Funkcija, 410 vstavljanje, 679
Parametri, 412 Inkrementalna mera, 217
Frezanje poti – CYCLE72 Iskalnik, 129
Funkcija, 432 Iskanje
Parameter, 437 Postavka v dnevniku, 780
Funkcija v upravitelju programa, 675
Nastavitev frezalnega orodja – CYCLE800, 466 Iskanje stavka
Poravnava frezalnega orodja – CYCLE800, 464 Določitev cilja iskanja, 127
Iskalnik, 129
Način, 131
G Parameter cilja iskanja, 130
prekinitev programa, 128
G-funkcije
uporabi, 125
prikaz izbranih G-skupin, 155
Večkanalni pogled, 542
prikaži vse G-skupine, 157
Izbiranje
Glava programa, 222
Struženje
Indeks
Imenik, 677 Imenik, 679

Program, 677 Program, 679
Izključeni stavki, 135 Korekcija programa, 122
Izklop, 59 Kot konice, 616
Izvajanje Kot poravnave
Program, 664 B-os, 594
Izvrtavanje – CYCLE86 Krog, 485
Funkcija, 275 Ročno upravljanje stroja, 581
Parameter, 277 Krožni čep – CYCLE77
Funkcija, 385
Parameter, 388
K Krožni utor – SLOT2
Funkcija, 397
Klic konture – CYCLE62
Parametri, 400
Funkcija, 431
Krožni žep – POCKET4
Parameter, 432
Funkcija, 375
Količina, 629
Parameter, 380
Konjiček, 91
Kontekstna zaslonska pomoč, 55
Konture
L
Programiranje, 332
Konturno frezanje – CYCLE63 Lastnosti
Funkcija Konturni čep, 449 Imenik, 682
Funkcija Konturni žep, 444 Program, 682
Funkcija Ostanek materiala konturnega čepa, 452 Linija, 485
Funkcija Ostanek materiala konturnega žepa, 447 Ročno upravljanje stroja, 580
Parameter Konturni čep, 452 LONGHOLE – podolgovata luknja
Parameter Konturni žep, 446 Funkcija, 408
Parameter Ostanek materiala konturnega čepa, 454 Parametri, 410
Parameter Ostanek materiala konturnega žepa, 449
Konturno frezanje – CYCLE64
Funkcija Centriranje, 439 M
Funkcija Predvrtanje, 439
Maske spremenljivk, 774
Parameter Centriranje, 442
MDA
Parameter Predvrtanje, 443
Brisanje programa, 98
Konturno struženje
Izvajanje programa, 98
Pregled, 332
Naložitev programa, 96
Konturno struženje – CYCLE952
Shranitev programa, 97
Funkcija, 346
Merjenje
Funkcija Dolbenje, 355
orodje, 71
Funkcija Dolbenje ostanka, 358
Orodje, 622
Funkcija Potopno struženje, 360
Merska enota
Funkcija Potopno struženje ostanka, 364
preklop, 68
Funkcija, Odrezovanje ostanka, 352
mesto prekinitve
Parameter Dolbenje, 358
približevanje, 128
Parameter Dolbenje ostanka, 360
M-funkcije, 158
Parameter Odrezovanje, 351
Multitool, 647
Parameter Odrezovanje ostanka, 354
brisanje, 652
Parameter Potopno struženje, 363
nalaganje, 653
Parameter Potopno struženje ostankov, 365
namestitev, 649
Koordinatni sistem
Nameščanje orodij, 651
preklop, 67
Odstranjevanje orodij, 652
Kopiranje
Struženje
Indeks
Parametri na seznamu orodij, 647 Navojna veriga – CYCLE98

ponovno aktiviranje, 654 Funkcija, 327
pozicioniranje, 656 Parameter, 330
premestitev, 655 Navojno frezanje – CYCLE78
razlaganje, 653 Funkcija, 288
Parameter, 291
NC/PLC-spremenljivke
N Nalaganje simbolov, 775
prikaz, 770
Način
spreminjanje, 772
AUTO, 64
NC-imenik
JOG, 99
namestitev na lokalnem pogonu, 661
MDA, 64
Nova kontura – CYCLE62
spremeniti, 43
Funkcija, 423
Način iskanja, 131
Parameter, 425
Način zvezne poti, 566
Nalaganje
Multitool, 653
O
Namestitev
Imenik, 666 Obdelava
Multitool, 649 prekinitev, 116
NC-imenik na lokalnem pogonu, 661 zagon, 115
Obdelovanec, 667 zaustavitev, 115
poljubna datoteka, 670 Obdelovanec
Program G-kode, 668 namestitev, 667
Programski stavek, 143 Odpiranje
Seznam programov, 672 drugi program, 145
Seznami opravil, 671 Program, 663
Večkanalni program, 516 Odprti utor – CYCLE899
Nameščanje orodij Funkcija, 401
Multitool, 651 Parameter, 408
Naprava Odrezovanje
Aktiviranje/deaktiviranje, 735 CYCLE952 – konturno struženje, 346
Omogočenje, 734 Konturno struženje – CYCLE952, 346
Nastavitev dejanskih vrednosti, 69 Parameter, 110
Nastavitev frezalnega orodja – CYCLE800 v načinu JOG, 109
Funkcija, 466 Odrezovanje – CYCLE951
Nastavitve Parameter, 308
Seznami orodij, 645 Odstranjevanje orodij
Učenje, 574 Multitool, 652
Urejevalnik, 146 Omejevalniki, 577
Večkanalni pogled, 547 Omejitev delovnega območja, 88
za ročni način, 114 Omejitev vrtljajev vretena, 89
za samodejni način, 163 Operaterjeva konzola, 22
Nastavitve HighSpeed – CYCLE832 orodje
Funkcija, 468 merjenje, 71
Parameter, 470 Orodje
Nastavitve ničelne točke brisanje, 624
shranjevanje, 694 dimenzioniranje, 610
uvoz, 697 merjenje, 622
Navoj merjenje s povečavo, 76
sinhroniziranje, 112 nalaganje, 624
Struženje
Indeks
Podrobnosti, 643 Shranjevanje dimenzij vpenjalne glave, 90

ponovno aktiviranje, 631 Podatki vretena
premestitev, 637 Okno z dejanskimi vrednostmi, 42
razlaganje, 624 Podatki za nastavitev
ročno merjenje, 71 shranjevanje, 694
Sprememba pozicije rezalnega roba, 644 uvoz, 697
Sprememba tipa, 644 Podnačin
osi REF POINT, 63
fiksen pomik, 104 REPOS, 63
premik, 104 TEACH In, 64
referenciranje, 60 Podolgovata luknja – LONGHOLE
spremenljiv pomik, 105 Funkcija, 408
Osi Parametri, 410
neposredno pozicioniranje, 106 Pogled, transformiran z adapterjem, 645
repozicioniranje, 123 Pogledi programov
Osnovni stavki, 119 Program G-kode, 186
Označevanje Program ShopTurn, 208
Imenik, 677 pogon
Program, 677 Konfiguracija, 704
logični pogon, 703
Sporočila o napakah, 705
P Polarne koordinate, 219
Poljubna datoteka
Parameter
namestitev, 670
Nastavitev frezalnega orodja – CYCLE800, 467
Poljubne pozicije – CYCLE802
Poravnava frezalnega orodja – CYCLE800, 466
Funkcija, 293
Parametri
Parameter, 295
izračun, 46
Polmer svedra, 616
spreminjanje, 46
Pomožne funkcije
vnos, 45
H-funkcije, 158
Parametri orodja, 610
M-funkcije, 158
PDF-dokumenti
Ponovitev pozicij
prikaz, 683
Funkcija, 304
Pinyin
Parameter, 304
Urejevalnik vnosov, 51
Ponovno aktiviranje
PLC-diagnostika
Multitool, 654
Orodje dodatka lestvičnega programa, 741
Orodje, 631
PLC-simboli
Poraba energije
nalaganje, 775
merjenje, 717
POCKET3 – pravokotni žep
prikaz, 716
Funkcija, 370
Poravnava frezalnega orodja – CYCLE800
Parameter, 375
Funkcija, 464
POCKET4 – Krožni žep
Parameter, 466
Funkcija, 375
Posamezni stavek
Parameter, 380
fino (SB3), 117
Podatki o orodju
grobo (SB1), 117
Okno z dejanskimi vrednostmi, 41
Posnetki zaslona
shranjevanje, 694
kopiranje, 782
uvoz, 697
odpiranje, 782
Podatki podajanja
ustvarjanje, 782
Okno z dejanskimi vrednostmi, 42
postavitev v referenčno točko, 60
Podatki vpenjalne glave vretena, 90
Povrtavanje – CYCLE85
Parameter, 92
Struženje
Indeks
Funkcija, 273 Prikaz

Parameter, 274 HTML-dokumenti, 683
pozicije PDF-dokumenti, 683
skrij, 302 Poraba energije, 716
Pozicije Programska raven, 120
prikaži, 302 Prikaz dejanskih vrednosti, 40
Pozicijski vzorec Črta – HOLES1 Prikaz kalupa
Funkcija, 296 Iskanje programskih stavkov, 151
Parameter, 298 Programi, 148
Pozicijski vzorec Krog – HOLES2 Sprememba odseka, 153
Funkcija, Spreminjanje grafike, 152
Parameter, Urejanje programa, 151
Pozicijski vzorec Mreža/Okvir – CYCLE801 zagon, 150
Funkcija, 296 Prikaz statusa, 37
Parameter, 298 Profili varčevanja z energijo, 720
Pozicioniranje Program
Multitool, 656 brisanje, 681
Zalogovnik, 636 izbiranje, 677
Pravokotni čep – CYCLE76 izvajanje, 664
Funkcija, 381 kopiranje, 679
Parameter, 384 Lastnosti, 682
Pravokotni žep – POCKET3 odpiranje, 663
Funkcija, 370 odpiranje drugega programa, 145
Parameter, 375 označevanje, 677
Prebod – CYCLE92 Predogled, 676
Funkcija, 330 ustvarjanje s podporo ciklov, 192
Parameter, 331 vstavljanje, 679
Predloge zapiranje, 663
Mesta shranjevanja, 674 Program delovnih korakov, 207
ustvarjanje, 674 Program G-kode
Predogled namestitev, 668
Program, 676 Vnos surovca, 193
Pregledovalnik lestvičnega programa, 741 Program ShopTurn
Preklop Cikel umika/približevanja, 243
Kanal, 65 Glava programa, 222
Koordinatni sistem, 67 Hitrost rezanja (V), 226
Merska enota, 68 Korekcija polmera, 225
Preklop kanala, 65 Krog z znanim polmerom, 491
Premestitev Krog z znano središčno točko, 489
Multitool, 655 Linija, 487
Orodje, 637 Linija in Krog., 485
Premik, 480 Linija, polarno, 495
Premik osnove, 79 namestitev, 220
Premiki ničelne točke Navedba količine, 231
aktivni PNT, 80 Obdelava s protivretenom, 499
brisanje, 86 Orodje (T), 225
klicanje, 228 Podajanje (F), 226
nastavitev, 69 Polarne koordinate, 493
nastavljivi PNT, 84 Približevanje/umik v obdelovalnem ciklu, 215
Pregled, 81 Programske nastavitve, 233
Prikaz podrobnosti, 85 Programski stavki, 224
Premiki poti, 485 Ravnine obdelave, 213
Struženje
Indeks
Rezalni rob (D), 225 Razlaganje

Rotacija C-osi, 484 Multitool, 653
Spreminjanje velikosti v merilu, 482 Repozicioniranje, 123
Struktura, 212 RG0 (zmanjšan hitri premik), 133
Število vrtljajev vretena (S), 226 Ročni način, 99
Tip obdelave, 227 Krog, 581
Transformacija koordinat, 478 Linija, 580
Zrcaljenje, 483 Nastavitve, 114
Programi Premik osi, 104
Iskanje programskega mesta, 139 ročno
izbira, 116 prosti premik, 107
korigiranje, 122 Ročno kolo
obdelovanje, 138 prirediti, 93
Preštevilčenje stavkov, 143 Ročno upravljanje stroja, 575
učenje, 563 Frezanje, 588
upravljanje, 657 Krog, 581
vpeljevanje, 117 Linija, 580
Zamenjava besedil, 140 Nastavitev omejevalnika, 577
Programirana ustavitev 1, 133 Nastavitev premika ničelne točke, 576
Programirana ustavitev 2, 133 Obdelava z enim ciklom, 583
Programiranje spremenljivk, 241 Premik osi, 578
Programska raven Ročni način, 578
prikaz, 120 Simulacija, 589
Programske nastavitve Struženje, 586
Parameter, 234 Vrtanje, 585
spreminjanje, 233 Rotacija, 481
programski stavek R-parametri, 556
aktualni, 119
ponoviti, 229
spreminjanje, 232 S
Programski stavek, 212
SB (posamezni stavki), 133
brisanje, 142
SB1, 117
iskanje, 139
SB2, 117
kopiranje in vstavljanje, 142
SB3, 117
oštevilčenje, 143
Service Planer, 737
označevanje, 142
Seznam obrabe, 628
verižno, 212
Seznam orodij, 615
zamenjava, 224
odpiranje, 615
Programski stavki, 143
Seznam programov
Večkanalna podpora, 531
namestitev, 672
prosti premik
Seznam zalogovnikov, 634
ročno, 107
Seznami opravil
Protivreteno, 90
namestitev, 671
PRT (ni gibanja osi), 133
Seznami orodij
Nastavitve, 645
R
Shranjevanje
Računalo za prilagoditev podatki, 689
Programiranje dimenzije prilagoditve, 343 Podatki za nastavitev,
Računski stavek (SB2), 117 Simulacija
Ravnina zasuka Krmiljenje programa, 178
Parameter, Ravnina zasuka, 463 Pogledi pri večkanalni podpori, 540
Struženje
Indeks
Prikaz alarma, 184 Število zob, 616

Prikaži in skrij prikaz poti, 177
Ročno upravljanje stroja, 589
Spreminjanje grafike, 180 T
Tabele simbolov, 756
Simultano zapisovanje, 167
Tipi orodij, 607
Sinhroniziran pogled
Tipka za potrditev, 708
Večkanalni urejevalnik, 534
Trajanje programa, 161
Sinhroniziranje
Transformacija koordinat, 478
Navoj, 112
Transformiran pogled, 645
Sinhroniziranje protivretena
Funkcija,
Večkanalna podpora,
U
Sinhronske akcije
Prikaz statusa, 159 Učenje, 563
SKP (izključeni stavki), 133 Brisanje stavkov, 573
Skupine načinov delovanja, 65 Hitri premik G0, 568
SLOT1 – Vzdolžni utor Izbira stavka, 572
Funkcija, 392 Način gibanja, 565
Parametri, 396 Nastavitve, 574
SLOT2 – krožni utor Parametri, 565
Parametri, 400 splošni potek, 563
SLOT2 – Krožni utor Sprememba stavkov, 571
Funkcija, 397 Stavek premika G1, 568
SMS-sporočila, 723 Vmesna točka kroga CIP, 569
Dnevnik, 730 Vstavljanje pozicije, 564
Sporočila Vstavljanje stavkov, 567
prikaz, 768 umik, 107
razvrščanje, 769 Uporabnikova potrditev, 61
stavek Uporabnikove spremenljivke, 555
iskanje, 129 aktiviranje, 561
Stopnje zaščite definiranje, 561
Programske tipke, 53 Globalni GUD, 561
Strojne informacije iskanje, 561
shranjevanje, 777 Kanalski GUD, 558
Struženje Lokalni LUD-ji, 559
Ročno upravljanje stroja, 586 Program PUD, 560
Struženje navoja – CYCLE99 R-parametri, 556
Funkcija Čelni navoj, 317 Upravitelj programa, 657
Funkcija Konusni navoj, 317 Iskanje imenikov in datotek, 675
Funkcija Vzdolžni navoj, 317 Upravljalna plošča stroja
Parameter Čelni navoj, 326 Operacijski elementi, 33
Parameter Vzdolžni navoj, 321 Upravljalno območje
Parameter, Konusni navoj, 324 spremeniti, 43
Upravljanje orodij, 605
Filtriranje seznamov, 640
Š Razvrščanje seznamov, 639
Upravljanje programa
Širina plošče, 616
Načini delovanja, 133
Širina rezalnega roba, 616
Števec obdelovancev, 161
Upravljanje zalogovnika, 606
Številka sestrskega orodja, 615
Urejevalnik
Številke rezalnih robov, 617
Struženje
Indeks
klicanje, 138 Funkcija, 282

Nastavitve, 146 Parameter, 287
Uvoz Vstavljanje
Podatki za nastavitev, 697 Imeniki, 679
Program, 679
Vzdolžni utor – SLOT1
V Funkcija, 392
Parametri, 396
Večkanalna podpora
Vzdrževalne naloge
Določanje večkanalnih podatkov, 517
Konfiguracija, 738
Programski stavki, 531
Opazovanje/izvajanje, 737
Simulacija, 539
Sprememba seznama opravil, 520
Z
Vpeljava programov, 541
Večkanalni podatki Zalogovnik
Večkanalna podpora, 517 pozicioniranje, 636
Večkanalni pogled, 507 Zarezovanje – CYCLE930
Iskanje stavka, 542 Funkcija, 308
Nastavitve, 547 Parameter, 311
Upravljalno območje "Stroj", 507 Zaslon na dotik
Upravljanje programa, 542 kalibracija, 714
Večkanalna podpora, 515 zaslonska pomoč
Večkanalni program kontekstna, 55
namestitev, 516 Zastruženje – CYCLE940
Urejanje programa G-kode, 521 Funkcija Navoj, 314
Urejanje programa ShopTurn, 523 Funkcija Navoj DIN, 314
Večkanalni urejevalnik, 516 Funkcija Oblika E, 311
Sinhron pogled, 537 Funkcija Oblika F, 311
sinhroniziran pogled, 534 Parameter Navoj, 316
Točke čakanja, 537 Parameter Navoj DIN, 315
Večrobi del – CYCLE79 Parameter Oblika E, 312
Funkcija, 389 Parameter Oblika F, 313
Parameter, 391 Zasučno orodje
Virtualna tipkovnica, 712 Parameter, Poravnava stružnega orodja, 465
Vklop, 59 Zrcaljenje
Vnos surovca Parameter, 483
Funkcija, 193
Parameter, 523
Vpeljevanje Ž
Večkanalni programi, 541
Žepni kalkulator, 47
Vpenjanje v vreteno, 219
Prilagoditve, 343
Vrtanje
Življenjska doba, 629
Ročno upravljanje stroja, 585
Vrtanje – CYCLE82
Funkcija, 270
Parameter, 272
Vrtanje navoja brez poravnalne vpenjalne glave –
CYCLE84
Funkcija, 282
Parameter, 287
Vrtanje navoja s poravnalno vpenjalno glavo –
CYCLE840
Struženje

Siemens Sinumerik-Struganje PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Siemens Sinumerik-Struganje PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Predgovor

Krmilnik SINUMERIK 840D sl / 840DE sl / 828D

Easy Message (samo 828D) 21

Service Planer (samo 828D) 23

Alarmna sporočila, sporočila

Siemens AG Številka za naročanje dokumenta: 6FC5398-8CP40-3WA0 Copyright © Siemens AG 2012.

My Documentation Manager (MDM)

2.5.4 Merjenje orodja s povečavo ........................................................................................................ 76

4.4.2 Prikaz osnovnega stavka ...........................................................................................................119

5.5.1 Stranski pogled ......................................................................................................................... 174

7 Ustvarjanje programa ShopTurn............................................................................................................ 207

8.1.6 Globoko vrtanje (CYCLE83)...................................................................................................... 278

8.5.2 Prikaz konture ............................................................................................................................421

10 Večkanalna podpora.............................................................................................................................. 515

12.5 Sprememba stavka ....................................................................................................................571

16.5.1 Dodatni podatki ......................................................................................................................... 618

17.5 Ustvarjanje predlog ....................................................................................................................674

21.2 Aktiviranje programa Easy Message ........................................................................................ 725

25 Alarmna sporočila, sporočila o napaki in sistemska sporočila................................................................ 765

1.2 Operaterjeva konzola

Operacijski in prikazni elementi

Slika 1-1 Pogled operaterjeve konzole OP 010

1.2.2 Tipke operaterjeve konzole

Tipke in kombinacije tipk

* na USB-tipkovnici uporabite tipko <Home> oz. <Pos 1>

+ <NEXT WINDOW> + <CTRL>

+ <PAGE UP> + <SHIFT>

+ <PAGE UP> + <CTRL>

+ <PAGE DOWN> + <SHIFT>

+ <PAGE DOWN> + <CTRL>

+ <Kazalka desno> + <CTRL>

+ <Kazalka levo> + <CTRL>

+ <Kazalka zgoraj> + <CTRL>

+ <Kazalka zgoraj> + <SHIFT>

+ <Kazalka spodaj> + <SHIFT>

+ + <SHIFT> + <ALT> + <T>

+ + <SHIFT> + <ALT> + <T>

<ALARM> - samo OP 010 in OP 010C

<PROGRAM> - samo OP 010 in OP 010C

<OFFSET> - samo OP 010 in OP 010C

<PROGRAM MANAGER> - samo OP 010 in OP 010C

Menijska tipka za naprej

Menijska tipka za nazaj

1.3 Upravljalne plošče stroja

1.3.2 Operacijski elementi upravljalne plošče stroja

(1) Tipalo izklopa v sili

Inc <VAR>(Incremental Feed Variable)

Inc (Incremental Feed)

(6) Uporabniške tipke

(9) Krmiljenje podajanja s korekturnim stikalom

1.4 Uporabniški vmesnik

1.4.1 Razdelitev zaslona

1 Aktivno upravljalni območje in način upravljanja

Slika 1-3 Uporabniški vmesnik

1.4.2 Prikaz statusa

Prikaz statusa upravljalnega območja "Stroj"

Upravljalno območje "Upravitelj programa"

Upravljalno območje "Diagnostika"

Upravljalno območje "Zagon"

Aktivni način oz. podnačin

Podnačin "TEACH In"

Podnačin "REF POINT"

Prikazi v drugi vrstici se lahko konfigurirajo.

+ <> S tipkama <SHIFT> + <> vnesete znak za množenje.