HOTEL / APSTRAKT

literatura:
Walter A. Ruits, FAIA, Richard H. Penner,
Hotel Planing and Desiging, 1985

Walter A. Ruits, Richard H. Penner, Lawrence Adams,

Hotel Design, Planing and Development, 2005

Bao Zhi Fang, Izgradnja turistickih objekata u Jugoslaviji,

Univerzitet u Beogradu, Arhitektonski fakultet,
Poslediplomske studije, 1983
DEFINIRAWE NA PROEKTOT:

Konsenzus za celite i
predmetot na gradba e nu`en:

> Koj pazar treba da go privle~e ?

> Koja klasa i koj tip na hotel treba da bide ?
> Koi servisi i uslugi treba da gi dava ?
> Koi javni funkcii treba da gi izrazi ?
preliminarna analiza:
lista na stanbeni i op{testveni sodr`ini,
glavni sodr`ini na prihod-produkcija
Gostinski sobi:
Broj na sobi
Dimenzija na tipi~na soba/apartman
Javni povr{ini:
Arhitektonski imix
Koli~ina na preostanat prostor za du}ani
Hrana & Pijalok:
Kapacitet na sekoj restoran
Kapacitet na sekoj salon
Nivo na kvalitet i tema na sekoj od niv
Funkcionalen prostor:
Dimenzii na balskite dvorani
Koli~ina na banket sali
Drugo:
Potreba od prostor za izlagawe
Koli~ina na pogodnosti za rekreacija
Parking prostor
OSNOVNI GRUPI PROSTORII & SOODNOSI:

Tri osnovni grupi na prostorii:

stanben del + op{testven del + ekonomsko tehni~ki del.
Trite grupi na prostorii se funkcionalno povrzani vo edna celina. Sekoj hotel bez
razlika na kapacitetot, ktegorijata i tipot gi sodr`i ovie tri dela i nivnata
korelacija.

Stanben del:
sobi za gosti; ekonomsko-servisni prostorii na nivo na stanbeniot del (soba za sobarica,
~ajna kujna, ostava za postelnina); komunikacii.
Op{testven del:
vlezen hol, hotelski hol, prostorii za ishrana, programa +, vo zavisnost od tipot na
hotelot.
Ekonomski-tehni~ki del:
kujnski, pogonski, servisi, personal.

(Bao Zhi Fang, Izgradnja turistickih objekata u Jugoslaviji, Univerzitet u Beogradu,

Arhitektonski fakultet, Poslediplomske studije, 1983)
 stanben del

op{testven del ekonomsko-tehni~ki del

STANBEN KAT
Stanben kat: 65 - 85%, od
povr{inata na hotelot
{tedeweto vo proektot na poedine~niot kat se multiplicira
mnogu pati.
SLAB PLANS
(LINISKI BLOKOVI, OSNOVI SO
CENTRALEN HODNIK)

Liniskite blokovi, gi vklu~uvat primarno

horizontalnite konfiguracii, dvostran,
ednostran trakt. Varijacijata na planirawe se
odnesuvat, na geometrijata, liniska ili
prekr{ena i osnovata na jadroto.
TOWER PLANS ( OSNOVI NA KULI)

Vtora kategorija na stanbeni osnovi e

vertikalno orientirana kula. Generalno
organizirana so centralno jadro, obikoleno
so koridor i gostinski sobi. Geometrijata na
osnovata se menuva, od kvadratna,
krstasta, kru`na do triagolna.
Karakteristi~en kat:
Toyo Ito and b 720 Arquitectos of Spain,
hotel tower, Barcelona, 2010.
ATRIUM PLANS
(OSNOVI NA ATRIUMSKI TIPOVI)

Treta glavna kategorija na stanbenite konfiguracii, se

atriumski tipovi. Atriumskiot tip e povtorno voveden
od John Portman, Hyatt Regancy Atlanta hotel,
1967. Prototipovi od XIX vek se Denwer Brown
Palace, San Francisko Palace.
Atriumskata konfiguracija podrazbira koridor so
ednostrano napojuvawe, okolu
centralen dvor.
Presek:
John Portman,
Marriot Marquis
Atlanta, USA,
1985.
Osnovi:
John Portman,
Marriot Marquis
Atlanta, USA,
1985.
GOSTINSKA SOBA:
Evolucijata na gostinskata soba svedo~i kako arhitektite i menanxerite
sorabotuvaat kon dizajnirawe na podobar proizvod. Do Tremont House,
Boston, 1829, ne postoe{e hotel so privatni sobi. Inovativnata upotreba na
privatni sobi koi se zaklu~uvat stana standard za novata industrija.
 
Niz XIX vek za da ostanat kompetitivni ,vo hotelite kontinuirano se
vnesuvaat tehnolo{kite inovacii: gas, elektri~no svetlo, telefoni, elevatori,
centralno greewe, proto~na voda. Ovie inovacii kulminiraa so Hotel
Statler, Buffalo, 1908, kade za prvpat vo site gostinski sobi e vklu~ena
privatna bawa:
Karakteristi~en kat:
NUEVA DIAGONAL HOTEL,
BARCELONA, SPAIN, 2001-
Domenique Perrault
~1150 sobi
Gostinska soba:Jean Nouvel, River Hotel, New York
ISTANBUL HILTON HOTEL,
ISTANBUL, TR,
1955
SOM (Skidmore, Owings & Merrill)
+ Sedad H.Eldem,
300 sobi
Vertikalno diferencirawe na programata:
Vlezno nivo: vlezen hol, recepcija; uprava; liftovsko jadro; atrium, komercijalen del, kafe,
podol`na terasa so pogled na Bosfor
Nivo na gradina: restoran - avtonomen paviljon vo gradinata, neposredno do vodenata
povr{ina, povrzan so osnovnoto telo na hotelot; no}en bar; kujna so ekonomsko tehni~ki del;
ekonomski vlez
Katovi: stanben del, osnova so centralen hodnik
GRAND HOTEL SKOPJE (HOLIDAY INN),
SKOPJE, MAKEDONIJA,
1953/1965
Slavko Lowy
~140 sobi
Vertikalno diferencirawe na programata:
kompozicija od horizontalen + vertikalen del
Prizemje + mezanin: zaedni~ki prostorii
I-VI kat: stanben del, osnova so centralen hodnik
42nd street HOTEL
New York, 1995
ZAHA HADID
kros programirawe na stanbeniot kat (atriumska konfiguracija) + op[testveni
sodr`ini koi se insertiraat vo nego
HOTEL PRO FORMA
ORESTAD, DENMARK.
2000,
nARCHITECTS & fieldOFFICE
H=32m, 30mX40m
Hibriden program na performans, izlo`bi, hotel, kancelarii.
Gradbata se organizira kako vertikalni sekvenci na sobi + lobi.
OP[TESTVEN DEL
(PUBLIC SPACE DESIGN)
OP[TESTVEN DEL
(PUBLIC SPACE DESIGN)
OP[TESTVEN DEL (PUBLIC SPACE DESIGN)
 

● NADVORE[EN PRISTAP & VLEZOVI

● VLEZEN HOL (LOBBY)
● PROSTORII ZA ISHRANA
(IZLEZI ZA HRANA I PIJALOK)
● FUNKCIONALEN PROSTOR
● SODR@INI ZA REKREACIJA
● SIGNALIZACIJA
● (ADMINISTRACIJA)
OP[TESTVEN DEL: 6%-20%
% ja definira razlikata pome|u razli~nite tipovi
na hotel
(od 6%-buget inn >>> 20%-conference centar)
 
Cel na planiraweto i proektiraweto: javnite prostori grupirani
okolu lobito
>>> pronao|awe na razli~nite sodr`ini so minimalni
pote{kotii & ovozm`uvawe na preklopuvawe na funkciite.
Vo pove}eto hoteli za 1gostinska soba se obezbeduva
>>>0.6-0.9 m2
od povr{inata na lobito.

Lociraweto na barovite i restoranite vo vlezniot hol(lobi) e

na~in na zgolemuvawe na pojavnosta na prostorot bez
dodavawe dopolnitelna povr{ina . John Portman referira na
ovoj koncept kako shared space, vo koj mnogu
funkcii se planirani da sozdadat razli~nost ne samo vo
meriloto tuku i vo relativniot nivo na aktivnost (sukcesija,
simultanost na aktivnosti).
CELI NA PROEKTIRAWE:
□ Dimenzija na recepcijata: Obezbedite 1.8m za registracija i napla}awe,
bazirano na brojot na sobi; predvidi dve stanici za prvi 150 sobi, na sekoi 100
sobi po edna; obezbedete po{tanska//informativna stanica za sekoi 600 sobi.
□ Prostor za ~ekawe: Obezbeite, dovolen prostor pred recepcijata, za stoewe
na gostite, najmalku 6.1m bez komunikacii.
□ Assistant menager desk: ako se bara obezbedite povr{ina so tri stolici
blisku do recepcijata.
□ Stanica na portirot: postavite edna stanica vo blizinata na recepcijata i
glavniot vlez.
□ Ostava za baga`: Obezbedi ostava {to se zaklu~uva vo blizina na
stanicata na portirot.
□ Telefoni: Obezbedite javni telefoni. Min 1 na 100 sobi.
□ Signalizacija: Obezbedite informativna tabla za site funkcii i nivna jasna
signalizacija vo prostorot.
□ Opremawe: Vospostavete poseben ambient vo lobito so gri`livite i zavr{ni
obrabotki na negovite elementi.
Bazen:
Bazen za plivawe redovno se vklu~uva vo programot na hotelot. Prostorot
za bazenot treba da se odvoi od drugite op{testveni prostori.

□ Lokacija: postavete go bazenot na toj na~in da e pristapen preku

komunikacijata na gostitinskite sobi
□ Orientacija: pozicionirajte go taka da dobiva maksimalno oson~uvawe.
□ Dimenzii: ne pomal od 6 X 12m, so min 6m prostor od site strani.
□ Podr`uva~ki funkcii: obezbedite toaleti, garderobi, snek bar, prostor
za oprema.
□ Bezbednost: ne ovozmo`uvajte gwurewe. Vklu~ite slobodna povr{ina,
markirawe na povr{inata, podvodno osvetluvawe.
□ Bazen za deca, Whirlpool: vklu~ite dopolnitelni bazeni, blago
odvoeni.
□ Vnatre{ni bazeni: proektirajte podvi`en pokriv ili stakleni zidovi za
obezbeduvawe na son~eva svetlina i ventilacija.
TEN Arquitectos,
HOTEL HABITA,
MEXICO
SERVISNI (BACK-OF-HOUSE) PROSTORI
SERVISNI (BACK-OF-HOUSE) PROSTORI
 
Planirawe i proektirawe na servisni prostori se kriti~ni za
uspehot na hotelot.
10-15% od vkupnata povr{ina na hotelot.

· Priprema na hrana & skladirawe

· Priem, otpadoci & glaven magacin
· Prostor za vraboteni
· Peralna & doma}in
· In`inersko-mehani~ki prostori
Inicijalno goleminata na kujnata se vrzuva so brojot na
restoranski/banket mesta, brojot na sobi, se finalizira
so definiraweto na konceptot za hrana i pijalok.
 
Glavna kujna:
0.6m2 X restoransko mesto
0.2m2 X mesto od balska dvorana/banket
0.1m2 X mesto od cocktail lounge
0.1m2 X gostinska soba
 
Magazin za hrana i pijalok:
0.3 - 0.5 X povr{inata na glavnata kujna
Proektirawe na magacinski prostor za hrana &
pijalok:
Prostorot za ~uvawe na hrana i pijalok naj~esto e lociran vo
blizina na priemot ili kujnata. Prostorot na magazinite
aproksimativno se deli na:
· Magazini za hrana 30%
· Laddilnici za hrana 25%
· Magazini za smrznata hrana 10%
· Magazini za pijaloci 15%
· Ladilnici za pijaloci 5%
· Magazini koi ne se za hrana ( pribor, porcelan,
srebro, hartija) 15% 

Klu~no barawe e da se grupirat

site ladilnici & posebni vidovi na magazini.
ORGANIZACIJA NA KUJNA:
Termalna kujna e centralen del >>> glavna kujna
 
Glavni linii na dvi`ewe:
 
1 Linija na dvi`ewe na hrana :
magazin >>> spremawe>>>kujna>>>ofis>>>restoran

Tri linii: meso/riba/zelen~uk: ostavi&ladilnici>>>gruba

priprema>>>fina priprema>>>termi~ka priprema
 
2 Linija na dvi`ewe na ~isti & ne~isti sadovi
3 Linija na dvi`ewe na pijalok
4 Linija na dvi`ewe na otpadoci
KUJNI
(prostorii za pripremawe na hrana)

dimenzionirawe spored kapacitet za priprema na obroci (o) i tipot na restoran:

kujna za 50 (o) 100 (o) 500 (o) 1000 (o)

menza za grade`ni rabotnici

1,25 0,55 0,40 0,25

fabri~ka menza,
1,35 0,70 0,55 0,30

internat, studentski dom

1,35 0,70 0,55 0,30

gradski restorani
1,50 0,80 0,60 0,35

visoka kategorija
1,60 0,90 0,70 0,40

mle~en rest., slatkara, kafeana

0,25 0,25 0,25 /
HRANA I PIJALOK
(FOOD AND BEVERAGE OUTLETS)
RAZVIVAWE NA KONCEPT NA
HRANA I PIJALOK :
Golemite hoteli imat nekolku restorani so distinktivni temi.
Ako programot vklu~uva dva izlezi, tie se: cofy shop
(“café”); restoran. Tret izlez mo`e da bide mal specijaliziran
restoran (gourmet dining room), ~etvrtiot slatkarnica.

Mnogu koncepti na hrana i pijalok, vklu~uvat postojani

nameri hranata da se artikulira, na novi na~ini, niz izlagawe
i otvoren na~in na pripremawe. Zgolemuvaweto na
sogledlivosta i nevoobi~aenite na~ini na kombinirawe,
doprinesuva za atraktivnosta na restoranite.
Optimalen broj na mesta vo restoran i bar, varirat
vo odnos na golemina, tipot i lokacijata na hotelot.
Po~etno pravilo:

Restoran = 0.75 mesta po brojot na gostinski sobi,

Lounge = 0,5 mesta po brojot na gostinskite sobi.
Raspored na masi vo trpezarija:
Ortogonalen
2.20m X 2.42m = 5.32m2
5.32m2 : 4= 1.34m2 +
zgolemuvawe na povr{inata

>>> 1.5m2
Dijagonalen
1.70m X 1.95m = 3.31m2
3.31m2 : 4= 0.83m2 +
zgolemuvawe na povr{inata

>>> 1.0m2
Raspored na masi vo kafana:
Masa d=85cm
1.50m X 1.82m: 4= 0,68m2

>>> 0.75m2
Zuntz masa (berlinska kafana) masa 68
X 68cm

>>> 0.65m2
 
Masa d=60cm
1.25m X 1.57m: 4= 0,50m2

>>> 0.60-0.70m2
RESTORAN (KAFANA)
PROEKTANSKI CELI:
Proektanskite celi sledat od jasen i istra`en operacionalen i
pazaren koncept. Baziran na menito, operacionalnite aspekti,
tipot na servis, metod na servis na hrana & pijalok,
elementite na zabava, dizajnerite sozdavat: po`elo
raspolo`enie preku organizacijata na prostorot,
osvetluvaweto, opremuvaweto.
Proekt na hotelska kafana (koffe shop) treba da gi vklu~i slednite barawa:
□ Stanica na kasa/doma}in: Obezbedite kombinirana stanica da go
kontrolira pristapot na site sekcii na prostorot, rakuva so prijavite na gostite, i
supervizija na garderobata.
□ Odvoeni sekcii: Podelete go prostorot na dva ili pove}e prostori, taka da
sekciite mo`at da se zatvorat za vreme na niska posetenost.
□ Fleksibilna organizacija na masi: poedine~ni/grupni postavki.
□ Sedewe na {ank: Obezbedete okolu 10% od sedeweto da e na {ank.
□ Buffet/ podra~ja za izlo`uvawe: Obezbedete mesto za self- service ili
izlo`uvawe na pijaloci .
□ Servisni stanici: Obezbedete servisna stanica za sekoi 100 mesta, za kafe,
voda, pribor, ~inii.
□ Adaptabilno osvetluvawe: Obezbedite promenlivost na raspolo`enieto od
doru~ek do ru~ek.
□ Muzika vo pozadina:
□ Uniformi & grafika: Dizajnirajte ja kako komplementarna na temata ma
hotelot.
Proekt na hotelski restorani treba da gi vklu~i slednite barawa:
 
□ Vlezna sekvenca: Vospostavete foaje koe }e ja objavi atmosferata vo
restoranot
□ Maitre d’: Obezbedete edna priemna stanica na vlezot vo restoranot:
□ Fokalna to~ka: Organizirajte gi site mesta vo odnos na nekoja
fokalna to~ka, bilo da e vnatre (displej na hrana, Fontana) ili nadvor od
prostorot.
□ Podra~ja za sedewe: Organizirajte pregradi (promena na nivoto), za da
se sozdadat, odvoeni poluprivatni grupi na masi.
□ Postavki na masi: Obezbedite jasna definicija na prostorot za sedewe,
odvojuvajki gi od prostorite za cirkulacija i drugite prostori (servis,
buffet, priem).
Proekt na hotelski restorani treba da gi vklu~i slednite barawa:
 □ Izlo`uvawe na hrana: Organizirajte izlo`uvawe na hrana, blisku do
vlezot, ili centralno na sedeweto.
□ Otvoreno gotvewe: Bazirano na konceptot na hranata, obezbedete
edno otvoreno podra~je na priprema kako gril, pekara, japanska
Teepanuaki priprema.
□ Zabava: Obezbedite mala scena, dance floor ili predvidete kako
planot mo`e da se modificira za da prifati zabava, sedeweto treba da se
organizirana spored ova fokallna to~ka.
□ Stanici za servis: Razvijte diskretni stanici za servis
□ Bar ili holding bar: Obezbedete servis na pijaloci, od eden dopolnitelen
koktel lounge ili poseben holding bar ili od kujnskiot servisen bar.
□ Adaptabilno osvetluvawe: Proektirajte varijabilno svetlo za
promena na atmosvera od neformalna kon formalna (fluroscentni svetla
ne bi trebalo da se upotrebat vo nikoj slu~aj).
□ Uniformi, grafi~ki dizajn: Izbirajte gi site elementi da ja nadopolni i
zasili temata na restoranot.
EVA JIRCNA, PRAGUA
Longue bar, uithof, university campus
utreht (2001)
Proekt na lobi bar treba da gi vklu~i slednite barawa:
 

□ Vidlivost: otvoren prostor, o~igleden za hotelski gosti i

posetiteli;
□ Sedewe: opremete go barot so lounge sedewe - sofa, foteqi,
masi - ili kombinacija na lounge i bar sedewe;
□ Servis bar: obezbedete eden mal bar za servis na pijaloci so
ostava ili back-up od kujnata;
□ Zabava: specificirajte lokacija za piano, ili drugi elementi za
ograni~ena zabava;
□ Servis na hrana: razgledajte pristap za ogranii~en servis na
hrana, posebno kontinentalen doru~ek, hors d’oeurves, snack
servis.
Vtoriot izlez za pijalok e koktel longue, ~esto
vnimatelno povrzan so zabava. Razli~en od lobbi
longue, entertainment longue, e sosema
zatvoren za da go reducira visokiot nivoto na
bukata i obezbedi nizok nivo na svetlina.
Proekt na entertainment longue treba da gi vklu~i slednite barawa:

□ Vlezna sekvenca: obezbedite zatvoren pristap za akusti~na i vizuelna separacija

na entertainment longue i prostorot za cirkulacija vo hotelite.
□ Odvoeni sekcii: vospostavete distinktivni zoni za barot, zabavata/ prostor za
igra, tihata longue zona.
□ Bar ( okolu 10-25% od povr{inata na longue): postavite golem bar vidliv od
vlezot, situiran taka da gostite gi gledat izveduva~ite; obezbedete pick-up
stanica za persona lot; obezbedete ostava za barot.
□ Prostor za zabava (50-65%): razvijte, integrirana sekcija na scena, podium za
igra, sedewe, taka da najmalku polovina od gostite se involvirani vo zabavata:
dodajte platformi za podobar pogled kon izveduva~ite.
□ Longue (20-30%): predvidete odvoen prostor za sedewe, kade gostite ne treba
da se voznemireni od izvedbata.
□ Osvetluvawe: instalirajte fleksibilno osvetluvawe, kontrolirano od barot,
vklu~uvajki osvetluvawe za scenata i za podiumot.
□ Zvu~en sistem: obezbedete kompleten zvu~en sistem za izveduva~ite,
fokusiran na podiumot za igra.
Jean Nouvel
THE HOTEL
Sempacher
Strasse 14
6002 Lucerne
Switzerland

25 rooms,
including 15 suites
and 10 studios