USMERJANJA IN

USMERJEVALNI
ALGORITMI
Usmerjevanik
 Usmerjanje protokolov (IP, IPX, DecNet,
AppleTalk)
 Omogočajo delitev omrežij na
podomrežja na podlagi omrežnih
naslovov.
 Sporočila razpršenega oddajanja
(broadcast) so omejena na podomrežja.
 Omogočajo funkcije za filtriranje
prometa (varnost).
Usmerjanje
 Usmerjanje je osnovna naloga vsakega
vozlišča.
 Glede na način usmerjanja sporočila skozi
omrežje ločimo dva načina povezave:
Povezavne storitve (connection-oriented) se skozi
omrežje s pomočjo posebnega paketa vzpostavi
povezava med izvorno in ponorno postajo, naslednji
paketi sporočila nato potujejo po isti, že vzpostavljeni
poti s fiksno topologijo.
Nepovezavna storitev (connectionless-oriented),
kjer se paketi se samostojno prebijajo skozi
omrežje do ponora,lahko po različnih poteh.
Usmerjanje povezav
 Sporočilo se neposredno prenaša
od izvora do ponora - primer je
telefonsko omrežje, telefonska
centrala pa je vozlišče-povezavna
storitev:
faza vzpostavljanja zveze
faza prenosa podatkov
faza rušenja zveze
 Slaba stran –zmanjšuje
prepustnost omrežja
Usmerjanje sporočil
 sporočila se prenašajo od vozlišča do
vozlišča. To pomeni, da vozlišče sprejme
vse pakete sporočila, jih shrani in se nato
glede na njihov naslov odloči, kam jih bo
poslalo - imenuje shrani in pošlji - omrežja
navadno nudijo nepovezavne storitve.

 zmogljivi usmerjevalniki
Usmerjanje paketov
 najpogosteje uporablja - paketno omrežje.
 paketi v vozliščih ne čakajo na sprejem
celotnega sporočila, ampak vozlišče paket čim
prej pošlje naprej.
 vozlišča ne potrebujejo

velikih pomnilnih kapacitet

 zadoščajo manjši, hitri

pomnilniki –
pospeši hitrost usmerjanja.
Statični in dinamični način usmerjanja
 Učinki usmerjanja so odvisni od
trenutnega stanja v omrežju.
 Glede na fleksibilnost lahko
usmerjevalne algoritme delimo na dve
osnovni kategoriji:
Statični usmerjevalni algoritmi
Dinamični usmerjevalni algoritmi
Usmerjevalni koncept
 določi pot usmerjanja in prenos paketov
informacij skozi omrežje. Določanje poti
lahko temelji na različnih metričnih
kombinacij.
 programska oprema usmerjevalnikov
izračuna optimalno pot usmerjanja. Za
izboljšanje usmerjanja, usmerjevalni
algoritmi inicializirajo in vsebujejo
usmerjevalne tabele, ki vsebujejo
informacije o usmerjanju.
Metrika
Usmerjevalni protokoli
 Usmerjevalni protokoli:
definirajo metrične vrednosti za optimalne
usmerjevalne izračune,
vrednost, vsebino in frekvenco izmenjave sporočil
 Usmerjevalni protokol vsebuje poseben
usmerjevalni algoritem:
definirajo na kakšen način si usmerjevalniki izmenjujejo
usmerjevalne tabele. Fizikalno je to programska
oprema, ki izračuna usmerjevalne poti skozi omrežje.
 Usmerjevalniki komunicirajo eden z drugim s
pomočjo prenašanja sporočil preko protokola
TFTP.
Usmerjevalne poti se spremenijo
 Obstoječe usmerjevalne poti se lahko
hitro spremenijo. Razlogi za potrebo po
spremembi poti so lahko na primer:
izpad enega od usmerjevalnikov,
izpad vmesnika na usmerjevalniku,
namestitev novega usmerjevalnika v
omrežje,
Statični protokoli
 Najbolj pogosti primeri ročnega vnosa
usmerjevalnih informacij so v manjših
omrežjih in tam, kjer ni na voljo
alternativnih komunikacijskih poti. Za
vsako spremembo usmerjevalne poti je v
tem primeru obvezen poseg
administratorja.
Statični usmerjevalni algoritmi
 so zasnovani na povprečnih ali pričakovanih
podatkih o prometu v omrežju
Prednost dinamičnih protokolov
 Prednost dinamičnega usmerjanja pred
statičnim:
odpravi se potreba po številnih posegih
administratorja,
dosežemo veliko hitrejši odziv in
vzpostavitev nove poti zaradi hitrega in
avtomatičnega delovanja usmerjevalnih
algoritmov.
Dinamični usmerjevalni algoritmi
 Upoštevajo, da se stanje v omrežju ves čas spreminja.
 Njihova prednost je prilagodljivost trenutnim razmeram, za
kar potrebujejo sveže podatke o stanju omrežja.
 Izmenjujejo si usmerjevalni table.
 Različni algoritmi: (RIP) OSPF,…
Delitev dinamičnih protokolov
 Usmerjevalni algoritmi se ločijo po
metodah za izračun optimalne
komunikacijske poti:
algoritem, ki temelji na vektorju razdalje
(distance vector),
algoritem, ki temelji na stanju povezav (link
state).
Vektor razdalje
 Posreduje kopije usmerjevalnih tabel od
usmerjevalnika do usmerjevalnika. Na ta način
usmerjevalniki med seboj izmenjujejo
informacije o spremembah v omrežni topologiji.
 Algoritem v tem primeru upošteva dva kriterija:
razdaljo, ki nam da informacijo, kako daleč je iskano
omrežje oddaljeno od dotičnega usmerjevalnika,
vektor, ki da usmerjevalniku informacijo, v katero
smer (preko katerega vmesnika) mora poslati paket,
da bo prišel do končnega omrežja.
Vektor razdalje
Prenos usmerjevalnih tabel
 usmerjevalne informacije si izmenjuje s
sosednjimi usmerjevalniki. Ti si delijo
direktno povezana omrežja. Vmesnik, ki
je v direktno povezanem omrežju, ima
razdaljo 0.
 vsak usmerjevalnik prejme usmerjevalno
tabelo od sosednjih usmerjevalnikov. V
prejeti usmerjevalni tabeli poveča število
skokov za 1, da tabela odraža dejansko
metriko do posameznih omrežij.
Primer delovanja vektor razdalje

R1 pošlje podatke R2, da ima priključeno novo

omrežje
Preračunava pot

R2 dobi obvestilo, preračuna optimalno

pot in sporoči R1
Obnovi tabelo in jo posreduje

Preden pošlje podatke o omrežjih, ki so direktno

priključena poveča število skokov (hopov) za 1
Vaja: zapišite usmerjevalne tabele za
R1, R2, R3
Rešitev - usmerjevalne tabele

 V primeru, da usmerjevalnik izve za novo pot od sosednjega

usmerjevalnika, najprej poveča število skokov za 1, preden doda
pot v svojo usmerjevalno tabelo.
Prednosti, slabosti vektorja razdalje
 Prednosti  Slabosti
enostavna nastavitev počasna konvergenca
in vzdrževanje omejeno število
Nezahtevne po usmerjevalnikov
zmogljivosti (RAM-a in krožno pošiljanje paketov
CPU) (routing loops)
RIP (Routing Information Protocol)
 Značilnosti:
za informacijo o oddaljenih omrežjih
uporablja vektor,
za izbiro optimalne poti uporablja metriko
števila skokov,
največje število skokov je 15,
osveževanje usmerjevalne tabele se odvija
vsakih 30 sekund.
Split horizon, poison reverse
Primer konfiguracije - RIP
Rešite nalogo - usmerjevanje RIP
Vektor razdalje (IGRP in EIGRP)

 Interior Gateway Routing Protocol

(IGRP) -Cisco
 Metrika: bandwidth, delay, load and
reliability
 Osvežuje tabele vsakih 90 s.
Slabosti RIPv1 - RIPv2
 Glavna razlika
novejše
različice RIPv2
je v tem, da se
izmenjuje tudi
informacija o
omrežni maski,
ki je tako lahko
različna od
privzete.
Algoritmi, ki temeljijo na stanju
povezav (Link State Protocols)
 Značilnosti:
usmerjevalna tabela vsebuje informacije o
znanih poteh in vmesnikih,
izmenjava informacij med usmerjevalniki
poteka s pomočjo majhnih paketov LSA (Link
State Advertisement). Paketi vsebujejo
informacijo o stanju vmesnikov (povezav) ter
IP-naslovih posamezne povezave,
topološka baza se zgradi na osnovi
informacij, ki so vsebovane v LSA-paketih, ki
jih prejme usmerjevalnik
Dijkstra algoritem

Kako iz R2 do R3?
 Primer cost metrike

Nižja številka cena pomeni

boljšo metriko.
Dijkstra algoritem
 OSPF spada med bolj zahtevne usmerjevalne
algoritme. Za hitro delovanje potrebuje znatno
količino delovnega spomina in procesorske moči.
AlgoritemSPF (Shortest Path First)

 Osnova je drevo, ki predstavlja omrežno

topologijo s stališča dotičnega
usmerjevalnika. Na podlagi informacije, ki
je vsebovana v SPF-drevesu, si
usmerjevalnik zgradi usmerjevalno
tabelo. Vsakič, ko pridobi usmerjevalnik s
pomočjo LSA (Link State Advertisement)-
paketov nove podatke, algoritem SPF
ponovno izračuna optimalne poti in
osveži usmerjevalno tabelo.
Drevo SPF
Tabela SPF
V primeru sprememb
LSA sporočila
 Ko pride do spremembe omrežne
topologije, pošljejo LSA-pakete s podatki
o spremembi le tisti usmerjevalniki, na
katere je sprememba direktno vplivala.
Vsi usmerjevalniki nato osvežijo
topološko bazo, ponovno izgradijo SPF-
drevesa in izračunajo optimalne poti do
vseh oddaljenih omrežij ter osvežijo
svoje usmerjevalne tabele.
Area -SPF
Usmerjevalni protokol OSPF (Open Shortest Path First)

 Definiran v dokumentu RFC 2328.

 Bistvene značilnosti OSPF so:
za izračun optimalne poti uporablja SPF-
algoritem,
informacije o topologiji omrežja se pošiljajo
le v primeru sprememb v omrežni topologiji,
zagotavlja hitro konvergenco omrežja,
podpira spremenljivo dolžino omrežne
maske.
SPF - pregled
Designated Router (DR) in Backup
Designated Router (BDR)
Konfiguracija OSPF
 Števila procesa (process-id) je med 1 in
65535 - določi administrator.
 Area-id se nanaša na OSPF območje, v
katerem si usmerjevalniki pošiljajo LSA.
Vaja: Konfiguracije OSPF
Rešitev : Konfiguracije OSPF
Adminstrativna distanca
Usmerjevalnik izbere pot na podlagi usmerjevalnega
algoritma, ki ima manjšo administrativno razdaljo.
Avtonomni sistemi
 Avtonomni sistem (AS) lahko sestoji iz
večjega števila podomrežij, ki jih
upravlja ena organizacija v skladu s
poenoteno politiko usmerjanja. Vsak
avtonomni sistem je določen z unikatno
številko ASN.
Interni usmerjevalni protokoli
 znotraj obstoječih autonomnih sistemov:
RIP (Routing Information Protocol),
IGRP (Interior Gateway Routing Protocol),
OSPF (Open Shortest Path First).
Externi usmerjevalni protokoli

 povezujejo med seboj več autonomnih

sistemov
BGP (Border Gateway Protocol )
Interni in externi usmerjevalni protokoli
Pregled Usmerjevalnih protokolov