Professional Documents
Culture Documents
USMERJEVALNI
ALGORITMI
Usmerjevanik
Usmerjanje protokolov (IP, IPX, DecNet,
AppleTalk)
Omogočajo delitev omrežij na
podomrežja na podlagi omrežnih
naslovov.
Sporočila razpršenega oddajanja
(broadcast) so omejena na podomrežja.
Omogočajo funkcije za filtriranje
prometa (varnost).
Usmerjanje
Usmerjanje je osnovna naloga vsakega
vozlišča.
Glede na način usmerjanja sporočila skozi
omrežje ločimo dva načina povezave:
Povezavne storitve (connection-oriented) se skozi
omrežje s pomočjo posebnega paketa vzpostavi
povezava med izvorno in ponorno postajo, naslednji
paketi sporočila nato potujejo po isti, že vzpostavljeni
poti s fiksno topologijo.
Nepovezavna storitev (connectionless-oriented),
kjer se paketi se samostojno prebijajo skozi
omrežje do ponora,lahko po različnih poteh.
Usmerjanje povezav
Sporočilo se neposredno prenaša
od izvora do ponora - primer je
telefonsko omrežje, telefonska
centrala pa je vozlišče-povezavna
storitev:
faza vzpostavljanja zveze
faza prenosa podatkov
faza rušenja zveze
Slaba stran –zmanjšuje
prepustnost omrežja
Usmerjanje sporočil
sporočila se prenašajo od vozlišča do
vozlišča. To pomeni, da vozlišče sprejme
vse pakete sporočila, jih shrani in se nato
glede na njihov naslov odloči, kam jih bo
poslalo - imenuje shrani in pošlji - omrežja
navadno nudijo nepovezavne storitve.
zmogljivi usmerjevalniki
Usmerjanje paketov
najpogosteje uporablja - paketno omrežje.
paketi v vozliščih ne čakajo na sprejem
celotnega sporočila, ampak vozlišče paket čim
prej pošlje naprej.
vozlišča ne potrebujejo
pomnilniki –
pospeši hitrost usmerjanja.
Statični in dinamični način usmerjanja
Učinki usmerjanja so odvisni od
trenutnega stanja v omrežju.
Glede na fleksibilnost lahko
usmerjevalne algoritme delimo na dve
osnovni kategoriji:
Statični usmerjevalni algoritmi
Dinamični usmerjevalni algoritmi
Usmerjevalni koncept
določi pot usmerjanja in prenos paketov
informacij skozi omrežje. Določanje poti
lahko temelji na različnih metričnih
kombinacij.
programska oprema usmerjevalnikov
izračuna optimalno pot usmerjanja. Za
izboljšanje usmerjanja, usmerjevalni
algoritmi inicializirajo in vsebujejo
usmerjevalne tabele, ki vsebujejo
informacije o usmerjanju.
Metrika
Usmerjevalni protokoli
Usmerjevalni protokoli:
definirajo metrične vrednosti za optimalne
usmerjevalne izračune,
vrednost, vsebino in frekvenco izmenjave sporočil
Usmerjevalni protokol vsebuje poseben
usmerjevalni algoritem:
definirajo na kakšen način si usmerjevalniki izmenjujejo
usmerjevalne tabele. Fizikalno je to programska
oprema, ki izračuna usmerjevalne poti skozi omrežje.
Usmerjevalniki komunicirajo eden z drugim s
pomočjo prenašanja sporočil preko protokola
TFTP.
Usmerjevalne poti se spremenijo
Obstoječe usmerjevalne poti se lahko
hitro spremenijo. Razlogi za potrebo po
spremembi poti so lahko na primer:
izpad enega od usmerjevalnikov,
izpad vmesnika na usmerjevalniku,
namestitev novega usmerjevalnika v
omrežje,
Statični protokoli
Najbolj pogosti primeri ročnega vnosa
usmerjevalnih informacij so v manjših
omrežjih in tam, kjer ni na voljo
alternativnih komunikacijskih poti. Za
vsako spremembo usmerjevalne poti je v
tem primeru obvezen poseg
administratorja.
Statični usmerjevalni algoritmi
so zasnovani na povprečnih ali pričakovanih
podatkih o prometu v omrežju
Prednost dinamičnih protokolov
Prednost dinamičnega usmerjanja pred
statičnim:
odpravi se potreba po številnih posegih
administratorja,
dosežemo veliko hitrejši odziv in
vzpostavitev nove poti zaradi hitrega in
avtomatičnega delovanja usmerjevalnih
algoritmov.
Dinamični usmerjevalni algoritmi
Upoštevajo, da se stanje v omrežju ves čas spreminja.
Njihova prednost je prilagodljivost trenutnim razmeram, za
kar potrebujejo sveže podatke o stanju omrežja.
Izmenjujejo si usmerjevalni table.
Različni algoritmi: (RIP) OSPF,…
Delitev dinamičnih protokolov
Usmerjevalni algoritmi se ločijo po
metodah za izračun optimalne
komunikacijske poti:
algoritem, ki temelji na vektorju razdalje
(distance vector),
algoritem, ki temelji na stanju povezav (link
state).
Vektor razdalje
Posreduje kopije usmerjevalnih tabel od
usmerjevalnika do usmerjevalnika. Na ta način
usmerjevalniki med seboj izmenjujejo
informacije o spremembah v omrežni topologiji.
Algoritem v tem primeru upošteva dva kriterija:
razdaljo, ki nam da informacijo, kako daleč je iskano
omrežje oddaljeno od dotičnega usmerjevalnika,
vektor, ki da usmerjevalniku informacijo, v katero
smer (preko katerega vmesnika) mora poslati paket,
da bo prišel do končnega omrežja.
Vektor razdalje
Prenos usmerjevalnih tabel
usmerjevalne informacije si izmenjuje s
sosednjimi usmerjevalniki. Ti si delijo
direktno povezana omrežja. Vmesnik, ki
je v direktno povezanem omrežju, ima
razdaljo 0.
vsak usmerjevalnik prejme usmerjevalno
tabelo od sosednjih usmerjevalnikov. V
prejeti usmerjevalni tabeli poveča število
skokov za 1, da tabela odraža dejansko
metriko do posameznih omrežij.
Primer delovanja vektor razdalje
Kako iz R2 do R3?
Primer cost metrike