Scribd Logo
Upload

Welcome to Scribd!

  • Vaje DSA

    Uploaded by

    LukaLukati
    8 views11 pages

    Original Title

    vaje_DSA

    Copyright

    © © All Rights Reserved

    Available Formats

    DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd

    Did you find this document useful?

    Is this content inappropriate?

    Report this Document

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    8 views11 pages

    Vaje DSA

    Uploaded by

    LukaLukati

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    of 11

    IoT in Arduino

    Splošna arhitektura IoT:


    IoT arhitektura je osnovana na številnih senzorjih, ki izmerjene vrednosti prek majhnih in
    energijsko učinkovitih platform pošiljajo v oblak z uporabo žičnih ali brezžičnih
    komunikacijskih vmesnikov. Ti podatki se v oblaku shranijo, lahko pa tudi obdelajo in
    ponudijo končnim uporabnikom v obliki prijaznih uporabniških storitev (npr. grafični prikaz,
    obvestila po e-pošti) oz. programskih vmesnikov API, ki so na voljo razvijalcem novih storitev.
    Splošna arhitektura:

    Na vajah smo uporabili spletno platformo ThingSpeak. S to platformo smo povezali arduino s
    pripadajočimi senzorji. Da smo lahko povezali Arduino s ThingSpeak smo potrebovali
    indetifikacijske parametre:
    - identifikacija kanala (angl. Channel ID), na ta kanal smo dostavljali podatke, služi pa
    tudi kot številka kanala pri javnem dostopu (prek te številke si lahko ostali ogledajo
    podatke)
    - skrivni ključ za pisanje (angl. Write API Key), namenjen avtentikaciji Arduino plošče
    na platformi ThingSpeak
    - skrivni ključ za branje (angl. Read API Key), namenjen branju shranjenih podatkov v
    primeru, da so podatki shranjeni kot zasebni (vaši bodo javni, ta ne bo potreben!).

    ThingSpeak ponuja knjižnjico, s katero je pošiljanje podatkov na strežnik v obliki zahtev HTTP
    s programerskega stališča zelo poenostavljeno.
    Svoj kanal lahko nastavimo na javnega ali zasebnega (glede na to kateri ključ izberemo). Na
    platformi nato lahko poljubno predstavimo zbrane podatke s senzorjev. Lahko oblikujemo
    različne grafe, barvne oznake oziroma alarme,…
    HTML
    HTML oziroma na dolgo Hyper Text Markup Language je označevalni jezik pri katerem se
    preko značk in atributov, izdelujejo spletne strani. Predstavlja osnovo spletnega dokumenta.
    - Učinkovit tekst za kodiranje informacij
    - Opiše strukturo spletnih strani
    - Vsebuje serijo elementov oz. značk (značke -> atributi)
    - Pove brskalniku kako prikazati spletne elemente

    Primeri značk:
    <h1> <html> <script> <link> <metadata> <title> <p>

    CSS
    CSS oziroma na dolgo Cascading Style Sheets sp šredloge predstavljene v obliki preprostega
    slogovnega jezika. Uporablja se za oblikovanje spletnih strani.
    - Opiše kako so HTML elementi označeni
    - Skupek pravil, definiranih na razne načine in na raznih mestih
    Nekaj CSS lastnosti:
    text-color: black; (barva texta)
    align-self: center; (avtomatska poravnava, na sredino)
    background-color: blue; (barva ozadja)
    height :1000px; (višina)

    API
    Aplikacijski programski vmesnik (Application programming interface) je množica protokolov
    in orodij za izgradnjo programske opreme in aplikacij.
    Premeri APIjev, ki so na voljo v brskalniku in vplivajo na sistem izven brskalnika:
    File System API
    Network Information API
    Geolocation API
    Media Capture and Streams API
    Bluetooth API

    Načeloma so ti API varni. Je pa tudi odvisno od tega kdo je developer in kakšne permissione
    jim dodelimo.

    SVG je vektorska slika, torej omogoča spreminjanje velikosti brez izgub kvalitete, zasede
    manj prostora. Slabost SVG-ja je, da ne omogoča prikazovanja veliko podrobnosti na sliki,
    nekateri brskalniki jih ne podpirajo itd. Pri kreiranju slik za spletne strani za PC in mobile, kjer
    je potrebno resize-ati slike in pri dizajnu logotipov.
    Izdelava uporabniškega vmesnika za IoT
    Kaj je iFrame?
    iFrame je HTML značka, ki nam omogoča, da spletno stran razdelimo v različne okvirje. To lahko
    zmanjša uporabo pasovne širine, saj se ponavljajoči deli postavitve lahko uporabljajo v enem okviru,
    medtem ko je spremenljiva vsebina prikazana v drugem. V teh okvirjih lahko potem prikazujemo
    poljubne vsebine. Pogosto se uporablja za vstavljanje vsebin iz drugega vira (recimo oglas) Mora
    imeti parametre: source, height, width in style.

    Značka za iFrame je:

    iFrame lahko prikazuje vsebino iz ostalih domen oz. spletnih strani. Takrat zaupamo domeni, da ne bo
    servirala nič škodljivega. IFrame je načeloma popolnoma varen, če nadziramo njihovo vsebino.

    ThingSpeak
    Arhitektura osnovnega sistema za strežbo enostavne strani. Ta arhitektura predstavlja sistem
    preden smo dodali karkoli s ThingSpeak-om.

    Client prvo pošlje http zahtevo za spletno stran, v odgovoru mu WEB prav tako s pomočjo
    http-ja vrne stran.

    Arhitektura sistema vključno s ThinkSpeakom:


    Arhitektura, ki omogoča tudi horizontalno skaliranje pri vnosu iz IoT naprav in branju
    podatkov prek spletnih vmesnikov.

    Celotni API bi bil lahko SaaS.


    SaaS: programska oprema kot storitev.
    - Spletne aplikacije (WebApp)
    - Manjši stroški licenc
    - Vključeno vzdrževanje in nadgradnja
    Analiza prometa VoIP
    Arhitektura pri zajemu VoIP prometa s »soft« klientom:

    Postopek zajema:
    Sprožimo zajem podatkov. Na IP telefonu izvedemo klic na drug telefon (fizični oz.
    programski). Ustavimo zajemanje.
    Zajeta struktura sporočil odraža tipično kombinacijo protokolov za prenos zvoka v realnem
    času pri telefoniji IP. Z obdelavo vsebine zajetega prometa je možno dekodiranje zvočnega
    signala telefonskega pogovora. Če komunikacija ni dodatno zaščitena je to primer
    potencialne zlorabe oz. prisluškovanja pri telefoniji IP.
    Flow sequence za klic zajet s programom Wireshark:
    Protokolni sklad za govorne komunikacije v SIP VoIP sistemih:

    V “realnem” klicu moramo najprej vspostaviti SIP povezavno z redirect strežnikom, nato
    mora ta redirect strežnik vspostaviti SIP sejo s končnim uporabnikom, nato pa lahko
    vspostavimo RTP sejo in pošiljamo podatke. Promet je zajet le pri pošiljatelju, zato ni vidna
    celotna izmenjava sporočil.
    WebRTC: Analiza delovanja RTCPeerConnection
    WebRTC je brezplačen in odprtokodni projekt, ki spletnim brskalnikom in mobilnim
    aplikacijam omogoča komunikacijo v realnem času prek vmesnikov za programiranje
    aplikacij.

    Do informacij o WebRTC sejah in o arhitekturi, ki je uporabljena v konkretni seji, pridemo na


    različne načine:

    - Javascript konzola [ctrl]+[shift]+j v zavihku brskalnika, kjer poganjamo WebRTC


    aplikacijo.
    - chrome://webrtc-internals/
    - Meritve prometa z Wireshark

    Kaj so ICE kandidati in koliko različnih kandidatov »vidi« vaš brskalnik?


    - ICE so kandidati ki jih NAT uporablja za vzpostavitev povezave za VoIP. Podajajo IP in port iz
    kjer se bodo izmenjavali podatki.

    Anatomija WebRTC SDP sporočila:

    - V tem sporočilu najdemo sklope informacij:


    o global lines
    o audio lines
    o ICE candidates
    o ICE parameters,…

    Primerjajte dogajanje v glede na povezavo me dvema različnim računalnikoma in komentirajte


    ugotovitve. Narišite arhitekturi komunikacije (lokalna omrežja, javna omrežja, NAT, konkretni IP
    naslovi, ….) v primeru ločenih računalnikov in povezovanja na istem računalniku.

    Primer dveh ločenih računalnikov:


    V primeru povezave na samega sebe:
    LoRa in The Things Network
    Namen vaje je vzpostavitev sistema za zajem parametrov okolice ter njihov prenos v okolje The
    Things Network (TTN) s komunikacijsko tehnologija LoRa. Vajo opravljate na daljavo z opremo v
    prostoru NetLab. Za povezljivost do že pripravljene in priključene opreme na računalnik na FE
    uporabite povezavo OpenVPN in oddaljeni dostop TightVNC Viewer po navodilih v eFE.

    Arhitektura LoRaWAN in omrežja TTN


    The Things Network (TTN) je odprto LoRaWAN omrežje, ki se postavlja, širi in vzdržuje v
    okviru širše zainteresirane skupnosti. V letu 2020 je število LoRaWAN prehodov (angl.
    gateways) v 147 državah preseglo 10.000, z njimi pa posamezniki ali organizacije omogočijo
    nizko energijsko komunikacijo z napravami IoT z LoRa komunikacijskim modulom. Celotno
    omrežje TTN deluje kot en LoRaWAN operater, zato se lahko naprave IoT povezujejo na
    kateri koli prehod.

    Arhitektura povezljivosti senzorjev do platforme TTN in možnost uporabe v oblaku


    shranjenih podatkov v aplikacijah:
    Odjemalec Tor in delovanje sistema
    Tor je sistem za anonimen dostop do spleta. Omrežje Tor je prekrivno omrežje (angl. Ovelay
    network), ki ga sestavljajo vozlišča Tor (relay) in odjemalske aplikacije (Tor browser). Z rabo
    odjemalca Tor prek omrežja Tor se prikrije naslov IP, s katerim spletni odjemalec komunicira
    s spletnim strežnikom. Na ta način Tor omogoča anonimnost oz. zasebnost pri dostopu do
    spletnih storitev
    Če pogledamo IP naslove v Tor in navadnem brskalniku vidimo, da sta različna. Prav tako je
    drugačna GEOlokacija.

    Sekvenca vozlišč:

    Če refreshamo/z ukazom »new tor circuit« zahtevamo novo pot. Tor nam dodeli nova
    vozlišča, le Guard je vedno isti.

    Razlika med vozlišči (internal) relay, exit relay in bridge relay:


    - Bridge relay je relay, ki ni v listi Tor direktornih serverjih. Internal relay so relayi, ki se
    povezujejo med sabo v tem omrežju. Exit relay je končni relay, pri katerem izstopijo
    podatki iz TOR omrežja
    - Internal relay povezuje vozlišča med seboj
    - exit relay je končno vozlišče pred uporabnikom (tukaj podatki izstopijo iz Tor
    omrežja)
    - Bridge-i so vstopna vozlišča z neznanim IP naslovom (sicer so znani)

    Na spodnjem grafu vidimo, da je več vozlišč kot je usmerjevalnikov:

    You might also like