Obrazovni Refleksi

1/2005
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO BUREAU FOR DEVELOPMENT OF EDUCATION
Impresum
Spisanie za teorijata i praktikata vo vospitanieto i obrazovanieto Izdava~ Biro za razvoj na obrazovanieto ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje Izdava~ki sovet Julija Dimitrova, pretsedatel Anica Aleksova, zamenik-pretsedatel Lirie Rexepi, sekretar prof. d-r Murat Murati Mite Stefanovski Fadiq Veapi Rodna Stoilevska Trajko Jovanovski Redakcija Vase Man~ev, urednik Gorica Mickovska, zamenik-urednik Bojana Naceva Fatmir Sulejmani Marija Nikolova Zekir Kadriu Trajko Jovanovski Gordana Doneva-Atanasoska Blagoja Trajkovski Za izdava~ot ]amil Xeladini, direktor Lektura i korektura Suzana Stojkovska
Obrazovni refleksii
Tehni~ki urednik i kompjuterska grafika Svetlana Stoj~eva
Adresa na redakcijata ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje
Tira`: 550 primeroci
Pe~ateno vo: A.D. Pe~atnica Kiro Dandaro Za{titno dru{tvo - Bitola
Sodrìna
Aktuelnosti
Contents
Aktualities
d-r Sime Arsenovski: Modeli na u~ewe izrazeni niz interakcijata pome|u u~enikot, nastavnikot i predmetot na u~eweto Mihajlo Popovski; Ana Mickovska; Maja Simonovska: Igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe kon sou~enicite kaj sedmooddelencite d-r Nexat Abazi: U~enikot kako faktor vo nastavata Boce Mitrevski: Analiza na nekolku u~ebnici po fizika za osmo oddelenie od aspekt na pra{awata i kvalitativnite zada~i vo u~ebnicite i rabotnite tetratki m-r Violeta Milenkovska: Menaxerskata funkcija kontrolirawe vo osnovnite u~ili{ta
7 18 27 32 42
d-r Sime Arsenovski: Learning models expressed through interaction among the student, the teacher and the Subject of learning Mihajlo Popovski; Ana Mickovska; Maja Simonovska: Playing video games and the aggressive behavior toward the classmates with the seven graders d-r Nexat Abazi: The pupil as a factor in teaching Boce Mitrevski: Analysis of several physics text-books for eight grade from aspect of questions and qualitative items in the text-books and work books m-r Violeta Milenkovska: Managerial function inspection in elementary schools
Od praktikata Petre Nanevski: Vlijanieto na estetskoto ureduvawe na u~ili{teto vo gradeweto na kulturata za ìveewe Sneàna Hristova: Berzata na idei za izveduvawe na nastavata vo osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija
From the Teaching Practice
49 59
Petre Nanevski: The influence of the esthetic arrangement of the school in building culture of living Snezana Hristova: Exchange of ideas for the teaching process in elementary education in Republic of Macedonia
Sodrìna
Ilija Le{kovski; Liljana \or|ioska: Model na organizirawe nastava vo priroda d-r Liljana Ivanova Apostolova-Politova: Ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika Stoj~e Mitevski: Singularna integralna ravenka so jadro samo funkcija od t i beskone~ni granici na integracija Sofija Cvetanovska; Menka Pavleska; Slavica Stefanovska: Analiza na pogre{nite odgovori na testot spored karakteristikite na znaewata po biologija Nikola Zoroski: Za dopolnitelnata nastava od 10-ti do 20-ti juni
Obrazovni refleksii
65 72 78 82 90
Ilija Leshkovski; Liljana Gjorgiovska: Model of organizing teaching in nature d-r Liljana Ivanova Apostolova-Politova: Evaluation of student s achievements in mathematics Stojce Mitevski: Singular integral equation with nucleus only function of t and endless borders of integration Sofija Cvetanovska; Menka Pavleska; Slavica Stefanovska: Analysis of wrong test answers according to the characteristics of the knowledge in biology Nikola Zoroski: For the supplementary teaching from 10-th to 20-th June Information Gjorgji Kosev: New editions from the field of civic education Boce Mitrevski:
Informacii \or|i ]osev: Novi izdanija od oblasta na gra|anskoto obrazovanie Boce Mitrevski: 2005 - Svetska godina na fizikata Ana Mickovska: Prikaz na zbornikot 30 godini Institut za psihologija Golubina Gor|ievska; Mika Ilieva: Za modelite na sledewe i stru~na poddr{ka na gra|anskoto obrazovanie vo Holandija
95
100 2005 World year of physics

of collection 103 Presentation psychology Ana Mickovska: 30 years Institute for
108 For the models of monitoring and professional supoport

of the civic education in Netherlands
Golubina Gorgjievska; Mika Ilieva:
1/2005
Obrazovni refleksii
Aktuelnosti
Aleksandar Jovanovski Vqubeni, maslo, 6o h 50
1/2005
Obrazovni refleksii
Aktuelnosti
MODELI NA UÊWE IZRAZENI NIZ INTERAKCIJATA POME\U UÊNIKOT, NASTAVNIKOT I PREDMETOT NA UÊWETO
d-r Sime Arsenovski
definicija jasen. No, problem pretstavuva bihevioristi~kiot tip na znaewe {to se steknuva vo u~ili{tata vo koi se primenuva pedago{kiot model denes uspe{en vo uspe{nite zapadni op{testva. Vrz osnova na analizata na interakciite vo informacionite tekovi vo implementaciite na ovoj pedago{ki model vo Republika Makedonija, za razlika od uspe{nite implementacii se konstatira deka na modelot vo Republika Makedonija mu nedostasuvaat dopolnitelni izvori na informacii. Takvi izvori se Internetot, multimediskite sistemi, spisanijata, televiziite itn. Vo slu~ajot, vo Republika Makedonija ponudata na vakov vid informacii e skromna ili ne postoi, a kako posledica na jazi~nite barieri na{ite u~enici ne se vo mo`nost da koristat kvalitetni dopolnitelni izvori za konstruirawe na svoite znaewa od konstruktivisti~ki tip. Ponatamu se pretstaveni najsoodvetnite izvori na informaciite multimediskite obrazovni sistemi. Vo uslovi na objektivna ograni~enost za koristewe na multimediskite sistemi za u~ewe kako posledica od potrebata da se poseduva kompjuter, i kvalitetnite pe~ateni materijali kako podmnoèstvo na multimedijalnite sistemi moàt da bidat dopolnitelen izvor na informacii. Kako re{enie so koe }e se podobri neadekvatnata pozicija na u~enicite od povisokite oddelenija na osnovnoto i srednoto obrazovanie se predlaga zbogatuvawe na informacionata ponuda.
VOVED Vo ovoj trud se prezentirani osnovite na sovremenite obrazovni teorii biheviorizmot i konstruktivizmot kako ekstremi na oskata na teoriite za u~eweto. Pretstaveni se i osnovnite pedago{ki modeli izrazeni niz vidot na interakciite pome|u u~enikot, u~itelot i predmetot na u~eweto. Definirani se tri modeli nare~eni v~era, denes i utre. Ovie prikazi se rezultat na pove}egodi{no izu~uvawe na avtorot i tie kako posebni trudovi se prezentirani na pove}e me|unarodni nau~ni konferencii. Ponatamu e napravena procena na obrazovniot sistem vo Republika Makedonija od aspekt na primenata na prethodno definiranite obrazovni modeli i primenata na obrazovnite teorii. Vrz osnova na ovaa analiza se konstatira deka bez ogled na pedago{kiot model {to se primenuva, znaeweto {to u~enicite vo osnovnoto i srednoto obrazovanie go steknuvaat e, glavno, od bihevioristi~ki tip. Inaku, ova znaewe go karakteriziraat nizok procesira~ki kapacitet na u~enicite i izvr{uvawe na simplificirani zada~i so toa znaewe. Ova e mo`nata pri~ina i za lo{ite ocenki za znaeweto na u~enicite od Republika Makedonija objaveni od UNICEF minatata godina. Pri~inata za bihevioristi~kiot tip na znaeweto na u~enicite za pedago{kiot model v~era e po
1/2005
Aktuelnosti
PSIHOLO[KI TEORII ZA UÊWETO Denes u~eweto se prifa}a kako priroden proces. No, kolku i ednostavno da izgleda toj proces, postoeweto na brojni definicii i teorii za u~eweto ni ukaùva na negovata kompleksnost. Va`no e da se sogleda deka intervenciite vo procesot na u~eweto moàt da vlijaat na razli~ni na~ini. Nivoto na intervenciite, kako i nivnite formi gi opredeluvaat razli~nite teorii za u~eweto. Ovie faktori pomagaat da se izdvojat mnogute razli~ni teorii. Do denes se izdiferencirani tri fundamentalno razli~ni koncepti za prirodata na u~eweto i za toa koi se svojstvata, odnosno prirodata na u~eweto. Ovie pristapi ne samo {to ja objasnuvaat pojavata u~ewe, tuku, isto taka, tie davaat svoe viduvawe za su{tinata na znaeweto. Tie tri osnovni pristapi ili psiholo{ki teorii se biheviorizam, kognitivizam i konstruktivizam. Ekstremite od spektarot na teoriite za u~ewe se biheviorizmot i konstruktivizmot. Biheviorizmot i konstruktivizmot se pove}e koncepti (metateorii) koi vo sebe obedinuvaat pove}e teorii. Teoriite davaat objasnuvawe za toa kako se odviva procesot na zdobivawe so znaewe i kakva treba da bide intervencijata (alatki, u~iteli)1 vo toj proces. Va`no e da se zabeleì deka i pokraj toa {to postojat golem broj razli~ni teorii, generalno tie, pove}e ili pomalku, pripa|aat na eden od ovie pristapi, odnosno ja poddrùvaat principielnata ideja opi{ana vo soodvetniot pristap. BIHEVIORIZAM Biheviorizmot obi~no se referencira kako naloèna instrukcija. Glaven akcent na biheviorizmot se perceptivnite indikatori na u~eweto. Vo fokusot na biheviorizmot e nabquduvaweto na ~ovekovoto odnesuvawe. J. B. Votson, osnova~ot na
1
Obrazovni refleksii
biheviorizmot, go definira u~eweto kako sekvenca na stimulira~ki i rezultira~ki akcii vo nabquduvani pri~insko-posledi~ni odnosi. Primerot na bihevioristite za klasi~na uslovenost go demonstrira procesot vo koj ~ovekot u~i da reagira na neutralni stimulatori na takov na~in {to normalno bi bil povrzan so neuslovenite stimulatori. Primerot {to ~esto se citira so klasi~nata uslovenost e slu~ajot na ku~eto na Pavlov. Eksperimentot na Pavlov go razgleduva digestivniot proces kaj ìvotnite. Vo sproveduvaweto na eksperimentot, Pavlov zabeleàl deka ku~eto reagiralo koga slu{alo yvon~e. Ova se slu~uvalo poradi toa {to ku~eto nau~ilo da gi povrzuva negovite neusloveni stimulatori (obi~no hraneweto) so neutralnite stimulatori na yvoneweto na yvon~eto spojuvaj}i gi so procesot na jadewe. Votson veruval deka stimulite {to lu|eto gi primaat moàt da bidat generirani vnatre{no (na primer, gladot) ili nadvore{no (na primer, vrevata). B.F.Skiner (B. F. Skinner) go pro{iruva ova spored nego dobrovolnoto ili avtomatskoto odnesuvawe e ili zajaknato ili oslabnato od prisustvoto na nagradata ili na kaznata. Novoto u~ewe se pojavuva kako rezultat na pozitivnoto zasiluvawe, a starite {emi na odnesuvawe se napu{taat kako rezultat na negativnoto zasiluvawe. Primenata na uslovnite operandi vo u~eweto e ednostavna i direktna. Predavaweto e zbir od odredeni zajaknuvawa od koi u~enicite u~at. Tie u~at bez predavawe vo nivnata prirodna sredina, no u~itelite podgotvuvaat specijalni na~ini {to go pravat u~eweto ekspeditivno, pottiknuvaj}i go odnesuvaweto {to inaku bi bilo bavno, odnosno go pravat sigurno odnesuvaweto {to inaku nikoga{ ne bi se pojavilo. Spored ovoj koncept, kompleksnoto u~ewe bi moèlo da se postigne so pomo{ na proces na davawe pozitivno ili negativno zasiluvawe niz sukcesivnite nivoa na obrazovanie, na toj na~in oblikuvaj}i go odnesuvaweto na subjektot vo nasoka na baranoto odnesuvawe. Detalniot pregled na tradicionalnite pristapi
Pod op{tiot naziv u~itel vo tekstot se podrazbira lice koe u~estvuva vo procesot na u~eweto kako olesnuva~, pomaga~, voditel i sli~no. Taa uloga ja imaat, na primer, instruktorite, nastavnicite, profesorite i drugi.
1/2005
Obrazovni refleksii
kon u~eweto, koristeni so godini, go otkriva mo}noto vlijanie {to bihevioristite go imale (i s# u{te go imaat) vrz u~eweto. Konceptot na nametnati instrukcii, kade {to u~itelot im go obezbeduva znaeweto na studentite e odli~en primer na bihevioristi~kiot model na u~ewe. Koristeweto na ispitite za da se izmeri opservabilnoto odnesuvawe pri u~eweto, koristeweto na nagrada ili kazna vo u~ili{nite sistemi site tie se ponatamo{ni primeri na bihevioristi~koto vlijanie. Pridobivkite od teoriite za u~eweto na bihevioristite i nivnite predavawa se odli~no dokumentirani, a se manifestiraat so kreirawe sistematski pristap vo u~eweto koj e pogoden za implementacija vo organizirani sistemi za u~ewe. KOGNITIVIZAM Ovoj koncept vremenski nastanal po biheviorizmot niz nabquduvaweto na navikite i odnesuvaweto na u~enikot, no samo kako indikator na toa {to se slu~uva vo glavata na u~enikot. Sprotivno na biheviorizmot, kognitivnite psiholozi go poistovetuvaat u~eweto so mentalnite procesi vo mozokot. Bihevioristite ne go negiraat postoeweto na ovie mentalni procesi, tuku go priznavaat nivnoto postoewe kako neopservabilna indikacija na u~eweto. Dodeka bihevioristi~kite pogledi se koncentriraat na istraùvaweto na zabeleìtelnite nadvore{ni promeni vo odnesuvaweto na organizmite (lu|e, ìvotni) {to rezultiraat po nivnoto izloùvawe na razli~ni stimuli (zasiluvawe, kazna, izve`buvawe itn.), kognitivisti~kiot pristap ja istraùva oblasta {to e nedostapna za bihevioristi~kite eksperimenti. Kognitivistite gi istraùvaat vnatre{nite promeni vo glavite na u~enicite. Vo kognitivnite teorii znaeweto e nabquduvano kako simboli~no, mentalna konstrukcija vo mislite na individuata, a u~eweto stanuva proces na predavawe na tie simboli~ni pretstavuvawa na memorijata kade tie moàt da se obrabotat. Znaeweto se nabquduva kako opredeleno i apsolutno, isto kako i vo bihevioristi~kiot pristap. KONSTRUKTIVIZAM
Aktuelnosti
Teoriite za u~eweto na konstruktivistite se obiduvaat da go korigiraat ona {to teoriite za u~eweto na bihevioristite i kognitivistite ve}e go imaat vospostaveno so fokusirawe na motivacijata i mo`nosta na lu|eto samite da si go konstruiraat znaeweto. Spored ovaa teorija, bihevioristi~kiot pristap e premnogu baziran na u~itelot i na naveduvaweto (instrukcijata) {to toj go dava, a kognitivisti~kiot se zanimava so simbolikata vo opi{uvaweto na soznava~kite procesi. Za razlika od ova, konstruktivistite go zamisluvaat obrazovniot sistem kako proces na spojuvawe na celni ve{tini so {to se ve}e iskuseni primerocite. Osobeno e izrazena kritikata na konstruktivizmot vrz bihevioristi~kata teorija za u~eweto okolu bihevioristi~kata implikacija deka znaeweto e odvoeno od ~ove~kiot um i deka toa mora da mu se prenese na u~enikot na u~itelski baziran pristap. Ova e fundamentalno sprotivno na konstruktivisti~kata teorija za u~eweto. Spored konstruktivisti~kata teorija, site lu|e imaat mo`nost da konstruiraat znaewe vo nivnite sopstveni mozoci niz procesot na otkrivawe i re{avawe problemi. Pro{iruvaweto na ovoj proces, do {to moè da se dojde po priroden pat, bez struktura i u~ewe e glavniot faktor me|u onie koi ja forsiraat ovaa teorija. @an Pijaè go nabquduval ~ovekoviot napredok vo progresivni stadiumi na kognitivniot razvoj. Negovite ~etiri nivoa, niz koi se napreduva do stadium na vozrasni lu|e, gi karakteriziraat kognitivnite sposobnosti neophodni vo sekoj stadium za da se konstruira znaeweto za nivnata okolina. Spored ovoj pristap, nie go konstruirame na{eto znaewe za svetot preku interakcija so nego (preku interakcija so okolinata). Znaeweto ne e odnapred preddefinirano, nitu e vtisnato kako rezultat na dejstvoto na nadvore{nite stimuli, tuku e konstruirano i potvrdeno preku interakcijata so okolinata. Spored Sejmur Papert, psiholog i postojan kriti~ar na metodite na bihevioristi~koto u~ewe, cen-
1/2005
Aktuelnosti
tralna uloga vo konstruktivizmot ima idejata za mentalna konstrukcija. U~eweto, spored konstruktivistite, e pra{awe na motivirawe na individuata da si dodade novo zna~ewe na postojnoto znaewe i iskustvo. Duri e dovedena vo pra{awe vrednosta na instrukcijata kako takva: sekoj akt na u~ewe go odvojuva u~enikot od {ansata za otkrivawe, ne e kategori~ki imperativ protiv predavaweto, no e paradoksno izrazeno potsetuvawe toa postojano da se proveruva. No, ne odej}i do ekstremnata implikacija na konstruktivizmot, predavaweto ne e potpolno ukinato bidej}i e minimalisti~ko celta e da se predava na takov na~in za da se proizvede najmnogu u~ewe so najmalku predavawa. Se razbira, ova ne moè da bide postignato samo so ednostavno reducirawe na koli~inata na predavawata, a s# drugo da ostane nepromeneto. Isto taka, spored niv, procesot na predavawe ne treba premnogu da se fokusira na individualnata, tuku treba da se posveti vnimanie i na grupnata rabota. Dene{nite pomestuvawa vo praktikata na u~eweto moàt da se sogledaat niz slednite trendovi vo obrazovnite procesi: od linearno kon hipermedija; od instrukcija kon konstrukcija i otkrivawe; od obrazovanie fokusirano na u~itelot kon obrazovanie fokusirano na u~enikot; od u~ewe preku apsorbirawe na materijalot kon u~ewe kako da se snao|a i kako da u~i; od u~ili{te do u~ewe koe trae cel ìvot; od eden na~in na u~ewe koj e ist za site kon adaptibilen na~in na u~ewe; - od u~eweto kako tortura kon u~eweto kako zabava; od u~itelot kako transmiter na znaeweto kon u~itelot kako ~ovek {to pomaga i olesnuva pri procesot na u~eweto. Celta decata da stanat motivirani u~enici, kriti~ki nastroeni misliteli i re{ava~i na problemi moè da se postigne samo so takva forma na u~ewe {to mu obezbeduva na u~enikot neophodni alati za da u~estvuva i da se priklu~i vo procesot na u~eweto.
Obrazovni refleksii
ODNOSOT ME\U ZNAEWATA I TEORIITE ZA UÊWETO Ne moè da se kaè deka nekoja od teoriite za u~eweto e pogre{na, bidej}i sekoja od niv se bazira na oddelni momenti vo u~eweto i nudi soodvetni preporaki za toa kako da se dizajniraat obrazovnite materijali, obrazovnite metodi i, generalno, obrazovniot proces od aspekt na momentot {to go prou~uva. So drugi zborovi, primenata na edna teorija dava podobri rezultati od drugite vo opredelena oblast vo zavisnost od vidot na znaeweto {to e potrebno u~enikot da go dostigne. Na slikata 1 e dadena sporedba na trite koncepti vo spektarot na teoriite za u~ewe vo odnos na toa kakvo znaewe moè da se dostigne. Za izvr{uvawe posloèni zada~i, kade {to e potrebna povisoka procesira~ka mo}, podobri rezultati davaat konstruktivisti~kite teorii. Od druga strana, obratno od toa, za dostignuvawe znaewa {to se so poniska procesira~ka potreba dobri rezultati dava i bihevioristi~kiot pristap. Kognitivnite teorii se nekade vo sredinata.
Nivo na sloènost na zada~ite {to treba da gi vr{i
Konstruktivizam Kognitivizam Biheviorizam
Nivo na kognitivno procesirawe Slika 1. Odnosot pome|u sloènosta na zada~ite na u~enicite i teoriite za u~eweto so ~ija primena moàt da se podgotvat za nivno izvr{uvawe
PEDAGO[KI MODELI Za da se opi{e istoriskiot razvoj na obrazovanieto, nezavisno od toa kakov pristap bi bil koristen, mora da se naglasi deka su{tinata na opi{uvawata se odnesuva na interakcijata pome|u u~itelot,
10
1/2005
Obrazovni refleksii
u~enicite i predmetot na u~eweto. Vo ovaa smisla, moàt da se izdvojat tri modeli {to go ilustriraat hronolo{kiot razvoj na interakcijata me|u involviranite strani.
Iskustvo U~itel U~itel
Aktuelnosti
Znaewe
Predmet
U~enik
U~itel
U~enik
Slika 3. Model v~era
Slika 2. Odnosot me|u trite faktori na obrazovanieto
Strukturata i razvojot vo op{testvoto zaedno so negovite politi~ki dimenzii imaat va`no vlijanie vo nastanuvaweto i aktuelnosta na modelite, kako i na tranziciite me|u niv. MODEL VÊRA Ovoj model moè da se nare~e paradigma na verbalnata tradicija. Toj ja objasnuva interakcijata me|u u~itelot, u~enicite i materijata za u~ewe (sodrìnata) gledana od obrazovno u~itelskata tradicija na minatoto. Kaj ovoj model, u~itelot gi poseduva celoto znaewe i iskustvoto i toj samostojno odlu~uva na koj na~in toa treba da se prenese. Osnovnata karakteristika na ovaa situacija e verbalniot tek {to od u~itelot se naso~uva kon u~enicite (predavawe). Ovie interpersonalni relacii me|u involviranite strani se prirodna posledica na karakteristikite na op{testvoto vo minatoto, vo koe dominiraat razlikite pome|u avtoritetite i prose~nite gra|ani. Kako posledica na relativno skromnata brzina na op{testveniot razvoj, u~itelite se tie {to go poseduvaat celokupnoto znaewe.
Eden u~itel, na primer po geografija, znae s# za zemjite vo Evropa, Severna Amerika ili Azija. Ponatamu, toj uspeva da ja odrùva svojata baza na personalno znaewe so najnovi informacii bez pogolemi problemi. U~enicite imaat uloga vo procesot na u~eweto na priemnici na znaeweto, no bez kakvi bilo o~ekuvawa ili nade` za poinakva uloga i aktivno u~estvo vo procesot na prenesuvaweto na znaeweto. O~igledno e deka u~itelot e odgovoren za prenesuvaweto na znaeweto odnosno za u~eweto. Komunikacijata e ednonaso~na. Obrazovnite interakcii moàt da se sporedat so metafora na edno frizbi: fa}a~ot go fa}a diskot {to ja ima istata forma kako i koga ja napu{til rakata na frla~ot. Sli~no na toa, tradicionalnoto obrazovanie se obiduva da frli materijali kaj u~enicite so intencija tie niv da gi primat i apsolviraat vo edna koherentna forma, identi~na so onaa na u~itelot ili na pisatelot na knigata. U~itelite {to go poddrùvaat ovoj metod na isporaka na generalnata informacija svojata pozicija ja argumentiraat so stavot deka znaeweto e generalno, proceduralno i univerzalno. So cel da se potvrdi vakvata pozicija, nastavniot ~as e ispolnet so mnogu specijalno dizajnirani aktivnosti. Samite modeli i hipotezite {to se obrabotuvaat se razvieni od eksperti, a diskusiite, aktivnostite
1/2005
11
Aktuelnosti
i eksperimentite se vnimatelno dizajnirani so cel da gi vodat u~enicite do to~niot odgovor. Kaj ovoj model ako u~enikot moè da povtori eden ekspertski model ili modelot na u~itelot pri testiraweto, toga{ toa zna~i deka toj go razbira gradivoto. Za àl, na konceptot mu nedostasuvaat vnatre{na kompaktnost i povrzanost so ne{tata {to u~enikot ve}e gi znae. MODEL DENES Trgnuvaj}i od nedostatocite na modelot v~era, razvien e nov koncept {to moè da se ozna~i kako paradigma na sega{nosta. Vo ovoj koncept u~itelot s# u{te ima centralna uloga i glavniot del od komunikacijata se bazira vrz negovoto znaewe i iskustvo. No, ovoj pat komunikacijata e vo dve nasoki i se odviva pome|u u~itelot i u~enicite, kako i pome|u samite u~enici. MODEL UTRE
Obrazovni refleksii
Na ovoj model moè da se konstatira edna esencijalna razlika vo odnos na prethodnite dva modeli. Bazata na znaeweto e postavena vo centarot, a ulogata na u~itelot i na u~enicite e podednakvo va`na vo procesot na u~eweto. Komunikacijata pome|u u~itelot i bazata na znaeweto (sostavena od razli~ni elektronski mediumi i multimediski formi) e dvostrana. No, ovozmoèna e dvostrana komunikacija i me|u u~itelot i u~enicite, kako i me|u samite u~enici. Vo sporedba so drugite dva modeli, generalnata ideja e, kolku {to e mo`no pojasno, odgovornosta za u~eweto da se pozicionira na u~enicite. Soglasno so toa, ovoj model bara va`ni promeni vo ulogata i vo odnesuvaweto i na u~itelot.
Slika 4. Model denes
Slika 5. Model utre
Odgovornosta e pove}e razgrani~ena. Dvete strani i u~itelot i u~enicite se odgovorni ili doìvuvaat opredelen vid odgovornost za segmenti od procesot na u~eweto. Prifa}aweto na avtoritetite e namaleno vo sporedba so modelot v~era. Ovoj model e osnova na obrazovnite sistemi vo razvienite i uspe{nite zapadni op{testva.
Ponatamu, se bara to~no odredena potvrda vo pogled na tehnolo{kite kapaciteti i ograni~uvawata, so cel procesot na u~ewe da se ispolnuva vo soodvetnite nasoki. U~itelot reagira pove}e kako katalizator ili konsultant na u~enicite, izlagaj}i pritoa predlozi i soveti naso~eni kon pretstavuvaweto na faktite za toa kade (vo literaturata, vo multi-
12
1/2005
Obrazovni refleksii
mediskite mediumi itn.) }e najdat informacija i kako da se postigne u~eweto, no, po potreba, na u~enicite im go stava na raspolagawe i svoeto znaewe i iskustvo. PEDAGO[KITE MODELI IMPLEMENTIRANI VO OBRAZOVNIOT SISTEM VO RM Postojna sostojba Kako posledica na pove}egodi{niot koncept na visoka organiziranost na obrazovanieto i obrazovnite institucii vo Republika Makedonija, osobeno na poniskite nivoa osnovnoto i srednoto obrazovanie, evidentna e zastapenosta na konceptot na bihevioristi~kata tradicija vo u~eweto. U{te eden biten moment se i izrazenite ekonomski te{kotii na dràvata {to se manifestiraat so namaleno finansirawe na u~ili{tata {to kako posledica ima nizok stepen na nivna tehnolo{ka opremenost, od edna strana, i slaba edukacija na nastavniot personal vo duhot na reformite kon konstruktivisti~kata tradicija, od druga strana. Zatoa i ne treba da ~udi {to nivoto na znaewata so koi raspolagaat u~enicite vo Republika Makedonija od strana na soodvetnite tela na Organizacijata na obedinetite nacii minata godina be{e oceneto kako mnogu nepovolno. Nesporno e deka u~enicite vo Republika Makedonija vloùvaat golem napor vo sovladuvaweto na nastavnite gradiva {to stojat pred niv, no fakt e deka e pogre{en na~inot na koj e akumulirano toa znaewe. U~eweto, kako posledica na bihevioristi~ki koncept baziran na nagrada ili na kazna, ima za cel repeticija. Vaka dobienoto znaewe ne e dovedeno vo kontekst so negovata primena nitu, pak, vo korelacija so drugite znaewa. Toa ne se sozdalo niz procesot na prenesuvawe na novi informacii i povrzuvawe so postojnoto znaewe so koe raspolagaat u~enicite, tuku e dobieno vo organizirana forma kako naloèna instrukcija. Na~inot na steknuvawe na vakvite znaewa na u~enicite im obezbeduva izvr{uvawe na zada~i so nizok procesira~ki kapacitet. Ottuka, vrednosta na znaewata e namalena, pa i ocenkite od nezavisnite institucii se takvi. Modelot na u~eweto zastapen vo
Aktuelnosti
osnovnite i srednite u~ili{ta vo Republika Makedonija se bazira, glavno, na modelot na minatoto a znaewata moàt da se kategoriziraat kako bihevioristi~ki (sl. 5). Vo poslednata decenija zabeleìtelni se naporite {to dràvnite institucii gi vloùvaat za reformi na obrazovanieto, osobeno niz proekti poddràni od nadvore{ni institucii kako {to se Evropskata unija (Phare), Institutot Otvoreno op{testvo, razli~ni humanitarni organizacii itn. Moàt da se zabeleàt kvalitativni promeni vo nastavniot proces vo onie u~ili{ta {to bile predmet na nekoja od programite za reforma. Ovie promeni, glavno, se vo nasoka na povisoka interaktivnost vo nastavniot proces i toa kako na relacijata u~itel-u~enik, taka i na relacijata u~enik-u~enik. Vakviot koncept, vo osnova, e konstruktivisti~ki i e vo nasoka na podobruvawe na kvalitetot na znaewata {to u~enicite vo ovie u~ili{ta gi steknuvaat. Ovie u~ili{ta se razvivaat vo nasoka na implementacija na modelot denes, a so toa i kvalitetot na znaewata na u~enicite raste i im obezbeduva povisoka procesira~ka mo} i sposobnost za izvr{uvawe posloèni zada~i. KONSTRUKTIVISTI^KA ANALIZA NA MODELOT VÊRA IMPLEMENTIRAN VO UÎLI[TATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Pri pretstavuvaweto na psiholo{kite teorii za u~eweto bea pretstaveni tri metakoncepti od koi konstruktivisti~kiot i bihevioristi~kiot koncept bea ozna~eni kako dva ekstremi. Isto taka, be{e re~eno deka tie davaat razli~ni efekti vo odnos na kvalitetot na znaewata {to gi steknuvaat u~enicite. Dodeka konstruktivisti~kiot pristap obezbeduva povisoki procesira~ki performansi i izvr{uvawe posloèni zada~i, bihevioristi~kiot obezbeduva performansi pri motornite zada~i. No, primenata ne eden od konceptite vo obrazovniot proces ne gi isklu~uva mo`nite implikacii na ostanatite dva koncepti. Taka, moè da se zaklu~i deka i vo bihevioristi~kiot model na imple-
1/2005
13
Aktuelnosti
mentacija na obrazovniot proces ne moè celosno da se isklu~at nekoi konstruktivisti~ki efekti. Vo eden del od u~ili{tata vo Republika Makedonija, obrazovniot proces se odviva spored modelot na minatoto. Iako, vo osnova, vakviot pristap e bihevioristi~ki, ako se napravi obid za konstruktivisti~ka analiza na modelot, toga{ toj se sostoi od slednite elementi: u~enikot so negovoto prethodno znaewe i iskustvo; u~itelot so negovoto znaewe i iskustvo kako izvor na informacii; u~ebnikot kako izvor na informacii. Pretstaven grafi~ki ovoj model gi sodrì slednite elementi:
Obrazovni refleksii
KONSTRUKTIVISTI^KA ANALIZA NA MODELOT DENES IMPLEMENTIRAN VO UÎLI[TATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Dokolku vo u~ili{teto se primenuva modelot denes situacijata e poinakva. Vakviot model ima izgledi da bide konstruktivisti~ki od aspekt na interakciite {to se odvivaat vo nego vo procesot na nastavata. Od konstruktivisti~ka gledna to~ka, u~enikot vo ovoj model e del od sistemot sostaven od slednite elementi: u~enikot so negovoto prethodno znaewe i iskustvo; u~enicite so nivnoto znaewe i iskustvo kako izvori na informacii; u~itelot so negovoto znaewe i iskustvo kako izvor na informacii; u~ebnikot kako izvor na informacii. Grafi~ki pretstaven ovoj model gi sodrì slednite elementi:
Slika 6. Konstruktivisti~ki aspekt na u~enik vo pedago{kiot model v~era
Kvalitetnoto konstruktivisti~ko znaewe {to se generira kaj u~enicite se bazira na nivnoto prethodno znaewe i iskustvo, na informaciite {to vo procesot na predavawata }e gi dobie od u~itelot i od informaciite {to }e gi dobie od u~ebnikot. Predavawata na u~itelot, sekako, sodràt korisni informacii, no kako posledica na ve}e opi{aniot pedago{ki model v~era, negovite implikacii se, glavno, bihevioristi~ki. Samo so pomal procent efektot e konstruktivisti~ki. Ottuka, kako edinstven nezavisen izvor na informacii ostanuva u~ebnikot.
Slika 7. Konstruktivisti~kiot aspekt na u~enikot vo pedago{kiot model denes
Ovoj model e bogat so interakcii. Kako {to be{e opi{ano, modelot denes e model {to gi karakterizira i razvienite op{testva. No, problemot vo Republika Makedonija, za razlika od razvienite op{testva, e vo ograni~enosta na pristapot do novi nadvore{ni informacii. I vo dvata prethodno navedeni modeli
14
1/2005
Obrazovni refleksii
moè da se zabeleì deka tie na nekoj na~in pretstavuvaat sistem {to nema informaciski vlez od nadvore{niot svet osven u~ebnikot. Dodeka vo obrazovnite sistemi na razvienite op{testva u~ebnikot se koristi kako bazi~en izvor na informacii, vo Republika Makedonija toj e celokupniot izvor. Vo razvienite op{testva informaciite vo konstruktivisti~kiot proces na u~ewe se dobivaat i od drugi izvori kako {to se Internet, spisanija, multimediskite biblioteki, televiziskite emisii i sl. Vo Republika Makedonija, kako posledica na nerazvienosta na site segmenti na op{testvoto, pa i ekonomijata, vakvite resursi se nedostapni ili se skromni. Eve oddelni sogleduvawa za sekoj od niv: Internetot ne gi zadovoluva potrebite na u~enicite kako posledica na jazi~nata bariera na sajtovite so kvalitetni javni sodrìni, a vo Republika Makedonija prakti~no ne postoi sajt {to nudi informacii od soodveten obrazoven tip. Spisanija so sli~na sodrìna, isto taka, ne postojat. Iako postojat nekolku spisanija nameneti za u~eni~kata populacija tie nudat informacii {to gi zadovoluvaat isklu~ivo nivnite trendovskite potrebi (muzika, spotovi, igri itn.). Televiziska produkcija vo Republika Makedonija vo smisla na obrazovni materijali skoro i da ne postoi. Oddelnite napori na emisiite od tipot na Yvon na MTV voop{to ne se vo duhot na konstruktivisti~koto u~ewe, tuku se nameneti, pred s#, za zabava na gleda~ite. Izvesni pozitivni momenti se zabele`livi vo uvezenite emisii na privatnite televizii, no i tie, verojatno poradi niskata cena, se stari i pove}e od dvaesetina godini. Satelitskite televizii nudat kvalitetni materijali, no jazi~nata bariera go ograni~uva i ovoj efekt. Ne{to podobra e sostojbata so multimediskite formi na edukativnite materijali realizirani na kompakt diskovi. Tuka, pred s#, moàt da se spomnat Enciklopedija Makedonika, multimediskiot sistem za u~ewe po predmetot informatika za prva godina vo srednite u~ili{ta, Ilindenskoto vostanie, Etnolo{kata razglednica na Republika Makedonija,
Aktuelnosti
Makedonija kop~ata na svetot itn. Ovie izvori poradi visokata cena na ~inewe se dostapni samo za ograni~en broj u~enici. Od prethodnoto moè da se zaklu~i deka i vo konstruktivisti~kiot model na interaktivna nastava denes, vo uslovi na nedostapnost na dopolnitelni informacii, efektite od obrazovniot proces se vo zna~itelna merka bihevioristi~ki. Prethodniot efekt e u{te ponaglasen ako se ima predvid deka i u~ebnicite se so skromen kvalitet. Pri~inite za toa se pove}eslojni, a osnovnata e niskata kupovna mo} na gra|anite i borbata za poniski ceni, od edna strana, i izloènosta na konkurencija na i onaka skromniot pazar na u~ebnici, od druga strana. Vo takva situacija, tendencija na izdava~ite e u~ebnicite da bidat evtini, se pe~atat na evtina hartija, vo crnobela tehnika, a avtorskite honorari voop{to ne se stimulativni za avtorite za nivna pogolema rabotna investicija. DOPOLNITELEN IZVOR NA INFORMACII Model na obrazovanie so dopolnitelen izvor Vo prethodnata to~ka be{e jasno pretstaveno deka nezavisno od pedago{kiot model {to se primenuva, kako posledica na serija socio-ekonomski momenti obrazovniot proces vo osnovnite i srednite u~ili{ta vo Republika Makedonija na u~enicite im dava dominantno znaewe od bihevioristi~ki tip. Osnovnata ideja e da se obezbedi dopolnitelen izvor na informacii koj na u~enicite }e im obezbeduva kvalitetno generirawe na znaewe i doveduvawe na toa znaewe vo vrska so nastavnite sodrìni. Od konstruktivisti~ka gledna to~ka, u~enikot vo ovoj model e del od sistemot sostaven od slednite elementi: u~enikot so negovoto prethodno znaewe i iskustvo; u~eniciot so nivnoto znaewe i iskustvo kako izvori na informacii; u~itelot so negovoto znaewe i iskustvo kako izvor na informacii; u~ebnikot kako izvor na informacii; dopolnitelniot izvor na informacii.
1/2005
15
Aktuelnosti
Grafi~ki pretstaven ovoj model gi sodrì slednite elementi:
Obrazovni refleksii
fotografii se koristat za pretstavuvawe stati~ni situacii (pojavi, momenti i sl.) so {to kaj u~enicite se sozdava vizuelno doìvuvawe; pri objasnuvaweto na dinami~ni fizi~ki pojavi se koristat videosekvenci snimeni so cel da se prikaè odvivaweto na pojavite vo integralna forma ili razloèna na elementarni ~ekori; se izgotvuvaat animacii za doobjasnuvawe na principite spored koi funkcioniraat nekoi pojavi {to se pote{ko sfatlivi ili apstraktni, a animaciite dopolneti so zvuk (govor) {to gi objasnuva oddelnite momenti vo animacijata, se u{te pokvaliteten izvor na informacii. Interakciite vo multimediskite sistemi, pokraj op{tata hierarhiska i sekvencijalna navigacija, hipertekstualnoto povrzuvawe na celini so srodna sodrìna, podrazbiraat i koristewe na korisni~ki indeksi na klu~ni zborovi, pova`ni poimi, sodrìni itn. Interakciski se pristapuva i kon multimediskite formi, a interakcijata podrazbira i kontrola na tekot na dinami~kite multimediski formi. Treba da se obezbedi mo`nost interesnite celini da se izberat i na poseben na~in da se ozna~at za u~enikot. Vakvite sistemi obi~no sodràt i sistem za samostojno testirawe vo tekot na u~eweto. Kako mediumi za realizacija naj~esto se koristat veb (Internet) i kompakt diskovi. DOPOLNITELNI IZVORI NA INFORMACII VO PEÂTENA FORMA Multimediskite formi za prenesuvawe informacii se najpogodni za konstruktivisti~koto u~ewe. Pritoa, najinformativni se dinami~nite formi kako {to se videata i animaciite prosledeni so zvuk i so zadolìtelna interaktivnost. Sepak, vakvite realizacii moàt da imaat ograni~eni mo`nosti od aspekt na potrebata da se poseduva kompjuter. Ne sekoga{ u~enicite se vo mo`nost da koristat kompjuter (na patuvawe, vo u~ili{te, vo avtobus). I ne site u~enici vo Republika Makedonija posedu-
Slika 8. Konstruktivisti~ki model vo pedago{kiot model denes zbogaten so dopolnitelen izvor na informacii
Vaka definiraniot model, nesomneno, }e pridonese vo podobruvaweto na obrazovniot proces kako kvantitativno (zgolemuvawe na obemot na znaeweto), taka i kvalitativno (konstruktivisti~ko znaewe). Sekako, intenzitetot na progresot }e zavisi od kvalitetot i vidot na dopolnitelniot izvor na informacii. DOPOLNITELNI IZVORI NA INFORMACII VO MULTIMEDIJALNA FORMA U~eweto e najefikasno koga e interaktivno. Zatoa, treba da se sozdade interaktivna multimedijalna okolina za u~ewe (IMLE - interactive mulimedia learning environment). Sistemite za multimedisko u~ewe gi sodràt slednite formi za prenesuvawe na informaciite i pottiknuvawe na znaeweto kaj u~enicite: tekstualni elementi vo koi se vr{i identifikuvawe na problemot i na potrebata od poznavawe na sodrìnata, objasnuvawe na re{enieto, prikaùvawe na postapkata za re{avawe, prikaùvawe na klu~niot moment i doobjasnuvawe ili ilustrirawe so pogodna multimedijalna forma;
16
1/2005
Obrazovni refleksii
vaat kompjuteri. Zatoa, se javuva potreba od dopolnitelen izvor vo forma na pe~aten materijal. Pe~ateniot izvor, za razlika od multimediskiot, ne moè da sodrì dinami~ni formi, pa zatoa strukturata na informaciite bi se sostoela od stati~ni tekstovi i grafi~ki elementi (fotografii, skici, {emi i sl.). No, iako tekstovite spored formata se stati~ni, mora da se vodi smetka tie spored sodrìnata da bidat dinami~ni i dobro ilustrirani so grafi~ki elementi. Dizajnot i pe~atot na stranicite mora da bide {to e mo`no pokvaliteten so cel da go zadrì ~uvstvoto na prijatnost na u~enikot dodeka gi apsorbira informaciite i dodeka vrz osnova na novite informacii go sozdava svoeto novo znaewe i go povrzuva so drugite negovi znaewa kako temelen princip na konstruktivisti~koto u~ewe. ZAKLUÔK So ovoj trud preku analizata na psiholo{kite teorii za u~eweto, kako i niz definiranite pedago{ki modeli i informacioni tekovi vo niv, nedvosmisleno se dokaùva deka e neophodna intervencija vo procesot na u~eweto kaj u~enicite od osnovnoto i od srednoto obrazovanie vo pogled na promenata na tipot na znaewata {to tie gi steknuvaat vo organiziraniot sistem na u~ewe. Bihevioristi~kiot tip na znaewa e dominanten bez ogled na toa koj pedago{ki model se primenuva od pri~ina {to interaktivnosta kako osnoven na~in na generirawe na konstruktivisti~ko znaewe na u~enicite e ograni~ena. Na obrazovniot proces mu nedostasuvaat nadvore{ni izvori na informacii {to vo posebni momenti bi se stavale vo korelacija so vnatre{niot (organiziran, u~ili{ten) proces na u~ewe. Potrebata od konstruktivisti~ki tip na znaewa kaj u~enicite e evidentna vo uslovi na brz razvoj na op{testvoto. Stanuva zbor za mnogu bitna komponenta na op{testvoto. Kreativnosta i povisokata procesira~ka mo} {to se steknuva niz konstruktivisti~koto u~ewe e neophodna za sekoe rabotno mesto. Tranzicijata
Aktuelnosti
vo nasoka na konstruktivisti~ko u~ewe e mo`na so voveduvawe nadvore{ni izvori na informacii od sekakov oblik. Edna od ideite bi moèla da bide inicirawe na spisanija, publikuvawe enciklopedii, prevodi na kvalitetni stranski izdanija i sl. LITERATURA
(1) Skinner, B. F. The Technology of Teaching. New York: Meredith Corporation,1968 (2) Piaget, J., The Science of Education and the Psychology of the Child, NY:Grossman, 1970 (3) Papert, S., The Childrens Machine: Rethinking School in the Age of theComputer, New York: Basic Books, a division of Harper Collins Publishers,1993 (4) Tapscott, D., Growing Up Digital: The Rise of the Net Generation. New York:Mc Graw Hill, 1998 (5) Gagn, R., Briggs, L. and Wager, W., Principles of Instructional Design (4thEd.), Fort Worth, TX: HBJ College Publishers, 1992 (6) Tapscott, D., Growing Up Digital: The Rise of the Net Generation. New York: Mc Graw Hill, 1998 (7) Arsenovski S. From Multimedia LS to SCORM based LS, 61. Meeting of NTG IT&ED WG, Bucharest, Romania, May 11-16, 2003 (8) IMS Global Learning Consortium, Inc IMS Question and Test Interoperability Addendum Version 1.2.1 Final Specification, March 2003, http://www.imsglobal.org (9) Arsenovski, S., Mihajlov, D., Kraljevski, I. Development of the Interactive Multimedia Learning System in the Subject Computer Science in the High Schools, Proceedings of the 24th International Conference on Information Technologya, (10) Arsenovski S., Sistemi za multimedijalno u~ewe, magisterski trud, Elektrotehni~ki fakultet, Skopje, 2001 (11) Arsenovski S., Integriran sistem za napredno distribuirano u~ewe, doktorska disertacija, Elektrotehni~ki fakultet, Skopje, 2003
d-r Sime Arsenovski, profesor na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje
1/2005
17
Aktuelnosti
Obrazovni refleksii
IGRAWETO VIDEOIGRI I AGRESIVNOTO ODNESUVAWE KON SOUÊNICITE KAJ SEDMOODDELENCITE

Mihajlo Popovski Ana Mickovska Maja Simonovska
VOVED Videoigrite se pojavija vo sedumdesettite godini na minatiot vek re~isi nezabele`livo i bez izgledi deka }e stanat tolku popularni i prifateni vo mnogu kulturni sredini. Vo po~etokot, vsu{nost, tie i ne bea igri kako dene{nite. So razvojot na informati~kata tehnologija i specijaliziranite sistemi za igrawe, prvi~nite ednostavni igri postepeno se transformiraa vo s# posloèni i posofisticirani igri so raznovidna struktura i sodrìna. Denes, tie imaat dostignato nivo na realizam sli~no na filmovite i nivo na interakcija me|u igra~ot i likovite vo igrite so elementi sli~ni na interakcijata me|u lu|eto. So ogled na toa {to so tekot na vremeto se sozdadeni mnogu videoigri koi postojano se usovr{uvani i nadopolnuvani i koi pretpostavuvaat razli~ni kognitivni kapaciteti i aktivnosti na igra~ite, postojat i pove}e kriteriumi za nivno opi{uvawe i klasifikuvawe. Opisite i klasifikaciite na videoigrite obi~no gi pravat kompaniite {to gi sozdavaat. Me|utoa, za nitu edna dosega{na klasifikacija ne moè da se kaè deka e navistina konzistentna i seopfatna. Toa delumno se dolì na faktot {to postojano se pojavu-
vaat na pazarot novi videoigri i nivni podvidovi so s# po{irok spektar na karakteristiki. Naj~esto, videoigrite se klasifikuvaat spored nivnata sodrìna, pa taka se govori za igri na avantura, edukativni igri, igri so tepawe, igri so ubivawe, platformi, zagatki, igrawe ulogi, simulacii, sportski igri, strategii i tradicionalni igri. Igraweto videoigri nema vozrasni i kulturni limiti. Videoigri igraat od predu~ili{ni deca do vozrasni. Tie se igraat niz celiot svet, taka {to ve}e imaat dobieno belezi na globalizaciski fenomen. [irokata rasprostranetost, dolìnata na vremeto {to se pominuva vo igrawe, bezrezervnata prifatenost od decata i od adolescentite i s# pogolemata prisutnost na razli~ni formi na nasilstvo vo videoigrite ja nametnuvaat potrebata na igraweto videoigri da ne se gleda samo kako na sovremen na~in na zabava, tuku i kako na aktivnost koja moè da ima i odredeni socijalizaciski efekti. Koga se govori za takvata mo`nost, obi~no se pretpostavuva deka igraweto videoigri ima pove}e negativni otkolku pozitivni konsekvencii vrz psihosocijalniot razvoj na decata. Tokmu poradi toa, ve}e dve decenii se vr{at i sistematski psiholo{ki istraùvawa na potencijalnite vlijanija na igraweto videoigri. Interesiraweto za ovie vlijanija e naglo zgolemeno po nekolku krvavi incidenti slu~eni vo u~ili{ta vo SAD, vo periodot od 1997 do 1999 godina. Vo ovie incidenti se simulirani sceni na videoigri
18
1/2005
Obrazovni refleksii
so ubivawe, a nivni storiteli bile u~enici strastni igra~i na takvi videoigri. Poradi sli~nostite so gledaweto televizija, psiholo{kite istraùvawa na igraweto videoigri, vsu{nost, se nadovrzuvaat na ve}e profiliranite istraùvawa na vlijanijata na televiziskite programi vrz psihi~kite funkcii i odnesuvaweto na gleda~ite. Toa zna~i deka i vo psiholo{kite istraùvawa na igraweto videoigri se primenuvaat voobi~aenite metodski pristapi. Del od istraùvawata se opservaciski, del se korelaciski, del se eksperimentalni, a vo nekolku navrati se napraveni i metaanalizi. Vo ovie istraùvawa nastojuvano e da se dade odgovor na pove}e pra{awa vo vrska so navikite za igrawe videoigri kaj decata i kaj adolescentite, za nivnite motivi i preferencii, za roditelskata kontrola vrz igraweto, za polovoto i rasnoto stereotipizirawe vo videoigrite, za povrzanosta na igraweto so oddelni crti na li~nosta, so motivot za postignuvawe, so u~ili{niot uspeh, so prosocijalnoto i so agresivnoto odnesuvawe itn. I pokraj {irokiot spektar razgleduvani pra{awa, ona za {to psiholozite, a, isto taka, i po{irokata javnost imaat pokaàno najgolemo interesirawe e pra{aweto dali igraweto videoigri, i toa posebno igraweto videoigri so nasilstvo, moè da dovede do zgolemuvawe na stepenot i vidot na agresivnoto odnesuvawe kaj igra~ite. Pozitivniot odgovor na ova pra{awe sekako deka bi imal soodvetni konsekvencii vrz individualnoto i vrz op{testvenoto ocenuvawe i tretirawe na ovoj vid igri. Me|utoa, ako se sudi spored rezultatite na dosega{nite istraùvawa, vo koi bile ispituvani efektite na igraweto razli~ni videoigri so nasilstvo i bile koristeni razli~ni merki na agresivno odnesuvawe kaj decata i adolescentite, s# u{te ne moè da se dade celosen i ednozna~en odgovor na ova pra{awe. Vo nekoi istraùvawa bila pronajdena zna~ajna povrzanost me|u igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe, no vo drugi povrzanosta bila minimalna ili, pak, voop{to ne postoela. Za ilustracija, eve nekolku naodi dobieni vo razli~ni tipovi istraùvawa. Kuper i Meki nabquduvale 84 deca na vozrast od 10 do 11 godini koi prvo igrale ili gledale videoigra
Od praktikata
so nasilstvo ili videoigra bez nasilstvo ili, pak, igrale igra so pi{uvawe. Po ova igrawe/gledawe, na decata im bilo ovozmoèno da igraat druga igra koja samite ja izbirale od nekolku igri {to im bile na raspolagawe. Tie moèle da izbiraat me|u edna agresivna, edna sportska i dve zabavni igri. Pritoa, decata bile instruirani i me|usebno da se kaznuvaat ili nagraduvaat za reakciite {to gi manifestiraat dodeka igraat. So nabquduvaweto na decata vo vaka definirani okolnosti bilo utvrdeno deka, op{to zemeno, onie deca {to igrale/gledale videoigra so nasilstvo pominuvale i pove}e vreme vo igrawe agresivna igra. Ovaa tendencija bila posebno izrazena kaj devoj~iwata, no ne i kaj mom~iwata. Pokraj toa, ovie deca za razlika od drugite bile i poaktivni, t.e. po~esto izbirale i menuvale igri. Me|utoa, igraweto/gledaweto videoigra so nasilstvo nemalo, pak, nikakov efekt vrz frekventnosta na podocne`noto me|usebno kaznuvawe ili nagraduvawe (Cooper and Mackie,1986, spored Goldstein, 2001). Xentile i sor. ja ispituvale povrzanosta na igraweto videoigri so nasilstvo so dispoziciskata agresivnost, u~estvoto vo tepa~ki i vleguvaweto vo raspravii so nastavnicite kaj 607 u~enici na vozrast od 13 do 15 godini. Rezultatite na istraùvaweto pokaàle deka u~estvoto na u~enicite vo tepa~ki variralo vo zavisnost od nivoto na nivnata dispoziciska agresivnost i na igraweto videoigri so nasilstvo. Najmalku vo tepa~ki u~estvuvale u~enicite koi bile so nisko nivo na dispoziciska agresivnost i koi malku igrale videoigri (4%). Po~esto vo tepa~ki u~estvuvale u~enicite koi bile so nisko nivo na dispoziciska agresivnost, a koi mnogu igrale videoigri (38%). U~enicite, pak, so visoko nivo na dispoziciska agresivnost i koi malku igrale videoigri, isto taka, u~estvuvale vo tepa~ki, no poretko od prethodnite (28%). Naj~esto vo tepa~ki u~estvuvale onie u~enici koi bile so visoko nivo na dispoziciska agresivnost i koi mnogu igrale videoigri (63%). Frekventnosta na igraweto videoigri, isto taka, bila pozitivno povrzana i so raspravaweto na u~enicite so nivnite nastavnici, no vo ovoj slu~aj povrzanosta bila poslaba (Gentile et al., 2004).
1/2005
19
Od praktikata
Kori-Asad i Mastro, pri proverkata na efektite na igraweto videoigri so nasilstvo kaj sredno{kolci i kaj studenti, a, isto taka, i na efektite na izloènosta na televizija i na drugi mediumi, ispituvale pove}e varijabli, vklu~uvaj}i i nekolku formi na agresivno odnesuvawe i stilovi na re{avawe so konflikti. Dobienite rezultati vo ova istraùvawe, op{to zemeno, obezbedile poddr{ka na pretpostavenata povrzanost me|u gorespomenatite varijabli, no povrzanosta ne bila ednakvo izrazena kaj sredno{kolcite i kaj studentite. Imeno, kaj sredno{kolcite postoela povrzanost me|u prisustvoto na nasilstvo vo videoigrite i pokaùvaweto neprijatelstvo i fizi~ka agresija. No, koga toa bilo sporedeno so efektot na televizijata, izloènosta na nasilstvoto na televizija se pokaàla kako pomo}en prediktor na nivnite agresivni tendencii. Kaj studentite, pak, povrzanosta bila posilna. Studentite koi podolgo vreme pominuvale vo igrawe videoigri so nasilstvo pokaùvale tendencija na zgolemeno manifestirawe lutina, neprijatelstvo, verbalna i fizi~ka agresija, a, isto taka, i na namaleno koristewe na stilot na integrirawe pri re{avaweto konflikti (Chory-Assad and Mastro, 2000). I kone~no, vo eksperimentalnoto istraùvawe izvr{eno od Skot bile proveruvani potencijalnite efekti na igraweto videoigri vrz agresivnosta i crtite na li~nosta. Ispitanici vo istraùvaweto bile studenti raspredeleni vo tri grupi. Ednata grupa studenti igrale videoigri bez nasilstvo, drugata videoigri so malku nasilstvo, a tretata videoigri so mnogu nasilstvo. Rezultatite od merewata na agresivnosta pred i po igraweto pokaàle deka igraweto na razli~nite videoigri nemalo vlijanie vrz stepenot na agresivnosta kaj studentite (Scott, 1995, spored Griffits, 1997). Pri~inite za neednozna~nosta na naodite verojatno se pove}ekratni i, generalno, bi moèle da se lociraat vo na~inite na koi se izbirani ispitanicite, primenetata metodologija, vremeto i kontekstite na istraùvaweto, na~inot na mereweto na agresivnoto odnesuvawe itn. Za da se dojde do posigurni soznanija, pogolemiot del od istraùvawata na ovaa tema se podloèni i na dve metaanalizi, prvata e napravena od [eri (Sherry,
Obrazovni refleksii
2001), a vtorata od Anderson i Bu{man (Anderson and Bushman, 2001). [eri otkriva deka postoi korelacija me|u igraweto videoigri i agresivnosta, no taa e pomala otkolku onaa za televizijata. Kako relevantni varijabli gi izdvojuva: vozrasta na ispitanicite, godinata vo koja e izvr{eno istraùvaweto, vremeto na igrawe, vidot na nasilstvoto prikaàno vo igrata i metodite koristeni za merewe na agresivnosta. Analizata, pak, na Anderson i Bu{man dava poubedliva poddr{ka na pretpostavkite za negativnite efekti na videoigrite. Spored nivnite naodi, igraweto videoigri so nasilstvo doveduva do namaluvawe na prosocijalnoto odnesuvawe i do zgolemuvawe na psiholo{kata vozbuda, na agresivnite misli i emocii, nasilnite aktivnosti i na negativizmot kaj decata. Videoigri se igraat i kaj nas, i toa e tolku o~igledno {to na prv pogled izgleda kako da pretstavuva karakteristi~no odnesuvawe na decata i adolescentite. No, dali e toa navistina taka, t.e. dali igraweto videoigri e tolku ra{ireno me|u niv i ako e, koga, kako i zo{to se praktikuva toa. Se razbira, za da se odgovori na ovie, a, isto taka, i na drugi pra{awa ne treba da se potpreme samo na sporadi~ni sogleduvawa, tuku treba da primenime i sistematski pristap vo nivnoto prou~uvawe. Za àl, igraweto videoigri za na{ata stru~na javnost s# u{te ne pretstavuva fenomen {to zasluùva poseriozen nau~en i op{testven tretman. Ova istraùvawe e prvi~en obid za detekcija na navikite za igrawe videoigri vo na{ata sredina i za proverka na nekoi pretpostaveni povrzanosti na igraweto so oddelni varijabli. Poto~no, celta na istraùvaweto e da se dobijat odgovori na slednive pra{awa. Dali sedmoodelencite, t.e. decata na vozrast od 12 do 14 godini, ~esto igraat videoigri? Koga, kade i kakvi videoigri igraat? Zo{to sakaat da igraat videoigri? Kakov e odnosot na roditelite sprema nivnoto igrawe? Dali igraweto videoigri e povrzano so polot i u~ili{niot uspeh? Dali igraweto videoigri e povrzano so manifestiraweto agresivno odnesuvawe sprema sou~enicite?
20
1/2005
Obrazovni refleksii
METOD Ispitanici Istraùvaweto e izvr{eno na prigoden primerok od 441 ispitanik (229 ma{ki i 212 ènski). Ispitanicite se na vozrast od 12 do 14 godini i site se u~enici vo sedmo oddelenie vo {est osnovni u~ili{ta od urbani sredini. Poprecizno, primerokot go so~inuvaat 317 sedmooddelenci od ~etiri osnovni u~li{ta vo Skopje: \or|ija Puleski (61 ma{ki i 44 ènski), Dimitar Miladinov (57 ma{ki i 41 ènski), 11 Oktomvri (33 ma{ki i 36 ènski) i Vera Ciriviri-Trena (19 ma{ki i 26 ènski); i 124 sedmoodelenci od dve osnovni u~ili{ta vo Bitola: Kole Kaninski (29 ma{ki i 32 ènski) i Todor Angeleski (30 ma{ki i 33 ènski). Instrumenti i postapka Za pribirawe na podatocite e koristen pra{alnik {to se sostoi od ~etiri dela. Vo prviot del se nao|aat pra{awa za sociodemografskite karakteristiki na ispitanicite (pol, vozrast i obrazovanie na roditelite). Vo po~etokot od vtoriot del se pomesteni pra{awa za toa dali ispitanicite igraat ili ne igraat videoigri i kakvi sistemi za igrawe poseduvaat. Potoa sleduvaat pra{awa vo vrska so nivnite naviki za igrawe videoigri, t.e. pra{awa za mestoto na igrawe, frekvencijata na igrawe, vremeto {to se pominuva vo igrawe, periodite na igrawe i pra{awa za reakciite na roditelite vo vrska so igraweto, motivite za igrawe i za preferenciite na videoigrite. Na ovaa grupa pra{awa se nadovrzuva i pra{awe za toa koi tri videoigri naj~esto gi igraat ispitanicite i zo{to gi igraat tokmu tie igri. Vo posledniot del od pra{alnikot se vklu~eni edna skala i tri zasebni pra{awa za procena na manifestiraweto na agresivnoto odnesuvawe sprema sou~enicite. Skalata e merka na samoprocena i taa, vsu{nost, e adaptirana verzija na Skalata na agresivnosta, konstruirana od Orpinas i Frankovski (Orpinas and Frankowski, 2001). Skalata ima ~etirinaeset ajtemi, od koi dva se odnesuvaat na manifestiraweto lutina, ~etiri na fizi~kata i osum na verbalnata agresija sprema sou~enicite. Frekventnosta na sekoja od ovie man-
Aktuelnosti
ifestacii se beleì na skala od 0 (niedna{) do 6 ({est ili pove}e pati) i taa se odnesuva samo na poslednata sedmica pred ispituvaweto. Za razlika od ovaa skala, na koja sekoj ispitanik samiot sebesi se procenuva, na poslednite tri pra{awa od pra{alnikot, sekoj ispitanik e procenuvan od strana na site negovi sou~enici. I ovie pra{awa se odnesuvaat na ~estotata na manifestiraweto lutina, verbalna i fizi~ka agresija sprema sou~enicite, no vo ovoj slu~aj toa se beleì na skala od 0 (nikoga{) do 4 (mnogu ~esto). Pra{alnikot be{e zadavan grupno za vreme na oddelenskiot ~as. Na u~enicite koi igraat videoigri im be{e potrebno triesetina minuti da odgovorat na site pra{awa sodràni vo pra{alnikot. U~enicite koi ne igraat videoigri pra{alnikot go odgovaraa za petnaesetina minuti. Podatocite za u~ili{niot uspeh na u~enicite se pribiraa dopolnitelno od dnevnicite za zavr{eno {esto oddelenie. Ispituvaweto se izvr{i vo vtoroto polugodie na u~ebnata 2003/2004 godina. REZULTATI I DISKUSIJA Zastapenosta na videoigrite vo sekojdnevieto na sedmooddelencite Analizata na odgovorite na pra{awata {to se odnesuvaat na zastapenosta na videoigrite vo sekojdnevieto na sedmooddelencite pokaùva deka igraweto videoigri moè da se smeta za nivna voobi~aena aktivnost. Imeno, od vkupno 441 ispitanik, duri 363 (82%) odgovorile deka igraat videoigri, a deka ne igraat samo 78 (18%). Ova e navistina visok procent na igrawe {to korespondira so frekventnosta na igraweto videoigri vo zemjite so mnogu povisok ìvoten standard od na{iot. Na primer, spored isleduvawata na Vol{, igraweto videoigri e redovna aktivnost za 79% od decata vo SAD (Walsh, 2001). Se razbira, visokiot procent na igrawe evidentiran vo ova istraùvawe ne ja otslikuva sostojbata vo site sredini, zatoa {to so istraùvaweto se opfateni samo deca koi ìveat vo relativno visoko urbani sredini vo na{ata zemja. Sigurno deka ovie deca, za razlika od drugi koi ìveat vo pomalku urbani i selski sredini, imaat i pove}e mo`nostite za igrawe.
1/2005
21
Aktuelnosti
Imeno, od odgovorite na pra{aweto za poseduvaweto sistemi za igrawe proizleguva deka najgolem del od ispitanite sedmooddelenci doma imaat barem eden sistem za igrawe, a ne mal broj raspolagaat i so dva ili tri sistemi. Ili, poprecizno kaàno, pove}e od dve tretini od niv imaat kompjuter - 306 (69,4%), re~isi polovinata imaat nintendo - 188 (42,6%), 132 (29,9%) imaat soni-plej stej{n, 71 (16,1%) imaat geim-boj, a samo 31 (7%) od ispitanicite ne poseduvaat nitu eden sistem za igrawe. Poseduvaweto sistemi za igrawe sekako deka go opredeluva i mestoto kade {to se igraat videoigrite. Naj~esto, sedmooddelencite gi igraat videoigrite doma (66%), a poretko nadvor od doma, t.e. vo Internet-kafuliwa (22%) ili na drugi mesta (12%). [to se odnesuva do frekventnosta na igraweto, najgolemiot del od niv go pravat toa sekojdnevno (58,9%) ili nekolku pati vo nedelata (30,8%). Koga }e po~nat, pak, da igraat, samo malku igraat okolu polovina ~as (11,1%), pove}eto igraat od eden do dva ~asa (64%), a ne e mal procentot i na onie {to igraat tri i pove}e ~asa (24,8%). Zna~i, sedmooddelencite minuvaat mnogu vreme igraj}i videoigri. No, spored odgovorite na pra{aweto: koga obi~no igra{ videoigri?, za pove}eto od niv igraweto, sepak, e aktivnost {to ja vr{at vo slobodnoto vreme. Imeno, 63,8% od ispitanicite odgovorile deka obi~no igraat otkako }e zavr{at so u~ili{nite obvrski, t.e. so u~eweto i pi{uvaweto doma{ni zada~i i koga im e zdodevno. Odgovaraj}i na pra{aweto: zo{to saka{ da igra{ videoigri?, naj~estata pri~ina {to e naveduvana od ispitanicite e zabavata {to ja nudat igrite (34,7%), potoa èlbata da se stigne do kraj na igrata (24,5%), èlbata za natprevaruvawe so drugi igra~i (11,6%), mo`nosta za pravewe raboti koi ne bi moèle da se pravat vo realniot ìvot (9,3%), a sosema mal del od niv kako pri~ina ja naveduvaat vozbudata {to se doìvuva pri igraweto (4,5%), osloboduvaweto od lutinata (2,9%) i druèweto so vrsnicite (2,7%). Interesno e {to onie ispitanici koi naveduvaat deka igraat za da se natprevaruvaat, koga imaat mo`nost da biraat kakva igra da igraat, tie naj~esto izbiraat igri so akcija x2= 14,398; p<0,01). Za razlika od niv, ispitanicite koi ig-
Obrazovni refleksii
raat za da se zabavuvaat ne se ograni~uvaat samo na igrite so akcija, tuku ednakvo gi igraat i strategiite i sportskite igri. Zna~i, nesomneno e deka za najgolemiot del od sedmooddelencite opfateni so ova istraùvawe igraweto videoigri e voobi~aena aktivnost koja se praktikuva vo slobodnoto vreme, bez ogled na varijaciite vo pogled na toa koga, kade, kolku i zo{to se pravi toa. No, za da moè da se stekne pocelosen uvid vo ovaa aktivnost, pokraj gorespomnatite podatoci, neophodno e da se znae i kakvi videoigri se igraat, t.e. dali sedmooddelencite po~esto igraat videoigri so nasilstvo, sportski igri, strategii, edukativni igri ili, pak, nekoj drug vid igri. So ogled na toa {to vo optek se golem broj videoigri, pri pribiraweto na podatocite na ispitanicite im be{e dadena mo`nost samite tie da navedat koi videoigri gi igraat (najmnogu do tri). Na toj na~in, tie imaat navedeno vkupno 204 razli~ni videoigri, koi spored frekventnosta na igraweto moè da se raspredelat vo slednive tri kategorii: a) naj~esto igrani videoigri: Counter Strike (145 pati), GTA (84), Sims (65) i FIFA (64); b) ~esto igrani videoigri: Super Mario (39 pati), Need for Speed (37), War Craft (35) i NBA (30); i v) retko igrani videoigri: na primer, Hercules, Red Alert, Crash, itn., koi se navedeni od edna{ do 23 pati. Sleduva kratok opis na ~etirite naj~esto igrani videoigri: Counter Strike - Igra so ubivawe koja se igra vo prvo lice i e specijalno nameneta za mre`no igrawe. Celta na igrata zavisi od izbranoto scenario, a toa moè da bide: spasuvawe zalo`nici, postavuvawe/demontirawe bomba, begstvo i atentat, pri {to igra~ot treba da se dviì vo mal prostor koj brzo se sovladuva. Igra~ot moè da izbere da bide na strana na teroristi~ka ili na antiteroristi~ka grupa, no bez razlika na izborot, celta na likot e da ubie pogolem broj protivnici za odredeno vreme. Ubivaweto potoa se nagraduva so dobivawe pari za kupuvawe novo oru`je. Scenite vo igrata postojano se pridruèni so eksplicitno prikaùvawe nasilstvo, krvavewe, rasprsnuvawe ~ove~ki organi, eksplozii i sl.
22
1/2005
Obrazovni refleksii
Grand theft auto (GTA) - Igra so kradewe, tepawe i pukawe, vo koja igra~ot go gleda glavniot lik od zad grb. Glavniot lik raboti za najrazli~ni kriminalni grupi i im pomaga vo ostvaruvaweto na nekoi nivni planovi za {to dobiva pari. Negovi naj~esti zadolènija se: kradewe avtomobili, postavuvawe bombi, izvr{uvawe ubistva i sl. Prisutni se i sceni na rasprsnuvawe krv, eksplozii, a ~esti se i pcuewa, vikawe po protivnicite i sl. Celta na igrata e izveduvawe na {to pove}e nasilni dejstva i begstvo od policijata. Sims - Igra na simulacija na realniot ìvot koja se igra vo treto lice. Igra~ot treba da go izgradi karakterot i celosniot izgled na likovite, potoa da izgradi dom i da sozdade semejstvo. Celta i misijata na igrata ne se eksplicitno izloèni, taka {to se ima vpe~atok deka igra~ot ima celosna sloboda vo kreirawe na misijata. Me|utoa, pri igraweto e zabele`liva tendencijata igra~ite da nastojuvaat da steknat pove}e pari i materijalni dobra. Vo igrata, vsu{nost, s# e staveno vo funkcija na pobogat i poudoben ìvot, taka {to mnogu kratko po izgradbata na ku}ata i osnovaweto na semejstvoto nastapuva trka so vremeto. FIFA - Sportska igra koja e simulacija na fudbalski natprevar. Osnovna cel na igrata e da se pobedi protivni~kiot tim. Igra~ot moè da izbere da igra za razli~ni fudbalski klubovi i nacionalni reprezentacii. Soodvetno na toa moè da igra doma{ni i me|unarodni natprevari. Igrata moè da se sledi od razli~ni perspektivi, a, isto taka, vklu~uva i komentator koj sozdava vpe~atok kako da stanuva zbor za vistinski fudbalski prenos. Ovozmoèni se razli~ni gletki na terenot, vklu~uvaj}i i komentator, koj sozdava vpe~atok na gledawe vistinski fudbalski prenos. Odnosot na roditelite sprema igraweto videoigri So ogled na toa {to roditelite za sedmooddelencite se glaven agens na socijalizacijata, va`no e kako tie samite se odnesuvaat sprema pridobivkite od razvojot na informati~kata tehnologija. Ako imaat, na primer, pozitiven odnos, toga{ mnogu e verojatno deka takviot odnos preku razli~ni formi na vlijanie }e go
Aktuelnosti
prenesuvaat i na svoite deca. Roditelite moè da sozdavaat i razli~ni mo`nosti za dostapnost do informati~kite sistemi koi ne se opredeleni samo od materijalnite resursi, tuku i od nivnite ocenki i èlbi za podobro informati~ko obrazovanie na decata. Vo prilog na toa govori i naodot za pozitivnata povrzanost me|u poseduvaweto kompjuter i obrazovanieto na roditelite na ispitanicite opfateni so ova istraùvawe. Ispitanicite koi odgovorile deka imaat doma kom2 pjuter, po pravilo, imaat i poobrazovani majki (x =46,80; 2 p<0,01) i tatkovci (x =43,65; p<0,01). No, sozdavaweto mo`nosti e samo eden aspekt na odnosot na roditelite sprema informati~kite sistemi. Drug u{te pozna~aen aspekt e kontrolata i uvidot vo ona {to go pravat nivnite deca dodeka gi koristat sistemite. Spored odgovorite na ispitanicite na pra{aweto: kako reagiraat roditelite vo vrska so tvoeto igrawe videoigri?, o~igledno e deka kaj roditelite se dominantni dve sprotivni tendencii na reagirawe: ograni~uvawe i neograni~uvawe na vremeto za igrawe; 48,8% od ispitanicite odgovorile deka nivnite roditeli im dozvoluvaat da igraat kolku {to sakaat, a 43,2% odgovorile deka roditelite im go ograni~uvaat vremeto za igrawe. Preostanatite 8% odgovorile deka roditelite ili celosno im zabranuvaat da igraat ili deka voop{to ne vodat grià {to pravat. Za àl, vo ova istraùvawe se vklu~eni samo decata, a ne i nivnite roditeli, taka {to ne moè so sigurnost da se utvrdi {to leì vo osnovata na dvete tendencii na reagirawe na roditelite. Igraweto videoigri, u~ili{niot uspeh i polot Ograni~uvaweto na vremeto za igrawe od strana na roditelite moèbi se dolì na zagriènosta deka dolgoto igrawe bi imalo negativni efekti vrz u~ili{niot uspeh na nivnite deca. No, ako se sudi spored ona {to e dobieno vo ova istraùvawe, vakvata zagriènost izgleda deka ne e mnogu opravdana, zatoa {to nitu frekventnosta nitu vremetraeweto na igraweto ne se zna~ajno povrzani so u~ili{niot uspeh. U~ili{niot uspeh e povrzan samo so preferenciite na videoigrite. Imeno, u~enicite so poslab uspeh pove}e sakaat da igraat igri so akcija, dodeka u~enicite so podobar uspeh
1/2005
23
Aktuelnosti
pove}e sakaat da igraat strategii. (Strategiite se igri so mislewe koi baraat visok stepen na kognitivna vklu~enost, planirawe, sposobnost za predviduvawe i kombinatorika.) Postoeweto na vakvite tendencii vo preferiraweto na videoigrite e potkrepeno i so faktot deka namaluvaweto na u~ili{niot uspeh e povrzano so zgolemenoto igrawe na prethodno opi{anite igri so nasilstvo Counter Strike (r = -0,22; p<0,01) i GTA (r = -0,16; p<0,01). Najzna~aen faktor {to gi opredeluva navikite za igrawe videoigri e polot na ispitanicite. Prvo, isto kako i vo mnogu drugi istraùvawa, i vo ovoj slu~aj se pokaà deka mom~iwata, op{to zemeno, pove}e igra2 at videoigri od devoj~iwata (x =58,05; p<0,01). No, i koga igraat, tie me|usebno se razlikuvaat vo pogled na frekventnosta na igraweto, mom~iwata igraat po~esto od 2 devoj~iwata (x =20,17; p<0,01). Isto taka, me|u niv postojat razliki i vo vremeto {to se pominuva vo igrawe, mom~iwata obi~no igraat mnogu podolgo od devoj~iwata 2 (x =59,62; p<0,01). Na ova se nadovrzuvaat i razlikite vo preferenciite na videoigrite. Mom~iwata pove}e sakaat da igraat igri so akcija, dodeka devoj~iwata 2 pove}e sakaat da igraat strategii (x =30,03; p<0,01). I kone~no, mom~iwata po~esto sakaat da igraat videoigri za da se natprevaruvaat, a devoj~iwata, pak, za da se zabavuvaat. Pri~inite za postoeweto polovi razliki vo op{tiot odnos i vo samoto igrawe na videoigrite verojatno treba da se baraat prvo vo nivnata maskulina priroda. Imeno, vo najgolemiot broj slu~ai videoigrite se koncipirani kako ma{ki igri, t.e. kako igri koi izobiluvaat so ma{ki likovi, bilo da se toa glavni ili sporedni likovi. Otsustvoto na ènski likovi u{te vo po~etokot ja namaluva verojatnosta videoigrite da go privle~at vnimanieto na ènskite igra~i, a so toa zna~i se namaluva i verojatnosta za nivno identifikuvawe so likovite. Identifikacijata na igra~ite so likovite obi~no rezultira i so sozdavawe potreba za ponatamo{no igrawe. Pokraj toa, i toga{ koga vo videoigrite se vklu~eni ènski likovi, tvorcite na videoigrite se stremat da gi osmisluvaat vo soglasnost so stereotipiite za voobi~aenite ènski aktivnosti.
Obrazovni refleksii
No, kako {to istaknuva Filder, ènskite igra~i se zainteresirani za ne{to drugo koe go nadminuva ona {to go imaat na um tvorcite na igrite (Fielder, 1999, spored Kahrmadji, 1999). I na krajot, neophodno e da se istakne deka vo ne mal broj videoigri so nasilstvo, `rtvi na nasilstvoto se tokmu ènskite likovi. Vo niv tie se direktno izloèni na razli~ni fizi~ki napadi, povreduvawa, grabnuvawa i sl. Se razbira, takvoto nivno pretstavuvawe samo po sebe gi odvra}a potencijalnite ènski igra~i. No, od druga strana, toa moè da ima i odredeni negativni socijalizaciski efekti, posebno kaj decata i adolescentite. Na primer, toa moè da ja zasili internalizacijata na stereotipnite gledawa na ènite kako slabi li~nosti koi lesno se podlo`ni na maltretirawe i da pridonese za zacvrstuvawe na veruvaweto deka nasilstvoto i viktimizacijata se sosema normalen del od ìvotot (Deitz, 1998). Igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe sprema sou~enicite Pri odgovorot na pra{aweto za povrzanosta na igraweto videoigri so agresivnoto odnesuvawe na ispitanicite se koristea dve merki za negova procena: samoprocena na ispitanicite i procena od strana na nivnite sou~enici. I vo dvata slu~aja, agresivnoto odnesuvawe se procenuva{e vrz osnova na frekventnosta na manifestiraweto lutina, verbalna i fizi~ka agresija sprema sou~enicite. Vo prviot slu~aj, ispitanicite se procenuvaa sebesi na skala od 0 do 6, dodeka vo vtoriot slu~aj tie bea procenuvani od sou~enicite na skala od 0 do 4. Statisti~kata obrabotka na pribranite podatoci pokaùva deka, op{to zemeno, sedmooddelencite opfateni so ova istraùvawe ne bile mnogu agresivno nastroeni sprema svoite sou~enici. Prose~nata vrednost na site samoproceni za frekventnosta na manifestiranoto agresivno odnesuvawe sprema sou~enicite iznesuva 2,75 dodeka prose~nata vrednost na site proceni dadeni od sou~enicite na ispitanicite iznesuva 2,20. No, toa {to sedmooddelencite se pokaàle kako umereno agresivni ne zna~i deka pri manifestiraweto na ispituvanite postapki ne postoele odredeni va-
24
1/2005
Obrazovni refleksii
rijacii koi delumno soodvetstvuvaat na o~ekuvawata za nivnata povrzanost so oddelni varijabli. Prvi~nata sporedba me|u ispitanicite koi igraat i ispitanicite koi ne igraat videoigri ja sugerira mo`nosta od postoewe niska pozitivna povrzanost me|u igraweto i nivnoto agresivno odnesuvawe. Imeno, povrzanosta e na granicata na zna~ajnosta koga ispitanicite samite sebesi se procenuvaat na skalata na agresivnosta (r = 0,09), dodeka vo slu~ajot koga tie se procenuvani od strana na sou~enicite, povrzanosta stanuva zna~ajna (r = 0,18). Me|utoa, ako pri proverkata na povrzanosta se kontrolira vlijanieto na polot na ispitanicite, toga{ povrzanosta me|u igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe is~eznuva (r = 0,04, odnosno r = 0,07). Zna~i, polot na ispitanicite i vo ovoj slu~aj se pojavuva kako kriti~na varijabla. Mom~iwata se tie koi po~esto se odnesuvaat agresivno (t.e. koi po~esto manifestiraat lutina, verbalna i fizi~ka agresija), bez ogled dali stanuva zbor za samoprocenuvawe (Mm=3,10, M.=2,36; t=2,63, p<0,01) ili za procenuvawe od strana na drugite (Mm=2,35, M.=2,02; t=6,70, p<0,01). Istata tendencija se otkriva i pri proverkata na povrzanosta na agresivnoto odnesuvawe so igraweto videoigri so nasilstvo. Pretpostavenata povrzanost me|u ovie dve varijabli se gubi koga se kontrolira vlijanieto na polot. I vo ovoj slu~aj, mom~iwata po~esto igraat videoigri so nasilstvo od devoj~iwata 2 (75,9% nasproti 24,1%; h =24,43, p<0,01). Stabilnosta na ovaa tendencija se potvrduva i so nepronao|aweto povrzanost me|u agresivnoto odnesuvawe i igraweto na Counter Strike, najpopularnata videoigra so nasilstvo kaj sedmooddelencite. Proverkata na mo`nata povrzanost na agresivnoto odnesuvawe so drugite varijabli opfateni so ova istraùvawe otkri deka toa e zna~ajno povrzano so mestoto na igraweto, t.e. so igraweto na videoigrite vo Internet-kafuliwa. Iako povrzanosta me|u niv se namaluva so kontrolata na vlijanieto na polot (vo Internetkafuliwata po~esto igraat mom~iwa - 79,0% otkolku devoj~iwa - 21,0%), sepak taa ostanuva vo granicite na zna~ajnosta na nivo 0,05. Igraweto vo Internet-kafuliwa e pozitivno povrzano so frekventnosta na agresiv-
Aktuelnosti
noto odnesuvawe i vo slu~ajot koga ispitanicite samite sebesi se procenuvaat (r=0,10) i vo slu~ajot koga se procenuvaat od strana na sou~enicite (r=0,11). Ispitanicite koi igraat vo Internet-kafuliwa obi~no imaat i ponizok u~ili{ten uspeh i pove}e igraat videoigri so nasilstvo otkolku videoigri bez nasil2 stvo (87,1% nasproti 12,9%; h =34,02, p<0,01). Povrzanosta na agresivnoto odnesuvawe so igraweto vo Internet-kafuliwa izgleda razbirliva ako se ima predvid na~inot na koj tamu se igraat videoigrite. Na ovie mesta, videoigrite obi~no se igraat mre`no, pri {to igra~ite direktno se soo~uvaat so svoite protivnici. Toa sozdava mo`nosti za pobrzo i poneposredno praznewe ne samo na situaciski induciranata, tuku i na dispoziciskata agresivnost. Zna~i, toa {to sedmooddelencite koi igraat videoigri vo Internet-kafuliwa po~esto se odnesuvaat agresivno sprema svoite sou~enici ne moè da bide opredeleno samo od igraweto videoigri so nasilna sodrìna, tuku i od nivnite dispoziciski tendencii. Na krajot, dobienite rezultati vo ova istraùvawe, sekako, pridonesuvaat za podobro razbirawe na navikite za igrawe videoigri kaj del od u~enicite. No, nepronao|aweto povrzanost me|u igraweto na ovoj vid igri i agresivnoto odnesuvawe sprema sou~enicite e naod koj i pokraj toa {to ohrabruva, sepak, ne moè da gi razre{i postojnite dilemi okolu negativnite efekti na izloènosta na nasilstvoto vo videoigrite. Pri tolkuvaweto na ovoj naod mora da se imaat predvid ograni~uvawata {to proizleguvaat od prigodnosta na primerokot i od prirodata na samoto istraùvawe. LITERATURA 1. Anderson, C.A. and Bushman, B.J. (2001). Effects of violent video games onaggressive behavior, aggressive cognition, aggressive affect, physiological arousal, and prosocial behavior: A meta-analytic review of the scientific literature. Psychological Science, 12, 353-359. 2. Chory-Assad, R.M. and Mastro, D.E. (2000) Violent videogame use and hostility among high school students and col-
1/2005
25
Obrazovni refleksii
lege students. Paper presented at the annual meeting of the National Communication Association, Seattle, WA 3. Deitz, T. L. (1998). An examination of violence and gender role portrayals in video games: Implications for gender socialization and aggressive behavior. Sex Roles, 38, 425-442. 4. Gentile, D.A., Lynch, P.J., Linder, J.R., and Walsh, D.A. (2004). The effects of violent video game habits on adolescent hostility, aggressive behaviors, and school performance. Journal of Adolescence, 27, 5-22. 5. Goldstein, J. (2001). Does playing violent video games cause aggressive behavior? http://culturalpolicy.uchicago.edu/conf2001/papers/goldstein.html 6. Griffits, M. (1997) Video games and aggression. The Psychologist, 397-401. 7. Kahrmadji, V. (1999). Development of video game and its impacts on societies socially and psychologically. http://www.game-culture.com/articles.html 8. Orpinas, P., and Frankowski, R. (2001). The Aggression scale: A self report measure of aggressive behavior for young adolescents. Journal of Early Adolescence,21, 50-67. 9. Sherry, J.L. (2001). The effects of violent video games on aggresion: A meta-analysis. Human Communication Research, 27, 409-431. 10. Walsh, D. (2001). Video game violence and public policy. http://culturalpolicy.uchicago.edu/conf2001/papers/walsh.html
Aktuelnosti
d-r Mihajlo Popovski, Institut za psihologija Ana Mickovska, Centar za me|unarodna sorabotka Maja Simonovska, student
1/2005
26
Obrazovni refleksii
Aktuelnosti
UÊNIKOT KAKO FAKTOR VO NASTAVATA

d-r Nexat Abazi
Vo Enciklopediskiot re~nik na pedagogijata poimot u~enik se definira vo po{iroka i vo potesna smisla. Vo po{iroka smisla, u~enik e sekoe lice koe sprema drugoto lice e vo nastavna vrska i od drugoto lice se zdobiva so znaewa ili ve{tini. Zna~i, u~enik moè da bide i nau~nikot i umetnikot koj go sledel pa2 tot na eden pogolem nau~nik ili umetnik. Vo potesna smisla, u~enik e sekoe lice koe vo tekot na pokratko ili podolgo vreme posetuva edna obrazovna institucija i niz raznovidni formi usvojuva znaewa i razviva opredeleni individualni sposob3 nosti. Vo Pedago{kata enciklopedija (1989) terminot u~enik se objasnuva kako svojstvo na liceto koe sledi osnovno i sredno u~ili{te, dodeka liceto koe sledi 4 vi{e ili visoko obrazovanie e student. Vo pocelosna pedago{ka smisla, so zborot u~enik se ozna~uva lice od mladata generacija koe redovno sledi koe bilo u~ili{te od obrazovniot sistem i komu u~eweto mu e glavno zanimawe. U~enicite moè da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi: osnovno{kolci, gimnazijalci, sredno{kolci (spored stepenot na obrazovanieto), redoven u~enik, vonreden u~enik (spored statusot) i sl. Poradi obrazovnite, ekonomskite, kulturnite i drugi potrebi, op{testvoto go zadolùva sekoj pripadnik na mla-
1. OSVRT VRZ POIMOT UÊNIK Vo pedago{kata teorija i vo sekojdnevnata vospitno obrazovna praktika, terminot u~enik ne samo {to e najfrekventen, tuku i najzna~aen, bidej}i u~enikot e najzna~ajniot faktor vo sevkupnata vospitno obrazovna dejnost. Ovaa dejnost se organizira i se realizira zaradi u~enikot so cel toj da se razviva, odnosno da se formira kako li~nost steknuvaj}i znaewa, ve{tini i naviki. Iako u~enikot e eden od primarnite faktori vo nastavniot proces, vo pedago{kata teorija mnogu retko go sre}avame definiraweto na poimot u~enik. Bidej}i od negovoto definirawe zavisi i statusot, polo`bata i zna~eweto na u~enikot vo sevkupnata vospitno-obrazovna dejnost, }e navedeme nekoi definicii. Vo Re~nikot na sovremeniot albanski jazik (Fjalor i gjuhs s sotme shqipe) pod terminot u~enik se podrazbira lice koe sledi edno osumgodi{no ili sredno u~ili{1 te. Zna~i, vo ovoj slu~aj terminot u~enik se odnesuva na liceto (deteto, mladinecot) koe sledi nastava vo zadolìtelnoto osnovno ili sredno u~ili{te.
1
Fjalor i gjuhs s sotme shqipe, Tiran, 1980, fq. 1276 Enciklopediski re~nik pedagogije, Zagreb, 1963, str. 1048 3 Isto 4 Pedago{ka enciklopedija, Zagreb,1989, str. 457
2
1/2005
27
Aktuelnosti
data generacija eden del od svojot ìvot da go minuva vo u~ili{te kako u~enik. 2. POLO@BATA I STATUSOT NA UÊNIKOT VO UÎLI[TETO Od pedago{ki i didakti~ko-metodski aspekt u~enikot se tretira kako eden od glavnite faktori vo nastavata (i vo vospitno-obrazovnata dejnost voop{to) bidej}i poradi nego se organizira i realizira celokupnata dejnost vo obrazovnite institucii. Zatoa, vo teorijata na vospitanieto posebno vnimanie mu se posvetuva na u~enikot, na negovite psihofizi~ki osobini, negoviot pedago{ki i socijalen status, kako i na site pra{awa koi se tesno povrzani so negoviot psihofizi~ki i socijalen razvoj. Statusot na u~enikot vo u~ili{teto treba da se sogleda od praven, (zakonski normi i pravila), op{testven i pedago{ki aspekt. Pravniot i op{testveniot status na u~enikot vo u~ili{teto se regulira so zakonite za osnovno i za sredno obrazovanie, so statutot na u~ili{teto, pravilnicite i drugite normativni akti na u~ili{teto. Ovoj status na u~enikot treba da bide vo soglasnost so demokratskite procesi na op{testve5 niot sistem i humanite odnosi vo u~ili{teto. Pedago{kiot status ja podrazbira polo`bata na u~enikot vo vospitno-obrazovniot proces. Za da se sfati ovoj problem vo su{tina, prevenstveno treba da se opredeli osnovnata ideja za polo`bata na u~enikot vo vospitno-obrazovniot proces. So ova se podrazbira adekvaten i pravilen na~in na tretirawe na u~enikot vo nastavata, imaj}i gi predvid site negovi razvojni karakteristiki: psihi~kite, fizi~kite, emocionalnite, socijalnite, interesite, stavovite, ubeduvawata i sl., koi se tesno povrzani so na~inot na organiziraweto i realiziraweto na vospitno - obrazovniot proces. Pra{aweto na statusot na u~enikot vo vospitnoobrazovniot proces e eden od osnovnite pedago{ki i
5 6Isto
Obrazovni refleksii
didakti~ko-metodski problemi koj so vekovi go privlekuval vnimanieto na mnogu filozofi, pedagozi, psiholozi i drugi koi se zanimavale so ovaa problematika, pa duri i pravnici koi se zanimavale so u~ili{noto zakonodavstvo. Za ovaa zainteresiranost svedo~at i mnogu studii, raspravi i analizi na empiriski podatoci, vrz osnova na koi se izrabotile i mnogu proekti (pedago{ki), se formirale pravci i teorii kako {to se nativizmot, empirizmot, pedacentrizmot i sl. Vo sega{nite uslovi na demokratizacija na op{testvoto i na odnosite vo u~ili{teto voop{to, se javuva potreba za edna poseopfatna studija i analiza na statusot i polo`bata na u~enikot vo vospitno-obrazovnata dejnost. Prou~uvaweto na faktorite i pojavite koi se povrzani so statusot na u~enikot, kako i promenata na negoviot status vo pozitivna smisla }e ovozmoì da se identifikuvaat pri~inite koi go spre~uvaat negoviot optimalen status, 6 baraj}i novi pati{ta, modeli i formi za negovo tretirawe. 2.1. STATUSOT NA UÊNIKOT VO MINATOTO Trgnuvaj}i od istoriska gledna to~ka i vo minatoto statusot na u~enikot bil opredelen od celta i zada~ite na vospitanieto vo opredelniot op{testven sistem. Toa posebno se manifestiralo na odnosot nastavnik u~enik. Vo tekot na istoriskiot razvoj na pedago{kata misla, a posebno na didakti~kata teorija, statusot na u~enikot moè da se sogleda niz nekolku etapi. a) Dominantnata uloga na nastavnikot vo minatoto Vo tekot na ovaa etapa se smetalo deka nastavnikot e edinstveniot faktor koj, striktno baziran vrz nastavnata programa, gi zema sodrìnite, gi obrabotuva, im predava na u~enicite, dodeka tie se dol`ni da go usvojat materijalot. Nastavnikot, isto taka, e avtoritativna li~nost koj go opredeluva ishodot na nastavata, organizacionata struktura, aktivnosta na u~enikot, sodrìnite, nastavnite sredstva i dr. Vo ovoj slu~aj u~enikot se tretira
Isto
28
1/2005
Obrazovni refleksii
samo kako objekt vo nastavata koj treba samo da slu{a i da go usvojuva materijalot {to mu go prezentira nas7 tavnikot. Vo tekot na ovoj period vo nastavnata rabota dominirale verbalnite metodi i mehani~koto usvojuvawe na znaewata bez razbirawe na nivnata su{tina {to podrazbira deka znaewata imale samo reproduktiven, a ne i aplikativen i kreativen karakter. So vakviot na~in na rabota bila zapostavena aktivnata uloga na 8 u~enikot i negovata kreativnost. Ovoj na~in na rabota, isto taka, bil izrazen preku avtoritarniot stav na nastavnikot i negovata dominantna uloga manifestirana preku zapoved, diktat, zakana, pritisok i drugi formi na represija. Ovaa {tetna pojava ja osuduva i Kr{en{tajner koj veli: Sekoj avtoritet nastojuva so takanare~enata li~na usovr{enost da opredeluva celi, pati{ta i sredstva bez da gi zeme pred9 vid talentot, potrebite, sposobnostite i interesite. b) Dominantnata uloga na u~enikot vo nastavata Dominantnata uloga na u~enikot vo nastavata se javuva kako rezultat na novite sfa}awa vo psihologijata i pedagogijata kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek vo didakti~kata nasoka nare~ena Nova {kola. Elena Kej, \on Djui, Ernest Mojman i drugi, smetaj}i deka deteto e sonce okolu koe treba s# da se vrti, ja osnovaa pedago{kata nasoka nare~ena pedocentrizam. Spored ovaa nasoka, u~enikot treba da bide edinstveniot kriterium za izborot na nastavniot materijal, nas10 tavnite metodi i formi. Iako ovoj proces vo pedagogijata nastana so dobronamerna i iskrena cel za poadekvatno tretirawe na u~enikot, podocna toj premnogu se apsolutizira bidej}i bara{e vo vospitno-obrazovniot proces s# da bide podredeno kon èlbite na decata u~enicite. STATUSOT NA UÊNIKOT VO SOVREMENATA NASTAVA
7 8
Aktuelnosti
Sovremenata didaktika, baziraj}i se vrz sovremenite soznanija od oblasta na psihologijata, pedagogijata, sociologijata i drugite srodni nauki, kako i vrz osnova na demokratskite principi i dokumentite za pravata na deteto, nudi sovremeni re{enija na statusot na u~enikot vo vospitno-obrazovniot proces. Vo ramkite na sovremenite sfa}awa za polo`bata i statusot na u~enikot vo u~ili{teto se postavuva pra{aweto: Dali u~enikot e objekt ili subjekt vo nastavniot proces? Vo vrska so ova M. Vilotijevi} veli: Pra{aweto {to e povrzano so toa dali u~enikot e objekt ili subjekt vo nastavata sega ne se postavuva. Pedagogijata ova go ima re{eno. U~enikot e i objekt i subjekt vo vospitno-obrazovniot proces: objekt - zatoa {to nastavnikot go u~i nego {to u{te ne znae, subjekt 11 - bidej}i u~eweto e aktiven proces . Trgnuvaj}i od didakti~kata konstatacija deka procesot na steknuvawe na znaewa, ve{tini i naviki i razvojot na individualnite sposobnosti na u~enikot e eden dinami~en i kompleksen proces toa podrazbira i aktivna uloga na u~enikot. Ottuka proizleguva i potrebata za negoviot status: objekt i subjekt vo vospitno-obrazovniot proces. Posebno treba da se naglasi potrebata u~enikot vo pogolema mera da se tretira kako subjekt aktiven u~esnik ne samo vo soznajniot proces, tuku i vo kreiraweto, podgotovkata i realizacijata na nastavniot proces, se razbira imaj}i ja predvid negovata vozrast, sposobnostite, stavovite, interesite, a posebno negovata kreativna uloga. Polo`bata na u~enikot kako subjekt objekt vo nastavniot proces ima specifi~no zna~ewe. Vo ovoj slu~aj u~enikot se nametnuva so konkretna aktivnost so site negovi znaewa, sposobnosti, svesna aktivnost, a vo opredeleni momenti i nositel na ulogi ili odgovornosti. Od druga strana, dokolku toj e pasiven vo steknuvaweto 12 na znaewata pove}e stanuva objekt vo ovoj proces.
10 11 12
Nexhat Abazi: Nxnsi si objekt dhe subjekt ... Flaka ... 31.12.1976 Isto 9 G. Kr{en{tajner: Teorija obrazovawa, Beograd, 1939, str. 422
Nexhat Abazi: Nxnsi si objekt dhe subjekt ... Flaka ... 31.12.1976 Pedago{ki re~nik II, Beograd 1967, str. 117 D-r Xeladin Murati: Didaktika, Tetovo, 2002, str. 55
1/2005
29
Aktuelnosti
Vo odreduvaweto na pozicijata na u~enikot kako subjekt vo vospitno-obrazovniot proces vo golema mera pridonesuva kreativnata nastava. Taa ovozmoùva aktivirawe na golem broj mislovni operacii kako {to se: identifikacija, uporeduvawe, opi{uvawe, definirawe, podreduvawe, selekcionirawe, predviduvawe, zaklu~uvawe i dr. Aktiviraj}i gi ovie i drugi mislovni operacii, u~enikot se osposobuva da otkriva pojavi, procesi i odnosi pome|u predmetite, fenomenite i sostojbite, navleguvaj}i vo nivnata su{tina, a potoa tvore~ki da pristapi kon nivnata primena. Edna od osnovnite karakteristiki na kreativnoto u~ewe e slobodata na manifestiraweto na li~nosta. Vistinska kreativna nastava moè da organizira i da realizira samo demokratski tip na nastavnik, koj nastojuva da gi razvie kriti~koto i kreativnoto mislewe kaj u~enikot. Nasproti ova, avtokratski vodenata nastava vr{i dehumanizacija na li~nosta na u~enikot, 13 nudej}i reproduktivno i {ablonsko znaewe. Me|utoa, tvore~kata rabota e naporna i te{ka. Zatoa, u~enikot treba blagovremeno mislovno i emocionalno da se podgotvuva za tvore~ka aktivnost. Aktivno i kreativno steknuvaj}i znaewa, toj ne samo {to u~i, tuku i tvori: nabquduva, zabeleùva, istraùva, eksperimentira i otkriva pojavi, odnosi i zakoni, formulira definicii i sl. Vo subjektivna pozicija u~enikot ima {iroki mo`nosti da stane vistinski izvor na informacii, niven selektor, nositel i evalvator. Tuka ne treba da se podrazbiraat samo sodrìnite od nastavnata programa, tuku i mnogute informacii od prirodnata i op{testvenata sredina, sredstvata za masovno komuni14 cirawe i sl. Komunikacijata i mediumite vo sovremenata nastava se edna od su{tinskite odrednici na pozicijata na u~enikot vo nastavata. Raznovidnite tipovi na kompjuterski, telekomunikaciski i mikroelektronski sis13
Obrazovni refleksii
temi, raznovidnite mediumi za pribirawe, ~uvawe i razmena na informacii, digitalnoto radio i televizisko emituvawe - pretstavuvaat najsovr{eni i fleksibilni 15 mediumi koi ovozmoùvaat demokratska forma na u~ewe. Site ovie faktori doveduvaat do edna nova filozofija vo odnos na subjektivnata uloga na u~enikot vo nastavata koja postepeno se implementira vo teorijata na nastavata. Ovaa filozofija ima golemo vlijanie za toa didakti~kata koncepcija na u~eweto da se menuva i da se dopolnuva so novi formi na organizacija na nastavata. Vakviot na~in na tolkuvawe na procesot na u~eweto se narekuva i kognitivna revolucija, ~ij vtemeluva~ e Xon Djui so negovite sledbenici, a vo ~ija 16 osnova se postavuva poimot aktivni u~enici. Se smeta deka vo nekoi evropski zemji vo 2010 godina u~enikot prvenstveno }e steknuva znaewa preku elektronskiot sistem koj povrzuva milioni smeta~i, t.e. Internetot. Isto taka, i radio-televiziskite programi }e bidat del na obrazovnata programa koja se 17 odviva preku Internet. Vakvite obrazovni programi se formiraat vrz osnova na idejata deka sodrìnite treba da se kreiraat spored potrebite i specifi~nostite na sekoj u~enik. Toa }e ovozmoì digitalnata kultura i mediumskata pismenost da bidat glavni ~initeli na sovremeniot obrazoven sistem.
15
Prof. dr. M. Danilovi}: Uticaj i mogu~nosti informaciono-komunikacionih medija i tehnologija... (Komunikacija i mediji u savremenoj nastavi - Zbornik trudova), Jagodina, 2004, str. 17
16
Marko Stefanovi}: Kreatologija, Rijeka 2003, str. 207 Isto
14
Isto Danijela [~epanovi}: Uloga elektronskih medija u sistemima otvorenog u~enja i obrazovanja na daljini (isti zbornik), str. 427,8
17
30
1/2005
Obrazovni refleksii
LITERATURA 1. Enciklopediski re~nik pedagogije, Zagreb, 1963 2. Pedago{ka enciklopedija II, Zagreb, 1989 3. Georg Kr{en{tajner: Teorija obrazovawa, Beograd, 1939 4. Mladen Vilotijevi}: Didaktika I, Beograd, 1999 5. d-r Nijazi Zulfiu: Didaktika, Pri{tina, 1997 6. d-r Xeladin Murati: Didaktika, Tetovo, 2002 7. d-r Musa Kraja: Pedagogija, Tirana, 2002
Aktuelnosti
d-r Nexat Abazi, profesor na Pedago{kiot fakultet - Skopje
1/2005
31
Aktuelnosti
Obrazovni refleksii
ANALIZA NA NEKOLKU UÊBNICI PO FIZIKA ZA OSMO ODDELENIE OD ASPEKT NA PRA[AWATA I KVALITATIVNITE ZADAÎ VO UÊBNICITE I RABOTNITE TETRATKI
Boce Mitrevski
malen broj zabele{ki i gre{ki. Pravilen izbor na vakov u~ebnik moè da se napravi samo so sporedba i ocenka na atributite {to go opredeluvaat kvalitetot i vrednosta na sekoj od ponudenite u~ebnici i dopolnitelnite materijali. Celta na ovoj trud e analiza na nekolku (tri od pette) u~ebnici po fizika za osmo oddelenie. Analizata e napravena preku otkrivawe na formite na u~ewe koi se vgradeni vo u~ebnikot, a toa se vr{i posredno preku identifikacija na sposobnostite koi se potrebni za sovladuvawe na sodrìnite od u~ebnikot. Bidej}i analizata e izvr{ena preku na~inot na u~ewe, napraven e kratok pregled na vidovite na u~ewe. Zaklu~ocite od analizata se izvedeni preku vidovite na intelektualni sposobnosti koi se potrebni vo procesot na usvojuvawe na znaeweto. Poradi toa, daden e prikaz na vidovite intelektualni sposobnosti koi istovremeno se i kategorii na analiza vo trudot. Metodot {to e koristen e tehnikata analiza na didakti~kata aparatura, so zabele{ka deka analizata ne gi opfa}a numeri~kite zada~i. Sprovedenata analiza e samo od aspekt na pra{awata i kvalitativnite zada~i vo u~ebnicite i rabotnite tetratki. Kvalitetot na pra{awata i zada~ite, na~inot na koj se formulirani, mo`nosta u~enikot samostojno da odgovori na niv, dostapnosta na soodvetni pribori i instrumenti za izvr{uvawe na prakti~nite aktivnosti i sli~no ne se zemeni predvid pri analizata.
1. VOVED Sovremenoto op{testvo i demokratijata ne priznavaat monopolsko odnesuvawe. Toa im e jasno na site, a osobeno na onie koi na odreden na~in go po~uvstvuvale vladeeweto na odredeni monopoli. Postoeweto monopol vo nekoja oblast predizvikuva ko~ewe na razvojot, gu{ewe na kreativnosta i formirawe na ceni {to ne se vo sklad so pazarnata ekonomija i realnosta. Poslednive nekolku godini, kako rezultat na sevkupnite aktivnosti vo dràvata, od aspekt na obrazovanieto se zabeleùva konkurentnost vo izdava~kata dejnost na u~ebnici so {to se gubi monopolot {to go ima{e samo edna izdava~ka ku}a. Konkurencijata na izdava~kite ku}i e isprepletena so konkurencijata na samite u~ebnici, odnosno nivnite avtori. Toa se pozitivni i, sekako, dobredojdeni promeni. Vo Republika Makedonija, nastavnicite po fizika i u~enicite od osmo oddelenie imaat mo`nost da koristat nekoj od pette ponudeni u~ebnici po fizika za osmo oddelenie i dopolnitelnata literatura so niv. Izborot na vistinskiot u~ebnik go pravi nastavnikot, odnosno aktivot po fizika. Za vistinski u~ebnik se misli na kvaliteten u~ebnik vo sekoj pogled, so mini-
32
1/2005
Obrazovni refleksii
Rezultatite od analizata i zaklu~ocite moàt da kaàt za efektite od primenata na ovie u~ebnici, da se dade kvalitativna ocenka za nivnata vrednost so soodvetna preporaka do nastavnicite koi treba da gi koristat vo nastavnata praktika. Se razbira, ova bi bilo samo od aspekt na ona {to e predmet na analizata. Istovremeno, za avtorite i recenzentite na u~ebnicite, zabele{kite i kritikite treba da pretstavuvaat pottik za otstranuvawe na propustite i gre{kite vo niv so {to narednite izdanija bi bile podobri vo sekoj pogled. Za celosen uvid na sostojbata so u~ebnicite, nivniot kvalitet, nivnata vrednost i opravdanost za koristewe vo nastavnata praktika, potrebno e da se napravi analiza na site u~ebnici i dopolnitelnite materijali (rabotni tetratki, prira~nik za nastavnikot, zbirka na zada~i i drugo) i toa od pove}e aspekti. Na toj na~in }e se dobie vistinska slika za realnata situacija, a nastavnicite i u~enicite }e gi koristat najdobrite proizvodi (u~ebnici i dr.) ponudeni na pazarot. 2. UÊBNIK Pokraj postoeweto i pojavata na sovremeni audio i vizuelni nastavni sredstva, kako: TV, video, filmovi, CD, kompjuterski simulacii, on - line prezentacii i sli~no, sepak ulogata na u~ebnikot vo nastavata i obrazovanieto ne gubi vo svojata va`nost. Toj i natamu ostanuva najdostapen izvor na informacii za u~enikot, a za nastavnikot pretstavuva informator za sodrìnite, oblicite i na~inot na izloùvawe na nastavnata materija. Pritoa, u~ebnikot vo sebe mora da gi sodrì faktorite koi go olesnuvaat i sinhroniziraat kontaktot me|u nastavnikot i u~enikot. Nepobiten fakt e toa {to ìviot zbor na nastavnikot na ~asot, prosleden so razni gestakulacii, mimiki, dvièwa, demonstracii i drugi izrazni sredstva e impresiven, prifatliv i razbirliv za u~enicite. No, toj ìv zbor na nastavnikot e ograni~en vo ramkite na eden nastaven ~as od 45, odnosno 40 minuti.
Aktuelnosti
Pra{awe e vo kolkava merka u~enicite koristat i drugi izvori na informacii kako dopolnitelna literatura, Internet, spisanija i drugo. Imaj}i go predvid prethodnoto, u~ebnikot ima svoja prednost bidej}i moè da se koristi tolku pati kolku za toa ima potreba. Ponatamu, so pomo{ na u~ebnikot, u~enicite imaat mo`nost da go prodlabo~at usvojuvaweto na sodrìnite, da gi prou~at poop{irno i da se navra}aat po potreba pove}e pati. Zatoa postojano se traga po podobruvawe i usovr{uvawe na kvalitetot na u~ebnicite vo pogled na site aspekti. Znaewata koi se gradat i steknuvaat vo u~ili{teto, od nastavnikot, u~ebnikot i drugata dodatna literatura se nau~ni znaewa. Tie se razlikuvaat od sekojdnevnite ìvotni iskustva, odnosno se sistematizirani, klasificirani, integrirani novi znaewa, koi se vklopuvaat vo sistemot na ve}e postoe~kite znaewa i vo soznajnata struktura na koja po~iva steknuvaweto na znaewata. 3. OP[TA KONCEPCIJA NA UÊBNIK Koncepcijata na u~ebnik, spored zakonskite odredbi, e ideen proekt na u~ebnikot koj sodrì: nau~no-stru~ni, didakti~ko-metodski, pedago{ko-psiholo{ki, vospitni, jazi~ni, likovno-grafi~ki i tehni~ki osnovi i standardi vrz koi treba da se gradi u~ebnikot. Pri izrabotuvaweto na op{ta koncepcija na u~ebnik se trgnuva od: odredbite sodràni vo postojnite zakoni za osnovno i sredno obrazovanie; nastavnite planovi i programi za osnovno i sredno obrazovanie; sovremenite soznanija i dostignuvawa vo pedago{ko-psiholo{kite nauki, kognitivnite istraùvawa, didakti~kata teorija i nastavnata praktika; iskustvoto kaj nas i vo drugi zemji. Za nau~no-stru~nite sodrìni od soodvetnata oblast koi }e bidat opfateni vo u~ebnikot, avtorot se rakovodi od nastavnite planovi i programi za soodvetniot vid i godina na obrazovanie.
1/2005
33
Aktuelnosti
Nastavniot predmet i u~ebnikot go imaat pred sebe u~enikot vo razvoj i zatoa treba da se odberat takvi sodrìni i metodi na izrazuvawe koi }e go poddràt i pottiknuvaat negoviot intelektualen razvoj. Toj so svojata sodrìna treba da go privle~e vnimanieto na u~enicite, da gi budi i razviva nivnite sposobnosti. Vo u~ebnikot treba da se iznese samo toa {to e bitno, bazi~no i trajno od soodvetnata nau~na oblast. Na u~enikot treba da mu stanat pojasni tekot i procesot na razvojot na edna nauka, metodite so koi se sluì, no i zada~ite i nasokite {to pretstojat vo idnina. Sodrìnite izneseni vo u~ebnikot treba da se ve}e poznati i provereni pojavi i zakonitosti, nau~no verificirani i proverlivi fakti od soodvetnata oblast. Pritoa treba da bidat vneseni najnovite dostignuvawa od naukata, tehnikata, kulturata i sli~no. Seto toa treba da bide prosledeno so na~inite i metodite na istraùvawe na vistinitosta vo soodvetnata oblast i da se razviva smisla za barawe, otkrivawe i verificirawe na vistinata od strana na u~enicite. Se razbira, vo sodrìnite na u~ebnikot mora da postojat fakti i poznati vistini. Neophodno e voveduvawe na novi poimi i zapoznavawe so novi sodrìni. No sepak, avtorite, a potoa i nastavnicite treba da go po~ituvaat konstruktivizmot kako osnova na koja se bazira sovremenata kognitivna nauka. Sekako deka koncepcijata za izrabotka na u~ebnik postavuva dosta razli~ni, opse`ni i kompleksni barawa. So ogled na celite i sodrìnata na ovoj trud, ovde }e bidat izloèni psiholo{kite barawa. 4. PSIHOLO[KI BARAWA PRI IZRABOTKA NA UÊBNIK Pri koncipiraweto na u~ebnikot treba da se zemat predvid vozrasnite i razvojnite karakteristiki na u~enicite, kako i osnovnite zakonitosti vo procesot na u~eweto. U~ebnikot treba da poseduva odredeni osobini za da ja ostvari svojata osnovna namena, t. e. prenesuvawe na odredeni osnovni znaewa i pottiknuvawe na ponatamo{no steknuvawe i samostojno gradewe na znaeweto. Zatoa toj treba da pobudi interes kaj u~enikot, da bide
Obrazovni refleksii
primamliv. Sodrìnite treba da se sistematizirani i pregledni, toj treba da deluva pottiknuva~ki, odnosno da pobudi interes za steknuvawe novi znaewa. Dobar e onoj u~ebnik koj, pokraj drugoto, so na~inot na koj vo nego e izloèna sodrìnata go privlekuva vnimanieto na u~enicite, gi budi i razviva nivnite interesi i gi pottiknuva aktivno da u~at. Vo nego nema vneseno izobilstvo od sodrìni. Pomaliot, no sepak dovolen fond na fakti ovozmoùva u~enicite ne samo uspe{no da gi sovladuvaat sodrìnite, tuku toa im pri~inuva i zadovolstvo, a osven toa imaat vreme za povrzuvawe so prethodnoto znaewe, kako i za samostojno razmisluvawe i rasuduvawe. Toa zna~i deka treba da postoi razumno ograni~uvawe na sodrìnite vo u~ebnikot, sledej}i ja idejata less is more. Sovladuvaweto na novite nastavni sodrìni kaj u~enicite treba da predizvika pozitivni, prijatni emocii. Vo na{ite dràvni u~ili{ta site u~enici zadolìtelno koristat u~ebnici napi{ani spored ista nastavna programa. U~ebnikot kako nastavno sredstvo go koristat u~enicite od gradovite i selata, u~enicite ~ii roditeli se so visoko obrazovanie, kako i onie ~ii roditeli se so osnovno obrazovanie, deca so razli~en koeficient na inteligencija. Zatoa pri koncepiraweto na u~ebnikot treba da se ima predvid postoeweto na grupni i individualni razliki pome|u u~enicite. Ovoj fakt bara u~ebnikot da bide logi~ki organiziran {to }e ovozmoì od nego uspe{no da u~at site u~enici za koi e namenet, bez ogled na eventualnite grupni ili individualni razliki. Koristeweto na u~ebnikot ne treba da bide pregolem tovar za edni u~enici, a od druga strana mnogu ednostaven za drugite. Zatoa u~ebnikot vo celina, i site negovi delovi, mora da bide sostaven taka {to pokraj zadolìtelniot del na obraboteni sodrìni, treba da sodrì i varijabilni - dopolnitelni, izborni i fakultativni sodrìni. Vo takov slu~aj u~ebnikot }e bide prilagoden i za onie pomalku sposobnite i za nadarenite u~enici. Avtorot treba da vnimava na izborot na sodrìnite, dolìnata na tekstovite i likovno - grafi~koto oblikuvawe, so cel da se motivira u~enikot vo proce-
34
1/2005
Obrazovni refleksii
sot na u~eweto. Duhovitiot na~in na izloùvawe, so otkrivawe i povrzuvawe na nastavnata materija, isto taka, moàt da go motiviraat u~enikot. Preku sodrìnite vo nego moè da se predizvika ~uvstvo za nelogi~nost, protivre~nost ili konflikt {to kaj u~enicite pobuduva interes, a so razre{uvawe i razbirawe na vakvite situacii tie doìvuvaat zadovolstvo. So toa se zgolemuva interesot i privle~nosta kon sodrìnite vo u~ebnikot, a u~enicite stanuvaat poaktivni, angaìrani i samostojni vo u~eweto. Postavenosta na nastavnite edinici treba da e takva {to, pri nivnata obrabotka }e se koristat pozitivnite osobini i crti na u~enicite, kako {to se: qubopitnosta, samoinicijativnosta, kreativnosta, potrebata za aktivnost, potrebata za sorabotka i pomo{ i sl. Ovie osobini treba postojano da se pothranuvaat na toj na~in {to na u~enicite }e im se ovozmoì da nabquduvaat, da postavuvaat pra{awa, da diskutiraat me|u sebe na razli~ni temi, da sorabotuvaat, otkrivaat, da gi beleàt rezultatite od svojata rabota, sami da doa|aat do re{enija i zaklu~oci i dr. Sekako deka nastavata e tolku pouspe{na dokolku u~enicite se posamostojni vo svojata rabota i sevkupnite aktivnosti. Isto taka, pri izrabotkata na u~ebnikot treba da se ima predvid razvojot na intelektualnite sposobnosti, soznanijata za poimite, formiraweto sistem na poimi, nivniot broj i vid za soodvetnata vozrast, razvojot na mislovnite operacii: sporeduvawe, analiza, sinteza, apstrakcija, generalizacija i drugi. Seto pogore navedeno e samo del od toa {to se postavuva kako barawe za sozdavawe na eden sovremen u~ebnik od koj sekoj u~enik }e moè uspe{no da u~i. 5. UÊWE, POIM ZA UÊWE I VIDOVI [KOLSKO UÊWE Edna od najzna~ajnite ~ovekovi aktivnosti pretstavuva u~eweto. Niz procesot na u~eweto ~ovekot se menuva preku celiot ìvot. Deteto od biolo{ko postepeno prerasnuva vo socijalno su{testvo. Se u~at naviki, stavovi, ve{tini, sistem na vrednosti, predrasudi, crti na li~nosta, motivi, se u~i kako da se u~i, kako da se pomni, misli i razmisluva, se steknuvaat razni
Aktuelnosti
osobini. Imeno, s# {to ne e vrodeno kaj ~ovekot e nau~eno. U~eweto ne zna~i samo steknuvawe na naviki i ve{tini, tuku vo po{iroka smisla na poimot toa podrazbira u~ewe vo oblasta na soznanieto, socijalizacijata, motivacijata i emociite. U~eweto po~nuva so selektivno vnimanie, t.e. naso~uvawe na na{ite mentalni aktivnosti kon nekoe od slu~uvawata {to vlijaat na nas. Toa se definira kako relativno trajna promena na individuata {to se manifestira vo nejzinoto odnesuvawe, a koja nastanala kako rezultat na prethodnata aktivnost na individuata. Realiziraweto na vospitno-obrazovnite zada~i vo u~ili{teto se vr{i niz razni oblici na {kolsko u~ewe. Pri sproveduvawe na analizata koristena e klasifikacijata na vidovite {kolsko u~ewe spored Ausubel: Smislovnoto receptivno u~ewe e moèbi najzastapen vid na u~ewe vo u~ili{tata. Vo u~ebnikot i preku nastavata na u~enikot mu se prezentiraat smislovni znaewa vo finalna forma koi treba da gi razbere, sfati i zapameti. Toa znaewe treba da go povrze so prethodnoto znaewe, so znaeweto od drugite nastavni predmeti i so sekojdnevnoto ìvotno iskustvo. U~enikot se koristi so mislovni operacii i treba da zapameti golem broj informacii, a potoa znaewata treba da gi reproducira. Mehani~ko receptivno u~ewe. Ovde pove}e preovladuva pameteweto, a misleweto e zanemareno. U~enikot u~i (buba), no bez da go osmisli materijalot, ne se trudi da go razbere. êsto pati smislovnoto receptivno u~ewe poleka preminuva vo mehani~ko receptivno u~ewe. Sekako deka toa ne e dobro. No, u~enicite ponekoga{ se primorani da u~at na ovoj na~in od razni pri~ini: otsustvoto na motivacija kaj u~enikot, nastavnikot od razni pri~ini nesvesno gi naveduva u~enicite na takvo u~ewe, za u~enikot e va`no da nau~i samo za pismena rabota ili ispit, nemawe doverba vo svoite sposobnosti, nerazvieni soodvetni sposobnosti za sovladuvawe na materijalot i drugo. Smislovnoto aktivno u~ewe se smeta za najvisok oblik na u~ewe koe treba {to pove}e da se praktikuva. Ovde centralno mesto zazema misleweto pro-
1-2/2005
35
Aktuelnosti
prateno so samostojni aktivnosti na u~enikot koj e voden od nastavnikot. Bruner, koj go zastapuva vakvoto u~ewe, veli deka znaeweto e proces, a ne produkt (rezultat). U~enikot treba sam da doa|a do novite znaewa koristej}i gi prethodnite znaewa i angaìraj}i se mislovno. Toj treba da znae da istraùva, da odi po patekite po koi odele nau~nicite. Toa zna~i deka treba da znae da formulira problem, da postavuva hipotezi, da ja znae metodologijata na istraùvawe, da vr{i istraùvawe, da gi analizira rezultatite, da izveduva obop{tuvawa, zaklu~oci i sl. Vakvoto samostojno otkrivawe na znaewata im pri~inuva zadovolstvo na u~enicite i sozdava vnatre{na motivacija za u~ewe. Mehani~koto aktivno u~ewe opfa}a pametewe na razni aktivnosti, postapki, rabotni operacii, standardizirani metodi i tehniki pri izveduvawe na laboratoriski ve`bi i obidi, bez toa da se osmisli, tuku samo mehani~ki da se zapameti. Ovoj vid na u~ewe ne e popularen i treba da se izbegnuva bidej}i se temeli samo na mehani~ko pametewe. Za da moè nastavnikot da se soo~i so barawata i predizvikot na vremeto, kako imperativ mu se nalaga potrebata od posu{tinsko i podlaboko zapoznavawe so aktivnoto u~ewe i aktivnata nastava, mo`nostite i potrebata za nejzina zastapenost vo vospitno - obrazovniot proces. Niz procesot na aktivno u~ewe, preku samostojno istraùvawe, eksperimentirawe i drugi aktivnosti, u~enikot ima mo`nost sam da go proveri svoeto napreduvawe, potoa mu se dava mo`nost da vr{i sporedba na soopstvenite rezultati so rezultatite na drugite u~enici, i se osposobuva da postavuva pra{awa, samostojno da odgovara na niv, da postavuva problemi, da u~estvuva vo sozdavaweto kriteriumi za prifa}awe na odredeno re{enie, da predlaga re{enija ili, ednostavno kaàno, aktivno da gi konstruira sopstvenite znaewa. Pokraj za otkrivawe na vistinata, razvivawe na sposobnostite za u~ewe, istaknuvawe na samostojnosta vo rabotata i sli~no, aktivnoto u~ewe pridonesuva i za zgolemuvawe na motivacijata za u~ewe, posebno vnatre{nata motivacija. Preku soopstvenite napori
Obrazovni refleksii
vo tekot na re{avaweto na problemite, te{kotiite na koi naiduva u~enikot predizvikuvaat silni emocionalni doìvuvawa, go jaknat ~uvstvoto na samouverenost i go motiviraat za ponatamo{no u~ewe. Aktivnoto u~ewe se realizira niz razni mislovni operacii i aktivnosti koi uspe{no moàt da se koristat vo u~ebnikot i nastavata, kako: kreirawe i re{avawe problemi, divergentna produkcija, pottiknuvawe fluentnost vo zborovite, ideite i asocijaciite, razvivawe na ~uvstvoto za problemi i fleksibilnost vo re{avaweto na problemite, postavuvawe hipotezi, izveduvawe eksperimenti i istraìvawa, postavuvawe pra{awa, razvivawe diskusija i sl. 6. METODOLOGIJA 6.1. Problem i cel na istraùvaweto Problemot na istraùvawe vo ovoj trud e da se otkrie koi formi na u~ewe se vgradeni vo tri od pette u~ebnici po fizika za osmo oddelenie i nivnata dodatna literatura. Toj se istraùva preku identifikacija na intelektualnite sposobnosti koi gi stimulira u~ebnikot so pra{awata i kvalitativnite zada~i dadeni vo nego. Celta e preku rezultatite od istraùvaweto da se dade ocenka za toa vo koja mera ovie u~ebnici gi aktiviraat u~enicite na mentalen plan, a istovremeno so ovaa analiza i op{tite sogleduvawa za sodrìnite izloèni vo niv, istite kvalitativno da se ocenat. 6.2. Hipoteza So ogled na konkurencijata i vkupniot broj na u~ebnici po fizika za osmo oddelenie, najnovite soznanija od kognitivnite istraùvawe za u~eweto, dostapnosta na u~ebna literatura, Internetot i drugi izvori na informacii, podemot na kompjuterskata i pe~atarskata tehnika i sl., se pretpostavuva deka: vo u~ebnicite pove}e se zastapeni pra{awa koi gi stimuliraat mislovnite operacii, otkolku pra{awa na koi odgovorite se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe; vo ovie u~ebnici, smislovnoto aktivno u~ewe }e go zaseni smislovnoto receptivno u~ewe;
36
1/2005
Obrazovni refleksii
propustite i gre{kite, bilo od nau~no-stru~en aspekt, jazi~ni, likovno-grafi~ki, tehni~ki ili pe~atni ne postojat ili se minimalni. 6.3. Primerok na analiza Vo ova istraùvawe primerok na analiza se slednive u~ebnici i dodatna literatura: 1. Fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski, izdanie na Prosvetno delo - Skopje, 2003 godina 2. Rabotna tetratka po fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski, izdanie na Prosvetno delo - Skopje, 2003 godina. 3. Fizika za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski, izdanie na Albi - Skopje, 2003 godina 4. Fizika +, Rabotni listovi i tematski testovi za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski, izdanie na Albi - Skopje, 2003 godina 5. Fizika za osmo oddelenie od avtorite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska, izdanie na Makedonska kniga - Skopje, 2003 godina Ovie u~ebnici se pi{uvani spored Nastavniot plan i programa po fizika za osmo oddelenie i opfa}aat sodrìni od slednive temi: 1. Elektri~estvo 2. Elektri~na struja niz te~nosti, gasovi i polusprovodnici 3. Magnetni pojavi 4. Svetlinski pojavi 5. Zvuk 6. Atomska fizika Na krajot na nastavnite edinici ima pra{awa i kvalitativni zada~i koi se odnesuvaat na ili okolu sodrìnata od istata. Isto takvi pra{awa se dadeni vo rabotnite tetratki. 6.4. Postapkata na istraùvawe Za realizacija na istraùvaweto koristen e metodot na analiza na didakti~kata aparatura. Vakvata analiza e istraùva~ka tehnika koja se koristi za dobivawe na objektiven, sistematski i kvantitativen opis na sodrìnata {to se analizira.
Aktuelnosti
Postapkata i planot za rabota se sostojat vo: 1. Utvrduvawe na primerokot 2. Utvrduvawe na sistem na kategorii za analiza 3. Utvrduvawe na edinici za analiza na sodrìnata 4. Klasificirawe na edinicite vo sistemot na kategorii 5. Zaklu~ok 6.4.1. Primerok na analiza pretstavuvaat gorespomenatite u~ebnici i rabotni tetratki. 6.4.2. Sistemot na kategorii za analiza pretstavuvaat intelektualnite sposobnosti, i toa: Prepoznavaweto pretstavuva eden vid sposobnost koga ne{to {to bilo del od na{eto iskustvo i prethodno bilo percepirano, sega go prepoznavame. Prepoznavaweto e poednostavna sposobnost od se}avaweto. Se}avaweto pretstavuva sposobnost ne{tata da se povtoruvaat bez nivno prisustvo. Indukcijata e sposobnost za izveduvawe zaklu~ok trgnuvaj}i od poedine~noto kon op{toto, odnosno mislovna operacija pri koja zapoznavaj}i se so predmetite i pojavite, doa|ame do nivnite op{ti karakteristiki. Dedukcijata e zaklu~uvawe pri {to trgnuvaj}i od op{tite svojstva i osobini za predmetite i pojavite se doa|a do razli~nite poedinosti. Sporeduvaweto e mislovna operacija so koja objektite se klasificiraat vo odredena klasa spored daden kriterium. Ovaa sposobnost bara uviduvawe na zaedni~kite osobini na site ~lenovi na klasata. Diferenciraweto e mislovna operacija {to ovozmoùva kaj pojavite, predmetite i poimite da se zabeleàt nu`nite razliki. Tie razliki treba da se odnesuvaat na odnosite me|u bitnite i sporednite svojstva koga se raboti za poimi od razli~en vid. Apstrakcijata e mislovna operacija so koja se izdvojuvaat odredeni osobini, dodeka ostanatite se zanemaruvaat. Analizata e mislovna operacija koja pretstavuva ras~lenuvawe na pojavata na delovi, odnosno analiti~ko angaìrano mislewe, naj~esto povrzano so sintezata. Sintezata pretstavuva mislovna operacija so koja elementite se povrzuvaat vo edna celina.
1/2005
37
Aktuelnosti
Obrazovni refleksii
Re{avaweto problem e intelektualna aktivnost pri koja naj~esto se bara postavuvawe na hipoteza, povrzuvawe na faktite, logi~ko rasuduvawe, poznavawe na pove}e metodi, analiza na rezultatite i drugi znaewa i ve{tini. Divergentnoto mislewe e intelektualna sposobnost koja bara producirawe na novi, neobi~ni idei i postapki za re{avawe na problemot, fluentnost i originalnost vo misleweto, t.e. da se otstapi od tradicionalniot na~in na mislewe. Pokraj ova, pri analizata e opredelen brojot na pra{awata od sekoja nastavna tema koi go pottiknuvaat u~enikot i baraat od nego prakti~na aktivnost za da odgovori na istoto. 6. 4. 3. Za edinica na analiza na sodrìnite se zemeni pra{awata i kvalitativnite zada~i koi sleduvaat po sekoja nastavna edinica i onie vo rabotnite tetratki. 6. 4. 4. So grupirawe na pra{awata se dobivaat precizni kvantitativni podatoci za zastapenosta na stimuliranite intelektualni sposobnosti. Ovde treba da se naglasi deka edno isto pra{awe moè da se broi vo pove}e kategorii, bidej}i moè istovremeno da stimulira pove}e mislovni operacii. Numeri~kite zada~i ne se broeni, odnosno ne se predmet na analiza. 6. 4. 5. Analizata i tolkuvaweto na dobienite podatoci }e ovozmoàt donesuvawe na zaklu~ok za toa koi sposobnosti gi stimulira ovoj u~ebnik, so {to }e moè da se odgovori na pra{aweto koi formi na u~ewe se vgradeni vo u~ebnikot. 7. REZULTATI I DISKUSIJA Rezultatite dobieni so detalna analiza na pra{awata i kvalitativnite zada~i po sekoja nastavna edinica i onie vo dodatokot se pretstaveni tabelarno. Vo kolonite se dadeni intelektualnite sposobnosti, a vo redovite se raspredeleni brojot na pra{awata povrzani so soodvetnata kategorija na analiza, odnosno nivnata procentna zastapenost vo u~ebnikot. Tabela I
sporeduvawe divergentno mislewe 1 0,48 5 1,38 apstrakcija diferencirawe prepoznavawe prakti~na aktivnost 8 3,85 2 0,55 indukcija dedukcija se}avawe re{avawe problemi 10 4,81 10 2,77 analiza 1 0,48
Intelektualni sposobnosti
Fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski Vkupno (208 pra{awa) % Vkupno (361 pra{awe) % 126 49 3 1,44 1 0,48 6 2,88 2 0,96 0 0 1 0,48
60,58 23,56
Rabotna tetratka po fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski 262 66 1 0,28 1 0,28 7 1,94 3 0,83 2 0,55 1 0,28 1 0,28
72,58 18,28
sinteza
38
1/2005
Obrazovni refleksii
Fizika za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{ovski i Ferdinand Nonkulovski Vkupno (241 pra{awe) % 118 51 1 0,41 4 1,66 10 4,15 4 1,66 3 1,24 6 2,49 1 0,41 22 9,13 7 2,90
Aktuelnosti
14 5,81
48,96 21,17
Fizika+, Rabotni listovi i tematski testovi za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{ovski i Ferdinand Nonkulovski Vkupno (390 pra{awa) % 196 90 3 0,77 11 2,82 13 3,33 5 1,28 9 2,31 18 4,62 1 0,26 26 6,67 9 2,31 9 2,31
50,26 23,08
Fizika za osmo oddelenie od avtorite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska Vkupno (106 pra{awa) % 79 20 0 0 0 0 1 0,94 1 0,94 1 0,94 0 0 0 0 1 0,94 1 0,94 2 1,89
74,53 18,87
Tabelarno prikaànite rezultati od analizata pretstavuvaat kriterium spored koj se procenuva kvalitetot i vrednosta na ovie u~ebnici od psiholo{ki aspekt, a koj se odnesuva na vidovite na u~ewe vgradeni vo nego preku pra{awata i kvalitativnite zada~i. Se gleda deka najgolem broj od pra{awata baraat prepoznavawe i se}avawe na sodrìnite od u~ebnicite, odnosno takvite pra{awa opfa}aat 70% do 93% od vkupniot broj pra{awa vo daden u~ebnik ili rabotna tetratka. Pra{awa koi go pottiknuvaat u~enikot na posloèni mislovni operacii (onie od ostanatite kategorii na analiza) skoro i da ne se zastapeni ili, pak, gi ima vo nezna~itelen broj. Zabeleìtelen e nekoj procent na pra{awa koi se sveduvaat na re{avawe problem, no sepak i toa ne e dovolno. Otsustvuvaat i takvi pra{awa {to go pottiknuvaat u~enikot na prakti~ni aktivnosti i eksperimentalna rabota. Pra{awata ~ii odgovori se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe na izu~enite sodrìni, vo u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski se zastapeni so 70%, odnosno 73%. Za u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorot
Jovan Sozovski ovoj procent e 84%, odnosno 91% i za u~ebnikot od avtorkite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska ovie pra{awa se zastapeni so 93% od vkupniot broj pra{awa vo u~ebnikot. So vakvata zastapenost na pra{awa vo u~ebnicite i rabotnite tetratki se pottiknuva mehani~koto receptivno u~ewe i delumno smislovnoto receptivno u~ewe. So toa ne se potvrduvaat prvite dve tvrdewa od hipotezata. Pra{awata i kvalitativnite zada~i ~ii odgovori se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe na sodrìni {to prethodno se spomenati i eksplicitno se dadeni vo u~ebnicite, ednostavno se nepotrebni. Vakvite pra{awa go oddale~uvaat u~enikot od potrebata za samostojno u~ewe, kaj u~enikot se sozdava pogre{no sfa}awe deka go vladee materijalot, ne go pottiknuvaat na mislovni aktivnosti nitu na eksperimentirawe ili istraùvawe, a poimot kreativnost e nepoznat za vakvite pra{awa i kvalitativni zada~i. Zna~i, na vaka koncipiranite u~ebnici i rabotni tetratki ne e posveteno dovolno vreme i vnimanie pri izborot i formuliraweto na pra{awata.
1/2005
39
Aktuelnosti
Vo u~ebnikot od avtorkite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska brojot na pra{awata e nedovolen, odnosno dadeni se pomalku od tri pra{awa po nastavna edinica. Pokraj toa, pra{awata ne se dadeni po sekoja nastavna edinica, tuku na krajot od sekoja nastavna tema. Najgolem del od pra{awata se odnesuvaat na prepi{i i dopolni ili verificiraj gi odgovorite kako: to~no ili neto~no, odnosno so da i ne. So vakva didakti~ka aparatura sigurno deka ne moè da se ispolnat koncepciskite barawa na u~ebnikot za aktivno u~ewe niz formulirawe na problemi, iskaùvawe sopstveni mislewa i stavovi, istraùvawa, procenuvawe na situacii, argumentirawe i sl. Vo ovoj u~ebnik skoro i da nema pra{awa koi stimuliraat posloèni mislovni operacii. Vo u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorot Jovan Sozovski se zastapeni pove}e pra{awa (4 do 5 pra{awa po nastavna edinica vo u~ebnikot i okolu 8 pra{awa po nastavna edinica vo rabotnata tetratka). Vo sporedba so prethodniot u~ebnik ovde ima povisok procent na pra{awa za ~ie odgovarawe u~enikot se sluì so posloèni mislovni operacii. Pokraj toa delumno ima pra{awa koi od u~enikot baraat prakti~na aktivnost i eksperimentalna rabota. Pozitivna strana za rabotnata tetratka se tekstovite so sodrìni od istorija na fizikata ili drugi zanimlivi sodrìni sli~ni na onie dali ste znaele deka. Vo u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski ima najmnogu pra{awa (5 pra{awa po nastavna edinica vo u~ebnikot i 8 pra{awa po nastavna edinica vo rabotnata tetratka). Vo niv ima nezna~itelno pogolem procent na pra{awa koi stimuliraat posloèni mislovni operacii. Od aspekt na didakti~kata aparatura i analizata {to be{e sprovedena, za ovie u~ebnici i rabotni tetratki moè da se kaè deka vo nikoj slu~aj ne gi zadovoluvaat barawata za didakti~kata aparatura sodràni vo koncepcijata za u~ebnik. Istovremeno so analizata na pra{awata napraven e detalen pregled na sodrìnite od nastavnite edinici. Pritoa se voo~eni mnogu propusti i gre{ki. Niv
Obrazovni refleksii
nema da gi klasificiram spored avtorite, onosno recenzentite, tuku }e ostavam mo`nost sekoj da si gi prepoznae svoite, a }e navedam samo nekoi od niv: metodskiot priod pri voveduvawe na pove}e novi poimi e pogre{en; voop{to ne e primenet konstruktivisti~kiot priod vo usvojuvawe na znaewata; na nekoi mesta vo u~ebnikot ili vo cel u~ebnik ne se pravilno napi{ani oznakite na fizi~kite veli~ini i nivnite merni edinici; ima pogre{no napi{ani prefiksi, indeksi na fizi~kite veli~ini ili ispu{teni matemati~ki znaci; dadeni se pogre{ni vrednosti za nekoi konstanti; ilustraciite ne se numerirani, na nekoi mesta ne se usoglaseni sodrìnski i logi~ki, nitu, pak, so intelektualnata vozrast na u~enicite; se sre}avaat re~enici od sodrìnata i pra{awa koi poradi jazi~ni i drugi gre{ki ne se jasni, nitu razbirlivi ili, pak, pogre{no se formulirani; kaj nekoi sodrìni i ilustracii ne e dosledno primenet principot na nau~nost; nekoi ilustracii se vo crno-bela boja {to ostava vpe~atok na ne{to zastareno ili odminato; ne e dovolno zastapen grafi~kiot metod na prikaùvawe na rezultatite i zavisnosta me|u veli~inite; retko se sre}avaat dopolnitelni tekstovi; nema re~nik na poimite; indeksot na poimite se poistovetuva so re~nik na poimi ili so ne{to drugo; nema usoglsenost i ne se sledat preporakite za formatot na u~ebnikot. Sudej}i spored gorenavedenoto moè da se kaè deka i tretoto tvrdewe vo hipotezata ne e potvrdeno ili, blago re~eno, vo ovie u~ebnici ima mnogu propusti i gre{ki. Tie se daleku od vistinski u~ebnik, kakov {to be{e opredelen pogore.
40
1/2005
Obrazovni refleksii
8. ZAKLUÔK Rezultatite od analizata davaat sporedbena slika za toa vo koj u~ebnik kolku pra{awa stimuliraat dadena mislovna operacija kaj u~enicite, a soodvetno na toa i koe u~ewe se pottiknuva vo zavisnost od pra{awata. Iako vo tabelite pogore e dadena kvantitativna ocenka za pra{awata, sepak imaj}i ja predvid analizata, propustite i gre{kite vo niv, ovie u~ebnici ne moàt da gi ispolnat barawata {to treba da gi zadovolat. Se nadevam deka avtorite na ovie u~ebnici }e gi iskoristat vakvite ukaùvawa i zabele{ki so {to narednite izdanija bi bile podobri i pobliski do vistinski u~ebnik. Vo 1996 godina Prosvetno delo - Skopje izdade u~ebnik Koordinirana nauka fizika od Stiven Popl, prevod na u~ebnik {to bil koristen vo Velika Britanija. Toj u~ebnik po fizika za VII i VIII oddelenie po~na da se koristi vo Republika Makedonija od 1997 godina vo ramkite na eksperimentalnata nastava {to se izveduva{e vo 45 osnovni u~ili{ta, a potoa i vo ostanatite osnovni u~ili{ta. Od aspekt na istata analiza toj u~ebnik e podobar od ovie tri. Vo nego samo 61% od pra{awata se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe, a duri 14% od pra{awata se odnesuvaa na re{avawe problemi. Sepak, toj u~ebnik ima{e mnogu slabosti od drug aspekt, taka {to ve}e e istisnat od upotreba. Pokraj ovie u~ebnici, minatata godina vo izdanie na izdava~kata ku}a Tabernakul izleze u{te eden u~ebnik po fizika za VIII oddelenie. Avtorki se Mimoza Ristova i Mirjana Jonoska. Ovoj u~ebnik ne e predmet na analiza vo ovoj trud. Zatoa predlagam nekoj od nastavnicite po fizika, sovetnicite ili drug fizi~ar, koristej}i ja istata postapka da sprovede analiza i na ovoj u~ebnik. So postavuvawe na istata hipoteza kako {to e izneseno pogore i dobivawe na soodvetni rezultati od analizata }e moè da se napravi sporedba na ovie ~etiri u~ebnici od aspekt na pra{awata i kvalitativnite zada~i vo niv. Ponatamu neophodno e da se napravat ponatamo{ni analizi na site u~ebnici od drugi aspekti. Taka }e se dobijat dovolno
Aktuelnosti
objektivni pokazateli za kvalitetot na sekoj od ponudenite u~ebnici i dopolnitelnite materijali. Na krajot }e se ima celosen uvid i }e moè da se izvede zaklu~ok za toa koj u~ebnik e najblisku do vistinskiot. Istovremeno, toa bi trebalo da bide preporaka do nastavnicite po fizika koj u~ebnik kako najdobar da go koristat vo nastavata. I na kraj, ne samo na u~ebnicite i dopolnitelnata literatura po fizika, tuku potrebna e detalna analiza na site u~ebnici {to se pojavuvaat na pazarot i se koristat vo u~ili{tata. Vakvite analizi so kriti~ki stav i pozitivni zborovi }e pridonesat za identifikuvawe na slabostite i propustite, a istovremeno }e se pottiknuvaat pozitivnite nasoki vo pi{uvaweto u~ebnici. LITERATURA
1. Jugoslav Minoski, Ta{e Stojanovski, Laste Spasovski, Koncepcija za u~ebnik za osnovno i sredno obrazovanie, Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 1998 2. Ruìca Kerami~ieva, Psihologija vo obrazovanieto i vospitanieto, Prosvetno delo, Skopje, 2002 3. David Sang, How to make a textbook, Physics education 36, May 2001 4. Lloyd H. Barrow, Do elementary science methods textbooks facilitate the understanding of magnet concepts?, Journal of science education and technology 9, No. 3, 2000 5. Marta Massa, Hilda DAmico, Do primary and secondary textbooks contribute to scientific reasoning?, First international Girep seminar, Udine, 2001 6. Consuelo Escudero, Margarita Garcia, Sonia Gonzalez, Marta Massa, Discussing the problems in textbooks, First international Girep seminar, Udine, 2001
Boce Mitrevski, asistent vo Institutot za fizika, PMF - Skopje
1/2005
41
Aktuelnosti
Obrazovni refleksii
MENAXERSKATA FUNKCIJA KONTROLIRAWE VO OSNOVNITE UÎLI[TA

footnote text; nost vo rabotata. Toj iznao|a na~ini da ja istakne sposobnosta i samodoverbata vo nivnoto rabotewe, kako i zgolemenata sorabotka so nastavnicite. Kontrolata, kako funkcija i zada~a na direktorot vo ovoj kontekst, doa|a do izraz preku sorabotkata i sledeweto na rabotata na ekipata. Kontrolnata funkcija na direktorot vo u~ili{teto se sostoi od: uspe{no realizirawe na predvidenite planovi i programi za rabota; uspe{no primenuvawe na sovremeni formi, metodi i sredstva za rabota; sledewe i primenuvawe na promeni i inovacii vo nastavata; odnosot na vrabotenite kon u~enicite, roditelite i drugite kooperanti koi direktno se vklu~eni vo vospitno-obrazovniot proces; redovno i navremeno izvr{uvawe na site obvrski predvideni so zakonot i aktite na u~ili{teto; kontrola na rabotata na stru~nite organi i tela za site problemi od vospitno-obrazoven karakter. Op{testvenata i nau~nata opravdanost na temata se gleda vo nedostatokot na nejzinata zastapenost vo literaturata i od dosega{noto li~no iskustvo kako potreba na aktuelizirawe i podetalno istraùvawe na istata.
m-r Violeta Milenkovska
Trgnuvaj}i od mestoto i ulogata na direktorot vo planiraweto i realiziraweto na vospitno-obrazovnata dejnost vo u~ili{teto, kako edna od najva`nite zada~i vo raboteweto i vodeweto na u~ili{teto se smeta kontrolnata funkcija, nejzinoto organizirawe i ekipirawe vo vrska so potrebite od nastaven i vonnastaven kadar, kako glaven nositel za kvalitetno rabotewe i efikasnost vo nastavata. Direktorot kako menaxer (rakovoditel na u~ili{te) svojata funkcija treba uspe{no da ja sprovede ili realizira vo odnos na ekipiraweto, planiraweto, organiziraweto, motiviraweto i kontroliraweto na vrabotenite, koi se direktno ili indirektno vklu~eni vo sevkupnata rabota na u~ili{teto. Vo odnos na ekipiraweto, ulogata na direktorot e vo otkrivawete na uspe{nite i kreativnite individui i nivnoto organizirawe za timsko planirawe i organizirawe na rabotata. Davaj}i im va`na uloga i pogolema i pozna~ajna odgovornost, kako nositeli na golem broj odluki, vsu{nost, direktorot povratno gi motivira vrabotenite za zgolemuvawe na nivniot interes, samostojnost i istraj-
42
1/2005
Obrazovni refleksii
DIREKTOROT KAKO MENAXER (RAKOVODITEL) NA OSNOVNITE UÎLI[TA Sloènosta na odnosite i nere{enata globalna proekcija na sistemite vo u~ili{teto ja namaluvaat potrebata od preispituvawe na funkciite, aktivnostite i fizionomijata na direktorot vo u~ili{teto, kako i negovoto osposobuvawe, usovr{uvawe, redefinirawe na negovata uloga i zada~i, regrutirawe i promocija. Pridonesot za merkite i aktivnostite vo gradeweto na kriteriumi i edinstven sistem za dopolnitelno obrazovanie e profesionalno usovr{uvawe na direktorite vo Republika Makedonija, zaradi pogolema kompetencija, redefinirana, unapredena uloga, kvalitetno vodstvo i respektirana statusna polo`ba. Treba da se dodade deka pridonesot vo ovaa neophodna transformacija kako da e imperativ na vremeto vo koe se zabeleùva nedostatok od sistemski priod kon permanentna obuka i profesionalen razvoj kaj aktuelnite direktori, a voedno i kaj onie koi doa|aat na scenata. KONTROLNATA FUNKCIJA NA DIREKTOROT VRZ VOSPITNO - OBRAZOVNIOT PROCES VO UÎLI[TETO Neposrednoto unapreduvawe na vospitno-obrazovnata rabota, pred s#, prvo ima cel da se stekne uvid vo nejzinata sostojba, a potoa da se prezemat merki za nejzino unapreduvawe. Vakvata orientacija napolno e vo soobraznost so prirodata na unapreduvaweto na vospitno-obrazovnata rabota. Neposredniot uvid vo sostojbata i tekot na vospitno-obrazovnata rabota se ostvaruva vo forma na poseta na ~asovi koja se praktikuva re~isi od site direktori. Me|utoa, {iro~inata na zastapenosta i va`nosta {to $ se pridava na ovaa forma se razli~ni. Ima direktori koi ne vr{at poseta na ~asovi kaj site nastavnici, a kaj nekoi ovaa forma zazema centralno mesto. Od druga strana, postoi praktika nastavnicite da ne se posetuvaat na ~as. Posetata na ~asovite pretstavuva na~in preku koj direktorot dobiva uvid za sostojbata i tekot na vospitno-obrazovnata rabota. Porano posetata na ~as se vr{e{e zaradi kontrola dali nastavnikot raboti pravilno ili ne, i vrz osno-
Aktuelnosti
va na toa se dava{e ocenka za negovata rabota. Promenite {to nastanaa vo na{iot u~ili{ten ìvot i rabota imaat svoj odraz i vrz karakterot, sodrìnata i celta na posetata na ~asovite. Namesto da vr{i kontrola, direktorot treba da gi posetuva ~asovite za da prou~i eden problem {to go voo~il kako karakteristi~en vo svoeto u~ili{te. Toa ne zna~i deka sosema otpa|a kontrolnata funkcija na direktorot pri posetata na ~asovite. Taa i ponatamu ostanuva, no ne e edinstven element od sodrìnata na rabotata na direktorot. Obi~no pod poseta na ~asovite se podrazbira poseta na nastavnite ~asovi. Vo sega{nive uslovi direktorot treba da gi posetuva i ~asovite na slobodnite u~eni~ki aktivnosti, rabotata na dopolnitelnite i dodatnite vospitno-obrazovni aktivnosti, da ja kontrolira rabotata na roditelskite sredbi itn. Na toj na~in toj }e dobie uvid vo vospitno-obrazovnata rabota, a, pak, ako se ograni~i samo na posetata na nastavnite ~asovi, toga{ negoviot uvid e orientiran samo na eden del od vospitno-obrazovnata rabota, t.e. na nastavnata rabota. [to se odnesuva do pra{aweto dali sekoj nastavnik treba da bide poseten, moè da se kaè deka obemot na posetata moè da bide razli~en. Direktorot pove}e pati treba da gi posetuva nastavnicite koi imaat potreba od pogolema ili podolgotrajna pomo{. Isto taka, treba da se praktikuva posetata na ~asovite kaj nastavnicite koi se istaknuvaat so uspe{na nastavna rabota, za da se iskoristat nivnite postigawa vo unapreduvaweto na vospitno-obrazovnata rabota vo celoto u~ili{te. Za unapreduvawe na vospitno-obrazovnata rabota i za zdobivawe na celosen uvid za sostojbata i tekot, direktorite treba da prezemat takvi merki {to }e ovozmoàt posetata na ~asovite da bide uspe{na. Dali direktorot individualno }e se podgotvuva ili prethodno }e gi konsultira nastavnicite, zavisi od toa koj ~as saka da go poseti i so kakva cel. Dokolku direktorot planira da ja prosledi sostojbata na vospitno-obrazovnata rabota vo nekolku paralelki, neophodno e prethodno sovetuvawe so nastavnicite, zatoa {to na toj na~in }e dobie uvid vo prethodnata nastavna rabota, a toa }e mu ovozmoì pocelosno sogleduvawe na razvojnata linija na vospitno-obrazovnata rabota vo tie oddeleni-
1/2005
43
Aktuelnosti
ja. No, dokolku saka da ja sogleda sostojbata na odredeno nastavno pra{awe vo nekolku oddelenija, kako na primer, vo vrska so pismenosta na u~enicite i drugo, toj najnapred treba samostojno da se podgotvi na toj na~in {to }e go sogleda potrebniot stepen na sovladanosta na toa nastavno pra{awe vo razni oddelenija. Toa ne zna~i deka direktorot ne treba da gi informira soodvetnite nastavnici za svojata poseta i za nejzinata cel. Ne bi trebalo da se praktikuvaat nenajaveni poseti i poseti so cel da se iznenadi nastavnikot, tuku naprotiv, direktorot treba da sozdade takva klima {to negovata poseta }e bide po~esto barana. Nastavnicite treba posetata na ~asovite od strana na direktorot da ja sfatat kako poseta na poiskusen kolega koj moè da im pomogne vo nivnite napori za unapreduvawe na vospitnoobrazovnata rabota. Po izvr{enata kontrola, posetata na ~asot od strana na direktorot, toj ne moè da bide kategori~en vo ocenuvaweto na rabotata vrz osnova na samo eden ~as. Pri analiziraweto na nastavnata rabota, kako i pri posetata na ~asovite, nastavnicite treba da steknat ubeduvawe deka se raboti za analiza i ocenka na rabotata na subjektivniot faktor {to raboti na unapreduvaweto na vospitno - obrazovnata rabota, kako subjektiven faktor, sekako, se smeta i direktorot. Na toj na~in efikasno }e se pridonese za sozdavawe na me|usebna doverba i rabota vo u~ili{teto. Neposreden uvid vo vospitno-obrazovnata rabota, a posebno vo odnos na nejziniot kvalitet, moè da se dobie i na mnogu drugi na~ini {to vo praktikata na u~ili{tata retko se sre}avaat. Direktorot moè kvalitetot na nastavata da go kontrolira i preku analiza na u~eni~kite samostojni raboti, doma{ni ili u~ili{ni, na toj na~in {to odvreme navreme }e gi pregleduva tetratkite na u~enicite, }e gi odbeleùva nivnite postigawa vo razni vremenski periodi, a so cel da go potvrdi stepenot na nivnoto napreduvawe. Na toj na~in moè da se sledi napredokot na poslabite u~enici, da se otkrivaat pri~inite za nivnoto zaostanuvawe i da se prezemaat merki za podobruvawe na nivniot uspeh. Sledeweto na rezultatite od vospitno-obrazovnata rabota e mo`no i so povremeni testirawa na nivnite znaewa preku anketirawe na doma{nite uslovi za
Obrazovni refleksii
ìvot i rabota, preku zapoznavawe na vlijanieto na nadvore{nite faktori vrz razvitokot na li~nosta na u~enikot itn. Vo ovaa smisla kako pozna~ajni procesi moè da se odbeleàt vodeweto na u~eni~koto dosie preku koe postapno se navleguva i vo ovaa forma na sledeweto na napredokot na u~enicite. KONTROLNATA FUNKCIJA NA DIREKTOROT VRZ NASTAVNIOT KADAR Rabotata na direktorot na poleto na vospitnoobrazovniot proces ne moè i ne treba da se procenuva spored brojot na pregledite i uvidite, tuku spored toa kolkav e pridonesot na nastavnicite za izmenite i podobruvaweto na vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{teto. Imeno, stepenot na efikasnosta na direktorot treba da bidat rezultatite od negovata podgotovka, neposredniot uvid vo rabotata na nastavniot kadar za uspe{nost vo vospitno-obrazovniot proces. Za da bide navistina efikasen vo sledeweto na rabotata na nastavniot kadar, neophodno e direktorot da znae kakva bila sostojbata porano na poleto na realizacijata na programite vo u~ili{teto, {to e popraveno, unapredeno, kakvi se dosega{nite rezultati vo odnos na porane{nite, a ne postojano ist na~in na rabota vo site stru~ni organi, samo beleèwe na sostanoci, bez sogleduvawe za stepenot na realizacijata na postavenite zada~i. Efikasnosta na direktorot na u~ili{teto i direktnata kontrola vrz nastavniot kadar se gleda vo obemot i kvalitetot na promenite {to se rezultat na realizacijata na programata na direktorot, a efikasnosta }e bide u{te pogolema ako direktorot so raznovidnost na priodot, so formite, metodite i oblicite na dejstvuvawe im pomaga na nastavnicite da se zdobijat so ~uvstvo na vrednost, poddr{ka i razbirawe vo rabotata. Efikasnosta vo sebe sodrì i pogolema stru~nost i {iro~ina vo raboteweto na direktorot, so {to se podrazbira negovo sledewe na realizacijata na moralnoto, estetskoto, intelektualnoto, rabotno-tehni~koto i fizi~koto obrazovanie vo u~ili{teto, a ne samo na pregledot na dokumentacijata i posetata na ~asovite.
44
1/2005
Obrazovni refleksii
Kontrolnata funkcija na direktorot zapo~nuva u{te pred po~etokot na u~ebnata godina preku sledeweto na izrabotkata i kvalitetot na godi{nite programi (raspredelenija), spored koi nastavnikot }e raboti vo tekot na celata u~ebna godina. Ovie godi{ni programi mora da gi sodràt site komponenti: temite rasporedeni po meseci, sedmici i denovi, nastavnite ednici po site predmeti za sekoj ~as vo tekot na celata sedmica. Druga kontrolna funkcija na direktorot vrz nastavniot kadar e proverkata na spremnosta za tekovniot u~ili{ten den preku sledeweto na dnevnite podgotovki. Ovie podgotovki se vodat sekoj den za sekoj ~as i gi sodràt slednive komponenti: nastavna tema, nastavna edinica, tip na ~asot, celi na ~asot, nastavni formi, metodi i sredstva, plano za tekot na ~asot i rabotata vo zavr{niot del na ~asot. Iako ovaa forma na kontrola na nastavnikot od strana na direktorot e mnogu stara i formalna, s# u{te se primenuva bidej}i preku nea se gleda spremnosta na nastavnikot za toj u~eben den i bidej}i s# u{te nema druga forma za proverka na nastavnicite dali podgotveni doa|aat na rabota. OBLICI NA KONTROLNATA FUNKCIJA PREKU ODDELENSKIOT SOVET, NASTAVNI^KIOT SOVET, SOVETOT NA RODITELITE I UÎLI[NIOT ODBOR Oddelenski sovet Oddelenskiot sovet go vodi direktorot na u~ili{teto. Eden od oblicite na kontrola od strana na direktorot vrz nastavnicite e i sledeweto na rabotata na oddelenskite soveti. Oddelenskite soveti se realiziraat na krajot na prvoto trimese~je na u~ebnata godina koga se soop{tuva uspehot na u~enicite za toa trimese~je. Sekoj oddelenski nastavnik vo oddelenska nastava i sekoj klasen rakovoditel vo predmetna nastava izgotvuva izve{taj so koj go soop{tuva uspehot na sekoj u~enik poedine~no, razgovara za problemati~nite u~enici vo odnos na disciplinata i vo odnos na slabite ocenki. Na ovie soveti sekoj oddelenski i klasen rakovoditel razgovara so predmetnite nastavnici i so direktorot za slabiot uspeh na u~enicite i za nivna-
Aktuelnosti
ta disciplina. Direktorot go sledi oddelenskiot sovet i celiot tek na dnevniot red se zaveduva, odnosno se vodi zapisnik od strana na opredelen zapisni~ar. Nastavni~ki sovet Nastavni~kiot sovet e najvisok stru~en organ vo u~ili{teto. Za da moè da ja odigra svojata stru~na uloga, neophodno e negovite sednici odnapred da bidat planirani, dobro obmisleni, sodràjno podgotveni i navreme zakaàni. Sednicite na nastavni~kiot sovet gi podgotvuva i so niv rakovodi direktorot na u~ili{teto, a za sekoja sednica (sostanok) naj~esto treba da se podgotvuva pismen materijal. So ovaa forma na rabota na nastavnicite im se dava mo`nost da razmisluvaat za dobieniot materijal i na sednicata da vodat konstruktivni diskusii i da davaat usni predlozi. Odnapred dobieniot materijal go skratuva vremeto na odrùvaweto na sostanocite, a tie se osmisleni i izdràni. Na samiot po~etok na nastavni~kiot sovet se ~itaat zapisnicite od odrànite oddelenski soveti za oddelenska i predmetna nastava. U{te pri planiraweto na godi{nata programa za rabota na nastavni~kiot sovet treba da se opredelat lica koi }e referiraat po odredeni pra{awa, a pri podgotvuvaweto na dnevniot red i opredeluvaweto na to~noto vreme na sostanokot ovie lica treba da se potsetat na nivnite obvrski. Sigurno postojat slu~ai koga i samite nastavnici vo tekot na u~ebnata godina pokrenuvaat pra{awa koi treba da se razgleduvaat na sostanocite na nastavni~kite soveti, koi ne bile odnapred planirani. Takvite pra{awa treba dobro da se prou~at, da se podgotvat i da se stavat na dneven red. Od toa proizleguva deka programata za rabota ne treba da se sfati kako nepromenliva, tuku kako fleksibilna, da se nadopolnuva i korigira vo tekot na u~ebnata godina vo zavisnost od problemite {to }e se pojavat. Za uspe{na rabota potrebno e sekoj nastavni~ki sovet da ima svoj delovnik za rabota i da se proidrùva kon nego vo tekot na rabotata. Celokupnata rabota na nastavni~kiot sovet vo tekot na u~ebnata godina treba da bide dokumentirana, odnosno da se vodi posebna zapisni~ka kniga koja vo sekoe vreme }e bide prikaz za negovata rabota.
1/2005
45
Aktuelnosti
Sovet na roditelite Otvorenosta na u~ili{teto kon sredinata, odnosno vklu~uvaweto na roditelite vo vospitno- obrazovnata dejnost pretstavuva ~ekor napred vo unapreduvaweto na dejnosta, zatoa {to iskoristuvaj}i go potencijalot so koj raspolagaat roditelite i samata sredina mnogu }e ja olesni rabotata na u~ili{teto, t.e. }e mu ovozmoì kontinuiran razvoj. Sovetot na roditelite ja sledi vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{teto, dava svoi predlozi i mislewa za unapreduvawe na vospitno-obrazovniot proces na u~enicite, dava predlozi za nadminuvawe na problemite koi se javuvaat na relacijata: u~enici - nastavnici, nastavnici - roditeli. Zema aktivno u~estvo vo sovladuvaweto na problemite koi se javuvaat vo razvojot i vospituvaweto na u~enicite, a, pred s#, vo spre~uvaweto na negativnite pojavi kako {to se alkoholizmot, pu{eweto, narkomanijata i sl. Sovetot na roditelite se informira od strana na direktorot za s# {to e aktuelno vo u~ili{teto preku analizi i izve{tai za uspehot i povedenieto na u~enicite, za rabotata na slobodnite u~eni~ki aktivnosti, za promenite na obrazovniot plan vklu~uvaj}i gi site proekti i novini vo koi se vklu~eni nastavnicite i u~enicite. Od roditelite se bara mislewe, idei i nasoki za nadminuvawe na oddelni problemi i obezbeduvawe uslovi za podobri rezultati, a vo odredeni aktivnosti i nivno direktno u~estvo (sponzorstvo vo obezbeduvawe sportski rekviziti, ~istewe na u~ili{niot dvor, akcii za pomo{ na socijalno zagrozeni u~enici i sl.). U~ili{ten odbor Organ na upravuvawe vo u~ili{teto e u~ili{niot odbor. Pretstavnicite na osnova~ot gi imenuva i razre{uva Vladata na R. Makedonija na predlog na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Pretstavnicite na roditelite gi imenuva i razre{uva sovetot na roditelite. Pretstavnicite na lokalnata samouprava gi imenuva i razre{uva organot na lokalnata samouprava. So u~ili{niot odbor rakovodi pretsedatel koj se izbira od redot na vrabotenite pretstavnici so
Obrazovni refleksii
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi. Toj gi zakaùva sednicite na odborot i rakovodi so niv spored prethodno utvrden dneven red. U~ili{niot odbor ja donesuva godi{nata programa za rabota na osnovnoto u~ili{te i go usvojuva izve{tajot za rabotata, go utvrduva finansiskiot plan, ja usvojuva godi{nata presmetka, dava mislewe do direktorot na osnovnoto u~ili{te za prigovorite na nastavnicite, stru~nite rabotnici, vospituva~ite, roditelite, raspi{uva javen oglas za imenuvawe direktor, dava mislewe za imenuvawe i razre{uvawe na direktorot na osnovnoto u~ili{te, dava mislewe do direktorot za izbor od ~len na zakonot, donesuva statut na osnovnoto u~ili{te, odlu~uva po àlbi, razgleduva i drugi pra{awa utvrdeni so statutot na osnovnoto u~ili{te. LITERATURA
1. Todor Kralev: Osnovi na menaxmentot (treto izdanie) - Centar za internacionalen menxment, Skopje, 2001 2. Stevan Aleksovski: Psihologija na komunikacija vo pedago{kata praksa, Pedago{ki fakultet, [tip, 1998 3. Zoran Matevski: Vlijanieto na sredstvata za masovna komunikacija vrz sociolo{kite soznanija kaj u~enicite vo R. Makedonija. Filozofski fakultet, Skopje, 1998 4. Bobek [uklev: Menaxment, Ekonomski fakultet, Skopje, 1993 5. Trajan Gocevski, Potrebata od menaxment vo obrazovanieto i rehabilitacijata, publikacija Defektolo{ka teorija i praktika, juli-dekemvri 1999
Violeta Milenkovska, nastavnik vo OU Aco [opov - Skopje
46
1/2005
Obrazovni refleksii
Od praktikata
Aleksandar Jovanovski Pogled, maslo 60h50 sm
1/2005
47
Obrazovni refleksii
Od praktikata
VLIJANIETO NA ESTETSKOTO UREDUVAWE NA UÎLI[TETO VO GRADEWETO NA KULTURATA NA @IVEEWE

Petre Nanevski
Zatoa aktivnostite za estetsko ureduvawe na u~ili{teto treba da bidat permanentna zada~a i grià na celiot kolektiv, na u~enicite i na raznite sekcii na ~elo so nastavnikot po likovno obrazovanie. Toa treba da bide navika i sostaven del od ìvotot vo u~ili{teto. Osobeno poradi faktot {to vo uslovi na sovremeno ìveewe golem e brojot na subjektite koi na estetikata kako potreba i kako del od duhovniot ìvot ne $ posvetuvaat soodvetno vnimanie. Sekade moème da sretneme ne~istotija i rasfrlan smet, ne~isti ulici, parkovi, vlezovi na zgradi, zapu{teno i nemarno oblekuvawe, ki~ vo ureduvaweto na prostorot. Vo ramkite na godi{nata programa za rabota na u~ili{teto, posebno mesto treba da ima estetskoto ureduvawe na enterierot i eksterierot, odnosno odrùvaweto na higienata, funkcionalnosta i urednosta na u~ili{niot objekt i drugite kulturni aktivnosti. Vo estetskoto vospitanie na u~enikot, zna~ajna uloga ima nastavnikot, osobeno nastavnikot po likovno obrazovanie so negovite stru~ni i drugi li~ni kvaliteti. Toj treba da e li~nost so kreativni potencijali, invencija, fleksibilen karakter za primawe na novini od oblasta na sovremeniot razvoj na umetnosta, naukata, pedagogijata, psihologijata i drugo i nivnata primena vo nastavnata praktika. No, redovnata nastava po likovno obrazovanie, odnosno osposobuvawe na u~enicite da crtaat, slikaat, modeliraat i da steknuvaat i drugi tvore~ki i umetni~ki soznanija i sposobnosti, ne se edinstvenite mo`nosti za nivnoto estetsko vospitanie i kultivi-
Prviot vpe~atok {to go dobiva sekoj posetitel na u~ili{te proizleguva od vizuelniot ambient na enterierot i eksterierot, odnosno od spontanoto steknuvawe soznanie kolku se vodi grià za odrùvaweto na objektot, higienata, estetskoto ureduvawe i rabotnite uslovi vo celina. U~ili{tata se kulturnoprosvetni institucii koi so svojata funkcija i estetski ambient treba da ostavaat vpe~atok na prijatnost, ubavina i privle~nost za prestoj, rabota, druèwe i zabava prvenstveno za u~enicite, nastavnicite, roditelite i site drugi {to go posetuvaat. Estetski uredenoto u~ili{te, kvalitetnata rabota i toplata socio-emocionalna klima imaat pozitivni vlijanija na vospitanieto i obrazovanieto na u~enikot i vo sozdavaweto naviki za urednost, higiena, afinitet kon ubavoto i formirawe kultura na rabota, ìveewe i komunikacija. Seto toa e i vo kontekst na ostvaruvaweto na celite na u~ili{teto i negovata misija na obrazovna i kulturna ustanova. Me|u prioritetnite zada~i na vospitnoobrazovniot proces vo celina, a, pred s#, na likovnoto obrazovanie, e razvivaweto na tvore~kite sposobnosti na u~enikot i negovoto estetsko vospitanie.
1/2005
49
Od praktikata
rawe na nivniot vkus za ubavoto i {ireweto na horizontite na nivnata kultura. ARHITEKTONSKIOT OBJEKT KAKO PREDIZVIK ZA ESTETSKO OBLIKUVAWE Graditelite - arhitektite i grade`nite inèneri - vo proektiraweto na gradbite, prvenstveno razmisluvaat za funkcionalnite problemi, odnosno soodvetnata gradba da ja izvr{uva svojata prakti~na funkcija, da sluì za potrebata za koja e nameneta, a dopolnitelno nivnite zalo`bi se naso~eni i za estetskite komponenti koi objektot treba da gi ispolnuva. Taka, i vo gradeweto na u~ili{tata arhitektite razmisluvaat za ume{no rasporeduvawe na prostoriite za zabavi{te, oddelenska nastava, kabineti po razni predmeti, u~ilnici, prostorija za prikaùvawe filmovi, kujna, trpezarija, fiskulturna sala i tie me|u sebe da sozdavaat edinstvo na prakti~nost, ekonomi~nost, funkcionalnost, estetika i dr. Mnogu zna~ajno e {to proektantite nastojuvaat gradbata da bide od solidni materijali koi ne se {tetni za zdravjeto. Poèlno e tie da bidat prirodni: drvo, cigla i drugi, koi vlijaat toplo i prijatno, nasproti ve{ta~kite, kako {to se betonot, stakloto i metalot, koi ostavaat studen vpe~atok. Tie, isto taka, se griàt vo gradbata lesno da se odrùva higienata, temperaturata da bide pogodna za rabota i ìveewe, dnevnoto osvetluvawe da bide maksimalno iskoristeno, taa da gi zadovoluva najstrogite bezbednosni standardi i da ima uslovi za lesno dvièwe niz nea i za izvr{uvawe na rabotnite zada~i i drugite relevantni aktivnosti. Bez razlika dali gradbata e nova ili stara, golema ili mala, gradena vo sovremen ili postar stil, so obele`ja na lokalnata grade`na tradicija ili od drugo podnebje, sekoja zgrada moè da bide razubavena nadvore{no i vnatre{no. Zna~i, sekoja gradba pretstavuva predizvik za estetsko oblikuvawe. Rezultatot na sozdadeniot estetski ambient zavisi od zainteresiranosta na ~ovekot, od negovata invencija, zalo`bite, ~uvstvata i iskustvoto vo likovnata i druga rabota. Taka, sekoe u~ili{te vo celina (enterier i eksterier) moè
Obrazovni refleksii
da bide ubavo uredeno ako nastavnikot po likovno obrazovanie i likovnata sekcija, vo sorabotka so drugite sekcii, nastavnicite i vrabotenite, ubavo go oblikuvaat i postojano vnesuvaat novi vizuelni vrednosti i nova fizionomija na prostorot. Preureduvaweto na u~ili{niot ambient so novi idei i vpe~atlivi likovni re{enija }e dejstvuva raznoliko i osveìtelno, }e vlijae lu|eto da se ~uvstvuvaat prijatno, so zadovolstvo da prestojuvaat vo nego, da rabotat i da se odmoraat. Estetskiot ambient na u~ili{teto treba da bide delo prvenstveno na samite u~enici i na nivnite likovni i drugi izrabotki, no moè delumno da se dopolni i so dela - reprodukcii i originali - od likovni umetnici, ukrasni rastenija i cve}iwa, prilozi na u~eni~ki izrabotki od drugi nastavni predmeti itn. ODR@UVAWE NA UÎLI[NIOT OBJEKT Vo Republika Makedonija najgolemiot broj u~ili{ta se izgradeni vo ponoviot period, no ima i postari, duri i takvi koi imaat i pove}e od 150 godini, gradeni za vreme na turskata imperija. Me|utoa, nezavisno od starosta na objektite, nivniot izgled zavisi prvenstveno od griàta na lu|eto koi rabotat vo niv. Taka, moè da se vidi deka nekoi u~ili{ta stari i po 100 godini se ubavo odràni, estetski uredeni i se gleda deka postojano se vodi grià za niv. No, ima i novi u~ili{ta, so sovremen arhitektonski dizajn, na ~ie odrùvawe ne mu se posvetuva soodvetno vnimanie i tie propa|aat, ostavaj}i taèn vpe~atok so brojnite iskr{eni stakla, o{tetenite yidovi i fasadi, podovi, uni{ten mebel itn. Za estetskiot izgled na u~ili{teto, sekako, vlijanie ima i negovoto odrùvawe, koe e zna~ajno ne samo za vizuelniot vpe~atok, tuku i za bezbednosta na u~enicite. Ako se dozvoli uni{tuvawe na mebelot, demolirawe na yidovite, kr{ewe na staklata, elektri~nite instalacii, ne samo {to se nanesuva ekonomska {teta, tuku pretstavuva opasnost za bezbednosta i ìvotite na u~enicite. Seto toa vlijae grdo i go namaluva estet-
50
1/2005
Obrazovni refleksii
skiot izgled, iako moèbi vo prostorot se postaveni razni likovni tvorbi i drugi vizuelni prilozi. Odrùvaweto na u~ili{niot objekt i imot e dol`nost na site u~enici i vraboteni: nastavnicite, tehni~kiot personal, duri i na roditelite i na site gra|ani, bidej}i u~ili{teto e op{testveno dobro koe sluì za vospitanie i obrazovanie na mnogu generacii. Vo odrùvaweto na u~ili{teto spa|a i griàta za dvorot i zeleniloto vo eksterierot, ogradata na u~ili{teto (dokolku ja ima), vlezot vo u~ili{niot objekt i drugo. Za ispolnuvaweto na ovaa zada~a treba da se zadolàt razni lica, grupi i sekcii, kako na primer, hortikulturnata sekcija za zeleniloto, likovnata za razni likovni tvorbi (bista na patronot i dr.), sekcijata po TO za organizacija na dvièweto vo u~ili{teto, grià za soobra}ajnite znaci koi go reguliraat priodot kon u~ili{teto itn. Isto taka, taa grià ne treba da se odnesuva samo na odrùvaweto na u~ili{niot atar, tuku u~ili{teto preku razni sekcii treba da se griì i za neguvawe i odrùvawe na kulturnoistoriskite spomenici vo svojata neposredna okolina so {to }e vlijae vrz vospitanieto ne samo na u~enicite, tuku i na ìtelite na taa mesna zaednica ili po{iroko. HIGIENATA KAKO FAKTOR NA ESTETSKIOT IZGLED NA UÎLI[TETO Estetskoto ureduvawe na u~ili{teto ne moè da se zamisli bez higienata na u~ili{nite prostori i na li~nata higiena na u~enicite i na site vraboteni. Odrùvaweto na higienata na u~ili{teto ima dvojna dimenzija, zdravstvena i estetska. Iako u{te pri proektiraweto na u~ili{teto arhitektot razmisluva za higienata i za{titata i unapreduvaweto na zdravjeto na u~enicite so kvalitetnoto proektirawe na sanitarnite jazli, pravilnoto osvetluvawe i provetruvaweto na u~ilnicite i drugite prostorii, nu`no e za higienata da vodi grià sekoj poedinec, sekoja paralelka i site zaedno. Na odreden prostor, kolku i da ima postaveni likovni i drugi prilozi za estetsko oblikuvawe na ambientot, efektot nema da bide celosen ako higiena-
Od praktikata
ta ne e na potrebnoto nivo. Imeno, nehigienata ne se registrira samo vizuelno, tuku i so drugite setila, pa ako, na primer, od ne~istotijata na sanitarnite jazli ili od drugi izvori se {iri neprijaten miris, toa go devalvira i naru{uva sekoj vizuelen kvalitet. Ili, ubavo uredeniot enterier na u~ilnicata }e bide nagrden ako u~enicite se neuredni i imaat grubo i nekulturno odnesuvawe. Zatoa, podednakvo treba da se neguvaat i higienata i estetikata, bidej}i estetskoto ureduvawe na prostorot vlijae vrz sozdavaweto higienski naviki i, obratno, ~istite prostorii baraat nadopolnuvawe so odredeni likovni intervencii. RASTITELNIOT SVET I ESTETSKIOT AMBIENT VO UÎLI[TETO Vo ramkite na estetskoto vospitanie, deteto treba da se upatuva kon otkrivaweto na ubavoto vo prirodata, da sozdava naviki za ~uvawe i neguvawe na zeleniloto i ìviot svet i okolinata i da se zapoznava so na~inite za odgleduvawe odredeni rastenija i cve}iwa so {to }e vnesuva vo prostorot sveìna i ubavina. Sekoe u~ili{te, vo svoite prostorii i vo svojata okolina treba da ima razli~ni vidovi rastenija, cve}iwa, {to pove}e zelenilo. I sekoj u~enik, vospitna grupa, paralelka ili sekcija treba da bide zadolèna za neguvawe na odredeni rastenija vo u~ili{niot dvor. Mnogu e zna~ajno koe rastenie kade }e bide postaveno vo prostorot. Na pomalite mesta ne moàt da bidat postaveni pove}e i krupni rastenija (fikusi, leandri i sl. koi }e go gu{at prostorot), tuku edna ili dve pogolemi i isto tolku pomali bilki. Treba da se vnimava i na toa deka nekoi rastenija baraat pove}e svetlina i direktni son~evi zraci (odnosno pogolema toplina), a nekoi baraat posveì mesta za da moàt da opstojat. Tuka treba da se vodi grià i za nivnoto smestuvawe za vreme na zimskiot raspust (koga nema greewe) ili za letniot raspust koga temperaturite se visoki. Prostranite holovi na u~ili{tata, kako i u~ilnicite i kabinetite nudat uslovi za razmestuvawe razni pomali rastenija i cve}iwa, a dvornite povr{ini se pogodni za kombinirawe razni rastenija, ukrasni
1/2005
51
Od praktikata
grmu{ki, ìva ograda, drvored od ukrasni drvja (brezi ili dr.). Sekoe rastenie treba da bide taka rasporedeno da moè optimalno da go oblagoroduva u~ili{niot enterier i eksterier. Na stolbovi i na drugi soodvetni drà~i moàt da se postavat rastenija polzavci koi imaat tendencija da se {irat i da se oblikuva plo{tinata. Od likoven aspekt treba da se posvetuva mnogu vnimanie ne samo na kompozicijata na zeleniloto po odnos na goleminata, tonot (na zelenoto), tuku i na boite na cve}iwata i nivniot zaedni~ki odnos so drugite postavki vo prostorot (likovnite eksponati, prilozite od drugite sekcii: insektarii, akvariumi, kafezi so ptici itn.). êsto na razni mesta i vo u~ili{tata gledame cve}iwa nasadeni vo kutii od konzervi i drugo koi imaat razli~ni golemini, boi i {ari. Takvite postavki u{te na prv pogled dejstvuvaat grdo, bidej}i kutiite od konzervi so razni intenzivni boi, {ari, golemina i bukvi go privlekuvaat pogledot na gleda~ot, a cve}iwata koi se so pomali dimenzii ostanuvaat skoro nezabele`livi. Zatoa treba da se vnimava na izborot na namenski saksii za cve}e (kerami~ki ili plasti~ni) i vnimatelno da se grupiraat, odbiraat po boja i golemina za opredeleno cve}e, taka {to cve}eto so svojata ubavina, forma i golemina da doa|a do izraz i da go sozdava estetskiot ambient vo prostorijata zaedno so drugite eksponati. Poèlno e (zavisno od prostorot i drugite faktori) cve}iwata da se grupiraat po svojot vid, boi, golemini taka {to bi sozdavale celini koi vlijaat na o~ite na gleda~ot, no moè da se pravat i drugi kombinacii. Bidej}i za estetskoto ureduvawe na enterierot i eksterierot na u~ili{teto najkvalifikuvan i najpovikan e likovniot pedagog, toj treba sekoga{ da pokaùva inicijativa za podobruvawe na estetskiot ambient na u~ili{teto. Vo taa smisla, nu`no e toj da nudi novi idei, fantazija i konkretni predlozi koi }e moè da gi realizira so likovnata sekcija. Sekako tuka spa|a i otvorenata sorabotka so drugite nastavnici i sekcii, kako {to se hortikulturnata, sekcijata na mladite biolozi i drugi.
Obrazovni refleksii
Koga edna{ kvalitetno }e se oblikuvaat enterierot i eksterierot na u~ili{teto i }e se sozdadat naviki kaj u~enicite i vrabotenite, a i sorabotka me|u nastavnicite i sekciite, natamo{noto odrùvawe i obnovuvawe na hortikulturniot i estetskiot ambient vo u~ili{teto e poednostavno i pretstavuva zadovolstvo ne samo za uìvatelite na ubavinata {to gi imaat zeleniloto, cve}iwata, likovnite tvorbi i drugo, tuku i na samite tvorci na toj hortikulturen i estetski ambient. Osven toa, novosozdadenata ubavina vlijae i vrz formiraweto navika koja postapno stanuva del od karakterot i ìvotot. UÊNI^KITE LIKOVNI TVORBI VO ESTETSKOTO OBLIKUVAWE NA UÎLI[TETO Likovnoto oblikuvawe na u~ili{teto treba da e rezultat prvenstveno na u~eni~kite ostvaruvawa vo vospitno-obrazovniot proces po site nastavni predmeti od redovnata nastava i vonnastavnite aktivnosti na sekciite. Prezentacijata na likovnite i drugite ostvaruvawa na u~enicite vo u~ili{niot ambient e postojana mo`nost da se prikaè razvojot na u~eni~kite estetski i kreativni sposobnosti vo opseg koj ja pretstavuva celosnata u~eni~ka li~nost. U~eni~kite likovni i drugi ostvaruvawa, koga se sozdadeni bez tu|o nametnuvawe, se ekspresivni, iskreni, polni so fantazija i zatoa sekoga{ vrsnicite na nivnite tvorci so zadovolstvo i so interes gi razgleduvaat, analiziraat i tolkuvaat. Poradi ovaa specifika na detskiot interes, mentalen i psihi~ki ìvot, treba maksimalno da se koristat u~eni~kite likovni tvorbi i drugi izrabotki vo estetskoto ureduvawe na u~ili{niot ambient kako faktor na estetskoto vospitanie. Mo`nostite i na~inite na likovno organizirawe i pretstavuvawe na u~eni~kite likovni tvorbi se raznovidni. Tvorbite moàt da bidat prikaàni vo prostorot poedine~no, organizirani vo kompozicija od nekolku tvorbi ili vo vid na revijalna ili didakti~ka izlo`ba po povod patroniot praznik, na krajot na u~ebnata godina ili za nekoja druga prigoda.
52
1/2005
Obrazovni refleksii
Koj na~in na prikaùvawe na u~eni~kite tvorbi i oblagoroduvawe na u~ili{niot ambient }e bide primenet, zavisi od mnogu faktori: od dimenziite i mestoto na plo{tinite - yidovite, stolbovite, staklenite povr{ini i drugite delovi na prostorot. Isto taka, komponiraweto zavisi od dimenziite na likovnite tvorbi, motivite, dominantniot kolorit i drugi poedinosti. No, aranìraweto i pretstavuvaweto na u~eni~kite likovni tvorbi i ostvaruvaweto na estetskiot ambient najmnogu zavisi od aktivnosta, invencijata, stru~nite znaewa na nastavnikot po likovno obrazovanie i na drugite vraboteni, a, sekako, i na u~enicite. U~eni~kite likovni tvorbi moàt da bidat postaveni na stati~ni panoa, na odredena plo{tina na yid, kako i na podvi`ni panoa vo odreden prostor na holot ili na drugo mesto vo u~ili{niot prostor. Panoata se mo{ne pogodni za pretstavuvawe i na drugi izrabotki na u~enicite po razni predmeti, kako na primer na realizacii od tehni~ko obrazovanie, literaturni tvorbi, trudovi od oblasta na istorijata, biologijata itn. Ne e dovolno dobro, a duri moè da dejstvuva monotono (kolku i da se dobro vrameni), ako u~eni~kite tvorbi se postaveni ritmi~ki na ista oddale~enost i na ista viso~ina, vo dolga niza na povr{inata na eden dolg hodnik. Vo takov slu~aj, ako imame golema i dolga yidna plo{tina na hodnik, podobro e u~eni~kite tvorbi da gi organizirame vo pomali celini (spored odredena likovna tehnika, podra~je, dominanten kolorit, motiv i dr.) i da bidat postavuvani naizmeni~no vo vid na friz, potoa druga grupacija vo druga forma (kvadrat ili prvagolnik vo vertikalna nasoka), kako i po nekolku tvorbi vo ista oddale~enost itn. Vo nekoi slu~ai, ako prostorot dozvoluva, me|u grupiranite u~eni~ki tvorbi moè da se postavi i nekoja grupna tvorba od golem format. Zna~i, mo`nostite za komponirawe na u~eni~kite likovni tvorbi vo prostorot na u~ili{teto prakti~no se bezbrojni.
Od praktikata
ULOGATA NA DETSKITE LIKOVNI IZLO@BI Izlo`bite na u~eni~ki likovni tvorbi i prezentaciite od drugite oblasti (tehni~koto obrazovanie, hortikulturata, etnografijata i dr.) sekoga{ pobuduvaat interes kaj decata, nivnite roditeli i site vozrasni. Mo`nostite za organizacija na u~eni~ki izlo`bi se raznovidni. Detskite izlo`bi obi~no se organiziraat kako kamerna postavka vo prostorijata na samata paralelka, potoa vo odreden del od hodnikot ili holot na u~ili{teto. Sekoja izlo`ba treba da ima nekoja konkretna cel i fizionomija. Taa moè da bide revijalna, {to zna~i da bidat prikaàni likovnite rezultati od tekovnata u~ebna godina, moè da bide didakti~ka, so cel da se izloàt odredeni novini ili razrabotka na odreden likoven problem, kako i izlo`ba so odredeni pedago{ki karakteristiki i dr. U~eni~kite izlo`bi moàt da bidat masovni (od nekolku stotini tvorbi) ili kamerni, mali (od desetina ili pove}e ostvaruvawa). Na primer, moè da se organizira izlo`ba na likovni tvorbi od odreden u~enik kako negovo samostojno pretstavuvawe (samostojna izlo`ba) ili izlo`ba na realizacii od odredena paralelka ili oddelenie. Ovie izlo`bi sekoga{ ja predizvikuvaat qubopitnosta na drugite u~enici i vlijaat stimulativno i drugite da se pretstavat so sli~na postavka. Tuka se otvora mo`nost da se nau~i ne{to novo, se javuva natprevaruva~ki duh i èlba za pouspe{no pretstavuvawe. Izlo`bite pridonesuvaat i za razvojot na likovniot i estetskiot kriterium. Pri organiziraweto i realizacijata na izlo`bata treba da se vodi smetka na kakvi stati~ni i podvi`ni panoa ili yidni plo{tini se postavuvaat likovnite tvorbi na u~enicite vo u~ili{teto. Ne e seedno na kakva pozadina se eksponiraat ostvaruvawata. Naj~esto se nastojuva pozadinata da ima neutralen (siv) ton koj dejstvuva smiruva~ki, {to ovozmoùva eksponatite da bidat dovolno zabele`livi. No, obi~no detskite likovni ostvaruvawa se postavuvaat na hamer ili na hromo karton od belata ili sivata strana ili direktno na panoa (ako so niv u~ili{teto raspolaga). Najdob-
1/2005
53
Od praktikata
ro e pri aranìraweto na izlo`ba na likovni tvorbi da se po~ituvaat postojnite normi koi nastavnikot treba da gi poznava i da gi praktikuva. Imeno, tvorbite treba da bidat postaveni vo viso~inata na o~ite na gleda~ite. Toa zna~i deka izrabotkite od malite deca treba da bidat na nivoto na nivnite o~i, a na pogolemite povisoko. Se praktikuva tvorbite od odredeno likovno podra~je da se postavuvaat vo edna celina, a toa zna~i: crteìte da bidat organizirani posebno, slikanite tvorbi vo druga celina, grafikite posebno grupirani itn. Isto taka, obi~no se grupiraat tvorbite spored odredena tehnika crteìte so moliv vo edna celina, so tu{ vo druga, so pastel vo treta itn. Se praktikuva vo ramkite na ovie celini da se postavuvaat edna do druga tvorbite koi se so ist motiv ili likoven problem. Vo komponiraweto na slikanite tvorbi praviloto za aranìrawe e malku poinakvo. Slikanite tvorbi se postavuvaat edna do druga vo celini prvenstveno spored dominantniot kolorit, odnosno spored bojata koja preovladuva, a potem se sloùvaat spored ist (sli~en) motiv, likoven problem ili likoven materijaltehnika. Toa zna~i deka poharmonizirano }e dejstvuva i poprijatno za o~ite }e bide ako na izlo`bata se postaveni vo edna celina likovni tvorbi izraboteni vo tempera, gva{ i pastel me|u koi dominira odreden kolorit, otkolku tvorbi izraboteni so ista tehnika i motiv ~ij kolorit e heterogen. Ume{nosta na aranìraweto na izlo`bata zavisi i od toa kako }e bidat postaveni likovnite tvorbi so razli~na golemina, nasoka itn. Ovie pravila se op{ti i ne zna~i deka ne moè da se iznao|aat i drugi podobri re{enija, no iskustvoto pokaà deka ovie normi ~esto se primenuvaat, osven ako ne se saka da se postigne odredena druga posebna cel. Isto taka, treba da se vnimava na likovnata organizacija na grafi~kite listovi i na tvorbite {to tretiraat sodrìni od primenetata umetnost - dizajnot i skulpturata. Op{to pravilo na izlo`bata e likovnite tvorbi da ne si konkuriraat edna na druga, tuku ednata da ja istaknuva drugata. Bidej}i skulpturata pretstavuva odnos na volumenot i prostorot, potrebno e da se najde soodvetno
Obrazovni refleksii
re{enie kade }e bidat postaveni skulptorskite tvorbi vo enterierot i eksterierot. Skulpturite obi~no se postavuvaat vo sloboden prostor i tie ne smeat nitu da gi zatkrivaat drugite likovni tvorbi, nitu da go popre~uvaat dvièweto na gleda~ite. Za pogolemite skulpturi treba da se najde pogolem prostor i potrebna distanca za da se doìvee formata so site nejzini estetski vrednosti. Za malite skulpturi posoodveten e pomal, intimen prostor za da ne se izgubat vo pogolemiot sloboden prostor. Zna~i, uspehot na izlo`bata ne zavisi samo od kvalitetot na izloènite ostvaruvawa, tvorbi, tuku i od na~inot na aranìrawe i me|usebno harmonizirawe na tvorbite so drugite eksponati i zeleniloto vo postignuvaweto celosen estetski efekt. Kvalitetot na estetskoto ureduvawe na izlo`bata (kamerna ili masovna) mnogu pridonesuva kon likovniot ambient na enterierot na u~ili{teto. Izlo`bite, osobeno onie od masoven karakter, ne treba da go gu{at prostorot, tuku treba da pretstavuvaat estetska komponenta na uredeniot prostor. Poèlno e vo u~ili{niot prostor postojano da ima odredena izlo`ba (kamerna, individualna ili masovna) po opredelen povod i prigoda ili ednostavno kako del od koncepcijata za estetsko ureduvawe na prostorot i vr{ewe kulturna misija. Estetski uredeniot prostor na u~ili{teto e edna od mnogute mo`nosti za afirmacija na trudot na u~enicite i na nastavnicite, popularizirawe na likovnata umetnost, mo`nost za komunikacija preku umetnosta, gradewe na kulturata i, pred s#, mo`nost za estetsko vospitanie. Sekako deka likovnite izlo`bi, kako faktor na estetski uredeniot prostor, vlijaat i vrz formiraweto na kulturata na ìveewe i rabota na u~enicite, vrabotenite i site posetiteli na u~ili{teto. GRUPNITE LIKOVNI TVORBI OD GOLEM FORMAT VO UÎLI[NIOT AMBIENT Grupnata forma na rabota ne se praktikuva samo vo obrazovanieto, tuku i vo site drugi dejnosti vo op{testvoto, a osobeno vo industrijata, naukata i vo
54
1/2005
Obrazovni refleksii
visokata tehnologija kade so timska rabota razni stru~waci razrabotuvaat i re{avaat najsloèni problemi. Grupnata rabota, vsu{nost, obedinuva razli~ni poedinci vo ostvaruvaweto na odredena cel. Vo nea sekoj ~len od timot grupata e zadolèn da izvr{i del od odredena rabota vo ostvaruvaweto na zaedni~kata ideja. ^lenovite na grupata treba maksimalno da sorabotuvaat, me|usebno da se po~ituvaat i disciplinirano da gi izvr{uvaat zada~ite koi prethodno se dogovoreni vo ramkite na podgotveniot plan. Od istorijata na umetnosta e poznato deka za ukrasuvawe na hramovi i izgradba na drugi objekti umetnicite koristele grupna forma na rabota (graditelski i zografski tajfi za izrabotka na freski, ikonstasi vo rezba i dr.). Vo likovnoto tvorewe, rabotata vo dvojki i grupnata rabota moè da se ostvaruva vo redovnata nastava kade {to dve, tri ili pove}e deca }e sorabotuvaat vo izrabotkata na edna likovna tvorba ili, {to e po~est slu~aj, vo vonnastavnata aktivnost na likovnata sekcija i drugi aktivnosti. Zada~i vo likovnata sekcija koi baraat timska rabota se, na primer, aranìraweto likovna izlo`ba, izrabotkata na scenografija za ureduvawe na scenata za patroniot praznik ili druga prigoda, estetskoto ureduvawe na u~ilnicite i drugite prostorii, izrabotuvaweto tvorba od golem format i drugo. Grupnata rabota vo realizacijata na likovna tvorba od golem format e mnogu zna~ajna poradi slednite krakteristiki: gi motivira u~enicite deka im e dadena seriozna zada~a za ukrasuvawe na u~ili{teto, go pottiknuva soznanieto deka taa tvorba }e bide postavena na pregledno mesto vo u~ili{teto i deka site }e ja gledaat. Golemiot format na likovnata tvorba e predizvik za decata i gi motivira za tvore{tvo so pogolema razdviènost; kolektivnoto rabotewe vlijae vospitno zatoa {to ovozmoùva sozdavawe rabotni naviki, druèwe i socijalizacija, steknuvawe novi znaewa, razvivawe na sposobnostite, voljata, upornosta, istrajnosta itn. Tvorbata od golem format moè uspe{no da se komponira na odredeni yidni povr{ini kade {to }e ima dovolna golema distanca za gledawe.
Od praktikata
Poprakti~no e likovnite tvorbi od golem format da se izrabotuvaat na podloga od vrameno platno, lesonit ili drug sli~en materijal. Lesnoto prenesuvawe na tvorbata od golem format ovozmoùva poednostavno organizirawe na rabotata, bidej}i podlogata moè da se postavi nisko, na podot, koga se raboti na gornite strani na slikata, a potoa povisoko, na stol~iwa ili na klupi, koga se raboti na dolnite delovi. Prednost na prenosnite podlogi e i toa {to koga se varosuvaat yidovite, likovnite tvorbi od golem format se simnuvaat i polesno se vr{i beleweto, a voedno se za{tituvaat tvorbite od o{tetuvawe (kapanici od sredstvoto za varosuvawe i drugo). Isto taka, ako opredelena likovna tvorba od golem format stoi na odreden yid pove}e vreme (godini), taa stanuva nezanimliva za u~enicite i poèlno e da se premesti na nekoe drugo mesto vo hodnicite na u~ili{teto ili da se skladira, a na nejzino mesto da dojde drugo likovno delo od druga generacija na u~enici {to }e predizvika interes kaj nivnite vrsnici i sou~enici. Izrabotkata na likovni tvorbi od golem format na yid vo vid na murali ne e prakti~no i racionalno poradi pove}e pri~ini: pravewe skele vo viso~ina na likovnata tvorba, {to bara odredeni finansiski izdatoci i vloèna rabota za konstruirawe na skeleto; rabotata na skele sekoga{ moè da bide i opasna za bezbednosta na decata; izrabotenata tovorba ne moè da se premestuva i da se obnovuva ambientot na toj del od u~ili{not prostor, poradi {to po opredelen period se uni{tuva; pri varosuvaweto obi~no se o{tetuva od prskaweto na sredstvata za beleewe itn. Pri izrabotkata na likovni tvorbi od golem format ne postojat nekoi kruti pravila, me|utoa niz iskustvoto se definirani izvesni prakti~ni soznanija. Neophodno e predlozite za ukrasuvaweto na u~ili{teto da proizlezat od samite u~enici. Zna~i, u~enicite ~lenovi na sekciite so svoite nastavnici treba da gi razgledaat site delovi na u~ili{teto (enterierot i eksterierot), da dadat predlozi i da se prodiskutira za estetskoto oblikuvawe na sekoj del posebno. Za sekoja zada~a treba da se odredi grupa i da se napravi plan za rabota.
1/2005
55
Od praktikata
Planot za rabota treba da sodrì organizacija na rabotata (da se odredi formatot na tvorbata, motivot, materijalot i tehnikata koja }e se primeni, eventualno koj u~enik koj del od tvorbata }e go izraboti, specifikacija na tro{ocite itn.). Od metodolo{ki aspekt postapkata za rabota vklu~uva: razgovor i davawe predlozi na u~enicite za razni motivi koi moàt da se prikaàt; likoven problem koj }e se re{ava; izrabotka na razni skici (vo razmer); razgovor i izbor na edna skica koja }e bide zgolemena; moè da se napravi kompilacija - miks od nekolku skici - za edna likovna celina na koja sekoj u~enik }e go izraboti svojot del od tvorbata. Potoa poèlno e da se izraboti karton (crte` na hartija vo razmer 1:1 golemina na motivot koj{to }e se slika) ili direktno da se iscrta motivot na podlogata, ako u~enicite se dovolno ume{ni da go ostvarat toa. Zavisno od mestoto kade {to }e treba da bide postavena tvorbata od golem format, treba da se vodi smetka za koloritot, odnosno za svetlinata na koloritot, bidej}i ako se raboti za mal prostor i mala distanca za gledawe i ako koloritot na slikata e temen, toga{ toj yid }e izgleda u{te potesen i poblizok ili, obratno, dokolku koloritot na slikata e posvetol, prostorot }e se ~ini po{irok, odnosno poprostran. Koga ovie podgotvitelni raboti }e se realiziraat, moè da se po~ne so oblikuvaweto na likovnata zamisla na tvorbata od golem format. Ulogata na nastavnikot e da ja organizira rabotata, da gi motivira u~enicite, da gi upatuva vo site fazi na rabotata, da korigira itn. Kako i vo redovnata rabota, nastavnikot ne smee da se nametnuva so svoi re{enija, direktno da crta ili slika so cel tvorbata da bide pouspe{na. Uspehot na tvorbata e dotolku pogolem dokolku u~enicite maksimalno se angaìraat i gi ostvarat svoite zamisli i ako toa e vistinski nivno delo produkt na nivnite èlbi, fantazija, doìvuvawe na stvarnosta i na neposrednata nivna realizacija. Za izrabotka na likovni tvorbi od golem format, zavisno od likovnoto podra~je i podlogata, moàt da se koristat istite materijali kako i vo nastavata, odnosno i drugi koi prvenstveno se bezbedni za zdravje-
Obrazovni refleksii
to na u~enicite. Vo praktikata se pokaà deka za slikawe tovrbi od golem format najpogodni se site polikolorni boi (vo pakuvawe od po 1 kg), no moè da se slika samo so osnovnite i so nivno me|usebno me{awe, kako i so belata, za da se dobivaat site drugi tonovi i nijansi. Ovie boi se pogodni poradi toa {to se bezopasni i evtini (so eden kilogram boja moè da se naslika povr{ina od nekolku kvadrati). So polikolorni boi moè da se slika na razli~ni podlogi: platno, lesonit, iverka, staklo, yid i dr. Sekako deka moàt da se izrabotat likovni tvorbi od golem format i so drugi materijali i tehniki, kako na primer, mozaik (od hartija ili od raznobojni kamen~iwa), kola`, kredi vo boja i drugo {to bara i razli~na podloga, postapka na rabota, alati ili fiksirawe na slikata koja e izrabotena so kredi vo boja ili pastel itn. Grupni tvorbi od golem format moàt da se izrabotuvaat i vo drugi likovni podra~ja: grafika, skulptura (polna plastika ili reljef), crte`, dizajn itn. Normalno, za sekoja tehnika ili likovno podra~je se potrebni posebna organizacija, podgotvitelni raboti, likovni materijali i podloga, alati i pomagala, uslovi za rabota itn. Poèlno e vo estetskoto ureduvawe na u~ili{teto da bidat zastapeni u~eni~ki tvorbi od razli~ni likovni podra~ja, tehniki i golemini, no, sekako, i od drugite nastavni predmeti i u~eni~ki sekcii. Pokraj slikanite likovni tvorbi od golem format koi (poradi odredeni specifiki: vlijanieto na koloritot kaj gleda~ot, mo`nosta slikite lesno da se postavuvaat na yidnite povr{ini i dr.) dominiraat vo ureduvaweto na u~ili{niot ambient, isto taka, lesno moàt da se aranìraat i pomali tvorbi, kako {to se grafikite, crteìte i del od likovnite ostvaruvawa od dizajnot itn. Nu`no e aranìraweto na u~eni~kite likovni tvorbi vo prostorot na u~ili{teto da bide organizirano spored likovnite podra~ja vo odredeni pogolemi ili pomali celini. Zna~i, slikanite tvorbi treba da so~inuvaat edna celina, crteìte druga, grafikite treta, tvorbite od dizajnot posebna celina. Ovie celi-
56
1/2005
Obrazovni refleksii
ni }e sozdavaat harmonija po analogija i po sli~nost (crteìte po dominacija na liniite i crta~kite elementi i likovni meterijali i tehniki, slikanite tvorbi po boite i slikarskite tehniki, grafikite po grafi~kite karakteristiki na pe~ateweto i dominacijata glavno na crno-belite odnosi i kontrasti (naj~esto vo osnovnite u~ili{ta se izrabotuvaat crnobeli grafiki), tuku i prisutniot kontrast na ovie celini (od razli~nite likovni podra~ja) }e dejstvuva vrz vizuelnata svest na gleda~ot raznovidno, razigrano, osveùva~ki i privle~no. Sekako deka za ureduvawe na u~ili{teto moàt da se koristat i u~eni~ki skulpturi (polna plastika i reljefi), primeroci od arhitektonski re{enija, maketi, skici i proekti i tvorbi od industriskiot dizajn(tridimenzionalni re{enija na predmeti od sekojdnevnata upotreba). Vo likovnata sekcija, kako grupna rabota, u~enicite moàt da izrabotat tvorbi od golem format: reljef vo glina ili gips, vo drvo, vo mek metal i drugo. Neophodno e vo prostorot da se postavat i skulpturi (polna plastika) od pogolem format i so pomali dimenzii od redovnata nastava. Poèlno e na razli~ni mesta vo enterierot da se postavat i vitrini za izloùvawe na tvorbi ne samo od likovnata produkcija (minijaturni skulpturi, re{enija na industriski dizajn i dr.), tuku i tvorbi od ~lenovi na sekcijata po tehni~ko obrazovanie, etnolo{ki predmeti sobrani od ruralnite sredini, primeroci od prirodata i drugo. UNIVERZALNIOT KARAKTER NA ESTETSKOTO UREDUVAWE Estetskoto ureduvawe na u~ili{teto nema da se postigne samo so ureduvaweto na glavniot hol i na hodnicite, tuku e potrebno sekoj prostor da se oblikuva so odredeni karakteristiki. Vo prv red treba da se posveti vnimanie na ureduvaweto na u~ilnicite. Kabinetite po razli~ni predmeti treba da bidat uredeni so specifi~ni eksponati od oblasta na samiot nastaven predmet. Tie vizuelni prilozi, od edna strana, }e imaat estetska funkcija, a, od druga, }e se koristat
Od praktikata
i kako nagledni sredstva. Na primer, vo likovniot kabinet moàt da bidat postaveni vizuelni primeri na {ema na osnovnite i sekundarnite boi, {emi na komplementaren kontrast, tonska gradacija, {ema na ahromatski boi i drugi. Ovie eksponati treba da bidat dovolno golemi i lesno voo~livi za u~enicite od site delovi na u~ilnicata. Tie estetski }e vlijaat vrz ambientot, no }e moàt da se koristat i kako nagledno sredstvo. Isto taka, za oblikuvawe na u~ilnicata moàt da se postavat i kvalitetni reprodukcii na dela na poznati umetnici i u~eni~ki tvorbi so o~igledni estetski kvaliteti i uspe{no re{enie na odreden likoven problem, predmeti od prirodata i drugi prilozi koi }e bidat vo funkcija na nastavata i oblagoroduvawe na prostorot. GRI@A ZA LI^NIOT IZGLED I ESTETIKATA NA OBLEKUVAWETO Vrz sozdavaweto na estetskiot ambient vo u~ili{teto, isto taka, mnogu vlijaat i li~niot izgled, higienata, urednosta na frizurata, na~inot na oblekuvaweto na u~enicite, kolku tie posvetuvaat vnimanie na ~istata i uredna obleka, sloùvaweto na boite, funkcionalnosta (rabotna obleka, obleka za odredena prigoda-sve~enost, meteorolo{ki uslovi) i drugo. Zna~i, sozdavaweto kultura na oblekuvaweto e del od sozdavaweto kultura na raboteweto i ìveeweto. Za vkusno i ubavo oblekuvawe ne se potrebni sekoga{ novi i skapi obleki, tuku umeewe za kombinirawe na delovite na oblekata po nivnata boja, tekstura, forma (kroj) i vnesuvawe detali kako akcenti vo op{tata kompozicija na oblekata. Tuka e zna~ajno i sloùvaweto na boite na oblekata so bojata na kosata, na tenot na koàta, na bojata na o~ite, potoa usoglasuvawe na bojata na oblekata i krojot so konstitucijata na teloto (na primer, nizok i debel ne treba da oblekuva svetla, osobeno ne bela obleka koja ja istaknuvaformata i ja pravi pogolema i dr.). Modata, koja e socijalna pojava, se odrazuva na razni segmenti od op{testveniot ìvot (na~in na oblekuvawe, odnesuvawe, maniri, vidovi na zabava, koristewe
1/2005
57
Od praktikata
odredeni gestovi i termini vo govorot i drugo, ukrasuvaweto na sebesi i ureduvaweto na prostorot i dr.). Pod poimot moda naj~esto se podrazbira trendot na inovacii vo na~inot na oblekuvawe koj denes, glavno, go lansiraat modnite kreatori i modnite ku}i. Modnite trendovi ne treba da se prifa}aat celosno i nekriti~ki, tuku inovaciite vo oblekuvaweto (i drugite pojavi vo modata) treba da se adaptiraat spored individualnite telesni osobenosti, ~uvstva i vkus za estetika. Vo princip, so oblekuvaweto treba da se istaknuvaat ubavite delovi od teloto (liceto) i da se zakrivaat ili razubavuvaat nedostatocite i dr. Zatoa vo redovnata nastava (na ~asovite po dizajn, estetsko procenuvawe i vo drugi prigodi), nastavnicite treba da se osvrnuvaat vrz pra{aweto na kulturata na oblekuvawe. Sekako deka vo vospitanieto treba sekoga{ da se dava li~en primer, bidej}i li~niot primer e najdobroto pedago{ko sredstvo, odnosno nastavnikot da vnimava na svoeto oblekuvawe i celokupnoto odnesuvawe. PRISUSTVOTO NA KIÔT VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT I VO UREDUVAWETO NA PROSTOROT Pokraj toa {to decata se po priroda kreativci i vo nivniot izraz nema elementi na ki~, sepak poradi razli~nite vlijanija otstrana vo nivnite tvorbi se javuvaat atributi na nevkus i nekvalitet ki~. Za àl, ki~ot ~esto se sretnuva i vo ureduvaweto na u~ili{tata, i toa vo izrabotkata na odredeni likovni tvorbi, kade izrazot e sveden na banalen motiv, kolorit, na~in na oblikuvaweto i drugo, s# so cel lesno da predizvika evtina privle~nost, bez kreativnost i prodlabo~enost. êsto vo ukrasuvaweto na u~ili{tata (vo domovite i sekade) se sretnuvaat ve{ta~ki cve}iwa, imitacii od evtin materijal na razni umetni~ki dela i drugo. Neprijatno, nevkusno i neuredno moè da izgleda u~ili{teto ako e prenatrupano so vizuelni i drugi prilozi, tvorbi so lo{ kvalitet, bez organizacija i estetska kompozicija na postaveni nagledni sredstva i drugo. Objasnuvaweto na u~enicite za karakteristikite na ki~ot i negovoto {tetno vlijanie vrz dobriot estet-
Obrazovni refleksii
ski vkus }e pridonese za otstranuvawe na nevkusot vo likovnata i drugata rabota vo u~ili{teto, vo ureduvaweto na u~ili{niot ambient i na domovite za ìveewe i }e ovozmoì likovnata i vizuelnata kultura da imaat seriozno i pozitivno vlijanie vo formiraweto na kulturata na ìveewe. Likovnoto obrazovanie i umetnost e eden od retkite predmeti vo ~ii aktivnosti u~enikot se vnesuva sebesi so strast i golema motivacija, pri {to se ovozmoùva podednakvo angaìrawe na inteligencijata, memorijata, fantazijata, kreativnosta, ~uvstvata, estetikata, motori~kite sposobnosti (dvete race) itn. Tokmu zatoa, pokraj te{kotiite vo koi se nao|a likovnata umetnost i kulturata vo sistemot na obrazovanieto i vo op{testvoto, dol`nost na sekoj likoven pedagog i kulturen deec e maksimalno da se angaìra vo ostvaruvaweto na zada~ite na redovnata nastava i na drugite oblici na edukacija vo sistemot na obrazovanieto vonnastavnite i vonu~ili{nite aktivnosti, fakultativnata i izbornata nastava, rabotata na likovnata sekcija, proektnite aktivnosti i drugo, kako i vo aktivnostite nadvor od u~ili{teto: sorabotka so stru~ni zdruènija, ustanovi, lica od kulturta itn.
Petre Nanevski, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - Skopje
58
1/2005
Obrazovni refleksii
Od praktikata
BERZA NA IDEI ZA IZVEDUVAWE NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Sneàna Hristova
poseduva slednite osobenosti: odnapred definirani plan i programa; celta na nastavata e usvojuvawe na definiranata programa; osnovata na nastavata e predavawe (verbalno prenesuvawe na znaeweto) so upotreba na nekoi pomagala ili bez niv; ulogata na u~enikot e da slu{a i da se obide da gi zapameti izloènite sodrìni; ocenuvaweto (usno ili pismeno) se sostoi od proverka vo kolkava merka nastavnata sodrìna e usvoena; motivacijata vo najgolem del e nadvore{na (ocenka, pofalba, nagrada-kazna); vo u~ili{teto na deteto se gleda samo kako na u~enik, odnosno na nego se gleda kako na subjekt koj treba da go razbere i povtori izu~eniot nastaven materijal. Tradicionalnoto obrazovanie naj~esto e obrazovanie na prose~ni koe ne vodi smetka za talentiranite u~enici koi baraat zabrzano tempo na u~ewe. Nametnuva takanare~eno ~ekorewe vo stroj na site u~enici, iako nekoi ~ekorat so podolgi ~ekori, a nekoi so pokusi. So eden zbor, ovoj pristap vo obrazovanieto ne se prilagoduva spored èlbite i sposobnostite na u~enikot. Postojat obidi da se izleze nadvor od ovaa {ema so vonnastavnite aktivnosti preku razni sekcii vo koi se stimulira i razviva talentot na u~enikot vo razli~ni oblasti, a na poslabite u~enici im se pomaga preku dodatna nastava za da go usoglasat svoeto ~ekorewe so podobrite. AKTIVNA NASTAVA, INTERAKTIVNO UÊWE Aktivnoto u~ili{te vo izvorno zna~ewe e u~ili{te koncentrirano i naso~eno kon deteto. Toa se tretira kako celokupna li~nost, a ne samo kako u~enik, t.e.
VOVED Aktuelnata obrazovna praktika vo Republika Makedonija ja karakteriziraat dve strui koi so odredeni osobini se sprotistaveni, no so drugi se preklopuvaat. I dvete imaat ista cel - proizvodstvo na u~eni~ko znaewe. No, taa cel nastojuvaat da ja postignat na razli~ni na~ini, a i za procenata na kvalitetot na proizvodot imaat razli~ni kriteriumi. Ednata struja pretstavuva takanare~enoto tradicionalno (klasi~no) obrazovanie, a drugata e aktivnata nastava - interaktivnoto u~ewe. I dvete dejstvuvaat vo uslovi koga potrebata od reformi i modernizacija na pedago{kata rabota vo na{ata zemja pretstavuvaat nasu{na potreba i koga bez niv nema seriozno pomestuvawe i podigawe na kvalitetot i efikasnosta na na{iot obrazoven sistem. TRADICIONALNO UÊWE Tradicionalnoto u~ewe se zasnovuva na koncepcijata koja e mnogu stara, no koja po mnogu karakteristiki se odrùva i denes vo na{ata obrazovna praktika. Gi
1/2005
59
Od praktikata
razli~ni aspekti od negoviot ìvot se angaìrani vo nastavniot proces. Osnovnite karakteristiki na ovoj proces se: ne mora da postojat kompletni, odnapred definirani planovi i programi, tuku postojat nekoj vid orientacioni planovi i programi, vo koi edniot del e zadolìtelen (obrazoven standard), a drugiot del e fleksibilen i varira vo zavisnost od konkretnite uslovi na nastavata; trgnuva od interesot na u~enikot i se nadovrzuva na toj interes; sekoe u~ewe se povrzuva so prethodnoto znaewe i li~noto iskustvo na deteto; motivacijata e li~na (vnatre{na); dominantni se metodite na aktivna nastava, metodi koi se prakti~ni, rabotni, manuelni aktivnosti, ekspresivni aktivnosti (kako {to se crtaweto ili literaturnite sostavi), laboratoriskite ve`bi, socijalnite aktivnosti, terenskata rabota; nabquduvaweto na prirodnite pojavi itn. Celta na aktivnata nastava, pokraj sovladuvaweto na nastavnata sodrìna, e razvoj na li~nosta i individualnosta na deteto. Zaedno so ocenuvaweto na sovladanosta na nastavnite sodrìni se ocenuva zadovolstvoto na deteto od prezemenite aktivnosti, negovoto napreduvawe vo sporedba so po~etnata sostojba, negovata motiviranost i zainteresiranost za rabota i razvoj na negovata li~nost. Glavnite karakteristiki na aktivnata nastava interaktivnoto u~ewe moàt da se opi{at najslikovito preku drevnata kineska pogovorka koja veli: Na gladniot ne mu davaj riba, tuku nau~i go da ja lovi. I tradicionalnata nastava i aktivnata nastava imaat svoi pozitivni i negativni karakteristiki. Tradicionalnata nastava ìlavo se odrùva, osobeno vo zemjite vo tranzicija, a so toa i vo na{ata zemja. Aktivnata nastava - interaktivnoto u~ewe odamna go trasirala svojot pat vo Evropa. Dali, kako takva, od Evropa moè da se preslika i primenuva direktno vo na{i uslovi? Iskustvoto kaùva deka primenata na aktivnata nastava vo originalen oblik kakov {to se primenuva vo Evropa, vo uslovite koi vladeat vo Republika Makedonija, nema da gi dade o~ekuvanite rezultati. Potrebno e da se izmeni poprimaj}i nekoi pozitivni karakteristiki od tradicionalnata nastava. Vsu{nost, ne treba da zaboravime deka kako {to e va`no talenti-
Obrazovni refleksii
ranite u~enici brzo da napreduvaat, isto taka za op{testvoto e va`no i prose~noto obrazovanie na naselenieto. PREGLED NA IDEI ZA IZVEDUVAWE NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO OBRAZOVANIE Ovoj del od tekstot ima za cel da predloì konkretni idei za toa kako prakti~no moàt da se realiziraat nekoi delovi od nastavata vo osnovnoto obrazovanie. Vsu{nost, celta na tekstot e da inicira predlozi na novi idei od strana na nastavnicite, na kakvi s# na~ini da se organizira nastavata. So tekot na vremeto, so zbogatuvaweto na brojot na predlozite, moè da se sozdade edna berza na idei, t.e. izlo`ba na ponudi koi nastavnicite moàt da gi razgleduvaat, da gi prifatat ili ne, da gi dorabotuvaat spored svoite potrebi, da predloàt svoi novi idei ili svoi novi re{enija. Ovaa berza bi go opravdala svoeto postoewe samo dokolku pogolem broj nastavnici go posetat nejziniot {tand, go analiziraat izloènoto i na istiot {tand ponudat svoi konkretni re{enija i idei. Takvata berza treba da se organizira i da se vodi pod patronat na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka - Biroto za razvoj na obrazovanieto, sli~no kako vo nekoi zemji na porane{na Jugoslavija. Berzata treba da bide organizirana na dva na~ini: vo pismena forma preku nekoe specijalizirano spisanie kakvo {to e na primer Obrazovni refleksii, ili kako veb - portalot na Internet. Prednosta ja ima veb - portalot bidej}i pove}eto od nastavnicite imaat iskustvo vo koristewe na personalen kompjuter, a i koristeweto na uslugite na Internet e mnogu poevtino od kupuvaweto na specijalizirani spisanija. Kako po~eten izlog na idei za organiziraweto na delovi od nastavata vo osnovnoto obrazovanie moàt da bidat slednite predlozi: Oddelenski vesnik Ureduva~i, novinari i dizajneri se u~enicite pod diskreten nadzor na nastavnikot. Vesnikot moè da se pe~ati do tri pati vo edno polugodie. U~enicite
60
1/2005
Obrazovni refleksii
sami predlagaat koi temi }e se obrabotuvaat, sami gi pi{uvaat i kompjuterski gi obrabotuvaat tekstovite, odnosno gi pe~atat stranicite. Celta na ovaa aktivnost e u~enicite da se zapoznaat so tehnologijata na publikuvawe vesnici, da sostavuvaat tekstovi so razni tematiki od u~ili{niot ìvot, da go ve`baat pravopisot i literaturnoto izrazuvawe. Preku pi{uvawe na tekstovi moàt da zboruvaat za odredeni problemi od nivniot u~eni~ki ìvot i da predlagaat soodvetni re{enija. Kreirawe na istoriski atlas na Republika Makedonija U~enicite se stimuliraat da sobiraat tekstovi, sliki, crteì, mapi i drugi materijali koi se relevantni za istorijata na makedonskite prostori. Ovie materijali se lepat vo forma na album, a se redat ili spored istoriskoto vreme za koe zboruvaat ili spored odredeni istoriski nastani. Na toj na~in u~enicite }e sovladaat odredeni istoriski poimi, odnosno polesno }e gi zapomnat relevantnite istoriski podatoci za Makedonija i makedonskiot narod, a se stimulira i nivnata samostojnost vo pribirawe materijali i kreirawe na atlasot. Istoriskiot atlas kumulativno se polni od prvo do ~etvrto-osmo oddelenie. Toj moè da posluì za ponatamo{nite generacii kako pogoden prira~nik po istorija. Povtoruvawe na izu~enite nastavni sodrìni preku igrata Asocijacii Preku ovoj vid aktivnost se podgotvuva i utvrduva izu~eniot materijal. Nastavnikot podgotvuva lista na poimi koi se prethodno u~eni. Isto taka, podgotvuva lista na soodvetni poimi koi asociraat na glavniot poim, odnosno koi na nekoj na~in posredno go opi{uvaat glavniot poim i preku niv toj moè da se otkrie. Taka, na primer, za otkrivawe na poimite: avtobuska stanica-predvideni se poimite: peron, avtobus, patnik; peron-predvideni se poimite: broj, trgnuva, pristignuva;
Od praktikata
patnik-predvideni se poimite: svetski, trgovski, pustinski; avtobus-predvideni se poimite: gradski, me|ugradski, dupli. Poimite se zapi{ani na hamer kako na slika 1:
BROJ
GRADSKI
SVETSKI TRGOVSKI
TRGNUVA
ME\UGRADSKI
PRISTIGNUVA
DUPLI
PUSTINSKI PATNIK
PERON
AVTOBUS
AVTOBUSKA STANICA
Slika 1
Na po~etokot od asocijacijata poimite se pokrivaat so bela hartija ili slika na soobra}ajno sredstvo (slika 2).
A1 A2 A3 A
Slika 2
Slika 2
B1 B2 B3 B A+B+V
V1 V2 V3 V
1/2005
61
Od praktikata
Obrazovni refleksii
Ispisite na asocijativnite poimi se otkrivaat Na ist na~in prodolùva aktivnosta so otkrivawe spored èlbata na u~enikot (slika 3, 4, 5), s# dodeka ne na poimot od vtorata i tretata kolona, odnosno krajniot go otkrie poimot od kolonata (peron). poim èlezni~ka stanica (slika 6, 7). BROJ
B1 B2 B3 B A+B+V
V1 V2 V3 V
BROJ TRGNUVA
GRADSKI
V1 V2 V3 V
A2 A3 A
ME\UGRADSKI
PRISTIGNUVA
DUPLI
Slika 3
PERON
AVTOBUS
BROJ TRGNUVA
PRISTIGNUVA
B1 B2 B3 B A+B+V
V1 V2 V3 V
Slika 6
A+B+V
BROJ
GRADSKI
SVETSKI TRGOVSKI
Slika 4
TRGNUVA
ME\UGRADSKI
BROJ TRGNUVA
PRISTIGNUVA
B1 B2 B3 B A+B+V
V1 V2 V3 V
PRISTIGNUVA
DUPLI
PUSTINSKI PATNIK
PERON
AVTOBUS
PERON
AVTOBUSKA STANICA
Slika 7
Slika 5
62
1/2005
Obrazovni refleksii
Prvite asocijacii gi pravi nastavnikot. Poèlno e ostanatite da gi kreiraat u~enicite. Gotovite asocijacii se zaka~uvaat na yidot so cel da bidat postojano pred o~ite na u~enicite. Na toj na~in u~enicite gi povtoruvaat novite poimi, a, isto taka, se motiviraat za kreirawe na novi asocijacii. So asocijacii moàt da se opfatat sodrìnite od site predmeti vo osnovnoto obrazovanie. Vakviot vid na povtoruvawe i utvrduvawe na izu~enite sodrìni e zabaven, motivira~ki i, {to e najva`no, efikasen proces. Odreduvawe semanti~ki karakteristiki na poimi U~enicite dobivaat zada~a na odredeni poimi da im dodelat semanti~ki karakteristiki (toa se pomali edinici na osobini so ~ija kombinacija se dobiva odredeniot poim). Sekoj u~enik dobiva dve listi: lista na poimi i lista na karakteristiki.
Geometriska Ima 4 Ima 3 Site strani Ima 5 agli strani strani se isti slika 1. Krug 2. Triagolnik 3. Petagolnik 4. Kvadrat 5. Pravoagolnik
Od praktikata
Podobra varijanta na istata aktivnost e dokolku namesto opisot na poimite vo prvata kolona od tabelata se zalepat sliki~ki na soodvetniot poim. Ovaa aktivnost moè da se primeni za koj bilo u~ili{en predmet: na primer, za poimot cica~ od zoologijata, pridavkite od literaturniot jazik, planinite vo Republika Makedonija i sli~no. Postavuvawe pra{awa Tipi~na situacija vo u~ili{teto e nastavnikot da postavuva pra{awa, a u~enikot da odgovara povtoruvaj}i go ona {to mu e servirano. Povremeno praktikuvawe na zamena na ovie klasi~ni ulogi vo u~ili{teto, u~enikot da mu postavuva slobodno pra{awa na nastavnikot, na drugite u~enici ili sam sebesi i da dava odgovori, stimulira~ko bi dejstvuvalo. Duri e i poèlno za odredeni kontrolni ve`bi samite u~enici da gi sostavuvaat pra{awata i da davaat odgovori. Celta na vakviot vid aktivnosti e u~enikot da se stimulira preku postavuvawe pra{awa i davawe odgovori, da ja otkrie sr`ta na nastavnata edinica, a ne samo mehani~ki da odgovara na postavenite pra{awa. Pi{uvawe zavr{etok na tekst koj ima samo po~etok Nastavnikot podgotvuva tekst samo so po~eten del. Zada~ata na u~enikot e da napi{e prodolènie i kraj na tekstot so sodrìna koja se nadovrzuva na sodrìnata na po~etniot del. Celta na ovoj vid aktivnost e u~enikot da se stimulira samostojno da pi{uva prozen tekst koristej}i ja svojata fantazija. Na toj na~in ja razviva svojata sposobnost za pi{uvawe prozen tekst, a, isto taka, go ve`ba i pravopisot. Nastavnikot moè da go naso~i tekstot vo pravec na re{avawe na nekoj problem od ìvotot na oddelenieto, a u~enicite, pi{uvaj}i svoja verzija na sredniot i zavr{niot del, na krajot da dadat predlozi za re{avawe na problemot.
+ + + + +
+ +
Tabela 1
Vo prvata kolona od tabelata gi vnesuva poimite, a vo prviot red imeto na karakteristikite. Vo poleto koe ozna~uva deka karakteristikata pripa|a na poimot se vnesuva +, a vo poleto koe ozna~uva deka ne pripa|a . So pridruùvawe na semanti~ki karakteristiki u~enikot se zapoznava so poimot ili go utvrduva soznanieto za osobinite na poimot.
1/2005
63
Od praktikata
Dramatizacija na prozni i poetski tekstovi Kaj ovoj oblik na aktivnost/u~ewe u~enicite dramatiziraat odreden tekst od u~ebnicite. Eden u~enik moè da bide reìser, del od u~enicite akteri, a ostanatite pretstavuvaat publika. Pritoa se postignuvaat pove}e celi: za da go dramatiziraat tekstot u~enicite prethodno mora detalno da go analiziraat. Na toj na~in se zapoznavaat so vidot na tekstot, negovata sodrìna i porakata koja ja prenesuva; u~enikot se vovlekuva vo umetni~ki i estetski aktivnosti; u~i kako edno literaturno delo dobiva umetni~ka forma. [to bi napravil tvojot lik Nastavnikot podgotvuva karti~ki na koi se ispi{ani imiwata na odreden lik od odreden tekst od u~ebnikot ili od nekoja lektira koi u~enicite gi imaat prethodno obraboteni. Potoa definira nekoja hipoteti~ka situacija i go pra{uva {to bi napravil toj zaedno so likot {to go izvlekol. Na primer, u~enikot da go izvle~e likot na Sneàna od bajkata Sneàna i sedumte xuxiwa, a u~itelot go pra{uva {to bi napravile toj i Sneàna ako odej}i po ulica naidat na malo dete koe ne znae kako da ja pomine krstosnicata. Opisot na reagiraweto na likot vo dadenata situacija u~enikot treba da go potvrdi so dokazi izvadeni od samoto knièvno delo. Celta na ovoj vid aktivnost e da se vidi dali u~enikot go sfatil karakterot na likot. Izrabotka na re~nik na lokalen dijalekt Pokraj standardniot jazik, sekoj kraj ima svoj dijalekt. Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da sobiraat karakteristi~ni zborovi za krajot vo koj ìveat. Od sobranite zborovi pravat re~nik na lokalniot dijalekt. Pokraj zapisot na zborot vo re~nikot treba da se opi{e negovoto zna~ewe i poteklo. ZAKLUÔK
Obrazovni refleksii
Sozdavaweto na berza ne e nova ideja. Taa ve}e funkcionira vo nekoi dràvi (Slovenija, Srbija i Crna Gora, Hrvatska). Vo Republika Makedonija ima{e obid da se realizira sli~na baza. Avtorot na ovoj tekst nema informacii do kade e procesot na nejzinata realizacija. Vo sekoj slu~aj, realizacijata na eden vakov proekt treba da se poddrì, nezavisno kakov tip na nastava se praktikuva vo nastavniot proces na Republika Makedonija (tradicionalna, aktivna ili nekoj tret tip na dobra nastava). Sigurno e deka vakvi, sli~ni ili podobri idei ima kaj golem broj nastavnici. Pra{aweto e kako da se dojde do vistinskiot pat istite da se soberat, sintetiziraat za da bidat vo sekoj moment dostapni do sekoj nastavnik.
Sneàna Hristova, oddelenski nastavnik vo OU Kiril Pej~inovi} - Skopje
64
1/2005
Obrazovni refleksii
Od praktikata
MODEL NA ORGANIZIRAWE NASTAVA VO PRIRODA

Ilija Le{kovski Liljana \or|ioska
Zna~eweto na nastavata vo priroda od obrazoven aspekt Preku organiziraweto i realiziraweto na ovaa nastavna forma na u~enicite im se ovozmoùva izvorno da se zapoznaat so predmetite i pojavite vo prirodnata i ìvotnata sredina, kade {to tie se nabquduvaat, prou~uvaat i vospriemaat vo prirodni uslovi, odnosno se demonstriraat vo nivnata originalna dimenzija. Znaewata za odredeni poimi, procesi i zakonitosti steknati preku ovaa forma se potrajni i se odlikuvaat so pogolema prakti~na primenlivost, funkcionalnost i pretstavuvaat motivira~ki faktor za pro{iruvawe, prodlabo~uvawe i primena vo ponatamo{noto obrazovanie. Zna~eweto na nastavata vo priroda od vospiten aspekt Ovaa nastava ovozmoùva kaj u~enicite da se razvivaat i neguvaat slednite karakterni osobini: nivno osamostojuvawe, humanizacija i socijalizacija na odnosite me|u polovite, formirawe na pravilen odnos kon dogovorenite zada~i i obvrski, razvivawe i neguvawe na kolektiven ìvot i drugarski odnosi i prilagoduvawe na li~nite interesi, potrebi i èlbi kon interesite, potrebite i èlbite na kolektivot. Oddelenskiot nastavnik preku pove}ednevniot zaedni~ki ìvot i prestoj so u~enicite moè podobro da gi zapoznae nivnite karakteristiki {to ne moèl da gi zabeleì vo oddelenieto, a se neophodni za planirawe na ponatamo{noto vospitno deluvawe.
ZNAÊWETO NA NASTAVATA VO PRIRODA Nastavata vo priroda e specifi~na vospitnoobrazovna forma koja ima opredeleno mesto vo dejnosta na osnovnoto obrazovanie i vospitanie i kako takva zasluùva adekvaten pedago{ki tretman. Pedago{kata teorija i praktika, osobeno vo ponovo vreme, ja istaknuva potrebata, vo zavisnost od mo`nostite i barawata na nastavnite planovi i programi, odredeni nastavni sodrìni da se realiziraat nadvor od u~ili{teto, odnosno vo prirodna sredina. Poa|aj}i od ova soznanie, se pretpostavuva deka vospitno-obrazovniot proces }e bide mnogu poefikasen i poracionalen ako povremeno se organizira i realizira vo priroda, vo industriski i stopanski objekti i zna~ajni istoriski mesta. Nastavata vo priroda ima zna~ajna pedago{ka funkcija i e nazamenliva vo ostvaruvaweto na odredeni celi od obrazoven i vospiten aspekt i vo ostvaruvaweto na estetsko-ekolo{koto, zdravstveno-fizi~koto vospitanie i socijalizacijata na u~enicite.
1/2005
65
Od praktikata
Nastavata vo priroda dava golem pridones za ostvaruvawe na pogolem del od estetskoto i ekolo{koto vospitanie. Prestojot vo priroda na u~enicite im ovozmoùva neposredno zapoznavawe na prirodnite ubavini i estetskite vrednosti sozdadeni od ~ovekot; go razviva interesot i sozdava naviki za ~uvawe, otkrivawe i doìvuvawe na ubavoto. Pove}ednevniot prestoj na u~enicite vo prirodna sredina pomaga vo ostvaruvaweto na del od zada~ite na fizi~koto i zdravstvenoto vospitanie, odnosno mnogu povolno vlijae na podobruvaweto na fizi~kata, psihi~kata i op{tata zdravstvena sostojba i za formirawe naviki za rekreacija i sportski aktivnosti. CELI NA NASTAVATA VO PRIRODA Globalna cel Cel na nastavata vo priroda e u~enicite izvorno da se zdobijat so znaewa, pretstavi i poimi vo prirodnata sredina, predznaewata i znaewata steknati dotoga{ se dopolnuvaat, se dooformuvaat, potvrduvaat i sistematiziraat. Obrazovni celi Razvivawe sposobnost za nabquduvawe i voo~uvawe na predmetite i pojavite vo ìvotnata sredina, sogleduvawe i sfa}awe na nivnite me|usebni vrski i odnosi vo prirodata i op{testvenata sredina. Prodlabo~uvawe, pro{iruvawe i zbogatuvawe na u~eni~koto iskustvo za otkrivawe na novi znaewa preku organizirawe na istraùva~ki postapki. Izgraduvawe pravilen pogled na svetot so postepeno voveduvawe vo elementarni znaewa za povrzanosta na procesite i pojavite vo prirodata i prakti~na primena na znaewata. Vospitni celi Vospostavuvawe bliski i neposredni odnosi me|u u~enicite, podobro i posestrano zapoznavawe na
Obrazovni refleksii
nivnite individualni karakteristiki i karakteristikite na u~eni~kiot kolektiv. Zdobivawe na rabotni i higienski naviki i neguvawe na drugarski i humani odnosi. Razvivawe smisla za ubavoto, ~uvawe na prirodata, prirodnite retkosti i drugite materijalni i duhovni bogatstva i formirawe naviki za organizirano kulturno koristewe na slobodnoto vreme. VIDOVI NASTAVA VO PRIRODA Vo vospitno-obrazovnata praktika se primenuvaat tri vida nastava vo priroda, i toa: edno~asovna, ednodnevna i pove}ednevna koi se razlikuvaat spored vremetraeweto, mestoto na organizirawe, podgotovkite, planiraweto i celite. Ovaa nastava moè da se organizira vo prirodnata sredina, vo stopanski objekti i kulturno-istoriski spomenici. Spored postavenosta na lokalitetot moè da se organizira vo neposrednata i po{irokata ìvotna sredina i odredeni mesta i lokaliteti vo Republikata. Spored celite i realiziraweto na programskite sodrìni taa moè da se organizira vo sekoe godi{no vreme od u~ebnata godina. Edno~asovna nastava vo priroda Naj~esto se organizira vo neposrednata ìvotna sredina na u~ili{teto i mestoto na ìveewe, so cel da se obraboti, utvrdi i povtori odredena nastavna sodrìna od eden nastaven predmet. Ednodnevna nastava vo priroda Ovaa forma se organizira vo po{irokata ìvotna sredina na mestoto na ìveewe, so cel zdobivawe na novi znaewa, odnosno utvrduvawe, pro{iruvawe i prakti~na primena na porano dobienite znaewa od pove}e nastavni predmeti.
66
1/2005
Obrazovni refleksii
Pove}ednevna nastava vo priroda Organiziraweto i realiziraweto na ovaa nastavna forma moè da bide vo po{irokata ìvotna sredina vo mestoto na ìveewe ili vo nekoj lokalitet vo Republikata so pove}edneven prestoj na u~enicite i nastavnicite. Celta na ovaa nastavna forma e u~enicite da se zdobijat so novi znaewa, pretstavi i poimi, da se izvr{i sistematizirawe i proverka na znaewata preku nabquduvawa, opiti i eksperimenti, da se razvie qubov kon prirodata i da se izgradat sorabotni~ki i drugarski odnosi. Ovaa nastavna forma e specifi~na i od prethodnite dve se razlikuva spored organizacijata i realizacijata, ostvaruvaweto na celite, vonnastavnite aktivnosti, izborot na mestoto, objektite i vremetraeweto. Pove}ednevnata nastava vo priroda prete`no se organizira za u~enicite od III i IV oddelenie, pred s# poradi toa {to toa go ovozmoùvaat nekoi programski sodrìni od nastavnite programi, vozrasta na u~enicite e dovolna garancija deka tie samostojno moàt da izvr{uvaat opredeleni aktivnosti vo slobodnoto vreme i bez pomo{ na nastavnikot i nivnata osposobenost za ìvot i rabota na kolektivot vo podolg vremenski period. ORGANIZACIJA NA POVE]EDNEVNA NASTAVA VO PRIRODA Podgotovki Pred poa|awe na nastava vo priroda nastavnicite i stru~niot tim zadolìtelno gi prezemaat slednite aktivnosti: planirawe na mar{rutata i stojali{tata po patot (za nabquduvawa i razgovor); planirawe na nastavnite sodrìni po oddelni predmeti, podra~ja i vonnastavni aktivnosti; neposredni podgotovki na nastavnicite i u~enicite; informirawe na roditelite.
Od praktikata
Mar{ruta i stojali{ta Spored planiranata mar{ruta na patuvaweto od u~ili{teto do mestoto kade {to }e se izveduva nastavata vo priroda se opredeluvaat popatni mesta za zastanuvawe. Mestata se opredeluvaat spored toa {to se saka da se nabquduva so u~enicite i za {to treba da se vodi razgovor. Predmetot na nabquduvawe i razgovorot mora da se planirani vo nastavnite sodrìni {to bile obraboteni ili {to }e se obrabotuvaat. Va`no e da se istakne deka nastavata vo priroda zapo~nuva od mestoto na ìveewe pa s# do mestoto kade {to se organizira i realizira nastavata vo priroda. Vakvite stojali{ta se predviduvaat i pri vra}aweto. NABQUDUVAWETO VO NASTAVATA Nabquduvaweto pri realizacijata na nastavata vo priroda pretstavuva strate{ka cel i sredstvo za steknuvawe kvalitetni znaewa. Za uspe{no ostvaruvawe na ovaa cel neophodno e da se znaat osnovnite celi na nabquduvaweto vo nastavata: Nabquduvaweto e element na procesot na soznavawe na stvarnosta. Toa pridonesuva za osposobuvawe na u~enikot za natamo{no samostojno nabquduvawe na stvarnosta. Nabquduvaweto vo nastavata vo priroda ne smee da se svede na obi~no gledawe, tuku naprotiv toa treba da bide: odnapred isplanirano; dobro organizirano i osmisleno; adekvatno artikulirano; da sledi i prethodi na aktivnostite na u~enikot; da bide produkt na u~eni~kata interakcija; ~esta zamena na verbalni izvori na znaewa; ~esta zamena na tekstualni izvori na znaewa; mo`nost za verbalni aktivnosti na u~enikot; motiv za koristewe tekstualni izvori na znaewa.
1/2005
67
Od praktikata
KOMPONENTI NA NABQUDUVAWETO Predmet na nabquduvaweto Cel na nabquduvaweto Rezultati od nabquduvaweto FAZI VO NABQUDUVAWETO Podgotovka na u~enikot za nabquduvawe Izveduvawe na nabquduvaweto Aktivnosti po nabquduvaweto VIDOVI NABQUDUVAWE Dolgotrajno nabquduvawe Kratkotrajno nabquduvawe Planirawe na nastavnite sodrìni i vonnastavnite aktivnosti Planiraweto i podgotovkite za ovoj vid nastava treba da se odvivaat timski, stru~no i sistemno. Vo godi{nata programa za rabota na u~ili{teto treba da bidat precizno opredeleni globalnata cel i posebnite celi, vremetraeweto, mestoto i oddelenijata so koi }e se izveduva nastavata vo priroda. Ovaa programska zada~a pretstavuva osnova za izgotvuvawe na tematskite i operativnite programi za rabota na nastavnite sodrìni vo oddelenijata {to }e se realiziraat za vremetraeweto na nastavata vo priroda. Pred da se pristapi kon izrabotuvawe na programa za nastava vo priroda neophodno e dobro da se prou~at nastavnite programi po odredeni predmeti, {to podrazbira: Osmisluvawe na globalnata cel {to treba da se postigne na krajot na realizacijata na programata, nejzino ras~lenuvawe na etapi ili celi po oddelni temi i utvrduvawe na mo`nostite i neophodnite horizontalni korelacii na celite na drugite predmeti. Opredeluvawe na posebnite celi, etapnite celi, odnosno celite na tematskata celina treba da bidat jasno opredeleni. Pritoa se poa|a od celite utvrdeni so programata i od nejzinata sodrìna, a se imaat predvid i mo`nostite i interesite na u~enicite. Mnogu e
Obrazovni refleksii
va`no etapnite celi da bidat povrzani: vertikalno so celite na prethodnata i slednata tema, no i horizontalno so celite na srodnite ili sli~nite sodrìni na drugite predmeti. Detalno prou~uvawe na sodrìnite vo programata, nivnata struktuiranost po temi (celini ili podra~ja), odnosite me|u oddelni delovi od programata, nivno mo`no i neophodno osovremenuvawe, kako i povrzanosta so sodrìnite od drugite predmeti. Da se proverat objektivnite uslovi, vo koi }e se izveduva nastavata i koi direktno ili indirektno }e vlijaat na nejziniot tek i rezultatite. Toa se odnesuva na mestoto kade }e se organizira i realizira nastavata (objekti, lokaliteti i dr.), oprema, obezbedenost so nastavni sredstva, drugi izvori za u~ewe i so pomo{ni materijali. Seto toa moè da ima golemo vlijanie vrz planiraweto na obrazovnata tehnologija. Da se zapoznaat u~enicite, kako partneri, sou~esnici i subjekti vo izveduvaweto na nastavniot proces, odnosno da se priberat informacii za: sostavot na paralelkata, interesite na u~enicite, nivnata uloga vo nastavata, razvojot na u~enicite kako osnova za individualizacija i diferencijacija na nastavata. Da se napravi osvrt ili analiza na svojata rabota vo prethodnata u~ebna godina i vrz osnova na toa da se planiraat sopstvenoto usovr{uvawe i mo`nite didakti~ki odluki i inovirawe na globalen plan. Utvrduvawe na sodrìnata, sodrìnata na temata dadena vo programata podetalno se razrabotuva i utvrduva vodej}i smetka za postavenite etapni celi. Taa se ras~lenuva na nastavni edinici, a se utvrduvaat i nejzinite vrski so drugite sodrìni vo ramkite na predmetot, kako i so sodrìnite od drugite predmeti. Vklu~uvawe i po~ituvawe na u~enicite, nastavata se planira i podgotvuva za u~enicite. Zatoa mora dobro da se znaat i po~ituvaat nivnite mo`nosti, potrebi, motiviranost i interesi. Toa pomaga da se isplanira diferenciran i individualiziran pristap i pokonkretno i pojasno da se utvrdat obvrskite na u~enicite i vremeto i na~inot na realizacijata.
68
1/2005
Obrazovni refleksii
Sorabotka so kolegite i drugi subjekti, pred s#, se misli na me|usebno dogovarawe na nastavnicite koi predavaat vo isti oddelenija, poradi usoglasuvawe na celite i sodrìnite na nastavata i optovaruvaweto na u~enicite so obvrski po oddelni predmeti. Za oddelni celi i sodrìni poèlno e i mo`na timska nastava ili problemska zasnovanost na nejzinata izvedba, poradi {to, isto taka, e potrebno me|usebno dogovarawe i zaedni~ko planirawe na aktivnostite. Da se konsultira soodvetna stru~na literatura - prira~nici, upatstva, instrumenti za sledewe i dr. Didakti~ki sredstva i drugi uslovi za u~ewe planiraweto i programiraweto za realizacijata na nastavnata tema opfa}a i grià i obezbeduvawe na uslovi (prostorni, materijalni, tehni~ki, vremenski) za izveduvawe na nastavata. Toa podrazbira i podgotvuvawe na neophodnite nastavni sredstva i pomagala {to }e im trebaat na u~enicite i na nastavnikot. Nastavna tehnologija, mnogu zna~aen element na tematskoto planirawe i podgotvuvawe e opredelbata za osnovnata strategija na obrabotka na temata, odnosno pristapot vo prou~uvaweto na nastavnikot i u~eweto od strana na u~enicite. Stanuva zbor za izborot na metodite i formite na rabotata i organizirawe na nastavata, povrzuvaweto na oddelnite nastavni sodrìni od temata vo edna celina, kako i vremeto i na~inot na proveruvawe na stepenot na postignatosta na celite na temata. NASTAVA VO PRIRODA ILI ISTRA@UVA^KA NASTAVA Vo sovremenata stru~na literatura s# po~esti se iskaùvawata dali nastavata vo priroda e soodvetnoto ime za ovoj vid nastavna rabota. S# po~esti se iskaùvawata deka ovoj vid nastava treba da prerasne vo nastava za istraùvawe, pri {to nastavnite celi se postignuvaat preku organizirawe na istraùva~ki postapki ili realizirawe na proektni aktivnosti so u~enicite. Ovoj vid na rabota e podatliv za rabota so u~enici od 10 - 11 godini, zatoa {to razvojnite karakteristiki na decata od ovaa
Od praktikata
vozrast se vo faza na konretni operacii i konkretno mislewe. Celta na istraùva~kata nastava e pove}eslojna, i toa: da go pottiknuva razvojot na samostojnosta kaj u~enicite; da se razviva qubopitnosta (da se postavuvaat pra{awa i da se odgovara na niv, na primer: koj, zo{to, {to, koe, kako, koga, kolku); steknatoto znaewe vo u~ilnicata da se primeni vo konkretni situacii na terenot (transfer); da im se pokaè na u~enicite kako moàt poznatite tehniki za u~ewe da se upotrebat vo razli~ni konkretni situacii (nabquduvawe, sobirawe podatoci, sporeduvawe, eksperimentirawe, istraùvawe, analizirawe); da se zapoznae kulturnoto i prirodnoto nasledstvo; da se razberat nastanite, pojavite (primer: godi{no vreme) i vrskite (primer: ìvotot pokraj ezero, planina-turizam, stopanstvo, kultura); da se razvivaat sposobnostite na u~enicite (mislovni sposobnosti), ra~ni (manuelni sposobnosti), prostorno pretstavuvawe...; budewe (pottiknuvawe) interes za meteorologija, turizam, biologija, istorija; pottiknuvawe pozitivni ~uvstva (uspe{nost, samosvesnost, pozitiven odnos kon steknuvawe znaewa, trajnost na steknatite znaewa, sorabotka so drugite vo grupata, sorabotka so mentorite i drugite vozrasni). Vo vospitnoto podra~je se postavuvaat slednite celi: vospostavuvawe, razvivawe i neguvawe prijatelstvo; po~ituvawe na znaeweto i iskustvoto na vozrasnite; po~ituvawe na kulturnite tradicii; po~ituvawe na prirodata i nejzinoto nasledstvo; gradewe pozitiven odnos kon ~uvaweto na prirodata;
1/2005
69
Od praktikata
u~enicite da go zapoznaat istraùva~koto u~ili{te kako forma na rabota i u~ewe. Samostojnata rabota na u~enicite }e se zasnova na iskustvenoto u~ewe. U~ili{tata imaat sloboda sami da gi opredeluvaat temite i sodrìnite zavisno od celite {to prethodno gi postavile. UPATSTVO ZA RABOTA Za organizirawe i realizacija na istraùva~kata nastava vo priroda neophodno e u~ili{teto da formira tim od aktivot na nastavnicite od oddelenijata so koi }e se realizira nastavata. Timot izgotvuva proekt - elaborat ili programa za istraùva~kata nastava vo priroda. Nastavata se realizira timski, nastavnicite me|usebno gi podeluvaat temite spored afinitetot, potoa pristapuvaat kon detalno planirawe, spored nastavnite programi za oddelenieto za koe se planira nastavata. Primer Spored Nastavnata programa vo IV oddelenie po 1 op{testvo ) u~enicite treba da se zapoznaat so: sostojbite (polo`bata na planinite, reljefot, po~vata, klimata); podatocite i imiwata (goleminata, dlabo~inata, {irinata na ezerata, dolìnata na kajbre`jeto i sl.; visinata na planinite, imiwata na planinite, rekite, rastenijata); poimite (planinsko ezero, ve{ta~ko ezero, kotlinsko ezero, slap, premin, pateka); zakonitostite (zo{to se dviàt vodata i vozduhot); ìvotnite principi (zavisnost na ìvotnite od rastenijata, na lu|eto od ìvotnite i rastenijata...). Zada~ata na nastavnicite vo istraùva~kata nastava vo priroda e: da gi vodat u~enicite vo planiraweto na rabotata;
1
Obrazovni refleksii
da gi pottiknuvaat u~enicite da postavuvaat hipotezi; da postavuvaat pra{awa; da gi potvrdat ili da gi pobaraat odgovorite {to sakaat da gi dobijat vo prirodata. Nastavnicite najmalku dva meseci pred trgnuvaweto treba da imaat detalen plan na rabotata, koj se formira vo sorabotka so u~enicite. Sekoj nastavnik treba da ja pretstavi temata i rabotata na grupata koja }e ja vodi pred site u~enici od ~etvrto oddelenie (nastavnikot mentor treba da kontaktira so paralelkite od ~etvrto oddelenie od u~ili{teto). U~enicite, pak, po pretstavuvaweto na rabotata {to treba da ja raboti sekoja grupa, treba da se opredelat na koja tema }e rabotat i vo koja rabotna grupa }e se vklu~at. Se davaat ovie mo`nosti:
Tema Od vreme do klima I. II. Vodi N.N N.N Nastavnik N.N Cel Na~inot na opredeluvawe na klimata i zavisnosta od nea Zavisnosta na ìvotot od vodata Utvrduvawe na stepenot na zagadenosta na vodata i vlijanieto na zagadeniot vozduh na vegetacijata Sport, kultura, ~ovekovi vrednosti Zapoznavawe i koristewe na dvata materijali Dokumentirawe na logorot i izdavawe spisanie
Planinsko (ve{ta~ko) ezero i ìvotot III. pokraj nego IV. Planinarewe V. Kamen i drvo Logoruvawe ili VI. prestoj vo objektot
N.N N.N N.N
Potrebata da se izberat pove}e temi i sodrìni proizleguva od razlikite vo sposobnostite i interesite na u~enicite za rabota.Temite Planinarewe i Kamen
Nastavni programi I IV oddelenie, I i II del, Skopje, 1997 godina
70
1/2005
Obrazovni refleksii
i drvo se predvideni za u~enicite koi imaat pote{kotii vo nastavata, a vo tie podra~ja }e moàt da se iskaàt i da se potvrdat. Rabotata vo tie grupi, pred s#, treba da bide naso~ena kon prakti~nata rabota. Poèlno e vo istraùva~koto u~ili{te da bidat vklu~eni u~enicite od IV oddelenie, a toa, pak, bara dopolnitelno utvrduvawe na izborot na temite. Dobro e da se predvidi vo sekoja grupa da ima 10 - 15 u~enici, no moè da se slu~i po prvoto prijavuvawe na u~enicite da ne bide taka, zatoa {to toa se deca od 10 - 11 godini i na nivnoto opredeluvawe ne vlijae samo interesot. Motivite da se prijavat vo grupata moè da bidat i toa {to: vo odredenata grupa se prijavil negoviot drugar, sou~enik; opredelenata grupa ja vodi nivniot oddelenski nastavnik; vo opredelenata grupa go nema u~enikot H koj sekoga{ pravi {egi, so nego se zadevaat i sl. Na toj na~in moè da se slu~i vo opredelena grupa da ima premnogu u~enici, vo druga pomalku i sl. Za grupite da rabotat normalno, nastavnicite mora u~enicite da gi prenaso~uvaat. Koga grupite kone~no }e bidat sostaveni, u~enicite niv u{te vo ramkite na u~ili{teto treba da zapo~nat da rabotat. Treba najmalku dva pati nedelno da se sostanuvaat so svoite mentori. Tie rabotni sredbi se mnogu zna~ajni, pred s# za grupite koi }e gi vodat predmetnite nastavnici i pedagogot ili psihologot na u~ili{teto. Na toj na~in u~enicite mnogu dobro se zapoznavaat so toa {to }e rabotat vo istraùva~koto u~ili{te. U~enicite zaedno so mentorite se podgotvuvaat za terenska rabota. Se bira i vodi~ na istraùva~koto u~ili{te od redovite na timot nastavnici. Negovata zada~a e da ja koordinira rabotata na nastavnicite. Vakvata ideja nastavnicite treba da ja pretstavat na roditelite na roditelski sostanok i od niv da pobaraat odobruvawe. Vedna{ potoa voda~ot i site ostanati nastavnici treba da zapo~nat so organizacijata koja se sostoi vo slednoto:
Od praktikata
da se pobara hotel, odmorali{te, dom koj bi bil vo sostojba da prifati 100 i pove}e ~lenovi od rabotnata grupa, na vozrast od 10 - 11 godini; da se vidi prostorot i da se organizira taka {to }e se obezbedi prostor za zabava (druèwe), prostor za nastavni sredstva, prostor za nastava; da se obezbedi oglasna tabla i da se postavi na soodvetnoto mesto; da se prilagodi listata na jadewa i uslugata na vozrasta na decatta. Najmalku edna nedela pred po~etokot na istraùva~koto u~ili{te, voda~ot so ostanatite nastavnici treba da go poseti objektot i okolinata za da moè navreme da se izvr{at nekoi promeni dokolku toa e potrebno. Poèlno e grupata nastavnici da se zapoznae so personalot na hotelot-domot i na~elno da se dogovorat za redot koj bi vaèl vo vremeto na prestojot na grupata u~enici. LITERATURA: 1. Nastavni programi I IV oddelenie, I i II del, Skopje, 1997 godina. 2. Kiro Poposki, Programirawe na vospitnoobrazovniot proces, Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 2000 godina. 3. Ilija Le{kovski, Nastava vo priroda-analiza-upatstvo-normativ, Pedago{ki zavod na Makedonija, Skopje, 1994 godina. 4. Sneàna Adam~eska, Aktivna nastava, Legis, Skopje, 1996 god.
Ilija Le{kovski, sovetnik za oddelenska nastava vo BRO - Skopje Liljana \or|ioska, sovetnik za oddelenska nastava vo BRO - Skopje
1/2005
71
Od praktikata
Obrazovni refleksii
OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE PO MATEMATIKA

d-r Liljana Ivanova Apostolova - Politova Prevod od bugarski jazik: Goce [opkovski ta, identifikuvaweto na te{kotiite i nivnoto nadminuvawe. Vnatre{noto tekovno ocenuvawe go vr{i samiot u~itel, nadvore{noto, ekspertsko, tekovno ocenuvawe go vr{i drug specijalist, za da se postigne pogolema efektivnost i da se eliminira vlijanieto na razli~ni faktori. Tekovnoto ocenuvawe se sovpa|a so krajnoto rezultativno ocenuvawe. Krajnoto ocenuvawe go fiksira samo postignatiot rezultat, bez da moè da vlijae vrz procesot na obu~uvaweto i da gi korigira propustite. Preku ispituvaweto i ocenuvaweto se utvrduva postignatiot rezultat (produkt), no vo senka ostanuva procesot, blagodarenie na koj e postignat rezultatot. Rezultatot e svr{en fakt, a obu~uvaweto se razviva kako proces. Aktuelnata orientacija e da se ocenuvaat i rezultatot i procesot preku koj se doa|a do nego. Mnogu va`na strategija na razvojot na obrazovnite sistemi e sovpa|aweto na vnatre{noto (tekovnoto, koe go vr{i samiot u~itel) so nadvore{noto (ekspertskoto) ocenuvawe od drug specijalist, za da se postigne pogolema objektivnost i da se eliminira vlijanieto na razli~ni faktori koi ja deformiraat. Pri normativnoto ocenuvawe se sporeduvaat poedinci, paralelki, se otkrivaat nivoata na koi u~enicite ja usvoile nastavnata sodrìna, kako i napredokot {to go postignale. Taa ocenka e soodvetna koga se raboti za re{enija vo sferata na diferenciraweto na nastavata vo sekojdnevnata nastavna dejnost. Kaj normativnata ocenka se pravat izvodi za srednite postigawa na u~enicite i nivnite postigawa se rangiraat. Toa gi potpomaga re{enijata za dopolnitelnata pomo{ na poslabite u~enici. Ona {to e prifateno kako uspe{no
Ocenuvaweto na postigawata na u~enicite ima golemo zna~ewe za ostvaruvawe kvalitet i efektivno obu~uvawe po matematika. Predmet na ocenka moàt da bidat: odgovorot na u~enikot na pra{awe od prethodno u~en materijal; oddelnite odgovori na u~enikot po u~en nov materijal; pove}eto odgovori pri u~estvo vo lekcijata; odgovorite i objasnenijata, podgotveni doma kako dodatni zada~i; odgovorite pri tematskite proverki (6). Ocenuvaweto moè da se izvr{i i so pomo{ na dopolnitelni pra{awa. Dopolnitelni pra{awa moàt da se postavat: koga odgovorot ne e to~en i jasen; koga se propu{teni su{testvenite elementi na pra{aweto i ima gre{ki; koga odgovorot ne mu dava dovolno uverenost na u~itelot za da ja oformi ocenkata; koga poradi opredeleni pri~ini u~itelot se somneva vo samostojnosta na odgovorot na u~enikot; koga u~itelot saka da go proveri karakterot na razbiraweto na u~enikot na nekoja poedinost. (3,245252) Postojat razli~ni vidovi ocenuvawe: tekovno, krajno rezultativno (kumulativno), vnatre{no, nadvore{no, kriteriumsko i profilirano. Tekovnoto (dijagnosti~koto) ocenuvawe se izvr{uva preku celiot tek na nastavata. Toa ima golemo operativno zna~ewe, za{to go pomaga reguliraweto na procesot na nastava-
72
1/2005
Obrazovni refleksii
nivo na postigawata e srazmerno nisko i ne obezbeduva visoka kompetentnost. Razlikata vo podgotovkata e golema i mo{ne raznorodni nivoa na postigawa se prifa}aat kako uspe{ni. Kaj kriteriumskoto ocenuvawe postigawata vo u~eweto se sporeduvaat so standard (etalon, kriterium), nadvore{no postavena cel ili so dràvno barawe. Preku nego se utvrduva kolku u~enicite gi postignale celta, kriteriumot, standardot. Disperzijata na kvalitetot na podgotovkata e srazmerno mala. Kriteriumot obi~no varira vo interval 60-100% poznavawe na nastavnata sodrìna. Naj~esto koristen kriterium e 70% poznavawe na nastavnata sodrìna. Vo nekoi slu~ai kriteriumot moè da se spu{ti do 50%, no nikoga{ pod 50%. Onoj u~enik koj }e se pretstavi pod nivoto na kriteriumot, se smeta deka ne uspeal. Visokiot kriterium garantira i visok kvalitet na podgotovkata na u~enicite. Disperzijata na nivo na postigawa vo u~eweto ne e golema. Kolku povisok e kriteriumot, tolku pomala e disperzijata (rasejuvaweto). Kaj kriteriumskoto ocenuvawe ispitnite pra{awa se strogo opredeleni i se proveruvaat ednozna~nite znaewa, umeewa, naviki i nedostiga raznolikost na kvalitetot, kako {to e slu~ajot so normativnoto ocenuvawe. Profiliranata ocenka se odnesuva na usvojuvaweto tema ili temi, opredelen del od nastavnata sodrìna, dadena soznajna kategorija ili vaèn element od podgotovkata na u~enikot. Op{tata ocenka po nastavniot predmet matematika e posledica od nekolku profilirani (analiti~ki, specifi~ni) ocenki {to u~enikot gi dobil za svojata podgotovka na osnovnite delovi ili temi od predmetot matematika (algebra ili geometrija). Profiliranata ocenka se odlikuva so golemo operativno zna~ewe, so to~na informacija za karakterot na propustite i so dinami~nosta. Toj vid ocenka, vpro~em, bara pove}e vreme, odrazuva poograni~eno i polesno nastavno gradivo, ima pomala vrednost i ne e soodvetno za sekoja nastavna sodrìna. (3, s.251) Metodite za ocenuvawe se ocenuvawe usten i pismen odgovor. Ocenuvaweto usten odgovor e najstariot i najmasovno koristen metod kako vo minatoto, taka i denes. Najsu{testvenite prednosti na toj vid ispituvawe i
Od praktikata
ocenuvawe se {to nalikuva na ìv kontakt so ispitanikot, na mo`nosta da se prou~uvaat individualnite osobenosti na u~enikot, da se zapoznavaat osobenostite na misleweto i izloùvaweto i kvalitetite na ustniot izraz, a, isto taka, i na mo`nosta da se razviva sposobnosta da se govori javno. Najzna~ajnite ograni~uvawa se odnesuvaat na golemata zaguba na vreme, niskata aktivnost na celata paralelka, stimuliraweto, pred s#, na pomneweto, te{kotiite na nekoi u~enici, pra{awata so razli~en kvalitet zadavani na razli~ni u~enici, zgolemeniot nerven napor i subjektivnite nijansi na usvojuvaweto me|u li~nostite, koi moàt da povlijaat vrz objektivnosta na ocenkata. Kaj usnoto ispituvawe vaèn e problemot {to proizleguva od karakterot na naso~enosta na pra{awata, {to u~itelot mu gi zadava na u~enikot i odgovorite na u~enikot za da se postigne korektno i objektivno dijagnosticirawe na postigawata vo u~eweto. Pismenoto ispituvawe ima dve varijanti: pismeno izloùvawe na opredelena tema (analogno na usnoto, no vo pi{uvana forma) i testovi vo razli~ni varijanti. (1, s. 39-43) Prednostite na pismenoto ispituvawe, spored Marin Andreev (vidi 3, s. 253), gravitiraat okolu: povisokata objektivnost na ocenkite; pogolemata to~nost na formulaciite; pogolemata samostojnost na odgovorite na u~enikot; ednakvite uslovi za ispituvawe i ocenuvawe na u~enicite; ednakvata tema i kriteriumi za ocenuvawe na site u~enici; pomalata zaguba na vreme za ispituvawe i ocenuvawe; podobrata proverka na pismenata kultura na u~enicite. Ograni~uvawata na pismenoto ispituvawe se povrzuvaat so nedostigot od ìv kontakt so u~enikot i pogolemata sloènost na pismenoto izloùvawe od usnoto, za{to treba da se misli ne samo za sodrìnata na odgovorite, tuku i za pravilata na pismenoto izloùvawe.
1/2005
73
Od praktikata
Naj~esto koristeni testovi vo u~ili{teto se pismenite, no za pospecifi~ni celi se koristat i drugi varijanti. Spored svoeto didakti~ko-dokimologisti~ko zna~ewe, testovite moàt da bidat koristeni za: normativno ocenuvawe; kriteriumsko ocenuvawe; usvoeni znaewa vo dadena oblast; pretpostaven obem na znaewa (vovedno nivo); zavr{uvawe na ciklus od obu~uvaweto; dovr{uvawe na definicija, tvrdewe, teorema i dr.; celosni postigawa vo obu~uvaweto; inteligentnost; prognozirawe so diskusioni mo`nosti. (3, s. 254) Spored vidot na odgovorite, testovite moàt da se podelat na: testovi so alternativen odgovor (to~no-neto~no); - testovi so mnoèstven izbor na odgovor; - testovi za dovr{uvawe ili dopolnuvawe. (3, s. 39-43) Nezamenliva komponenta na obu~uvaweto se ocenuva~kite bele{ki. Tie se izraz na postigawata na u~enicite vo u~eweto. Funkciite im se sloèni i (makar i na razli~en na~in) imaat zna~ewe za u~enicite, u~itelite, roditelite i op{testvoto. Tie se apsolutno neophodna obratna vrska vo obu~uvaweto koja, za àl, nekoi u~iteli ~esto ja koristat kako sredstvo za zaostruvawe ili za kaznuvawe, iako tie ne se i ne moàt da bidat takvi. Ocenuva~kite bele{ki sekoga{ se povrzuvaat so opredeleni postigawa vo konkretna predmetna oblast. Tie gi odrazuvaat akademskite znaewa i umeewa na u~enicite. Bele{kite bi trebalo da go izrazuvaat neposredniot predmet na ocenuvaweto taka kako {to e fiksiran, formuliran i predviden vo soodvetniot normativen akt, naredba ili Dràvno obrazovno barawe (DOB) za ocenuvawe na postigawata na u~enicite. Sekoe otstapuvawe od neposredniot predmet im ja namaluva dijagnosti~kata vrednost. Bele{kite treba da bidat: objektivni - ocenkite na nezavisnite ispituva~i treba da se sovpa|aat; validni - ispitnata procedura treba to~no da go meri toa {to ima pretenzija da go meri; perspektivni - da se odlikuvaat so stabilnost i
Obrazovni refleksii
postojanost vo mereweto na dadeni promenlivi veli~ini; relevantni ocenuva~ite da se pridrùvaat kon ustanovenite kriteriumi za ocenuvawe. (3, s. 256) Postojat nekolku varijanti na stepenesti sistemi (3; 14): Sistem na bukvi. Vo redica dràvi se iskoristuva stepenuvan sistem na bukvi A, B, V, G, D. Site stepeni se uspe{ni, so isklu~ok na D koe gi izrazuva postigawata pod 55% od baranoto spored dràvniot standard. Toa e sistem od pet stepeni, koj se diferencira vnatre{no spored slednive nekolku varijanti: I. A - od 85% do 100% postigawe vo u~eweto; B - od 75% do 84%; V - od 65% do 74%; G - od 56% do 64%; D - pod 55% postigawe - ne uspeal. II. A - od 93% do 100%; B - od 85% do 92%; V - od 75% do 84%; G - od 65% do 74%; D - od 0% do 64% ne uspeal III A - od 90% do 100%; B - od 80% do 89%; V - od 70% do 79%; G - od 60% do 69%; D - pod 60% do 64% ne uspeal Re{enieto e: A = odli~en; B = dobar; V = zadovolitelen; G = lo{; D = ne zadovoluva, slab. Broen sistem na stepeni. Bugarskiot sistem na stepeni e broen i ima pet stepeni (kako i sistemot so bukvi): 2, 3, 4, 5, 6. Ekvivalentnoto re{enie e: 2 = slab; 3 = sreden; 4 = dobar; 5 = mnogu dobar; 6 = odli~en. Sistem na stepeni so poeni. Ova e varijanta na brojniot sistem na stepeni. Naj~estata varijanta e sistemot od 100 poeni. (3, s. 257) Analiziraj}i ja postojnata praktika kaj nas, moème da go kaème slednovo: Dràvnoto obrazovno barawe za sistemot na ocenuvawe e opredeleno so Naredba br. 3 od 15 april 2003
74
1/2005
Obrazovni refleksii
godina (DV br. 37, 2003 god.). Spored taa naredba, ocenuvaweto e proces za utvrduvawe na postignatite rezultati i stavawe ocenka na u~enicite. Ocenuvaweto se izvr{uva preku periodi~ni proverki, koi moàt da bidat usni i pismeni ispituvawa. Vrz osnova na rezultatite od periodi~nite proverki se stava ocenka so kvalitativen i kvantiteten pokazatel - odli~en 6, mnogu dobar 5, dobar 4, sreden 3 i slab 2. Na u~enicite im se stavaat tekovni, polugodi{ni i godi{ni ocenki. Periodi~nite proverki se vr{at sistemno za vreme na prvoto i vtoroto polugodie. Za vreme na u~ebnoto polugodie u~itelot obezbeduva ritmi~nost pri ocenuvaweto na sekoj u~enik. Usnite i pismenite ispituvawa se organiziraat kako individualni ili op{ti periodi~ni proverki. Pri ispituvawata, ocenuva~ot e dolèn da ja motivira ocenkata pred u~enikot. Polugodi{nata ocenka se oformuva spored procenata na u~itelot, otkako }e se sogledaat znaewata i umeewata na u~enikot vo pogled na nastavnata sodrìna, izu~uvana vo tekot na polugodieto i so zemawe predvid na tekovnite ocenki. Minimalniot zadolìtelen broj tekovni ocenki za sekoe polugodie se opredeluva od nedelniot broj ~asovi za izu~uvawe na daden predmet spored nastavniot plan. Godi{nata ocenka se oformuva po procena na u~itelot, otkako }e se proverat znaewata i umeewata na u~enikot za nastavnata sodrìna izu~uvana preku u~ebnata godina i so zemawe predvid na polugodi{nite ocenki. Na{ite nabquduvawa i iskustvo pokaùvaat deka u~itelite po matematika se stremat da go zadovolat dràvnoto obrazovno barawe za sistemot za ocenuvawe, opredeleno so spomnatata Naredba br. 3. Tie stavaat tekovni, polugodi{ni i godi{ni ocenki po zadolìtelnata, zadolìtelno-izbornata i slobodno-izbornata podgotovka i se soobrazuvaat so minimalniot zadolìtelen broj tekovni ocenki za sekoe polugodie. Vo Naredbata br. 3, vpro~em, ne se dadeni kriteriumite za ocenuvawe na postigawata na u~enicite i zatoa sekoj u~itel vr{i ocenuvawe vrz osnova na svoite sopstveni kriteriumi. Nedostigot od edinstveni objektivni kriteriumi za ocenuvawe na postigawata na u~enicite go pravi nivnoto ocenuvawe dosta subjektivno i ocenkite, dadeni od razli~ni nastavnici, ne se so ista vrednost
Od praktikata
i se nesporedlivi. Voobi~aeno, ocenkite se formiraat pod vlijanie na nivoto na znaewata na oddelenieto. Indikativen e faktot spored koj u~enici so odli~ni ocenki po matematika vo diplomata za osnovno ili sredno obrazovanie, dadeni od razli~ni nastavnici, dobivaat na eden i ist konkursen ispit po matematika razli~ni ocenki i toa so zna~itelna razlika od edna do druga. Pri istraùvaweto vo 2001-2003 godina, sprovedeno od Nacionalniot institut za obrazovanie po proektot Monitoring na dejnosta na u~ili{teto od nau~en kolektiv pod rakovodstvo na postariot nau~en sorabotnik d-r K. Maxirova, be{e razraboten model za ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika. Vo vrska so razrabotuvaweto na modelot be{e sprovedena anketa so 200 u~iteli (vklu~uvaj}i direktori koi predavaat matematika), univerzitetski predava~i i drugi matemati~ari, koi rabotat vo sferata na obrazovanieto. Na pra{aweto So koi metodi treba da se vr{i ocenuvaweto na znaewata i umeewata na u~enicite po matematika?, 55,3% od anketiranite odgovorile deka na prvo mesto treba da se stavat kontrolnite, pismenite raboti vo paralelkata i testovite. Na vtoro mesto e sledeweto na rabotata na u~enicite vo tekot na nastavata (36,3%), a na treto mesto se testovite za vleznoto i izleznoto nivo (23,8%) i drugite aktivnosti na u~enicite (olimpijadite, natprevarite, konkursite) (23%). 26,5% od ispitanicite gi stavaat na ~etvrto mesto proverkite so testovi pri zavr{uvaweto na u~ebnata godina. Pomal e procentot na onie koi smetaat deka ocenuvaweto treba da se izvr{i so ispiti i maturi (19,2% i 20%). Misleweto na 24,8% od anketiranite e deka pri formiraweto na ocenkata treba da se ima predvid i proverkata na proekt, razraboten od opredelen u~enik. Na pra{aweto Spored kakvi varijanti smetate deka e najcelesoobrazno da se vr{i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite? okolu 41% od anketiranite odgovorile deka e neophodna varijantata so poeni i toa so maksimalen broj od 100 poeni, koi moàt da se presmetuvaat spored tablica na {eststepen sistem. U~itelite po matematika predlagaat da se vospostavi nacionalna banka na testovi za site oddelenija. Inte-
1/2005
75
Od praktikata
resno e {to 51,4% od anketiranite smetaat deka pri formiraweto na godi{nata ocenka treba da se zeme predvid ocenkata od godi{niot test, 54,7% predlagaat da se zeme predvid polugodi{nata ocenka, a 60,3% ocenkata na u~itelot za rabotata na u~enikot na ~asovite preku celata u~ebna godina. Modelot predviduva formirawe polugodi{ni i godi{ni ocenki vrz osnova na pet komponenti so maksimalen broj od 100 poeni. Kriteriumite za ocenuvawe se: do 39 poeni slab (2,00); od 40 do 49 poeni sreden (3,00-3,40); od 50 do 69 poeni dobar (3,50-4,40); od 70 do 89 poeni mn. dobar (4,50-5,40); od 90 do 100 poeni odli~en (5,50-6,00). Subjekti na ocenuvaweto se u~enicite, u~itelite i paralelkata. Modelot za ocenuvawe na postigawata na u~enicite obezbeduva povisoka objektivnost na ocenkite i poaktivno i sistemati~no u~estvo na u~enikot vo nastavniot proces. Tabela 1: Model za ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika
Pokazateli za formirawe na godi{nata ocenka 1 Ocenka od godi{en obop{tuva~ki test ocenka od prvoto u~ebno 2 Udvoena polugodie od u~itelot za celosnata 3 Ocenka rabota na u~enikot za razraboten produkt i za 4 Ocenka u~estvo na olimpijadi 5 Misleweto na paralelkata 6 Op{t maksimalen broj poeni
Obrazovni refleksii
Za proverka na modelot bea razraboteni i odbrani zada~i za zavr{na varijanta na obop{tuva~ki testovi. Sekoj obop{tuva~ki test za soodvetnoto oddelenie sodrì po 20 zada~i so ~etiri izborni odgovori. Zada~ite se stepenuvani spored sloènosta. Sloènosta na sekoja zada~a na testot e opredelena spored formuNr lata > , kade Nr e broj na licata {to 11, c.88@: P 100. (1)
N
Broj na poeni do 60 do 12 do 18 do 6 do 4 do 100
to~no ja re{ile zada~ata, a N e op{tiot broj na site lica koi ja re{ile zada~ata. Kon paketot zada~i za testot se dadeni: klu~ za to~nite odgovori i skala za premin od sistem na poeni kon {eststepen sistem na ocenuvawe. Vo proverkata na modelot u~estvuvaa prose~no po 600 u~enici od sekoe oddelenie od razli~ni paralelki. Godi{nite ocenki, formirani so pomo{ na modelot, bea sporedeni so godi{nite ocenki formirani bez koristewe na modelot. Sprovedenoto istraùvawe ni dade mo`nost da gi napravime slednive zaklu~oci: 1. Ocenkite formirani so pomo{ na proveruvaniot model po matematika se razlikuvaat od ocenkite koi u~enicite gi dobija na krajot od godinata, ne zemaj}i gi predvid pokazatelite na onie {to u~estvuvaa vo proveruvaniot model. 2. Ocenkite dobieni so pomo{ na provereniot model se objektivni, so ogled deka ocenuvaweto e izvr{eno spored edni i isti pokazateli za site u~enici i od profesorite i od nadvore{nite ocenuva~i. 3. Neophodna e baza i banka na podatoci za obezbeduvawe monitoring na kvalitetot na nastavata po matematika. 4. Neophodna e banka koja }e gi sodrì testovite i rezultatite (za vleznoto nivo, za zavr{niot del od nastavnata sodrìna, za izleznoto nivo, obop{tuva~kite testovi i rezultatite od niv), kontrolnite i i pismenite raboti vo paralelkata, razrabotenite proekti, podatocite za u~estvoto na olimpijadi, natprevari, matemati~ki konkursi, turniri i dr.
76
1/2005
Obrazovni refleksii
LITERATURA 1. Andreev M. Ocen/vane v u~iliqe. S. Univerzitetsko izdatelsvo Sv. Kliment Ohridski, 1995 2. Andreev M. Otno[enieto kxm izpitvaneto i ocenkata, Godi[nik na SU Filosovsko-istori~eski fakultet, kn. II - Pedagogika 1969. S., 1972.157-162 3. Andreev M., Procesxt na obu~enieto, Didaktika UI Sv. Kliment Ohridski, S. 1996 4. Andreev M. Didakti~eski profil na u~enika, S., 1972 5. Kazanskij, N. G., T. C. Nazarova, Didaktika, M., 1978 6. Strezikozin, V. P. Organizaci/ processa obu~eni/ v [kole, M., 1968 7. Bespal\ko, V. P. Opyt razrabotki i ispol\zovani/ kriteriev ka~estva usvoeni/ znanij, Sovetska/ pedagogika, 1968, br. 4 c. 56 8. Bespal\ko, V. P. Programmirovannoe obu~enie, M., 1970 9. Bespal\ko, V. P. Pedagogika i progresivnye tehnologii obu~eni/. M. Izd-vo In-ta profesional\nogo obrazovani/ Rossii, 1995 10. Dikanska/ N. N., Gerasimenko E. V., Oceno~na/a de/tel\nost\ kak osnova upravleni/ ka~estvom obrazovani/, Standarty i Monitoring v obrazovanii, 2003/4, c. 22-26 11. Petrov P., Didaktika, Veda Slovena - @. G., S., 1998 12. Bi`kov G., Kraevski V., Metodologi/ i metodi na pedagogi~eskite izsledvani/, Askoni-Izdat, Universitetsko izdatelstvo Sv. Kliment Ohridski, S. M., 1999
Od praktikata
d-r Liljana Ivanova Apostolova - Politova, nau~en sovetnik vo Nacionalniot institut za obrazovanie vo Sofija - Republika Bugarija
1/2005
77
Od praktikata
Obrazovni refleksii
ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA TESTOT SPORED KARAKTERISTIKITE NA ZNAEWATA PO BIOLOGIJA

Sofija Cvetanovska Mena Pavleska Slavica Stefanovska deni tri priodi za samostojno u~ewe, so posebni i, pomalku ili pove}e, izdiferencirani celi. Vo nastavata po istorija, geografija, biologija i hemija koristeni se ovie priodi: samostojno u~ewe na ~asot; samostojno doma{no u~ewe; ~asovi za utvrduvawe na znaewata. Za rabota spored proektot, od petto do sedmo oddelenie, za navedenite predmeti i za sekoj od navedenite priodi, planirani se po pet nastavni edinici. Osnovno didakti~ko sredstvo preku koe treba da se postignat celite predvideni so ovoj proekt se pra{awata na koi u~enicite treba da odgovoraat po samostojnoto ~itawe na tekstot od u~ebnikot i koristewe na soodvetnata naglednost. Koga se raboti za ~asovite za utvrduvawe, se odgovara na pra{awa {to se odnesuvaat na ve}e obrabotenite nastavni sodrìni od dadenata tema. So takva namena, za sekoj ~as, od avtorot na proektot postaveni se po 10-15 pra{awa na koi u~enicite odgovaraat na ~asot ili kako doma{na rabota. Su{tinata vo osposobuvaweto na u~enicite za samostojno u~ewe e vo barawata {to pred u~enicite gi postavuvaat zadadenite pra{awa. Imeno, so pove}eto od pra{awata {to im se zadavaat, od u~enicite se bara maksimalno mislovno aktivirawe, {to pretstavuva koristewe na odredeni mislovni operacii, kako {to se: sporeduvawe, diferencijacija, konkretizirawe, sistematizirawe, klasificirawe, voo~uvawe na pri~insko-posledi~nite vrski, voop{tuvawe i sl.
Anotacija: Tekstot pretstavuva soop{tenie vo koe se izneseni rezultatite od analizata na pogre{nite odgovori {to na testot spored karakteristikite na znaewata po biologija gi dale u~enicite od sedmo oddelenie. Tekstot e namenet na site koi se zanimavaat so vospitno-obrazovna rabota. Klu~ni zborovi: pogre{en odgovor, analiza na gre{kite, elementaren vid gre{ka, voop{ten priod vo analizata na gre{kite, karakteristiki na znaewata. VOVED So odobrenie na ministerot za obrazovanie i nauka, vo tekot na u~ebnata 1999/2000 godina, vo tri osnovni u~ili{ta vo Skopje se sproveduva{e proektot Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata (OUSU) (5). Spored postavkite vo proektot, op{tata cel {to treba da se postigne so po~ituvawe na postavkite {to toj gi nudi e: vo tekot na osnovnoto obrazovanie u~enicite da se osposobat za samostojno u~ewe preku koristewe na daden tekst i soodvetna naglednost. (5; str. 2) Za postignuvawe na celta, vo proektot se predvi-
82
1/2005
Obrazovni refleksii
Vsu{nost, koristeweto na ovie (i drugi) mislovni operacii ovozmoùva povrzuvawe na faktite od dadenata nastavna sodrìna. Takvoto povrzuvawe ovozmoùva usvojuvawe znaewa so potreben kvalitet, kako {to se: sistemati~nost, konkretnost, dlabo~ina, voop{tenost, razvienost, stegnatost, primenlivost, fleksibilnost i dr. (1, 2) Gledano od aspekt na nastavata, usvojuvaweto na znaewa so potreben kvalitet e prvata i neposrednata cel {to treba da se postigne so navedeniot proekt. Gledano didakti~ki, toj ima i niza podale~ni i poop{ti celi. Pred s#, koristeweto na tie mislovni operacii kako sredstvo da se dojde do o~ekuvaniot odgovor ovozmoùva razvoj na samite mislovni operacii, so {to se postignuvaat soodvetni funkcionalni celi. Ponatamu, koristej}i gi ovie pra{awa kako osnova da usvojuvawe znaewa so soodveten kvalitet, u~enicite sami se osposobuvaat da postavuvaat takvi pra{awa. Imeno, spored postavkite vo proektot, osposobenosta na u~enicite da odgovaraat na postavenite pra{awa i da usvojuvaat znaewa so potreben kvalitet, u{te ne zna~i i nivna osposobenost za samostojno u~ewe. Toa u~enikot }e go postigne duri toga{ koga }e bide osposoben samiot da postavuva takvi pra{awa. Zatoa, slednata cel {to treba da se postigne preku proektot e tokmu taa. Blagodarenie na osposobenosta na u~enicite pri samostojnoto u~ewe da si postavuvaat pra{awa vo vrska so dadenata sodrìna (bez ogled na motivite {to na toa gi navele), tie }e moàt samite da se mobiliziraat i da izvedat potrebno i mo`no povrzuvawe na faktite od razli~ni sodrìni, bez ogled na izvorot {to tie sodrìni gi nosi (u~ebnik, druga literatura; naglednost vo sekoj oblik, usno iznesuvawe na informaciite, sopstveno iskustvo i sl.). Na krajot, vakviot priod (odgovarawe na postaveni pra{awa i samostojno postavuvawe tokmu na takvi pra{awa) na u~enicite treba da im ovozmoì da gi osoznaat sopstvenite postapki pri u~eweto kako osnov1
Od praktikata
na pretpostavka za nivno koristewe vo site priliki koga za toa imaat potreba i mo`nost i, posebno, kako osnovna pretpostavka za nivno izgraduvawe. Gledano od aspekt na proektot, osoznavaweto na sopstvenite postapki na u~enikot e krajnata cel {to treba da se postigne kako rezultat od negovoto sproveduvawe. Spored postavkite vo proektot, a zaradi proveruvawe na postignatosta na celite, na krajot na u~ebnata godina, pokraj drugoto, be{e izvr{eno testirawe na znaewata na u~enicite po pove}eto predmeti od ~etvrto do sedmo oddelenie po koi se rabote{e spored proektot. Vo nastavata po biologija testiraweto e izvr{eno vo po edna paralelka od petto, {esto i sedmo oddelenie vo trite u~ili{ta vo Skopje, vo koi proektot se sproveduva{e. Testovite se sostaveni od avtorot na proektot koj go izvr{i ocenuvaweto i statisti~kata obrabotka na odgovorite na u~enicite. Sekoj test sodrì po 30 pra{awa. So deset od niv se ispituva frekventnosta (kvantitetot na znaewata) i so po pet sistemati~nosta, konkretnosta, dlabo~inata i voop{tenosta (kvalitetot) na znaewata. Rezultatite od testovite se obraboteni po pra{awa i spored karakteristikite na znaewata. Vo ova soop{tenie se izneseni rezultatite {to se odnesuvaat na testot po biologija za sedmo oddelenie i na primerok {to go ~inat 74 u~enici. Celta na ova soop{tenie ne e da gi prezentira rezultatite od sprovedenoto testirawe. Celta e da prezentira eden priod na analiza {to treba da pridonese za poefikasno sogleduvawe na neposrednite pri~ini {to gi uslovile dobienite rezultati i da upati na takva rabota {to }e pridonese u~enicite poefikasno da usvojuvaat znaewa so razli~ni karakteristiki, odnosno da usvojuvaat znaewa so povisok kvalitet. Se raboti za priodot analiza na gre{kite {to u~enicite gi napravile pri odgovaraweto na pra{awa1 ta vo testot .
Za metodolo{kiot priod vo analizata na gre{kite {to e koristen vo ova istraùvawe, vidi ()/
1/2005
83
Od praktikata
So ogled na relativno golemiot broj pra{awa na koi moè da se odnesuva vakvata analiza (po 20 pra{awa), kako i so ogled na golemiot broj pogre{ni odgovori na pra{awata po oddelni grupi, vo analizata {to sledi napravena e selekcija, pri {to e zemeno po edno pra{awe za sekoja karakteristika na znaewata. Taka, izbrani se ~etiri pra{awa vo koi u~estvoto na pogre{nite odgovori e relativno golemo (vo osnova, pogre{en odgovor dale pove}e od 30% od u~enicite). Analizata e napravena po pra{awa (elementaren vid gre{ki) i spored karakteristikite na znaewata. So ova e ovozmoèno voo~uvawe na gre{kite i voop{tuvawe na pri~inite {to gi uslovile pogre{nite odgovori na pra{awata {to se odnesuvaat na sekoja karakteristika na znaewata oddelno (voop{ten priod vo analizata na gre{kite). REZULTATI OD ANALIZATA NA POGRE[NITE ODGOVORI Analiza na odgovorite na pra{awata za sistemati~nost na znaewata Analizata se odnesuva na baraweto Spored razvojot vo evolucijata, navedi gi redosledno anatomskite karakteristiki na gradbata na srceto kaj rbetnicite. (Odgovor: Edna komora i edna pretkomora, edna komora i dve pretkomori, dve komori i dve pretkomori.) Na ova pra{awe najgolemiot broj u~enici (32 ili 43,25%) ne dale nikakov odgovor. To~en odgovor dale 24 (32,43%), a pogre{en 18 (24,32%) u~enici (tabela 1). Relativno visokiot broj u~enici koi ne dale nikakov odgovor, sam po sebe zboruva deka se raboti za pra{awe so golemi barawa {to u~enicite te{ko go zadovoluvaat. Ottuka i relativno maliot broj u~enici koi na ova pra{awe dale pogre{en odgovor (tabela 1).
Obrazovni refleksii
Tabela 1 Odgovori na pra{awata za sistemati~nosta na znaewata To~ni Broj % 24 32,43 Pogre{ni Broj % 18 24,32 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 32 43,25 74 100,0
Od uvidot na tabela 2 moè da se konstatira deka prviot i vtoriot vid elementarni gre{ki gi napravile po trojca u~enici, tretiot i ~etvrtiot po dvajca i osum u~enici napravile po eden vid elementarni gre{ki. Trojcata u~enici koi go napravile prviot vid elementarna gre{ka (Od kapilari, ìli, veni, krv tabela 2)), vsu{nost i ne znaat {to e toa anatomska karakteristika na gradbata. Ottuka i arhai~niot odgovor {to ne se odnesuva na baraweto na postavenoto pra{awe. Tabela 2 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za sistemati~nosta na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. 4. 5. Elementaren vid na gre{kata - Od kapilari, ìli, veni, krv.
2
Broj na u~enici 3 3
- Kaj ribite: edna komora i edna pretkomora; kaj vodozemcite: edna pretkomora i edna komora. - Kaj ribite: edna komora i edna pretkomora; kaj 2 vodozemcite: dve pretkomori; kaj vleka~ite: dve pretkomori i edna komora. - Kaj ribite, vodozemcite i vleka~ite: edna komora i dve pretkomori; kaj pticite i 2 cica~ite: dve komori i dve pretkomori. - Kaj ribite: edna komora i edna pretkomora. (I drugi, vkupno 8) Po 1 - 8 18
Vkupno pogre{ni odgovori

2
Zaradi skratuvawe na tekstot vo tabelite ne se vneseni elementarniot vid gre{ki {to gi napravile po eden u~enik. Vo tabelite e daden samo nivniot broj.
84
1/2005
Obrazovni refleksii
Kaj vtoriot vid elementarna gre{ka (trojca u~enici) navedeni se samo ribite i vodozemcite, a na dvata vida im davaat ednakva gradba na srceto. O~igledno, tie nemaat dovolno znaewa za redeweto na vidovite vo evolutivniot razvoj, a u{te pomalku za gradbata na srceto spored toj razvoj. Vo odnos na vtoriot, kaj tretiot vid elementarna gre{ka (dvajca u~enici) navedeni se tri vida organizmi, no napraveni se gre{ki vo redeweto na gradbata na srceto. U~enicite {to go napravile ~etvrtiot vid elementarna gre{ka (dvajca) pravilno go navele redosledot na vidovite, no gradbata na srceto ja koncentrirale na dve nivoa: tie ispu{tile da napravat razlika me|u gradbata na srceto kaj ribite (edna pretkomora i edna komora) i kaj vodozemcite. Osnovna karakteristika na site drugi pogre{ni odgovori (osum) e vo toa {to se odnesuvaat na baraweto na zada~ata i, so odredeni isklu~oci, u~enicite pravat razlika me|u gradbata na srceto kaj organizmite na razli~nite nivoa od evolutivniot razvoj. Napravenite gre{ki se posledica na nedovolnite znaewa (pretstavi) za povrzanosta me|u nivoto na evolutivniot razvoj na organizmite i gradbata na srceto. Pove}eto od napravenite gre{ki pri odgovaraweto na ova pra{awe se napraveni kako posledica na nedovolnata voo~enost na promenite vo gradbata na srceto karakteristi~ni za organizmite na razli~niot evolutiven razvoj. Pove}eto od u~enicite znaat deka gradbata na srceto kaj razli~nite organizmi e razli~na, no ne moàt vo toa da go najdat potrebniot redosled. Zatoa, kaj ovie znaewa nedostasuva potrebnata sistemati~nost: redot po koj se javuvaat promenite vo anatomskata gradba na srceto, {to na u~enicite, vo celina, im e poznata.
Od praktikata
ANALIZA NA ODGOVORITE NA PRA[AWE ZA KONKRETNOSTA NA ZNAEWATA [to e specifi~no za di{eweto kaj vodozemcite? (Dodeka se mali - larvi - di{at na àbri, koga }e porasnat na beli drobovi i preku koàta.) Konkretnosta na znaewata, {to se proveruva so ova pra{awe, e vo toa {to treba da se opredelat onie karakteristiki vo di{eweto na vodozemcite {to gi razlikuvaat od di{eweto kaj drugite organizmi. Pogre{en odgovor na ova pra{awe dale 20 u~enici, ili 27,03% od site testirani u~enici vo ova oddelenie (tabela 3). Vo niv identifikuvani se pogre{ni odgovori od pet elementarni vida (tabela 4). Tabela 3 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za konkretnosta na znaewata To~ni Broj % 35 47,30 Pogre{ni Broj % 20 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 25,67 74 100,0
27,03 19
Naj~est (osum u~enici) e pogre{niot odgovor spored koj za di{eweto kaj ovie organizmi specifi~no e {to di{at so àbri. Gre{kata vo ovoj odgovor e vo toa {to tie ja ispu{tile karakteristikata {to se odnesuva na di{eweto kaj vozrasnite organizmi koi di{at na beli drobovi. Gledano od aspekt na koncepcijata za sostavot na zada~ata (5;14), ovie u~enici ispu{tile dve podra~ja od sostavot na zada~ata: go previdele periodot na vozrasna edinka, kako i ednata od karakteristikite za di{eweto na ovie organizmi di{eweto na beli drobovi.
1/2005
85
Od praktikata
Tabela 4 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za konkretnosta na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. 4. 5. Elementaren vid na gre{kata - Di{at so àbri. - Na kopno di{at so beli drobovi, a vo voda so àbri. - Di{at so beli drobovi. - Di{at so koà. - Di{at na kopno i vo voda.
3
Obrazovni refleksii
rabota na nastavnicite {to }e ovozmoì postignuvawe znaewa so povisok kvalitet. ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI ZA DLABOÎNATA NA ZNAEWATA
8 6 2 2 2 20
Broj na u~enici
Od {to zavisi telesnata temperatura kaj ìvotnite? (Od gradbata na srceto.) Pra{aweto e tipi~en primer za voo~uvaawe na pri~insko-posledi~nite vrski me|u pojavite i sostojbite: vrz osnova na znaewata za gradbata i za funkcijata na srceto u~enicite treba da zaklu~at deka nivnata temperatura zavisi tokmu od taa gradba i od toa funkcionirawe. Visokoto u~estvo na pogre{nite odgovori na ova pra{awe (49 ili 66,22% - tabela 5), nezavisno od elementarniot vid (tabela 6), ne samo {to ukaùva na toa deka u~enicite ovie vrski gi nemaat voo~eno, tuku i na toa deka nemaat voo~eno (vsu{nost, ne znaat) deka telesnata temperatura kaj ìvotnite zavisi od gradbata na srceto. Tabela 5 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za dlabo~inata na znaewata To~ni Broj % 17 22,97 Pogre{ni Broj % 49 66,22 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 8 10,81 74 100,0
Spored vtoriot vid elementarna gre{ka (Na kopno di{at so beli drobovi, a vo voda so àbri{est u~enici) prevideno e deka di{eweto na àbri i na beli drobovi ne e simultano, deka vodozemcite ovie organi ne gi koristat vo tekot na celiot ontogenetski razvoj. So toa e prevideno deka postoi razlika me|u di{eweto vo dvete fazi od razvojot na edinkata, {to e su{tinska gre{ka. Pri~inata za vakviot odgovor moè da bide vo op{tite znaewa na u~enicite deka ìvotnite vo voda di{at so àbri, a na kopno so beli drobovi. Tie ne ja zele predvid razlikata me|u di{eweto vo periodot na larva i di{eweto kaj vozrasnata edinka. Tuka imame i problem na diferencijacija na poimot vodozemec (period na larva i period na vozrasno ìvotno) i na poimot di{ewe (di{ewe so àbri i di{ewe so beli drobovi), kako i voo~uvawe na vrskata me|u niv. Na problemot na diferencijacijata na poimite kako faktor za usvojuvawe znaewa so potrebna konkretnost, a so toa i na znaewa so povisok kvalitet, voo~en e u{te vo prvite istraùvawa za karakteristikite na znaewata (11) i naveduva na potrebata za osoznaena
3
Bez ogled na elementarniot vid, zaedni~ko za site pogre{ni odgovori na ova pra{awe e {to pri~inata za promenata na telesnata temperatura kaj ìvotnite najgolemiot broj od u~enicite ja gledaat vo nekoi nadvore{ni faktori. Tie faktori moàt da bidat na~inot na ìveewe (devet u~enici), mestoto kade {to ìveat (osum), ìvotnata sredina (pet) i ~etvo-
Do interpunkciskiot znak ; odgovorot se odnesuva na saprofitskiot, a po ovoj znak, na parazitskiot na~in na ishrana
86
1/2005
Obrazovni refleksii
rica u~enici smetaat deka toj faktor e zaedni~koto vlijanie na na~inot na ìveewe i ishranata. Ako se imaat predvid ovie odgovori, se postavuva pra{aweto: {to za u~enicite zna~i telesna temperatura? Vo sekoj slu~aj, tie smetaat deka taa temperatura moè da se promeni lesno i brzo, vo zavisnost od momentalnata situacija (okolinata i temperatura vo nea) vo koja }e se najde ìvotnoto. Samo taka moè da se objasni faktot deka tie ne si go postavile pra{aweto: kako toa razli~ni ìvotni vo ista sredina (seedno dali se raboti za voda, vozduh ili kopno) imaat razli~na telesna temperatura? Tabela 6 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za dlabo~inata na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. 4. 5. Elementaren vid na gre{kata - Od na~inot na ìveewe. - Od mestoto kade {to ìveat. - Od ìvotnata sredina.
Broj na u~enici
Od praktikata
za gradbata i funkcioniraweto na srceto kaj organizmite {to se na razli~no nivo od evolutivniot razvoj. Analiza na pogre{nite odgovori za voop{tenost na znaewata Koja e zaedni~ka karakteristika na site vidovi na razmnoùvawe? (Potomcite li~at na svoite roditeli.) Odgovorot na pra{aweto za zaedni~koto me|u site vidovi razmnoùvawe bara voop{tuvawe na najvisoko nivo. Imeno, pra{aweto se odnesuva na razmnoùvaweto kaj site ìvi organizmi: od najednostavnite rastitelni formi do ~ovekot. Gledano kako na zada~a, ova pra{awe ima obem so golema {iro~ina, odnosno {iroko podra~je i so brojni elementi. Taka, za da se dojde do baraniot odgovor treba da se izvedat niza klasifikacii, voop{tuvawa (apstrahirawe) za da se utvrdi ona {to e zaedni~ko za razmnoùvaweto kaj site tie organizmi. Vakvata sloènost uslovila i zna~ajno u~estvo na u~enicite koi ne dale nikakov (28 ili 37,84%) i u{te pogolemo na onie koi dale pogre{en odgovor (31 ili 41,89%; tabela 7). Tabela 7 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za voop{tenosta na znaewata To~ni Broj % 15 20,27 Pogre{ni Broj % 31 41,89 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 28 37,84 74 100,0
9 8 5
- Od na~inot na ìveewe i ishranata. 4 - Od na~inot na ìveewe, ligava materija, varovni~ki plo~ki i dr. (I drugi, po dva, vkupno 16.) Po 2:16 Od mestoto na ìveewe i na~inot na ishranata. (I drugi, vkupno 7.) Po 1-7 49
Do o~ekuvaniot odgovor na ova pra{awe u~enicite moèle da dojdat so neposredno znaewe za taa vrska, odnosno na toj odgovor. Me|utoa, ona {to se o~ekuva spored postavkite za karakteristikite na znaewata, do toj odgovor treba da se dojde so voo~uvaweto na pri~insko-posledi~nite vrski me|u dvete pojavi (gradbata na srceto kako pri~ina, a telesnata temperatura kako posledica) za {to e potrebno prethodno koristewe na red mislovni operacii, kako {to se: sporeduvawe (voo~uvawe na sli~nostite i razlikite), voop{tuvawe (apstrahirawe), diferencijacija i sl. Vo sekoj slu~aj, za vakov priod e potrebno da se znaat potrebnite fakti
Polovinata od pogre{nite odgovori na ova pra{awe se odnesuvaat na ~etiri razli~ni vida elementarni gre{ki (tabela 8). Najfrekventen e odgovorot Se razmnoùvaat polovo i bespolovo (devet u~enici). Iako vo odredena smisla e to~en (se odnesuva na baraweto na zada~ata), toj ne se odnesuva na odgovorot {to se o~ekuva so postavenoto pra{awe. Tuka se raboti za
1/2005
87
Od praktikata
klasifikacija na vidovite razmnoùvawe gledano od odreden aspekt i ne e voo~eno {to e zaedni~ko za tie, taka podeleni, dva vida razmnoùvawe, {to se bara so postavenoto pra{awe ({to e zaedni~ko? ). Tabela 9 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za voop{tenosta na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. 4. 5. Elementaren vid na gre{kata
Broj na u~enici
Obrazovni refleksii
KOMENTAR Pra{aweto vo testot po biologija za sedmo oddelenie {to se odnesuva na kvalitativnite karakteristiki na znaewata i na ~ii odgovori vo ovoj tekst se vr{i analiza na gre{kite, e so problemski karakter. Toa zna~i deka toa gi ima site karakteristiki na edna zada~a, a spored toa ima i soodveten sostav. Ponatamu, toa zna~i deka odgovorot na ova pra{awe na u~enicite ne moè odnapred da im bide poznat. Naj~esto niv gi nema ni vo u~ebnikot. Da dojde do o~ekuvaniot odgovor u~enikot treba da izvede pove}e ili pomalku mislovni operacii (pritoa nekoga{ moè da koristi i pretstavi) {to }e mu ovozmoàt da gi povrze faktite {to za toa se potrebni, a {to treba da gi ima usvoeno i zapomneto. Ona kon {to se odi vo proektot OUSU e tokmu postavkata deka u~enicite treba do o~ekuvaniot odgovor da doa|aat preku koristewe na faktite {to gi usvoile i nivno povrzuvawe so pomo{ na soodvetnite mislovni operacii. Dosega{nite istraùvawa {to se odnesuvaat na analizata na gre{kite vo odgovorite na u~enicite (3, 7) nedvosmisleno pokaàa deka na pra{awata {to baraat koristewe na dadena mislovna operacija, u~enicite ~esto davaat pogre{ni odgovori. Pri~inata za takvite gre{ki naj~esto e voo~uvaweto na odnosot me|u faktite so koi u~enicite raspolagaat, neznaeweto na faktite ~ie povrzuvawe e potrebno, diferencijacijata na poimite so koi u~enicite ve}e raspolagaat; nevnimatelnoto ~itawe na pra{aweto, pri {to se ispu{ta nekoj od zborovite {to go definiraat baraweto na zada~ata i, posebno, tendencijata na u~enicite da dadat ve}e nau~en odgovor i toga{ koga pra{aweto se odnesuva na ne{to drugo, a ne na ona {to spored nekoi zborovi vo pra{aweto, u~enicite o~ekuvaat. êsta pri~ina za pogre{no odgovarawe na vakvite pra{awa e nedovolnoto vnimanie na u~enicite {to pretstavuva poseben psiholo{ki faktor.
- Se razmnoùvaat polovo i bespolovo. 9 - Se dobiva nov organizam. 7 - Treba da se dva pola (ma{ki i ènski). 4 - Embrionalen razvoj. 5 - Se razmnoùvaat polovo i bespolovo i se hranat od svoite roditeli. (I drugi, vkupno 5.) Po 1-5 31
Vtoriot vid elementarna gre{ka (Se dobiva nov organizam sedum pogre{ni odgovori) vo osnova e to~en, no tuka se raboti za voop{tuvawe na povisoko nivo od baranoto. Ili, ne e izvr{ena potrebnata konkretizacija: tie (novi) organizmi li~at na svoite roditeli. Vo tretiot vid elementarna gre{ka (Treba da se dva pola - ma{ki i ènski ) ne e opfateno celoto podra~je na zada~ata (ne e opfateno bespolovoto razmnoùvawe), a so toa samo po sebe ne e prifatlivo odgovoreno na postavenoto pra{awe. Interesno voop{tuvawe sodrì ~etvrtiot vid elementarna gre{ka (embrionalen razvoj). Voop{tenosta e vo toa {to embrionalniot razvoj navistina e karakteristi~en za polovoto, no ne i za bespolovoto razmnoùvawe, zaradi {to ovoj odgovor ne moè da se prifati kako to~en.
88
1/2005
Od praktikata
ZAKLUÔK 1. Vo soop{tenieto se izneseni rezultatite od analizata na pogre{nite odgovori {to se odnesuvaat na pra{awata so koi se proveruva sistemati~nosta, konkretnosta, dlabo~inata i voop{tenosta na znaewata {to se postaveni vo testot po biologija za sedmo oddelenie. 2. Analiza na pogre{nite odgovori na pra{awata: 2.1. Pri odgovaraweto na ovie pra{awa u~enicite poa|aat od nau~eni odgovori {to moàt da se odnesuvaat na baraweto na zada~ata, no ne i na o~ekuvaniot odgovor. 2.2. êsto, pogre{nite odgovori se posledica na nedovolnata diferencijacija i konkretizacija na poimite {to se odnesuvaat na sodrìnite od nastavnata programa po biologija za sedmo oddelenie. 2.3. Pri ~itaweto na pra{awata u~enicite previduvaat termini {to go nosat baraweto na zada~ata (pra{aweto). 2.4. Vo celina, analizata na pogre{nite odgovori pokaà deka i toga{ koga raspolagaat so potrebnite fakti, u~enicite ne odat kon toa do baraniot odgovor da dojdat preku koristewe na potrebnite mislovni operacii, za {to ~esto i ne se dovolno osposobeni. 2.5. Poseben problem pretstavuva voop{tuvaweto na faktite so koi u~enicite raspolagaat. Pri ova, potrebnoto voop{tuvawe moè da se previdi ili da se izvede voop{tuvawe {to e na povisoko nivo od ona so koe moè da se dojde do baraniot odgovor. 3. Analizata na gre{kite vo znaewata na u~enicite nudi produktiven priod za sogleduvawe na vistinskite pri~ini {to go ote`nuvaat usvojuvaweto na znaewata voop{to i posebno vo usvojuvaweto na znaewa so povisok kvalitet. LITERATURA
Obrazovni refleksii
1. Lerner, I. ?.: Ka~estva znanij u~a[ihsa. Kakimi ony dol`ny byt\, 1978, Moskva. 2. Stojanov, S.: Pra{awata na nastavnikot vo nastavata i aktiviraweto na u~enicite, Prosvetno delo, 3-4/1987, Skopje. 3. Stojanov, S.: Analiza na gre{kite vo pismenoto re{avawe na zada~ite po matematika, Prosvetno delo 3/1989 Skopje. 4. Stojanov, S.: Pra{awata na nastavnikot vo nastavata kako sredstvo za aktivirawe na u~enicite, Prosvetno delo, 3/1993, Skopje. 5. Stojanov, S.:Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata, Proekt za akcisko istraùvawe, Separat za nastavata po bilogija od petto do sedmo oddelenie. 1998, Skopje. 6. Stojanov, S. (2004). 7. Stojanov, S., Angelovska S.: Analiza na gre{kite vo odgovorite na pra{awata za proveruvawe na karakteristikite na znaewata po biologija (vo zbornikot kako pod 1). 8. Fridman, L.M.: Logiko-psihologi~eskij analiz [kol\nyh u~ebnyh zada~, 1977, Moskva.
Sofija Cvetanovska, psiholog Mena Pavleska, nastavnik Slavica Stefanovska, nastavnik OU Stiv Naumov - Skopje
89
1/2004
Od praktikata
Obrazovni refleksii
ZA DOPOLNITELNATA NASTAVA OD 10-TI DO 20-TI JUNI

Nikola Zoroski
na krajot na nastavnata godina imaat edna ili dve negativni ocenki (~len 63). Pri organiziraweto na ovaa nastava potrebno e da se imaat predvid slednite barawa: ovoj vid nastava treba da se izveduva intenzivno vo kratok vremenski period (deset dena, odnosno 20 ~asa); vo tekot na denot u~enikot da nema pove}e od ~etiri ~asa; vo tekot na denot u~enikot od edna grupa da ne sledi pove}e od dva ~asa po eden nastaven predmet. Pred da se organizira dopolnitelnata nastava potrebno e u~ili{teto da go utvrdi slednoto: brojot na u~enicite za dopolnitelnata nastava po oddelenija i nastavni predmeti; brojot na planiranite ~asovi za dopolnitelnata nastava za sekoj nastaven predmet; vremeto na odrùvaweto na dopolnitelnata nastava (od koga do koga i vo koi rabotni denovi); rasporedot na ~asovite po oddelenija. Za terminot, vremetraeweto i rasporedot na rabotata na u~enicite vo dopolnitelnata nastava treba da se informiraat u~enicite i roditelite so soodvetna konsultacija i dogovor so roditelite za pomo{ta {to tie treba da ja dadat. êsto se slu~uva nekoi u~enici, poradi slabata motiviranost, a i poradi drugi pri~ini, da ja izbegnuvaat ovaa nastava. Vo toj slu~aj potrebna e pogolema kontrola od strana na roditelite, a i pogolema sorabotka so nastavnikot. Po~etokot na rabotata vo dopolnitelnata nastava treba da se odviva vo vid na razgovor i dogovor so u~enicite: {to i kako }e rabotat. Na toj na~in im se ukaùva doverba za konkretnata rabota vo u~ili{teto i
So Zakonot za osnovno obrazovanie i so Nastavniot plan i programata predvidena e dopolnitelna nastava. Taa se organizira za u~enici koi se soo~uvaat so povremeni te{kotii vo u~eweto - pobavno napreduvaat ili zaostanuvaat vo usvojuvaweto na sodrìni i drugi zada~i, od eden ili pove}e nastavni predmeti. Ovaa nastava se organizira paralelno so redovnata nastava vo tekot na celata nastavna godina - vo slobodnoto vreme i vo vid na prodolèna nastava na krajot na nastavnata godina. Dopolnitelnata nastava koja se organizira vo juni e nameneta za u~enicite na koi im e neophodna dopolnitelna pomo{ od nastavnikot vo sovladuvaweto na osnovnite znaewa bez koi ne bi moèle so uspeh da ja sledat nastavata vo narednoto oddelenie. Taa e, imeno, pretposledna merka i organizirana pedago{ka intervencija za da im se pomogne na u~enicite koi vo tekot na u~ebnata godina bile nedovolno uspe{ni kako vo redovnata, taka i vo dopolnitelnata nastava. U~enikot koj po odrànata dopolnitelna nastava vo juni nema da postigne pozitiven uspeh, se upatuva na popraven ispit koj se sproveduva vo avgust. Ovaa nastava, spored Zakonot za osnovno obrazovanie, se organizira od 10-ti do 20-ti juni (~len 32) i e nameneta za u~enicite od petto do osmo oddelenie koi
90
1/2005
Obrazovni refleksii
doma, zaedno se pravi dogovor za formite na rabota i za drugi pra{awa od interes na uspe{noto u~ewe. Vo dopolnitelnata nastava vremeto od dva ~asa treba da se organizira dinami~no i elasti~no, nastavnikot treba da gi pribira u~enicite okolu sebe i {to poslobodno so niv da raboti. Tie treba da ja po~uvstvuvaat i doìveat bliskosta so nastavnikot, sekoga{ slobodno da moàt da pra{uvaat i da baraat objasnenie. Sodrìnata na dopolnitelnata nastava, glavno, e specifi~na za sekoj u~enik. Taa zavisi od nastavniot predmet, od vozrasta na u~enikot i od fondot na negovite predznaewa od odredena oblast. No, edno e sigurno: pri nao|awe na sodrìnite nastavnikot treba da poa|a, vo prv red, od toa koe znaewe na u~enikot mu nedostasuva po odreden predmet, odnosno koi se prazninite {to treba da se popolnat. Zna~i, sodrìnata treba, vo naj~est slu~aj, da bide individualna za sekoj u~enik. Na primer, grupa u~enici se upateni na dopolnitelna nastava po maj~in jazik i nastavnikot utvrduva deka nekoi u~enici od taa grupa se prili~no slabi vo usnoto izrazuvawe (ne moàt da gi formuliraat svoite misli), drugi se slabi vo pismenoto izrazuvawe, treti slabo ~itaat, a nekoi od niv imaat slab re~nik. Vo toj slu~aj, nastavnikot treba, za navistina da im pomogne, za sekoj u~enik da pronajde adekvatna sodrìna za rabota. Na onoj koj slabo ~ita treba da mu se pronajdat pogodni tekstovi za ve`bawe na ~itaweto i da mu se odredi na~in za vr{ewe na ve`bite. Na u~enikot ~ij re~nik e siroma{en, treba da mu se najde materijal za govorna ve`ba, na u~enikot koj e slab vo pismenoto izrazuvawe, da se najdat prikladni sodrìni i da se vidi dali treba da se sprovedat ve`bi za preraskaùvawe, opi{uvawe ili drugi formi. Vo ovoj vid nastava se primenuvaat, pred s#, individualnite formi na rabota, rabota vo tandemi (parovi) i vo mikrogrupi, a poretko se koristi frontalnata rabota so u~enicite vo grupata. Izborot na metodite zavisi, vo prv red, od toa {to treba da im se objasni na u~enicite vo odreden moment, potoa od nastavniot predmet ili od odredeni temi od predmetot, kako i od nastavnite sredstva so koi raspolaga u~ili{teto. na primer, koga se raboti za dopolni-
Od praktikata
telna nastava po stranski jazik so u~enikot ili grupata u~enici treba da se ve`ba izgovorot. No, ako vo u~ili{teto nema magnetofon ili videorikorder, a ima sliki i tekstovi, toga{ nastavnikot }e primeni metod na razgovor, odnosno }e vospostavi interaktivna jazi~na komunikacija, tekst - metoda ili metoda na nabquduvawe. Ako ima na raspolagawe magnetofon ili videorikorder, toga{ }e primeni metoda na razgovor i rabota so audiosredstva. Isto taka, nastavnikot treba da podgotvi i da primenuva didakti~ki materijal za individualizirana nastava, kako: nastavni liv~iwa, niza na zada~i, zbirka na zada~i, upatstva i sl. Sekoj u~enik na krajot od ve`bata ili zada~ata dobiva povratna informacija, t.e. doznava dali raboti dobro ili ne. Takvite informacii gi dava nastavnikot koj raboti so niv. Dokolku dopolnitelnata nastava vo juni se organizira i izveduva pravilno, moè da dade zna~aen pridones za dopolnuvawe na znaewata kaj u~enicite koi poradi razni pri~ini zaostanuvaat vo usvojuvaweto na znaewata vo procesot na u~ewe. Zatoa, taa treba da se organizira temelno, so dobro osmislen plan i sistem na rabota. Potoa, treba da sledi po site drugi merki koi se prezemaat vo celokupniot nastaven proces. Vo nikoj slu~aj ne treba da sluì za ispravawe na nedostatocite na nastavnikot i na propustite vo nastavata koi nastanale poradi negovite subjektivni slabosti vo rabotata. Na krajot od dopolnitelnata nastava, na predlog na nastavnikot i oddelenskiot sovet, nastavni~kiot kolegium go utvrduva kone~niot uspeh na ovie u~enici, t.e. donesuva odluka za toa koi u~enici go zavr{uvaat oddelenieto, a koi se upatuvaat na popravniot ispit vo avgust. Predlogot na nastavnikot treba da go izrazuva nivoto na usvoenosta na programskite barawa, odnosno stepenot na razbiraweto i trajnosta. Pritoa treba da se odi na minimum fakti i na kvalitet na ona {to e nau~eno. I vo u~eweto treba da vaì praviloto: malku, no kvalitetno.
1/2005
91
Od praktikata
Dopolnitelnata nastava organizirana vo juni pretstavuva planirana pedago{ka intervencija. U~enikot ne treba da ja sfati kako kazna, kako popravna merka, tuku treba da ja prifati kako integralen del od nastavata vo celina i kako takva treba da ja doìvee. LITERATURA 1. Anatoli Damjanovski, Individualizacija na nastavata, Prosvetno delo, Skopje, 1993. 2. Nikola Zoroski, Dopolnitelnata nastava vo osnovnoto u~ili{te, Prosvetno delo, br. 5, Skopje, 1997. 3. M-r Milutin J. \or|evi}: Organizacija i izvo|ewe dopunske, produ`ne i dodatne nastave u osnovnoj {koli, Beograd, 1976. 4. M-Juhas i dr.: Osnovna {kola bez ponavqa~a, Beograd, 1972. 5. Zakon za osnovno obrazovanie, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, 11 juli 2002, Skopje.
Obrazovni refleksii
Nikola Zoroski, sovetnik po oddelenska nastava vo penzija
92
1/2005
Obrazovni refleksii
Informacii
Aleksandar Jovanovski Klovn, 60 h 50 sm
1/2005
93
Obrazovni refleksii
Informacii
NOVI IZDANIJA OD OBLASTA NA GRA\ANSKOTO OBRAZOVANIE
\or|i ]osev
op{testvo i pottiknuvawe na partnerstva preku programite za gra|ansko obrazovanie; Prira~nik za roditelite na u~enicite od osnovnoto obrazovanie; Standardi na postigawata za gra|ansko obrazovanie i Osnovi na demokratijata od detska perspektiva. Navedenite izdanija, kako del od proektot Gra|ansko obrazovanie - pat kon gra|ansko op{testvo, se poddràni od Katoli~kite slu`bi za pomo{ (CRS), Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, Timot za gra|ansko obrazovanie pri neodamna formiraniot Makedonski centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) i Biroto za razvoj na obrazovanieto (BRO). [to }e pro~itaat ~itatelite od novite izdanija? ZAJAKNUVAWE NA GRA\ANSKOTO OP[TESTVO I POTTIKNUVAWE NA PARTNERSTVA PREKU PROGRAMITE ZA GRA\ANSKO OBRAZOVANIE Publikacija na Katoli~kite slu`bi za pomo{, Skopje, 2004 godina Urednik: Golubina Gor|ievska Redaktor: prof. d-r Marija Ta{eva Na 59 stranici, pokraj predgovorot i vovedot, pomesteni se vkupno 10 prilozi - studii na slu~aj, od koi {est se odnesuvaat na temata za zajaknuvawe na gra|anskoto op{testvo, a ~etiri na temata za pottik-
Gra|anskoto obrazovanie, od zapo~nuvaweto na negovata implementacija kako poseben proekt vo 1998 godina, s# pove}e se zacvrstuva kako nerazdelen segment na vospitno-obrazovnata rabota so u~enicite i kako ubeduvawe na vospitno-obrazovniot kadar i roditelite na u~enicite za negovata potreba i pozitivno vlijanie vo vospituvaweto na decata. Interesot na subjektite neposredno vklu~eni vo implementacijata na gra|anskoto obrazovanie pridonese, od godina vo godina, ovaa problematika s# pove}e stru~no da se elaborira i soodvetno da se vgraduva kako sodrìna i aktivnosti vo vospitno-obrazovniot proces. Ovoj trend ja intenzivira i me|ukolegijalnata i me|uu~ili{nata sorabotka vo vrska so diseminacijata na pozitivnite iskustva i ja pottiknuva izdava~kata dejnost vo ovaa oblast. Kon brojnite publikacii od oblasta na gra|anskoto obrazovanie, vo 2004 godina se pridruìja i slednite ~etiri novi publikacii: Zajaknuvawe na gra|anskoto
1/2005
95
Informacii
nuvawe na partnerstva preku programite za gra|ansko obrazovanie. Prilozite koi se odnesuvaat na prvata tema, ja sledat i ja argumentiraat mislata na direktorot na Biroto za razvoj na obrazovanieto, ]amil Xeladini, citirana vo predgovorot od publikacijata: ... Nema somnenie deka sodrìnite od programata za gra|ansko obrazovanie pretstavuvaat eden od bitnite izvori za pozitivni promeni na gra|anskata svest, edukacija za tolerancija, odgovornost i pravda vo na{ite u~ili{ta, na{ite domovi, a, pred s#, vo na{ite srca i misli. Vo prilogot na Liljana \or|ioska od Biroto za razvoj na obrazovanieto (Programite za gra|ansko obrazovanie vlijaat na promenite kaj decata) prezentirani se primeri na pozitivno vlijanie na sodrìnite za gra|anskoto obrazovanie vrz u~enicite, koi vlijaat na promenata na op{tata klima vo paralelkata, kako i vo sfa}aweto na demokrati~nosta i humanosta od strana na u~enicite i toa vo konkretni prakti~ni situacii vo u~ili{teto. Vo prilogot na Vera Pankovska (Iskustva na nastavnicite od osnovnite u~ili{ta koi realiziraat gra|ansko obrazovanie vo regionot na Kumanovo) ~itatelot }e pro~ita nekolku li~ni izjavi na nastavnici vo koi tie mo{ne iskreno i so otvorena du{a go iskaùvaat svoeto zadovolstvo od promenite {to gi napravile vo vospitno-obrazovnata rabota so u~enicite, no i so sopstvenoto menuvawe pri realizacijata na gra|anskoto obrazovanie i toa vo nasoka na sebepodobruvawe, pohuman odnos kon u~enicite, pogolema tolerancija i demokrati~nost vo profesionalniot kodeks i vo komunikacijata so decata, a, pred s#, vo menuvaweto na ulogata nastavnikot vo vospitno-obrazovnata rabota. Vo istiot prilog pomesteni se i konkretni prakti~ni priodi na nastavnicite za pottiknuvawe na slobodata na izrazuvaweto kaj u~enicite, pottiknuvawe na tvore~koto mislewe, kako i za vklu~uvawe na roditelite kako izvori na znaewe.
Obrazovni refleksii
Vo prilogot, odnosno studijata na slu~aj na Olgica Naumovska (Op{testvenata uloga i gra|anskata misija na u~ili{teto), pokraj drugoto, prezentirani se iskrenite ubeduvawa na nastavnicite i na stru~nite sorabotnici od edno osnovno u~ili{te za unapreduvawe na op{testvenata uloga i gra|anskata misija na u~ili{teto, preku u~estvoto na u~enicite vo aktivnostite i sodrìnite od gra|anskoto obrazovanie (gra|anska svest, respekt, tolerancija, komunikacija i podednakvi prava i odgovornosti vo kreiraweto na javnata politika). Nastavni~kata Nada Bogdanova vo svojot prilog (Organizirana aktivnost so u~enicite od IV oddelenie od OU Stra{o Pinxur od s. Karbinci za re{avawe problem po pat na studija na slu~aj) prezentira prakti~en prikaz na studija na slu~aj vo IV oddelenie, vo koj, preku simulirana situacija na vistinski problem, u~enicite baraat re{enie za podobruvawe na zaedni~koto ìveewe. Nastavni~kata upatuva poraka i drugite nastavnici da go praktikuvaat ovoj pristap. U~ili{niot pedagog Xemali Bequli vo svojot prilog (Uspe{no implementiran plan za akcija od portfolioto po programata Nie narodot proekt gra|anin) zajaknuvaweto na gra|anskoto op{testvo go gleda preku razviena prakti~na aktivnost na u~enicite od V oddelenie vo vrska so na{ata grià za hendikepiranite lica. Vo ovoj prilog naiduvame na razvoj na svesta na u~enicite pri samoorganiziraweto za angaìrawe za humanitarni celi i za iznao|awe prakti~ni re{enija vo ramkite na lokalnata sredina i po{iroko. Na ovaa tema e i mo{ne sodràjniot prilog vo vrska so na~inot na rabotata na timot za gra|ansko obrazovanie vo edna paralelka od VI oddelenie, prezentiran od nastavni~kata Pavlina Ko{evac i sovetni~kata od Biroto za razvoj na obrazovanieto Mika Ilieva, a izvorno podgotven od samite u~enici.
96
1/2005
Obrazovni refleksii
Prilozite za vtorata tema - Pottiknuvawe na partnerstva za poddr{ka na razvojot na obrazovanieto se nasloveni kako: Roditelsko - u~ili{na sorabotka, - od oddelenskata nastavni~ka Kata Sinadinovska, Vklu~uvawe na vozrasnite lica vo nastavata - od oddelenskata nastavni~ka Dina Janakopulu, Afirmacija na demokratskite vrednosti preku partnerski odnosi na vladiniot i nevladiniot sektor vo gra|anskoto obrazovanie - od sovetni~kata vo BRO Mika Ilieva, kako i Standardi za gra|ansko obrazovanie - patokaz kon postojano podigawe na kvalitetot - od Gorica Mickovska, sovetnik vo BRO. Prviot prilog, Roditelsko - u~ili{na sorabotka, pretstavuva prakti~en prikaz za podobruvawe na komunikacijata me|u roditelite i u~ili{teto, preku metodska rabotilnica na tema: Da u~ime zaedno, so cel: roditelite da se najdat vo u~ilnicata, da se stavat vo ulogata na u~enicite i da se dobliàt do sodrìnite od Osnovite na demokratijata. Vo ramkite na prilogot pomesteni se i iskazi na del od roditelite i u~enicite, od koi se gleda nivnoto zadovolstvo od neposrednoto u~estvo vo vospitno-obrazovniot proces i od efektite od toa u~estvo. Pro~itajte go prilogot pa }e se uverite. Vo vtoriot prilog, Vklu~uvawe na vozrasnite lica vo nastavata, prikaàna e metodska postapka vo podgotovkata i realizacijata na eden nastaven ~as na koj e vklu~eno vozrasno lice, kompetentno i ovlasteno za odredena oblast (vo konkretniot primer - trener na fudbalska ekipa). Tretiot prilog, Afirmacija na demokratskite vrednosti preku partnerski odnosi na vladiniot i nevladiniot sektor vo gra|anskoto obrazovanie, prenesuva iskustva i efekti od realizacijata na prakti~nite aktivnosti vo dve osnovni u~ili{ta, so partnersko u~estvo na nekolku nevladini zdruènija.
Informacii
êtvrtiot prilog, Standardi za gra|ansko obrazovanie - patokaz kon postojano podigawe na kvalitetot, zboruva za po~uvstvuvanata potreba od standardi za postigawata na u~enicite od oblasta na gra|anskoto obrazovanie. Vo prilogot e prikaàna hronologijata na zapo~natite aktivnosti i na~inot na podgotvuvaweto na standardite, argumentite za izgotvuvawe na standardite, pristapot i na~inot na nivnoto izgotvuvawe, kako i pretstojnite aktivnosti na ovoj plan. PRIRA^NIK ZA RODITELITE NA UÊNICITE OD OSNOVNOTO OBRAZOVANIE Publikacija na Katoli~kite slu`bi za pomo{, Skopje, 2004 godina Avtori: Slobodanka Ristevska i Golubina Gor|ievska Prira~nikot za roditelite na u~enicite od osnovnoto obrazovanie od avtorite Slobodanka Ristevska i Golubina Gor|ievska e prva publikacija od vakov vid vo Republika Makedonija. Vo ovaa publikacija, vo nejziniot prv del, roditelite }e najdat izvorni informacii, vo vid na pra{awa i odgovori, za site aspekti na osnovnoto obrazovanie; za me|usebnite prava i obvrski na subjektite u~esnici vo vospitno-obrazovnata rabota (roditeli, u~enici, nastavnici, u~ili{te); za ocenuvaweto i napreduvaweto na u~enicite; za strukturata i obvrskite na vospitno-obrazovniot, stru~niot i rakovodnioot kadar i za u~ili{nata atmosfera voop{to. Vo vtoriot del pomesteni se popularni pedago{ki temi (samodoverba, odgovornost, restitucija) koi }e im posluàt na roditelite kako pouki za pouspe{no vospituvawe na nivnite deca. Sodrìnata na tretiot del, so svoite konkretni informacii i nasoki, gi upatuva (i osposobuva) roditelite za efikasno organizirawe na rabotata na sovetite na roditelite, vo koi tie, preku svoite pretstavnici, participiraat vo predla-
1/2005
97
Informacii
gaweto i usvojuvaweto na zna~ajni idei, merki i aktivnosti za organizacijata na dejnosta na u~ili{teto. Prira~nikot, isto taka, }e im bide od zna~ajna korist na nastavnicite, stru~nite sorabotnici i direktorite na u~ili{tata, vo ispolnuvaweto na nivnite obvrski za rabotata i sorabotkata so roditelite na u~enicite, a posebno vo planiraweto i programiraweto na aktivnostite za osposobuvawe na roditelite za nivnata aktivna participacija vo ìvotot i rabotata na u~ili{teto. STANDARDI NA POSTIGAWATA ZA GRA\ANSKO OBRAZOVANIE Publikacija na Biroto za razvoj na obrazovanieto, Skopje, 2004 godina Grupa avtori i ~lenovi na rabotnata grupa za standardi za gra|ansko obrazovanie Ovaa publikacija, pokraj drugoto, e rezultat na kvalitativniot razvoj na proektot Gra|ansko obrazovanie - pat kon gra|ansko op{testvo, a osobeno kako nu`na potreba po~uvstvuvana pri realizacijata na srednoro~nata evalvacija na proektot, koga ponaglaseno se postaveni pra{awata za dokazite za kvalitetot na rabotata i postigawata, kako i za indikatorite za ponatamo{noto sledewe na napredokot. Avtorite na ovoj trud, vo prvite tri naslovi ja prezentiraat potrebata od izgotvuvawe na standardite za postigawata na u~enicite vo gra|anskoto obrazovanie, namenata na standardite i pristapot, odnosno metodologijata na izgotvuvaweto na standardite. Potoa, so posebni poglavja pretstavena e strukturata na standardite i op{t opis na nivoata na standardite na postigawata (minimum - za re~isi site u~enici; dovolen - za najgolem broj u~enici; i visok standard - za najsposobnite u~enici). Najgolem del od sodrìnata pretstavuvaat naslovite za programskite podra~ja (Semejstvo, U~ili{te, Lokalna zaednica i Dràva) i celite, kako
Obrazovni refleksii
i naslovot za opisot na standardite po nivoa i podra~ja. Na krajot, so poseben naslov, dadeni se primeri na ajtemi po nivoa na standardite koi, vsu{nost, go ilustriraat na~inot na koj }e bide merena postignatosta na standardite. Taka izgotvenite standardi, spored avtorite, }e imaat polivalentna namena: za nacionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo oddelenskata nastava, {to }e se sproveduvaat na krajot na obrazovniot ciklus so cel da se obezbedat pokazateli za postigawata na u~enicite na nivo na dràvata; za u~ili{tata i nastavnicite, za procenuvawe na sostojbite i vrednuvawe na postigawata na u~enicite i efektite od sopstvenata rabota; za roditelite na u~enicite i po{irokata javnost, za razbirawe na o~ekuvawata od u~enicite vo oblasta na gra|anskoto obrazovanie; na nivo na dràvata, odgovornite faktori da prezemaat merki i aktivnosti za pozitivni promeni i podignuvawe na stepenot na postigawata. OSNOVI NA DEMOKRATIJATA OD DETSKA PERSPEKTIVA Publikacija na Biroto za razvoj na obrazovanieto, Skopje, 2004 godina Urednik na izdanieto: Biljana Mihajlovska Rakovoditel na proektot Standardi za gra|ansko obrazovanie - m-r Gorica Mickovska Vo ovaa bro{urka, vsu{nost, prezentirani se del od interesnite odgovori na nekoi od 150-te pra{awa na koi odgovaraa u~enicite na krajot od IV oddelenie, vo ramkite na mereweto na postigawata na u~enicite vo 2003 godina. Od izbranite biseri moè da se vidi kako decata ja razbiraat demokratijata i kako razmisluvaat koga se vo pra{awe situacii povrzani so gra|anstvoto.
98
1/2005
Obrazovni refleksii
So biserite na decata, spored avtorite, treba da se obideme da se zabavuvame, oslobodeni od predrasudite i namerata da vr{ime procena na nivnoto znaewe ili neznaewe. Treba da imame predvid deka toa se samo deca na 10-godi{na vozrast i deka nivnite znaewa i mislewa se rezultat na vospituvaweto i vlijanieto na semejstvoto, u~ili{teto i op{testvoto voop{to. Navedenite publikacii se dostaveni do site osnovni u~ili{ta taka {to nastavnicite i drugite u~ili{ni subjekti }e moàt da gi koristat pri ostvaruvaweto na vospitno-obrazovnata rabota so u~enicite, evalvacijata na efektite od sopstvenata rabota ili za drugi celi. Pobarajte gi vo va{eto u~ili{te i pro~itajte gi.
Informacii
1/2005
99
Informacii
Obrazovni refleksii
2005 - SVETSKA GODINA NA FIZIKATA

Boce Mitrevski Vo javnoto mislewe preovladuva stavot deka fizikata e te{ka za izu~uvawe. Namalen e interesot za izu~uvawe na fizikata i nivoto na koe obi~niot gra|anin ja razbira. Od druga strana, nedovolno se ceni ulogata na fizikata vo sovremenite dostignuvawa, kako komunikaciite, transportot, medicinata, informati~kata tehnologija i avtomatikata, osvojuvaweto na vselenata i sli~no. Isto taka, re{avaweto na globalnite problemi, kako {to e iznao|aweto alternativni izvori na energija, za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot, koi pretstavuvaat predizvik za ~ove{tvoto, vo golema mera zavisi od razvojot i pridonesot na fizikata. Toa go znaat fizi~arite, no ne i po{irokata javnost (2). Zatoa, me|u fizi~arite preovlada misleweto deka treba da se iskoristi dobriot glas za eden od najgolemite fizi~ari na site vremiwa, Albert Ajn{tajn, da se svrtat negativnite trendovi vo svetot i fizikata da se dobliì do obi~niot ~ovek. Niz aktivnostite vo 2005 godina treba da se odbeleì zna~eweto na ovoj genijalen um, 100-godi{ninata od objavuvaweto na negovite trudovi i da se podigne svesta kaj obi~niot gra|anin za ulogata i zna~eweto {to go imala i }e go ima fizikata vo obrazovniot, kulturniot, ekonomskiot i tehni~kiot razvoj na op{testvoto. Taka, proslavuvaj}i 100 godini od ~udesnata godina }e se svrti vnimanieto na svetskata javnost za va`nosta na fizikata i prirodnite nauki vo sekojdnevniot ìvot i idninata pred nas. Organizatorite gi povikuvaat site poedinci, fizi~ari, nastavnici, profesori, nau~nici, site institucii i organizacii, u~ili{ta, fakulteti, univerziteti, nau~ni laboratorii i istraùva~ki centri, i
Svedoci sme i u~esnici vo odbeleùvaweto na mnogu nastani i nivni godi{nini. Nastojuvame da gi odbeleìme zna~ajnite nastani, da se navra}ame i da se potsetime na niv. Naj~esto niv gi proslavuvame na istiot den po nekolku godini, ili gi znaeme kako nedela na ..., a vo nekoi slu~ai na niv posvetuvame cela godina. Edno vakvo nesekojdnevno navra}awe na minatoto e odbeleùvaweto na 100- godi{ninata od objavuvaweto na nekolkute nau~ni trudovi na Albert Ajn{tajn vo 1905 godina. Vo taa godina na hartija bea izneseni epohalnite idei na Ajn{tajn koi predizvikaa promeni vo sfa}aweto na prostorot i vremeto i otkrija edna nova vselena. Po inicijativa na Evropskoto dru{tvo na fizi~arite, a poddràna od Me|unarodnata unija za ~ista i primeneta fizika i od Unesko, na 58 Generalno sobranie na Obedinetite nacii (10 juni 2004), 2005 godina be{e proglasena za Svetska godina na fizikata. Vo deklaracijata (dokumentot A/58/L.62) Generalnoto sobranie go zadolùva Unesko, vo sorabotka so dru{tvata na fizi~arite i drugi organizacii od celiot svet, da organizira aktivnosti vo presret na godinata {to doa|a (1).
100
1/2005
Obrazovni refleksii
vie koi go ~itate ovoj tekst, da se vklu~at vo odbeleùvaweto i proslavata na Svetskata godina na fizikata. Umetni~kata smisla i s# ona {to gi povrzuva lu|eto i fizikata se sodràt vo za{titniot znak, logoto za Svetskata godina na fizikata. Vo negovata kreativna interpretacija moè da se zabeleàt boite od spektarot, fokusnoto rastojanie, prekr{uvaweto na svetlinata niz le}a, prostorno-vremenskata zakrivenost, crnata dupka itn. Logoto e vo boja. Crvenata osnova go pretstavuva minatoto; sinata boja gore - idninata; zelenata i òltata gi povrzuvaat minatoto i sega{nosta, zelenoto za napredok, a òltoto za mir, partnerstvo, sorabotka i timska rabota. AKTIVNOSTI PREKU KOI ]E SE ODBELE@I SVETSKATA GODINA NA FIZIKATA Odbeleùvaweto na nastanot }e se slu~uva vo vremenski period od 500 dena, po~nuvaj}i od oktomvri 2004 godina do fevruari 2006 godina. Vo dokumentot na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, oficijalnite sve~enosti se predvideni za 13, 14 i 15 januari 2005 godina vo pretstavni{tvoto na Unesko vo Pariz. Na dràvno nivo se formiraat nacionalni komiteti i organizacioni odbori preku koi se planiraat, organiziraat i se sledat aktivnostite. Vo niv vleguvaat vidni li~nosti od naukata, fizi~ari, nau~nici i akademici, nastavnici i profesori, a kako pokroviteli ~esto se javuvaat li~nosti koi se nositeli na visoki dràvni funkcii. Vo odbeleùvaweto na Svetskata godina na fizikata ve}e se odvivaat ili se planirani najrazli~ni aktivnosti (3): promocija preku bexovi, bro{uri, po{tenski marki, posteri, maici, ra~ni ~asovnici i sl. so simboli {to asociraat na fizika ili logoto prikaàno pogore; zapoznavawe na po{irokata javnost za proslavata i nastanite {to sleduvaat preku mediumite, preskonferencii, plakati niz obrazovnite ustanovi, na vozilata za javen transport; nau~no-popularni emisii na radio i televizija, zanimlivi tekstovi vo pe~atenite mediumi;
Informacii
popularni predavawa, seminari i tribini vo u~ili{tata i na fakultetite; interaktivni demonstracii i eksperimenti na javni mesta za da se vidat ubavinite, ~udata i sekojdnevieto vo fizikata; merewe na nekoi veli~ini ili konstanti i povtoruvawe na nekoi eksperimenti {to imale klu~na uloga vo razvojot na fizikata, naukata i op{testvoto, na primer, opredeluvawe na radiusot na Zemjata; jubilejni izdanija na spisanija, promocija na knigi, multimedijalni prezentacii na veb-stranici i drugi materijali povrzani so fizikata i prirodnite nauki; odrùvawe na konferencii, zimski i letni {koli, {kola za astronomija, rabotilnici, natprevari, olimpijadi i kvizovi na najrazli~ni temi; izlo`bi na fotografii, umetni~ki dela i sl. povrzani so zna~ajni nastani i li~nosti od fizikata ili op{to od naukata; prikaùvawe filmovi i odrùvawe teatarski pretstavi so nau~na ili istoriska sodrìna na javni mesta ili vo obrazovnite institucii; poseti na muzei, nau~ni institucii i istraùva~ki laboratorii, astronomski opservatorii i planetarium; konferencii posveteni na obrazovanieto po fizika, fizikata i drugite prirodni nauki, najgolemite predizvici za fizikata i prirodnite nauki vo 21 vek; fizikata vo zemjite vo razvoj, ènite vo fizikata i drugi temi; aktivnosti posveteni za najmladite, za talentiranite u~enici, na primer, potraga po talenti (sigurno nekade postoi nekoj mal Ajn{tajn). Zavisno od mo`nostite, kapacitetot, ekonomskiot razvoj i dr. sekoja dràva se vklu~uva vo proslavata na ovoj nastan. Predvideni se nastani na nacionalno i lokalno nivo, na nivo na univerzitetite, fakultetite, u~ili{tata i sl. Vo ramkite na ova odbeleùvawe }e bide odràna i XIII konferencija na Evropskoto dru{tvo na fizi~arite Trendovi vo fizikata od 1115 juli 2005 godina vo Bern (3).
1/2005
101
Informacii
Republika Makedonija aktivno se vklu~uva vo proslavata na 2005 godina - Svetskata godina na fizikata. Glavni nositeli na organizacijata i sproveduvaweto na aktivnostite se Dru{tvoto na fizi~arite na Republika Makedonija i Institutot za fizika pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. Site aktivnosti se podgotvuvaat i koordiniraat preku Nacionalniot komitet i Organizacioniot odbor formirani za taa cel. Golem del od aktivnostite navedeni pogore }e se slu~uvaat i kaj nas. Sigurno gi prepoznavte va{ite interesi i èlbi vo nekoja od ovie aktivnosti {to se vo tek ili {to }e sledat. Bidete kreativni, bilo kako u~enik, student, nastavnik, roditel ili gra|anin. I vie moèbi imate ideja, ne{to podgotveno ili sakate da podgotvite, sakate da bidete del od publikata ili del od nastanot. Pro{irete gi va{ite znaewa, pobarajte pomo{ i aktivno u~estvuvajte vo odbeleùvaweto na 2005 - Svetska godina na fizikata. LITERATURA
1. UN declares 2005 International Year of Physics, Europhysics news, 35/4 2004. 2. Chuck Stone, The world year of physics in 2005, The physics teacher, Vol. 42, January 2004. 3.Martial Ducloy, The world year of physics is on track! Europhysics news, 34/1 2003.
Obrazovni refleksii
102
1/2005
Informacii
Obrazovni refleksii
ZA MODELITE NA SLEDEWE I STRU^NA PODDR[KA NA GRA\ANSKOTO OBRAZOVANIE VO HOLANDIJA

Golubina Gor|ievska Mika Ilieva
kata tehnologija kako alatka za u~ewe na gra|anskoto obrazovanie vo u~ili{tata vo Holandija. Rabotnata poseta trae{e pet dena i ima{e bogata programska sodrìna, so mnogubrojni rabotni sostanoci i poseti na mnogu zna~ajni institucii i organizacii od oblasta na obrazovanieto. Pokonkretno, bea poseteni slednive institucii: Ministerstvoto za obrazovanie vo Hag; Pedago{kiot fakultet vo Amsterdam; APS Nacionalen centar za razvoj na obrazovanieto vo Utreht; SLO Institucija odgovorna za kreirawe na nastavnite planovi i programi; CITO Nacionalen centar za kreirawe na obrazovni programi i nivno ocenuvawe; Podra~nata edinica na Ministerstvoto za obrazovanie i Centarot za poddr{ka na u~ili{tata vo Utreht, kako i dve u~ili{ni ustanovi. Programskite sodrìni na rabotnata poseta bea soodvetno odbrani za da im se ovozmoì na ~lenovite na rabotnata grupa da gi spodelat ideite i prakti~nite primeri i da se zdobijat so novi soznanija za realizacijata na gra|anskoto obrazovanie vo Holandija, a seto toa zna~ajno da pridonese za dobivawe na novi idei za implementacija na teorijata i praktikata vo gra|anskoto obrazovanie na site nivoa na na{iot obrazoven sistem.
Vo posledno vreme mnogu zna~ajni se soznanijata {to se dobivaat preku razmena na iskustvata so drugi zemji od Evropa i svetot. Za uspe{nata rabotna poseta na Holandija na rabotnata grupa od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, Biroto za razvoj na obrazovanieto i CRS, }e stane zbor vo sledniot prilog. Katoli~kite slu`bi za pomo{ (CRS) vo sorabotka i so stru~na poddr{ka od Me|unarodnata agencija za rekonstrukcija i razvoj, od 17 do 23 avgust 2003 godina ja organiziraa i finansiski ja poddràa ovaa studiska poseta. Celta na posetata be{e da se ovozmoì pro{iruvawe na znaewata za rabotnata sredina vo Evropa, za sorabotkata na vladiniot i nevladiniot sektor so metodologijata na kvalitetnoto rakovodewe na gra|anskoto obrazovanie vo Holandija. Pritoa be{e ovozmoèno zapoznavawe so nacionalnite planovi i programi vo obrazovanieto, metodite na nastavata, resursite za razvoj na gra|anskoto obrazovanie, ulogite i odgovornostite na site u~esnici vo obrazovanieto, kako i informati~-
108
1/2005
Obrazovni refleksii
[TO DOZNAVME I [TO MO@EME DA PLANIRAME VO IDNINA 1. Doznavme deka gra|anskoto obrazovanie ima celosna poddr{ka od instituciite koi se zadolèni za toa. 2. Gra|anskoto obrazovanie e so podolga tradicija i e vo postojan razvoj i usovr{uvawe. 3. Se zapoznavme so mnogu prakti~ni primeri na realizacijata na gra|anskoto obrazovanie vo u~ili{tata vo lokalnata sredina i na~inot na poddr{kata {to ja davaat Ministerstvoto za obrazovanie i drugite stru~ni obrazovni institucii. 4. Gra|anskoto obrazovanie vo holandskiot obrazoven sistem se realizira niz slednive aspekti: opredeluvawe na nacionalnite prioriteti; vo vid na posebni nastavni predmeti so u~enicite od 5 do 16 godini; vgradenost na soodvetni sodrìni vo oddelni nastavni predmeti; u~enicite u~estvuvaat vo donesuvaweto na odlukite vo u~ili{teto; razviena sorabotka na u~ili{tata so roditelite i lokalnata sredina. 5. Sodrìnite na gra|anskoto obrazovanie se vgradeni vo programite na pedago{kite fakulteti, intenzivno se u~at gra|anskite vrednosti i u~eweto se vodi so nova paradigma: @ivotot e dvièwe, a nastavnikot e toj koj ima vlijanie vrz idninata 6. Vo nacionalnata strategija za obrazovanieto vo Holandija na u~ili{tata im se dadeni golema samostojnost, odgovornost i prava. U~ili{teto postavuva celi za gra|anskoto obrazovanie i vo procesot na postignuvawe na tie celi mnogu uspe{no funkcionira u~eni~kata zaednica.
Informacii
7. U~enicite preku svoite soveti i drugite formi na u~eni~ko organizirawe u~estvuvaat vo kreiraweto na ìvotot i rabotata vo u~ili{teto. Tie imaat pravo na izbor na sodrìni, tehniki i uslovi za u~ewe. ZABELE[KA: Site steknati iskustva i soznanija moàt da pomognat za natamo{no razvivawe i usovr{uvawe na gra|anskoto obrazovanie vo Republika Makedonija.
1/2005
109
Obrazovni refleksii
Informacii
PRIKAZ NA ZBORNIKOT: 30 GODINI INSTITUT ZA PSIHOLOGIJA
Ana Mickovska
Po povod jubilejot - 30 godini od osnovaweto na Institutot za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, izdaden e zbornik na trudovi koi se delo na sega{nite, porane{nite i idnite profesori (vo momentov asistenti) koi minale odreden period od svojot raboten vek na Institutot za psihologija. Sekoj od trudovite pretstavuva odraz na poleto na interesot na avtorite i dava delumen uvid vo problematikata koja ja preokupira nivnata nau~no-istraùva~ka rabota. Golem broj od izbranite temi gi reflektiraat novite struewa vo psihologijata, novite idei, pravci, metodi, {to ja pokaùva tendencijata na Institutot za sledewe na sovremenite tekovi vo psiholo{kata misla, no i vo naukata voop{to. Vo ovoj prikaz, za polesna razrabotka na trudovite, tie }e bidat grupirani vo nekolku kategorii spored nivnata sodrìna. Eden del od tekstovite se naso~eni kon novite problematiki vo obrazovniot proces i ukaùvaat na mo`nostite za koristewe na psiholo{kite soznanija so cel da se unapredi kvalitetot na obrazovanieto. Ruìca Kerami~ieva gi analizira poimite interakcija i u~ewe vo sovremenata nastava koristej}i
gi teoriite na Pijaè, Vigotski i Bruner. So cel da se dobie slika za osobenostite na interaktivnata nastava, vo tekstot na globalen na~in se opi{ani: metodite za izveduvawe na interaktivnata nastava i u~ewe; va`nosta na nastavnikot vo sozdavaweto na klima na intelektualna qubopitnost i sloboda vo misleweto i karakteristikite na mislovnite aktivnosti koi se javuvaat pri aktivnoto u~ewe. Avtorkata zaklu~uva deka (inter)aktivnoto u~ewe i nastava ovozmoùvaat: pobuduvawe na vnatre{nata motivacija, osposobuvawe za samostojno u~ewe, budewe na samodoverbata i razvivawe na kreativnosta, no za da bidat efektivni i po~esto primenlivi, na psiholo{kite soznanija im nedostasuva pocvrsta didakti~ka dimenzija. Istraùvaweto na Orhideja [urbanovska na problemot na psihosocijalnata klima kaj osnovno{kolcite pretstavuva nadovrzuvawe na trendot na prou~uvawe na faktorite koi vlijaat na efikasnata nastava. Psihosocijalnata klima vo oddelenieto e definirana kako slu~uvawa vo oddelenieto odredeni od karakterot i intenzitetot na me|usebnite odnosi, li~niot razvoj na poedincite, kako i karakteristikite na obrazovniot sistem. Istraùvaweto sprovedeno na 171 u~enik od ~etvrto oddelenie, me|u drugoto, ukaùva na toa deka u~enicite ja doìvuvale oddelenskata klima kako prijatna, vesela i zadovoluva~ka i ocenile deka me|u sebe se prijatelski povrzani, no istovremeno posakuvaat pomalku natprevar i dokaùvawe pome|u sou~enicite. Podatocite od ova ili sli~ni istraùvawa moàt da
1/2005
103
Informacii
im pomognat na nastavnicite vo organiziraweto ili evalvacijata na vospitno-obrazovnata rabota, no i na sozdava~ite na obrazovnata politika vo zemjata. Trudot na Zoran Stojanovski pretstavuva prodolùvawe na negoviot dolgogodi{en interes za faktorite koi vlijaat vrz ocenuvaweto na znaewata na u~enicite. Najgolemite slabosti na ocenuvaweto avtorot gi locira vo na~inot na mereweto na znaeweto koj se vr{i so pomo{ na skali na ocenki ~ii kategorii na se ednozna~no definirani, kako i vo neusoglasenosta na definiciite vo pogled na predmetot na ocenuvawe. Kako najzna~ajni faktori koi vlijaat vrz objektivnosta na ocenkata se naveduvaat: faktorite koi vlijaat vrz manifestiraweto na znaeweto od strana na u~enikot, faktorite povrzani so nastavnikot koga toj se javuva vo uloga na instrument za merewe na znaeweto i faktorite povrzani so na~inot/tehnikata na ispituvawe na znaeweto. Kiro Poposki pravi analiza na faktorite od koi zavisi kvalitetot vo obrazovanieto. Ova e komplicirana zada~a, pred s#, poradi neusoglasenosta pri utvrduvaweto na obrazovnite potrebi i o~ekuvawa. Tie vo najgolema mera se opredeleni od strana na op{testvenite institucii, koi imaat za cel da sozdadat li~nost po nivna mera; no vo posledno vreme s# pove}e se zemaat predvid i individualnite karakteristiki na sekoja edinka i nejzinite razvojni potrebi. Spored toa, za da se sozdade kvalitetno obrazovanie koe e po merka i na individuite i na op{testvoto, treba da se izdvoi ona {to e zaedni~ko vo nivnite potrebi i o~ekuvawa i vrz osnova na toa da se definiraat dolgoro~nite i kratkoro~nite celi na u~ili{teto. Osnova za obezbeduvawe i vrednuvawe na sakaniot kvalitet, predlaga avtorot, treba da pretstavuvaat standardite za preduslovite, procesot i rezultatite vo obrazovanieto. Slednite trudovi se zanimavaat so temi koi se odnesuvaat na razvojot na li~nosta, preku razvojot na svoeto jas, sebeostvaruvaweto preku izborot na ìvotnite zada~i i razvojot na motivot za postignuvawe. Olga [kari} ja obrabotuva problematikata povrzana so razvojot na vi{noto jas, koe pretstavuva duhovno transcedentirawe koe se prostira nadvor od
Obrazovni refleksii
prostorot i vremeto, ovde i sega. Tradicionalnata nauka do skoro ne go izu~uva{e transcedentalnoto jas, bidej}i za toa e potrebna promena vo perspektivata od koja se gleda na razvojot. No, denes sfa}aweto za postoeweto na ovoj entitet e s# poprifateno, {to moè da se zabeleì i preku vklu~uvaweto na spiritualnata inteligencija vo sistemot na ve}e priznatite intelektualna i emocionalna inteligencija. Poradi toa, naukata zapo~nuva da gi prifa}a metodite za razvoj na vi{noto jas koi dosega bile asocirani so religijata. Od ovie tehniki, avtorkata go opi{uva procesot na isceluvawe preku is~istuvawe na zatemnetiot um po pat na isihaizam. Vo svojot trud Blagoja Janakov pravi analiza na najzna~ajnite ìvotni zada~i so koi lu|eto se soo~uvaat. Tie za sekoja li~nost se individualni, no sepak postojat nekoi koi moàt da se izdvojat kako pozna~ajni i zaedni~ki za najgolemiot broj lu|e. Profesorot Janakov gi izdvojuva i dava opis na slednive: dobruvaweto (dobro ìveewe, preovladuvawe na pozitivni ~uvstva); li~niot razvoj (sebeostvaruvawe i sovr{enstvo) koj e razli~no definiran od strana na razli~nite psiholo{ki teorii i religiski pravci i postignuvaweto na qubov i zaedni{tvo, {to za mnogu lu|e pretstavuva glaven ~initel na dobrosostojbata. Asistentite Katerina Naumova, Ana Frichand i Biljana Blaèvska ja prou~uvale povrzanosta me|u motivot za postignuvawe, kako relativno stabilna dispozicija na li~nosta i sebe-po~ituvaweto kako stav na sebe-vrednuvawe na primerok od 137 ispitanici, studenti na Filozofskiot fakultet. Rezultatite pokaùvaat deka so zgolemuvawe na sebe-po~ituvaweto se zgolemuva i motivot za postignuvawe, no ne ukaùvaat na vrskata pome|u motivot za postignuvawe i sebe-prifa}aweto. Od procenuvanite dimenzii na sebe-po~ituvaweto otkriena e vrska pome|u odnosot kon uspehot vo studiraweto i motivot za postignuvawe. Dva od trudovite se odnesuvaat na faktorite koi vlijaat na efektivnosta na rabotnoto mesto. Profesorot Tome Nikoloski gi analizira promenite vo odnos na karakteristikite na trudot, me|u~ove~kite odnosi i efektivnosta na rabotnicite po vo-
104
1/2005
Obrazovni refleksii
veduvaweto na kompjuterizacijata vo organizaciite. Trudot pretstavuva opis na promenite koi nastanuvaat otkako vo rabotata }e se vovede kompjuterizacija, kako i prednostite (brza i lesna dostapnost na informaciite) i nedostatocite (nedostatok od li~en kontakt, identifikacija so organizacijata i lojalnost kon nea) koi proizleguvaat od novite oblici na rabota. Avtorot zaklu~uva deka pred da se vovede informati~ka tehnologija vo organizacijata, treba da se vodi smetka za toa dali so toa }e se zadovolat psiholo{kite potrebi na lu|eto na rabota, a ne samo ekonomskite i tehni~kite kriteriumi. Elisaveta Sarxoska gi ispituva potrebata za postignuvawe i grupnoto pripa|awe kako psihosocijalni faktori na stavot kon parite kaj lica koi se zanimavaat so finansisko rabotewe. Pretpostavkata od koja trgnuva e deka adekvatniot stav kon parite vodi kon efikasno rabotewe. Sledstveno na toa, visokata afektivna lojalnost se smeta za pozitivna, bidej}i intrinzi~ki ja motivira li~nosta za visoka produktivnost, dodeka previsokata bihevioristi~ka lojalnost ne e poèlna, bidej}i ukaùva na pregolama fiksiranost na materijalnite beneficii od organizacijata. Vo pogled na ispituvaniot primerok rezultatite ukaùvaat deka vrz osnova na visokata potreba za postignuvawe, ispitanicite razvivaat adekvaten kognitiven stav vo smisla na objektivno procenuvawe na parite kako motivator za rabota i adekvaten li~en razvoj. Eden del od avtorite se interesiraat za kognitivnoto funkcionirawe na li~nosta i razvojot na nejzinite kreativni potencijali. Elena A~kovska-Le{kovska dava pregled na kognitivniot priod vo izu~uvaweto na nadarenosta, a osobeno se zadrùva na teorijata na Robert Sternberg, koj oformuva nov pravec vo prou~uvaweto na inteligencijata, preku nadminuvawe na dotoga{noto ednodimenzionalno sfa}awe na intelektualnata nadarenost. Spored nego, ~ovekovata inteligencija se temeli na tri supprocesi: metakognicija, kreativna produkcija i prakti~ko dejstvuvawe, a sledstveno na toa, i intelektualnata nadarenost ja so~inuvaat tri supteorii: komponentna, iskustvena i kontekstualna. Potpiraj}i se na svoeto
Informacii
tvrdewe deka intelektualnata nadarenost ne moè da se razbere nadvor od socio-kulturniot kontekst, toj se zalaga za nadminuvawe na psihometriskiot pristap vo identifikuvawe na nadarenosta, bidej}i na toj na~in golem del od kreativno-produktivnite lica ostanuvaat neidentifikuvani i zanemareni. Profesor Violeta Arnaudova go zapo~nuva svojot trud so konstatacijata deka vo psiholo{kite krugovi e s# pozastapeno sfa}aweto deka kreativnosta e generi~ko svojstvo na ~ovekot, koe se razviva vo interakcijata na stimulativnata sredina i li~nata angaìranost. Vakvata konstatacija ukaùva na mo`nosta za ve`bawe i podobruvawe na kreativnite potencijali. Za taa cel psiholozite sozdadale sistemi za aktivirawe na kreativniot potencijal, del od koi (na Torans, Olton, Kra~fild i nivnite sorabotnici) se prikaàni vo tekstot. Tie iako na~elno se razlikuvaat, vo su{tina site pridonesuvaat kon uspe{no eliminirawe na vnatre{nite i nadvore{nite blokadi, sozdavawe na kreativni ve{tini, kreativen stil i emocionalni karakteristiki na li~nosta koi se relevantni za procesot na tvorewe. Interesot na Ognen Spasovski e vo nasoka na izu~uvawe na interakcijata na memori~kite procesi i afektivnite sostojbi. Pojdovnata ideja e deka toa koi procesi }e bidat zapomneti vo dadena situacija, kolku trajno i na koe nivo, zavisi od interakcijata me|u afektivnite sostojbi i memori~kite procesi. Ova tvrdewe e dokaàno so mnogubrojni istraùvawa koi pokaàle deka vo situacija na pozitivna afektivnost, rabotnata memorija raspolaga so pogolemi kapaciteti, a operaciite za koi e odgovorna se pofleksibilni, dodeka, pak, pri negativna afektivnost, rabotnata memorija e pove}e orientirana kon detali, sistemati~no analizirawe na site relevantni drazbi, so cel spravuvawe so situacijata, {to pridonesuva kon optovaruvawe na kapacitetite na rabotnata memorija. Trudot na profesor Mihajlo Popovski, pretstavuva razrabotka na vlijanieto na kognitivnite procesi koi go opredeluvaat vlijanieto na odlu~uvaweto vo odredena situacija vrz prosocijalnoto odnesuvawe na li~nosta. Pogolemiot broj na istraùvawa go naso~u-
1/2005
105
Informacii
vale vnimanieto kon efektite na poedine~ni mehanizmi i procesi koi moàt da go opredelat odlu~uvaweto vo dadena prosocijalna situacija. Vo tekstot se navedeni najzna~ajnite od ovie procesi: percepcijata na nevolja, zazemaweto tu|o gledi{te, ve{tinite za razre{uvawe na interpersonalni problemi (osetlivost za problemite, generirawe re{enija, procenuvawe na posledicite), atribuciite (odreduvawe na lokusot na kontrola na tu|ite nevolji, intencionalnosta ili kontrolabilnosta itn.), analizata na potencijalnite tro{oci i dobivki od pomagaweto i moralnoto rasuduvawe. Miko{ Biro i Nikolina Kenig vo svoite trudovi obrabotuvaat razli~en aspekt na predrasudite i stereotipite kon odredeni etni~ki zaednici. Vo prviot tekst, avtorot go istraùva vlijanieto na traumatskite iskustva (proceneti objektivno i subjektivno) kaj grupa begalci za vreme na vojnata vo biv{a Jugoslavija i nivnite vrednosni sistemi koi ja odreduvaat spremnosta za pomiruvawe so protivni~kata strana. Otkriva deka najgolema pre~ka za spremnosta za pomiruvawe e postoeweto na nacionalisti~ki i etnocentri~ni stavovi i negativni stereotipi za drugata nacionalnost, dodeka traumatskite iskustva ne se zna~ajna pre~ka za pomiruvawe na individualno nivo. Kako najzna~aen faktor protiv pomiruvawe se javuva ~uvstvoto na diskriminiranost, dodeka imaweto na prijateli od drugata nacionalnost i spremnosta za prifa}awe na voenite zlodela napraveni od sopstvenata grupa se zna~ajno povrzani so spremnosta za pomiruvawe. Vtoriot tekst se zanimava so sporeduvawe (analizirawe) na intergrupnata percepcija spored rodovata dimenzija na grupa od studenti etni~ki Makedonci i Albanci. Rezultatite ja potvrduvaat pretpostavkata deka stereotipot za grupata e, vsu{nost, stereotip za maìte koi se nejzini pripadnici, no toj ~esto se prenesuva i na ènskiot pol koga grupite ne se vo me|useben kontakt ili ne se doìvuvaat kako zagrozuva~i na identitetot. Interesno e i toa {to negativnite proceni pove}e se upatuvaat kon maìte, no i maìte se tie koi po~esto pravat negativni proceni. Trudovite na profesorkite Verica StamenkovaTrajkova i Tatjana Taka{manova odat podaleku od tra-
Obrazovni refleksii
dicionalnite psiholo{ki oblasti i obrabotuvaat temi koi se smetaat za interdisciplinarni. Avtorkata na prviot tekst se obiduva da ja definira oblasta na psihosocijalnata rabota, kako disciplina koja pripa|a i na psihologijata i na socijalnata rabota, no sepak ima oformeno prepoznatliv predmet, celi i zada~i. Taa se razlikuva od psiholo{kata pomo{ po toa {to vo fokusot e aktuelnata situacija na klientot, rabotata na terapevtot e ne samo vo prevencijata i terapijata, tuku i vo promenata na op{testvenite aspekti na ìvotnata situacija, a primenata na metodite i teoretskite pristapi e fleksibilna. Profesorkata Taka{manova, pak, dava opis na razvojno-dinamskiot pristap vo tretmanot na deca so te{ka mentalna retardacija. Kako osnoven problem na ovie lica ja naveduva nesrazmernosta me|u sposobnostite na deteto i barawata postaveni od sredinata, poradi {to multidisciplinarniot tim koj raboti na nivniot razvoj treba da ima za krajna cel: pro{iruvawe na detskoto egzistencijalno pole, steknuvawe novi ìvotni naviki i iskustva, reedukacija na psihomotorikata itn. Vo tekstot e nakratko opi{an tretmanot koj im e potreben na decata so te{ka mentalna retardacija za da go postignat maksimumot vo svojot razvoj vo soglasnost so svoite mo`nosti. Miroslava Nikoloska pravi pregled na odnosot kon vrednostite od strana na najzna~ajnite psiholo{ki pravci. Vo tekot na razvojot na psihologijata kako nauka, zna~eweto na vrednostite bilo razli~no percepirano, dodeka psihoanalizata priznavala objektivni i subjektivni vrednosti, pretstavnicite na biheviorizamot smetale deka tie se relativni i zavisat od procenite na sredinata, dodeka za humanistite tie se centralen poim, koj e vkorenet vo uslovite na ~ovekovata egzistencija. Vladimir i Milkica Ne{i} vo svojot trud gi opi{uvaat razlikite vo na~inite na tolkuvawe na muzikata od strana na nekolku razli~ni psiholo{ki pravci. Tie naveduvaat deka spored ge{talt psihologijata, muzikata e bazirana na zakonot na pregnantnost, no vo isto vreme si poigruva so formite i prividnoto naru{uvawe na harmonijata, {to go dava zadovolstvoto pri
106
1/2005
Obrazovni refleksii
vospriemaweto na muzi~koto delo. Odnosot na psihoanaliti~kiot pristap e sosema poinakov i toj na umetnosta (vklu~itelno i muzikata) gleda kako na odbranben mehanizam (sublimacija ili regresija vo slu`ba na jas) ili kako na na~in za doìvuvawe na katarza. Profesor Violeta Petroska-Be{ka gi opi{uva metodolo{kite osobenosti na fokus grupite kako pomo{no sredstvo vo istraùvaweto, nameneto da gi ispita stavovite, ~uvstvata, veruvawata, iskustvata i reakciite na lu|eto na na~in koj e nedostapen koga se koristat klasi~nite tehniki na anketirawe. Tie se koristat za da gi iznasat na povr{ina razlikite vo mislewata na poedincite vo grupen kontekst. Vo tekstot se opi{uvaat: na~inite na formirawe na grupite (nameren primerok sostaven od poedinci bogati so informacii), podgotovkata na pra{awata, karakteristikite na moderatorot (poznavawe na predmetot i razvieni interpersonalni ve{tini) i na~inite na analiza na podatocite. Venka Simovska i Emilija Georgievska davaat prikaz na eden od najnovite pravci vo sovremenata psiholo{ka misla - kriti~kata psihologija, koja od svoeto pojavuvawe gi preispituva tradicionalnite na~ini na gledawe na li~nosta, svetot koj ja opkruùva, a so toa i na funkcijata na nau~nite rabotnici. Spored kriti~kata psihologija, psiholozite treba da dejstvuvaat kako katalizator na pozitivna socijalna promena, namesto kako agensi na socijalna kontrola, i treba pove}e da se koristat so kvalitativni prou~uvawa, koi nudat opis na psiholo{kite pojavi, za razlika od opsednatosta na tradicionalnata psihologija so prosto kvantificirawe koe ne vodi kon novi soznanija. Avtorkite ja sporeduvaat tradicionalnata i kriti~kata psihologija i kako najzna~ajni karakteristiki na vtorata gi izvlekuvaat: razbiraweto na znaeweto kako socijalna konstrukcija, decentraliziranosta na subjektite, istaknuvaweto na marginalnite grupi, holisti~koto definirawe na problemite, ramnomernoto spodeluvawe na mo}ta pome|u ekspertite i korisnicite na psiholo{ki uslugi itn. Profesorot Jakov Lazaroski, preku analiza na razli~ni definicii na li~nosta (na Olport, Katel, Ajzenk), se obiduva da ja potvrdi po~etnata pretpos-
Informacii
tavka deka stabilnosta vo individualnoto odnesuvawe pretstavuva funkcija na stabilnosta vo strukturata na li~nosta. Od analizata zaklu~uva deka za site navedeni definicii e zaedni~ko deka crtite na li~nosta se op{ti dispozicii, relativno trajni i konzistentni, koi se manifestiraat vo odnesuvaweto, tie ja potvrduvaat pretpostavkata deka koga edna{ }e se vospostavi stabilnosta vo odnesuvaweto, taa pretstavuva funkcija na stabilnosta vo personalnata struktura. Personalnata struktura ima silna rezistentnost na promeni i vo otsustvo na situacii ili uslovi koi induciraat specijalni promeni, taa ostanuva konstantna. Zbornikot pretstavuva retka mo`nost na edno mesto da se najdat sovremeni i visokostru~ni trudovi od oblasta na psihologijata na avtori od Makedonija. So toa toj e vo dobra smisla pokazatel za razvojot na psiholo{kata nauka kaj nas i nejzin promotor. Istovremeno trudovite pomesteni vo nego se interesno i korisno ~etivo ne samo za psiholozite, tuku i za lica od drugi oblasti vo koi psihologijata nao|a primena.
1/2005
107

Obrazovni Refleksi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Obrazovni Refleksi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1/2005

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO BUREAU FOR DEVELOPMENT OF EDUCATION

Tehni~ki urednik i kompjuterska grafika Svetlana Stoj~eva

Adresa na redakcijata ul. Ru|er Bo{kovi} b.b. - Skopje

Tira`: 550 primeroci

Pe~ateno vo: A.D. Pe~atnica Kiro Dandaro Za{titno dru{tvo - Bitola

From the Teaching Practice

100 2005 World year of physics

108 For the models of monitoring and professional supoport

Golubina Gorgjievska; Mika Ilieva:

Aleksandar Jovanovski Vqubeni, maslo, 6o h 50

Slika 3. Model v~era

Slika 2. Odnosot me|u trite faktori na obrazovanieto

Slika 4. Model denes

Slika 5. Model utre

Slika 6. Konstruktivisti~ki aspekt na u~enik vo pedago{kiot model v~era

Slika 7. Konstruktivisti~kiot aspekt na u~enikot vo pedago{kiot model denes

d-r Sime Arsenovski, profesor na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje

IGRAWETO VIDEOIGRI I AGRESIVNOTO ODNESUVAWE KON SOU^ENICITE KAJ SEDMOODDELENCITE

U^ENIKOT KAKO FAKTOR VO NASTAVATA

Marko Stefanovi}: Kreatologija, Rijeka 2003, str. 207 Isto

d-r Nexat Abazi, profesor na Pedago{kiot fakultet - Skopje

Boce Mitrevski, asistent vo Institutot za fizika, PMF - Skopje

MENAXERSKATA FUNKCIJA KONTROLIRAWE VO OSNOVNITE U^ILI[TA

m-r Violeta Milenkovska

Violeta Milenkovska, nastavnik vo OU Aco [opov - Skopje

Aleksandar Jovanovski Pogled, maslo 60h50 sm

VLIJANIETO NA ESTETSKOTO UREDUVAWE NA U^ILI[TETO VO GRADEWETO NA KULTURATA NA @IVEEWE

Petre Nanevski, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - Skopje

BERZA NA IDEI ZA IZVEDUVAWE NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Sne`ana Hristova, oddelenski nastavnik vo OU Kiril Pej~inovi} - Skopje

MODEL NA ORGANIZIRAWE NASTAVA VO PRIRODA

N.N N.N N.N

Nastavni programi I IV oddelenie, I i II del, Skopje, 1997 godina

OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE PO MATEMATIKA

Broj na poeni do 60 do 12 do 18 do 6 do 4 do 100

ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA TESTOT SPORED KARAKTERISTIKITE NA ZNAEWATA PO BIOLOGIJA

Vkupno pogre{ni odgovori

Vkupno pogre{ni odgovori

Vkupno pogre{ni odgovori

Vkupno pogre{ni odgovori

ZA DOPOLNITELNATA NASTAVA OD 10-TI DO 20-TI JUNI

Nikola Zoroski, sovetnik po oddelenska nastava vo penzija

Aleksandar Jovanovski Klovn, 60 h 50 sm

NOVI IZDANIJA OD OBLASTA NA GRA\ANSKOTO OBRAZOVANIE

2005 - SVETSKA GODINA NA FIZIKATA

ZA MODELITE NA SLEDEWE I STRU^NA PODDR[KA NA GRA\ANSKOTO OBRAZOVANIE VO HOLANDIJA

PRIKAZ NA ZBORNIKOT: 30 GODINI INSTITUT ZA PSIHOLOGIJA

You might also like