012 (2002) Socijalna Patologija (p.413)

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV Prof.
d-r NELKO STOJANOSKI
SOCIJALNA PATOLOGIJA
Avtori na tekstot:
- Zoran Sulejmanov (str. 15-22, 31-38, 41-285, 312-338 i 357-412) Vk: 350 stranici. - Nelko Stojanovski (str. 22-29, 38-40, 285-312 i 339-356) Vk: 54 stranici.
Skopje, 2002
RECENZENTI:
Prof. d-r Stefan Kostovski Prof. d-r Metodija Angeleski
Lektura:
Bo{ko Simjanoski
Odobreno so odluka na Nastavno-nau~niot sovet na filozofskiot fakultet vo Skopje od 5. 12. 2001 godina kako postojan univerzitetski u~ebnik
CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje 316.624 (497.17) (075.8) SULEJMANOV, Zoran, Socijalna patologija/ Zoran Sulejmanov, Nelko Stojanoski - Skopje: Jugoreklam, 2002. - 413 str. ; 24 sm fusnoti kon tekstot. - bibliografija: str. 397-413 ISBN 9989 - 52 - 032 - 1 Socijalna patologija - Makedonija - Postojan univerzitetski u~ebnik COBISS - ID 0
PREDGOVOR Ovoj u~ebnik e napi{an spored nastavnata programa za studentite od filozofskiot fakultet za koi so nastavnite planovi e predviden predmetot socijalna patologija i studiraat na Institutot za sociologija, socijalna rabota i socijalna patologija i psihologija. U~ebnikot e najmnogu prilagoden za didakti~kite potrebi na studentite od filozofskiot fakultet, no toj pokraj toa moè da im posluì i na studentite koi ja izbrale taa nasoka na studii od tret stepen ili toj predmet im e predavan so nastavnite planovi od tret stepen na nekoj drug fakultet. Tekstot e rezultat na zaedni~ki trud na dvajcata avtori, koi gi povrzuva dolgogodi{na sorabotka i nivnoto iskustvo kako predava~i na studii od vtor i tret stepen na Univerzietot "Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje i rezultatite od nivnata nau~na aktivnost i istraùvaweto na oddelnite sociopatolo{ki pojavi. Poznat e faktot deka socijalnata patologija e relativno mlada nau~na disciplina i zaradi toa pojavite {to se predmet na nejzinoto prou~uvawe ne se dovolno sledeni i istraùvani. Me|utoa, i pokraj nedovolnata literatura od ovaa oblast vo na{ata dràva, op{testvenoto i nau~noto interesirawe se zgolemuva so faktot {to sociopatolo{kite pojavi se vo zna~itelen porast kaj nas i vo svetot, a toa pretstavuva posebna op{etstvena opomena i predizvik da se dade odreden pridones vo rasvetluvaweto na nivnata etiologija . Vo u~ebni~kata literatura posvetena na socijalno patolo{kata problematika postojat golem broj razli~ni metodski pristapi vo elaboracijata na materijata. Nie se opredelivme na studentite da im ovozmoìme da se zapoznaat so razli~ni, a osobeno so sociolo{kite teorii za devijantnosta i da se obrabotat i razli~nite formi na devijantno odnesuvawe, pri {to vo trudot se zafateni najzna~ajnite. Na toj na~in smetavme deka izloùvaweto na socijalnata patologija vo eden kurs ima odredeni prednosti, pred se, vo toa {to e daden prikaz na teoretsko pojmovnata ramka za prou~uvawe na ovie pojavi i eksplikacija na sekoja oddelna pojava, iako vo ovoj u~ebnik se dadeni samo osnovnite soznanija za niv.
Avtorite se svesni deka ostanuvaat zna~itelen broj teoretski pra{awa na koi ne e daden soodveten odgovor, {to ja ote`nuva rabotata vrz sozdavaweto na osnovata za empirisko prou~uavwe na op{testveno devijantnite pojavi. Me|utoa, smetame deka na ovoj na~in, sepak davame odreden pridones za nivnoto idno pocelosno rasvetluvawe. Osven toa smetavme deka ovaa kniga }e popolni edna praznina koja postoe{e vo u~ebnikarskata literatura od ova podra~je na sovremenata sociologija, a osobeno prazninata koja postoi vo Republika Makedonija. Skopje, januari, 2002 Od avtorite
SODR@INA
_________________________________________________________________ I DEL POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

Glava I I. POIM NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
1. VOVEDNI ZABELE[KI ....................................................................... 15 2. ISTORISKI RAZVOJ NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA ........................................................................................... 22 3. POJAVA NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA KAKO NAUKA ........................................................................................... 27
Glava II PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITE NAUKI
1. PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA ........................... 31 2. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I DRUGITE NAUKI............... 37 2.1. Socijalnata patologija i op{tata sociologija ........................... 37 2.2. Odnosot na socijalnata patologija so pravnite nauki ............... 38 3.3. Socijalnata patologija i medicinata ............................................ 39 3.4. Socijalnata patologija i psihologijata ........................................ 39
Glava III METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
1. OSNOVNI KARAKTERISTIKI ........................................................ 41 2. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROUÛVAWETO NA INDIVIDUALNITE SLUÂI .................................................. 43 2.1. Metodi koi se primenuvaat vo ispituvaweto na individualnite slu~ai .................................................................. 43 2.2 Metodolo{ki postapki za prou~uvawe na devijantnoto povedenie kako individualna pojava ......................................... 46 3. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROUÛVAWE ....... NA DEVIJANTNOSTA KAKO MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA .................................................................... 50 4. STATISTI^KI METODI .................................................................... 62
II DEL TEORII ZA DEVIJANTNOSTA

Glava I BIOLO[KI TEORII
1. DEVIJANTNOSTA I TELESNATA KONSTITUCIJA ............. 69 2. TEORIJA ZA NASLEDUVAWE NA DEVIJANTNITE DISPOZICII ......................................................................................... 75 3. ENDOKRINOLO[KA TEORIJA ........................................................ 79 4. TEORIJA NA NENORMALNOSTA NA HROMOZOMITE......... 81 5. TEORIJA NA RASNATA PRIPADNOST........................................ 83
Glava II PSIHOLO[KI I PSIHOPATOLO[KI TEORII
1. PSIHOLO[KI TEORII...................................................................... 87 1.1. Teorija na neprilagodenosta ............................................................ 87 1.2. Teorija na inteligencijata ............................................................... 91 1.3. Psihoanaliti~ka teorija .................................................................. 94 1.4. Teorija na frustracijata................................................................. 101 1.5. Teorija na uslovuvaweto .................................................................. 108 2. PSIHOPATOLO[KI TEORII ....................................................... 109
Glava III SOCIOLO[KI TEORII
1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA ............................................................ 113 1.1.. Kultura ............................................................................................... 114 1.2. Zaednica............................................................................................... 115 1.3. Op{testvena dezorganizacija ........................................................ 117 1.4. Normi i vrednosti ............................................................................ 120 1.5. Sudir na vrednosti (Kulturen konflikt)................................... 123 1.6. Op{testvena kontrola ..................................................................... 124 1.7. Devijacija (devijantno povedenie) ................................................ 127 2. EKOLO[KA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA ......................... 131 3. TEORIJA NA OP[TESTVENATA DEZORGANIZACIJA........................................................................... 139 4. TEORIJA NA DIFERENCIJALNA ASOCIJACIJA I DIFERENCIJALNA IDENTIFIKACIJA ................................ 143 5. TEORIJA NA KULTURNIOT KONFLIKT I TEORIJA KULTURNIOT RASÊKOR................................................................. 148 6. TEORIJA NA ANOMIJA .................................................................... 152 6.1. Emil Dirkem ...................................................................................... 152 6.2. Robert Merton ................................................................................... 159
7. TEORIJA NA POTKULTURA I KONTRAKULTURA ................ 170 8. TEORIJA NA SOCIJALNIOT INTEAKCIONIZAM ........... 176 9. RADIKALNA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA (RADIKALNA KRIMINOLOGIJA) ............................................... 192
Glava IV TEORETSKI PRISTAP [TO SE KORISTI VO OVOJ UÊBNIK
1. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 201 2. EUDEMONISTI^KI PRISTAP ..................................................... 204 III DEL OBLICI NA DEVIJANTNOTO POVEDENIE
Glava I PROSTITUCIJA
1. POIM I PRIÎNI NA PROSTITUCIJATA ............................ 231 2. VIDOVI PROSTITUCIJA I KLASIFIKACIJA NA PROSTITUTKITE................................................................................. 233 3. KLIENTI.................................................................................................. 240 4. EKSPLOATACIJA NA PROSTITUTKITE................................. 241 5. POVRZANOST NA PROSTITUCIJATA SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE ..................................................... 242 6. OP[TESTVENA REAKCIJA ............................................................ 243
Glava II HAZARDNI IGRI
1. POIM I VIDOVI HAZARDNI IGRI ........................................... 249 2. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KOMAROT ................................................................................................. 257 3. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA IGRITE NA SRE]A............................................................................... 261 4. OBEM I PRIÎNI NA HAZARDNITE IGRI ............................ 266 5. POVRZANOST NA HAZARDNITE IGRI SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE ........................................................................................... 268 6. OP[TETSVENA REAKCIJA ............................................................ 280
Glava III SAMOUBISTVO I OBID ZA SAMOUBISTVO
1. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 285
2. POIM NA SAMOUBISTVOTO ........................................................ 288 3. KRATOK ISTORISKI OSVRT ZA SOCIJALNITE STAVOVI KON SAMOUBISTVOTO.............................................. 290 4. SAMOUBISTVOTO KAKO SOCIJALEN I SOCIOPATOLO[KI PROBLEM I NEKOI KARAKTERISTIKI NA SUICIDALNATA POPULACIJA ........................................................................................ 294 4.1. Polot i samoubistvata ..................................................................... 294 4.2. Vozrasta i samoubistvata ................................................................ 295 4.3. Nacionalnosta i samoubistvata .................................................... 296 4.4. Samoubistvata i bra~nata sostojba ............................................... 296 4.5. Samoubistvoto i obrazovnoto nivo .............................................. 297 4.6. Zanimaweto i samoubistvoto ......................................................... 297 4.7. Motivi na samoubistvoto ................................................................ 298 4.8. Godi{noto vreme i samoubistvoto ................................................ 298 4.9. Na~in na izvr{uvawe na samoubistvata ...................................... 299 5. TEORETSKI KONCEPCII ZA OBJASNUVAWE NA SAMOUBISTVOTO............................................................................... 299 5.1. Psiholo{ki i psihijatriski koncepti........................................ 300 5.2. Sociolo{ki koncepcii za samoubistvoto .................................. 302 a) Egosisti~no samoubistvo ............................................................ 306 b) Altruisti~ko samoubistvo ........................................................ 306 v) Anomi~no samoubistvo ................................................................ 307 5.3. Podocne`ni sociolo{ki teorii i osvrti vrz dirkemovata teorija za samoubistvata ......................................... 308 6. OBID ZA SAMOUBISTVO ................................................................ 312 7. POVRZANOST NA SAMOUBISTVATA SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJANTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE ........................................................................................... 314 8. OP[TESTVENA REAKCIJA ............................................................ 316
Glava IV ALKOHOLIZAM
1. POIM I PRIÎNI NA ALKOHOLIZMOT................................ 319 2. VIDOVI ALKOHOLIZAM I KLASIFIKACIJA NA ALKOHOLIÂRITE ............................................................................ 321 3. POVRZANOST NA ALKOHOLIZMOT SO DRUGITE OBLICI A DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE ........................................................................................... 323 6. OP[TESVENA REAKCIJA ............................................................... 326
10
Glava V NARKOMANIJA
1. POIM I PRIÎNI NA NARKOMANIJATA ............................. 327 2. VIDOVI NARKOMANIJA I KLASIFIKACIJA NA NARKOMANITE .................................................................................... 328 3. POVRZANOST NA NARKOMANIJATA SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJANTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE ..................................................... 334 4. OP[TESVENA REAKCIJA ............................................................... 337
Glava VI VAGABONDA@A
1. OP[TESTVENA PRIRODA I ZNAÊWE NA VAGABONDA@ATA .............................................................................. 339 2. POIM I DEFINICIJA NA VAGABONDA@ATA ................... 342 3. PRIÎNI NA VAGABONDA@ATA ............................................... 344 4. POJAVNI OBLICI I RASPROSTRANETOST.......................... 346
Glava VII HOMOSEKSUALNOST
1. OP[TESTVENOTO ZNAÊWE NA HOMOSEKSUALNOTO ODNESUVAWE ....................................................................................... 349 2. POIM NA HOMOSEKSUALIZMOT .............................................. 350 3. FENOMENOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA ................. 350 4. RAZLIKI POME\U HETEROSEKSUALNITE I HOMOSEKSUALNITE LICA .......................................................... 352 5. ETIOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA ............................... 353 6. OP[TESTVENITE KARAKTERISTIKI I STAVOVI ZA HOMOSEKSUALNOSTA ..................................................................... 355
Glava VIII KRIMINALITET I MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA
1. PRAVNO I SOCIOLO[KO DEFINIRAWE NA KRIMINALITETOT ............................................................................ 357 2. POIM I ZNAÊWE NA KRIMINALNATA FENOMENOLOGIJA ............................................................................ 362 3. KRIMINALNA ETIOLOGIJA......................................................... 364 4. ORGANIZIRAN KRIMINALITET ................................................ 375 5. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA ......................................... 385 5.1. Poim na maloletni~ka delinkvencija.......................................... 387 5.2. Starosni granici na maloletni~kata delinkvencija ............... 389 11
5.3. Etiologija na maloletni~kata delinkvencija ........................... 392 KORISTENA LITERATURA.............................................................. 397
12
I DEL POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA
13
14
GlavaI POIM NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA 1. VOVEDNI ZABELE[KI 1. ôvekot kako op{testveno su{testvo nu`no mora da ìvee vo op{testvena zaednica, a ne kako izolirana individua, zo{to samo tamu moè da ja obezvedi svojata egzistencija i da gi razvie svoite ~ove~ki potencijali. Me|utoa, ìveeweto vo zaednica so drugi lu|e ne moè da se odviva haoti~no, tuku op{testvoto za site individui vospostavuva odredeni pravila i obvrski, odnosno se postavuvaat odredeni ograni~uvawa i se predviduvaat i izvesni sankcii ako dojde do nivno prekr{uvawe. Vo organiziranoto ~ove~ko op{testvo postoi nepregledna niza od me|u~ove~ki odnosi, sostojbi i povedenija koi gi uslovuvaat i gi odreduvaat dvièwata i nastanite vo toa op{testvo. Nadvore{nite manifestacii na tie odnosi, sostojbi i povedenija, ako ne se sosema slu~ajni i isklu~itelni, se narekuvaat op{testveni pojavi, za razlika od prirodnite pojavi koi, isto taka, deluvaat vo pozitivna ili negativna smisla na dvièweto i nastanite vo op{testvoto (na primer, povolni vremenski priliki, vremenski nepogodi, zemjotresi i sl). Najgolemiot broj na op{testvenite pojavi se sostojat vo odredeni povedenija na pogolem broj lu|e koi se zna~ajni za op{testvenite dvièwa i nastani. Me|utoa, vo opredeleni op{tesveni sredini moàt da postojat i nekoi sostojbi koi ne moème da gi ozna~ime kako takvi (na primer, sostojba na zaostanata kultura, nepismenost i sl.). Vo krajna linija i toa se sostojbi kako rezultat na opredeleno povedenie na lu|eto. ôvekovite povedenija vo sovremenoto op{etstvo, organizirano vo dràva kako najvisok oblik na op{testvena organizacija, vo golema mera se determinirani so razni pravila na povedenie so koi se reguliraat odnosite me|u lu|eto. Koga takvite pravila ne bi postoele vo ~ovekovoto op{testvo bi vladeel celosen haos i dezorganizacija. Me|utoa, postoeweto na pravilata na povedenie vo organiziranoto op{testvo vo nikoj slu~aj ne zna~i deka niv sekoj poedinec i vo sekoj slu~aj gi po~ituva. Naprotiv, sekoga{ postojat poedinci koi tie pravila gi naru{uvaat, a toga{ takvoto naru{uvawe predizvikuva opredelena op{testvena reakcija naso~ena kon toa takvite naru{uvawa da bidat {to poretki. Za{to, naru{uvaweto na usvoenite pravila na povedenie gi popre~uva normalnite odnosi me|u lu|eto, im nanesuva 15
pogolema ili pomala {teta na intersite na drugite ~lenovi na op{testvoto, a so toa i na interesite na op{testvenata zaednica Naru{uvaweto na pravilata od strana na poedincite vo nivnata vkupnost se narekuvaat negativni op{testveni pojavi, za{to vodat kon naru{uvawa vo op{testveniot ìvot i razvoj, a ponekoga{ moàt i seriozno da go zagrozat natamo{noto napreduvawe, osobeno ako zemaat zamav i stanat mnogu intenzivni i masovni. Za takvite negativni op{tetveni pojavi vo naukata se upotrebuva izrazot socijalnopatolo{ki pojavi, a nau~nata disciplina koja se zanimava so niv socijalna patologija. Taa nau~na disciplina, vsu{nost, e odreden sektor na op{tata nauka za op{testvoto, t.e. na sociologijata. I pokraj silnite zalo`bi na sekoe op{testvo za nivno eliminirawe, svedoci sme deka vo sovremeni uslovi postojat niza takvi op{testveni zbidnuvawa koi go nosat predznakot socijalnopatolo{ki. Vo zavisnost od op{testvenite dvièwa i pomalku ili pove}e osmislenata i organizirana op{testvena reakcija protiv niv, tie se javuvaat so razli~en intenzitet i so promenliva struktura. So ogled na toa i posledicite koi gi proizveduvaat, kako i prirodata na op{testvenite vrednosti {to gi zagrozuvaat ili naru{uvaat, sociopatolo{kite pojavi imaat i razli~no op{testveno zna~ewe. Fakt e, me|utoa, deka me|u niv, kaj nas i vo svetot, denes glavno moàt da se pomestat: prostitucijata, pornografijata, oddavaweto na igri na sre}a i komar, alkoholizmot, zloupotrebata na droga, vandalizmot, bezdelni~eweto, skitni~eweto, pita~eweto, homoseksualizamot, nehumanite odnosi sprema nemo}nite i vulnerabilni li~nosti, nacionalnata, verskata ili rasna netrpelivost i sl.. 2. Vo op{testvoto postojat negativni pojavi koi se razlikuvaat spored nivoto i stepenot na zagrozuvawe na op{testvenite normi, op{testvenite dobra i vrednosti. Socipopatolo{kite pojavi koi pretstavuvaat najteòk oblik na devijacija gi narekuvame krimainalni pojavi. Dràvata so cel da gi za{titi svoite osnovni op{testveni dobra, vrednosti, odnosi i interesi i zaradi ostvaruvawe na opredeleni op{testveni celi, donesuva pravni pravila ili pravni normi so koi na gra|anite im se zabranuvaat ili odreduvaat (nareduvaat) opredeleni povedenija. Povedenieto na gra|anite so koe se naru{uva zabranata, za{to tie go pravat toa {to ne smeat da go pravat, se sodràni vo prohibitivnite normi, a povedenieto so koe se naru{uva zapovedta, za{to tie ne go pravat toa {to se dol`ni da go pravat, se sodràni vo imperativnite normi koi se pomesteni vo krivi~ni zakoni. Takvite povedenija ne se vo soglasnost so krivi~noto zakonodavstvo i poradi toa se protivpravni. Na takvte protivpravni povedenija op{testvoto reagira so krivi~i sankcii. So takvite negativni op{tetveni pojavi za koi se upotrebuva izrazot kriminalni pojavi, nau~no se zanimavaat krivi~nopravnite disciplini, no od aspekt na nivnata masovnost posebno mesto zazema 16
kriminologijata. I taa nau~na disciplina, vo prv red, pretstavuva

odreden sektor na sociologijata. 3. Trgnuvaj}i od sogleduvaweto na op{testvenata opasnost i {tetnost na navedenite pojavi, sosema razbirlivo e i pojavata na nau~niot interes za nivnoto pomestuvawe vo odreden sistem koj od svoja strana, po nivnoto celosno soznavawe, moè da dade brojni odgovori za nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. Vrz osnova na nau~nite oblasti vo koi se pomestuva interesot za oddelnite sociopatolo{ki pojavi i nivnoto interpretirawe se razvija slednive nau~noteoretski orientacii: 10 sociomedicinska, 20 sociopsihijatriska, 30 sociolo{ka i 40 integrativna orientacija. 10 Za sociomedicinskata orientacija e karakteristi~no deka vo nejzini ramki za prvpat se pojavi i na sistematski na~in zapo~na da se razviva socijalnata patologija. Toa pokonkretno se slu~i vo socijalnata medicina vo ~ii ramki moàt da se izdvojat Francuzinot @il Geren (Jules Gueren, 1848) i Germanecot Albert Grotjan (Albert Grotjahn, 1911). Spored Geren, socijalnata medicina pretstavuva organizirana celina koja treba da gi izu~uva odnosite me|u bolestite i op{testvoto. Pritoa socijalnata medicina treba da se podeli na: socijalna filozofija, socijalna patologija, socijalna higiena i socijalna terapija. Vo ramkite na socijalnite bolesti pak, toj gi pomestuva i bolestite vo prenosna smisla na ovoj poim, odnosno moralnite bolesti kako {to se: siroma{tvoto, nevrabotenosta, abortusot, prostitucijata, kriminalitetot i samoubistvata. Vo literaturata se smeta deka polovina vek podocna se pojavi i prvata kniga pod naslov "Socijalna patologija" koja vo osnova e povrzana so predmetot na socijalnata medicina. Vo taa kniga, Grotjan gi dal osnovnite principi za istraùvawe na socijalnite bolesti spored prevencijata, spored formata, spored pri~inosta, spored vlijanieto na op{testvoto, spored socijalnite mo`nosti za lekuvawe i spored socijalnite mo`nosti za prevencija.1 20 Sociopsihijatriskata orientacija proizleze od natamo{niot razvoj na op{testvenite nauki vo ~ii ramki se ~uvstvuva{e silno vlijanie na psihologijata i psihopatologijata i nivniot odraz vrz empiriskoto sociolo{ko objasnuvawe na negativnite op{testveni pojavi. Takvite nastojuvawa na planot na socijalnata patologija zapo~na so psihijatriskite u~ewa na Eskirol za mentalnite rastrojstva na poedincite i stavot za nivnata prioritena op{testvena uslovenost i podocne`nite nastojuvawa najgolemot broj od op{etstvenite pojavi da se objasnuvaat so posredstvo na psihoanaliti~koto u~ewe na Frojd. 30 Sociolo{kata orientacija vo socijalnata patologija se povrzuva so vremenskiot period od poslednata ~etvrtina na XIX vek i poJakovljevi}, V. Uvod u socijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd , 1971, str. 10-11.
1
17
javata na teoretskite stavovi na Emil Dirkem vo Evropa, odnosno na ârls Horton Kuli vo SAD. Stanuva zbor za osnovni teoretski i metodolo{ki za~etoci koi vo prvata polovina na XX vek dovedoa vo nejzini ramki da dojdat do izraz tri osnovni nasoki: 10 teoriite na devijantno odnesuvawe, 20 teorijata na op{testvenata dezorganizacija i 30 teorijata na socijalnite problemi. a) Za teoriite na devijantnosta e zna~aen stavot deka socijalnata patologija e nauka za devijantnite povedenija. Pritoa, spored pretstavnicite na ovie teorii, devijantni povedenija se onie oblici na ~ovekovo povedenie (aktivnosti) koi otstapuvaat od op{etstvenite normi nezavisno od toa dali takvoto otstapuvawe predizvikuva dezorganizirawe na nekoi op{testveni aktivnosti ili nema sli~ni posledici.2 Ili poinaku, devijantni se onie povedenija na lu|eto {to vo zna~itelna mera otstapuvaat od op{testvenite normi na edna zaednica i predizvikuvaat op{testvena reakcija na neodobruvawe. Pokraj ovie okolnosti, na na~inot i intezitetot na op{testvenoto reagirawe vlijae i na~inot i zna~eweto koe vo dadenata op{testvena zaednica mu se pridava na normata koja e naru{ena.3 Fakt, e me|utoa, deka so ogled na svojata sodrìna devijantnoto povedenie ne sekoga{ e samo asocijalno (sociopatolo{ko) ili antisocijalno (kriminalno) povedenie, odnosno pojava koja e vo sprotivnost so normite i vrednostite na konkretnoto globalno op{testvo, odnosno na oddelnite op{testveni grupi. Devijantnoto povedenie moè da se pojavi i kako neutralno (konformisti~ko) pa duri i kako pozitnivno (prosocijalno) povedenie, {to zavisi i moè da se oceni spored otsustvototo na op{testvenata rakcija na negovotot projavuvawe. So drugi zaborovi, za negativno devijantno povedenie stanuva zbor samo toga{ koga e vo pra{awe povedenie koe najgolemiot broj lu|e go otfrlaat ili barem ne go prifa}aat. Koga op{testvoto e ramnodu{no na odredeno povedenie {to otstapuva od op{testvenite normi i vrednosti, devijacijata e neutralna - konformna devijacija, a koga op{testvoto e blagonaklono kon opredeleno povedenie, stanuva zbor za pozitivna devijacija. Pritoa e zna~ajno da se istakne deka predmet na interes na socijalnata patologija, spored nekoi avtori, se isklu~ivo negativnite povedenija i toa samo onie devijacii {to se narekuvaat asocijalni, odnosno onie devijacii koi ne pretstavuvaat krivi~no delo (antisocijalni povedenija). Nie smetame deka krimina\uri}, M. Devijantno pona{anje i dru{tvena struktura, Sociologija, Beograd, 1961/3-4, str. 100. Pritoa treba da se znae deka vo teorijata so sinonimno zna~ewe moàt da se sretnat i drugi nazivi na poimot devijantno povedenie kako na primer: sociopatska devijacija (Lemert), op{testveno negativna pojava, sociopatija (Jakovqevi}) itn. 3 [padijer-\ini}, J. Socijalna patologija, sociologija devijantnosti, Zavod za ud`beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1988, str. 11.
2
18
lot pretstavuva najteòk oblik na op{testvena devijacija i iako e predmet na posebna nauka - kriminologija4 toj e predmet na interesirawe i na socijalnata patologija. Edno od obele`jata na negativnata devijacija e i nejzinata vidlivost. Vidlivosta na edno devijantno povedenie zavisi od vidot na devijacijata, op{testvenata situacija vo koja se javuva devijacijata i od op{testvenite karakteristiki na devijantot. Taka, na primer, sitnata kra`ba {to ja izvr{il nekoj siroma{en Crnec na jugot od SAD predizvikuva nesrazmerno ostra op{testvena reakcija.5 Zna~aen element na devijaciite e i op{testvenata reakcijata {to ja predizvikuvaat. Op{testvenata reakcija na devijaciite gi opfa}a site formi i na~ini na koi poedincite, grupite ili oganiziranoto op{testvo go izrazuvaat svoeto neodobruvawe sprema poedinecot (ili grupata) koj prekr{il nekoja op{testvena norma. Su{tinskata smisla na op{testvenoto reagirawe e vo prisiluvaweto (prisilbata) na poedinecot koj, so svoeto povedenie, ja naru{il normata, da gi po~ituva op{testvenite vrednosti i normi. Op{testvenoto reagirawe sekoga{ se sostoi vo primena na nekoja sankcija. Na ovoj na~in definiran, poimot na op{testvenata reakcija opfa}a razli~ni formi na ~ove~ki aktivnosti koi se narekuvaat socijalna kontrola.6 Taa socijalnata kontrola, kako {to }e vidime podocna, moè da bide neformalna i formalna.
4
Pristapot kon socijalnata patologija koj go izostavuva kriminalitetot i maloletni~kata delinkvencija, najdlabokite i najostri àri{ta na op{testvenite sudiri izgleda isto kako koga lekarite hirurzi bi gi izostavile i bi prestanale da se zanimavaat so te{kite frakturi na ekstremitetite i krvarewata, a svojata prakti~na ve{tina, dejnost i istraùvawe bi gi naso~ile kon lekuvawe na polesni grebnatinki i estetsko doteruvawe na bolnite... Ispu{taweto na kriminalitetot od socijalnata patologija ne treba da se prifati ni toga{ koga se opravduva so povikuvawe na kriminologijata kako posebna oblast na naukata i nau~nite istraùvawa, za{to kriminologijata koja ne se sveduva na tradicionalniot dogmatski pozitivno-praven metod ili metrod na opravduvawe ili komentirawe na pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo ne e ni{to drugo tuku specijalna sociolo{ka disciplina ili oblast na istraùvawe koja ima svoe mesto vo ramkite na socijalanta patologija kako po{iroka, poseopfatna nauka koja vo princip bi morala da se stremi kon poseopfaten pristap kon site vidovi na op{testvenite rastrojstva, op{testvenata stagnacija i op{testveno nazaduvawe, kako i kon op{testveno uslovenite rastrojstva, stagnacijata i nazaduvawe na li~nosta i op{testvenite grupi." Radovanovi}, M. Sociologija i socijalna patologija, Sociologija, Beograd, 1974-3-4, str. 374. 5 [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 74 6 [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 75.
19
Vo teorijata postojat golemi razliki i vo sfa}aweto na devijantnite pojavi vo zavisnost od toa dali tie se ocenuvaat vo ramkite na eden konkreten op{testven i normativen sistem vo sporedba so pove}e drugi sistemi vo odreden moment. Pri vrednuvaweto na devijaciite moè da se javat drasti~ni razliki i vo ramkite na eden ist op{testven sistem vo podolg vremenski period. Takvite razliki vo vrednuvaweto moè da poteknuvaat od razli~ni grupi na naselenieto ili od strana na samite devijanti. Razlikite moàt da postojat i so ogled na oddelni obele`ja na navedenite grupi kako {to se pol, vozrast, poteklo od urbana ili ruralna sredina i osobeno od op{etstvenata polo`ba na percipientot. Taka, na primer, sosema razli~en e stavot kon upotrebata na alkohol vo isto~nite vo odnos na zapadnite delovi od na{ata zemja. b) Pojavata na teorijata na op{tetvenata dezorganizacija e povrzana so pojavata i razvojot na funkcionalisti~kata sociologija i stavot deka predmet na socijalnata patologija treba da bidat disfunkcionalnite pojavi i procesi vo op{testvenata struktura, nare~eni pojavi na op{testvenata dezorganizacija. Poimot op{testvena dezorganizacija, vsu{nost, se odnesuva na izvesni trajni ili povremeni situacii koi nastanuvaat koga edna op{testvena grupa, zaednica ili organizacija }e prestane da gi vr{i funkciite poradi koi e vostanovena, ili koga op{testveniot sistem vo celost prestane da bide efikasen.7 Vo osnova se trgnuva od stavot deka op{testvenata dezorganizacija e emanacija na zna~itelnite promeni (naru{uvawa) koi nastanuvaat vo ramnoteàta na silite, {to kako usoglaseni procesi, gi obedinuvale razli~nite elementi na op{testvenata struktura vo eden funkcionalen sistem. Glavnite pretstavnici na ovaa teoretska nasoka se amerikanskite sociolozi i kriminolozi: Mejbl Eliot (Majbl Elliot), F. E. Meril (F. E. Merille), M. Mourer (M. Mourer) i F. Faris (R. Faris). v) Teorijata na socijalnite problemi se obiduva so nekoi kvalitativni izmeni da gi obedini pozitivnite aspekti na prethodno izloènite dve sociolo{ki teorii. Nejzina edinstvena cel e da se nadmine podvoenosta me|u op{testvenite devijacii i op{testvenite dezorganizacii kako osnova za potvrduvawe na osnovniot strukturalno funkcionalen model na amerikanskata sociologija. Teorijata na socijalnite problemi e zna~aen obid naso~en kon toa socijalnata patologija da se postavi vrz edinstvena teoretska osnova naso~ena kon razgleduvawe na posledicite na devijantnite povedenija i socijalnite dezorganizacii. Me|u avtorite koi ze zalagaa za takviot edinstven
\uri}, M. op. cit. str. 100
20
pristap treba da se izdvojat: R. K. Merton (Robert K. Merton)8 i R. A. Nizbet (Robert A. Nisbet).9 Spored niv socijalnite problemi se sostojbi koi 1. vlijaat vrz zna~itelen broj lu|e kako nepoèlni pojavi, 2. {to lu|eto so ogled na nivnata rasprostranetost gi smetaat za izvor na te{kotii i nezadovolstva i 3. koi moàt da se spre~at ili nivnoto dejstvo moè da se ublaì so organizirana op{etstvena akcija {to e potrebno da se menuvaat so organizirana op{etstvena akcija. Spored toa sekoj socijalen problem se sostoi od edna objektivna op{testvena sostojba i subjektivnata definicija na taa sostojba kako problem za koj treba da se najde soodvetno re{enie. Fakt e me|utoa deka site socijalni devijacii ne se socijalni problemi, kako i toa deka postojat socijalni problemi so koi se opfa}aat niza pojavi koi voop{to ne pretstavuvaat op{testveni devijacii (nevrabotenosta na primer).10 Od tie pri~ini, kako i ottamu {to samo op{testvenite devijacii pretstavuvaat volevo i celno naso~eno deluvawe na poedincite, na{ stav e deka op{testvenite dezorganizacii i socijalnite problemi ne treba da pretstavuvaat osnoven predmet na socijalnata patologija, {to od druga strana ne zna~i deka socijalnata patologija za niv voop{to ne treba da se interesira. Naprotiv, nivnoto poznavawe e neophodno kako zna~aen kriterium za celosno spoznavawe na op{testvenite devijacii. Inaku spored Merton i Nizbet, me|u devijantnite povedenija treba da se pomestat slednive sociopatolo{ki pojavi: kriminalot, alkoholizmot, mentalnite rastrojstva, narkomanijata, samoubistvata i prostitucijata, a vo ramkite na socijalnata dezorganizacija slednive pojavi: svetskata populaciona kriza, rasnite i eti~kite odnosi, semejnata dezorganizacija, dezorganizaciite na podra~ejto na trudot, dezorganizacijata na voenite ustanovi, komunalnata dezorganizacija, dezorganizacijata vo soobra}ajot i transportot i so niv povrzanite problemina golemite gradovi, kako i katastrofite od koj i da e vid. Sored ovaa definicija na socijalnite problemi, devijantnoto povedenie i op{testvenata dezorganizacija ne mora sekoga{ da pretstavuvaat socijalni problemi. Razli~nite oblici na devijantni povedenija i op{testvena dezorganizacija stanuvaat socijalni problemi koga zna~itelno se rasprostraneti i vlijaat vrz ìvotot na pogolem
Socijalniot problem Merton go definira kako "zna~ajen ras~ekor me|u op{testvenite standardi za toa kakva treba da bide op{testvenata stvarnost i samata taa stvarnost." Ibid. str. 21 9 Spored Nizbet, socijalnite problemi se "dezorganizacii ili devijacii vo socijalnoto povedenie vo koi u~estvuvaat golem broj lu|e i koi predizvikuvaat seriozna zagriènost na ~lenovite na op{testvoto vo koe doa|a do vakvi skr{nuvawa." Ibid. str. 21. 10 Vidi: Ibid, str. 22
8
21
broj na lu|e, i koga lu|eto gi ocenuvaat kako problemi i se gotovni da prezemat akcii za nivno re{avawe.11 40 Poslednata orientacija pretstavuva obid za povrzuvawe na site prethodno navedeni pristapi vo socijalnata patologija vo eden koherenten sistem i ottamu se narekuva integrativna orientacija. Nejzinata pojdovna postavka e deka socijalnata patologija treba da gi obedini bilogisti~kite, psihologisti~kite i sociologisti~kite koreni koi go naso~uvaat razvojot na predmetnite granki na socijalnata patologija.12 2. ISTORISKI RAZVOJ NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA Odredeni formi na devijantno odnesuvawe ili sociopatolo{ki pojavi kako socijalni problemi bile prisutni vo celokupnata istorija na ~ovekovoto op{testvo.13 Op{testvoto kako organizirana zaednica na lu|e sekoga{ vospostavuva odredeni normi i vrednosti, ~ie po~ituvawe e neophodno taa zaednica da se odrì. Zatoa toa spontano ili organizirano reagira na pojavite koi go popre~uvaat normalniot individualen i op{testven razvoj, nastojuvaj}i ako e mo`no da gi eliminira ili barem kontrolira takvite nepoèlni odnesuvawa. Na nastanokot na socijalnata patologija, sli~no kako i na nekoi drugi nauki, na primer sociologijata, pred taa da se pojavi kako oddelna i samostojna nauka i prethodat izvesni fragmentarni znaewa vo razni oblasti od ~ovekovoto interesirawe za op{testvenite pojavi. Taka u{te od antikata so niv }e se zanimavaat oddelni filozofi, istori~ari, a podocna tie }e bidat predmet na prou~uvawe na politi~kite nauki, ekonomijata, socijalnata medicina, psihologijata, psihijatrijata i drugi, nastojuvaj}i sekoja da gi objasni vo ramkite na svojot disciplinaren aspekt. Kako {to istaknavme, op{testvenata misla odamna sogledala i se zanimavala so odredeni pojavi koi deneska gi definirame kako devijantni ili sociopatolo{ki. Takvite pojavi go privlekuvale nau~niot interes kako od aspekt da se otkrie nivnata priroda, isto taka, da se sogleda ra{irenosta, rasprostranetosta me|u naselenieto, kako i op{testvenata reakcija so prinuda (sankcii) ili na drug na~in da se ovozmoì nivno eliminirawe ili reducirawe. Sekako vo periodot do konstituiraweto na socijalnata patologija }e dominiraat raspravi za kriminalitetot kako najteòk oblik na op{testvena devijacija, no se obrabotuvale i problemite so samoubistvata, prostitucijata, {tetno[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 12. Vidi: Jakovljevi}, V. Integracioni pristup u socijalnoj patologiji, Sociologija, Beograd, 1963/3-4 i negoviot trud Uvod u socijalnu patologiju, str. 30-57. 13 Spadijer Dzinic J. op. cit. str. 16.
12 11
22
to vlijanie na razli~nite narkoti~ni pija~ki i drugi negativni pojavi {to bile nepoèlni za toga{nite op{testva. Vo anti~ko vreme posebno bi go istaknale pridonesot na golemite umovi Sokrat, Platon i Aristotel. Sokrat posebno se zanimaval so maloletni~koto prestapni{tvo, a Platon i Aristotel osobeno se interesirale za karakterot na zlostorot i problemot na kaznata i za prirodata na samoubistvoto i za stavot na op{testvoto kon niv. Platon smetal deka na genezata na zlostorot vlijaat dve grupi faktori: vnatre{ni, psiholo{ki i nadvore{ni ili fiziolo{ki. Toj smeta deka zlostorot najprvo nastanuva pod vlijanie na bolnata du{a, nastanata pod vlijanie na strastite, odnosno kako posledica na psihi~kiot nered koj{to e karakteristi~en za izvr{itelite na zlostori i na nadvore{ni faktori, kako {to e odredena telesna ili biolo{ka degeneracija. Platon smetal deka ima lica koi{to moàt da se popravat i zlostornici koi ne moàt da se popravat, zo{to se ra|aat takvi, pa se sprotivstavuvaat i na najte{kite kazni i zakani. So kaznite se popravaat zlostornicite i se spre~uva vr{eweto na drugi zlostori .Za nepopravlivite predlagal smrtna kazna kako edinstveno re{enie za osloboduvawe od zloto koe izvira od telesnata konstitucija.14 Drugiot golem anti~ki mislitel Aristotel smetal deka zlostornicite se re{avaat za takva aktivnost pod vlijanie na zlotorni~ki naviki i motivi ili od beda. Toj go iskaàl sfa}aweto koe podocna }e bide dosta zna~ajno, a toa e deka pri~inite za kriminalot moàt da se baraat vo op{testvenoto ureduvawe i ukaùval deka siroma{tvoto ili bogatstvoto moàt da bidat uslovi koi vodat kon delinkventna aktivnost. Kriminalcite se neprijateli na op{testvoto i toa treba od niv da se osloboduva ili da gi lekuva. Nepopravlivite delinkventi treba ili da se uni{tat ili da se proteraat od op{testvoto. Vo soglasnost so takviot stav toj insistiral i na upotreba na fizi~ka sila na ist na~in na koj se tepa nepokornoto ìvotno pod jarem. Pokraj toa {to rasprava za kriminalot, kaj nego se sretnuvaat stavovi za samoubistvoto, prostitucijata, siroma{tijata i za narkoti~nite pijaloci. Vo sredniot vek devijantnite pojavi se tretiraat vo soglasnost so op{tite karakteristiki na toga{noto op{testvo, smetaj}i gi takvite odnesuvawa za grev sprema bo`jite zapovedi so koi se povreduva ve~niot bo`ji red. Toga{ se smetalo deka zloto moè da se iskupi samo so zlo, koe }e se vr{i vo interes na poedincite i na op{testvoto. Avgustin smetal deka zlostorot e grev so koj se naru{uva od boga vospostaveniot red. Celta na kaznata e stradawe koe mora da predizvika kaewe. Zaradi toa se protivi na smrtnata kazna, za{to taa mu onevozmoùva na osudenoto lice da se pomiri so boga i taka da se popravi.
14
Milutinovic M. Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1972,
str. 71.
23
Za razlika od nego pak Akvinski smetal deka zloto nema karakter na povreda na bo`jiot red, tuku na zemskiot, odnosno se povreduvaat op{to~ove~ki dobra. So kaznata se vospostavuva povtorno op{testveniot mir i taa e sredstvo za lekuvawe na storitelite na krivi~ni dela. So renesansata zapo~nuva period na rascut na soznanija od site oblasti od ìvotot i vo tie ramki }e zapo~ne razgleduvawe na nekoi devijantni pojavi, kako {to se alkohilozmot, narkomanijata, prostitucijata, kriminalot i sli~no i se nastojuvalo da se sogledaat pri~inite koi doveduvaat do niv. Osven toa, se baralo prezemawe na odredena medicinska, zdravstvena politika, podobruvawe na uslovite za ìvot i za rabota, smetaj}i deka tie se faktori za {irewe na vakvite negativni pojavi. Pred da se pojavi socijalnata patologija i pred da se pojavat razli~ni teorii za objasnuvawe na prirodata na sociopatolo{kite pojavi }e im predhodat dosta interesni sfa}awa. Ednite devijaciite }e gi prou~uvaat kako op{testveni pojavi i deka tie se posledica na op{testvenite uslovi. Drugite vnimanieto }e go naso~at kon devijantnata li~nost kako poseben tip na li~nost, so posebni osobini. Za prvite devijaciite moàt da se eliminiraat so op{testveni reformi. Takvi stavovi se razvivaat vo Francija i se poznati kako Lionska {kola. Taka Leturno pi{uva{e deka rodeniot ( Lombrozov) zlostornik bi bil isklu~itelno redok dokolku op{testvoto ne bi go sozdavalo, dodeka Prins pi{uva{e deka kriminalitetot izvira od samata priroda na ~ove{tvoto kako takvo. Vtoriot, biopsiholo{kiot pristap, kade {to se smeta deka devijantot e li~nost so posebni osobini, eliminiraweto na devijaciite e mo`no so resocijalizacija kaj poblagite formi, dodeka kaj pote{kite so fizi~ka eliminacija. Navistina tie najmnogu se zanimavale so kriminalitetot kako najteòk oblik na devijantno odnesuvawe i za nego ima najmnogu teorii. No po analogija mnogu od toa {to e kaàno za kriminalitetot moè da se kaè i za drugite vidovi devijacii. Starite krivi~ni zakoni mnogu devijantni odnesuvawa koi denes se depenalizirani, kako na primer, pita~ewe, homoseksualizam i sli~no, bile kaznuvani kako krivi~ni dela, a nau~nicite vo ramkite na kriminologijata prou~uvale pojavi kako {to se alkoholizam, prostitucija i sli~no, a koi denes se predmet na sociologijata na devijantnosta ili socijalnata patologija. Za socijalnata patologija od osobeno zna~ewe e pojavata na demografskata i op{testvenata statistika vo devetnaesettiot vek, a interes za niv postoel vo site evropski zemji. Me|u avtorite koi zasluùvaat posebno vnimanie se Andre Mi{el Geri i Adolf Ketle. Geri go analiziral vlijanieto na polot, vozrasta, obrazovanieto, zanimaweto i sli~no na vr{eweto na krivi~ni dela. Pokraj toa se interesiral i za geografskata rasprostranetost na kriminalot na koj mu prio|al i od aspekt na motivite za vr{ewe krivi~ni dela. Toj utvrdil deka najmnogu imotni krivi~ni dela ima vo najbogatite provincii od 24
Francija, objasnuvaj}i go toa so neednakvata raspredelba na bogatstvoto, golemoto bogatstvo bilo prosledeno so golema beda. Belgijanecot Ketle se smeta za osnova~ na prvata kriminalna sociologija i kriminalna statistika. Toj svoite istraùvawa gi vr{el vo Francija me|u 1826 i 1831 godina, i novata disciplina {to }e se zanimava so ovie problemi ja narekuva moralna statistika Ketle }e gi opredeli i nejzinite celi. Taa vrz osnova ima zada~a statistikata da gi otkrie zakonitostite i karakteristikite na razli~ni op{testveni pojavi: brakovi, samoubistva, siroma{tija, kriminalitet i sli~no. Nivnite istraùvawa navistina pokaàa deka mnogu pojavi podleàt na opredeleni zakonitosti, za {to kako potvrda im sluèla iznenaduva~kata pravilnost so koja se pojavuvale. Taka, na primer, se pokaàlo deka vkupniot broj krivi~ni dela vo oddelni zemji od godina vo godina e ist ili nezna~itelno se menuva. Toa im go potvrdilo uveruvaweto deka kriminalitetot e op{testvena pojava, za{to koga bi zavisel samo od impulsite na poedinci, bi moral zna~ajno da varira. Ketle toa otkritie go izrazil na sledniot na~in: Postoi eden danok koj {to ~ovekot go pla}a so pogolema revnost otkolku onoj {to i go dolì na prirodata ili na op{testvenata blagajna - toa e danokot {to mu se pla}a na zlostorot. Ta`na sudbina na ~ove~kiot rod. Odnapred moème da nabroime kolku lu|e }e gi natopat racete so krv na svoite bliski, kolku }e ima falsifikati, kolku truja~i, isto kako {to odnapred moème da gi predvidime brojkite na ra|awa ili smrt.15 Prvite moralni statisti~ari so mnogu fantazija i preciznost go ispituvale vlijanieto na razni prirodni, demografski i op{testveni faktori na kriminalitetot. Tie izrabotuvale i karti na koi se gledale razlikite na za~estenosta na kriminalitetot vo oddelni zemji i regioni. Kartite pokaùvale odredeni pravilnosti. Taka, na primer, krivi~ni dela protiv imotot po~esto se pojavuvale vo severnite, a protiv lica vo ju`nite regioni. Od tie pobudi Ketle formuliral termi~ki zakon na delinkvencijata, spored koj klimata ja odreduva prirodata na kriminalot vo sekoja zemja. Vo po~etokot se smetalo deka vakviot naod moè da se objasni so razlikite vo temperamentot me|u studenite severwaci i strastnite ju`waci. No podocna doa|a do soznanie deka razlikite moàt da im se pripi{at na op{testvenite faktori: religijata, demografskata struktura i stepenot na ekonomskiot razvoj. Denes se smeta deka vakvite istraùvawa se prethodnica na modernite ekolo{ki teorii. Od faktorite koi se doveduvani vo vrska so kriminalitetot najmnogu se istraùvalo deluvaweto na ekonomskite faktori. Tezata za kriminalot kako posledica na bedata i nema{tijata e mnogu bliska do zdraviot razum. Ovie avtori se obidele toa da go potvrdat po naJankovic I. i Pesic V. Drustvene Devijacije (kritika socijalne patologije), VSSR, Beograd, 1981, str. 34.
15
25
u~en pat. Taka tie istraùvale kolkav e obemot na kra`bi vo rodni i nerodni godini, kakov e ekonomskiot status na kriminalcite, go sporeduvale obemot na kriminalitetot vo bogati i siroma{ni regioni i sli~no. Najomilen metod im bil da gi sporeduvaat cenite na ìtoto i brojot na krivi~ni dela vo odredeni periodi. Taka se pokaàlo deka visokite ceni na namirnicite vodat kon porast na kriminalot, osobeno imotniot, a namaluvawe na kriminalot protiv licata. Site istraùvawa na kriminalot i na drugite devijantni pojavi se pokaàlo deka imaat op{testveni pri~ini, a ne smetale deka treba da se prou~uva li~nosta na devijantot. Toj spored niv e `rtva na op{testvenite okolnosti. Pokraj vakvata nasoka za socijalnata patologija zna~ajni se i istraùvawata i teoriite od devetnaesettiot vek koi akcentot go stavaa na devijantot. Vo taa nasoka osobeno se zna~ajni izu~uvawata na devijantnoto odnesuvawe vo ramkite na kriminalnata antropologija. Tamu se pravea napori devijantite da se prou~uvaat so strogo nau~ni pozitivni metodi po primerot na prirodnite nauki. Osnova~ na kriminalnata antropologija e italijanskiot lekar, psihijatar, antropolog i psiholog êzare Lombrozo, koj ja napi{al prvata antropolo{ka studija za zlostorot. Toj razvil teorija za kriminalitetot vrz osnova na vospostavuvawe odnos me|u delinkvencijata i anatomskite osobini na delinkventot. Lombrozo kako lekar antropolog i profesor po sudska medicina vo Pavija i Torino, vr{el mnogubrojni antropometriski merewa, {to go dovelo do idejata deka prestapnikot e roden atavisti~ki tip, koj poradi svoite konstitucionalni svojstva e predodreden za zlostorstvo. Na takov zaklu~ok do{ol otkako konstatiral deka atavisti~kite crti se mnogu ~esti me|u delinkventite. Kako indikatori na atavizmot toj gi nabrojuva: tetovirawe, nizok rast, crveno oboeni nokti, ispaknata vilica, visoka i {ilesta glava, nenormalno golema i nenormalno mala glava, golemi u{i, visoko ~elo, gusti ve|i, vdlabnati o~i, nepravilen nos, asimetri~nost na ~erepot i teloto i drugi degenerativni crti.16 Da pripadne na ovoj tip na zlostornik toj treba da ima barem pet anomalii. Vo svoeto delo "ôvek zlostornik," Lombrozo gi istaknal site karakteristiki na rodeniot zlostornik, zaklu~uvaj}i deka toj e degenerik, sli~en na primitiven ~ovek, toj e ne~uvstvitelen i dokrajnost svirep, mrzliv, so preterana qubov kon jadeweto itn. Toj vsu{nost ne e ~ovek tuku su{testvo koe se nao|a pod ~ove~koto nivo. Pokraj rodeniot zlostornik toj istaknuva u{te ~etiri tipa na zlostornici: du{evno bolni zlostornici, zlostornici od navika, zlostornici od strast i slu~ajni zlostornici, {to zna~i deka podocna Lombrozo, pod vlijanie na kritikata i rezultatite od drugi istraùvawa, gi modifikuval svoite stavovi.
16
Milutinovic, M. op. cit. str. 76.
26
Ekstremnite Lombrozovi idei se napu{teni relativno brzo i postoeweto na rodeni zlostornici be{e neprifatlivo, iako u{te dolgo namesto na atavizmot, kriminalot }e se objasnuva so degeneracija, nasleduvawe, moralno ludilo i sli~no. Toa {to vo teorijata za devijantnoto odnesuvawe ostana od ovaa {kola e ispituvaweto na li~nosta na devijantot i negovoto sporeduvawe so drugite lica koi ne se devijanti. 3. POJAVA NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA KAKO NAUKA Socijalnata patologija po~nuva da se konstituira kako oddelna nauka kon sredinata na devetnaesettiot vek, za vo sredinata na dvaesetiot da doìvee polna afirmacija kako nau~na disciplina i kako nastaven predmet. Pokraj akumuliraweto na nau~ni soznanija za devijantnite pojavi, koi bea rezultat na brziot razvoj na humanitarnite nauki, za pojavuvaweto na socijalnata patologija pridonesuvaat i odredeni op{testveno-ekonomski nastani, koi vlijaeja na sli~en na~in kako na pojavata na op{tata sociologija. Toa, pred se, se odnesuva na serioznite op{testveno-ekonomski problemi i krizi so koi }e se sudruva op{testvoto od devetnaesettiot vek i koi }e vlijaat na porast na site oblici na sociopatolo{ki pojavi. Toa }e sozdade potreba takvite pojavi da se objasnat i da se sozdadat uslovi za nivno namaluvawe i eliminacija. Taka se sozdadoa op{testveno-ekonomski i nau~no-soznajni pretpostavki za pojavata na socijalnata patologija i nejzinoto ime prv }e go spomne Francuzinot @il Geren (Jules Gueren), kogo nekoi avtori go smetaat za osnovopolo`nik na socijalnata patologija.17 Geren vo Fevruarskata revolucuija vo Francija vo 1848 godina preku medicinskoto dru{tvo vo Pariz go objavuva svojot medicinski adresar vo koj go vnesuva poimot socijalna patologija vo ramkite na svojata koncepcija za socijalnata medicina. Toj socijalnata medicina ja smeta za organizirana celina koja treba da go prou~uva odnosot me|u bolestite i op{testvoto. Taka sfatenata socijalna medicina ja podelil na socijalna filozofija, socijalna patologija, socijalna higiena i socijalna terapija. Vo ramkite na socijalnite bolesti vo potesna smisla toj gi razgleduva i bolestite vo prenosna smisla na ovoj poim, takanare~enite moralni bolesti na op{testvoto kako {to se siroma{tijata, nevrabotenosta, abortusite, prostitucijata, kriminalitetot, samoubistvata i sli~no. Po nego i vo drugi dràvi }e se sledi vakva sociomedicinska orientacija.18 Za socijalnata patologija od osobeno zna~ewe e {to idejata za edna nau~na disciplina koja {to bi gi opfatila site nepoèlni po17 18
Jakovlevic V. op. cit..str. 10. Vidi podrobno: Jakovlevi}, V. op. cit., str 10 i natamu
27
javi, so cel tie da se reduciraat i otstranat od op{testveniot ìvot, se razvi vo sociologijata na O. Kont i E. Dirkem. Nivnite osnovni idei se deka op{testvenite rastrojstva se posledica na op{testveni, a ne na nekoi drugi pri~ini, kako i toa deka op{testvenite rastrojstva treba da se definiraat vo odnos na odrùvawe i usovr{uvawe na postojniot op{testven poredok. Kaj Kont postoi uveruvaweto deka gra|anskoto op{testvo ne treba radikalno da se menuva, tuku treba da se usovr{uva so mirni reformi. Vo soglasnost so negovata sociolo{ka teorija, deka op{testvoto moè da odi kon progres samo ako ima red, normalna sostojba na op{testvoto e ako ima ramnoteà i stabilnost, a otstapuvaweto od ramnoteà pretstavuva patolo{ka pojava. Takvite pojavi {to ja naru{uvaat ramnoteàta treba da se proteraat od op{testveniot ìvot. Mnogu pozna~aen za konstituiraweto na socijalnata patologija no i za nejziniot podocneèn razvoj e Emil Dirkem. I toj smeta deka zna~ajno pra{awe e kako e moèn op{testveniot poredok i kako postojniot sistem da se odrì. Su{tinata na op{testveniot ìvot Dirkem ja pronao|a vo moralnoto edinstvo, vo zaedni~kata kolektivna svest. Ako se raboti za primitivni op{testveni zaednici toa edinstvo se pojavuva kako mehani~ka solidarnost, a vo sovremenite, izdiferencirani op{testva kako organska solidarnost. Dirkem smeta{e deka op{testvoto e superiorno vo odnos na poedinecot. Poedincite po priroda se sebi~ni, gi vodat li~ni interesi i zatoa op{testvoto so svoite prisilni normi niv gi pravat op{testveni su{testva. Za razlika od drugite ìvi su{testva ~ii potrebi se prirodno ograni~eni, ~ove~kite strasti i nezasitni potrebi nemaat prirodna granica. Tie moàt da se ograni~at samo ako se podvedat pod moralnite zakoni na op{testvoto. Za socijalnata patologija se zna~ajni dve Dirkemovi koncepcii: razlikuvaweto na normalnite od patolo{kite pojavi i negovoto u~ewe za anomijata. Za da gi razgrani~i normalnite od patolo{kite op{testveni pojavi Dirkem poa|a od zdravorazumskata razlika: nekoi pojavi se potpolno takvi kakvi {to treba da bidat, a nekoi bi trebalo da se poinakvi otkolku takvi kakvi {to se.19 Dirkem smeta deka normalnite i patolo{kite pojavi se relativni. Tie ne moàt da se opredelat sami po sebe, nitu za ve~ni vremiwa, tuku vaàt samo za odreden tip na op{testvo i za odredena razvojna faza niz koja pominuva. Me|utoa Dirkem se obiduva da najde i objektivno merilo i go pronao|a vo toa {to e tipi~no i prose~no za odreden tip na op{testvo i za negovata razvojna faza. Normalni pojavi se onie {to se pojavuvaat naj~esto. Pojavite koi se prose~ni nasta19
Dirkem, E. Pravila socioloske metode, Savremena skola, Beograd, 1963,
str. 55.
28
nale so procesot na odbirawe, toa zna~i deka tie se najsposobni za opstanok, a ako se takvi toga{ se op{testveno najkorisni. Me|utoa Dirkem sogledal deka normalnite pojavi ne mora da se najkorisni. Zaradi toa voveduva drug kriterium za razlikuvawe na normalnite od patolo{kite pojavi. Normalnite pojavi ne bi bile op{ti, prose~ni pojavi tuku onie {to se optimalni ili najracionalni za odredena faza od op{testveniot razvoj.20 Zna~i, Dirkem koristel dva kriteriumi za razlikuvawe na normalnite od patolo{kite pojavi: dali edna pojava e prose~na i dali e povrzana so odreden tip na op{testven ìvot. So vakvite svoi koncepcii Dirkem doa|a, vo svoite konkretni analizi, do paradoksalni zaklu~oci. Taka toj smeta na primer deka kriminalitetot e normalna op{testvena pojava, duri i korisna, zatoa {to e tipi~na za site op{testva i zatoa {to proizleguva od prirodata na op{testveniot ìvot kako takov. Od druga strana kako tipi~ni patolo{ki pojavi gi smetal anomijata, op{testvenata neednakvost, nefunkcionalnata organizacija na proizvodstvoto i sli~no, {to ukaùva na negovata nekriti~nost sprema postojniot sistem. Dirkem posebno e zasluèn za vnesuvaweto na poimot anomija, so {to izvr{il pogolemo vlijanie vo prou~uvaweto na socijalnite devijacii. Toj poim bukvalno preveden bi zna~el bezzakonie. Pod anomija Dirkem podrazbiral sostojba vo op{testvoto vo koe nedostasuvaat normi (reglementacija) koja obezbeduva sorabotka me|u grupite zaradi op{testvenata podelba na trudot. Pokazatel na takvata sostojba se bankrotstva, ekonomski krizi, sudiri me|u rabotnicite i kapitalistite. Takvata sostojba se karakterizira so seop{to neprijatelstvo. Vo svojot trud za samoubistvoto Dirkem pod anomija podrazbira nedostatok na normi koi obezbeduvaat kontrola na prirodno neograni~enite potrebi i aspiracii na poedincite. I tuka se raboti za sostojba na op{testvena rastroenost za koja e karakteristi~no {to op{testvoto bilo poradi krizni situacii, bilo poradi sre}ni ili nagli promeni privremeno ne e vo sostojba da upravuva so apetitite na poedincite. Vakvata sostojba doveduva do porast na stapkata na samoubistvo, a toj tip go narekuva anomi~no samoubistvo.21 Pod vlijanie na Dirkemovata teorija vo socijalnata patologija }e se pojavat pove}e teorii za devijantnoto odnesuvawe, no }e se pojavat i teorii so poinakva orientacija, za koi }e stane zbor podocna.
Za ova vidi kaj Jankovic I. i Pesic V, op. cit. str.25 Po{iroko za teorijata na anomija i za anomi~noto samoubistvo na soodvetni mesta vo u~ebnikov.
21
20
29
30
G l a v a II PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA I NEJZINIOT ODNOS SO DRUGITE NAUKI 1. PREDMET NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA 1. Ako devijacijata terminolo{ki zna~i otstapuvawe, op{testvenata devijacija ne e ni{to drugo tuku otstapuvawe od edna "normalna" op{testvena sostojba, ili zbir na ~ove~ki svesni povedenija so koi se kr{at op{testveni normi. Tie povedenija imaat op{testveni pri~ini i pridonesuvaat kon vospostavuvawe na, vo osnova konfliktni op{testveni odnosi. Vo sociologijata vo odgovorot na ova pra{awe glavno postojat tri pristapi: 10 normativen, 20 reaktiven i 30 vrednosen. 10 Spored normativniot pristap devijantno e seto ona {to ne e vo soglasnost so op{testvenite normi. "Koga devijantnosta se opredeluva normativno, najgolemo vnimanie mu se posvetuva na poedine~nite povedenija so koi se naru{uvaat normite, a predmetot na istraùvawe obi~no se opredeluva kako devijantno povedenie. Prototip na devijantnoto povedenie e kriminalitetot - povedenie so koe se naru{uvaat krivi~nopravnite normi. Od stojali{te na normativnoto opredeluvawe, devijantno e sekoe so zakon zabraneto povedenie, bez ogled dali se raboti za ubistvo ili za politi~ka opozicija. Me|utoa, devijantni se i onie povedenija so koi se naru{uvaat drugi nepravni normi. Site op{testveni ulogi se normativno opredeleni, pa ottamu devijantni se site povedenija koi ne se vo soglasnost so op{testvenata uloga na akterot. Ma` koj se odnesuva "kako èna" potpa|a pod normativnata definicija na devijantnoto. Najposle, kako {to zabeleùvaat nekoi avtori, povedenieto treba da se razbere vo naj{iroka smisla, ne samo kako fizi~ko storuvawe ili propu{tawe, tuku i kako stavovi i mislewa. Devijacijata postoi i toga{ koga poedinecot gi izrazuva svoite stavovi i mislewa ako taa sloboda e odzemena so formalni i neformalni normi na povedenie vo konkretnoto op{testvo."22 20 Spored reaktivniot pristap, reakcijata na neformalnata i formalnata socijalna kontrola na poedincite koi se nositeli na opredeleni povedenija im dava status na devijanti. "Na site poedinci i grupi koi se ozna~eni kako devijanti im e zaedni~koi toa {to trpat represija: devijaciite se obezvredneti po22
Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str.10.
31
vedenija, a nivnite nositeli se op{testveno stigamtizirani. Zatoa spored ova sfa}awe, ne treba da se pra{uvame, zo{to lu|eto go pravat ova ili ona, tuku zo{to opredeleni poedinci dobivaat etiketa na devijanti. Odgovorot e deka do negativnata reakcija doa|a poradi sudir na interesi i poradi razlikite vo op{testvenata mo} so koja raspolagaat grupite i poedincite. Vo soglasnost so stavot deka povedenijata sami po sebe ne moàt da bidat devijantni, ovoj pristap za predmet na svoeto istraùvawe ja zema devijantnosta kako etiketa koja na povedenieto mu ja dodeluva op{testvenata reakcija. Na reaktivniot pristap me|utoa, mu se potkradnuvaat site slu~ai na naru{uvawe na normite vo koi ne doa|a do negativna op{testvena reakcija. Takvite slu~ai ne se retki: prekr{itelot na normite moè da bide tolku mo}en {to nikoj ne se osmeluva da mu se sprotivstavi"23 30 Za vrednosniot pristap se karakteristi~ni dve varijanti. Spored prvata - devijantni se site onie pojavi {to ne se vo soglasnost so vrednostite koi vo konkretnoto op{testvo se priznaeni kako vaè~ki,24 a spored vtorata - devijantni se onie pojavi koi otstapuvaat od avtenti~nite ~ove~ki vrednosti (univerzalnite vrednosti koi se
Ibid, str. 10-11. Poimot na op{testvenite vrednosti kako kriterium na devijantnosta, [padijer go sveduva na takvo odreduvawe koe poa|a od op{tite posakuvani celi koi vo opredeleno op{testvo se smetaat za va`ni i kon ~ie ostvaruvawe treba da se stremi. Vo sovremenata sociologija ovoj kriterium e koristen na dva na~ini. Kaj prviot, se trgnuva od vrednostite {to vo konkretnoto op{testvo se vaè~ki, taka {to za devijantnost se smetaat onie povedenija koi ne se vo soglasnost so niv. Spored drugiot na~in, devijantnosta se opredeluva vo odnos na nekoi univerzalni vrednosti koi bi trebalo da "vaàt za ~ovekoviot rod kako takov i spored koi moè da se prosuduva sostojbata na zdravjeto na sekoe op{testvo" (From). Pritoa, za vtoriot na~in na odreduvawe, [padijer so pravo istaknuva deka vo sociologijata na sega{niot razvoen stepen ne moàt da se identifikuvaat takvi objektivni i univerzalni normi, za{to definicijata na normalnoto varira od kultura do kultura, i od edna istoriska epoha do druga... Prifa}aweto na univerzalni vrednosti kako kriterium na devijantnosta, poa|a od pretpostavkata na op{testvoto kakvo {to treba da bide, a ne od op{testvoto kakvo {to . [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 45. 24 "Tuka spa|aat i pojavi koi ne moàt da se svedat na volevi akcii na poedincite - nevrabotenost, nezgriènost na decata i starite, neefikasno funkcionirawe na nekoi op{testveni ustanovi, itn. Poa|ajki od vakvoto {iroko opredeluvawe na devijantnuite pojavi e formirana i posebna nau~na disciplina - sociologija na socijalnite problemi." Ibid, str. 11.
23
32
izveduvaat od ~ovekovata priroda) bez ogled na toa dali tie vrednosti vo konkretnoto op{testvo se priznaeni ili toa ne e slu~aj.25 2. Trgnuvajki od navedenite osnovni pristapi vo literaturata moàt da se sretnat brojni definicii na socijalnata patologija.26 Na ova }e navedeme samo nekoi od niv. Taka spored Dirkem socijalnata patologija e nauka za op{testvenite fakti koi otstapuvaat od prose~nosta vo eden op{testven tip vo odredena faza od negoviot razvitok27. Spored Kvin (S. A. Queen) i Grener (J. R. Greuener) socijalnata patologija gi prou~uva poedincite so opredeleni fizi~ki, zdravstveni, mentalni, ekonomski nedostatoci koi, poradi tie nedostatoci, se ograni~eni vo nivnata socijalna participacija vo ìvotnata sredina i kulturnite grupi, odnosno pretstavuvaat socijalen problem. Vo soglasnost so toa tie gi razgleduvaat socijalnite problemi koi nastanuvaat kaj poedincite (koi moàt da se nare~at devijantni, defektni, delinkventni, socijalno neadekvatni) poradi starost, osakatenost, slepilo, gluvost, {e}erna bolest, srcevi zaboluvawa, tuberkoloza, mentalni naru{uvawa, mentalna zaostanatost, veneri~ni bolesti, niski prihodi, nevrabotenost, migracii, neobrazovanost, rasni predrasudi, klasni barieri, personalni stigmi (nemaènost, neoènetost), alkoholizam, drogi, degradacija na semejstvoto, vrabotuvawe na deca, celosna vrabotenost na ènata i sl. Spored Jakovqevi}, socijalnata patologija e nauka koja gi prou~uva site sogledivi naru{uvawa na ~ovekoviot ìvot vo op{testvoto kako izrazi na zapirawe na op{testveniot razvoj ili op{testveno nazaduvawe. Toj razlikuva tri vidovi na socijalno patolo{ki pojavi: socijalni bolesti (somatski bolesti, mentalni i psihosomatski naru{uvawa), sociopatii (toksikomanii - alkoholizam, drogi; poroci - seksualni delikti i perverzii, prostitucija i agresii - samoubistva, samopovredi delinkvencicija na maloletnici i na deca) i socijalni dezorganizacii (dezorganizacii na semejstvoto, brakot, komunata i rabotnite grupi i globalnoto op{testvo).28 Spored [eparovi}, socijalnata patologija se zanimava so socijalnopatolo{kite, odnosno so negativnite op{testveni pojavi i
"Spored ovoj pristap devijantni se onie pojavi {to otstapuvaat od avtenti~ni~e ~ove~ki vrednosti bez ogled dali im se protivat na pozitivnite normi i dali nao|aat na negativna reakcija." Ibid, str. 11. 26 Samiot termin socijalna patologija (nauka za op{testvenite bolesti) e kovanica od starogr~kite zborovi patos - bolest, stradawe i logos - nauka, prou~uvawe, kako i od latinskiot zbor societas {to zna~i op{testvo. 27 Dirkem E.:Pravila socioloske metode, Savremena skola,Bepgrad,1963 str.61 . 28 Jakovljevi}, V, Uvod usocijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971. str. 40-46.
25
33
iznao|aweto najdobri na~ini za nivnoto suzbivawe i otstranuvawe, kako i na {tenite vlijanija vrz poedincite, grupite i op{testvoto.29 Spored Milosavqevi}, taa e nauka za socijalnite pojavi koi so svoeto patolo{ko projavuvawe vo vid na agresii (kriminalitet, samoubistva), toksikomanii (alkoholizam, narkomanija), iskol~enosti (prostitucija), negativno vlijaat na sostojbata i razvojnite mo`nosti vo pomalite i pogolemite socijalni grupi.30 Ottamu izgleda logi~no negovoto tvrdewe deka kriminologijata e samo granka na socijalnata patologija koja vo prv red se zanimava so prou~uvawe socijalnopatolo{kata pojava koja se narekuva kriminalitet.31 3. Na{ stav e deka najblisku do realnosta e sfa}aweto na Bavcon, spored koe "socijalnopatolo{ki pojavi se onie ~ove~ki deluvawa i povedenija ~ii zaedni~ki imenitel e sprotivnosta na vaè~kite, op{testvenopriznaeni i prifateni normi i vrednosti" koi vo isto vreme se povedenija koi okolinata gi smeta za ne moralni, asocijalni ili antisocijalni."32 Takvi sociopatolo{ki pojavi bi bile: alkoholizmot, narkomanijata, vagabondaàta, hazardiraweto, nasilni{tvoto, seksualnite devijacii (na primer, prostitucijata, homoseksualizmot), samoubistvoto, a moèbi i nekoi psihi~ki pre~ki dokolku imaat opredelno op{testveno zna~ewe. Nakratko, devijantno povedenie na poedinecot e ona {to predizvikuva opredelena reakcija vo op{testvenata sredina i toa samo toga{ koga okolinata na takvite dejstvija nadovrzuva nekakva sankcija. Devijantnite povedenija pretstavuvaat posebna op{testvena pojava dokolku gi ispolnat slednive uslovi: 10 ako se masovni (poedine~nite povedenija na pogolem broj lu|e treba da zna~at ne{to pove}e od nivniot mehani~ki zbir), 20 ako moàt kvantitativno da se opredelat, i 30 ako so naru{uvaweto na op{testvenite normi se vospostavuva a) specifi~en op{testven odnos (odnos na sudiri i prisilba) me|u prekr{itelot i op{testvenata zaednica, b) vnatre{na struktura i, v) ako nivnoto javuvawe, postoewe i dvièwe vo prv red zavisi od op{tite op{testveni procesi i dvièwa (kvalitativna opredelenost). Zaedni~i etiolo{ki imenitel na site poedine~ni devijacii i posebni sociopatolo{ki pojavi (koi pretstavuvaat zbir od site poedine~ni devijacii), vo krajna konsekvenca se opredeleni od otu|enosta
[eparovi}, Z. Kriminologija i socijalna patologija, Peavni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1981, str. 391. 30 Milosavljevi}, B. Osnovi socijalne patologije, Institut za dokmentaciju za{tite na radu "Edvard Kardelj" i Centar za informativno-izdava~ku delatnost, NI{, 1983. str. 7 i 14. 31 Ibid, str. 27. 32 Bavcon, Lj. i dr. Socijalna patologija Ljubljana, Mladinska knjiga , 1969, str. 20.
29
34
na ~ovekovoto bitie. Pritoa vo objasnuvaweto na alienacijata, Bavcon poa|a od dve karakrteristiki na objektivnata polo`ba na poedinecot vo op{testvoto. Prvata, e nezadovoluvaweto na osnovnite potrebi. Takvata polo`ba na ~ovekot vo sebe krie latentna mo`nost deka poedincite ili celi grupi na lu|e zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi }e se orientiraat i kon takvi sredstva koi }e gi dovedat vo sudir so normite na drugite op{testveni grupi i globalnoto op{testvo. Vtorata karakrteristika se sostoi vo nezadovoluvaweto na duhovnite, psihi~kite t.e. nematerijalnite potrebi na ~ovekot. Neuspehot vo nivnoto zadovoluvawe povtorno vodi kon grupni sudiri. Me|utoa, seto ova ne dava odgovor za{to samo opredelen procent na ~lenovi na nekoja konkretna op{testvena zaednica vr{at krivi~ni dela ili se oddavaat na opredeleni sociopatolo{ki pojavi. Faktorite poradi koi mo`nosta za nastanuvawe i postoewe na devijantnite povedenija i sociopatolo{kite pojavi se pretvora vo stvarnost, spored Bavcon bi moèle da se svedat na a) op{testvenata polo`ba na ~ovekot vo procesot na op{testvenata diferencijacija na nastanatite op{testveni grupi, b) pogolemata ili pomalata uspe{nost na socijalnata kontrola, ili so drugi zborovi od pogolemiot ili pomaliot stepen na op{testvenata organiziranost, odnosno dezorganiziranost (od sistemot na socijalnata dezorganizacija), i v) procesot na ~ovekovata socijalizacija, sfaten vo naj{iroka smisla na zborot.33 4. Ona {to me|utoa, od dosega{nite i brojni drugi opredelbi, objasnuvawa i klasifikacii moè da se zabeleì e deka sepak ne se dava odgovor na osnovnoto pra{awe {to ovde si go postavuvame, za{to seto toa moè ednakvo da se koristi i pri objasnuvaweto na kriminalitetot. So drugi zborovi, etiologijata na sociopatolo{kite i kriminalnite povedeniaja e napolno ednakva. Toa nakratko zna~i deka sekakvo barawe na nivnata razlika vo taa sfera e sizifova rabota. Ottamu za vistinsko diferencirawe i opredeluvawe na odnosot me|u kriminalitetot (kriminologijata) i sociopatolo{kite pojavi (socijalnata patologija) za nas od su{testveno zna~ewe se slednive dva aspekti: 10 naso~enosta na opredeleno negativno povedenie i 20 vidot na op{testvenata reakcija na takvoto povedenie. 10 Prviot, aspekt jasno ukaùva deka posledicite od odnesuvawata {to vo literaturata se opredeluvaat kako devijantni (sociopatolo{ki) sekoga{ pokaùvaat opredelena destruktivnost naso~ena kon sebe, i obratno, kriminalnite povedenija - destruktivnost naso~ena kon drugi. Pritoa, vedna{ moè da ni se upati zabele{aka deka toa e to~no koga se raboti za razlikuvaweto na ubistvoto i samoubistvoto, no ne i za ostanatite kriminalni i sociopatolo{i pojavi, za{to sosema e realno i mo`no tie negativno da se odrazuvaat i da ostavaat zna~itelni posledici i vrz drugi lica: od devijantnoto povedenie na
33
Ibid, str. 30.
35
alkoholi~arot i te kako moàt da stradaat negovite najbliski. So toa me|utoa, ni oddaleku ne se obezvrednuva na{iot stav vo koj e zna~ajno deka nadvore{nite i vnatre{nite pri~ini na devijantnoto povedenie vodat kon destrukcija sprema sebe, a deka istite tie nadvore{nite i vnatre{nite pri~ini {to go uslovuvaat kriminalnoto povedenie, vodat kon destrukcija sprema drugi. Posledicata ovde ne e va`na. Taa dobiva va`nost samo vo procenuvaweto na zna~eweto vo ramkite na ednoto, odnosno drugoto povedenie. 20 Vtoriot aspekt vo razlikuvaweto na devijaciite i kriminalitetot, a ottamu i vo opredeluvaweto i razgrani~uvaweto na predmetot na nivniot interes, se sostoi vo vidot na op{testvenata reakcija. Razlikata se sostoi, ili treba da se sostoi, vo toa {to vo prviot slu~aj op{testvenata reakcija treba da bide isklu~ivo neformalna, a vo vtoriot se raboti za formalna kontrola.
NEGATIVNI POVEDENIJA
Povedenija naso~eni kon sopstvena {teta (naj~esto svrteni protiv sebe, no ~esto i protiv svoite bliski) Sociopatolo{ki pojavi - samoubistvo - komar - alkoholozam - narkomanija - prostitucija, itn. Socijalna patologija
Povedenija naso~eni kon sopstvena korist (naj~esto svrteni protiv drugite i nivnite bliski) Kriminalitet - ubistva - siluvawa - kra`bi - paleì - izmami, itn. Kriminologija
Obedinuvaweto na rezultatite (posledicite) na socijalnata patologija i kriminologijata treba da go izvr{i kriminalnata politika vo funcija na nivnoto spre~uvawe i suzbivawe. Vo ovoj kontekst treba da se razgleduvaat i razlikite me|u socijalnata patologija i kriminologijata. Ottamu e vo pravo [padijerXini}, koga veli deka kriminologijata se zanimava so najte{kite i op{testveno najopasnite oblici na devijantno povedenie - so kriminalnoto povedenie koe vo prv red e naru{uvawe na odredeni pravni normi. Spored toa sociolo{koto objasnuvawe na kriminalitetot bi pretstavuvalo del na istraùvawe na socijalnata patologija. Me|utoa vo procesot na diferenciraweto na naukite, kriminologijata se izdvojuva kako posebna oblast na prou~vawe i se razviva vo nasoka na samostojana nau~na disciplina, ostavaj}i go na socijalnata patologija vo prv red prou~uvaweto na onie op{testveni devijacii {to pretstavuvaat otstapuvawe od moralnite normi na op{etstvoto, no koi moàt da bidat i pravno kodificirani. Izvesen broj na poklopuvawa i me-
36
{awa na ovie dve nau~ni oblasti sepak postoi, a razgrani~uvawata ponekoga{ se samo od formalna priroda.34 5. Na krajot od ovie razgleduvawa bi moèle da rezimirame deka socijalnata patologija (sociologija na devijantnosta) e nauka koja se zanimava so prou~uvawe na onie op{testveni pojavi kaj koi se manifestira zna~ajno nesoglasuvawe me|u prifatenite op{testveni standardi (za toa kakva treba da bide op{testvenata stvarnost) i postojnata op{testvena sostojba. Op{testvenata devijantnost opfa}a dve oblasti na sociolo{ko istraùvawe: 1. devijantnite povedenija i 2. op{testvenite dezorganizacii. Pritoa devijantnoto povedenie i op{testvenata dezorganizacija se dva vida pojavi koi, iako me|usebno se povrzani, i iskustveno i konceptualno se razlikuvaat. Nivnata zaemna povrzanost i uslovenost proizleguva od dijalekti~kata priroda na odnostot na poedinecot i op{testvoto.35 2. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I DRUGITE NAUKI Za statusot na socijalnata patologija vo sistemot na naukite, posebno vo sistemot na op{testvenite nauki, se u{te postojat dilemi i sporovi. Pred se problem e samoto ime na ovaa nauka, dali taa treba da se vika socijalna patologija, bidej}i takviot termin nema jasna i ednozna~na opredelba, a pokraj toa ima i biologisti~ki implikacii, {to bi trebalo da se ve}e nadminati vo edna moderna sociolo{ka disciplina. Pokraj toa problem pretstavuva i granicata na ovaa disciplina vo odnos na drugite op{testveni nauki. Zaradi toa e neophodno da se sogleda barem nakratko odnosot na socijalnata patologija so nekolku bliski nauki.
1. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I OP[TATA SOCIOLOGIJA
Poznat e faktot deka za sociologijata ne postoi op{ta soglasnost za predmetot na nejzinoto prou~uvawe i deka ima golem broj na opredelbi koi me|usebno dosta se razlikuvaat. Sepak ne postoi pogolem spor deka taa e op{ta op{testvena nauka koja {to gi utvrduva glavnite karakteristiki na op{testvoto kako celina i zakonite na nivnoto dvièwe i razvoj, deka ja prou~uva strukturata na op{testvoto, op{testvenite pojavi, procesi i odnosi, formite na op{testveno grupirawe i nastojuva da otkrie odredeni zakonomernosti pri nivnoto pojavuvawe i razvitok. Sekako deka i op{testveno devijantnite, odnosno op{testveno patolo{kite pojavi, pretstavuvaa predmet na nejzin interes.
34 35
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 13. Ibid, str. 11.
37
Od druga strana pak ve}e e istaknato deka socijalnata patologija se zanimava so prou~uvawe na sociopatolo{kite pojavi i so samoto toa i pripa|a na oblasta na sociologijata, odnosno taa e edna posebna sociolo{ka disciplina.Toa so drugi zborovi kaàno zna~i deka site teoretski objasnuvawa na devijantnite pojavi nastanati vo ramkite na op{tite op{testveni teorii taa gi koristi,isto kako i poimnokategorijalniot aparat, soznanijata i metodite od sociologijata pri prou~uvaweto na sociopatolo{kite pojavi. No i op{tata sociologija moè da gi koristi soznanijata do koi doa|a socijalnata patologija na ist na~in kako {to gi koristi i soznanijata na drugite posebni sociolo{ki disciplini.
2. ODNOSOT NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA SO PRAVNITE NAUKI
Socijalnata patologija gi prou~uva socijalno patolo{kite pojavi od koi eden del se predmet na prou~uvawe na nekoi pravni nauki. Vo taa nasoka ovdeka kratko }e go istakneme odnosot so kriminologijata, krivi~noto pravo, kriminalnata politika i kriminalistikata. Kriminologijata kako oddelna nauka go prou~uva kriminalitetot kako najte{ka i op{testveno najopasna forma na devijantno odnesuvawe. Zaradi toa kriminologijata e povrzana so socijalnata patologija i pretstavuva nejzina granka. Me|utoa so kriminalot se zanimavaat i drugi pravni nauki, so {to taa e i pravna nauka. Tuka pred se se raboti, za razlika od drugite devijantni pojavi kade se prekr{uvaat nekoi moralni normi ili drugi vrednosti, za prekr{uvawe na pravnite normi. Spored toa sociolo{koto objasnuvawe na kriminalitetot bi bilo del od poleto na istraùvawe na socijalnata patologija. Na toj na~in ja nadminuvame ve{ta~ki sozdadenata dilema dali kriminologijata e pravna ili sociolo{ka nauka. Imeno kriminalitetot e devijantna, sociopatolo{ka pojava, i so toa toj e predmet na prou~uvawe na socijalnata patologija. Natamu, pokraj kriminologijata so kriminalitetot se zanimavaat i drugi pravni nauki, no od drug aspekt, a vo kriminologijata toj se tretira kako op{testvena pojava. No ovde e zna~ajno da istakneme deka vo procesot na diferencijacija na naukite kriminologijata se konstituirala pobrgu kako samostojna nauka, ostavaj}i i gi na socijalnata patologija drugite devijantni pojavi koi ne se pravno kodificirani. Vo taa smisla zna~i kriminologijata e granka na socijalnata patologija zaradi faktot {to i kriminalitetot pretstavuva sociopatolo{ka pojava.36
Vidi podrobno: Sulejmanov Z. Makedonska kriminologija, Grafohartija, Skopje, 2000, str. 113 i natamu.
36
38
Kriminologijata i krivi~noto pravo se posebni nau~ni disciplini koi zaemno se tesno povrzani za{to se zanimavaat so prou~uvawe na ist fenomen - kriminalitetot. Krivi~noto pravo e vrzano za krivi~noto zakonodavstvo {to zna~i kriminalitetot go prou~uva od normativen aspekt. Toa pretstavuva zbir od propisi za krivi~nite dela i sankciite za izvr{itelite na tie dela, ~ija funkcija e za{tita na va`ni vrednosti od poedincite i op{testvenata zaednica. Poinaku kaàno toa e sistem od pravni normi za krivi~noto delo, vinovnikot i krivi~nite sankcii. Celta na krivi~noto pravo e da izvr{i nau~na analiza na krivi~nopravnite instituti i nivna sistematika, a krajnata cel e da se ovozmoì prevencija i suzbivawe na kriminalitetot. Vo taa smisla e mo`na sorabotka i so socijalnata patologija, bidej}i kako {to istaknavme kriminalnoto odnesuvawe e najte{ka forma devijantno, sociopatolo{ko odnesuvawe i pretstavuva predmet na prou~uvawe i na socijalnata patologija. Kriminalistikata e posebna nauka koja go prou~uva kriminalitetot od aspekt na otkrivawe na poedine~ite storiteli na krivi~nite dela, nivnata identifikacija i fa}awe. Taa vsu{nost gi utvrduva na~inite, metodite, za sobirawe na dokazi koi }e se koristat za otkrivawe na storitelite na krivi~ni dela. Kriminalistikata se deli na kriminalisti~ka tehnika, kriminalisti~ka taktika i kriminalisti~ka metodika. Pristapuvaj}i od ovoj aspekt na kriminalitetot taa pomaga vo negovata prevencija.
3. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I MEDICINATA
Rezultatite od istraùvawata {to gi vr{at medicinskite nauki, kako, na primer, socijalnata medicina i psihijatrijata, imaat golemo zna~ewe za socijalnata patologija. Socijalnata medicina se zanimava so prou~uvawe na ulogata na socijalnite faktori vo nastanuvaweto na odredeni bolesti i nivnoto vlijanie na odredeni devijacii, kako i psihijatrijata koja gi prou~uva du{evnite rastrojstva. Tie i pomagaat na socijalnata patologija vo prou~uvaweto na nekoi vidovi sociopatolo{ki pojavi. Osven toa nekoi vidovi devijacii kao {to e alkoholizmot, samoubistvoto, narkomanijata, homoseksualnosta naj~esto bile prou~uvani od psihijatri i nivniot pridones vo objasnuvaweto na ovie pojavi e nesomnen, a so toa i nivnata vrska so socijalnata patologija. Me|utoa i soznanijata do koi doa|a socijalnata patologija moàt da bidat dosta korisni za spomnatite medicinski nauki.
4. SOCIJALNATA PATOLOGIJA I PSIHOLOGIJATA
Psihologijata e nauka za psihi~kite pojavi i procesi kako i zakonitostite na psihi~kiot ìvot.Taa se nao|a isto taka vo vrska so 39
socijalnata patologija. Zanimavaj}i se so psihi~kiot ìvot na ~ovekot, negovite nagoni, ~uvstva, percepcii, pamtewe, volja, mislewe, inteligencijata, svesta, individualno psiholo{kite osobini na li~nosta (kako {to se temperamentot, karakterot, dispoziciite, sposobnostite ) itn. logi~no e da se zaklu~i deka se psihologijata nao|a vo tesna vrska i e od golema korist za socijalnata patologija. Taa prou~uvaj}i go psihi~kiot ìvot na poedincite i na socijalnite grupi i pomaga na socijalnata patologija da se sogleda vlijanieto i zna~eweto na odredeni etiolo{ki faktori vo nivnoto nastanuvawe.
40
G l a v a III METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA 1. OSNOVNI KARAKTERISTIKI 1. Pod metod voobi~aeno se podrazbira na~in na koj vo naukata se doa|a do soznanija za predmetot koj se prou~uva ili poednostavno, postapka so koja se doa|a do odnapred postavena cel.37 Vo literaturata e voobi~aeno i sfa}aweto spored koe se pravi razlika me|u metodot kako planiran na~in za prou~uvawe i tehnikata na istraùvawe, kako sredstvo so koe se pomaga ili ovozmoùva toa istraùvawe, odnosno kako zbir na konkretni metodolo{ki postapki koi ovozmoùvaat organizirano sobirawe na podatoci za opredelena pojava. 2. Socijalnata patologija e nauka koja gi izu~uva devijantnite pojavi kako op{testveni pojavi i ottamu nu`no e upatena da se koristi so nau~nite metodi koi se zaedni~ki za site op{testveni nauki. Ottamu pak {to devijantnosta se manifestira kako individualna pojava vrzana za li~nosta na devijantot, socijalnata patologija ja prou~uva i li~nosta na devijantite i nu`no gi koristi ve}e izgradenite metodi {to moàt najdobro da gi prikaàt negovite individualni karakteristiki. Pritoa, se razbira deka najgolemiot del od tie metodi socijalnata patologija gi prilagoduva na specifi~nostite na izu~uvaweto na svojot predmet na prou~uvawe. Takov e na primer, slu~ajot so metodot na ispituvawe na individualnite slu~ai, klini~kiot metod, metodot na prognozirawe na devijantnoto povedenie so pomo{ na prognosti~ki tablici i drugi instrumenti i sli~no. So ogled na vakviot dvostran karakter na devijantnosta i interesot za nego, vo socijalnata patologija se koristat dva osnovni meVo najop{ti crti zemeno metodot (gr. mthodos, pat) bi moèl da se sfati kako postapka upotrebena na najdelotvoren na~in da se ostvari odnapred postavena cel. Vo naukata za metod se smeta vkupnost na teoretskite soznanija i tehni~ki postapki koi so cel da ovozmoàt novi soznanija gi koristime pri istraùvaweto na predmetot. So prou~uvaweto na metodot se zanimava metodologijata koja sluì kako alka me|u dva aspekti na naukata: realnoto, ona {to se izu~uva (bitie so koe se zanimava ontologijata), i ideite i teoriiite za toa realno (soznanie so koe se zanimava epistemologijata), pri {to dostignatoto soznanie se proveruva za potoa da bide osnova za novi idei koi treba da se verificiraat. Vidi: Ignjatovi}, \. Kriminologija, Drugo izmenjeno i dopunjeno izdanje, Nomos, Beograd, 1992. str. 43.
37
41
todi: metod na prou~uvawe na individualnite slu~ai i metod na prou~uvawe na devijantnosta kako masovna pojava. Vo ramkite na ovie dva osnovni metodi se koristat i razni metodolo{ki postapki i istraùva~ki tehniki za sobirawe na empiriski podatoci kako i vo ostanatite op{testveni i prirodni nauki, so toa {to i niv vo opredelen obem gi prilagoduva na svoite specifi~ni potrebi. 3. Natamo{nata karakteristika na metodot vo socijalnata patologija proizleguva od opredeluvaweto na poimot i predmetot na socijalnata patologija i ottamu proizlezeniot stav deka taa e teoretska i empiriska nauka. So ogled na toa obele`je sociopatolo{kite istraùvawa se delat vo dve nasoki: na fundamentalni i primeneti (aplikativni) istraùvawa. Pod fundamentalno istraùvawe se podrazbira istraùvawe koe ima za cel soznavawe i razbirawe na svetot {to ne opkruùva i koe se stremi kon otvorawe novi perspektivi za pro{iruvawe na sevkupnoto objasnuvawe na stvarnosta. Poradi ostvaruvawe na taa cel se sledi eden op{t model koj e zedni~ki za site op{testveni nauki. Imeno, metodot na istraùvawe vo empiriskite nauki se zasnova vrz slednive etapi: 1. opredeluvawe na predmetot i celta na istraùvaweto, 2. konstrukcija na operacionalen model 3. postavuvawe hipotezi i konstrukcija na modeli, 4. sobirawe na podatoci i 5. nau~na interpretacija i objasnuvawe na rezultatite od istraùvaweto. S zapo~nuva so opservacija na sociopatolo{kite fakti (okolnosti) koi, koga e vo pra{awe socijalnata patologija moàt da bidat kvalitativni (koga se odnesuvaat na oddelnite, poedine~nite devijacii i nivnite izvr{iteli) ili kvantitativni (koga se odnesuvaat na sociopatolo{kite pojavi). Sociopatolo{ki fakti (faktori ili okolnosti) se predmeti i pojavi, opredeleni nivni elementi (osobini, svojstva, obele`ja, delovi) i procesi, kako i nivnite zaemni odnosi, koi pretstavuvaat sostaven del na predmetot na socijalnata patologija. So ogled deka predemet na socijalnata patologija se sociopatolo{kite pojavi, sociopatolo{ki se onie okolnosti {to go uslovuvaat sociopatolo{koto odnesuvawe. Toa se fakti vo potesna smisla. Pod sociopaolo{ki fakti vo po{iroka smisla treba da se podrazberat site okolnosti koi pretstavuvaat sostaven del na sociopatolo{koto povedenie kako sociopatolo{ka pojava. Pritoa poimot sociopatolo{ka pojava nie go podrazbirame kako najop{t poim koj sluì kako zaedni~ki naziv so koj se opfateni devijacijata kako nadvore{na posledica i nejziniot nositel, `rtvata i reakcijata do koja doveduva sociopatolo{koto povedenie. Pod primeneto istraùvawe vo socijalnata patologija se podrazbira istraùvawe koe za predmet ima ocenka na vrednosta na postojnite sredstva na borbata protiv sociopatolo{kite pojavi i otkrivawe na novi sredstva. Za razlika od fudamentalnoto istraùvawe ~ija cel e soznanie na opredelena pojava, celta na primenetoto istra42
ùvawe e akcija, t.e. menuvawe i usovr{uvawe na postojnata sostojba vo oblasta na borbata protiv sociopatolo{kite pojavi. Op{tiot model na primeneto istraùvawe vo socijalnata patologija podrazbira uspe{no sproveduvawe na tri osnovni etapi: prethodno zapoznavawe na pojavata, odnosno opredelenite merki za suzbivawe na sociopatolo{kite pojavi (nejziniot teoretski i prakti~en aspekt), dijagnosticirawe na nedostatocite na merkite i upatuvawe kon opredelena akcija vo nasoka na menuvawe na taa merka, odnosno nejzina zamena so druga, poefikasna merka. 4. Na ova mesto smetame deka e neophodno da se istakne deka ottamu {to sociopatolo{kite pojavi pretstavuvaat sloèna op{testvena pojava koja ima pravni, biolo{ki, psiholo{ki, psiholo{ki, psihopatolo{ki, sociolo{ki, pravni i drugi aspekti, nejzinoto sledewe i prou~uvawe nalaga interdisciplinaren metodolo{ki pristap i nu`nost od ekipna rabota na sru~waci od razli~en profil vo ostvaruvaweto na konkretnite istraùvawa. 5. I na krajot, ona {to moèbi zasluùva prioriteno mesto vo ovie kratki metodolo{ki zabele{ki, e deka primenata na opredeleni metodi vo op{testvenite nauki, pa spored toa i vo socijalnata patologija e vo tesna vrska so op{tiot teoretski pristap za prou~uvanata pojava. 2. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROUÛVAWE NA INDIVIDUALNI SLUÂI
2.1. METODI KOI SE PRIMENUVAAT VO PROUÛVAWE NA INDIVIDUALNI SLUÂI
Osnovanata karakteristika na ovie metodi e sodràna vo prou~uvaweto na oddelnite nositeli na devijantni odnesuvawa vo vrska so nivnoto devijantno odnesuvawe. 1. Osnovniot metodot za prou~uvawe na individualnite slu~ai se narekuva metod na studija na slu~ai ("case study" ili "life history method"). Vakoto izu~uvawe e ograni~eno na pomal broj slu~ai i vo prv red e intenzivno naso~eno. Naj~esto se primenuva vo kazneno-popravni ustanovi i specijalni kliniki pri {to e potpreno vrz ekipna rabota na stru~waci od pove}e razli~ni profili. Ispituvaweto na individualnite slu~ai e orientirano kon prou~uvawe na li~nosta na devijantot od pove}e aspekti: sociolo{ki, psiholo{ki, psihijatriski. So takvoto prou~uvawe treba da se sogledaat osnovnite karakteristiki na li~nosta, da se otkrijat motivite za devijantnoto povedenie, da se analiziraat okolnostite pod koi e prezemeno, kako i socijalnata sredina vo koja ìveel nositelot na povedenieto.
43
Sobiraweto na podatocite za li~nosta ("razvoj na li~nosta") i nositelot na devijantnoto povedenie ("situacioni okolnosti na devijantnosta") se vr{i so pomo{ na intervju so soodvetnoto lice, intervju so negovata neposredna okolina, so koristewe na biografii, sudski dosieja, primena na testovi i drugi instrumenti, vrz ~ija osnova najprvin se sostavuva register (case record) na sekoj poedine~en slu~aj, a potoa se vr{i analiza i sinteza na dobienite rezultati. Metodot na studija na slu~ai ponekoga{ se primenuva i na pomali grupi na devijanti koi pretstavuvaat opredelena celina. Vo takvi slu~ai, pokraj izu~uvaweto na site poedine~ni slu~ai vo grupata, prou~uvaweto se protega i vrz nastanuvaweto i dejnosta na grupata, na pravilata koi vladeat vo grupata, odnosite me|u nejzinite ~lenovi i sli~no. 2. So metodot na studija na slu~ai tesno e povrzan i tn. klini~ki metod. Toa zna~i deka toj e samo eden od oblicite na individualno prou~uvawe na li~nosta na prestapnikot koj se ostvaruva po klini~ki pat. Naj~esto se koristi za dijagnosticirawe na problemite ili abnormalnosta na li~nosta i e vo neporedna vrska so izgradba na soodveten vid na tretman. Toj se koncentrira na slednite fazi: a) medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe, b) utvrduvawe na sociopatolo{ka dijagnoza, 3. davawe socijalna prognoza za idnoto povedenie na devijantot i 4. davawe predlog za tretman na devijantot. a) Medicinsko, psiholo{ko i socijalno ispituvawe. So klini~kiot metod se ispituvaat site strani na li~nosta pri {to se koristat site metodolo{ki postapki koi se primenuvaat pri individualnoto posmatrawe:38 medicinsko (razni pregledi, fonografsko ispituvawe i sl.),39 psiholo{ko (razni mentalni testovi i testovi na profesionalna orientacija) i psihijatrisko (klini~ki pregled ~ii glaven del e intervju) ispituvawe, ispituvawe na antropolo{kite i fizi~kite osobini na li~nosta, sociometriski tehniki, socijalna anketa40 i sl. Klini~kiot metod poa|a od koncepcijata deka devijantnoto
"Vo fazata na posmatrawe se raboti za toa da se iznesat na videlina najgolemiot broj mo`ni podatoci za oblicite na kriminalitetot na izu~uvaniot subjekt, za negovata li~nosta i faktorite koi pridonesle za negovoto formirawe i za mehanizmite i faktorite za negoviot preod kon deloto." Pinatel, J. Kriminologija, Zavod za izdavanje u|benika, Sarajevo, 1964. str. 85. 39 "Medicinata e taa koja {to treba da go oceni fizi~kiot razvoj na subjektot, da utvrdi opredeleni znaci na degeneracija ili nasleden sifilis, da ja opredeli negovata sega{na sostojba na zdravjeto i da donese sud spored varijaciite na naslednite i li~nite pri~ini". Pinatel, J. op. cit. str. 90. 40 "Socijalnata anketa se sostoi od dejstvija i soslu{uvawa na samoto mesto kade subjektot se razvival i kaj razni lica koi upravuvale so negovito ìvot: roditeli, nastavnici, rakovoditeli na mladinski akcii, voeni stare{ini, {efovi i drugari na rabota, drugari vo slobodnoto vreme i sportot.
38
44
povedenie e izraz na opredelena biolo{ka i psihi~ka konstitucionalnost na devijantot, deka e proizvod na negovata li~nost, i ottamu deka e potrebna soodvetna metodologija za utvrduvawe na sociopatogenezata41 na prestapnicite. Od pri~ini {to go prou~uva dinamizmot na razvojot i nastanuvaweto na devijantna li~nost, ovoj metod se narekuva i dinami~ki metod. Klini~kiot metod podrazbira primena na posebni metodolo{ki postapki kako {to se analiza i sinteza, me|utoa i na op{ti metodi kako {to e metodot na modelirawe. Pod model se podrazbira skica na zbir od faktori koi deluvaat na formirawe na prestapni~kata li~nost, vklu~uvaj}i gi tuka i me|usebnite odnosi na tie faktori. Za istraùva~ot modelot ima zna~ewe na rabotna hipoteza koja na najegzakten moèn na~in pretstavuva kompleksna realnost i moè da bide kvalitativen ili matemati~ki. Vo minatoto klini~kite istraùvawa glavno bea orientirani na kreirawe na kvalitativni modeli. Vo ponovo vreme se primenuvaat matemati~ki modeli zasnovani na podolgovremeni sledewa na pogolem broj devijanti. b) Sociopatolo{ka dijagnostika kako vtora faza na klini~koto ispituvawe, ima za cel to~no da ja opredeli opasnata sostojba na subjektot: negovata devijantna sposobnost i negoviot stepen na op{testveno prilagoduvawe. Devijantnata sposobnost se dijagnosticira preku soznavaweto na elementite {to ja uslovuvaat i minuvaat niz slednive ~etiri fazi: 1. faza na umeren pritisok (moment koga devijantot poradi svojata eti~ka egocentri~nost se oslobodil od stegite na op{testveniot sram), 2. faza na jasno izrazen pritisok (moment koga e prifatena devijantnata akcija, no se javuva pomislata za mo`nite sankcii koi moàt da go zadràt izvr{uvaweto na povedenieto), 3. faza na sostojba na opasnost (period na kriza koja neposredno mu prethodi na devijantnoto povedenie poradi pojavata na te{kotii i pre~ki pogodni da go onevozmoàt izvr{uvaweto na povedenieto) i, 4. faza na preodot kon samoto devijantno povedenie (moment na moralna ne~uvstvitelnost). Na toj na~in se doa|a do tn. "individualna formula na devijantnata sposobnost" koja moè da bide vi{a, sredna ili slaba. Op{testvenata neprilagodenost se dijagnosticira preku elementite koi ukaùvaat na promenlivosta na li~nosta me|u koi moàt da se pomestat site obele`ja koi se odnesuvaat na aktivnosta (izvesni prestapnici se aktivni dodeka drugi se pasivni), na fizi~kite, intelektualnite i profesionalnite stavovi kako i na dinami~kite osobini koi se odnesuvaat na intelektualnite potrebi (prehrambeni, seSocijalnata anketa se naso~uva kon toa da go otkrie udelot na nasledstvoto i sredinata vo postapkata na prestapni{tvoto i da ja rekonstruira istorijata na subjektot i negovoto semejstvo, kako i na samiot prestapnik." Ibid, str. 89. 41 Sociopatogenezata analogno na poimot kriminogeneza pretstavuva proces na preo|awe kon izvr{uvaweto na devijantnoto povedenie.
45
ksualni i sl.). Sekoj od elementite na prilagodlivosta moè isto taka da bide otkrien kako sreden ili slab. Me|utoa, individualnata formula na najdobrata prilagodlivost e dadena koga site elementi se nao|aat vo pozicija na sredna, t.e. prose~na vrednost (koga imame subjekt so prose~ni aktivnosti, fizi~ki i intelektualni stavovi itn). v) Za razlika od sociopatolo{kata prognostika, koja izgraduva sud za vrednosta na subjektivnata li~nost socijalnata prognostika se izrazuva vo vid na hipoteza za negovoto podocne`no povedenie.Taa pretpostavuva prou~uvawe na polo`bata ili na niza od situacii vo koja subjektot rizikuva da se najde. g) Sozdavaweto programa na tretmanot e poslednata faza na klini~koto ispituvawe. Tretmanot na prestapnikot ima za cel da gi popravi negovite reakcioni sklonosti, da gi usovr{i negovite sposobnosti, da gi zameni so novi negovite motivacii i da go izmeni negovoto povedenie. Tretmanot koj, se ostvaruva so pomo{ na psihoterapeutski, medicinski, mediko-pedago{ki metodi i tehniki, so racionalna psihoterapija (prisiluvawe na subjektot da se kontrolira samiot sebesi), psihoanaliza (osvetluvawe na nesvesnite sudiri) psihoterapija na grupi (preku slobodni diskusii opi{uvawe i analiza na istorijata na potekloto na problemite na u~esnicite so cel osloboduvawe od negativni sklonosti a so toa i do opa|awe na agresivnite reakcii) i sociometriski metodi (psihodrama). 3. Primenata na metodot na studija na slu~ai i klini~kiot metod e opravdana i korisna, za{to za pravilno razbirawe na izvr{itelot na devijantnoto povedenie e neophodno zapoznavaweto na negovata li~nost. So prou~uvaweto na li~nosta na devijantot najdobro se otkrivaat endogenite pri~ini koi se nao|aat vo li~nite osobini na devijantot, kako i opredeleni bolni sostojbi (psihozi, psihopatii i sl) zna~ajni za prezemawe merki poradi nivno menuvawe. Najslabata strana na ovie metodi e {to se ograni~uvaat samo na ispituvawe na individualnite slu~ai zapostavuvajki ja vo celost op{testvenata strana na uslovenosta na sociopatolo{kite pojavi. Nivna nesporna slabost e i toa {to imaat ograni~ena primena. Imeno, sestranoto ispituvawe na li~nosta na devijantot e premnogu skapo, trae mnogu dolgo i postavuva barawe od mnogu stru~waci.
2.2.. METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROUÛVAWE NA DEVIJANTNOTO POVEDENIE KAKO INDIVIDUALNA POJAVA
Metodolo{kite tehniki za sobirawe podatoci za devijantnoto povedenie kako individualna pojava vo osnova moàt da se podelat na dve grupi: tehniki za sobirawe podatoci za oddelni devijanti i tehniki za sobirawe podatoci za preddevijantnata situacija i za samoto devijantno povedenie. Granicata me|u ovie dva vida na tehniki ne e striktna taka {to nekoi od niv se koristat za sobirawe na dvata vido46
vi na podatoci. Ottamu i nivnata natamo{na podelba na transferzalni i longitudinalni. Site metodolo{ki postapki, koi vo narednite redovi }e se obideme sumarno da gi izloìme, treba sekoga{ da bidat prilagodeni na specifi~nostite na konkretnite sociopatolo{ki istraùvawa. 10 Transferzalni tehniki. Transferzalnite tehniki se sostojat vo prou~uvawe na devijantot, kako i na preddevijantnata situacija i samoto devijantno povedenie vo odreden moment i vo nivno sporeduvawe so nedevijantite ili vo sporeduvawe na razli~ni grupi na devijanti vo ramkite na prou~uvanata po{irokata grupa na devijanti. Vo ramkite na transferzalnite se pomesteni slednite grupi na tehniki: a) posmatrawe ili sistematska opservacija na devijantite, b) psiholo{ka analiza na li~nosta na devijantite i na~inot na izvr{uvawe na devijantnoto povedeneie, i v) analiza na ìvotnite uslovi. a) Poedine~no posmatrawe. Posmaraweto e metododolo{ka tehnika koja se uporebuva vo site prirodni i op{testveni nauki. So ogled na {iro~inata na posmatranite pojavi, posmatrawata moàt da bidat poedine~ni i masovni. Poedine~nite posmatrawa se odnesuvaat na poedine~ni slu~ai. Pritoa teì{teto moè da se stavi vrz prou~uvaweto na osobinite na samata pojava ili vrz proveruvaweto na nekoi op{ti zakonitosti na edna pojava, ~ii sostaven del e pojavata ili vidot na pojavite koi gi prou~uvame. Poedine~noto posmatrawe vo socijalnata patologija e metodolo{ka postapka na opservacija i tolkuvawe poradi prodlabo~eno ispituvawe na nekoja li~nost, na motivite koi dovele do vr{eweto na negovoto devijantno povedenie, i voop{to na nejzinite aktivnosti i reakcii vo opredeleni okolnosti. Poznato e deka povedenieto na ~ovekot (drèwe, gestovi, mimika) se sostoi ne samo od svesno kontrolirano odnesuvawe, tuku vo nego ima i mnogu nesvesno, nekontrolirano, {to verno ja odrazuva li~nosta koja se posmatra. Taka, na primer, na li~nosta koja se nao|a vo nekoja neprilika se zacrvenuva liceto ili deka pri opredelen revolt gi stiska usnite i {akite i sl. So vnimatelno nabquduvawe na licata moàt da se zbeleàt vakvite reakcii, a tie moàt vo zna~itelna mera da pridonesat za zapoznavawe na li~nosta. Site ovie soznanija vo upotrebliva forma se obiduvaa da gi sredi posebna nau~na disciplina koja se narekuva fiziognomika. Posmatraweto naj~esto se vr{i vo tekot na razgovor so liceto no, i vo drugi okolnosti. So posmatraweto neposredno metodolo{ki se povrzani analizata, opisot i sporeduvaweto. b) Psiholo{ka analiza na li~nosta na devijantot i negovoto povedenie. Ovaa metodolo{ka postapka se zasnova na sfa}aweto deka li~nosta na poedinecot se odrazuva preku negovite postapki i deka ottamu ~ovekot so svoeto povedenie gi otkriva komponentite na svojata li~nost. Takva e sostojbata i so devijantnoto povedenie kade {to na~inot i prirodata na negovoto izvr{uvawe, pobudite i motivite na 47
izvr{uvaweto, okolnostite pod koi e izvr{eno i sl. moàt da posluàt za podobro zapoznavawe na li~nosta na devijantot. Ottamu psiholo{kata analiza na devijantnoto povedenie i na~inot na negovoto izvr{uvawe e od pove}estrana korist za osvetluvawe na devijantnata aktivnost od psiholo{ki aspekt koja sekoga{ e uslovena od psihi~kata struktura na li~nosta. Psiholo{kata analiza na li~nosta naj~esto nao|a primena kaj klini~kiot metod. v) Introspekcija. I pokraj toa {to e specifi~en metod na psiholo{kata nauka, introspekcijata nao|a primena i vo socijalnata patologija za ispituvawe na oddelni poedine~ni slu~ai. So primena na ovoj metod moàt da se dobijat podatoci za vnatre{noto iskustvo, psiholo{kiot ìvot na liceto koe strada od opredeleni socijalni problemi ili bolesti. Vo primenata na ovoj metod me|utoa postojat opredeleni te{kotii. Taka na primer, so pravo se ukaùva deka nekoi doìvuvawa kako, stravot, ne e mo`no vo celost da se istraàt ottamu {to toga{ koga se obra}a vnimanie na takvite psihi~ki sodrìni tie po~nuvaat da bledeat i da is~eznuvaat. g) Analiza na ìvotnite uslovi. Nitu edno sociopatolo{ko istraùvawe ne e celosno ako so nego ne bidat opfateni i sociolo{kite aspekti na li~nosta, odnosno vlijanieto {to vrz nego go ostvarila socijalnata sredina od koja poteknuva. Vakvoto prou~uvawe vo literaturata obi~no se narekuva subjektivno-objektivna anamneza na li~nosta. Toa sodrì prou~uvawe na ìvotniot istorijat na li~nosta, na objektivnite i subjektivnite uslovi na negoviot ìvot, kako i negovite reakcii na tie uslovi ili, nakratko, na site op{testveni vlijanija na ìvotot vrz formiraweto na li~nosta na devijantot vo edna sredina. @ivotniot istorijat na li~nosta treba da se zapoznae ottamu {to sekoja li~nost, pa i li~nosta na devijantot se gradi i razviva pod vlijanie na sredinata vo koja ìvee i deluva. Pritoa poseben akcent treba da se stavi vrz ispituvaweto na objektivnite okolnosti na toj ìvot. Toa moè da bidat: zdravstvenata sostojba na ispitanikot, ekonomskata i socijalnata sostojba na negovoto semejstvo, posebnite problemi vo semejstvoto (deficientnost na semejstvoto, bolest, delinkvencija, prostitucija, alkoholizam), odnosite me|u ~lenovite vo semejstvoto, u~eweto i rabotata na ispitanikot, koristeweto na negovoto slobodno vreme, porane{nata osuduvanost i sl. Site ovie okolnosti koi moàt da bidat i subjektivno usloveni treba da se utvrdat i registriraat kako za oddelni periodi od ìvotot na ispitanikot (predu~ili{en i u~ili{en period, vreme na pubertet i adolescencija vozrast, zrel period i starost) taka i za dadeniot momentot. Za taa cel istraùva~ot treba da go poseti semejstvoto, u~ili{teto, rabotnoto mesto i neposredno da gi sogleda momentalnite sostojbi i problemi.
48
Sobiraweto na podatocite treba da mu se doveri na stru~no obrazovan i iskusen socijalen rabotnik, psiholog ili pedagog koj so posredstvo na razgovor treba da dojde i do soznanija od ~uvstvitelnata sfera na li~nosta, nejzinite stavovi i sistem na vrednosti. Na metodite na prou~uvawe na ìvotnata istorija, kako vpro~em i na posmatraweto, vo osnova im se stava zabele{ka deka poedincite i grupite izbrani za ispituvawe ne sekoga{ se reprezentativni za celata populacija na koja i pripa|aat. Natamo{na te{kotija pretstavuva i toa {to takvite zafati traat predolgo pa ottamu moàt da dovedat do neprijatna vpletenost na istràùva~ot povrzani so niza opasnosti. Nivnata primena vo opredeleni sociopatolo{ki istraùvawa me|utoa e ~esto neophodna i nezamenliva. d) Psihoanaliti~ki metod. Ovoj metod nastana so psihoanaliti~kata teorija na li~nosta i se koristi vo ispituvaweto i lekuvaweto na psihopatski li~nosti. Se sostoi vo razgovor {to go vodi ispituva~ (psihijatar) so ispitanikot (pacientot). Otkako psihijatarot prethodno }e go dovede ispitanikot vo opredelena hipnoti~ka sostojba, toj mu gi iznesuva svoite potisnati i neostvareni èlbi i porivi (naj~esto od seksualna priroda) koi dovele do naru{uvawe na negovoto povedenie. Se pretpostavuva deka so toa abreagirawe (praznewe) na psihi~kata prenapregnatost se normalizira povedenieto na pacientot. 20 Longitudinalni tehniki. Longitudinalnite tehniki se koristat za sledewe na opredelena grupa na prestapnici vo razli~ni periodi na nivniot ìvot i za sporeduvawe na dobienite rezultati. Za sobirawe na podatoci od toj vid se koristat: biografii na kriminalci, studii na sledewe ("follow-up studies") i prou~uvawe spored kohorti (grupi povrzani so nekoi zaedni~ki obele`ja). a) Devijantna biografija. Devijantnata biografija ovozmoùva da se zapoznaat brojni aspekti na li~nosta i istorijata na povedenieto na devijantot. Biografijata se sostoi vo toa samiot ispitanik pismeno da go opi{e svoeto minato ili istoto usmeno da mu soop{ti na istraùva~ot. Me|utoa, i vo dvata slu~ai istraùva~ot li~no se sre}ava so prestapnikot. Pokraj navodite vo biografijata toj se zapoznava so negovite rakopisi, dnevnici, vodi razgovori so negovite bliski i prijateli i konsultira najrazli~ni pismeni dokumenti koi upatuvaat na negovoto celokupno minato povedenie. I pokraj dlabo~inata so koja se navleguva vo li~nosta na devijantot ovaa tehnika sama za sebe e problemati~na. Toa vo prv red proizleguva ottamu {to svedo{tvata na ispitanikot i negovata neposredna okolina ne sekoga{ se siguren indikator za realnite sostojbi, osobeno ottamu {to vo niv moè da se pojavi tendencija za razubavuvawe ili nagrduvawe (prikaùvawe vo izrazito negativno svetlo na li~nosta na prestapnikot) na stvarnosta. Vsu{nost, vo prirodata na ~ovekot, vo negovoto samopo~ituvawe, e za sebe da misli s najubavo 49
(onamu kade {to na ~ovekot prirodata mu odzela opredeleni svojstva i osobini mu dodala malku pove}e samoqubie). Sli~na e sostojbata i so izkazite koi se naso~eni kon drugi. Ne treba poseben misloven napor za da se dokaè vistinata deka mnogumina koga }e ~ujat ne{to lo{o za drug, ~esto se skloni vo toa vedna{ da poveruvaat (dobroto pak sekoga{ se proveruva) i toa soznanie da go preuveli~uvaat, uveruvaj}i se sebesi deka tie duri mnogu porano zabeleàle ne{to nenormalno kaj taa li~nost no, navodno toa ne sakale da go kaàt. b) Studii na sledewe. Studiite na sledewe ovozmoùvaat da se sledi ìvotot na devijantot dolgo vreme po izvr{uvaweto na negovoto devijantno povedenie. So nivna pomo{ moè da se kontrolira podocne`noto zapagawe vo devijantno ili kriminalno odnesuvawe. v) Prou~uvawe spored kohorti. Pod kohorta vo socijalnata patologija se podrazbira zbir na lica ~ie devijantno povedenie e povrzano so nekoj zaedni~ki element vrzan za opredelen period, na primer, ra|awe (generacija). Ovaa tehnika ima za cel da ukaè na karakteristikite na opredelena grpa na devijanti koi me|usebno se povrzani so nekoe od spomenatite obele`ja vo odnos na drugite devijanti i na populacijata vo celost kako i da gi diferencira subjektite vo ramkite na samata kohorta. Osnoveniot nedostatok e {to e skapa i {to se zasnova na arhivski podatoci (policiski, sudski i sl), odnosno na sekundarni podatoci koi, pokraj toa ~estopati moàt da mu bidat duri i nedostapni na istraùva~ot. 3. METODI I METODOLO[KI POSTAPKI ZA PROUÛVAWE NA DEVIJANTNOSTA KAKO MASOVNA OP[TESTVENA POJAVA Izu~uvaweto na devijantnosta kako masovna op{testvena pojava se zasnova vrz istite metodolo{ki postapki i tehniki kako {to e toa vpro~em slu~aj i so istraùvaweto na site drugi op{tetveni pojavi. Edinstvenata razlika e vo toa {to sociopatolo{kite istraùvawa mora da bidat prilagodeni na specifi~nostite na nejziniot predmet i celi pri otkrivaweto na pri~inite na devijantnosta i utvrduvaweto na obemot, strukturata i negovoto dvièwe. Metodite i metodolo{kite postapki za izu~uvawe na devijantnosta kako masovna op{testvena pojava se koristat vo nau~no istraùva~ki celi, odnosno poradi zapo~nuvawe i dovr{uvawe na edno konkretno istraùvawe. Vo sakoe pak takvo istraùvawe mora da bidat zapazeni slednite fazi: 1. opredeluvawe na predmetot i celta na istraùvaweto, 2. konstrukcija na operacionalen model, 3. postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli, 4. sobirawe na empiriski podatoci i, 5. nau~na interpretacija i objasnuvawe na rezultatite od istraùvaweto.
50
1. Opredeluvawe na predmetot i celta na istra~uvaweto. So ogled na toa {to devijantnosta pretstavuva isklu~itelno rasprostraneta i heterogena pojava, vrz koja svoeto posredno i neposredno vlijanie go ostvaruvaat brojni pri~ini uslovi i povodi i koja se manifestira vo najraznovidni pojavni formi, vo edno sociopatolo{ko istraùvawe ne e mo`no ni oddaleku da se zafatat site nejzini zna~ajni aspekti. Od tie pri~ini sekoe sociopatolo{ko istraùvawe koe ima dlaboki nau~ni pretenzii mora da se ograni~i vrz ispituvawe samo oddelni podra~ja i aspekti na devijantnosta. Ottamu pred zapo~nuvaweto na sekoe istraùvawe nu`no se nalaga potrebata precizno da se utvrdi predmetot i celta na istraùvaweto. Ovde treba da se pravi razlika me|u poimite predmet na socijalnata patologija kako nauka i predmet na konkretnoto sociopatolo{ko istraùvawe koj ima karakter na samostoen istraùva~ki problem. Istraùvaweto vo socijalnata patologija zapo~nuva so odlukata opredelen problem da se stavi vo centarot na vnimanieto, odnosno da se definira kako predmet na konkretnoto istraùvawe. Toa definirawe ima dve formi: teoretska i rabotna. Kaj teoretskoto definirawe, predmetot na istraùvaweto se opredeluva so pomo{ na apstraktni poimi. Taka, na primer, ako za predmet na istraùvaweto se zemeni hazardnite igri, zaradi precizirawe {to se prou~uva neophodno e najprvin da se dade negovata op{ta definicija. Rabotnoto definirawe (operacionalnata definicija) na predmetot e stvarna konkretizacija na teoretskoto opredeluvawe na predmetot, taksativno nabrojuvawe na faktite na predmetot koi }e bidat istraùvani i dimenzionirani (vremenski, prostorno i disciplinarno). Toa e sodrìnska osnova na posebnite i poedine~nite hipotezi: so nego se obezbeduva potrebna vrska i odnos me|u predmetot i hipotezite i simetri~nost na sodrìnata na predmetot i hipotezite (proces na operacionalizacija so koj sodrìnata na apstraktnite kategorii od teoretskata definicija se preveduva vrz indikatorite).42 Vo navedeniot slu~aj operacionalizacijata bi se sostoela vo naveduvawe koi konkretni devijantni povedenija spa|aat vo ovaa grupa. Otkako }e se opredeli predmetot potrebno e konkretno da se postavi problemot na istraùvaweto, odnosno da se opredeli zbirot na pra{awata na koi treba da se dobie i dade odgovor. Toa na najdobar na~in se postignuva otkako }e se pregleda postoe~kata literatura za da se utvrdi dali se raboti za problem koj ve}e bil predmet na istraùvawe, i ako bil, da se utvrdi koi aspekti ne bile razjasneti ili ne bile dobro razjasneti. Elaboracijata na opsegot na istraùvaweto poIndikatori pretstavuvaat nadvore{ni manifestacii na vnatre{nata su{tina na opredelena realna pojava koja moè setivno da se zabeleì vo stvarnosta. Hipotezite, a so nivno posredstvo i indikatorite se usloveni od predmetot i celta na nau~noto istraùvawe.
42
51
drazira da se opredelat granici na istraùvaweto, odnosno izbranata problematika da se elaborira vo kontekstot na op{tata teorija i da se identifikuva podra~jeto na posmatrawe na sekoe postaveno pra{awe, t.e. da se identifikuvaat varijablite i vidot na faktite {to treba da se soberat. Toa, vsu{nost, zna~i da se identifikuva i precizira ne samo kriminolo{kiot fenomen tuku i pojavite ~ie vlijanie vrz nego }e se istraùva. Vo sociopatolo{koto istraùvawe devijantnosta po pravilo e zavisna varijabla, a pojavite ~ie vlijanie vrz nego se ispituva se nezavisni varijabli. Taka, na primer, ako se ispituva vlijanieto na migraciite vrz devijantnosta, migraciite sekoga{ }e pretstavuvaat nezavisna, a devijacijata zavisna varijabla. Me|utoa ne e isklu~eno ni ispituvawe na povratnoto vlijanie koe devijantnosta go vr{i na op{testvenite pojavi koi inaku go uslovuvaat. Taka nekoi ponovi amerikanski istraùvawa go utvrdile vlijanieto koe devijantnosta pa i na kriminalitetot, so posredstvo na viktimizacijata i stravot od devijacijata i zlostorstvoto, go vr{i na namaluvaweto, odnosno vrz promenata na sekojdnevnite aktivnosti na lu|eto. Vo ovoj slu~aj o~igledno e deka devijaciite i kriminolo{kite pojavi se posmatrani kako nezavisni, a sekojdnevnata aktivnost na lu|eto, odnosno nivniot na~in na ìvot, kako zavisna varijabla. 2. Konstrukcija na operacionalen model. Konstrukcijata na operacionalen model podrazbira organizacija na istraùvaweto i opredeluvawe na hronologijata na dejstvijata na istraùvaweto. Ovaa etapa opfa}a tri serii na operacii: 10 opredeluvawe na slu~ai {to }e se istraùvaat i opredeluvawe izvori na podatoci za niv, 20 operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori (pokazateli) na ispituvanaat pojava i 30 konstruirawe na instrumenti so koi }e se vr{i opservacija na stvarnosta, odnosno sobirawe na podatocite. 10 Opredeluvawe slu~ai. Na definiraweto na slu~aite mu prethodi opredeluvawe na prostorot i vremenskiot period vo koi }e se istraùva pojavata: na primer, deka }e se istraùva narkomanijata na prostorot na Republika Makedonija za periodot od 1990 -2000 godina. Definiraweto na slu~aite {to }e bidat istraùvani moè da se protega na celosen opfat na site slu~ai na edna pojava, so opredeluvawe na primerok ili so kombinirano koristewe na dvata na~ini. Najsiguren na~in za prou~uvawe na devijantnosta bi bil ako so istraùvaweto se opfatat site slu~ai od koi se sostoi. Me|utoa, so ogled deka devijantnosta se sostoi od golem broj konkretni slu~ai koi so istraùvaweto ne moàt vo celost da se opfatat, a toa vo toj obem ne e ni celishodno da se pravi, sekoe istraùvawe se ograni~uva na pomal broj slu~ai od osnovniot zbir. Potoa vrz osnova na utvrdenite podatoci za toj broj se izveduvaat zaklu~oci za devijantnata pojava vo celina. Brojot na poedine~nite slu~ai na pojavata {to e poznat, odnosno utvrden se narekuva osnoven zbir. Brojot pak na poedine~nite slu~ai {to se izu~uvaat od osnovniot zbir i koi vo ramkite na istraùvanata 52
pojava se podloùvaat na ispituvawe se narekuva primerok. Primerokot sekoga{ pretstavuva opredelen procent na prethodno utvrdeniot osnoven zbir. Vo sociopatolo{kite istraùvawa naj~esti se istraùvaweta so koristewe na primerok. So ogled na prethodnoto primerok pretstavuva izbor na edna celina sostavena od poedinci, grupi ili pojavi, taka {to rezultatite do koi }e se dojde so nivnoto ispituvawe moàt da se voop{tat vrz po{irokata populacija ili pojava. Primerokot treba da bide reprezentativen na istraùvanata pojava, {to zna~i mora na prikladen (adekvaten) na~in da gi opfa}a obele`jata i strukturata na dadenata pojava i brojot na opfatenite slu~ai so cel dobienite rezultati da ja odrazuvaat pojavata vo celina. Ili poednostavno, adekvaten e onoj primerok ~ii broj na slu~ai (edinici) kvalitativno i kvantitativno mu soodvetstvuva na osnovniot zbir, t.e. obele`jata na slu~aite koi gi karakteriziraat slu~aite vo osnovniot zbir mora da gi karakteriziraat i slu~aite vo primerokot. Reprezentativnosta pak zna~i deka istraùvaweto vrz slu~aite opfateni so primerokot treba da dade nau~ni rezultati kako da e izvr{eno vrz osnovniot zbir. Primerokot treba da e dovolno golem za da se obezbedi preciznosta na utvrduvawe na obele`jata koi se ispituvaat.43 Vo nau~nata, a ottamu nitu vo sociopatolo{kata metodologija, ne postoi pravilo za granicite do koi e potrebno da se zgolemuvaat edinicite vo primerokot. Re{enieto zavisi od sloènosta na pojavata i nejzinata golemina. Me|utoa, osnovno pravilo e dokolku poedine~nite slu~ai vo osnovniot zbir pove}e se razlikuvaat, deka primerokot dotolku treba da bide pogolem. Spored na~inot na izborot na edinicite se razlikuvaat namerni primeroci - primeroci koi ne se izraboteni spored teorijata na verojatnosta (za sekoja edinica vo osnovniot zbir ne postoi ista verojatnost deka }e bide izbrana vo primerokot) i slu~ani primeroci primeroci koi se izraboteni spored teorijata na verojatnosta (za sekoja edinica vo osnovniot zbir postoi ista verojatnost deka }e bide izbrana vo primerokot). Namernite primeroci se delat na naso~en (od osnovniot zbir se izvlekuvaat samo tipi~nite edinici) i prigoden (gi sodrì samo onie edinici do koi moè da se dojde vo soodvetnata prilika) primerok. Na druga strana slu~ajnite se delat na ednosatavni ili prosti slu~ajni i stratifikuvani slu~ajni primeroci. Prostiot
Vo metodologijata e poznato deka so goleminata na primerokot is~eznuvaat individualnite svojstva na edinicite i do pogolem izraz doa|a deluvaweto na op{tite faktori. Spored toj zakon, vo zavisnost od toa kolku se zgolemuva primerokot, dotolku posigurno se utvrduvaat op{tite (zaedni~ki) obele`ja na pojavata, za{to slu~ajnite gre{ki na primerokot se smaluvaat so negovoto zgolemuvawe.
43
53
primerok obezbeduva sekoja edinica od osnovniot zbir koja ima ist

stepen na verojatnost da vleze vo primerokot (na primer, se ispituva sekoj vtor od registriranite narkomani koi prethodno se notirani po azbu~en red). Toa se postignuva na toj na~in {to site edinici se doveduvaat vo ista situacija. Vo prou~uvaweto na oddelni devijanti ili oddelni vidovi na krivi~ni dela toa se vr{i so izdvojuvawe na paren, neparen, tret, sedmi ili koj i da e drug broj od dosieto na policiskata ustanova, i sl. Stratifikuvan primerok se upotrebuva koga osnovniot zbir se sostoi od poveke sloevi (stratumi). So nego prethodno, vo grupata na slu~ai koi se ispituvaat, se utvrduvaat podgrupi spored izvesni zaedni~ki svojstva (na primer, site narkomani prethodno se razvrstuvaat spored polot, vozrasta, brojot ili vidot na izvr{enite zloupotrebi na droga i sl). Namenata mu e da bide opfatena sekoja grupa na edinici na osnovniot zbir, odnosno da se smali verojatnosta za gre{ki vo primerokot. Vo sociopatolo{kite istraùvawa se korista i me{ani primeroci. Toa se onie primeroci koi vo eden del se formiraat vrz osnova na nameren, a vo drug del, na slu~aen izbor. Me|u brojnite vidovi na primeroci treba da se spomne i tn. kvoten primerok koj se koristi so cel vo primerokot da se obezbedi srazmerno u~estvo na edinicite od site grupi od koi se sostoi osnovniot zbir. Osnovnoto barawe e da se obezbedi proporcionalnost me|u osnovniot zbir i primerokot. Pogodnosta na ovoj primerok e vo toa {to so nego moè istovremeno da se ispitaat nekolku srodni pojavi. Ponekoga{ se koristat i tn. orientacioni primeroci koi ne se reprezentativni, pa so ogled na toa ni sigurni za donesuvawe zaklu~oci za ispituvanata pojava, me|utoa pri itni istraùvawa moàt da se pokaàt korisni. 20 Operacionalizacija ili opredeluvawe na indikatori. So cel vo tekot na istraùvaweto da se soberat potrebnite sociopatolo{ki podatoci za konkretnite slu~ai koi go so~inuvaat osnovniot zbir (od koj treba da se sostavi primerok), potrebno e da se pronajdat nivnite izvori. Izvorite na podatoci vo socijalnata patologija moàt da bidat pi{ani i nepi{ani. Pi{ani izvori na podatoci od zna~ewe za prou~uvawe na predmetot na socijalnata patologija se: razni statisti~ki evidencii, ve}e sprovedeni istraùvawa za oddelni devijantni povedenija, sociopatolo{ki podatoci koi gi utvrduva praktikata pri re{avaweto na konkretni slu~ai - policiski dosija za devijantite, izve{tai i elaborati na slu`beni organi za rasprostranetosta na devijantnoto odnesuvawe, sobraniski materijali; dnevnici i avtobiografski podatoci na prestapnicite, napisi za devijantnosta vo pe~atot i dr. Nepi{ani izvori na podatoci se: mislewa na nau~ni rabotnici, stru~waci i prakti~ari od oblasta na devijantnosta, iskazi na prestapnicite i `rtvite na devijantnoto odnesuvawe i sl. Izvorite na podatoci moàt da se podelat i na neposredni (originalni do-
54
kumenti i iskazi na neposredni u~esnici i svedoci na opredelen sociopatolo{ki nastan) i posredni (statisti~ki podatoci, i sl.) izvori. Me|utoa, nitu eden od navedenite izvori ne sodrì dovolno relevantni podatoci vrz osnova na koi bi moèla da se prou~i konkretnata devijantna pojava. Otttamu e potrebna nivna operaconalizacija ili opredeluvawe na konkretni indikatori. Operacionalizacijata se odnesuva na opredeleni konkretni pojavi {to }e se istraùvaat kako pokazateli na nekoja po{iroka pojava, na primer, opredeluvawe na poedine~nite oddavawa na komar preku koi }e se iskaùva komarot, opredeluvawe na brojot na porane{nite devijacii kako indikator na recidivizmot i sl. 30 Konstruirawe na instrumenti. Konstrukcijata na instrumenti zna~i sozdavawe na konkretni sredstva so koi }e se sobiraat podatocite. Naj~esto koristeni istraùva~ki instrumenti se pra{alnici i protokoli za posmatrawe na pojavite. Pra{alnik pretstavuva osnoven instrument za sobirawe na podatoci. Toj se sostoi od opredelen broj pra{awa sistematizirani spored srodnosta. Pra{alnikot se koristi za sobirawe na podatoci preku anketa, testovi na li~nosta, analizi na oddelni predmeti, policiski i sudski dosija i sl. So cel da se soberat relevantni podatoci pra{alnikot treba da ispolnuva opredeleni osnovni uslovi. Taka pri formuliraweto na pra{awata vo instrumentot so koj se vr{i anketa ili intervju, mora da se obezbedi ispitanicite da dadat objektivni odgovori. Ottamu pri formuliraweto na pra{awata se nastojuva tie da bidat jasni i prifatlivo jazi~ki postaveni, nesugestibilni, nepristrasni, celosni, pravilno grupirani i rasporedeni (so ogled na obele`jata koi se predmet na istraùvaweto, nivnata op{tost i nivnata teìna), da ne bidat premnogu brojni taka {to }e go zamorat i ottamu smalat interesot za sorabotka na ispitanikot (responedntot) i sl. Protokolite na posmatrawe opfa}aat spisok na konkretni manifestacii na pojavata {to e predmet na posmatrawe. Se koristat za sobirawe na podatoci so naposredno posmatrawe. Poradi proverka na operacionalniot model, osobeno na validnosta na istraùva~kite instrumenti, se vr{i tn. pilot istraùvawe. Celta na ova probno istraùvawe e analiza na preliminarnite podatoci poradi sogleduvawe na mo`nite nedostatoci vrzani so operacionalizacijata, izborot na primerokot i istraùva~kite instrumenti i nivno navremeno otstranuvawe. 3. Postavuvawe na hipotezi i konstrukcija na modeli. Za opredeluvawe na epistemolo{kata vrednost na teorijata i nejzinata polo`ba vo sistemot na nau~noto poznavawe, osobeno mesto imaat hipotezite, utvreduvaweto na kauzalni vrski i nau~nite zakoni. Vo tekot na istraùvaweto (prou~uvaweto) na sociopatolo{kite problemi moàt da se proveruvaat teoriite koi za niv postojat. So toa teoriite 55
se potvrduvaat ili soboruvaat (demantiraat). Ako se potvrdi zakonomernosta na fenomenot koj {to teorijata go pretpostavuva, taa stanuva nau~en zakon. Ako pak, teorijata bide soborena, taa prestanuva da bide teorija. Hipotezata, teorijata kako i utvrduvaweto na kauzalnite vrski i nau~niot zakon pretstavuvaat opredeleni nivoa na nau~noto soznanie kako nau~en proces. Toj proces obi~no zapo~nuva so hipoteza, se ostvaruva preku teorijata i zavr{uva so utvrduvawe na kauzalni vrski ili so nau~en zakon. So ogled na izvonrednata kompleksnost na devijantnosta, toj proces vo sociopatolo{kite istraùvawa obi~no zavr{uva so nivoto na utvrduvawe na kauzalnite vrski. 10 Pod hipoteza (pojdovna pretpostavka) se podrazbira predviduvawe na okolnosti so koi se pretpostavuva ona {to e nepoznato vo predmetot na istraùvaweto.44 Brojot i vidot na postavenite hipotezi zavisi od toa vo koja mera predmetot na istraùvaweto ve}e se poznava i od obemot i celta na istraùvaweto. Sekoe sociopatolo{ko istraùvawe na oddelni nepoznati aspekti na devijantnosta kako heterogena pojava koja se manifestira vo raznovidni oblici, vo osnova se potpira vrz postavuvawe i proveruvawe na postavenite hipotezi na toa istraùvawe. Ottamu tie hipotezi mora prethodno da se osmislat i formuliraat i da bidat realno i objektivno postaveni. Osnovnata cel za postavuvawe na hipotezi e pri prou~uvaweto na devijantnosta da se izdvoi nepoznatoto od ona {to za nea ve}e nau~no se znae i vrz osnova na toa da se predvidat okolnostite koi treba da se istraùvaat i otkrijat. Postavuvaweto na pojdovnata hipoteza, kako i opredeluvaweto na predmetot na istraùvaweto e vo tesna vrska so teoretskata naso~enost na istraùva~ot. Hipotezite se postavuvaat vo vrska so teoriite ako postojat za konkretno dadeniot problem. Vrz osnova na postavenite hipotezi se naso~uva prou~uvaweto na problemot. Rezultatite na prou~uvaweto vo celost ili delumno gi potvrduvaat ili gi soboruvaat hipotezite pod uslov pravilno da se postaveni. Za edna hipoteza da bide prifatliva (adekvatna i validna) pri nejzinoto postavuvawe i formulacija mora da se vodi smetka: 1. da pretstavuva logi~ki i posebno nau~no teoretska osnovana pretpostavka
Hipotezata e mislovna pretpostavka za predmetot {to se istraùva, a nejzinata logi~na forma e stav, t.e. iskaz so opredeleno predmetno zna~ewe i pretpostaveni soznajni vrednosti koi dopolnitelno treba da se proverat. Spored toa, tie se na{i pretpostavki za sostojbata, polo`bata, kvantitativnite i kvalitativnite svojstva, mestoto, funkciite, vrskite, odnosite, razvojot i tendenciite na predmetot na istraùvaweto. Hipotezite proizleguvaat od nu`nosta za: 1. pro{iruvawe na soznanijata, 2. nadminuvawe na nedostatocite na ve}e steknatite soznanija, i 3. postojano proveruvawe na steknatite soznanija. Vidi: Milosavljevi}, S. i Radosavljevi}, I. Repetitorium iz metodologije dru{tvenih istraìvanja, Beograd, 1975.
44
56
na soznajno vreden odgovor na zna~ajno pra{awe, 2. da bide adekvatna na predmetot, 3. dovolno konkretna i specificirana, 4. ako se raboti za teoretska hipoteza, dovolno op{ta, 5. poimno-jazi~ki jasna i {to poprecizno formulirana, 6. ako e empiriska, da ima opredeleni empiriski referenci, 7. da bide prakti~no proverliva, i 8. da se zasnova na nau~na teorija od onaa oblast na pojavi na koi se odnesuva.45 20 Sovremenite sociopatolo{ki istraùvawa ne se zadovoluvaat samo so postavuvawe na hipotezi, tuku ~esto se koristat i so konstrukcija na modeli. Predmet na modelirawe moè da bide sekoj predmet, pojava ili proces. Voop{to zemeno model e sekoj poimen ili realen, na predmetot na istraùvaweto, analogen sistem na pomo{ po pat na koj se istraùva izvesen osnoven predmet ili sistem. Modeliraweto vo osnova se sostoi vo toa da se pretstavi predmetot na prou~uvaweto, odnosno kvalitativno i kvantitativno da se izrazi vo forma i golemina {to se neophodni za negovoto prou~uvawe. Za taa cel za mali predmeti se pravat golemi modeli (na primer, za atomot, kletkata i sl.), a za golemi predmeti mali modeli (na primer, za grade`ni objekti, za kosmosot i sl.). Devijantnosta kako totalitet i site negovi vidovi posebno se sostojat od mno{tvo na pojavi i okolnosti: fizi~ki lica, opredeleni op{testveni sloevi, nivnite odnosi i povedenija itn. So cel da se prou~at mora da se pretstavat vo forma na poimi, crteì, {emi, skici, sliki, karti ili drugi modeli. Osnovniot model so ~ija pomo{ se prou~uva kriminalitetot pretstavuva tokmu negovata definicija (logi~ki model). Taa treba da gi iskaè negovite kvalitativni i kvantitativni dimenzii. Ottamu, taa ja ovozmoùva izrabotkata na ostanatite modeli na devijantnosta {to se prou~uva (teoretski, statisti~ki, empiriski). Adekvatnoto koristewe na metodite na modelirawe pridonesuva kon objektivizacija na sociopatolo{kite fakti. Za taa cel pri prou~uvaweto na devijantnosta potrebno e da se koristat site vidovi na modeli.46 Denes vo prou~uvaweto na devijaciite kako masovna pojava se koristat kvantitativni, odnosno logi~ko-matemati~ki i kibernetski modeli zasnovani na edna od pove}eto teoriii za devijantnosta ~ii postavki se proveruvaat so istraùvawe. Modelite po pravilo se sostojat od komponenti koi opfa}aat zbir na srodni varijabli za koi so porane{ni istraùvawa e utvrdeno postoewe na povrzanost so sociopatolo{kata pojava koja se istraùva. Primenata na modelot e od posebno zna~ewe pri prou~uvaweto na kauzalnite vrski me|u devijantnostai drugite op{testveni pojavi, pa vo toj slu~aj komponentite na modelot se sostojat vo grupi od nezavisni i zavisni varijabli, a se prepora~uva i voveduvawe na varijabli posrednici ili medijatori. Medijatorite deluvaat me|u nezavisnata i zavisnnata varijabla i se kori45 46
[e{i}, B. op. cit. str. 214. Pe{i}, V. Kriminologija, str. 104.
57
sni za istraùvawe na interakciite me|u varijablite, osobeno koga povrzanosta na dve varijabli zavisi od vrednosta na treta varijabla koja se narekuva i intervenira~ka varijabla.47 4. Sobirawe na podatoci. Tretata faza na istraùvaweto na devijantnosta kako masovna pojava e sobiraweto na podatoci pri {to posebno se koristat istraùva~kite tehniki na posmatrawe, eksperiment, sporeduvawe i ispituvawe. So primena na ovie tehniki se ovozmoùva organizirano pribirawe na podatocite. 10 Masovno posmatrawe. Kako {to ve}e imavme mo`nost da vidime, posmatraweto e istraùva~ka postapka so koja vrz osnova na nabquduvawe i zabeleùvawe se sobiraat podatoci za storitelot i na~inot i tekot na manifestiranoto devijantno povedenie. Masovnite posmatrawa se onie koi istovremeno opfa}aat serija na op{testveni pojavi, odnosno site pojavi koi i pripa|aat na opredelena op{tetvena kategorija kakva {to vo konkretniot slu~aj e devijantnosta. Posmaraweto moè da bide neposredno ili posredno. Pri neposrednoto (direktno) posmatrawe i negoviot poseben vid posmatrawe so u~estvo, pribiraweto na podatocite se vr{i preku neposredno zabeleùvawe. Vakviot vid na posmatrawe dava najsigurni podatoci, me|utoa vo sociopatolo{kite istraùvawa se primenuva isklu~itelno retko. Pri neposrednoto posmatrawe neophodno e da se obezbedi istraùva~ot so svoeto prisustvo da ne go naru{uva normalniot tek na ostvaruvaweto na pojavata koja se posmatra. So ogled deka se raboti za pojava koja moè da e podlo`na na opredelena sankcija, sekoe posmatrawe, odnosno prisustvo na treto lice se smeta za opasno. Posrednoto (indirektno) posmatrawe se primenuva mnogu po~esto. Toa se vr{i preku zabeleùavwe na fakti za devijantot i negovoto devijantno povedenie od policiski dosija, kaznenata evidencija, sudski predmeti, zatvorski dosija, statisti~kite listovi, razni publikacii, od dnevnici, memoari, pisma ili avtobiografii na devijantite i sl.48 20 Eksperiment. Eksperimentot pretstavuva poseben vid na posmatrawe koj se vr{i vrz opredelena na ve{ta~ki na~in predizvikana pojava. Za eksperimentot va`no e i toa deka se vr{i vo nau~ni celi i deka uslovite ~ie dejstvo so negova pomo{ se prou~uvaat se dràt vo najgolema mo`na mera pod kontrola na istraùva~ot.49 Negovata priVili}-Ristanovi}, op. cit. str. 40. Podrobno za posmatraweto vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod, Drugo dopunjeno izdanje, Nolit, Beorad, 1978, str. 431-475. 49 Za eksperimentot e su{testveno namernoto predizvikuvawe na pojavata koja treba da se istraì, povtoruvawe na pojavata, kontrolata na uslovite vo koi se javuva pojavata, merewe, odnosno registrirawe na pojavata i sistematsko i namerno menuvawe na uslovite vo koi se javuva pojavata {to se istraùva.
48 47
58
mena se protega ne samo vo prirodnite, tuku vo opredelena mera i vo op{testveniet nauki, osobeno vo mikrosociologijata. Primena na ovaa istraùva~ka tehnika vo socijalnata patologija ne e prepora~liva so ogled deka devijantnosta ~estopati e op{testveno opasna dejnost koja ne e dozvoleno ve{ta~ki da se predizvikuva. Ona {to me|utoa, sepak e mo`no se sostoi vo toa eksperimentot da posluì za prou~uvawe na nekoi okolnosti na vr{eweto na devijantnite povedenija i ispituvawe na me|usebnite odnosi na lu|eto vo opredelena, artificielna sredina. Taka, na primer, mo`no e vo opredeleni grupi na prostitutki da se menuvaat uslovite na nivnoto ìveewe i da se ispituva nivnata reakcija na tie promeni. Eksperiment se ostvaruva na toj na~in {to na po~etokot poedincite so opredeleni svojstva ili pojavite se razvrstuvaat vo dve grupi. Potoa samo vo ednata od tie grupi (vo koja se narekuva eksperimentalna, a ne i vo kontrolnata grupa), se voveduva nezavisna varijabla ~ie dejstvo e od interes na istraùvaweto. Logikata e, so varirawe na deluvaweto na toj faktor i sledeweto na promenite vo eksperimentalnata grupa (pod uslov dejstvoto na ostanatite faktori vo dvete grupi da se drì pod kontrola), vrz osnova na razlikite {to }e se javat, da se dokaùva so dejstvoto na nezvisnata promenliva, odnosno deka pri~inata na promenite se nao|a vo faktorot koj bil prou~uvan. 30 Sporeduvawe (komparacija). Sporeduvaweto e istraùva~ka tehnika so koja se sporeduvaat razni pojavi na devijantno odnesuvawe so ogled na razli~ni vidovi na devijacii, razli~ni karakteristiki na devijantite, razli~ni geografski podra~ja, vremenski periodi i sl. Na toj na~in se utvrduvaat vrski me|u razli~nite pojavi {to se ispituvaat. Edna od formite na sporeduvawe koja vo kriminologijata po~esto se primenuva e sporeduvaweto so pomo{ na kontrolni grupi. Samata tehnika se sostoi vo toa {to pokraj grupata na prestapnici koja treba da se prou~uva se formira i kontrolna grupa na neprestapnici. Pri formiraweto na kontrolnata grupa treba da se vnimava da bide sli~na so ogled na svoite biopsiholo{ki i sociolo{ki i drugite potrebni obele`ja, {to zna~i ~lenovite na dvete grupi da imaat barem pribli`no sli~ni fizi~ki i psihi~ki svojstva, vozrast, {kolsko obrazovanie itn. Vo sistemot so drugite metodi sporeduvaweto pretstavuva integralen metod na dijalekti~ko utvrduvawe na faktite. Vo toj sklop toj neposredno e povrzan so analizata i sintezata. Istovremeno toj pretstavuva sostaven del na mereweto.50
50
Pe{i}, V. op. cit. str. 106.
59
Komparativniot metod moè da se primenuva ne samo pri izu~uvawe na prakti~ni okolnosti tuku i pri koristeweto i natamo{no sozdavawe na teoretski zaklu~oci51 30 Ispituvawe (intrvju i anketa). Ispituvaweto pretstavuva istraùva~ka tehnika kaj koja pribiraweto na podatoci za izvr{enite krivi~ni dela se vr{i preku postavuvawe pra{awa i dobivawe odgovori za li~nosta na prestapnikot i negovoto kriminalno povedenie. Vo zavisnost od toa dali pra{awata se postavuvaat usmeno ili ispitanikot odgovara pismeno na odnapred podgotveni pra{awa postaveni vo anketen pra{alnik, ispituvaweto se razlikuva na intervju i anketa. a) Intervju moè da se sproveduva vo forma na sloboden razgovor, odnosno na na~in {to na ispitanikot ne mu se postavuvaat odnapred podgotveni pra{awa (nestandardiziran, nezavisen intervju) ili vrz osnova na odnapred podgotveni pra{awa (standardiziran, naso~en intervju). Vo prviot slu~aj istraùva~ot samo gi inicira i pottiknuva odgovorite na ispitanikot (respondentot) na kogo mu se ostava celosna sloboda vo pogled na izloùvaweto na okolnostite koi se predmet na ispituvaweto. Vo vtoriot slu~aj ispituva~ot strogo se pridrùva do odnapred podgotvenite pra{awa. b) Anketa se vr{i so odnapred podgotven pra{alnik {to ispitanikot go popolnuva samostojno. Prednosta na anketata vo odnos na intervjuto, so koe se dobivaat podatoci samo od lice kako poedinec, se sostoi vo toa {to so nea moàt istovremeno da se ispitaat pove}e lica. Pri sproveduvaweto na pra{awata kaj intervjuto i anketata ednakvo treba da se vnimava na postavuvaweto na pra{awata. Pra{awata treba striktno da se odnesuvaat na predmetot na ispituvaweto, da bidat pogodni so niv da se soberat potrebnite podatoci, da bidat pravilno sistematizirani i rasporedeni i jasno formulirani. Pri nivnoto formulirawe treba da e vodi smetka da go zadràt interesot i vnimanieto na ispitanikot. Ottamu tie ne treba da bidat mnogubrojni, predolgi i da ne obvrzuvat na predolgi odgovori. Treba da se vnimava i na toa da se odbegnuvaat sugestivni pra{awa i pra{awa na koi odnapred se pretpostavuva deka ispitanicite ne go znaat odgovorot ili voop{to ne sakaat da odgovorat. I dvata na~ini na sobirawe na podatoci pretpostavuvaat nivno dobrovolno prifa}awe od strana na respondentite i posebna podgotvenost i specijalna tehnika na istraùva~ot. Pri sobiraweto na podatocite treba da se ima predvid deka odgovorite na postavenite pra{awa moàt da bidat neto~ni i nerealni, posebno ako gi dava storitel na devijantno povedenie ili na krivi~no delo vo pogled na svoZa podrobnite karakteristiki na sporeduvaweto pop{irno: A~imovi}, M. Komparativni metod u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 39-50.
51
60
eto povedenie, odnosno delo i okolnostite pod koi go storil. Ottamu e prepora~livo verodostojnosta na podatocite dobieni preku intervju i anketa sekoga{ da se proverat preku uvid vo sudkite spisi, osudeni~koto dosie i drugi raspoloìvi izvori.52 40 Merewe. Mereweto pretstavuva specifi~en vid na posmatrawe na devijantnosta so ~ija pomo{ se dobivaat podatoci od kvalitativen i kvantitativen karakter. Sekoe merewe vo osnova pretstavuva sporeduvawe na opredeleni golemini. Od kvantitativnite svojstva na devijantnosta naj~esto se merat, odnosno sporeduvaat za~estenosta, rasprostranetosta, traeweto i intenzitetot.53 Mereweto posebno e prisutno vo psihologijata, a ottamu i vo socijalnata patologija, pri utvrduvaweto na psiholo{kite karakteristiki na li~nosta. Stanuva zbor za merewe na inteligencijata, karakterot, temperamentot, sposobnosta za koncentracija, sposobnosta za opredeleni zanimawa, motivaciite, stavovite, agresivnosta, sugestibilnosta i sl. karakteristiki na prestapnicite. Na toj na~in se vr{i psiholo{ka analiza na li~nosta i se utvrduva negovata psihi~ka sostojba. Mereweto se vr{i so pomo{ na psiholo{ki testovi koi se sostojat od niza pra{awa i tvrdewa koi se sistematski postaveni. Testovite moàt da se odnesuvaat kako na populacijata na devijantite, taka i na op{testvenata sredina od koja {to poteknuvaat. Tie moàt da se klasifikuvaat na najrazli~ni na~ini, me|utoa, so ogled na nivnata prisutnost vo sociopatolo{kite istraùvawa, naj~esta e nivnata podelba na: testovi so koi se merat opredelni svojstva na li~nosta i testovi koi ja prikaùvaat li~nosta vo celost. 1. Vo prvata grupa testovi, koi u{te se narekuvaat i testovi na svojstva, sociopatolo{kite istraùvawa vo prv red se primenuvaat testovite na inteligencija. So nivna pomo{ se meri sposobnosta na li~nosta da se snao|a vo nova, za nego dotoga{ nepoznata situacija. Ovie testovi se konstruirani na na~in na koj ispituvanoto lice se stava vo nepoznata situacija preku pra{awa (verbalen test) ili preku opredeleni pretstavi (neverbalen test). Kaj nas se vo upotreba testovi od amerikansko poteklo me|u koi se najpoznati Vaksler-Belvi test (Wachsler-Bellevue test) za individualno testirawe. Za grupni testirawa obi~no se koristat Ravenovi matrici i Armi beta (Army-beta) testovi. 2. Me|u testovite koi ja prikaùvaat li~nosta vo celost ili tn. testovi na li~nosta se pomesteni pove}e vidovi, me|utoa najpo-
52 53
Za intervju i anketa podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 477-529. Pe{i}, V. op. cit. str. 106
61
znati se proekcionite testovi: Ror{ahoviot strukturalen test, Testot na tematska apercepcija (Thematic-Apperception Test - TAT) i dr.54 So cel za merewe na kriminolo{kite pojavi ~esto se koristat i sociometriski metodi koi osobeno se pogodni za ispituvawe na pomali kriminalni grupi.55 5. Nau~na interperetacija i objasnuvawe na rezultatite od istraùvaweto. Po sobiraweto na podatocite sleduva poslednata faza na istraùvaweto koja se sostoi vo sreduvawe na podatocite, nivna analiza i izvlekuvawe na zaklu~oci, odnosno tolkuvawe i nau~no objasnuvawe na dobienite rezultati. Posebnite metodi i metodolo{ki postapki {to se koristat vo ovaa faza se: analiza i sinteza, apstrakcija i konkretizacija, generalizacija, specijalizacija i klasifikacija, indukcija i dedukcija, zaklu~no so teoretskata postapka na dokaùvawe i soboruvawe. Vrz osnova na zklu~ocite mo`no e da se utvrdi dali e potvrdena ili soborena postavenata hipoteza. Na krajot obi~no se formuliraat opredeleni predlozi i preporaki za otstranuvawe ili barem za smaluvawe na pojavata koja {to bila predmet na konkretnoto istraùvawe. 4. STATISTI^KI METODI 1. So ogled na toa deka statistikata e nauka koja se zanimava so prou~uvawe (posmatrawe i ocenuvawe) na masovni pojavi, kon nejzinoto koristewe e upatena i socijalnata patologija sekoga{ koga ja ispituva devijantnosta kako takva pojava. Vrz taa osnova e izgradena posebna statistika koja gi sobira, sreduva i obrabotuva podatocite za devijantnosta kako masovna pojava. Od taa statistikata treba da se razlikuva statisti~kata evidenija na devijantnosta koja pretstavuva zbir na podatoci za devijantite pojavi od primenata na statisti~kite metodi koi se koristat vo sociopatolo{kite istraùvawa za sobirawe, sreduvawe i obrabotka na statisti~kata evidencija. 2. Primena na statisti~kite metodi vo sociopatolo{kite istraùvawa (statisti~ka analiza). 10 Poradi sloènosta na pojavite so koi se zanimava socijalnata patologija e potrebno podatocite do koi se doa|a so primena na oddelnite tehniki na ispituvawe, redovno da se podloàt na statisti~ka analiza. Statistikata sluì za utvrduvawe na vistinskite vrednosti na nekoja devijantna pojava {to ja ispituvame, odnosno za utvrduvawe na toa {to e tipi~no, karakteristi~no i relativno stabilno vo
"Proekcioni testovi se upotrebuvaat so cel da se otkrijat skrienite pretstavi, stremeì i ~uvstva koi subjektot ne e vo sostojba da gi izrazi, ili malku e raspoloèn toa da go stori". Pinatel, J. op. cit. str. 98. 55 Za merewe podrobno vidi: Mili}, V. op. cit. str. 609-639..
54
62
sklopot na podatocite koi, obi~no izobiluvaat so toa {to e promenlivo, individualno i slu~ajno. Statisti~kata analiza zafa}a ~etiri ramni{ta na sukcesivno prou~uvawe i se javuva kako: 1. analiza na strukturata na masovnite pojavi (na primer, starosna struktura na nositelite na devijantnite odnesuvawa),56 2. analiza na karakteristikite na devijantnite pojavi (sredni golemini), 3. analiza na nivniot vremenski razvoj i 4. analiza na zaemnite vrski i odnosi me|u izu~uvanite i drugi pojavi. Za taa cel vo prou~uvaweto na devijantnosta kako masovna pojava se upotrebuvaat razni statisti~ki metodi kako {to se: metod na primerok, metod na korelacija, zakon na verojatnosta, sredna vrednost i sl. Toa se metodi ili tehniki na sobirawe i sreduvawe na podatoci, a ne metodi na nau~no objasnuvawe na devijantnosta.57 Ottamu vrz osnova na primenata na ovie metodi ne moè da se sudi za kauzalitetot na devijantnoto povedenie, nitu da se otkrie negovata su{tina i da se soznaat negovite vnatre{ni vrski i odnosi so oddelnite pojavi. Koristeweto na statisti~kite rezultati treba da se vr{i pretpazlivo i sekoga{ da se proveruvaat so primena na navedenite metodi za{to vo sprotivnost moè da se dojde do sosema sprotivstaveni zaklu~oci. Spored toa moè da se zklu~i deka statistiStrukturata na masovnite pojavi se utvrduva so otkrivawe na posebni sostavni delovi na statisti~kata masa i u~estvoto vo nea. Tehnikata za iznao|awe na ovie sostavni delovi i nivnoto u~estvo vo masata se sostoi vo utvrduvawe na procentualnoto u~estvo na goleminata na sekoj sostaven del na masata vo goleminata na celata masa (procenti na apsolutnite broevi). Poradi toa pokazatelite na strukturata se narekuvaat procentni pokazateli na strukturata. Vo analizata na kriminalitetot od izvonredna va`nost (osobeno koga apsolutnite broevi so koi se izrazeni delovite i celata masa se golemi cifri, a ima potreba od vr{ewe na sporedbi na razni strukturi i za sledewe na promenite koi so tek na vremeto nastanuvaat vo tie strukturi) e da se utvrdi polnoletni~kata i maloletni~kata struktura na izvr{itelite, strukturata na krivi~nite dela, polovata struktura itn. 57 Statisti~kata analiza pretstavuva interpretativna postapka so ~ija pomo{ po matemati~ki pat se istraùvaat zakonitostite na numeri~ki dobienite podatoci. Za taa cel e razrabotena obemna tehnika... Pritoa, vo vrska so podatocite se postavuvaat dve osnovni barawa: tie da bidat relijabilni i validni. Relijabilnosta ozna~uva deka mora da postoi me|uodnos na podatocite na pove}e istraùva~i ili na eden istraùva~ vo razli~no vreme i deka mora da postoi me|uodnos na podatocite dobieni so razli~i merni instrumenti ili razli~ni verzii na ist instrment. Validnosta na podatocite naj~esto ja ozna~uva tn. kriterolo{ka validnos, t.e. povrzanosta me|u tn. kriterolo{ki varijabli i dobienite merni podatoci, ili prediktivna validnost, t.e. povrzanost me|u dva ili pove}e podatoci od koi za edniot se zema deka go predizvikuva drugiot, no duri so tek na vreme. Jakovljevi}, V. Uvod u socijalnu patologiju, Nau~an knjiga, Beograd, 1971, str. 71.
56
63
~kite metodi moàt da posluàt samo kako pomo{en metod vo prou~uvaweto na kriminalitetot kako masovna pojava, a ne kako edinstven i isklu~iv metod. 3. Vo socijalnata patologija statisti~kite metodi ili, poprecizno, statisti~kite tehniki se koristat za: a) grupirawe na podatocite. Za taa cel, vrz osnova na vidot na obele`jata, tie se razvrstuvaat na statisti~i (numeri~ki, atributivni, vremenski i geografski) grupi i serii. b) prikaùvawe na podatocite (tabelarno i so pomo{ na grafikoni) i, v) opi{uvawe na podatocite i utvrduvawe vrski megu pojavite. Za taa cel vo socijalnata patologija se koristat tehnikata na sredna vrednost i so nea povranite sredstva za merewe na disperzijata, analizi na vremenskite serii (relativni broevi, indeksni broevi, trendovi), pokazateli na sezonski otstapuvawa na pojavata, korelacii, teorijata na verojatnost, zakonite na golemi broevi i metodot na primerok. 4. Zbirot na podatocite vrz koj se primenuvaat statisti~kite metodi se ozna~uva kako statisti~ka masa. Sekoja od edinicite na taa masa ima opredelena vrednost koja se utvrduva so merewe. Poradi skrateno prikaùvawe na taa masa, ~esto se koristat tehniki za utvrduvawe na sredna golemina (aritmeti~ka sredna golemina, ponderirana aritmeti~ka sredina, harmonska sredna golemina, medijana i moda (normala) so koi site poedine~ni vrednosti se sveduvaat na edna. So dobienite sredni golemini se vr{i analiza na karakteristikite na masovnite pojavi.58 Presmetuvaweto na srednata vrednost e povrzano i so utvrduvawe kolku taa prose~na vrednost otstapuva od vistinskata vrednost na edinicite vo masata. Toa se vr{i so pomo{ na metodi za utvrduvawe varijacii ili disperzija. Za taa cel se upotrebuvaat metodi za utvrduvawe na rasponot na varijaciite (razlika me|u najgolemata i najmalata vrednost vo statisti~kata masa), sredni otstapuvawa (se zema predvid nasokata na otstapuvaweto) i srodni metodi.
58
Sporeduvaweto na dve ili pove}e masovni pojavi ne moè da se zamisli bez nivno sveduvawe na karakteristi~ni sredni golemini, za{to ne e mo`no da se sporeduvaat razni koli~ini na varijacii. Za izbegnuvawe na opasnostite koi moàt da se pojavat kaj srednite golemini poradi nivnata voop{tenost potrebno e pravilno da se pristapi kon nivnoto utvrduvawe. Toa vo prv red se postignuva so obezbeduvawe na ednorodnost na masata i potoa eventualno, so nejzino diferencirawe (na primer, za da se utvrdi sredna starost na izvr{itelite na krivi~nite dela, najprvin e potrebno da se izvr{i nivna diferencijacija na maloletni i polnoletni lica). Za seto ova vidi: Supek R. Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 1968 , str. 114-123.
64
5. Vo prou~uvaweto na vremenskite serii na pojavata naj~esto se koristat relativni broevi za da se utvrdi odnosot na dve pojavi sprema satisti~kata masa ili sprema nekoja druga pojava. Za taa cel se presmetuvaat procenti - relativni broevi koi ukaùvaat na strukturata, odnosno na sostavot na statisti~kata masa vo stoti delovi od celinata, indeksni broevi - koi gi pokaùvaat dinami~nite promeni na edna pojava vo odnos na daden moment vo koj nejzinata vrednost se ozna~uva so 100 i trendovi kako matemati~ki izrazi na dvièweto na edna pojava vo opredeleno vreme. 6. Vo socijalnata patologija se koristat i metodite na presmetuvawe na verojatnosta i zakoni na golemite broevi. Izrazot verojatnost vo naukata ima dve zna~ewa. Vo svoeto prvo zna~ewe se odnesuva na verojatnosta na hipotezata (se koristi za testirawe na hipotezata) a vo vtorot na verojatnosta na nastanite (se koristi za predviduvawe na idnite devijantni povedenija i dvièweto na devijantnosta voop{to). Zakonot na golemite brojki trgnuva od brojnosta na istovidnite slu~ai za da se dojde do opredeleni pokazateli za stabilnosta na odnosite vo pojavata. 7. So primena na eden od statisti~kite metodi se utvrduva i tn. kvota na devijantnosta. Imeno za prou~uvawe na dvièweto na devijantnosta pokraj negovata apsolutnata, potrebno e da se poznava i nejzinata relativna golemina. Apsolutna golemina na devijantnosta pretstavuva vkupniot broj na storiteli na devijantni povedenija na opredeln prostori vo opredelno vreme. Ako toj broj se dovede vo vrska so brojot na naselenieto, se dobiva relativnata golemina na devijantnosta koja go pokaùva brojot na devijantnite povedenija {to otpa|aat na opredelna edinica naselenie. Kako takva edinica obi~no se zema 100.000 naselenie. Tokmu ovaa relativna golemina se narekuva kvota na devijantnosta. Kvotata na devijantnosta se presmetuva za opredeln vremenski period, naj~esto za edna godina i toa posebno za ma{koto i ènskoto naselenie, kako i za odelni starosni grupi na devijanti, oddelni vidovi na devijantni povedenija i sl. 8. So pomo{ na metodot na korelacija se ispituvaat me|usebnite vrski i me|usebnata zavisnost vo razvojot na dve ili pove}e pojavi so cel da se otkrijat nivnite statisti~kite zakonitosti. So primena na ovaa metodolo{ka tehnika moàt da se utvrdi odnosot me|u devijantnosta i drugite op{testveni pojavi (kako {to se op{testveniot i politi~kiot sistem, op{testveniot razvoj, op{testvenata stabilnost i sl.), zna~ajnosta i nasokata (pozitivna i negativna korelacija) i nivnata povrzanost. Samata tehnika se sostoi vo merewe na povrzanosta (me|usebnite odnosi) na dve pojavi kako varijabli (obele`ja) za da se utvrdi: dali voop{to postoi nivna povrzanost, a ako postoi, stepenot na taa povrzanost i karakterot na tie odnosi. Numeri~kiot odnos na povrzanosta pokaùva celosna korelacija koga ima vrednost +1 ili -1. Vo dvata 65
slu~ai se raboti za ista vrednost so toa {to znakot pred brojot ukaùva na nasokata na korelacijata, a ne na nejzinata ja~ina. Koga korelacijata e pozitivna i dvete varijabli rastat ili opa|aat (na primer, raste brojot na nevrabotenite, no i brojot na devijantnosta). Koga koeficientot na korelacijata e izrazen so ekstremnata vrednost od 0.00, ukaùva na nepostoewe na me|usebna povrzanost na pojavite koi se istraùvaat. Pri koristeweto na metodot na korelacija istraùva~ot treba da bide osobeno vnimatelen, za{to dve zavisni varijabli moàt da pokaàt pravilnost vo dvièweto no, nivnata vrednost sosema slu~ajno da se soglasuva. Toa e slu~aj so tn. prividni korelacii koga vneseniot tret faktor ostvaruva vlijanie vrz dvete ispituvani nezavisni pojavi (na primer, koga vo utvrdenata korelacija me|u nevrabotenosta i devijantnosta se vnese tret faktor - urbanizacijata na gradovite, prividnosta na korelacijata se sostoi vo toa {to urbanizacijata istovremeno gi uslovuva i dvete pojavi: nevrabotenosta i devijantnosta). Ottamu proizleguva deka so koristeweto na ovoj metod ne moàt da se utvrduvaat pri~inski vrski me|u pojavite tuku samo nivnite simetri~ni odnosi.
66
II DEL TEORII NA DEVIJANTNOSTA
67
68
GlavaI BIOLO[KI TEORII Spored biolo{kite teorii pri~inite na devijantnosta i kriminalitetot se razni organski, psiholo{ki i psihopatolo{ki sostojbi. Organskite osobini i dispozicii se ispituvaat samo ako vo zaednica so psihopatolo{kite sostojbi go davaat poimot na konstitucijata. Psiholo{kite sostojbi vo pogled na nivnoto kriminogeno zna~ewe glavno se ispituvaat od dve stojali{ta. Nekoi avtori psihi~kiot ìvot go ispituvaat kako mo`na pri~ina na devijantnosta, odnosno kriminalitetot zavisno od socijalnata sredina vo koja apstraktno se razviva poedinecot: psihi~kite sostojbi se zamaat kako ~isti "psihi~ki okolnosti", a drugi (koi se mnogu pomnogubrojni), razvojot i vlijanieto na psihi~kiot ìvot go ispituvaat kako moèn faktor na devijantnosta pojavi posmatrajki gi psihi~kite pojavi, ne kako fakti sami za sebe, tuku kako funkcionalni pojavi od mnogubrojnite okolnosti na socijalnata sredina. Osnovniot naedostatok na biolo{kite teorii se sostoi vo nivnata ednostranost. Imeno za site nejzini varijanti e karakteristi~no insistiraweto da se objasnat site vidovi na kriminalitetot so pomo{ na apsolutiziraweto na vlijanieto samo na faktorite na telesnata konstitucija i genetskiot faktor. 1. DEVIJANTNOST I TELESNATA KONSTITUCIJA 1. Telesniot sklop na lu|eto i negoviot zeamen odnos so psihi~kite konstitucii gi interesira{e mnogu nau~nici i soglasno svoite naodi kategorizirale opredelen broj na ~ove~ki tipovi. Vo ovaa smisla najinteresna e kategorizacijata na Kre~mer. 2. Ernest Kre~mer (Ernest Kretschmer, 1888-1964)59 svoite sfa}awa gi zasnova vrz istraùva~ki materijal od 4.414 slu~ai obiduvaj}i se da go ispita odnosot na konstitucionalnite tipovi so du{evnite bolesti. Spored nego, duri i toga{ koga lu|eto od razli~en konstitucionalen tip vr{at isti krivi~ni dela, na primer, ubistvo, kriminolo{kite karakteristiki na zlostorstvoto se razli~ni vo zavisnost od nivnite biolo{ki crti i crtite na temperamentot. Kre~mer poa|a od pretpostavkata deka postoi pri~inska vrska me|u telesnite osobenosti (nadvore{ni karakteristiki) na eden ~o59
"Korperbau un Charakter", sedmo izdanie, 1929.
69
vek i negoviot psihi~ki ìvot. Za razlika od Lombrozo, toj ne gi ispituva anomaliite na organskiot i psihi~kiot ìvot samo na zlostorni~kata populacija, tuku ja prou~uva fiziologijata i psihi~kiot ìvot na ~ovekot voop{to, pa duri vrz osnova na ova izveduva izvesni zaklu~oci vo pogled na kriminalitetot. Spored nego, vrz osnova na li~niot telesen sostav, osobeno vrz osnova na sklopot na ~erepot moàt da se izvedat to~ni zaklu~oci vo pogled na temperamentot na ~ovekot, a vrz osnova na ova, zaklu~oci vo pogled na socijalnite sklonosti na poedincite. Kre~mer razlikuva tri tipovi na telesna gradba: 1. asteni~en (leptozomen) tip (niski, slabi, so tesni ramenici ednakvi so {iro~inata na karlicata, so slabi muskuli, so jaj~esta glava, slab i dolg nos, gusta kosa, proredena brada, bledilo na liceto, spored temperamentot: rezervirani, nedru{tveni i ladni). Takvi tipovi moàt da se najdat kaj skitnicite, pita~ite, osobewacite, ~udacite, lukavi seksualni psihopati. Bidejki se skloni kon me~taewe, ~esto se povlekuvaat vo sebe i zatoa moème da gi sretneme i me|u filozofi, poeti, slikari, svetci i sl. Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite, osobeno me|u kradcite i izmamnicite. So kriminalnata kariera po~nuvaat mnogu rano. 2. atlestski tip (razvien kostur i muskulatura, so {iroki ramenici, silni, spored temperamentot: stabilni, ne se nervozni, no povremeno se eksplozivni). Poseduvaat sklonost da zabolat od reuma, a od du{evnite bolesti od epilepsija. Me|u niv isto taka moàt da se najdat psihopati. Intelektualno se prose~ni. @enite od ovoj tip moàt da bidat dobri i prijatni vo dru{tvo, ponekoga{ se nerotkiwi. Zastapeni se so 40-50% me|u kriminalcite koi vr{at krivi~ni dela protiv li~nosta i seksualni delikti. 3. pikni~ki (eurosoman) tip (debeli, so tesni ramenici i mal rast, glavata im e trkalezna i golema, kosa meka so streme` kon }elavost, gradniot ko{ i stomakot silno razvieni). Skloni se kon mani~no-melanholi~ni du{evni zaboluvawa. Moàt da bidat so vesel i taèn temperament, tie se dobrodu{ni veseqaci, dru{tveni, qubezni, no isto taka i fobi~ari, pre~uvstvitelni, kavgaxii i sl. Zastapeni so 20% me|u kriminalcite, osobeno onie koi vr{at proneveri i nebre`ni krivi~ni dela, a so vr{eweto na krivi~ni dela po~nuvaat podocna - na 40-50 godini, i ~esto recidiviraat.), 4 displasti~ni, me{oviti ili kombinirani tipovi. Vo ovaa grupa se pomesteni ostanatite me{oviti oblici, kako, na primer so evnuhoiden visok telesen sklop, gorostasi, infantilen i hipoplasti~en tip itn. Zastapeni se so 5-10% me|u kriminalcite, osobeno me|u seksualnite prestapnici).60 Vrz osnova pak, na psihi~kite (psiholo{ki i psihopatolo{ki) svojstva Kre~mer razlikuva dva tipa: {izoidni i cikloidni. [izoVidi: Mannheim, H. - Comparative Criminology. Volume One and Two, Routledge and Kegan Paul, London, 1965. str. 236-239.
60
70
idniot tip se karakterizira so izvesni crti na odredena posebnost,

izbegnuvawe na dru{tvo i pove}e e sklon vo povlekuvawe vo sebe (osobeno e prisuten kaj asteni~arite, no moè da se najde i kaj atletskiot tip). Cikloidniot tip e poveke dru{tven, so {irok du{even zamav, mnogu e poprilagodliv i podru{tven (osobeno moè da se sretne kaj pikni~kiot tip). Kako {to {izoidnite pove}e odo{to cikloidnite se nakloneti kon genijalnost, od stojali{te na socijalnata patologija tie isto taka, pove}e se nakloneti kon vr{ewe na krivi~ni dela. Ova podelba ne treba da se sfa}a kako posledna predisponiranost za vr{ewe na edno ili drugo delo vo smisla na lomborozovskiot atavizam, tuku samo kako iskustvo dokaàno so okolnosta deka izvesni psihi~ki osobini pove}e mu pogoduvaat na oddelni vidovi na kriminalitet, odo{to poedincite so drugi psihi~ki svojstva. Ovaa podelba na Kre~mer i denes pretstavuva predmet na ocenka. Od nea se otstranuva samo onoj del vo koj se zboruva za pri~inskiot odnos me|u telesniot sostav (osobeno na ~erepot) i psihi~kite svojstva. Najgolemo vnimanie i se pridava na podelbata na poedincite so ogled na osobenostite na nivniot psihi~ki ìvot na {izoidni i cikloidni tipovi, za koja se tvrdi deka vo pogled na kriminalitetot moè da najde svoja primena. Imeno, li~nite svojstva na edniot ili drugiot tip navistina moàt da bidat od kriminogeno zna~ewe vo pogled na razli~nite vidovi na krivi~ni dela. Podelbata vsu{nost odgovara na porane{noto razlikuvawe na introverten i ekstraverten tip na poedinvcite. Licata od {izoidniot tip (introvertni) pove}e se nakloneti na nasilni~ki kriminal, a cikloidniot tip (ekstrovertni) se pove}e skloni kon vr{ewe krivi~ni dela od koristoqubie (imotni krivi~ni dela). Me|utoa, ovaa podelba vrz osnova na psihi~kite svojstva denes ne se povrzuva so spomnatata podelba na tri tipa so ogled na telesniot sostav. 3. Eri{ Vulfen (Erish Wulffen)61 vrz osnova na fiziolo{ko i psiholo{ko ispituvawe na zlostornicite dava podroben pregled na kriminogenoto zna~ewe na funkciite na nagonite i psihi~kiot ìvot na poedinecot. Vo negovite razgleduvawa biolo{kiot moment e samo popatno zemen, taka {to celokupnoto ispituvawe na zlostornicite se vr{i vrz ~isto psihiolo{ko ramni{te. Pritoa se vodi smetka i za socijalnite pojavi koi se vo sostojba da go modificiraat ~ovekoviot nagonskiot i psihi~kiot ìvot. Me|utoa, za razlika od pretstavnicite na teorijata na socijalnata sredina, Vulfen mu pridava pomalo zna~ewe na statisti~kite istraùvawa i na psiholo{koto ispituvawe na po{irokata populacija. Negovite ispituvawa pove}e se sveduvaat na analiza na oddelni primeri ili vidovi na vina, {to e i razbirlivo ottamu {to spored svojata osnovna vokacija Vulfen bil pravnik. Spored nego kriminalitetot e normalna socijalna pojava i ottamu vo negovoto ispituvawe ne mu nedostasuva normativno-eti~ka ocenka na
61
"Psychologie des Verbrehtere", 1910
71
krivi~nite poimi. Toj dava psiholo{ka analiza ne samo na zlostornicite, tuku i na oddelni krivi~ni poimi, kako na primer, na vinosta, presmetlivosta i sl. Negovoto delo e osobeno e zna~ajno ottamu {to dava poedine~na psiholo{ka analiza re~isi na site vidovi na zlostornici. Taka na primer zna~ajni se nagovite analizi na ubijcite, izmamnicite, razbojnicite, seksualnite zlostornici i sl. 4. Antropologot Ernest Huton (Ernest A. Hooton) vo deloto Amerikanski prestapnik: Antropolo{ko istraùvawe ("The American Criminal: An Anthropological Study", Tom I", od 1939), go analiziral "beliot" prestapnik roden vo Amerika od roditeli doselenici, a vo drugite dva toma, "beliot" prestapnik ~ii roditeli se imigranti i "crniot" prestapnik. Vo trudot "Prestapni{tvoto i ~ovekot", gi prerabotil site prethodni tri toma. Vo ovie dela vrz osnova na obemen empiriski materijal, Huton se obidel da ja obnovi teorijata na Lombrozo i da gi dokaè negovite tvrdewa. Vo taa smisla vr{el antropolo{ki i morfolo{ki ispituvawa vrz 10.935 zatvorenici vo zatvorite i popravnite domovi, 2.004 zatvorenici vo okru`nite zandani, 743 du{evno bolni kriminalci i 173 defektni prestapnici. Ovie lica bile sporedeni so 1.227 du{evno bolni gra|ani i 1.976 normalni gra|ani (od koi 909 bile belci i 1.067 crnci i negroidi) vo deset amerikanski dràvi. Negov zaklu~ok e deka postoi poseben prestapni~ki tip vo ramkite na sekoja rasa, i deka prestapnicite gi nadminuvaat neprestapnicite spored svoite telesni karakteristiki: teìna na teloto, visina, {irina i oblik na gradniot ko{, pomali u{i i sl. Kaj prestapnicite, spored Huton, postoi posilna vilica, poizrazeni vlakna po teloto, pogusta kosa, a me|u niv ima i pove}e rusokosi a pomalku svetlosme|i i plavokosi. Ili pokonkretno, slabite lu|e po~esto se pojavuvaat kako ubijci i razbojnici, visokite kako izmamnici i falsifikatori, niskite se kratci i provalnici, malite i debeli lu|e se silexi i izvr{iteli na drugi seksualni delikti. Ovie fizi~ki razliki, koi imaat nasledna osnova, se sledeni so emocionalni i intelektualni nedostatoci (inferiornosti), pa ottamu me|u prestapnicite preovladuvaat lu|e so niski kvalifikacii i obrazovanie vo odnos na onie koi ne se prestapnici. Nakratko, primarna pri~ina na kriminalitetot e biolo{kata inferiornost koja natamu opredeleni lu|e gi pravi i op{testveno inferiorni. Ili poinaku, zlostornikot e organski poinferioren vo odnos na ~esniot gra|anin.62
Spored Huton, visokite i slabi lu|e najverojatno }e izvr{at ubistvo ili razbojni{tvo. Telesni napadi }e vr{at malite vitki tipovi. Obivaweto i kra`bite (nasproti razbojni{tvoto) gi izvr{uvaat malite, vitki isklu~ivo niski lu|e. Falsifikatorite vo najgolem del se visoki. Seksualnite prestapnici pokaàle tendencija na pomal rast i silna konstitucija, me|utoa povratot bil naj~est vo grupata na premnogu niskite i niski, a najmalku vo grupata na visokite i silni lu|e." Ernest A. Hooton, Crime and the Man,
62
72
Osnovniot prigovor {to moè da im se upati na stavovite na Huton e deka ne ja dokaà naslednosta na fizi~kata inferiornost kako i toa deka negovata teorija ima problemi da objasni na koj na~in poedinecot so ista konstitucija vo eden momenet vr{i, na primer ubistvo, a vo drug krivi~no delo kra`ba. 5. Spored Viliem [eldon (Wiliam Sheldon) fizi~kata struktura na ~ovekot i negovoto povedenie pretstavuvaat edinstvo, me|utoa re{ava~ko vlijanie ima fizi~kata struktura. [eldon, koj bil pod golemo vlijanie na Kre~mer, svojata teorija ja narekol konstitucionalna psihologija, i za razlika od nego sozdal svoja tehnika na somatotipizirawe i utvrdil tri osnovni konstitucionalni tipovi na koi im odgovaraat soodvetni temperamenti. Toa se slednite tipovi i temperamenti: 1. ektomorfen tip (visoki i slabi) so cerebrotoni~en temperament koj se karakterizira so ostroumnost, silna samokontrola, sposobnost za zabeleùvawe, skràvost, zatvoren karakter i èlba da ne privle~e vnimanie vrz sebe od strana na drugite (strav od lu|e), brzo reagirawe, sklonost kon osamenost, 2. endomorfen tip (niski i debeli) so viserotoni~en temperament koj se karakterizira so silno razvieno socijalno ~uvstvo, komocija (smisla za komfor), druèqubivost i sklonost za odobruvawe na mislewata na drugite (trpelivost), sporost vo reagiraweto, stabilnost na emociite, razviena mentalna aktivnost, no so averzija sprema op{testvenite odnosi i 3. mezomorfen tip (atletski gradeni) so somatotoni~en temperament koj se karakterizira so re{itelnost, so potreba za fizi~ka aktivnost (lu|e od akcija), èlba za vlast, agresivnost, ne~uvstvitelnost kon drugite i sklonost kon rizikuvawe.63 Na [eldon mu se prefrluva deka vo praktikata e nevozmo`no da se odvojat negovite tri konstitucionalni tipovi i deka vo celost go zapostavuva vlijanieto na op{testvenite faktori na kriminalitetot. 6. [eldon i Eleonora Glik (Sheldon and Eleanor Gluk) vo svoeto delo Sostavot na teloto i prestapni{tvoto na maloletnicite, od 1956
Harvard University Press, Cambrige, 1939, str. 87-88 (popularno izdanie na pove}eto delovi), Navedeno spored Eliot, M. op. cit. str. 264. 63 Vidi: Mannheim, H. op. cit. str. 240. Spored [eldon, razvojot na li~nosta e opredelen so kvalitetot na embrionalnoto tkivo koe e sostaveno od tri delovi; vnatre{en sloj (endoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva razvojot na digestivniot sistem, sreden sloj (mezoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva muskulaturniot sistem i vrzivnoto tkivo, i nadvore{en sloj (ektoderma), koj vo natamo{niot razvoj go opredeluva nervniot sistem. Razvojot na ovie sloevi ne se vr{i na ednakov na~in kaj site lu|e i dominantnoto vlijanie na eden od ovie sloevi doveduva do trite razli~ni tipovi na lu|e". Tahovi}, J. Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961. str. 232.
73
godina jasno pokaàa deka se sledbenici na Vilijem [eldon. Vrz osnova na sporeduvawe na razni faktori me|u 500 delinkventni i 500 nedelinkventni maloletnici tie zaklu~uvaat deka 60% maloletni prestapnici im pripa|aat na tn. mazomorfen tip koi imaat po{iroka telesna gradba (po{irok vrat, polovina, ramenici, gradi i sl.) odo{to nedelinkventite. Za razlika od V. [eldon, tie im pridavaat izvesno zna~ewe i na okolinata koja go opkruùva opredelen tip na prestapnik. No toa ne e socijalnata sredina, tuku ve{ta~kata otrgnatost od nekoi nejzini faktori, na primer, od semejstvoto. Nemo`nosta od igra vo krugot na svoeto semejstvo, spored Glikovite, ima mnogu pogolemo vlijanie vrz prestapni{tvoto na maloletnicite so mezomorfna gradba (energi~ni i muskulesti) vo odnos na prestapni{tvoto na maloletnicite od endomorfna gradba (debeli i ramnodu{ni). 7. Biolo{ko psiholo{ka teorija na fizi~kata konstitucija zastapuval i Di Tulio (Benigno Di Tullio). Toj istaknuva{e deka zlostornikot treba da se ispituva vo odnos na morfolo{kite karakteristiki svojstveni na osnovnite rasi (belata, crnata i mongolskata), a potoa vo odnos na rasnite varijacii. Di Tulio tvrde{e deka vrz osnova na morfolo{kite podatoci ne moàt da se izvedat neposredni zaklu~oci za kriminalnosta na ispitanicite, tuku samo za negovata dru{tvenost, kako i za stepenot na razvojot, za nadvore{nosta, op{tata sostojba, fizi~kata grubost i otpornost, negovite bolesti, zamor i rabotna sposobnost.64 Sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja vo isto vreme gi opfa}a i naslednite i steknatite faktori. Spored nego op{testvenata sredina mu dava samo oblik na zlostorot, pravej}i go po~est ili poredok. Me|utoa, vistinskata pri~ina na zlostorstvoto treba da se bara vo li~nosta na poedinecot vrz kogo vlijae okolinata. Spored nego povtornicite se karakteriziraat so specifi~na patolo{ka struktura koja se koncentrira vo posilno ili poslabo izrazena predispozicija za antisocijalno i zlostorni~ko povedenie. Psihi~kata predispozicija postoi kaj poedincite kaj koi nivnata li~ost pokaùva nedovolno biolo{ka razvienost, naru{uvawa ili abnormalno funkcionirawe na nervniot sistem, ili psihi~ka nevramnoteènost koja se narekva psihopatologija. Di Tulio zboruva za slednive morfolo{ki tipovi: 1. nordiski, 2. alpski, 3. jadranski, dinarski ili ilirski, i 4. mediteranski tip.
64
Benigno Di Tullio, Principes de criminologie, PUF, Paris, 1967 , str. 200-
204.
74
2. TEORIJA NA NASLEDUVAWE NA DEVIJANTNITE DISPOZICII 1. Sfa}aweto deka devijantnosta i kriminalitetot se nasleduvaat poteknuva od idejata deka obete pojavi se vo vrska so svoevidni negativni karakteristiki na li~nosta na devijantot, odnosno prestapnikot i od teolo{koto sfa}awe deka za grevovite na svoite tatkovci stradaat nivnite deca do ~etvrtata generacija.65 Osnovnata pojdovna koncepcija deka prestapni~koto povedenie e hereditno svojstvo koe se prenesuva so ra|aweto, moè{e da se sretne u{te vo antropolo{kata teorija na Lombrozo koj na{ol deka kaj golem broj zlostornici nivnite pradedovci bile isto taka zlostornici, pa duri i toa deka vr{ele istovidni krivi~ni dela. Vrz osnova na toa Lombrozo zaklu~uva deka pri~inata na kriminalitetot e postoeweto na zlostorni~ki sklonosti koi se vsadeni vo li~nosta i se prenesuvaat od koleno na koleno. Garofalo isto taka go naglasuva{e postoeweto na izvesni vrodeni dispozicii66 za zlostorni{tvo. I poznatatata kriminolo{ka {kola vo Grac na ~elo so Lenc (A. Lanz) kriminalitetot se obiduva{e da go objasni so op{tiot poim na nasleduvaweto. Bojs (Henry M. Boies) vo svoeto delo Naukata za penologijata (The Science od Penology, od 1901) tvrdi deka pri~inite na moralnata rasipanost koja go ra|a zlostorstvoto se nao|aat vo naslednite svojstva, vo ishranata, zarazata i sl. Na linijata deka poedinecot reagira na nadvore{nite pottici zavisno od sopstvenata biolo{ka struktura stoe{e i {ve|anecot Kinberg (Olof Kinberg). Di Tulio (B. Di Tullio) istaknuva{e deka sekoj poedinec ima li~na konstitucija koja nu`no vodi kon pogolema mo`nost za vr{ewe na krivi~ni dela, a koja go opfa}a nasledstvoto i steknati faktori. Povrzanosta na naslednite faktori so kriminalnoto povedenie go istaknuvaa i Nikeforo (Niceforo), Huton (E. A. Hooton), Parsons (Philip A.. Parsons) i drugi poznati biolo{ki orientirani kriminolozi i socijalni patolozi.
Vtorata bo`ja zapoved glasi: "Ne pravi sebesi reàn lik, nitu kakva i da e slika od ona {to e gore na neboto, ili dolu na zemjata, ili vo vodite pod zemjata! Nemoj da im se klawa{ nitu da im sluì{! Za{to jas, Gospod, Bog tvoj, sum bog qubomoren, koj go kaznuvam grevot na tatkovcite do tretoto i do ~etvrtoto koleno na decata na onie {to me mrazat, a im ukaùvam milost na iljadnici {to me qubat i gi dràt moite zapovedi". 66 Vrodenite dispozicii, od koi najgolem del se nasledni, se narekuvaat so edno ime "genotip", za razlika od poimot "fenotip" koj pretstavuva rezultat na hereditnite (naslednite uslovi i vlijanieto na sredinata, i ja pretstavuva li~nosta na storitelot na krivi~noto delo vo momentot na negovoto izvr{uvawe. Za mehanizmot na nasleduvaweto i interakcijata me|u naslednite osobini i okolinata, vidi: Vodopivec, i dr. op. cit. str. 41-46.
65
75
Taka, spored Garofalo, kolku i da se mo}ni endogenite faktori ne moàt sami da predizvikaat krivi~no delo, osven vo slu~aj na postoewe na nekoja anomalija ili na premnogu golema zlostorni~ka sklonost. Sklonosta za izvr{uvawe na krivi~no delo e pritaena sila na koja i e potrebna izvesna "plodna" sredina za da stane aktivna67. Lawel-Lavastin i Stanciu (Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V.) vo svojot "Kratok pregled na kriminologijata" velat deka nasledstvoto i sredinata se dvata glavni faktori na kriminalitetot. Prestapnikot e nivna rezultanta. Na pra{aweto koj e najva`niot faktor na prestapot tie odgovaraat: toa zavisi od liceto, vo eden slu~aj moèbi endogeniot, vo drug egzogeniot. Natamu velat deka kriminologijata pretpostavuva celosno i sestrano prou~uvawe so postojana grià podobro da se zapoznaat pri~inite i lekovite na nivnata antisocijalna dejnost. Vrz osnova na toa gradat i metodi na kriminologijata koi }e ovozmoàt celosno prou~uvawe i analiza na li~nosta preku: morforgam, fiziogram, hematogram, psihogram, sociogram, i biogram (posledniov pretstavuva sinteza na biolo{kite faktori i na sredinata). Tie tvrdat deka kaj licata postoi sklonost za vr{ewe na zlostorstva koja ja narekuvaat zlostorni~ka sklonost ili dietaza.68 Ovie sklonosti sekoga{ imaat fatalen karakter, me|utoa dejstvoto na ekonomskite faktori (sredinata) moàt da gi napravat akutni. Spored toa sekoj ~ovek, pa i naj~esniot, vo sebe nosi zlostorni~ki sklonosti koi negovata op{testvena sredina moè da gi napravi da izbijat na povr{ina, odnosno da se manifestiraat vo zlostorni~ko povedenie. Interesno e i toa deka ovie avtori vo lekuvaweto na povtornicite predlagaat primena na lobotomijata i drugi hirur{ki metodi.69 I Mecger (E. Mezger) gi ispituva naslednata sklonost i sredinata kako osnovni dinami~ki kriminogeni faktori. Sklonostite se budat i aktiviraat pod vlijanie na egzogenite faktori vo nasoka na zlostorni~ko povedenie. Spored Selig (E. Seelig) vo razvojot na zlostorni~kata li~nost teì{teto treba da se stavi vrz sklonostite. Li~nosta na zlostornikot za vreme na izvr{uvaweto na deloto se temeli prete`no vrz tie nasledni sklonosti. Spored Di Tulio (B. Di Tullio) edni se ra|aat so sklonosti za poezija, a drugi za zlostorstva. No kako {to ~ovekot nadaren za umetnost ne stanuva umetnik ako sklonostite ne mu se zadovoleni, taka i ~ovek so antisocijalni sklonosti ne uspeva da stane zlostorenik ako vo toa ne go pomaga sredinata.70 Kako posebna ekstremna koncepcija se istaknuva i sfa}aweto na E. Frej i O. Kinberg i dr. koi smetaat deka poLaignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. Precis de Criminologie, Payot, Paris, 1950. str. 123. 68 Poimot dietaza e medicinski poim koj zna~i predopredelnost za bolest, a vo kriminologijata predopredelenost za vr{ewe zlostorstva. 69 Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V. op. cit. str. 208. 70 Ibid, str. 114.
67
76
edincite sekoga{ izbiraat opredelena sredina. Potencijalot na ~ovekoviot razvoj se sostoi pred s, vo sredinata koja mu odgovara na prirodata na ~ovekot, odnosno na negovite predispozicii koi se usloveni od biolo{ki faktori.71 2. Istraùvawata na nasleduvaweto na kriminalnite dispozicii moàt da se podelat na genealo{ki prou~uvawa72 na kriminalitetot na semejstva i studii na kriminalitetot na bliznaci. Celta na ovie istraùvawa e da se dokaè naslednoto prenesuvawe na kriminalnite sklonosti, odnosno kriminogenoto vlijanie (kriminogenoto zna~ewe) na faktorot na nasledstvoto. a) Osnovnata ideja na istraùvawata na "kriminalnite semejstva" se sostoi vo pretpostavkata deka kriminalnite i devijantnite povedenija se prenesuvaat od pradedovcite vrz nivnite potomci i deka na toj na~in se javuvaat lica koi so svoeto ra|awe se predisponirni za vr{ewe na krivi~i dela. Prviot sistematski trud od ovaa oblast se odnesuva{e na semejstvoto Xuk ("The Jukes", 1877) koe vo svoeto rodno selo vo dràvata Wujork ima{e tolku lo{ ugled {to nivnoto ime se upotrebuva{e so grdo zna~ewe. Ova semejstvo go prou~uval Dagdel (Richard R. Dugdalle) vo 1877 godina. Rodona~alnikot na ova semejstvo bil alkoholi~ar koj imal 709 potomci od koi 77 bile prestapnici, 292 prostitutki i podveduva~i i 142 skitnici. Estabruk (Estabrook) zaedno so Devenport (Devenport) ja objavile i studijata semejstvoto Nam ("The Nam Fmily", 1912). Vo 1916 godina Estabruk sprovel edna "follow up" studija za semejstvoto Juke. Mo{ne poznato e i istraùvaweto na psihijatarot Godar (Henry H. Goddard) za semejstvoto Kalikak73 ("The Kallikaks", 1912) koe be{e sledeno vo tekot na {est generacii. Semejstvoto Kalikak se sostoe{e od dve lozi edna pozitivna od brakot na rodona~alnikot na ova semejstvo po ime Martin - vojnik vo amerikanskata gra|anska vojna so edna normalna èna i druga negativna, od negoviot vonbra~en odnos so edna slaboumna (debilna) kenlerka. Istraùvaweto pokaàlo deka od vtoriot brak, od vkupno vkupno 480 potomci se pojavile 143 slaboumni lica, 24 alkoholi~ari, 8 sopstvenici na javni ku}i, 36 vonbra~ni potomci, 33 prostitutki, 3 kriminalci i 3 epilepri~ari, a 82 potomci umrele u{te vo detstvoto. Samo 46 potomci bile normalni lica. Od druga strana, od bra~nata zaednica na Martin, se pojavile 496 potomci i site, osven eden koj bil slaboumen i dvajca alkoholi~ari,
71 72
Milutinovi}, M. op. cit. str. 95. Genealogija pretstavuva nauka za prou~uvawe na postanokot i odnosite na pokolenija na lu|e (ìvotni i rastenija). 73 "Kalikak" e vsu{nost izmisleno ime, odnosno kovanica od gr~kite zborovi koi zna~at dobar i lo{.
77
ostanatite bile normalni i inteligentni. Samo petnaeset potomci od ovaa loza umrele vo detststvoto.74 Karakteristi~no e deka ovie i site drugi istraùvawa na "nenormalnte semejstva" ne uspeaja da ja dokaàt naslednata uslovenost na kriminalitetot so ogled deka vrz niv ne deluvaat samo faktorite na nasleduvaweto, tuku i faktorite na op{testvenata sredina koi ne moàt ednostavno da se izloliraat. b) Istraùvawata na "kriminalnite bliznaci"imaa za cel da ja dokaàt povrzanosta na izvesni nasledni osobini kaj identi~nite (ednojaj~eni, monozigotni - koi sekoga{ se od ist pol i imaat identi~ni geni) i kaj neidenti~nite (dvojaj~eni, dizigotni - koi imaat razli~ni geni) bliznacite vrz pojavata na kriminalitetot. Osnovnata pretpostavka e deka ako sklonosta za opredeleno povedenie navistina se nasleduva, toga{ povedenieto na ideniti~nite bliznaci }e se poklopuva, a kaj neidenti~nite bliznaci od ist pol (~ii geni se poklopuvaat vo okolu 50% slu~ai), toa poklopuvawe }e bide daleku poretko. So drugi zborovi bliznacite pruàat idealna mo`nost za vistinsko ispituvawe na odnosot me|u naslednite faktori i vlijanieto na op{testvenata sredina, ottamu {to kaj niv ne postojat nasledni razliki. Vakvi istraùvawa bile vr{eni vo SAD, Japonija, Danska, Norve{ka, Holandija, Francija, Anglija, Germanija i vo drugi zemji.75 Prvata studija od vakov vid se pojavi vo 1928 godina pod naslov Zlostorstvoto kako sudbina. Avtortot na ovaa studija germanskiot psihijatar Johanes Lange (Johannes Lange) ispituval 13 identi~ni i 17 neidenti~ni bliznaci vo Bavarija i utvrdil deka kriminalno povedenie koe se poklopuva se pojavuva vo 80% slu~ai kaj identi~nite parovi na bliznaci i samo kaj 12% slu~ai na neidenti~ni parovi na bliznaci. Zaradi ispituvawe na ulogata na nasledstvoto vo ramkite na svojata psiholo{ka teorija na li~nosta Ajzenk (Eysenek H. J.) go koristel istraùvaweto na Lange. Toj dal pregled na izvesen broj bliznaci so socijalnopatolo{ko povedenie. Interesno e istraùvaweto izvr{eno me|u 1941 - 1961 godina od strana na Jo{imasu (Shfu Yoshimasu), profesor po kriminalna psihologija i sudska psihijatrija od Tokio. Toj ispituval 28 identi~ni i 18 neidenti~ni parovi na bliznaci. Vo po~etokot Jo{imasu utvrdil sovpa|awe samo kaj 50% od identi~nite i nikakvo sovpa|awe kaj neidenti~nite bliznaci, koe po vojnata se poka~ilo na 60,6% : 11,1%, no kako posledica na op{toto zgolemuvawe na kriminalitetot od toa vreme vo Japonija.76
74 75
Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 229-231. Za nekoi od tie istraùvawa vidi: Kajzer, G. op. cit. str. 217 76 Vidi: ibid, str. 233-234.
78
Najobemna studija za "kriminalnite bliznaci" poteknuva od Danska. Stanuva zbor za istraùvaweto na Kristiansen (Karl Christiansen) sprovedeno vo periodot 1881-1910 godina. Negovoto istraùvawe opfa}a 3.586 bliznaci. Toj vostanovil deka ako eden od bliznacite projavuva kriminalno povedenie, verojatnosta od vr{ewe na takvo povedenie iznesuva okolu 35% kaj identi~iot i 12% kaj neidenti~niot bliznak. Mendik i Volavka (Sarnoff Mendick i Jan Volavka) izu~uvale pove}e od 5.000, a vo posledno vreme rabotat so 13.000 bliznaci i do{le do soznanie deka genetskite faktori se od zna~ewe za nekoi varijabli koi se povrzani so antisocijalnoto povedenie. Centarot za posvoenici na Univerzitetot vo Minesota zaklu~il deka okolu1/2 od li~nite karakteristiki na bliznacite se dolàt na naslednite faktori.77 Istraùvawata na "kriminalnite bliznaci" ne moèa da go dokaàt kriminalnoto nasleduvawe, tuku samo potvrdija deka nasleduvaweto vr{i opredeleno vlijanie na povedenieto na ~ovekot koe sekoga{ e sledeno so dejstvoto na sredinata. 3. Ovie biolo{ki sfa}awa posluìja za prezemawe na soodvetni preventivni i terapeutski akcii so cel da se spre~at siluvawata. Me|u raznite preventivni merki se nao|aat i nekoi kako zabrana na stapuvawe vo bra~ni odnosi, spre~uvawe na za~nuvawe na deca, sterilizacija na lica koi se optovareni so kriminalna naslednost. Vo SAD nekoi kriminolozi kako, na primer, Hejli (William Healy) se zalagaat za hirur{ki operacii na mentalno defektni lica so neskrotliv seksualen nagon. Toa posluìlo kako osnova za primena na sterilizacija vo nekoi amerikanski i evropski dràvi, a vo nekoi od niv ([vajcarija od 1907, Danska za prvpat vo 1929, a potoa i vo 1935, Germanija od 1933 godina) taa i denes se vr{i.78 3. ENDOKRINOLO[KA TEORIJA Vo ramkite na biolo{kata teorija se razvi i posebna endokrinolo{ka teorija na devijantnosta i kriminalitetot, koja devijacite i kriminalnoto povedenieto na lu|eto gi doveduva vo vrska so pre~kite vo funkcioniraweto na endokriniot sistem. Spored toa kriminalitetot e izraz na neramnoteà ili naru{uvawe na funkcioniraweto na opredeleni endokrinite `lezdi.79 Imeno, funkcioniraweto na tie
Ignjatovi}, \. op. cit. str. 110. Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 97. 79 Stanuva zbor za slednite `lezdi: tiroidnata ({titna) `lezda koja se nao|a vo tkivoto na vratot i la~i hormon od koj zavisi aktivnosta na organizmot, rasteweto, emocionalnoto rea|irawe i sl., pituitarna `lezda ili hipofiza koja se nao|a vo glavata i ~ii `lezdi so zasiluvawe ili sopirawe na rabotata na ostanatite `lezdi ja usoglasuvaat nivnata funkcija, nadbu78 77
79
`lezdi pred s e od va`nost za instinktivniot i emocionalniot ìvot na lu|eto, za{to deluvaat na temperamentot i na povedenieto na poedinecot. Vo literaturata se smeta deka Volter Kenon (Walter B. Cannon) i Xorx Krajl (George W. Crile) se prvite koi me|u telesnite zaboluvawa i emotivnite naru{uvawa gi dovedoa vo vrska so defektnoto funkcionirawe na endokrinite `lezdi. Ova gledi{te natamu go razvija Kre~mer (Kretschmar) i Smit (S. J. Smith), a go populariziraa Maks [lap (Max G. Schlapp) i Edvard Smit (Edward H. Smith) vo svojata kniga Nova kriminologija ("The New Criminology").80 Kako posrednik za vospostavuvawe na vrskata so kriminalitetot se istaknuvaat mentalnite naru{uvawa, namalenata inteligencija i sli~ni svojstva na li~nosta (Max. Schlapp), niskite instinktivni sili (Louis. Berman), pa|aweto na nivoto na {e}erot vo organizmot (Edvard Podolski) koi, od edna strana, se javuvaat kako posledica na endokrinite funkcii, a, od druga, moàt da go uslovat kriminalnoto povedenie.81 Vo taa smisla se zboruva duri i za konstituirawe na "kriminalna endokrinologija" kako posebna endogenoetiolo{ka disciplina vo izu~uvaweto na kriminalitetot.82 Vo psihologijata glavno ne e sporno deka psihi~kiot ìvot i povedenieto na ~ovekot stojat vo opredelena vrska so rabotata na endokrinite `lezdi pred s vrz emocionalen plan. Me|utoa sfa}awata deka vo rabotata na endoktinite `lezdi treba da se bara osnovna pri~inska uslovenost na povedenieto denes glavno se napu{teni. Osnovna kriti~ka zabele{ka {to moè da se upatat na ovaa teorija e deka ne e proverena i ottamu e nedokaàna. Pokraj toa mnogu lica so naru{uvawa na funkcioniraweto na endokriniot sistem ne
bre`ni `lezdi koi osven hormoni neophodni za rabotata na organizmot go
la~at hormon adrenalin koj vlijae na razni telesni promeni karakteristi~ni za emociite {to e mogu va`no za emociite i aktivnosta na organizmot, i gonadi ili polovi `lezdi koi imaat svoja uloga vo reproduciraweto na vidot i seksualniot ìvot, kako i vo predizvikuvaweto karakteristi~ni promeni kaj polovite. A~imovi}, M. op. cit. str. 33 i Milosavljevi}, B. op. cit, str. 94-95. 80 Eliot, M. op. cit. str. 269. 81 Edvard Podolski vo svojot trud "Hemiski osnovi na prestapni~koto povedenie" (1958) ukaà deka pa|aweto na {e}erot vo krvta (hipoglikemija) doveduva do vr{ewe na kra`bi, nasilstva, sudiri so policijata, soobra}ajni delikti. Pomaloto la~ewe na hormoni na {titnata `lezda i hipofizata spored nego doveduva do vr{ewe na sitni i te{ki kra`bi. Toj se obiduva{e da go dokaè i toa deka pa|aweto na kalciumot vo organizmot doveduva do opredeleni prestapni~ki povedenija. 82 Korn, R i McCorkle, Kriminology and Penology, New York, - London, 1964, str. 205-207.
80
projavuvaat nitu devijantno odnesuvawe, a kamoli kriminalno povedenie. 4. TEORIJA NA NENORMALNOSTA NA HROMOZOMITE 1. Citogenetikata go prou~uva osobeno brojot, oblikot i deluvaweto na hromozomite kako i nivnite neprirodni promeni. Medicinskite istraùvawa vo ovaa oblast pokaàa deka kaj razni naru{uvawa (nepravilnosti) na brojot i strukturata na hromozomite pretstavuvaat pri~ina za mnogu telesni i du{evni bolesti zna~ajni ne samo za poedinecot kako nostitel na takvi stanici, tuku i za negovoto potomstvo. Denes blagodarenie na mnogu postapki moàt da se dobijat hromozomski citogenetski kariogrami koi ja pokaùvaat hromozomskata strukturata na ispitanikot. Vrz osnova na hronozomskite {emi mo`no e da se dokaàt zna~itelen broj na nasledni zaboluvawa {to se od zna~ewe za dokaùvawe na nekoi nasledni genetski zaboluvawa i nakaznosti a, spored nekoi kriminolozi, duri i za dokaùvawe na kriminalnite sklonosti na poedinecot. Hromozomite83 koi sodràt 90% dezoksiribonukleninska kiselina (DNK), se aktivna sostojka na keliite. Niven element se genite koi go uslovuvaat prenosot na naslednite osobini. Kaj ~ovekot vo edna kletka redovno ima vkupno 46 hromozomi rasporedeni vo 23 parovi. Isklu~ok pretstavuva samo ènskata jajna kelija i kelijata na spermata koi sodràt po 23 hromozomi. Vo edna kelija vsu{nost razlikuvame 22 para autozomi koi se zaedni~ki kaj maìte i kaj ènite i eden par polni hromozomi nare~eni gonozomi koi se razli~ni kaj maìte i kaj ènite. Vo toj eden par na polni hromozomi i dvata hromozomi kaj `nite se od ista golemina i se ozna~uvaat so (X), a celiot par so (XX). Kaj maìte ovie dva polni hromozomi (gonozomi) ne se od ednakva golemina taka {to samo edniot - pogolemiot se ozna~uva so (X), a pomaliot so (Y), a celiot par zaedno so (XY). 2. Od navedenoto proizleguva deka normalniot raspored na hromozomite za èni e (XX), a za maì (XY). Od spojuvaweto na spermata koja ima (X) hromozom so edno jajce, nastanuva kombinacija (XX), od {to se ra|a dete so ènski pol, a od kombinacija so sperma koja ima (Y) hromozom se ra|a ma{ko dete. Vo nekoi slu~ai, iako poretko, doa|a do aberacija, odnosno do izmeneta hromozomska slika, t.e. do prekubrojni Y hromozomi. Na toj na~in se javuvaat osobeno hromozomskite {emi od tipot na (XXY) - kaj ènite, odnosno (XXY i XYY) - kaj maìte. Kaj ènite istraùva~ite nemaat zabeleàno zna~ajni kore-
Terminot hromozom poteknuva od gr~kite zborovi khroma {to zna~i boja i sma - telo.
83
81
lacii na hromozomskite aberacii so nivnata devijantnost, odnosno kriminalitet.84 Za socijalnata patologija i kriminologijata se, vsu{nost, interesna nenormalnosta na gonozomite i toa osobeno koga se raboti za nivna prekubrojnost (poligonozomija) kaj maìte. Kaj niv, vo prv red se pojavuva Klinefelteroviot sindrom (XXY) so razni varijanti tn. kariotipovi (XXYY), (XXXY), (XXXYY) itn. Kriminolo{kite istraùvawa ukaùvaat deka ovoj sindrom e mnogu porasprostranet kaj prestapnicite, iako ima i rezultati koi ne go dokaùvaat toa. Se smeta deka kaj prestapnicite so vi{ok na (X) hromozomi se pojavuva genitalna nerazvienost i donekade du{evna zaostanatost, i deka kaj niv dominiraat sekundarnite prestapi, no deka se pojavuvaat i ubistva i kra`bi (Pinatel). Glavnoto krimonogeno zna~ewe sepak mu se pripi{uva na prekubrojnite (Y) hromozomi. Vo ovaa smisla @an Graven (Jean Graven), tvrdi deka tokmu hromozomskiot raspored (XYY) pretstavuvaat hromozomi na zlostorstvoto nare~eni "kainov sindrom". Vakviot stav osobeno se zacvrsti koga ovaa hromozomska trojka e pronajdena kaj pogolem broj zlostornici.85 Se smeta deka hromozomskata {ema (XXY) doveduva do visok rast, dolgi noze, zabelèitelno dolgi podlaktici, mozol~iwa po liceto, blaga mentalna zaostanatost a ponekoga{ i te{ki mentalni zaboluvawa, a vo pogled na odnesuvaweto: agresivnost i antisocijalno povedenie i toa vo ranata mladost, impulsivnost, labilnost i razdrazlivost (Mary Tafler). 3. Kriminolo{kite studii koi se zanimavale so naru{uvawata vo strukturata na hromozomite i nivnoto vlijanie na kriminalitetot vo osnova se potpiraa vrz nesoodvetni metodolo{ki postapki ~ii glaven nedostatok e vr{eweto istraùvawa vrz isklu~itelno mali primeroci i, re~isi redovno, otsustvo na koristewe kontrolni grupi. Toj nedostatok se obide da go otstrani edno dansko istraùvawe vo koe bea zafateni 31.436 vozrasni maì rodeni vo Kopenhagen. Rezultatite
Se smeta deka hromozomskata {ema XXY kaj ènite predizvikuva kongenitalni deformacii: pomal rast, mentalna zaostanatost, a ponekade i sterilnost. 85 Ovaa hromozomska trojka e pronajdena vo Pariz kaj eden ubiec po ima Daniel Igon (1968), kako i kaj Ri~ard Franklin Spek nare~en "~udovi{teto od îkago" zatoa {to ubil 9 mladi bolni~arki (1966). Foks ( Richard G. Fox) naveduva deka rasporedot (XYY) e najden i kaj Robert Petar Tait koj ja ubil svojata baba i se oblekuval vo nejzinite fustani (1961). Vakviot "kainov sindrom" e najden i kaj Lorens Edvard Hanel od Melburn, koj ja ubil svojata stara gazdarica (1968), kaj dvaesetgodi{niot Enest Diter Bak, koj ubil tri èni (1968, kako i kaj Sin Farli od Wujork koj ubil edna èna koja prethodno i ja siluval (1969). Vidi. A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihologije, Savremena administracija, Beograd, 1976, str. 40-42 i Milosavljevi}, B. op. cit. str. 101-104.
84
82
pokaàa deka samo kaj 12 od tie lica bile pronajdeni hromozomski anomalii. Pritoa e utvrdeno deka ovie lica vr{ele zna~itelno pogolem broj krivi~ni dela od ostanatite lu|e na nivna vozrast, no takvi dela vo koi nemalo elementi na nasilstvo.86 Glavniot nedostatok na ovie teorii sepak moè najdbro da se izvle~e od podatocite {to gi naveduva Pinatel. Toj veli deka spored statistikite ima 70 pati pove}e subjekti so kariotip (XXYY), a 50 do 60 pati pove}e so (XXY) kaj prestapni~kata odo{to kaj neprestapni~kata populacija. Me|utoa, veli natamu toj, treba da se ima predvid deka naru{uvawata na hromozomite postrojat samo kaj 1-2% ma{ki prestapnici.87 5. TEORIJA NA RASNATA PRIPADNOST 1. Rasnata teorija isto taka pretstavuva edna od varijantite na biolo{kata teorija, za{to pravi obid sociopatolo{kite (devijantnite) pojavi i kriminalitetot da go objasni so vrodeni sklonosti i nasledni dispozicii na pripadnicite na oddelni rasi. Iako e krajno neodr`liva, ovaa teorija ima golem broj privrzanici kako {to se: Lombrozo (C. Lombroso), Hageman (Max Hagemann), Nikeforo (Niceforo), Morseli (Moreseli) Luva` (Louvage). Denes vo amerikanskata literatura moàt da se sretnat duri i novi privrzanici osobeno takvi koi kriminalitetot na Crncite sakaat da go objasnat so potencirawe na rasniot faktor. Ona {to vedna{ treba da se istakne e deka istraùvawata zasnovani vrz teorijata na rasnata pripadnost kako kriminogen faktor, na site nejzini privrzanici vo osnova im sluèle za opravduvawe na rasnata diskriminacija. Takov e na primer slu~ajot so fa{isti~ka Germanija kako i SAD vo pogled na objasnuvaweto na kriminalitetot glavno na Evreite, Crncite i Potorikancite. Vo Germanija ova sfa}awe dojde do izraz vo vrska so tolkuvaweto na kriminalitetot na Evreite za koi se tvrde{e deka poradi svojata rasna pripadnost se predopredeleni za vr{ewe na opredeleni krivi~ni dela kako {to se falsifikati, zelena{tvo i la`no bankrotstvo. Ovaa teorija vo SAD ima{e poseben odziv. Istraùvawata {to bea sprovedeni za u~estvoto na Crncite vo kriminalitetot sprema nekoi avtori pokaàa deka tie vr{at zna~itelno pogolem broj krivi~ni dela vo odnos na beloto naselenie. 2. Rasnata teorija be{e osobeno kritikuvana od brojni avtori kako navistina neodrìvo i, pred s, apsurdno {pekulirawe.
86 87
Vidi. Ignjatovi}, \. op. cit. str. 111. A~imovi}, M. op. cit. str. 40.
83
A{afenburg (G. Aschaffenburg) me|u drugoto go ispituval vlijanieto na nacionalnosta i rasata vrz kriminalitetot. Toj najprvin go otfrla misleweto deka moè da se zboruva za nacii koi pomalku ili pove}e se skloni kon kriminalitetot, pa spored toa za poniski i povisoki nacii od stojali{te na eti~kite osobini. Kriminalnite statistiki ne pruàat sigurni podatoci vo ovoj pogled. Mo`no e brojnoto sporeduvawe me|u razni nacii da zboruvaat vo prilog na pomal ili pogolem kriminalitet na razli~ni narodi, no rabotite ne stojat taka ako se zeme predvid deka krivi~nite zakonodavstva na razni narodi me|usebno se razlikuvaat. Taka, na primer, pogolemiot kriminalitet na eden narod moè prividno da se pojavi zatoa {to vo taa dràva e pogolem brojot na inkriminacii koi, vo drugi dràvi ne se smetaat za krivi~ni dela, kako {to e slu~aj so krivi~nite dela protiv religijata i sl. Natamu i ureduvaweto na krivi~noto pravosudstvo moè da pokaè prividno zgolemuvawe ili namaluvawe na brojniot iznos na kriminalitetot vo razni dràvi. Taka, na primer, zemjite so postrogo zakonodavstvo statisti~ki }e pokaàt pogolem broj na te{ki krivi~ni dela i na zlostornici, odo{to zemjite so poblago zakonodavstvo. A{afenburg, isto taka, go kritikuva misleweto deka so sigurnost moè da se zboruva za vlijanieto na rasata vrz kriminalitetot. Toj, pred s, istaknuva deka poimot rasa e dosta neopredelen, potem deka pogolem broj na narodi koi nastanale so vkrstosuvawe na razni rasi. Me|utoa, duri i koga bi se vostanovilo potoewe na narodi od ~ista rasa, sepak stopanskite i op{testvenite odnosi na odelni narodi se tolku razli~ni, {to edvaj moè da se utvrdi kolkavo e zna~eweto na rasnite razliki vo pogled na kriminalitetot. No samoto toa ne zna~i deka izvesni psihi~ki osobini vrzani za opredelni etni~ki ili narodni grupi ne se od kriminalno zna~ewe. Toa osobeno vaì za temperamentot. Taka, na primer, jasno e deka postoi razlika me|u lesnata emocionalnost na sredozemnite narodi (na primer na italijanite) i predpazlivite, vozdr`livi severni narodii deka ovie razliki vo temperamentot igraat golema uloga vo kriminalitetot na ovie zemji. Me|u prvite kriti~ari na ovaa teorija be{e i Bonger (W. A. Bonger) koj problemot na porastot na kriminalitetot na evreite vo Evropa, kako i na crncite i siroma{nite sloevi vo Amerika go objasnuva vo svetlinata na ekonomskiot determinizam. Vo svoeto poznato delo Rasa i kriminalitet (Race and Crime) toj izri~ito tvrdi deka zgolemuvaweto na kriminalitetot na Crncite vo Amerika e pre dizvikan so ekonomskite i op{testvenite uslovi na nivniot ìvot. Vo ovaa smisla Hentig veli deka Crncite vo SAD se izloèni na diskriminacija koja popu{ta vo periodi na vojni (potrebna rabotna raka i vojnici) i zatajuva vo vreme na mir. Crncite koi prete`no
84
se nepismeni se vrabotuvaat na najte{ki rabotni mesta88 i toa so pomala plata od belcite. Postoi i stanben problem na Crncite. Nivnite stanovi se pomesteni vo crne~ki geta i se tro{ni i nehigienski, ~esto bez kakvo i da e zagrevawe, bez kupatila i drugi ugodnosti.89 Crncite obi~no mora da pla}aat i pogolema zakupnina za stanot. Seto toa doveduva do nivna siroma{tija, a toa e pri~inata za nivnite kriminalni povedenija. Glavnite pri~ini za kriminalitetot na òltata rasa Hentig pak, ja gleda vo kulturnite sudiri. Zna~ajni zabeleùvawa vo odnos na ovoj problem iznesuva i Eliot koja veli: "So ogled na site pre~ki vo negovoto celosno u~estvo vo amerikanskata kultura, ne iznenaduva {to crnecot se ~uvstvuva pomalku obvrzan odo{to pripadnikot na belata rasa da im se pokoruva na zakonite"90 Nakratko ovaa kvaziteorija gi otfrla su{testvenite kauzalni vrski i tendenciozno se zadrùva isklu~ivo na biolo{kite svojstva na edna rasa, zapostavuvaj}i go vo celost vlijanieto na socijalnite i ekonomskite pri~ini i uslovi na kriminalitetot i osobeno nivnata diskriminacija vo opredeleni sredini.
"Vrabotenosta na crncite pokaùva deka se pomesteni na onie mesta koi se podlo`ni na kriza. Vo ovaa zemja vo koja fizi~kata rabota e ~esto do krajnosti iscrpuva~ka, te{kite fizi~ki raboti obi~no se nameneti za crnata rasa. Crncite gi nao|ame na rabotni mesta koi se izlo`ni na visoka temperatura kako {to se varewe, perewe, loèwe itn., tamu kade {to rabotata e iscrpuva~ka, bez ogled dali se vr{i na otvoren prostor ili nave~er. Vo mnogu stopanski granki koi se opasni po zdravjeto ili koi se odbojni na drug na~in oboeniot ~ovek e toj koj prete`no e vrabotgen tamu". Henting, H. Zlo~in, uslovi i uzroci, Sarajevo, 1959. str. 204 vidi: i 190-238. 89 Ibid, str. 205. 90 Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 250 i natamu.
88
85
86
G l a v a II PSIHOLO[KI I PSIHIOPATOLO[KI TEORII 1.PSIHOLO[KI TEORII Za psiholo{kite teorii koi vo razli~ni varijanti se pojavija kon krajot na XIX i XX vek, karakteristi~no e deka op{testveno patolo{kite pojavi i kriminalnoto povedenie go doveduvaat vo vrska so dominantnoto vlijanie na psiholo{kite osobini na li~nosta. Me|u niv moàt da se izdvojat: teorijata na neprilagodenosta, teorijata na inteligencijata, teorijata na psihi~kite abnormalnosti, psihoanaliti~kata teorija, teorijata na frustracija i teorijata na uslovuvaweto.
1.1. TEORIJA NA NEPRILAGODENOSTA
1. Osnovno stojali{te na teorijata na neprilagodenosta e deka kriminalitetot pretstavuva oblik na op{testvena neadaptiranost na poedincite na op{testvenite priliki. Vo nea se poa|a od adaptacioniot mehanizam na ~ovekot koi vo prv red e usloven od psihi~kata struktura na poedninecot. Prestapnicite spored ovaa teorija se lica koi ne se soodvetno integrirani i adaptirani na op{testvenite procesi, odnosi i sistemot na vrednosti. Pri~inite za toa opredeleni teoreti~ari gi baraat vo psihi~kite osobini na li~nosta - vo "sferata na ~uvstvitelnosta na poedinecot" (Di Tullio), vo "nesposobnosta za prilagoduvawe na psihosociolo{ko nivo" (S. N. Fast), "nedostigot na prilagodenost na ìvotnite uslovi" (Vaccaro) odnosno vo "neznaeweto", {to zna~i vo "defktnoto i nedovolno vospituvawe" (S. Freud). 2. So ogled na potrebata poblisku da se zapoznaeme so specifi~nostite na ovie razmisluvawa ovde vo celost }e ja izloìme teorijata na neprilagodenosta {to ja zastapuva{e Hentig (Hentig). Spored nego, kaj kriminalnoto povedenie mora da se pravi razlika me|u silite koi se nao|aat vo osnovata na sekoj oblik na povedenie. Vo taa smisla na prvo mesto postoi individualna dispozicija (sklonost, nastroenost), pod koja se podrazbira voobi~aen i utvrden na~in na reagirawe na edno lice na nadvore{nite stimulansi i, vtoro, postojat mno{tvo od razli~ni sili koi deluvaat vrz ova nastroenost. Ovie sili moàt da bidat fizi~ki (temperatura, vlaga itn.), bakteriolo{ki (na pri-
87
mer, bacil na influenca ili sifilis), li~ni (èna, pretpostaven stare{ina itn.) i kultura.91 Op{testvenite organizacii na toj na~in se izgradeni {to ne treba da se pribegnuva kon zlostorstvo za da se dojde do osnovnite ìvotni potrebi: hrana, seksualno zadovoluvawe i zadovoluvawe na primarnite elementarni nagoni. Vrz ovaa teoretska pretpostavka se zanova na{ata op{testvena fizozofija, vrz nea se izgradeni na{ite ustavi i na{ite krivi~ni zakonici. Me|utoa, op{testvenata stvarnost ~esto zaostanuva zad ovie idealni o~ekuvawa. Pri postavuvaweto na vrednostite i tabuite nie poa|ame od edna nerealna pretpostavka, imeno od toa deka ~ovekovata nastroenost so prose~na otpornost se sre}ava so sredina na prose~en pritisok i deka taa pod vakvi okolnosti treba da gi re{ava eventualnite sudiri na toj na~in {to }e se pridrùva do zakonskite propisi. Ako se pribegne kon nezakonski re{enija, toga{ se javuva krivi~noto delo i sleduva kazna. Pod pretpostavka deka pritisokot na na{ata okolina nikoga{ ne go nadminuva prosekot, t.e. podnosliviot stepen, teorijata za kriminalnoto povedenie bi moèl da se formulira na sledniov na~in: "Kriminalnoto povedenie e defektno prilagoduvawe na op{testvenata sredina." Spored ovaa definicija, op{testvenata sredina gi opfa}a site potencijalni prestapnici koi so predupreduvawe se izloèni vo na{ite krivi~ni zakoni. Me|utoa, ako pogledneme vrz op{testvenite sili koi n opkruùvaat, }e vidime deka tie se isto tolku daleku od prose~niot pritisok kako {to temperaturata i vlagata na eden den se daleku od negoviot godi{en prosek. Prose~nata doblest na na{ata op{testvena sredina e fikcija koja vo edno vreme e ispravna, a vo drugi priliki neopravdana. Ottamu od gornata definicija, iako zakonot poinaku opredeluva, treba da se otstranat site onie slu~ai vo koi isklu~itelniot pritisok na sredinata predizvikuva kriminalno povedenie. Nie vo praktikata ostro gi razlikuvame "dobrite" prestapnici od vistinskite prestapnici. Na prvite im prio|ame na razni na~ini, so kratkotrajno li{uvawe od sloboda, so uslovna osuda, probacija ili usloven otpust. No, nie mislime deka najva`no e da se pridrùvame na na{ito
"Psihi~kite osobini na li~nosta koi go uslovuvaat povedenieto na ~ovekot sekoga{ se izrazuvaat individualno... Razli~nosta na tie individualni osobini uslovuva i razli~no rea|irawe na nadvore{nite pottici, na silite koi deluvaat od nadvor. Toa e rabota na nastroenosta koja spored karakterot moè da bide razli~na - pove}e ili pomalku eksplozivna, nevramnoteèna i ~uvstvitelna, odnosno smirena i nestabilna. Edni reagiraat mnogu brzo, ~uvstvitelno i vobudlivo, drugi pak se spori, inertni i pomalku ~uvstvitelni; edni se pretpazlivi i promisleni, a drugi rea|iraat lekomisleno, brzopleto i povr{no; dodeka edni gi karakterizira energi~nost i smelost, drugi pokaùvaat pla{livost, povle~enost i nere{itelnost itn". Milutinovi}, M. op. cit. str. 392.
91
88
osnoven stav, t.e. da ne se otstapi od stavot na neodobruvaweto. Nie opstojuvame vrz stojali{teto za izbegnuvawe na kriminalnoto povedenie so silen i teoretski moèn akt na voljata. Na toj na~in doa|ame do slednata formulacija na na{ata teorija: "Vistinsko kriminalno povedenie e manlivo prilagoduvawe na op{testvenata sredina." Od ova stojali{te moè da se kaè deka zlostorstvoto nastanuva koga nastroenosta i sredinata se sudrat vo vid na kriminalen (ili devijanten) akt namesto me|u niv da dojde do edna sinteza na zakonski rezultat. Pri~inite za ovaa eksplozija moàt da se dvostrani: Vo eden slu~aj nastroenosta e mnogu ~uvstvitelna i eksplodira kako nekakov suptilen hemiski sostav pri najmal dopir. Vo takov slu~aj postoi vrodena sklonost da se reagira so seta sila na zauzdanata energija, na nejasni, odnosno na neodredeni nadvore{ni pottici. Vakvite nastranosti ni se dobro poznati kaj seksualnite prestapi i kaj ubistvata. Ne e potrebno da se naglasuva od lu|eto od ovoj vid mora da se o~ekuva deka }e vr{at krivi~ni dela koga }e se sudrat so prose~niot pritisok na op{testvenata sredina, pa duri i so onoj potprose~niot. Ova mora da se o~ekuva se dotoga{ dodeka nivnata nastroenost ne pretrpi promeni (na primer, so godinite na starost ili po pat na hirur{ka intervencija so koja se rehabilitira eden invalid). Sredinata vo koja morame da ìveeme sigurno ne moè do taa mera da se popravi {to nikoj nema da mu kaè grub zbor na edno lice so vaka neèn temperament ili deka vo taa sredina nema da ima ni mladi i privle~ni èni, taka {to potencijalnite zlostornici nema da dojdat vo isku{enie da izvr{at ubistva ili siluvawe. Od druga strana postojat slu~ai na tn. prose~ni sklonosti izloèni na prekumeren op{testven pritisok. Ova moè da se slu~i vo emocionalnata, fizi~kata ili vo ekonomskata sfera. Krivi~nite dela koi se vr{at pod vakvi isklu~itelni uslovi vo psiholo{ki pogled imaat poinakvo zna~ewe. Tie ne odrazuvaat vrodeni sklonosti na poro~en poedinec. Ako ovaa situacija se sporedi so ~ovek koj eden den zaginal od grom, nikoj nema da pomisli deka samiot fakt {to toj e mrtov zboruva protiv negovoto porane{no zdravje ottamu {to ~ovekovite su{testva ne se vo sostojba da mu odoleat na dejstvoto na gromot. Nie morame da gi imame vo vid sli~nite situacii i vo na{iot kulturen ìvot koga krajna siroma{tija, izklu~itelna provokacija ili posebno li{uvawe goni kon nezakonski akt na inaku lojalen poedinec. Vo takvi situacii edinstven drug izlez bi bil samoubistvo, i to~no e toa deka dobar del izgubeni i neuramnoteèni pribegnuvaat kon samoubistvo. Op{testveniot ìvot se sostoi od slu~ajni pottici koi denes se pogolemi a utre pomali, no sepak sekoga{ se dviàt okolu prose~niot kvantitet koj obi~niot (prose~en) ~ovek e vo sostojba da gi podnese. Verojatno e deka grupata na lu|e koi na pomali potttici reagira so kriminalni postapki sekoga{ }e ima nepriliki. Nasproti va89
kvite lu|e, onie koi mu podlegnuvaat samo na ekstremniot pritisok na nadvore{nite sili }e vr{at prestapi edinstveno vo navedenite retki i isklu~itelni okolnosti. Ovie se prestapnici od nu`da, a onie sekojdnevni zlostornici. Najgolemiot broj na na{ite zlostornici se proizvod na sredinata. Tie se lojalni dodeka se ubavo te~e, dodeka ekonomskiot ìvot se razviva bez naru{uvawa i nivnata sposobnost za prilagoduvawe ne e izloèna na preteran pritisok. Me|utoa, koga se spremaat op{testveni buri, pojava na kriza, naru{at cenite i raste armijata na nevraboteni, prose~niot lojalen poedinec popu{ta pod isklu~itelniot pritisok i stanuva prestapnik. Ottamu spored Hentig, plimata na kriminalitetot {to se javuva vo vakvi okolnosti treba da n goni da gi istraùvame pri~inite na ovie bolesti, a ne da buri~kame me|u simptomite koi gi pruàat ~ovekovite su{testva. Za{to, kako {to natamu veli Hentig, na{eto op{testveno ureduvawe s u{te ne go dostignalo ovoj stepen na objektivnost kako sonceto koe ednakvo gi gree pravednite i nepravednite. Se pretpostava deka site sme rodeni kako ednakvi, me|utoa svetot vo koj ìveeme ne e ednakov. Taka i vo kriminologijata ne e isto ako dvajca storat isto delo, izvr{at isto zlostorstvo. Poinaku kaàno tie ne se isto. Na krajot Hentig veli deka negovata teorija na neprilagodenosta moè isto taka da se primeni i na zlostorstvata koi nastanuvaat poradi izobilstvo. Vo ovie slu~ai pritisokot na sredinata e pod normalniot. Sekoj od nas e vo sostojba na ramnoteà blagodarenie na balansira~kata kontrola na op{testvenite uslovi: javnoto mislewe pravilata na moralot, zakonot i propisite na na{ata grupa. Koga ovaa normalna ramnoteà e naru{ena, nie stanuvame mentalno izopa~eni. Se razviva eskcentri~nosta, na{ata priroda se menuva i nie se sudirame so postepena atrofija na sekojdnevnite pre~ki. Preteraniot pritisok moè da bide isto taka koben kako i negovoto celosno otsustvo. Krajnoto siroma{tvo ne se pla{i od kaznata bidejki dobroto povedenie e u{te pogolemo zlo. Zna~i doa|a do zlostorstvo. Preteranoto izobilstvo ili mo} ne se pla{i od posledicite, za{to kako {to izgleda tie ne mora neizbe`no da nastapat, imeno tie moàt da se izbegnat.92 3. Na teoriite na neprilagodenosta im se stavaat pove}e zabele{ki. Osnovnata zabele{ka poteknuva od marksisti~ki orientiranite kriminolozi i socijalni patolozi. Spored niv, u~eweto za kriminalitetot, odnosno devijantnosta kako izraz na neprilagodenosta, koe go posmatra i objasnuva samo kako izraz na psiholo{kite mehanizmi na poedinecot ne e dokraj odr`livo. To~no e deka kriminalcite se neprilagodeni li~nosti, velat ovie avtori, deka ne se integrirani vo op{testvoto, vo negovite mehanizmi, procesi i tekovi. Me|utoa, tie postavuvaat dve pra{awa. Prvoto, za op{testvenoto pote92
Vidi: Henting, H, op. cit. str. 19-26.
90
klo na neprilagodenosta i neosnovanosta na obvrskata kriminalecot da se prilagoduva na edno op{testvo "koe se nao|a vo sostojba na "dezorganizacija", koe go razoruva eksploatacija i razni drugi op{testveni poroci i bolesti, vo koe vistinskite materijalni i du{evni potrebi na lu|eto stojat vo protivre~nost so mo`nostite na svoeto zadovoluvawe, vo koe li~nosta e atomizirana, dezintegrirana i sli~no, postojat negativni uslovi koi deluvaat vrz ~ovekot koi go formiraat kako prestapni~ka li~nost."93 I vtoroto, "zo{to oddelni lica uspevaat da se odnesuvaat vo duhot na op{testvenite normi i po~ituvawe na pozitivnite vrednosti, a drugi stanale neprilagodeni lica."94 Nivniot zaklu~ok e deka teorijata na neprilagodenosta ne moè da odgovori na ovie pra{awa i ottamu ne e dovolna i kadra da navleze vo podlabokata etiologija na devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Pritoa ovie teoreti~ari zapa|aat vo sopstvenaat stapica, za{to negirajki go zna~eweto na prilagoduvaweto doa|aat vo kontradikcija so svojot afirmativen stav kon resocijalizacijata koja vo su{tina zna~i prilagoduvawe na osudenicite na postojnite op{testveni odnosi i vrednosti. Za da se izvle~at od taa stapica, edni, kako na primer, Milutinovi}, tvrdat deka prilagoduvaweto kaj resocijalizacijata nebare e sosema drugo pra{awe koe vsu{nost i ne pokaùva bog znae kakov uspeh, a drugi kako na primer, Kambovski, tvrdat deka resocijalizacijata ne e mo`na vo kapitalisti~koto op{testvo.95 Nakratko, na toj na~in tokmu tie ne uspevaat da odgovorat na osnovnoto pra{awe za{to edni stanuvaat kriminalci a drugi ne. A odgovorot e mo{ne ednostaven. Imeno koga ve}e ispravno se priznava deka opredeleni psihi~ki osobini ostvaruvaat izvesni te{kotii vrz mo`nosta za prilagoduvawe i ottamu vrz pojavata na kriminalnite povedenija, mora da se ima predvid deka na~inot na razre{uvaweto na tie te{kotii vo najgolema mera zavisi od stavot na op{testvenata sredina kon tie lica i nivnoto razbirawe ili nerazbirawe na tie te{kotii. Na{ stav e deka samo na toj na~in moè da se izbegnat nepotrebnite teoretski zapletkuvawa i da se iznajde odgovorot na pra{aweto za{to site lica so isti pre~ki vo prilagoduvaweto ne stanuvaat prestapnici.
1.2. TEORIJA NA INTELIGENCIJATA
1. Osnovnata teza na teorijata na inteligencijata e deka devijantite i prestapnicite se nedovolno inteligentni i slaboumni lica koi ne se vo sostojba da ja sfatat teìnata i {tetnosta na svoite postapki. Vakviot stav vo osnova moè da se bara vo poso~enite koMilutinovi}, M. op. cit. str. 106. Ibid, str. 106. 95 Za ovoj problem po{iroko: Sulejmanov, Z. Penologija, Grafohartija, Skopje, 1999, str. 431-434.
94 93
91
mparativni istraùvawa na inteligencijata na prestapnicite i licata koi ne se oddavaat na devijantni povedenija ili kon vr{ewe krivi~ni dela. Od tie istraùvawa prozleze pogre{no soznanie deka me|u devijantite i prestapnicite se pojavuva zna~itelno pogolem procent na lica so poniska inteligencija i slaboumnost. Vo sociopatolo{kata i kriminolo{kata literatura se smeta deka ovaa teorija za prvpat e po{iroko razviena od strana na Henry. K. Goddard vo negovite studii: "Slaboumnosta nejzinite pri~ini i posledici" (Feeble - Mindedness, Causes and Consequences, New York, 1914), "Prestapnik imbicil" (1915) i "Sposobnostite na ~ovekot i nivoto na intelektualniot razvoj" (Human Efficiency and Levels od Inteligence, Princeton University Press, Princeton, 1920). Spored nego sekoe slaboumno lice e potencijalen prestapnik i deka najva`nata pri~ina na nivnoto prestapni{tvo e tokmu niskoto nivo na nivnata inteligenija koja kaj niv se spu{ta do nivoto na debilnost. So cel da se spre~i nivnoto prestapni~ko odnesuvawe, Godard predlagal nivno smestuvawe vo posebni ustanovi i zabrana na nivna reprodukcija. Podocna se obidel da go promeni svoeto mislewe so tvrdeweto deka sekoj ~ovek e potencijalen prestapnik. Re~isi site istraùvawa od toa vreme ukaùvaa na toa deka golemiot procent na maloletni delinkventi e na potprose~no psihi~ko nivo. Taka, na primer, Hejli i Broner (William Healy and Augusta F. Bronner) utvrdile deka 14% od decata od îkago bile slaboumni, 14% umobolni, 5% optovareni so psihozi i 2% neuroti~ni.96 Privrzanicite na teorijata na inteligencijata kako faktor na kriminalnoto povedenie ja istraùvaa i zaemnata zavisnost na niskata inteligencija i recidivizmot. Vo taa smisla Gilin (J Gillin, Social pathology, New York, 1933) istaknuva deka sekoe istraùvawe na povratni{tvoto pokaùva zgolemeno povtoruvawe na krivi~nite dela so istovremeno opa|awe na stepenot na inteligencijata. Nasproti ovoj avtor Hartman (Hartman, Recidivism and Inteligence, 1940) utvrdil deka recidivistite imaat povisok stepen na inteligencija od primarnite prestapnici 2. Ponovite istraùvawa zasnovani vrz sovremeni instrumenti za merewe na inteligencijata pokaàa deka razlikite me|u prestapnicite i neprestapnicite se re~isi nezna~itelni ili nikakvi. Pritoa na studiite spored koi prestapnicite pokaùvaat poslabi rezultati na testovite na inteligencijata im se upatuvaat izdràni prigovori za neadekvatniot izbor i nedovolnata reprezentativnost na kontrolnite grupi. Bitno e da se podvle~e i toa deka dobienite razliki vo pogled na inteligencijata se tolku mali {to so namaleniot stepen na inteligencija vo nikoj slu~aj ne moè da se objasni kako nekoj zna~aen op{t kriminogen faktor. Vo ovaa smisla treba da se razgleduva i
96
Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 271.
92
postoeweto na temnata brojka, odnosno pretpostavkata deka so ovie istraùvawa me|u ~esnite gra|ani ~esto se opfateni i golem broj na lica koi ja izbegnale slu`benata intervencija. Vo edno od takvite istraùvawa koe se odnesuva{e na opredelen broj zatvorenici vo Xorxija, Adler i Votrington (Herman M. Adler and Myrthe R. Worthington) do{le do zaklu~ok deka tamo{nite zatvorenici bile pointeligentni od pripadnicite na vojskata na SAD za vreme na Prvata Svetska vojna. Podocna, sporeduvaj}i niza studii Zeleni (Leslie D. Zeleny) utvrdil deka nema golemi razliki vo srazmerot na slaboumnosta kaj zlostornicite i obi~noto naselenie za{to toj srazmer iznesuval 1,2 : 1.97 Tul~in (Simon H. Tulchin)98 konstatiral deka me|u kriminalcite i nekriminalcite ne moè da se utvrdi bilo kakva zna~ajna razlika vo pogled na stepenot na inteligencijata, dodeka Saterlend (E. Sutherland) tvrde{e deka eventualnite razliki vo toj pogled naj~esto se predizvikani so gre{ki vo izborot na primerokot, na~inot na sostavuvaweto na pra{awata i tolkuvaweto na dobienite rezultati. Kriminolo{kite istraùvawa isto taka utvrdija deka nivoto na inteligencijata varira vo zavisnost od vidot i teìnata na prestapni~kata dejnost. Taka na primer, izmamnicite po pravilo pokaùvaat natprose~na inteligencija, dodeka od druga strana, kaj izvr{itelite na krvnite i seksualnite krivi~ni dela inteligencijata e ne{to poniska od prosekot, i moè da se spu{ti i do nivoto na debilnost i inbicilnost.99 Zna~aen rezultat pretstavuva i soznanieto deka nivoto na inteligencijata i prestapni{tvoto istovremeno se determinirani od deluvaweto na treti zaedni~ki faktori (antecedenti) koi ostvaruvaat svoe vlijanie i vrz inteligencijata i vrz prestapni{tvoto. Me|u niv e pomesteno dejstvoto na nepovolni socijalnite faktori kako {to se: otsustvoto na soodvetni uslovi za vospituvawe i obrazovanie, pripadnosta na opredelena kulturna grupa i sl. Seto ova me|utoa ne gi obeshrabri izvesni istraùva~i da prodolàt so sporeduvaweto na stepenot na inteligencijata me|u zlostornicite i ~esnite gra|ani. Taka bra~niot par Glik utvrdile deka maloletnite delinkventi imaat ponizok stepen na inteligencija od nivnite vrsnici koi ne vr{at krivi~ni dela. [ort i Strudbrk (Short
Eliot, M. op. cit. str. 273-274 Tulchin, S. H. Intelligence and Crime, University of Chicago, Press, Chicago, 1939. 99 Saterlend (E. Sutherland, 1931) koj go ispituval koeficientot na inteligencijata na prestapnicite utvrdil deka storitelite na krivi~ni dela pronevera, krivotvorewe i licata koi primaat mito imaat povisok IQ, deka ubijcite, nasilnicite, silexiite i ostanatite seksualni prestapnici se so poniska inteligencija, a kradcite na avtomobili i lica koi vr{at dela vo vrska so upotreba na droga i alkohol se prose~no inteligentni.
98 97
93
and Strodbek, 1965) povtorno vo îkago konstatiraa deka pripadnicite na maloletni~kite bandi imaat poniska inteligencija od maloletnicite koi ne se delinkvento orientirani. Gibson i Vest (Gibson and West) tvrdat deka maloletnicite koi za prvpat se osuduvani pred navr{uvaweto na 14 godini, imaat poslabi rezultati na testovite na inteligencija. 3. Niskoto intelektualno nivo moè da bide pre~ka za obrazovnoto i profesionalnoto napreduvawe, a so toa i za steknuvawe na povisok socijalen status. Nedovolnata inteligencija moè da bide uslov za neadekvatnoto procenuavawe na razli~ni ìvotni situacii i rizici {to gi nosi izvr{uvaweto na krivi~nite dela. Takvite lica polesno potpa|aat pod vlijanie na drugi. Niskata inteligencija moè da bide i faktor za polesno dospevawe vo penitencijarna ustanova. Ovie okolnosti me|utoa ne se dovolni za toa niskata iteligencija da se ozna~uva kako najbiten ili u{te pomalku kako edinestven faktor na prestapni~oto povedenie tuku samo kako eden od brojnite uslovi koi pridonesuvaat ili go ovozmoùvaat kriminalno povedenie. Toa ne zna~i deka vo nekoi konkretni slu~ai inteligencijata ne moè da bide i od presudno vlijanie. Me|utoa, gledano vo celina niskata inteligencija ne moè da se smeta kako re{ava~ki pri~inski faktor tuku samo kako pridonesuva~ka determinanta ili kako nezna~itelna ote`nitelna okolnost za vr{ewe na prestapni~ko povedenie. Ottamu moè slobodno da se kaè deka, inteligencijata ima samo opredeleno zna~ewe vo istraùvaweto na endogenite faktori na kriminalitetot. Inteligencijata denes me|utoa, dobiva nesporno mesto i zna~ewe pri sproveduvaweto na odmeruvaweto i individualizacijata na krivi~nata sankcija i vo procesot na resocijalizacijata na prestapnicite vo penitencijarnite ustanovi.
1.3. PSIHOANALITI^KA TEORIJA
1. Ovoj pristap na etiolo{ko objasnuvawe na kriminalitetot ima pove}e teoretski varijanti koi vo osnova ne se razlikuvaat. Na site im e zaedni~ko poa|aweto od pihoanalizata kako metod na tretman na mentalnite i emocionalnite naru{uvawa na li~nosta.100 Osnovata od koja se poa|a, vsu{nost, se potsvesnite sili i nagoni i stavot deka kriminalnoto povedenie se javuva kako izraz na razni konflikti koi nastanuvaat vrz baza na tie nekontrolirani psihi~ki sili koi doveduvaat do toa poedinecot da ne e svesen za negovite ~esto skrieni celi. Spored toa poimot na nesvesnoto zazema centralno mesto vo site
100
Glavniot metod na psihoanalizata e ispituvawe na poedine~nite slu~ai (case study) koj se zasnova na metodolo{ki tehniki: slobodni asocijacii, introspekcija i sl.
94
teoretski varijanti na ovaa teorija voop{to i vo objasnuvaweto na devijantnosta i kriminalitetot posebno. 2. "Psihoanalizata gleda vo li~nosta edna dinami~ka organizacija. Organizacijata na ìvotot na individuata me|u zadovolstvoto, pragmatizmot i dol`nosta se objasnuva so borbata na tri instanci: 1. "Ona" koe gi pretstavuva nesvesnite iracionalni sili, 2. "Jas" koe gi pretstavuva silite izvedeni od stvarnosta, imeno od praktikata i 3. "Nad Jas" koe vodi smetka za silite na samokaznuvawe i pokoruvawe."101 Za ovoj pristap od posebno zna~ewe e teorijata na Frojd (Sigmund Freud, 1856-1939)102 za strukturata na li~nosta, nejzinata dinamika i razvoj koi se od zna~ewe za objasnuvawe na procesot na socijalizacijata na li~nosta. Centralnata struktura na li~nosta e sostavena od tri dela ili potsistemi: a) Prviot del Id (Ona, Nesvesno, Nesakano Jas, ili del od psihi~kiot aparat na li~nosta koj e sostaven od nesvesni vrodeni instinkti) go so~inuvaat vrodeni sili - instinkti,103 od koi osnovnite pottiknuva~i na aktivnostite se ozna~eni so izrazite "libido" (seksualen nagon) i - ego nagoni (nagoni na samoodrùvawe). Vo ramkite na Id-ot Frojd natamu razlikuva dva vida na instinkti eros (instinkt na ìvot) i tanatos (instinkt na smrt).104 Me|u instinktite na eros-ot se pomesteni gladot, èdtta i seksualniot instinkt koi sluàt za odrùvawe na ìvotot i na ~ovekoviot vid. Energijata koja pokrenuva na aktivnost vo taa nasoka e ozna~ena so izrazot libido (libido pretstavuva energija na eros-ot). Posebno vnimanie Frojd mu posvetuva na seksualniot instinkt i vo negovata sila ja gledal mo`nosta za razbirawe na re~isi na site ~ovekovi postapki. Instinktot na smrt kako destru101 102
Pinatel. J op. cit. str. 41. Iako direktno ne se zanimaval so pra{aweto na kriminalitetot Frojd dal zna~aen pridones za negovoto razbirawe osobeno so negovoto objasnuvawe na potekloto na zlostorot i kaznata, opisot na zlostornikot poradi ~uvstvo na vina i objasnuvaweto na gafovite so koi dal pridones za razjasnuvawe na nebre`nite krivi~ni dela. Vidi: Manhhaim, H. op. cit. str. 318-324. 103 "Id e izraz koj se upotrebuva za da se odbeleì golemiot rezervoar na ~ovekovi nagoni koi retko izleguvaat na povr{inata na svesnosta. So drugi zborovi, Id e nesvesno... Id-ot e izvor na site primitivni ìvotinski nagoni, ili na ona {to porano se narekuvalo instinkti". Eliot, M. op. cit. str. 273 104 Ovoj instinkt, spored Frojd e izvor na agresivnosta i destruktivnostta na li~nolsta. Dokolku toj instinkt e naso~en kon poedinecot {to go poseduva, se izrazuva kako sadomazohizam i ponekoga{ doveduva do samoubistvo, a dokolku e naso~en kon drugite, se izrazuva kako agresivnost koja doveduva do rastovaruvawe na napnatosta. Za opredeleni kriti~ki zabele{ki kon ovoj stav na Frojd, vidi: Stor, E. Ljudska agresivnost, Nolit, Beograd, 1968, str.1324.
95
ktiven instinkt e izvor na sklonosta na lu|eto kon agresija, razoruvawe, vojni i me|usebni progonuvawa i tormozewa.105 Site tie instinkti se del na organskata struktura na poedinecot i vo osnova se protivop{testveni. ôvekot se stremi da gi zadovoli, a op{testvenata zaednica go opredeluva na~inot na koj toa moè da se ostvari. Devijantnosta ili krivi~noto delo, so koe se saka da mu se soop{ti ne{to na drugite (sekoe povedenie e vid na samoizrazuvawe na li~nosta), pretstavuva manlivo prilagoduvawe na tie barawa (fali~na socijalizacija). Me|utoa, so ogled deka sekoe pa i kriminalnoto povedenie mora da se sfati potrebna e psihoanaliza koja }e gi napravi vidlivi latentnite pri~ini i celta na takvoto povedenie. b) Vtoriot del ili komponenta na li~nosat e Ego (Vistinsko Jas, Svesna li~nost, ili del na li~nota koj doa|a vo dopir so okolinata i koj posreduva me|u potrebite na Id-ot i barawata na Super ego-to). Ego-to, vsu{nost, pretstavuva svest za okolinata, svest koja razviva silno ~uvstvo na vina poradi zabranetite porivi na Id-ot. So negova pomo{ deteto uspeva da go usoglasi izrazuvaweto na svoite sebi~ni porivi so barawata i potrebite na drugite (Ego-to ima funkcija potrebite na Id-ot razumno da gi usoglasi so realnosta i osobeno so razvienosta na Super ego-to). Nego go so~inuvaat procesi kako {to se zabeleùvawe, pomnewe i mislewe. Ego-to vo odnos na instinktivnata sfera e sekundarno i sluì samo kako izvr{tel na ona kon koe te`nee Id-ot. Toj e razumen sluga na eden silen nerzaumen gospodar. Ego-to celata sila ja crpi od prviot del na li~nosta. Bez Id nema Ego nitu funkcii na Ego-to. v) Tretiot del na li~nosta Super-ego (Posakano Jas, Nad Jas, Sovr{eno, Socijalizirana li~nost , Sovest, ili del na psihi~kata
Od instinktot na smrtta proizleguva agresivniot nagon. Agresivnosta e streme` za destrukcija vrz sebesi, streme` za sopstvena smrt naso~ena sprema drugi objekti koi taka pretstavuvaat zamena za sopstvenoto bitie. Poedinecot se bori so drugi lica za svojot opstanok, za{to negovata èlba za sopstvena smrt e blokirana so silata na instinktot za ìvot. Vrz osnova na ovie sfa}awa na Frojd, Hertman i Ana Frojd go razvivaat sfa}aweto deka agresivnata energija, ednakvo kako i energijata na libidoto postojano se sozdava vo organizmot. Ako ovaa agresivna energija ne se neutralizira preku nekoja socijalno prifatliva akcija, neizbe`no doa|a do manifestirawe na destruktivni sili na taa energija, doa|a do agresiven napad vrz drugi lica. Vo takviot napad se nao|a zadovolstvo, za{to projavuvaweto na agresivnosta zna~i osloboduvawe na tenziite predizvikani so nezadovoleniot nagon. Spored ova sfa}awe agresivnosta se kumulira vo organizmot kako voda vo bazen. Koga akumulacijata na vodata }e dostigne opredeleno nivo, neizbe`no doa|a do agresija. Ottamu nekoi avtori, ova sfa}awe go narekuvaat hidrauli~en model za potekloto na agresijata. Rot, N. Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdanika i nastavna sredstva, Beograd, 1977. str. 238.
105
96
struktura koj preku Ego-to ja cenzurira i ograni~uva funkcijata na Idot) e sistem na normi, principi i vrednosti na dadeno op{testvo koi gi usvoila li~nosta. Ovoj del na li~nosta, vsu{nost, e nejzinata socijalna komponenta ~ija osnovna uloga e da ja spre~i, ko~i, kanalizira i naso~uva silata na Id-ot kon op{testveno prifatlivo zadovoluvawe na negovite barawa.106 Nakratko Id se prirodnite, instinktivni i sebi~ni sklonosti na edno lice koi toa se obiduva da gi potisne, Ego pretstavuva svesno prilagoduvawe na li~nosta na svetot okolu nego, Super ego, koe pomalku ili pove}e e sinonim na sovesta, go potisnuva konfliktot vo potsvesnoto, za{to poedinecot doìvuva ~uvstvo na vina pri pomislata na svoite sebi~ni ili zlonamerni pobudi.: ma` ili èna koi kradat, moèbi, se stremat kon seksualno zadovoluvawe.107 Me|usebniot dinami~en odnos me|u ovie komponenti ili aspekti na li~nosta go odrazuva nejzinoto celokupno povedenie. Me|u niv ~esto doa|a do sudiri koi kaj li~nosta predizvikuvaat nesigurnost anksioznost. Sostojbata na nesigurnost i neoopredelen strav li~nosta nastojuva da ja nadmine so pomo{ na odbrambeni mehanizmi kako {to se regresijata, represijata, fiksacijata i drugi koi gi maskiraat i izlobli~uvaat motivite i celite {to ne gi prifa}a Super-ego-to, taka {to li~nosta iako za toa ne e svesna sepak gi zadovoluva i ostvaruva makar indirektno i delumno. Vo slu~aj na posilni konflikti me|u ovie komponenti doa|a do naru{uvawe vo povedenieto i do opredeleni psihi~ki posledici vrz li~nosta. Za toa se vinovni ograni~uvawata koi Super ego-to mu gi naloùva na Ego-to. Tokmu tie ograni~uvawa moàt da zavr{at so seriozni tenzii koi se manifestiraat vo anksioznost, nalutenost ili rezignacija. Spored toa mnogu lica ne uspevaat spored svoi kriteriumi da go odmerat povedenieto taka kako {to nalaga Super ego-to i razvivaat silna smisla za vina. Toa ~uvstvo od
106
"Super ego e sila koja ne prisiliva u~tivo da mu odgovorime na nekoj koj ni dosaduva, koe pravi najprvin da mu ponudime hrana na drug iako samite sme gladni kako volci, ili koe ne naveduva qubezno da postapuvame so lice koe namerno ne povredilo. Spored toa Super ego-to go odrazuva "op{testvenoto vospituvawe" na poedinecot koe toj go dobil od svoite roditeli, crkvata, u~ili{teto i op{testvoto voop{to". Eliot, M. op. cit. str. 273. "Super ego-to e uslov da se postapuva vo soglasnost so op{testvenite pravila. Ego-to sprema niv postapuva ili vrz osnova na samite niv ili od sebesi. Ako sprema ovie pravila postapuva premnogu dobro, toa se stremi i da go napu{ti svojot star gospodar Id-ot i da stane sluga na noviot gospodar Super ego-to. Poradi toa Id-ot reagira se posilno i bara pati{ta da ja izbegne kontrolata, a Egoto go zamol~uva so mehanizmot nare~en "potisnuvawe". Korn. R. and McCorkle, L. Criminology and Penology, New York - London , 1964, str. 253. 107 Eliot, M. op. cit. str. 334.
97
svoja strana, kaj niv moè da dovede duri i do neurozi i psihozi ili do otvoreno kriminalno povedenie od èlba za kazna. Za formiraweto na li~nosta i nejazinoto podocne`no povedenie, spored Frojd, od isklu~itelno zna~ewe se prvite godini od ìvotot na deteto. Toa minuva niz nekolku periodi koi se biolo{ki determinirani i nu`ni. a) Prvata faza e tn. pregenitalen period sostaven od tri fazi: 1. oralna faza (do prvata godina od ìvotot) koga deteto preku ustata zadovoluva seksualni pobudi, 2. analna faza (vo vtorata godina od ìvotot) koga zadovolstvoto e defekacijata povtorno predizvikana od seksualni pobudi i 3. genitalnata faza (od 3 do 5 godini) koga se projavuva zadovolstvo i interes za genitaliite. Vo ovaa faza doa|a do tn. Edipov kompleks i primarni identifikacii so majkata i tatkoto. Edipoviot kompleks nastanuva poradi sudirot na Id-ot, (nesvesnata èlba na deteto da ima seksualni odnosi so majkata i da go ubie svojot tatko) i Super ego-to (strogata zabrana koja mu se sprotivstavuva na taa èlba). Od uspe{noto razre{uvawe na Edipoviot kompleks i kvalitetot na primarite identifikacii vo najgolema mera zavisi socijalizacijata i razvojot Super ego-to . So Edipoviot kompleks koj proizleguva od dve zlostorni~ki nameri: da se ubie tatkoto i polovo da se op{ti so majkata, Frojd go povrzal mra~noto ~uvstvo na vina koe kaj opredeleni lica preku izvr{uvaweto na krivi~ni dela kaj opredeleni storiteli doveduva do olesnuvawe. Toa se tn. zlostornici od ~uvstvo na vina koi deloto go vr{at prisilno tokmu poradi toa ~uvstvo na vina koe e od nepoznato poteklo. b) Period na latencija e period na slabeewe na projavuvaweto na seksualniot interes ili tn. narcisoiden period, odnosno period koga se projavuva interes za samiot sebesi. v) Vo period na pubertetot interesot se prefrluva vrz sprotivniot pol (socijalizacija). Na ovie tri periodi im odgovaraat: 1. na pregenitalniot period - Id (Ona), nesvesna li~nost, zadovolstva od seksualna priroda, 2. na periodot na latencija - Ego (Jas), svesna li~nost, pragmatizam i 3. na periodot na pubertetot - Super ego (Nad jas), dol`nosno, socijalizirano povedenie: sovest odnosno postapuvawe soglasno so op{testvenite pravila na povedenie.108
108
Sovest pretstavuva psihi~ka dispozicija koja poedinecot go osposobuva i go pottiknuva svoite sopstveni postapki moralno da gi prosuduva. Odobruvaweto na sopstvenite postapki se odrazuva kako zadovolstvo, mirna sovest, i obratno. Sovesta ne e vrodena, tuku steknata i promenliva ~ove~ka osobina koja zavisi od stepenot na dostignatata eti~ka visina, i op{testvenata sredina vo koja ìvee poedinecot .
98
3. Vrz ovie op{ti postavki na Frojd se razvija mnogubrojni psihoanaliti~ki u~ewa za kriminalitetot. Skoro site avtori koi ja prifatile psihoanaliti~kata koncepcija zapo~naa da izdavaat studii vo koi psihoanaliti~ki zapo~na da se objasnuva i samiot kriminalitetot. Me|u niv sekako na prvo mesto treba da se poso~at u~enicite na Frojd: Adler (Alfred Adler, 1870-1937)109 i Jung (Karl Gustav Jung, 18751960).110 Zna~ajni dela vo ovaa oblast dadoa i Franc Aleksander (Franz Alexandar) i [taub (Hugo Staub),111 Rajk (Theodor Reik) Ajhorn (August Eihorn), [tekel (Wilhelm Stekel) i drugi. Vo ovaa smila e osobeno zna~an i Viljem Hejli (Wiliam Healy) koj vo svoeto delo "The Individual Delinquent", Little Brown and Company, Boston, 1917, smeta{e deka prestapni~koto povedenie moè da se objasni samo so zadlabo~uvawe vo emocionalniot razvoj na poedinecot. Spored nego pri~nata na kriminalitetot se nao|a vo frustraciite koi nastanuvaat vo fazata na detstvoto koga toa ne moè da gi zadovoli svoite osnovni potrebi.
Adler stana poznat kako osnova~ na {kolata na individualnata psihologija i negovoto u~ewe za kompleksot na inferiornosta (~uvstvo na pomala vrednost) i borbata na poedinecot za dostigawe na opredelena cel koja se sostoi vo superiornost (streme` za nadmo}nost i zna~ewe). Spored nego, vr{eweto na krivi~noto delo pretstavuva kompenzacija na inferiornosta i na~in na privlekuvawe na vnimanieto. Vidi pove}e: Mannheim, H. op. cit. str. 329-331. 110 Jung vo psihologijata go vovede poimot na kolektivno nesvesnoto koe mu go sprotivstavi na individualnoto nesvesno kaj poedinecot. Negovoto zna~ewe se sostoi i vo poso~uvaweto na introvertniot i ekstravertniot psiholo{ki tip. Ekstravertnosta e karakteristika na nekoj poedinec koja se sostoi vo prete`nuvawe na interesot sprema nadvore{niot svet. Takvite lica se otvoreni, komunikativni i spontani. Ekstravertniot tip se karakterizira so spretnost vo socijalnite kontakti, ne~uvstvitelnost na kritika, burno izrazuvawe na emocionalnite doìvuvawa itn. Introvertnosta se karakterizira so prete`na naso~enost kon sopstveniot vnatre{en svet na poedinecot (svetot na fantazijata), nespretnost i neprisposobenost vo razli~ni socijalni situacii, pre~uvstvitelnost za sekakva kritika, ko~ewe na emocionalnite izrazi, sklonost kon preterana analiza na samiot sebesi i na drugite lu|e Introvertnata li~nost vo povedenieto so drugite pokaùva rezerviranost, ne e komunikativna i se drì na distanca. 111 Aleksandar i Staub vo svoeto zaedni~ko delo "Psihonaliti~ki uvod vo svetot na paragrafite od 1927, kriminalitetot se obiduvaat vo prv red da go objasnuvaat ne so slabotot Super ego tuku, so negovoto otsustvoto kaj opredeleni poedinci i vo taa smisla go opredeluvaat mo{ne problemati~niot tip na tn. zlostornici bez Super ego.
109
99
Eden od avtorite koj na relativno pocelosen na~in ja izloì ovaa teorija e Kejt Fridlander (Kate Friedlander)112. Fridlander poa|a od antisocijalniot karakter koj se karakterizira so slab, neizgraden Ego, {to im ovozmoùva na destruktivnite nagoni na Id-ot slobodno da se projavuvaat. Spored toa, osnovnata kriminolo{ka postavka na psihoanalizata e deka vo sekoj poedinec postojat vrodeni instinkti (Id) ili tendencii za kriminalno odnesuvawe. Kaj izvesni poedinci tie tendencii dobivaat manifesten izraz {to e usloveno od stepenot na razvienosta na Ego-to. Dokolku Ego-to kako svesna li~nost i Super egoto kako socijalizirana li~nost se porazvieni, dotolku opasnosta za izvr{uvawe na krivi~noto delo i drugite devijantni povedenija se pomali. Razvienosta na ovie aspekti na li~nosta pak zavisi na koj na~in vo porane{nite godini od ìvotot na deteto negovite instinkti se prilagoduvaat, modificiraat i potisnuvaat soglasno so barawata na sredinata pri {to re{ava~ko vlijanie ima qubovta od strana na roditelite i identifikacijata so niv. Nastojuvaj}i da ja pridobie qubovta na roditelite deteto |i prifa}a nivnite èlbi kako svoi, go imitira negovoto povedenie i po~nuva da se bori protiv svoite vnatre{ni instinktivni impulsi so nivno kontrolirawe, usoglasuvawe ili potisnuvawe. Potisnatite motivi me|utoa, vo izvesni okolnosti moàt da uslovat regresija odnosno vra}awe kon infantilen na~in na zadovoluvawe na instinktivnite potrebi. Premnogu ograni~enite instinktivni impulsi kako i nivnoto preterano zadovoluvawe, doveduvaat isto taka do fiksacija za opredelen stadium na razvojot, odnosno naru{en na~in na zadovoluvawe na potrebite. Posilni sudiri me|u komponentite na li~nosta doveduvaat do mentalni naru{uvawa. Naru{uvawata moàt da nastanat i poradi organski o{tetuvawa. Site ovie okolnosti imaat kriminogeno zna~ewe. Soglasno so gorenavedenoto, pri~inskite faktori na kriminalitetot Fridlander gi gleda vo naru{uvaweto na funkcioniraweto na komponentite na li~nosta (Id, Ego i Super ego). Tie naru{uvawa, odnosno kriminogeni faktori toj gi deli vo tri grupi: 1. naru{uvawa nastanati poradi antiop{testveniot razvoj na karakterot, do {to doveduva konstitucijata i vlijanieto na sredinata, 2. naru{uvawa od organska priroda, do koi doa|a poradi toksi~ni i organski o{tetuvawa kako i naru{uvawa na nervniot sistem, i 3. psihi~ki naru{uvawa na Ego-to, poradi koi toa ne e vo sostojba da ja razlikuva stvarnosta od fikcijata.113 4. Osnovnata kriti~ka zabele{ka e deka ovaa teorija za strukturata na li~nosta ne e nau~no dokaàna i deka e ednostrana (preterano istaknuvawe na ulogata na instinktite i seksualnite nagoni).
Vidi: Fridlander, K. La delinquence juvenile: Etude psihoanalitique, Paris, PUF, 1951. 113 Vidi: Ja{ovi}, @, op. cit. str. 183-184.
112
100
Natamo{ni zabele{ki {to moàt da im se upatat na psihoanaliti~arite se: neopravdanite pretenzii so ova u~ewe i metodot na psihoanalizata da gi objasnat site kriminalni povedenija. Na opredleni, spored nas, preostri kritiki be{e izloèno i ukaàuvaweto deka krivi~noto delo moè da se javi kako opredelen vid na neuroza: prestapnik poradi ~uvstvo na vina (storitel koj se stremi da bide proglasen za vinoven i da bide kaznet). Vo odgovor na ova se istaknuva deka samoto iskustvo pokaùva deka zlostornicite prezemaat s so cel da ne bidat otkrieni i kazneti. Vo ovie psihoanaliti~ki tvrdewa spored nas ima golema vistina, {to se potvrdi i vo nekoi na{i istraùvawa. Nivniot nedostatok povtorno se sostoi samo vo nastojuvaweto da se voop{tat vrz site kriminalni povedenija. Od drguga strana, protiv konceptot na psihoanaliti~arite deka kriminalecot so pomo{ na krivi~noto delo se stremi kon postignuvawe na momentno zadovolstvo, sosema neopravdano se istaknuva deka najgolemiot broj zlostornici gri`livo se podgovuvaat za negovoto izvr{uvawe. Nie bi dopolnile deka kriminalcite ne se stremat samo kon postignuvawe na momentno tuku i kon trajno zadovolstvo, kako i toa deka prethodnoto podgotvuvawe za izvr{uvawe na deloto ne e validen dokaz protiv ova tvrdewe, nitu vo prilog na stavot deka vakvoto objasnuvawe navodno ne moè da se primeni na profesionalnite, organiziranite i kriminalcite so "beli jaki". Nesporno e deka ovaa teorija ima i drugi svoi pozitivni strani ottamu {to ukaà na brojni psiholo{ki aspekti na li~nosta. Vo taa smisla vo kriminolo{kata literatura so pravo se istaknuva va`nosta na nivnoto ukaùvawe deka krivi~noto delo e posledica na naru{uvawata na psihi~kata ramnoteà na li~nosta, no i toa deka deloto e emanacija na pogre{nata socijalizacija na li~nosta koja poradi toa ne e vo sostojba da gi sfati normativnite barawa na socijalnata sredina. Vo nejzinite nastojuvawa se gleda i obidot kriminalitetot da se objasni so neusoglasenosta na op{testvenata struktura i normativniot sistem (zaednicata regrutira poedinci koi poradi nivniot op{testven status i nedostatocite vo psihi~kata struktura ne se vo sostojba vistinski da se prilagodat).
1.4. TEORIJA NA FRUSTRACIJATA
1. Teorijata na frustracijata spored svojata sodrìna e psihoanaliti~ka teorija koja kriminalnoto povedenie go objasnuva kako posledica na li{uvawa od neophodnite uslovi vo razvojot na edna li~nost. Vo nekoi slu~ai ne e mo`no da se zadovolat potrebite i stremeìte koi se javuvaat vo opredelena sociokulturna sredina. Poradi toa kaj mnogu poedinci doa|a do frustracii koi se prosledeni so ~uvstvo na inferiornost, razo~aruvawe i rezignacija, kaj nekoi so emocionalni i drugi promeni na psihi~kiot mehanizam, pa duri i so pogo101
lemi o{tetuvawa na nivniot prihi~ki ìvot. Branej}i se od tie posledici vo takvi okolnosti na li{uvawa, lu|eto odbiraat razni na~ini na reakcii koi ~esto se nesoodvetni i protivni na op{testvenite normi. 2. Vo psihologijata e voobi~aeno frustracijata da se definira kako psihi~ka napnatost ili voznemirenost poradi popre~ena namera, streme` ili potreba ili poednostavo, kako spre~uvawe na zadovoluvaweto na motivite.114 Taa e motivaciona ili afektivna sostojba {to se javuva kako posledica na blokirawe, popre~uvawe, razo~aruvawe, poraz. Spored From, frustracijata ima dve zna~ewa: 1. frustracija kako prekinuvawe na nekoja aktivnost koja e naso~ena kon nekoja cel i koja e vo tek (na primer, deteto posegnuva so racete vo kutija so bomboni, no vleguva majkata i go prekinuva vo namerata da gi dosegne), i 2. frustracija kako negacija na streme` ili èlba (na primer, deteto ja moli majkata da mu dade bomboni, no taa go odbiva).115 Ottamu frustracijata pretstavuva opstrukcija od strana na op{testveni ili li~ni agensi na edna akcija koja e vo tek i e naso~ena kon nekoja cel. Vo psiholo{kata literatura se smeta deka do frustracii doa|a poradi deluvaweto na: 1. objektivni fizi~ki pre~ki (prirodni pre~ki kako na primer, spremni sme da odime na izlet, me|utoa po~nalo da vrne), 2. opredeleni pre~ki od socijalna priroda (pregolemi barawa od strana na okolinata, obi~ai i predrasudi, kako na primer, roditelite ne dozvoluvaat na }erkata da stapi vo brak so pripadnik od druga nacionalnost), 3. pre~ki koi proizleguvaat od individualnite osobini na poedinecot (nesposobnost na samata li~nost da ja postigne postavenata cel poradi fizi~ki, intelektualni i drugi nedostatoci) i, 4. poradi sudirot na razni motivi koi spored Levin (Kurt Lewin, 1890-1947) moàt da se javat kaj li~nosta kako: konflikt na dvostrano privlekuvawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo privle~ni celi), konflikt na dvostrano odbivawe (opredeluvawe me|u dve ednakvo nepoèlni celi) i konflikt na istovremeno privlekuvawe i odbivawe (opredeluvawe za edna ista cel koja istovremeno privlekuva i odbiva, ili koga dve celi koi ni stojat od koi treba da se izbere edna sodràt
"Spre~uvaweto, onevozmoùvaweto da se zadovolat motivite se narekuva frustracija na motivi" Rot, N. Psihologija li~nosti, Beograd, 1960, str. 124. Spored [eparovi}, "frustracijata e sostojba vo koja ~ovek se ~uvstvuva li{en od ne{to, bez ogled na toa vo koja mera negovite barawa se opravdani ili neopravdani od aspekt na okolinata vo koja ìvee." [eparovi}, Z. op. cit. str. 37. 115 From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, I del, Naprijed, Zagreb, 1976, str. 80.
114
102
i privle~ni i odbojni strani).116 Poslednive konfliktni situacii pretstavuvaat izvori na najsilni frustracii. Od stojali{te na nivniot intenzitet pre~kite moè da se podelat na sovladlivi (podnoslivi) i nesovladlivi (nepodnoslivi) pre~ki. Vo prviot slu~aj poedinecot obi~no gi mobilizira site svoi fizi~ki i psihi~ki sili za da dojde do celta kon koja se stremi. Iskustvoto, vsu{nost, pokaùva deka pre~kite koi moàt da se sovladaat vo pogolema mera gi zasiluvaat motivite odo{to im pre~at. Me|utoa, pred nesovladlivite pre~ki se javuva napnatost koja se natrupuva kako voda pred brana i ostvaruva lo{o vlijanie vrz motivacioniot mehanizam. Takvata napnatost moè da stane nepodnosliva za organizmot i da sozdade frustracija od koja nu`no se bara olesnuvawe. A tokmu toa natrupuvawe na napnatosta pred nepremostivi pre~ki i osloboduvaweto od taa napnatost, so site zna~ajni posledici za povedenieto na ~ovekot, pretstavuva frustracijata. Vsu{nost, tuka se nao|a glavnoto podra~je vrz koe se izrazuva sudirot na organizmot so pritisocite i pre~kite. Pritoa, vo psihologijata nekoi podra~ja se istaknuvaat kako izrazito ~uvstvitelni. Toa se slednite podra~ja: a) trajnoto onevozmoùvawe na uspehot vo ìvotot, b) ograni~uvawe na samostojnosta na poedinecot, v) ograni~uvawata i pritisocite vrz seksualen plan i g) ednostranoto i povekestranoto neprijatelstvo me|u lu|eto.117 Pojavata na pre~kite vsu{nost go menuva normalniot motivacionen mehanizam na deluvawe koj moè da se izrazi so formulata: potreba (stimulacija - napnatost - obrabotka na stimulacijata - cel na potrebata) - povedenie {to vodi kon zadovoluvawe na potrebata. Kaj motivacionoto povedenie olesnuvaweto na napnatosta se postignuva so zadovoluvawe na potrebata, a kaj frustracionoto povedenie olesnuvaweto na napnatosta ne zna~i zadovoluvawe na potrebata, tuku pred s, i vo najgolem broj slu~ai, samo olesnuvawe za organizmot. ôvek koj e obzemen so lutina ne pomisluva na posledicite na svoeto povedenie. So ìva motorika koja ja sledat razli~i pokreti i ~esto besmislena napliv na zborovi, toj }e ja olesni samo svojata napnatost. Takvoto olesnuvawe ~esto e vo sprotivnost i so razli~nite potrebi na
Iako razli~ni spored svojata sodrìna ovie konflikti imaat nekoi zaedni~ki karakteristiki. Tie nastanuvaat poradi razli~na privle~nost i odbivnost na oddelni celi kon koi poedinecot se stremi, ili postapki za koi mora da se odlu~i. Pokraj objektivnata vrednost koja ja imaat oddelni celi, empiriski e utvrdeno deka silata na privlekuvawe i odbivawe na izvesni celi se menuva zavisno od nivnata oddale~enost. Poodale~enite celi se pomalku privle~ni, odo{to bliskite celi. Kako mu se pribliùvame na celta, taka raste nelzinata privle~nost. Dodeka na pogolema oddale~enost pove}e se istaknuvaat pozitivnite svojstva na celta, so pribliùvaweto do celta negativnite svojstva stanuvaat se pove}e dominantni. 117 Bidi: Vodopivec, K. i dr. op. cit. str. 51.
116
103
organizmot. A lutinata e samo edna me|u formite na povedenieto na poedinecot kaj koja napnatosta bara re{enie. êstopati olesnuvaweto ne e korisno, predizvikuva osuda, komplikacii, a ponekoga{ go zagrozuva i opstanokot na poedinecot.118 Vo toa se sostoi kvalitativna razlika me|u motivacionoto i frustracionoto povedenie. Samata psihi~ka sostojba vo koja se nao|a poedinecot koga smeta deka ne{to ili nekoj go spre~uva vo zadovoluvaweto na negovite motivi se narekuva frustraciona situacija. Vo takva frustraciona situacija poedincite razli~no se odnesuvaat vo zavisnost od otpornosta sprema neuspehot - prag na frustraciona tolerancija. Za lu|e koi potkleknuvaat pred sekoja pre~ka i pote{kotija se veli deka imaat nizok prag na tolerancija i obratno, onie koi moàt da podnesuvaat golemi te{kotii vo sovladuvaweto na pre~ki do celta, imaat visok prag na frustraciona tolerancija. Pragot na frustraconata tolerancija zavisi od celokupnata struktura na li~nosta i od prethodnoto iskustvo koe poedinecot go ima vo zadovoluvaweto na motivite na deluvawe. Te{kotiite vo zadovoluvaweto na motivite do opredelena mera go podigaat pragot na frustracionata tolerancija, me|utoa ako ~ovekot postojano se sre}ava so pre~ki i te{kotii vo ostvaruvaweto na svoite èlbi i zadovoluvaweto na potrebite, toa moè da dovede do trajno obeshrabruvawe, poti{tenost, pa duri i do neuroti~i pre~ki, a seto toa se ogleda vo smalena tolerancija na izvorite na frustracijata i snièn prag na frustraciona tolerancija. Vo takvi slu~ai doa|a do pojava na neprilagodeno povedenie. Me|u pri~inite koi predizvikuvaat granicata na tolerancija na frustracii da bide opredelena od individualnite osobini na poedinecot, vo literaturata se istaknuvaat: pre~kite od raniot period i razvojot i dolgotrajnite pritisoci i pre~ki vo podocne`niot ìvot na poedinecot. 3. Centralna kategorija i na ovaa teorija e agresijata koja se javuva kaj prvite poedinci spored formulata deprivacija (li{uvawe) frustracija - agresija (koja se manifestira kako kriminalno povedenie). Od ova vedna{ moè da se zabeleì deka agresijata ovde pretstavuva posledica (neposredna reakcija) na frustracijata sfatena kako bilo kakva pre~ka vo postignuvaweto na opredelena cel (J. Dollard), za razlika od agresijata kaj Frojd koja toj ja sfa}a{e kako instinktivna èlba koja proizleguva od nagonot za smrt.119 Spored Dolard (J. DoBidi: ibid, str. 51. Spored Frojd veruvaweto vo dobrinata na "~ovekovata priroda" e edna od onie nesre}ni iluzii od koi lu|eto o~ekuvaat nekoe razubavuvawe i olesnuvawe na ìvotot, a vo stvarnosta donesuvaat samo {teta. Navistina ni se ~ini deka morame da uni{tuvame drugi predmeti i drugi lu|e, za da ne se uni{time sebesi, za da se za{titime od stremeòt kon samouni{tuvawe. Navedeno spored Ignjatovi}, \. op. cit. str. 113.
119 118
104
llard, i dr. "Frustration And Aggression, Yale University Press, 1957) pojavata na agresivnoto povedenie sekoga{ pretpostavuva postoewe na frustracija, odnosno postoeweto na frustracija sekoga{ vodi kon nekoj vid na agresija. Vo toj kontekst kriminalnoto povedenie ne e ni{to drugo tuku forma na projavuvawe na agresijata nastanata poradi frustracija. Me|utoa, frustracijata ne vodi sekoga{ kon lutina, bes i agresija (destruktivna frustracija).120 Kaj nekoi lica frustracijata doveduva do zgolemuvawe na usilbite preku iznao|awe poinakvi na~ini za zadovoluvawe na motivite da dojdat do sakanata cel (konstruktivna frustracija).121 Kaj treti, posledica na frustracijata moè da bide dezorganizirano povedenie, (neprilagodeno povedenie na prostorot i vremeto: gubewe na posloènite i posuptilni na~ini na rea|irawe i nivna zamena se nerealisti~no i kruto reagirawe)122 ili anksioznost (~uvstvo na nesigurnost, nespokojstvo i na neopredelen strav).123 Najte{ki posledici na frustraciite se neurozi ili psihonePoinakvo od ovie sfa}awa na agresijata e nejzinoto opredeluvawe od strana na From. Toj gi deli agresiite na 1. benigna (defanzivna) agresija koja im e svojstvena na ìvotnite i na lu|eto i ~ija cel ne e uni{tuvawe tuku da se so~uva ìvotot, odnosno da se otstrani nekoja ìvotna opasnost (odgovor na zakanite na vitalnite interesi), i 2. maligna (destruktivna, svirepa) agresija koja e svojstvena samo za ~ovekot. Taa ne e vrodena a celta e uìvawe vo okrutnosta, zadovolstvo pri ubivawe i sl. From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, Naprijed, Zagreb, 1976. 120 "...Tendencija da se napadne pri~inata na frustracijata, da se izrazi nezadovolstvo i neprijatelstvo". Rot, N. op. cit. str. 129. 121 Realisti~ki na~in na reakcija koja e vo soglasnost so dadenata situacija i se vodi smetka za nea. Taka koga nekoj nai{ol na pre~ka vo ostvaruvawe na opredelena cel, povtorno se obiduva da ja postigne taa cel so nekoj poprigoden i pove{t na~in ili vo taa nasoka gi zgolemuva svoite usilbi". Ibid, str. 128. 122 "Koga ne sme vo sostojba da gi zadovolime frustriranite motivi i koga morame da se otkaème od celite koi ne moème da gi ostvarime, a ne moème da se pomirime so svojot neuspeh, tuku go krieme pred sebesi koristejki razli~ni nesvesni mehanizmi i falsifikuvaj}i ja vistinskata situacija zboruvame za nerealisti~ko reagirawe na frustracijata . Takvi nerealisti~ki reakcii na frustracijata po pravilo imaat negativni posledici." Rot, N. op. cit. str. 128. Za dezintegriranoto povedenie i stremeòt kon povtorno prilagoduvawe kon postapki vo soglasnost so realnosta, pove}e kaj Vodopivec i dr. op. cit. str. 52 i natamu. 123 "Anksioznosta e ~uvstvo na difuzen neformuliran neprijaten strav koj obi~no se manifestira psihofizi~ki vo karakteristi~na kombinacija so naru{uvawe na motornite funkcii i funkcijata na oddelni organi, so ~uvstvo na psihi~ka napnatost... Za razlika od stravot kako reakcija koja e
105
urozi koi predizvikuvaat: anksiozni reakcii, fobi~ni reakci i opsesivno kompulzivni reakcii (razni formi na fiksni idei i povtoruvawe na opredeleni besmisleni dejstvija), neurosteni~ni reakcii (trajno ~uvstvo na zamor i iscrpenost) i konverzivni reakcii (pojava na organski pre~ki i organski zaboluvawa poradi psihi~ki pri~ini).124 Koga poedinecot }e bide doveden do anksioznost i pred drugi negativni posledici na povtoreni i intenzivni frustracii stapuvaat vo dejstvo odbrambenite mehanizmi kako steknati nesvesni na~ini na reagirawe na frustracionite situacii koi poedinecot gi koristi avtomatski.125 Ottamu brojni teoreti~ari kako na primer Miler (Miller), Basu (Bussu), Berkovi} (Berovitz) i drugi ukaùvaat deka agresijata e samo edna od reakciite na frustraciite koja ne sekoga{ e onaa najsilnata. 4. Od navedenite stavovi na ova u~ewe proizleguvaat nekoi zna~ajni zabeleùvawa vo pogled na vr{eweto na opredeleni krivi~ni dela koi se javuvaat kako posledica na frustracijata. Vo ovaa smisla osobeno e interesno tvrdeweto deka golem del od ovie dela se rezultat nesvesni motivi. Ovde naj~esto stanuva zbor za tn. stereotipni manipulacii so ukradeni predmeti. Prestapnikot krade nekoj predmet, me|utoa voop{to ne go koristi tuku go otfrla, uni{tuva ili sokriva. Takvoto delo za storitelot pretstavuva samo olesnuvawe na napnatosta koja nesvesno moè da pretstavuva vozvra}awe na udarot na `rtvata ili odmazduva sprema svoite omrazeni roditeli. Nekoi od krivi~nite dela ne se motivirani so nitu edna od gorenavedenite nesvesni èlbi tuku so ~uvstvoto na vina koe bara kazna. So ogled deka za ovie dela ve}e stana zbor pri analizata na psihoanaliti~kata teorija, na ova mesto e interesno da se spomne samo toa deka po nivnoto izvr{uvawe, storitelite naj~esto nesvesno se trudat da ostavat tragi koi }e pomognat vo nivnoto fa}awe. Mnogu sli~no na ova postapuvaat i neuroti~nite prestapnici: ubijci od seksualni ponaso~ena kon realna opasnost so koja nekoj e soo~en, anksioznosta e reakcija na pretstojna nesvesna opasnost." Hajdukovi}, ^. Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija, Beograd, 1975. str. 49. 124 Vidi: Rot, N. op. cit. str. 130-131. 125 Vo psiholo{kata literatura voobi~aeno se zboruva za slednive odbranbeni mehanizmi: kompenzacija (zamena na te{ko so lesno ostvarlivi celi), sublimacija (celta {to ne moè da se postigne se zamnuva so op{testveno polezna cel na indirekten na~in), racionalizacija (opravduvawe na povedenieto ili neuspehot so la`ni pri~ini), identifikacija (barawe nadomest na sopstveniot neuspeh vo uspehot na drugi), proekcija (zadovoluvawe na poro~nite motivi so nivno prepi{uvawe na drugi), me~taewe (fantazirawe deka celta se ostvarila), represija (potisnuvawe na motivot) i regresija (vra}awe na porane{ni stadiumi na reagirawe). Pove}e za toa vidi: Sulejmanov, Z. Makedonska kriminologija, str. 726-765.
106
budi, piromani i kleptomani. Tie obi~no se vra}aat na mestoto na zlostoreot povedeni od potstvesnata èlba da bidat uapseni i osudeni.126 5. Zastapnicite na teorijata na frustracijata se obidoa da go povrzat deluvaweto na razni faktori vo nasoka na predizvikuvawe na frustracijata i agresijata vo vid na kriminalno povedenie. Pritoa tie gi zemaa predvid kako socijalnite faktori (ekonomskata polo`ba, zanimaweto, regionalnite uslovi i dr.), taka i razli~ni li~ni svojstva na subjektot na odnesuvaweto (obrazovanie, li~en izgled, fizi~ki nedostatoci, xuxest i preterano visok fizi~ki rast itn). Ovie i drugi faktori se javuvaat vo dvostrana uloga, kako pri~ini na frustracionite situacii i kako smalena mo} za inhibicii i sopirawe na agresijata. Vo vrska so toa, posebno e analizirana ulogata na kaznata kako faktor na inhibicijata na agresijata pri {to se do{lo do zaklu~ok deka silata na inhibicijata e srazmerna na stepenot na anticipiranata kazna. Nekoi od niv, kako na primer, Dolard smetaa deka so agresijata kako posledica na fustracijata moàt da se objasnat duri i brojni op{tesatveni pojavi. Toj tvrde{e deka ovoj mehanizam impliciteno se sodrì duri i vo Marksovata teorija za borbata me|u klasite i pretstavuva osnova na brojni op{testveni pojavi kako {to se {trajkovi, revolucii, vojni, samoubistva i sl.127 Na ovaa teorija opravdano i se prigovara deka vo osnova e pogre{en nejziniot obid site prestapni~ki povedenija da se objasnuvaat kako direktna ili indirektna posledica na frustracijata kako edinstven izvor na agresijata. Neodr`livi se i nejzinite stavovi deka sekoja frustracija vodi kon agresija, kako i toa deka sekoja agresija e destruktivna. Teorijata na frustracijata sodrì niza racionalni elementi koi empiriski se provreni vo psihologijata. Taa moè korisno da posluì vo objasnuvawe na kriminalnoto povedenie so elementi na nasilstvo. Me|utoa, so teorijata na frustracijata ne moè dokraj da se objasni, na primer, maloletni~kata delinkvencija kako ni devijantnosta i kriminalitetot na hendikepiranite i marginaliziranite lica za koi, poradi nivnite fizi~ki nedostatoci i drugi karakteristiki naj~esto se smeta deka se frustrirani lica, a sepak projavuvaat nezna~itelna agresija i kriminalno povedenie.
126 127
Vidi: Eliot. M. op. cit. str. 274. Ja{ovi}, @. op. cit. str.185-186.
107
1.5. TEORIJA NA USLOVUVAWETO
1. Teorijata na uslovuvaweto (bihevioristi~ka teorija ili teorija na asocijalnoto i atisocijalno povedenie) ja zasnoval angliskiot psiholog Hans Ajzenk (Hans J. Eysenck, Crime and Personality, 1964). Ovaa teorija se potpira vrz modernata teorija na u~ewe i eksperimentalnite trudovi od oblasta na uslovuvaweto. Nejzinata osnovna postavka e deka prestapnicite se emocionalno nestabilni ekstravertni li~nosti. Taa emotivna nestabilnost koja ~esto ima psihopatski karakter e bitna determinanta na kriminalnoto povedenie.128 Ottamu za da se razbere kriminalnoto povedenie treba da se razjasni emocionalnata nestabilnost kako neposreden i zna~aen faktor na kriminalitetot. Korenite na taa emotivna nestabilnost Ajzenk gi gleda vo nervniot sistem i negovata pomala ili pogolema podobnost za uslovuvawe, odnosno za formirawe na opredeleni obrasci na reagirawe po pat na usloven refleks. Spored Ajzenk, poradi razlikite vo retikularnite formacii na centralniot nerven sistem, postojat ogromni razliki me|u lu|eto vo pogled na mo`nostite na nivnoto uslovuvawe. Tie razliki se dviàt me|u krajniot stepen na ekstravertnost i introvertnost. Ajzenk tvrdi deka podlo`nosta na uslovuvaweto e biolo{ka osobina: introvertnite poedinci lesno se uslovuvaat, dodeka kaj ekstravertnite, od koi vsu{nost i se regrutiraat poedincite so kriminalno i devijantno povedenie, toa uslovuvawe se ostvaruva mnogu te{ko. Ekstravertnite lica isto taka se mnogu tolerantni na fizi~ki eksitacii, na bolka, no mnogu pomalku se tolerantni na psihi~ki li{uvawa (otsustvo na stimulacii). Kaj niv vsu{nost, postoi "glad za stimulacii" koja vo eden del gi vodi kon kriminalno povedenie. Vo vrska so toa Ajzenk veli deka mnogu aktivnosti na kriminalcite kako da poteknuvaat od dosada, od èlba za stimulacija i izrazenata èlba za izloùvawe na rizik.129
"Ajzenk smeta deka ekstravertnite li~nosti vo sporedba so introvertnite, poretko }e izgraduvaat lesno usloveni reakcii. Vrz osnova na namalenata uslovlivost socijalnite normi se prezemaat pote{ko i pokratkotrajno". Kajzer, G. op. cit. str. 220. 129 "So ogled na toa {to sekoe socijalno odnesuvawe se temeli vrz procesi na uslovuvawe, od strana na roditelite, nastavnicite, vrsnicite i partnerite, ovie procesi spored Ajzenk, go determiniraat podocne`noto odnesuvawe. No, bidej}i ekstravertniot, poradi polo{ata uslovlivost, po~esto mora da se konfrontira so soodvetni stimuli odo{to introvertniot, Ajzenk smeta deka moè da go izvede zaklu~okot za dispozicija na ekstrovertniot za prestapni{tvo. Postojanoto disocijalno odnesuvawe se sfa}a, pred s kako posledica od nedostatno izgradenite reakcii na strav. Ajzenk smeta deka storitelot ne go izvr{il kriminalnoto delo, tuku ne bil popre~en vo toa.
128
108
Drugiot oblik na povrzanosta na ekstravertnosta so kriminalnoto povedenie se ostvaruva preku sovesta za koja toj smeta deka e usloven refleks, t.e. rezultat na trening. So ogled deka ekstravertnite lica te{ko se uslovuvaat kaj niv te{ko se formira sovesta kako vnatre{en vodi~ pa ottamu tie imaat tendencija da stanat psihopati i kriminaci.130 Uslovuvaweto e psiholo{ki koncept: proces so koj kaj subjektite se predizvikuva opredelena reakcija (uslovno povedenie) sekoga{ koga }e mu se prikaè odreden stimul (primer, Pavloviot usloven refleks). Ajzenk smeta deka ~ovekovata sovest ne e ni{to drugo tuku usloven refleks: "sovesta e glavno odgovorna za na{eto op{testveno i prifatlivo povedenie." Taa sovest e kombinacija i kumulacija na dolg proces na uslovuvawe. Neuspehot na uslovuvaweto kaj nekoi lica verojatno }e deluva kako va`na pri~ina tie lica da se ogre{at kon zakonot i kon op{testvenite obi~ai voop{to. Spored toa prestapnici i devijantni se lica koi vo detstvoto ne nau~ile (ne interiorizirale) normi na povedenie, a toa ne se slu~ilo, za{to kaj niv ne uspealo uslovuvaweto.131 2. Osnovniiot prigovor {to se upatuva na Ajzenkovata teorija na uslovuvaweto proizleguva od dosega{nite kriminolo{ki istraùvawa koi pokaàa deka ekstravertnite prestapnici ne pokaùvaat pogolemo u~estvo vo vr{eweto na krivi~nite dela.132 2.PSIHOPATOLO[KI TEORII 1. Psihopatolo{kite teorii ili teorii na psihi~kite abnormalnosti se zasnovaat na pretpostavkata deka devijantite, odnosno prestapnicite vo pogolemi del se so naru{ena psiha (du{evni nenormalnosti) odo{to e toa slu~aj so licata koi ne se devijanti i prestapnici. Za niv e vsu{nost, karakteristi~no toa {to pri~inite na devijantnosta i kriminalitetot nastojuvaat da gi dovedat vo vrska so mentalnata defektnost na opredeleni poedinci, odnosno so tvrdeweto deka devijantnosta i kriminalitetot pretstavuvaat izraz na patologijata na teloto i umot. So sli~ni, vo osnova bliski istraùvawa na antropolo{kite i biolo{kite teorii, glavno se zanimavale psihijatrite Despin (P. Despin), Eskirol (Eskirol), Morel (Benedict A. Morel), Mensli (Henry MaOsven toa, spored nego, golemata emocionalnost {to se zabeleùva kaj prestapnicite ja prezema funkcijata na pottiknuva~". Ibid, str. 231. 130 Ja{ovi}, @. op. cit. str. 187 131 Navedeno spored Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str. 45 132 Za teorijata na Ajzenk i kriti~kite zabele{ki {to moàt da se upatat podrobno A~imovi}, M. Bihejviorizam u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 219-231.
109
ndsley), Pinel (Phillipe Pinel, 1745-1826), i drugi. Pinatel istaknuva deka u{te vo 1808 godina Kabanis (Cabanis) gledal vrz zlostornicite kako na du{evno bolni lica i deka ova sfa}awe go prifatile Eskirol, Moro de Tur (Moreau de Tours) i osobeno Dejli (Dally) koj vo 1895 zastapuval gledi{te na celosno izedna~uvawe na zlostornikot so du{evno bolnoto lice.133 Spored ovie avtori, bitni pri~ini na kriminalitetot se mentalnite i emocionalnite naru{uvawa od konstitucionalen karakter. Poznato e deka vo ovaa nasoka vr{el istraùvawa i Lombrozo i deka ja iznesol pretpostavkata za vlijanieto na pote{kite psihi~ki naru{uvawa (psihozi i epilepsija) vrz kriminalitetot. Sfa}awata spored koi du{evnite rastrojstva, imaat zna~itelno vlijanie vrz predivikuvaweto na kriminalitetot ne pripa|aat samo na starata psihijatriska literatura. Takvite istraùvawa se sre}avaat i vo tekot na celiot XX vek. Ona {to me|utoa gi razlikuva ovie razmisluvawa se sostoi vo nastojuvaweto psihi~kite rastrojstva vo objasnuvaweto na kriminalnoto povedenie na li~nosta sekoga{ da se kombiniraat so drugi, psiholo{ki i op{testveni faktori {to im dava podrugo neekstremno zna~ewe. Toa moè da se zbeleì na primer kaj psihoanaliti~kite teorii, teorijata na frustracijata i uslovuvaweto koi pri objasnuvaweto na devijantnoto i kriminalnoto povedenie na li~nosta vnesuvaat i opredeleni psihiopatolo{ki rastrojstva.134 2. Vakvite sfa}awa naidoa na opravdani kritiki pred s vrz empiriska osnova. Takvite istraùvawa, nitu onie od XIX vek, ni podocne`nite, ne moèa da se izveduvaat na nau~no besprekoren na~in. Pogolemiot broj istraùva~i psihi~kite abnormalnosti gi ispituva kaj onie prestapnici koi davaa soglasnost za nivna celosna opservacija. Toa e me|utoa, izbrana kategorija na poedinci kaj koi verojatnosta deka poseduvaat psihi~ki abnormalnosti odnapred e opredelena. Vakvite lica natamu se baraat me|u zatvorenicite koi pretstavuvaat pote{ki slu~ai na zlostornici, odnosno od niza pri~ini se izostavuvaat osudenicite na kratki kazni li{uvawe od sloboda, so ogled na nivnata krivi~na neodgovornost nepresmetlivite lica i, se razbira, onie lica koi voop{to ne se osuduvani. Nakratko, ovie istraùvawa bea vr{eni vrz mali i odbrani grupi na prestapnici i retko bea koristeni kontrolni grupi a seto toa ja osporuva nau~nata vrednost na dobienite rezultati. Denes me|u socijalnite patolozi i kriminolozite me|utoa sepak dominira misleweto, ili podobro kaàno pretpostavkata, deka vrz asocijalnoto i antisocijalnoto povedenie na poedincite koi slo133 134
Pinatel, J, op. cit. str. 23. Vidi: Mannheim, H, op. cit. str. 243-253 i 286-293.
110
bodno ìveat vo op{testvoto sepak ostvaruvaat opredeleno vlijanie i mentalnite rastrojstva na poedinecot.
111
112
G l a v a III SOCIOLO[KI TEORII 1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA 1. Na ova mesto go pomestuvame izloùvaweto na nekolku specifi~ni sociolo{ki teorii za devijantnosta koi ednakvo se odnesuvaat i na kriminalitetot {to se pojavija vo amerikanskata kriminolo{ka literatura vo dvaesetite godini od XX vek. Spored ovie teorii poznati pod nazivot teorii na grupite, osnovnite pri~ini na devijantnosta i kriminalitetot se baraat vo op{testvoto koe pretstavuva zbir na razli~ni horizontalno i vertikalno rasporedeni grupi, vo ~ii ramki se formira i razviva li~nosta na prestapnikot kako entitet koj e podloèn na razli~noto vlijanie na me|ugrupnite interakcii. Su{tinata na ovie sfa}awa e svrteno kon izu~uvawe na strukturata na op{testvenite grupi, pravilata na povedenie vo tie grupi i nivnite me|usebni odnosi. Tie grupi koi moàt da bidat globalni, primarni i sekundarni, imaat razli~ni sfa}awa, kulturni vrednosti i normi koi moàt da bidat vo sudir so op{tovaè~kite normi na povedenie. Vo ramkite na sekoja od tie grupi postoi silna tendencija za po~ituvawe na vnatre{nite vrednosti i standardi. Poradi interioriziraweto na tie vrednosti, poedincite pretstavuvaat nivna neizbe`na emanacija. Ottamu prestapnicite nu`no se formiraat vo onie grupi vo koi dominiraat antisocijalni obraci na povedenie. Za ovie teorii e zna~ajno u{te edna{ da se naglasi deka deka so niv se te`nee ne samo kon nau~no objasnuvawe na devijantnite pojavi, tuku i na kriminalitetot. Osnovnite pri~ini {to dovedoa do vakvite sfa}awe vo socijalnata patologija i kriminologijata se nao|aat vo: 1. vo migracionite dvièwa koi ja formiraa realnosta na amerikanskoto op{testvo sostaveno od razli~ni nacionalni, etni~ki, kulturni i socijalni grupi koi se nao|aat vo razli~ni formi na zaemen dopir, me|usebni sudiri i sloèni odnosi vo ramkite na sekoja grupa,135 2. vo brzoto tempo na
Mo{ne slikovit prikaz na ovie okolnosti moè da se najde kaj Eliot, M. op. cit. 217-238. Spored nea, Amerika be{e kulturna sredina vo koja brojni grupi od Evropa, Afrika i Azija go slevale svoeto nasledstvo vo vistinski mozaik. Sekoja od tie grupi pridonese za neizmernoto bogatstvo na amerikanskito ìvot, no i do zbrka na op{testvenite vrednosti i nesnao|awe na poedincite. (str. 228)
135
113
industrijalizacijata i urbanizacijata 3. ekonomskite krizi od dvaesetite i triesetite godini na XX vek i ogromnite socijalni problemi koi ja sledea taa kriza, kako i 4. vo pojavata na organizirani formi na kriminalitet za koi isto taka e karakteristi~no grupnoto povrzuvawe i deluvawe. 2. Pred da preminime na razgleduvaweto na glavnite sovremeni sociolo{ki teorii smetam deka e nu`no prethodno da se dade objasnuvawe na nivniot osnoven poimen instrumentarium. Takviot priod e od golemo zna~ewe za celosno rabirawe na nekoi od va`nite aspekti {to se koristat kako po~etna osnova na ovie sociolo{ki, ili u{te poprecizno, socialnopsiholo{ki teorii za pojavata i pri~inite na devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Vo taa smisla }e se ograni~ime samo vrz objasnuvaweto na poimite: kultura, zaednica, socijalna dezorganizacija, normi i vrednosti, sudir na vrednosti (kulturen konflikt), op{testvena kontrola i devijacija.
1.1. KULTUTRA
Kulturata e pove}esloen i fluiden poim koj te{ko moè i da se opi{e, a kamoli da se definira. Ottamu se javuvaat najrazli~ni definicii koi sepak vo osnova se soglasuvaat deka kulturata e sostaven del na celokupniot op{testven i individualen ìvot {to gi opfa}a najrazli~nite ~ovekovi aktivnosti: od sekojdnevnite odnesuvawa do duhovnoto tvore{tvo - materijalnite i duhovnite pridobivki (dobra i vrednosti) {to gi ostvaruva ~ovekovoto op{testvo. Soglasno na toa razlikuvame materijalna kultura (go opfa}a seto ona {to nastanuva so posredstvo na ~ovekoviot trud kako obrabotka na prirodnite i kako proizvodstvo na novi predmeti) i duhovna kultura (gi opfa}a site formi na izrazuvawe so koi ~ovekot gi soop{tuva svoite iskustva, soznanija idei i vizii: pismenost, filozofija, nauka i umetnost). Kulturata isto taka ja so~inuvaat site op{testveni obi~ai, naviki, normi, zakoni i sistemi na komunikacija i simboli. Vo kulturata vleguvaat i kulturnite naviki i potrebi kako i informaciite i odlukite na ~ovekot za koj se veli deka e "kulturen ~ovek". I najposle, pod kultura se podrazbiraat i kulturnite institucii (biblioteki, teatri, muzei i galerii, obrazovni ustanovi) no, nepravedno e {to ottamu poimot na kulturata ~esto se stesnuva i sveduva samo na niv. Ili nakratko, kulturata e zbir na site materijalni i duhovni vrednosti bez koi ne bi moèlo da postoi nitu samoto op{etstvo, ni poedinecot kako ~ove~ko su{testvo, za{to sekoj trud se vr{i so pomo{ na nekoe sredstvo, vrz osnova na nekoja zamisla i so nekoja cel vo procesot koj gi vklu~uva najva`nite komponenti na kulturata. Navedenoto ima za cel da gi prikaè osnovnite elementi {to go so~inuvaat poimot kultura za koja ima tolku posebni definicii kolku {to ima i avtori {to na bilo koj na~in se zanimaat so ovoj feno114
men. Vakvoto potsetuvawe e me|utoa, zna~ajno za podobro razbirawe na poimot na kulturata {to e prifatliv za teoriite {to ovde se obrabotuvaat. A za site niv, moè slobodno da se kaè deka e karakteristi~na definicijata na Merton, spored koja "kulturata vo osnova pre-
tstavuva organiziran sistem na normativni vrednosti koi upravuvaat so povedenieto koe e zaedni~ko za opredeleno op{testvo ili op{testvena grupa."136 Vo vaka koncepiraniot kulturen sistem, dva elementi
se od posebno zna~ewe: vrednostite i institucionaliziranite normi. Prviot element gi pretstavuva kulturno definiranite celi, stremeì i interesi koi se smetaat za legitimni za celoto op{testvo ili za oddelnite grupi. Vo sodrìnata na elementot na vrednostite preovladuva elementot na normativnost vo smisla {to vrednostite pretstavuvaat nekoi standardi, fundamentalni normi koi moàt da proizvedat kompleks na institucionalni normi. Ovie normi go pretstavuvaat drugiot element na kulturniot sistem. Tie gi definiraat i gi kontroliraat prifatlivite, odnosno institucionalno propi{anite na~ini za postignuvawe na celite - vrednostite.
1.2. ZAEDNICA
Za sfa}aweto na poimot zaednica vo sociolo{ite teorii {to ovde gi analizirame, ogromno e vlijanieto na Ferdinand Tenis (Ferdinand Tnnies, 1855-1936). Imeno, re~isi od site pretstavnici na ekolo{kata teorija i teoriite na grupite se pravi razlika me|u poimite zaednica (obi~no gradot ili nekoj negov del) i op{testvo.137 Pod zaednica se podrazbira kolektiv na poedinci, grupi i institucii koi poseduvaat organska dinamika tolku kolku {to se konstituirani so zbirot na prirodnite prostori koi zavisat edni od drugi, se prepletuvaat edni so drugi, sekoja od ovie oblasti e dirigirana od centarot {to preovladuva, a nivnite karakteristiki (fizi~ki, op{testveno korelativni) variraat spored rastojanijata vo odnos na ovoj centar. Natprevarot se smeta kako vaèn faktor vo zaednicata i glavna sila koj go uslovuva opredeluvaweto na relativnite pozicii na
Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New York, Free Press, Glencoe, 1968 , str. 162. 137 "Tenis razlikuva dve formi na op{testvo: zaednica ( Gemeinschaft) i op{testvo (Gesellschaft). Zaednicata e takov op{testven oblik koj se zasnova na "vnatre{ni", "su{testveni" vrski, kako {to se, na primer, vrski spored krvnoto srodstvo i instinktivnoto ~uvstvo na pripadnosta na opredelena grupa koja proizleguva od nego. Op{testvata pak, se oblici {to gi povrzuva voljata za postignuvawe na nekoja zaedni~ka cel so posredstvo na zedni~ki, organizirani usilbi. Vo prviot oblik na op{testvoto Tenis gi pomestuva semejstvoto, plemeto i sl., a vo drugiot, dràvata i raznite op{testveni organizacii". Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd, 1970 . str. 89.
136
115
razli~nite elementi na prostornite relacii so tekot na vremeto koga ramnoteàta vo zaednicata e naru{ena. Promenite vo zaednicata se determinirani so sposobnosta na ~ovekot da se premestuva. Op{testvoto se karaterizira so kulturno nivo na povrzuvawe, dodeka zaednicata e biolo{ka celina. Poimot na socijalna zaednica (community) vo tradicijata na amerikanskata sociologija, vsu{nost, vo prv red se definira so pomo{ na socijalni varijabli kako {to se, na primer, semejstvo, grupa, poedinec, me|usebni odnosi i sl., a kako korektivna ili varijabla od vtor red, se pojavuva soodvetna dimenzija na prostornite odnosi. Zaednicata sekoga{ e smestena vo soodvetna prostorna ramka, a prou~uvaweto na zaednicata - semejstvoto, grupite, instituciite na maliot grad - sekoga{ se ostvaruva{e preku obidi na ispituvawe na aspektite na interakciite me|u prostornite i socijalnite elementi na zaednicata.138 Nakratko, zaednicata se sfa}a kako zbir na lu|e me|u koi postojat usoglaseni interakcii (me|uodnosi) od razli~en intenzitet i taraewe bez ogled dali se raboti za semejstvo, komuna ili nacija. So ogled na toa {to op{testvenata dezorganizacija zna~i raspa|awe na vnatre{nite odnosi vo opredelena grupa, zada~ata na socijalnata patologija da gi spre~uva socijalnite procesi koi ja zagrozuvaat taa zaednica. Problemot na gustinata na populacijata i za~estenosta na op{testvenite kontakti ima golemo zna~ewe za izu~uvaweto na kriminogenite okolnosti vo zaednicite.139
Vidi: âldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985, str. 31-32. 139 Spored Park i Barxis (R. Park and E. W. Burgess, Introduction to the Sciance of Sociology, 1921) lokacijata polo`bata, ekolo{kata me|uzavisnost se karakteristikite na zaednicata, a statusot, subordinacijata, superordinacija i kontrola se karakteristiki na op{testvoto. Roderik Makkenzi (Roderick McKenzie, 1885-1940, The Ecological Approach to the Sudy od Human Community, 1968) razlikuva nekolku vidovi na zaednici postaveni vrz ekonomski prametri: 1. primarna zaednica (zemjodelsko sredi{te, rudarska naselba, ribarska naselba), 2. sekundarna zaednica koja gi zadovoluva sekundarnite funkcii (komercijalna, distributivna zaednica), 3. industriski grad, i 4. zaednica koja nema distinktiven oblik nitu funkcii. Spored Virt (L. Wirth, The Scope and Problems of the Community, 1964) grupite se bilo koj agregat ili zdruènie na lu|eto koi imaat ne{to zaedni~ko i ~uvstvo na pripadnost edni kon drugi, i deka treba da se razlikuvaat dva vida na grupi: zaednica i op{etstvo. Osnovnite karakteristiki na zaednicata se sodràni vo slednive kategorii: simbioti~ki odnosi, dimenziite na prostor i vreme, karakteristikite na fizi~kata struktura, kompeticija i podelba na trudot. Karakteristikite na op{testvoto se: komunikacija, konsenzus, deluvawe na normite i vrednostite, postoewe na svesna socijalnna kontrola i kolektivni akcii.
138
116
1.3. OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA
Istraùvawata na kriminalnata i osobeno devijantnata i dezintegriranata li~nost se samo eden specijalen vid na istraùvawe na op{tiot odnos na li~nosta i op{testvoto koi poa|aj}i od nau~no dokaàniot fakt deka vo formiraweto na edna li~nost presudno vlijanie imaat op{testvenite faktori, i deka moraat vo toa isto op{testvo da se baraat i pri~inite na dezintegriranata li~nost. Na toj na~in dojde do sfa}aweto deka postojat izvesni op{testvei odnosi i procesi koi go uslovuvaat i za koe neposredno e vrzano postoeweto na dezintegriranata li~nost i koi moàt da se opfatat so poimot op{testvena dezorganizacija.140 Op{testvenata dezorganizacija go naso~uva svoeto vnimanie vrz harmoni~nite i neharmoni~nite aspekti na op{testvenata struktura kako takva. Sledovatelno na toa, taa se zanimava so na~inite i stepenite do koi aktivnostite implicirani vo op{testvenite organizacii zaemno se zasiluvaat ili zaemno se protivre~ni. Od toa proizleguva deka nejzinoto interesirawe za poedinecot e sporedno, a koga individualnite zadovoluvawa moàt da stanat va`ni, tie sepak ne pretstavuvaat nekoj povaèn kriterium na socijalnata organizacija. Op{testvenata dezorganizacija na ist na~in se razlikuva od izu~uvaweto na konformizmot i devijaciite, odnosno neprestapni~koto i prestapni~koto povedenie na poedinecot, ili od stepenot do koj op{testvenite normi navistina se po~ituvaat vo individualnoto povedenie (op{testvena kontrola).141 Vo soglasnost so navedenoto op{testvenata dezorganizacija na najop{to nivo najednostavno moè da se definira kako proces na raslojuvawe na vnatre{nite odnosi vo op{testvenata struktura.142
Spored Zorbo (H.W. Zorbaugh, The Gold Cosat and the Slum ,1929) edno podra~je stanuva zaednica edinstveno preku zaedni~koto iskustvo na lu|eto koi ìveat vo nego, {to rezultira so toa tie da stanat kulturan grupa so svoja tradicija, sentimenti, stremeì, zaedni~ki spomeni, odnosno taa se pretvora vo centar na veruvawe, ~uvstva i akcii. Zaednicata e zna~i, lokalno podra~je na koe lu|eto koristat zaedni~ki jazik, se podloùvaat na isti obi~ai, ~uvstvuvaat pomalku ili pove}e isti sentimenti i deluvaat pod isti impulsi". 140 [padijer, J. Neka shvatanja pojma dru{tvene dezorganizacije, Gledi{ta, Beograd, 1961/5, str. 62. 141 Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. Sociology the Progress of a Decade - A Collection of articles, Prentice-Hall, INC, Englewood Cliffs, N.J. 1961. Trudot na Ralph T. Sudir na vrednostite vo op{testvenata dezorganizacija , str. 523. 142 Milutnovi} smeta deka poimot op{testvena dezorganizacija "naj~esto se upotrebuva za toa so nego da se ozna~i seto ona {to ne e vo soglasnost so normalno uredeniot i organiziran ìvot, {to izrazuva neprilagode-
117
Op{testvenata dezorganizacija spored Jankovi} i Pe{i}, pretstavuva poim koj se doveduva vo vrska so podra~jeto na op{testvenite problemi, devijacii i kriminalnoto povedenie, i toa na dva na~ini. 10 Op{testvenata dezorganizacija najprvin ozna~uva proces koj
doveduva do javuvawe na individualna dezorganizaija, {to zna~i deka taa e edna od pri~nite na devijaciite. Avtori na ovaa koncepcija (dezorganizacija kako mo`na pri~ina na kriminalitetot), so koja se koriste{e ekolo{kata teorija, se ~ika{kite sociolozi Viliam Tomas (William Issac Thomas, 1863-1947) i Florian Znawecki (Florian Znaniecki, 1882-1957). Tomas i Znawecki socijalnata dezorganizacija ja definirale kako slabeewe na vlijanieto na postojnite op{testevni pravila vrz povedenieto na oddelni ~lenovi na grupata, zna~i, kako edna sostojba sli~na na Dirkemovata anomija. Spored niv socijalnata dezorganizacija se javuva koga individualite stavovi (subjektivni sociopsiholo{ki elementi na stvarnosta) se menuvaat taka {to doa|aat vo sprotivnost so op{testvenite vrednosti (objektivni elementi na op{testvenata stvarnost, koi na poedinecot mu se prikaùvaat kako dadeni). Ottamu {to op{testvenite pravila se vo soglasnost so op{testvenite vrednosti, nivnoto vlijanie vrz poedinecot ~ii stavovi se izmeneti stanuvaat se poslabi. Taka sfatenata socijalna dezorganizacija e permanenten op{testven proces. Op{testvoto ne e ni{to drugo tuku dinami~ka ramnoteà na procesite na dezorganizacija i reorganizacija (ili rekonstrukcija). Retki se slu~aite koga procesot na dezorganizacijata napreduva tolku daleku da dovede do celosen raspad na op{testvenata grupa. Po pravilo procesite na rekonstrukcija povtorno vospostavuvaat soglasnost me|u vrednostite i stavovite, i toa preku promena na op{testvenite vrednosti. Na toj na~in povtorno se vra}a silata i efikasnosta na op{testvenite pravila. Nasproti op{etstvenata, individualnata dezorganizacija pretstavuva sostojba vo koja poedinecot ne uspeva svojot li~en ìvot da go organizira taka {to efikasno }e gi ostvaruva svoite osnovni interesi i celi. Me|u ovie dva vida na organizacija ne postoi nikakov aprioren odnos - kauzalen ili kakov i da e drug. Slu~aite na individualna dezorganizacija moàt da se javuvaat vo otsustvo na op{tenost i rascep na edinstvoto i celite, {to vodi kon naru{uvawe na normalnoto funkcionirawe na poedincite i grupite, uslovuvaj}i edna neuramnoteèna sostojba koja go onevozmoùva kontroliraweto i naso~uvaweto na op{testvenite uslovi i promeni. Vsu{nost, akcentot se stava na dezorganizacijata vo uslovi na promeneti uslovi na ìvotot i pojavata na neprilagodenost na novite uslovi. M. H. Naumayer, veli deka neuramnoteènata sostojba, koja se sozdava od neadekvatnoto prilagoduvawe na licata i grupite, instituciite i standardite, vo uslovi koi se menuvaat, e glavna karakteristika na socijalnata dezorganizacija." Milutinovi}, M. Kriminologija, str. 129.
118
stvenata, isto kako {to socijalnata dezorganizacija moè da postoi, a da ne dovede do individualni dezorganizacii. Nivniot odnos e od empiriska priroda i pretstavuva pra{awe koe vo sekoj konkreten slu~aj treba da se istraùva."143 20 Od druga strana op{etstvenata dezorganizacija ozna~uva edna, nepoèlna op{testvena sostojba koja sama po sebe pretstavuva op{testven problem i koja sama po sebe e devijantna. Avtori na ovaa koncepcija (dezorganizacijata kako kriminalna op{testvena sostojba), koja osven terminot ima malku zaedni~ko so prethodnata, se Mejbl Eliot (Mabel Eliott) i Frensis Meril (Frencis Merrill). Taa koncepcija prejde vo funkcionalisti~koto objasnuvawe na devijantnosta i kriminalitetot. Pojdovniot stav na funkcionalizmot pak e sodràn vo idejata za funkcionalnoto edinstvo na op{testvoto (beskonflikten i stati~en op{testveniot sistem), kako celina na skladno povrzani i integrirani delovi koi deluvaat so dovolen stepen na vnatre{na harmonija i usoglasenost.144 Sekoj op{testven oblik, institucija i pojava, so samoto toa {to postoi ima nekoja pozitivna funkcija so koja se pridonesuva za odrùvawe na postojnata sostojba na op{testvoto. Ottamu tie delovi se objasnuvaat od stojali{e na nivnite funkcii (ulogi) {to gi imaat za zadovoluvawe na potrebite na celinata (pridonesot za zacvrstuvawe na edinstvoto - odrùvaweto na op{testvoto). Centralnata uloga vo toa ja ima zaedni~kiot sistem na vrednosti (soglasnosta na voljite - konsenzusot). Razli~nite delovi i nivnite funkcii, normativniot sistem gi naso~uva vo o~ekuvana nasoka {to stanuva vnatr{na smisla i kriterium za individualnoto odnesuvawe. Ottuka proizleguva: odnosot me|u op{testvoto i poedinecot se sfa}a kako mehani~ko odnos na celinata i delot (celinata olicetvorena vo op{testvoto i li~nosta so nejzinata uloga {to ja ima vo odrùvaweto i funkcioniraweto na op{testvoto). Na toj na~in li~nosta kako del od op{testvoto se posmatra kako negova pasivna emanacija, a ne kako aktiven u~esnik {to go menuva op{testvoto. Pritoa ne se navleguva vo pra{aweto za povolnosta na toa op{etstvo od aspekt na negovite individualni potrebi. Soglasno na toa za funkcionalizmot devijantnite li~nosti (li~nostite so disfunkcionalno odnesuvawe) ne se proizvod na dadenata op{testvena struktura, tuku vo prv red patolo{ki li~nosti, inficirani so nekoj vid isklu~itelna bolest. Taa
Jankovi~-Pe{i}, op. cit. str. 53. Vidi i [padijer-\ini}, J. Socijalna patologija. str. 66. 144 Devijantnoto i prestapni~koto povedenie pretstavuva nar{uvawe na taa op{testvena soglasnost izrazena vo zaedni~ki vrednosti i normi. Ottamu, mehanizmite na op{testvemnata kontrola so koi takvite povedenija se kaznuvaat imaat za cel da gi zajaknat i potvrdat porane{nite grupni vrednosti i normi.
143
119
bolest moè da bide rezultat na: a) neuspehot vo procesot na socijalizacijata, 2. psihi~ki povredi kako proizvod na te{kotiite da se deluva vo soglasnost so pravilata koga tie go ote`nuvaat ispolnuvaweto na izvesni li~ni potrebi, i 3. traumi koi nastanuvaat koga poedinecot e izloèn na konfliktni normi.145
1.4. NORMI I VREDNOSTI
1. Aktivnostite koi ja pretstavuvaat op{testvenata struktura naj~esto se opi{uvaat so izrazot norma (normes) i vrednosti (values). Na toj na~in op{testvenata dezorganizacija moè da se konceptualizira i prikaè so terminite na izvesni sudiri me|u normite i vrednostite. Op{testvenata dezorganizacija se zanimava so na~inite na me|useben sudir na aktivnostite koi vo izvesna smisla gi prozvela i ozakonila op{testvenata struktura. Koga se podvlekuvaat sudirite me|u normite i sudirite me|u vrednostite se dobivaat skoro isti rezultati, me|utoa korisno e me|u ovie dve koncepcii da se pravi razlika.146 2. Op{testvenite normi se propisi koi se odnesuvaat na povedenieto, uveruvawata i zabranite, na izvesni vidovi na povedenie i uveruvawe. Tie se izjavi na volji koi naloùvaat deka izvesni vidovi na povedenie i uveruvawa treba da se sledat ili izbegnuvaat toga{ koga takvite izjavi se op{tousvoeni vo edno op{testvo i koga sekoj poedinec ima ~uvstvo deka tie se op{toprifateni od strana na drugite. Za najgolem del na op{testveniet aktivnosti op{testvenite normi ne se jasno utvrdeni. Ona {to nie idealno go zamisluvame kako op{testveni normi vo praktikata, bara da se spoi so op{testevnite vrednosti. Op{testvenite vrednosti se objekt vrz koj se gleda povolno ili nepovolno, na ist na~in kako i na normite. Kako objekti, vrednostite se odnesuvaat na ne{to {to moè da se obezbedi ili postigne. Tie se sostojat od atributi ili krajni produkti na aktivnostite. Ottamu koga na voobi~aen na~in se kaè deka treba da se zboruva vistinata (norma) zna~i deka vistinoqubivosta (vrednost) e dobra rabota.
145 146
Vidi: Pe~ujli}, M. Horizonti revolucije, Beograd, 1970, str. 10-24. "Normite se pravila za odnesuvawe na lu|eto vo op{testvoto i pretstavuvaat sistem na zaemni prava i dol`nosti na lu|eto vo op{testvenite odnosi. Vo na~elo, odnosot me|u normite i vrednostite e odnos me|u sredstvata i celite: normite go naloùvat ona povedenie za koe e najverojatno deka }e dovede do ostvaruvawe na nekoja sakana vrednost. Me|utoa... me|u normite i vrednostite moè da postoi neusoglasenost, taka {to postapuvaweto sprema normite ne pridonesuva za ostvaruvawe na vrednostite." Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 10
120
Vrednostite i normite se dve strani na edna ista pojava i vo izvesna smisla dve mo`nosti za da se iznesat isti mislewa. Me|utoa, postojat barem dve zna~ajni razliki, Prvo, vo op{testvoto postoi pogolemo soglasuvawe vo pogled na vrednostite odo{to vo pogled na normite, me|utoa specifi~nite vrednosti na povedenie poslabo se definirani. Spored toa site }e se soglasat deka zdravjeto, uzanimavanata, karakterot i parite se dobra rabota (pozitivni vrednosti), me|utoa postoi golema zbrka okolu toa {to ja so~inuva uzanimavanata i karakterot ako odredena odgovornost leì vrz indivuduata za postignuvawe na tie pozitivni vrednosti na zdravje i pari. Vtoro, koncepcijata na op{testvenite vrednosti donekade e popro~istena od koncepcijata za op{testvenite normi. Moè da se smeta deka e vredno da se poseduva nekoj predmet zatoa {to toj na svojot sopstvenik }e mu donese odobruvawe i od strana na op{testvoto, a bez nikakvo ~uvstvo deka i ostanatite trebalo da baraat da go dobijat. Za osobeni uspesi i osobeni li~ni kvaliteti moè da se stekne priznanie, so ogled deka op{testvoto gi smeta kako ne{to {to e dobro. Me|utoa, te{ko bi bilo mo`no da se najde norma koja propi{uva deka treba da se razvie ve{tina za igrawe bezbol ili da se sobiraat retki rakopisi, a da im odgovara na vrednostite koi ovie aktivnosti gi sodràt.147 Ottamu, pogolemiot broj prestavnici na sociolo{kata {kola se opredeluvaat da ja posmatraat op{testvenata dezorganizacija pobrgu kako sudir na vrednosti odo{to kako sudir na normi. 3. Vo odnos na vrednostite, kako posakuvani celi na op{testvenata akcija, op{testvenite normi se pravila na povedenie ~ie pridrùvawe ovozmoùva ostvaruvawe na tie celi.148 Op{testvenite normi nastanuvaat vo procesot na zaedni~koto deluvawe i zaemnite odnosi na lu|eto vo op{testvoto i nivnata osnovna uloga e da gi regulira tie odnosi so postavuvawe opredeleni standardi na povedenie ({to mora ~ovekot da stori, {to bi trebalo da stori i {to ne smee da stori). Na toj na~in op{testvenite normi, kako del na kulturata vr{at i funkcija na prisilba i kontrola nad poedincite i gi ograni~uvaat mo`nite varijacii vo povedenieto.149 Od stojali{te na ispituvawe na devijaciite, najzna~ajni normi se onie koi se povrzani so op{etstvenite institucii (semejni, religiozni, politi~ki, ekonomski)... Naru{uvaweto na normite mu {teti na interesite na op{testvoto i ottamu predizvikuva op{testvena reakcija koja se izrazuva vo razli~ni merki. Najva`nite merki protiv onie koi ja prekr{ile op{etstvenata norma i so toa gi povredile op{testvenite interesi e sankcijata koja se sostoi vo li{uvawe na
147 148
Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 523-524. [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 45. 149 Ibid, str. 46.
121
prekr{itelot od izvesni dobra.150 Vo primenata na sankciite pak, se sostoi najva`nata razlika me|u op{testvenite normi: edni od niv gi primenuva organiziranoto op{testvo (preku specijalizirani organi koi tokmu i zatoa se formirani), a drugi neorganiziranoto op{testvo (reagirawe na neposrednata op{testvena sredina koja e izloèna na devijacijata). Pravoto e najvaèn vid na op{testveni normi ~ii sankcii gi primenuva dràvata so posredstvo na svojot aparat za prisilba. Me|u op{tesvenite normi (koi postepeno se sozdavaat i sporo se menuvaat) vo neorganiziranite op{testveni zaednici, najva`ni se moralnite normi. Pritoa e zna~ajno deka normite moàt da propi{uvaat: zabranuvaat (prohibitivni) ili dopu{taat (permisivni) odredeni povedenija, ili samo da nazna~uvaat opredeleni formi na: poèlno ili dopu{teno povedenie. Me|utoa, vo op{tesvenata stvarnost nitu edna norma dosega ne bila dosledno po~ituvana. Ottamu vo literaturata se naveduvaat najrazli~ni pri~ini poradi koi pogolemiot broj lu|e nikoga{ sovr{eno ne se usoglasuvaat so normite na op{testvoto vo koi ìveat. Me|u takvite pri~ini naj~esto se pomestuvaat: 10 Poradi op{tosta na samite normi sekoga{ e mo`no nastanuvawe na situacii vo koi normata ne e primenliva. Nekoi od tie situacii op{testvoto gi tolerira. Toa, po pravilo, se devijaciite koi bitno ne gi naru{uvaat op{testvenite interesi i zaemnite odnosi na lu|eto, na primer, razli~ite povredi na pravilata na obi~aite ili na pristojnoto povedenie.151 20 Postojat raziki me|u poedincite i grupite vo pogled na tolkuvaweto na normite. Poradi svojot op{testven status (neobrazovanost, op{testvena ili geografska izolacija i sl.) mnogumina ne znaat za nekoi od normite na op{testvoto vo koe ìveat, za{to nemaat pristap do izvorite na informacii za toa {to se o~ekuva od niv kako ~lenovi na toa op{testvo.152 30 Normite se razlikuvaat i spored stepenot na zadolìtelnosta (moda, pristojnost, obi~ai, moral, pravo). Naru{uvaweto na normite kon koi poedinecot mora da se pridrùva, za{to kako takvi se povrzani so stroga sankcija, se smetaat za op{testvena devijacija koja mora da se suzbie so razli~ni mehanizmi na socijalnata kontrola. Toa ne e slu~aj so otstapuvaweto od onie op{testveni normi koi se pomalku zadolìtelni i kade {to izvesni devijacii duri i se toleriraat. Me|utoa, mo`ni se i razliki kaj lu|eto vo odnos na priznavaweto na zadolìtelnosta na dadenite normi. Tie razliki vo prv red se usloveni so polo`bata vo op{testvenata struktura i dokolku se povrzani so klasnata polo`ba, pobrgu se odnesuvaat na pra{aweto kakvi treba
150 151
Ibid, str. 46. Ibid, str. 48. 152 Ibid, str. 48.
122
da bidat tie normi, a ne na pra{aweto dali postojnite op{testveni normi obvrzuvaat na opredeleno povedenie.153
1.5. SUDIR NA VREDNOSTI (KULTUREN KONFLIKT)
Op{testvenata dezorganizacija moè da se pretstavi kako sostojba na sudir na op{testvenite vrednosti. Toa zna~i deka izvesni
op{testveno potvrdeni vrednosti vo praktikata se neodr`livi so ogled deka se sudiraat so dostigawata na drugi isto taka op{testveno potvrdeni vrednosti. Ovie sudiri postojat ili me|u vrednostite prifateni od site ~lenovi ili grupi vo op{testvoto ili me|u vrednostite koi im pripa|aat na razni podgrupi vo op{testvoto. Vo vtoriot slu~aj razni grupi vo op{testvoto moàt da se stremat kon vrednosti koi me|usebno se sprotivstaveni taka {to aktivnostite na edna grupa se sudiraat so aktivnostite na druga grupa. Najjasen primer na ovoj vid na konflikti moè da se najde vo postoeweto na etni~ki grupi so razli~ni vrednosti i kaj ekonomski klasi so vrednosti koi im se sprotivstavuvaat na vrednostite na drugite klasi. Ova zna~i deka izvesni potvrdeni vrednosti se neodr`livi vo praktikata iako pritoa ne se naru{uvaat dostigawata na drugite op{testveni vrednosti koi isto taka se op{testveno potvrdeni. Me|utoa i onie vrednosti koi re~isi site ~lenovi i grupi vo op{testvoto gi prifatile moàt da dojdat vo sudir kako {to toa e slu~aj kaj op{toto prifa}awe na individualisti~kiot natprevar kako pozitivno dobro. Istovremeno se smeta deka humanitarnata sorabotka e pozitivna vrednost. Vo ovoj slu~aj problemot ne e vo toa {to edna grupa isklu~ivo se identifikuva so ovie vrednosti, a druga grupa so drugi vrednosti, tuku vo toa {to site grupi vo celot ja prifa}aat i ednata i drugata vrednost.154 Sudirot na kulturite nu`no se odnesuva na op{testvenite vrednosti (nema sudiri na primer, me|u materijalnite dobra na kulturata). Pritoa toj sudir moè da se posmatra kako nusprodukt na porastot na civilizavcijata ili kako sudir na kulturni kodeksi. Vo prviot slu~aj ve}e samata sostojba na sovremenata zapadna kultura koja e neprilagodena i dezorganizirana, pruà dosta osnovi mnogubrojnite produkti na taa kultura istraùva~ite da gi pomestat vo kriminalitet. Taka, na primer, Saterlend objasnuvaweto na zlostorstvoto go nao|a vo transformiranata amerikanska kultura.
153 154
Ibid, str. 48. Vidi: Lipset, S. M. and Smelser, J. H. op. cit. str. 524-525.
123
1.6. OP[TESTVENA KONTROLA
1. Poimot op{testvena (socijalna) kontrola za prvpat e upotreben od strana na Robert Park so cel da se premosti distinkcijata me|u poedine~noto (individualnoto) i grupnoto (kolektivnoto) i otoga{ stana edna od osnovnite kategorija koja obemno se koristi vo ovie teorii.155 Pritoa, pod op{testvena kontrola156 se podrazbiraat kako neformalnata taka i formalnata op{testvena kontrola. Neformalna socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavuva sistem na merki (na primer, prekor, potsmevawe, otfrluvawe, sovetuvawe, kritika, uveruvawe i sl.) preku koi op{testvoto gi naso~uva svoite ~lenovi kon prifa}awe na op{testveno prifatenite normi na odnesuvawe (konformizam) {to tie ve}e gi prekr{ile.157 Osnovnite oblici na neformalnata socijalna kontrola se obi~aite, moralot i javnoto mislewe. Taa kontrola pretstavuva reakcija na neorganiziranite op{testveni grupi i zaednici, taa e spontana i neposredno predizvikana od devijacijata.158 Pod neformalna socijalna kontrola me|utoa, se podrazbiraat i site oblici na institucionalni i voninstitucionalni deluvawa vrz socijalizacijata na poedincite na na~in so koj vrz niv se vlijae da usvojat opredeleni povedenija vo op{testvoto odnosno da ne dojde do nivno nekonformisti~ko odnesuvawe. Vtoroto sfa}awe na neformalnata op{tetestvena kontrola e karakteristi~no za pretstavnicite na najgolemiot broj od teoriite za koi ovde raspravame i pretstavuva nivno pojdovno stojali{te. Formalna socijalna kontrola (formalna reakcija) e naziv za dejnosta na zvani~nite deàvni organi koi gi sozdavaat zakonskite normi (odreduvaat koi povedenija se zabraneti i so koi sankcii se zakaneti), gi tolkuvaat i primenuvaat.159
Park, R. E. and Burgess, E. W. Introduction to the Science od Sociology, University of Chicago, Press, Chicago, 1921. 156 Poimot op{tesvena kontrola ne zna~i ni{to drugo tuku op{testvena reakcija. Me|utoa, vo zavisnost od teoretskiot pristap na oddelni avtori za op{testvenata reakcija (socijalna kontrola) kako sinonimi se upotrebuvaat i poimite: kolektivni merki, sankcii, socijalna rehabilitacija, a od strana na oddelni avtori ( Jakovljevi}, V. op. cit. str. 55) duri i terminot terapija. 157 Ovaa kontrola se ostvaruva od strana na semejstvoto, u~ili{teto, prijatelite, preprijatieto i sl. Neformalnata op{testvena kontrola moè da se ostvaruva i od strana na profesionalni vondràvni organizacii, na primer, na aerodromi, pristani{ta, vo banki, muzei, prodavnici, po{ti, bolnici, hoteli, kaj soobra}ajnite sredstva, na razni priredbi na koi masovno se u~estvuva, vo dràvni organi i osobeno vo stopanskite organizacii. 158 [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 75-76. 159 Ignjatovi}, \. Kriminologija, str. 5. Za poimot i ulogata na socijalnata kontrola vidi podrobno Kajzer, G. op. cit. str. 92-96 i 99-103.
155
124
Reakcijata na devijantnoto i pretestapni~oto povedenie ve}e ne e spontana, tuku se vr{i so posredstvo na niza institucii i vospostaveni mehanizmi na socijalnata kontrola. Instituciite preku koi se vr{i ovaa kontrola zaradi pomagawe, lekuvawe, kaznuvawe i resocijalizacija na devijantite se, na primer, zatvori, vospitno-popravni ustanovi, bolnici, centri za socijalna rabota, sovetuvali{ta i sl. Formalnata socijalna kontrola e osnoven poim vrz koj se izgradeni stavovite na socijalniot interakcionizam, teorija vrz koja podocna posebno }e se zadrìme. 2. Op{etstvoto e vsu{nost razli~no ~uvstvitelno na oddelnite oblici na devijantno odnesuvawe. Taa ~uvstvitelnost se pokaùva vo oblicite na reagiraweto koe vo osnova i moè da se svede na: 10 neodobruvawe (otfrlawe) i 20 primena na pove}e ili pomalku represivni merki.160 10 Na devijantnite pojavi op{testvoto vo prv red reagira so neodobruvawe i moralna osuda. Poradi toa, pokraj devijantnoto povedenie i op{testvenata dezorganizacija, sociologijata na devijantnosta, gi opfa}a i gi objasnuva i razli~nite na~ini na op{testveno reagirawe (socijalnata kontrola), odnosno objasnuvawe na razli~nite op{testveni merki za prevencija, redukcija i eliminirawe na devijantnite op{testveni pojavi.161 Vo tie ramki op{estvoto na razli~ni na~ini i vo razli~ni formi go izrazuva svoeto neodobruvawe vo odnos na povedenijata i sostojbite koi otstapuvaat od utvrdenite normi i obrasci. Op{testvenata reakcija na takvite otstapuvawa po pravilo zavisi od prirodata na devijacijata, stepenot i obemot vo koj se javuva i od nejzinata op{testvena vidlivost.162 20 Op{testvoto me|utoa ~esto go koristi i pravoto i negoviot sistem na represivni sankcii kako sredstvo za op{testvena kontrola. Pravoto, osobeno krivi~noto pravo, kako sredstvo na reagirawe treba
Tokmu reakcijata, po pravilo go opredeluva kvalitetot na oddelnite devijantni pojavi, odnosno istata barem oficielno ja vrednuva i definira. Oblicite na ovie reagirawa spored Versel moàt da se stepenuvaat na sledniov na~in: 1. devijacii koi ostanuvaat bez reakcija, 2. devijacii koi predizvikuvaat ~uvstvo na "op{testven sram" (gne sociale), 3. devijacii koi predizvikuvaat op{tesveno odbivawe bez primena na sankcija (na primer, homoseksualnosta vo nekoi sistemi), 4. devijacii koi go popre~uvaat vostanoveniot poredok i predizvikuvaat primena na nepenalni merki (alkoholizmot, upotrebata na "meki (lesni)" drogi), 5. devijacii za koi se primenuvaat kazneni merki koi imaat karakter na predupreduvawe (sudska opomena, uslovna osuda isl.) i 6. devijacii za koi se primenuvaat retributivni merki. Navedeno spored [elih, A. Neki aspekti percepcije devijantnih pojava, JRKKP, Beograd , 1975/2, str. 263 i 265. 161 [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 12. 162 Ibid, str. 74.
160
125
da se vklu~i kaj onie devijantni pojavi {to vo odredeno vreme i vo odreden prostor predizvikuvaat izrazeni pre~ki, a vo vrska so toa se i opasni za postoeweto na opredeleno op{testvo. Tokmu krivi~nata reakcija protiv vakvite pojavi i nivnite nositeli pokaùva golemi razliki kako vo vremeto taka i vo prostorot. Poznato ni deka isto povedenie bilo razli~no vrednuvano vo oddelni istoriski periodi, a toa razli~no vrednuvawe imalo za posledica i razli~ni na~ini na reagirawe protiv takvite pojavi, odnosno vo vrska so niv. Idealot kon koj se stremime kaj tretiraweto na odnosot me|u pravoto, normite i vrednostite pretstavuva sovr{ena usoglasenost me|u ovie tri kategorii. Fakt e me|utoa deka odelni pravni sistemi zna~itelno se oddeleni od toj ideal. Pravoto moè da pridonese kon pribiùvaweto kon toj idal na toj na~in {to vo oddelni podra~ja voveduva novi vrednosti iako toa e mo`no samo vo pomal obem. Ulogata na krivi~noto pravo vo vrska so tretiraweto na negativnite devijantni pojavi vo prv red se ograni~uva na za{titata na oddelni vrednosti, odnosno dobra na odredeno op{testvo, a mnogu malku prostor se ostava na afirmacijata na novi vrednosti so ogled na toa deka ulogata na krivi~noto pravo e izrazito za{titna. Tokmu zatoa e celishodno i nu`no ovaa za{tita da bide ograni~ena na nuèn i racionalen minimum kako i toa normite na krivi~noto pravo da se primenuvaat samo kako posledno sredstvo za za{tita na tie vrednosti.163 3. Najposle, zna~ajno e da se istakne i toa deka so ogled deka op{tetvenata kontrola (op{testvenata reakcija) pretstavuva funkcija na razni op{testveni faktori vo ramkite na interakcionisti~kite orientiranite pristapi vo socijalnata patologija (Lamert), naparven e obid za nivno sumarno izrazuvawe preku tn. indeks na tolerancija. Spored niv, vidot na socijalnata reakcija zavisi od prirodata na pojavata, interesot na grupata i od stepenot na tolerancija. Indeksot na tolerancija e koli~nik vo koj broitelot ja pretstavuva sumata na patolo{kite pojavi, a imenitelot nepovolnite reakcii (na primer, me|u koli~estvoto na narkomanski zloupotrebi i koli~estvoto na nivnite hospitalizacii). Dokolku e pogolem broitelot, toa zna~i deka pojavata e sfatena kako bezna~ajna, ili deka tolerancijata e golema, i obratno, dokolku imenitelot e pogolem toa zna~i deka ili reakcijata e nepovolna, ili samata pojava e osobeno nepovolna. Na toj na~in indeksot na tolerancijata pretstavuva kvantitativen izraz na odnosot na devijacijata i spremnosta na zaednicata da ja prifati ili otfrli. Indeksot na tolerancija moè da bide ist vo dve op{testveni grupi ili lokalni zaednici od pribli`no ista golemina, bez ogled na toa {to stapkite na otstapuvawe od istite op{testveni normi se razli~ni. Stapkite na samoubistva, na primer, moàt da bidat mnogu vi163
[elih, A. op. cit. str. 266.
126
soki vo edna, a mnogu niski vo druga lokalna zaednica. Pa sepak indeksot na tolerancija vo ovie dve zaednici moè da bide identi~en poradi toa {to spremnosta da se trpi ovoj oblik na devijacii e mnogu visoka vo prvata, a mnogu niska vo vtoriot slu~aj. Me|utoa, i vo dvete zaednici samoubistvoto moè da stane op{testven problem: vo prvata, ako trpelivosta sprema ovoj oblik na devijaciii po~ne da opa|a, a vo drugata dokolku brojot na samoubistvata po~ne da raste.164
1.7. DEVIJACIJA (DEVIJANTNO POVEDENIE)
1. Spored na{e mislewe najcelosna i istovremeno najbliska do sociolo{kite sfa}awa koi ovde gi analizirame e definicijata (definicija od aspekt na op{testvenata struktura) na devijacijata (devijantnoto povedenie) na Mihajlo \uri}, spored koja devijantno povedenie pretstavuva (1) sekoja ~ove~ka aktivnost, bez ogled na toa dali se projavuva kako deluvawe, zazemawe na stav ili mislewe (2) koja se nao|a zna~itelno pod ili nad granicata na dozvolenoto prose~no otstapuvawe (3) od op{testvenite normi (4) i koja dokolku vo op{testveni ramki e vidliva (5) predizvikuva spontano ili organizirano op{testveno negoduvawe.165 Ili nakratko, devijanatno e ona povedenie so koe
se naru{uva edna op{testvena norma na koja sleduva neformalna reakcija.166

2. Vakvata pojdovna osnova vo definiraweto na op{testvenata devijacija me|utoa vodi kon dve divergentno sprotivstaveni stojali{ta vo opredeluvaweto na nejzinata uloga (korisnosta) za op{testvenata struktura vo zavisnost od funkcionalisti~kiot stav za distink\uri}, M. op. cit. str. 108. Vidi i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 74-75. \uri}, M. op. cit. str. 104. Identi~na so ovaa e i definicijata {to ja dava [padijer, "Devijantno e sekoe ~ovekovo povedenie koe vo zna~itelna mera otstapuva, odnosno gi naru{uva normite na edna zaednica i predizvikuva op{tesvena reakcija na neodobruvawe." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 49. 166 "Za site funkcionalisti, devijantnosta pretsatvuva objektiven akt na kr{ewe na institucionalizirani op{testveni normi. Osnoven kriterium koj go odvojuva konformisti~koto od devijantnoto e usoglasenosta na povedenieto so "normativnite standardi na zaedni~kata kultura." Ako povedenieto e usoglaseno so takvite standardi toga{ zboruvame za konformizam, a ako ne e - na delo imame devijacija. Najposle funkcionalistite raskinuvaat so tradicijata vo ramkite na sociolo{koto prou~uvawe na devijaciite da se ocenuva i opredeluva moralnoto. Za niv devijantnoto povedenie e naru{uvawe na normite na opredelen op{testven poredok. Kako takvo toa ne mora da bide nemoralno. Konformizmot i devijantnosta, sami po sebe, ne zboruvaat ni{to za eti~kata dimenzija na povedenieto i nema nikakvi pri~ini edno da se izedna~uva so moralnoto, a drugo so nemoralnoto. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 61.
165 164
127
cijata me|u 10 manifestnite (projavenite) i 20 latentnite i (prikrienite) funkcii na devijacijata. Spored prvata opredelba (manifestna funkcija na devijacijata) zastapuvana od Talkot Parsons (Talkot Parsons), devijacijata ima disfunkcionalna uloga (devijacijata e pojava koja ja naru{uva stabilnosta na sistemot). Sprotivno na toa, spored privrzanicite na tn. latentna op{testvena funkcija na devijacijata, taa ima funkcionalna (korisna) uloga za odrùvaweto na op{testveniot sistem (devijacijata e pojava za odrùvawe na su{testvenite op{testveni institucii). 10 Spored osnova~ot na funkcionalizmot Parsons, vo sredi{teto na op{testvoto sfateno kako sistem se nao|a sistem na me|usebno povrzani deluvawa na poedincite. Devijantnoto povedenie moè analiti~ki da se razdeli na pobudi, orientacija i teì{te na devijacijata.167 Poedincite moàt da izberat ili prilagoduvawe na postojnite op{testveni okolnosti ili da gi otfrlat tie ramki. Ako gi prifatat postojnite ramki tie moàt aktivno da u~estvuvaat vo negovoto funkcionirawe, ili pasivno da mu se podloàt na sistemot {to moè da odi do perfekcionisti~ko po~ituvawe na postoe~kiot op{testven sistem. Ako gi otfrlat ramkite na op{testveniot sistem i pritoa deluvaat vo nasoka na negova promena, tie se agresivni, nepopravlivi i nepoèlni i zatoa treba da se eliminiraat. Koga poedincite ne gi prifa}aat ramkite na op{testveniot sistem vo koj ìveeat, se odnesuvaat pasivno, {to spored Parsons e nesporelivo popoèlno, za{to na toj na~in se steknuva nezavisnost. Na nivoto na sistemot devijacijata se projavuva kako tendencija za eden ili pove}e sostavni faktori da se odnesuvaat na nekoj od na~inite koi pretstavuvaat naru{uvawe na ramnoteàta na sistemot. Sekoe povedenie koe za posledica ima naru{uvawe na ramnoteàta (ekvilibriumot) na sistemot e devijantno. Vakvata opredelba na devijacijata podrazbira deka nitu edna forma na povedenie ne e sama po sebe devijantna, tuku deka toa se opredeluva od negovite posledici vrz so~uvuvaweto na op{testvenata ramnoteà koja e temelna karakteristika na op{testveniot sistem.168 Op{testveNasokata na devijantnata pobuda moè da bide dvojna vo zavisnost od toa dali preovladuva sklonost kon prisilno prilagoduvawe vo konvencionalni ramki, ili sklonost kon napu{tawe na tie ramki. Devijantnata orientacija moè da bide aktivna ili pasivna vo zavisnost od pomalata ili pogolemata inicijativa na poedinecot vo procesot na interakcijata so drugite poedinci. I teì{teto na devijantnata akcija e dvojno za{to neposredno zavisi od toa dali vo procesot na interakciite im se dava prednost na normativnite elementi koi gi reguliraat op{testvenite odnosi, ili na op{testvenite objekti. 168 "Parsons i negovite sledbenici ne gi interesira devijantnoto povedenie kako konkreten ~ove~ki i op{testven problem. Tie ne se interesiraat za realnite op{testveni odnosi, krizi i sudiri, a u{te pomalku gi inte167
128
nata kontrola za nego pretstavuva odgovor na op{testvoto na onie pojavi koi se opredeluvaat kako devijacii. Na op{testveno nivo taa e naso~ena kon povtorno vospostavuvawe na op{testvenata ramnoteà i op{testvenoto edinstvo. Kako nejzini pomo{ni sredstva se pojavuvaat pravoto i pravosudniot sistem kako i site institucii preku koi se ostvaruva socijalizacijata (semejstvoto, religioznite i kulturnite ustanovi). Na nivo na poedinecot devijacijata kako op{testveno povedenie na poedinecot, Parsons ja posmatra kako motivaciona tendencija
pod ~ie vlijanie poedinecot se odnesuva na toj na~in {to naru{uva eden ili pove}e normativni obrasci.169 Na ova nivo op{testvenata kontrola e naso~ena na motivacionite procesi i deluva vrz prifa}awe na opredeleni vrednosti, stavovi, veruvawa i normi na odnesuvawe. 20 Vtorata orientacija, na koja i se priklonuvaat pogolemiot broj funkcionalisti, e pod golemo vlijanie na koncepcijata na Dirkem. Taa trgnuva od stavot deka devijaciite se negativni pojavi samo manifestno (vo svoeto projavuvawe) i kako takvi se javuvaat vo svesta na pogolem broj lu|e, dodeka latentnite funkcii na devijaciite se pozitivni i korisni, za{to pridonesuvaat za integracija na lu|eto i stabilnosta na op{testvoto. Vakviot stav e karaktersiti~en za Kaj Erikson (Kai T. Erickson, Wayward puritans, 1972) i Kingsli Dejvis (Kingsley Davis, Prostitution, 1961). Taka spored Erikson vo op{testveniot ìvot devijacijata ima uloga da gi istakne i jasno da gi opredeli granicite na dozvolenoto. Do ovoj zaklu~ok toj do{ol ispituvajki gi prestapni~kite povedenija na puritanskite doselenici od Anglija vo Amerika, koi i pokraj nivniot moralen sistem zasnovan vrz apsolutno ~istu-
resira prakti~nata strana na re{avaweto na op{testvenite problemi. Tie poa|aat od eden krajno apstrakten i formalno opredelen poim na op{testveniot sistem, so cel da gi utvrdaat osnovite na negovoto odrùvawe, Za funkcionalistite, osnovnoto svojstvo na sistemot e negovata institucionalizirana, normativno uredena op{testvena sgruktura. Ottamu nivnoto interesirawe e svrteno kon odrùvaweto na organizacijata na op{testvoto, odnosno na op{testvenito poredok. Imaj}i go ova vo vid, moème da se sloìme so komentarot koj funkcionalistite gi narekuva "tehni~ari na op{estveniot poredok." Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 61. 169 Ovde e zna~ajno da se spomne deka Parsons mu pridava golemo zna~ewe na "sudirot na ulogite"vo razvojot na devijaciite. So ogled na golemiot broj ulogi koi sekoj poedinec istovremeno gi igra vo op{testvoto (brat, sin, sportist, nastavnik), mo`no e da dojde do sudir me|u negovite obvrski vrzani za razli~nite ulogi". Do toa doa|a koga "akterot e podloèn na sprotivstaveni nizi na legitimni o~ekuvawa vrz osnova na ulogite, taka {to realno ne e vo sostojba da gi ispolni site o~ekuvawa.". Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 63.
129
nstvo, prete`no vr{ele seksualni i krivi~ni dela protiv crkvata i religijata.170 Spored Dejvis, prostitucijata e funkcionalna (korisna op{testvena pojava) ottamu {to go apsorbira vi{okot na seksualnata energija koja ne moè da se potro{i vo tradicionalniot brak.171 3. Na krajot na ovie sumarni izlagawa za devijacijata smetame deak u{te edna{ treba da se podvle~e deka so ogled na nivniot negativen op{etstven predznak, devijantnite povedenija moè da se podelat na antisocijalni ili asocijalni povedenija. Pritoa treba da se znae deka antisocijalnoto povedenie pretstavuva prviot, poteòk stepen na devijantno odnesuvawe vo koe se pomesteni devijaciite koi u{te se narekuvaat kriminalni pojavi. Asocijalnioto povedenie kako vtor, polesen stepen na devijantno povedenie go so~inuvaat drugite sociopatolo{ki pojavi. Konformisti~koto povedenie e socijalno povedenie koe se javuva kako sredna ili modalna vrednost t.e. kako prose~no ili tipi~no prilagoduvawe na op{testvenite barawa, odnosno kako povedenie so najgolema frekvrencija.172 Postojat me|utoa, i takvi oblici na devijacii (otstapuvawa) koi zna~itelno gi nadminuvaat granicite na prose~noto otstapuvawe od op{testvenite normi, me|utoa koi poradi svojata pozitivna naso~enost ne predizvikuvaat nikakvo op{testveno negoduvawe (neodobruvawe). Zgora na toa, niv, ne taka retko, gi sledi op{testveno odobruvawe,173 za{to tuka vsu{nost postoi otstapuvawe koe se dviì zna~itelno nad op{testvenite barawa. Nakratko stanuva zbor za pozitivno povedenie, za konformisti~ko povedenie od povisok red, za otstapuvawe koe e dozvoleno, pa duri i poèlno, koe nie }e go narekuvame prosocijalno povedenie. Najsigurni kriteriumi za navedenoto razlikuvawe pretstavuvaat nasokata na otstapuvaweto i karakterot i intenzitetot na op{testvenata reakcija koja sprema konkretnata devijacija moè da se projavi kako: 1. neodobruvawe, 2. indifernten stav ili 3. odobruvawe. Vo taa smisla po pravilo povedenijata koi se vo soglasnost so op{testvenite normi ostanuvaat nezabeleàni. Nikoj ne obra}a vnimanie na ona {to e obi~no, {to e normalno, {to od site se o~ekuva.174 Me|utoa toga{ koga otstapuvaweto se dviì nad ili pod o~ekuvaniot prosek sleduva nagrada ili sankcija. 10. Vrz ostanatite podrobnosti, koi ovde moàt samo da gi zamaglat osnovnite karakteristiki na ovie teorii, poopstojno }e se zadrìme pri nivnata konkretna interpretacija. Toa se slednive teo170 171
Pove}e za toa: Ibid, str. 64 i Eliot, M. op. cit. str. 217-220. Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 64-65. 172 \uri}, M. op. cit. st. 106. 173 Ibid, st. 106. 174 Ibid, st. 106.
130
rii: 1. ekolo{ka teorija na devijantnosta, 2. teorija na op{testvenata dezorganizacija, 3. teorija na diferencijalna asocijacija i diferencijalna identifikacija, 4. teorija na kulturniot konflikt i teorija kulturniot ras~ekor, 5. teorija na anomija, 6. teorija na potkultura i kontrakultura, 7. teorija na socijalniot inteakcionizam i 8. radikalnata teorija na devijantnosta (radikalna kriminologija). 2. EKOLO[KA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA 1. Ekolo{kata {kola vo kriminologijata proizleze od sfa}awata na ~ika{kata {kola koja go ispituva{e vlijanieto na prostorot i polo`bata na lu|eto vo prostorot vrz ~ovekovoto povedenie.175 Osno vnite teoretski pretpostavki vrz koi e izgradeno nejzinoto u~ewe e teorijata na kauzalnata povrzanost me|u fizi~koto (prostorot) i socijalnoto (socijalnata struktura na gradot). Toj odnos na razgleduvawe moè da se svede na nekolku ramni{ta: dali postoi specifi~no urbano povedenie koe e karakteristi~no za oddelni urbani edinici (prostori, zoni, predeli na gradot), dali voop{to postojat specifi~ni urbani edinici, dali e mo`no da se zboruva za nastanuvawe na op{tetstvenite odnosi so posredstvo na fizi~kite vlijanija (prosto"Me|u objektivnite pri~ini za pojavata na ~ika{kata {kola koi se naveduvaat vo literaturata, vo prv red e intenzivniot porast na gradovite vo SAD vo po~etokot na XX vek, pri {to îkago vo mnogu elementi na toj porast dominira{e, potoa intenzivnoto doseluvawe kako na crncite od jugot koi ostanaa bez svoeto zanimawe so propa|aweto na organiziranoto zemjodelie, a u{te pove}e so intenzivnoto doseluvawe na naselenie od evropskite zemji so razli~no etni~ko poteklo {to dovede do sozdavawe na brojni problemi na adaptacija na naselenieto, kako na onie od selo i pomalite gradovi, taka i od celosno poinakvite kulturni sredini. Brzoto doseluvawe dovede do intenzivno menuvawe na ekolo{kata struktura, do intenziven porast na kriminalitetot, do pojava na slamovi kako regularni prostori na ìveewe, ~esto vo neposredna blizina na najbogatite krai{ta, mnogu brza i intenzivna izgradba na gradskata infrastruktura i objekti za ìveewe. Be{e sosema o~igledno deka osnovniot problem koj gi zainteresira sociolozite stana problemot na adaptacija na poedincite kon gradot i vlijanieto na gradot vrz poedincite. Od tie dve osnovni celini moàt da se operacionaliziraat posebnite temi koi na{le mesto vo istraùvawata - problemot na osameni lu|e, problemot na ìvotot vo pregradijata vo koi se iznajmuvaat sobi, hotelsko ìveewe, neprilagodenost, bandi, i sl. Drugiot zna~aen problem koj isto taka be{e istraùvan be{e problemot na rasnite odnosi koi isto taka po~naa da se manifestiraat so intezivnoto doseluvawe na naselenieto od evropskite zemji, a osobeno so doseluvaweto na crncite od ju`nite krai{ta na SAD vo severoisto~nite gradovi". âldarovi}, O. Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985, str. 32.
175
131
rot) i dali e mo`no sozdavawe na specifi~ni prostorni ramki vrz osnova na manifestaciite na vrednostite na posebnite socijalni grupi. Ottamu moè da se izvle~e zaklu~ok deka celata {kola se sostoi vo analiza na raznovidni aspekti na prilagoduvawe (akomodirawe) na ~ovekot na op{testvenata sredina od onaa vo koja izrasnal - community, pri {to prvata se smeta za "normalna", a vtorata za "nenormalna". Za osnova~ na ~ika{kata sociolo{ka {kola se smeta Albion Vudberi Smol (Albion Woodbury Small, 1854-1926) koj vo 1892 godina ja osnoval katedrata za sociologija na univerzitetot vo îkago (ottamu proizleze i nejziniot naziv) i be{e zastapuvana od pogolem broj avtori podeleni vo dve generacii. Vo prvata generacija, pokraj Smol treba da se spomnat, ârls Henderson (Charles Henderson), Xorx Vinsent (George E. Wincent) i Vilijem Ajzek Tomas (William Isaac Thomas, 18631947). Vo nejzinata vtora generacija se pomesteni: Robert Park (Robert Ezra Park, 1864-1944), Barxis (Ernest. Watson. Burgess, 1886-1966), Georg Herbert Mid (George Herbert Mid, 1863-1931), Viljem Filding Ogbern (William Fielding Ogburn, 1886-1959), Luis Virt (Louis Wirth, 1897-1952) i Elsfort Feris (Ellsworth Faris, 1874-1953). Osnovnite postavki na ovaa {kola se baziraat vrz Darvinovata teorija za evolucijata i borba za opstanok (Strugle for Life). Vo ovaa smisla e mo{ne indikativno proiznesuvaweto na Barxis i Park vo eden od nivnite zaedni~i trudovi.176 Spored niv borbata za egzistencija e nu`na za postoewe na op{testvoto. Kompeticijata (competition),177 konfliktot (conflict)178 i akomodacijata (acomodation)179 sluàt da ja
Park, R. E and Burgess, E. W. op. cit. str. 165-166. Osnovnite ~etiri elementi koi ja so~inuvaat konceptualnata ramka za analiza na op{testvoto spored Park i Barxis se: kompeticija, konflikt, akomodacija i asimilacija. Kompeticijata e univerzalen proces vo svetot na ìvite su{etstva i deluva neprekinato, ~estopati nezabeleàna duri i od strana na poedincite koi se vklu~eni vo natprevaruva~kite procesi. Me|utoa, vo periodi na kriza, koga lu|eto stanuvaat svesni za kompeticijata, taa ~esto se preobrazuva vo direkten konflikt za {to e klasi~en primer vojnata. Vidi: âldarovi}, O. op. cit, str. 86-87 178 Dodeka kompeticijata ja opredeluva polo`bata na poedinecot vo op{testvoto, konfliktot go fiksira negovoto mesto vo op{testvoto. "Borbata za opstanok" koja vo "normalni" uslovi se prepoznava kako proces na kompeticija, dokolku stanuva "svesna", se pretvora vo konflikt, a ~lenovite na op{testvoto od svoite kompetitivni ulogi se pretvoraat vo rivali i neprijateli. Zatoa avtorite smetaat deka konfliktot e organizacionen princip na op{testvoto koj doveduva do grupnoto edinstvo, do sozdavawe na svesnost vo grupata, do postignuvawe na zaedni~ki celi i organizacija na grupata spored zaedni~koto deluvawe". I na krajot, kompeticijata deluva vo ~ovekovata zaednica povtorno da go vospostavi ~ove~kiot ekvilibrium, koj po177 176
132
odràt socijalnata distanca, da go fiksiraat statusot, da ja ~uvaat nezavisnosta na poedincite vo op{testvenite odnosi. Procesite na kompeticija, konflikt i akomodacija se kompatibilni so istite procesi vo ìvotinskite i rastitelnite zaednici. Seloto, palankata, gradot ili nacijata moàt da bidat izu~uvani od stojali{te na adaptacijata (asimilation),180 borbata za egzistencija i preìvuvawe na negovite individualni ~lenovi vo okolinata kreirana od zaednicata kako celina.181 Ostanatite teoretski izvori na ekolo{tata teorija se nao|aat vo stavovite na Dirkem, osobeno za povrzanosta na porastot na naselenieto so diferencijacijata, konkurencijata i pojavata na bezli~ni me|u~ove~ki odnosi, dostigawata na klasi~nata germanska urbana soradi nadvore{ni okolnosti ili nekontroliraniot tek na ìvotnata istorija bil naru{en. Vidi: Ibid, str. 88 i 99. 179 Procesot na akomodacija pretstavuva prilagoduvawe na poedincite na restriktivniot svet na op{etstveniot ìvot. Spored Park, ~ovekot nikoga{ ne moè odedna{ da ima s, i ottamu vo su{tina celata socijalna organizacija pretstavuva akomodacija, odnosno, ograni~uvawe na prirodnite èlbi na poedinecot. Akomodacijata kako rezultat na konfliktot, vsu{nost, e proces na socijalna kontrola koj se projavuva preku tradicijata, sentimentite, kulturata i tehnikata. Ibid, str. 87-89 180 Ovoj proces se odnesuva na potrebata na usvojuvawe na kulturnata tradicija i kulturnite normi na opredelena zaednica od strana na doselenicite vo taa zaednica. Taa vo SAD nema negativna konotacija, za razlika od Evropa kade ozna~uva uni{tuvawe na avtenti~nata kultura na edna zemja. Taa vo SAD se smeta kako sredstvo na socijalna kontrola i kako priroden i poèlen proces i praktika, ako ne i politika da se postigne pogolemo edinstvo na razli~nite narodi koi ja naselile Amerika. Taa se smeta kako proizvod na normalna socijalna interakcija, a ne kako nasilna amerikanizacija na imigrantite. Vidi: Ibid, str. 89. 181 Vo ovaa smisla spored nekoi analiti~ari na ovaa teorija, vo nejzinata osnova leì pretpostavkata za neprekidna borba za egzistencija. Lu|eto vo gradot nastojuvaat da se istisnuvaat me|u sebe od oddelni gradski prostori ili uspevaat da egzistiraat vo nekoj vid na simbioza. Kako vo prirodata, taka i vo gradot osnovniot proces - konkurencijata za ograni~enite dobra naloùva borba vo koja uspevaat da opstanat samo najsposobnite. Proizvod na postojanata borba za opstanok na poedincite i vidovite e svoevidna "biolo{ka ramnoteà", sostojba vo ~ii ramki se vr{i neprekinato prilagoduvawe na site u~esnici vo uslovi na borba. Druga karakteristika na ekolo{kata teorija e vnimanieto {to go posvetuva na promenite i razvojot. Povtorno sli~no na ìviot organizam i negovaat evolucija op{testvenite ustanovi (i op{testvenite karieri na poedincite) pominuvaat niz fazi na razvoj (ra|awe, rastewe, zrelost, opa|awe i smrt). Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 49.
133
ciologija,182 i teorijata na Mid za socijalniot interazkcionizam od kade ovaa {kola e poznata i pod nazivot - ekolo{ko interakcionisti~ka teorija. Individualnite devijacii i kriminalnoto povedenie, ovie avtori gi baraa i posmatraa vo sklopot na niza uslovi koi dovedoa do raspad na dotoga{nata op{testvena ogranizacija. Ottamu bea razgleduvani problemot na gustinata na naselenieto, specifi~nite prostorni aspekti, za~estenosta na op{testvenite sudiri i sli~ni pojavi, poradi {to vo golem obem be{e zapostaven interesot za deluvaweto na ekonomskite faktori. Toa gi navede da sozdadat razni koncepcii za ekolo{ki prostori (H. W. Zorbaugh, The Gold Coast and the Slum, 1929),183 zoni na gradskite zednici (Burgess, The Growth of the City, 1967),184 za posebni sektori koi imaat specifi~en sostav (Hoyt, 1939) ili za prirodni podra~ja (R. Park, Sociology, Comunity and Society, 1929).185 Na toj na~in problemot na maloletni~kata delinkvencija i na kriminalitetot stanuvaat problem na oddelni delovina gradot koi imaat lo{a ekolo{ka struktura koja od svoja strana, natamu go zasiZa glavni pretstavnici na germanskata klasi~na urbana sociologija se smetaat: Xorx Zimel (George Simmel, 1858-1918) i Osvald Spangler (Oswald Spengler, 1880-1936). 183 Avtorot gi naveduva slednive prostori: 1. zlatna obala ( The Gold Coast), 2. podra~je na iznajmeni sobi (World of Furnished Rooms), 3. podra~je na visokokatnici (Towertown), 4. podra~je na polusvet (Rialto), podra~je na slamovi (Slums) i 6. tn. podra~je "Mala Italija" ili "Mal pekol" ( The Little Italy or Little Hell). Za karaktreristikite na ovie podra~ja vidi: âldarovi}, O. op. cit. str. 142-148. 184 Me|u najpoznatite koncepcii za prirodnite podra~ja ili zoni e koncentri~no zonalnata teorija na Barxis. Spored nego gradot se sostoi od pet zoni. Prvata e delovnoto sredi{te na gradot (Loop ili Central Business District). Vtorata zona koja se prostira zad prvata kako koncentri~en krug, e zonata na slamovi od razli~ni vidovi: "germanski geto", "mala Italija", "kineska ~etvrt", "podra~je na iznajmeni sobi" i sl. Tretiot koncentri~en krug ja pretstavuva zonata na lo{o stanovawe, vo koja glavno ìveeat ìteli so ponizok op{testven status. Taa e prenatrupana so vraboteni lica i imigranti koi podolgo vreme ìveat vo SAD. êtvrtata e zona na rezidencijalno stanovawe so naselenie od sredniot i povisokiot stale`. Pettata e zona na komutirawe (commute: patuvawe na rabota) koja se protega do 60 minuti vozewe so avtomobil od centarot na gradot. 185 Prirodnite podra~ja se proizvod na silite koi postojano deluvaat i ottamu vlijaat vrz sozdavaweto na pravilna distribucija na naselenieto i funkciite vo ramkite na urbaniot kompleks. Tie se prirodni za{to ne se planirani i se delat na: 1. centralna delovna zona, 2. rezidencijalen kvart, 3. podra~je na lesna i te{ka industrija, 5. slam podra~ja na posebno geto vo gradot i 6. boemski kvart.
182
134
luva takvoto povedenie. Seto toa vodi i kon idejata deka negativnite odnesuvawa moàt da se iskorenat so podobruvawe na ekolo{kata struktura na gradot. Pretstavnicite na ~ika{kata {kola vr{ele brojni empiriski istraùvawa vo ~ii ramki osobeno mesto im se pridava{e na izu~uvaweto na devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Istraùvawata koi se odnesuvaat na kriminalnoto i devijantnoto povedenie moàt da se podelat vo tri nasoki: 1. istraùvawa vrz ~isto ekolo{ki koncepti i metodi, so obid da se utvrdi prostornata distribucija na kvotata na delinkvencijata i prestapni{tvoto vo gradovite, 2. istraùvawa na maloletnite delinkventi, skitnici i razni polulegalni devijantni ustanovi so pomo{ na etnografski metodi i 3. istraùvawa na biografiite i devijantnite kareiri na poedinci so izvlekuvawe na zaklu~oci za postanokot, prirodniot tek i prestanuvaweto na delinkventnoto povedenie.186 Vo ramkite na site tri nasoki na istraùvawa se razvile posebni metodolo{ki postapki koi vo golem del pridonesoa za unapreduvawe na metodologijata na sociolo{kite istraùvawa.187 2. Kako dobar primer so koj se prezentiraat istraùvawata od prviot vid vo kriminolo{kata literatura naj~esto se naveduvaat empiriskite trudovi na Kliford [o (Clifford R. Shaw, 1896-1957) i negovite sorabotnici za distribucijata na devijantnoto i delinkventnoto povedenie na maloletnicite vo îkago.188 Vo edna od svoite studii konstatira{e deka postojat pomali podra~ja vo koi kvotata na kriminalitetot i drugite devijantni pojavi se prili~no visoki. Pritoa vo nekoi od tie podra~ja takviot trend se zadrùva vo eden podolg period, duri i toga{ koga se menuva etni~kiot i rasniot sostav na naselenieto.189 Na toj na~in toj go ospo186 187
Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50. Taka na primer, istraùvaweto na prostorniot raspored na devijaciite i kriminalitetot pridonese za razvojot na kvantitativnite metodi na analiza, od koi podocna se razvi multifaktorskata analiza. Tra{er go razvi metodot na posmatrawe so u~estvuvawe, a Klifrod [o gi razvi studiite na poedine~ni slu~ai. 188 Vo literaturata moè da se sretne mislewe deka toj izrgadil posebna varijanta na ekolo{kata teorija, poznata pod imeto " teorija na delinkventite oblasti." 189 Spored nego najgolemiot broj na stranci vo po~etokot se doseluvaat vo centralnite zoni na gradot kade {to pronao|aat evtini stanovi i me|u niv se regrutiraat najgolemiot broj na kriminalci. Tie doselenici duri po trieset godini se preseluvaat vo oblasti koi se odale~eni od centarot na gradot kade {to kvotata na kriminalitetot e zna~itelno poniska" Shaw, Clifford. R: Delinquency areas: Srudy of the Geographic Distribution of School Truants,
135
ri stojali{teto spored koe asocijalnite i antisocijalnite povedenija zavisat od enti~kite i rasnite karakteristiki na opredeleni grupi. Vo pozadinata na ovaa predrasuda stoe{e stremeòt kon diskreditirawe na strancite i zabranuvawe na nivnoto vleguvawe vo SAD ottamu {to tie pretstavuvaa evtina rabotna sila koja rodenite amerikanci gi li{uvala od vrabotuvawe. Podra~jata vo koi kvotata na kriminalitetot se posebno visoki, [o gi nare~e delinkventni podra~ja,190 a nivnoto postoewe go objasnuva{e so pomo{ na konceptot na socijalnata dezorganizacija pod koj podrazbir{e slabeewe na op{testvenata kontrola (poradi slabeeweto na tradicionalni vrednosti i me{aweto na kulturite na razni imigrantski grupi) vo ramkite na lokalnite zaednici. Toj smeta{e deka delinkventnite modeli i vrednosti se u~at kako i site drugi vrednosti i deka se prenesuvaat od poedinec na poedinec i od grupa na grupa i so toa go objasnuva{e podolgovremenoto zadrùvawe visokite kvoti na kriminalitetot na oddelni podra~ja. Imeno, spored nego, sekoja novodoselena grupa nao|a ve}e gotovi modeli na povedenie i vrednosti na podra~jeto na koe se doseluva i so nivnoto usvojuvawe go prodolùva delinkventite i prestapni~kite povedenija na toa podra~je.191 Nezadovolen od konceptot na socijalnata dezorganizacija [o vo eden podocneèn trud raboten so Henri Mek Kej (Henry McKay)192 razraboti koncept na "razliki vo op{testvenite vrednosti" i ja prifati idejata na kulturen pluralizam. Spored ovoj koncept, devijacijata e zbir na vrednosti i na~ini na povedenie koi se u~at preku interakcija vo ramkite na grupata. Devijantite, a osobeno maloletnite delinkventni gi sledat obrascite prifateni vo delinkventnite podra~ja i se sluàt so neligitimni sredstva i ustanovi koi tradicionalno postojat vo takvite podra~ja.193 3. Slednata monografska studija koja moè dobro da go reprezentira "duhot" na ~ika{kata {kola e trudot na Frederik Tra{er (Frederick. Milton. Trasher) "Banda: Studija za 1.313 bandi vo îkago",
Jouvenile Delinquents and Adult Offenders in Chicago, University of Chicago, Chicago, Press, 1929. str. 186-200. 190 Kliford [o utvrdil visok broj na pozitivni korelacii me|u mestoto na ìveewe i kriminalnoto, odnosno delinkventnoto povedenie. Toj me|utoa, smeta deka takvoto povedenie ne e usloveno od prostiot fakt na ìveeweto na opredelena lokacija, tuku poradi nastanite {to se karakteristi~ni za oddelni vidovi na oblasti. Vidi: ibid, str. 31. 191 Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50. 192 Shaw, Clifford. R. and McKay. H., Juvenile Delinquency and the Urban Areas, University of Chicago, Chikago, Press, 1942. 193 Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 50-51.
136
od 1927 godina.194 Spored nego banda (gangs) e grupa koja nasatnuva spontano (poradi igra i vo igra) i koja se integrira preku konfliktite so okolinata koga doa|a do izraz i neodobruvaweto na sredinata na nivniot na~in na izrazuvawe na grupnata svest. Vo nea dominiraat primarni odnosi (face to face), me|utoa ne taa operira spontano tuku gi planira svoite idni povedenija. Rezultat na takvite karakteristiki na kolektivnoto povedenie e prifa}awe na specifi~ni definicii za socijalniot svet, okolinata i tradicijata, kako i za vnatre{nite odnosi, hierarhiski postavenite ulogi, solidarnosta, moralot i grupnata samosvest. Bandite se vrzani i za svoite teritorii ("me|uprostori": geta i pomali delovi vo niv) taka {to sekoj obid za osvojuvawe na tu| prostor (ulica, kvart) zavr{uva so seriozen sudir. Nivnata pojava, Tra{er ja povrzuva so spontanata èlba na maloletnicite da sozdadat "op{testvo za sebe". Vo niv se "za~lenuvaat" neorientirani, nedisciplinirani i nekontrolirani mladinci polni so energija. Bandite se razvivaat obi~no vo onie socijalni prostorni uslovi (slums) vo koi deluvaweto na zaednicata e slabo, a se izrazeni pojavite na dezorganizacija (postoewe na mnogu ìvi kontakti me|u ìtelite, prenatrupana okolina polna so mo`nosti za pojava na konflikti no so otsustvo na semejna i sosedska kontrola). Osven ovie pri~ini za nivniot razvoj, Tra{er ja naveduva i posebno izrazenata èlba na maloletnicite za manifestirawe na ekspresii na svoeto povedenie i za steknuvawe na iskustvo (èlbata kako motivacionen element na povedenieto). Tra{er go usvojuva i u~eweto za grupnata dinamika i sozdavaweto na ~uvstvoto "nie" kako eden od osnovnite motivacioni elementi za zasnovawe na bandite. Vo objasnuvaweto na osnovniot motivacionen proces na povedenieto na bandite, Tra{er go voveduva i poimot na "situacionen kompleks" koj se formira preku akomodacijata na bandite na ìvotnite uslovi (na posebniot tip na ulicite, aleite, zgradite, odnosno spored op{tata tipografija na nivnata okolina). Vo bandite najpove}e se vklu~eni decata na imigrantite. Amerikanskite maloletnici isto taka se vklu~eni vo ovie bandi, me|utoa nivniot identitet se gubi poradi zna~itelno pogolemiot broj na decata od stransko poteklo. Ottamu bandata e samo eden tip na dezorganizacijata koj se javuva koga se prekinuvaat imigrantskite tradicionalni socijalni sistemi bez adekvatna asimilacija na novi. Toa e modelot: prekinuvawe na tradicionalnite vrski bez dovolno vtemeluvawe na novi vrski, koj se smeta za klasi~en model na objasnuvawe na socijalnata dezorganizacija i od strana na ostanatite pretstavnici na ~ika{kata {kola. 4. Vlijanieto na ~ika{kata {kola za natamo{niot razvoj na sociologijata i kriminologijata se procenuva kako mo{ne zna~ajno NiTrashler, Frederick: The Gang: A Study of 1313 gangs in Chicago, University of Chicago Press, 1927.
194
137
vnite stavovi vo prv red, izvr{ija golemo vlijanie vrz pojavata teoriite na socijalnata diferencijacija, teorijata na anomija i teorijata na potkultura, no i vrz drugi teoretski celini koi moàt da se tretiraat kako posebni varijanti na ekolo{kata teorija. Vrz poslednite ovde samo nakratko }e se zadrìme. Edna od varijantite na ekolo{kata teorija pretstavuva teorijata za klasite na ku}i (housing class), ~ii avtori se Reks i Mur (J. Rex and Moor). Usvojuvajki del od pojmovnata aparatura na ~ika{kata {kola, Reks i Mur vo svoite empiriski istraùvawa vr{eni vo edno od predgradijata na Birmingem vo 1967 i 1968 godina, smetaat deka glavna karakteristika na gradovite e klasnata borba za ku}i koja se javuva vo pazarni uslovi na stopanisuvawe. Taa borba doveduva do razli~en raspored na op{testvenite grupi, koj e sprotiven na nivnata administrativna podelba, vo {to leì glavnata pri~ina na postojnite sudiri okolu doa|aweto do ku}i. Na toj na~in se vnesuva elementot
na~in na koj razli~ni interesni grupi vo uslovi na pazarno stopanstvo moàt da ja koristat politi~kata mo} za da steknat prednost pred drugite grupi. Taka na primer, crnite doselenici koi doa|aat od
koloniite vo Anglija, se prisileni najmalku pet godini da ~ekaat na pravoto da koristat nekoja od ku}ite koi se sopstvenost na op{tinite. Vo me|uvreme ìveeat vo stari tro{ni ku}i i pla}aat visoki stanarini {to doveduva do sozdavawe na silen otpor i do klasna borba okolu steknuvaweto na ku}ite, a ottamu i do kriminalitet. Poa|aj}i od osnovniot stav na klasite na ku}i, sli~ni istraùvawa se vr{eni i od strana na Lambert (Lambert), Pal (Pahl), Baldvin i Botoms (Baldwin and Bottoms), vo ~ii nijansi ovde nema da navleguvame. Zna~ajno e me|utoa da se istakne deka vo objasnuvaweto na devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe pokraj elementite na op{testveniot prostor vo site niv zna~ajna komponenta e i konfliktnata dimenzija karakteristi~na za teorijata na op{testvenata dezorganizacija. 5. îka{kata {kola go otfrla tolkuvaweto deka maloletni~kite bandi se zbir na nenormalni ili patolo{ki poedinci tuku izraz na kulturnata raznovrsnost. Spored nejzinite pretstavnici maloletnite delinkventi se adolescenti ~ii èlbi i potrebi za igra, zabava i avantura se prirodni. Problemot e vo toa {to op{testvenata polo`ba ne im ovozmoùva na decata od getata da gi zadovolat svoite potrebi na op{testveno prifatliv na~in. Ottamu tie formiraat svoi minijaturni op{testva so specifi~ni vrednosti, normi i na~in na izrazuvawe (poseben àrgon), odnosno subkulturi (iako terminot subkulturi od pretstavnicite na ~ika{kata {kola glavno ne se koristi). Bandata im sluì kako zamena za ona {to op{testvoto ne moèlo da im go pruì i ottmau pretstavuva simbol na op{testvenata dezorganizacija na po{irokata zaednica. Ottamu delinkventnoto po-
138
vedenie pretstavuva na~in na prilagoduvawe na dezorganiziranata op{testvena sredina. Kako osnovna slabost na ekolo{kata teorija naj~esto se istaknuva nejziniot organicizam, odnosno nejzinoto zapostavuvawe na pra{awata na globalnata struktura i distribucijata na op{testvenata mo} koi ja osporuvaat nivnata teza deka op{testvenata konkurencija se ostvaruva spored istite zakoni kako i borbata za opstanok vo ìvotinskoto carstvo.195 Nakratko, tie go zapostavija faktot deka uspehot vo prv red zavisi od po~etnata polo`ba vo op{testvenata struktura i deka raspredelbata na op{testvenata mo} ne e vo funkcija na biolo{kite kvaliteti na poedincite i grupite. Natamo{na slabost na ovie teorii se sostoi vo toa {to gradot be{e posmatran kako socijalna labaratorija (Gradot gi pokaùva dobrite i lo{ite strani na ~ovekovata priroda i ottamu e dobra labaratorija za prou~uvawe na site strani na taa priroda, R. Park). me|utoa, procesite koi se ostvaruvaat vo nego bea izu~uvani na fenomenolo{ko ramni{te, bez vpu{tawe vo nivna kauzalna analiza. Vo re~isi site nivni istraùvawa se operira so stabilizira~ki elementi na tolkuvawe na socijalnite procesi (ekolo{ki obrasci, diferencijacija na funkciite, kulturna segregacija, ekolo{ka dinamika i sl.), a se izbegnuva sociolo{kata relevantnost na takvite procesi vo op{testvoto. 3. TEORIJA NA OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA 1. Teorijata za koja ovde zboruvame e funkcionalisti~ka teorija koja se javuva vo pove}e varijanti od pri~ina {to ne postoi edinstven stav vo pogled na opredeluvaweto na samiot poim op{testvena dezorganizacija koja vo osnova pretstavuva antiteza na op{testvenata organizacija. Vo zavisnost od sfa}aweto na ovoj poim se javuvaat i pogolem broj na nejzini zastapnici me|u koi nesomneno treba da se spomnat Saterlend (E. Sutherland), Eliot (M. Elliott) i Koen (A. Cohen). Spored Saterlend vo ramkite na lokalnite grupi vo nerazvienite op{etstva postoi kohezija, homogenost i skladnost na tradicionalnata kultura. Poradi toa poedinecot se ~uvstvuva siguren, deka i pripa|a na grupata i ottamu gi sledi pozitivnite primeri na odnesuvawe. Nasproti toa, vo uslovi na povisok stepen na civilizacija doa|a do razni naru{uvawa me|u grupite i vo ramkite na grupata: se naru{uva ekonomskata ramnoteà, proizvodstvoto se koncentrira vo racete na poedinci i se razviva neograni~ena konkurencija me|u poedincite i grupite. Seto toa ima za posledica pojava kolizija na interesi me|u kulturnite vrednosti na grupite {to vodi kon demoralizirawe na li~nosta, razvivawe na egoisti~kite stremeì i interesi na podincite
195
Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 52.
139
za polesen ìvot vo koj parite i nivno izdignuvawe nad op{tite interesi pretstavuvaat osnovni vrednosti, a seto zaedno, kon natamo{no rabivawe na porane{nata homogenost, odnosno do sostojba vo koja zna~itelno e onevozmoèna op{testvenata kontrola. Takvata sostojba Saterlend ja narekuva - sostojba na op{testvena dezorganizacija. Vo nastojuvaweto da se dostigne ekonomski presti`, poedincite se sluàt so site sredstva: {pekulacii, raznovidni manipulacii i, se razbira, so kriminalni povedenija. Spored toa, sostojbata na op{testvena dezorganizacija e vistinskata pri~ina na kriminalitetot vo civiliziranoto kapitalisti~ko op{testvo. Spoed Eliot op{testvenite priliki vo SAD, vo prv red se posledica na zamrsenosta na amerikanskata kultura, na razni op{etstveni sudiri kako i na golemata dinami~nost na ìvotot i natprevaruva~kiot duh me|u lu|eto. Vo vakvo op{testvo ne moè da postoi soglasnost me|u poedine~nite i op{testvenite stavovi, za{to doveduva do naru{uvawe vo ramnoteàta na interesite na silite i do raspa|awe na op{testvenata struktura vo koja ne funkcioniraat starite naviki i formi na op{testvenata kontrola. Toa e sostojba na op{testvena dezorganizacija vo koja dominiraat silite na destrukcija koi vodat kon kulturni, politi~ki, idejni, rasni i drugi konfliktni odnosi na koi nu`no se nadovrzuva kriminalnoto povedenie. Ottamu {to gi doveduva vo pra{awe op{testvenite normi i pravilata na upravuvawe, takvoto kriminalno povedenie, od svoja strana, natamu ja prodlabo~uva ve}e naru{enata organizacija. Za da go opredeli poimot op{testvena dezorganizacija, Eliot zaedno so Frensis Meril (Francis Merrill) najprvin go opredeluva poimot op{testvena organizacija kako totalitet na ~ovekovata li~nost i negovite svesni i nesvesni stavovi, nivnite kristalizirani i nekristalizirani idei i institucii koi vo kompleksnite zaemni odnosi ja sozdavaat ramkata na ~ovekovata egzistencija. Ovie avtori ponatamu istaknuvaat deka ne postoi harmoni~na op{etstvena organizacija. Vo op{testvoto ne postoi harmoni~no usoglasuvawe me|u individualnite i op{testvenite stavovi, tuku postojan proces na dezorganizacija koja go odrazuva stepenot na tie nesoglasuvawa. Vo ovoj poim, koi tie go vovele kako zamena za poimot na socijalna patologija, "op{testvenata dezorganizacija pretstavuva prekin na ramnoteàta na silite, raspa|awe na op{testvenata struktura, taka {to starite naviki i formi na op{testvena kontrola pove}e ne funkcioniraat uspe{no."196 Vakvata definicija na poimot na socijalnata dezorganizacija se razlikuva od konceptot na Tomas i Znawecki samo vo nijansi. Pogolemi razliki postojat samo vo tretmanot na odnosot na individualnata i socijalnata dezorganizacija. Imeno Eliot i Meril smeElliott, M. and Merrill F. Social disorganization, New York, Harpes and Brothers, 1934. str. 20.
196
140
taat deka stanuva zbor za razli~ni aspekti na edinstven proces na dezorganizacija, koj se projavuva na razli~ni nivoa: na nivo na poedinecot (individualna dezorganizacija), grupata (semejna dezorganizacija) i globalnoto op{testvo (socijalna dezorganizacija).197 Ili pokonkretno, Eliot i Meril zboruvaat za slednive vidovi socijalna dezorganizacija: 1. individualna dezorganizacija vo koja spa|aat - maloletnite delinkventi, seksualnite prestapnici, alkoholi~arite, industriskite rabotnici, ènite koi se vraboteni vo industrijata, mentalno dezorientiranite lica, mentalno deraìranite lica i samoubijcite, 2. semejnata dezorganizacija so koja se opfateni - semejnite tenzii, napu{taweto na brakot, razvodite na brakovi kako i sostojbite po takvite razvodi, 3. komunalna i nacionalna dezorganizacija - agrikulturni revolucii vo ruralnite stredini, politi~ka korupcija, kriminalot vo komunata, mobilnost, migracii, nevrabotenosta, religioznite i rasnite malcinstva, i 4. internacionalni dezorganizacii revolucija, totalitarizam i vojna. Poimot dezorganizacija, Eliot i Meril go objasnuvaat na poinakov (podobar) na~in vo 1950 godina, kako "sekoe naru{uvawe, razoruvawe, sudir ili nedostig na soglasnost vo op{testvenata grupa vo dadeno op{testvo koi vlijaat na utvrduvaweto na navikite na op{testvenoto povedenie, op{testvenite institucii ili op{testvenite kontroli, taka {to go pravat nevozmo`no relativno harmoni~noto funkcionirawe bez nekoi pozna~ajni posredni prilagoduvawa." Toa uprosteno zna~i deka dezorganizacijata e proces na raspa|awe na grupata, ili podobro kaàno, sostojba na neefikasno funkcionirawe na grupata so ogled na ostvaruvaweto na nejzinite celi poradi razvodnuvawe i prekinuvawe na odnosite vo nea. Spored Albert Koen op{testveniot sistem se sostoi od razli~ni aktivnosti koi se pojavuvaat kako specifi~en poredok na rabotite. Koga toj poredok na nastani e prekinat ili naru{en, nastapuva op{testvena dezorganizacija. Naru{uvaweto na postoe~kiot red na rabotite zna~i naru{uvawe vo sistemot na interakciite koj prakti~no pretstavuva vnesuvawe na zbrka vo mozaikot na aktivnostite preku koi op{testvoto se potvrduva kako organizirana zaednica. Devijantnoto i prestapni~koto povedenie pak se takvi povedenija, so koe se naru{uvaat institucionalnite o~ekuvawa koi se ra{ireni i legitimno priznaeni vo ramkite na op{testveniot sistem. Vakvata opredeleba na op{testvenata dezorganizacija, spored Koen moè najednostavno da se prikaè so igrata (celokupniot sistem na interakcii - op{testvenata stvarnost, treba da se posmatra kako igra). Seto ona {to e karakteristi~no za igrata, nejziniot organiziran tek, pa i nejzinioto naru{uvawe (dezorganizacija) moè da se primeni na sekoj sistem na aktivnosti. Taka spored nego, igrata kako akt197
Jankovi}-Pe{i}, str. 54.
141
ivnost (sistem na interakcii) e ednakva (ramna) na organizacija (sistem, poredok na nastani koi se vo soglasnost so niza utvrdeni pravila), a op{testvenata dezorganizacija e naru{uvawe na toj poredok. Toa uprosteno zna~i deka site karakteristiki na igrata, a osobeno nejzinite pravila moàt da se primenat na koj i da e sistem na op{testveni aktivnosti (koga nastanite vo igrata se vo soglasnost so nejzinite pravila i taa e dovedena do svojot kraj, stanuva zbor za organizirana igra, a koga igrata ne napreduva ili e prekinata, taa e dezorganizirana). Razlikata se sostoi samo vo toa {to kaj op{testvenite aktivnosti, pravilata koi gi prifa}aat site u~enici ne se do tolku organizirani kako {to e slu~aj kaj igrite. Tamu tie ne se ni ozna~eni kako strogi i strukturni pravila, nitu se bara da postojat strogi merki na soglasuvawe me|u pravilata i oddelnite nastani. Preneseno na obi~niot ìvot devijantnoto i prestapni~koto povedenie moàt da vlijaat na dezorganizirawe na op{etstvenite pravila na odnesuvawe. Ottamu devijanti i prestapnici se onie lica koi im se sprotivstavuvaat na definiranite pravila na odnesuvawe i koi ne se motivirani da ja igrat igrata (play the game), odnosno da gi prifatat perspektivite koi im gi davaat pravilata i vrz nivna osnova da ja odberat svojata aktivnost. Dokolku situaciite so koi poedincite se sre}avaat ne se definirani so pravila ili koga ne postoi jasna definicija na konstitutivni mo`nosti na akcijata, stanuva zbor za sostojba na anomija, sostojba na dezorganizacija, koja se karakterizira so otsustvo na normi i zna~ewa.198 Toga{ pak koga poedincite ("u~esnicite vo igra") ne se motivirani, koga nivnata ocenka na vrednostite, interesite i celite ne se sostaven del na barawata za odrùvawe na kontinuitetot na sistemot na interakciite, doa|a do sostojba na dezorganizacija koja ja karakterizira neuspeh na motivacijata.199 2. Od priloènite stavovi moè lesno da se zabeleì deka vo amerikanskata literatura poimot na op{testvena dezorganizacija naj~esto se upotrebuva za ozna~uvawe na seto ona {to ne vo soglasnost
"Anomijata pretstavuva glaven koncept so koj Koen ja objasnuva op{testvenata dezorganizacija. Anomijata moè da ima razli~ni oblici: soo~uvawe so situacija za koja ne postojat sodvetni pravila, nejasnost ili dvosmislenost na pravilata, otsustvo na soglasnost za toa koi pravila se relevantni i nesoglasuvawe vo tolkuvaweto na pravilata. Me|utoa, anomijata ne zavisi samo od pravilata (normativniot sistem) tuku i od situacijata so koja sistemot doa|a vo konflikt. Nitu eden zbir na pravila ne gi opfa}a site situacii {to moàt da nastanat. Spored toa faktot deka pravilata ne pokrivaat izvesni mo`ni situacii predizvikuva anomija samo ako tie situacii navistina i nastanat." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 72. 199 Za teoretsiot koncept na Koen vidi podrobno: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 70-73, i [padijer-\ini}, J. Neka shvatanja poma dru{tvene dezorganizacije, Gledi{ta, Beograd, 1961/5, str. 64-69.
198
142
so normalno ureden i organiziran ìvot i vodi kon naru{uvawe na funkcioniraweto na grupite od {to proizleguva neprilagodenost vo individualnoto odnesuvawe. Pritoa vakvata dezorganizirana ili neuvramnoteèna sostojba se tolkuva kako pri~ina za onevozmoùvawe na op{testvenata kontrola i sopira~ka na procesite za naso~uvawe na objektivnite uslovi i promeni vo nasoka na postignuvawe na op{testveno korisni celi. 3. Osnovnata slabost na ovie, kako vsu{nost, i na site ostanati teorii na grupite, se sostoi vo toa {to so niv ne se objasnuva na~inot na sozdavaweto na op{testvenite grupi, kakva e klasnata i materijalnata osnova na nivnoto formirawe i zo{to doa|a do formirawe na razli~ni sfa}awa i vrednosti vo ramkite na oddelni grupi. Koga pak stanuva zbor za smestuvawe na osudenicite vo penitencijarni ustanovi, implikaciite na ovie teorii se deka za porastot na kriminalitetot nema ni{to poplodonosno od sobiraweto na kriminalcite na edno mesto.200 4. TEORIJA NA DIFERENCIJALNATA ASOCIJACIJA I TEORIJA NA DIFERENCIJALNA IDENTIFIKACIJA 1. So ogled deka prethodniot koncept na socijalna dezorganizacija ima smisla samo vo celosno pretpostaveno konsensualno op{testvo koe vo stvarnosta ne postoi, na mestoto na idejata za idelaen model na organizacija se pojavi konceptot za pluralisti~ko op{testvo vo koe naporedno postojat razli~ni kulturi i razli~ni normativni sistemi koi podednakvo gi obvrzuvaat poedincite. Vo soglasnost so toa, konceptot na socijalna dezorganizacija e zamenet so koncept na diferencijalna (razli~na) socijalna organizacija. Diferencijalnata socijalna organizacija e doveduvana vo vrska so kriminalitetot i devijantnosta 201 preku poimot na normativen konflikt ~ija osnovna ideja e deka poedincite se nao|aat pod vlijanie na sprotivstaveni normativni sistemi od koi nekoi go odobruvaat kriminalnoto, odnosno devijantnoto povedenie.202 2. Teorijata na diferencijalna asocijacija (teorija na razli~ni kontakti) ja formuliral Saterlend (Edwin H. Sutherland, 18831950) vo svoeto delo "Principi na kriminologijata" vo 1939 godina.
Vidi: Lejins, P. Kazna li{enja slobode u svetlu savremenih teorija u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 168. 201 Teorijata na diferencijalnata asocijacija zboruva isklu~ivo za kriminalitetot, me|utoa dovolno e zborot "kriminalno" da se zameni so zborot "devijantno", pa taa teorija da moè se primeni na devijantnoto povedenie voop{to. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 57. Taka i [padijer-\ini}, J. Socijalna patologija, sociologija devijantnosti, str. 33. 202 Ibid. str. 55.
200
143
Spored nego poedinecot stanuva prestapnik (devijant) zatoa {to pove}e e izloèn na stavovi koi go opravduvaat, veli~at pa duri i naloùvaat naru{uvaweto na zakonot, odo{to na stavovi koi ne go odobruvaat i pottiknuvaat nivnoto naru{uvawe. Sekoe lice }e ja asimilira devijantnata kultura koja go opkruùva pod pretpostavka deka drugi kulturni obrasci ne go spre~uvaat vo toa. Ili pokonkretno, prestapnikot (devijantot) se formira poradi toa {to e vo po~esti i intenzivni kontakti (dopir, asocirawe) so vlijanijata koi go stimuliraat prestapni~koto (kriminalni primeri), i isto taka poradi izolirawe (razlikuvawe, razdvojuvawe, diferencirawe) od antikriminalnite primeri (koi go destimuliraat kriminalnoto povedenie). Poednecot se povrzuva (asocira) so grupi (zaednici, asocijacii) vo koi e prifateno prestapni~ko povedenie, a so ogled deka prestapni~koto povedenie se u~i tokmu vo takvi grupi, toj nu`no i samiot stanuva prestapnik.203 Ili poednostavno, devijantnoto ili kriminalnoto povedenie se rezultat na u~ewe vo procesot na druèwe (interakcija) so devijanti ili prestapnici i grupi (asocijacii) vo koi dominiraat devijantni ili kriminalni primeri. Ako vo neposrednata okolina na poedinecot preovladuva devijantno ili prestapni~ko povedenie, takvoto povedenie re{ava~ki vlijae vrz nego i go formira kako devijant ili kriminalec. Toj stanuva devijant ili prestapnik toga{ koga kontaktite so devijantnite ili kriminalnite vlijanija se posilni od kontaktite so lica i grupi {to se skloni kon po~ituvawe na zakonot, za{to vo tekot na takvite interakcii se u~at tehnikite i na~inot na izvr{uvawe na devijantni ili krivi~ni dela, se steknuvaat stremeì, porivi, motivi i naviki sprotivni na zakonskite normi i doa|a do naviknuvawe na devijantno ili kriminalnoto povedenie. Od druga strana
"Teorijata na Saterlend koristi soodvetna socijalnopsiholo{ka ramka. Spored nea kontaktite se odvivaat vo socijalni grupi i toa vo vid na procesi na u~ewe. Taka se posreduvaat obrasci za odnesuvawe, vrednosni orientacii i na~ini na reagirawe. So ogled na toa {to op{testvoto se sostoi od mnoèstvo grupi so najrazli~ni normativni i vrednosni strukturi, sekoj odelen ~len na grupata prezema sosema razli~ni vrednosni orientacii. Negovite vrednosni orientacii i obrasci na odnesuvawe se opredeluvaat spored polot, vozrasta i socijalnoekonomskiot status. Zatoa i prvata od devette tezi na ovaa teorija lapidarno glasi:" Kriminalnoto povedenie e nau~eno odnesuvawe". So ova implicitno se veli deka kriminalnoto odnesuvawe, zatoa {to se u~i, ne se nasleduva nitu pak nastanuva samo od sebe. Za svoja {iroka rezonancija se do {eesetite godini teorijata na asocijacija i dolì me|u drugoto, i na ovaa nekoga{ revolucionerna formula i voedno kritika na biolo{koto pozitivizam. Spored {estata teza, ~ovekot stanuva kriminalec toga{ koga kontaktite so kriminalcite nadvladuvaat vo sporedba so onie od antikriminalnite vrednosni pretstavi." Kajzer, G. op. cit. str. 240.,
203
144
dokolku kulturata {to go opkruùva ne e kriminalna, edinstvena i homogena, poedinecot nema da izvr{i krivi~no delo. Pritoa vedna{ treba da se naglasi nesoodvetnosta na tolkuvaweto deka spored teorijata na diferencijalnata asocijalcija devijantnoto, odnosno kriminalnoto povedenie se u~i samo vo neposreden kontakt (druèwe) so devijantite - kriminalcite i grupite vo koi preovladuvaat devijantni i kriminalni primeri. Potencijalniot devijant ili prestapnik ne mora da stapi vo neposreden dopir (da se druì) so devijanti ili kriminalci za da se odade na op{testveno negativno povedenie. Za toa ~esto e dovolno vo opredeleni situacii da se doznae za stavovi {to go poddrùvaat, odnosno {to go odobruvaat ili go prikaùvaat vo pozitivno svetlo devijantnoto ili kriminalnoto povedenie vo neposrednata sredina (preku slu{awe za toa ili preku ~itawe na knigi, gledawe filmovi i sl.). 3. Teorijata na Sterlend dava objasnuvawe na kriminalitetot (devijantnosta) na dve nivoa: na nivo na poedinecot i na nivo na op{tetvenite grupi. Pritoa koristi tri me|usebno povrzani koncepti: 1. normativniot (kultureniot) konflikt, 2. diferencijalnata asocijacija i 3. diferencijalna socijalna organizacija. Na nivoto na poedinecot, Satrelend razlikuva dva vida na nau~no objasnuvawe na kriminalnoto povedenie: prvo, povrzano so deluvaweto na faktorite koi vlijaat na kriminalnoto povedenie deluvaj}i na sozdavawe na izvesno ìvotno iskustvo na poedincite - istorisko ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie, i drugo, vrzano za onie faktori na kriminalnoto povedenie koi deluvat vo momentot na negovoto slu~uvawe i koi go so~inuvaat kompleksot na relacijata li~nost - situacija. Istorikoto ili genetsko objasnuvawe na kriminalnoto povedenie ili na procesot so koj se sozdavaat uslovi opredeleno lice da stane prestapnik, Saterlernd gi formuliral vo devet to~ki koi pretstavuvaat centralni tezi na teorijata na diferencijalnata asocijacija. Toa se: 10 Kriminalnoto povedenie e nau~eno povedenie, 20 Kriminalnoto povedenie se u~i vo procesot na interakcija so drugite lica niz procesot na komunikacija. Taa komunikacija e verbalna no moè da se ostvaruva i so gestovi. 30 Glavniot del na u~eweto na kriminalnoto povedenie se ostvaruva vo ramkite na intimnite (primarnite) grupi. Toa zna~i deka sredstvata na masovnite komunikacii koi imaat impersonalen karakter, kako na primer, pe~atot, televizijata, filmovite i sl. nemaat zna~ajna uloga vo genezata na kriminalitetot. 40 U~eweto na kriminalnoto povedenie gi opfa}a a) tehnikata na vr{ewe na krivi~nite dela koi ponekoga{ moàt da bidat mnogu ednostavni no, i mnogu komplicirani, i b) specifi~no naso~uvawe na motivite, porivite, racionalizaciite i stavovite, 145
50 Na~inot na naso~uvaweto na motivite se u~i vo zavisnost od toa dali poedinecot prima definicii koi go odobruvaat ili definicii koi go osuduvaat naru{uvaweto na normite. Toa proizleguva ottamu {to, kako e slu~aj so amerikanskoto op{testvo, postojat kulturni sudiri vo odnos na zakonskite normi. Ottamu vo nekoi op{etstveni sredini poedinecot e okruèn so lu|e {to go odobruvaat naru{uvaweto na zakonskite normi, a vo drugi so lu|e koi smetaat deka zakonite treba da se po~ituvaat. 60 Poedinecot stanuva kriminalec ottamu {to prima pove}e definicii koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie, a pomalku definicii koi go osuduvaat. So drugi zborovi, toj stanuva kriminalec ottamu {to, od edna strana e vo kontakt so kriminalnite matrici na povedenie, a od druga, poradi izoliranosta od antikriminalnite matrici na povedenie. Vo toa e i osnovata na principot na diferencijalnata asocijacija (princip na razli~ni kontakti). Pritoa e zna~ajno da se podvle~e deka kontaktot so kriminalnite matrici ne zna~i nu`no i vistinsko druèwe so kriminalci. Za takvoto u~ewe e dovolen i kontakt (za~esteno komunicirawe) so lu|e koi ne se kriminalci, me|utoa koi izrazuvaat takvi stavovi i vrednosti so koi se odobruva kriminalnoto povedenie. 70 Kontaktite so onie koi go odobruvaat ili go osuduvaat naru{uvaweto na normite se razlikuva spored za~estenosta, traeweto, zna~eweto i intenzitetot. Pritoa zna~eweto (prioritet) e modalitet koj pretpostavuva deka prestapni~koto povedenie zapo~nalo da se manifestira u{te od ranoto detstvo i trae za vreme na celiot ìvot. 80 Procesot na u~eweto na kriminalnoto povedenie gi opfa}a site onie mehanizmi {to se del na sekoe u~ewe i, 90 Iako kriminalnoto povedenie e izraz na op{tite potrebi i vrednosti, toa ne moè da se objasnuva so tie potrebi i vrednosti, so ogled deka i nekriminalnoto povedenie e izraz na tie isti potrebi i vrednosti. Toa, spored Saterlend, zna~i deka ne se prifatlivi obidite kriminalnoto povedenie da se doveduva i objasnuva so op{tite potrebi i vrednosti, kako na primer, so zna~eweto na parite kako motiv za dosegnuvawe na opredelena op{etstvena polo`ba. Toa spored nego proizleguva ottamu {to iako parite se takov motiv kon niv ne se stremat samo kradcite tuku i obi~niot ~ovek koj do niv sepak doa|a so ~esen trud. Saterlend go voo~il i toa deka site lica koi se izloèni na definiciite koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie sekoga{ ne stanuvaat prestapnici. Za da bide poveden od definiciite koi go odobruvaat kriminalnoto povedenie potrebno e poedinecot da se najde i vo situacija koja spored negova ocenka, a ne objektivno, e pogodna za izvr{uvawe na krivi~no delo i istovremeno da ne postojat alternativni na~ini za ostvaruvawe na sakanata cel (faktori koi deluvaat vo momentot na realizacijata na kriminalnoto povedenie). A dali }e 146
imaat so zakon dozvolena alternativa, zavisi od prethodniot proces na u~ewe preku diferencijalnata asocijacija (nekoi kriminalci, na primer, moàt da nau~at deka razbojni{tvoto e na~in da se dojde do pari, so {to samite se stavile vo situacija vo koja nemaat alternativa). Saterlend smeta deka na nivoto na op{testvenite grupi visokata stapka na kriminalitetot e uslovena so socijalnata dezorganizacija za koja predlaga poinakov (popogoden) termin - "diferencijalna socijalna organizacija", za{to korenite na devijantnosta i kriminalitetot se nao|aat vo socijalnata organizacija. Grupite moàt da bidat organizirani za devijantno ili kriminalno povedenie ili protiv takvo povedenie. Na ist na~in i mnogu drugi zaednici se organizira i za kriminalno ili antikriminalno povednie. Vo taa smisla stapkata na kriminalitetot e izraz na socijalnata organizacija na grupite. Do vremenski promeni vo stapkata na kriminalitetot vo grupata ili vo zaednicata doa|a poradi promena vo organizacijata pro i contra kriminalitetot. So toa se objasnuva od koi pri~ini stapkata na kriminalitetot ne moè neograni~eno da raste. Vo slu~aj na pogolem porast na stapkata na kriminalitetot konvencionalnite grupi se organiziraat so inicirawe na programi i mediumska kampawa za negova kontrola i spre~uvawe. Toa vlijae na zgolemuvawe na definiciite protiv kriminalitetot, go smaluva brojot na pogodnite situacii za vr{ewe na krivi~ni dela i gi zgolemuva alternativnite dozvoleni na~ini za ostvaruvawe na celite. 4. Na teorijata na diferencijalnata asocijacija se upatuvaat brojni prigovori me|u koi osnovnata se odnesuva na toa deka taa ne moè empiriski da se proveri. Zna~ajna zabele{ka e i toa deka ovaa teorija glavno se odnesuva na prenesuvawe na kriminalni stavovi i tehniki bez da se objasni na koj na~in do niv za prvpat do{lo, odnosno koi se pri~inite koi gi uslovie prvite kriminalni obrasci na odnesuvawe vrz koi se kalemat prestapite koi se baziraat na kontaktite so tie kriminalni obrasci. Ottuka ispa|a deka zlostorstvoto se objasnuva so samoto zlostorstvo. Pod vlijanie na ovie i drugi opravdani kritiki,204 teorijata na diferencijalnata asocijacija doìvea opredeleni modifikacii. Teorijata na Saterlend ednostavno go zapostavuva{e stavot za vlijanieto na faktorite koi poedinecot voop{to go doveduvat vo situacija da go u~i prestapni~koto povedenie, a so toa i samoto steknuvawe na ve{tinite vo vr{eweto na krivi~nite dela i prifa}aweto na motivite, navikite i racionalizacijata na takvoto povedenie. Osven toa Saterlend sepak ne uspa da odgovori i na pra{aweto zo{to samo nekoi ~lenovi na grupite vo koi se preferira antisocijalno povedenie stanuvaat prestapnici. Modifikacijata se sostoZa nekoi izdràni kriti~ki zabele{ki vidi: Eliot, M. op. cit. str. 335 i Kajzer, G. op. cit. str. 241.
204
147
e{e vo vnesuvawe opredeleni subjektivni momenti so koi se nastojuva{e da se izbegnat ovie nejzini nedostatoci. Na toj na~in se javi tvrdeweto deka prestapnici stanuvaat edinstveno onie poedinci koi vo procesot na interakcija so nejzinite ~lenovi se identifikuvaat samo so onie koi prestapni~ki se odnesuvaat. So toa se razvi samo edna varijanta na prethodnata teorija koja {to nejzinite privrzanici ja narekoa teorija na diferencijalna identifikacija. Avtor na ovaa teorija e Daniel Glejser (Daniel Glaser). Za razlika od prethodnata, spored ovaa teorija potencijalniot delinkvent ne se vrzuva za apstraktni definicii i modeli tuku za konkretni li~nosti (kriminalci) iako tie ponekoga{ moàt da bidat samo zamisleni (na primer, junak od nekoj roman ili film) ili celosno izmisleni. Ili kako {to veli Glejser, poedinecot se vpu{ta vo kriminalno povedenie vo onaa mera vo koja sebesi se identifikuva so vistinski ili izmisleni li~nosti od ~ija perspektiva sopstvenoto kriminalno povedenie izgleda prifatlivo. 5. TEORIJA NA KULTURNIOT KONFLIKT I KULTURNIOT RASÊKOR 1. Osnovnata teza na teorijata na kulturniot konflikt e deka op{testvenite grupi imaat poinakvi vrednosti poradi koi sekoja grupa se zatvora i ìvee zasebno vo razli~ni mikrokulturni zaednici. Poradi tie razliki (diferencijacija) me|u ovie grupi nu`no doa|a do konflikti koi pretstavuvaat osnovna pri~ina za pojava na prestapni~kite povedenija. Od druga strana, vo ramkite na sekoja od ovie grupi posebno, se sozdavaat i razvivaat pomali grupi so specifi~ni sfa}awa za op{testvenite odnosi, vrednosti i situacii, me|u koi isto taka postojat konflikti koi nu`no vodat kon devijantnost, odnosno kriminalitet.205
"Koga na oprdeleni podra~ja }e se sretnat kulturi so sosema razli~ni pravila za odnesuvawe, ili koga ~lenovite na edna kultura }e navlezat vo podra~jata na druga kultura ili koga pri osvojuvawata na starosedelcite im se nametnuvaat tu|i pravni sistemi, polo`bata na edna li~nost ili grupa po~nuva na opredelen na~in da stanuva merginalna. Takva perfidna pozicija postoi toga{ koga li~nosta ili grupata na granicata pome|u pove}e kulturi odnosno normativni sistemi nema ili ne gleda mo`nost da se opredeli za ednata ili za drugata, koga ima labav odnos sprema vladeja~kiot poredok. Marginalecot }e konstatira deka e "poinakov" od pripadnicite na marginalnata kultura, poinakov vo pogled na svojata rasa, obrazovanie, jazik i socijalni pogledi. Toj, zatoa, se ~uvstvuva o{teten ili isklu~en. Ne e na~isto so toa dali treba da se otkaè od vrzanosta za semejstvoto i rodniot kraj, za da stane polnopraven gra|anin na novata adoptivna kultura. Od druga strana toj sogleduva deka vladeja~kata kultura mu pravi pre~ki na patot kon integracija205
148
Spored avtorot i najva`niot pretstavnik na ovaa teorija Torsten Selin (Thorsten Sellin) ~ovekot se ra|a vo ramkite na edna kultura. Toj doa|a na svet biolo{ki podgotven da prima i da gi prilagoduva soznanijata do koi doa|a sam ili preku odnosite so drugite. So prvite op{testveni kontakti zapo~nuva procesot na kordinacija koj }e trae celiot ìvot. Posmatrani sami za sebe ovie elementi moàt da se sfatat kako kulturni elementi, a pripoeni kon razumot tie stanuvaat elementi na li~nosta. Na~inot na koj nekoj poedinec reagira vo opredelena situacija moè da se smeta za izraz na li~nosta. Me|utoa, karakterot na taa reakcija zavisi od toa {to zna~i za poedinecot taa ìvotna situacija. Izvesni ìvotni situacii ~esto se povtoruvaat i se normativno definirani. Ottamu normite koi se nao|aat sekade kade {to se i op{testvenite grupi, se ne{to {to ja opredeluva reakcijata koja natamu se potvrduva ili ne se potvrduva od strana na opredelena normativna grupa. Stavot na grupata vo odnos na razli~niet na~ini na koi edno lice moè da reagira vo opredeleni okolnosti e iskristaliziran vo pravila ~ija povreda doveduva do reakcija na grupata. Ovie pravila ili normi ne moàt da se nare~at normi na povedenie. Tie se univerzalni - ne pretstavuvaat tvorba samo na edna op{etsatvena grupa, nitu se ograni~eni so politi~ki granici i ne e neophodno da bidat sodràni vo zakon. Nivna cel e da gi za{titat op{testvenite vrednosti. I najposle, spored Selin vo op{testvoto se slu~uvaat primarni i sekundarni konflikti.206
ta. Na primer, vrz nego, kako vrz stranec, ukaùvaat i samite nadvore{ni karakteristiki, kako {to se jazikot i bojata na koàta. Taka, polo`bata na marginalna egzistencija ~esto e rezultat na socijalnata situacija vrzana za "strav" - stravuvaweto. Nasproti ~uvstvoto na bezdomni{tvo, dezorientacija, ambivalentnost vo odnesuvaweto i ~uvstvata, kako i socijalna zagrozenost, na stranata na malcinstvoto stoi distancirawe, a na stranata na mnozinskata grupa - otfrlawe. Najverojatno i samiot fakt {to nekoj e poinakov, {to otstapuva od voobi~aenoto, ra|a dlaboka averzija sprema malcinstvoto vo redovite na mnozinstvoto, {to e uniformno, ta zatoa uniformnosta vaì i kako potvrduvawe na praviloto i poredokot." Kajzer, G. op. cit. str. 305-306. 206 Spored Selin, konfliktite me|u normite na razli~nite kulturni kodeksi moàt da nastanat poradi dopiraweto na normite od razli~ni kulturi na slednite tri na~ini: 1. dopirawe i me{awe na grani~ni podra~ja (koga ovie kodeksi }e udrat na rabot na sosednite kulturni oblasti, koi ne mora da bidat dràvni granci), 2. me{awe vo procesot na kolonizacija i menuvawe na dràvni granici (koga edna grupa se pro{iri taka {to ja pokriva teritorijata na druga ili koga ~lenovite na edna kulturna grupa migriraat vo druga) i, 3. me{awe pri ekonomski migracii (koga brojni rabotnici odat na privremena rabota vo druga zemja).
149
Primarnite konflikti nastanuvaat ottamu {to grupata koja e na vlast gi donesuva zakonite i opredeluva {to e zabraneto i kaznivo spored svoite posebni sfa}awa za vrednostite {to ne koreliraat so vrednostite na ostanatite grupi koi ne se vo mo`nost da gi ostvaruvaat ovie funkcii. Spored Selin, grupata koja {to e na vlast vo amerikanskoto op{testvo e dominantna grupa sostavena od izvornoto naselenie, a drugite dve se grupite sostaveni od domorodci i doselenici od site delovi na svetot. Dominantnata grupa preku zakonite gi naloùva svoite vrednosti, interesi i normi na povedenie. Drugite grupi pak, od svoja strana, imaat svoi vrednosti, interesi i normi na povedenie koi gi nosat so sebe, od koi ne sakaat da se otkaàt i spored koi nastojuvaat i da se odnesuvaat, a toa e sprotivno na kodeksot na povedenie na dominantnata grupa. Toa doveduva do sudir na kulturi koj, me|u drugoto, ~esto se razre{uva so kriminalni aktivnosti. Spored toa za sudir na normi na razli~ni sistemi ili razli~ni kulturni zoni moè da se zboruva samo toga{ koga normite na povedenie na imigrantite se poinakvi od onie koi vaàt vo amerikanskata zednica. Od druga strana potrebno e tie razliki da ne se predizvikani so nivnata ekonomska polo`ba tuku da se od kulturno poteklo. Samo takvite sudiri moàt da se tretiraat kako primarni. Sekundarnite konflikti se javuvaat me|u pripadnicite na edna grupa so isti kulturni vrednosti. Ili poprecizno, do sekundarni sudiri na kulturi doa|a koga postojat normi koi proizleguvaat od procesot na op{etstvenata diferencijacija koja e imanentna na razvojot na amerikanskata kultura. Spored Selin, sekoe lice koe i pripa|a na edna kultura istovremeno e povrzano i so opredelen broj na drugi kulturi so koi doa|a vo kontakt zaradi zadovoluvawe na svoite potrebi, ili ednostavno ottamu {to toa vo op{testveniot ìvot e neizbe`no. Prifa}aweto od strana na poedincite na kulturnite normi na drugi grupi kako svoi sozdava me{avina koja nu`no doa|a vo sudir so kulturata na osnovnata grupa i stanuva eksplozivna poradi nejzinata protivre~nost so taa grupa.207 Rezultatot na taa konfliktna situacija e prestapni~ko odnesuvawe.
Zabeleàvme deka kulturnite konflikti se priroden nikulec na procesot na socijalnata diferencijacija koj proizveduva bezbroj socijalni grupirawa, sekoj so sopstveni definicii na ìvotnite situacii, so sopstveno tolkuvawe na op{testvenite odnosi, sopstveno nepoznavawe ili pogre{no razbirawe na socijalnite vrednosti na drugite grupi. Ottamu transformacijata na edna kultura od homogen i dobro integriran vid kon heterogen i dezintegriran vid e sledena so porast na konfliktni situacii. Obratno, operacijata na integrira~ki procesi go smaluva brojot na konfliktnite situacii. Takvi konflikti vo kultura koja se menuva moàt da se razlikuvaat od onie koi se sozdavaat koga razni kulturni sistemi }e dojdat vo konflikt eden so
207
150
Od stojali{te na nastauvaweto na kriminalnoto povedenie, i kriminalnite normi se u~at isto kako i nekriminalnite normi. Me|utoa, samo vo situacija na kulturen sudir poedincite moàt da gi nau~at normite na povedenie koi dopu{taat reakcijata na nekoi situacii da bide i kriminalna. Sli~no kako Saterlend i Selin smeta deka pogolemata ili pomalata za~estenost na kriminalnoto povedenie zavisi od odnosot na op{etetvenite normi koi go odobruvaat ili osuduvaat kriminalnoto povedenie vo dadenata situacija.208 2. Teorijata na kulturniot ras~ekor koja, vsu{nost, e samo edna od varijantite na prethodnata teorija, trgnuva od ne{to poinakva primesa. Spored nea za osnova na kriminalnoto povedenie se zadrùva kulturniot konflikt, samo {to ovde ne e vo igra negovoto izbivawe me|u razli~ni grupi, tuku negovoto nastanuvawe poradi brzinata na menuvaweto na op{testvenite vrednosti. Toga{ koga opredeleni kulturni elementi vo edno op{testvo se razviva so poinakva brzina (predni~i ili zaostanuva) vo odnos na drugi kulturni elementi (na primer, duhovnata kultura) se sozdava ras~ekor na tie dve kulturi koj sozdava konflikt me|u niv ili me|u opredeleni nivni delovi . Avtorot i glavniot pretstavnik na ovaa teorija Vilijem Ogbern (William Fridrih Ogburn, 1886-1959) kulturata ja sfa}a{e kako celina na akumulirano tvore{tvo vo koi se pomesteni ~ovekovite materijalni tvorbi i op{testvenite institucii, naviki i obi~ai. Vo taka {irokoto definiranata kulturata toj razlikuva{e dve osnovni podra~ja: podra~je na materijalna i podra~je na adaptivna kultura. Spored nego, realnite pri~ini na progresivnite op{testveni promeni leàt vrz podra~jeto na materijalnata kultura. Adaptivnata kultura gi opfa}a site ostanati delovi na ~ovekovoto op{testveno deluvawe i e prilagodena na matarijalnata kultura. Me|utoa toa prilagoduvawe ne te~e ednostavno i bez te{kotii i potresi. Promenite na podra~jeto na materijalna kultura nametnuvaat opredeleni promeni vo drugite kulturni podra~ja kakvi {to se na primer, op{testvenite organizacii i obi~ai. Pritoa tie kulturni podra~ja nikako ne se menuvaat istovremeno so menuvaweto na materijalnata kultura, tuku zaostanuvaat zad nea. Vo toa zaostanuvawe na adaptivnata kultura zad materijalnata, Ogbern gleda{e edna od pri~inite poradi koi vo sovremenoto op{testvo se ra|aat mnogubrojni socijalni problemi, me|u koi i kriminalitetot. 3. Osnovniot prigovor {to so pravo moè da im se upati na prestavnicite na ovie teorii e lapidarno sro~en vo stavot deka tie, kako i privrzanicite na teoriiite na kulturniot konflikt, premnogu se inspirirani od tn. "sociolo{ki frojdizam", so toa {to ovde, za radrug, bez ogled na karakterot i stepenot na razvojot na ovie sistemi". Sellin, T. Culture Conflict and Crime, Council, New York, 1950 , str. 116. 208 [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 34.
151
zlika od pojmovniot instrumentarium na teorijata na frustracija vaàt poimite instinkt, li~nost i kultura. Na toj na~in patologijata na li~nosta samo ja pomestuvaat na planot na patologijata na op{testvenite grupi. Kako mo{ne zna~aen prigovor moè da se istakne i nivnoto prenebregnuvawe na socijalno interakcionisti~kiot prigovor, deka op{testvenata kontrola ~estopati e poizrazena kon razli~nosta. Na{ stav e deka toa duri svesno i namerno se pravi. Poinaku i ne moè da se objasni, na primer, sogleduvaweto na Eliot, koja pravilno zabeleùva deka prestapnicite "nadvor od svojata dràva" dobivaat pogolema kazna, za{to tie doa|aat pred sud so edna nezgoda pove}e, imeno kako "stranci".209 6. TEORIJA NA ANOMIJA
6.1. EMIL DIREKEM
1. Spored Emil Dirkem (Emille Durkheim, 1858-1917) vo su{tinata na op{testvoto, koe go posmatra kako organska celina, od primarno kauzalno zna~ewe vo odnosot sprema poedinecot i poedine~nite op{testveni pojavi (sociologizam), se nao|aat dva osnovni elementi: ideen i morfolo{ki. Idejnata sr` na op{testvoto ja so~inuva zaedni~kata kolektivnata svest (moralnoto edinstvo na ~lenovite na op{testvoto, ili solidarnost za vrednostite, celite i ideite) koja e sostavena od kolektivni pretstavi. Kolektivnite pretstavi pak, kako izvor na taa solidarnost, se sostaveni od idei i normi. So niv se reguliraat razli~nite oblici na op{testveno povedenie. Tie go opredeluvaat kolektivniot na~in na dejstvuvawe, mislewe i ~uvstvuvawe i kako pretpostavka na op{testveniot ìvot se zadolìtelni za site poedinci, ne{to {to vrz nivnata svest im se naloùva odnadvor, od niv nezavisna prisilba. Pritoa, op{testvenata prisilba ne mora da deluva samo od nadvor, taa se pretvora vo vnatre{na prisilba {tom poedinecot po pat na vospituvawe i zaedni~ki ìvot intimno usvoi nekoi kolektivni sodrìni na kolektivnata svest. Razgleduvajki go natamu problemot na op{testvenite pojavi, Dirkem doa|a do konstatacija deka tie se pojavi sui generis koi ne se ni ekonomski, nitu psihi~ki i idejni, tuku pojavi na kolektivnata svest, kolektivni pretstatvi koi se razlikuvaat od pojavite na individualnata svest, za{to pretstavuvaat nekoja posebna supstancija. Vrz osnova na seto toa kolektinata svest moè da se nare~e totalitet na veruvawa i sentimenti zaedni~ki za prose~niot gra|anin na isto op{testvo od koi oblikuva opredelen sistem koj ima svoj sopstven ì209
Hentig, H. op. cit. str. 231.
152
vot.210 Poedincite gi usvojuvaat ovie osnovni elementi na kolektivnata svest po pat na vospituvawe. Vospituvaweto Dirkem go sfa}a re~isi isklu~ivo kako proces na socijalizacija. A osnovnata zada~a na socijalizacijata e da ja izmeni vrodenata individualisti~ka i nesocijalna priroda na lu|eto, so interiorizacija na moralnite principi da se pridonese za so~uvuvawe na op{testvoto od patolo{ki procesi i ramnoteàta i funkcionalnosta na negovite delovi. Poedinecot po priroda e sebi~en, orientiran sprema svoite li~ni interesi i duri op{testvoto, so vospituvaweto i so prisilnite normi go pretvora vo op{testveno su{testvo. Za razlika od drugite ìvi su{testva ~ii potrebi se ograni~eni so nivnata organska priroda, ~ovekovite strasti i barawa nemaat nikakvi prirodni granici. ôvekovata al~nost moè da se vpregne samo koga poedinecot mu se podloì na op{testvoto i na negovite moralni zakoni i na toj na~in se osposobi za normalno u~estvo vo op{testveniot ìvot. Za da ja ozna~i razlikata na kolektivnata od individualnata svest, Dirkem naglasuva nekolku elementi. Prvo, op{testevnite pojavi (fakti, podatoci)211 mora da se tetirat kako predmeti, t.e. kako ne{to {to postoi nadvor od individualnata svest212 i vtoro, kolektivnata svest ja karakteriziraat dva osnovni elementi: element na nadvore-
"Bez somnenie taa nema specifi~en organ kako supstrat; taa, spored definicijata e difuzna vo sekoj del na op{testvoto... taa ima posebni karakteristiki, koi ja pravat razli~na stvarnost. Spored celta taa e nezavisna od posebnite uslovi vo koi postojat individuite; tie pominuvaat, taa ostanuva. Taa e ista i na jug i na sever, vo golemite i vo malite gradovi i vo razli~ni profesii. Zgora na toa, taa ne se menuva so sekoja generacija, tuku naprotiv, taa gi povrzuva generaciite edni so drugi... Zatoa e celosno razli~en predmet od poedine~nite svesti, iako moè da bide realizirana samo preku niv. Taa e psihi~ki vid na op{testvoto, vid koj ima svoj delokrug, sopstveni uslovi na postoewe, sopstveni oblici na razvoj, isto kako i individualnite, iako na razli~en na~in". Dirkem, E. Pravila sociolo{ke metode, Savremena {kola, Beograd, 1963, str. 79-80. 211 Smislata na op{testvenite faktori, nivnata funkcija treba da se bara vo odnosot koi tie go odrùvaat so nekoja op{testvena cel. "Funkcijata na op{testvenikte faktori moè da bide samo op{testvena, t. e. tie se sostojat vo sozadavawe na op{testveno korisni posledici" Ibid, str. 102. 212 Da se postapuva so pojavite kako so fakti, veli Dirkem, zna~i da se postapuva so niv kako so podatoci koi ja so~inuvaat pojdovnata to~ka na naukata... Ona {to ni e dadeno ne e idejata koja lu|eto ja imaat za vrednostite, za{to taa e nepristapna, tuku toa se vrednostite koi navistina se razmenuvaat vo tekot na ekonomskite odnosi. Ne ova ili ona sfa}awe na moralniot ideal, tuku zbirot na pravilata vsu{not go opredeluva povedenieto. Ibid. str. 31.
210
153
{nost i element na prisilba.213 So drugi zborovi tie kako predmet, kako ne{to nadvore{no deluvaat vrz individuata kako svoeviden prisilen faktor.214 Su{tinata na op{testveniot ìvot toj ja nao|a vo moralnoto edinstvo na ~lenovite na op{testvoto t.e. vo zaedni~kata kolektivna svest. Bilo da se raboti za primitivni zaednici (vo koi moralnoto edinstvo se javuva kako "mehani~ka soliradnost", zasnovana na nerazviena podelba na trudot) ili za sovremeno civilizirano izdiferencirano op{testvo (vo koe moralnoto edinstvo se javuva kako "organska soliradnost", zasnovano na razviena podelba na trudot), zaedni~kata moralna svest e bitna karakteristika na op{testveniot ìvot. 2. Za objasnuvawe na kriminalitetot i sociopatolo{kite pojavi od osobeno zna~ewe se dve natamo{ni konstatacii na Direkem: a) stavot za razlikuvaweto na normalnite od patolo{kite op{testveni pojavi i b) negovata teorija za anomija. a) Objektivnoto merilo za normalnosta Dirkem go bara vo ona {to e tipi~no ili prose~no za daden tip na op{testvo i za negovata razvojna faza. Ottamu, normalni ili poèlni pojavi vo op{testveniot ìvot se onie pojavi koi naj~esto se javuvaat (koj so~inuvaat statisti~ki prosek), koi se sposobni za opstanok i koi ottamu se korisni. Osven toa za da bide normalna, edna op{ta ili prose~na pojava mora da bide povrzana i so op{tite uslovi na kolektivniot ìvot.215 Pojavite koi otstapuvaat od prose~noto, se bolni, patolo{ki pojavi.216 Dirkem smeta{e deka kriminalitetot e normalna pojava i ottamu {to e prisutna vo site tipovi na op{testva. Vakvata konstatacija Dirkem ja objasnuva so dva argumenti: prvata, postoeweto na prestapot ovozmoùva da ne se za~auri ("skameni") tuku razviva kolektivnata svest, i vtorata, postoeweto na kriminalitetot go jakne edinstvoto i solidarnosta pri zaedni~kata borba protiv nego i ja razviva svesta za zaedni~kite moralni normi. So ogled deka kriminalitetot pretstavuva normalna pojava, toj proizleguva i e sostaven del na op{testvenata struktura i ottamu ne
Najbitno vo poimot na op{testvenata prisilba e {to taa pravi kolektivniot na~in na deluvawe ili mislewe da imaat stvarnost nadvor od poedinecot koja vo sekoj moment so nejze se soobrazuva. Ibid. str. 15. 214 Za glavni oblici na projavuvawe na kolektivnata svest toj go smeta{e pravniot sistem, eti~kite sfa}awa na opredeleno op{etstvo, negovite religiozni veruvawa i dogmi, potoa politi~kite sfa}awa, umetni~kite dela i obi~aite. Vidi: Mili}, V. Sociolo{ki metod. str. 111. 215 Na prviot kriterium na Dirkem za razlikuvawe na normalnite i patolo{kite pojavi (pojavata da e prose~na) mu se zabelùva isklu~itelniot konformizam, a vtoriot (pojavata da e povrzana) se osporuva poradi svojot organicizam. Vidi: Jankovi}, I - Pe{i}, V. op. cit, str. 25. 216 Dirkem, E. op. cit. str. 55.
213
154
moè da se razbere i analizira oddelno, tuku sekoga{ vo povrzanost so opredelena kultura. Vo nego spa|aat site oblici koi gi navreduvaat silnite ~uvstva na kolektivnata svest.217 Ottamu, dokolku ne dojde do negovo pregolemo zgolemuvawe, toj e normalna op{testvena pojava, faktor na zdravo op{testvo koj ne samo {to e nuèn, tuku i korisen i sluì kako regulator na op{testveniot ìvot.218 Preteranoto zgolemuvawe na kriminalitetot kako i negovoto preterano opa|awe, veli Dirkem, sekoga{ nagovestuvaat nekoe zna~ajno op{testveno naru{uvawe. Brojot na tepa~kite i telesnite povredi nikoga{ ne pa|a tolku nisko kako vo vreme na siroma{tija, ekonomski krizi, glad i vojni. Spored nego korenot na kriminalitetot se nao|a vo samata priroda na op{testvoto, vo op{testvenata sredina, toj izvira od strukturata na op{testvoto, pa so samoto toa mu e imanenten na op{testvoto. Tokmu zatoa kriminalitetot spa|a vo redot na normalnite op{testveni pojavi koi im se svojstveni na site op{testva. Vrz taa osnova zaklu~uva deka kriminalitetot e neizbe`na, prifatliva i korisna pojava219 koja preo|a vo bolest samo vo slu~aj na nejzino naglo opa|awe ili zgolemuvawe. Spored nego bez postoeweto na zlostorstvata ne bi postoel duri ni razvoj vo oblasta na pravoto i drugite nau~ni disciplini koi se zanimavaat so otkrivaweto i spre~uvaweto na kriminalitetot. Ako op{testvoto mora da napreduva, toga{ toa, spored Dirkem, mora da pruì mo`nost za sestran izraz na akciite na poedincite, a toa gi vklu~uva razli~nite aktivnosti na relacijata od genijalni do kriminalni. Postoeweto na kriminalitetot dokaùva prisutnost na individualnite slobodi i tendencii kon op{testveno dinami~nite promeni koi toj gi smeta za uslovi na progresot. Ako vo edno op{testvo bi postoele sosema iznivelirani i skleroti~ni kolektivni ~uvstva vo smisla na nivna postojanost i nepromenlivost, pa ottamu ne bi imalo kriminalitet, toa spored misleweto na Dirkem, bi ukaùvalo na cvrsta struktura na op{testvoto koja vsu{nost ne e sposobna za promeni, za progres. Vakvoto razmisluvawe go dovelo do poznatiot postulat deka "zlostornikot ne e antiop{testveno su{testvo i parazit, tuku redoven agens na op{testveniot ìvot". Vo tesna vrska so ova tvrdewe e i negoviot zaklu~ok deka opa|aweto na kriminalitetot pod voobi~aenoto i normalno nivo nagovestuva podlaboki op{testveni naru{uvawa.
Ibid, str. 70. Ibid, str. 71. 219 Svojata ideja za korisnosta na kriminalitetot Dirkem ja ilustrira so poznatiot primer na osudata na anti~kiot filozof Sokrat, ~ii edinstven "zlostor" pretstavuva{e slobodata na negovite misli. Poradi toa Sokrat be{e poguben (povikan da se samoubie so ispivaweto otrov), za podocna razvojot na op{testvoto da pokaè deka Sokrat, vsu{nost, bil i te kako korisen za svojata tatkovina i ~ove{tvoto voop{to.
218 217
155
Vo soglasnost so gorenavedenoto celosnoto iskorenuvawe na kriminalitetot ne e nitu mo`no nitu poèlno. Spored Dirkem, za is~eznuvawe na kriminalitetot e potrebno kolektivnite ~uvstva na eden narod, koi so nego se navreduvaat, da dobie takva sila koja e vo sostojba kaj site lu|e da gi potisne site drugi ~uvstva, odnosno da is~eznat sklonostite {to ~ovekot go naveduvaat kon kriminalitet. [to se odnesuva do kaznite, Dirkem smeta deka nivnata funkcija ne e vo otstranuvawe na zlostorstvata od op{testvoto tuku so nivna pomo{ da se odrùva kolektivnata svest na opredeleno nu`no nivo. Bez kaznata kolektivnaat svest bi ja izgubila mo}ta da go kontrolira individualnoto povedenie, a so toa kvotata na kriminalitetot bi dostignala ramni{te na koe kriminalitetot bi stanal disfunkcionalen. b) Trgnuvaj}i od stavot deka kriminalitetot se nao|a vo samata priroda na op{testvoto, Dirkem ja razrabotil svojata teorija na anomija.220 Anomijata ja sfa}a kako sostojba na deregulacija ili relativen nedostig na normi vo nekoja socijalna grupa. Spored nego vo modernoto op{testvo se e podredeno na èlbata za dobivka, korist, pari so {to prestanuvaat da vaàt porane{nite standardni. Poradi toa op{testvoto stanuva dezorganizirano, atomizirano i fragmentarno, ili so eden zbor anomi~no. Spored ovaa teorija, koja poa|a od poimot solidarnost (koja kaj podocne`niot funkcionalizam }e bide zameneta so poimot konsensuz soglasnost), vo ruralnite op{testva poradi nezna~itelnata podelba na trudot i pomal broj na zanimawa (op{testva so "mehai~ka solidarnost") postoi visok stepen na op{testveno edinstvo (solidarnost, soglasnost za toa {to e poèlno i dozvoleno) i silna op{testvena kontrola koi ovzmoùvaat razviena kolektivna svest koja mu ja opredeluva stvarnosta na poedinecot ne ostavaj}i mu prostor za dvoumewe okolu toa dali ne{to e dobro ili lo{o. Spored toa vo nerazvienite op{testva pod primarnoto vlijanie na kolektivnata svest se razviva mehani~ka solidarnost koja se odrùva vrz osnova na krvnoto srodstvo, prijatelstvoto i sli~ni neposredni vrski i primena na represivni sankcii sprema prekr{itelite na postojnite normi. Me|utoa, so silniot podem na procesite na industrijalizacijata i urbanizacijata vo Zapadna Evropa vo po~etokot na XX vek, doa|a do uslo`nuvawe na podelbata na trudot i zgolemuvawe na brojot na profesiite, a so toa do zgolemena me|uzavisnost me|u se pogolem broj na specijalizirani fukncii vo industriskoto urbano op{testvo (op{testvo so "organska solidarnost"). Tie procesi so sebe povlekuvaat
Terminot anomija e od gr~ko poteklo i bukvalno zna~i nepostoewe na normi, beznormativnost, bezzakonie (a - bez, nomos - zakon). Vo psiholo{ka smisla poimot anomija ozna~uva ~uvstvo na otu|enost, nemo}, osamenost, izoliranost, bespomo{nost.
220
156
zgolemuvawe na gustinata na naselenieto i pojava na organskata solidarnost koja namesto so represivni sankcii se odrùva so pozitivnoto zakonodavstvo: razoruvawe na tradicionalnite oblici na op{testvena organizacija, i pred s, promeni vo silata i sodrìnata na kolektivnata svest. Doa|a do promena vo op{testvenite polo`bi {to vlijae na promenata na vrednostite, sozdavawe na novi ideali i poinakvi celi.221 Poradi rastrojstvoto na kolektivnata svest, toa op{etstvo se pove}e ja gubi silata na op{testvena kontrola i elementite na integracija, za razlika od prethodnite homogeni op{testveni zaednici koi po~ivaa vrz edinstvo, pogolem stepen na solidarnost i kompaktnost. Porane{nite ~uvstva na pripadnost kon grupata (duh na zaedni{tvo), porane{nite normi i standardi na povedenie intenzivno se gubat ili stanuvaat neefikasni poradi {to op{testvoto stanuva dezorganizirano i atomizirano na bezbroj edinki i poedine~ni interesi. Se javuva sostojba koja ja karakterizira nesigurnost, otsustvo na prilagoduvawe, nered i haos. Kako posledica na s pogolemata dinami~nost i podvi`nost vo ramkite na industriskoto op{testvo paralelno se javuva i procesot na se pogolema op{testvena izolacija, ekonomski individualizam, otu|uvawe na li~nostite koi ìveeat vo "vakum bez obvrski i obziri". Ovoj proces svoite najostri formi gi dobiva vo golemite gradski aglomeracii koi Dirkem gi narekuva "magalopolisi" i "tvrdini na osamenost". Vo tie aglomeracii sozdadenata izolacija i anonimnost se nadomestuvaat so kafanski ìvot, kokteli i razni drugi egzibicii. Tokmu takvata op{testvena sostojba koja se karakterizira so bezakonie, so pojava na razni interesni grupi koi se stremat da vospostavat i da gi zasilat razli~nite pristapi kon stvarnosta, so negativen stav na poedincite sprema pi{anite i nepi{anite normi na odnesuvawe i so otsustvo na op{testveno prilagoduvawe, Dirkem ja narekuva sostojba na anomija.222 Od takvata anomi~na sostojba nu`no se razvivaat zlostorni~kite aktivnosti koi pretstavuvaat "navreda na ~uvstvoto na kolektivnata svest." Od ova proizleguva deka javuvaweto
"Anomija ili sostojba na deregulacija nastanuva vo onoj moment koga op{testvoto pove}e ne moè da go naso~uva poedinecot i vrz nego da vr{i kontrola. Obi~no nastanuva vo ekonomski krizi. Me|utoa i sekoe naru{uvawe na ramnoteàta, bez ogled na toa dali zna~i prosperitet, zgolemuvawe na standardot, na mo}ta, slavata, goleminata itn., ili obratno, osiroma{uvawe, gubewe na mo}ta, slavata itn., gi naru{uva socijalnite normi i go slabee vlijanieto na op{testvoto vrz poedincite, {to za posledica ima golema voznemirenost i nespokojstvo na poedinecot, koja vo najdrasti~ni slu~ai zavr{uva so dobrovolna smrt" [eparovi}, Z. op. cit. str. 42. 222 Kolektivnite pretstavi se ona {to poedincite gi povrzuva vo pove}e organsko edinstvo na op{testvoto. Nivnoto slabeewe od bilo koj vid e osnovniot faktor {to vodi kon disfunkcionalnost i dezorganizacija na op{testvoto.
221
157
na zlostorstvata, Dirkem go povrzuva so slabeeweto i is~eznuvaweto na op{testvenata solidarnost kako i so pojavata na sostojbata vo koja nedostasuvaat homogeni op{testveni normi i vrednosti. Spored toa, kriminalitetot zna~i naru{uvawe na kolektivnite ~uvstva na narodot {to gi {titi zakonodavecot. Ovaa koncepcija toj ja razrabotuva i konkretizira vo izu~uvaweto na etiologijata na samoubistvata.223 Vo svoeto delo "Samoubistvo" Dirkem pod anomija podrazbira nedostig na normi koi obezbeduvaat kontrola na prirodno neorani~enite potrebi i aspiracii na poedincite. Se raboti za sostojba na naru{enost za koja e karakteristi~no deka op{etstvoto ne moè da upravuva so "apetitite" na poedincite. So drugi zborovi, vo stabilno op{testvo razli~nite sloevi ili klasi na svoite ~lenovi im pruàat definicii {to moàt legitimno da o~ekuvaat. Sekoj znae kade mu e mestoto i {to moè da o~ekuva od ìvotot. Na toj na~in stabilnoto op{testvo na svoite ~lenovi im pruà modeli na legitimni aspiracii koi sluàt kako granici na nivnite stremeì. Sostojbata na anomija nastanuva toga{ koga op{testvoto pove}e ne e vo sostojba na svoite ~lenovi da im gi utvrdi granicite na legitimniet aspiracii, a toa se slu~uva vo momenti na op{testveni krizi i momenti na brz ekonomski prosperitet. Vo takvata sostojba karakteristi~na za sovremnoto industrisko op{testvo poedinciet i grupite prestanaa zadovoluva~ki da funkcioniraat, poedincite se pove}e gi sledat nemirnite dvièwa, razvojot bez plan, celta na ìvotot koja nema vrednosni kriteriumi i vo koj sre}ata sekoga{ leì vo idnite, a nikoga{ vo sega{nite dostignuvawa. 3. Pri ocenkata na Dirkemovata koncepcija za kriminalitetot mora da se istakne deka negovata teorija na anomijata ima{e golemo vlijanie na podocne`noto razvivawe na sociolo{kata i kriminolo{kata misla. Od druga strana, iako na Dirkem ne moè da mu se prefrli deka go opravruva{e kriminalitetot, idejata za negovata korisnost (tn. Dirkemov paradoks)224 sosema opravdano predizvika kritiDirkem ja sozdade slednata tipologija na samoubijci: 1. egoisti~ki (naj~esto se javuva vo gradskite sredini poradi oslabenost na semejnata struktura, poradi razvodi i drugi te{kotii), 2. altruisti~ki ili nesebi~ni (vo homogeni op{testva so visok stepen na op{testvena solidarnost, `rtvuvawe poradi barawata {to pred poedinecot gi postavuvaat obi~aite, nacionalnite interesi i eti~kite vrednosti), 3. anomi~en (vo op{testvo vo koe naglo opa|a op{testvenata kohezija i solidarnost, poradi otu|enost na poedinecot) i, 4. fatalisti~ki tip na samoubiec (kako izraz na razni li{uvawa, postoeweto na nepodnosliva disciplina i nasilstvo, odnosno sostojbi vo koi èlbite, interesite i celite na poedinecot se blokirani). 224 Dirkemoviot paradoks se sostoi vo paradigmata "deka kriminalot mora da bide glaven nostitel na op{testvenite promeni i deka op{testvoto
223
158
k~ki zabele{ki od strana na brojni avtori, ottamu {to edna izrazito negativna pojava, koja vo site op{testva se progonuva, se posmatra kako dviè~ka sila na op{testveniot razvoj. Me|u glavnite zabele{ki {to moàt da mu se upatat na Dirkem, sekako deka treba da se pomesti negoviot sociologizam, odnosno negoviot pristap pri objasnuvaweto na op{testvenite pojavi, a vo tie ramki i na kriminalitetot celosno da se zapostavuva vlijanieto na individualniet biolo{ki i psiholo {ki faktori.
6.2. ROBERT MERTON
1. Sovremenata teorija na anomija ja razvi Robert Merton (Robert Merton, Social Theory and Social Structure, 1949). Toj, isto kako i Dirkem, anomijata ja opredeluva kako op{testvena sostojba, so tie razliki {to a) tamu kade {to Dirkem go stava akcentot vrz al~nosta, Merton zboruba za èlbata za uspeh i b) Dirkem ja opredeluva anomijata so nagli promeni i krizi, a Merton so postojanite uslovi na op{testvoto. Za opredeluvawe na kriminalitetot, spored Merton e zna~aen i odnosot me|u op{testvenite celi i mo`nostite tie celi da se ostvarat. Devijantnoto i kriminalnoto povedenie, spored re~nikot na Merton, ne e ni{to drugo tuku "simptom na disocijacijata (razdvojuvawe) me|u kulturno propi{anite aspiracii i socijalno strukturiranite izlezi za ostvaruvawe na ovie aspiracii."225 Ili u{te poednostavno, protivre~nost me|u proklamiranite kulturni vrednosti (koi se javuvaat kako legitimni celi) koi im se ponudeni na site ~lenovi na op{testvoto bez ogled na nivnata op{testvena polo`ba i institucionaliziranite normi so koi se opredeluvaat i kontroliraat dozvolenite na~ini za ostvaruvawe na tie celi. Izborot na sredstvata za postignuvawe na kulturnite celi sekoga{ e ograni~en so ovie normi. Ottamu negovata teorija na devijantnoto povedenie ima za "osnovna cel da otkrie na koj na~in op{testvenata struktura vr{i opredelen
mora kako kriminalci da gi poniùva onie lu|e koi se najzaslu`ni za negovoto napreduvawe". Mili}, V. op. cit. str. 117 225 Merton, R. K. op. cit. str. 131. Teorijata na anomijata se temeli vrz postavkata deka onie na koi op{testvoto ne im ovozmoìlo po legalen pat, na primer, {ansa za blagosostojba, pove}e od drugite da bidat naterani da se stremat kon nea po ilegalen pat, na primer, preku imotni prestapi. Vo ovaa smisla teorijata na anomijata za svoja pojdovna osnova ja zema situacijata na socijalen pritisok. Taa e obid da se objasni pred s natprose~noto u~estvo na dolnite socijalni sloevi vo kriminalitetot na kra`bite {to bez isklu~ok se zabeleùva vo modernoto industrisko op{testvo. Kajzer, G. op. cit. str. 200201.
159
pritisok vrz opredeleni poedinci da otstapat od prosekot",226 t.e. da se angaìraat kon nekonforisti~ko, namesto kon konformisti~ko povedenie.227
Ibid, str. 132. Nasproti vakviot stav, Merton sepak se obiduva da dokaè deka postojat pozitivni korelacii me|u pritisokot koj moè da predizvika devijantni reakcii i vistinskite kvoti na devijantnoto odnesuvawe. str. 146. 227 "Imaj}i ja vo vid okolnosta deka najgolemiot obem na kriminalitetot izgleda motiviran od steknuvaweto na nekoi materijalni koristi i nemo`nosta direkno da mu se pripi{e na siroma{tvoto, Meton mu dava sosema nova sodrìna na poimot na anomijata. Anomijata za nego ve}e ne e otsustvo na normi kako kaj Dirkem, tuku sostojba na sudir me|u celite (vrednostite) koi sekoe op{testvo gi razviva za da se odrì, potoa propi{anite normi koi mora da se po~ituvaat za da se postignat celite (a ovie povtorno se zasnovaat na vrednostite) i realnite mo`nosti na poedincite na dozvolen na~in da gi ostvarat celite. Taka nastanuva konflikt me|u krajnite vrednosti (celite) i instrumentalnite vrednosti (sredstvata) i, na~inite na postignuvaweto. Imeno, naj~esto tolku se naglasuva zna~eweto na celite a se zapostavuvaat sredstvata {to se razvivaat sfa}awa spored koi "celite gi opravduvaat sredstvata" i vo postignuvaweto na celite sredstvata ne se biraat. Ova osobeno ottamu {to na izvesen broj lu|e propi{anite sredstva im se mnogu te{ko pristapni ili sosema neprisatapni. Ovaa teorija gi obedinuva krajno "ekonomisti~kite" i psiholo{kite teorii - teoriite koi pri~inata na prestapni{tvoto sekoga{ gi gledaat vo siroma{tvoto i onie koi gi gledaat vo frustraciite, teorijata za sudirot na vrednostite i teorijata na anomijata. Za{to i koga nepostoi apsolutno siroma{tvo, postoi relativno osiroma{uvawe i ogromna neednakvost vo realnite mo`nosti za postignuvawe na uspehot. Na ovoj na~in teorijata na Merton pretstavuva navistina golem uspeh vo baraweto na edna op{ta teorija na prestapni{tvoto osobeno vo klasnoto op{testvo. Taa pretstavuva golem ~ekor kon sinteza na globalnite op{testveni faktori i psiholo{kite mehanizmi kako faktori na prestapni{tvoto". Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str. 303-304. "Imeno, op{testvoto gi opredeluva i celite i vrednostite koi gi prenesuva vrz poedincite i tie se stremat da gi postignat tie vrednosti. Glavno se predvideni i na~inite i sredstvata, institutite so koi se ostvaruvaat postavenite celi na op{testveno poèlen na~in, vreme i mesto. Me|utoa, brojni poedinci, pa i celi op{testveni grupi ne moàt da gi postignat svoite aspiracii preku predvidenite instituti, za{to tie ne im se pristap ni (nepriviligirani grupi). Ponekoga{ do tolku se insistira vrz opredeleni celi {to izgleda deka za da se postignat s e dozvoleno. Druga krajnost e koga instrumentalnite celi }e stanat sami na sebe cel - originalnite celi se zaboraveni... ~istiot konformizam ostanuva centralna vrednost... Aberantnoto povedenie sociolo{ki moè da se posmatra kako simptom na disocijacija
226
160
2. Formuliraweto na vakviot stav od strana na Merton be{e ovozmoèno so negovoto prifa}awe na dve pojdovni tezi. Prvata, se odnesuva na postoewe na protivre~en op{testven sistem (otfrlawe na funkcionalisti~kata vizija za postoeweto na op{etestvo ~ii delovi funkcioniraat usoglaseno). Vtorata teza se odnesuva na razlikuvaweto na dva elementi na kulturata: 10 celi koi se smetaat za vredni i kon ~ie postignuvawe poedincite normalno treba da se stremat (kulturno odredeni celi, stremeì i interesi koi na site im se ponudeni kako legitimni bez ogled na nivnata op{etstvena polo`ba) i 20 institucionalnite ili dozvolenite sredstva za ostvaruvawe na tie celi (institucionalni normi so koi se odreduva i kontrolira dozvoleniot na~in za ostvaruvawe na celite: obi~aj, pravo). Toga{ koga ne moàt da se postignat sakanite celi nastanuva op{testvena sostojba na anomija koja se karakterizira so otsustvo na kulturno regulirano povedenie i so zna~itelno opa|awe na po~ituvaweto na op{testvenite normi (otsustvo na zakonitost, raspad na normativniot sistem). Spored toa nekonformisti~koto ({to zna~i, devijantnoto i prestapni~koto) povedenie e simtom na nekoja vnatre{ena neusoglasenost nare~ena anomija. Op{testvoto se nao|a vo takva sostojba vo slednive ekstremni slu~ai: a) koga postoi ras~ekor me|u va`nosta koja im se pridava na opredeleni kulturni celi i mo`nosttite site, bez ogled na polo`bata koja ja zazemaat vo op{testvenata struktura, da dojdat do tie celi na dozvolen na~in (kultura koja preterano gi naglasuva celite, a nedovolno gi opredeluva institucionalnite sredstva za nivno postignuvawe), i b) koga izvesni aktivnosti koi prvobitno sluèle kako sredstvo za postignuvawe na opredeleni celi se pretvoreni vo cel za sebe, me|utoa, na tie aktivnosti iako imaat ritualen karakter, i natamu im se pridava golema va`nost (kultura spored koja celite se neopredeleni, a sredstvata prenaglaseni). Me|u ovie ekstremni tipovi se nao|aat op{testva vo koi pomalku ili pove}e e vospostavena ramnoteà me|u kulturnite celi i op{testveno priznaenite sredstva za nivno ostvaruvawe (integrirana kultura koja ednakvo gi naglasuva i celite i sredstvata). Prvite dva tipa na kultura se slabo integrirani i ritualisti~ki, za{to postavuvaat barawe ~lenovite na op{testvoto da se pridrùvaat na "pravilata na igrata", bez jasni celi kon koi treba da se te`nee. Op{testvata so takov tip na kulturi sozdavaat uslovi za pojava na tendencii za devijantno i kriminalno povedenie. Ottamu, kako pome|u kulturno propi{anite aspiracii i socijalno struktuiranite izlezi za ostvaruvawe na ovie aspiracii" Petrovi} M. Vrednosne orientacije delinkvenata, IKSI, Beograd, 1973, str. 16.
161
sebno interesna i karakteristi~na za amerikanskoto op{testvo, Merton go izvlekuva i posebno go analizira prviot tip na op{testvo i kultura, me|utoa naglasuva deka istata analiti~ka postapka moè da se primeni i na drugite tipovi na op{testvena struktura. Do neusoglasenost me|u op{testvenata struktura i kulturata doa|a toga{ koga od ~lenovite na op{testvoto se o~ekuva da se stremat kon opredeleni kulturni celi, a sredstvata za nivnata realizacija ne im se ednakvo dostapni na oddelni op{testveni klasi. Toa e tn. - sudir me|u kultu-
rata i strukturata poradi neusoglasenost na kulturnite celi i sredstvata za nivno postignuvawe (ili poinaku, ras~ekor me|u vrednostite {to gi naloùva op{tetsvoto i realnite mo`nosti {to gi imaat poedincite tie vrednosti da gi ostvarat). Op{testveniot pritisok kon nekonformisti~ko povedenie se nao|a vo proporcionalen odnos so stepenot so koj e izrazeno razdvojuvaweto na me|u kulturnite celi koi lu|eto gi prifa}aat kako obvrska i op{testvenata polo`ba vo koja tie se nao|aat, blagodrenie na koja e relativno lesno da se postignat tie celi. Dokolku razdvojuvaweto e pogolemo, dotolku i toj op{testven pritisok e pogolem.228 Gornite stavovi moàt da se uprostat na slednoto. Spored nego, vo sekoe kulturno op{testvo se postavuvaat opredeleni celi kon koi se stremat nejzinite ~lenovi. Tie celi se naloùvaat so silata na kulturata, a ~lenovite na op{testvoto vrz niv polagaat moralno pravo. Za ostvaruvawe na tie aspiracii op{testvoto opredeluva izvesni institucii i mehanizmi kako legalni pati{ta (op{testveno poèlen na~in, vreme i mesto) i go zabranuva nivnoto postignuvawe so koristewe na drugi pati{ta, t.e. so vr{ewe na krivi~ni dela. Me|utoa, iako op{testvoto gi proklamiralo celite i aspiraciite tie ne im se ednakvo dostapni na site poedinci - licata so poniska rasna i etni~ka polo`ba, pa i na celi op{testveni grupi - na pripadnicite na poniskite klasi. Na poedincite so vakov op{testven status im nedostasuvaat potrebnite sredstva so ~ija pomo{ moàt da gi dostignat celite po legalen pat. Ottamu kaj niv se ra|a nezadovolstvo koe moè da gi odvede
"Op{testvenata sruktura vr{i pritisok vrz kulturnite vrednosti, poradi {to akcijata vo soglasnost so kulturnite vrednosti stanuva lesno mo`na za onie {to zazemaat opredelni polo`bi vo op{testvoto, a te{ka ili nevozmo`na za drugite. Vo odnos na ostvaruvaweto na kulturnite barawa op{testvenata struktura pretstavuva ili pre~ka ili otvorena vrata. Koga kulturata i op{testvenata struktura se lo{o integrirani, pa prvata naloùva povedenie i stavovi koi drugata gi onevozmoùva, postoi pritisok kon raspa|awe na normite". Merton, R. K. Social Theory and Social Structure, New York, Free Press, 1968, str. 217.
228
162
na patot na nepoèlno op{testveno povedenie.229 Na toj na~in op{testvenata struktura vr{i vistinski pritisok vrz oddelni lica kon nekonformisti~ko odnesuvawe. Nakratko, mo`nosta da se ostvarat posakuvanite celi zavisi od polo`bata vo op{testvenata struktura koja ja opredeluva dostapnosta na legalnite sredstva. Ili konkretno izrazeno, toa zna~i deka za amerikanskata kultura postigaweto na pari~niot uspeh230 pretstavuva osnovna vrednost koja se javuva kako cel na site op{testveni klasi. Me|utoa, so ogled deka postignuvaweto na ovaa cel e ograni~eno so polo`bata na poedinecot vo op{testvenata struktura (neednakvite {ansi site da se zbogatat) doa|a do tn. strukturen pritisok koj najsilno e izrazen kaj najniskite klasi, koi ne moàt da ja postignat taa cel bez da gi naru{at op{tetvenite normi. Seto toa najprosto moè da se izrazi niz sledniov {ematki prikaz: NESUOGLASENOST me|u KULTURNI CELI DOZVOLENI SREDSTVA (vrednosti) (op{testvena praktika) OP[TESTVEN PRITISOK DEVIJANTNO POVEDENIE 3. Vo sostojba na anomija se ra|aat pet vidovi na odnesuvawe kako na~in na reakcija na poedincite na anomijata ili poto~no kako prilagoduvawa na poedincite na sostojbata na anomija: 10 konformizam - prilagoduvawe: nema zna~ewe kako izvor na devijanto povedenie, 20 inovacija - prifa}awe i streme` kon kulturnite celi kako {to se pari, ugled i sl. so otfrlawe na dozvolenite sredstva za nivno dostignuvawe, 30 ritualizam - napu{tawe na kulturnite celi, no so
"Devijantnoto povedenie moè sociolo{ki da se smeta za simptom na disocijacija (razdvojuvawe) me|u kulturno propi{anite stremeì i op{testveno struktuiranite pati{ta za nivnoto ostvaruvawe." Ibid, str. 134 230 Merton ne e vo zabluda deka pripadnicite na razli~nite op{testveni sloevi podednakvo ne gi prifa}aat site kulturni vrednosti i celi. Toj samo poa|a od pretpostavkata deka postignuvaweto na pari~niot uspeh e eden od zaedni~kite ideali na pogolemiot del na amerikanskoto op{testvo. Pari~niot uspeh e samo eden primer, {to zna~i deka negovata teza za pojava na povedenie so koe se naru{uva nekoja norma moè ednakvo da se primeni sekoga{ koga e vo pra{awe pridavawe na nekoja va`nost na opredleneni kulturni celi kako na primer, na nau~no ili umentni~ko dostigawe, na donùanska pobeda ili na ne{to drugo. Vidi: Ibid, str. 166.
229
163
pridrùvawe do institucionalnite normi: ova povedenie po pravilo ne stanuva devijantno, 40 retretizam (povlekuvawe, begstvo, otu|enost)- otfrlawe na kulturnite celi i na institucionalnite sredstva (tuka spa|aat povedenijata: otpadni{tvo, skitni~ewe, alkoholizam, narkomanija, mentalna bolest i sl.), i 50 buntovni{tvo otfrlawe na kulturnite celi i institucionalnite sredstva, no so postavuvawe novi celi i novi sredstva i proceduri za nivno dostignuvawe (promena na op{testvoto i kulturnata sredina). Navedenite pet na~ini na prilagoduvawe na poedinecot na uslovite koi postojat vo op{testvoto, Merton jasno gi prikaà preku slednava {ema koja, soglasno so negovata pojdovna koncepcija, e {ema na ~ovekovi dejstvija, a ne {ema na li~nosti.231 Pritoa e zna~ajno da se podvle~e deka op{testvenata struktura vr{i pritisok pri izborot na eden ili pove}e od navedenite na~ini na prilagoduvawe. Ottamu, tie ne se izraz na slobodniot izbor, na slobodnata volja na poedinecot, tuku op{testveno detrminirani na~ini na prilagoduvawe. _______________________________________________________ Na~in na Celi koi gi opredelila Institucijalizirani prilagoduvawe kulturata sredstva ___________________________________________________________ 1. Konformizam + + 2. Inovacija + 3. Ritualizam + 4. Retretizam 5. Bunt ++___________________________________________________________
* Znakot (+) ozna~uva prifa}awe, (-) otfrlawe, a (+-) otfrlawe so zamena: situacija koga poedinecot gi otfrla postojnite kulturni celi i dozvolenite sredstva, me|utoa bara kulturnite celi da se zamenat so novi, a dozvolenite sredstva so nedozvoleni.
10 Od site ovie na~ini na prilagoduvawe samo konformizmot ne ozna~uva devijantno, tuku povedenie koe e vo soglasnost so op{testvenite barawa. 20 Za inovacijata kako vid na devijantno povedenie se karakteristi~ni delinkvencijata i kriminalitetot. Kriminalecot gi prifa}a parite kako vrednost - cel (no i koja i da e druga kulturna cel, kako,
Navedenata {ema Merton ja izveduva taka {to najprvin analiti~ki gi odvojuva kulturnite celi od dozvoleniette sredstva, a potoa pokaùva na koj na~in sekoj od niv moàt da bidat prifateni ili otfrleni. So nivna kombinacija toj dobiva pet mo`ni logi~ki kategorii, od koi ~etiri pretstavuvaat razli~ni na~ini na devijantno ili kriminalno prilagoduvawe.
231
164
na primer, nau~no ili umetni~ko dostignuvawe, donùanski pobudi i sl.), me|utoa do niv doa|a so nedozvoleni sredstva, na primer, so kra`ba ili izmama. Pritoa, na primer, kradecot e inovator. Toj vo koj i da e slu~a ne gi otfrla sociokulturnite vrednosti. So samoto toa {to krade toj gi afirmira kako sociokulturni vrednosti (celi). Kradecot samo gi otfrla op{testveno propi{anite i dozvolenite pati{ta za steknuvawe na tie isti vrednosti.232 30 Ritualizmot kako vid na adaptacija e karakteristi~en za poniskite klasi vo koi decata se socijaliziraat kon smaleni ambicii i po~ituvawe na op{testvenite pravila i obi~no ne se doìvuva kako devijacija i socijalen problem. Za ova povedenie vaàt pravilata: poslu{nost, po~ituvawe, ne zamerawe, ne istr~uvawe i sl. Me|utoa, bez ogled na toa {to ritulazimot ne se sfa}a kako devijantno prilagoduvawe, toj sepak pretstavuva otstapuvawe od kulturniot model spored koj ~ovekot treba aktivno da se bori so cel da ja podobri svojata op{testvena polo`ba i napreduva vo op{testvenata hierarhija.233 40 Retretizmot e karakteristi~en za onie poedinci koi se obidele celite da gi ostvarat so dozvoleni sredstva no, pritoa doìveale neuspeh (ne uspeale da se sluàt so nedozvoleni sredstava kako {to toa go pravat kriminalcite), poradi {to gi otfrlile i celite i sredstvata. Ovde treba da se pomestat i onie poedinci koi se karakteriziraat so vnatre{na otpornost (moralen pritisok) sprema upotrebata na nedozvolenite sredstva koja e steknata vo procesot na socijalizacijata. 50 Buntot e reakcija na anomi~nata sostojba kaj koja so otfrlawe na celite i sredstvata ne se odi kon prilagoduvawe tuku kon promena na op{testvenata struktura so cel da se vospostavat novi vrednosti (aktivno otfluvawe so zamena). Ovde ne se raboti za klasi~en kriminalitet tuku za revolucionerno deluvawe (politi~ka delinkvencija). 4. Navedenata podelba koja Merton za prvpat ja iznese vo svoeto delo "Socijalna teorija i socijalan struktura" od 1949, vo slednoto izdanie od 1957 ja pro{iruva i redigira na toj na~in {to devijantnoto povedenie go deli na: 10 nekonformizam (teoretski razvien obrazec na
232
Kecmanovi}, D. Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988, str.
56. "Postojat niza najrazli~ni konkretni oblici na ~ovekovo povedenie koe spa|a vo ovaa kategorija. Po~nuvaj}i od birokratskite virtuozi, za koi po~etokot i krajot na sekoja akcija e "ona {to pi{uva vo zakonot", pa se do blaèni vernici, za koi ceremonijata i sakralnite obredi se edinstvenata i vistinska sodrìna na pobo`nosta, ritualniot (oportunisti~kiot) tip na devijacija vo sebe vklu~uva {areno mnoèstvo na pomalku ili pove}e vidlivi otstapuvawa od op{testvenite normi vo nedozvolena nasoka." \uri}, M, op. cit. str. 114.
233
165
buntot) i 20 aberatovno povedenie (kade gi pomestuva, vo prv red inovacijata, no i ritualizmot i retretizmot). 10 Nekonformizmot pretstavuva soglasuvawe so vrednostite, standardite i o~ekuvawata na referentnite grupi i poedincite koi se razlikuvaat od grupata so ~ii o~ekuvawa nekonformistot ne saka da go soobrazi svoeto povedenie. Nekonformizmot moè da bide konzervativen - koga pretstavuva soglasuvawe so vrednostite, standardite i praktikata na nekoe porane{na op{testvena sostojba, ili radikalen koga se raboti za soglasuvawe so vrednostite, standardite i praktikata koi s u{te ne se institucionalizirani, me|utoa pretstavuvaat normativen sistem na nekoi idni grupi. 20 Aberativnoto povedenie go so~inuvaat site drugi oblici na prilagoduvawe koi pretstavavuvaat delinkventno i kriminalno povedenie.234 Za opravduvawe na ovaa podelba na devijantnoto povedenie, Merton ukaùva na nivnite razliki koi moàt da bidat strukturalni, kulturni i funkcionalni. Strukturalnite razliki se sostojat vo slednoto: a) konformistot javno go iskaùva svoeto nesoglasuvawe so postojnite normi, dodeka aberantot se trudi toa da go sokrie, b) nekonformistot ja osporuva legitimnosta na op{testvenite normi, ili, dokolku celosno ne gi otfrla, smeta deka tie ne se primenlivi vo odredeni situacii, a aberantot ja priznava nivnata legitimnost, me|utoa sepak gi naru{uva, za{to smeta deka toa e korisno za nego, b) nekonformistot ima za cel da gi zameni normite na grupata so povisoki moralni vrednosti, a aberantot gi priznava postojnite normi, me|utoa se trudi da gi izbegne sankciite {to gi povlekuva nivnoto naru{uvawe, g) nekonformistot otstapuva od postojnite normi od celosno nekoristoqubivi pobudi, dodeka aberantot toa go pravi zaradi zadovoluvawe na sopstvenite interesi. Razlikite vo kulturnata sfera se sogleduvaat preku stavot na javnoto mislewe koe kaj nekonformistot ~uvstvuva deka toj se povikuva ili na moralnite vrednosti od minatoto koi saka da gi obnovi ili na moralnite vrednosti na idninata, dodeka aberantot nema ni{to staro da obnovi ili novo da predloì. Funkcionalnite razliki se sostojat vo toa {to nekoformizmot moè da dovede do op{testveni i kulturni promeni, a ponekoga{, latentno i manifestno, duri i na onie koi stanale disfuncionalni vo op{testvenata struktura. Od druga strana aberativnoto povedenie vodi samo kon zadovoluvawe na li~nite interesi na devijantot (manifestna funkcija), odnosno do reaktivirawe na ~uvstvoto na grupata
234
Merton, R. op. cit. str. 360
166
koja do tolku oslabnala {to pove}e ne moè da bide uspe{en regulator na povedenieto (latentna funkcija).235 5. Merton se obidel da ukaè i na nekoi pati{ta so koi se otstranuva ili ublaùiva anomi~nosta na amerikanskoto op{testvo. Sored nego, toa e mo`no preku usoglasenoto istakuvawe na vrednosta na materijalniot uspeh so soodvetno istakuvawe na institucionalno propi{anite sredstva za nivno postignuvawe. Toa usoglasuvawe bi se postignalo na toj na~in {to namesto istaknuvaweto na celta pove}e bi se storilo vrz utvrdvaweto na institucionalnite normi. Osven toa, toj smeta deka razli~nite obici na devijantno povedenie pretpostavuvaat deka devijantnite poedinci bile necelosno socijalizirani taka {to gi napu{tile institucionalnite sredstva, dodeka i natamu zadràle odredena vrednost - celta. Spored toa se postavuva problemot na usovr{uvawe na procesot na socijalizacijata. So uspe{noto ostvarena socijalizacija lu|eto bi se vospituvale da prifa}aat odredeni celi i insttitucionalni sredstva koi im se pristapni za nivnoto postignuvawe.236 6. Vrz osnova na ovie sfa}awa Strol (J. L. Strole) izrabotil skala na anomija i teoretski pristap na Merton go primenil vrz istraùvaweto na delinkventoto povedenie na maloletnicite od poniskite klasi. Spored nego licata so visok stepen na anomija }e zabeleùvaat deka: a) sudbinata na prose~niot ~ovek stanuva se polo{a, b) idninata e tolku crna poradi {to stanuva ne~esno da se ra|aat deca, v) javnite funkcioneri se nezainteresirani za problemite na prose~niot ~ovek, g) na drugite lu|e ne moè da im se veruva i d) deka e va`no da se ìvee za denes - ne e va`no {to }e bide utre. Vrz osnova na toa istraùvawe dokaàl so ogled deka maloletnicite koi poteknuvaat od semejstva so ponizok socijalen status, ne se vo sostojba da dojdat do materijalnite vrednosti kon koi se stremat, doa|aat vo sostojba na anomija vo koja za dosegnuvaweto na celta im sluì kr{eweto na zakonskite normi. So poimot anomija na Merton, Strol ne ja naglasuva sostojbata na op{testvoto tuku sostojbata na li~nosta. Ovoj poim toj go koristi vo zna~ewe na posebna sostojba na li~osta koja spored nego e li~nost bez minato i bez idnina i so ~uvstvo na moralna praznina. Anomi~niot poedinec e duhovno sterilen ~ovek, otse~en od svojata moralna osnova i edinstveno odgovoren na sebesi. Toj ìvee bez minato i bez idnina so dlaboko ~uvstvo na moralna praznina. 7. Poa|aj}i od teorijata na Metron, Kluard (Richard Cloward) vo ispituvaweto na maloletni~kata delinkvencija voveduva nova varijabla - razlikata vo pristapot kon nelegitimnite sredstva. Spored nego235
Vidi: Kecmanovi}, D. op. cit. str. 54-59 i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 36.
54-56.
236
167
voto sfa}awe, delinkventite se lica koi se li{eni od pristapot kon legitimnite sredstva za postignuvawe na celite, me|utoa, na koi istovremeno im se pristapni nelegitimnite sredstva so koi moàt da se ostvarat tie celi. Poedinecot na koj istovremeno ne mu se pristapni nitu legitimnite, ni nelegitimnite sredstva, najverojatno }e se odnesuva na eden od retretisti~kite na~ini.237 Na toj na~in negoviot pristap, vsu{nost, pretstavuva obid za konsolidacija (sreduvawe) na teorijata na anomijata (razlika vo pristapnosta na legitimnite sredstva) i teorijata na diferencijalnata asocijacija (razlika vo pristapnosta na nelegitimnite sredstva). 8. Vo idejnite ramki na teorijata na anomijata nastanaa i sfa}awata na Koen (A. Cohen). Negoviot pristap e mnogu sli~en na teorijata na Merton me|utoa, se ograni~uva na objasnuvawe na nastanuvaweto na edna specifi~na pojava na maloletni~kata delinkvencija - na maloletni~kite bandi. 9. Glavniot prigovor {to moè da se upati na ovaa teorija se sostoi vo toa {to taa ne go postavuva i ne dava odgovor na pra{aweto zo{to lu|eto stanuvaat li~nosti koi gi naru{uvaat op{testvenite normi, tuku ednostavno nastojuva da pokaè koi elementi na op{testvenata struktura go uslovuvaat kriminalnoto povedenie i na koj na~in toa povedenie e op{testveno rasprostraneto. Na ovoj prigovor osnovano se nadovrzuva i nejzinoto propu{tawe da posveti dovolno vnimanie na sodrìnata i nastanuvaweto na kulturnite celi i normi koi posmatraat kako dadeni i ne se doveduvaat vo vrska so osnovniet op{testveni odnosi.238 Sledniot prigovor proizleguva od nejzinata osnovna hipoteza deka neusoglasenosta na posakuvanite celi i mo`nostite za nivno zadovoluvawe vodi kon kriminalitet. Ottamu nu`no se izvlekuva tendenciozen zaklu~ok deka siroma{noto naselenie e glavniot rezervoar od koj se crpat kriminalcite.
Vidi: Cloward, R. Illegitimate Means, Anomie and Deviant Behavior, in Coser, L. A. and Rosenberg, B. (Eds.), Sociological Theory: A Book of Reading, The Macmilan, 1957, str. 562. 238 Toa, spored Lari Tejlor, "e kako site poedinci vo op{testvoto da igraat protiv nekoj xinovski avtomat, no ma{inata e podesena taka {to samo nekoi od igra~ite postojano dobivaat toga{ onie koi gubat zapo~nuvaat da ufrluvaat brokei i stranski pari za da ja zgolemat {ansata za dobivka (inovacija), ili bezuslovno prodolùvaat da igraat (ritualizam), ili se otkaùvaat od igrata (povlekuvawe), ili predlagaat nekoja sosema druga igra (bunt). Me|utoa, vo analizata kako nikoj da ne pra{uva: koj voop{to go postavil avtomatot i koj go sobira profitot? Celokupnata kritika na igrata se sostoi vo toa da se izmeni redot na isplatata, taka {to onie koi gubat da pominat ne{to podobro". Taylor, L, Devijance and Society, London, Michael Joseph, 1971, str. 148. (Navedeno spored Jankovi}-Pe{i}, op. cit, str. 69).
237
168
Za ovaa teorija isto taka se veli deka ne moè da objasni zo{to nekoi lica koi se soo~eni so anomijata stanuvaat, a nekoi ne stanuvaat prestapnici (zo{to poedincite koi se izloèni na op{testveniot pritisok na razli~i na~ini odgovaraat na toj pritisok). Vo taa smisla Na teorijata na Merton moè da se prefrli i toa deka ne e vo sostojba da gi objasni site vidovi na kriminalitetot (tuku samo imotniot kriminalitet na poniskite klasi) ottamu {to krivi~nite dela ne se vr{at samo od materijalni pri~ini. Hipotezata na Merton se zasnova na pretpostavkata deka dozvolenite sredstva se razli~no rasporedeni, {to zna~i deka nekoi poedinci, poradi polo`bata {to ja zazemaat vo op{testvenata struktura, uìvaat opredeleni prednosti koi im se onevozmoèni na drugite. Me|utoa, Merton ne pokaà nikakov interes za pra{aweto na op{testvenata raspredelba na nedozvolenite sredstva koi, isto taka, ne stojat ednakvo na raspolagawe. Ottamu proizleguva deka site poedinci koi ne se vo sostojba da ja ostvarat sakanata cel na dozvolen na~in moàt lesno i nepre~eno da dojdat do nedozvolenite sredstva, za{to vpro~em, devijantnoto povedenie koe se sostoi vo upotreba na nedozvoleni sredstva, moè da se projavi samo toga{ koga ovie sredstva se dostapni. Vakvata pretpostavka e neosnovana, za{to i pristapot do nedozvolenite sredstva ednakvo e usloven od polo`bata vo op{testvenata struktura. Toa zna~i, so ogled deka imaat najlesen pristap do niv, najsilno se izloèni na devijantni tendenci onie poedinci koi se nao|aat na vrvot na op{testvenata hierarhija. Spored toa, sprotivno na zaklu~okot na Merton, tokmu pripadnicite na najvisokite sloevi treba da se po~uvstvitelni na op{testveniot pritisok i mo`nosta nivnoto povedenie da se svrti kon kriminal. Poslednata, spored nas, ne pomalku zna~ajna zabele{ka {to moè da se upati na terijata na anomijata, prozleguva od praktikata vo koja ne se pravi, ili te{ko moè da se pravi, razlika me|u kulturnite celi i legitimnite sredstva. Vrednostite stanuvaat celi ili sredstva samo vo kontekstot na oddelni dela vo procesot i nema takvi vrednosti koi za celo vreme bi sodrèle i celi i sredstva. Od istraùva~ot se bara da opredeli {to se navistina celi, a toj proces e mnogu neizvesen za da se primeni kako obrazec. Spored toa trkata za pari vo amerikanskoto op{testvo (cel), bez ogled na sredstvata, moè da se nare~e preterano istaknuvawe na celta. Me|utoa, isto taka e logi~no uporno da se nastojuva kon toa parite da se smetaat kako sredstvo za krajnite celi kako {to e sre}ata i deka preteranata trka za pari e koncentrirawe vrz sredstvata, na smetka na celite.239
239
Vidi: Lipset. S. M. and Smesler, H. J. op cit. str. 526.
169
7. TEORIJA NA POTKULTURA I KONTRAKULTURA 1. Teorijata na potkultura i kontrakultura se samo natamo{ni varijanti na teorijata na kulturniot konflikt i teorijata na anomija. Vakvata opredelba jasno proizleguva ottamu {to i kaj niv osnovnata pri~ina za pojavata na kriminalnite povedenija pretstavuva postoeweto na konflitni odnosi me|u oddelni kulturi. Takviot sudir spored ovaa teorija sekoga{ se slu~uva me|u po{irokata kultura (mati~na kultura), od edna, i kulturata na nekoja pomala op{testvena grupa (subkultura), od druga strana. Glavniot nositel na toj sudir se pomalite op{testveni grupi koi se nositeli na poseben vrednosen sistem, stavovi, normi i na~ini na povedenie, toga{ koga od strana na mati~nata kultura se smetaat za negativni i otfrleni. Spored toa subkulturata naj~esto se definira kako otstapuvawe od dominantnata kultura i sozdavawe na alternativni vrednosni orientacii i na~in na ìvot.240 Vo taa smisla devijantnite potkulturi se karakteriziraat so sopstveni normi na odnesuvawe i vrednosni sistemi spored koi pozitivno se vrednuva devijantnoto, odnosno kriminalnoto povedenie.241 So pojavata na takvata devijantna ili prestapni~ka potkultura se objasnuva pojavata na devijantnosta, kriminalitetot i osobeno na maloletni~kata delinkvencija. [to se odnesuva pak do na~inot na sozdavaweto na takvata subkulturata, toj proces se objasnuva so stru"Subkulturata e del od op{tata kultura na op{testvoto, me|utoa od nea, vo pomala ili pogolema mera se razlikuva tokmu spored vrednostite i op{tesvenite normi {to gi usvojuvaat ~lenovite na grupite, no i spored jazikot, obi~aite i sl. Obemot vo koj vredosno-normativniot sistem ili drugite kulturni obrasci se razlikuvaat od op{tata kultura, teoretski ne e definiran, tuku toa e postapka na empirisko utvrduvawe. Nesporno e me|utoa deka razbiraweto i objasuvaweto na edna subkultura e mo`no samo vo odnos na op{tata kultura, za{to razli~nite subkulturi seoga{ se identfikuvaat kako razli~nost na eden subkulturen sistem sprema op{tiot kulturen i op{testven sistem. Vrednostite, normite na povedenie vo ramikite na edna subkultra samo delumno se razlikuvaat od op{tata kultura (taka {to voveduvaat novi vrednosti ili ottamu {to samo posebno go istaknuvaat zna~eweto na nekoi op{toprifateni vrednosti). Zna~ajno e me|utoa deka vo pove}eto subkulturi ova razlikuvawe ne pretstavuva sprotivstavuvawe na op{toprifateniot vrednosno-normativen sistem na po{irokata op{testvena zaednica." [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 56-57. 241 "Devijantnite subkulturi sozdavaat sopstven sistema na vrednosti i normi i usvojuvaat na~in na ìvot koi soodvetnata po{iroka zaednica gi otfrla i osuduva. Zna~ajno obele`je na ovaa subkultura ne se nao|a vo nejzinoto razlikuvawe tuku vo sprotivstavuvaweto sprema nekoi zna~ajni op{toprifateni vrednosti." Ibid. str. 57
240
170
kturnite sprotivnosti koi mu onevozmoùvaat na opredelen sloj ili na grupa da se integrira vo op{testveniot sistem. Ovie teorii glavno se koristat za objasnuvawe na maloletni~kata delinkvencija, kako i na nekoi formi na sociopatolo{ko povedenie (na primer, narkomanijata). 2. Spored teorijata na potkultura (ili subkultura) vo op{testvoto postojat edna op{ta kultura i redica na drugi tn. potkulturi koi se opredeluvat spored razli~ni zaedni~ki obele`ja kako {to se nacionalnoto i etni~koto poteklo, jazikot, moralnite normi, religijata, obi~aite, na~inot na ìvot i sl. Edna od takvite kulturi pretstavuva i prestapni~kata potkultura. Pritoa e karakteristi~no tvrdeweto deka grupata koja {to e povrzana so taa potkultura ne go osuduva tuku go odobruva prestapni~koto povedenie. Prestapni{tvoto vo nea se poddrùva so vrednosniot sistem na taa potesna neformalna ili organizirana zaednica. 3. Kako primeri na vakvi potkulturni grupi vo ~ii ramki moè da se razvie streme` kon kriminalni odnesuvawa moàt da se navedat: oddelenosta na crncite i belcite vo oddelni gradski ~etvrti, ili na indijancite vo oddelni rezervati vo SAD, ili kaj nas, sozdavaweto na posebni ~etvrti so rabotni~ki stanovi ili, {to e u{te pokarakteriti~no, odelenosta na nekoi nacionalnosti vo oddelni gradski podra~ja, kako na primer, ciganite vo "[utka" ili albancite na leviot breg od Vardar vo Skopje. Vakvite podelbi vlijaat za zajaknuvawe na protivre~nostite i konfliktite me|u kulturnite i potkulturnite sistemi, odnosno ne ovozmoùvaat asimilacija i izgradba na zaedni~ki vrednosti i normi kako op{to prifatena kultura na odnesuvawe. Ovaa teza koja poteknuva od grupata na sociolozi od îkago (îka{ka sociolo{ka {kola) ja razvil i razrabotil Albert Koen (Albert Cohen, Delinqvent Boys: The Culture of the Gang, 1955). Negovata teorija se odnesuva na objasnuvaweto na maloletni~kata delinkvencija. Spored nego pojavata na delinkventnite bandi, koi se karakteriziraat so posebni subkulturni vrednosti i obrasci na odnesuvawe, e posledica na klasnata struktura na amerikanskoto op{testvo t.e. izraz na nastojuvaweto na poniskite klasi so otfrlawe na normite na srednata klasa da si obezbedat opredelen popovolen op{testvena status kakov {to e onoj na taa klasa. Vo amerikanskoto op{testvo, vo koe dominiraat normite na srednata klasa, poradi svojata polo`ba, vospituvawe i obrazovanie decata od rabotni~kata klasa ne se vo sostojba da gi prifatat i da se odnesuvaat vo soglasnost so tie standardi. Vakvata situacija kaj niv razviva nezadovolstvo i frustracii i zatoa tie nao|aat re{enie vo otfrlaweto na normite na srednata klasa i vo zdruùvaweto so vrsnicite koi imaat sli~ni problemi.242
"Koenovoto objasnuvawe na maloletni~kata delinkvencija krajno uprosteno izgleda vaka: sekoe povedenie zna~i re{avawe na nekoj problem.
242
171
Maloletnicite, vsu{nost, se nao|aat pod dvoen pritisok. Vrz niv, od edna strana, deluva kulturata na srednata klasa zad koja stoi celokupniot aparat na mo} i insistiraweto na taa klasa vrz sopstvenite vrednosti kako {to se: ambicijata, uspehot, ugled, ekonomska nezavinsost, napreduvawe na planot na obrazovanieto, to~nost vo izrazuvaweto, sposobnost da se odloùvaat zadovolstvata, ~istota, u~tivost i sl. Od druga strana maloletnicite so poniska socijalna polo`ba se podloèni na vlijanieto na kulturata na svojata klasa, koja pomalku insistira vrz postignuvaweto na vrednostite na srednata klasa, za{to pove}e e okupirana so sekojdnevnite potrebi od egzistencijalna priroda. Vo takva situacija maloletnicite od poniskata klasa se izloèni na protivre~nite vlijanija na kulturata na srednata klasa koja se naloùva so posredstvo na organiziranot sistem, od edna, i kulturata na sopstvenata klasa, od druga strana, ~ii objektivni mo`nosti za postignuvawe na povisok socijalen status i sigurnost se nedovolni. Takvata situacija kaj mladite ima za posledica nedzadovolstvo, frustracii i otfrlawe na kulturata na srednata klasa i zdruùvawe vo bandi koi obezbeduvaat opredeleno ~uvstvo na sigurnost.243 Na toj na~in maloletni~kite bandi se pojavuvaat kako kolektivna reakcija (protest), na edna za niv neprijatna sostojba. Ottuka spored Koen, proizleguva deka nastanuvaweto na subkulturite kakvi {to se maloletni~kite bandi, e posledica na "postoeweto, vo efektivnata interakcija na edni so drugi, na pove}e u~esnici so sli~ni problemi na pri-
Problemot zavisi od situacijata, no i od na~inot na koj poedinecot ja gleda taa situacija - sistem na referenci. Pri re{avaweto na svoite problemi poedinecot nikoga{ ne deluva osameno, duri i ako fizi~ki e sam. Celokupnoto negovo povedenie e interakcija vo koja toj deluva me|utoa, i reagira na realnite ili zamisleni povedenija na svojata okolina. Reagiraweto na okolinata najdobro go validira negoviot li~en sistem na referenci vo ~ija ispravnost toj inaku ne e siguren. Ottamu konformiraweto i baraweto na podr{ka e krajno nu`no vo ìvotot na ~ovekot. Petrovi}, M. Vrednosti i etiologija delinkvencije, IKSI, Beograd, 1972/2, str. 305. 243 "Na pripadnicite na poniskite klasi legitimniet sredstva za postignuvawe na op{testveniot uspeh (visokiot op{testven status) im se uskrateni ili pristapot do niv im e onevozmoèn. Vakvata sostojba kaj poedincite doveduva do "statusni frustracii". So ogled na toa {to golem broj poedinci doìvuvaat individualni statusni frustracii tie iznao|aat kolektivno re{enie taka {to formiraat eden alternativen vrednosno normativen sistem, ~ii celi moàt polesno da se ostvarat i da se usoglasat so nivnata op{testvena polo`ba." Toa pokaùva deka "odgovorot na sostojbata na anomija ne mora da bide individualen (kakov {to e kaj Merton), tuku moè da bide i kolektiven, t.e da se sostoi vo sozdavawe na subkultura kako kolektivno prilagoduvawe." Jankovi}-Pei}, op. cit. str. 71.
172
lagoduvawe."244 Na toj na~in toj sozdal op{to objasnuvawe na postanokot na subkulturite koe ima zna~ajno vlijanie vrz site podocne`ni trudovi vo koi se rasprava za subkulturite koi nastanuvaat vo razli~ni sredini i so razli~ni u~esnici. 4. Vo nastojuvawe da ja dopolnat teorijata na potkultura na Koen, opredeleni varijanti na ovaa teorija sozdadoa i Kluard i Olin (Richard A. Cloward and Lloyd Ohlin, Delinquency and Opportunity - A Tehory of Delinquent Gangs, 1960) i Volter Miler (Walter B. Miller). Za razlika od Koen, maloletni~kata delinkvencija Kluard i Olin se obiduvaat da ja objasnat kako vid na negirawe na standardite na srednata klasa koe vodi do nezakonsko steknuvawe na opredeleni materijalni sredstva. Spored niv postojat tri vida na subkultura: kriminalna (vo koja se napreduva kon kriminalitetot na vozrasnite), konfliktna (kade {to so sila se doa|a do reputacija, priznavawe na hrabrost i sopstveni teritorii) i povlekuva~ka (kade se pribegnuva kon droga). Site tie nastanuvaat vo slamovite na pripadniciet na poniskite klasi. Koj vid na subkultura }e nastane zavisi od strukturata na lokalnata zaednica i od pristapnosta do ne ligitimnite sredstva za postignuvawe na uspehot, za{to, spored niv, nitu neligitimnite sredstava ne im se podednakvo dostapni na site. Taka na primer, za razlika od Merton, tie ispravno tvrdat deka toj {to saka da stane profesionalen xeparo{, mora da go ispe~e zanaetot kaj majstor za toa, ili pak za oddavaweto kon droga mora da se ima pristap do nea.245 5. Spored Miler kultrata na poniskite klasi pretstavuva avtonomen kulturen sistem koj se javuva kako sredina {to ja ra|a maloletni~ka delinkvencija. Poradi otsustvo ili samo povremeno i neefikasno prisustvo na tatkoto vo smejstvata na pripadnicite na poniskite klasi, takvoto semejstvo ne e vo sostojba da gi vr{i svoite funkcii, osobeno funkcijata na socijalizacijata na decata, koi vo toj slu~aj gi prezemaat primarnite grupi na negovite vrsnici. Maloletni~kite bandi se samo poseben oblik na tie primarni grupi.246 Vo èlbata da se prestavat kako povozrasni, adolescentite nastojuvaat da steknat i da demonstriraat kvaliteti koi imaat najvisoka cena vo kulturata na poniskata klasa. A taa kultura se sveduva na {est glavni vrednosti, odnosno to~ki na interes: 1. "nevolja" (tepa~ki, pijan~ewe, vonbra~na bremenost i drugi situacii i povedeniaja koi doveduvaat do kontakt so pretstavnicite na vlasta), 2. "lukavost ili ìCohen, A. Delinquent Boys: Culture of the Gang, Glencoe, Ill, Free Press, 1955, str. 59. 245 Vidi pove}e: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 72-73 i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 58-59. 246 Miller, W. B. Lower Class Culture as a Generating Milleu of Gang Delinqiency, 1958, in Short, J. Gang Delinquency and Gang Subcultures, New York, Harper and Row, 1968, str. 147-148.
244
173
lavost" (fizi~ka sila i izdr`livost, ma{kost, hrabrost, ve{tina), 3. "ve{tina da se zarabotat pari, sposobnost drugiot da se nadmudri, sposobnost na brz i duhovit odgovor", 4. "vozbuduvawe" (spremnost za avantura i rizik), 5. "sudbina" (veruvawe deka do materijalen uspeh moè da se dojde so pomo{ na sili od strana), i 6. "samostojnost" (nezavisnost i sloboda od nadzor i avtoriteti).247 Ottamu delinkvencijata pretstavuva samo odraz na osobeno uspe{noto usvojuvawe na kulturnite normi na klasata na koja delinkventite pripa|aat (maksimalizacija na karakteristi~nite osobini na poniskata klasa). Takvite delinkventni re{enija se usvojuvaat od ednostavna pri~ina {to se popristapni i poefikasni od drugite, a ne zaradi otfrlawe na vrednosniot sistem na srednata klasa. Taka, dodeka za Koen delinkvencijata pretstavuva negativna reakcija (bunt protiv normite na srednata klasa) za Miler taa e eden konstruktiven obid za prilagoduvawe na mati~nata kultura.248 6. Dejvid Maca (David Matza, Deliquency and Drift, 1964) gi osporuva stavovite deka delinkventnata subkultura e karakteristi~na za poniskite klasi so tvrdeweto deka postoi sli~nost me|u delinkventite i drugite maloletnici. Toa go objasnuva na tri nivoa. Prvo, potkulturata sodrì i tehniki na neutralizacija - razni odbrambeni mehanizmi i opravduva~ki sredstva {to pridonesuva golem broj maloletnici da ja prepoznaat pogre{nosta na svoite dela i da se ~uvstvuvaat vinovni. Vtoro, delinkvencijata e samo epizodna pojava kaj mnogu maloletnici. I treto, delinkventnoto povedenie ne moè da se objasni so tezata za potkultura, ottamu {to lesno se napu{ta. Spored nego do delinkvencija doa|a za{to adolescentite se nao|aat vo sostojba na neizvesnost me|u detstvoto i zrelosta, ottamu {to golem del od vremeto go pominuvaat so svoite vrsnici i poradi nastojuvaweto da go izrazat svojot ma{ki identitet i da bidat prifateni od drugite vrsnici. Tie, vsu{nost, se vo zabluda deka ostanatite se skloni kon delinkvencija iako tie toa ne s, no toa ne se razotkriva za da ne se izgubi li~niot status.249 7. Spored teorijata na kontrakultura za izrazot subkultura se upotrebuvaat sinonimite kontrakultura (protivkultura) so cel da se naglasi drasti~nata sprotivstavenost na ovie kulturni potsistemi vo odnos na op{tata kultura so koja tie sistemi se nao|aat vo postojan sudir. Samiot poim kontrakultura poteknuva od amerikanecot Milton Jinger (Millton Yinger), koj smeta deka negovoto voveduvawe e od zna~ewe za teoretskite i empiriskite potrebi na sociolo{kite istraùvawa vo kriminologijata i socijalnata patologija. Toa proizleguva od postoeweto na pojavi i povedenija koi spored nivnite osobini ne mo247 248
Ibid, str. 169-150. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 74 249 Vidi: ibid, str. 75-76.
174
àt da se tretiraat kako kulturni vo potesna smisla, iako moàt da se zasmetaat kako sostavni delovi na kulturata vo po{iroka smisla. Toa se obi~no pojavite za koi se smeta deka se devijantni, a vo oddelni slu~ai duri i izrazeno perverzni: kra`bi, ubistva, sadizam, silexistvo, prostitucija, upotreba na opojni drogi, komar i site onie pojavi {to se sli~ni so niv. Analizirajki gi ovie pojavi, Jinxer smeta deka tie se javuvaat vo situacii na opredeleni kontrakulturni sudiri. Tie kontrakulturni povedenija so izvesna doza na verojatnost se pojavuvaat ako postojat slednive uslovi: 1. koga poedinecot ili nekoja op{testvena grupa e prisilena na li{uvawa ("frustracii") od izvesni glavni i va`ni vrednosti (na primer: ako na poedinecot ili na grupata im se blokirani izvesni ambicii: na primer, vo pogled na zanimaweto, op{testveniot ugled, ili ako se isklu~eni od procesot na komunikacijata i sl.), 2. koga nastapi naru{uvawe (konfuzija) vo sistemot na vrednosta na nekoj poedinec ili na op{testvena grupa, taka {to, na primer, negativnite ili poniskite vrednosti izbivaat vo prv plan, a pozitivnite ili pova`nite vrednosti se potisnati vo vtor plan, odnosno na dnoto na hierarhiskata skala na vrednostite, i 3. koga postoi otsustvo na socijalna kontrola.250 8. I pokraj toa {to ulogata na potkulturnite sistemi ima nesomneno zna~ewe za sogleduvawe na sudirite me|u etni~kite grupi i raznite delinkventi i prestapni~ki grupi, ovie teoretski pristapi ne se dovolni za objasnuvawe na op{testveno negativnite pojavi. Toa vo prv red e slu~aj ottamu {to konfliktite {to nastanuvaat vrz osnova na razli~ni sistemi na vrednosti vo prv red se rezultat na podlabokite op{testveni faktori koi se prekr{uvaat vo svesta na grupata. Ili poinaku, sudirite vo sistemot na vrednostite pretstavuvaat nadvore{na strana na projavuvaweto na ekonomskite i drugite op{testveni vlijanija. Ostanatite nedostatoci na subkulturnite teorii lapidarno gi izloì Dejavid Maca so slednive zabele{ki: 1. tie se pozitivisti~ki (zatoa {to od edna strana, vo centarot na svoeto interesirawe gi stavaat devijantite, a ja zapostavuvaat dejnosta na organite na socijalnata kontrola, i zatoa {to, od druga strana, ja negiraat ili namaluvaat slobodata na voljata i mo`nosta za sloboden izbor na akcii), 2. pre-
mnogu insistiraat na neodminlivoto pojavuvawe na delinkventnoto povedenie vo ramkite na grupite (delinkventnoto povedenie ne pretstavuva zadolìtelen uslov za ~lenstvo vo grupata), i 3. premnogu insistiraat na razlikite, a ja namaluvaat sli~nosta me|u delinkventite i nedelinkventite (vrednostite na mladite se isti kako i vreVidi: Todorovi}, A. Uzroci maloletni~kot prestupni{tva, Institut za kriminolo{ka i kriminalisti~ka ispitivanja i Institut dru{tvenih nauka, Beograd, 1971, str. 56-57.
250
175
dnostite na bogatite xentlameni, so taa nesre}na razlika {to kaj mladite negativno se vrednuvaat). Leins (P. Lejins) istaknuva deka spored teorijata na potkulturata, t. e. spored nejzinata "kriminalna filozofija", prestapni~koto povedenie ne samo {to ne se osuduva, tuku e i fakti~ki prisutno i postojano poddrùvano so vrednosniot sistem na opredelena zaednica. Vo nea nastanuvaweto na potkulturata na prestapni{tvoto e objasneto preku tezata za zaedni~ko tragawe za protivzakoniti re{enija na zaedni~kite problemi so koi se soo~uvaat grupite na mladi vo komunata, pred s, blagodarenie na lo{o struktuiranite mo`nosti. Dokolku tuka leàt korenite na prestapni{tvoto na mladite, toga{ navistina najlo{ moèn na~in na tretirawe na problemot e onoj koj ovie mladi lu|e da se izoliraat od op{testvoto vo posebno prisilno formirani zaednici. Ustanovite za maloletnici i drugi kazneni ustanovi pretstavuvaat tokmu toa i ottamu se skoro idealna podloga za vistinska delinkventna potkultura.251 Kon ovaa argumentacija Kajzer go dodava i toa deka pred s ostanuva nejasen odnosot na pri~inata i dejstvieto: dali do delinkventnoto odnesuvawe doa|a duri preku pripadnosta kon bandata ili pak vo bandata se zdruùvaat lica {to ve}e socijalno zastranile i vr{ele prestapi. Dokolku teorijata na subkultura se pro{iruva preku malata grupa vrz socijalniot dolen sloj, ostanuva otvoreno i pra{aweto: zo{to samo relativno mal del od dolniot sloj pove}ekratno i povtoruvano ja "prerabotuva" svojata statusna funkcija preku kriminalitetot.252 8. TEORIJA NA SOCIJALNIOT INTERAKCIONIZAM 1. Teorijata na socijalniot interakcionizam ili teorija na etiketirawe (labelling theory) kako posebno u~ewe e karakteristi~no za sovremenite kriminolo{ki razmisluvawa od poslednive decenii na XX vek. Socijalniot interakcionizam dominira vo sovremenite koncepcii na kriminolozite i socijalnite patolozi od skandinavskite zemji, Germanija, Avstrija i glavno vo SAD i Anglija, a osobeno kaj negovite najzna~ajni pretstavnici: Hauard Beker (Howard Backer), Edvin Lemert (Edwin Lamert), Kaj Erikson, (Kay Erikson), Stenli Koen (Stanly Coen), Denis âpman (Denis Chapman), Edvin [ur (Edwin Schur), Irvin Gofman (Erving Gofman), [omo [oam (Shlomo Shoham) i drugi.253
Lejins, P. op. cit. str. 169. Kajzer, G. op. cit. str. 243. 253 "Za inspiratori na interakcionisti~kata teorija za op{testvoto se smetaat amarikanskiot filozof Xorx Mid (George Herbert Mead, 18631931) i Xon Djui (John Dewey, 1859-1952), a za nejzin osnova~ u~enikot na Mid, Herbert Blumer. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 79.
252 251
176
Zna~eweto na ova u~ewe za koe osnovano moè da se kaè deka e edno od dominantnite vo sovremenata zapadna kriminologija osobeno e istaknato na Sedmiot me|unaroden kongres za kriminologija odràn vo Beograd vo 1973 godina.254 Teorijata se javi kako reakcija na tradicionalnata kriminolo{ka nauka255 i kako rezultat na zabrzaniot razvoj na zapadnata sociologija i socijalna patologija koi izvr{ija golemo vlijanie na nivnata kriminolo{ka nauka i misla voop{to. 2. Avtorite {to go interpretiraat ovoj pravec kako nova tendencija vo kriminologijata i socijalnata patologija se soglasuvaat deka toj pretstavuva op{ta teorija za op{testvoto {to se razviva vo dve nasoki: socijalno psiholo{ka i sociolo{ka.256 Pritoa istaknuvaat deka kaj prvata nasoka teì{teto e vrz izu~uvaweto na procesite na socijalizacijata, a kaj vtorata, na izu~uvaweto na op{testvenite organizacii, ustanovi i procesi. Me|utoa, koga se postavuva pra{aweto na korenite na ovie osnovni nasoki na socijalniot interakcionizam smetame deka nema da se pogre{i ako egzatno se kaè deka bi254
Vidi gi materijalite za ova Sovetuvawe koi se objaveni vo JRKKP, Beograd, 1973/3. 255 Interakcionistite ja kritikuvaat tradicionalnata kriminologija zatoa {to e 1. nesamostojna (predmetot - izu~uvaweto na pozitivno inkriminiranite povedenija - e naturen od grupata koja poseduva politi~ka mo}), 2. individualisti~ka (premnogu e orientirana kon li~nosta na prestapnikot pri~inite na kriminalitetot se baraat vo biografiite na osudeni~kta populacija), 3. deterministi~ka (ako kriminalitetot se objasnuva so biografiite na osudenicite, pretpostavka e deka osudenite kriminalci se razli~ni ne samo od onie koi gi naru{uvaat normite, tuku i od neosuduvanite. Me|utoa do denes ne e locirana takva konstelacija na biografski faktori koi vo dovolna mera bi ukaùvale na razlikite me|u navedenite kategorii na lica) 4. neselektivna (osudeni~kata populacija ne moè da bide reprezent na prestapnicite: mehanizmite na nadzorot ne opfa}aat ogromen broj na prestapnici, kako ni povedenija koi spored motivite i posledicite se sli~ni na kriminalnite koi me|utoa, ne se inkriminirani), 4. neistoriska (poa|a od pozitivnopravnite propisi ne navleguvajki vo kolkava mera se primenlivi), i 6. ateoretska (nekriti~ki gi prifa}a pretpostavkite i definiciite {to gi davaat vladea~kite grupi). Poradi toa predlagaat voveduvawe na interakcionisti~ka, kako ~ista nauka, koja bi ja prou~uvala samo fenomenologijata na devijantnite povedenija, bez da se interesiraat za nivnata etiologija. Philliphson M. Understanding Crime and Delinquency: A Sociological Introduction, Chicago, Aldine Publishing Co., 1974. Sociological Aspects of Crime and Delinquency, London, 1971, str. 2 (Ignjatovi}, \. op. cit. str. 135). 256 Vidi: Milutinovi}, M. Osnovne tendencije u savremenoj kriminologiji, JRKKP, 1973/3, str. 357 i Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji: Socijalni interakcionizam i teorija etiketiranja, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 460.
177
heviorizmot ja uslovi genezata na socijalniot interakcionizam vo negovata prva, dodeka funkcionalizmot, vo negovata vtora nasoka. Socijalnopsiholo{kata nasoka devijantnoto povedenie na poedincite go smeta za psihi~ka reakcija na uslovite vo koi {to ìveat tie poedinci, odnosno deka nivnoto negativno povedenie e odgovor, reakcija na opredeleno vlijanie na sredinata. Spored ovaa nasoka negativnoto op{testveno povedenie proizleguva od ~ovekovata psiha koja se oblikuva niz socijalnite interakcii na lu|eto (svesni i mislovni odnosi me|u lu|eto, me|usebni komunicirawa i razbirawa). Od tie pri~ini se ispituvaat procesite na socijalizacijata preku koi nastanuva i se razviva ~ovekovata svest i asocijalnite povedenija sogledani preku vnatre{nite psihi~ki svojstva na lu|eto po pat na nivnite nadvore{ni telesni manifestacii, kako i preku nivniot jazik kako zbir na apstraktni simboli. Vo takvite istraùvawa pojdovnata platforma se zema od socijalnata psihologija na Mid (G. Mead). Ottuka socijalnopsiholo{kata nasoka doa|a do zaklu~okot deka zada~a na socijalnata patologija i kriminologijata se otkrivaweto i utvrduvaweto na uslovite {to gi opredeluvaat op{testveno negativnite dejnosti i kriminalnite povedenija. Sociolo{kata nasoka pak, vo sredi{teto na svojot interes gi pomestuva op{testvenite organi, organizacii, ustanovi i procesi i smeta deka tie, kako primarni elementi na op{testveniot sistem, go determiniraat, oblikuvaat i naso~uvaat devijantnoto, odnosno kriminalnoto povedenie na lu|eto niz procesot na diferenciraweto na devijantnite situacii i etiketiraweto na poedincite koi {to so svoeto povedenie otstapuvaat od takvite definicii. Vnatre{nite pomali ili pogolemi razliki vo stavoite i gledi{tata na oddelni pretstavnici se karakteristi~ni za sekoja od ovie nasoki kako {to, vsu{nost, e slu~aj i kaj site drugi teoretski pristapi. Ovde nema da se vpu{tame vo natamo{no prezentirawe na razlikite na ovie nasoki, tuku }e se obideme da objasnime ona {to e osnovno za socijalniot interakcionizam i da go prikaème kako edinstveno u~ewe preku izvlekuvaweto na nivnite su{testvenite elementi . 3. Interakcionizmot pretstavuva op{t sociolo{ki pristap koj na{ol primena vo prou~uvaweto na devijantnoto i kriminalnoto odnesuvawe. Ovoj pristap vo objasnuvaweto na navedenite povedenija poa|a od tri osnovni sociopsiholo{ki poimi: op{testvenite ulogi, interakcijata i li~nosta. Spored poimot na op{testvenite ulogi, povednijata na poedincite vo op{testvoto ne se slu~ajni, tuku korespondiraat so opredeleni op{testveni ulogi. Poimot interakcii koj se odnesuva na poedinci i grupi podrazbira dinami~ki proces vo koj sekoe dejstvie na eden u~esnik vo odnosot, pretstavuva odgovor na stimul na drugiot u~esnik i istovremeno stimul za nego. Za poimot na li~nosta svatena spored Xorx Mid, od izvonredno zna~ewe e svesta za sebe izrazena preku svesta na drugite (proizvod na interakcioniot 178
proces i predmet na tu|a ocenka, ili, ako drugite ne vidat kako devijanti, kriminalci ili kako dobri, postoi golema verojatnost deka i nie taka }e se doìvuvame sebesi). Seto ova na planot na kriminalitetot vodi kon toa socijalniot interakcionizam da se otkaè od baraweto na pri~inite na kriminalitetot i hrabro da se opredeli za procesot na razbiraweto so koj poedinecot doa|a do obrasci za izbor na opredeleno povedenie i za opi{uvawe na negovite percepcii vo ~ii ramki moè da go vr{i izborot. Ottamu sleduva i opi{uvaweto na razli~nite formi i strukturata na kriminalnite i nekriminalnite, odnosno devijantnite i nedevijantnite povedenieja. Na toj na~in namesto etiologijata, centralnoto mesto vo interakcionisti~kata kriminologija i socijalna patologija go dobiva fenomenologijata. Interakcionistite golemo vnimanie pridavaat i na motivacijata na povedenieto koja e diferencijalno distribuirana vo op{testvenite strukturi kako i na zna~ewata koi poedinecot im gi pridava na sopstvenite povedenija, kako i na povedenijata na drugite (kriminologot treba da go istraùva toa {to poedincite go znaat i mislat za svoeto povedenie i za izborot na toa povedenie).257 Interakcionisti~kata {kola im se sprotivstavuva na pozitivisti~kata i funkcionalisti~kata sociologija taka {to vo prv plan go postavuva razbiraweto na celite i zna~eweto na op{testvenite akcii. Funkcionalistite trgnuvaat od objektivno dadeniot poredok {to poedinecot go usvojuva vo procesot na socijalizacijata. Nasproti niv, interakcionistite insistiraat vrz subjektivno, od vnatre videniot poredok. Za niv op{testvenite ustanovi i normi ne se evidentni, tuku vo izvesna smisla problemati~ni okolnosti. Poredokot se sozdava i odrùva vo procesot na akciite na poedincite i subjektivno se doìvuva kako pritisok vrz poedincite. Ottamu naj~est predmet na istraùvawe za interakcionistite e tokmu subjektivnoto, viduvaweto na op{testvenite institucii i normi od stojali{te na poedinecot. Za Edvin Gofman (Edvin Gofman), ~ii trudovi vo ponovata interakcionisti~ka sociolo{ka literatura se najimpresivni, kako i za mnogu drugi interakcionisti, osnovnata preokupacija pretstavuva pra{aweto na li~niot identitet i formiraweto na slikata za sopstvenoto Jas, kako
"Objektivnite situacii imaat razli~ni zna~ewa za sekoj u~esnik ili posmatra~. Ovie razliki se posledica na razli~ni kulturni i subkulturni vrednosti do koi u~esnicite vo situacijata se pridrùvaat. Vo ortodoksnata kriminologija dominantna e tendencijata zna~ewata koi situacijata go ima za posmatra~ot (kriminologot) da se zemaat kako "objektivni" i povedenijata na u~esnikot vo situacijata da se vrednuvaat spored tie zna~ewa... Interakcionistite si postavuvaat za cel razbirawe na subjektivnoto zna~ewe koe situacijata go ima za u~esnicite, a ne pridavawe na situacijata zna~ewe koe taa go ima za kriminologot." Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji... str. 466
257
179
proizvod na procesot na interakcijata. Funkcionalistite koi se zainteresirani za odrùvawe na postojnite strukturi, smetaa deka povedenijata koi se usoglaseni so normativnite o~ekuvawa se "zdravi" i "dobri" za op{testveniot sistem. Nasproti niv, interakcionistite, voop{to ne se zainteresirani za "sistemot" i za "strukturite". Tie sakaat da ni ja pokaàt opa~inata na odrùvaweto na poredokot: stradaweto, trpeweto i {izofrenosta na konformisti~kiot (ili devijaniot) poedinec.258 Vrz interakcionistite vlijae{e i konceptot na zna~eweto {to go formira Djui. Spored nego zna~ewata se relacii koi se sozdavaat vo procesot na komuniciraweto i kooperacijata - proizvod na praktikata, na zaedni~koto deluvawe na lu|eto. Ottamu, spored interakcionistite, na ist na~in treba da se posmatra li~nosta na poedinecot i negovoto povedenie. Imeno spored ova gledi{te, ne postoi nikakva dadena "priroda" na li~nosta od koja proizleguvaat negovite aktivnosti. ôvekovoto sopstveno viduvawe na sebesi i negovite akcii se proizvod na zaemnite "definirawa" vo procesot na interakciite me|u lu|eto. A tokmu na ova mesto doa|a do izraz stavot na Mid (G. Mead) za razlikuvaweto na kategoriite Jas i Mene kako dva sostavni elementi na ~ovekoviot identitet. "Jas" e odgovor na organizmot na stavovite na drugite. "Mene" e organiziran zbir na stavovi na drugite koi gi prifa}a li~nosta. Stavovite na drugite go so~inuvaat organiziranoto "Mene", a toga{ poedinecot na toa reagira vo svojstvo "Jas". Ova zna~i deka li~niot identitet i deluvaweto na poedincite ne se posledica na ~istoto "Jas", tuku deka identitetot se sozdava pod dejstvo na drugite (t.e. "Mene"ili "jas kako {to mislam deka drugite me gledaat"). Poednostavno kaàno, ~ovekoviot identitet e op{testvena konstrukcija, proizvod na interakcioniot proces: ako drugite ne gledaat kako "devijanti" ili kako " dobri", postoi golema verojatnost deka i nie na toj na~in }e se doìvuvame sebesi. Ako na deteto neprekidno mu povtoruvame deka e mrzlivo, lo{o i nemirno, toa samoto sebesi }e se definira kako mrzlivo, lo{o i nemirno. Ona {to poedinecot moè da stane ne e opredeleno samo so negovoto povedenie, tuku i so definiraweto na negovoto povedenie od strana na drugite lu|e. Na primer, eden lekar so godini moè da zema droga, so site karakteristiki na fizi~ka i psihi~ka zavisnost, a da ne stekne status na devijant, za{to izostanuva reakcijata na sredinata na negovoto povedenie. Od druga strana, isto takvo povedenie na nevraboten mlad ~ovek od periferijata, predizvikuva negativna op{tesvena reakcija koja go definira kako "narkoman", "rob na drogata", "propadnat ~ovek", itn.259 4. Svoite teoretski razmisluvawa i empiriski istraùvawa interakcionizmot gi naso~uva kon devijantnite povedenija (pod koi se
258 259
Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 79. Ibid, str. 80.
180
podrazbiraat i delinkvencijata i kriminalitetot) koi gi objasnuva kako emanacija na socijalnite interakcii (nivnata psihi~ka priroda) i op{testvenite procesi na etiketirawe {to gi praktikuvaat op{testvenite organi i ustanovi. Izu~uvaj}i gi uslovite na devijantnoto i kriminalnoto povedenie socijalnite interakcionisti poa|aat od op{testvenata reakcija i smetaat deka samoto op{testvo gi identifikuva i selektira delinkventite. "Povedenieto na ~ovekot e devijantno toga{ ako toa se javuva kako otstapuvawe od normativnite o~ekuvawa na grupata, koe predizvikuva prekor, odnosno interpersonalni i korelativni reakcii vo vid na izolacija, tretman, popravawe i kaznuvawe na licata koi se odnesuvaat na takov na~in."260 Trgnuvaj}i od toa deka op{testvoto e struktuirano t.e. deka se sostoi od razni grupi i interakcii me|u niv i vnatre vo niv, interakcionistite smetaat deka treba da se prou~uva taa struktura niz razgleduvaweto na odnosite me|u razli~nite grupi koi horizontalno i vertikalno se stratifikuvani vo strukturata na op{testveniot sistem. Spored niv grupite koi ja imaat dominantnata ekonomska i politi~ka pozicija vo op{testvoto ostvaruvaat glavno vlijanie vo oblasta na kulturata, ideologijata, politikata i voop{to vo site oblasti na op{testveniot ìvot. Tie grupi se karakteriziraat so posebni sfa}awa za vrednostite, na~inot na ìvot i povedenieto i soglasno svoite stavovi i ekonomsko-politi~kata mo} definiraat opredeleni povedenija kako devijantni odnosno kriminalni zatoa {to istite ne im odgovaraat na nivnite sfa}awa i o~ekuvawa. Tie povedenija se akcii na licata od onie op{testveni grupi {to do{le vo konflikt so dominantnite socijalni grupi. Me|utoa, tie povedenija ne se devijantni odnosno kriminalni sami po sebe, spored svojata objektivna dadenost i {tetnost, tuku zatoa {to kako takvi gi smeta i definira dominanata op{testvaena grupa koja gi sozdava (propi{uva) normite na povedenie. Oddelnoto povedenie ne e devijantno ili delinkventno, tuku akcijata {to se prezema protiv nego go pravi takvo. Spored Beker (Backer, Outsiders, New York, 1963), devijantnosta e kvalitet koj ne leì vo samoto povedenie tuku vo interakcijata me|u li~nosta koja {to go izvr{ila deloto i onie koi reagiraat na toa delo.261 Ottamu dokolku e pogolem
Schur, M. E. Labeling deviant behavior, Harper and Row, New York, 1971, str. 148. 261 "Op{tesvenite grupi sozdavaat devijantnost so toa {to sozdavaat pravila ~ie naru{uvawe pretstavuva devijantnost, so toa {to niv gi primenuvaat vrz opredeleni lu|e i na toj na~in gi etiketiraat kako autsajderi. Od ova stojali{te devijantnosta ne e kvalitet na dejstvieto na poedinecot, tuku posledica na toa {to drugite primenuvaat pravila i sankcii vrz "prestapnicite". Devijant e onoj komu uspe{no mu e prilepena taa etiketa. Devijantno povedenie e povedenieto {to lu|eto taka go etiketiraat". Backer, H. Outsiders: Studies in the sociology of deviance, New York, Free Press , 1963, str. 9.
260
181
brojot na primenetite kriminalni definicii, dotolku e pogolem obemot na kriminalitetot i, sli~no na toa, obemot na devijantnosta. Od toa interakcionistite natamu izvlekuvaat zaklu~ok deka vo onaa zemja kade {to ima pove}e kazneni propisi, ima pogolema mo`nost za pove}e primeneti kriminalni definicii, a so toa i pove}e delinkventi i devijanti. Pritoa interakcionistite vo svojot interes go vklu~uvaat sekoe devijantno povedenie - sekoe abnormalno povedenie koe vo statisti~ka smisla predizvikuva punativna ili ednostavno negativna reakcija od strana na organite na op{testvenata kontrola, pod uslov na nositelite na tie povedenija da im bide prika~ena etiketa deka se devijanti. Ottamu za pretstavnicite na interakcionisti~kata teorija devijantnoto povedenie samo po sebe ne e zna~ajno. Toa {to niv gi interesira e procesot preku koj op{testvoto nekogo go ozna~uva (etiketira) kako devijant i na~inot na koj stigmatiziranoto lice reagira. Tie smetaat deka i prekr{itelite na normite i nivnite kontrolori se u~esnici vo sozdavaweto na devijantnosta. Spored toa devijaciite ne moàt kauzalno da se objasnat tuku samo da se razberat kako proces vo koj reagiraweto na drugite, a osobeno na ustanovite na op{testvenata kontrola igraat zna~ajna uloga.262 Teì{teto vo istraùvaweto na pri~inite na asocijalnite i antisocijalnite povedenija treba da se prefrli, od devijantite i kriminalcite i nivnite organizirani grupi, vrz op{testvoto, socijalnata kontrola i procesot na kriminalizacija. Vo vrska so toa istaknuvaat i deka krivi~nopravniot sistem ne samo {to ima ograni~eni mo`nosti vo pogled na smaluvaweto na kriminalitetot, tuku e i zna~aen faktor na negovoto sozdavawe. Spored toa su{tinata na ova u~ewe e vo odnosot me|u liceto koe izvr{ilo krivi~no delo ili bilo kakvo devijantno povedenie i onie koi rea|iraat na toa povedenie, {to zna~i deka op{testvoto gi selektira delinkventite, odnosno devijantite. Vo centarot na nivniot inters ne se stava krivi~noto delo (klasi~nata {kola), negoviot storitel (pozitivisi~kata {kola), nitu prou~uvaweto na deloto i storitelot zaedno vklu~itelno i na preodot kon deloto, tuku na~iniot na koj op{testvoto reagira sprema niv (deloto i storitelot). Pojdovnata teza e deka opredeleno dejstvie stanuva devijantno, odnosno kriminalno duri toga{ koga organite na op{testvenata kontrola (policija, obvinitelstvoto, sudovite, organite za izvr{uvawe na sankci"Za interakcionistite kriminalitetot e proizvod na raznovrsnosta, a ne na patologijata. Kriminalcite ne se "polo{i" od drugite lu|e, nitu se "bolni"- tie ednostavno se poinakvi. Kriminalitetot e pojava koja op{testvoto moè da ja tolerira. Nego go izu~uvame ne za da pridoneseme za negovoto suzbivawe, tuku ednostavno zatoa {to pretstavuva interesen predmet na izu~uvawe". Jankovi}, I. Savremene struje u kriminologiji... str. 462. Vidi i Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 82.
262
182
ite) gi ozna~at kako takvi. Toj proces {ematski bi moèle najdobro da go prikaème na sledniov na~in:
DOMINANTNI GRUPI koi se vo mo`nost da primenat op{testvena reakcija, sankcija (da etiketiraat)
POVEDENIE
OSTANATI GRUPI
+
ETIKETA
delinkvent ili devijant
konformisti devijanti (cenzori) (cenzurisani) __________________________________________________________________ Za interakcionistite delinkventot i devijantot se proizvod na raznovidnosta, a ne na patologijata, na raznovidnosta sfatena kako poinakvi osobini, interesi i manifestacii na povedenie na poedinci ili grupi koi formiraat nekoja od gorespomenatite grupi, a ne kako povedenija i osobini na poedincite koi inkliniraat od normalnoto i samo po sebe predizvikuvaat opredelen stav i odnos od op{testvenata sredina. Raznovidnosta stanuva kriminolo{ki zna~ajna duri toga{ koga ovie kategorii na lica }e im bide prilepena etiketata na devijantnost. Storitelite na op{testveno negativnite povedenija ne se polo{i od drugite lica tuku ednostavno se poinakvi. Ekstremnite interakcionisti âpman (Chapman) i drugi smetaat deka duri i nema kakva i da e razlika me|u kriminilacite i onie koi ne se kriminalci. Edinstvenata razlika me|u niv e vo toa {to sprema ednite e izre~ena krivi~na sankcija (devijanti), a sprema drugite toa ne e storeno (konformisti). Devijantite ednostavno se licata koi {to organite na krivi~niot progon gi proglasile kako takvi vrz osnova na definirawe (normirawe) na opredeleni situacii kako devijantni.263 Ili, poinaku
"Koj od golemiot broj na prestapnici }e bide odbran i etiketiran kako kriminalec, spored âpman delumno e usloveno od slu~ajot, a delumno od
263
183
kaàno, site lu|e se odnesuvaat antikriminalno, no kriminalec e samo onoj na kogo }e mu bide prika~ena etiketa deka e toa, a kriminalno e ona povedenie koe op{testvoto go etiketiralo kako takvo. Pritoa, povedenieto na ~ovekot sekako pretstavuva faktor koj sozdava predispozicija za toa dali nekoj }e bide smetan za kriminalec ili za devijant, no sepak, su{testvenata odluka za toa se nao|a vo racete na grupata na vlast koja moè, no ne mora da go proglasat za takov.264 5. Sledej}i ja ovaa orientacija socijalniot interakcionizam sozdava i ja objasnuva podelbata na storitelite na dva osnovni tipovi: konformisti (cenzori, ocenuva~i) i devijanti (cenzurisani, ocenuvani). Prestapnicite (cenzurisanite) spored ova u~ewe ne pretstavuvaat homogena grupa i toa ne moàt da bidat od dve pri~ini. Prvo, ottamu {to devijantnosta i procesot na etiketiraweto moàt da bidat pogre{ni, poradi {to me|u etiketiranite ~esto ima takvi lica koi toa ne go zasluùvaat (lica {to nikoga{ ne gi prekr{ile op{testvenite normi). Vtoro, {to etiketiranite ne se celosna kategorija za {to zboruvaat istraùvawata na temnata brojka (vistinski prekr{iteli na op{testveniet normi koi nikoga{ ne bile pomesteni vo kategorijata na devijanti). 6. [to se odnesuva do stigmata,265 taa spored interakcionistite se izrazuva niz prisilbata i pritisokot {to go primenuvaat opredeleni grupi ili, ako poseduvaat dovolno mo} i poedinci, koga e zagrozen ili povreden nekoj interes ili nekoja vrednost na taa grupa ili na mo}niot poedinec, a e naso~ena protiv nekoja li~nost ili grupa koi mnogu povidlivo se razlikuvaat ili ~ie postoewe ili povedenie im na{tetuva na stigmatizatorite. Zlostornik ili devijant vo krajna linija e lice koe e ìgosano i proglaeno za takvo od strana na grupa ili poedinec koi imaat mo} toa da go storat.266 Izborot na taa op{teop{testvenite procesi koi go delat op{testvoto na kriminalni i na nekriminalni klasi, pri {to prvata klasa, vo glavni crti odgovara na siromasite i nepriviligiranite. Ovaa pretpostavka ja pretstavuva osnovata na negovata "teorija na `rtveni jarci." Jankovi}, I. Saremene struje u kriminologiji..., str. 463. 264 Slomo Shohm, Stereotipi delinkvenata i njihova stigmatizacija, JRKKP, Beograd, 1973/3, str. 357. 265 Poimot stigma poteknuva od gr~kiot zbor {to zna~i ìg, koj prvobitno se odnesuva{e na ìgot koj im se vtisnuva{e na kriminalcite na ~eloto so vè{teno èlezo. Ovoj poim, interakcionistite go koristat za istaknuvawe na ne{to lo{o vo moralniot status na etiketiranoto lice, da se objasnat odnosi a ne svojstva na liceto. 266 "Po pravilo se slu~uva mo}nite da gi etiketiraat onie koi nemaat op{testvena mo}, pri {to uspe{nosta na etiketiraweto po pravilo zavisi od koli~estvoto na vlijanieto i mo}ta so koja raspolaga prekr{itelot na op{testvenata norma. Ottamu i pojavata, pripadnicite na mo}nite eliti da
184
stvena stigma ne e slu~aen - stigmatiziranite lica se izbiraat na racionaliziran i formaliziran na~in. Toj izbor e predizvikan od: 1. vpe~atlivite razliki koi vo stigmatizatorot budat strav i zagriènost, i 2. koga nekoja grupa ili poedinec se opsednati so èlba za uspeh, kako kompenzacija na ~uvstvoto na nesigurnost i stravot da ne ja postignat taa cel, tie }e se obidat da go "povi{at" svojot status so sniùvawe na statusot na stigmatiziranoto lice.267 Psiholo{kite motivi {to ja predizvikuvaat stigmata pak, se nao|aat vo tn. teorija na `rtveniot jarec - vo vnatre{nata agresivnost i preokupacijata so ~uvstvo na vina poradi devijantnite sklonosti na samiot stigmatizator (mehanizam na proekcija: vnatre{nata napnatost i negativizam se smaluva ili osloboduva so stigmatizitawe na drugite, ili tehnika na neutralizacija: vinata se prefrluva na drugi za da se so~uva pretstavata za sebe kako ~esno lice).268 Toa se potsvesni izvori na op{testvenata stigma. Na toj na~in svojot vnatre{en negativizam i op{testvena napnatost stigmatizatorite moàt barem delumno da gi ublaàt ako na drugi im se nametne sramniot ìg. Op{testvenata stigma zatoa stanuva institucionaliziran sigurnosen ventil i spored taa funkcija e sli~en na èlbata da se prisustvuva na borbite so bikovi, javnite lin~uvawa, borbite na gladijatori, boks me~evite i sli~ni priredbi. 7. Vrz osnova na opredeleni situacii kako sprotivni na vrednostite, interesite i dobrata na odredeni ~lenovi na edna grupa vo op{testvoto najprvo se sozdavaat stereotipi na devijanti i prestapnici koi poteknuvaat od poniskite op{testveni sloevi (tn. "`rtveni jarci"), za{to ~lenovite na povisokite i srednite klasi se nesporedlivo pove}e za{titeni od organite na op{testvenata kontrola. Funkcijata na ovoj stereotip se sostoi vo toa {to kaj pripadnicite na gornite sloevi navlekuva omraza kon devijantite i prestapnicite i predizvikuva zbivawe na op{testvoto vo solidarna akcija protiv niv.269 Od druga strana kako rezultat na procesot na etiketiraweto (primemoàt da gi kr{at pravnite ili moralnite normi, a pritoa da ne dobijat etiketa na devijanti, t. e. da ne ja iskusat represijata na op{testvenata kontrola. Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 81. 267 Slomo S, op. cit. str. 393-395. 268 Za ova podrobno Kajzer, G. op. cit. str. 129-130. 269 "Se ~ini deka bez zlostorstvoto kohezijata na op{testvoto }e is~ezne i deka univerzalnite vrednosti na zaednicata }e se raspadnat vo zaemno sprotivstaveni ~esti~ki. Zlostornikot ne moè seriozno da ja zagrozi strukturata na op{testvoto so svoite destruktivni aktivnosti, a pokraj toa pottiknuva ~uvstvo na solidarnost kaj onie ~ie vnimanie inaku bi se skoncentriralo na zaemno celosno sprotivni interesi. Mead, G. H. The psychology of Punative Justice, The Amerikan Journal of Sociology, XXIII, 1918. (Parsons, T. i dr. op. cit. str. 835.
185
netata sankcija) se sozdava eden drug strereotip na lica - stereotip na osuduvani devijanti i prestapnici. I ovoj tip isto taka e povrzan so op{testveniot faktor na mo}ta i se pojavuva kako li~nost stigmatizirana od grupa ili poedinci {to imaat mo} toa da go storat preku pravni mehanizmi. Toa zna~i deka i osudenite lica ne se prestapnici poradi svoite kvaliteti, tuku takvi gi pravat procesite na etiketirawe odnosno organite na krivi~noto gonewe i sudovite koi gi pomestuvaat etiketiranite lica spored karakterot na definiraweto na situaciite od odreden stereotip.270 Tret stereotip pretstavuva stereotipnoto reagirwe na organite na op{testvenata kontrola. Takviot stereotip go privlekuva i naso~uva vnimanieto na formalnata socijalna kontrola kon toa potencijalnite i nepoznati storiteli na krivi~ni dela da se baraat me|u pripadnicite na tie grupi (crnci, etni~ki malcinstva, stranci, siroma{ni sloevi, nepismeni lica i sl.), koi ottamu mnogu ~esto pogre{no se etiketirani kako prestapnici. Seto toa, vsu{nost, pokaùva deka fenomenot na prestapni{tvoto interakcionisti~ki e determiniran na na~in so koj moè da se objasni podelbata na naselenieto na devijanti i konformisti, odnosno na etiketirani i onie koi etiketiraat, a potoa vo ramkite na taka koncipiranata devijantna kategorija se sozdavaat razni stereotipi na devijanti i delinkventi vo zavisnost od nivniot socijalen status i nivnoto povedenie. Spored toa so posredstvo na stereotipite se ukaùva na procesot na kriminalizacija od eden poinakov aspekt - policijata gi goni, a sudovite gi osuduvaat onie izvr{iteli na krivi~ni dela koj mu odgovaraat na stereotipot na kriminalecot. Takvite lica potoa figuriraat vo zatvorite i vo kriminalnite statistiki, so {to ve}e izgradeniot stereotip natamu se zasiluva i utvrduva . Procesot na sozdavaweto na stereotipi me|utoa e samo eden od procesite koj neposredno doveduva do sozdavaweto na devijantnosta i kriminalitetot. Natamo{na pri~ini za nivnoto pojavuvawe e i naknadnata interpretacija na devijantnoto ili kriminalnoto odnesuvawe. Mehanizmot na naknadna interpretacija e tesno povrzan so stereotipiziraweto, a se sostoi vo toa {to poedinecot koj prekr{il opredelena op{testvena norma sredinata po~nuva da go gleda vo poinakvo svetlo. Celokupniot negov porane{en ìvot zapo~nuva dopolnitelno da se interpretira kako lo{ so ogled na negovoto posledno povedenie. Vo takov slu~aj site ostanati naj~esto se spremni da potvrdat deka se se}avaat na sekoja negova postapka od minatoto, i da se zakolnat deka
"Nalo{ata etiketa koja {to op{testvoto moè da mu ja zalepi na nekoj prestapnik e nazivot na osudenik smesten vo kaznena ustanova. Samoto apsewe, ili samo edna no} pominata vo zatvor, ~esto se javuvaat kako doìvotni stigmi i mu pre~at duri i na lojalniot gra|anin. Tie nastani se od prvostepeno zana~ewe vo ìvotot na liceto koe od nekoi pri~ini e "sklono" na ulogata na "kriminalec". Lejins, P. op. cit. str. 169.
270
186
u{te toga{ negovite somnitelni postapki jasno im ukaùvala deka eden den }e se slu~i toa {to devijantot ili kriminalecot sega go napravil.271 Pritoa, kon nego, najgolemiot broj od niv zapo~nuvaat da se odnesuvaat spored edna na{a mo{ne slikovita izreka "Pridrì mi go kopilevo, da se podbivam so orospijana". So ogled deka vo procesot na etiketiraweto golema uloga ima op{testvenata mo}, kako eden od procesite koi doveduva do sozdavawe na devijacijata se pojavuva i t.n. "cenkawe i pregovarawe". Toa se procesi koi zavisat od pravniot sistem na konkretnata dràva i se sostojat vo toa {to so nivna pomo{ mnogubrojni okolnosti moàt da se interpretiraat vo korist ili na {teta na izvr{itelot na protivpravniot akt. Dokolku toj proces e uspe{en, naj~esto moè da se izbegne presudata, a toa zna~i so pomo{ na cenkawe (na primer, prifatlivoto drèwe za vreme na sudskata rasprava: priznavawe na deloto, kaewe, vetuvawe deka vo idnina nema da se povtori deloto) ili pregovarawe (na primer, istaknuvaweto na potekloto, statusot na prestapnikot ili na negovite bliski, negoviot i nivniot ugled, porane{ni zaslugi i sl.), da ne se dobie etiketa na prestapnik. 8. So pra{aweto za stereotipite i stigmatizacijata, ova u~ewe tesno go povrzuva i konceptot na tn. sekundarna devijacija. Spored ovoj koncept od sociopsiholo{ka gledna to~ka edno devijantno povedenie stanuva relevantno duri toga{ koga }e se izrazi vo svesta, koga }e doìvee objektivna obrabotka od poedinecot koj e akter na devijantnata postapka. Trgnuvajki od osnovnata teza deka lu|eto vo op{etstvoto stanuvaat ona {to s, so pomo{ na toa {to drugite zboruvaat za niv deka s, so percepcijata na stigmata poedinecot postepeno ja menuva samopercepcijata na svojata li~nost i svojot identitet. Za storenoto devijantno povedenie poedinecot gotovo sekoga{ e prisilen sopstvenata postapka da ja identifikuva kako devijantna i kon nea da zazema sopstven stav. Kon svoeto devijantno povedenie poedinecot naj~esto reagira na toj na~in {to koristi socijalni i psiholo{ki mehanizmi da ja zatapi ostricata na gre{nosta na svoeto povedenie (po pat na racionalizacija i na drugi na~ini so koi sopstvenoto povedenie se tretira kako socijalno prifatlivo).272 Na toj na~in li~nosta sozdava
"Porane{nite "dobri" osobini se smetaat za slu~ajni - tie samo ja prikrivale devijacijata. Stu~wacite se nafrluvaat na minatoto na devijantot i kopaat po nego vo potraga po informacii koi ja potvrduvaat nivnata dijagnoza... Stru~wacite kako {to se psiholozite i psihijatrite posebno se obu~eni za takvata rabota - da ja "rekonstruiraat biografijata" i da dokaàt deka zloto postoelo i porano. Na ovoj na~in - so dopolnitelnata interpretacija - se postignuva negirawe na prethodnito identitet, t.e. se pokaùva deka devijantot nikoga{ ne bil "normalen.". Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 86-87. 272 Vo ovaa faza od razvojot na devijacijata, op{testvoto toa lice ne go smeta za devijant, nitu pak toa samoto taka se definira. Negovite devija271
187
uslovi negovata devijantna postapka da koegzistira so ostanatite konformisti~ki aktivnosti na poedinecot, odnosno so negovata struktura na li~nosta vo celost.273 Vakviot oblik na simbioza na edna ili pove}e devijantni postapki vo konformnata li~nost Lemert go narekuva primarna devijacija.274 Me|utoa, vo natamo{niot tek na taa koegzistencija se slu~uva da se javi op{testvoto so svojot stav na ostra reakcija na sekoe otstapuvawe od srednite vrednosti (normalnoto) na op{testveno o~ekuvanite povedenija, poradi {to redovno doa|a do silno zgolemuvawe na intrapsihi~kite tenzii me|u dotoga{ racionaliziranite koegzistentni devijantni aktivnosti i ostanatiot del na li~nosta {to, od svoja strana, ja prisiluva li~nosta da se reorganizira. Taa reorganizacija moè da se vr{i vo smisla na prifa}awe na nekoja druga "normalna uloga" na koja (na tendenciite koi porano bile definirani kako patolo{ki) }e i bide dodaden eden povisok prifatliv socijalen izraz. Me|utoa, personalnata reorganizacija naj~esto ima karakter na prezemawe na edna celosno nova devijantna uloga. Ovde prakti~no se raboti za stavot deka vlijanieto na stigmata e re{ava~kiot faktor za predizvikuvawe novi devijantni povedenija kako efekt na otfrlaweto na devijantite, odnosno deka organite na op{testvenata kontrola so svojata aktivnost go uslovuvaat zgolemuvaweto na devijantnosta i delinkvencijata koi se javuvaat kako sekundarni posledici na stigmata. Imeno, so ìgosuvaweto na edno lice se menuva i negoviot socijalen status i uloga, zatoa {to pred nego se
cii ostanuvaat nevidliva za drugite, a i toa samoto uspeva da gi opravda. [padijer-\ini}. J. op. cit. str. 63. 273 Vo ovaa situacija poedinecot moè da prezeme nekoja druga uloga koja e socijalno prifatliva, a vo ~ii ramki se vklopuva devijacijata (na primer ~ovek koj pie, ja prezema ulogata na kenler ili mornar, za{to tie profesii voobi~aeno se povrzani so ekcesivno piewe. Ibid, str. 84. 274 "Spored Lemert, primarnata devijacija moè da se pojavi poradi golem broj pri~ini: od radoznalost, ottamu {to takvoto povedenie se o~ekuva vo grupata, zatoa {to poedinecot doìveal nekoj stres itn... Za primarnata devijacija e karakteristi~no deka ostanuva funkcionalno vklu~ena vo prifatlivite op{testveni ulogi taka {to poedinecot ne e prisilen da go reorganizira sopstveniot identitet. Devijantnoto i normalnoto povedenie ostanuvaat integrirani. Takvite situacii gi ima vo golem broj. Dovolno e da se potsetime na site lu|e koi ekcesivno pijat, me|utoa istovremeno uspe{no gi vr{at svoite op{testveni ulogi. Tie ni subjektivno ni op{testveno ne se definirani kako devijanti." Ibid. str. 83. Spored Lemert, do sekundarna devijacija doa|a "koga poedinecot devijantnoto povedenie ili ulogata koja se zasnova na takvoto povedenie, zapo~nuva da gi upotrebuva kako sredstvo za odbrana, napad ili prilagoduvawe na otvorenite i prikrienite problemi koi se posledica na op{testvenata reakcija na negovoto povedenie." Jankovi}, I. op. cit. str. 463.
188
ispravaat mnogubrojni pre~ki koi{to toa lice ne moè da gi sovlada. Toga{ liceto reagira na stigmatizacijata, a toa se pove}e go odale~uva od op{testvenata zaednica za{to go upotrebuva svoeto sopstveno devijantno povedenie kako sredstvo za odbrana ili prilagoduvawe na golemata intrapsihi~ka napnatost sozdadena so neadekvatnata op{testvena reakcija na toa povedenie koe sega vo su{tina stanuva devijantno. Nametnatata stigma nemu, vsu{nost, i ne mu ovozmoùva drug izbor tuku ednostavno mu sluì kako "~lenska karta" za vleguvawe vo odredeni grupi na devijanti ili delinkventi275 kade{to toa lice preku svoeto povedenie moè da se identifikuva i ponatamu da ja bara svojata afirmacija. [to se odnesuva do devijantnite grupi tie se razlikuvaat spored stepenot na organiziranosta, dolìnata na traewe i nivnata golemina. Vo niv se sozdava devijantna subultura i nejzinite ~lenovi gi karaketrizira devijantnost koja im dava ~uvstvo na zedni~ka sudbina. Devijantnata subkultura so svojot poseben sistem na vrednosti i normi na povedenie na devijantot mu dava moralna podr{ka i novi izvori za potvrduvawe na satusot, koi inaku gi zagubil poradi devijantnoto povedenie. Otfrleni i stigmatizirani od op{testvoto, ~ii normi samite gi otfrlile, devijantite imaat potreba od lica koi }e gi prifatat i }e im ovozmoàt zaedni~i "da gi otfrlat onie koi niv gi otfrlile." Takvite grupi pobrgu odo{to individualniot devijant, se vo sostojba da razvijat sistem na racionalizacija na nivnata polo`ba. Osven toa grupnata subkultura na devijantot mu pruà i zadovoliteni pri~ini za nastanuvaweto na negovta devijacija kako i za natamo{noto devijantno povredenie. Pripadnosta na devijantnata grupa na devijantot, isto taka, mu pruà mo`nost da se stekne so znaewe i ve{tina potrebni za vr{ewe na odredena devijantna aktivnost. Pokraj toa, preku druèweto so drugi poiskusni devijanti, samiot devijant se u~i kako da gi izbregne te{kotiite koi nastanuvaat kako posledica na negovoto devijantno povedenie I kone~no, pripadnosta kon devijantna grupa se potvrduva na simboli~en na~in: preku posebnata obleka, poseben jazik i obrasci na povedenie koi ja zgolemuvaat vidlivosta na devijacijata. Prezemaweto na socijalnata uloga na devijant ili delinkvent se manifestira niz postojanoto devijantno ili delinkventno odnesuvawe. Ottuka ovaa uloga sega sama po sebe ja isklu~uva potrebata od bilo kakva racionalizacija ili barawe na nekoj drug odbranben mehanizam, tuku ednostavno doveduva do takvi povedenija {to Lemert gi narekuva sekundarna devijacija. Seto toa zna~i deka koga nekoj edna{ e etiketiran (ìgosan, obeleàn) kako devijant ili kriminalec, zasegoga{ ostanuva devijant ili kriminalec. So drugi zborovi, tokmu taa etiketa go izolira obeleàniot poedinec od op{testvoto, a so toa kaj
275
Vidi podrobno: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 60-61.
189
nego avtomatski se sozdava dispozicija za natamo{no devijantno ili prestapni~ko odnesuvawe. Sekudarnata devijacija moè da se posmatra na individualno (subjektivno) i na op{testveno ramni{te kako posledica na procesot na amplifikacija (zasiluvawe). Na op{testveno ramni{te taa se sveduva na praviloto: kolku op{testvoto e pomalku spremno da gi prifa}a razlikite vo povedenijata, tolku pove}e negoviot pogolem del }e bide smetan za neprifatliv (kolku pove}e povedenija se oceneti kako takvi, tolku pogolem }e bide brojot na naru{uvawata na zabranite, a op{testvoto pomalku raspoloèno da gi tolerira). Na individualno ramni{te zasiluvaweto se gleda vo cikli~niot proces vo koj po primarnata devijacija i kaznuvaweto, vo sekoja nova faza op{testvoto se pove}e na devijantot mu go onevozmoùva vra}aweto me|u konformistite, go zacvrstuva negoviot devijanten identitet, i sekoga{ mu izrekuva pote{ka kazna, za{to se raboti za povratnik.276 Ottuka se izvlekuva zaklu~ok, deka na dvete ramni{ta, organite na formalnata socijalna kontrola go predizvikuvaat, namesto da gi spre~uvaat vr{eweto na krivi~nite dela. 9. Ne navleguvajki vo natamo{nite podrobnosti na ova u~ewe ne e te{ko da se zabeleì deka vo negovata metodologija e prisuten fenomenolo{ki pristap, odnosno tendencija preku necelosno dopirawe na pojavata da se objasni etiologijata na kriminaitetot. Vo taa nasoka teì{teto se stava vrz posmatrawe so u~estvo, a namesto kvalitativni analizi se vr{i opis na situacijata koj navodno treba da pridonese za nejzino su{tinsko razbirawe. Vo predmetot na istraùvaweto se pojavuvaat povedenija i vlijanija od sekojdnevniot ìvot i se trgnuva od poedinecot {to fakti~ki pretstavuva svoeviden klini~ki
Na individualno ramni{te, sekundarnata devijacija se sostoi vo reakcija na poedinecot na op{testvenata segregacija i stigmatizacija (koja e posledica na negovata prvobitna, primarna devijacija). Individualnata sekundarna devijacija moè da se podeli vo slednite fazi: 1. primarna devijacija (prvobitno devijantno povedenie), 2. punativna reakcija (od strana na op{testvoto, posebno od organite na op{testvenata kontrola, vo forma na otfrlawe, segregacija, ostracizam, potsmev, itn.), 3. identifikacija so devijantna grupa i alienacija od po{irokata op{testvena zaednica (~uvstvuvaj}i se otfrlen od op{testvoto, devijantot pribegnuva kon devijantna subkultura vo koja devijantnoto povedenie se odobruva i poddrùva), 4. zacvrstuvawe na noviot, devijanten identitet (preku u~estvo vo devijantnata subkultura, koja go nagraduva devijantnoto povedenie so op{testven status), 5. povedenieto stanuva se pove}e devijantno, 6. op{testvenata (punativnata) reakcija stanuva posilna i na toj na~in zapo~uva ma|epsan krug vo koj se posilnata op{testvenata reakcija doveduva do pogolema identifikacija so devijantnata subkultura i devijantnoto povedenie, a devijantnoto povedenie do posilna op{testvena reakcija. Jankovi}, I. op. cit. str. 464.
276
190
pristap kade {to vrz osnova na indukcija se doa|a do voop{teni rezultati. Seto toa ne dava mo`nost kriminalitetot i devijantnosta da se sogledaat od aspekt na op{testvenite vlijanija, za{to pri analizata se propu{ta odeweto do krajnata alka na kauzalniot sinxir. Eklatanten primer za toa e nivnoto tvrdewe deka inflacijata na inkriminaciite e pri~ina na kriminalot i devijantnosta i tuka se zastanuva bez da se dade odgovor na pra{aweto od kade i zo{to poteknuva taa inflacija i koi se podlabokite pri~insko posledi~ni vrski {to ja isfrlaat ova pojava na povr{inata na socijalniot prostor. Ili pak, od druga strana, koga se tvrdi deka edna op{testvena grupa e lo{a bidejki od nea proizleguvaat kriminalci, toa se pravi bez da se dade odgovorot koi se pri~inite za takviot karakter na taa grupa. [to se odnesuva do celta {to si ja postavuvaat interakcionistite, se veli deka kriminalitetot e pojava {to op{testvoto moè i treba da ja tolerira. Kriminalitetot ne e pojava {to treba da se prou~uva zaradi negovoto suzbivawe, tuku samo zatoa {to e interesna pojava. Me|utoa, mora da se priznae, deka vrz ovoj plan interakcionizmot pogra{no se kritikuva, za{to e tokmu nivna zasluga ukaùvaweto deka mehanizmot na smaluvaweto na ovaa op{testveno {tetna pojava e vo racete na dràvata i vo nejzinata obvrska da gi namali pozitivnite inkriminacii. Tie ukaàa deka ovaa nasoka moè da pomogne i naukata preku svoite istraùvawa naso~eni kon aktivnostite i povedenieto na organite na krivi~niot progon i sudovite, odnosno kon izu~uvaweto na procesot spored koj koj se regrutira kriminalitetot i devijantnosta. 10. Pokraj gorenavedenoto za ovoj teoretski pristap, bez mnogu dvoumewe, moàt da se iskaàti brojni pozitivni ocenki so ogled deka so nego se ukaùva na mnogu elementi i pojavi {to nesporno se zna~ajni vo ostvaruvaweto na natamo{nata borba protiv negativnite op{testveni povedenija. Vo taa smisla mora da se istakne toa {to interakcionistite sosema pravilno i opravdano go zabeleàa deka dominantnite grupi se nesporedivo pove}e za{titeni od krivi~noto gonewe i sudewe odo{to pripadnicite na dolnite sloevi koi ottamu polesno se podveduvaat pod opredeleni stereotipi na delinkventi. Vo taa smisla kompariraj}i go filterot i mreàta (za razlika od mreàta filterot gi zadrùva samo malite ribi kako edinstveno interesni), Kelens smeta deka tradicionalnoto izu~uvawe na sodrìnata na kaznenata mreà treba da mu otstapi mesto za pogolemo izu~uvawe na funkcioniraweto na op{testveniot filter, odnosno sudskiot sistem koj bi trebalo da gi opfati kako onie koi doa|aat pred sudot, taka i samite izvr{iteli na toj sistem. Ili u{te poslikovito, ako se posluìme so zborovite na Mare{kovski, toa bi moèlo da se formulira na sledniov na~in: Op{testvoto gi stigmatizira samo onie lica koi sli~no kako pomalite muvi se fa}aat vo pajakovata mreà (zako-
191
nite) dodeka pogolemite muvi ja probivaat istata, se razbira bez mo`nost da gi pomirisaat posledicite. Za socijalniot interakcionizam e zna~ajno i toa {to so niv se svrtuva pogolemo vnimanie na temnata brojka vo op{tata ocenka na kriminalitetot vo dadena zemja i se razviva interesot za nejzino istraùvawe i komparirawe. Drug racionalen element na ovaa nasoka e otkrivaweto na vlijanieto na sekundarnata devijacija, t.e. vlijanieto na stigmatizacijata za natamo{noto ponirawe vo devijantnost i identifikacija so devijantnosta. Vo ovaa smisla treba da se ceni i zabeleùvaweto na interakcionistite deka preteranoto ili nedovolno inkriminirawe na brojni povedenija namesto vo nasoka na smaluvawe, moè i te kako da vlijae vrz zgolemuvaweto na kriminalitetot. So ogled na izloènoto ideite na socijalniot interakcionizam mora da se posmatraat kako potreben i korisen pridones, za{to otvoraat brojni kriminolo{ki, kriminalnopoliti~ki i penolo{ki aspekti {to se vo funkcija na usovr{uvaweto na op{testvenata raeakcija protiv devijantnite i kriminalnite povedenija. 9. RADIKALNA TEORIJA NA DEVIJANTNOSTA (RADIKALNA KRIMINOLOGIJA) 1. Pod vlijanie na frankfurtskata kriti~ka {kola (Horkheimer, Adorno, Marcuze i dr.), kako i na konfliktnata teorija i teorijata na socijalniot interakcionizam vo po~etokot na sedumdesetite godini od XX vek se pojavi teorijata na radikalnata kriminologija ili, kako {to nekoi ja narekuvaat, kriti~ka ili nova kriminologija. Taa e karakteristi~na za prostorot na Anglija, SAD i Kanada, od kade poteknuvaat najgolemiot broj nejzini pretstavnici kako {to se: Stenli Koen (Stanley Cohen), Jan Tejlor (Ian Taylor), Lori Tejlor (Lauirie Taylor), Pol Volton (Paul Walton), Xok Jang (Jock Young,), Ri~ard Kvini (Richard Quinney), Toni Plat (Tony Platt), Pol Takaxi (Paul Takagi), Herman i Xulija [vendinger (Herman and Julia Schwendinger) i drugi. Pojavata na ovoj teoretski pristap pokonkretno se vrzuva i so formiraweto na sekcijata za marksizam pri Amerikanskoto zduènie za sociologija vo 1975 godina, i ottamu, barem spored proklamiranoto, slobodno moè da se kaè, deka e vo bliska vrska so marksizmot. Spored toa nekoi od osnovnite pojdovni pozicii na ovie teorii se pomesteni i vo u~eweto na marsizmot. 2. Osnovnoto poa|ali{te na radikalnata kriminologija e ostra
kritika naso~ena kon funkcionalisti~koto sfa}awe na kriminalitetot. Namesto funkcionalisti~koto psihologizirawe, idejata za beskonfliktno op{testvo i objasnuvawe na devijaciite kako posledica na dvijantnitnata motivacija, pretstavnicite na ovaa kriminologija 192
za teoretska ramka na svoite istraùvawa ja prifa}aat konfliktnata teorija, a nekoi od niv i marksizmot sveden na ekonomski determinizam. Namesto solidaristi~kata koncepcija na dràvata i pravoto, radikalnite kriminolozi dràvata i pravoto gi smetaat za instrument za za{tita na interesite na grupata na vlast i go relativiziraat stavot za odnosot na poedincite sprema vrednostite za{titeni so normite na krivi~noto pravo. Ottamu proizleguva deka za pravilno razbirawe na su{tinata na ovaa teorija va`no e da se sfati odnosot na
konfliktnata teorija, interakcionizmot i na samata radikalna kriminologija kon marksizmot. Konfliktnite teoreti~ari se vozdrùvaat da se identifikuvaat kako marksisti, delumno poradi ubeduvaweto deka marksizmot e preterano "radikalna" ideologija, a delumno poradi stravot od op{testvenite i profesionalnite posledici. Za interakcionistite, koi i pokraj toa {to interesot na kriminolozite od kriminalcite go prenesoa vrz op{testvenata kontrola i op{testvenite procesi na kriminalizacija i stigmatizacija na opredeleni poedinci i op{testveni grupi, ne se postavuva pra{aweto za odnosot so marksizmot, so ogled deka ne sprovele dosledna analiza na klasnite elementi na ovoj proces. I najposle, {to se odnesuva do radikalnite kriminolozi, iako se potpiraat vrz nekoi negovi postavki, marksizmot go smetaat za nedovolno radikalen i vo golem obem go vulgariziraat.277 [to se odnesuva, pak do zaemnata bliskost i razlikite megu interakcionizmot i radikalnata kriminologija, vo prv red e zna~ajno da se istakne deka i radikalnata kriminologija odbiva da gi istraùva izvr{itelite na krivi~nite dela i se zanimava so op{testvenata kontrola, no ovoj proces na krivi~nopravnata represija go posmatra kako del na klasnata borba. Vtoro, i ednite i drugite go otfrlaat sfa}aweto za patolo{kiot karakter na devijantnosta i kriminalitetot. Treto, spored interakcionistite funkcionalnosta na kriminalitetot se sostoi vo negovoto svojstvo so samoto postoewe da gi definira normite na prifatenoto op{testveno povedenie ili, pak vo simboli~koto osloboduvawe na nekriminalcite od ~uvstvoto na vina. Za razlika od niv, radikalnite kriminolozi, funkcionalnosta na kriminalitetot ja posmatraat vo ramkite na tezata za klasnata borba, t.e. kriminalitetot go smetaat za eden od oblicite na klasnata borba. I ~etvrto, (za razlika od tradicionalnite kriminolozi), interakcionistite pridavaat posebno zna~ewe na prestapni~kata interpretacija na negovite sopstveni motivi i ja uvaùvaat avtenti~nosta na iskustvoto na prestapnikot. Radikalnite kriminolozi, iako od drugi pri~ini, isto taka insistiraat na avtenti~nosta na motivacijata na pre277
Vidi: Jankovi}, I, O radikalnoj kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1978/1,
str. 33.
193
stapnikot: niv posebno gi interesira vo koja mera taa e oblik na klasniot protest.278 3. Tradicionalnata kriminologija poa|a od pravnata, legalisti~ka definicija na kriminalitetot. Takvata definicija za radikalnata kriminologija ne e prifatliva ottamu {to ako pravoto (vklu~itelno i na krivi~noto pravo) e sistem na normi ~ija cel e da se odrì vladea~kiot poredok, kriminalitetot ne moè da bide ni{to drugo osven zbir na povedenija koi go zagrozuvaat toj poredok. Od tie pri~ini radikalnite kriminolozi insistiraat vrz izgradba na poinakva definicija na kriminalitetot, definicija {to }e ja odrazuva stvarnosta na pravniot sistem koj e zasnovan vrz silata i privilegiite.279 Vo taa smisla nudat pove}e apstraktni i mo{ne neodredeni definicii vo ~ija osnova leì nastojuvaweto da se redefinira poimot na kriminalitetot od stojali{teto na klasen pristap, odnosno od aspekt na interesite na rabotni~kata klasa, kako pojava na klasnata borba, kako odgovor na materijalnite uslovi na ìvotot, odnosno kako eden vid na klasen nekonformizam.280 Kriminalitetot ne e povedenie {to proizleguva od pravniot sitem, za{to vo toj slu~aj, sluèj}i se so pravniot sistem kriminologot mora da go smeta za kriminalno samo toa {to proizleguva od toj sistem vo koj e pomesteno seto ona {to ja zagrozuva vladea~kata kapitalisti~ka klasa. Takviot kriminolog ne pretstavuva ni{to drugo tuku klasen ili tehnokratski dràven ~inovnik koj so pomo{ na edna nauka nastapuva vo interes na za{titata na postojnite klasni odnosi na eksploatacija i se javuva kako protivnik na socijalnite revolucii. A tokmu takviot odnos na kriminolozite i na nivnata kriminologija radikalite sakaat da go promenat od koren. Taka, spored bra~niot par
Vidi: Ibid, str. 34 "Radikalnata kriminologija bara da se redefinira nejziniot predmet, interesite i obvrskite. Vo minatoto prvnata definicija na kriminalitetot n ograni~uva{e na izu~uvawe, i vo krajna linija na kontrolirawe samo na pravno definiranite "kriminalci". Potrebna ni e definicija na kriminalitetot koja ja odrazuva stvarnosta na eden praven sistem zasnovan vrz silata i privilegiite. Da se prifati pravna definicija na kriminalitetot, zna~i da se prifati fikcija na neutralno pravo". Platt, T. Mogu~nosti za radikalnu kriminologiju u Sjedinjenim dràvama, MUS, Beograd, 1977/11-12, str. 278. 280 "Koga lu|eto }e stanat svesni za stepenot do koj kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo gi dehumanizira, koga }e gi sfatat izvorot i prirodata na svoeto otu|uvawe, stanuvaat aktivisti vo dvièweto za izgradba na edno novo op{testvo... Krivi~nite dela moàt da dostignat i najvisok stepen na svesna politi~ka akcija - vostanie (revolt). Vo vostanieto, krivi~nite akcii ne samo {to se naso~eni protiv sistemot, tuku pretstavuvaat i obid toj sistem da se simne." Quinny, R. Klasa, dràva i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 293.
279 278
194
[vedinger (Schwedinger), vistinskiot kriminalitet pretstavuva dejnost so koja se kr{at osnovnite ~ovekovi prava na pristojna ishrana i smestuvawe, pravoto na samoodrùvawe i na ~ove~ko dostoinstvo, pravoto na natprevar za popravedna raspredelba na vlasta i bogatstvata. Ona {to vo zakonodavstvata se tretira kako kaznivo od strana na vladea~kata klasa, ni oddaleku ne e povrzano so definiraweto na vakvite dejstvija kako kriminalni. Naprotiv ona {to tie go propi{uvaat kako kriminalno sluì za odrùvawe na op{testveniot poredok i nivnite interesi. Nakratko, "kriminalitetot pretstavuva vid i izraz na klasna borba i sudiri, streme` na vladea~kata klasa za dominacija i potrebata na klasata koja e `rtva na eksploatacijata da se prilagodi, odnosno da se sprotivstavi na toj sistem."281 Ottamu Kvini (Quinny) kriminalitetot go deli na: 1. krivi~ni dela na dominacija i represija i, 2. krivi~ni dela na prilagoduvawe i otpor. Ona {to nekazneno go pravi vladea~kata kapitalisti~ka klasa i dràvnite organi go so~inuva kriminalitetot na dominacija i represija. Tuka spa|aat: krivi~nite dela na kontrola (glavno, pre~ekoruvawata na zakonskite ovlastuvawa od strana na organite na krivi~noto pravosudstvo), 2. krivi~nite dela na dràvnite izvr{ni organi (aferi kako votergejtskata, voeni zlostorstva i sl.), 3. krivi~ni dela na ekonomska dominacija (koi gi vr{at kapitalisti~kite preprijatija i koi se dviàt od razni vidovi na monopol do sistematsko uni{tuvawe na ~ovekovata okolina), i 4. brojni "op{testveni {teti" koi po pravilo ne se opfateni so krivi~noto pravo i koi se sostojat vo sistematska rasna, politi~ka i ekonomaska diskriminacija. Nakratko toa se delata koi gi vr{at organite na dràvnata vlast, multinacionalnite kompanii i raznite vidovi na ekonomska, rasna, nacionalna i polova diskriminacija, odnosno kriminalitetot koj e imanenten na kapitalisti~koto op{testvo i biten element za so~uvuvawe
"Protivre~nostite na kapitalisti~kiot razvoj go zajaknuvaat intenzitetot na klasnata borba i na toj na~in gi zasiluvaat: 1. potrebite na kapitalisti~kata klasa za dominacija, i 2. potrebite na klasite koi se `rtvi na kapitalisti~kata eksploatacija, a osobeno na rabotni~kata klasa, da se prilagoduvaat i da pruàat otpor na kapitalisti~kiot sistem. Najgolemiot broj na povedenija koi pretstavuvaat reakcija na dominacijata, vklu~uvaj}i gi i onie dela na pot~inetite koi kapitalisti~kata klasa gi definira kako krivi~ni, se posledica na kapitalisti~kiot na~in na proizvodstvo. Vo procesot na kapitalisti~kiot na~in na prisvojuvawe na trudot so cel za akumulacija na kapitalot, se vospostavuvaat uslovi koi naloùvaat povedenija koi kapitalisti~kata dràva moè da gi definira kako krivi~ni. Vakvite povedenija stanuvaat podlo`ni na krivi~nata kontrola toga{ koga na nekoj na~in gi povreduvaat ili go zagrozuvaat ili povreduvaat kapitalisti~kiot poredok" Quinny, R. Klasa, dràva i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 290.
281
195
na negovota op{testvena i ekonomska struktura. Toa {to go pravi eksploatiranata klasa e sodràno vo poimite kriminalitet na prilagoduvawe - glavo imotni ("grabe`ni") krivi~ni dela koi pretstavuvaat obid za preraspredelba na materijalnite dobra i negirawe na privatnata sopstvenost.282 Krivi~nite dela na otpor pretstavuvaat vid na klasna borba dokolku kaj izvr{itelot postoi svest za nivnoto klasno i politi~ko zna~ewe. Kriminalitetot i negovata kontrola se nusprodukt na politi~kata ekonomija na kapitalizmot,283 me|utoa i ne{to pove}e od toa, toga{ koga postoi svest deka so opredeleni kaznivi povedenija se deluva protiv vladea~kata klasa, kriminalnoto povedenie stanuva sila vo klasnata borba. Ottamu se izvlekuva zaklu~okot deka pod uslov kriminalitetot da stane del na klasnata borba i da deluva kon podigaweto na svesta na rabotnicite, toj moè da ima uloga na dviè~ka sila na razvojot vo odnos na zakostenetiot sistem na burùaskata legitimnost. 4. Svojata teorija za "op{testvenata realnost na zlostorstvoto" Kvini ja izloùva vo nekolku zaemno povrzani maksimi koi se slevaat vo edinstvena celina. 1. Vo prvata od niv toj go definira kriminalitetot kako definicija na ~ove~ki povedenija koja ja sozdavaat organite na vlasta vo politi~ki organiziranoto op{testvo. Spored nego kriminalitetot ne e povedenie tuku definicija na povedenieto opi{uvawe na povedenijata koi se vo sudir so interesite na onoj del na op{testvoto koj ja ima mo}ta da ja modelira dràvnata politika. Vo sekoe op{testvo vlasta ja drì samo edna mala grupa, eden mal segment na op{testvoto koj preku zakonite proglasuva deka e kriminalno sekoe povedenie koe vo bilo koj vid mu nanesuva {teta na toj mal segment koj ja drì vlasta. Ottamu proizleguva, veli Kvini, deka vo edna zemja ima tolku pove}e kriminal, kolku {to ima pove}e definicii (inkriminacii), a tie gi ima tolku pove}e kolku {to sudirite na interesite se pogolemi. 2. Kriminalnite definicii gi realizira onoj
del na op{testvoto koj ima mo} da ja opredeluva politikata i praktikata na izvr{uvaweto na zakonot. Ottamu, verojatnosta deka kriminalnite definicii }e bidat realizirani zavisi od stepenot na sudirite na povedenijata na onie koi nemaat mo}, so interesite koi so taa mo} raspolagaat (koi se na vlast). Zatoa mnogu povedenija koi se {te"Pokraj grabe`nite krivi~ni dela postojat i li~ni (personalni) krivi~ni dela koi obi~no se naso~eni kon pripadnicite na istata op{testvena klasa (na koja i pripa|a i storitelot). Ovde spa|aat klasi~nite krivi~ni dela, kako {to ze ubistvoto, siluvaweto i telsenite povredi. Ovie krivi~ni dela gi vr{at lu|e koi pod vlijanie na uslovite na kapitalizmot stanale surovi. Ovie dela se javuvaat vo opredeleni situacii koi i samite se rezultat na nekoi osnovni vidovi na prilagoduvawe na kapitalizmot." Ibid, str. 291. 283 Vidi: Ibid. str. 297.
282
196
tni za mnozinstvoto vo op{testvoto, od koi nekoi se duri i inkriminirani, nikoga{ ne povlekuvaat sankcija, odnosno vrz niv ne se primenuva kriminalnata definicija, za{to ne im nanesuvaat {teta na interesite na onie koi se na vlast. 3. Na~inot na povedenieto na lu|eto se formira vo op{testvenata grupa na koja liceto pripa|a. Ottamu pripadnicite na op{testvenite grupi koi ne se zastapeni vo vladea~kite grupi ili vo onie koi go sproveduvaat zakonot, imaat pove}e mo`nosti nivnoto povedenie da bide proglaseno za kriminalno. 4.
Sfa}awata za toa {to pretstavuva kriminalitetot, se formiraat i po{iroko vo op{testvoto preku sredstvata na masovnata komunikacija. Tie sredstva pak, vo svoi race gi dràt ili vrz niv imaat dominantno vlijanie onie koi raspolagaat so politi~kata mo}, odnosno koi se na vlast. Na krajot, Kvini gi sumira prethodnite maksimi i dava celosna definicija na kriminalitetot: "Op{testvenata realnost na
kriminalitetot se sozdava so formulirawe i primenuvawe na kriminalnite definicii, so razvivawe na pravila vo odnosot na kriminalnite definicii i sozdavaweto na sfa}awa za kriminalitetot po pat na sredstvata na masovnata komunikacija vo op{testvoto". (R. Quinny,
Social Reality of Crime). 5. Vo soglasnost so prethodnite tezi radikalnata kriminologija se stremi i kon redifinirawe na institutite i poimite, pa duri i
na predmetot i metodite na krivi~noto pravo, kriminologijata i penologijata. Pojdovnata osnova za toa e tvrdeweto deka postojnoto pravo e instrument na imperijalisti~kata politika na kapitalizmot i vo funkcija na za{tita na osnovnite ideolo{ki vrednosti na vladea~kata elita, a ne na narodot, na siroma{nite i na ugnetenite. Vo taa smisla se veli deka podelbata na politi~ki dela ve}e ne soodvststvuva so vistinata, za{to vo uslovi na klasnata boba site izvr{eni krivi~ni dela se nu`no politi~ki. Otporot na vladea~koto pravo, spored Kvini, e moèn samo so ru{ewe na normite na pravniot poredok so koj se regulira klasnata dominacija na burùazijata. 6. Zada~ata na radikalnata kriminologija "se sostoi vo toa da ja razviva politi~kata svest kaj site onie koi se `rtvi na kapitalisti~kiot sistem. Ovaa zada~a se ostvaruva sekojdnevno na bezbroj na~ini: koga se obiduvame da ja razbieme konvencionalnata ideolo{ka slika na kriminalnata stvarnost, koga gi istraùvame pri~inite za razvojot na politi~kata svest i na revolucionernata akcija, koga na rabotnoto mesto u~estvuvame vo aktivnostite na krivi~noto pravosudstvo, koga sme del na dvièweto na zatvorenicite i biv{ite zatvorenici i koga me|u samite sebe sozdavame novi formi na politi~ki rabota i svest."284 Vo ovoj stav moè lesno da se sogleda ostrata kritika {to prestavnicite na radikalnata kriminologija ja upatuvaat kon dominacijata na pozitivisti~ko-funkcionalisti~kiot pristap
284
Ibid, str. 298.
197
kaj najgolemiot broj amerikanski kriminolozi, so tendencija da se dokaè deka nivnata boèmna vrednosna neutralnost e samo fasada za silnata klasna i idelolo{ka pristrasnost. Kako oficielna ideologija na razvienoto industrisko op{testvo, ulogata na funkcionalizmot se sostoi vo afirmacijata na postoe~kiot op{testven model i posakuvanoto, korisno op{testveno povedenie. Funkcionalizmot mu se sportivstavuva na osporuvaweto i kritikata na op{testvoto so ogled na toa deka e i sozdaden da pomogne vo razre{uvawto na op{testvenite problemi, me|u koi i na kriminalitetot, vo ramkite na zagovaraweto na op{testveniot status quo. Dokolku se pojavat "delovi" (na primer, kriminalitetot) sprotivstaveni na celinata, tie se ukinuvaat kako patolo{ki izrastoci, odnosno povtorno se vra}aat vo sistemot preku integrativnite mehanizmi na policijata, sudstvoto i drugite sredstva na socijalnata klontrola. Ottamu nasproti na op{testveniot konzervativizam i konformizam na funkcionalizmot, radikalnata kriminologija e protiv pomiruvaweto, tuku za op{testveni akcii koi }e se pretvorat vo revolucionerna aktivnost. Vo taa smisla i kriminalitetot treba da pretstavuva sila koja e sostavena od akcii naso~eni protiv kapitalisti~kiot op{testven sistem. "Op{testvenata akcija namesto da mu se povinuva na buròaskite vrednosti, mu se vra}a na svojot prvobiten izvor, i na toj na~in izleguva od sistemot na ugnetuvaweto i stanuva revolucioneren akt. Na toj na~in politi~ki svesnata akcija stanuva neizbeèn del na klasnata borba vo kapitalisti~koto op{testvo."285 7. Na prestavnicite na radikalnata kriminologija obi~no im se prefrluva deka nivniot pristap vo objasnuvaweto na kriminalitetot e nedovolno empiriski zasnovan i premnogu ednostran, za{to samo so ekonomskite i politi~kite faktori ne moè da se dade negovo validno objasnuvawe. Vo vrska so toa e povrzan i prigovorot deka nivniot interes e ograni~en samo vrz aspektite na sekundarnata devijacija, so {to kaj niv izostanuvaat etiolo{kite objasnuvawa. Imeno, kako i teorijata na interakcionizmot, i radikalnata kriminologija vo prv red se zanimava so na~inot na reagiraweto na kriminalnite povedenija, a ne so pri~inite na nivoto pojavuvawe. Na radikalnata kriminologija se prefrla i toa deka premnogu se koncentrira na pra{awata na kriminalizacijata i primenata na krivi~noto pravo, t.e. na sociologijata na krivi~oto pravo i negovoto funkcionirawe. Poa|ajki od op{tata klasna opredelenost na kriminalnoto povedenie, spored ovaa kritika, taa ne dava odgovor na pra{aweto zo{to tokmu nekoi poedinci vr{at krivi~ni dela, i zo{to toa go pravat i poedinci od elitnite grupi na ~ii interesi pravoto vsu{nost im sluì.286 Golem broj od
Ibid, str. 298. Kambovski, V. Kriti~ki o radikalnoj kriminologiji i njenim implikacijama na kriminalnu politiku i krivi~no pravo, JRKKP, Beograd , 1980/1, str. 15.
286 285
198
kriti~kite zabele{ki se odnesuvaat i na nivnite stavovi vo odnos na suzbivaweto na kriminalitetot. Vrz ovoj plan im se zabeleùva {to odgovornosta za kriminalitetot se prefrla isklu~ivo vrz op{testvoto, za preteranata blagost kon kriminalcite koi se tretiraat kako nuèn proizvod, pa duri i kako `rtvi na zaednicata, za negiraweto na resocijalizacijata na prestapnicite (koja e zameneta so baraweto za resocijalizacija na op{testvoto), kako i toa deka krivi~noto pravo ne e samo sredstvo za za{tita na interesite na vladeja~kata klasa. Kako najgolem pridones na ovaa teorija se istaknuva nivnata zalo`ba za ukinuvawe na kaznite li{uvawe od sloboda i pojavata na sovremenite tendencii kon voveduvawe na alternativite na kaznata zatvor.
199
200
G l a v a IV TEORETSKI PRISTAP [TO SE KORISTI VO OVOJ UÊBNIK 1. VOVEDNI ZABELE[KI 1. Pra{aweto za op{tiot teoretski pristap e osnovnoto pra{awe {to mora da si go postavi sekoj {to makar i malku seriozno se zanimava so opredelena nauka. Vo negovoto re{avawe se nao|a temelot ili epistemolo{kata osnova na site mo`ni odgovori koi treba da pretstavuvaat vistinska, sistematska i logi~na celina na edna gradba koja pretendira da bide nauka. Ottamu, zo{to ~ovekot se oddava kon devijantno odnesuvawe ili vr{i krivi~ni dela i {to treba da se stori so i za storitelite na takvite dela se osnovnite dilemi {to ve}e se postaveni i na opredlen na~in razre{eni vo nekolku od na{ite porane{ni trudovi. Spored toa ovde ni preostanuva samo da go povtorime i dorazrabotime ona {to za nas pretstavuva po~etna vistina vo objasnuvaweto na site socijalno patolo{ki (devijantni) i kriminalni pojavi. Postavenite dve pra{awa navidum se ednostavni me|utoa sekoj onoj {to makar malku se zanimaval so baraweto na nivniot odgovor sigurno e deka ne moèl, a da ne si postavi i niza drugi pra{awa koi se povrzani so esencijalnite i egzistencionalnite problemi na ~ovekot: {to e ~ovekot, koja e su{tinata na negovata priroda, dali spored taa priroda toj e dobar ili lo{, koi se negovite ~ove~ki karakteristiki i vo {to se sostoi smislata na negoviot ìvot. Site ovie pra{awa, vsu{nost, ~ovekot otsekoga{ si gi postavuval, no vo domenot na filozofijata, etikata, antropologijata, psihologijata i drugite op{testveni nauki s u{te ne se pronajdeni vistinskite odgovori {to sekako se dolì na toa {to ~ovekot e sloèn fenomen sostaven od brojni i isprepleteni fizi~ki, biolo{ki i psihiolo{ki komponenti. Toa me|utoa ne zna~i deka vo toj pogled ne e ni{to storeno. Naprotiv, na podra~jeto na ovie disciplini e dojdeno do zna~ajni soznanija i tokmu tie se osnovata od koja trgnuvame i vo kriminologijata za da dosegneme do odgovorot na na{ite po~etni pra{awa {to se postavuvaat pri analizata na sekoe asocijalno, antisocijalno i kriminalno povedenie. 2. Spored svojata priroda ~ovekot e sloèn oblik na ìva materija i na nejzinoto dvièwe {to go formiraat kako nagonsko, emocionalno (~uvstvitelno) i racionalno (mislovno) su{testvo. Tie se osnovnite elementi {to go opredeluvaat negovoto specifi~no posto201
ewe. Od kombinacijata na ovie elementi zavisi na~inot na ~ovekovoto mislewe i vidot i stepenot na ispolnuvaweto na negovite nagoni i ~uvstva. Site tie procesi se vr{at spored zakonite na nu`nosta vklu~uvaj}i go tuka pokraj dejstvoto na vnatre{nite i vlijanieto na nadvore{nite sili za koi ve}e zboruvavme. Ova se osnovite so koi trgnuvajki od Marks, materijalisti~kata filozofija radikalno mu se sprotivstavuva na spekulativnoto tretirawe na ~ovekot. Imeno, nesomneno deka Marks ja sogledal op{testvenata i istoriskata osnova na razvitokot na ~ovekot i tamu ja bara negovata su{tina. I za nego ~ovekot e biolo{ko i prirodno su{testvo, no koe stanuva ~ove~ko su{testvo duri vo onoj moment koga se oddeluva od prirodata gradej}i ja svojata sopstvena istorija. Istoriskiot karakter na ~ovekot ozna~uva, pred s, deka ~ovekot nastanal kako rezultat na op{testvenata istorija i deka kako takov e generi~klo su{testvo - su{testvo na praktikata. So svojot trud ~ovekot ja menuval prirodata, no i samiot sebesi, za{to ~ovekovata praktika podrazbira ne samo sozdavawe novi objekti, oblici i procesi tuku i samosozdavawe. Vo soglasnost so vakvite razmisluvawa, vo poedine~niot ~ovek, spored Marks, se soedinuvaat i realiziraat generi~kite i individualnite karakteristiki na ~ovekot, a na~inot na koj toj se modificira i oformuva zavisi od konkretnite istoriski uslovi i razvojot. Me|utoa, pokraj ova Marks go otkriva i paradoksot na istorijata: vo dosega{niot razvoj na ~ovekot sekoga{ se potvrduval na otu|en na~in - samo relativno i ograni~eno se ostvaruval kako ~ove~ka li~nost. Nabquduvaj}i go ~ovekot vo istoriskata konkretnost na klasnite op{testva koi go pretstavuvaat najgolemiot del od dosega{nata istorija, Marks ja formuliral teorijata na otu|uvaweto za da gi pokaè istoriskite granici na ~ovekoviot razvoj {to toj vo opredeleni op{testveni okolnosti ne moèl da gi nadmine. So teorijata na otu|uvaweto Marks natamu ja konkretizira i potvrduva svojata koncepcija za istoriskiot karakter na ~ovekot i ednovremeno ukaùva na negovite perspektivi za sovladuvawe na otu|enata sostojba preku dezalienacijata. Taa dezalienacija spored nego e mo`na samo so transformacija na celokupnite op{testveni odnosi preku revolucionizirawe na op{testveniot razvitok. Korenite na otu|uvaweto, a so toa i problemite na sovremeniot ~ovek, Marks gi nao|a vo stokovnoto proizvodstvo na klasnoto op{testvo {to go proizverduva otu|uvaweto na proizvodite na trudot od negoviot proizvoditel, otu|uvaweto na aktot na proizvodstvoto, otu|uvaweto na ~ovekot od svojata priroda i na ~ovekot od ~ovek. Ne moè me|utoa, da se kaè deka golem del od ovie problemi na ~ovekot vo ostvaruvaweto na negovata su{tina ne gi nasetile brojni filozofi u{te pred Marks. Razlikata me|u niv se sostoi samo vo tolkuvaweto na korenite {to doveduvaat do ~ovekovoto otu|uvawe i poso~uvaweto na re{enijata za nivnoto nadminuvawe. Pritoa glavnata slabost na site ne202
marksisti~ki teorii i orientacii se sostoi vo predloènite solucii {to se nedovolno povrzani so konkretnite uslovi vo koi {to moàt da se razvijat. 3. Porane{nite filozofi ~ovekot go sveduvale na apstrakten esencijalizam i naturalisti~ko simplificirawe na negovite problemi. Sovremenata pak egzistencionalisti~ka i personalisti~ka filozofija pretstavuva protest protiv vakvite, no istovremeno i protiv marksisti~kite sfa}awa za{to poa|a od pretpostavkata deka moè da se diskutira samo za oddelniot ~ovek ili za li~nosta, a ne i za ~ovekot voop{to kako istoriska kategorija, a so toa poedine~nata ~ove~ka egzistencija ja pretvorija vo metafizi~ka kategorija. Razmisluvaj}i na toj na~in i ovie filozofski pravci doa|aat do istite filozofski problemi na sovremeniot ~ovek pa duri i gi prodlabo~uvaat do taa mera {to nekoi od niv ja postavuvaat kategorijata na apsurdnosta i apsurdniot ~ovek.287 Za niv apsurdot ne e ni{to drugo tuku odnos na ~ovekot sprema svetot {to go opkruùva. Su{tinata na apsurdot izrazuva, pred s, izvesna nesoglasnost: me|u ~ovekovite stremeì kon edinstvo i neotstranliviot dualizam na duhot i prirodata, me|u ~ovekovite stremeì kon ve~nosta i opredelenoto traewe na negovoto postoewe, me|u "nespokojstvoto" koe e negova vistinska su{tina i zaludnosta na negovite usilbi. Smrtta, postoeweto na pove}e vistini, kako i pove}e su{testva vo eden ~ovek ~ii broj ne moè da se namali, nerazbirlivosta na stvarno postoe~koto, slu~ajot - ete, toa se polovite na apsurdot.288 Vo pogled na re{enijata na ~ovekovite problemi osnovnata i neizbe`na logika na filozofijata na apsurdot e celosna ramnopravnost na site postapki: ne postoi dobro i zlo, postoi samo svest za apsurdot. Ednakvosta na site iskustva, moralni i ne moralni i kultot na sega{nosta nasproti kultot na trajnosta, minatoto i idninata, toa se osnovnite posledici na filozofijata na apsurdot. Da se ìvee pove}e, a ne podobro, toa e devizata na deloto na Kami - " Mit za Sizif". Negoviot apsurden junak e ~ovek koj ne se otkaùva nitu od edno svoe ubeduvawe, toj saka da ìvee bez idnina, bez nadeì i iluzii, no i bez pomiruvawe so sudbinata. Takviot ~ovek se afirmira so bunt. Ako e svetot bezli~en {to mu preostanuva na ~ovekot osven herojskiot buntoven pesimizam od tipot na Sizif: da se izdrì bez nade`, da se pravi ona {to zavisi od nego i da se deluva bez iluzii, no ne za ve~nosta,
Za apsurdnosta na ~ovekovata egzistencija pi{uvale brojni pretstavnici na egzistencionalisti~kata filozofija kako na primer: @an Pol Sartr, Hajdeger, Karl Jaspers, Lav [estov, Seren Kjerkegor. Najzna~ajniot pretstavnik na teorijata na apsurdot e sepak Alber Kami koj svoite pogledi gi iznel vo svoite dve najzna~ajni dela: "Mit za Sizif" i "Stranec". 288 Sartr, @an Pol. Tuma~enje stranca, Predgovor na deloto Stranec od Alber Kami, Prosveta, Beograd, 1974, str. 136.
287
203
tuku za denes. Spored Kami, Sizif ne e nesre}nik tuku junak koj vo svojata rabota vsu{nost e sre}en. Vo herojskoto prifa}awe na ìvotot onakov kakov {to , treba da zamre smeeweto na bogovite koga kamenot na Sizif povtorno }e se strkala niz planinata. So svojot trud Sizif, vsu{nost, e posilen od bogovite koi mislea deka go kaznile. Bez pretenzija da navleguvame vo podrobna analiza na ovie teorii koi vo mnogu nalikuvaat na sva}awata {to ve}e gi izloìvme, ovde }e bide dovolno ako kaème deka filozofijata na apsurdot, za besmislata, zaludnosta na ìvotot e takva orientacija koja {to nudi circulos vitiosus, bezizlezna polo`ba za ~ovekot. Spored nea ~ovekot ne treba ni{to da pravi za idninata tuku da ja podnesuva i trpi sega{nosta vo ubeduvawe deka samoto soznanie za toj apsurd na svetot e dovolno da se preìvee. Na toj na~in filozofijata na besmislata nudi besmisleni re{enija i so ogled na toa i samata e besmislena. 4. Vo {to e toga{ smislata na ~ovekoviot ìvot vo sovremenoto op{testvo vo koe ~ovekot se sudira so svojata otu|enost i tn. egzistencionalni problemi i protivre~nosti. Vo {to e smislata na ~ovekoviot ìvot vo op{testvo koe se sostoi od atomi koi se razdeleni eden od drug, a se odrùvaat zaedno samo so pomo{ na sebi~nite interesi i potrebata edniot da go koristi drugiot. Vo {to se sostoi taa smisla koga rabotata i drugite aktivnosti na ~ovekot se pretvoraat vo sredstvo za steknuvawe na pari, a ne sodrìnata na tie aktivnosti. Vo {to e smislata na ìvotot vo erata na sovremenata tehnika koja go postavuva pra{aweto na zagospodaruvawe so nea, a istata da ne se svrti protiv nego vo vid na fizi~ko uni{tivawe vo nuklearna vojna ili vo vid na duhovno uni{tuvawe od strana na tehniciziraniot na~in na ìvot. I na krajot, bez pretenzija za iscrpnost, se naloùva i vekovnoto pra{awe - {to e smislata na ìvotot na ~ovekot koj kako kone~no su{testvo sekojdnevno se soo~uva so smrtta, a sepak sekojdnevno gradi proekti i ideali {to moàt da se realiziraat edinstveno so nadminuvawe na taa kone~nost. Toa se pra{awata na koi se obidovme da odgovorime vo narednoto poglavie na ovoj trud, kade {to, vsu{nost, ja pomestivme na{ata celosna teorija za sre}ata kako deterministi~ka osnova na ~ovekovoto odnesuvawe. 2. EUDEMONISTI^KI PRISTAP 1. Vo odgovorot na postavenite pra{awa ve}e gi vidovme stavovite na filozofijata na apsurdot i vedna{ gi otfrlivme kako neprifatlivi za{to so niv, vsu{nost, i ne se postavuva pra{aweto na smislata na ~ovekoviot ìvot: so ovaa teorija apriorno se tvrdi deka ìvotot e besmislen. [to se odnesuva pak do marksisti~kata filozofija zaklu~ok e deka taa nudi edno novo revolucionerno op{testvo so poinakvi op{testveni odnosi kade {to }e se sozdadat uslovi za celosna dezalienacija na ~ovekot. Treba li me|utoa da se ~eka komunizmot za 204
~ovekot da ja re{i istoriskata zagatka na otu|uvaweto i kone~no da ja najde smislata na ìvotot. Toa marksizmot go negira tvrdej}i deka ~ovekot e onaa dinami~na sila {to treba da se bori i izbori za svojata idnina. No ako se zeme deka sovremenite procesi nedvosmisleno ukaùvaat na bavnosta vo dostignuvaweto na novoto beskonfliktno op{testvo, ne moè a da ne se obideme i bez toa novo op{testvo, tuka i sega, da ja najdeme smislata na ~ovekoviot ìvot. Vo pronao|aweto na ovoj odgovor }e trgneme od nekolku zna~ajni misli na Holbah. Golem del od negovite idei za ~ovekot i denes se sveì i prifatlivi za{to na genijalen na~in gi povrzuvaat problemite na ~ovekot so racionalnite sociopatolo{ki i kriminolo{ki razmisluvawa za potekloto na zloto i usilbite za negovoto sogleduvawe i smaluvawe. 2. Spored Holbah, ~ovekot kako fizi~ko taka i moralno ìvo, ~uvstvitelno, mislovno i dejstvitelno bitie vo sekoj moment na svoeto postoewe se stremi kon toa da go prizanimava samo ona {to mu se dopa|a, t.e. ona {to mu odgovara na negovata su{tina, a se trudi da go otstrani od sebe ona {to mu {teti.289 Celta na ~ovekot vo negoviot delokrug smislata na negoviot ìvot e da se odrì (samoodrùvawe) i svojot ìvot da go napravi sre}en. Va`no e zna~i za se osoznaat vistinskite sredstva so ~ija pomo{, a blagodarenie na svojata pretpazlivost i svojot um, sigurno i bezprekidno }e ja postigne celta {to si ja postavil. Ovie sredstva se negovite sopstveni sposobnosti, negoviot duh, negovite talenti, negovata trudoqubivost, negovite deluvawa opredeleni od strastite za koi e podoben so ogled na svojata priroda i koi pomalku ili pove}e davaat delotvornost na negovata volja. Iskustvoto i umot mu go pokaùvaat u{te i toa deka lu|eto so koi toj ìvee vo op{testvoto mu se neophodni, deka moàt da pridonesuvaat za negovata sre}a, za negovite zadovolstva, deka moàt da mu pomagaat vo sposobnostite {to tie samite gi imaat: iskustvoto go u~i na koj na~in toj moè da gi zdruì vo ostvaruvaweto na negovite nameri, na koj na~in toj moè da gi pottikne tie da sakaat i da deluvaat vo negova korist, toj gi gleda deluvawata so koi tie se soglasuvaat, kako i onie {to ne im se dopa|aat, go gleda povedenijata {to gi privlekuvaat i povedenijata {to gi odbivaat, korisnite i {tetnite efekti {to proizleguvaat od raznite na~ini na postoewe i deluvawe. Site tie iskustva mu davaat ideja za dobroto i porokot, za ona {to e pravedno i ona {to e nepravedno, za dobroto i zloto, za ~esta i podlosta itn. Nakratko, toj u~i da gi procenuva lu|eto i delata, da gi razlikuva nu`nite ~uvstva koi vo niv se ra|aat pod dejstvo na raznite efekti {to vrz niv dejstvuvaat. Na nu`nata razli~nost na ovie efekti e zasnovano razlikuvaweto na dobroto i zloto ... na ve~nite i nepromenlivi odnosi koi se odrùvaat me|u su{testvata od ~ovekovviot vid
289
Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 40.
205
koj op{testveno ìvee, na odnosite {to }e postojat se dodeka trae ~ovekot i negovoto op{testvo.290 Ponatamu Holbah veli: dovolno ni e {to znaeme deka spored svojata su{tina ~ovekot se stremi kon svoeto samoodrùvawe i da go napravi svojot ìvot posre}en: a koga }e se postavi ova, bilo kakvi da se negovite postapki, nikoga{ nema da se izmamime vo negovite motivi koga poa|ame od ovoj prv princip, od ovoj op{t nuèn pokrenuva~ na na{ite volji. Vo nedostig na iskustvo i razvienost na umot ~ovekot nesomneno ~esto se laè vo sredstvata {to moàt da go dovedat do ovaa cel ili sredstvata {to gi koristi ne ni se dopa|aat bidej}i ni {tetat na samite nas, ili pak, sredstvata so koi se sluì ni izgledaat glupi za{to ne oddale~uvaat od celta namesto kon nea da ne dobliùvaat. Me|utoa, kakvi i da se ovie sredstva, tie sekoga{ nu`no i nepromenlivo ja imaat za predmet sre}ata, realna ili imaginarna, trajna ili minliva, sli~na na negoviot na~in na postoewe.291 I na krajot, spored Holbah, prirodata ne gi ra|a lu|eto ni dobri ni lo{i. Taa gi ra|a kako ma{ini pove}e ili pomalku aktivni, podvi`ni i energi~ni, taa im dava tela, organi i temperamenti od koi nu`no proizleguvat nivnite strasti i nivnite èlbi pomalku ili pove}e èstoki. Strastite sekoga{ za svoj predmet ja imaat sre}ata: spored toa tie se dovolni i prirodni i moàt da se nare~at dobri ili lo{i spored vlijanieto {to go imaat na su{testvata na ~ovekoviot rod ... Rakata so koja sum vooruèn ne e ni dobra ni lo{a, no upotrebata na ovaa raka moè da stane zlostorni~ka ako sum steknal navika so nea da se sluàm za vr{ewe kra`bi ili ubistva so cel da se steknam so pari. Spored toa vo mene od ranoto detstvo e vsadena èlba koja {to vo op{testvoto vo koe {to ìveam ni e neophodna, no koja mojata trudoqubivost bi moèla so rabota da ja zadovoli, a da ne go o{teti mojot blizok. Srceto na ~oveka e po~va, koja spored svojata priroda, podednakvo moè da proizveduva trwe kako i najprijatni rastenija, otrovi kako i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto {to }e bide zasadeno i od griàta {to }e mu bide posvetena ... Vospituvaweto e zna~i toa, {to doej}i ne so vistinski i la`ni sfa}awa ili idei ni dava po~etni pottici pod ~ie vlijanie deluvame korisno ili {tetno za nas samite ili za drugite. So ra|aweto nie vo sebe ja nosime samo potrebata za samoodrùvawe i steknuvawe sre}en ìvot. Obrazovanieto, li~nite primeri, pomneweto i iskustvoto ni pruàat vistiniti ili nevistiniti sredstva za postignuvawe na ova. Navikata ni ja pruà lesnotijata da gi koristime ovie sredstva i cvrsto ne povrzuva so onie sredstva {to mislime deka najdobro moàt da ni gi donesat onie predmeti {to sme nau~ile da gi posakuvame.292
290 291
Ibid, str. 93-94. Ibid, str. 140. 292 Ibid, str. 102-103.
206
3. Toa bea nekolku nenadminlivo zna~ajni citati od deloto na Holbah, a eve {to moè da se zaklu~i i rezimira od niv. Prvo, ~ovekot e ìvo, materijalno, mislovno i prakti~no su{testvo. Vtoro, smislata na ìvotot se sostoi vo osnovniot streme` da se odrì svojot ìvot i da se baraat i iznajdat na~ini svojata egzistencija da se napravi sre}na. Treto, ~ovekot niz op{testvenite odnosi se u~i i odlu~uva za dobroto i zloto i deka ovie dva pola na ~ovekovata ~uvstvitelnost i odnesuvawe }e postojat se dodeka postojat op{testvenite odnosi me|u lu|eto. êtvrto, vo stremeòt kon postignuvawe na sre}ata ~ovekot ~esto postapuva iracionalno izbiraj}i pogre{ni sredstva za nejzino dostignuvawe. I, petto, za pogre{niot izbor na tie sredstva naj~esto e vinovno op{testvoto koe {to na svoite ~lenovi ne im pruà vistinski primeri na egzistencija i vospituvawe. Ona {to go nudat ovie zaklu~oci e deka ~ovekot e isklu~ivo su{testvo koe vnesuva smisla vo svojot ìvot koja, kako {to vidovme, treba da ja najde vo svojata egzistencija i sre}a. Me|utoa ~ovekot e isklu~ivo i toj koj treba vo sebe da ja vnese smislata na svojot ìvot i so toa da ja izgradi svojata individualnost, a celokupnata zada~a na op{testvoto se sostoi vo toa da sozdade takvi uslovi i da razvie pottici za vnesuvawe na vistinskata smisla {to nema da bide vo sudir so op{testvenite barawa i vrednosti. Vo soglasnost so toa treba da se ostvaruva i odnosot na poedinecot (individuata) sprema op{testvenata zaednica. Vo op{testvoto koe se pomalku im se sprotivstavuva na poedincite, poedine~nite interesi ne se samo refleksija, tuku i osnova vrz koja se gradat op{tite interesi na op{testvenata zaednica. Me|utoa, za nadminuvawe na sudirot pome|u poedine~noto i op{testvenoto zasega ne se sozdadeni uslovi nitu vo edno op{testvo. Od tie pri~ini ~ovekovata egzistencija ili barem nekoj negov interes {to e naso~en kon postignuvawe na individualnata sre}a ponekoga{ se zagrozeni ili dovedeni na takvo nivo spored koe ~ovekot go usoglasuva i svoeto povedenie obiduvaj}i se da gi za{titi svoite poedine~ni potrebi, vrednosti, sre}a i idnina. Nakratko, ~ovekot gi naso~uva svoite aktivnosti protiv sklonostite {to go popre~uvaat ostvaruvaweto na smislata na negovoto postoewe i individualna sre}a. Kade e izlezot od seto toa? Spored nas, izlezot moè da se najde vo baraweto ramnoteà me|u nagonskoto, emocionalnoto i razumskoto vo ~ovekot {to treba da ja odrùva konkretnoto op{testvo. Vo taa smisla kolku {to e podobro op{testvoto dotolku podobar i po~esen }e i bide poedinecot vo nego i negovata sre}a }e go raduva bez da ja sporeduva so tu|a, tuku vo sre}ata na drugiot }e ja gleda i sopstvenata sre}a.293 Dominiraweto na nagonskoto i emocionalnoto vo ~ovekot ne e ni{to drugo tuku osloboduvawe na kontrolata na op{testvoto vrz
Doblesta ne e ni{to drugo tuku ve{tina da se napravi sre}en samiot so sre}ata na drugiot" Holbah, op. cit. str. 91.
293
207
poedinecot. Ottuka i pra{aweto, kolku po{irokata i potesnata op{testvena sredina se vinovni za rastrojstvoto na onie vrednosti {to treba da ja so~inuvaat smislata na ìvotot, a kolku se za toa vinovni poedincite, odnosno nivnite individualni karekteristiki i nivniot nedovolen napor da gi usoglasat so op{testveniot ìvot. To~no e sekako deka se vinovni i ednite i drugite, no nepraveden e onoj koj zaedni~kiot porok go prefrla samo vrz poedincite.294 Od tie pri~ini smetame deka na{eto op{testvo treba da vloì pogolemi usilbi za namaluvawe na site protivop{testveni povedenija so takov odnos i sredstva so koi }e se vodi smetka za realnite sostojbi i uslovi. Pritoa op{testvoto treba da e svesno deka e potreben dolgotraen napor vo borbata protiv asocijalnite i antisocijalnite pojavi koi se masovni i ne prestanuvaat, no ne zatoa tie da prestanat, tuku da ne pobedat. 4. Sociopatolo{kite pojavi i kriminalitetot ne se pojavi koi moè celosno da se iskorenat, no toa ne zna~i deka ne moè da se namalat. Ottamu toa treba da bide edinstvena cel na sekoe op{testvo. A eve kako najednostavno moè da se postigne toa: 1. so sozdavawe povoli op{testveni uslovi za dosegnuvawe na sre}ata (op{testveno ramni{te), 2. so istovremeno odzemawe na sekoj poedinec na pogre{nata pretstava za sre}ata (individualno ramni{te). Na op{testven plan se raboti za sozdavawe takvi uslovi koi nudat realna nade` deka posakuvanoto navistina }e se ostvari i toa samo so sopstven trud i sopstveni napregawe - da se raboti za ne{to da se bide, a ne da se bide za ne{to da se raboti, kako i so iskorenuvawe na bilo kakov strav deka posakuvanoto nema da se ostvari poradi dejstvie na drug poedinec ili na samoto op{testvo. Na individualen plan se raboti za izgradba na takov ~ovek koj vo sekoj moment }e bide sposoben za postignuvawe na zadovolstvoto i otstranuvawe na bolkata. Nakratko, treba da se sozdade ~ovek so realen strav i realni nadeì. Otsustvoto ili pregolemiot strav i/ili nadeì go smaluvaat nivoto na samokontrola kaj poedinecot. Vo taa smisla se sosema vo pravo Gotferdson (Michael Gottferdson) i Hir{i (Travis Hirshi) koga vo nivnoto zaedni~ko delo "Op{ta teorija za zlostorstvoto",295 kako najzna~ajna osobina na zlostornikot go istaknuvaat negoviot nedostig na samokontrola. Spored niv kriminalniot akt obezbeduva neposredno i momentno ispolnuvawe na èlbite, a glavnata karakteristika na lu|eto so niska samokontrola e vo svojata okolina da predizvikuvaat odgovori na toj na~in {to }e prezemat akcija "tuka i sega." Ottamu tie i izbiraat takvi kriminalni akti koi pruàat mo`nost èlbite da se isplolnat lesno i ednostavno. Tie obezbeduvaat pari bez rabota, seks bez dodvoruvawe, odmazda bez sud. Ottamu, op{testvoto treba da
Seneka, L. A. op. cit. str. 91. Vidi: Gottfredson, M. and Hirschi, T. A General theory of Cime, Stanford, 1990. str. 85 i natamu
295 294
208
izgradi poedinci so visoko razviena samokontrola. Toa se takvi lica koi imaat zdrav odnos kon zadovolstvoto i kon bolkata. Vo pogled na zadovolstvoto - da se postigne: odloì, svede vo realni ramki, (nikako da se predupredi ili otstrani ili pak, da se ostvari po sekoja cena), vo pogled na bolkata - da se izbegne: da se preupredi ili otstrani (nikako da se istrpi). Problemot me|utoa i natamu ostanuva, za{to sekoj }e ni upati najmalku tri prigovori: 1."lesno e da se kaè, te{ko e da se napravi", 2. koj treba toa da go stori, i 3. na koj na~in seto toa treba da se stori. Na prvoto i vtoroto pra{awe postoi samo eden odgovor - nepostoi ni{to tolku te{ko, {to koga e vo prea{awe ~ovekovata sre}a, ne moè samiot toj li~no da go stori. Vo pogled na tretoto pra{awe postojat dve alternativi: prvata, so revolucija koja }e dovede do "popravedno op{testvo" i vtorata, so miren pritisok, ili pomoderno kaàno preku instituciite na op{testveniot sistem, vrz nositelite na toj sistem, t.e, vrz vlasta koja e vo vistinsaka pozicija vo ramkite na postoe~iot sistem da sozdadat sre}a za site. Nie ve}e se izjasnivme za vtorata alternativa. Vo prilog na toj stav ovde }e dopolnime deka istorijata n uverila vo makar i virtuelen idelaen sistem koj sam po sebe bi gi re{aval site problemi na ~ovekot. Ova osobeno ottamu {to kakov i da e sistem vo pra{awe, nu`no se pojavuva vlasta kako negov predvodnik. So drugi zborovi bez ogled na vidot na sistemot vrz vlasta leì obvrskata da sozdava takvi ekonomski, politi~ki i kulturni odnosi koi }e pretstavuvaat pogodna ili nepogodna po~va za podigawe ili spu{tawe na nivoto na devijantnosta i kriminalitetot. 5. Na{ata osnovna pretpostavka e deka poedinecot, koj ìvee vo sloèniot svet poln so sprotivnosti i agresija, koj nema dovolna potpora od op{testvoto koe treba da mu izleze vo presret na zadovoluvaweto na negovite potrebi, postojano ja gubi smislata na svojot ìvot i ottamu i samiot mnogu polesno go prifa}a neprijatelstvoto i destrukcijata, odnosno oddavaweto kon devijantni i kriminalni povedenija. Nakratko, za takviot poedinec op{testveno patolo{kite pojavi i kriminalitetot se pojavuvaat kako na~in na osmisluvawe na svojot ìvot, a postignuvaweto kakva i da e korist osnovna vrednost kon koja se stremi celokupnata negova li~nost. Poedinecot denes ìvee vo prete`no dezorganizirano op{testvo vo koe postojat niza opasnosti {to kaj nego predizvikuvaat naru{uvawe na negovite osnovni ~uvstva - stravot i nade`ta, a ottamu i kon negova postojana neprilagodenost. Pri~ina na taa neprilagodenost se: stravot i nade`ta, vo ~ija osnova leì ~uvstvoto na simpatijata (sakawe, qubov) i antipatijata (nesakawe, omraza). Pottiknati od potrebite (vrodeni i steknati) ovie osobini na poedinecot stanuvaat osnovni motivi na ~ovekot naso~eni kon postignuvawe na smislata na ìvotot ili sre}ata (postignuvawe na zadovolstvo i izbegnuvawe na bolka). 209
Potrebite sami po sebe se pottiknuva~ na stravot i nade`ta. Site egzogeni faktori imaat kauzalno zna~ewe za razvivawe na stravot i nade`ta (ottamu {to gi formiraat steknatite potrebi) i na toj na~in bitno go opredeluvaat povedenieto na poedinecot vo nasoka da se usoglasat potrebite (korisnoto) so sre}ata (da ne se izbegne sre}ata). Nesoodvetnata nagrada i kazna se dopolnitelni egzogeni faktori na devijantnoto i kriminalnoto povedenie. Endogenite faktori imaat kauzalno ili deterministi~ko zna~ewe za razvivaweto na stravot i nade`ta (ottamu {to moàt da vlijaat vrz formiraweto na vrodenite i na steknatite potrebi). Nivnoto vlijanie e sepak prete`no deterministi~ko, za{to svoeto dejstvo vrz formirawrto na steknatite potrebi, ne go ostvaruvaat izolirano, tuku sekoga{ so posredstvo na op{testvenite faktori. Vo otsustvo na vlijanieto na op{testvenite faktori nivnoto dejstvo nema nikakva {ansa samostojno da se pojavi. 6. Socijalni pojavi (neposredni pri~ini) {to go predizvikuvaat stravot i ja sozdavaat beznade`nosta se brojni i ottamu te{ko e da se pomestat spored nekoja op{tovaè~ka i dosledno rangirana klasifikacija. Dosega{nite sociopatolo{ki i kriminolo{ki istraùvawa sepak dozvoluvaat me|u niv kako pozna~ajni da se izdvojat: nevrabotenosta i niski plati na najgolemiot del na naselenieto, propa|aweto na brojni preprijatija i firmi sledeni so postojaniot pritisok deka }e se izgubi rabotnoto mesto, nemo`nosta da se ostvarat osnovnite ìvotni potrebi, (hrana, obleka, stan), nemo`nosta da se ostvari smislata na ìvotot: da se obezbedi osnovna egzistencija, da se sklu~i brak i da se formira semejstvo so pogolem broj deca, nemo`nosta da se stekne opredelena polo`ba, da se dobie zasluènoto priznanie za svojata makotrpna rabota, neotvaruvawe na o~ekuvanite vetuvawa za napreduvawe vo slu`bata, sloènite op{testveni uslovi vo koi vladeat najrazli~ni sudiri, op{testvenata dezorganizacija koja go pogoduva poedinecot i kaj nego predizvikuva emocionalni konflikti i li~ni krizi, tempoto na brziot i nervozen ìvot, opasnosti od ekonomski krizi, sostojbata na op{testvena nestabilnost i nesigurnost, pojavite na politi~ka nestabilnost koja vodi kon nesigurnost na steknatite pozicii vo ekonomijata i funkcii na vrabotenite vo dràvnata administracija, postoeweto na kulturnite i religioznite konflikti, 210
golemata podvi`nost, izoliranost i anonimnosta na poedinecot vo golemite urbanizirani podra~ja, nedovolnata integriranost na poedinecot vo op{testveniot ìvot, promenite vo op{testvenite vrednosti, brzite promeni vo sistemot na op{testvenite normi, pojavite na vojni vo neposrednoto opkruùvawe i kaj nas, opasnosti od prirodni i ve{ta~ki ekolo{kite katastrofi i raznovidnite zagaduvawa vrz neposrednata ìvotna okolina, opasnosta od nuklearni probi, opasnosat od havarii na tehni~ko-tehnolo{kite sistemi i osobeno na nuklearnite centrali i drugi postrojki, deluvaweto na natprevaruva~kiot kapitalisti~ki duh i konkurentski borbi, sekojdnevnoto pla}awe danok vo krv za ~ovekovite tvore~ki sposobnosti, so ogled deka se li{eni od negovata sila sosema bezbedno da zavladee so ona {to go sozdal, Site ovie i brojni drugi negativni vlijanija se javuvaat i kako pogodna po~va za egzistencija na silen strav i beznade`nost prosledeni so nezdravi i neprijatni ~uvstva, frustracii, napnatost, ma~nini, voznemirenost i poti{tenost, pojava na razo~aranost, individualni krizi, psihi~ki {okovi i drugi negativni psihi~ki procesi. Sozdadeniot strav i smalenite nadeì najprvin vodat kon razvivawe na nezdravi vrednosti. Vrz site vrednostite ~ovekot po~nuva da gleda samo od aspekt na svoite potrebi i interesi. Vo tie uslovi prviot ìvoten zakon na mnogumina stanuva sovetot na Dejvid Harum (David Harum) - "Pravite im go na drugite ona {to tie sakaat da vi go pravat vam, me|utoa storete go toa prvi". Sledniot ~ekor e razvivaweto na psihologijata od tipot "Gospod da ne ~uva od polo{o", a potoa kon devizata "Va`no e da se preìvee", za na krajot da se zapadne vo neurozi i psihosomatski bolesti. Me|utoa, onoj moment koga stravot i nadeìte }e go dostignat svojot vrv (najsilen strav i celosna beznade`nost) na ~ovekot ne mu preostanuva ni{to odrugo osven izborot me|u trite preostanati opcii: 1. oddavawe kon sociopatolo{ko povedenie (destrukcija kon sebe i svoite bliski), 2. zapa|awe du{evna bolest (psihoza) ili, 3. kriminalno odnesuvawe (destrukcija kon drugite). Do seto toa najsigurno vodi naplastuvaweto na pogolem broj od ovie ìvotni opasnosti i problemi. Na{ stav e deka vakviot teoretski pristap ednakvo se odnesuva kako za siroma{niot, taka i za bogatiot poedinec. Pretpostavuvame deka na site onie {to ne moàt da gi po~ustvuvaat blagodetite na bogatstvoto, sepak ne im treba poseben misloven napor za da ja zamislat teìnata na predizvikaniot strav i beznade`nosta vo koja se doveduva onoj koj poseduva mnogu, odnosno onoj koj ima {to da izgubi. Ottamu, i 211
tvrdeweto deka toj koj e vo opasnost da izgubi pove}e, normalno e i pove}e da se pla{i. Za{to, veruvame, sekoj }e se soglasi, ne e isto da vi se sru{i kartonskata ku}a ili zamok od milion dolari, {to zna~i da ve stigne evrejskata kletva "Da ima{ pa da nema{". 7. Vo takvi uslovi ~ovekot nema dovolno potpora od op{testvo za da go po~uvstvuva svojot ìvot kako osmislen i privle~en. Vo nastojuvaweto da ne zapadne vo avtoagresija i psiholo{ko rastrojstvo na sopstveniot li~en integritet, toj nu`no se obiduva da gi iznajde i aktivira poslednite atomi na svojata energija so koja }e im se sprotivstavi na silite na {to stojat nasproti nego, a koi se sostojat vo postojani zakani, pritisoci i destrukcii. Vo takvi uslovi, na iracionalnite naplivi im odgovaarat iracionalni sredstva. Ottamu, trgnuvajki od devizata "Vo rasipano op{testvo i samiot treba da bide{ rasipan za da opstane{", op{testveno patolo{kite pojavi i kriminalitetot se javuvaat kako krajno sredstvo za ostvaruvawe na negovata egzistencijata i sre}a, koi, tokmu zaradi iracionalnosta na sredstvata za nivnoto dostignuvawe, i samite stanuvaat iracionalna cel, cel koja {to odnapred e osudena na neuspeh i propast. Nakratko ottamu {to sekoj ~ovek ima ne{to posebno za {to ìvee i saka da ìvee, nekoja svoja ìvotna smisla, ìvotna cel. @ivotot im stanuva nesnosliv edinstveno na onie koi nemaat kon {to da se stremat, koi ne znaat za {to ìveat, ili ednostavno koi se polni so strav i koi gi izgubile site nadeì. Takvite poedinci ìveat bez idnina so ~uvstvo na izvrteni potrebi,296 bezvrednost i moralna praznina. 8. Od navedenoto moè jasno da se prepoznae deka na{ata teorija vo osnova e spoj od ~etiri filozofski pravci (materijalizmot,297 egzistencijalizmot, hedonizmot i utilitarizmot298) so koja od
"Site ~ovekovi potrebi bea i s isprevrteni i zloupoterbeni vo prv red od despotskata mo} koja vladee so op{testvoto i so poedinecot. Taka ~ovekovata potreba za edinstvo e raspar~ena vo legion na sitni i bezna~ajni potrebi, potrebata za qubov e iskol~ena vo omraza, potrebata za barawe zadovolstva i sigurnost e izvrtena vo nezadovolstvo i nesigurnost, a potrebata za pripa|awe, so zavisnost i avtoriteti besramno e iskoristena vo potreba za predavawe na sabesi na drugite (kako mazohisti~ki vid na patolo{koto dvojstvo) i pot~inuvawe na drugite na sebe (kako sadisti~ki vid na istoto dvojstvo), odnosno na despotskite nametnuvawa na eden avtoritet nad site. Potrebata na poedinecot za priznavawe i uvaùvawe na ~ovekovoto dostoinstvo se pretvora vo potreba za poniùvawe i ismejuvawe na osnovnite ~ovekovi prava. Najposle, potrebata za sloboda, silna isto kolku i potrebata za vozduh i ìvot, se strmoglavi vo najuàsno ropstvo." Jeroti}, Vladeta, O potrebama i zloupotrebama ljudske psihe, Ideje, Beograd, mart-april, 1971, str. 87. 297 ôvekovata svest i ~ovekovoto socijalno i antisocijalno povedenie se rezultat na istovremeno sodejstvo ne samo na subjektivnite okolnosti tuku i na objektivnite faktori koi {to marksizmot gi odbeleàl so za296
212
edna strana se podvlekuva zna~eweto na objektivnite uslovi, a od druga strana, subjektivnite doìvuvawa za definirawe na kriminalnite povedenija. Pri ova sinteza na objektivnost i subjektivnost, povedenieto pretstavuva aktiven proces zasnovan na slobodnata volja na ~ovekot. Toa sosema nakuso zna~i deka kriminalitetot vo svojot totalitet e op{testvena pojava i istovremeno niza od poedine~ni, individualni ~ove~ki nastani vo ìvotot na storitelot, negovta `rtva i negovata op{testvena sredina. 9. Zaradi polesno sogleduvawe na gorenavedenite stavovi, i podobro dobliùvawe na seto ona {to natamu }e sledi, smetame deka e nu`no da gi prikaùvame vo edna generalna {ema od koja, spored na{e ubeduvawe, moè da se sogledaat osnovnite teoretski zalo`bi so ~ija pomo{ najdobro moàt da se objasnat site etiolo{ki aspekti na kriminalitetot, no i na drugite sociopatolo{ki pojavi. Pritoa kon nea }e gi priklu~ime samo najnu`nite objasnuvawa na motivacioniot proces, svesni deka po{irokite eksplikacii koi se vklu~eni vo ostanatite delovi od ovoj trud moè lesno da se razberat i dovedat vo vrska so osnovnite elementi {to ovde se izloèni.
edni~ko ime - op{testveno bitie. Ne moèj}i, ili podobro kaàno, nesakaj}i, da go sogledaat vlijanieto na materijalnite uslovi na ìvotot kako krajni determinanti na op{testvenata svest i na socijalnite procesi {to ottamu proizleguvaat, brojni avtori za predmet na kriminolo{kite prou~uvawa go postavuvaat istraùvaweto i objasnuvaweto samo na uslovite koi doveduvaat do devijantni i kriminalni povedenija. Nakratko, tie ne ja sogleduvaat potrebata od toa genezata na povedenieto da se bara vo opredelena op{testvena struktura, t.e. vo materijalnite uslovi na ìvotot od kade vo krajna linija izviraat site, pa i negativnite povedenija na ~ovekot. 298 "Spored edna skore{na ekonomska formulacija, koja eksplicitno ja iznese Gary S. Becker vo eden vlijatelen esej, i na{iot kriminalitet e utilitaristi~ki: "Poedinecot vr{i krivi~no delo ako o~ekuvanata korist od toa delo ja nadminuva o~ekuvanata korist koja bi moèl da ja stekne so tro{ewe na svojot trud i sredstva vo drugite dejnosti ". O~igledno re{enite koe go nametnuva ovoj racionalno-utilitaristi~ki model e spre~uvawe na kriminalitetot so zastra{uvawe, t. e. so zgolemuvawe na rizikot na kriminalnite dejnosti."Quinny, R. Klasa, dràva i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 286.
213
OSNOVNI DETERMINANTI NA ÔVEKOVOTO POVEDENIE (DETERMINISTI^KA SFERA)
MOTIVI ILI DVI@E^KI SILI NA ÔVEKOVOTO POVEDENIE (od) NADE@ so cel za sebe ili za onie koi gi sakame da se slu~i dobro za onie koi ne gi sakame za onie sprema koi sme indiferen tni za sebe ili onie koi gi sakame (od) STRAV so cel za onie koi ne gi sakame za onie sprema koi sme indifere ntni
da se slu~i ni dobro ni lo{o
da ne se slu~i lo{o
da ne se slu~i dobro ni dobro ni lo{o
lo{o
svesno i volevo POVEDENIE ~inewe ili propu{tawe naso~eno kon drug REZULTAT (POSLEDICA) DOBRO, KORIST, INTERES, SRE]A izbegnuvawe na bolka postignuvawe na zadovolstvo LO[O, ZLO, [TETA, NESRE]A postignuvawe na bolka izbegnuvawe zadovolstvo na
OBJEKTIVNA PROCENKA NA POVEDENIETO I OP[TESTVENA REAKCIJA DOZVOLENO POVEDENIE NEDOZVOLENO POVEDENIE nagrada kazna indiefere ntnost nagrada kazna indifere ntnost
Poedinecot se stremi kon postignuvawe na sre}a koja se sostoi vo ostvaruvawe na opredelen interes (postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka). Toj streme` se javuva i ostvaruva preku sledniov motivacionen proces: a) naru{uvaweto na biolo{kata i socijalnata stabilnost (ramnoteà) na poedinecot (stimulacija), b) postoewe na opredelena korist za nego ili za negovite bliski, v) negova è214
lba za taa korist, g) postavuvaweto na cel obrabotka na celta za ostvaruvawe na taa korist, i d) aktivnost za da se postigne postavenata cel. a) Stumulacijata pretstavuva vnatre{na (faktori koi proizleguvaat od samata li~nost: nagoni zdruèni so opredeleni osobini na li~nosta) i nadvore{na (socijalni faktori: povod, stimulacija, pri~ina, provokativna situacija, viktimogeni i povedenie na `rtvata itn., povtorno zdru`ni so opredeleni osobini na li~nosta) determinacija na motivot. Toa tn. dinamizira~ka faza na motivot koga doa|a do naru{ena biolo{ka ili socijalna stabilnost b) Korist. Korista ja sfa}ame kako biosocijalen sterme` na li~nosta kon koj poedinecot go naveduvaat vnatre{nite i nadvore{nite stimulacii vo momentot koga poradi strav i/ili nade` e po~ustvuvana kako opredelen: nagon, potreba, ~uvstvo, interes, ili vrednost ({to istovremeno ne mora da pretstavuva i nekakvo dobro, krajna vrednost).299 Poimot korist ovde go upotrebuvame kako sinonom za postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka. Ova e naprosto faza na pojava na osnovnite emocii: strav i nade` vo vrska so opredelena simpatija - antipatija. Kriminalecot e racionalno su{testvo koe se re{ava da izvr{i krivi~no delo zemaj}i go predvid zadovolstvoto koe toa moè da mu go pruì i bolkata koja moè da ja izbegne. Vrz objasnuvaweto na nivnata poedine~na uloga vrz motivacionite procesi na ova mesto }e se zadrìme sosema nakuso, so ogled deka na niv povtorno se navra}ame vo posledniot del od ovoj trud. Me|utoa, ovde morame ne{to pove}e da progovorime za onie komponeti na toj proces od ~ija prethodna eksplikacija zavisi razbiraweto na na{ata poinakva opredelba na ovoj problem.300
Poimot korist {to ovde go upotrebuvame ni oddaleku ne smee da se izedna~uva so poimot koristoqubie {to vobi~aeno se upotrebuva vo krivi~noto pravo i krivi~nopravnata teorija. Poimot {to nie go upotrebuvame e mnogu po{irok od krivi~nopravnoto zna~ewe na koristoqubieto, za{to osven {to se odnesuva na imotnata korist (potesno zna~ewe na korista, svojstveno za krivi~noto pravo), toj se pro{iruva i na telesnata, moralnata i sekoja druga korist {to poedinecot moè da ja zamisli i kako takva da ja posaka. Taka, na primer, zad ovoj streme` moàt da stojat ne samo èlbata za steknuvawe na imotna korist, tuku site nagoni i vrodeni i steknati potrebi, ~uvstva, interesi i vrednosti, kako na primer, seksualniot nagon, samopotvrduvaweto, qubovta, ne`nosta, dominacija, presti`. Ottamu ovoj poim treba da se sfati kako generalen streme` za steknuvawe i poseduvawe. 300 Vo psihologijata vo objasnuvaweto na normalnata motivacija, a ottamu i na kriminalitetot, obi~no se poa|a od tn. motivacionen ciklus koj redovno gi opfa}a slednive fazi: a) naru{uvawe na socijalnata ramnoteà od {to rezultira b) pojava na biolo{ki i socijalni potrebi. Potrebite se odrazuvaat vo ~ovekovata svest kako g) ~uvstva koi se sledeni so napnatost i
299
215
Vo taa smisla e potrebno najprvin da go opredelime zna~eweto na stravot i nade`ta (i nivnite vnatre{ni razdviùva~i simpatijata - antipatijata) kako osnovni elemetni bez koi ne moè da se po~ustvuva korista kako nagon, potreba, ~uvstva, interes ili vrednost. Stravot i nade`ta sekoga{ se javuvaat koga }e se pojavi nekoja pre~ka za spontano zadovoluvawe na nagonite, potrebite, ~uvstvata, interesite ili vrednostite. Ottamu stravot i nade`ta moàt da se definiraat kako osnovni ~uvstva koi go sledat zadovoluvaweto na nagonite, potrebite, ~uvstvata, interesite i vrednostite301 i vo kombinacija so opredlen stapen na simpatija ili antipatija, re{ava~ki deluvaat vrz psihi~kiot ìvot na ~ovekot, za{to gi naso~uvaat mislovnite procesi, svesta, inteligencijata, voljata i povedenieto kon postignuvaweto na opredelena korist (postignuvawe na zadovolstvo i odbegnuvawe na bolka) koja za poedinecot se javuva kako krajna cel (sre}a). Ottamu, se opredelivme stravot i nade`ta da gi poso~ime kako osnovni motivi na ~ovekovoto povedenie. Stravot i nade`ta se sostaven del na ~ovekovoto povedenie. Tie se osnovnite ~ovekovi emocii, a ottamu i motivi na ~ovekovoto povedenie {to mu prethodat, me|utoa i go sledat toa povedenie. Na{ot natamo{en stav e deka stravot i nade`ta se primarni ~uvstva od koi vo sodejstvo so simpatijata moàt da se izvedat site ostanati ~uvstva na poedinecot kako {to se: radost i taga, gordost, sram, blagodarnost, grià, strepewe, o~ekuvawe, zavist, omraza, itn. Taka na primer, radosta proizleguva od mo{ne slaboto prisustvo ili is~eznuvaweto (ponekoga{ duri i samo od subjektivnata prestava za negovoto otsustvo) i ispolnetata nade` vo vrska so na{ata simpatija kon opredelen del od objektivnata stvarnost ili kon sebesi (kaj tagata se raboti za obratna situacija). Kaj sramot postoi izrazen strav za toa kakov vpe~aok }e ponesat drugite od opredelenata postapka na poedinecot i otsustvo na nade` deka drugite pozitivno go ocenile takvoto povedenie (gordosta e povrzana so obratna situacija). Omrazata e povrzana so silen strav deka nekoj moè na bilo koj na~in da ni na{teti
drugi, po pravilo, neprijatni emocionalni sostojbi. ûvstvata sozdavaat d) èlbi koi po procesot na |) borba na motivi vo opredelena forma po~nuvaat da se realiziraat niz e) aktivnost, koja pak, doveduva do postignuvawe na `) opredeleni celi, koi ovozmoùvaat povtorno vospostavuvawe na biosocijalnata ramnoteà. Me|utoa, {tom ovaa ramnoteà e vospostavena, taa povtorno se naru{uva i celiot ciklus zapo~nuva od po~etok. Zvonarevi}, M, Socijalna psihologija, Beogtrad, 1972, str. 308. 301 So ogled na toa {to nagonite vo celost moàt da se svedat na organski, a vrednostite i interesite na socijalni potrebi, sosema ispravno e ako se kaè deka stravot i nade`ta se javuvaat koga }e se pojavi nekoja pre~ka vo zadovoluvawe na potrebite, a samiot poim potrebi natamu da se izedna~i so poimot korist.
216
i deka nema simpatii kon nas, i/ili nie kon nego i celosna otsutnost na kakva i da e nade` deka }e dojde do promena vo na toj na~in izrazenite negovi ili na{i ~ustva. Vakvata povrzanost na stravot i nade`ta vo prisustvo na opredelen oblik na simpatija (nesimpatija) e u{te poo~igledna koga izvedenite ~uvstva se povrzani so nekoi objekti (vo koi gi pomestuvame i ìvotnite), pojavi i situacii. Stravot i nade`ta me|utoa, ne nastanuvaat sami od sebe, bez povod. Tie se predizvikani so opredelen nastan od okolinata i na toj na~in ja reflektiraat vrednosta na toj nastan. Vrz taa osnova moè da se kaè deka stravot i nade`ta se psihi~ki procesi vo koi se odrazuva vrednosta koja za poedinecot ja ima objektivnata stvarnost. Vrednosta na taa objektivna stvarnost se menuva od eden do drug poedinec i kaj sekogo predizvikuva razli~ni stravuvawa i nadeì. Ottamu stravot i nade`ta se javuvaat kako individualni i intimni doìvuvawa koi zavisat od individualnoto iskustvo na sekoj poedinec. Negativnoto iskustvo so opredelen objekt, lice, nastan ili situacija kaj nekoj poedinec }e predizvika neprijatno doìvuvawe, i obratno, pozitivnoto iskustvo }e bide povod za prijatni doìvuvawa i soodvetno na toa za pozitivna naso~enost na konkretnoto povedenie. Tie razliki vo doìvuvaweto ne se projavuvaat samo vo intenzitetot i nasokata na doìvuvaweto na stravot i nade`ta, tuku i vo vidot na sekundarnite ~uvstva. Na pimer, dodeka nekoj vo prisustvo na svojot neprijatel ~uvstvuva omraza i prezir, drug moè da izrazuva ~uvstvo na gordost. Stravot kako psihi~ka sostojba na poedinecot nastanuva pod vlijanie na nadvore{ni okolnosti. ôvekot so pomo{ na svoite setila ja zabeleùva sostojbata na nadvore{niot svet (okolnostite i pojavite) koi kaj nego go pottiknuvaat psihi~kiot proces na mislewe. Vo toj proces poedinecot doa|a do soznanie na nadvore{niot svet. Toa soznanie moè da bide povolno ili nepovolno. So pomo{ na misleweto vrz osnova na zabeleùvaweto na okolnostite ili pojavite koi gi prerabotuva vo misleweto i gi doveduva vo vrska edni so drugi, poedinecot doa|a do soznanie deka nadvore{niot svet za nego e povolen ili nepovolen. Povolniot svet, pokraj ostanatoto, poedinecot go doìvuva kako sostojba na sigurnost, dodeka nepovolniot svet kaj poedinecot sozdava ~uvstvo na opasnost. Opasnosta moè da se odnesuva na li~nosta na poedinecot, na negovite bliski ili na kakvo i da e drugo dobro koe za nego i za negovite bliski e od zna~ewe. ûvstvoto na opasnost kaj poedinecot predizvikuva nesigurnost. Od kvantumot na opasnosta zavisi intenzitetot na nesigurnosta. So drugi zborovi vo nadvore{niot svet postojat okolnosti ili pojavi koi ~ovekot gi doìvuva kako opasnosti. Tie opasnosti predizvikuvaat nesigurnost, a nesigurnosta predizvikuva strav. Takvata sostojbata na strav e pogodna i za nametnuvawe vrz poedinecot na tu|a volja. Emocionalnata sostojba na ~ovekot e nadvore{no vidliva. Taa se manifestira vo nadvore{niot svet. Na primer, stravot se projavuva 217
kako zgr~enost, uko~enost ili opu{tenost na muskulaturata, vko~anetost na pogledot, stegnatost na vilicata, treperewe na muskulaturata, {kripewe na zabite, tresewe na nozete i racete, oblienost so ladna pot, zabrzana rabota na srceto i, voop{to, pani~en izgled na celokupnata li~nost. Toa se nadvore{ni manifestacii na stravot koi se javuvaat koga opasnosta dejstvuva ili neposredno prestoi. Me|utoa, postoi i tn. sostojba na strepewe, sostojba koja najavuva opasnost vo dogledno vreme. Takvata sostojba kaj poedinecot moè da se odrazi vo nadvore{niot svet kako zagriènost, kako nekoncentriranost, taka {to taa neprijatna sostojba moè da bide mnogu intenzivna. Glavnite vidovi na stravot se: somnenie, voznemirenost, pla{livost, strav, strepewe, trema, grozewe, mornici, o~aj i uàs. [to se odnesuva do nade`ta spored Dirkem, "Ako lu|eto nau~ile da se nadevaat, ako pod udarite na nesre}ata steknale navika da gi svrtuvaat svoite pogledi sprema idninata i od nea da o~ekuvaat nadomest za nivnite sega{ni stradawa, pri~inata za toa e {to uvidele deka toj nadomest doa|a ~esto, deka ~ovekoviot orgaznizam istovremeno e fleksibilen i mnogu otporen za da moè lesno da bide porazen, deka momentite vo koi pobeduva nesre}ata se isklu~itelni i, voop{to zemeno, deka ramnoteàta na krajot se vospostavuva. Dosledno na toa, kolkav i da e udelot na nade`ta vo nastanuvaweto na nagonot na samoodrùvaweto, toj pretstavuva svedo{tvo i dokaz za relativnata blagodet na ìvotot. Od istata pri~ina, tamu kade {to toj ja gubi svojata relativna sila, bilo svojata op{tost, moème da kaème deka i samiot ìvot gi gubi svoite privle~nosti, deka zloto raste, bilo zatoa {to pri~inite na stradawata se umnoùvat, ili ottamu {to otpornosta na poedinecot opa|a. Zna~i, ako bi imale nekoja objektivna i merliva okolnost koja izrazuva promeni vo silata niz koe pominuva ova ~uvstvo vo oddelni op{testva, so samoto toa nie bi moèle da gi merime promenite na srednata nesre}a vo tie isti sredini. Toj fakt, toa e brojot na samoubistvata",302 a nie bi dodale i na site ostanati sociopatolo{ki pojavi, brojot na du{evnite bolesti i obemot i strukturata na kriminalitetot voop{to. Ako izgubi sekakva nade` ~ovekot ili izvr{uva samoubistvao, ili se oddava na sociopatolo{ki pojavi ili na kriminal. Simpatijata se javuva vo razli~ni vidovi (polova qubov, rodninska qubov, prijatelska qubov) i so razli~en intenzitet (od lesna simpatija, dopa|awe do "zaqubenost do u{i"). Taa ne mora da ima seksualna osnova i ottamu moè da se odnesuva kako na lica, taka i na predmeti, situacii pojavi. Simpatijata, odnosno antipatijata se vo tesna vrska so ~uvstvata na egoizam odnosno altruizam. Ovaa okolnost e va302
Dirkem, E. O podeli dru{tvenog rada, Prosveta, Beograd, 1972, str.
253-254.
218
`na ottamu {to doveduva do smaluvawe na kriti~nosta vo ocenuvaweto na liceto koe se saka ("qubovta e slepa"). Nasproti simpatijata stoi antipatijata koja isto taka moè da se javi vo razli~ni vidovi (nedopa|awe, zavist, nesakawe, prezir, zloba, omraza) i so razli~en intenzitet. Na{ stav, nasproti misleweto na pogolem broj psihiolozi, e deka antipatijata e emocionalna sostojba koja mora da e povrzana so nekoja korist i koja tokmu ottamu go determinira agresivnoto povedenie na ~ovekot kon opredeleni lica, predmeti, situacii i pojavi. Omrazata kako oblik na antipatija pretstavuva silna napnata, obi~no podolgovremena emocija. Se projavuva vo netrpelivost, nepodnesuvawe na nekogo poradi nekoja konfliktna situacija. Vo sostojba na omraza poedinecot gi ~uvstvuva drugite lica taka {to ne gi saka, kako ne{to {to go odbiva od niv, poèluva da im na{teti, da im se odmazdi. Na onoj koj se mrazi naprosto mu se posakuva da mu se slu~i nekakvo zlo ili se saka (se projavuva volja) takvo zlo da mu se napravi. Koga omrazata }e se naplasti, koga poradi podolgotrajnoto doìvuvawe }e stane nepodnosliva, na onoj kogo go mrazi, poedinecot nastojuva da mu nanese zlo duri i so primitivni, no s u{te ne nadìveani obrasci kakvi {to se kolnewe i pravewe na raznovidni ma|ii. Simpatijata i antipatijata koi nekoi psiholozi gi narekuvaat potrebi (pomesteni me|u primarnite potrebi) ili motivi za emotivna privrzanost, odnosno motiv na simpatija, za nas pretstavuva kongenitalen (vroden) nagon ili streme` na ~ovekot nekogo da saka i samiot da bide sakan. Prisustvoto na simpatija i toplina od strana na drugite doveduva do ~uvstvo na prifatenost, a nejziniot nedostig do ~uvstvo na otfrlenost. I obratno, prisustvoto i otsustvoto na simpatija od strana na poedinecot kon drugite doveduva do ~uvstvoto na nivno prifa}awe ili otfrlawe, i soodvetno na toa opredelenuvawe na na~inot na odnesuvaweto kon niv (prilagoduvawe na sopstvenoto odnesuvawe). Vo pozadinata na toa odnesuvawe sekoga{ stoi ~uvstvoto na strav ili nade`. 10. Po ovie razgleduvawe moème da preminime na osnovnata uloga na nagonite, potrebite, ~uvstvata, interesite i vrednostite. 10 Motivaciotnata uloga na nagonite303 e osobeno golema iako vo psiholo{kata literatura za toj proces najmalku se zboruva. 20 So zna~ajna motivaciona sila se javuvaat i potrebite.304 30 Za nespornoto vlijanie na ~uvstvata isto kako i za nagonite i potrebite poop{irno }e zboruvame podocna.305
303
Za poimot i zna~eweto na nagonite vidi Sulejmanov, Z. Makedonska kriminologija, str. 721-724. 304 Za poimot i zna~eweto na potrebite vidi: Ibid, str. 724-737. 305 Za poimot i zna~eweto na emociite vidi: Ibid, str. 728-742.
219
40 Na motivacioniot proces opredeleno vlijanije ostvaruvaat i interesite306 Vo onaa mera vo koja interesot na poedinecot e pogolem da zadovoli opredeleni motivi, do tolku posilno }e bidat mobilizirani negovite volevi sposobnosti vo svesnata naso~enost na dejstvieto kon celta, odnosno motivacioniot proces }e ima pogolema sila {to, se razbira, se odrazuva i na zgolemuvaweto na krivi~nata odgovornost.307 50 Motivite se vo tesna vrska so vrednostite i vrednosnite (vo prv red moralnite) orientacii na li~nosta.308 Postapkite ne moàt da bidat dobri dokolku ne bile dobri motivite od koi tie proizlegle, za{to od niski motivi ne moè da se napravi ne{to dobro. Vo psiholo{kata teorija postojat mislewa deka tokmu vrednostite, odnosno vrednosnite orientacii309 pretstavuvaat glaven izvor na povedenieto na li~nosta, osnova na li~nosta koja uslovuva opredeleno sogleduvawe na stvarnosta i odbirawe na opredeleno povedenie. Me|utoa, toj proces ne te~e ednostavno. Dokolku li~nosta pokraj antisocijalni vrednosni orientacii usvoila i pozitivni vrednosti vo motivacioniot proces se pojavuva tn. konflikt na motivi vo pogled na mo`nite povedenija koi op{testvoto gi odobruva ili gi osuduva.310 Od takvata motivaciona sila na vrednostite vo kriminologijata se nastojuva da se izvle~e odgovorot na su{tinskoto pra{awe na motivacioniot proces: {to e toa {to me|u pogolem broj na~ini na postapuvawe uslovuva poedinecot da go odbere tokmu kriminalnoto povdenie. Vo odgovorot na ova pra{awe Eliot veli: "Glaven faktor za diferencijacija na licata smetani za prestapnici e nivnoto otfrlawe na op{testvenite vrednosti".311 Vo potkrepa na iznesenoto zboruva i krivi~noZa poimot i zna~eweto na interesite vidi: Ibid, str. 727-728. Simonovi}, B. O motivacijama kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd , 1986/3-4, str. 86. 308 Za poimot i zna~eweto na vrednostite vidi: str. 771-779. 309 Pod vrednosni orientacii se podrazbiraat niza na izbori i preferenci so relativno homogena sodrìna, taka {to pretstavuvaat posebna celina i ja opredeluvaat strukturata na vrednostite na poedinecot ili na grupata". Petrovi}, M. Vrednosne orjentacije delinkvenata, str. 669. 310 Ottamu {to za konfliktot na motivite }e stane zbor podocna, na ova mesto samo potsetuvame deka toj konflikt na motivi moè da bide i emocionalno oboen, so {to vistinskoto razbirawe na motivite u{te pove}e se uslo`nuva. 311 Spored Eliot: "Mnogu lu|e nadvor od zatvotrite vo osnova se sebi~ni i samoìvi vo svojot streme` kon ìvot, sloboda i sre}a. Rakovodeni od najsebi~nata filozofija ~ie moto e "od kakva korist e toa za mene", takvite lu|e vo osnova moàt da bidat protivop{testveni no, sepak da ostanat vo granicite na zakonite ili da gi izvrtat zakonite taka {to da im odgovaraat na nivnite sopstveni egoisti~ki celi. Ili, poradi mo}ta za vlijanie vo op{ti307 306
220
pravnata praktika vo koja motivot se posmatra kako merilo na moralnata teìna na krivi~noto delo, a toa zna~i deka i samoto krivi~no pravo gi vrednuva negativnite motivi na krivi~nite dela, na primer, kako krivi~no delo od bezobyirna odmazda, od koristoqubie i sl. Pokraj toa kaj odmeruvaweto na kaznata za krivi~noto delo, eti~kata vrednost na motivot isto taka se javuva kako merilo za toa dali motivot }e pretstavuva ote`nitelna ili olesnitelna okolnost ili nema da ima zna~ewe. Vo vrska so izloènoto treba da se doveduva podelbata na motivite na stabilni i situacioni312 i negativni i pozitivni. v) @elba (postoewe svest za opredelana korist). Vo ova faza doa|a do obrabotuvawe na vnatre{nite i nadvore{nite okolnosti vo svesta na poedinecot kako mo`ni pottiknuva~i vo svetlinata na nagonite, potrebite, ~uvstvata, vrednostite i interesite. Ovde se raboti za tretata faza na motivacioniot proces koj u{te moè da se nare~e pojava na èlba i streme` za ostvaruvawe na konkretnata cel (korist). Vo ovaa faza doa|a do izraz ulogata na svesta (mislovna uloga na motivot).313 Samiot proces na osmisleno povedenie }e zavisi od toa kate raboti tie moàt da bidat prestapnici vo sekoj pogled osven vo tehni~kiot - imeno da ne bile apseni i sudeni za svoeto povedenie. Tie nekazneti prestapnici i recidivisti zad re{etki se vistinski prestapnici za{to gi organizirale svoite ìvoti i bez ogled na op{etstvenite vrednosti. So materijalnata dobivka tie go opravduvaat svojot zanaet, bez razlika dali se sostoi vo obivawe kasi, raket, planirawe na "stru~no" vloùvawe na kapitalot ili ne~esna trgovija. Glavna razlika me|u prestapnikot i neprestapnikot e vo toa {to prviot celosno gi otfrla eti~kite vrednosti koi gi bara onoj del na op{testoto koj gi donesuva zakonite". Eliot, M. op. cit. str. 73. 312 "Stabilnite motivi daleku pove}e se vrzani za li~nosta, za nejzinite osobini i stremeì. Tie obi~no trajat dolgo i vleguvaat vo strukturata na li~nosta, kako na primer koristoqubivite motivi i sl. Za razlika od niv, situacionite nastanuvaat pod vlijanie na nadvore{nite okolnosti, relativno nezavisno od storitelot. Re{ava~kata uloga tuka vo prv red ja igra nadvore{nata ìvotna situacija. Pritoa e normalno deka i taa se prekr{uva niz prizmata na li~nosta, me|utoa vlijanieto na okolinata e sepak prete`no, taka {to za ovie motivi moè da se kaè deka vo pomala mera ja karakteriziraat li~nosta odo{to prethodnite. Situacionite motivi na primer, se pojavuvaat kaj vinovnicite od navika. " Simonovi}, B. op. cit. str. 89. 313 Spored Zvonarevi}, èlbata prtetstavuva klu~na to~ka vo motivacioniot proces. Spored nego èlbata "ja pretstavuva onaa to~ka vo motivacioniot ciklus koja rigidno go deli na dva dela: prviot del (faza na èlbi) gi opfa}a onie biolo{ki, socijalni i psiholo{ki procesi koi doveduvaat do nejzinoto pojavuvawe vo na{ata svest, a vtorata (faza na akcija) gi opfa}a procesite koi vodat kon prezemawe (ili neprezemawe) na akcijata preku koja }e se realizira èlbata, za{to psiholo{kite mehanizmi koi doveduvaat do
221
kva cel poedinecot }e si postavi pred sebe. Svesnata uloga na motivot se sostoi vo postoewe na svest za korista koja treba da se ostvari, za celite i na~inite na nejzinoto ostvaruvawe, za toa deka poedinecot stanal svesen na svoite pobudi, so koi toj go objasnuva i izvr{uvaweto na svoite aktivnosti, nivnata pri~ina i naso~enost. Pritoa e va`no deka dinamizira~kata i svesnata uloga na motivot se tesno povrzani i zaemno usloveni. Me|utoa, me|u niv moè da dojde do razijduvawe. Nesovpa|aweto moè da nastapi koga liceto ne e dovolno svesno, ili duri e i nesvesno za motivite koi go naveduvaat na aktivnost. Imeno, ~esto vo ìvotot se slu~uva storitelot devijantnoto povedenie ili na krivi~noto delo da go objasnuva svoeto povedenie so edni motivi, dodeka vo stvarnosta toa bilo determinirano od drugi pobudi. Toa se slu~uva poradi postoeweto na tn. kratki motivacii,314 poradi nesvesno razubavuvawe na motivite, pogre{no tolkuvawe na motivite i postoeweto na nesvesni motivi315. Sekoj ~ovek vo tekot na ìvotot pravi nekoj redosled na èlbite i saka odejki po toj redosled da stigne do krajnata cel. ôvekot,
pojavuvaweto na èlbite su{tinski se razlikuvaat od onie mehanizmi koi doveduvaat do nejzinata realizacija. Pritoa, kako {to natamu naglasuva istiot avtor, ako pojavuvaweto na èlbata zavisi od psiholo{kite zakonitosti, preminot na poedinecot kon akcija zaradi nivna realizaciija, vo prv red zavisi od op{tata situacija, a pred s od socijalnite okolnosti. Ottamu odgovorot na pra{aweto zo{to ne{to sme posakale, e sosema poinakov od odgovorot na pra{aweto zo{to ne{to sme storile. Zna~i, èlbite koi nastanuvaat vrz osnova na naru{uvaweto na biosocijalnata ramnoteà na poedinecot sami po sebe ne moàt da dovedat do akcija, odnosno do nivna realizacija (ottamu èlbite se pojavuvaat vo mnogu pogolem broj i vo poraznovidni formi odo{to nivnata realizacija). Tuka motivacioniot proces moè da zapre, odnosno da se prekine - posakuvanoto da ostane samo èlba. Duri so postavuvaweto na celta i so opredeluvaweto na na~iniote i sredstvata za postignuvaweto na taa cel, odnosno so pristapuvaweto kon akcija, motivacioniot proces se doveduva dokraj, so {to doa|a do opredeleni promeni vo nadvore{niot svet koi i so pomo{ na setilata moàt da bidat zabeleàni. Zvonarevi}, M. Socijalna psihologija, Beograd, 1972. str. 308-309. 314 "Za razlika od tn. dolgi motivacii, kratkite motivacii nastanuvaat toga{ koga poedinecot ne moè podrobno da ja proceni situacijata vo koja mora da rea|ira poradi nedostig na vreme za razmisluvawe, nenadejno nastapuvawe na nastanite, sostojbata na zgolemena vozbudenost, nedovolno iskustvo, nestabilnost na li~nosta, i drugi okolnosti koi gi nadminuvaat negovite sposobnosti, {to vlijae na smaluvaweto na svesnosta na motivacioniot proces. Simonovi}, B. op. cit. str. 89. 315 Nesvesnite motivi vo prv red se javuvaat kako posledica na du{evni bolesti, no ~esto i poradi alkoholizirani sostojbi, zgolemen zamor i sl. sostojbi.
222
pred s, saka da bide sloboden, da ja obezbedi svojata egzistencija i ostvaruvaweto na ovie èlbi gi smeta kako potrebi na ~ovekot, kako uslov za opstanok na ~ovekoviot rod. Ponekoga{ ~ovekot saka mnogu pove}e. Tie èlbi moàt da bidat raznovidni i mnogubrojni, taka {to èlbite ~esto pretstavuvaat barawa. Ostvaruvaweto na èlbite na poedinecot obi~no e te{ko. Toa osobeno vaì za onie vidovi na èlbi koi spa|aat vo barawa na ~ovekot. ôvekovite èlbi se golemi a mo`nostite skromni. Glavno ~ovekot se pomiruva so toa soznanie, so taa vistina, so moralnite i pravnite normi na op{testvoto na koe mu pripa|a i nastojuva da go zadovoli samo ona {to pretstavuvaat negovi potrebi, a svoite barawa, ako ne moè da gi ostvari na dozvolen na~in, naj~esto gi doìvuva samo vo fantazijata. No sekoga{ ne e taka. Site lu|e ne se pomiruvaat so vistinata, so moralnite i pravnite normi. Nekoi lu|e za da gi zadovolat svoite potrebi ili barawa gi kr{at moralnite i pravnite normi. Takvite potrebi i barawa tie gi zadovoluvaat na tu|a smetka. Vo ovaa grupa spa|aat kriminalcite. Mehanizmite koi doveduvaat do pojava na èlbata bitno se razlikuvaat od onie psiholo{ki mehanizmi koi doveduvaat do nivnata realizacija: èlbite nesporedlivo pobrzo i polesno se pojavuvaat, tie se nesporedlivo pobrojni i poraznovrsni od na{ite akcii. Gete (Goethe) edna{ rekol: "Koga ~itam za dnevnite zlostorstva nao|am deka sekoj od tie zlostorstva moàm i samiot da gi izvrz{am; koga ne bi postoela nekoja nevidliva raka jas bi stanal Cartouche, Damiens ili Girard" (poznati zlostornici od negovoto vreme)." Nema zlostorstvo koe ne sum go posakal," rekol amerikanskiot pesnik Emerson (R. Emerson). Vo dvata slu~ai imame mo`nost i èlba, no ne i realizacija. Ogromen broj na èlbi ostanuvaat neispolneti: tie stanuvaat zaboraveni, potisnati, otfrleni ili izmeneti. Tie se vo sostojba da naviraat vo na{ata svest pokraj pa, i protiv na{ata volja (razni vidovi na prisilni misli, griì, stravuvawa i sl.) {to zavisi od psiholo{kite zakonitosti. Preminuvaweto na poedinecot vo akcija za nivnata realizacija vo prv red zavisi od op{tata situacija vo koja konkretniot poedinec se nao|a, a vo prv red od niza socijalni okolnosti. Ona {to pretstavuva socijalen i kriminolo{ki problem, ne e pojavuvaweto na nedozvoleni èlbi (iako ova moè da preststavuva teòk psiholo{ki problem za konkretnoto lice), tuku nivnata realizacija, do koja doa|a vo opredelena ìvotna situacija, vo koja deluvaat opredeleni kriminogeni faktori.316 @elbite se porivi koi li~nosta gi ~uvstvuva zaradi potrebata na nagonite i emociite da se zadovolat. So ogled deka èlbite razli~no se pretstavuvaat vo niv treba da se vklu~at i razli~nite stavovi na li~nosta koi proizleguvaat od opredelenite sostojbi na emociite. @elbite ne se svesni ~uvstva i ne treba da se me{aat so voljata i sa316
[eparovi}, Z. op. cit. str. 62.
223
kaweto s dodeka li~nosta ne gi prepoznae kako sili koi sluàt za zadovoluvawe na biolo{kite potrebi. Nakratko zaedni~kata komponenta na nagonite i emociite koja nastanuva od nivnoto zaedni~ko deluvawe, na svesniot del na li~nosta mu se pretstavuva kako èlba.317 g) Cel (obrabotka na celta zaradi postignuvawe na korista). Vo ovaa faza doa|a do aktuelizacija na vnatre{nite i nadvore{nite okolnosti kako realni pobudi. Motivot e formiran duri toga{ koga liceto }e gi spoznae i sredstvata i na~inot so koi toj motiv }e bide zadovolen.318 Ovde na individualno-psiholo{ko ramni{te doa|a do formirawe na povedenieto (devijacija ili krivi~noto delo) po pat na izbor me|u konfliktnite motivi, celta i planot na konkretnoto povedenie (na~inot na izvr{uvaweto na devijacijata ili krivi~noto delo). Ova e ~etvrta faza na motivacioniot proces: napnatost i obrabotka na celta (korista) koja vodi kon sre}ata. Site teorii za li~nosta istaknuvaat deka ~ovekovoto povedenie e naso~eno kon opredelena cel (iako sekoja od niv mu dava razli~no zna~ewe i smisla na poimot na celta) {to ukaùva deka ~ovekovoto povedenie e determinirano a ne slu~ajno. Sepak pod cel se podrazbira ona {to se postavuva ili {to samo se zamisluva kako ne{to kon {to se te`nee, {to se poèluva ili saka da se dostigne. Ili poprecizno, cel na devijantnoto odnesuvawe ili krivi~noto delo e posakuvaniot rezultat koj se stremi da go ostvari poedinecot koj go prezema devijantnoto ili kriminalnoto povedenie.319 Pretstavata za celta e karakteristi~na za sekoja ~ove~ka dejnost. Pritoa, mnogu va`na pojava
Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 9. "Me|u motivot i celta postoi tesna vrska, no tie ne moàt da se izedna~uvaat. Celta se naoga nadvor od motivot, me|utoa za da se razbere motivot mora da se zamat predvid i celite. Pretstavata za celta e sostaven element vo motivacioniot proces. Motivot go naso~uva povedenieto ne sam po sebe, tuku edinestveno vo vrska so celta, vo vrska so onie rezultati kon ~ie ostvaruvawe se stremi liceto koe prezema opredeleno povedenie. Motivot i celta se poimi koi se tesno povrzani, me|usebno usloveni, koreativni. Celta sekoga{ e uslovena so motivot, isto kako {to i motivot e usloven od celta. Od motivot zavisi kako }e se formira celta, celta pak opredeluva na kakov na~in }e bide ostvarena namerata". Simonovi}. B. op. cit. str. 93. 319 Vo opredeleni slu~ai, kako na primer, kaj kontrarevolucionernoto zagrozuvawe na op{testvenoto ureduvawe, krivi~niot zakonik ja propi{uva celta kako konstitutiven element na krivi~noto delo. "Celta ja opredeluva nasokata na aktivnosta, bez celta ne postoi motivot, odnosno celta na voleviot akt mu dava konkretna smisla i zna~ewe - moè da se saka i poèluva samo onaa posledica sprema ~ie sozavawe postoi opredelen streme`, dovolno silen da go pokrene izvr{itelot na dejnost i taa dejnost da ja naso~i kon posledicata kako cel so koja e zadovoluva stremeòt". Buturovi}, J. Zna~aj motiva za krivi~mnu odgovornost, JRKKP, Beograd, 1982/1-2, str. 29.
318 317
224
vo ìvotot na ~ovekot e i javuvaweto na potcelite (me|ucelite). Patot do celta mnogu ~esto se zabeleùva kako sostaven od izvesen broj delovi. Sekoj del pretstavuva posebna potcel (me|ucel) koj mora da se ostvari za da se dojde do krajnata cel. d) Aktivnost. (Aktivnost za da se ostvari postavenata cel). Toa e pettata faza na motivacijata: povedenie (dejstvie ili propu{tawe). Povedenieto e zavr{na faza na motivacioniot proces. Dokolku uspe{no e ostvarena posledicata na posakuvanoto devijantno povedenie ili krivi~no delo, celta se poklopuva so posledicite na deloto. Celta se soznava so odgovorot na pra{aweto za {to (~umu) sluèlo povedenieto, a motivot so odgovorot zo{to. Celta e ona {to poedinecot kako rezultat na svoeto deluvawe ili propu{tawe saka da go ostvari, a motivot ona {to poedinecot go pottiknuva kon ostvaruvaweto na opredelena cel. Seto toa moè da se izrazi vo slednava skratena niza: 1. pottik, 2. korist, 3. emocii, 4. èlba i streme`, 5. napnatost i obrabotka na korista, 5. celno povedenie, a za pojasnuvawe na celiot motivacionen proces moè da posluì i slednivov {ematski prikaz. Smisla na ìvotot Sre}a zadovolstvo bolka Osnovni motivi Strav Nade` deka }e izostane deka }e se postigne deka }e se pojavi deka }e isostane
11. Za na{ata etiolo{ka teorija na devijaciite i kriminalitetot od posebno zna~ewe e i op{testvenot stav {to se izrazuva kako nagrada i kazna. Ova ottamu {to i najnepravi~niot ~ovek kopnee za pravda i pravi~nost, a tie najdobro se o~ituvaat tokmu preku nagradata i kaznata. Nivnoto kriminogeno zna~ewe doa|a osobeno do izraz toga{ koga bilo nagradata ili kaznata izostanale tamu kade bile o~ekuvani kako leb i voda, no ednakvo i toga{ koga bile nezasluèno primeneti. Vo takvi slu~ai tie imaat silno sociopatogeno ili kriminogeno zna~ewe ottamu {to kako lo{ primer gi naru{uvaat op{tousvoenite op{testveni i li~ni vrednosti i sozdavaat nezdrav strav i nezdravi nadeì. Vo potkrepa na na{iot stav e prifatlivo i stojali{teto na Kajzer, spored koe: "Trgnuvajki od poimot socijalna kontrola sfaten kako mehanizmi preku koi op{testvoto ja vr{i vlasta nad lu|eto {to go so~inuvaat i postignuva konformnost vo odnesuvaweto socijalnata kontrola sekade se obezbeduva preku pozitivni i negativni sankcii t.e. preku nagraduvawe i kazna i re~isi site socijalni sistemi se potpiraat vrz kaznenoto pravo.320 Pritoa, spored nego, nagraduvaweto ili
320
Kajzer, G. op. cit, str. 113.
225
"pozitivnata sankcija" e, na primer, dodeluvaweto ordeni ili odlikuvawa, pofalbite kako {to se "kavaler", odnosno "uli~en vitez", odobruvaweto avtomobilski bonus (premija za besprekorno odnesuvawe vo soobra}ajot) ili finansiski subvencii i povlasnici. Duri i otsustvoto na pozitivni sankcii (pottiknuvawa, nagradi, odlikuvawa) moè da se dokaùva kako kazna. Do ova doa|a na primer koga dodeluvaweto nagradi vo opredeleni situacii e voobi~aeno.321 12. Na krajot smetame deka vo funkcija na celosno objasnuvawe na etiologijata na op{testvenite devijacii ne smee da se prenebregne i pra{aweto: zo{to eden del od lu|eto na isti okolnosti, na ista
situacija reagiraat so devijantni povedenija ili so izvr{uvawe na krivi~i dela, a drugi toa ne go pravat. Vo ovaa smisla za Zvonarevi}
ne e kriminololo{ki problem toa {to kaj ~ovekot se pojavuvaat najrazli~ni èlbi, tuku nivnoto razlikuvawe, pa namesto pra{aweto: zo{to nekoi lu|e stanuvaat devijanti ili kriminalci na koe e mnogu te{ko da se najde odgovorot, toj postavuva drugo pra{awe: zo{to najgolemiot broj poedinci ne stanuvaat kriminalci. Kako odgovor na ova pra{awe toj poso~uva sedum pri~ini: 1. za{to site nemaat "gre{ni èlbi", 2. nemaat prilika, 3. nemaat znaewe, ve{tini nitu sposobnosti, 4. nemaat energija i upornost, 5. nemaat emocionalna cvrstina, 6. imaat sistem na moralni normi i 7. imaat strav od sankcii.322 Vo ovaa smila treba da se rabere i Kajzer koga veli: "Nastojuvawata da se pronajdat obele`ja vrz osnova na koi prestapnicite bi se razlikuvale od lojalnite gra|ani odamna gi pottiknuva kriminolozite stekot od obele`ja {to go unapreduvaat prestapot da mu go protivstavat na stekot na obele`ja {to prestapot go sopiraat. Tipi~ni mnoèstva na obele`ja bi trebalo da vlijaat povolno ili sopira~ki vrz vr{eweto na prestapi. Pod vakvi konstelacii, {to se ozna~uvaat kako "kriminovalentni" ili "kriminorezistentni" ve}e spored toa dali gi nema ili gi ima, se podrazbiraat, me|u drugoto, spoevi od slednive obele`ja: izvr{uvawe na socijalnite dol`nosti vo semejniot, rabotniot i socijalniot domen; adekvatno ramni{te na èlbite; dobra kontrola na realnosta i samokontrola; realen odnos kon parite i sopstvenosta; planirawe na ìvotot; gotovnost za prilagoduvawe; srazmerno visoka izdr`livost so golema istrajnost; zadovoluvawe vo profesionalnata dejnost; vrzasnost za domot, semejniot ìvot i poredokot; produktivno koristewe na slobodnoto vreme; li~en anga`man za su{testveni interesi i nose~ki li~ni vrski". 323
Ibid, str. 92. Zvonarevi}, M, Socijalna psihiologija, Beograd, 1972, str. 310-315. 323 Kajzer, G. op. cit. str. 236. "Se ~ini", veli natamu Kajzer, "deka konformnosta na odnesuvaweto, podgotvena preku u~eweto samoza{tita, formiraweto sovest, funkcionalnata motivacija, gotovnost i sposobnost za produktivno sovladuvawe na konfliktite i preku solidarnost, moè da se postigne
322 321
226
Nasproti ovie i sli~ni stavovi vo koi ima golema vistina koja {to me|utoa, mora i natamu da se istraùva, na{ot stav e prili~no uprosten: najedostavniot odgovor na gorenavedenoto pra{awe e deka poedinecot sekoe, pa i vo kriminalnoto povedenie ne go prezema samo toga{ koga vo nego se vkoreneti normalen strav i normalni nadeì. Pritoa, spored na{e uvedruvawe, osnoveniot problem {to ovde se postavuva - koi se pri~inite poradi koi onie koi se izloèni na vlijanieto na istite pri~ini, ne stanale devijanti, odnosno kriminalci ja naloùva potrebata da se insistira vrz tie pri~ini kako vrz dopolnitelni faktori za namaluvawe na sociopatolo{kite pojavi i kriminalietot (prevencija). Ili poprecizno, za vistinskata prevencija ne e va`no samo da se otstranat kriminogenite vlijanija (ona {to denes go potenciraat site teorii na kriminalitetot), tuku da se napravi posistematski obid za sozdavawe na istite uslovi koi deluvaaat da ne se izvr{i krivi~no delo i kaj onie koi go izvr{ile deloto. So drugi zborovi, treba da se istraàt, izdvojata, poso~at onie op{testvenite uslovi koi treba sistematski da se dovedat na ednakvo nivo i kaj onie {to izvr{ile krivi~no delo dokolku bile, a bile, delotvorni kaj onie onie koi ne izvr{ile delo. Da se ukinat site ekonomski neednakvosti, celosno da se sopre nevrabotenosta, da se otstrani vlijanieto na site endogeni i egzogeni kriminogeni faktori se pokaà golema civilizaciska utopija od koja, za àl, denes mnogumina (me|u koi se nao|aat i brojni sociopatolozi i kriminolozi) s u{te ne se otkaùvaat. Istoriskite procesi na ~ovekoviot individualen i op{testven razvoj nesomneno pokaàa deka toa ednostavno ne moè da se stori barem vo slednite nekolku mileniumi. Ottamu se potrebni pogolemi usilbi kon realizacija na ona {to barem donekade moè da se stori, a toa e da se sozdadat takvi op{testveni uslovi {to }e go poni{tuvaat pogubnoto deluvawe na opredeleni kriminogeni faktori vrz li~nosta - da se ubie nade`ta i stravot kaj poedinecot koi sozdavaat li~no i grupno uveruvawe (a ottamu i subjektivna svest i silna volja) deka od krivi~noto delo moè da se
najdobro i glavno koga: postojat sigurni vrski so opredeleni lica; nema o{tetuvawa od ranoto detstvo, roditelite zazemaat polo`ba dostojna za po~it; odnosite na roditelite eden sprema drug se polni so qubov i razbirawe, kako i raspredelbata na zada~ite vo semejstvoto e izvr{ena jasno i izbalansirano". "Samo rezultatite na ekolo{kite, soobra}ajnite i stopanskite kriminalci", zaklu~uva natamu Kajzer, "izgleda ne se vklopuvaat vo ova pravilo. Ponatamu, isklu~ok bi pretstavuvale ekstremnite socijalni i politi~ki situacii (voeni, odnosno povoeni vremiwa), kako i kolektivnite velekonflikti. Tuka delum se raboti za nedostatoci vo interiorizacijata i determiniraweto na odnesuvaweto preku pravni normi, delum za tehniki na neutralizacija, a delum za situacii so preterani barawa (na primer: "nu`da zakon ne priznava")."Kajzer, G. op. cit. str. 236.
227
}ari (da se ima korist), da se dojde do sre}a (izbegnuvawe na bolka i postignuvawe na zadovolstvo).324 Nakratko, golem del od energijata i sredstvata {to se vloùvaat, treba da se prenaso~at kon istraùvawe na pri~inite {to go poni{tuvaat sociopatogenoto i kriminogenoto dejstvo na sociopatogenite i kriminogenite faktori. i na toj na~in da se dojde do takva strukturata na op{testvoto {to na svoite ~lenovi }e im dopu{ta vo dovolna mera da gi ostvarat celite koi ja pretstavuvaat nivnata smisla na ìvotot.
Za{to, kako {to pravilno zabeleùva Kenedi ( R. F. Kennedy) "postojnata op{testvena atmosfera, gi potiknuva potencijalnite prestapnici kon vr{ewe na krivi~ni dela za{to se svesni deka za toj rizik se ispla}a i deka i toj pretstavuva {ansa za postignuvawe na "uspehot". " Crime in the Cities: Improving the Administration of Criminal Justice". The Journal of Criminal Low, Criminology and Police Sciance, New York, 1967, v. 58/2, str. 142-154. Navedeno spored, Milutinovi}, M. op. cit. str. 264.
324
228
III DEL OBLICI NA DEVIJANTNO POVEDENIE
229
230
GlavaI PROSTITUCIJA 1. POIM I PRIÎNI NA PROSTITUCIJATA 1. Prostitucijata pretstavuva op{testveno negativna pojava koja se sostoi vo za~esteno stapuvawe vo ramnodu{ni seksualni odnosi na lica od ènski pol so slu~ajni minuva~i od ma{ki pol koi, od kakvi i da e pri~ini, se zainteresirani za takviot seksualen odnos vrz ~isto komercionalna osnova. Taa vo su{tina pretstavuva prodavawe na sopstvenoto telo za pari, no i poradi steknuvawe so materijalni dobra ili uslugi, obi~no od strana na ènski lica.325 Me|utoa, so ovoj poim ednakvo se pokrieni i slu~aite koga vo zaradi seksualni odnosi se prodavaat maì na drugi maì (platen homoseksualizam) i èni na drugi èni (plateno lejzbejstvo). Pod prostitucija ne se podrazbiraat situaciite koga za nekoja od gorenavedenite vrednosti ne se prodava sopstvenoto telo, tuku sopstvenoto ~ovekovo dostoinstvoto (~esta). Ovaa pojava me|utoa voobi~aeno ima drugo ime - poltronstvo. 2. Pri~inite na prostitucijata vo prv red se od op{testvena priroda (nevrabotenost, te{ki materijalni priliki, ekonomskata zavisnost na ènata i nejzinata op{testvena neramnopravnost, nejzinata izloènost na pritisok i uceni od strana na soprugot, povozrasnite ~lenovi na semejstvoto ili drug podveduva~ da se zanimava so najstariot zanaet na svetot i sl.), me|utoa vo opredelen pomal broj slu~ai, moàt da se najdat i vo sferata na fizi~kite i psihi~kite osobini na konkretnata li~nost (frigidnost, nimfomanstvo, izrazena povodlivost i sugestibilnost, èlba za lesna zarabotuva~ka, zabava i lagoden ìvot, lekovernost deka so prostitucija }e se dojde na filmsko platno ili moèbi do druga isklu~itela polo`ba, nagrada i sl.). Vo procesot na sozdavaweto na prostitutkite treba da im se dade prednost na vlijanijata od op{testvena priroda. Toj fakt go po"Prostituiranoto lice koe gotovo sekoga{ e èna (iako postoi mal broj na prostituirani maì koi nikoj ne gi goni), stapuvaat vo seksualni vonbra~ni odnosi poradi zarabotuva~ka. Nejziniot (ili negoviot) soou~esnik pla}a za soglasuvaweto kon seksualna prisnost. I dvete strani se vinovni za blud, me|utoa spored funkcioniraweto na zakonite vo ovaa zemja, obi~no se kaznuva samo podveduva~ot, a kupuva~ot redovno proa|a bez kazna. Vidi: James, T. Prostitucija, Izbor, Zagreb, 1958, str. 466-478.
325
231
tvrduvaat i fenomenolo{kite podatoci od istraìvawata vo ovaa oblast. Od indikatorot deka naj~estvo pove}e od polovinata prostitutki poteknuvaat od ruralni sredini (pove}eto prostitutki se ruralni migranti ili migranti koi doa|aat od pomali vo pogolemi gradovi) i deka poteknuvaat od siroma{ni semejstva, pokaùva deka ekonomkiot faktor e primarna pri~ina za oddavaweto kon prostitucija kako na~in da se najde izlez od te{kata ekonomaka sostojba. Takvata sostojba dopolnitelno se komplikuva, za{to nu`no e povrzana i so lo{ata socijalna polo`ba na ovie èni. Re~isi site istraùvawa bez isklu~ok pokaùvaat deka obi~no se raboti za lica od koi najgolemiot broj nemaat pogolemo obrazovane od osnovnoto i koi ottamu nemaat opredeleno zanimawe, ili dokolku go imaat, tie bile lica koi se zanimavawe so zemjodelie koe podocna e zameneto so rabotni~ko zanimawe. Vo taa nasoka se i drasti~ite pokazateli deka re~isi site prostitutki bile bez redovno vrabotuvawe. Dosega navedenoto me|utoa vo nikoj slu~aj ne e dovolno za celosno objasnuvawe na etiologijata na prostitucijata. Toa ottamu {to osobeno na planot na ovaa op{estvena devijacija doa|a do izraz vlijanieto na kulturnite sudiri i efektot na tn. sekundarna devijacija. Za razbiraweto na dejstvoto na ovie faktori od zna~ewe e deka prostitutkite sozdavaat posebena subkultura, posebni subkulturni vrednosti i normi na povedenie koi pridonesuvaat za uspe{no u~ewe na zanaetot i za pojava na posebno oblekuvawe, {minkawe i poseben re~nik na izrazuvawe.326 Takvata subkultura im pomaga da se prifatat sebesi kako devijanti bez da go izgubat svoeto samopo~ituvawe, da nau~at da odgovorat na barawata na svojata nova op{testvena uloga i da ja zadovolat svojata potreba za op{testveni odnosi.327 Ottamu im e potrebna racionalizacija koja spored nekoi avtori se manifestira taka {to tie naj~esto smetaat deka lugeto se rasipani, deka tie kako prostitutki ne se polo{i od drugite, tuku samo pomalku licemerni, a op{testvoto samo se pretvara deka gi prezira dodeka vo stvarnosta prostitutkite vsu{nost im se potrebni. Nivnata racionalizacija na otstapuvaweto od op{testvenite vrednosti isto taka zema i oblik na prenaglasuvawe na drugi vrednosti, osobeno na ekonomskata korist od prostitucijata, a nekoi prostitutki opravduvaweto go nao|aat i vo potrebata materijalno da se griàt za onie koi zavisat od niv.328 Vo tie ramki se pomestuva i sekundarnata devijacija koja kako odgovor na op{etstvenata reakcija kon nivi zna~i prifa}awe na identitetot i ulogata na profesionalni prostitutki. Na toj na~in "profesionalnata prostitutka
"Nereguliranata op{testvena polo`ba, prezirot, osudasta i otfrlenosta od okolinata gi prisiluvaat prostitutkite po~esto da se vrzuvaat za potkulturata na koja pripa|aat. Radulovi}, D. op. cit. str. 35 327 Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 97. 328 Ibid, str. 97.
326
232
vleguva vo svetot koi go so~inuvaat mu{teriite, podveduva~i i makroi, nejziite odnosi se sveduvaat isklu~ivo na odnosi so niv i so drugite prostitutki, taa stanuva predmet na eksploatacija na razli~ni kriminalni no i za po~it vredni institucii i organizacii vo op{testvoto."329 2. VIDOVI PROSTITUCIJA I KLASIFIKACIJA NA PROSTITUTKITE 1. Kako op{testveno negativna pojava prostitucijata se sre}ava od najranite periodi na ~ovekovata istorija vo koi se manifestirala vo najrazli~ni oblici i projavuvala niza specifi~nosti. Nejziniot razvien oblik sepak se vrzuva so pojavata na golemite gradovi vo tekot na XIX vek i so intenzivnite migracioni procesi. Denes e ra{irena vo zagriùva~ki razmeri na site kontinenti, a po osamostojuvaweto na na{ata dràva dobiva manifestni oblici i kaj nas. Toj fakt jasno pokaùva deka se raboti za fenomen koj osobeno brzo se prilagoduva na op{etstvenite i ekonomskite promeni i stepenot na razvojot na opredeleni podra~ja. 2. Prostiucijata ne bila otsekoga{ ednakvo tretirana. Vo po~etokot na svoeto javuvawe koe se pomestuva u{te vo stariot vek, kako i vo sredniot vek, ovaa pojava bila {iroko tolerirana osobeno toga{ koga se rabotelo za tn. religiozna prostitucija. Niz istorijata vsu{nost se poznati pove}e slednive osnovni vidovi na prostitucija: 10 religiozna, 20 ritualna, 30 kompenzaciona, 40 situaciona i 50 profesionalna. 10 Religioznata prostitucija pretstavuvala vid na "slu`ba" sprema nekoj hram bez koja ne moèlo da dojde do voobi~aeno stapuvawe vo brak na devojkata. Spored ovoj vid, ili podobro kaàno prethodnica na prostitucijata, ènata bila zadolèna barem edna{ vo ìvotot da bide prostitutka. Toa e tn. religiozna, hramska, obredna ili verska prostitucija so toa {to podavaweto na ènata se vr{elo od religiozni pobudi a parite ne odele vo nivni race tuku kaj lukavite sve{tenici koi vsu{nost ja igraa ulogata na dene{nite podveduva~i. Ovde vsu{nost se raboti za povdeduvawe od religiozni ubeduvawa. Prviot oblik na takva prostitucija e odzemaweto na nevinosta so pomo{ na ve{ta~kite falusi od statuite na odredeni boèstva ili so posebno za toa napraveni falusi od drvo ili slonova koska, no i od samite sve{tenici koi, "kako zamenici na posebni boènstva" rado ja prifa}ale taa uloga i dolgo ja zadràle pretvoraj}ija vo svoe religi-
329
Ibid, str. 95.
233
ozno pravo.330 Vo ovaa smisla Herodot naveduva deka vo hramot Etemenanki, vo pro~uenata Vavilonska kula postoelo svetili{te vo koe se nao|ala bogato ukrasena postela, a pokraj nea zlatna masa. Vo taa tainstvena prostorija sekoga{ preno}uvala po edna èna koja me|u ker}ite na zemjata ja odbiral nivniot gospod, verojatno silniot Marduk, da po~iva zaedno so nego. Dali taa èna veli Morus, po~ivala vo pregratkite na boga samo vo svoite soni{ta, ili gospod go zamenuval nekoj smrtnik, kralot ili prvosve{etnik, toa ne nie poznato.331 Vo literaturata se iznesuva deka i vo golem broj drugi zemji (Peru, Kamboxa, Brazil, Indija, na Filipinite) ènite ne moèle da se omaàt ako prethodno ne im se podadat na sve{tenici koi trebalo da im ja odzemat nevinosta, i koi za svojot "sveti trud" ponekade primale duri i bogati nagradi.332 Ponekade del od ovie obi~ai dosta dolgo se zadràni, kako na primer vo Indija kade {to spored nekoi podatoci do XV vek na mladite devojki im bila odzemana nevinosta so posredstvo na poseben predmet nare~en "lingem" ("boènski falus").333 Vo sredniot vek po~uva da opa|a tolerantnosta sprema religioznata prostitucija, a vo po~etokot na XVII vek zapo~naa da se prezemaat i prvite merki za nezino iskorenuvawe. 20 Ritualnata prostitucija se sostoela vo stapuvawe vo seksualni odnosi na nevini ili {totuku maèni èni vo forma na javen ritual vo koj u~estvuvale pove}e lica. Taka na primer, svetiot praznik Kalabrum vo ju`na Indija, koj trael edna nedela, sluèl za ovaa namena. Sedmiot den nevinite devojki bile dol`ni vo hramot da mu se podadat na bogot Siva. Pritoa devojkite od priviligiranite kasti, dokolku bile spremni da platat visoki sumi za toa zadovolstvo, im bile otstapuvani na stranskite gosti. Poznato e deka takvi sve~enosti postoele vo ~est na boìcata Afrodita vo Vavilon, vo ~est na boìcata Astarti kaj feni~anite, vo ~est na boìcata Izis vo Egipet, vo ~est na boìcata Anaitis vo Ermenija, vo ~est na boìcata A{~eri kaj evreite, vo Rim i mnogu drugi mesta. Pritoa re~isi sekade bilo voobi~aeno dobienata nagrada od podavaweto koe ~esto se pretvoralo vo grupen seksualen zanos i orgijawe, da mu se otstapi na hramot.334 Isto taka sekade se smetalo deka celta na takvoto podavawe e izmoluvawe i steknuvawe naklonetost na soodvetna boìca.
Kaj starite evrei, na primer, i samiot naziv rabin ( ravvin) zna~e{e "onoj koj go kine cvetot na devi~anstvoto." Vidi podrobno: Smiljani}, Dragoslav i Miju{kovi}, Milisav: Drama braka i porodice, Izdava~ko preduze}e "Rad", Beograd, 1965, str. 292 i natamu. 331 Vidi: ibid, str. 292-293. 332 Vidi: ibid, str. 293-294 333 Ibid. str. 295. 334 Vidi: ibid, str. 294-295.
330
234
30 Kompenzacionata prostitcija pretstavuva eden vid nadomet za nedostigot na seksualna ne`nost, ~uvstva i razbirawe vo brakot. Za~etocite na ovoj vid prostitucija moàt da se najdat u{te vo stara Grcija kade {to so ovoj zanaet moèle da se zanimavaat samo robinkite, taa se nao|ala vo racete na dràvata koja gi sobirala tn. diktarijadi (najniska klasa na prostitutki) od site zemji. Toa bile tu|in}i koi bile doveduvani kako plen na gr~kite zavojuva~i, no i oslobodeni robinki, napu{teni èni, devojki koi poradi siroma{tvo bile prodavani od strana svoite tatkovci, siroma{ni devojki dojdeni od selo i sl. Tie morale da bidat posebno obeleàni so preku posebna obleka, so perika ili so osobeno boewe na kosata. Bile ograni~eni vo dvièweto osven vo primorskite gradovi vo koi slobodno se dvièle i dewe i no}e.335 Srednata klasa ja so~inuvale auletridi - èni koi svirej}i na flejti i gitari odele od ku}a do ku}a i na toj na~in gi osvojuvale maìte. Tie postoele vo sekoj grad i ne bile prezreni, tuku naprotiv mnogu ceneti. Redovno u~estvuvale i na site sve~enosti kade{to skromno oble~eni ja zabavuvale nasobranata publika. Najvisokata klasa na prostitutki pretstavuvale heterite koi vsu{nost pove}e nalikuvale na metresi odo{to na prostitutki. So ogled deka svoite odnosi gi odrùvawe isklu~ivo so filozofi, poeti i pretstavnici na vlasta, odnosno so najuglednite lu|e od toga{noto op{testvo, nekoi od niv imale golemo vlijanie vrz su{testvenite nastanite vo dràvata.336 Za razlika od Atina, rimskite prostitutki bea pomesteni vo dve kategorii: registrirani (metrices) i neregistrirani (prostibula). Registriranite prostitutki morale da bidat zapi{ani vo posebni spisoci {to gi vodele policiski slu`benici koi izdavale i posebna dozvola za zanimavawe so prostitucija (litentia stupri), a vo eden period bile prisileni duri da pla}at i porez na dràvata. Tie bile li{eni od site gra|anski prava, a zaradi razlikuvawe od drugite èni, morale
Vidi: ibid, str. 298. Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 371. "Vo anti~ka Atina soprugata celiot ìvot ostanuvala zatvorena doma, a vo javnosta, pokraj svojot gospodar, moèla da se pojavi samo qubovnicata - hetera (koja spored odredena tarifa moèla da se iznajmi za razli~en vremenski period, {to se dvièl od eden ~as do cel ìvot!). Heterite bile aktuelni ili porane{ni robinki. Nekoi od niv so svojata uzanimavana, kultura, inteligencija i ume{nost, pokraj svoite pridru`nici - politi~ari, umetnici i sl., igrale zna~ajna uloga. Takvite primeri na slavni heterei se: Aspazija, sopatni~kata na Perikle, kako i Frinija, sopatni~kata na Preksitel. Od heterite (ne od site) ènetiot ma` baral i dobival ne samo seksualno zadovolstvo, tuku i drugarstvo, zabava, intelektualna stimulacija. Ageleski. M. Osnove istoriskog razvoja prostitucije i njenih pojavnih oblika, 13 Maj, Beograd, 1986/4, str. 68
336 335
235
da nosat kratki {areni fustani. Neregistriranite prostitutki koi ja pretstavuvale mnogu pobrojnata grupa se delele na: 10 delicate i famosa (ne{to sli~no na gr~kite heteri) koi naj~esto poteknuvale od dobri semejstva, a se prostituirale od sklonost i za pari, 20 lupae ("vol~ici") koi svoite klienti gi privlekuvale so vol~ji krikovi vo parkovite, 30 bastuari koi se prostituirale na morbidni mesta - grobi{ta, 40 scorta erratica (uli~arki), 50 gallinae ("koko{ki") koi ~esto bile povrzani so razbojnici, 60 forariae (prostitutki pokraj pati{ta) i 60 najevtini èni guadrantariae.337 Vo sredniot vek prostitucijata zema osobeno golem zamav taka {to vo literaturata moàt da se sretnat podatoci deka samo vo London vo XVIII vek, postoele 7.000 prostitutki, 933 javni ku}i i 848 somnitelni lokali. Takviot razvoj na prostitucijata vo golem obem be{e ovozmoèn od strana na crkvata koja go poddrùvala otvoraweto javni ku}i, za{to brzo sogledala vo niv go se krie zna~aen izvor za zgolemuvawe na nejzinite prihodi. Za natamo{niot razvoj na prostitucijata od ovoj period pridonesle i krstonosnite vojni ottamu {to pri osvojuva~kite pohodi bile vodeni prostitutki i, {to e u{te pozna~ajno vo tie pohodi bile zarobuvani u{te pogolem broj èni so isklu~itelna cel da sluàt kako prostitutki.338 40 Supstitucionalnata prostitucija se sostoi vo stapuvawe vo seksualni odnosi so prostitutki namesto so svoite èni glavno vo slu~ai na odvoen bra~en ìvot. 50 Profesionalnata prostitucija pretstavuva sovremena forma na prostitucija koja podleì na klasifikacii spored razli~ni kriteriumi. Ottamu denes se sre}avame so evtini uli~ni prostitutki koi se pomesteni vo posebni kvartovi na gradot, legalni prostitutki koi operiraat samo vo javni ku}i, "~esni èni" koi na povik na telefon stapuvaat vo seksualni odnosi samo so bogati stranci i delovni lu|e, hotelski prostitutki koi se sre}avaat vo kazina i no}ni barovi, isklu~itelno skapi prostitutki - uzanimavaci, prostitutki na trkala, UMPREDET i KFOR prostitutki, mladi, stari i isluèni prostitutki, amateri i profesionalki, itn.339
337
Vidi: Angeleski, M. op. cit. str. 69. i Smiljani} - Miju{kovi}, op. cit.
str. 300. Vidi: Ibid. str. 69 Spored Rajtman (B. Reitmann) prostitutkite se delat na slednite grupi: maloletni~ki, potencijalni prostitutki, uli~arki ili "terenski rabotni~ki", isluèni prostitutki, èni od bulevarot ("kopa~i na zlato"), maèni èni, raspu{tenici i kolgerli. Barnes, H and Teeters, N. op. cit. str. 95. Spored Rekles postojat ~etiri tipovi na prostitutki: prostitutki od javni ku}i, prostitutki na povik, uli~ni ili javni prostitutki i neorganizirani profesionalni prostitutki. Reckless, W. op. cit. str. 270.
339 338
236
3. Vo sovremeni uslovi prostitucijata glavno se posmatra na toj na~in {to se vr{i prvi~na podelba na prostitutkite na opredeleni vidovi, a potoa se formiraat opredeleni klasifikacija na prostitucijata. Site vidovi prostitutki glavno moàt da se pomestat na slednive vidovi: 10 Uli~ni prostitutki moàt da bidat neorganizirani (slobodni) ili organizirani (prostitucijata ja vr{at preku posrednikza{titnik i vo negov interes). Neorgazniziranata uli~na prostitucija obi~no se pojavuva vo opredelena ulica kade svojata kariera ja zapo~nuvaat èni od najsiroma{nite sloevi. Najniskiot oblik na ovaa prostitucija se manifestira na nekoe temno i zatskrieno mesto na samata ulica ili vo nekoj park, pod re~en most, gradili{te, napu{tena ku}a i sl. Podobro situiranite prostitutki gi vodat svoite klienti vo sopstven stan, no i za niv e bitno deka niv gi nao|aat na samata ulica. Me|utoa, toga{ koga uli~nata prostitucija }e stane pomasovna, obi~no se organizira. Toa se slu~uva na toj na~in {to se javuvaat posrednici koi na prostitutkite od li~ni interesi i pobudi im nudat razni olesnuvawa {to treba da im ja olesnat rabotata. Toa se obi~no ma{ki lica koi obi~no, otkako edna{ ja platile nivnata "qubov", nastojuvaat ne samo da si gi povratat svoite pati tuku i da }arat. Ottamu na prostitutkite im nudat stan, hotelska soba, im dopu{taat vo hotel ili vo sopstveniot ugostitelski objekt da gi so~ekuvaat klientite i/ili im nudat opredelena za{tita pod uslov da dobijat odreden procent od sekoja poedine~na proda`ba na nivnoto telo. Toj {to }e uspee vo toa, stanuva Makro - za{titnik i istovremeno sopstvenik na edna, nonabrzo i na pove}e prostitutki. Prostitutkite obi~no dobrovolno se soglasuvaat i gi prifa}aat takvite ponudi ottamu {to im e potrebna nekakva sigurnost, no ~esto nemaat drug izbor poradi izloènosta na ~esti zakani, maltretirawa i drugi neprijatnosti. 20 Animir-dami svoite klienti gi regrutiraat vo ugostitelskite objekti vo koi se vraboteni na toj na~in {to so znaewe na svoite gazdi gi stimuliraat kon pogolema upotreba na alkohol. Prostitucijata ja vr{at kako samostojna dejnost (bez posrednici i za{titnici). 30 Kopa~i na zlato se devojki koi pove}epati se maàt za bogati lu|e i pritoa se prostituiraat. 40 Call-gerls (devojki na povik) se devojki koi nivnite klienti, obi~no lica so povisok op{testven status (industrijalci, trgovci, politi~ari), gi dobivaat so obi~en povik preku telefon. Ovoj vid prostitucija se ostvaruva po pat na posredni~ki ku}i koi go ovomoùvaat kontaktot so klientite i se griàt za tajnosta na evidencijata i za{titata na prostitutkite. Kol gerlite moàt da bidat profesionalni, no po pravilo tie vo prv red se povremeni prostitutki: sekoga{ èni koi imaat opredeleno zanimawe (profesija), redovna rabota i 237
pristoen status i ugled vo op{testvoto. Naj~esto se vo brak (~estopati duri i so vidni gra|ani) i imaat skladno semejstvo. Isto taka i nivnoto povedenie vo celost e vo soglasnost so op{testvenite barawa i o~ekuvawa. Za niv prostitucijata e samo na~in da se dojde do dopolnitelni prihodi so koi popolnuvawe na semejniot buxet. 50 Devojki od album kako i kol-gerlite obi~no se èni na ugledni lu|e do koi klientite doa|aat preku posredni~ki ku}i vo koi se deponirani albumi so nivnite provokativni sliki. Isto taka i za niv vaàt opredeleni pravila {to pod zakana od neisplatuvawe na nivniot del od zarabotuva~kata ili opredeleni uceni gi postavuvaat posredni~kite ku}i i mora da se po~ituvaat. Me|u niv vo prv red se pomesteni striknata grià da se obezbedi kvalitetot na uslugata, anonimnosta na klientite, da se izbegnuva kakvo i da e emocionalno vrzuvawe za niv, zabrana da se ucenuvaat klientite ili do niv da se doa|aat bez posredstvo na ku}ata i sl. 60 Devojki preku po{ta: Prostitutki koi so svoite klienti se dogovaraat so posredstvo na {ifrirani telegrafaski poraki. 70 Devokjki za trgovski zdelki: Devojki koi na delovnite parneri im se otstapuvaat zaradi olesnuvawe na sklu~uvaweto na pogolemi trgovski dogovori. Imeno, nekoi èni so zadovolstvo prifa}aat zanimawa vo koi gi koristat svoite fizi~ki atributi za privlekuvawe na kupuva~i vo interes na firmata za koja rabotaat. Poznati se slu~aite koga poradi nedostig na opredeleni prehranbeni i drugi artikli na pazarot (kako na primer, maslo, kafe i sli~no), golem broj trgovski firmi se zainteresirani da dojdat vo povlastena polo`ba, odnosno mo`nost da bidat edinstvenite koi raspolagaat so takvite proizvodi, ottamu {to vo tie uslovi cenata na tie artikli se nao|a vo rapiden porast. Vo takvi uslovi, direktorot na firmata koj ja bara, dovolno e na direktorot na firmata koja ja proizveduva dificientnata stoka, da mu ja "namesti" najubavata rabotni~ka od svojata firma, koja, se razbira so nejzina soglasnost, po davaweto na svoite uslugi za dobroto na site, pokraj opredelena materijalna korist go dobiva i najpovlasteniot status vo firmata. Ponekoga{, odredeni firmi vrabotuvaat devojki isklu~ivo za takva namena dodeka nivnata vistinska dejnost se maskira so izmisleni rabotni mesta vo sistematizacijata. Istata tehnika se koristi i kaj tn. javni nabavki vo organi na upravata, ~estopati kako dopolnuvawe na vetenata pari~na provizija, no ponekoga{ i kako mo`nost da se "spasi" del od provizijata so ogled na prethodnoto soznanie za isklu~itelnata slabost kon ènite na onoj {to treba da ja dobie zdelkata. 80 Motorizirani prostitutki: devojki koi do svoite klienti doa|aat nudej}i im se kako avtostoperki ili od svoi vozila. 90 Drumski prostitutki: Toa se tn. {oferski ili "avtostradni peperutki" koi gi sluàt za relaksirawe, pred s, na voza~i na kamioni. 238
100 Klubski prostitutki: devojki koi gi zadovoluvaat seksualnite potrebi na ~lenovite na opredelen klub vo koj ~lenuvaat obi~no postari bogati lica. 4. Vrz osnova na razvrstuvaweto na prostitutkite vo literaturata naj~esto se sre}avaat podelbite na prostitucijata na organizirana i neorganizirana, javna i tajna, profesionalna i povremena. Vo pogled na pojavnite formi i klasifikacijata na prostitucijata me|utoa ima i poinakvi pristapi. Edna od tie podelbi koja {to zasluùva vnimanie e sekako podelbata {to ja predlaga Radulovi}. Negovata podelba se zasnova na zdruùvawe na site kriteriumi koi sluàt za formirawe na prethodnite klasifikacii, no ne kako sredno eklekti~ko re{enie, tuku so dodavawe i na eden nov, glaven i vrzuva~ki kriterium - vloèniot kapital i ekonomskata korist od prostitucijata. Na toj na~in se dobiva podelbata na: niska, sreda i visoka prostitucija koja gi sodrì site su{tinski obele`ja na prostitucijata. Vo ramkite na ovaa podelba, koja i za nas e najprifatliva, uli~nata prostitucija pretstavuva trgovija so seksualnosta vo koja e investiran najmal kapital, i koja so samoto toa donesuva mal profit ottamu {to pazarnata vrednost e niska. Ovoj, a delumno i naredniot vid prostitucija, se izloèni na ostra op{testvena osuda, etiketirawe i progonuvawe. Vidlivi se i usilbite za nejzino otstranuvawe od op{testvoto. Taa e najmalku organizirana, no i najmalku isplatliva. Isklu~ivo plate`no sredstvo kaj uli~nata prostitucija se parite. Zna~ajno e i toa deka ènite koi svojata kariera ja zapo~nale kako uli~arki, mnogu retko i toa pod osobeno te{ki uslovi moàt da stanat od visoko nivo (na primer, "devojki na povik"). Prostitucijata od sredno nivo se razlikuva od uli~nata prostitucija vo prv red spored pomalata vidlivost. Vo nea e vloèn izvesen kapital, postoi izvesen stepen na organiziranost i streme` da se zgolemi dobivkata. I ovde parite se javuvaat kako isklu~itelno plate`no sredstvo za izvr{enite seksualnite uslugi. Vo slu~aj na starost i fizi~ka istro{enost, prostitutkite od ova nivo moàt da padnat na najniskoto nivo na prostitutki. Vo ovoj oblik vo prv red e pomestena onaa prostitucija {to se ostvaruva vo javni ku}i. Inaku devojkite {to rabotat vo javni ku}i se nao|aat re~isi vo ropska polo`ba. Obvrzani se da rabotat so site klienti, a najgolemiot del od zarabotuva~kata go zadrùva sopstvenikot. Ne{to podobra e situacijata na tn. hotelski prostitutki koi isto taka spa|aat vo ova nivo na prostitucija, za{to svojata dejnost ja ostvaruvaat vo hoteli od obi~no povisoka kategorija kade poradi nivoto na gostite imaat i povisoka cena. Ova nivo na prostitucijata ~estopati se ostvaruva i prikrieno pod drugi zanimawa vo tn. saloni za masaà. Seksualnite zadovolstva ovde se dobivaat kako dopolnitelna usluga. Prostitucijata od visoko nivo ja pretstavuva onaa trgovija so seksualnosta {to nosi najgolema dobivka, vo koja e vloèn golem ka239
pital, a dobro e organizirana i re~isi ne e zabeleìtelna. Ovoj vid na prostitucija, poradi svojata nevidlivost, samo vo isklu~itelno retki slu~ai doa|a pod udar na op{etstvenata kontrola i represija, a prete`noe polnopravna op{testvea dejnost koja ne povlekuva nikakva op{testvena osuda ili progonuvawe. Za razlika od prethodnite dva vida prostitucija, kaj ovoj vid, osven so pari, uslugite moàt se pla}at i so raznovidni materijalni uslugi - pokloni, vrabotuvawe, podobro rabotno mesto, stan, letuvawe i sl. Prostitutkite od ova nivo samo isklu~itelno moàt da padnat na tolku nisko nivo i da dospeat na ulica. 340 3. KLIENTI So ogled deka za postoeweto na prostitucijata se potrebni najmalku dve strani: prostitutkata i nejziniot klient, poznavaweto na ovaa sociopatolo{ka pojava (devijacija) ne bi bilo kompletno ako se nema pretstava za odnosot prostitutka - klient i za osnovnite karakteristiki i na klientite na prostitutkite. Toa e osobeno zna~ajno ottamu {to op{testvoto ima ambivalenten odnos kon ovie dve strani: naj~esto postoi izrazeno neodobruvawe i ostra reakcija kon prostitutkite, a toleranten odnos i re~isi nikakva osuda kon nivnite klienti. [to se odnesuva do odnosot {to se sozdava me|u prostitutkite i klientite (mu{teriite), prostitucijata, spored [padijer-\ini}, e privle~na za opredelena kategorija maì poradi: 10 komercijalnata priroda i anonimnosta na prostitucijata prostitucijata im e pristapna na site koi moè da platat i koi vo dadenata situacija ne moàt da najdat zadovolstvo vo drugi odnosi, 20 ednostavnosta na prostitucijata - prostitutkata im pruà uslugi na site onie maì koi ne sakaat svoeto vreme i usilbi da gi vloùvaat vo steknuvawe na naklonetosta na nekoja devojka (no i poradi materijalnite izdatoci za izleguvawa i davawe podaroci), 30 otsustvo na sekakva odgovornost, obvrski vo idnina koi bi proizleguvale od seksualiot odnos so prostitutkata, 40 promena na partnerot i tenikite i metodite na seksualnoto zadovoluvawe - ottamu {to izvesni tehniki i metodi na seksualno zadovolstvo se definirani kako nemoralni i ottamu nedozvoleni za soprugite i sakanite devojki, se smeta deka moralnot poredok im dava prednost na prostitutkite.341 Maìte, dokolku se pomladi, za prostitutkite se zainteresirani ottamu {to sprema niv nemaat ènidbeni obvrski. Postarite maì
Vidi: Radulovi}, D. Prostitucija u Jugoslaviji, Filip Vi{nji}, Beograd , 1986, str. 31-32 i natamu. 341 [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 96.
340
240
i maìte koi se grdi ili so fizi~ki i drugi nedostatoci, ottamu {to ~uvstvuvaat pote{kotii koga treba da vospostavat socijalno prifatlivi odnosi so drugi èni. Poradi navedenite pri~ini prostitucijata e tvrdokorna pojava koja egzistira i pokraj strogite propisi koi ja zabranuvaat i verojatno }e postoi dodeka postojat ma{ki i ènski lica koi ~uvstvuvaat potreba za takov vid na komunikacija.342 Fakt e me|utoa deka site maì ne se zainteresirani za prostitutkite, tuku deka tie vo prv red se interesni za neoènetite, razvedenite ili maìte {to ìveat oddeleno od ènata. Istraùvawata vo nekoi zemji go pokaùvaat i toa deka klientite obi~no se so ponisko obrazovno nivo i maì koi se podolgo otsutni od doma: {oferi na te{ki teretni vozila, vojnici, mornari, sezonski rabotnici i trgovski patnici). Ottamu e logi~o da se izvle~e i obraten zaklu~ok, a toa e deka istite potrebi se javuvaat i kaj nivnite èni. Podolgoto otsustvoto na maòt kaj niv stanuva pri~ina za vr{ewe na ~esti prequbi, {to i ne e taka stra{no dokolku za toa, ne daj Boè, doznae maòt ili ako ne prerasne vo navika ("ku~e vo kasapnica") ili vo klasi~na prostitucija. êsti posetiteli na prostitutkite se i posebno nadareni maì (maì so izrazeni atributi ili nenormalno silen seksualen nagon) kako i maì so posebni ili nastrani seksualni barawa (perverzii) koi ne moàt da gi najdat vo obi~ni qubovni vrski. Poradi blizinata so niv, nivni klienti se i razni vidovi kriminalci. Ovde e zna~ajno da se spomne deka klientite imaat oprederlena mo} vrz prostitutkite. Nivnata mo} odgovara na koli~estvoto mo} {to kupuva~ot ja ima vo odnos na prodava~ot. Tie moàt da ne pokaàt interes za ona {to go nudat prostitutkite, ili da ne ja prifatat baranata cena. Vo izvesni slu~ai tie imaat i fizi~ka mo} nad prostitukite, na primer, koga go odbivaat pla}aweto ili pri maltretirawe na prostitutkite so primena na fizi~ka sila.343 4. EKSPLOATACIJA NA PROSTITUTKITE Ve}e ottamu {to prostitucijata ne zna~i ni{to drugo tuku komercijalizacija na seksualnite odnosi, prodavawe na nejzinoto telo so isklu~iva cel da se dojde do pari ili drugi materijalni vrednosti, zna~i odredena eksploatacija na prostitutkite. Takvata eksploatacija me|utoa zna~itelno se multiplicija koga na scena stapuvaat site "le{inari {to ~ekaat da se nahranat pokraj nea." Toa se razbira vo prv red se podveduva~ite, trgovcite so belo robje, kriminalnite organizacii, no ~esto i policijata. Eksploatacijata se sostoi vo prisiluvawe kon prostitucija i primawe na {to pogolem broj klienti kako i vo
342 343
Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 235. Radulovi}, D. op. cit. str. 33.
241
odzemaweto na pogolemiot del od nejzinata zarabotuva~ka. Vo javnite i posredni~kitet ku}i taa uloga ja imaat sopstvenicite na tie ku}i. Podveduva~i se onie posredici (prete`no maì) vo prostitucijata koi ne samo {to gi vrbuvaat, naveduvaat i pottiknuvaat ènata na prostitucija, tuku naj~esto vo celost ìveat od zarabotuva~kata na prostitutkata. Tie se organizatori na uli~nata prostirucija, ja dogovaraat rabotata so klientot, nao|aat mesto i go zemaat pogolemiot del od parite, a za seto toa ja prezema ulogata na nejzin zastapnik. 344 Trgovcite so belo robje se poseben vid podveduva~i koi se zanimavaat so vrbuvawe i nasilno odveduvawe i za odreden nadomest prodavawe na devojki i èni vo stranstvo ili drugi kraevi na zemjata. Ova pojava koja ima me|unarodni razmeri i sekade e kazniva kako krivi~no delo te{ko se otkriva i dokaùva za{to naj~esto se sokriva pod prividnot na raboten anga`man na prostitutkite, odnosno nivno angaìrawe kako tan~erki, kelnerki i sl. Kriminalnite oganizacii me|u svoite legalni dejnosti ~esto ja vklu~uvaat i prostitucijata. Toa se pravina toj na~in {to samite organiziraat sinxiri na javni ku}i ili samo vo prezemawe na kontrolata na uli~nata i drugite vidovi prostitucija po pat na raketirawe. Policijata e isto taka edna od redovnite eksploatatori na prostitucijata re~isi vo site zemji kade {to taa e zabraneta. Procentot {to od nivnata dejnost ja sobiraat odredeni policajci i nivni {efovi se zasnova na zamiùvawe, odnosno dozvoluvawe nepre~eno da ja vr{at svojata aktivnost duri i vo nivna najneposredna blizina.345 5. POVRZANOST NA PROSTITUCIJATA SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJANTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE 1. Prostitucijata ~esto e povrzana so kriminalni aktivnosti koi se izvr{uvaat vrz prostitutkite poradi {to ovaa pojava se istaknuva kako zna~aen kriminogen faktor.346 So prostitucijata se povrzani razni kra`bi, ubistva od seksualni motivi, siluvawa, podveVidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 99. Klasi~no delo na ovaa tema e filmot " Slatka Irma" so Xek Lemon i [irli MkLejn vo glavnite ulogi. 346 "Opasnostite od prostituiraweto se ednakvi kako za ènite taka i za nivnite klienti, vo prv red poradi socijalnite i pravnite zabrani. @enite koi se prostituiraat, pobrgu ili podocna stanuvaat socijalno ìgosani, vovle~eni vo nedozvolena trgovija so drogi, vo kriminal i alkoholizam. Poradi toa logi~no stanuvaat subjekti na krivi~no gonewe. Maìte koi se vpu{tat vo odnos so prostitutki, isto taka stanuvaat vovle~eni vo razli~ni aktivnosti koi moàt te{ko da gi kompromitiraat i da gi dovedat do krivi~na odgovornost. Poseben problem e {ireweto na zarazni bolesti". Ibid, str, 236.
345 344
242
duvawa i sl. So prostitucijata se povrzani i odat raka pod raka i re~isi site ostanati sociopatolo{ki pojavi. Zna~ajno e da se istakne i toa deka brojni krivi~ni dela se vr{at tokmu od strana na prostitutkite: tie ~esto vr{at potkradnuvawe na mu{terii, uceni, kra`bi, krium~arewe na opojni drogi, a ne retko se zanimavaat i so {piunski aktivnosti. Pritoa, posebno e zna~ajno toa {to "prostitucijata neizbe`no se nao|a vo neraskinliva vrska so tn. "trgovija so belo robje" kako eden od najte{kite pojavni oblici na kriminalitet {to se protega niz celata istorija na prostitucijata taka {to egzistira i vo sovremeni uslovi. Pod poimot trgovija so "belo robje" se podrazbira na izmamen na~in prodavawe ìvi ~ove~ki su{testva (glavno pomladi lica), koi pogre{nata procenka za atraktivno vrabotuvawe (so koe sakat da ja nadminat dotoga{nata te{ka socijalna sostojba) skapo gi ~ini, bidejki zavr{uvaat kako prostitutki vo legalni prikrieni ili tajni javni ku}i, pri {to vo bukvalna smisla na zborot stanuvaat dolgogodi{ni zarobeni~ki na nivnite "gazdi."347 6. OP[TESTVENA REAKCIJA 1. Prostitucijata otsekoga{ pretstavuvala opredelen op{testven problem koj predizvikuval razli~na socijalna reakcija, vo koja sepak vo osnova dominira moralno otfrlawe na ènata koja se zanimava so prostitucija. Op{tata pretpostavka na site zakonski re{enija vo vrska so prostitucijata se zasnova na stavot deka zanimavaweto so prostitucija e vo sprotivnost so op{toprifatenite moralni normi za ~ovekovoto dostoinstvo, za{to ~ovekot go izedna~uva so sekoja stoka na pazarot. Pokraj ovoj osnoven konvencionalno moralisti~ki argument se iznesuvaat i mnogu drugi so koi re~isi site op{etstva go pokaùvale svojot stav na neodobruvawe i na nejzinata nepoèlnost vo razli~i op{testveno istorioski uslovi. Me|u niv se istaknuva i toa deka prostitucijata vr{i negativno vlijanie vrz pravilniot razvoj na semejtvoto i na mladite, deka vodi kon naru{uvawe na emocionalniot ìvot, deka e leglo na veneri~i bolesti, deka vodi kon totalna komercijalizacija na op{testvenite odnosi, kon naru{uvawe na javniot red i mir i kon {irewe na ostanatite devijacii i kriminalni odnesuvawa. Od tie pri~ini vo sekoe op{testvo se prezemaat odredeni preventivni, no i represivni merki protiv prostitucijata. Vo na{eto krivi~no pravo samata prostitucijata ne e krivi~no delo, me|utoa pod udar na represijata doa|aat onie povedenija {to zna~at vrbuvawe, naveduvawe, pottiknuvawe ili namamuvawe po pravilo na ènski lica na
Angeleski, M. Prostitucijata i nejzinata povrzanost so drugite socijalno-patolo{ki pojavi, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994/2, str. 392.
347
243
prostitucija ili na koj i da e na~in u~estvuvawe vo predavawe na lica na drug zaradi vr{ewe prostitucija. Stanuva zbor za krivi~noto delo posreduvawe vo prostitucija od ~l. 191 KZ. Na toj plan se zna~ajni i me|unarodnite usilbi za spre~uvawe na trgovijata so belo robje.348 Zanimavaweto so prostitucija kaj nas me|utoa se kaznuva kako prekr{ok protiv javniot red i mir.349 2. Vo pogled na pra{aweto na op{testveniot odnos kon prostitucijata denes postojat slednive stojali{ta: 10 sistem na tolerancija (klasi~en reglementarizam), 20 sistem na reglementacija bez javni ku}i, 30 sistem na abolicija i 40 sistem na prohibicija.350 10 Sistemot na tolerancija e sistem na celosno neangaìrawe na dràvata vo suzbivaweto na ovaa pojava. Vo dràvite {to go prifa}aat ovoj sistem taa se vr{i slobodno i javno vo tn. javni ku}i, no pod opredeleni propisi. Javnite ku}i (bordeli)351 se komercijalni ustanovi nameneta za prostitucija. Liceto koe ja drì javnata ku}a, a toa vo najgolem broj slu~ai se èni (vo izvesni zemji na maìte im e zabraneto da se zanimavaat so ovoj zanaet), na svoe barawe dobiva odobrenie da ja vodi svojata ustanova. Za ova odobrenie e zna~ajno deka vaì do negovoto otpovikuvawe: toa moè da bide povle~eno vo sekoj moment, a vlasta da ne mora da ja navede pri~inata. Javnata ku}a zna~i ne e ozakoneta. Taa ne
Od pove}eto me|unarodni dokumenti na toj plan treba osobeno da se spomnat: Me|unarodnata spogodba za za{tita od kriminalna trgovija so belo robje od 1904, Me|unarodnata konvencija za suzbivawe na trgovija so belo robje od 1910, Me|unarodnata konvencija za suzbivawe na trgovija so èni i deca od 1921, Konvencija za suzbivawe na trgovija so polnoletni èni od 1933 i Konvencijata za suzbivawe i ukinuvawe na trgovija so luge i iskoristuvawe na prtostitucijata na drugi na ON od 1949 godina. 349 "Pomestuvaweto na prostitucijata kako prekr{ok "protiv javiot red i mir" predizvikuva prili~no ~udewe... Ako pretpostavime deka javniot red i mir" zna~i opredelena sostojba na op{testvoto koga nema galama, vikawe, tepa~ki i nikakvo voznemiruvawe na gra|anite po ulicite i vo stanovite (so bu~ava i sl. od ulicite), te{ko e da se razbere na koj na~in prostitucijata pretstavuva povreda na taa sostojba. Vaka inkriminiranata prostitucija inaku se odnesuva samo na uli~nata prostitucija i ne gi opfa}a site onie vidovi prostitucija koi se prikrieni od o~ite na javnosta. Radulovi}, D. op. cit. str. 185-186. 350 De Felice, T. Poloàj abolicionizma u svetu, Izbor, Zagreb , 1961, str. 160. 351 Se smeta deka prvata javna ku}a (bordel, parneion) e osnovana vo anti~ka Atina vo 594 god. p. n. e po ozakonuvaweto na prostitucijata od strana na Solon. Zasluga na Solon e i toa {to be{e prviot koj vovede porez za javnite ku}i koj se sleva{e vo buètot na gradot i dràvata, kako i toa {to vovede policiski nadzor i nad javnite ku}i. Vidi: Smiljani} - Miju{kovi}, op. cit. str. 299.
348
244
dobiva dozvola, tuku samo e tolerirana. Ovaa tolerancija me|utoa, ja sledat razni obvrski: obvrska novodojdenata èna da bide podloèna na lekarska kontrola, zabrana za zanimavawe so prostitucija na onie koi se zarazeni so veneri~ni zaboluvawa, zabrana na izlekuvawe na ènite od javnata ku}a bez pridru`ba. Propisite ponekoga{ opfa}aat pravila koi se odnesuvaat na klientite: na maloletnici ne im e dozvoleno da posetuvaat javni ku}i, vozrasnite ne moàt da bidat primeni vo pijana sostojba, nitu vo slu~aj koga nosat ogneno oru`je.352 20 Sistemot na reglementacija, vsu{nost, pretstavuva eden vid na legalizacija na prostitucijata na toj na~in {to zanimavaweto so nea e regulirano so pravni normi od strana na dràvata.353 Dràvata go dozvoluva postoeweto na èni koi se zanimavaat so prostitucija vo svojot stan, vo hotel ili na otvoren prostor no, ne i rabotata na javnite ku}i. Ova e sistem na tn. davawe na izjavi na prostitutkite vo policija, sli~en na onoj koj se primenuva i kaj slobodnite prostitutki vo sistemot na klasi~niot reglementarizam, me|utoa ovde e zasilena lekarskata kontrola, koja vo prv red e vo nadle`nost na sanitarnata uprava, a policijata se povikuva samo vo slu~aj koga ima potreba od primena na prisilni merki.354 30 Sistemot na abolicija zna~i ukinuvawe i zabrana na vr{eweto na prostitucijata vo javni ku}i, me|utoa ne i nejzino celosno iskorenuvawe (taa i natamu fakti~ki egzistira na ilegalen na~in). Toa {to vsu{nost se ukinuva so ovoj sistem ne e prostitucijata tuku nejzinoto regulirawe od strana na dràvata.355 Abolicionizmot na prostitucijata poteknuva od Anglija od sredinata na XIX vek i ottamu e prenesen vo re~isi site dràvi. Negoviot rezultaat e formalnota "zabrana na eksploatacija na prostitucijata od strana na drugi i na skandaloznite veruvawa po javen pat."356
352 353
De Felice, T. op. cit. str. 160-161. "Pod reglementacija se podrazbira vospostavuvawe uvid nad prostitutkite kako i propi{uvawe opredeleni obvrski kon koi tie treba da se pridrùvaat. Angeleski, M. Osnove istoriskog razvoja prostitucije i njenih pojavnih oblika, str. 68. Inaku samiot zbor reglementacija e od francusko poteklo i zna~i vospostavuvawe na opredeleni pravila . 354 Vidi: ibid, str. 161-162. 355 "Abolicionisti~kiot reìm ne podrazbira reìm so koj se ukinuva prostitucijata. Toa {to se ukinuva vo su{tina ne e prostitucijata, tuku nejzinoto regulirawe od strana na vlasta. So ogled deka polo`bata na ènite koi prestojuvaat vo javnite ku}i se smeta{e kako eden vid ropstvo vo koe prostitutkata e objekt na trgovija, analogno na re~nikot koj se odnesuva{e na ropstvoto na crncite, vo po~etokot se sozdava{e i re~nik antireglementaristi~ki pokret. Otaamu i zborot "abolicionizam". Ibid, str. 162. 356 Ibid, str. 162.
245
40 Sistemot na prohibicija zna~i celosna zabrana na prostiucijata vo bilo koja forma. Vo dràvite so vakov sistem se gonat i kaznuvaat ne samo prostitutkite tuku i licata {to naveduvaat na prostitucija. Prohibicionizmot kako i abolicionizmot ja osuduva tolerancijata i ne izdava potvrdi za zanimavawe so prostitucija, ja zabranuva eksploatacijata na prostitucijata od strana na drugi, me|utoa od prethodniot sistem se razlikuva spored toa {to ja zabranuva prostitucijata kako takva. Prostitutkata se kaznuva ne samo poradi vrbuvawe na mu{terii na javno mesto, tuku i poradi samiot fakt {to se oddala na prostitucija. Ponekoga{ duri i klientot moè da bide obvinet.357 3. Navedenite sistemi imaat pove}e istorisko zna~ewe, za{to vo osnova odnosot kon prostitucijata denes moè da se svede i obi~no se sveduva na dihotomijata: legalizacija ili zabrana na prostitucijata. Vo ovaa smisla vo nedogled moàt da se naveduvaat brojni argumenti vo prilog na ednoto ili drugoto stojali{te.358 Ne navleguvaj}i vo tie polemiki koj baraat pogolem prostor, vo ovaa prilika }e go izloìme samo na{iot stav koj se priklonuva kon legalizacija na prostitucijata. Situacijata vo koja ma` i èna sakaat da imaat seksualen odnos, pri {to taa bara pari za toa, e isklu~ivo nivna privatna rabota. Kako najsilen argument vo toj prilog go istaknuvame stavot deka, koga bi trebalo so kazneni merki da se suzbie prostitucijata, logi~no bi bilo deka treba da se vovede i zabrana na site seksualni odnosi nadvor od brakot kade {to parite gi zamenuvaat razni podaroci. Pritoa, poznavaj}i ja ~ovekovata priroda, uveren sum, osobeno denes, toj {to gi saka vakvite sekusalni odnosi i moè da gi ostvaruva, te{ko deka }e se soglasi so takvo ne{to. 4. Vo soglasnost so stavot za legalizacija (dekriminalizacija na prostitucijata kako prekr{ok protiv javniot red i mir) na prostitucijata e i na{ata opredelba deka ne treba da se tro{i vreme i sredstva za nejzinoto suzbivawe, tuku site sili treba da se naso~at kon nejzinata kontrola i sozdavaweto adekvatni uslovi koi treba da vodat kon ukinuvawe na nejzinite sledovatelni negativni pojavi. Prostitucijata treba da ostane li~en izbor, nepopre~en od dràvata. Taa
Ibid, str. 163. Vo kriminolo{kata literatura protivnicite na legalizacijata na prostitucijata obi~no naveduvaat: deka propisite za legalizacija se amoralni, za{to obezbeduvaat sigurnost i osloboduvawe od odgovornosta za blud, deka takvite propisi vrz prostitutkata ostavaat neizbri{iv sramen ìg, deka ja kr{at avonomijata na ~ovekovata li~nost, deka im odat na raka na vr{eweto zloupotrebi od strana na policijata i na trgovijata so belo robje, i sli~no. Privrzanicite na legalizacijata na prostitucijata istaknuivaat: deka deka sekoj ima pravo da raspolaga so svoeto telo, deka zabranata na prostitucijata vodi kon vistinsko zgolemuvawe na prostitucijata.
358 357
246
pretstavuva nu`no zlo {to ednostavno treba da se tolerira i da se kontrolira vo dozvoleni granici. Ona {to treba da se goni e prisilnata prostitucija i kriminalnite povedenija povrzani so nea kakvi {to se trgovijata so belo robje, nasilstvata, ucenite, zakanite i sl.359 Prevencijata vo ovaa sfera pokraj op{tite uslovi za otstranuvawe na ekonomskite i socijalnite pri~ini koi pretstavuvaat osnova za suzbivawe na site sociopatolo{ki pojavi (podobruvawe na op{testveno ekonomskite uslovi za ìvot, na vrabotenosta, obrazovnoto nivo na gra|anite i sl.), vsu{nost treba da se naso~i kon obezbeduvawe po{iroka op{etstvena zdravstvena i policiska kontrola kako i socijalna za{tita na prostitutkite kako osnova za: a) spre~uvawe so posredstvo na prostitucijata da se naru{uva javniot red i mir i javniot moral, a) spre~uvawe na eksploatacijata na prostitutkite, b) spre~uvawe na povrzuvaweto na pojavata na prostitucijata so drugite sociopatolo{ki i kriminalni pojavi, i b) spre~uvawe na {ireweto na veneri~nite bolesti. Kaznuvaweto na prostitutkite zna~i samo potvrduvawe na nivniot negativen op{testven tretnman i spre~uvawe na {ansite za rehabilitacija. Kaznuvaweto, osven toa ne vliaae na suzbivaweto ili ograni~uvaweto na prostitucijata, no zatoa ima niza negativni posledici za ènata: uapsenata prostitutka podocna te{ko moè da najde vrabotuvawe, gi gubi prijatelite, semejstvoto ja otfrla, a etiketata na prostitutka so kaznuvaweto i zvani~no e potvrdena.
"Vo vrska so prostitucijata ima pri~ii za suzbivawe samo na onie dejnosti koi pretstavuvaat eksploatacija na drug, trgovijata so lu|e.
359
247
248
G l a v a II HAZARDNI IGRI 1. POIM I VIDOVI HAZARDNI IGRI 1. Poradi dobliùvawe do okolnostite {to go opredeluvaat zna~eweto na prou~uvaweto na hazardnite igri (igrite na sre}a i komarot) nu`no e da se sogledaat determinantite {to go predizvikuvaat nau~niot i prakti~niot interes na subjektite i organite koi se zanimavaat so razli~nite aspekti na ovie pojavi vo oblasta na socijalnata patologija i kriminologijata. A za seto toa kako prioritetna zada~a se naloùva konkretnoto opredeluvawe na poimot na hazardnite igri i nivnoto mesto vo sistemot na devijantnite i kaznivite povedenija. Vo odgovorot na ovaa zada~a mora da se vodi smetka poimot na hazardnite igri, pred s, da se opredeli i inkorporira vo op{tiot poim na sociopatolo{kite pojavi kade {to, pokraj ovie povedenija na ~ovekot kako takvi, se tretiraat i vo na{ata literatura glavno se poso~uvaat: alkoholizmot, narkomanijata, vagabondaàta, prostitucijata, homoseksualizmot, samoubistvata i sli~ni op{testveni pojavi. Vo ovaa smisla igrite na sre}a i komarot treba da se sfatat kako ~ovekovo povedenie {to predizvikuva opredelena reakcija od difuznata op{testvena sredina, za{to im se sprotivstavuvaat na del od moralnite normi koi vladeat vo nea. Takvoto nivno opredeluvawe samo so posredstvo na sistemot na sociopatolo{kite pojavi me|utoa, ne e dovolno od ednostavna pri~ina {to tie se javuvaat i kako specifi~no negativno povedenie na koe op{testvoto nadovrzuva prekr{o~ni ili krivi~ni sankcii. Na toj na~in se otvora seta sloènost na hazardnite igri kako negativno op{testveno odnesuvawe, za{to edno isto povedenie na ~ovekot vo opredelen slu~aj se vrednuva kako sociopatolo{ko odnesuvawe na koe se nadovrzuva reakcijata na difuznoto op{testvo vo vid na moralen prekor, a vo drugi slu~ai, vo zavisnost od ispolnuvaweto na opredeleni okolnosti, istoto povedenie se pojavuva i vrednuva kako kaznivo delo, za{to stapuva vo dejstvo formalnata reakcija na organiziranoto op{testvo. Me|utoa, vo opredeleni slu~ai hazardnite igri moè da se pojavat duri i kako sosema dozvoleno povedenie na koe op{testvoto ne nadovrzuva nikakva reakcija so {to u{te pove}e se uslo`nuva problematikata okolu ovaa pojava. Toa e slu~aj so oddelni formi na ovie igri (loto, bingo, sportska prognoza i sl.), {to gi organiziraat ovlasteni op{testveni organi, koi, i pokraj posebni-
249
ot naziv - igri na sre}a, ne se ni{to drugo tuku poseben vid na tn. legaliziran komar.360 Ottuka proizleguva i pra{aweto za toa dali e voop{to mo`no takvo nau~no poimno razgrani~uvawe {to nema da mu odi na {teta na otkrivaweto na vistinskata su{tina na ovaa pojava. Na{e stojali{te e deka ne e potreben poseben misloven napor da se sfati deka edinstveno preku zafa}aweto na site aspekti na pojavata moè da se sogledaat atributite na hazadrnite igri, karakteristikite na nevnite nositeli i posledicite od nivnoto ostvaruvawe. Toa, se razbira, pred s, za{to vo site povedenija leàt napolno identi~ni faktori na kauzalno i deterministi~koto opredeluvawe. 2. Soglasno navedenoto pri opredeluvaweto na poimot na hazardnite igri najispravno e ako se pojde od analiti~ko razdeluvawe i prethodno definirawe na negovite pojavni oblici. Ottamu se izvlekuvaat slednive razliki i obele`ja: 10 hazardnite igri kako protivpravna igra i protivpravno obloùvawe (zabranet komar), i 20 hazardnite igri kako dozvolena igra na sre}a i dozvoleno obloùvawe (igri na sre}a ili dozvolen komar). Vo dvata slu~ai se raboti za ona {to pretstavuva komarot vo negovata vistinska pojmovna smisla, so taa razlika {to ~ovekovite dejstvija od prviot vid, op{testvoto prekr{o~no i krivi~no gi sankcionira, a dejstvijata od vtoriot vid, naj~esto smeta deka ne treba nitu moralno da gi osudi. Od niv treba da se razlikuvaat onie odnesuvawa {to vo sebe gi sodràt site elementi na igrata i obloùvaweto dokolku od niv e isklu~en ekonomskiot moment, odnosno zarabotuva~kata na nivnite u~esnici. Ovie dejnosti se vklu~eni vo poimot - zabava (razonoda). 10 Komarot (nedozvolena hazardna igra) e, vsu{nost, igra na 361 sre}a ili obloùvawe.362 Ako se trgne od toa deka komarot igra na
360
"Su{tinata na igrite na sre}a se sostoi vo opredelena dvoli~nost na na{iot op{testven moral koj nekoi od igrite na sre}a gi dozvoluva, a drugite gi goni. Celite na igrite na sre}a se sli~ni, toa zna~i, deka sekoga{ se raboti za odnosot vlog-dobivka. Op{testvoto me|utoa, dozvoluva igri {to gi organiziraat op{testveno priznati organizacii, a gi zabranuva i kaznuva igrite me|u poedincite. Psiholo{kite, socijalnite i ekonomskite osnovi na site igri na sre}a me|utoa sekoga{ se sli~ni ili ednakvi, samo {to vo oddelni igri se posokrieni, pomalku voo~livi i pomalku konkretno op{testveno negativno oceneti". Brinc, F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti njenog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446-447. 361 Spored Kambovski pod komar (igra na sre}a, hazardna igra) se podrazbira akt, dejnost od ~ij{to nepredvidliv tek onie {to u~estvuvaat vo igrata pravat zavisen nekakov zgoditok ili gubitok, igra kaj koja rezultatot sosema ili vo osnova zavisi od slu~ajot i ima za zgoditok nekoja ne zanemarliva imotna korist. Toa e, so drugi zborovi, igra ~ij rezultat ne zavisi od
250
sre}a, toga{ moè slobodno da se kaè deka toj pretstavuva neproduktivna igra vo koja, spored odnapred utvrdeni pravila, eden nasproti drug, so opredelen vlog u~estvuvaat dve ili pove}e lica so cel da se steknat so materijalna korist, pri {to poedine~niot uspeh vo igrata e neizvesen za{to vo golema mera zavisi od slu~ajot. Od ovoj poim proizleguva deka: 1. komarot pretstavuva neproduktivna igra {to zna~i deka vo nejziniot tek ne se sozdavaat novi materijalni vrednosti, 2. komarot se odviva spored odnapred utvrdeni pravila {to ne smeat da se povreduvaat vo tekot na igrata, 3. vo komarot u~estvuvaat najmalku dve lica od sprotivni pozicii. Ovoj element e ispolnet i toga{ koga na poedinecot mu e sprotivstaven komarxiski aparat, 4. u~esnicite vo komarot nastapuvaat so opredeleni vlogovi. Vlogovite se glavno materijalni vrednosti, vo prv red pari, podvi`ni i nepodvi`ni predmeti, no moè da bidat i ~inewa {to se od korist za nekoj od u~esnicite vo igrata. Ne e bitna visinata na vlogot so koj se u~estvuva vo igrata363 nitu pak negovata forma (na primer dali se upotrebuvaat ètoni ili drugi predmeti kako zamena za pari), 5. rezultatot od igrata treba za nekogo da pretstavuva dobivka (zgoditok, "}ar"), a za drug gubitok ("zijan") na nekoi vrednosti, 6. uspehot vo igrata treba da e nepredvidliv, odnosno vo celost ili vo osnova da zavisi od slu~ajot (hazardot, sre}ata), a ne od sposobnostite na nejzinite u~esnici. Treba me|utoa, da se ima predvid deka, spored ispravnoto tvrdewe na pove}e avtori, komarot ne e isklu~ivo neizvesna igra na sre}a, za{to vo onie igri {to vo osnova se igri na sre}a ~estopati e mo`no prisustvoto na elementi na znaewe, ve{tina, posebni fizi~ka i psihi~ka podgotvenost i izdr`livost, sposobnost za memorirawe, kombinirawe i predviduvawe. Ottuka vo situacii koga vo komarot u~estvuvaat lica so golemi razliki vo sposobnostite
sposobnosta, ve{tinata na nejinite u~esnici. Kambovski, V. Kazneno pravo, poseben del, Prosvetno delo, Skopje, 1997, str. 571 362 Poimot na komar go opfa}a i obloùvaweto, ako istoto se odnesuva na nekakov iden fakt {to zavisi od slu~ajot... Ne e komar obloùvaweto {to se odnesuva na fakt od minatoto ili sega{nosta {to moè da se utvrdi, a ne im e poznat na u~esnicite, kako i opkladata vo vrska so iden fakt vrz ~ie nastapuvawe moè da se vlijae so ve{tina ili znaewe (taka ako nekoj se obloì deka }e postavi rekord vo ne{to). Kambovski, V. op. cit. str. 571. 363 Spored Milutinovi} "komarot pretstavuva eden od vidovite na socijalnata patologija... i se sostoi vo igra za pari ili drugi vrednosti vrz osnova na opredeleni pravila, vo forma na hazarderstvo, obloùvawe ili sl., vo èlba ne{to da se dobie za ni{to ili mnogu za malku (podvlekol Z.S.), a {to zavisi od stek na slu~ajni okolnosti". Milutinovi}, M. op. cit. str. 325. Sli~no na toa i Eliot, M. op. cit. str. 133.
251
i poznavaweto na igrata ovie okolnosti i osobini imaat re{ava~ko zna~ewe za nejziniot rezultat (ishod). Toga{ uspehot ili neuspehot ne se prete`no usloveni od slu~ajot tuku se odnapred predopredeleni. Od tie pri~ini nekoi avtori neosnovano smetaat deka vo vakvi situacii ne se raboti za komar,364 odnosno deka se raboti za nekoj oblik na izmama {to treba da se utvrdi vo sekoj konkreten slu~aj. Spored na{e mislewe ovde se raboti za komar, se razbira dokolku vo igrata se prisutni site nejzini drugi elementi. Dosega gi razrabotivme site elementi na komarot no, ne i ona {to ovie ~ove~ki dejnosti gi diferencira od dozvolenite igri na sre}a i dozvolenite obloùvawa, a toa se protivpravnosta (zabranetosta, nedopu{tenosta na dejstvieto). Taa protivpravnost e opredelena so: 1. ~l. 398 KZ koga se raboti za komarot kako krivi~no delo, i 2. ~l. 36 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir koga se raboti za komarot kako prekr{ok. Odredbite {to go opredeluvaat komarot kako krivi~no delo vo na{iot Krivi~en zakonik ("SV RM", 1996/37) so mali izmeni, vsu{nost, se prezemeni od Krivi~niot zakon na SFRJ od 1951 godina. So pogled na zakanetata kazna komarot ("kockawe","hazardna igra") se pojavuva vo tri osnovni (neovlasteno organizirawe komar ili druga igra na sre}a {to e zabraneta, ovozmoùvawe na igrawe komar i primamuvawe drugi na komar) i eden kvalificiran vid - komarxiska izmama (izmama pri komarot). Kriminalnopoliti~kite pri~ini poradi koi dejstvijata od ~l. 398 KZ se tretiraat za krivi~no delo se sostojat vo nivnata op{testvena opasnost i {tetnite posledici. Vo ovaa smisla vo literaturata obi~no se istaknuva deka: 1. so komarot se poddrùva i stimulira neraboteweto (parazitizmot) i se zatapuva ~uvstvoto na odgovornost na ~ovekot kako ~len na op{testvoto, 2. so koncentracijata vrz komarot slabeat i li~nite i op{testvenite interesi na poedincite {to vodi kon op{testvena degradacija na nivniot moral, 3. so komarot se doa|a do imotna korist bez rabota so {to se ru{i osnovnoto na~elo spored koe samo trudot i rezultatite od trudot pretstavuvaat osnova i merilo za op{testvenata polo`ba na ~ovekot, 4. komarot, od druga strana, mu odi na {teta na golem broj na negovite u~esnici. Za nego se tro{at ogromni sumi pari so {to vo pomala ili pogolema mera se naru{uva ekonomskata sostojba na semejstvoto, 5. komarot e povrzan i so
Taka Kambovski. Spored nego ne pretstavuva komar igra ~ij rezultat zavisi od ume{nosta, znaeweto, izdr`livosta i sl. (kako {to e, na primer, {ahot, nekakov sportski natprevar). Bi trebalo da se zeme deka postoi komar i vo slu~aj, koga vo igrata u~estvuvaat partneri so isto znaewe, ve{tini, izdr`livost, taka {to rezultatot pak zavisi od slu~ajot. Kambovski, V. op. cit. str. 571. Na sli~en na~in i Lazarevi}, Lj. Krivi~no pravo, posebni deo, Savremena administracija, Beograd, 1983, str. 417.
364
252
drugite oblici na kriminalitetot. So nego se sozdavaat posebni uslovi za razli~ni izmami so koi se iskoristuva lekomislenosta i naivnosta na golem broj u~esnici. Zagubite na komar pak ~esto se pri~ina za nivno nadopolnuvawe po pat na kra`bi, proneveri, grabeì, falsifikati i sl. Napred vidovme deka komarot pretstavuva krivi~no delo samo ako neovlasteno se organizira igra i ako se koristat nedozvoleni sredstva ili na~ini na igra. Site ostanati vidovi komar {to ne se opredeleni kako krivi~ni dela, a se zasnovaat na zarabotuva~ka bez rabota na nivnite u~esnici, pretstavuvaat prekr{oci. Komarot kako prekr{ok e normiran so ~l. 36 od Zakonot za prekr{ocite protiv javniot red i mir. 365 20 Igrite na sre}a (dozvolena hazardna igra). Komarot e igra na sre}a ili obloùvawe {to za razlika od zabavata sekoga{ sluì za ostvaruvawe na nekakva imotna korist i kako {to vidovme po pravilo e zabranet. Velime po pravilo, za{to od opredeleni pri~ini samata dràva dozvoluva igrawe komar. Se razbira, za nekoi igri na sre}a i obloùvawa {to imaat karakter na komar vo vistinska smisla na toj poim me|utoa so poseben akt - Zakon za igrite na sre}a i za zabavnite igri e isklu~ena nivnata protivpravnost. So ovoj zakon komarot e dozvolen i staven pod kontrola na dràvata so ogled na toa {to preku nego se pribiraat ogromni sredstva za:366 za Buxetot na Republikata, za prireduva~ot na igrata, za finansirawe na opredeleni godi{ni programi i zada~i na zdruènija na gra|ani (programite na zdruènija na hendikepirani lica), za Crveniot krst na Republika Makedonija, za razvoj na sportot i fizi~kata kultura, kako i za stopanska reklama. Pod igri na sre}a vo smisla na ovoj zakon se podrazbiraat igrite vo koi u~estvuvaat pogolem broj gra|ani i vo koi na u~esnicite pokraj zabava im se dava mo`nost za steknuvawe so dobivka vo pari ili predmeti, ili vo pravo na besplatni uslugi pri koi krajniot rezultat na igrata ne zavisi od znaeweto i ume{nosta na u~esnicite vo igrata tuku od slu~ajot. Vo ovaa ne{to poinakva definicija od onaa {to prethodno ja navedovme za komarot se zabeleùva ista sodrìna. Razlikata e samo vo toa {to ovde zakonodavecot go upotrebil izrazot "igri
"Koj igra komar ili na drug na~in ovozmoùva hazardna igra, }e se kazni so pati~na kazna od 1.000 do 50.000 denari, ili so kazna zatvor od 30 do 60 dena. Za prekr{okot od st. 1 na ovoj ~len }e se kazni i preprijatieto i druga ustanova ili drugo pravno lice i samostoen ugostitel so pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari, a odgovornoto lice vo preprijatieto ili ustanovata ili drugo pravno lice so pari~na kazna od 1.000 do 50.000 denari". 366 Postojat avtori (Milutinovi}. M, op. cit. str. 326) koi neuspe{no se obiduvaat ovoj oblik na komarot da go opravdaat so pretpostavkata za negoviot zabaven karakter. Toa me|utoa ne e ispravno za{to zabavata e podednakvo prisutna i kaj zabranetite vidovi na komarot.
365
253
na sre}a" so namera so nego da se istakne neprekorlivosta na edno vo su{tina isto ~ove~ko povedenie. Pritoa ovoj poim zakonot go vklopuva i obloùvaweto. Vo zakonot natamu taksativno se navedeni vidovite igri na sre}a koi moàt da bidat op{ti i posebni. Op{tite igri na sre}a se delat na tri vida: a) igri so izvlekuvawe (loto, sportska prognoza, lotarija, instant (ekspres) lotarija i tombola), b) obloùvawe na sportski natprevari i v) nagradni igri. Posebni igri na sre}a se: 1. igri {to se prireduvaat vo igra~nici - kazino (bauche, black jack 21, bacceara - chemin defer, trente et quarante poker i dr.), i 2. igri na avtomati za igri na sre}a. Pokraj toa sekoja igra na sre}a mora da ima sopstveni pravila na igrata. So tie pravila spored zakonot se utvrduvaat: imeto i vremetraweto na igrata, na~inot na prireduvawe i uslovite za u~estvo vo igrata, mestoto vo koe se prireduva igrata, odnosno podra~jeto na koe se vr{i uplatata za u~estvo vo igrata, visinata na vlogot, odnosno cenata na lozot, kombinacijata, tombolskata karti~ka ili ètonot, kako i krajniot rok za u~estvo vo igrata, vidot na dobivkata i na~inot na isplata, na~inot na izvlekuvaweto odnosno opredeluvaweto na dobivkite, na~inot, mestoto i rokot na objavuvaweto na rezultatiote od igrata, vremeto i mestoto na isplatata odnosno izdavaweto na dobivkata, krajniot rok za isplata odnosno izdavawe na dobivkite i zastarenosta na pravoto za naplata odnosno priem na dobivkite, javnost na izvlekuvaweto na dobivkite, garanciite i obvrskite na prireduva~ot sprema u~esnicite vo igrata. Pokraj ovie pravila od ~l. 31 za oddelni igri na sre}a so ~l. 33 od Zakonot na igrite na sre}a i za zabavnite igri se predviduvaat i posebni uslovi (pravila), a vo ~l. 10 i 11 e daden konkreten opis za toa na koj na~in se odviva sekoja od op{tite igri na sre}a. Kon komarot kako dozvolena igra na sre}a, vo koja, kako {to vidovme, spored zakonot e vklu~eno i dozvolenoto obloùvawe, se javuvaat dve strani: prireduva~ot na igrata i u~esnicite vo igrata. Tie strani nastapuvaat od sprotivni pozicii vo pogled na ostvaruvaweto na dobivkata. Toa me|utoa, ne zna~i deka eden nasproti drug ne stojat i u~esnicite vo igrata {to e osobeno slu~aj kaj posebnite igri na sre}a. Kaj ostanatite dozvoleni vidovi komar, taa sprotivnost me|u u~esnicite na igrata e pomalku vidliva i ima poinakov karakter za{to se ostvaruva na posreden na~in, preku prireduva~ot na igrata. [to se odnesuva do prireduva~ite na igrata vo zakonot izri~no e navedeno deka toa moàt da bidat samo: 1. trgovsko dru{tvo za postojano prireduvawe na op{ti i posebni igri na sre}a i 2. zdruènija
na gra|ani od oblasta na fizi~kata kultura, tehni~kata kultura i hendikepiranite lica vrz osnova na odobrenie za povremeno priredu254
vawe igri na sre}a. Povremeno moàt da se prireduvaat igrite na sre}a: lotarija, tombola, obloùvawe na sportski natprevari i sportska prognoza. Stranski pravni i fizi~ki lica ne moàt samostojno da prireduvat igri na sre}a, osven vo slu~aite predvideni vo ~l. 44 i 52 ZISZI. Za postojano prireduvawe igri na sre}a, ako se ispolneti uslovite od ~l. 18, a za kazino i od ~l. 42 ZISZI, moè da se izdade licenca na dru{tvo so ograni~ena odgovornost od strana na Vladata na Republika Makedonija. Licenca se dava za vreme najdolgo od 6 godini. Za povremeno prireduvawe na igri na sre}a, ako se ispolneti uslovite od ~l. 20 ZISZI moè da se dade odobrenie (vo vid na re{enie) na zdruènie na gra|ani od strana ministertot za finansii. Odobrenieto se izdava za period od devet meseci i ne moè da se prodolì, odnosno obnovi vo tekot na kalendarskata godina. U~esnik vo igrite na sre}a moè da bide sekoe lice. Vo zakonot imeno ne e opredeleno nikakvo ograni~uvawe vo pogled na vozrasta i dràvjanstvoto osven kaj posebnite igri na sre}a od koi so posebna odredba se isklu~eni maloletnite i uniformisani lica.367 Na krajot Zakonot go opredeluva i organot nadleèn za sproveduvawe nadzor za pravilno sproveduvawe na igrite i kazneni odredbi vo slu~aj na kr{ewe na odredbite na zakonot. 30 Op{t poim na hazardnite igri. Vrz osnova na dosega kaànoto za nivnite pojavni oblici moème da pristapime i kon utvrduvawe na op{tiot poim na hazardnite igri. Vo taa smisla smetame deka nema da se pogre{i ako gi opredelime kako igri na sre}a (i/ili obloùvawe) i komar (i/ili obloùvawe) vo koi dobivkata ili gubitokot prete`no zavisat od slu~ajot bez ogled dali takvata aktivnost na ~ovekot e dozvolena ili zabraneta. Vakvoto opredeluvawe na hazardnite igri e od osobeno zna~ewe za prodlabo~en pristap kon pojavata, otkrivawe na nejzinata su{tina i sodrìna od site aspekti na vistinata. Site ostanati tvrdewa od tipot - hazardot e samo ona {to dràvata }e re~e deka e hazard, ili - sporednoto dobro {to go nosi odredena pojava moè da ja opravda su{tinata i posledicite na zloto od nea, imaat nebulozen prizvuk i ne moàt da go napravat pozitivno ona {to vo svojata su{tina e negativno. Da rezimirame: site igri na ~ovekot vo koi se pojavuva ekonomskata korist od igrata gi delime vo dve osnovni grupi: 1. igri koi pretstavuvaat profesija, i 2. hazardni igri. Vo nemawe na drug posoodveten termin hazardnite igri gi opredelivme kako op{t poim so ~ija pomo{, vo zavisnost od kriteriumot dali se pojavuva ili otsustvuva elementot na prisustvoto na dràvata vo nivnoto regulirawe, isto taka se delat na dva vida: 1. igri na sre}a, i 2. komar. Pritoa igrite na sre}a (vklu~itelno i na obloùvaweto), go pretstavuvaat po367
Vidi: ~l. 45 i 56 st. 2 ZISZI.
255
leto na tn. dozvoleni hazardni igri, za{to se ostvaruvaat so posredstvo na dràvata. Od druga strana komarot (vklu~itelno i na obloùvaweto), go pretstavuvaat poleto na tn. nedozvoleni (protivpravni) hazardni igri, za{to se ostvaruvaat bez posredstvo na dràvata. Zaedni~ki elementi (karakteristiki) i na dvata vida na ~ovekovoto povedenie se: 1. deka pretstavuvaat neproduktivni igri, 2. deka se ostvaruvaat spored odnapred utvrdeni pravila, 3. deka vo niv u~estvuvaat najmalku dve sprotivstaveni strani, 4. deka edna od stranite ili obete strani mora da u~estvuvaat so soodvetni vlogovi vo igrata, i deka 5. rezultat od igrata e dobivka ili gubitok na pari, materijalni vrednosti ili uslugi. Posledniot element - uspehot vo igrata e nepredvidliv (zavisi od slu~ajot, sre}ata) kaj igrite na sre}a i komarot e razli~en. Kaj igrite na sre}a nepredvidlivosta (hazardot, slu~ajot, sre}ata) e celosno ili dominantno prisuten element, a kaj komarot toj element e promenliv: zavisi od vidot na konkretnata igra i obi~no mnogu malku e prisuten, a moè i celosno da otsustvuva. 40 Zabavata. Zabavnite igri zakonodavno se opredeleni kako: "igri na smeta~i, simulatori, videoavtomati, fliperi, pikado, bilijardi i na drugi sli~ni napravi {to se stavaat vo pogon so pomo{ na metalni pari, ètoni ili so naplata, a vo koi u~esnikot ne moè da ostvari dobivka vo pari, predmeti ili prava, osven pravo na edna ili na pove}e nagradni igri na napravite za zabava"368 Dozvolenite i nedozvolenite igri na sre}a imaat opredeleni sli~nosti me|utoa i razliki vo odnos na zabavnite igri. Za razlika od komarot vo zabavnata igra moè da u~estvuvaat pove}e, no i samo edno lice bez da se zagubi nejziniot zabaven karakter. Kako kaj komarot u~estvoto vo zabavnata igra podrazbira vlog za da se stapi vo zabavnata igra, me|utoa za razlika od komarot, vo zabavnata igra ne postoi mo`nost za dobivka vo pari, predmeti ili uslugi. Vo ovie igri vlogot se iskaùva kako nadomest, a negovata visina kako cena za pruènite uslugi za zabavata, a ne kako vlogot kaj komarot so mo`nost za nesrazmerna dobivka. Edinstvenata mo`na dobivka kaj zabavnata igra e mo`nosta za prodolùvawe na igrata (dobivawe na edna ili pove}e besplatni novi igri) vo vid na nagrada za uspe{nosta na prethodnata igra. So drugi zborovi, komarot ne e identi~en so zabavnite igri iako najgolemiot broj na komarxiski igri moàt da se koristat kako zabavni igri za{to kaj zabavnite igri nedostasuva su{tinskata odrednica vlog nasproti dobivka koja e izrazena vo materijalna vrednost. So pravo me|utoa zabeleùva Vasilijevi} deka e otvoreno pra{aweto na igrite na sre}a gledano od stojali{te na pravnoto regulirawe na komarot koga sportskata prognoza, loto, lotarija se izzemaat od komarot i se smetaat za zabava. Tuka sekoga{ se steknuvaat site elementi bitni za komarot: vlog, pravilo na igrata i cel koj se saka da
368
^l. 3 ZISZI.
256
se postigne. Zatoa poprikladno bi bilo vrz niv da se gleda kako na pomalku ili pove}e opasni oblici na komar i da se dozvoluvaat samo toga{ koga postojat dovolni pri~ini nivnata op{testvena opasnost da se smeta za nezna~itelna. Ova pred s, ottamu {to tuka mnogu ~esto se razvivaat celi sistemi za igrawe, se zdruùvaat sredstva za so plansko predviduvawe na rezultatite se sozdadat {to pogolemi izgledi za uspeh, za dobitok na premii povekekratno pogolemi od vloènite iznosi na pari. Zabavata vo tie uslovi re~isi celosno ja potisnuvaat materijalnite momenti. Isklu~iva cel na ispolnuvaweto na tiketite stanuva da se dosegne dobivkata. Ne e retkost igrata na prognoza i loto da stanale redovno i dopolnitelno zanimawe. Ottamu, iako op{testveno politi~kata zaednica od tie igri ostvaruva zna~itelni prihodi preku porezot, ne smee da se izgubi od vid deka tie spored svojata rasprostranetost i poradi seto ona {to so sebe go nosat, se isklu~itelno opasni i {tetni i deka e neizvesno vo koja mera zakonodavecot gi obezbedil uslovite so cel uspe{no da im se sprotivstavuva.369 Na{e stojali{te e deka zabavnite igri pretstavuvaat edna od formita na ~ovekovata dru{tvenost (druèqubivost). Do ovoj poim dojdovme so ednostavno prevrtuvawe na teorijata na dru{tvenosta na poznatiot pretstavnik na formalnata sociolo{ka teorija - germanecot Xorx Zimel (Geogr Zimel), odnosno od negoviot stav deka dru{tvenosta na lugeto pretstavuva samo eden oblik na apstraktna igra.370 Da zaklu~ime. Zabavnite igri treba pred s da se sfatat kako tro{ewe na slobodnoto vreme. Pritoa e sigurno e deka zabavnite igri proizlegle od potrebata za dru{tvenost i razonoda, za telesna i duhovna relaksacija i deka oddavaweto kon niv moè da pruì zadovolstvo sli~no na ona {to go dava momentot vo procesot na sozdavaweto. No ne e samo toa. I zabavnata igra proizleguva i sluì i za ispolnuvawe na stremeòt za mo} nad drugite, a ne samo nad samite sebe, kako i potrebata na drugite da im pokaème {to znaeme. Toa zna~i deka samopotvrduvaweto e nuèn element i na ovie igri. 2. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA KOMAROT 1. Prvite pi{ani podatoci za eden vid igra komar moàt da se najdat vo drevna Kina. Stanuva zbor za igrata vei - ~ei od 2300 godina pred na{ata era ~ii pravila do denes se so~uvani no, ne i podatoci za nejzinata rasprostranetost. Staroegipetskata civilizacija isto taka ne bila imuna na komarot. Naprotiv, vo vremeto na staroto carstvo
Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 94. Vidi: Parsons, Talkot i dr. Teorije o dru{tvu, Osnovi savmermene sociolo{ke teorije, prva knjiga, Vuk Karadi}, Beograd, 1969. (v. Zimel, Georg. Sosiologija dru{tvenosti). str. 155.
370 369
257
postoele golem broj komarxiski igri. Prvi tragi na zabrana na oddelni vidovi igri komar me|utoa, moàt da se sretnat duri vo staroegipetskata civilizacija i se povrzuvaat so nivnata neusoglasenost so toga{nite verski postulati. Prvite pi{ani tragi za komarot vo indiskata civilizacija zboruvaat za obloùvaweto na trki so borbeni koli. Eden od najstarite indiski epovi, "Mahabharata" (4 vek p. n. e.) pak, zboruva za komarxiskiot gubitokot koj dovede do dvoboj na semejstvata Pandui i Kurui i ottamu do stradaweto na golema masa narod. Vo istiot mit, vo pesnata "Nal i Damajanti" eden gubitok na komar me|u dvajca bra}a bil pri~ina ne samo za na sakanata èna, tuku i za gubitok na kralstvo i odeweto vo progonstvo. Seto toa zboruva deka komarot se igral me|u najuglednite vladeteli i nivnite semejstva i deka vlogovite ne bile samo golemi iznosi od materijalna priroda, tuku se sostoele i vo stavawe na komar duri i na svoite èni. Posledicite od toa bile celosno osiroma{uvawe no i semeen razdor, gubitok na ~esta i ugledot i site op{testveni pozicii, pa duri i na vlasta. Vo mitolo{kata svest na anti~ka Grcija se zboruva za trite hierarhiski postaveni vrhovni boènstva: Zevs, Posejdon i Had koi go podelile celiot svet na nebo, zemja i podzemen svet so pomo{ na komarot. Spored toj mit, prvi~nata podelba na vlasta e izvr{ena so pomo{ na astragal - dolgnavestata kocki~ka so numerirani strani koja {to bila ~esto koristena vo toga{na Grcija.371 Vo eden drug gr~ki mit se zboruva za potekloto na komarot. Od qubovnata vrska na Zevs i boìcata Tiha bila rodena }erkata koja vo Panteon bila zadolèna za smisluvawe na novi hazardni igri i za pottiknuvawe na lugeto da se oddavaat kon niv. Ovaa boèstvo imalo duri i takva uloga da gi naveduva na samoubistvo site onie {to go izgubile celokupniot imot na komar. Za starogr~kata civilizacija e me|utoa su{testveno deka za prvpat se javuva potrebata za zakonsko regulirawe na komarot. Na toa ukaùvaat Solomonoviot i Drakonoviot zakon koi za igraweto komar predviduvaa kazna zatvorawe vo temnica. Vo knigata "Istorija na obi~aite na stariot Rim" Ludvig Fridlender dava periodizacija i kategorizacija na igrite na sre}a i komarxiskite igri vo tekot na istorijata na rimskata dràva. Se tvrdi deka strasta i pojavnite oblici (trik-trak, zarovi, lotarija, frlawe na pari~ka) sprema komarot Rimjanite gi nasledile od Etrurcite. Rimskoto zakonodavstvo vo periodot na imperijata dozvoluvalo potpolno slobodno igrawe komar samo vo vreme na saturnaliite, koga i inaku mnogu zakoni bile von sila. Vo latinskiot govor zborovite alea (kocka) i aleator (kockar) imale pejorativen prizvuk, a zakonite vo periodot na imperijata ne predviduvale mo`nost za naplata na dolgot sozdaden pri komar. Naprotiv, gubitnicite na komar vo soglasnost so
371
V. Grejvs, R. Gr~ki mitovi I-II, Nolit, Beograd, 1969
258
zakonot moèle da go povratat svojot gubitok. Komarot bil zabranet za robovite, strancite, maloletnite lica i licata bez gra|anski prava. Treba me|utoa da se ima vo vid deka vo stariot Rim komarot bil {iroko rasprostraneta pojava, a kaznite za igrawe komar bile pove}e isklu~ok odo{to pravilo. Komarot bil osobeno omilena "zabava" na rimskite imperatori kako na primer, Avgust, Domicijan, Kaligula, Klaudie, Neron i drugi koi stradale tokmu od svojata komarxiska strast. Vo periodot na proglasuvaweto na rimskata republika zakonodavniot tretman na komarot i na negovite u~esnici donekade e izmenet. Golem del od igrite na sre}a i komar bea zabraneti a kaznite za naru{uvaweto na tie zabrani bile ~etvorokraten iznos od dobitokot na komar. Vo toa vreme e donesen poznatiot zakon Lex talaria ( Zakon za komar). Pretoroviot edikt od toj period predviduva{e stroga kazna za sopstvenik na kockarnica i vovede nova inkriminacija - naveduvawe drugo lice na komar. Predvidenata kazna bila dvokratna pari~na kazna i rabota na kamenolom (lautumiae) ili kazna zatvor (vincula publica). Celosnata zabrana na igrite na sre}a }e ja vovede Justinijan. Komarot bil omilena igra i kaj germanskite plemiwa. Vo literaturata se tvrdi deka dobivkata od grabeìte tie ja delele so frlawe kocka i deka na ist na~in ~esto go opredeluvale voda~ot na svoeto pleme. Poznato e isto taka deka igrale komar vo svojot ili tu| ìvot, vo teloto na svoite èni ili nevinosta na svoite kerki. Hristijanskata religija ima{e negativen stav i odnos kon komarot. Toa me|utoa ne zna~i deka vo ovoj period komarot ne postoe{e. Naprotiv, od faktot {to i samata biblija go spomenuva komarot i odlu~uvawe vrz osnova na frlawe na kocka postoeweto na komarot be{e zna~itelno kaj site sloevi na naselenieto, pa duri i me|u sve{tenstvoto. Ottamu e prisutno i donesuvaweto zakoni so koi se te`nee{e barem da se ograni~i igraweto komar. Poznato e deka angliskiot kral Ri~ard I i francuskiot kral Filip II Ogist skoro istovremeno se obidele normativno da gi ograni~at barem iznosite vo koi e dozvoleno igraweto komar i da gi opredelat licata na koi im e dozvoleno toa da go pravat. Taka spored ovie zakoni samo licata so blagorodni~ko poteklo (od princ do vitez) moèle da igraat komar vo pari i toa vo ograni~eni iznosi (vlogot smeel da iznesuva najmnogu 60 {ilinzi vo tekot na 24 saati). Za prekr{uvaweto na ovie zabrani bila predvidena pari~na kazna, odzemawe na komarxiskiot vlog, 100 {ilinzi globa vo korist na crkvata i javno {ibawe.372 Kako refleksija na sostojbata so komarot vo sredniot vek vo evropskite zamji mo{ne ilustrativno moàt da posluàt slednive navodi na Erazmo Roterdamski. Vo svoeto pro~ueno delo "Pofalba na
V. Jnji}, Dragan. Kocka i kriminalitet, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987, str. 32.
372
259
ludosta" od 15 godina toj veli: "[to se odnesuva do kockarite, i samata se dvoumam (se misli na ludosta) dali treba da gi priklu~am kon mojata druìna. Sekako deka e glupava i sme{na gletkata koga }e vidi{ kako na nekoi, napolno predadeni na igrata, samo {to }e go slu{nat tresokot na zarovite, srceto vedna{ }e im zaigra i zatreperi. Podlaùvani od nade`ta za dobivka, tie go gubat siot svoj imot i koga korabot }e im se razbie od grebenot na zarot, koj ne e pomalku stra{en od Malejskiot, pa re~isi goli isplivuvaat i poskoro kogogode }e go izmamat, odo{to onoj, {to go ograbil, za da ne gi smetaat za nesre}nici. [to da re~am za poluslepite starci, {to si stavaat o~ila za da moàt da igraat? Najposle, koga ostriot revmatizam }e im gi zdrobi koskite, si iznao|aat zamenik, koj za pari }e gi frla zarovite mesto niv. Ovaa igra navistina e zabavna, samo da ne preo|a mnogu ~esto vo besnilo, pa zatoa pove}e spa|a vo delokrugot na furiite a ne vo mojot"373 Ovoj lapidaren opis na Roterdamski zboruva za razmerite na komarot, negovite u~esnici i dava luciden opsis na op{testvenite, moralnite i psiholo{kite efekti na igraweto komar vo periodot za koj stanuva zbor. 2. Komarot isto taka e vid na igra kade {to pravilata na igrata se odnapred opredeleni i vo koja u~esnicite na komarot dobrovolno gi prifa}aat tie pravila. Pravilata na igrata se opredeleni vo zavisnost od poedine~nite vidovi na igrata. Toga{ koga }e se otstapi od pravilata stanuva zbor za komarxiska izmama. Osnovata {to go opredeluva komarot e principot na vlog - dobivka (gubitok) kako mo`nost za koja se pretpostavuva deka e ramnopravna i pod isti uslovi dostapna na site u~esnici vo igrata. Ovaa mo`nost me|utoa, zna~i deka samo nezna~itelno mal broj na u~esnici ostvaruva dobivka i toa na smetka na sumata na vlogovite na nesrazmerno pogolemiot broj na u~esnici vo igrata. Ottamu i dobivkata voobi~aeno e zna~itelno povisoka (nesrazmerna) vo odnos na vneseniot vlog na u~esnikot koj ja ostvaruva istata. Slednata karakteristika na komarot e negovoto funkcionirawe vrz osnova na slu~aj, {to zna~i vo otsustvo na znaewe, umeewe i sli~ni obele`ja na u~esnikot vo igrata. Mo{ne zna~ajno obele`je na komarot e i toa deka pretstavuva aktivnost vo koja ne se sozdavaat novi vrednosti (proizvodi i dobra) tuku na protivpraven na~in samo se menuva sopstvenosta nad materijalnite vrednosti. Komarot e grupna aktivnost koja vklu~uva pove}e u~esnici vo igrata vo bilo koe svojstvo no naj~esto na dve sprotivstaveni kategorii - dobitnici i gubitnici (`rtvi).
373
Rorerdamski, E. Pofalba na ludosta, Kultura, Skopje, 1990, str. 69
260
Osnovna konstatacija e deka ni edna od igrite komar kako vsu{nost nitu edna od igrite na sre}a ne zna~i pozitivna stimulacija i vospitna rekreacija na poedincite, ni edna od niv ne osloboduva ~ove~ka energija na op{testveno prifatliv na~in i ni edna od takvite igri ne gi re{ava ~ovekovite tenzii niti gi eliminira negovite karakterni pre~ki. 3. POJAVA, RAZVOJ I OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA IGRITE NA SRE]A 1. Ako e vistina, a kako {to imavme prilika da vidime, nie toa apodikti~no go tvrdime, deka nepostoi igra {to se igra zaradi igra, toga{ e lesno da se opredeli poimot na igrite na sre}a. Toj poim e mnogu star i dosega daleku vo minatoto. Imeno, kako {to ispravno tvrdat opredeleni avtori, igrata na sre}a po~nala da se razlikuva od op{tata pretstava za igrata vo onoj moment koga na prvobitno nedol`nite igri na ume{nost i snaga, na koi celta im bila samo razonoda, im bil pridodaden igra~ki vlog koj ja zasiluva napnatosta vo pogled na rezultatot na borbata. Nabrzo, velat natamu istite avtori, materijalnata sila na igrata preovladeala, pri {to dobivkata vo igrata ne moralo nu`no da bide pari~na vrednost ili nekoj predmet {to trebalo da mu se vra~i na pobednikot. Taa dobivka moèla da se sostoi i vo obvrskata porazeniot vo korist na dobitnikot da stori nekoe odnapred dogovoreno dejstvo.374 Na toj na~in dobivkata mnogu brzo zaigra va`na uloga vo "razonodata". Momentot na zgolemuvaweto na napnatosta na igrata so stavaweto na osobeno pari~ni vlogovi ~esto ja pretvora igrata od bezazlena zabava vo razdrazlivo vozbuduvawe.375 Igrite na sre}a vo najgolemiot broj jazici se narekuvaat hazardni igri. Zborot hazard ili hasard, azard, azart e od arapsko poteklo izveden od zvorot az-zahr {to na arapski ozna~uva igrawe so kocka. Zborot hazard najprvin zna~i slepa sudbina, prilika, slu~aj, sre}a. Zborot rizik doa|a od istiot izvor i zna~i {pekulirawe na povolen rezultat, doveduvawe vo opasnost na samiot sebesi. Ottamu pod poimot hazardirawe, oddavawe na hazard, strast kon hazard se podrazbitra ~ovek koj vo igrata se podreduva na odlukite na sudbinata, ili u{te pove}e deka toj odlukata vo igrata ili vo razni drugi rizi~ni potfati mu ja prepu{ta na slu~ajot: da se priznae rizikot zna~i da se otkaè od mo`nosta na svesno vlijanie i vo tekot na nastanot da mu se prepu{ti
Gizycki, J. i Gorny, A. ôvek i hazard, Prosveta, Zagreb, 1973, str. 13. "Napnatosta poradi izgledite na dobivka, neizvesnosta, mo`nosta da imame sre}a, seto toa ve}e mnogu rano za igra~ite bilo dopolnitelna privle~nost, koja vo mnogu igri se zgolemuvala, a najgolemiot broj na igri bez nea ne moè ni da se zamisli", Ibid, str. 13. 375 Vidi: ibid, str. 14.
374
261
na nesre}en ili sre}en slu~aj.376 Toa se zna~i takvi igri vo koi za dobivkata odlu~uva sudbinata i slu~ajot a ne sopstvenite sposobnosti. Spored Gizicki i Gorni vo klasi~nite hazardni igri vleguvaat igrite so kocki (kockaweto), ruletot, lotarijata i bakarata. Vo brojni vidovi na obloùvawe i razni oblici na totalizatori rezultatot na igrite ne e napolno zavisen od slu~ajot tuku vrz nego vlijajat nekolku odredeni elementi kako {to se kondicija na natprevaruva~ot, na kowot ili na fudbalskata ekipa. I drugi nadvore{ni uslovi kako {to se lo{a trka~ka pateka, navla`neto igrali{te, nepovolno vreme, sopstven ili tu| teren - seto toa se okolnosti na koi smetaat obloùva~ite. Takvite okolnosti pri obloùvaweto samo laik napolno }e gi zapostavi i ottamu samo za nego obloùvaweto e ~ista hazardna igra. Vpro~em koga se upotrebuva zborot hazard toj e mnogu posilen od izrazot "igri na sre}a" i so nego vedna{ se povrzuva seto ona {to e zlo i pogubno vo igrata na sre}a, a "igrata na sre}a" se zamisluva mnogu pobezazleno... So vreme so izrazot hazard ne se ozna~uvani samo igrite na sre}a vo stroga smisla na zborot tuku i takvi igri koi na u~esnicite im se zakanuvaat so opasnosta od golemi gubitoci, igri vo koi vloènite golemi iznosi na pari se ostra sprotivnost so potrebnite sposobnosti. Taka, na primer, pokerot so pravo se smeta za edna od najopasnite igri na sre}a: edno edinstveno delewe na kartite moè nekogo da go upropasti ili zbogati. No i pokraj toa pokerot ne e isklu~ivo hazardna igra vo vistinska smisla na toj zbor, tuku igra koja osven sre}ata bara i sposobnost za kalkulacija, presmetuvawe na izgledite, psihologizirawe i ume{nost.377 Nasproti toa lotarijata e ~isto hazardna igra. Prvata forma na igrite na sre}a pretstavuvala `drepkata. Za `drepkata kako pravilo za delba na zemjata me|u sedumte izraelski plemiwa za prvpat se zboruva vo Biblijata no se pretpostavuva deka toj obi~aj bil rasprostranet i vo stariot Egipet, Indija, Grcija i Persija. Vo V vek perd. n. e. vo anti~ka Grcija so Klistenovite zakoni ve}e be{e predviden ostrakizmot (~esno progonstvo) kako model na pravorazdavawe so frlawe na kocka. Spored drevnata tradicija boìcata na sre}ata Fortuna koja e za{titnica i na site igri i nivnite u~esnici bila opremena so trkalo na sre}ata so pove}estrano simboli~no zna~ewe. Vo sredinata na trkaloto (Fortuna rota) sedi krunisanata Fortuna i go dviì trkaloto na koe se prikaàni likovite na nejzinata naklonetost, koi postojano se voznemiruvaat. Na vrvot na toa trkalo na sre}ata kle~i i nego vo toj moment go oboàvaat: regno (vladeam). Trkaloto se vrti i ve}e moè da se pro~ita regnavi (vladeev), a onoj koj {totuku go oboàvaa posega kon svojata kruna i s u{te ja ima pred o~i. Me|utoa trkaloto se
376 377
Ibid, str. 14. Ibid, str. 15.
262
spu{ta ponisko, krunata mu ispa|a i toj ve}e mora da kaè: sum suine regno (bez kralstvo sum), toj gr~evito se fa}a za dolnata strana na trkaloto bez bilo kakvi i da e izgledi deka }e se odrì. Me|utoa trkaloto poleka povtorno se diga nagore i toj se nadeva gledaj}i ja Fortuna: regnabo (}e vladeam). Malku potoa povtorno se dostignuva nivoto na koe ne moè da se odrì: regno. Nakratko, sudbinata go vrti trkaloto na sre}ata.378 Najstariot oblik na lotarija poteknuva od rimskoto carstvo vo vid na zalo`na lotarija naj~esto organizirana od samite carevi. Ovoj prv oblik na tn. organizirana lotarija se sostoel vo javna delba na mali tabli~ki (missilia) na koi bil ozna~en nekakov podarok od pomala vrednost. Takvite lozovi se delele bez nadomest. Poznato e i toa deka ponekoga{ ovie tabli~ki Neron gi vrzuval za nozete na razni ptici taka {to masata narod se oddavala na bezobziren lov na tie ptici. Od vremeto pak na Marko Aurelie postoi zapis za taksativno precizirana dobivka {to bila dodeluvana od lotariite {to toj gi organiziral. Spored toj zapis edna sre~ka na dobitnikot mu donesuvala deset me~ki, deset gluvci, deset par~iwa salata ili deset funti zlato. Vo srednovekovna Firenca se zabeleàni prvite pojavni oblici na stokovna lotarija koja podrazbirala pari~en vlog i opredelen rizik, a potoa osobeno od XV vek masovno se pro{irila niz cela Evropa. Ve}e vo XVI vek e vospostaven sistem na pi{ani pravila so vodewe na delovni knigi, opredeluvawe na datumi na javno izvlekuvawe i spisoci na dobitnicite. Poznato e i deka prvata dràvna lotarija e organizirana vo Firenca vo 1530 godina so vlog od eden zlatnik i sre~ka koja se narekuvala polizza. Nejzinata cel bila popolnuvawe na dràvnata blagajna.379 Vo 1539 godina vo Pariz e organizirana prvata francuska dràvna lotarija pod naziv Blankue,380 a potem vo Holandija (1549)381, Germanija (1610)382 i duri vo 1769383 vo Anglija. Karakteristi~no e deka prihodite od lotarijata vo Holandija i Germanija vo prv red se koristele vo dobrotvorni celi, a vo Anglija za razvoj na kulturata. [to se odnesuva do lotarijata kako glavna i masovna igra na sre}a vo srednovekovniot period se istaknuva deka taa imala {iroka poddr{ka kako od crkvata taka i od dràvata so ogled deka pretstavuvala dobar izvor na dopolnitelni prihodi. Vo prilog na ovoj stav kako primer se naveduva okolnosta deka odeweto na prvite angliski iselenici vo Amerika vo 1612 godina bilo finansirano od sredstvata
378 379
Ibid, str. 118. Ibid, str. 130. 380 Vidi: ibid, str. 130 381 Vidi: ibid, str. 131. 382 Vidi: ibid, str. 132 383 Vidi: ibid, str. 133.
263
steknati od lotarija. Isto taka se smeta deka najrasprostranet vid na finansiska lotarija najverojatno datira od periodot na angliskata kralica Ana (18 vek), na koja lotarijata i sluèla za isplata na nacionalnite dolgovi, plati na dràvnite slu`benici, izvedba na grade`nite raboti vo prestolninata i za sli~ni celi. Za razlika od lotarijata prviot oblik na igrata loto nastana duri vo 1620 godina vo \enova i so mnogu mali izmeni se zadrà duri do denes. Poznato e i toa deka igrata loto za prvpat e priredena vo Germanija vo 1763 godina vo korist na vladetelot.384 2. Komarot se manifestira kako nedozvolena (neorganizirana) ili dozvolena (organizirana) igra na sre}a. Pritoa nedozvolenata igra na sre}a e kaznivo povedenie, a dozvolenata igra na sre}a - nekaznivo povedenie. Pod komar kako nedozvolena igra na sre}a se podrazbiraat "poniskite" vidovi komar kako {to se: uli~en rulet ("~i~ino"), frlawe pari~ka na linija, vrtewe na pari~ka ("petka - korna"), igra so kibrit~iwa, igri so karti vo pari na otvoren prostor vo razni zatvoreni prostorii i sli~ni igri koi se zabraneti tokmu zatoa {to ne se organizirani od dràvata. Pokraj ovie neorganizirani postojat i dozvoleni (organizirani) vidovi komar. Toa se "elitni" vidovi komar {to se igraat vo privatni ili dràvni kockarnici ili na mesta specijalno opredeleni za obloùvawe ili uplata na vlogot - lotarii, sportski prognozi, loto i sl. Celokupnata organizacijata na ovie vidovi komar e prepu{tena na dràvata (Vladata) ili, kako {to e slu~aj vo oddeleni zamji, na "komarxiski sindikati" bez ogled na zakonskata regulativa na soodvetnata zemja. Organiziraweto na ovie tn. legalni ili organizirani oblici na komar vo Republika Makedonija se opravduva so toa deka ne se raboti so vidovi komar so elementi na profesionalizam i preteran komercijalizam, tuku za tn. igri na sre}a koi vo prv red imaat svojstvo na zabava i razonoda. Ottamu vo ZISZI se veli deka igrite na sre}a se "igrite vo koi u~estvuvaat pogolem broj na lica i vo koi na u~esnicite pokraj zabava im se dava mo`nost da ostvarat dobivka vo pari, predmeti ili prava, pri {to krajniot rezultat na igrata ne zavisi od znaeweto i od ume{nosta na u~esnicite vo igrata." Od ovaa definicija proizleguva deka zabavata e prioritetna cel na igrata, a mo`nosta da se ostvari dobivkata ne{to dopolnitelno i sporedno vo odnos na zabavata. I {tom taka rekol zakonodavecot toa mora da e taka, i samo na toj na~in mora da go ~uvstvuva ne samo u~esnikot vo ovie igri tuku i celokupnata javnost. Za da se opravda ona {to vo osnova ne moè da se pravda, kon vo osnova proma{eniot stav na zakonodavecot, se nadovrzuvaat i opredeleni u{te pobizarni teoretstki razmisluvawa. Takov e na primer obidot opravduvaweto na igrite na sre}a da se najde vo okolnosta deka
384
Vidi: ibid, str. 145 i natamu.
264
tie navodno pretstavuvaat "sigurnosen ventil" {to gi kanalizira komarxiskite impulsi i porivi na opredelen broj lica od masovnata populacija i deluva takvite lica da ne se vpu{tat vo so zakon zabranetite igri na komar, tuku da ostanat na podra~jeto na dozvolenite formi na igri na sre}a.385 Od gornata opredelba na ZISZI sleduva i toa deka za postoewe na igrite na sre}a e potrebno pove}e lica da u~estvuvaat vo igrata (najmalku dve lica), {to zna~i deka igrata vo koja u~estvuva samo edno lice ne moè da se smeta za igra na sre}a za{to bi se rabotelo za igra vo koja liceto bi igralo samo protiv sebe. Nakratko, definicijata ukaùva deka igrata na sre}a e takva igra koja se ostvaruva po odnapred utvrdeni pravila, deka rezultatot na igrata zavisi od slu~aj i deka na u~esnicite im se pruà mo`nost da dobivka, no i za gubitok vo igrata. Vo teorijata natamu se veli deka igrite na sre}a pretstavuvaat surogat ili supstitut na klasi~nite komarxiski igri i deka kaj najgolemiot broj u~esnici gi zadovoluvaat nivnite nesvesni komarxiski strasti i potrebata za hazard. Me|utoa, za razlika od komarot, pretpostaveniot vlog vo igrata na sre}a e nezna~itelen. Pokraj toa vlogot vo igrite na sre}a go nema karakterot na vlogot vo komarot koj e podloèn na momentalnata volja na ostanatite u~esnici, tuku odnapred i trajno e opredelen i ne moè vo tekot na igrata da se zgolemuva. Od tie pri~ini igrata na sre}a privlekuva ogromno mnozinstvo na u~esnici bez da gi stava vo pozicija da izgubat golemi iznosi na pari. So drugi zborovi normalniot vlog vo igrite na sre}a, osven vo isklu~itelni patolo{ki slu~ai, ne gi optovaruva li~nite primawa i semejniot buxet, ne vodi kon finansiska propast i ne pottiknuva kon vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci zaradi steknuvawe sredstva za irata (nema kriminogeno vlijanie). Vo toj prilog e i frekvencijata na igrite na sre}a koi voobi~aeno se vr{at vo ednonedelni ciklusi za razlika od komarot kade {to ritamot na igrata naloùva vlogot vo igrata da se povtoruva mnogu brzo, ponekoga{ duri i na sekoi 5 do 10 minuti.
Igrite na sre}a ostvaruvaat (i) efekt na " sigurnosen op{testven ventil", vid na razonoda i zabava, koja sozdava idoli i oboàvateli, ja kanalizira nataloènata agresivnost i destruktivnata energija (osobeno signifikantno kaj sportskite obloùvawa), go naso~uva masovnoto vnimanie i gi potpira elementarnite ideolo{ki, eti~ki i vrednosni sistemi, {to sigurno pretstavuvalo (pokraj evidentniot finansiski efekst) zna~ajna pri~ina za legalizacija i poddrùvawe na igrite na sre}a i nivnoto masovno pottiknuvawe, i {to e osnoven model prifaten vo praktikata na sovremenite zemji bez ogled na ideolo{kiot, politi~kiot ili ekonomskiot predznak. Janji}, D. Kocka i kriminalitet, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987, str. 57 i 76.
385
265
So ogled na prethodnoto se konstatira deka i pokraj svojata masovnost igrite na sre}a sodràt minimalen ili samo teoretski stepen na op{testvena {tetnost. Ottamu za u~estvuvaweto vo igrite na sre}a vladee {iroko rasprostraneto uveruvawet deka ne pretstavuva inkriminiran model na odnesuvawe, povedenie {to e sprotivno na osnovnite kulturni obrasci i vo kolizija so osnovnite sfa}awa na sredinata. Zgora na toa se tvrdi deka igrite na sre}a ne sozdavaat duri ni psiholo{ka zavisnost kako {to e toa slu~aj kaj komarot. Vrz osnova na dosega izloènoto vo teorijata naj~esto se zaklu~uva deka igrite na sre}a pretstavuvaat op{testveno dozvolena i op{testveno poèlena i prifatena pojava koja ima za pretpostavena cel smaluvawe na povedenijata koi pretstavuvaat vpu{tawe vo komarot kako antisocijalna i protivpravna dejnost.386 Sledovatelno na toa natamu se tvrdi deka zakonodavstvata na sovremenite zemji poa|aat od stojali{teto deka igrite na sre}a i model za op{testven na~in na kanalizirawe i sublimirawe na postojnite porivi, potrebi i èlbi na poedincite za hazard i deka pozitivniot efekt na nevpu{taweto vo komarxiska aktivnost se ostvaruva mnogu poizrazeno odo{to sprotivnata mo`nost: igrite na sre}a da pretstavuvaat uvod vo komarot {to navistina ne i e nepoznato na kriminalisti~kata praktika, me|utoa e dosta retko kako vistinski model na kriminogenizacija i toa patolo{ka, za{to otstapuval od pretpostaveniot i vo stvarnosta reliziran model na generalna supstitucija {to go nudat igrite na sre}a.387 4. OBEM I PRIÎNI NA HAZARDNITE IGRI 1. Komarot go privlekuva interesot i vnimanieto na stru~wacite, prakti~arite i teoreti~arite od golem broj pri~ini. Ona {to pritoa e naj~est predmet na interes e negovata fenomenologija, odnosno negovata pojavnost na opredeleni prostori. Vo kriminolo{kata teorija e nesomneno utvrdeno deka komarot e mo{ne rasprostraneta pojava re~isi podednakvo vo site op{testveni grupi bez ogled na nivniot materijalen i socijalen status. So nego se zanimavaat lugeto od site vozrasti i od site obrazovni kategorii i zanimawa. 388 Pokraj toa
"Se smeta deka vo komarot u~estvuvaat milioni lu|e i deka pretstavuva zna~itelno po~esta devijacija od alkoholizmot, narkomanijata i prostitucijata... Vo sovremeni uslovi komarot e ra{iren vo site op{testveni sredini, site op{testveni sloevi (ili klasi), i vo urbanite i vo ruralnite naselbi. Razli~ni se samo na~inite na komarot - komarxiski igri, sistemi na organizirawe na igrite i goleminata na vlogovite" [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 112 i 114. 387 Janji}, D. op. cit. str. 77. 388 Barnes and Teeters, New Horizons in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, INC. Englewood Cliffs, N. J. 1961, str. 29-37.
386
266
komarot se javuva vo pove}e organizirani ili neorganizirani oblici. Seto toa se fenomenolo{ki karaktreristiki na komarot od zna~ewe za objasnuvawe na pojavata na komarot vo nejzinata celina. Me|utoa, za àl kaj nas ne moè da se zboruva za rasprostranetosta na komarot vrz osnova na sredeni i celosni podatoci za{to sistemot spored koj aktuelno se sledat delinkventite toa ne go dozvoluva. Evidencijata na krivi~nite dela sodrì samo mal broj na najosnovni pokazateli za krivi~noto delo komar, a edinstvena obrabotka na prekr{ocite s u{te ne postoi. Ako kon ova se dodade deka politikata na gonewe e nedovolno usoglasena, a stru~nite slu`bi koi podnesuvaat prijavi za prekr{oci ne se uredno izvesteni od strana na sudiite za prekr{ocite za ishodot na postapkata, toga{ seta skromnost na momentnite soznanija za rasprostranetosta na komarot i na negovite vistinski vlijanija ne zasluùvaat da bidat predmet na podrobni objasnuvawa.389 Vo toa se ubedivme i nie vo ramkite na edno na{e istraùvawe.390 2. Prethodnite razgleduvawa ja pokaàa {irokata rasprostranetost na hazardnite igri na na{eto podra~je. Taa rasprostranetost voobi~aeno se objasnuva so neposrednosto i posrednoto dejstvo na brojnite ekonomski, socijalni i psiholo{ki faktori koi vo isto tolkava mera vlijaat i na op{testvenata tolerantnost sprema ovaa pojava. Ovde nema podrobno da se zadrìme na objasnuvaweto na ekonomskite i socijalnite pri~inina na hazardnite igri so ogled deka ve}e upativnme na nivnoto op{to zna~ewe koe ima ednakva va`nost za site sociopatolo{ki pojavi {to ovde gi tretirame. Smetame me|utoa deka e neophodno da go podvle~eme sociopsiholo{koto dejstvo na pri~initelite koi vo na{iot pristap gi ozna~ivme kako nezdrav strav i nezdravi nadeì. Stanuva zbor za ogromnoto zna~ewe na ovie elementi koi se osobeno vidlivi tokmu kaj ovoj vid na sociopatolo{ko povedenie. A deka se raboti za izdràn teoretski pristap, ~inam }e bide dovolno ako poso~ime na stavot i na eden drug avtor, so koj vo osnova se potvrduva negovata relevantnost. Taka [padijer-\ini}, komentiraj}i gi razmisluvawata na amerikanskiot sociolog H. Bloch veli: "U~estvoto vo komarot so verojatnost da se bide pobednik ili gubitnik, vo prv red sozdava neizvesnost, nade` i novo iskustvo koe gi zadovoluva va`nite emocionalni potrebi na poedinecot ~ij ìvot vo golema mera e reguliran. Komarot toga{ pretstavuva i begstvo od industriskiot trud (koj se karakterizira so ednostavnost, dosada, nemo`nost za tvore~ko deluvawe, visok stepen na organizarnost) vo svetot vo koj e mo`na neizvesnost i sloboda kako mo`nost na nepredvidenost na nastanite. Osven toa i veruvaweto deka slu~ajnosta podednakvo deluva vo korist na sekoj u~esnik vo komarot, ja poddrùva nade`ta deka }e se postigne
389 390
Vasilijevi}, A, V. op. cit. str. 94. Vidi: Sulejmanov, Z. Hazardni igri, Grafohartija, Skopje, 2001.
267
materijalniot uspeh {to poedinecot ne moè da go postigne so voobi~aenite i prifateni na~ini na op{testvenoto napreduvawe.391 5. POVRZANOST NA HAZARDNITE IGRI SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE 1. Od najstari vremiwa hazardnite igri sekoga{ bile posledica na op{tata naklonetost vo po~etokot na bezazleni igri na sre}a i zabavuvaweto voop{to. Pobrgu ili podocna so igrata se budi streme` za obloùvawe, bilo so pari~en vlog bilo bez nego. Natamo{niot razvoj te~e sli~no. Igrata za pari predizvikuva igra~ki strasti, a strasta sozdava igrawe i igra~i od navika a potem i profesionalni igra~i. Igrite na sre}a bile pri~ina na nastanuvaweto na industrijata na koja najpogubni pridru`nici se igra~nicite kade nabrzo svojata dejnost ja razvivaat izmamnicite vo igrata. Razlikata me|u bezalenoto igrawe i kobnoto hazardirawe se pove}e se prodlabo~uva kolku {to strastvenite igra~i ja predizvikuvaat svojata sudbina. Zapo~nuva da se prireduvaat igri na sre}a, da se vr{at oblozu`vawa i da se igra komar do tolku {to od razonodata ne ostana nikakva traga. Hazardot celosno ovladuva so umot i misleweto na onoj {to mu se predal. Komarot go sledat cela niza na inkriminirani i neinkriminirani dejstvija: razni krivi~ni dela, prekr{oci i drugi sociopatolo{ki pojavi. Me|u niv se sozdavaat pocvrsti zaemni vrski, {to vo zna~itelna mera ja zgolemuvaat opasnosta na osnovniot oblik na {tetnata aktivnost.392 Komarot kako forma na socijalnata patologija vo zna~itelna mera e povrzano so ostanatite pojavni oblici na socijalnopatolo{koto odnesuvawe kako {to se bezdelni~eweto, parazitskiot na~in na ìvot, alkoholizmot i vagabondaàta.393 Ottamu komarot e i pogodna po~va za nastanuvawe i razvoj na ovie i drugi sociopatolo{ki kako i na kriminalni povedenija. Kako takva pojava komarot natamu pokraj vrz li~nosta na samiot u~esnik mo{ne nepovolno vlijae vrz negovite op{testveni, semejni i profesionalni relacii i destruktivno se reperkutira vrz povedenieto na ~lenovite na negovoto semejstvo i negovata najneposredna mikrozaednica. Li~nosta koja se oddava na ko-
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 119. Vasilijevi}, A. V. Kocka kao dru{tveno-patolo{ka pojava, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 91 393 "Mo`ni se i vrski na komarot so alkoholizmot, prostitucijata i bezdelni~eweto. Vo takvi slu~ai negativnoto vlijanie na komarxistvoto se zasiluva i so deluvaweto na site ovie devijantni oblici na povedenie, ili, obratno, na dejstvoto na ovie devijacii se mu se pridruùva i komarot kako sredstvo za steknuvawe na pari" [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 117.
392
391
268
mar ve}e e oddale~ena i nesposobna za vr{ewe na roditelskite ulogi, svoite socijalni funkcii i sli~no.394 Nelegalnoto organizirawe na komarot privlekuva lica koi se skloni na vr{ewe krivi~ni dela i prekr{oci i vo golem obem e pod vlijanie na drugite vidovi na organiziraniot krimanalitet. Takvata povrzanost na komarot se ogleda vo negovata protkaenost so raketarstvo, nelegalnata prostitucija i prodavaweto na opojni drogi pod pokrovitelstvo na razni "sindikati" i drugi oranizirani zlostorni~ki organizacii od tipot na mafijata. Opredeleni oblici na komar, po pravilo, se vr{at na javni mesta (ulici, parkovi, kafeani i sl.). Na toj na~in, komarot stanuva podostapen i za lica koi voobi~aeno ne se vpu{taat vo vakvi igri. Poradi takviot karakter komarot se pojavuva kako provokativen faktor i tokmu zatoa prekr{o~no e kazniv. Nelegalno organiziranite oblici na komarot pretstavuvaat konstantna zakana na mirot na gra|anite i ja zagrozuvaat nivnata sigurnost osobeno na mesta kade {to se sobiraat golem broj na gra|ani (èlezni~ki i avtobuski stanici, masovni priredbi i manifestacii i sl). Komarot gi iskol~uva zdravite moralni pogledi na ìvotot i obvrskite sprema zaednicata, {to obi~no silno se manifestira kaj sekoj ~ovek {to }e go zafati komarxiskata strast ili, u{te polo{o, koj se oddava na komarot kako kon zanaet.395 Me|utoa, glavnite negativni strani na komarot sepak moàt da se situiraat vrz planot na izmamite {to se ~esta pojava vo re~isi site formi na komarot kako i vrz opasnosta od negovoto povrzuvawe so kriminalitetot. Od tie pri~ini smetame deka ima potreba da se zadrìme malku pove}e vrz ovie dve konstatacii. 2. Komarxiski izmami. Napred vidovme deka eden od su{testvenite elementi na igrata e nejzinata propi{anost odnosno po~ituvawe"Komarot ima mnogu negativni posledici. Toj go paralizira ~uvstvoto na odgovornost na ~ovekot kako ~len na op{testvoto. Komarxijata postojano demne prilika da ja proba sre}ata i sebesi da se izloì na rizik. Koncentracijata vrz komarot gi slabee negovite drugi li~ni i op{testveni obvrski i interesi. Nakratko, komarot vodi kon op{testvena degradacija na poedinecite koi se odaavat na komar i koi na toj na~in stanuvaat neprilagodeni lica. Na komar se tro{at ogromno sumi na pari so {to vo pomala ili pogolema mera se smaluvaat semejnite buxeti na u~esnicite vo komarot i na toj na~in se doveduva vo pra{awe materijalnata osnova na nivnite semejstva, {to e karakteristi~no za licata od poniskite op{testveni sloevi. Me|utoa, deka najte{ka posledica od komarot e sekako negovata povrzanost so kriminalitetot, odnosno so drugite formi na kriminalno povedenie, dokolku i samiot ne e inkriminiran." Milutinovi}, M. Kriminologija, {esto izdanje, Savremena Administracija, Beograd, 1990, str. 378. 395 Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 93.
394
269
to na opredeleni pravila na igrata. U~esnicite vo igrata striktno i neotpoviklivo se pridrùvaat na pravilata i nivnata prethodna soglasnost so tie pravila e edinstven uslov za edna izolirana i napolno konvencionalna aktivnost kako {to e igrata voop{to. Ako ovaa konvencija nenadejno pove}e ne se prifa}a ili pove}e ne se smeta za takva, ako pove}e ne se po~ituva izdvoenosta, toga{ e sigurno deka ni formite ni slobodata na igrata ne moè da se odrì. Toga{ ostanuva nagliot i tiranski stav koj dovel do prifa}awe na taa igra, a ne nekoja druga. Da se potsetime deka ima ~etiri takvi stava vrz osnova na koi moàt da se razlikuvaat igrite. Toa se: stremeòt za triumf blagodarejki mu samo na zaslugata i propi{anite pravila na natprevarot (agon), neangaìrawe na voljata vo korist na pasivniot i celosen strav od is~ekuvaweto na odlukata na sudbinata (alea), sklonosta kon prepravawe vo nekoja druga li~nost (mimicry), kone~no potragata za vrtoglavica. Kaj agonot u~esnikot smeta samo na sebe, se naprega i gori; kaj aleata toj smeta na s osven na sebe i im se predava na nedosti`ni sili, kaj mimicrijata, toj zamisluva deka e nekoj drug i izmisluva nekoj fiktiven svet; kaj ilnixot toj ja zadovoluva èlbata za privremeno naru{uvawe na stabilnosta i ramnoteàta na telot za da ja izbegne tiranijata na sopstvenata percepcija, za da predizvika poraz na sopstvenata svest. Koga se otfrli sekoja konvencija, koga svetot na igrite prestane da bide neproboen ona {to bilo zadovolstvo vo igrata stanuva fiks-ideja, ona {to bilo begstvo stanuva realnost, ona {to bilo realnost stanuva strast, opsesija i izvor na stradawa. Principot na igrata e izobli~en. Pritoa treba da se ima vo vid deka toa ne e zaradi postoeweto na izmamnici ili profesionalni igra~i tuku zaradi zarazuvawe so stvarnosta. Vo su{tina nema izobli~uvawe na igrata, se raboti samo za zastranuvawe i davawe na pogre{na nasoka na eden od ~etirite osnovni pottici koi so niv upravuvaat. Ova se pojavuva sekoga{ koga posmatraniot instinkt ne naide vo opredelena kategorija igra na disciplina i pribeì{te koi bi go privrzale, ili sekoga{ koga odbie se da se zadovoli so takviot privid.396 Vo soglasnost so prethodnite, za nas sosema prifatlivi stavovi na Kajoa, na{iot neposreden interes ovde e naso~en kon toa kakva e pozicijata na izmamnikot vo igrite komar. I odgovorot na ova pra{awe moè da se najde vo lapidarno sro~enite stavovi na ovoj francuski avtor. Spored nego izmamnicite ostanuvaat vo svetot na igrata. Izmamnikot gi izneveruva pravilata no, barem se preprava deka gi po~ituva. Toj e ne~esen, me|utoa e licemer. So takviot stav toj ja {titi i zastapuva vrednosta na konvenciite {to gi naru{uva, za{to nemu mu odi vo prilog barem ostanatite u~esnici da im se pokoruvaat na tie konvencii. Tie od svoja strana, ako go zabeleàt, go isfrlaat od igrata bez da ja promenat nejzinata priroda. Isto taka onoj koj od igrata
396
Vidi: Kajoa, R. Igre ljudi, Nolit, Beograd, 1965. str. 75-77.
270
pravi profesija (zanaet) toj nikako ne ja menuva nejzinata priroda. Toj pove}e ne igra, toj si ja vr{i svojata profesija.397 Neophodno e me|utoa ovde da se znae deka kaj igrite na sre}a istovremeno postoi i iskrivuvawe (izobli~uvawe) na principite na igrite {tom u~esnikot prestane da go po~ituva principot na slu~ajnost, odnosno prestane da ja smeta za bezli~na i neutralna pobuda, bez srce i pomnewe, ~ist mehani~ki efekt na zakonot koj odlu~uva za rasporedot na sre}ata. Iskrivuvaweto na aleata se ra|a so sueverieto. Za onoj {to i se predava na sudbinata navistana e primamlivo da se obide da ja predvidi nejzinata odluka i da si ja obezbedi sebesi nejzinata naklonost. U~esnikot mu pridava va`nost na pretskaùvaweto na sekoj vid na pojava, sredaba ili ~uudo za koe misli deka mu pretskaùvaat dovbra ili lo{a sre}a. Toj bara amajlii koi najefikasno }e go za{titat. Se vozdrùva na najmala opomena na sudbinata navestena i na son, na pretskaùvawe ili pred~ustvo. Najposle, za da gi otstrani kobnite vlijanija, toj ~ita ili bara da mu se ~itaat site mo`ni vra`bini i baja~ki.398 Izmamni~ki komar postoi tamu kade {to komarot odnapred e organiziran na na~in da se izvr{i izmamata odnosno ishodot na komarot da ne mu se prepu{ti na slu~ajot. Spored toa osnovnata smisla na izmamni~kiot komar e - isklu~uvawe na hazardniot element na komarot. Pritoa, po pravilo, sekoja takva igra zadolìtelno zapo~nuva na regularen na~in bez izmami ili so po~etno namerno plansko gubewe. Toa e osnovno pravilo na izmamnicite vo komarot. Vakvoto povedenie na komarxiite izmamnici ima za cel ostanatite u~esnici vo igrata da se uverat vo negoviot ~esen pristap kon igrata, da se amortizira nivnata budnost i da se privle~at kako `rtvi so podgrejuvawe na nivnite
Identi~na e situacijata i kaj natprevaruva~kite igri. "Prirodata na natprevarite i scenite ni najmalku ne e izmeneta dokolku sportistite ili glumcite profesionalci koi igraat za plata, a ne se amateri koi vo igrata edinstveno baraat zadovolstvo. Ovaa razlika gi pogoduva niv samite". Ibid, str. 77 398 Ibid, str. 78-79. Onoj koj izgubil doverba vo sopstvenite sili, veli natamu Kajoa, doa|a vo situacija da mora da veruva vo sudbinata. Preteranata grubost na natprevaruvaweto go obeshrabruva pla{liviot i go naveduva da se potpre na sopstvenite sili. So poznavawe i so koristewe na mo`nostite koi mu gi pruà neboto, toj se obiduva da dobie satisfakcija za koja se somneva deka }e ja postigne so sopstveni re{enija, so naporna rabota, so trpenie i trudoqubivost. Namesto da ostane uporen na neblagodarnata rabota, toj pobrzo se obra}a kon kartite i zvezdite tie da go izvestat za momentot pogoden za negoviot potfat. Na toj na~in sueverieto se ispoluva kako iskrivernost, t.e. primena na realnosta na ovoj princiop na igrata, aleata koja se sostoi vo toa ni{to da ne se o~ekuva od sebe samiot tuku se da mu se prepu{ti na slu~ajot. Ibid, str. 81.
397
271
komarxiski strasti so po~etnite dobivki vo igrata. Samata izmama pri komar moè da ja vr{i edno ili pove}e dogovoreni lica (ortaci pomaga~i) so odnapred podgotveni i organizirani planski dejstvija. Zna~aen element e i postoeweto na pogodna `rtva odnosno nedovolno upaten i naiven u~esnik vo igrata koj, zaradi polesno doveduvawe vo situacija na gubitnik ne taka retko vo tekot na igrata, od strana na opredeleni izmamnici, se naveduva duri i kon konzumirawe na alkohol ili mu se podmetnuvaat opojni sredstva i drogi. [to se odnesuva do dejstvijata na pomaga~ite vo izmamni~kiot komar nivnata uloga moè da bide povekestrana: u~estvo vo igrata samo zatoa da se ostvari potrebniot broj na igra~i, organiziraat sredbi, dogovaraat termini i prostor za komar, pronao|aat potencijalni `rtvi, vr{at obezbeduvawe na izmanikot (telohtraniteli) i sl. 3. Naj~estite i osnovni izmami kaj igrite so kocki se vr{at so upotreba na prepraveni kocki koi se izraboteni od stru~no lice ili od samiot izmamnik. Prepravaweto na kockite se sostoi vo nivno prilagoduvawe postojano da davaat nepovolna ili povolna kombinacija. Prviot vid na takvite kocki ve{to se podmetnuvaat na `rtvata vo tekot na igrata, a vtoriot se koristi od samiot izmamnik. Zamenata na kocki~kite se vr{i pri nivnoto frlawe od raka ili od ~a{ka so koristewe na izve`bani tehniki (manipulacii) i takvo povedenie {to go odvlekuva vnimanieto na protivnikot. Vo tie dejstvija na zamena na vistinskite i prepravenite kocki, vsu{nost, se sostoi i samata komarxiska izmama. [to se odnesuva do igrite so karti moè slobodno da se kaè deka kaj niv denes se razvieni najgolemiot broj na izmamni~ki dejstvija koi vo osnova moàt da se podelat na slednive: 10 prepoznavawe na karti, 20 davawe znaci vo tekot na igrata, 30 izmami so pomo{ na staklo ili ogledalo, 40 "pakuvawe" na karti i 50 izmami pri transportiraweto na kartite. 10 Prepoznavaweto na kartite pretpostavuva prethodno planirana upotreba na prikladni karti koi od strana na u~esnikot se predloèni za samata igra ili dopolnitelno se vneseni vo nea. Vo ovoj slu~aj se raboti za prepoznavawe na kartite ottamu {to izmanikot prethodno gi odbeleìl na na~in {to samo toj i eventualno negoviot partner moè da gi prepoznae. Na~inite na prethodnoto obeleùvawe na kartite moàt da bidat najraznovrsni. Naj~esti na~in na nivno odbeleùvawe se sostojat vo: uboduvawe (so koristewe na tapa igla); sozdavawe na ispup~enija na pozadinata na kartata (so pritisnuvawe na prednata strana na kartata na nekoj ostar predmet prethodno natopen vo vosok); zagrebuvawe na rabovite od kartite (so koristewe na ìlet); sozdavawe rapavi mesta na zadnata strana na kartite (brusewe so prav od sin kamen); stavawe to~ki ili linii na {arite ili crteìte, nanesuvawe boja ili bezboen lak, kako i izbleduvawe ili zasen~uvawe na oddelni 272
delovi na zadnata strana na kartite; so potsekuvawe na rabovite na kartata (bezotirawe) pa duri i nanesuvawe na fosfor i drugi posebni hemiski supstancii nevidlivi so golo oko koi me|utoa izmamnikot moè lesno da gi zabeleì samo so koristewe na posebno izraboteni dioptrii na nao~arite. Sistemot na znakovi {to pri odbeleùvaweto se nanesuvaat na zadniot del od kartite naj~esto se izmisleni i zavisat od imaginacijata i mo}ta za percepcija na izmanikot i eventualno na negoviot sou~esnik vo igrata. Samite znaci podocna izmamnikot gi prepoznava so pomo{ na ~uvstvoto za dopir ili vid pri {to ~estopati za toa mu se neophodni i posebni uslovi - mestopolo`bata na drugite u~esnici vo igrata i osvetlenosta na prostorijata. Moèn i mnogu ~est e me|utoa i slu~ajot igrata da zapo~ne so sosema novi ispravni karti koi izmamnikot }e gi odbeleì i ottamu }e gi prepoznava vo tekot na samata igra. Toa se pravi na na~in {to izmamnikot sekoja karta {to }e pomine niz negovite race vo tekot na igrata (a toa e slu~aj so site karti po samo nekolku nivni delewa) so pomo{ na prstot (svitkuvawe) ili noktite (grebnuvawe) }e ostavi mala no, za nego vidliva traga na odreden del od zadnata strana na kartata. Prepoznavaweto na kartite od strana na iskusni komarxii spored nesovr{enosta na {arite i boite koi se izraboteni na zadnata strana na oddelni karti, {to uspeal da gi zabeleì vo tekot na samata igra, iako za nego pretstavuva zna~itelna prednost za ishodot vo natamo{nata igra, ne pretstavuva komarxiska izmama, tuku ume{nost na koja treba da smeta sekoj u~esnik koj se vpu{ta vo igrata. 20 Davaweto znaci vo tekot na igrata e izmamni~ko dejstvie koe pretpostavuva prethoden dogovor za sorabotka barem na dve lica od koi samo edno ili i dvete lica u~estvuvaat vo igrata. I ovie znaci moàt da bidat najrazli~ni, pot~uknuvawe na soodveten na~in so noga, opredeleno dejstvie ili gestikulacija: davawe znaci so o~i ili so odreden broj trepnuvawa, davawe znaci so prsti,399 pod{mrknuvawe so nos, soodvetno mrdawe na usnite, vegite, racete pa duri i so u{ite, so izgovarawe na odreden zbor sokrien vo podolga re~enica, so upa|awe vo razgovor, so potpevnuvawe na odnapred dogovorena pesna, so ~ukawe na moreozova azbuka ili drugi izmisleni kombinacii, so dopirawe na opredelen predmet (ili nivno pomestuvawe ili stavawe vo opredelen red kako na primer, od levo na desno zapalkata, cigarite, penkalo), so dopirawe na delovi od liceto i teloto, so nasmevnuvawe, potka{luvawe, i bezbroj drugi znaci ili kombinacii od znaci .
Kombinaciite na pokaùvawe ili soodvetno pomestuvawe na prstite dodeka se dràt kartite moàt da bidat najrazli~ni. Dvajca ortaci vo igrata na primer moàt da se dogovorat ako edniot od u~esnicite istakne eden prst od levata raka deka treba da mu se dofrli dama, a so prstite od drugata raka kakva treba da bide damata: pik, tref, karo ili herc.
399
273
30 Izmani~kite destvija {to se vr{at so pomo{ na staklo, ogledalo i drugi predmeti {to davaat odblesok moàt da se podelat na ednostavni i sloèni. Ednostavnite izmami se lesno voo~livi i so niv glavno se sluàt poniskorazrednite komarxii. Megu niv se pomesteni postavuvawe i gledawe vo staklo ili zadskrieno ogledalo koe se nao|a zad sou~esnikot. Sloènite ili elitni izmami od vakov vid pretstavuvaat koristeweto na specijalno izraboteni prsteni ili drugi predmeti so mazna povr{ina, minijaturni ogledala ili lupi zamaskirani vo opredelen predmet {to voobi~aeno se drì i koristi vo tekot na igrata i obi~no se nao|a na masa (po principot najdobro e sokrieno ona {to ne e sokrieno), postavuvawe na precizno orientiran sitem na ogledala i sl. 40 Pakuvaweto na karti moè da se javi pri nivnoto me{awe, se~ewe i delewe (filirawe, redewe). Izmamni~koto dejstvie koe se sostoi vo opredeluvawe na rasporedot na kartite (doa|awe na nepovolni karti vo racete na protivnikot, a povolni karti vo racete na izmamnikot) pretpostavuva prehodno odbeleàni karti i izvonredna spretost na izmamnikot. Izmamnikot, vsu{nost, ne go me{a, odnosno presekuva ve}e od nego prethodno podeseniot redosled na kartite, taka {to izmamata go opfa}a samoto ne me{awe odnosno ne se~ewe na kartite pred nivnoto delewe. Pakuvaweto na kartite pri delewe (ònglirawe, filirawe, fila`) se sostoi vo toa {to izmamnikot so odnapred istrenirani sloèni dejstvija, spretno go vlijae vrz nivniot redosled. Samoto dejstvie se sostoi vo naizmeni~no delewe na gornite ili dolnite karti od {pilot, odnosno vo zadrùvawe za sebe na prethodno podredenite ili momentno prepoznaenite karti.400 50 Izmamite po pat na transportirawe na karti se dosta ~esto dejstvie vo komarxiskite igri. Toa dejstvie isto taka pretpostavuva zavidno nivo na ve{tina i ume{nost vo manipuliraweto so kartite no, i namalena vnimatelnost na ostanatite u~esnici vo igrata. Izmamata se sostoi vo povlekuvawe na edna ili pove}e odbrani karti od {pilot i nivno vra}awe vo igrata vo onoj moment koga toa za izvr{itelot na izmamata e najpogodno. Poprimitiven oblik na ovaa izmama e davaweto pogolem broj karti od propi{aniot so pravilata na konkretnata igra za potoa da se vr{i izbor me|u niv, a vi{okot nezabeleàno se vra}a vo samiot {pil ili vo igrata. Na~inite na izvr{uvawe na transportirawe na kartite isto taka se mnogubrojni i zavisat od imaginacijata i ume{nosta na u~esnikot {to ja vr{i izmamata.
"Ira~ot koj filira se prepoznava spored toa pri deleweto neprekinato gleda vo kartite {to gi drì vo raka. Toa obi~niot igra~ nikoga{ ne go pravi. Ako se zabeleì deka delitelot neprekinato zjapa vo kartite {to gi deli toga{ e re~isi sigurno deka toj e izmanik. Da se dokaè deka nekoj mami vo igrata najprvin treba da se utvrdi dali kartite se ozna~eni. A toa ne e ednostavno". Gizycki, J. i Gorny, A, op. cit. str. 378.
400
274
Oddelni izmamnici od ovoj vid se tolku ve{ti {to vo tekot na igrata moàt da go zamenat duri i celiot {pil so koj zapo~nala igrata so nov odbeleàn {pil na karti. Od komarxiskata praktika se zabeàni i opredeleni izmami kaj ruletot. Takvite izmami od strana na u~esnicite vo prv red se odnesuvaat na falsifikuvawe na ètonite, a od strana na prireduva~ite na igrite vo tehni~ko podesuvawe na samiot aparat {to go so~inuva ruletot da go zadrùva top~eto na opredeleni broevi. Profesionalnite komarxii kaj nas so pomo{ na kocka naj~esto igraat barbut, a so karti nekoja od slednive vidovi igri: munte, ajnc, poker, {laga, darde, klapka, ferbuqa, (ferbal), {naps i raubu.401 4. [to se odnesuva do karakteristikite na izmamnikot pri komar vo literaturata se tvrdi deka stanuva zbor za li~nost koja naj~esto e so natprose~na inteligencija, li~nost koja ne uspeala da ostvari povisoko obrazovno nivo.402 Toa se obi~no izvonredno spretni, rafinirani i lukavi poedinci koi ìveat na marginite na socijalnata zaednica na koja pripa|aat. Naj~esto se raboti za lica bez zanimawe i bez postojana vrabotenost. Vo nivnata li~na istorija ~esto moè da se najdat ìvotni proma{uvawa i serii od neuspesi od najranata mladost, indolentnost i neistrajnost vo prifa}aweto i zadrùvaweto na edna profesija. Tie se nestabilni, povr{ni i hedonisti~ki nastroeni i so ogled deka ne se zadovoluvaat so voobi~aenite prihodi vo ìvotot, so izmamni~kiot komar vo prv red se stremat da dojdat do golema materijalna korist {to }e im ovozmoì podolgi periodi na bezgrièn ìvot. Najgolemiot broj od ovie lica se od ma{ki pol i na starosnata grupa me|u 30 i 50 godini. U~estvoto na pomladi luge i starosnata kategorija nad 50 godini vo ovoj vid na kriminalitet e zanemarlivo {to e i razbirlivo so ogled na nivnoto neiskustvo (nedostig na predznaewa i uve`banost), odnosno otapenost na ~uvstvata i namaluvawe na sposobnosta za izveduvawe na opredeleni tehni~ki operacii i psiholo{ko gradewe na strategijata na igrata (pomnewe, blefirawe, navlekuvawe na `rtvi i sl.). Nakratko, vo izmani~kiot komar nema mesto za nedou~eni i amateri i samo najve{tite i najtalenti-
Vodineli}, V. i Aleksi}, @. Kriminalisti~ka metodika (skripta), Centar za obrazovanie na kadri za bezbednost i op{testvena samoza{tita "Elisie Popovski - Marko, Skopje i Fakultet za bezbednost i op{testvena samoza{tita, Skopje, 1988, str. 185 402 Komarxiite izmamnici moàt da se opi{at kako ve{ti i podvi`ni luge koi vo svojata mladost ni{to ne rabotele, vo ìvotnata borba doìveale slom, mrzlivi se za ~esna rabota, premnogu ~udno nastroeni, nestrplivi vo nema{tina i dostatno nesovesni na drugite da im odzemat srazmerno na nivnata lekovernost i nestrplivost. Ibid, str. 182.
401
275
ranite izmamnici uspevaat da istraat vo ovoj zanaet vo koj e naglasena konkurencijata i isklu~itelo ostra prirodna selekcija.403 Pred izmamnikot ako ne e po~etnik, ne moè nikoj da se so~uva. Izmamnikot ima mnogu srodni crti so ma|ioni~arot, no i drskost nadarenost so mo} za percepcija. Toj moè da go privle~e celoto vnimanie na partnerot vo igrata za da gi prikrie svoite dvièwa.404 4. Vo sociopatolo{kata i kriminolo{kata literatura ~esto se zboruva za komarot i negivata povrzanost so kriminalitetot. Takvata povrzanost vo prv red se bara ottamu {to komarot pretstavuva grani~en oblik me|u sociopatolo{ka pojava i kriminalno odnesuvawe i kako takov pogodna osnova za javuvawe na redica pojavni oblici na sociopatolo{ki i kriminalni povedenija. Takvata povrzanost najprvin se bara i sogleduva vo posrednoto i neposrednoto vlijanie na komarot vrz drugite oblici na socijalnopatolo{kite pojavi kakvi {to se: alkoholizmot, prostitucijata, uni{tuvawe na semejniot ìvot, psihofizi~ko i du{evno propa|awe, otapuvawe na ~uvstvoto za po~ituvawe na moralnite i socijalnite normi i sl. Vo objasnuvaweto na ovaa povrzanost logikata na zdravorazumskite razmisluvawa najprvin e pomestena vrz okolnosta deka kaj golem broj lica komarot e va`na faza vo steknuvaweto na devijantna kariera. Vakvite zaklu~oci se zasnovaat vrz nedovolno empiriski potvrdenata realnost, a ~estopati, za àl duri i vo otsustvo na bilo kakvi empiriski pokazateli, deka me|u komarxiite ~esto se sre}avaat lica skloni kon vr{ewe na asocijalni povedenija, prekr{oci, osudeni lica i lica koi se vo neposreden kontakt so svetot na kriminalcite i deka ottamu za niv opredelena doza na sigurnost moè da se tvrdi deka }e se odadat na devijantni povedenija i kriminal. I obratno, deka komarot ~esto e dominanten model na koristewe na vremeto na licata koi se skloni na asocijalno i antisocijalno odnesuvawe, osobeno na profesionalnite kriminalci koi se pripadnici na organizirani kriminalni zdruènija. Vo potkrepa na seto toa se obvinuvaat duri i mestata kade {to se igra komar. Vo toj kontekst se veli deka tie po pravilo pretstavuvaat prostor kade {to koncentracijata na lica so dokaàni ili latentni kriminalni odnesuvawa e najgusta i deka brojot na takvite lica na tie mesta znae da bide nadreden nad brojot na site ostanati lica.405
Jani}, D. op. cit. str. 226. Vodineli}, V i Aleksi}, @. op. cit. str. 186-187. 405 "Kriminogenosta na mestoto kade se igra komar, poto~no komarot kako pr otivpravna dejnost, e od kauzalen tip i direkten model na deluvawe: licata koi ne bi pristapile kon izvr{uvawe na krivi~no delo koga ne bi do{le vo kontakt so komarxiskata aktivnost, pod nejzino vlijanie pristapuvaat kon nivno izvr{uvawe. Osnovnite modeli na kauzalnost na ovie modeli se dva: op{toto slabeewe na moralnite, eti~kite i op{testvenite normi {to e evidentno vo komarxiskite aktivnosti, a se odnesuva na op{tata dejstvitelna
404 403
276
Na terenot na poizrazena op{testvena {tetnost kako za poedinecot taka i za op{testvoto leì neposrednata i posrednata povrzanost na komarot so ostanatite oblici na krimninalnoto povedenie. Vo ovaa smisla komarot moè da bide inicijalno-po~etno krivi~no delo, a moè da pretstavuva i pri~ina za izvr{uvawe na prethodnoto krivi~no delo. Odnosite {to ja potkrepuvaat ovaa povrzanost glavno se istite onie relacii koi ja objasnuvaat prethodnata vrska me|u komarot so socijalno patolo{kite povedenija. Spored Milutinovi}, povrzanosta na komarot i kriminalitetot doa|a do izraz vo razni pojavni oblici. Toj e povrzan so kra`bi, razbojni{tva i drugi sli~ni dela koi osobeno se javuvaat vo vreme koga doa|a do pogolemi gubitoci na pari na komar. Komarot ~esto se istaknuva kako va`na faza vo stekuvaweto na "kriminalna kariera". Istraùvawata pokaùvaat deka biografiite na mnogu kriminalci go sodràt i nivnoto profesionalno zanimavawe so komar. Od redot na komarxiite se regrutira poseben tip na tn. kockar-izmamnik, koj so razni ma|ioni~arski i drugi trikovi, t.e. na izmamni~ki na~in zema pari od naivniot svet. Tuka doa|a i korumpiraweto na bankarski ~inovnici, javni slu`benici i na policijata, koe osobeno go prezemaat organizatorite na komar {to poseno e karakteristi~no za ilegalniot komar vo nekoi zapadni zemji.406 Spored drugi avtori "komarot e èri{te na redica drugi krivi~ni dela, pretstavuvaj}i nivna pojdovna to~ka. Tuka, osobeno doa|aat predvid delikti so golem obem na izmama. Gledano kriminalisti~ki komarot so niv e vo najblisko srodstvo, kako vo pogled na samoto delo taka i vo pogled na li~nosta na izvr{itelot. Na kartite za igrawe leàt moralni ne~istotii, nesre}a, a ponekoga{ i krv. Igra~ite vo pogolem broj slu~ai pripa|aat na krugovite od koi se regrutiraat lihvari, izmamnici, jataci, falsifikatori na ispravi i pari, lica koi dozvoluvaat da gi izdrùvaat prostitutki ("relipteri"). Vo komarxiskata atmosfera spa|aat: ubistva, telesni povredi, izmami, kra`bi, potkup, la`no svedo~ewe. Komarxiite ja gubat tatkovinata i lesno stanuvaat sorabotnici na razni {piunski slu`bi. So pravo na komarxiite im se pripi{uvaat sposobnostite za te{ki krivi~ni dela. Strasta za igra raste so sekoj akt na komar, bez ogled dali donesuva gubitok ili dobivka. Koj se predal na komarot navistina mu se prepustvarnost za nevr{eweto na krivi~ni dela i odbegnuvawe na kriminalnoto povedenie, i direktna kauzalnost na vpu{tawe vo kriminalitet poradi pri~insko-posledi~nite vrski, kade {to po pravilo se javuva edna grupa na krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe e vo neposredna funkcija na komarot (imotni delikti zaradi pribavuvawe sredstva za komar, oddavawe na prostitucija, oddelni formi na nedozvolena trgovija, trgovija so narkotici itn.). Janji}, D. op. cit. str. 257- 258. 406 Milutinovi}, M. op. cit. str. 378
277
{til na demonot na uni{tuvawe. Vra}aweto na komarxijata vo op{testvoto (negovata resocijalizacija) e izvonredno te{ko. Vo po~etokot na ovaa psihi~ka zaraza kolku i da e kulturen, talentiran i so konstruktivni nameri u~esnikot moè celosno da se izmeni vo ista mera vo koja }e go obzeme strasta. Toa }e dovede do raspa|awe na negovata moralna li~nost. Kaj nego postepeno }e se gubat site kulturni interesi, toj ponatamu }e ìvee samo za komarot. Vakvite i drugi ukaùvawa na povrzanosta na komarot i kriminalitetot postojano se prisutni vo kriminolo{kata literatura. Vrz niv nesomneno deka treba da se pomesti opredelen interes i kon niv da se ima poseriozen pristap. Nadovrzuvaj}i se na kaànoto smetame deka glavnite vrski na komarot moàt da se najdat so vr{eweto slednite krivi~ni dela: imotni delikti, zakani i uceni, oddelni formi na nedozvolena trgovija i organiziranite vidovi na kriminalitet. a) Komarot i imotnite delikti. Za komarot slobodno moè da se kaè deka dominantno e povrzan so site vidovi na imotni delikti kade so izvr{uvaweto na krivi~noto delo vo prv red se pribiraat sredstva neposredno nameneti za samoto igrawe komar. Pojavnite oblici na tie dela se razli~ni i ne moè da se kaè deka nekoi od niv se poza~esteni vo odnos na ostanatite. Stanuva zbor za krivi~nite dela kra`ba, razbojni{tvo, zloupotreba na slu`bena polo`ba, falsifikuvawe, uni{tuvawe na slu`beni ispravi, pronevera, zatajuvawe i sl. Site ovie dela se povrzani so komarot so ogled na toa {to so niv se pribavuvaat materijalni sredstva koi vo zna~itelna mera gi nadminuvaat redovnite prihodi na najgolemiot broj na komarxiite. Nim im e potreben postojan priliv na pari za{to po samata priroda na komarot vo nego naj~esto se gubi. Site onie koi se vpu{taat vo komar so isklu~ok na mal broj profesionalni komarxii-izmamnici se prisileni kon iznao|awe dopolnitelni sredstva za u~estvo vo komarot. Nivnite po~etni gubitoci na komar na najprvin se nadomestuvaat so proda`ba na podvi`ni i nepodvi`ni predmeti od sopstveniot imot ili imotot na svoite bliski (roditeli, sopru`nik i sl). Me|utoa, koga toa o~igledno ne e dovolno golem broj od strastvenite komarxii znaat da posegnat i kon vr{ewe na krivi~ni dela so koi istovremeno sakaat da go nadomestat gubitokot vo igrata kako i imotot koja vo me|uvreme drasti~no go raskr~mile. b) Komarot i vr{eweto zakani i uceni. Zakanite i ucenite pretstavuvaat postojani pridru`nici na nedozvolenite formi na komarot {to prete`no gi vr{at onie lica koi zaradi komarot i vo vrska so komarot vo zna~itelna mera gi izgubile svoite moralni i socijalni ~uvstva. I ovie krivi~ni dela po prvilo se vrzani so nemo`nosta da se dojde do sredstva za komar i ve}e napravenite komarxiski dolgovi. I ovaa hipoteza od ve}e navedenata pri~ina vo na{eto istraùvawe ne moè{e nitu da ja dokaè nitu da se negira.
278
v) Komarot i nedozvolenata trgovija. Nesomneno e deka i brojnite oblici na nedozvolena trgovija, trgovijata so droga, preprodavaweto na umetni~ki predmeti, pa duri i proda`ba belo robje i otstapuvawe na maloletni deca, proda`bata na stopanski, dràvni i voeni tajni, se zasnovaat na ve}e poso~enite pri~insko-posledi~ni odnosi i ottamu ne baraat nekoi posebni objasnuvawa. Na ova mesto e dovolno samo nivnoto odvojuvawe i istaknuvawe kako edna od po~estite virtuelni povrzanosti na relaciijata komar - kriminalitet. g) Komarot i organiziraniot kriminalitet. Vo dene{ni uslovi vo dobar del od svetot prireduvaweto na komarxiskite aktivnosti naj~esto e vo racete na organiziranite grupi na kriminalci. Vpro~em, nesporen fakt e deka vo sovremeniot svet najorganiziranite oblici na kriminalni zdruènija kako {to se tn. "mafii", "sindikati" i sl. svoite glavni izvori na prihodi gi zasnovaat tokmu vrz komarot, prostitucijata i proizvodstvoto i proda`bata na narkoti~ni sredstva, a mnogu ~esto i vrz site niv zaedno. Vo taa smisla se izjasnuvaat mnogubrojni avtori, a nekoi od niv so sigurnost tvrdat deka komarot sepak e najplodnoto pole na organiziraniot kriminalitet.407 Toa proizleguva ottamu {to organiziranite grupi ne samo {to go sobiraat glavniot prihod od legalno i ilegalno organiziranite kockarnici, tuku se steknuvaat i so tn. ekstra profit preku pruàwe za{tita (raketirawe) na mestata kade se vr{at komarxiskite aktivnosti, od patronatot vrz pogolem broj profersionalni komarxii-izmamnici, od zelena{kata kamata koja se dobiva na parite pozajmani za u~estvo vo igrata komar ili za vr}awe na komarxiskite dolgovi i od brojni drugi aktivnosti koi posredno ili neposredno se povrzani so komarot, obloùvaweto pa duri i so igrite na sre}a. Spored Eliot "komarot e verojatno najrasprostraneta od site zabraneti dejnosti, glavno ottamu {to postojano gi privlekuva svoite `rtvi. Tie posakuvaat da dobijat ne{to za ni{to i pokraj faktot {to komarxijata retko dobiva. Komarot istovremeno e tesno povrzan so alkoholnite pijaloci, so prohibicijata i so zabranetata proda`ba na narkoti~ni sredstva. Ovie dejnosti se tesno povrzani, barem vo podze407
"Krupnite kriminalci gotovo sekoga{ se prisutni vo kockarnicite i komarxiskite mesta vo koi organiziraat kriminalni aktivnosti. Organiziraniot komar ~esto sluì kako sprega me|u politi~arite, javnite ~inovnici i kriminalcite, kade se razviva korupcija vo golema mera. Taa sprega osobeno do{la do izraz vo SAD, kade{to organiziraniot komar stoi pod kontrola na gansteri i raketari koi se sluàt so poznati metodi za pruàwe na za{tita, eliminirawe na konkurencijata i opozicijata, iznajmuvawe na komarxiski aparati koi donesuvaat golemi prihodi i koi imaat zna~aen efekt vo trgovijata, i kade{to organiziraniot komar dobiva karakter na ilegalno organiziran biznis. Milutinovi}, M. op. cit. str. 378.
279
mjeto na gradovite."408 Vo ova smisla se osobeno {tetni organiziranite oblici na komar. Kriminalnite grupi od ovoj vid za vreme na prohibicijata rabotele kako krium~ari na alkoholi pijaloci, dodeka denes svojata aktivnost gangsterite glavno ja prenesoa na planot na komarot so istovremeno vr{ewe na golemi aktivnosti vo oblasta na hotelierstvoto, restoranite i drugite so zakon dozvoleni preprijatija. Del od ovie grupi vo luksuzni odmarali{ta ~esto priloùvat zna~itelni iznosi vo korist na mesnite dobrotvorni ustanovi kako {to se Crveniot krst i dr. So toa sozdavaat svoi sopstveni "op{testveni vrski" i obezbeduvaat opredelena trpelivost na onie lu|e koi se zainteresirani da dobroto na zaednicata.409 6. OP[TETSVENA REAKCIJA 1. Site zakoni koi pravno gi reguliraat ili zabranuvaat opredelenite vidovi dejnosti kako krivi~ni dela toa go pravat ottamu {to postoi op{ta soglasnost deka takvoto povedenie e {tetno za op{testvoto. [tetata od komarot kako {to pove}epati imavme prilika da vidime e vo toa {to profesionalnite komarxii gi iskoristuvaat onie koi gi primamuvaat vo igrata komar i gi li{uvaat od parite za koi tie ne dobivaat ni{to kako protivvrednost. Obi~no lugeto koi najmalku moàt da podnesat da gi zagubat svoite pari najpove}e se eksploatirani. Od op{testven aspekt, najgolemiot broj igri na sre}a moàt da se ozna~at kako oblik na izmama.410 Nakratko, site op{testva vo istorijata na civilizacijata negativno go vrednuvale komarot opredeluvaj}i go kako kontrakulturna pojava, a negovite u~esnici kako kontrakulturna grupa. Ottamu vo site op{testva komarot bil tretiran kako negativna pojava koja mu se sprotivstavuva na interesite na op{testvoto, na negovite idei, osnovni na~ela i pravila na povedenie. Takviot odnos kon ovaa pojava sekoga{ bil potkrepen i so vrednosniot stav na javnosta deka komarot e bolest, bolna strast, grev, porok, ili patologija koja ja zarobuva ~ovekovata imaginacija i tvore~ka inicijativa. Nasproti vakvite stojali{ta stojat onie razmisluvawa koi glavno gi priznavaat negativnite strani na komarot, no ne se uvereni vo mo`nosta lesno da se iskoreni ova op{testveno zlo i ottamu predlagaat drugi sredstva za spas od negovite negativni posledici. Od
Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, op. cit. str. 133. Vo ovaa smisla, veli natamu Eliot, opasnostite od komarot vo prv red se odnesuvaat na naivnite, onie koi vloùvaat pari so tolku malku izgledi za dobivka. Profesionalniot komarxija vsu{nost retko igra komar. So trikovi, podvali, "pakuvawe" na karti so namesten komar itn. toj gi mesti igrite "na sre}a" vo svoja korist. str. 140. 409 Vidi: ibid. str. 133. 410 Ibid, str. 134.
408
280
tie dva pola na razmisluvawe vo vrska so pravnoto regulirawe na komarot vo literaturata se iskristazizirani tri osnovni stavovi. 2. Prviot stav e naso~en kon zabrana na komarot: komarot ne treba da se legalizira. Spored ova mislewe komarot {tetno vlijanie na lugeto, na nivniot moral, na izvr{uvaweto na obvrskite sprema semejstvoto i op{testvenata zaednica i ottamu treba da se zabrani. Vo potkrepa na ova natamu se veli deka profesionalniot komar i profesionalnata izmama na komar se mo{ne bliski iako prvata pojava e mo`na i bez vtorata.411 Od iskustvo, zagubite se pravilo kaj pasioniranite igra~i. Tie ne umeat da izlezat od igrata vo momentot koga dobivaat. Natamo{na opasnost na profesionalniot komar se gleda vo toa {to vo sekoja igra svojstvena e èlbata za izmama. Komarot gi podgotvuva slabite luge za izmama. Koga edna{ }e se razgori strasta za igrawe, a se javi nu`da, u~esnikot ~esto }e se trudi so site dozvoleni i nedozvoleni sredstva "samo malku da ja ispravi svojata sre}a." Od komarot do izmamata na komar e samo eden mal ~ekor. Posebnata privle~nost na hazardnite igri odamna e predmet na kriminolo{ko-psiholo{kite istraùvawa. Niv gi sledat intenzivni efekti: strast, nade`, ~uvstva, napnatost i olesnitelno iznenaduvawe. Tie se posilni odo{to kaj bilo koja druga igra. Hazardot e borbena igra. U~esnikot ja predizvikuva "sudbinata." Komarot vo sebe nosi tendencija na ve~no traewe zaradi ~uvstvoto na uìvawe. Postoi op{to psihi~ko pravilo deka ~ovek, nesvesno i svesno nastojuva ne samo da go predizvika tuku i {to pove}e da gi prodolì prijatnite sostojbi.412 Ottamu op{testvoto e povikano da go suzbiva komarot kako sociopatolo{ka pojava isto kako i alkoholizmot, narkomanijata, prostitucijata i drugite asocijalni povedenija. Glavnata pri~inata za toa se nao|a i vo okolnosta deka komarot e nepoèlna pojava vo op{testvo vo koe taa pretstavuva parazitska dejnost koja{to izleguva od ramkite na zabavata i razonodata i se zasnova na steknuvawe pari na sre}a. Stavovite na protivnicite na legalizacijata na komarot nao|aat na {iroka poddr{ka, no te{ko e da se opredeli {to preovladuva vo svetot, so ogled deka se javuvaat brojni nevoedna~enosti ve}e kaj obidot poprecizno da se razgrani~at vidovite na igrite koi bi bile komarxiski i kako takvi zabraneti, od onie za koi ne bi imalo mesto vo
"Protivnicite na legalizacijata istaknuvaat deka komarot kako i site igri na sre}a se naso~eni na {teta na u~esnicite na komarot, deka site sistemi na kockawe se podeseni taka {to matmati~kata vrednost im odi vo prilog na sopstvenicite i organizatorite na komarot, deka u~esnicite imaat mali {ansi za dobivka, deka komarxiskata aktivnost ~esto se zasnova na falsifikati, izmami i sl, deka e povrzana so zgolemuvaweto na kriminalitetot, deka nejzinata legalizacija vodi kon degradacija na zdraiot moral i, na kraj, kon poniùvawe na celata civilizacija." Milutinovi}, op. cit. str. 377. 412 Vodineli}, V. i Aleksi}, @. op. cit. str. 180
411
281
taa grupa, veli Vasilievi}. Nesporno e, veli natamu ovoj avtor, deka re~isi vo site zemji e dozvolen organiziraniot oblik na hazardni igri, deka toj im donesuva dobri prihodi na dràvite, kako i deka nekoi igri na sre}a (na primer, sportskite obloùvawa, lotariite) so razrabotka na sistemi za u~estvo vo niv, vloùvaweto na golemi pari~ni sredstva, mesteweto na rezultatite itn. se pretvoraat vo komar od zna~itelni razmeri.413 3. Vtoriot stav e radikalno sprotiven na prviot - komarot treba da se legalizira. Privrzanicite na ovoj stav istaknuvaat deka ne postojat mo`nosti komarot kako op{testveno zlo da se iskoreni i ottamu predlagaat negovo legalizirawe kako najkorisno re{enie. Taka, spored eden avtor, vo SAD za vreme na triesetite godini na minatiot vek dràvite koi vo toa vreme bea organizirani vo najgolem del donele zakoni koi go zabranuvale igraweto komar: Wujork, Masa~usets i Pensilvanija bea prvite dràvi koi usvoile takvo zakonodavstvo. Me|utoa, zakonite ne moàt da zagarantiraat deka komarot }e prestane da postoi. Tie samo go pravat nezakonit i na komarxiite im davaat silen pottik da gi pominat granicite.414 Vo smisla deka komarot ne moè da se iskoreni i ottamu deka negovata legalizacija pretstavuva najkorisno re{enie se izjasnuvaat i drugi kako amerikanski (na pr. Xonson,415 Barns i Titers,416 Higins417) taka i drugi kriminolozi od site prosori.418 Privrzanicite na legazlizacijata na komarot
Vasilijevi}, A, V. op. cit. str. 93 Vo najgolemiot broj dràvi vo SAD, veli natamu Eliot, komarot e zabranet so toa {to vo dràvata Nevada u{te od 1931 godina e dozvolen. Eliot, M. op. cit. str. 134 415 Johnson, E. Crime Corection and Society, Homewood, Illinois, 1964, str. 304. 416 Barnes, Harry Elmar and Teeters, Nagly K. New Horizons in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, INC. Englewood Cliffs, N. J. 1961, str. 29-37. 417 Higgins, Fitzpatrick, Criminology and Crime Prevention, Milwauke, 1958, str. 128. 418 "Pojavata na igrite na sre}a, onaka kako {to tie se manifestraat, pretstavuva sekako del na op{testvenata svest. Isto taka samo del na op{testvenata svest se i obi~aite, moralot i zakonodavstvoto koi se odnesuvaat na ovaa pojava. Toa zna~i deka zakonodavstvoto mora da se prilagoduva na prose~niot stepen na op{testvenata svest za korisnosta odnosno {tetnosta na ovaa op{testvena pojava. Zakonodavecot samo ja odrazuva ovaa svest, no ne moè bitno da ja preteknuva, nitu zad nea da zaostanuva. Negovata zada~a moè da bide samo so sopirawe da vlijae na najniskiot stepen na op{testvenata svest za ovaa pojava i da nastojuva taa svest da ja izdigne na povisok stepen. Od toa zaklu~uvame deka zakonskata zabrana na hazardnite igri, dodu{a formalno e mo`na, dokolku vo zakonodavniot dom bi dominirale onie poedinci koi bi umeele so sebe da gi povedat site ostanati koi (s u{te) nemaat
414 413
282
natamu istaknuvaat deka komarot ne moè da se suzbie so ogled na toa deka kaj mnogumina se razvieni naviki i sklonosti vo taa nasoka, deka komarot se odrùva i pokraj negovoto duri i ostro progonuvawe, deka zabranata doveduvaat do sprotivni efekti, odnosno do pojava i razvivawe na negovite ilegalni formi, kako i toa deka legaliziranite formi na komar nosat zna~itelni prihodi na dràvata od koi taa ne moè da se otkaè. 4. Tretiot stav se javuva kako kompromisno re{enie na prethodnite dva stava. Toa tn. e me{ovit sistem spored koj treba da se dozvoleni samo opredeleni organizirani formi na komarot, a da se zabranat site vidovi na komar koi se grani~at so profesionalizmot, izmamni~kite vidovi komar i naveduvaweto drugi lica na komar. Toj stav e prifaten vo najgolemiot broj na dràvi me|u koi i vo na{ata. Pritoa, kako {to ispravno naglasuva Vasilijevi}, mora da se ima vo vid deka me{ovitiot sistem e izvor na mnogu sprotivnosti i deka vo osnova ima nepovolno vlijanie vrz usilbite koi se vloùvaat vo smisla kolku - tolku da se otstranat {tetnite posledici na igraweto komar.419 Na{ata zemja se pomestuva vo zemjite koi so odredeni ograni~uvawa vo zakonodavno pravna smisla go zabranuvaat komarot, so toa {to kako isklu~ok se dopu{ta postoeweto na opredeleni organizirani oblici od vidot na lotarii, loto, sportska prognoza i kazina. Pokraj zakonskoto regulirawe na komarot protiv ovaa {tetna pojava na{eto op{testvoto se bori i so sproveduvawe na opredelena kaznena politika koja se sostoi vo gonewe, izrekuvawe i izvr{uvawe na krivi~ni sankcii i resocijalizacija na prestapnicite. Politikata na gonewe zakonodavecot vo prv red ja opredeluva preku trajna podelba na deliktite na krivi~ni dela i prekr{oci. Me|u ovie dva vida na delikti postoi kvalitativna razlika {to proizleprose~en stepen na op{testvena svest za ovaa pojava. Sepak vakvata zakonska zabrana ne bi moèla posu{testveno da vlijae na nastanite vo realniot ìvot. Hazardnite igri bi cvetale i natamu, samo bi se menuvale nivnite oblici od sega{nite vidovi ili pomalku legalni vo ilegalni {to bi povleklo golema grupa na lu|e vo ilegalna dejnost, vo organizacija na "podzemjeto", vo sozdavawe na subkultura i vo vrska so toa vo podra~jeto na nu`nite sledovatelni negativni pojavi. Toa zna~i deka hazardnite igri vo na{ite sega{ni priliki ne e mo`no po kratok pat da se zabranat so ogled na toa deka zakonodavecot mora sekoga{ da prezema svoi merki uvaùvaj}i ja postoe~kata sostojba, postoe~kiot prose~en stepen na op{testvena svest bez ogled na toa dali ovaa svest spored sfa}aweto na poedincite i grupite koi gi formiraat pravnite normi e korisna ili {tetna za po{irokata op{testvena zaednica i za poedincvite koi se odavaat na hazardot" Brinc,F. Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti njihovog spre~avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 446. 419 Vasilijevi}, A. V. op. cit. str. 93.
283
guva i od navedenite poimi. Taka krivi~noto delo e op{testveno {tetno delo ~ii obele`ja se opredeleni so krivi~niot zakonik, a prekr{ocite se povredi na javniot poredok utvrdeni so zakon za koi se predviduvaat administrativni kazni i merki na bezbednost. Na{ stav e deka treba re{itelno da se napu{tat site podra~ja na inkriminirawe koi ja nemaat za kriterium op{testvenata {tetnost, antisocijalniot karakter na povedenieto i, ako e potrebno, za toa da se baraat kako zamena drugi modeli i intervencii, vo demokratskoto op{testvo poedincot da ima {iroki slobodi, bez da mu na{tetuva na drugite, da go izbira svojot na~in na ìvot, i vo vrska so toa negovite eventualni sudiri so op{tiot moral, so dobrite obi~ai i sl, ne treba zadolìtelno da bidat predmet na krivi~nopravna intervencija. Ottamu e potrebno da se preispitaat delata vo oblasta na semejnata za{tita i javniot moral (osobeno delata vo vrska so pornografija i prostitucija, seksualni vrski so maloletnici, inkriminacii vo vrska so pometnuvaweto, toksikomanijata, alkoholizmot, komarot i sl.).
284
G l a v a III SAMOUBISTVO I OBID ZA SAMOUBISTVO 1. VOVEDNI ZABELE[KI Se smeta deka najsilniot nagon kaj ~ovekot e nagonot za samoodrùvawe, nagonot za odbrana na sopstveniot fizi~ki integritet. Sekoj ~ovek verojatno vo dobar del na ovoj nagon mu go dolì sopstvenoto preìvuvawe, kako i preìvuvaweto na vidot. Pred silata na ovoj nagon otstapuvaat drugite vitalni i socijalni nagoni, site individualni i grupni potrebi, èlbi i posakuvawa. No ima isklu~oci. Samoubistvoto e eden od niv.420 Toa pretstavuva svesno i namerno uni{tuvawe na sopstveniot ìvot bez ogled na toa dali taa namera bila nedovolno opredelena i nejasna, odnosno bez ogled dali zad voleviot akt so koj se odzema sopstveniot ìvot stoele normalni ili patolo{ki motivi. Samoubistvoto pretstavuva takva pojava koja bila prisutna vo tekot na celokupnata ~ovekova istorija i od {to ni deneska ne e li{eno nitu edno op{testvo. Razlikata e vo toa {to deneska najbogatite zemjite koi imaat najgolema ekonomska blagosostojba imaat i najmnogu samoubistva, {to zna~i samouibistvata ne se posledica na bedata i nema{tijata. Spored Kralev vo Anglija nedelno izvr{uvaat samoubistvo pove}e od 100 lica, a dvaeset do pedeset zvani~nata statistika ne gi beleì, iako izvr{ile samoubistvo.421 Vo SAD brojkata e ~etiripati pogolema, a Ungarija i ponatamu ostanuva svetski rekorder po brojot na samoubistva. Svetskata zdravstvena organizacija ukaùva deka dnevno okolu 2000 lu|e si go odzemaat sopstveniot ìvot. Samoubistvoto kako op{testvena pojava pretstavuva eden od najsloènite i najzagado~ni fenomeni. Vo prilog na toa zboruva i faktot deka toa bilo predmet na interesirawe vo tekot na celata civilizacija na religijata, naukata, liretaturata, umetnosta, filozofijata itn. Suicidalnosta imala razli~no zna~ewe i interes za prou~uvawe vo razli~ni vremiwa, no toj nikoga{ prakti~no ne prestanal. Hronikata na samoubistvata od magija do statistika opfa}a mnogu vekovi. Vo primitivnite op{testva samoubistvoto e sli~no na nekoj magiski ~in. Podocna se tretiralo kako grev sprema boga, sozdatelot, kako zlostor sprema dràvata i op{testvoto i kako takvo povleku420 421
Kecmanovic, D. op. cit. , str.73 Kralev, T. Etiolo{ki aspekti na samoubistvoto, str. 9.
285
valo i kazni: ekskomunikacija od religiskata zaednica, odzemawe na imeto i imotot, pa duri i fizi~ko kaznuvawe. Vo poedine~ni i grupni samoubistva nekoi gledale spas od teror i prisila. Vo samoubistvo begale dobrovolno i Avstraliskite Aborixini i amerikanskite domorodci i Vikinzi i Eskimi i rimski voini i japonski kamikazi. Za nekoi bilo rabota na ~esta, za nekoi borbena strategija. Za nekoi samospaluvaj}i se (indiski èni) toa pretstavuva rabota na lojalnost kon bliskite (maòt, osobeno) ili predadenost na nekoja ideja, ili pak privilegija na te{ko zabolenite, slobodnite misliteli, izbor na hrabrite ili predavstvo za slabite. Samoubistvoto ~esto se poistovetuvalo so ludilo, a vo nekoi retki slu~ai i so perverzno uìvawe. Poznato e i kako kult, ne samo na nekoi religiski sekti tuku i vo literaturata i umetnosta. Na krajot samoubistvoto e i statisti~ki podatok ili brojka. Sloènosta na fenomenot na samoubistvoto ne podrazbira samo toa deka razli~nite samoubistva na razli~ni lu|e vo razli~no vreme imale razli~no zna~ewe. Vo sekoj poedine~en akt na samoubistvo moè da se prepoznaat pove}e zna~ewa od magija do broevi i verojatno u{te mnogu drugi zna~ewa koi te{ko e da se navedat. Samoubistvoto e paradoksalen i nelogi~en akt koj moè da se opi{e kako odnesuvawe primitivno i ~ove~ko, bolno i zdravo, slobodno i prisilno, intra i interpersonalno. Li~en ~in, no i devijantna op{testvena pojava, koja postoi na celokupnata zemjina topka, no vo razli~en obem. Toa e ~in koj go orfrla ìvotot kako najgolema vrednost i vo sebe spojuva i ìvot i smrt, za{to toa {to se smeta pri~ina da se ìvee istovremeno e i isklu~itelna pri~ina za dobrovolna smrt. Samoubistvoto niz vekovite e doìvuvano kako silna povreda na bo`jiot poredok i doveduvalo do kaznuvawe na samoubijcite ili do nivna telesna i duhovna posthumna degradacija. Kaznite kako frlawe, proboduvawe, par~osuvawe na teloto na samoubijcite odele duri i do fantazijata, ta se smetalo deka vo Danteoviot pekol se nao|aat du{ite na samoubijcite. Vo istorijata periodite od drasti~no kaznuvawe se smenuvale so periodi na veli~awe na samoubijcite kako heroi. No so razvitokot na naukata na suicidalniot fenomen mu se prio|a racionalno, se smiruvaat strastite i se pojavuva edna globalna tolerancija sprema ovaa provokativna oblast. Taka skoro sekade se ukinati poslednite zakoni koi predviduvaa kazni za samoubijcite.422 Na lu|eto zna~i im e dopu{teno slobodno da raspolagaat so svojot ìvot i moàt ako sakaat samite da si go odzemaat. Na krajot samoubistvoto e tabu tema. Ne{to za {to vo na{ata kultura ne treba da se razgovara, zaradi toa {to e podra~je od ~ovekovoto intimno ìveewe i ne treba da se naru{uvaat negovata indiviAnglija be{e edna od poslednite zemji koi ja ukinaa kaznata pred triesetina godini.
422
286
dualnst, intimnite odnosi i sostojbi. Pra{aweto na smrtta se izbegnuva, ignorira, zaborava, bidej}i toa predizvikuva sramota, ogor~enost. Samoubistvoto e posebno delikatna tema zo{to toa kaj lu|eto predizvikuva dvoen nemir: nemir povrzan za smrtta i za nasilstvoto. U{te edno dopolnitelno optovaruvawe pretstavuva povrzuvaweto na nasilstvoto i smrtta so mladosta, a deneska se pove}e mladi lu|e so samoubistvo si go prekratuvaat ìvotot, {to dopolnitelno problemot go pravi op{testveno i nau~no opravdan za prou~uvawe. Problemot na samoubistvoto ima golema specifi~na teìna kako na objektiven, taka i na subjektiven plan. Negovata teìna pretstavuva dopolnitelen predizvik za suicidolo{kata teorija no i za empiriskite sociolo{ki istraùvawa. Sociolo{koto prou~uvawe na samoubistvoto ima za cel da gi utvrdi i opi{e op{tite obele`ja na ovaa pojava. Na osnova na empiriski utvrdeni fakti da se dojde do teoretski voop{tuvawa i objasnuvawa na ovoj fenomen i obid toa da se dovede vo vrska so oddelni op{testveni pojavi i procesi kako negovi determinanti. Na samoubistvoto moè da se gleda od razli~ni agli. Vo devetnaesettiot vek toa bilo pokazatel na moralnata sostojba na op{testvoto, stepenot na op{testvenoto edinstvo ili pak posledica na pogre{no funkcionirawe na op{testvenite institucii. Najgolemiot broj na ovie raznovidni gledawa na samoubistvoto detalno }e bide analiziran vo poznatata Dirkemova studija za samoubistvoto. Pokraj toa, pokraj Dirkem i zna~aen broj drugi istraùva~i na suicidot nego go posmatraat kako fenomen koj ukaùva deka postojat silni potresi vo utrobata na op{testvoto. Na takov na~in bi moèle da se komentiraat i sovremenite zgolemeni stapki na samoubistvo vo pove}eto zemji na socijalna tranzicija. Vo Republika Makedonija samoubistvata se vo postojan porast, a trendot na nivnoto zgolemuvawe e poizrazen vo sporedba so drugite zemji koi spored stapkata na samoubistva se nao|aat vo ista klasifikaciona grupa, so stapka koja se dviì na dolnata granica na sredna.423
423
Vo suicidologijata se praveni pove}e obidi za klasifikacija na samoubistvata za da bi se dobila pojasna pretstava i me|unarodna komparativnost. Postojat dilemi dali da se presmetuva kolku samoubistva se izvr{eni na 100.000 ìteli celokupno naselenie, ili na naselenieto nad 15 godini starost. Deneska se ~ini deka naj{iroko e prifatena kategorizacijata na samoubistvata od slovene~kiot suicidolog Mil~inski izloèna na Vtoriot simpozium za prevencija na samoubistvata vo Bled, Slovenija, 1975 godina. Spored taa klasifikacija do 4,9 samoubistva na 1000.000 ìteli stapkata e mnogu niska, od 5,0 do 9,9 niska stapka, od 10 do 19,9 sredna stapka, od 20 do 24,9 visoka stapka i nad 25,9 mnogu visoka stapka.
287
Imaj}i go predvid faktot deka vo Republika Makedonija vo sedumdesetite godini prose~no godi{no se samoubivale {eesetina lica, a vo poslednite desetina taa brojka narasnala na nad 150, moè so sigurnost da se prognozira deka akceleracijata e vidliva i znakot za alarm treba da se dade. Naukata sekako koga se raboti za vakvi pojavi ne moè da dade tvrdi i precizni odgovori tokmu respektiraj}i ja sloènosta i kompleksnosta na problemot. Prakti~no ne postoi objektivna mo`nost da se dade konkreten i celosen odgovor i zaradi nemo`nosta da se odgovori vo koja nasoka }e se razviva na{ata op{testveno - politi~ka i ekonomska sostojba, zo{to taa vo golema merka ja determinira op{tata stapka na samoubistvata. Samoubistvoto treba da se razlikuva od samopovredite koi pretstavuvaat svesno i namerno o{tetuvawe na sopstvenoto zdravje zaradi postignuvawe na opredelena korist. Licata koi se samopovreduvaat ne ja sakaat sopstvenata smrt, no toa ~esto moè da im se slu~i. Nivnite motivi spored Jevti}424 naj~esto se: a) demonstrativni (da se svrti vnimanieto vrz sebe), b) protestni ({trajk so glad na primer na zatvorenici), v) sentimentalni (da se odobrovolat roditelite, u~itelite, qubovnikot ili drugite lica da storat ne{to vo korist na liceto {to se samopovreduva), g) malafidni (na primer, zatvorenikot da se najde vo bolnica), d) fiktivni (na primer so boèmno siluvawe da se prikrijat dobrovolni samopovredi), |) mistificirani (da se izbegne voena obvrska,da se dobie socijalna pomo{ ili nadomestok od osiguruvawe). Posebni samopovredi vr{at histeri~ni lica, verski fanatici, mazohisti i pita~i (so cel za pogolema somilost pri pita~eweto). Poseben vid na samopovreda e i samonagrduvaweto koe prete`no go vr{at du{evno rastroeni lica. 2. POIM NA SAMOUBISTVOTO Samoubistvoto pretstavuva dlaboko intimen, li~en i poedine~en ~in, no toj istovremeno vo svojata su{tina pretstavuva i op{testvena pojava, za{to pretstavuva posledica od naru{eni odnosi na poedinecot so op{testvoto i pri negovoto definirawe treba da se zemaat predvid dvata elementi. Kako problem,odnosno kako sociopatolo{ka pojava toa ja opsednuva socijalnata misla od mnogu nau~ni disciplini: filozofijata, etikata, pravoto, medicinata, psihijatrijata, kriminologijata, kriminalistikata, psihologijata, sociologijata, statistikata itn. Sepak ne moè da se re~e deka toa e najprecizno definirano, odnosno nepostoi opredelba op{to prifatena od site analiti~ari i istraùva~i na ovoj fenomen. Za ova pokraj drugite te{kotii sekako treba da se zeme predvid i faktot deka se raboti za
424
Jeftic D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd - Za-
greb,1966.
288
eden mnogu specifi~en fenomen. Nekoi drugi pak avtori smetaat deka se raboti za mnogu poznat fakt i sekoj obid za negovo definirawe pretstavuva ~ukawe na otvorena vrata. Da spomneme samo nekolku obidi za definirawe, klasi~ni vo literaturata za suicidot. Vo svojata studija "Svirep bog, studija za samoubistvata," Alvarez gi opredeluva kako ~in na dobrovolna smrt, {to bi trebalo da zna~i deka samoubiecot za nego se opredeluva pravej}i racionalen izbor pome|u razli~ni alternativi, ladnokrvno i svoevolno. Eden poznat analiti~ar na samoubistvata od biv{ata Jugoslavija, Milovanovi} veli deka samoubistvoto e ~in na svesno i namerno uni{tuvawe na sopstveniot ìvot, tvrdej}i deka kaj samoubiecot mora da postoi trajna ili preodna, celosna ili delumna samosvest za ìvotot ili smrtta, deka mora da postoi sposobnost za donesuvawe odluka za samoubistvo, deka mora da postoi soznanie deka ìvotot e svrzan so nevolji od koi kone~no so smrtta se osloboduva. Psihodinami~kite koncepcii za samoubistvoto poa|aat od Frojdovite stavovi i negovata teorija za instinktite. Taka spored niv postojat instinkti za samoodrùvawe i seksualnost i instinkti na destrukcija i smrt. Tie istaknuvaat deka destrukcijata moè da bide naso~ena sprema sebe ili sprema drugite. Ako e naso~ena kon sebe se raboti za samoubistvo. Taka kaj suicidolozite od psihodinami~ka proviniencija samoubistvoto e inverzno ubistvo. Spored spomnatiot Mil~inski samoubistvoto pretstavuva namerno dejstvie so koe ~ovekot sam se usmrtuva, pritoa pred sebe ja ima namerata da si go odzeme ìvotot, a taa namera na sredinata i bila o~igledna. Ovdeka samoubistvoto se definira kako individualen ~in i ne se navleguva vo negovata priroda kako op{testvena pojava, a toa e slu~aj i so dosta drugi definicii, {to vo golema merka e usloveno od nau~no teoretskiot koncept od koj se poa|a pri objasnuvaweto na ovaa devijantna pojava. Sociolo{ki naso~enite koncepcii vo odreduvaweto na ovaa sociopatolo{ka pojava nego go posmatraat kako individualna i kako op{testvena pojava, za{to ovie dva elementi se nao|aat vo tesna i neraskinliva vrska. Preku poedine~nite samoubistva se projavuva i kvantitativnata strana na samoubistvata koja se odnesuva na site izvr{eni samoubistva vo odredeno vreme i na odreden prostor i se izrazuva vo statistikata na izvr{enite samoubistva. Izraz na kvantitativniot pokazatel se stapkite na samoubistvo, koi izrazuvaat broj na izvr{eni samoubistva na 1000.000 ìteli. No samoubistvata ne se sveduvaat samo na taa kvantitativna strana, tuku imaat i drugi obele`ja (etiolo{ki, fenomenolo{ki) koi ovaa pojava ja pravat specifi~na op{testvena pojava. Toa se izrazuva so razli~noto prisustvo na ovaa pojava vo razli~ni op{testva, {to proizleguva od nejzinata povrzanost so vkupnite op{testveni procesi i odnosi. Zaradi toa treba da se dade i kvali289
tativna opredelba na ovaa pojava poa|aj}i od op{testveniot stav kon nea, op{testvenata uslovenost i op{testvenite posledici. Taa kvalitativna odredba se sostoi vo toa {to samoubistvata pretstavuvaat op{testvena pojava od takov vid koja vo op{testvenite odnosi se tretira za negativna, patolo{ka. Samoubistvata se nepovolni op{testveni fakti koi ne samo {to go onevozmoùvaat normalniot individualen i op{testven razvitok, tuku doveduvaat do potpolno negirawe na ìvotot, koj se smeta za najgolema vrednost. Vo sekoj slu~aj sloènosta na ovaa pojava, samoubistvoto, go pravi dosta sloèn i problemot na negovoto definirawe. Te{kotiite doa|aat i ottamu {to pojavite koi vo odredeno vreme se smetaat za pozitivni vo drugo moàt da se smetaat za negativni, devijantni i obratno. Vo sovremeni uslovi povtorno se postavuva pra{aweto za moralnosta na ~inot, odnosno {to vo odredena sociokulturna sredina }e se tretira kako nemoralno, i devijantno, zo{to evidentno samoubistvoto ne e krivi~no delo. Na toj na~in elementite na svest i volja dobivaat drugi dimenzii. Vo uslovi koga ne postoi soglasnost okolu etiologijata na ovaa pojava pra{aweto za definiraweto na pojavata ostanuva i ponatamu otvoreno i }e mora da se razre{uva vo sekoj konkreten slu~aj, odnosno vo konkretni uslovi, poa|aj}i od eden izgraden teoretski i nau~en koncept za samata pojava. 3. KRATOK ISTORISKI OSVRT ZA SOCIJALNITE STAVOVI KON SAMOUBISTVOTO Kaj primitivnite narodi moè da se zboruva za izvesni obi~ai povrzani so samoubistvoto i so smrtta, ili pak samoubistvoto pretstavuvalo ritualen akt. Taka se slu~uvalo pobedeniot da ne moì da go istrpi prezirot od neuspehot i da se samoubie, ili pak poedinci ne sakale da im padnat ìvi vo racete na neprijatelite. Kaj Eskimite i kaj nekoi drugi nomadski plemiwa samoubistvoto i deneska se zadràlo kako odreden ritual. Kako posledica na te{kiot ìvot i egzistencija, otkako ~ovekot }e stane nemo}en sam da se griì sa sopstvenata egzistencija se ostava osamen da umre, ~ekaj}i ja smrtta. Toa se smeta kako obi~aj i dol`nost. Starite lica go napu{taat semejstvoto da ne bi im pretstavuvale teret na drugite. I vo na{ite krai{ta imalo obi~aj da se ubivaat roditelite ili tie da se prepu{tat na smrtta, osobeno kaj ciganite ~ergari. Vo anti~ko vreme samoubistvoto vo osnova se osuduvalo. So atinskite zakoni bilo predvideno da se prese~e rakata na samoubiecot i da bide posebno zakopana. Samoubistvoto moèlo da bide dozvoleno samo so posebna molba do Senatot, ako se navedele zadovoluva~ki argumenti. Vo toj slu~aj aktot bil legitimen. Anti~kite filozofi sprema samoubistvoto zazemale razli~en stav. Taka Platon go osuduva bidej}i smeta deka lu|eto se sopstvenost na boga i treba da ja ~ekaat 290
negovata naredba.Toj baral poseben izoliran zakop na samoubijcite, na pusto mesto, bez ime i nadgroben spomenik. Dopu{tal samoubistvo samo vo izvesni okolnosti, koga presilna taga }e go opfatela ìvotot na individuata, pa toj }e mu postanel nepodnosliv. Aristotel go koristel istiot argument, no toj e postrog sprema samoubistvata, tretiraj}i gi kako zlostor kon dràvata.425 Pitagorejcite vo samoubistvoto gledale brutalno raskinuvawe na ramnoteàta vospostavena me|u du{ata i teloto. Tie smrtta so samoubistvo ja smetaat za te{ka gre{ka, dotolku pove}e {to du{ata ne se slobodna i toj {to se samoubiva otstapuva pred strasta. Du{ata odnapred ne e izvalkana, taa se skvernavi, se valka izleguvaj}i nasilno od teloto. Vo antikata se ~ini edinstvenata filozofska koncepcija koja mu e nakloneta na samoubistvoto e stoi~kata. No i kaj niv imalo nijansi. Samoubistvoto e dozvoleno samo ako od toj {to saka da se samoubie trpi semejstvoto ili op{testvoto, ili pak e povle~en od luda èlba za smrt. Dozvoleno e i kako vrvna slava na mudrecot, za{to se smeta deka vistinskiot mudrec e sloboden, a vrvna sloboda e da se napu{ti ìvotot spored sopstvenata èlba. Vo Rim se smetalo deka lu|eto imaat pravo na samoubistvo, ako imaat logi~ka pri~ina : taga, bolest, ludilo, ne~esnost i sli~no. No vo nekoi slu~ai samoubistvoto duri se kaznuvalo.Toa bile samoubistvata bez pri~ina, samoubistva na vojnici i robovi, bidej}i tie gi li{uvale dràvata i bogatite sopstvenici od edno svoe dobro. Nivnoto samoubistvo se smetalo za dezerterstvo, pa nivnoto telo se izloùvalo na prezir pred javnosta, a na onie koi imale imot toj im se konfiskuval. Hristijanskoto u~ewe vo po~etokot ne go osuduvalo samoubistvoto, duri imalo i opredeleni slu~ai na odobruvawe. No ve}e Avgustin vo svoeto delo "Za bo`jata dràva" stanuva protiv site vidovi na samoubistvo. Za nego toa e kukavi~luk i prokletstvo na ve~ni maki, za{to praviloto nikoj da ne se ubie vaì i za samoubistvoto. Samoubistvata se kriminal, zo{to samo bog ima pravo na ìvotot i smrtta na ~ovekot. Sli~no mislewe zastapuva i T. Akvinski. Toj dodava deka ~ovekot e sozdaden od boga i ne e sloboden da odlu~uva za svojot ìvot i smrt.426 Posle toa crkvata, krivi~noto pravo i moralot imaat postrog odnos, samoubistvoto }e se tretira kako golem grev i naklonetost kon |avolot. So crkovnite dekreti }e se zabrani pravoto na religiozen pogreb na hristijanskite grobi{ta. Civilnata legislativa barala u{te i materijalna globa. Na samoubijcite, ~ij le{ moè da se unakaùva, im se konfiskuval imotot. Duri i obidot za samoubistvo se
425
Alvarez, A. Okrutni bog, studija o samoubistvima, Beograd, 1975
str. 31. Pellicier Y. Le suicide, milieux et modeles, Revue de psychologie des peuples, n.1. 1967, Paris.
426
291
kaznuval so dva meseci ekskumunikacija i zabrana na molitvi. Edinstveno od vakvite normi bile isklu~eni du{evno bolnite lica. Sli~en odnos, ako ne i postrog kon samoubistvoto }e zazeme i islamskata religija. Vo Koranot pi{uva deka ~ovek umira samo po bo`ja volja i gi zavr{uva svoite denovi koga mu e pi{ano, a ako se samoubie }e bide pe~en vo pekolot. Vo renesansata se vra}aat kon antikata i samoubistvata od ~est, qubov i sli~no se odobruvaat, no crkvata i ponatamu frla anatema vrz samoubijcite i zaradi toa samoubistvoto oficijalno s u{te strogo se osuduvalo, iako ima izvesni barawa za pravo na samoubistvo. Filozofite od HVIII vek sakaat da go ottrgnat samoubistvoto od teolo{kite raspravi i baraat ukinuvawe na zakonskata kazna, za{to taa se pokaà neefikasna.Tie istaknuvaat deka samoubistvoto e li~na rabota, pa baraat ~ovekot sam da raspolaga so sopstveniot ìvot. Posle Francuskata revolucija i Deklaracijata za pravata na ~ovekot ukinati se site kazni sprema samoubijcite i nivnite bliski, no sepak zadràn e stavot na otfrlawe i op{testvena osuda. Do vakov presvrt vo op{testvenite stavovi kon samoubistvoto ne doa|a slu~ajno. Kako rezultat na razli~nite eti~ko-filozofski u~ewa i koncepciite od francuskata revolucija se istaknuva baraweto za osloboduvawe na ~ovekot od kakva bilo zavisnost. Taka, od edna strana, se istaknuva ~ovekovata slobodna volja,nasproti srednovekovieto, kade taa potpolno se negira{e i celokupnata ~ovekova aktivnost se objasnuva{e so bo`jata volja, no od druga strana, toa vode{e vo druga krajnost, do celosen indeterminizam i neograni~ena sloboda na ~ovekoviot izbor. Vo taa nasoka samoubistvata se proglasuvaat za li~na rabota i se proklamira pravo na napolno raspolagawe so sopstveniot ìvot. Vo sovremeni uslovi zapo~nuvaat da se napu{taat postojnite zabludi i tabui, no sepak diskusijata dali ~ovekot ima pravo na samoubistvo, odnosno pravo na sopstvenata smrt ne e zavr{ena. Eden broj misliteli smetaat deka ~ovekot ima pravo na sopstveniot ìvot, ako pritoa ne trpat posledici toj i negovoto semejstvo,odnosno ne bi trebalo da sleduva nikakva pravna i moralna osuda. Drugi pak smetaat deka ~ovekot kako op{testveno su{testvo, kako ~len na op{testvenata zaednica ima odredeni prava i obvrski i so samoubistvoto se o{tetuva taa zaednica. Zna~i toj ima pravo da ìvee, no nema pravo da umre, za{to bi se o{tetila zaednicata. I pokraj site diskusii deneska dominanten e stavot i praktikata deka samoubostvoto ne e kaznivo, odnosno deneska toa vo niedno zakonodavstvo ne se tretira kako krivi~no delo. Kakov bil stavot i odnosot kon samoubistvoto vo na{eto podnebje? Pod vlijanie na crkvata se zazemal negativen stav i liceto {to izvr{ilo samoubistvo se li{uvalo od verski ceremonijal pri pogrebot. Za Makedonija treba da se ima predvid i istorisko-socijalni292
ot moment, a imeno treba da se zeme predvid faktot za vekovnoto ropstvo na makedonskiot narod, negovite maki i stradawa, uslovuvalo da se zazeme negativen stav kon samoubistvoto. Bidej}i toj bil malubroen sekoj ~ove~ki ìvot bil potreben da bi se izdràlo vo borbata za osloboduvawe. Me|utoa, vo makedonskata narodna poezija se ukaùva deka imalo i samoubistva sprema koi se zazemal poinakov stav. Toa naj~esto bilo slu~aj kaj samoubistvata poradi zaguba na ~est ili qubov, poradi nasilna maà~ka za pripadnik od druga vera, ili poinakov izbor na partner od roditelite namesto sopstveniot. Isto taka poznati se samo`rtvite od oddelni vojvodi i nivnite soborci od Ilindenskiot period, nao|aj}i se vo bezizlezna situacija. Za takvite samoubistva se istaknuva deka se na~ini da se razre{at nesakanite nastani i da se spasi ~esta, pa se opravduvaat. Za aktuelnata sostojba vo na{ata dràva e karakteristi~no {to samoubistvoto ne se osuduva, no sepak kon nego se zazema negativen stav, stav na neodobruvawe. Pritoa se nastojuva da se nadminat postojnite religiski sfa}awa vo koi ima elementi na osuda (li{uvawe od religiski ceremonijal pri pogrebot duri ima i pogrebi nadvor od hristijanskite grobi{ta). Spored na{eto krivi~no zakonodavstvo samoubistvoto ne e kaznivo. Ne se kaznuva ni obidot za samoubistvo,so {to doa|a do izraz humanoto na~elo deka sekoj e sloboden vo raspolagaweto so sopstveniot ìvot. Vo na{iot Krivi~en zakonik kazni se predvideni samo za pottiknuvawe i pomagawe za izvr{uvawe na samoubistvo. Moè da se zabeleì deka socijalnite stavovi za samoubistvoto evoluirale. Takvite promeni se determinirani pred se, od op{testveno ekonomskite promeni i sfa}aweto na mestoto i polo`bata na ~ovekot vo op{testvoto, formite i stepenot na socijalnata organizacija, promenite vo ideolo{kata sfera i sli~no. Golem presvrt vo odnosot kon samoubistvata e nastanat vo poslednite decenii so obidot da se konstituira suicidologijata kako posebna nauka za samoubistvata, koja }e gi zeme predvid site dosega akumulirani znaewa i otkrieni zakonomernosti od sociolo{ki, filozofski, psiholo{ki, psihijatriski i drugi aspekti. Vo taa smisla moè da se konstatira deka kaj nas is~eznuva stravot od religiozni i moralni posledici, iako seu{te ima pojavi vakviot ~in da se prikriva i da se prikaùva kako prirodna smrt, nesre}en slu~aj i sl. Poa|aj}i od dominantniot stav vo na{eto op{testvo koe stremi da se izgraduva kako demokratsko i humano, ~ovekot e najgolemata vrednost, pa zatoa se nastojuba toj da raspolaga so {to e mo`no pogolema sloboda i ~ovekovi prava, pa i pravo na sopstveniot ìvot. No op{testvoto treba da napravi napori ~ovek da ne se najde vo situacija da posegne po najvrednoto. Vo taa smisla i op{testvoto snosi del od odvornosta za vakviot vid na smrt.
293
4. SAMOUBISTVOTO KAKO SOCIJALEN I SOCIOPATOLO[KI PROBLEM I NEKOI KARAKTERISTIKI NA SUICIDALNATA POPULACIJA Samoubistvata kako fenomen se prisutni vo site op{testva, duri i vo predistorijata. Zatoa sprema niv odreden stav, naj~esto negativen, bil zazeman vo site epohi i civilizacii. Toa se smeta za eden oblik, na devijantno odnesuvawe koj zaradi se pogolemata rasprostranetost deneska vo golem broj zemji pretstavuva i socijalen problem. Ve}e e istaknato deka skoro vo site op{testva ~ovekovoto samouni{tuvawe gi kr{i vrednosnite i normativnite o~ekuvawa vo odnos na ~ove~kiot ìvot kako vrednost i predizvikuva op{testvena reakcija na neodobruvawe i osuda. Stapkite na samoubistvo vo razli~ni zemji se razli~ni. Spored podatocite od Svetskata zdravstvena organizacija i od Dràvniot zavod za statistika na Republika Makedonija tie prose~no za periodot 1990 - 1995 godina se sledni: Ungarija 51,3, Avstrija 45,2, Japonija 45,0, ê{ka 39,7, Slovenija 39,6, Danska 36,2, [vajcarija 35,3, Finska 34,8, [vedska 32,1, Germanija 30,6, Francija 30,6, Hrvatska 30,1, Bugarija 29,2, Belgija 28,9, Anglija 25,2, SAD 24,3, Jugoslavija 17,8, BIH 17,5, Crna Gora 17,3, Norve{ka 14,6, Holandija 14,0, [panija 12,6, Italija 12,6, Grcija 12,3, Portugalija 11,2, Irska 6,1. Kako {to e spomnato Makedonija ima pod 10 samoubistva na 100.000 ìteli i ne spa|a vo zemjite {to se mnogu zagrozeni so samoubistvo. Taka, Makedonija vo 1990 godina imala 159 samoubistva, 1991- 146, 1992 - 144,1993 - 150, 1994 - 128, 1995 - 131, 1996 - 146, 1997 - 180 samoubistva. Zo{to postojat vakvi regionalni varijacii zasega ne e dadeno soodvetno objasnuvawe. Pretpostavuvame deka se nao|a vo vrska so sociokulturnite karakteristiki na oddelnite dràvi. Poznavaweto na karakteristikite na suicidalnata populacija e zna~ajno i od nau~en i od prakti~en aspekt, da bi se organizirala uspe{na prevencija. Od sociolo{ki aspekt poznavaweto na strukturana na suicidantite i nivnite osnovni karakteristiki ovozmoùva da se proveri vlijanieto na op{testvenite faktori koi tie go vr{at na samoubistvoto, odnosno koi se faktorite na suicidalniot rizik. Na osnova nivnoto poznavawe moè da se predvidi samoubistvenoto odnesuvawe, a toa da ovozmoì uspe{na prevencija.
4.1. POLOT I SAMOUBISTVATA
Bi moèlo da se konstatira deka nasekade vo svetot pripadnosta kon polot se pokaùva zna~ajna za samoubistvata. Maìte koi sami si stavaat kraj na svojot ìvot se nasekade pobrojni od ènite. U~estvoto na maìte i ènite vo suicidalnata populacija vo razli~ni ze-
294
mji e razli~na i se dviì do 4 : 1, so edna pravilnost: tamu kade {to se povisoki stapkite na samoubistva na maìte, povisoki se i kaj ènite. Vo odnos na u~estvoto na ènite Japonija e edinstvenata zemja kade toa e dosta visoko, osobeno na mladite èni i se smeta za nivna specifi~nost. Vo Makedonija iako uslovno bi moèle da re~eme deka u~estvoto na dvata pola vo vkupnata populacija e simetri~na, u~estvoto na maìte e pogolemo i toa vo poslednata decenija iznesuva dva sprema eden za maìte. Vakvata pravilnost, maìte po~esto da vr{at samoubistva od ènite, se objasnuva prvenstveno so op{testveni faktori, posledica na nivnata razli~na op{testvena polo`ba. Za Dirkem pomaloto u~estvo na ènite ne se dolì na toa {to ènite fiziolo{ki se razlikuvaat od maìte, tuku za{to ne u~estvuvaat na ist na~in vo op{testveniot ìvot.427 @enite i ponatamu se pomalku op{testveno angaìrani i vo golem broj zemji nivniot ìvot se odviva vo semejnite ramki. Zaradi toa taa e pomalku izloèna na op{testveni vlijanija vo koi ima pogolem rizik za samoubistvo. No so procesite na op{testvenata emancipacija poslednite decenii se zabeleùva poka~uvawe na stapkite na samoubistvo kaj ènite, koja }e ima tendencija na izedna~uvawe.
4.2. VOZRASTA I SAMOUBISTVATA
Vozrasta na li~nosta e tesno povrzana so nejzinata op{testvena polo`ba, a ottamu i so samoubistvoto. Skoro op{to pravilo e samoubistvata da rastat so vozrasta. Me|utoa se zabeleùva poslednite decenii tendencija na namaluvawe na razlikite me|u razli~nite starosnio kategorii, kako i porast na brojot na samoubistva kaj mladite lu|e. Faktorite koi dovedoa do trend na zgolemuvawe na samoubistvata kaj mladite naj~esto se naveduvaat pojavite na izolacija, pasivnost na mladite, nesposobnost da se prezeme odgovornosta i da se stekne nezavisnost, pritisokot da se postigne op{testven uspeh, no i se pogolemata upotreba na alkoholni pijaloci i drogi. Samoubistvata kaj deca se retka pojava i tie moàt da se slu~at vo periodot na pubertetot. Zo{to starite se najzagrozeni? Starosta e period koga se prekinuva profesionalnata aktivnost, koja na lu|eto im dava ~uvstvo na sopstvena vrednost. Prekinuvaweto na taa aktivnost kaj lu|eto ~esto predizvikuva ~uvstvo na inferiornost, otu|enost, samotija. Toa mnogumina go doìvuvaat kako ìvoten bezizlez. No, pokraj toa, so starosta doa|aat i po~esti naru{uvawa na zdravjeto.
427
Durkheim E. Le suicide, PUF, Paris, 1960, str. 389.
295
4.3. NACIONALNOSTA I SAMOUBISTVATA
Dosega{nite istraùvawa za nacionalnite stapki na samoubistvata pokaùvaat deka nacionalnite grupi razli~no se odnesuvaat kon samoubistvoto. Taka postojat golemi razliki vo stapkite na samoubistvo kaj razli~ni narodi i etni~ki grupi od razli~ni zemji, no i vo ramkite na edna zemja. Za zemjite ve}e spomnavme deka vodi Ungarija, pa ê{ka, Avstrija itn. No bidej}i Makedonija e pove}e nacionalna dràva ovozmoùva ovaa konstatacija da se proveri ovdeka. Vo strukturata na naselenieto vo Makedonija dominantno e u~estvoto na etni~kite Makedonci, potoa Albancite, Turcite, Romite, Srbite itn. No i vo samoubistvata vo Makedonija najvisoko e u~estvoto na etni~kite Makedonci so 81,61%, {to e zna~itelno nad nivoto na nivnoto u~estvo vo vkupnata populacija (65,30%). Nasproti na ova u~estvoto na Albancite, Turcite, Vlasite, Srbite, Romite vo vkupnoto naselenie e daleku pogolemo, otkolku {to e nivnoto u~estvo vo samoubistvata. Taka spored zvani~nata statistika Albancite u~estvuvaat so okolu 23% vo vkupnata populacija, a vo samoubistvata so 5,98%. Sli~na e sostojbata kaj Turcite (4,00 % : 2,11%), Vlasite (0,60% : 0,26%), Romite (2,5% : 1,53%). Se pretpostavuva deka za pogolemata za~estenost na samoubistvata kaj oddelni nacionalnosti pridonesuvaat odredeni kulturolo{ki i psiholo{ki faktori.
4.4. SAMOUBISTVATA I BRA^NATA SOSTOJBA
Vo site dosega{ni istraùvawa na samoubistvata od sociolo{ki aspekt se pokaà teka bra~nata sostojba ima vlijanie na za~estenosta na vr{ewe samoubistvo. Vo semejstvoto se stabiliziraat odnosite i se onevozmoùva "ìvotniot avanturizam", a od druga strana se sozdavaat podnoslivi uslovi za ìvot i zaedni~ko re{avawe na problemite. So toa prakti~ki brakot i semejstvoto imaat profilakti~ko dejstvo sprema samoubistvoto. No semejstvoto nosi i pogolema odgovornost za bra~nite drugari, posebno za maòt vo uslovi na prisustvo na tradicionalni i elementi na patrijarhalni odnosi, so {to bra~nosta posebno i odi na raka na ènata. No vo vrska so semejstvoto posebno treba da se naglasi eden drug aspekt na me|usebnite odnosi me|u partnerite. Ako bra~nata zaednica ne e uspe{na, ako se prisutni ~esti karanici, netrpelivost, nerazbirawe za zaedni~kite problemi i sli~no moè da bide suicidogen faktor, {to zna~i te{kite konfliktni situacii vo brakot se razre{uvaat so samoubistvo. Kaj nas se pokaùva deka maìte od semejsnite konflikti re{enieto go baraat po~esto vo samoubistvoto, odnosno tie seposlabiot pol (67% : 33%). Pokraj toa treba da se istakne deka po~esto vr{at samoubistvo onie {to ìveat sami, otkolku onie {to se vo brak. U{te poretko e kaj onie so golemo semejstvo. Vo Makedonija stapkata na samoubistvo e 296
pomala na onie {to se èneti i maèni, otkolku na onie {to ne se vo brak.

4.5. SAMOUBISTVOTO I OBRAZOVNOTO NIVO
Obrazovanieto pretstavuva eden od pozna~ajnite faktori koi ja odreduvaat op{testvenata polo`ba na li~nosta vo grupata pa i po{irokata zaednica. Taka vo pove}e istraùvawa se pokaùva deka licata so poniski obrazovni kvalifikacii poretko vr{at samoubistvo, a isto taka i ènite se samoubivaat pomalku, a i tie vo prosek se pomalku obrazovani od maìte. Sepak, moè da se konstatira deka vo sovremenite istraùvawa vrskata me|u obrazovanieto i samoubistvata ne e posebno istraùvana. Spored podatocite za Makedonija moè da se vidi deka taa i vo toj pogled e specifi~na. Imeno, edna ~etvrtina od samoubijcite se so niski obrazovni kvalifikacii. No treba da se zeme predvid i golemoto u~estvo na lica so nisko obrazovno nivo vo vkupnata populacija. Taka vo 1971 godina vo na{ata dràva skoro 70% bile bez obrazovanie ili so zavr{eno osmo odelenie. Taka poglednato se pokaùva deka samoubistvata kaj lica so povisoki obrazovni kvalifikacii po~esto se vr{at.
4.6. ZANIMAWETO I SAMOUBISTVOTO
Site dosega{ni sociolo{ki istraùvawa potvrdija postoewe na zna~itelni varijacii i specifi~ni stapki kaj razli~ni zanimawa, odnosno se pokaà deka kaj odredeni zanimawa rizikot od samoubistvo e pogolem. Toa se objasnuva pred se so teìnata na oddelni zanimawa, nivnata odgovornost, mo`nosta za konflikti pri nivnoto izvr{uvawe i sli~no. Taka se pokaùva deka po~esto vr{at samoubistvo lica ~ie zanimawe nosi povisok dohod (stru~waci i rakovodni lica) kako i lica ~ie zanimawe nosi nizok dohod i ugled (nekvalifikuvani rabotnici). Vo na{ata dràva se pokaùva deka najniska stapka na samoubistva ima kaj zemjodelcite i kaj drugite srodni dejnosti, a na vtoro mesto se rabotnicite vo industrijata i rudarstvoto. Me|utoa vo na{ata dràva visoko e u~estvoto na kategorijata izdrùvani lica i lica so li~en prihod (penzioneri). Dvete kategorii se lica od postara vozrast kade {to rizikot od samoubistvo e pogolem. No pokraj toa na povisokite stapki vlijae i materijalnata sigurnost i obezbedenost, {to e posebno va`no za izdrùvanite lica. Taka edna ~etvrtina od samoubistvata otpa|aat na ovaa kategorija, pri {to posebno se zagrozeni ènite. Za visokite stapki na samoubistvo kaj licata so povisok status sociolozite smetaat deka e posledica na poslaboto vlijanie na op{testvoto vrz nivnoto odnesuvawe, koe se manifestira so relativno slaba 297
op{testvena regulacija i kontrola vrz nivnoto odnesuvawe. Dodeka stapkite na samoubistvo kaj onie so nizok op{testven status se objasnuva so nepovolnata materijalna i op{testvena polo`ba,koja gi ~ini nesre}ni i go zgolemuva rizikot od samoubistvo.
4.7. MOTIVI ZA SAMOUBISTVO
Golem broj istraùva~i na samoubistvoto zna~ajno vnimanie mu posvetuvaat na motivite za samoubistvo, smetaj}i deka na toj na~in }e gi otkrijat i pri~inite za ovaa pojava No motivite ne moàt da gi objasnat pri~inite, iako moàt da pridonesat da se razberat onie situacii koi naj~esto se posleden faktor koj vodi do samoubistvo. No i motivite te{ko se dobivaat, niv so sebe naj~esto gi ponesuvaat suicidentite. Za niv moè da se dobijat posredni informacii (pro{talni pisma, informacii od rodnini i prijateli), no za pove}e od polovinata motivot ostanuva nepoznat. Za period od dvaeset godini vo Makedonija 1978 - 1997 godina se navedeni slednite motivi: mentalni zaboluvawa somatski zaboluvawa semejni problemi nesre}na qubov, nesakana bremenost, qubomora otfrlenost, osamenost materijalni problemi neuspeh vo rabota i biznis stareewe, nemo} navredena ~est strav od kazna nepoznato vkupno: 617 261 439 120 122 103 87 138 52 27 749 2715 22,72% 9,61% 16,61% 4,41% 4,49% 3,79% 3,30% 5,08% 1,91% 0,99% 27,58% 100,00%
4.8. GODI[NOTO VREME I SAMOUBISTVATA
Vremeto na izvr{uvawe na samoubistvoto e ~esto pati tema od interes kaj istraùvawata na samoubistvoto, pri {to pove}eto od niv konstatirale odredeni pravilnosti. Taka se do{lo do soznanija deka naj~esto samoubistva se vr{at vo prolet i rano leto, zna~i ne vo meseci koga moàt da deluvaat deprimira~ki i koga bi se o~ekuvalo najmnogu samoubistva. Naprotiv vo docna esen i zima ima najmalku samoubistva. Pokraj vlijanieto na klimatskiot faktor (porast na temperaturata), biolo{ki (ritmi~ki biolo{ki promeni) i socijalni (intenzivirawe na dnevniot op{testven ìvot) ~esto se naveduva i podatokot deka depresivnite zaboluvawa po~esto se pojavuvaat vo prolet, otkolku vo drugite godi{ni vremiwa.
298
Za Makedonija moè da se kaè deka za periodot od 1992 do 1997 imaat tendencija na zgolemuvawe od januari do juni, a potoa namaluvawe od juli do dekemvri, so maksimum vo mesec juni i minimum vo januari. Taka vo toj period se izvr{eni 879 samoubistva i po meseci se raspredeleni na ovoj na~in: januari 49 (5,57%), fevruari 68 (7,73%), mart 79 (8,98%), april 75 (8,53%), maj 84 (9,55%), juni 90 (10,23%), juli 85 (9,67%), avgust 79 (8,98%), septemvri 77 (8,75%), oktomvri 74 (7,16%), noemvri 60 (6,82%), dekemvri 59 (6,71).428
4.9. NAÎN NA IZVR[UVAWE NA SAMOUBISTVATA
Utvrduvaweto na na~inot i sredstvata so koi e izvr{eno samoubistvoto ima svoe zna~ewe kako vo etiologijata, taka i za organizirawe uspe{na prevencija. Spored dosega{nite istraùvawa postoi ograni~en broj tipi~ni na~ini na izvr{uvawe na samoubistvo. Izborot naj~esto zavisi od pristapnosta na odredeni sredstva i nivnata efikasnost. Na primer mo`nosta da se poseduva oru`je vlijae na toa oru`jeto da se upotrebi ili da ne se upotrebi kako sredstvo za izvr{uvawe na samoubistvo. Me|utoa mora da se istakne deka sredstvata i na~inot na izvr{uvawe na samoubistvo zavisat od pove}e okolnosti i se menuvale vo vremeto i prostorot. Za Makedonija se potvrduvaat nekoi soznanija za pravilnostite {to se manifestiraat i na drugi mesta. Taka za periodot od 1992 do 1997 godina naj~est na~in na vr{ewe samoubistvo e so besewe. Takvata tendencija vo Makedonija postoi vo celiot period po Vtorata svetska vojna. Toj se praktikuva nasekade i e mnogu siguren deka namerata }e bide realizirana. Skoro site obidi se uspe{ni. Vo odnos na polot ovoj na~in pove}e go koristat maìte. @enite i po na~inot na izvr{uvawe se razlikuvaat, so toa {to izbiraat pomalku dramati~ni sredstva (truewe, na primer). Od vkupno izvr{eni 879 na ovoj na~in, besewe, otpa|a 401 ili 45,6%,potoa sleduva davewe vo voda 137 (15,5%), truewe so hemiski sredstva 126 (14,3%) , ogneno oru`je 71 (8,07%), skok od viso~ina 67 (7,62%), frlawe pod prevozno sredstvo 55 (6,25%), drugi na~ini (no`, bode`, elektri~na struja i sl.) 22 (2,50%). 5. TEORETSKI KONCEPCII ZA OBJASNUVAWE NA SAMOUBISTVOTO I pred da se pojavi Dirkemovata studija za samoubistvata vo 1897 godina Le suicide interesot za samoubistvoto ne bil mal, no so toj fenomen prete`no se zanimavale lekari i psihijatri. Dirkem prv se obide da gi sogleda vrskite pome|u samoubistvoto i op{testvenite
428
Vidi za ova po{iroko vo studijata od Kralev T., op. cit. str. 276 i
natamu.
299
faktori i da gi voobli~i vo koherentna sociolo{ka teorija, odnosno negovoto delo pretstavuva moèbi najvaèn sociolo{ki trud posveten na ovoj fenomen, koj naedno pretstavuva i predvesnik na sistematskoto sociolo{ko prou~uvawe, odnosno istraùvawe na ovaa pojava. Dirkem ozna~i i kraj na diskusiite za moralnosta na ~inot na samoubistvoto, sfa}awa koi vo golema merka bea pod vlijanie na religioznite u~ewa. Toj }e se obide da izvr{i sestrana analiza na op{testvenite uslovi koi doveduvaat do vakov akt. Po nego interesot za ovoj fenomen porasnuva, za vo ponovo vreme da se konstituira i nau~na disciplina koja }e se zanimava so samoubistvata- suicidologija. Poimot samoubistvo za razli~nite avtori imal razli~no zna~ewe. Se smeta deka ovoj poim, samoubistvo, prv go upotrebil francuskiot pop Desfonten429 vo osumnaesettiot vek (1752). Dotoga{ se sretnuvaat izrazi koi bile pod vlijanie na sfa}awata vo razli~ni kulturi za samoubistvoto kako dobrovolna smrt i ubistvo na sam sebe i sli~no, no naj~esto preku poimot doa|al do izraz i stavot kon samoubistvoto kako delikt. Za samoubistvoto eden broj avtori ukaùvaat deka postoi ambivalentnost: èlba za smrt, no i èlba da se ìvee. Alvarez430 ukaùva deka golem broj davenici koi gi vadat od rekata Temza vo London imaat izgrebani prsti, praveji obid da se fatat za stolbovite i da se spasat vo posleden moment. Deka samoubijcite se interesiraat za ìvotot ukaùvaat i ostavenite pisma, no i golem broj obidi za samoubistvo. Vo pozadinata na golem broj samoubistva i obidi za samoubistvo se ~uvastvuva te`nenie za smrt so povik za pomo{ kon lu|eto od nivnata okolina da mu pomognat da se izvle~e od krizata vo koja zapadnal.
5.1. PSIHOLO[KI I PSIHIJATRISKI KONCEPTI
Moè da se kaè deka najstarite koncepti koi se obiduvaat da gi objasnat samoubistvata se potpiraat na psihijatrijata i poteknuvaat od psihijatri, a nivnoto prisustvo i vlijanie trae i do dene{nite denovi. Vakvata sostojba bi moèla da se objasni so faktot {to samiot ~in na samoubistvoto e sam po sebe nelogi~en i apsurden i tokmu poradi taa apsurdnost mnogumina gi naveduva na pomislata deka vo takvite slu~ai se raboti za nekoja mentalno nezdrava li~nost. Vo taa smisla se sretnuvaat stavovi na nekoi psihijatri, kako Eskirol431 na primer, koj pi{uva{e deka ~ovek vo na{i denovi ne se ubiva samiot, osven vo delirium i site samoubijci se mentalno rastoeni. Vistinskoto samoubistvo, posebno èlbata za smrt, }e bide sekoga{ nenoBardet, M. Le suicide,Les Essentiels Milan, Toulouse, France ,1966.p.4 Alvarerez A. Okrutni bog, str. 51 . 431 Durkheim E, op. cit., str.20
430 429
300
rmalna i povrzana so mentalna bolest, istaknuva Delmas. Toj pronao|a me|u suicidentite ciklotimici i hiperemotivni, zaklu~uvaj}i deka ~ovekot treba da bide pove}e ili pomalku lud za da se samoubie.432 Ringel smeta deka samoubijcite imaat pretrpeno vo detstvoto oslabuvawe na nagonot za ìvot, {to e posledica na slednite pri~ini: nedostatok na afektivnost (prerana zaguba na edniot od roditelite), ~uvstvo na nesigurnost kaj poemotivnite lica poradi naru{eni odnosi i ~esti karanici me|u roditelite, mentalni bolesti vo semejstvoto ({izofrenija, epilepsija ili alkoholizam i strogost na roditelite), fizi~ki nedostatoci i razo~aranost na roditelite od polot na deteto. Pove}eto psihijatriski koncepti se zasnovaat na analizi napraveni na lica lekuvani na kliniki i ukaùvaat na sostojbite na privremeno ili trajno rastrojstvo koi gi uslovuvaat ~ovekovite dispozicii kon samoubistvo. Posebno zna~ewe im pridavaat na depresivnite sostojbi, kako i na {izofrenite i nalduni~avi sostojbi i halucinatorni doìvuvawa. Pokraj toa, se naveduvaat u{te i agresivnost, impulsivnost, histeri~ni karakteristiki i sli~no. Vo vakvite studii se ukaùva, zna~i, na toa deka licata koi izvr{ile samoubistvo ili se obidele toa da go storat se lica so mentalni ili emocionalni rastrojstva. No brojot na licata koi se taka dijagnosticirani e razli~en za razli~ni zemji i odi najmnogu do edna ~etvrtina. Poseben napor da gi objasnat samoubistvata pravat psihoanaliti~kite koncepti. Tie sakaat da gi otkrijat psihodinami~kite mehanizmi koi gi uslovuvaat samoubistvata i obidite za samoubistvo. Obi~no se potpiraat ili na poedine~ni primeri ili na mali mostri i izviraat od Frojdovoto u~ewe. Imeno toj smeta{e deka dve grupi antagonisti~ki sili se borat vo vnatre{nosta na ~ovekot; ednata turka kon avtodestrukcija, a drugata vo sprotivna nasoka. Kaj nego se nao|aat osnovnite postavki na psihoanaliti~kata teorija za samoubistvoto. Tagata i melanholijata se dve afektivni paralizira~ki reakcii vo situacija na zaguba na sakano su{testvo, ili na zaguba na apstrakten subjekt, ideal, sloboda, tatkovina. Melanholijata doveduva do eden sentiment na vina. Namesto da ja prenaso~i afekcijata melanholijata ja razdira qubovta kon sebe. Taka se sozdava omraza, prisutna kaj sekoja qubov, koja gi otvora vratite kon samoubistvo. Samoubivaj}i se melanholikot go ubiva svojot vampir koj ìvee vo nego. Za Frojd zna~i samoubistvoto e pove}e edna smrt na drug, otkolku na samiot sebe. No Frojd u{te vo prvite dela gi utvrduva fundamentalnite crti na poimot mazohizam, ukaùvaj}i deka toa vo vrska so sadizmot koj e presvrten kon sebe kako avtoagresija. Toj podocna relativno }e ja modifikuva svojata teorija, postuliraj}i deka vo osnova na individualnata aktivnost se nao|aat dva nagona: Eros, nagon za ìvot i se432
Navedeno spored Moron P. op. cit. str.39.
301
ksualnost i Tanatos, nagon za smrt.433 Instinktot za smrt e naso~en protiv samiot organizam, pa taka e samouni{tuva~ki nagon, ili pak e naso~en kon nadvor, pa teì da gi uni{ti drugite a ne sebe. Instinktot za smrt e prisuten kaj site ìvi su{testva, agresivnata tendencija na destrukcija e preegzistentna vo odnos na site drugi procesi i se nao|a vo konflikt so nagonot za ìvot. Samoubistvoto nastanuva vo depresivna sostojba koga liceto vo isto vreme i saka i mrazi, pa tie ambivalentni ~uvstva i izvesen sadizam se svrtuvaat protiv samiot nego. Nakratko, samoubistvoto pretstavuva agresija svrtena kon sebe, avtoagresija. Frojdovata teorija sodrì brojni nedostatoci. Taa se temeli na apstraktni spekulacii i ne ponudi nikakvi uverlivi empiriski dokazi. Taa e kritikuvana i zaradi toa {to ne e objasneto pod kakvi uslovi èlbata za smrt preovladuva nad èlbata za ìvot, dokolku se prifati idejata za postoewe na nagon za smrt. Najzna~aen prigovor e {to nedovolno obrnuvaat vnimanie na socijalnata komponenta, iako se znae ~ovekot e su{testvo koe ne go vodat samo slepi motivi i nagoni, tuku e racionalno op{testveno su{testvo.
5.2. SOCIOLO[KI KONCEPCII ZA SAMOUBISTVOTO
Za razlika od psiholo{ko-psihijatriskite koncepcii, kade na preden plan se stava suicidalnata li~nost, kaj sociolo{koto prou~uvawe na samoubistvoto kako pri~ina se istaknuvaat naru{enite odnosi na relacija poedinec - op{testvo. Dosta istraùva~i ukaùvaat deka vo posiroma{nite zemji samoubistvata se pomalubrojni vo sporedba so porazvienite zemji, objasnuvaj}i go toa so faktot deka barawata od ìvotot vo posiroma{nite zemji se pomali. Vo porazvienite zemji, pri povisok ìvoten standard, se zgolemuvaat barawata i o~ekuvawata od ìvotot, ~esto pati ve{ta~ki pothranuvani od se poprisutnite reklami i sosdavawe situacija da se bara ne{to nad realnite mo`nosti da bide zadovoleno, so {to nastanuvaat konflikti i na li~en i na socijalen plan. Sociolo{kata studija na Dirkem za samoubistvoto pretstavuva po~etok na sistematski istraùvawa na samoubistvoto od strana na sociolozite. Toj i deneska se smeta za najistaknat pretstavnik na sociolo{kata orientacija i skoro site podocne`ni obidi da se objasni ovoj fenomen ne }e moàt da go odminat. Podocne`nite sociolo{ki trudovi za ovoj problem ili }e se potpiraat na soznanijata do koi dojde toj, ili }e se inspiriraat od nego. Toj prv vrskata pome|u samo-
433
From, E. Anatomija ljudske destruktivnosti, str. 32.
302
ubistvoto i vlijanijata na op{testvenite faktori ja oformi kako op{ta sociolo{ka teorija.434 Na po~etokot, pred da ja izloìme Dirkemovata teorija za samoubistvoto potrebno e nekolku re~enici da se kaàt za negovata koncepcija na op{testvoto. Imeno, za Dirkem op{testvoto pretstavuva posebna stvarnost, koja bitno se razlikuva od drugite. Poedinecot e proizvod na op{testvoto i negovoto odnesuvawe e determinirano od op{testvenoto vlijanie. Preku sistemot na socijalizacija treba da se izmeni ~ovekovata vrodena individualnost i nesocijalna priroda, ~ovekot treba da se podgotvi za ìvot, odnosno toj treba cvrsto da se disciplinira. Kolektivnata svest koja se usvojuva u{te od najrana mladost e nadindividualna i prinudna. Za Dirkem faktot {to stapkite na samoubistvo vo nekoi op{testva se isti ili sli~ni, kako i stapkite na ra|awe ili razvodi, e znak deka doa|a do izraz nekoja kolektivna du{a. Samoubistvata za nego se op{testven fakt, koj blagodarenie na statistikata moè da se prou~uva kako i drugite op{testveni fakti. Toj ne se interesira za oddelnite slu~ai na samoubistvo, tuku samo za stapkite na sampoubistvo koi gi vklu~uvaat site poedine~ni slu~ai. No poedine~nite okolnosti koi moàt da vlijaat na pojavata se poni{tuvaat i ne ja determiniraat stapkata, preku koja se izrazuva op{tata sostojba na op{testvoto vo koe ovaa pojava se pojavuva. Dirkem vo spomnatata monografija za samoubistvoto go zastapuva zna~i stavot za korelacija pome|u samoubistvoto i socijalnite faktori, tvrdej}i pritoa deka samoubistvoto e vo konstantna relacija so odredeni sostojbi vo socijalnata sredina. Poa|aj}i od svojata teza deka samoubistvoto spored svojata su{tina pretstavuva socijalen fenomen, Dirkem ovoj ~in ne go gleda kako izoliran nastan, tuku kako zbir na samoubistva izvr{eni vo odredeno op{testvo i vo opredelen vremenski period, pri {to totalot dobien na takviot na~in ne go smeta za ednostaven zbir na edinici, tuku nego go tretira kako eden nov sociolo{ki kvalitet i op{testven fakt vo vistinskata smisla na zborot so svoja posebnost i individualnost i ~ija priroda e imanentno op{testvena. Dirkem go razlikuva sociolo{koto od psiholo{koto prou~uvawe na samoubistvata i taka spored nego sociologot ne gi analizira poedine~nite slu~ai, koi se predmet na prou~uvawe na psihologijata, tuku isklu~itelno sociolo{kite aspekti na pojavata kako i op{testvenite stapki na suicidot so koi se meri relativnata mo}nost na predispozicijata na odredeno op{testvo da dade odreden kontingent na dobrovolni smrti.435 So drugi zborovi kaàno koeficientot na samoubistva e odraz na kolektivnata suicidalna sklonost na op{testvoto.
Za ova vidi vo statijata na Stojanoski, N. vo Sociolo{ka revija na Zdruènieto za sociologija na R. Makedonija br. 4. 435 Za ova vidi: Kralev, T. op. cit. str. 59 i natamu.
434
303
Pokraj samoubistvoto kako masovna op{testvena pojava Dirkem gi analizira i ubistvata tvrdej}i deka ovie op{testveni fenomeni se isprepleteni i deka se istovetni spored svojata psiholo{ka konstitucija pri {to prevagata na edniot ili drugiot ~in (samoubistvo ili ubistvo) e vo direktna zavisnost od prirodata i specifi~nostite na socijalnata sredina.Taka spored nego vo sredinite vo koi obi~aite se tolerantni i mirolubivi, vo koi ~ovekot se uàsnuva od bezobzirnite nasilstva i prolevawe na tu|ata krv, toj pri voo~uvaweto na svojata nemo}, }e se odlu~i na odzemawe na sopstveniot ìvot. Me|utoa tamu kade {to moralnite sredini nametnuvaat posurov na~in na ìvot, kade {to egzistencijata i li~nosta na ~ovekot e pomalku po~ituvana i respektirana, vo takvi slu~ai i vo takvi uslovi poedinecot pove}e bi se odlu~il da ubie, otkolku da se samoubie. Samoubistvoto i ubistvoto na bliskiot se nasilni akti, a vo takvata konstelacija samoubistvoto moè da se okarakterizira kako ublaèno, transformirano ubistvo. So ovoj Dirkemov stav ilustrativno se pokaùva deka vlijanieto na neop{testvenite faktori e premnogu ograni~eno ili pak toa vlijanie voop{to i ne postoi. Vo naukata e poznato deka se do sredinata na devetnaesettiot vek voobi~aena statisti~ka postapka i metod za sledewe na samoubistvoto bila toa da se pomesti vo moralnata statistika, zaedno so ubistvata, prostitucijata, alkoholizmot, narkomanijata, vagabondaàta i sli~no. Site ovie problemi bile tretirani kako moralni problemi, taka {to podatocite za niv bile smetani kako kvantitativni indeksi za moralnata sostojba vo op{testvoto. Mnozinstvoto avtori koi se zanimavale so samoubistvata im prio|ale od individualisti~ki pozicii pa spored toa i pri~inite glavno gi barale vo faktori koi bile ekstra op{testveni, odnosno vo faktori koi nemale op{testven karakter kako {to se psiholo{kite, psihopatolo{kite, biolo{kite, klimatskite, rasnite ili nekoi drugi faktori. Dirkem sakaj}i da izgradi edna celosna i koherentna op{ta teorija za samoubistvata najprvo kriti~ki gi izanaliziral site porane{ni i aktuelni istraùvawa za samoubistvata. Posle takviot kriti~en i tvore~ki osvrt na celokupnoto dotoga{no sociolo{ko znaewe za niv, toj posebno vnimanie i zna~ewe im posvetuva na onie konstatacii koi vo prou~uvaweto na samoubistvoto gi zemaat predvid komponentite i silite koi ne samo {to imale vlijanie na suicidot, tuku i koi se nao|ale nadvor od li~nosta, odnosno koi imale ne li~en, tuku op{testven karakter. Osnovata na vakviot pristap pretstavuva negovata postavka deka samoubistvoto i pokraj faktot {to e dlaboko li~en, intimen i poedine~en ~in, toa sepak po svojata su{tina e op{testvena pojava ili pokonkretno toa e posledica na naru{enite odnosi na relacija poedinec - op{testvo. Dirkem go tretira{e samoubistvoto kako op{testven fakt. Toj ne gi posmatra niv izolirano, tuku ni304
vniot zbir vo odredeno op{testvo za odreden period, izrazen preku stapkata na samoubistva. Zbirot {to e dobien na vakov na~in ne e prost zbir na nezavisni edinici tuku samiot pretstavuva pojava od poseben vid, pojava so specijalna op{testvena priroda. Zatoa toj vo svojata sociolo{ka analiza nema da se zanimava so poedine~ni slu~ai, tuku so op{testvenite stapki na samopubistvata, so koi ja meri relativnata ja~ina kolku sekoe op{testvo vo odreden moment e predisponirano da dade odreden kontingent na dobrovolni smrti. Zaradi toa Dirkem, zaedno so svoite sorabotnici, kolku {to dopu{tala situacijata gri`livo }e sobira statisti~ki podatoci za samoubistvata, poa|aj}i od operacionalnata definicija deka samoubistvo se narekuva sekoja smrt koja e rezultat direktno ili indirekno na eden pozitiven ili negativen akt izvr{en od samata `rtva. Zaradi toa toj najprvo so svojata studija go isklu~uva vlijanieto na ekstrasocijalnite faktori kako {to se organskite dispozicii, psihi~kata sostojba i fizi~kata sredina. Na toj na~in toj }e zaklu~i deka pri~inite leàt i moraat da se nao|aat vo op{testvoto. Stapkata na samoubistva spored Dirkem zavisi od dve nezavisni varijabli, opredeleni od op{testvenite uslovi: op{testvenata integracija (stepenot na edinstvo) i op{testvenata regulacija (stepenot na normiranost) koi vsu{nost go opredeluvaat i nivoto na pojavata na samoubistvata vo opredelena socijalna grupa. Ni prou~uvaweto na poedine~nite slu~ai za Dirkem nema nekoe posebno zna~ewe bidej}i so nivna pomo{ ne moàt da se objasnat postojnite statisti~ki varijacii i distribucija na pojavata. Taka toj analiziraj}i gi psihopatskite sostojbi ne na{ol nitu edno psihopatolo{ko obele`je koe bi moèlo da ima nekoja pocvrsta i postabilna vrska so samoubistvoto. Brojot na samoubistvata vo edno op{testvo voop{to ne zavisi od brojot na nevropatiite ili alkoholi~arite vo toa op{testvo. Kako dokaz za toa na Dirkem mu sluì i faktot deka ènite se daleku pobrojni pacienti vo psihijatriskite bolnici od maìte, dodeka pak stapkata na samoubistvo kaj maìte e nesporedlivo pogolema od stapkata na ènite. Pokraj toa ima i op{testveni zaednici kade imaat golem broj na mentalno bolni, a mal broj na sanoubistva. Sli~en stav zazema Dirkem i sprema geneti~kite teorii. Taka toj ja osporuva pozitivnata korelacija me|u brojnosta na samoubistvata kaj pripadnicite na oddelni rasi, etni~ki grupi i sli~no, naglasuvaj}i deka nivoto na samoubistva e edinstveno zavisno od civilizacijata vo koja tie pripadnici se vospituvani. Teorijata za naslednite predispozicii kon samoubistvata isto taka naide kaj nego na seriozna kritika so sporeduvaweto na stapkite na samoubistvo kaj pripadnicite od razli~en pol. Ako nasledniot ~initel bi bil klu~en faktor vo etiologijata na samoubistvata, vo toj slu~aj stapkata na samoubistvo kaj dvata pola bi trebalo da bide isto305
vetna, bidej}i tie podednakvo podleàt na biolo{kite zakoni na nasleduvaweto. No maìte se samoubivaat po~esto za{to nivnoto u~estvo vo socijalniot ìvot e pogolemo. Nitu so negovata analiza na kosmi~kite faktori Dirkem ne pronajde nekoja poseriozna pozitivna korelacija, dopu{taj}i dobata na denot da vlijae na nivoto na samoubistvata. Najfrekfentniot del od denot moè da vlijae na suicidot zo{to toa e vreme na najintenziven op{testven ìvot i vreme koga doa|a do izraz socijalnata dezorganizacija i dezintegracija. Zna~i moè da se zaklu~i deka Dirkem so pravo zaklu~il deka na samoubistvoto presudno vlijaat op{testvenite pri~ini. Vo zavisnost pak od toa koi op{testveni pri~ini dovele do samoubistvo toj }e sozdade i posebna tipologija, naveduvaj}i deka postojat egoisti~ko, altruisti~ko i anomi~no samoubistvo.
a) Egoisti~no samoubistvo
Vr{ej}i analiza na stepenot na integracija na razli~nite zaednici: religiski, semejni, politi~ki i sli~no, toj }e konstatira deka samoubistvoto varira obratno proporcionalno od stepenot na integracija vo nivnite ramki. Taka toj }e zaklu~i deka dokolku op{testvenite grupi se pove}e integrirani, tolku imaat pogolema za{titna funkcija. Samoubistvoto varira obratno proporcionalno so stepenot na integracija na op{testvenata grupa ~ij del se individuite. Ako slabee op{testvenata integracija vo toj slu~aj jakne individuacijata i li~nosta se osloboduva od nametnatite kolektivni normi. Egoisti~koto samoubistvo e poseben tip na samoubistvo predizvikano od pregolema individuacija. Taka Dirkem }e konstatira deka stapkata na samoubistvo kaj nemaènite i neènetite se pogolemi otkolku kaj onie lica koi se nao|aat vo bra~na zaednica, a pogolema e i stapkata kaj brakovite bez deca. Lu|eto pomalku se samoubivaat za vreme na vojni, za{to postoi ne{to {to gi obedinuva, odbranata na tatkovinata, patriotizmot i sli~no. Zna~i ako ima labilni vrski me|u poedincite i zaednicata }e se pojavuva egoisti~ko samoubistvo. Tie lica slabo se integrirani vo op{testvenata zaednica bilo so semejna, religiozna ili nekoja druga vrska. Zaradi toa vakvite samoubistva se naj~esti kaj osamenici, protestanti, kaj lica koi ne se vo brak, kaj brakovi bez deca i sli~no.
b) Altruisti~ko samoubistvo
Altruizmot pretstavuva visok stepen na integracija. Altruisti~kiot tip na samoubistvo e posledica na prekumerna op{testvena integracija na poedinecot vo socijalnata zaednica ili kako {to zaklu~uva Dirkem edna prenaglasena individualizacija vodi kon samo306
ubistvo, no i edna nedovolna individualizacija go proizveduva istiot efekt. Koga ~ovek e otka~en od op{testvoto toj se samoubiva polesno, no isto taka toj se samoubiva i ako e premnogu integriran. Spored toa Dirkem i kaj ovoj tip na samoubistvo poa|a od op{testvenata integracija.Toj }e konstatira deka egoisti~koto samoubistvo e malku prisutno vo nerazvienite op{testva, no altruisti~koto e dosta prisutno i toa vo posebni slu~ai: - samoubistvo poradi starost ili bolest, - samoubistvo na èni poradi smrtta na nivniot ma`, - samoubistvo na slugi po smrtta na nivniot gospodar. Toa zna~i deka individuata e totalno integrirana vo grupata i go izgubila svojot integritet i individualitet. Individualniot ìvot za niv nema zna~ewe i tie dobrovolno go `rtvuvaat za zaedni~ko dobro na plemeto, religiskata zaednica ili armijata. Zagubata na identitetot pri postoewe na soodvetni moralni normi, koi baraat soodvetno odnesuvawe, ja doveduvaat individuata da go izvr{i takviot akt, da posegne po svojot ìvot. Ovdeka suicidentot nema alternativa na samoubistvoto za{to negoviot odbranben mehanizam e slab. Spored negovoto mislewe ponatamo{noto ìveewe bi bilo ne~esno. Kaj niv silno e izrazena smislata za kolektivnost i ~uvstvoto na ~est. Taka vo vakvi samoubistva spa|aat i ritualnite hara-kiri, indiskiot sati, japonskite kamikaze i samoubistvata na iznemo{tenite i stari Eskimi, koi se samoubivaat da ne bidat pove}e tovar na drugata zaednica.
v) Anomi~no samoubistvo
Ovoj tip na samoubistvo spored Dirkem e karakteristi~en za sovremenite op{testva. Anomijata pretstavuva edna sostojba na nepostoewe na normi i propisi, bezzakonie. Op{testvoto vo svojot razvitok izgubilo kontrola nad onie sili {to go integriraat. Toa se obi~no periodi koga starite normi i vrednosti se nadìveani, a novite s u{te ne uspeale da zaìveat. Op{testvoto stanuva dezorganizirano, atomizirano. Naj~esto takva sostojba doa|a do izraz za vreme na ekonomski krizi, no i za vreme na prosperitet. Vo uslovi na brzi promeni i perturbacii se pojavuva edna sostojba na nesigurnost, otsustvo na organizacija i haos vo op{testvenite odnosi. Poedinci se ~uvstvuvaat izolirani i osameni, posebno takvata sostojba e prisutna vo golemite gradovi. Ne postoi op{testvena regulativa da gi ograni~i ~ovekovite neograni~eni èlbi. Vo takva situacija porasnuva brojot na samoubistvata, posebno kaj delovni lu|e i kaj nekoi drugi kategorii zanimawa. No ekonomskata anomija ne e edinstvenata sila koja doveduva do samoubistvo. Sli~en efekt postignuva i semejnata anomija, koja moè da bide rezultat na smrt na eden od bra~nite drugari. Toa }e dovede do zbrka vo semejstvoto. Bra~niot drugar koj ne }e uspee da se adaptira na novata situacija polesno moè da izvr{i samoubistvo. Vo taa smisla 307
samoubistvoto }e bide poprisutno i }e beleì porast zaedno so porastot na razvodite na brakovi. Treba da se istakne deka Dirkem spomnuva u{te i fatalisti~ki tip na samoubistvo, na koj ne se zadrùva mnogu. Kako {to nepostoeweto regulacija moè da bide pri~ina za samoubistvo, isto taka i visokiot stepen na regulacija moè da ima ist efekt.Toa zna~i bi bil onoj oblik na samoubistvo koj e sprotiven na anomi~noto i toa na ist na~in na koj se sprotivni egoisti~koto i altruisti~koto samoubistvo. Vo op{testvenata sostojba na fatalizam prevagnuva koga ima intenzivna regulacija koja kaj poedinecot preku represivnata disciplina, nemilosrdno mu ja blokira idninata i nasilno gi inhibira negovata volja, sloboda i strast. Vakvo samoubistvo moè da se zabeleì kaj mnogu mladi sopru`nici i kaj èni bez deca, kako i vo logori i zatvori. Vo istorijata takvi samoubistva bile ~esta pojava kaj robovite. Dirkemovoto delo }e pretstavuva inspiracija za site podocne`ni obidi od sociolo{ka proviniencija za obnjasnuvawe na samoubistvata. Teorijata {to ja postavi vo trudot "Samoubistvo" spored svojot karakter e deterministi~ka, za{to ne dopu{ta prostor za onie samoubistva koi se promisleni, sakani, namerni. Za nego samoubiecot e isklu~itelno determiniran od sredinata, bez ogled na koj tip sredina pripa|a, }e konstatira Kralev.436 Na toj na~in ovoj ogromen sociolo{ki mislitel go razru{i dotoga{niot mit za samoubistvoto kako isklu~itelno individualen i psihopatolo{ki ~in. Vo Dirkemovata teorija }e najdat inspiracija golem broj avtori i toj na nekoj na~in go zasili interesot za prou~uvawe na ovoj zagado~en fenomen, koj dodu{a i pred pojavata na negovoto delo ne bil mal. Sociolozite i suicidolozite od Dirkem go prifatile naglasuvaweto na bitnite razliki koi postojat pome|u objasnuvaweto na poedine~nite ~inovi na samoubistva i objasnuvaweto na stapkite na samoubistva. Prifatena e i Dirkemovata postavka spored koja istraùvaweto na individualnite motivi na samoubijcite kako i prou~uvaweto na mikrogrupnite konteksti na samoubistvenite ~inovi se smetaat za nebitni za sociolo{ko prou~uvawe na suicidot.
5.3.. PODOCNE@NI SOCIOLO[KI TEORII I OSVRTI VRZ DIRKEMOVATA TEORIJA ZA SAMOUBISTVOTO
Na Dirkemovata teorija vedna{ mu se zabeleùva{e {to samoubistvata i drugite sociopatolo{ki pojavi gi smeta{e za normalni, pozitivni op{testveni pojavi, neophodni za sekoe op{testvo. Toj smeta{e deka tie se nu`ni i neizbe`ni op{testveni pojavi i vo patolo{ki preminuvaat samo koga }e go nadminat prosekot, odnosno se slu~i preteran porast. Za nego prose~nosta e osnovna opredelba na norma436
Kralev T. op. cit. str.68 i natamu.
308
lnosta i se odreduva vo zavisnost od op{testveniot tip na koi oddelni op{testva mu pripa|aat vo odredena faza od svojot razvitok. Dirkem dobro }e zabeleì deka sociopatolo{kite pojavi se nu`na, a ne slu~ajna pojava na op{testveniot razvitok. No od toa ne moè da se zaklu~i deka ovie pojavi se korisni i nenadminlivi, so {to se iskaùva izvesen pesimizam vo pogled na mo`nostite op{testvoto niv da gi reducira ili eliminira. Pojavata na negovoto delo predizvika ìva diskusija koja e pristutna re~isi do deneska. Od nekoi avtori be{e prifa}an, a od drugi osporuvan. Posebno kon nego ostro se nafrlija psiholozite i psihijatrite. Se istaknuva deka negovata tipologija ne e kompletna, zo{to ne gi zafa}a site slu~ai na samoubistvo i {to ne se presmetani specifi~nite stapki za sekoj oddelen tip na samoubistvo. Gibs zabeleùva deka Dirkem ne ja dokaàl tezata za povrzanosta i variraweto na samoubistvata so stepenot na integracija, zo{to ne bila podvedena pod serija rigorozni testovi, pa ne moèl da gi korelira stapkite so stepenot na integracija. Osven toa toj ne dal ni realna ni nominalna definicija na op{testvenata integracija.437 Eden drug avtor Besnar, smeta deka Dirkemovata teorija moè da se izrazi na ovoj na~in: samoubistvoto varira vo funkcija na dve varijabli op{testvenata integracija na grupata, od edna strana i socijalnata regulacija od druga strana. Toj smeta deka negovoto delo e nedovr{eno. Bez ogled na nekoi slabosti i opravdani kriti~ki zabele{ki za Dirkemovata teorija, negovoto delo e nesomneno zna~ajno. Negova zasluga e {to go odvoi od moralot i religijata i pokaà deka ne e neoprostliv grev i moralen zlostor, tuku op{testven fakt, sli~en kako stapkite na natalitetot ili stapkata na produktivnosta na trudot, deka samoubistvoto ima op{testveni pri~ini koi podleàt na odredeni zakoni, za koi moè da se diskutira, odnosno moàt razli~no da se analiziraat.438 Moris Halbvaks, eden od prodolùva~ite na Dirkemovoto delo za samoubistvoto, vo svoeto delo Pri~ini za samoubistvoto, }e se obide podocna vrz osnova na novi statisti~ki podatoci kriti~ki da gi ispita Dirkemovite naodi. Op{to zemeno toj gi potvrdi negovite stavovi. Za Halbvaks samoubistvoto rezultira od socijalnata organizacija no i od individualnata motivacija. Toj ja prifa}a Dirkemovata postavka spored koja op{testvenite sili imaat kauzalna mo}, no dodava deka toa ne e dovolno. Za da se premine na aktot treba da se sleze me|u svetot na samoubijcite so individualna postapka i }e se konstatira deka tie ~esto se posledica na edna zdodevnost, stradawe, dekura`nost, nesre}na lubov, sram ili strav.
437 438
Za ova vidi kaj [padijer \. op. cit. str. 135 i natamu. Alvarez, op. cit. str.63
309
Toj gi potvrdi Dirkemovite stavovi za vrskata pome|u samoubistvoto i semejnata struktura, kako i me|u niv i religioznata pripadnost. Toa {to bi pretstavuvalo nadopolnuvawe na Dirkemovite stavovi e tezata deka glaven socijalen faktor koj doveduva do samoubistvo e socijalnata izolacija. So porastot na gradovite i zabrzanite migracii se prekinuvaat vrskite me|u lu|eto, kako i me|u niv i op{testvoto, {to }e dovede do povisoki stapki na samoubistvo. Istraùvanite motivi mu ukaùvaat na Halbvaks deka samoubistvata se posledica na op{testvena neadaptiranost, koja mu se ~ini deka e glavnata pri~ina za samoubistvata. Drugite faktori na dezintegracija interveniraat pri oslabuvaweto na vrskata koja gi povrzuva lu|eto eden so drug od edna semejna ili religiozna grupa. Bi moèlo da se re~e deka Halbvaks so ukaùvaweto na motivite go napu{ta Dirkemoviot sociologizam. Negoviot pristap e pomoderen, zo{to vlijanieto na socijalnite faktori ne se ispituva izolirano, tuku vo interaktivno deluvawe vrz pojavata na samoubistvoto. Na Halbvaks mu se zabeleùva {to ne dade instrukcii za merewe na socijalnata izolacija i ne ja iznese svojata teorija vo formalni termini. Henri i [ort se obidoa da razvijat op{ta teorija za samoubistvoto. Tie, iako se potpiraat vrz Dirkemovoto u~ewe, ne se zadovolni od negovite naodi deka pri~inite za samoubistvoto }e se otkrijat samo so ispituvawe na op{testvoto, tuku smetaat deka negovoto u~ewe treba da se integrira so psihoanaliti~koto u~ewe za frustracijata i agresijata. Vo nivnoto delo Samoubistvo i ubistvo vo ista teoretska ramka se ispituvaat i samoubistvoto i ubistvoto i gi objasnuvaat kako akti na agresija koja e rezultat na frustracija. Spored niv samoubistvoto e agresija protiv samata li~nost, koga smeta deka samata a ne nadvore{ni okolnosti se pri~ina za frustraciite. Najva`na frustracija koja vodi kon agresija e neuspehot da se odrì steknatata ili da se stekne povisoka polo`ba vo hierarhiskata skala vo op{testvoto. Istraùvawata na Henri i [ort za stapkite na samoubistvo kaj lica so nizok i lica so visok op{testven status im pokaà deka kaj vtorite stapkata e povisoka. Isto taka tie ukaùvaat deka rizikot za samoubistvo zavisi od stepenot na op{testvena integracija. Ako odnosite se pocvrsti i potrajni rizikot e pomal i obratno, vo kolku liceto e izolirano ili e so slabi i nepostojani vrski rizikot e pogolem. Na Henri i [ort kriti~arite im zabeleùvaat za nekoi nedostatoci, kako na primer za toa deka ne ja specificirale postapkata za ocenuvawe na relacioniot sistem i stepenot na nadvore{ni ograni~uvawa, nedostigaat postapki za merewe na statusnata hierarhija i nekoi nekonzistentnosti vo interpretacijata na odnosot me|u samoubistvata i nekoi sloevi na amerikanskoto op{testvo. Gibs - Martinovata teorija za samoubistvoto pretstavuva pro{iruvawe na Dirkemovata. Nivnata teorija za statusnata integracija 310
i samoubistvata e izgradena na kategorijata op{testvena integracija. Bidej}i ovoj poim ne moè direkno da se operacionalizira avtorite nao|aat teoretska vrska so statusnata integracija. Na toj na~in statusnata integracija i op{testvenata integracija se dovedeni vo vrska so stapkite na samoubistvo preku slednata hipoteza: stapkite na samoubistva variraat obratno so stepenot na statusnata integracija vo taa populacija. Iako spored nekoi avtori ovaa teorija pretstavuva edna od porazvienite sovremeni sociolo{ki teorii za samoubistvoto, sepak taa pretstavuva edno stesnuvawe na sociolo{kiot poim na op{testvenata integracija. Drug avtor od vakva proviniencija, koj zasluùva da bide spomnat e Senzberi. Toj vo svojata studija za samoubistvata vo London potvrdi deka dezorganizacijata moè da bide faktor vo etiologijata na samoubistvata.Toj isto taka potvrdi deka op{testvenata izolacija e posilen pottik kon samoubistvo, otkolku ona {to se vika vrodeno siroma{tvo. Negovite analizi pokaàa deka vo sirotinskite, no relativno tesno povrzani rabotni~ki kvartovi vo London stapkata na samoubistvata e nesporedlivo poniska vo sporedba so bogatite ~etvrti i nivnite osameni~ki kafezi. Erih From vo svoeto delo Zdravo op{testvo ukaùva deka pri~inite za samoubistvoto se dosta sloèni i deka ne postoi samo eden motiv za koj moè da se pretpostavi deka e ppri~ina.Toj kriti~ki gi prifa}a Dirkemovite stojali{ta za pri~inite na samoubistvoto, no smeta deka pokraj pri~inite {to gi naveduva Dirkem, eden od faktorite za samoubistvo pretstavuva i zdodevnosta i monotonijata na ìvotot koi se predizvikani od otu|eniot na~in na ìveewe vo sovremenoto op{testvo. Posebno, smeta From, edna od pri~inite bila zanemarena od Dirkem, no i od drugite nau~nici koi go prou~uvale samoubistvoto. Toa e povrzano so sfa}aweto deka ìvotot e pretprijatie koe moè da propadne. Sfa}aweto deka ìvotot e besmislen mnogumina gi odvelo do samoubistvo. Lu|eto vr{at samoubistvo isto kako delovniot ~ovek koga objavuva bankrotstvo, koga gubitocite se pogolemi od dobivkite, bez nade` za nadomestok. Eden od najpoznatite slovene~ki istraùva~i na samoubistvoto, Mil~inski, osvrnuvaj}i se na sociolo{kiot pristap za objasnuvawe na samoubistvata istaknuva deka toj otkril cela niza zakonomernosti na ovaa pojava. Isto taka toj naveduva deka zna~aen e op{testvenata integracija, odnosno kolku ~ovekot poslabo e vklu~en vo op{testvenata grupa, toj e pozagrozen od samoubistvo.Zna~ajnite varijacii od dràva do dràva Mil~inski go doveduvaat do pomislata deka nacionalniot karakter moè da ima odredeno vlijanie vrz samoubistvata. Taka toj sledej}i gi stapkite na samoubistvoto vo Slovenija saka da vospostavi odredena vrska pome}u odredeni osobini na slovencite kako {to se: vredni, uredni, pedantni, so prenapregnat nevro311
tski efekt, no i so depresivna nota, {to inklinira kon samoubistvo. Imaj}i gi predvid vakvite karakteristiki neuspehot vo ìvotot posilno gi pogoduva ~ove~kite ~uvstva na vrednost i samiot se kaznuva. Toa pove}e e karakteristika za maìte, kade samoubistvata se po~esti. Kaj ènite pak po~esti se obidite za samoubistvo, {to e posledica na histeri~nata struktura na li~nosta. Alvarez za sociolo{kite teorii smeta deka se poto~ni od drugite, no deka i tie imaa odredeni slabosti, bidej}i sekoga{ se vra}aat na vnatre{na negacija i beznade`nost koi op{testvenite poritisoci moàt da gi isfrlat na povr{ina. Toj istaknuva deka i najelegantnite i najubedlivite sociolo{ki teorii stanuvaat nekako nepotpolni vo svetloto na ednostavniot fakt deka samoubistvoto, kako i seksot, se takvi ~ove~ki osobini koi nema da gi izbri{e i najsovr{enoto op{testvo. Na krajot bi moèle da konstatirame navistina deka i sociolo{kite teorii imaat odredeni slabosti, za{to se potpiraat na prou~uvawe na stapkite na samoubistva, odnosno na statisti~ko sledewe na pojavata. Na toj na~in im nedostasuva dlabo~ina za da bi se do{lo do site pri~ini koi ja predizvikuvaat pojavata. Op{testvenite pri~ini deluvaat, no ne so ist intenzitet na site lu|e. Koj }e stane `rtva zavisi od nekoi individualni osobini i predispozicii. No sociolo{kata analiza moè da ukaè na rizikot da dojde do samoubistvo vo odredena sredina i situacija. Koi poedinci }e podlegnat na vlijanieto na op{testvenite faktori zavisi od individualnite psihi~ki osobini, a nivnoto ispituvawe spa|a vo psihologijata i psihijatrijata. Postoi u{te eden prigovor koj {to im se ipatuva na sociolo{kite teorii, a toa e deka statisti~kite podatoci se nedovolno to~ni i deka ne moàt da se proverat. Imeno spored nekoi avtori zvani~nata statistika registrira samo 25 do 50% od site samoubistva, {to se odrazuva na vistinitosta na zaklu~ocite. 6. OBID ZA SAMOUBISTVO 1. Za razlika od dovr{enoto samoubistvo kaj obidot na samobistvio liceto koe go vr{i ostanuva ìvo. Pokraj ovaa osnovna i ~uvstvitelna razlika me|u dovr{enoto i obidenoto samoubistvo, od sociolo{ki aspekt postojat i golem broj drugi razli}i, koi vsu{nost i ukaùvaat na golemoto zna~ewe na nivnoto razlikuvawe. Istraùvawata vo ovaa oblast imeno pokaùvaat deka, vo zavisnost od prostorot i vremeto postojat opredeleni raliki spored nivnata za~estenost obidite na samobistvo se zna~itelno poza~esteni od dovr{enite samoubistva; spored polot pogolem broj maì vr{at dovr{eni samoubistva odo{to ènskite lica, a ènite pogolem broj obidi na samoubistva; spored starosnata struktura na samoubijcite me|u licata koi izvr{ile dovr{eno samoubistvo po~esto se mladite luge: na~inite na 312
izvr{uvaweto obidite na samoubistvo isto kako i dovr{enite moàt da bidat: 10 naprsni (akutni) i polagani (hroni~ni); 20 direktni (aktivni) i indirektni (pasivni); 30 prosti (poedine~ni), dvojni (naj~esto od qubovni pri~ini) i zdruèni (naj~esto inducirani od verski pobudi vo religiozni sekti), 40 kombinirani (samoubitvoto se izvr{uva so
kombinirawe na dva ili pove}e na~ini ili so upotreba na dve ili pove}e sredstva) ili komplikuvani (koga liceto si go dokraj~uva ìvotot za da gi skusi ma}ite po nekoja nesre}a), no najva`no e deka tie se pomalku brutalni i opasni (naj~esto truewe) odo{to onie kaj dovr{enite samubistva (naj~esto besewe); spored motivite kako i dovr{enite obidite za samoubistvo moàt da bidat: 10 inducirani, 20 paranoidni, 30 altruisti~ki (samopo`rtvuvawe za postignuvawe na povisoki celi), 40 tendenciozni ili protesni (samoubistvoto se vr{i so namera nekoj da se obvini za toa samoubistvo), bilansni (po ladnokrvo odmeruvawe na pri~inite da se umre otstrana na normalni lica), i 50 simulirani samoubistva. I pri~inite na samoubistvata moàt da bidat ednakvi i kaj dovr{enite i kaj obidenite samoubistva. Obidite za samoubistvo vsu{nost se zapo~nati no nedovr{eni samoubistva poradi toa {to se rabotelo za nepodobno sredstvo, nepodoben na~in na izvr{uvawe, neume{nost, nespretnost ili nedovolna re{itelnost na samoubiecot, poradi negovo slu~ajno spasuvawe od drug ili poradi pravovremena i uspe{na lekarska intervencija. Sociolo{kite istraùvawa natamu pokaùvaat deka zna~itelen broj od licata koi nekoga{ se obidele da izvr{at samoubistvo vo svojot podocneèn ìvot se obiduvaat povtorno da se li{at od ìvot. Kriti~niot moment za takviot ~ekor naj~esto e po 2-4 godini od prethodnotiot obid. Fakt e me|utoa deka i pokraj pove}ekratnite obidi za smoubistvo samo mal broj od niv (10-20%) zavvr{ile so smrt. Ottuka se izvlekuva zaklu~ok deka pogolemiot broj lica koi se obidele da izvr{at samoubistvo vo podocne`niot ìvot nema da izvr{at dovr{eno samoubistvo. 2. Ovie i ostanatite rezultatati od sociolo{kite istraùvawa ukaùvaat deka "obidite za samoubistvo vo najgolem broj slu~ai deluvaat kako alarmen signal i imaat efekt na povik na pomo{, duri iako za toa ne postoela svesna namera (Stengel, 1964).439 Tokmu poradi efektot poziv, obidite na samoubistvo ~esto doveduvaat do promeni vo ìvotnite situacii na samoubijcite, {to verojatno e edna od pri~inite {to retko se pojavuvaat neposredni obidi na samoubistvo. Me|utoa, obidite moàt da bidat i histeri~na demonstracija, a isto taka
"Obidot za samoubistvo ima sosema druga smisla, sodrìna i psihodinamika od samoubistvoto. Toj {to se obiduva da se samoubie za razlika od samoubiecot ima druga cel, a taa e povikuvawe na okolinata na pomo{ za razre{uvawe na negovite problemi na koi, inaku, nikoj dotoga{ ne obrnuival seriozno vnimanie. Kralev, T. op. cit. str. 44.
439
313
i manipulativen tip na rea|irawe (Dublin, 1963), ili imaat funkcija na begstvo, ucena ili pretstavuvaat katastrofalno rea|irawe ili slom na li~nosta."440 3. Obidite na samoubistvo imaat pove}ekratno zna~ewe za pravilno sogleduvawe na ovaa op{testveno patolo{ka pojava vo prv red ottamu {to sekoj obid za samoubistvo pretstavuva opredelana suicidalna zagrozenost na opredeleno lice. Osnovniot indikator za utvrduvawe na taa zagrozenost e serioznosta na prezemeniot obid koj te{ko se utvrduva. Pritoa, se mo{ne zna~ajni motivite na samoubistvoto. Motivite kaj obidete me|utoa, naj~esto ostanuvaat sokrieni i nedostapni za istraùva~ot, za{to, dokolku ne ostavilo pro{talno pismo, po obidot za samoubistvo, liceto naj~esto se ~uvstvuva posrameno i vinovno i obi~no ne priznava deka imalo namera da se samoubie. Ottamu na~inot na izvr{uvaweto naj~esto e najkorisniot indikator za utvrduvaweto na serioznosta na suicidalnata namera. Samoubistvata naj~esto se izvr{uvaat so truwewe, besewe, davewe, upotreba na ogneno oru`je, upotreba na ostri predmeti i spravi i skokawe od viso~ina. Kaj obidite na samouboistvo, kako {to ve}e spomnavme, dominiraat truewata i toa so nepodobni sredstva ili nezna~itelni dozi koi ostavaat prostor da se ostane vo ìvot. 7. POVRZANOST NA SAMOUBISTVATA SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJANTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE 1. Po odnos na pra{aweto za povrzanosta na samoubistvata so drugite asocijalni i antisocijalni pojavi mo{ne zna~ajni i vo literaturata se naj~esto ispituvani se nivnite relacii so: 10 mentalnite rastrojstva, 20 alkoholizmot i 30 narkomanijata, od edna, i ubistvata od druga strana. 10 Koga se vo pra{awe samoubistvata, moè slobodno da se kaè deka brojni teoreti~ari i istraùva~i osnovano se obiduvale da gi dovedat vo odredena zavisnost so du{evnite rastrojstva. Taa sostojba na duhot vo koi dominiraat samodestruktivni impulsi se opi{ani kako suicidalni krizi. Imeno, mogubrojni istraùvawa go potvrduvaat podatokot deka vo prosek edna tretina od onie koi izvr{ile samoubistvo stradale od neurozi, psihozi ili od seriozni rastrojstva na li~nosta. Pritoa so sigurnost moè da se pretpostavi deka navedeniot broj e pogolem ottamu {to postojat samubijci koi prethodno ne bile izlo`ni na prihijatrsiki tretman.441 Stanuva zbor za psiholo{ki i psihijatriski istraùvawa na individualni slu~ai na samoubistva vo koi kako dominantni pri~ini se pomesteni depresivnosta, agresivnosta, anksioznosta, histeri~ni karakteristiki koi pred izvr{uva440 441
[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 144. Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 132.
314
weto na samoubistvoto vo osnova bile psihijatriski ispituvani. Fakt e me|utoa deka licata so mentalni rastrojstva od site vidovi u~estvuvaat relativno malku vo vkupniot broj na celokupnata populacija koj vo zavisnost od podra~jeto se procenuva na 10 do 15%. Ottamu, psihi~kite rastrojstva od koj i da e vid moàt da se smetaat samo za edan od pri~inite na pojavata na samoubistvata pri {to sepak treba da se ima vo vid deka najgolemiot broj od niv imaat op{testveni koreni. 20 Povrzanosta na samoubistvata so alkoholizmot e isto taka ~esta i evidentna. Vo literaturata postrojat sfa}awa deka alkoholizmot i drugite oblici na tokiskomanija se samo formi na hroni~no samoubistvo, ili poinaku kaàno - toa se lica koi svesni za razornoto dejstvo na alkoholot re{ile postepeno da se samoubijat. Vakvata pretpostavka vo koja nesomneno ima vistina, me|utoa ne e dokraj izdràna ottamu {to ima golem broj alkoholi~ari koi izvr{ile ili se obidele da izvr{at i klasi~no samoubistvo. 30 Samoubistvata i zloupotrebata na droga e isto tala zdravorazumska hipoteza {to nesomneno treba i empiriski da se proveri. Toa osobeno ottamu {to postojat brojni li{uvawa od ìvot poradi upotreba na pregolema doza vo ~ija pozadina moèbi stoela tokmu namerata za samoubistvo. 2. Povrzanosta me|u samoubistvoto i antisocijalnite pojavi (kriminalitetot) re~isi bez isklu~ok se sveduva samo na edno nivo: na nivoto na sporeduvaweto na samoubistvoto kako avtoagreiven akt so ubistvoto kako agresija naso~ena kon drug. Ubistvoto i samoubistvoto se tesno povrzani, veli Midendorf. Opredelena struktura na li~nosta moè da vlijae na ~ovekot vo agresivna sostojba lesno da ja krene rakata vrz sebe a isto taka lesno da ubie drug ~ovek. Vo mnogu silni afektivni sostojbi storitelot saka po sekoja cena da ja pomine grani~nata situacija na napnatost pa se naso~uva kon samiot sebe ili na nekoe drugo lice. Mo`no e storitelot pred izvr{uvaweto na krivi~no delo da se koleba me|u ubistvo i samoubistvo. Mo`no e po izvr{uvaweto na deloto ubistvo da se izvr{i samoubistvo. Mo`no e, isto taka, za {to postojat berzbroj primeri, agresivnosta da se smiri po izvr{enoto ubistvo i potoa da ne se izvr{i odnapred seriozno planiranoto samoubistvo. Isto taka mo`no e istvoremeno da se izvr{at i ubistvo i samoubistvo, ili dvata bra~ni ili qubovni partneri zaedni~ki da se li{at od ìvot.442 Vakviot pristap kon objasnuvaweto na samoubistvoto vo sporedba so ubistvoto e osobeno karakteristi~en za teorijata na frustracija. Vo toj kontekst edinstvenata razlika me|u niv se bara vo toa {to samoubistvoto pretstavuva avtoagresija a ubistvoto agresija naso~ena kon drug. Pritoa postojat razli~ni objasnuvawa na pri~inite na frustraciite {to se od posebno zna~ewe za preMiddendorff, W. Konvencionalni i novi kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1979/1, str. 7.
442
315
odot kon agresivnosta. Me|u niv e mo{ne interesen pristapot na Henri i [ort (Henry and Shoert, 1954)443 koi trgnaa od pretpostavkata deka edna od najva`nite situacii koja ja predizvikuva agresijata e neuspehot da se odrì steknatata ili da se postigne povisoka op{testvena polo`ba vo statusnata hierarhija. Nivnoto istraùvawe na pokaà deka postojat zna~ajni razliki me|u stapkite na samoubistvata kaj licata so povisok i onie so ponizok op{testven status: kaj prvite taa e dosta visoka, za razlika kaj vtorite kade e zna~itelno poniska 444 8. OP[TETSVENA REAKCIJA Napred vidovme deka vo razli~ni istoriski periodi postoele zna~ajni razliki vo stavovite na op{testvoto kon samoubistvoto i samoubijcite. Takvi razliki postojat i vo sovremenoto op{testvo vo koe razlikite vo sitemot, op{testverno ekonomskite i kulturnite vlijanija ja odreduvaat i op{testvenata reakcija kon ovaa sociopatolo{ka pojava. Pritoa moè slobodno da se kaè ve}e nikade ne postoi represivnata orientacija kon samoubistvata. Toa zna~i deka prisilbata nesuvaweto zlo sprema onoj {to se obidel ili uspreal da si go nanese najte{koto zlo, kako nonsens bez presedan, re~isi vo celost e napu{tena vo site zemji vo svetot.445 Ottamu vo zavisnost od op{tiot stav koj moè da se manifestira kako odobruvawe, ramnodu{nost ili neodobruvawe, denes moè da se zboruva samo za preventivni merki koi treba da go spre~at ovoj op{testven problem. Pritoa, odobruvaweto na samoubistvata i nivnata prevencija naj~esto ne doveduva do sakanite rezultati. Fakt e imeno deka vo zemjite kade {to od niza pri~ini javnoto mislewe ima razbirawe i go opravduva samoubistveniot akt (Japonija, na primer), mal e i efektot na kakvi i da e preventivni merki. So golema sigurnost istoto moè da se tvrdi, a nekoi istraùva~ki studii toa go dokaùvaat, i za zemjite kade {to postoi toleranten odnos (ramnodu{nost) kon samubistvata (na primer, Republika Makedonija). Soodvetno na prethodnoto, onamu kade {to opredeleni faktori pridonesuvaat za nepokoHenry, A. F and Short, J. F. Suicider and homicide, Glencoe, III, Free Press, 1954. 444 Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 139. 445 Sovremenite zakonodavstva samoubistvoto i obidot na samoubistvo, po pravilo ne go predviduvaat kako krivi~no delo, odnosno kako prekr{ok. Me|utoa, re~isi sekade vo svetot, toa e slu~aj koga izvr{uvaweto na samoubistvo i obidot za samoubistvo se rezultat {to proizleguva od naveduvawe ili poma|awe na samoubistvo od strana na drugo lice. Kaj nas ova delo e predvideno so ~l 128 KZ. Za ova krivi~no delo vidi podrobno: Lopi~i}, Krivi~no delo navo|enja na samoubistvo i pomaganje u samoubistvu, JRKKP, Beograd , 1975/3, str. 453-460.
443
316
leblivo i jasno izrazuvawe na kolektivniot stav protiv ovoj vid na devijantno odnesuvawe (site zemji so islamska veroispoved)446, prevencijata ima najgolemi {ansi za uspeh, no, kako i vo site drugi zemji vo svetot samo dokolku se bazira vrz su{tinsko menuvawe na esencijalnite pri~ini {to doveduvaat do ovaa pojava.
446
Kuranot izri~no go zabranuva samoubistvoto
317
318
G l a v a IV AKLOHOLIZAM 1. POIM I PRIÎNI NA ALKOHOLIZMOT 1. Poznato e deka prekumernata upotreba na alkoholni pijaloci predizvikuva brojni problemi vo fizi~kata, psiholo{kata i socijalnata sfera na li~nosta.447 Vo toj pogled re~isi ne postoi nitu eden aspekt {to od strana na medicinata i psihijatrijata dokraj ne e istraèn i otkrien. Me|u fiziopatolo{kite promeni naj~eto se poso~uvaat zna~itelno poslabo funkcionirawe na site setila i pova`ni organi, usporenosta na pokretite i nivnata slaba koordinacija kako i rastrojstvoto vo normalnata rabota na nervniot sistem. Psiholo{kite promeni i voedno posledici na alkoholizmot se manifestiraat vo: rastrojstvo na psiholo{kite funkcii, vo prv red na svesta, afektite, nagonite i povedenieto; razbivawe na stravot i razvoj na hrabrost, sloboda i grubost; gubewe na samokontrola i pravilna orientacija vo op{testvenata sredinata; otko~uvawe na agresivnosta koja vo pomala ili pogolema mera postoi kaj sekoj ~ovek; doa|a do zako~uvawe i zatapuvawe na intelektualnata sfera; pojava na degradacija na li~osta, ili nakratko, psihi~koto dejstvo na alkoholot vodi kon nekriti~nost, agresivnost i nezdrava hrabrost. Promenite vo op{testvenata sfera se projavuvaat kako: naru{uvawe na odnosite, a potoa i napu{tawe na semjnite obvrski ili semejstvoto vo celost; nevrabotenost; vagabondaà; pasivizirawe vo rabotata i prezemaweto kakvi i da e drugi obvski; op{testvena izoliranost; raskala{en na~in na ìvot; te{ko naru{uvawe na odnosite so sredinata vo koja se ìvee preku razni kavgi, tepa~ki, naru{uvawe najavniot red i mir i sl. 2. Poznato e isto taka deka alkoholot e prisuten i upotrebuvan od strana na ~ovekot u{te od negovite prvi civilizaciski po~etoci,448
Vidi: Markovi}, B. Savremeni pogledi na fiziolo{ko delovanje alkohola, Priru~nik, Zagreb, 1958/1, str. 11-19, Stoiljkovi}, S. Medicinaski aspekti alkoholizma, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 69-74, Hudolin, V, Alkohol i dru{tvena bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958 str. 142-152; Jovanovi}, R. Dru{tveni aspekt alkoholizma, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 75-80. 448 Poimot alkoholizam pak za prvpat e upotreben vo 1837 od strana na {vedskiot lekar Magnus Nss, koj gi opi{al i prvite patolo{ki promeni koi nastanuvaat vo ~ovekoviot organizam poradi negovata prekumerna upotreba.
447
319
kako i negovite postojani usilbi za namaluvawe na negovata upotreba, pa duri i za negovo celosno suzbivawe.449 Vo ovaa smisla vo literaturata se naveduva deka prviot angliski zakon za pijanstvo e donesen vo 1606, za vreme na vladeeweto na Xems I. Zakonot priznava{e deka pijanstvoto ne samo {to e "omrazen grev" tuku i "izvor i temel na mnogubrojni drugi grevovi kako {to se: krvoprolevawe, ubivawe so no`, umisleni ubistva, pcuewa, bludni~ewa, prequbi i sl., nanesuvawe na golemi navredi na boga na na{iot narod, uni{tuvawe na brojni uzanimavate ve{tini i zanaeti, onesposobuvawe na rabotnicite i op{to osiroma{uvawe na mnogu dobri podanici, navredlivo pusto{ewe na dobrite bo`ji su{testva".450 3. Vo sovremenoto op{testvo alkoholizmot podednakvo gi zafati vozrasnite kako i mladinata, nepismenite i obrazovanite, kako i maìte i ènite. Vo posledno vreme vo site zemji vo svetot osobeno e prisuten brziot porast na èni alkoholi~arki, {to povtorno se objasnuva so nejzinata nova polo`ba vo op{testvoto, koja so nejzinoto prifa}awe na "ma{ki" funkcii gi prifa}a i "ma{kite" nedostatoci. Kako i kaj drugite sociopatolo{ki pojavi i kaj alkoholizmot postoi problemot na temnata brojka. Taa ovde e zna~itelno poizrazena odo{to kaj kriminalitetot, za{to, poradi negovata klasifikacija i pomalata opasnost, sledeweto na alkoholizmot ne e organizirano, nitu vo toj pogled postoi kakva i da e op{testvena obvrska.451 4. I vo nastojuvaweto da ukaème na osnovnite pri~ini na oddavaweto kon alkohol }e bideme kratki. Smetame deka za toa }e bide dovolno ako se posluìme so lapidarnata formulacija na Eliot, koja veli: "Mnogumina koi preterano pijat, toa go pravat ottamu {to go izgubile samopo~ituvaweto, ili zatoa {to se obeshrabrile i razo~arale vo svojot sekojdneven ìvot.452
Vidi: Bo{njak, M. Tretiranje alkoholizma u savremenom dru{tvu, Sociologija, Beograd, 1963/1-2, str. 127. 449 Za pojavata i rasprostranetosta na organiziraniot kriminaliet za vreme na prohibicijata na alkoholni pijaloci (vovedena so zakonot nare~en "Volstid") vo SAD, vidi: Eliot, M. op. cit. str. 117-118. i Bo{njak, M. op. cit, str. 131-132. 450 Eliot, M. op. cit. str. 152-153. 451 Milisavljevi}, B. op. cit. str. 53. 452 Eliot, M. op. cit. str. 154. Vo ovaa smisla i Hajdukovi}: "Spored sovremenite ssfa}awa do prekumerna upotreba na alkoholnite pijaloci doa|a poradi psiholo{kata potreba na li~nosta za olesnuvawe na neprijatnite ~uvstva na psihi~ka napnatost. ûvstvoto na psihi~ka napnatost e pojava koe ~esto e prisutna kaj sovremeniot ~ovek, a koja e predizvikana so razli~ni svesni i nesvesni konflikti i vozbuduvawa na rabota, vo op{testvoto i semejstvoto". Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 162.
320
5. [to se odnesuva do li~nosta na onie koi prekumerno se oddavaat na alkohol i ottamu se poznati kako alkoholi~ari, moàt da se navedat brojni obele`ja koi, vo osnova se sveduvaat na toa deka se raboti za poedinci koi emocionalno ne se normalno formirani, za{to toa ne go dozvoluvale uslovite na sredinata vo koja ìveele. Ottamu, spored najgolemiot broj avtori, se izvlekuva i generalen zaklu~ok deka opravdano e alkoholi~arot vo po{iroka smisla da se smeta za bolno lice ~ii emocii ne go dostignale stepenot na razvojot na zrela li~nost, pa ottamu adekvatno ne se snao|aat i vo razli~nite ìvotni situacii.453 Vakvoto objasnuvawe, kako {to vedna{ moè da se zabeleì, vo ni{to ne se razlikuva od brojnite teorii i za pri~inite na devijantnite odnesuvawa i kriminalitetot, so taa razlika {to za devijantite i kriminalcite vo posledno vreme ne se veli deka se bolni (a toa zna~i nenormalni, patolo{ki) li~nosti. Soglasno takviot stav logi~no e da se zaklu~i, dokolku poradi dejstvoto na isti pri~ini poedinecot izbere destrukcija naso~ena kon sebe e bolna, a ako taa destrukcija ja naso~il sprema drug i op{testvoto vo celost, e zdrava li~nost. Takviot stav, ni e sosema neprifatliv, ne samo zatoa {to ne dava vistinsko objasnuvawe na etiologijata na ovaa pojava i vnesuvaja}i vo nea nepotrebna psihijatrizacija, tuku i ottamu {to go ohrabruva kriminalitetot. Toa me|utoa, ne zna~i i negirawe deka alkoholi~arot stanuva bolen ~ovek otkako zavisnosta od alkohol celosno }e ovladee so negovata li~nost. 2. VIDOVI ALKOHOLIZAM I KLASIFIKACIJA NA ALKOHOLIÂRITE 1. Za celosno rabirawe na alkoholizmot mora da se potseti deka pokraj aktuniot i hroni~niot alkoholizam treba da se imaat barem osnovni poznavawa za tn. alkoholemii koi pretstavuvaat hroni~ni truewa. Me|u niv Jevti} gi pomestuva: 1. hroni~en alkoholizam, 2. delirium tremens potatorum, 2. parafronezija potatorum (za koja se karakteristi~ni: a) parafronezija potatorum persekutiva, b) parafronezija potatorum kverulatorija, i c) samra~na qubomora na alkoholomani, 3. epilepsija potatorum, 3. alkoholomanska halucinoza i 4. korsakoviot amnesti~ki sindrom. Spored Hudolin, du{evnite pre~ki {to moàt da se javat vo vrska so upotrebata na alkohol (no koi ne mora da imaat vrska so hroni~niot alkoholizam) se: 1. "normalnoto" pijanstvo, 2. patolo{kata pijana sostojba, i 3. dipsomanija (neodoliva èlba za alkoholen pijalok kaj lica koi inaku ne pijat).454 Vo vtorata grupa se pomeVidi: Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 163. "Dipsomanite koga }e dobijat takov napad doa|aat vo sostojba na stesneta svest i pijat redovno sami. Napadot moè da trae do nekolku dena, a za toa vreme bolniot moè da izvr{i i krivi~ni dela. Po zavr{uvaweto na
454
453
321
steni onie psihi~ki naru{uvawa predizvikani so hroni~niot alkoholizam: 1. hroni~niot alkoholizam, 2. delirium tremens, 3. korsakovata psihoza na alkoholi~ari, 4 psihozata na qubomora, 5. akutnata halucinoza na alkoholi~ari i 6. ostanati du{evni bolesti na alkoholi~arite. Delirium tremens obi~no nastapuva kaj hroni~nite alkoholi~ari po 5-10 godi{na upotreba na alkohol. Se projavuva so intenziven strav i slu{ni halucinacii. Klasi~na pogovorka kaj ovaa rastrojstvo e deka bolniot gleda beli gluvci i liljaci. Bolnite mnogu ~esto gledaat stravi~ni sceni i slu{aat razgovori vo koi nivnite neprijateli se dogovaraat na koj najstra{en na~in da gi likvidiraat. Poradi toa se javuva silen strav i bolnite ponekoga{ vr{at te{ki napadi sprema svojata okolina ili poradi stravot vr{at samoubistvo. Za vreme na deliriumot mnogu ~esto se javuvaat i epilepti~ni napadi. Trepereweto na racete, zgolemenata temperatura i znaci na slabost na srceto, pokraj ostanatoto, se re~isi redovni sledovatelni pojavi na ovaa te{ka bolest. Deliriumot obi~no trae 3-7 dena. Bolesta naj~esto zavr{uva so dolg dlabok son, po koj bolniot se budi sosema pribran. Vo 5 do 25% slu~ai deliriumot zavr{uva so smrt, koja naj~esto nastapuva poradi slabosta na srceto.455 Najizrazeni simptomi kaj korsakovata psihoza se pre~kite na podra~jeto na inteligencijata koja se projavuva vo smaleno pomnewe. Bolnite ni{to ne moàt da zapomnat, me|utoa sepak se se}avaat na nekoi raboti od pobliskoto i podale~noto minato. So ogled na toa sega{nosta ja ispolnuvaat so naj~udni izmisleni sodrìni (konfabulacii). Pritoa e karakteristi~no deka sosema nepoznati lica gi smetaat za stari prijateli.456 Psihozata na qubomora e op{to poznata kaj alkoholi~arite. Alkoholi~arite koi zapadnale vo vakva sostojba gi napa|aat svoite soprugi na najneverojatni na~ini. Sekoe ma{ko lice koe na koj bilo na~in doa|a vo kontakt so nea, stanuva somnitelno. Naj~udno deka pritoa kaj poedinecot se so~uvani inteligencijata i kriti~nosta. Voop{to zemeno se smeta deka hroni~niot alkoholizam organski i psiholo{ki ja namaluva seksualnata potencija na alkoholi~arot, i poradi ~uvstvo na pomala vrednost na toa podra~je nastanuvaat ludite idei na qubomora.457
takvata sostojba bolnite mnogu bledo se se}avaat na nastanite za vreme na napadot. Napadite se javuvaat vo razli~ni intervali, a ponekoga{ samo nekolku pati vo tekot na ìvotot". Hudolin, V. Alkohol i du{evna bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958/2, str. 146. 455 Vidi: Ibid. str. 147-148. 456 Vidi: Ibid. str. 148. 457 Vidi: Ibid. str. 148-149.
322
Akutnata halucinoza kaj alkoholi~arite e relativno retka du{evna bolest koja se karakterizira so opti~ki i slu{ni halucinaciim, obi~no sledeni so silno ~uvstvo na strav od zamisleni progonuva~i. Bolnite vo ovaa sostojba moàt da bidat mnogu opasni sprema sebe ili sprema svojata okolina.458
3. POVRZANOST NA ALKOHOLIZMOT SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJNTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE 1. Ocenkata na kriminogenoto zna~ewe na alkoholizmot, kako vpro~em, i onaa na ostanatite kriminogeni faktori za koi ve}e zboruvavme, vo kriminolo{kata literatura e dosta sporna. Ottamu dodeka edni alkoholkizmot go veli~at kako eden od najzna~ajnite neposredni kriminogeni faktori, drugi avtori potpirajki se vrz sopstveniet istraùvawa tvrdat deka e izvonredno te{ko da se dokaè bilo kakva povrzanost me|u alkoholizmot i kriminalitetot. Taka na primer Pinatel (J. Pinatel) vrz osnova na svojata studija za alkoholizmot vo Francija utvrdil deka porastot na upotrebata na alkoholot ne bil sleden so porast na kriminalitetot.459 Do sli~ni rezultati dojdovme i nie vo istraùvaweto na ubistvata.460 Me|utoa bez ogled na takvite konstatacii najgolemiot broj avtori denes se soglasni deka alkoholizmot e eden od zna~ajnite kriminogeni faktori, {to e i razbirlivo ako se ima predvid deka se raboti za edna op{testveno patolo{ka pojava koja vo osnova gi ima istite op{etstveni koreni kako i kriminalitetot.461 Nekoi od niv go istaknuvaat duri i primarnoto dejstvo na alkoholizmot vrz kriminalitetot so {to vsu{nost, se otvora problemot okolu koj se javuvaat i najgolemite nesoglasuva. Toa e pra{aweto dali alkoholizmot pretsatvuva neposredna ili posredena pri~ina na kriminalitetot. Za razre{uvawe na ova pra{awe najprevin se poa|a od potrebata na definirawe na alkoholizmot i toa naj~esto na akuten (za koj se tvrdi deka diIbid, str. 150. Kup~evi}, R. op. cit. str. 173. 460 Vidi: Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Makedonija, str. 143-146. 461 Spored Sobotin~i}, "Sariola, ekspert na UNESKO za pra{awa na alkoholizmot dozvoluva deka 60% prestapi se izvr{eni pod vlijanie na alkohol. Sally Leaderman tvrdi deka vo Francija ima 55-60% prestapnici koi se alkoholi~ari. Toj isto taka utvrdil deka so porast od 1% na koli~estvoto na vino i alkohol, konzumirani po eden vozrasen, e zabeleàn porast od 0,6% na bojot na prestapnicite i obratno. Zubar i Bettagaly, koi gi pou~uvaa hroni~niet alkoholi~ari vo Bazel, do{le do rezultat deka vo redovite na alkoholi~arite ima 40-44% prestapnici." Sobotin~i}, A. Neki kriminolo{ki, penolo{ki i socijalnomedicinski aspekti obaveznog le~enja alkholi~ara, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 24.
459 458
323
rekno vlijae vrz javuvaweto na nekoi vidovi krivi~ni dela) i hroni~en alkoholizam (koj stoi vo posredna vrska so kriminalitetot). Zna~eweto na akutniot alkoholizam (pijanstvo)462 ne e sporno me|u kriminolozite, za{to nesomneno ima stimulativno dejstvo za pojavata na opredeleni krivi~ni dela. Fakt e deka upotrebata na alkoholot sozdava golemi promeni osobeno vo emotivnoto povedenie na poedinecot ottamu {to preku krvta prodira vo mozokot i vlijae vrz slabeeweto na moralnite i duhovnite ko~nici i do namaluvawe na mo`nostite na kontrola na sopstvenite postapki. Nasproti toa, jaknat nagonot na agresivnost, seksualniot nagon i drugi porivi od instinktivnata sfera. Poradi opienost moàt da se javat i tn. patolo{ki oblici na pijanstvo koi ~esto se prosledeni so amnezii i sli~ni sostojbi.463 So ogled na vakvoto dejstvo, alkoholot ima direktno vlijanie vrz pojavata na krivi~nite dela kakvi {to se: ubistvo, lesni i te{ki telesni povredi, u~estvuvawe vo tepa~ka, seksualni prestapi, piromanstvo, nebre`ni delikti i soobrakajnite delikti.464 Kaj poslednive dela e utvrden osobeno golem pricent na izvr{iteli vo opiena sostojba koj se dviì duri i nad 70%. Toa e i razbirlivo so ogled deka kako posledica na upotrebata na alkoholot kaj voza~ite slabeat refleksite, vnimanieto i drugite sposobnosti {to se neophodni za sigurno vozewe, a istovreemno se sozdava la`no ~uvstvo na samodoverba. Vo sloèniot splet na pri~insko posledi~ni odnosi za hroni~niot alkoholizam 465 moème da se osmelime da kaème deka e posre462
Pod akuten alkoholizam go podrazbirame povremenoto uùvawe alkoholni pijaloci so povremeno ili ekcesivno opivawe koe ne ostanalo nezabeleàni od strana na sredinata {to go opkruùva konkretnoto lice. 463 Treba da se ima predvid deka alkoholot ne vlijae ednakvo vrz site poedinci kako i toa deka negovoto deluvawe zavisi i od vidot na alkoholniot pijalok, konzumiranata koli~ina, vremeto, mestoto i okolnostite na negovata upotreba. 464 "Alkoholizmot ~esto vodi kon pojava na ubistva, telesni povredi, razbojni{tva, navredi kleveti, malteretirawe na ~lenovite na semejstvoto, siluvawe, imotni krivi~ni dela i soobra}ajni delikti. Alkoholizmot i kriminalitetot vr{at zaemno vlijanie taka {to alkoholizmot pretstavuva pri~ina na opredeleni vidovi na kriminalitetot i pojavata na recidivizmot, me|utoa i kriminalitetot povratno deluva na {ireweto na alkoholizmot." A~imovi}, M. op. cit. str. 49. Vo taa smisla i Milutinovi}, M. op. cit. str. 384-385. 465 Pod hroni~en alkoholizam go podrazbirame uìvaweto alkoholni pijaloci {to kaj opredeleno lice se manifestira vo vid na fizi~ka i psihi~ka zavisnost od alkohol i so potrajni rastrojstva vo negovoto povedenie. Spored definicijata na svetskaat zdravstvena organizacija pod hroni~en alkoholi~ar se podrazbira lice koe prekumerno zema alkoholni pijaloci, a ~ija zavisnost od alkohol e takva {to pokaùva du{evni rastrojstva ili ta-
324
den, odnosno indireten faktor na kriminalitetot. Negovoto posredno vlijanie se gleda vo toa {to vo uslovuvaweto na kriminalitetot deluva vo sodejstvo so raznite faktori od ekonomska, op{testvena, psiholo{ka, medicinska i moralna priroda. Postojanoto i neprekinato upotrebuvawe na alkoholot predivikuva psihi~ki promeni i moralno propa|awe na li~nosta na alkoholi~arot, go naru{uva negoviot op{testven ugled i sevkupnosta na negovite odnosi so semejstvoto i po{irokata okolina. Toa natamu vodi kon naru{uvawe na negoviot op{testven status (alkoholi~arot naj~esto ostanuva bez vrabotuvawe i materijalni sredstva za li~na i semejna egzistencija) {to e prviot preduslov za oddavawe kon vr{ewe na imotni krivi~ni dela. Negovoto odnesuvawe ostvaruva i drugi relacii so kriminalitetot. Negoviot {teten primer i nepovolnata ekonomska i psiholo{ka situacija, se odrazuva vrz decata koi vo nemawe drug izbor ~esto se obiduvaat da go sledat negovoto odnesuvawe. Od gornite razgleduvawa e nesporno deka alkoholizmot ima mnogustrani negativni dejstva koi se izrazuvaat na razli~ni na~ini. Alkoholizmot doveduva do demoralizirawe na li~nosta na poedinecot, do negovo mentalno i op{testveno propa|awe, atrofija na sposobnostite i rabotnite naviki, do materijalno osiroma{uvawe, pojava na patolo{ka qubomora, razni sudiri (nesoglasuvawa, kavgi i fizi~ki presmetki), do nemo`nost pravilno da se ostvaruva vospituvawe na decata i dugite socijalni funkcii na semejstvoto, pa duri i do negovo celosno raspa|awe kako i do brojni drugi nesakani posledici kakvi {to se povlekuvawe so sebe i na pojavata na drugi sociopatolo{ki odnesuvawa (vagabondaà, pita~ewe, prostitucija i sl.).466 Krajniot rezultat na seto toa ~esta e i pojavata na kriminalitetot bilo od strana na nositelot na takvoto devijantno povedenie (vo prv red, imotni, agresivni i krivi~ni dela i soobra}ajni delikti), ili od strana na negovite `rtvi (od tormozenite ~lenovi na negovoto semejstvoto ili drugite poedinci od negovata neposredna okolina). Vo soglasnost vo vakvata povrzanost na alkoholizmot i kriminalitetot vo literaturata se zboruva za posebna kriminolo{kata kategorija na prestapnici - alkoholi~ari. Op{tata karakteristika na ovaa kategorija (na koja ~esto i se pridruùva i kategorijata na narkomanite), e deka nivnoto kriminalno povedenie se nao|a vo kauzalen odnos so sklonosta za prekumerna upotreba na alkohol, i deka poradi ovaa sklonost tie pretstavuvaat opasnost po op{testvoto, za{to se nao|aat vo permanentna situacija da go povtorat svoeto kriminalno povedenie. Vlijanieto na upotrebata na alkoholot moè da bide direkvi manifestacii koi go o{testuvaat negovoto psihi~ko ili psihi~ko zdravje, negoviot odnos kon drugite i negovata socijalna i ekonomaka polo`ba. 466 Vidi: Krivokapi}, V. Alkoholizam kao kriminogeni faktor u porodici, JRKKP, Beograd, 1976/1, str. 107-123.
325
ktno, koga krivi~oto delo se vr{i pod neposredno dejstvo na sostojbata na alkoholisanost (napadi na telesniot integritet, ~esta i ugledot, slobodata na polovite kontakti itn.), ili indirekten, koga krivi~noto delo se vr{i vo vrska so sklonosta kon preterana upotreba na alkohol (falsifikati, izmami, kra`bi i sl).467 6. OP[TETSVENA REAKCIJA Vo pogled na {tetnite posledici na alkoholizmot, stavovite na skoro site avtori se ednakvi, dodeka vo pogled na motivite i na~inite na negovoto suzbivawe postojat zna~ajni razliki, {to e i razbirlivo so ogled na razli~niot tretman na upotrebata na alkoholot vo oddeleni zemji. Za sovremeniot svet me|utoa sepak, moè slobodno da se kaè deka ovoj problem glavno se posmatra od od aspekt na nacionalnite i materijalni gubitoci povrzani so porastot na alkoholizmot kaj naselenieto, a mnogu pomalku od aspekt na potrebite na poedinecot i sozdavaweto prikladni op{testveni i ekonomski uslovi za bezbeden i pristoen ìvot i seop{ta sre}a koi vo osnova go sopiraat {ireweto na ovaa sociopatolo{ka pojava. So adekvatnoto suzbivawe na alkoholizmot nu`no se povrzani i krivi~nopravnite problemi na alkoholi~arite,468 kako i negovite penolo{ki i kurativni implikacii469 vrz koi ovde nema da se zadrùvame.
Lazarevi}, Lj. Poloàj nekih kriminolo{kih kategorija delinkvenata u savremenom krivi~nom pravu, Pravni ìvot, Beograd, 1966/2, str. 26. 468 Za ovie problemi vidi: Jovanovi}, Lj. Krivi~nopravni tretman delinkvenata alkoholi~ara u savremenom zakonodavstvu, 13 Maj, Beograd , 1965/12, str. 1033-1952; Hajdukovi}, ^, op. cit. str. 173-185. 469 Vidi: Bulatovi}, F. Primena grupnog savetovanja i grupne psihoterapije u procesu resocijalizacije osu|enih s posebnim osvertom na le~enje alkohili~ara u KPD. Priru~nik, Zagreb, 1966/4, str. 349-354; Vukovi}, V. Neka pitanja obaveznog (zakonskog) le~enja toksikomana, Penologija, Beograd, 1974/2, str. 41-48. Sobotin~i}, A. op. str. 21-38.
467
326
GlavaV NARKOMANIJA 1. POIM I PRIÎNI NA NARKOMANIJATA 1. Narkomanijata ili zloupotreba na opojni drogi pretstavuva prekumerno redovno zemawe na drogi {to vodi kon fizi~ka ili psihi~ka zavisnost poradi koja poedinecot {to ja koristi ima potreba za postojano zgolemuvawe na dozata, a samoto deluvawe na drogata predizvikuva o{tetuvawe na negovoto zdravje i {teta za op{etstvoto.470 Pod droga se podrazbiraat psihotropnite supstancii (psihoderivatni sredstva ili depresori na rabotata na mozokot, trankilizeri, psihostimulansi i halucinogeni sredstva) koi go menuvaat raspoloènieto, soznajnata sfera na li~nosta ili negovoto povedenie.471
Spored definicijata na svetskata zdravstvena organizacija ( World Health Organization - WHO) od 1961, "Narkomanijata pretstavuva sostojba na periodi~no ili hroni~no truewe, {tetno za poedincite i op{testvoto, predizvikano so povtoruvano zemawe na prirodni ili sinteti~ki drogi. Taa sostojba spored ovaa definicija ja karakteriziraat: a) neodoliva èlba i potreba da se prodolì so zemawe na drogi i istata da se nazanimava po sekoja cena, b) streme` poedine~nata ili vkupnata dnevna doza postojano da se zgolemuva, v) psihi~ka i fizi~ka zavisnost na narkomanot od dejstvoto na drogite i g) {tetnost za zdravjeto na poedincite i op{testvoto vo celina, i d) se javuva karakteristi~en apstinencijalen sindrom (kriza) po nagloto odzemawe na drogata". 471 "Vo psihodepresivni sredstva ili depresori na rabotata na mozokot spa|aat: barbiturati, eter hloroform i fluotan. Tranklizerite se sredstva koi smiruvaat, go smaluvaat ~uvstvoto na strav, vnatre{nata napnatost i razdraznetost. Ottamu po vnesuvaweto na ovie preparati bolnite se ~uvstvuvaat opu{teni i smireni. Pritoa svesta e so~uvana. Glavni prestavnici na tranklizeri se: aterax, meprobamat, fenotiazinski derivati, rezerpindibenzezepin (librium). Psiohostimulansite se lekovi koi gi zgoelmuvaat fiziolo{kite i psiholo{kite funkcii, ja zgolemuvaat motornata i tvore~kata aktivnost, a deluvaat i vrz raspoloènieto, go otstranuvaat ~uvstvoto na zamor, pospanost i malaksanost. Tie minlivo ja povi{uvaat bistrinata na svesta i ja zgolemuvaat sposobnosta za du{evna rabota, a predizvikuvaat i potreba za zgolemena aktivnost. Najva`ni pretstavnici na ovaa grupa se anfetamin, pervitin, preludin i lucidril. Posebni psihostimulansi pretstavuvaat kofeinot,
470
327
2. Od najstari vremiwa zemaweto sredstva {to deluvaat na psihi~kite funcii bilo prifateno kako oblik na normalno povedenie. Isu{enite delovi od razni rastenija, koi denes se narekuvaat drogi, bea koristeni za lekuvawe (opium, kanabis), za suzbivawe na ~uvstvoto na glad (koka), ili vo religioznite obredi (halucinogeni pe~urki i kaktusi). Vo ovaa faza zemaweto na drogite be{e pod kontrola na zednicata, za{to drogata moè{e da se uporebuva samo vo odredeno vreme i so odredena namena. So drugi zborovi uslovite i granicite na upotrebata na takvite sredstva gi odreduva{e op{testvoto so posredstvo na obi~aite i tradicijata i toa glavno vo onie geografski podra~ja kade moèle da se najdat, na primer, opiumot vo Azija, kokata vo Ju`na Amerika, a kaktusite vo severna Amerika. So razvojot na op{testvata, soobra}ajnite vrski i komunikaciite me|u lu|eto se {iri krugot na uìvatelite na drogata i nivnata zloupotreba stanuva masnovna pojava najprvin me|u narodite na Bliskiot i Dale~niot Istok i vo Centralna Amerika, a potoa i vo SAD kade {to ja donesuvaat kineskite imigranti kako i vo kolonijalnite metropoli vo Evropa, i toa vo prv red vo Francija, kade {to droagata doa|a{e preku tn. "francuska vrska" od Turcija. Iako postojat izvesni pokazateli za nejzinata pomasovna zloupotreba od krajot na XIX vek, sepak vistinskiot bum na zloupotrebata drogata zaradi uìvawe se vrzuva za {eesettite godini od XX vek. Brzoto {irewe i toa ne samo na prirodnite tuku i na sinteti~kite vidovi droga zna~e{e alarm poradi koi bea doneseni i tri konvencii za nejzino spre~uvawe.472 Uspehot me|utoa izostana, za{to denes e evidentno deka trgovijata so droga stana najkurenten biznis vo koj se vme{ani ne samo golem broj kriminalni organizacii tuku i vladi. Ottamu denes {irum svetot se sre}avame so milioni, vo prv red mladi lica koi im se oddavaat na katastrofalnite posledici od zloupotrebata na droga. 2. VIDOVI NARKOMANIJA I KLASIFIKACIJA NA NARKOMANITE 1. Spored na~inot na deluvaweto drogite voop{teno moàt da se podelat na: opijati, depersanti, stimulanti i halucinogeni drogi. a) Pod opijati se podrazbiraat alkaloidite na opiumot i negovite soli. Tie ne se dobivaat direktno od opiumskata droga tuku so izolirawe i kombinirawe po pat na razni hemiski reakcii. Vo opijatite se vklu~eni opijumskite derivati kakvi {to se heroinot, morfikatot, nikotinot, strihninot i kokainot. Markovi}. T, Suvremena tehnika istraìvanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977, str. 268. 472 Edinstvena konvencija za opojni drogi od 1961, Konvencija za psihotropni supstancii od 1971 i Konvencija na ON protiv nezakonskiot promet so opojni drogi i psihotropni supstancii od 1988.
328
umot i kodeinot. Tuka spa|aat i sinteti~kite proizvodi sli~ni na morfiumot kakvi {to se heptanonot i metadonot. Mali dozi na ovie supstancii predizvikuvaat efekt sli~en na depresantite, no so pomalo vlijanie vrz motorikata i na intelektualniot proces. Za niv e karakteristi~no toa {to predizvikuvaat silna fizi~ka i psihi~ka zavisnost i sozdavaat navika za zgolemuvawe na po~etnite dozi. Glavnite posledici od nivnata zloupotreba se smrt poradi zgolemeni dozi, truewa na krvta, hepatitis, srcevi udari, paraplegija, slepilo i sl. b) Me|u depresantite se najpoznati derivatite na kanabisot (Canabis sativa ) - ha{i{ i marihuana, barbituratite i razni drugi sedativi. Mali dozi od ovie drogi doveduvaat do opu{tawe prosledeno so slabeewe na intelektualnite funkcii i koncenracijata. Tie ne doveduvaat do fizi~ka i psihi~ka zavisnost i ne vlijajat vrz potrebata od zgolemuvawe na dozite. Pri upotreba na pogolemi dozi predizvikuvaat mentalni konfuzii i problemi so pomneweto, a doveduvaat i do bolesti na crniot drob. v) Stimulanti ili psihostimulativni drogi se anfitaminot, kokainot, kofeinot, benzerdin, meterdin i sl. supstancii koi vo mali dozi predizvikuvaat ~uvstvo na ìvost i energija. Tie, od edna strana go smaluvaat apetitot, a od druga strana go zgolemuvaat raspoloènieto i go pottiknuvaat seksualniot nagon, me|utoa na taka {to seksualnite odnosi se odvivaat na mo{ne perverzen na~in. ovie drogi sozdavaat zna~itelna fizi~ka i sredna psihi~ka zavisnost. Navikata da se zgolemuvaat dozite za da se postigne ist efekt od nivnota zloupotreba kako i opasnosta po zdravjeto na zavisnikot se isto taka zna~itelni. g) Halucinogenite drogi kako na primer LSD i maskalinot predizvikuvaat halucinacii ili iluzii koi se povrzani so promena na raspoloènieto i na mislite kako i so zgolemuvawe na seksualnosta. Nivnata osnovna karakteristika e zadolìtelno predizvikuvawe promeni vo zabeleùvaweto, mislite i ~uvstvata. Kaj nestabilnite i nezreli lica koi ve}e vo sebe nosat nekoi predispozicii sprema du{evni zaboluvawa, tie predizvikuvaat seriozni du{evni rastrojstva: trajni du{evni blesti, naj~esto {izofrenija kako i bolesti od paranoidniot krug na psihozi. Za ovie drogi se veli deka ne doveduvaat do fizi~ka i psihi~ka zavisnost, nitu e nu`no da se zgolemuva nivnata doza zaradi postignuvawe na istiot efekt. Me|utoa, posledicite od nivnoto zemawe se porazitelni osobeno ottamu {to predizvikuvaat minlivo ili definitivno ludilo, a imaat opredeleno zna~ewe kaj samoubistvata. 2. Me|u najzna~ajnite i najpro{irenite poedine~ni drogi vo svetot koi se koristat za narkomanska upotreba se pomestuvaat: Opiumot se dobiva od afionot (Papaver somniferum). Afionot e rastenie po poteklo od Azija. Negoviot plod se sostoi od ~u{ka so sitno seme (mak) so bela, sinkasta, òlta ili crna boja. Opiumot se 329
dobiva so zasekuvawe na ~u{kata od koja protekuva mle~en sok koj vo dopir so vozduhot brzo oksidira taka {to vedna{ se su{i i potemnuva. Opiumot sodrì brojni alkaloidi od koi se najva`ni morfiumot i kodeinot. Narkomanite glavno go pu{at ili go zemaat oralno ili so potko`no vbrizgnuvawe.473 Opiumot se upotrebuval u{te od najstarite civilicacii kako sredstvo za truewe, pri vr{ewe na samoubistvo no, i kako lek protiv razni bolki. Edna afionska ~u{ka sodrì okolu 0,02 do 0,05 grama opium. Negovata upotreba doveduva do blaèni ~uvstva i smiruvawe. Morfiumot e glaven alkaloid na opiumot. Izoliran e vo 1804 godina. Vo edna opiumska poga~a ima maksimalno 12-14% morfium. Se upotrebuva glavno vo forma na pra{ok, ~ep~iwa, a od pronao|aweto na {pricot vo 1864, i so injektirawe. Negovata upotreba doveduva do blaèni ~uvstva i opienost. Hroni~nata upotreba na morfiumot postepeno ja menuva celata li~nost: oslabuva pomneweto, se javuva nedostig na interesi i inicijativi, namaluvawe na sposobnostite i odgovornosta, moralni i karakterni deprivacii i postojan strav od pojava na apstinencija. Heroinot e derivat na morfiumot i pretstavuva edna od najra{itenite i najopasni drogi vo svetot. Se zema so {mrkawe ili injektirawe. Poradi negovoto dejstvo se zapa|a vo sostojba na trans i se doa|a do celosna dezorientacija vo vremeto i prostorot. Dovolno e da se zemaat po dve-tri dozi vo tekot na nekolku dena od celosno zdrav ~ovek heroinot da napravi ve~en zavisnik. Heroinot nikoga{ ne se prodava ~ist. Stanuva zbor za droga koja inaku se me{a so drugi supstancii za{to vo ~ista forma e smrtnonosna. Poradi pogolema zarabotuva~ka dilerite go me{aat so saharin, {eker vo prav, mleko vo prav, sol, soda, pa duri i so gips, bel cement, strahinin i drugi supstancii (adulteracija) so {to mu ja zgolemuvaat smrtonosnata opasnost na zavisnikot. So rablaùvaweto na heroinot preprodava~ite go pravat poslab so {to sozdavaat u{te edna smrtna opasnost za narkomanot. Ako narkomanot, na primer, go navikne svojot organizam na heroin od 5%, a podocna nazanimava heroin od 30%, voobi~aenata doza {to ja prima vedna{ }e go usmrti.
"Za pu{ewe na opiumot se podgotvuvaat mali piluli koi so pomo{ na igli ili nekoe drugo sredstvo se dràt vo edna mala dupka na luleto. Ovie top~iwa na opium ne gorat sami, pa ottamu vrz niv se stavaat par~enca od àr ili se pribliùvaat do otvoren plamen i vo momentot koga opiumot }e se ragori dlaboko se vdi{uva razvieniot ~ad. Oralno, opiumot i negovite derivati se zemaat, vo kafe alkohol (laudanum) ili kako ~aj koj se podgotvuva so varewe na talogot od opiumskite luliwa. Potko`no opiumot i negovite derivati se zemaat vo oblik na inekcii ili so posebni spravi". Markovi}. T, Suvremena tehnika istraìvanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977, str. 267.
473
330
Morfiumot i heroinot kako {to ve}e spomnavme, spa|aat vo grupata na tn. opijati. Tie gi smaluvaat apetitot i seksualnosta. Mladite koi gi zloupotrebuvaat opijatite se impotentni, a devojkite frigidni i ja gubaat menstruacijata. Voop{teno zemeno, i ednite i drugite se o{teteni na psihosocijalno ramni{te. Toa se slabi, izgladneti lica koi nemaat potreba nitu za hrana, ni za seks, za{to seto toa, kako i potrebata od qubov, im go zamenuva drogata. Narkomanite naviknati na opijati retko koristat alkohol za razlika od onie koi se naviknati na psihostimulativni sredstva ~esto gi kombiniraat alkoholot i drogata, za{to zaemo si go zasiluvaat dejstvoto. Kodeinot isto taka e eden od alkaloidite na opiumot. Se javuva vo vid na krupni kristali koi se rastvoraat vo 60 delovi voda. Obi~no se zema vo tableti. Kodeinot e pomalku toksi~en od morfiumot. Spored dejstvoto nemu mu se sli~ni: Codeon, Dicodal, Novocodin, Paracodin i sl. Kokakinot e alkaloid od lisjata na rastenieto koka (Erythoxylon coca) koe raste vo forma na `bun visok od 1-3 m. na Andite, a se odgleduva vo mnogu tropski predeli (vo Peru, Bolivija, Kolumbija, na Java). Listot ima prijaten gor~liv vkus, za{to sodrì brojni alkaloidi od koi e najvaèn kokainot. Se zema vo forma na pra{ok koj se {mrka, peroralno (so xvakawe na listot) i so injektirawe. Upotrebata na kokainot moè da dovede do akutno truewe (tropawe na srceto, {irewe na zenicite, rezigniranost, euforija, ~uvstvo na zasilena telesna i duhovna mo}, zasilena govorlivost i seksualnost, samoprecenuvawe i sl), do kokainomanija (naglo slabeewe, stare~ki izgled, nesonica, treperewe na prstite, te{ko goltawe, op{irnost vo govorot, zgolemena potencija koja brzo se pretvora vo impotencija) i do kokainomanska psihoza (delirium, paranoidna psihoza, korsakovleva psihoza i parzaliza). Interesna e okolnosta deka pri zemaweto na kokainot ne nastanuva naviknuvawe na ve}e zemenoto koli~estvo. Od morfiumot e poopasen za{to pobrgu i po~esto predizvikuva psihi~ki rastrojstva i pottiknuva na nasilni~ki dejstvija. Kokainomanijata ~esto se zdruùva so alkoholizmot. So prerabotka na kokainot vo kristalna forma se dobiva droga koja e od ponov datum i se narekuva krek. Negovite glavni karakteristiki se: ednostavna primena, niska cena (poevtin e od kokainot), brzo deluvawe (predizvikuva efekt samo nekolku sekundi po zemaweto), sozdava brza zavisnost, ubiva i toga{ koga se zema vo normalni dozi. Maskalinot e alkaloid od meksikanskiot kaktus. êsto bil upotrebuvan od Astekite pri vr{eweto na verski rituali. Negovata upotreba najprvin sozdava mamurna sostojba, a potoa nastapuva sostojba na zamaenost i veselo blaènstvo prosledeno so opti~ki halucinacii. Poedinecot ima ~uvstvo deka e vo drug svest, odnosno vo drugo vreme i prostor.
331
Ha{i{ e vid na indiski konop na ~ij vrv se formira grut~e od smola. Se pu{i so pomo{ na nergile ili pome{an so tutun i dr. Najpozant vid na ha{i{ e bakainot koj se odgleduva vo Liban. Ha{i{ot predizvikuva opti~ki halucinacii, euforija i ~uvstvo deka ~ovekot se nao|a vo nekoj ima|inaren svet. Toj sozdava pogolema op{testvena i moralna degradacija od ostanatite drogi. Vrskata koja ovaa droga ja ima so kriminalnoto povedenie spored Eliot, neposredno se dokaùva so angliskiot zbor assassin (ubiec), koj nastanal od terminot "hashshashin"(uìvatel na ha{i{) koj ja ozna~uva li~nosta koja ubiva pod dejstvo na ha{i{.474 Upotrebata na marihuana e moèbi poseriozen problem od upotrebata na drugite drogi so ogled na nejzinoto dejstvo na povedenieto. Se ~ini deka marihuanata predizvikuva pogolema duhovna i moralna degradacija od ostanatite sredstva. So nejzinata upotreba is~eznuvaat site vidovi na inhibicii, a razumot o~igledno e naru{en. Od druga strana se ~ini deka odva`nosta e silno zgolemena, i ako edno lice e duhovno iskol~eno, moè da bide navedeno na agresivno kriminalno povedenie. Marihuanata prose~niot poedinec go pravi kako da e pijan, za{to gi slabee negovite pretstavi za prostot.475 Spored nekoi procenki denes vo SAD ima okolu 40 milioni pu{a~i na marihuana. Ha{i{ot i marihuanata se pomalku otrovni od alkoholot no zatoa se mnogu poopasni. Tie kaj narkomanot sozdavaat takvi raspoloènija pri koi is~eznuva èlbata za konstruktivna rabota. Vo toj pogled se psihotoksi~ni, za{to sozdavaat op{testveni paraziti od mladite lu|e koi gi odbegnuvaat obvrskite, ne im e grià za vrabotuvaweto i go napu{taat {koluvaweto i semejstvoto. LSD-25 (ili samo LSD) e polusinteti~ka droga koja se dobiva so zasekuvawe na glavicata na eden parazit koj raste vrz 'r`ta. Ovaa droga se zema vo oblik na kapsuli i tableti, a poretko natopena na kocka {e}er. Nejziniot efekt obi~no trae od 5 do 12 ~asa, no moè da predizvika nesakani i zastra{uva~ki reakcii koi traat i po nekolku dena. Za ovaa droga e karakteristi~no deka nejziniot efekt (tn. flesh backs) moè da se pojavi duri i po nekolku meseci od nejzinata upotreba. Pod vlijanie na LSD narkomanite doìvuvaat rastrojstva vo percepcijata na prostorot i vremeto. Prostorot se doìvuva multidimenzionalno vo eden moment, t.e. predmetite odedna{ se gledaat na pove}e na~ini. Vremeto stanuva bezvredno i dominira ~uvstvo na beEliot, M. op. cit. str. 151. Vo taa smisla i Vilson (Colin Wilson), "Asasinite bile pripadnici na muslimanska verska sekta. Ubivale od ubeduvawe, po nalog na voda~ite i prorocite. Nivniot naziv e izveden od zborot "ha{a{in", uìvatel na ha{i{, za{to se veruvalo deka ubistvata gi vr{at pod dejstvo na taa droga." (str. 7). Istiot avtor dava podroben opis i na istorijatot na asesinite (str. 9-32). Vilson, K. Psihologija ubistva, Gradina, Ni{, 1990. 475 Ibid, str. 151. Vidi i [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 177-178.
474
332
zvrednost. Narkomanite soop{tuvaat i za postoewe na fenomenot sinestizija - simultana percepcija na stistimulacija na razli~ni setila: tie "slu{aat" boi, "gledaat" zvuci i sl. Uìvatelite na LSD doìvuvaat zgolemuvawe na delovi od sopstvenoto telo i zgolemuvawe na na nadvore{niot svet, koj pokraj toa im izgleda deka pliva vo te~nost. Posledicite od zloupotrebata na ovaa droga se manifestiraat kako te{ki psihi~ki rastrojstva: akutni psihoti~ni reakcii na panika, akutni psihoti~ni epizodi, prodolèni psihoti~ni reakcii od tipot na {izofrenija, povratni psihoti~ni reakcii i hroni~ni izmeni na li~nosta.476 Eterot e bezbojna te~nost so karakteristi~en miris ~ija parea pri vdi{uvawe doveduva do anestezija. Za narkomanska upotreba naj~esto se koristi divinilniot eter koj se vdi{uva ili pie. Uìvaweto na eterot e mnogu ra{ireno vo Irska. Katu e opojna droga koja se dobiva od lisjata na istoimenoto rastenie {to raste vo etiopskite visoramnini. Listovite na katu moàt da se pu{at, xvakaat ili da se vnesuvaat vo organizmot po pat na pasti ili infuzija. Naj~esto se koristi na bregovite na Crvenoto more i vo pristani{tata na Xibuti i Aden. Kawa-Kawa e opoen pijalok vo Indonezija, spored svoeto dejstvo mnogu sli~en na ha{i{ot. Se podgotvuva od korenot na eden vid paprat (Piper-methystisum). Sozdava euforija i fantasti~ni vizii. Absint e silen opoen pijalok so zelenkasta boja. Sozdava prijatno raspoloènie i euforija, kako i razni vizii. Najmogu se tro{i vo Francija. Panopin e alkaloid na opiumot. Se zema vo foram na kapki, tableti i so injektirawe. Deluva lagodno, nema sledovatelni neprijatni pojavi kako kaj morfiumot. Sozdava celosno smiruvawe i blaèni ~uvstva i neobi~no e prikladen za kombinacija so ostanatite drogi. Osven navedenite drogi vo svetot denes postojat i redica drugi koi na ova mesto te{ko e i da se nabrojat, a kamoli da se opi{at. Treba da se spomne i toa deka lepakot i raznite razreduva~i ne se drogi i ottamu gi ima vo slobodna proda`ba. Me|utoa, so ogled deka sodràt toluen tie se vo sostojba da predizvikaat zastrà{uva~ki halucinacii vo merka koja silno ja menuva realnosta. Pod dejstvo na vdi{anite isparuvawa liceto ne moàt da gi prepoznaat nitu svoite najbliski. Nivnite naj~esti `rtvi se deca me|u devet i dvanaeset godini. 3. Na brojni avtori od na{eto podra~je dolgo vreme im se ~ine{e deka narkomanijata e tipi~na pojava za kapitalisti~noto op{testvo {to so vleguvaweto vo takvite op{testveno-ekonomski i politi~ki odnosi se pokaà kako nesoborliva vistina. Podatokot deka vo Republika Makedonija pred 1991 godina postoeja samo desetici narkomani i deka toj broj sega iznesuva desetici iljadi re~ito govori za
476
Vidi: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 181-182.
333
toa. Denes na site im e poznato deka sostojbata vo ovaa oblast e pove}e od zagriùva~ka i deka opojnite drogi moralno, materijalno i zdravstveno go upropastuvaat ~ovekovoto su{testvo, deka socijalno-ekonomski go osiroma{uvaat i go pretvoraat vo asocijalno, a ~esto i vo antisocijalno su{testvo. 4. Pri~inite na narkomanijata glavno leàt vo siroma{tijata od edna i bogatstvoto i izobilstvoto od druga strana, vo dinami~nosta na ìvotot posebno vo urbanite sredini i nemo`nosta od adekvatno prilagoduvawe na ìvotot vo taa sredina, vo borbata za sekojdnevna egzistencija, borba za afirmacija vo op{testvoto, strav od razni konflikti i drugo. Seto toa doveduva do sudir so samiot sebe i nedorazbirawa so drugite vo sredinata vo koja se ìvee. Vo ovaa sfera sekako deka opredelena uloga imaat i psihopatolo{ki karakretistiki na li~nosta kako {to se: koleblivost, labilnost, sklonost kon neraspoloènie, histeri~nost, glad za drazbi, streme` za avanturizam, i senzacii, nenormalna seksualnost (hiperseksualnost, hiposeksualnost i dr.). Poradi ovie i drugi op{ti i posebni, posredni i neposredni okolnosti golem broj lica pribegnuvaat kon zemawe na drogi zaradi begstvo od svetot na realnosta i barawe uteha vo svetot na emociite. Kaj niv ednostavno se javuva èlba da se pobegne od ovoj vo nekoj drug alternativen svet vo koj vladeat celosen mir, qubov i dobrina. Ottamu ne e slu~ajno koga se veli deka alkoholi~arite pijat so cel svetot da im izgleda poubav, a narkomanite se oddavaat na drogi so cel ìvotot da im bide poinakov. Ili poslikovito: "narkomanite se nesre}ni lica koi baraj}i gi klu~evite na rajot, gi otvoraat vratite na pekolot." Toa se lica koi ne moème da gi tretirame kako kriminalci tuku ednostavno kako nesre}nici na koi mora da im se ukaè razbirawe, doverba i pomo{. Toa se natamu mladi lu|e od razru{eni semejstva koi nemaat soodvetno obrazovanie, ne se vraboteni i se nao|aat vo egzistencionalen vakum. Niv na sekoj ~ekor gi o~ekuvaat predrasudi poradi koi nivnata socijalna readaptacija pretstavuva ogromen problem. 3. POVRZANOST NA NARKOMANIJATA SO DRUGITE OBLICI NA DEVIJANTNO I PRESTAPNI^KO POVEDENIE 1. So konstantno zemawe na drogi doa|a do narkomanija. Taa kaj narkomanot predizvikuva promena na karakternite osobini, t.e. na onie grupi na ~ovekovite psihi~ki osobini koi se povrzani so moralnata strana na li~nosta. Na toj na~in narkomanite stanuvaat labilni, egocentri~ni, kritizeri, falbaxii, la`livci, zabu{anti i lica koi gi zapostavuvaat bra~nite i semejnite obvrski. @iveat vo po-
334
stojan strav od apstinencijalni krizi477 i sudir so organite na vlasta. @ivotot ~esto im e povrzan so pari~ni pote{kotii. Intelektot im e slaba kako i sposobnosta za zabeleùvawe i sfa}awe. Narkomanite ~esto imaat svoja ìvotna filozofija i vo toj pogled se potpiraat na golemite religiozni avtoriteti kakavi {to se Hristos, Buda i sl. Taka na primer, del od niv smetaat deka Buda bil prviot hipih i deka za vreme na meditaciite dospeval vo istata sostojba vo koja dospevaat i tie koga "trgnuvaat na pat". Tie veruvaat vo reinkarnacijata, vo ciklusot na ve~ni umirawa i povtorni ra|awa, pa ottamu ne se pla{at od smrtta. Veruvaat vo zadgrobniot ìvot vo koj ~ovekot go zadrùva oblikot {to go imal vo momentot na smrtta. Ako e toa vistina, velat narkomanite, toga{ e ubavo da se umre mlad. 2. Zloupotrebata na narkoti~nite sredstva e povekestrano povrzana i so kriminalitetot. Ovaa vrska moè da se posmatra od dva aspekti. Prviot se odnesuva na delata koi se neposredno povrzani so proizvodstvoto, prometot i proda`bata na drogata: dejstvija koi poradi nivnata opasnost vo site zemji vo svetot se sankcionirani kako pote{ki krivi~ni dela. Vtoriot aspekt se odnesuva na onie kriminalni dejstvija koi nu`no poizleguvaat od zloupotrebata na drogata, me|utoa ne se povrzani so samoto krium~arewe i rasturawe na drogata. Za prviot aspekt poop{irno se zboruvav kaj narkokriminalitetot. Pra{aweto me|utoa, zasluùva da mu se posveti opedelen prostor zaradi potrebata da se napravi jasna distinkcija me|u dva tipa li~nosti koi se zanimavaat so proizvodstvo promet i proda`ba na drogata: 1. onie koi se zanimavaat so ovie nedovoleni dejstvija, no koi nikoga{ ne zloupotrebuvaat droga i 2. onie koi se zanimavaat so takvi dejstvija ottamu {to im nedostasuvaat sredstva za li~no snabduvawe so droga. Prviot tip na li~nosti se vistinski narkokriminalci. Vtoriot aspekt na povrzanosta na narkomanijata i kriminalitetot se odnesuva na negatrivnite odnesuvawa koi proizleguvaat od osobinite i sostojbite vo koi zapa|aat narkomanite. Ovde se raboti za zavisnici od drogi koi so ogled na motivot na deloto moàt da se podalat na dve podgrupi: a) lica {to vr{at krivi~ni dela pod dejstvo na drogata i, b) lica {to vr{at krivi~ni dela so cel da dojdat do istata (krivi~ni dela poradi apstinencijalni krizi). Vo prvata grupa moè da se pomesti re~isi sekoe delo, vklu~itelno i na nejte{kite. Mora me|utoa da se priznae vistinata deka doApstinencijalniot sindrom koj nastanuva poradi naglo prekinuvawe na uìvaweto droga go karakterizira psihoiti~na sostojba sli~no na alkoholni~arskiot delirium tremens. Toj delirium tremens se karakterisira so: konvulzii (ekstremni gr~ewa na muslulite), tremor, strav, nemir, gr~evi vo èludnikot, prostorna i vremenska dezorganizacija i izmena na intelektualnite sposobnosti i prete`no slu{ni halucinacii. Mislosavljevi}, B. Osnovi socijalne patologije, str. 115.
477
335
deka se nao|aat pod dejstvo na drogi, narkomanite glavno ne se skloni kon nasilstvo, osven vo isklu~itelno retki slu~ai koga pod dejstvo na drogata se dovele vo sostojba na du{evno rastrojstvo. Ako vo takov slu~aj izvr{at nasilstvo tie pretstavuvaat sudsko psihijatriski problem. Nasilstvoto pod dejstvo na drogi sepak ne e isklu~eno so ogled deka ne moè da se pretpostavi reakcijata na li~nosta na prvata doza na opredelena droga. Vo tie okolnosti na~inot na koj opredelen poedinec }e rea|ira vo prv red zavisi od strukturata na negovata li~nost i povedenieto {to voobi~aeno go manifestiral pred zapo~nuvaweto so zloupotreba na drogata.478 Vo vtorata grupa dominiraat imotnite krivi~ni dela. Problemite vo povedenieto na narkomanot obi~no nastanuvaat, ne dodeka narkomanot e pod dejstvo na drogata, tuku toga{ koga toj }e ja po~uvstvuva neodolivata potreba za nea i koga prezema aktivnosti na nedozvolen na~in da ja navzanimava. Kriminalnoto zna~ewe na osobinite na narkomanot, situaciite vo koi }e se najde i apstinencijalnite krizi natamu se zasiluvaat i so toa {to zavisnikot stanuva izguben za brak i semejstvo, go tro{i semejniot imot, gi odbegnuva obvrskite okolu vospituvaweto i obrazovanieto na decata, brzo stanuva impotentni, izostanuva od rabota, doìvuva nesre}i na rabota, ne gi ispolnuva normite i sl. Zaradi sostojbata vo koja se nao|a lesno moè da bide ucenuvan kako i da se re{i na oddavawe na dràvni i voeni tajni. Moralno, materijalno i zdravstveno propa|a. Zarazno deluva vrz okolinata poradi {to i drugi stanuvaat narkomani. Me|u krivi~nite dela {to naj~esto gi vr{i se pomesteni: zatajuvawa, kra`bi, proneveri, provaluvawata vo apteki, falsifikati (osobeno na recepti), la`ni potkaùvawa i svedo~ewa, navredi, kleveti, naveduvawe na prostitucija na svojata sopruga i decata i sl. Narkomanijata nu`no ja sledat i prostitucija, korupcija, uceni, izmami, nasilstvo i drugi nedozvoleni dejnosti. Spored svetskite statistiki, 7% od narkomanite se skloni i kon samoubistvo, a 11% boleduvaat od akutni du{evni rastrojstva.
"Vo na~elo mora da se trgne od poznatata vistina deka narkoticite deluvaat smiruva~ki, deka uìvatelite gi doveduvaat vo sostojba na letargija i deka liceto vo sostojba na letargija ne e sposobno da vr{i krivi~ni dela. Statisti~kite podatoci nedvosmisleno ukaùvaat deka narkomanite dodeka se nao|aat pod dejstvo na droga vo zlostorni~kite aktivnosti se zastapeni vo nezna~itelni procenti. Dodeka se nao|aat pod dejstvo na drogata tie se prijatno opieni, a seksualnite funkcii, isto taka im se smaleni i malku e verojatno deka narkomanot dodeka e pod dejstvo na narkotikot }e izvr{i kakvo i da e pa duri i seksualno nasilstvo. So ogled na vakviot smiruva~ki efekt na narkotikot, eventualnoto agresivno povedenie opravdano im se pripi{uva na osobinite na li~nosta koi postoele pred da se zapo~nalo so negovata upotreba". Hajdukovi}, ^. op. cit. str. 207.
478
336
4. OP[TETSVENA REAKCIJA Koga e vo pra{awe zloupotrebata na drogata moè slobodno da se kaè deka vo sovremeni uslovi nitu edno op{testvo ne e blagonaklono raspoloèno. Toa osobeno se odnesuva koga e vo pra{awe nejzinata zloupotreba od strana mladite, {to e i naj~eest slu~aj, pri {to op{testvenata osuda se sostoi vo prezemawe niza na represivni, no i preventivni merki od medicinski i socijalen karakter. Pritoa vo literaturata se smeta deka denes glavno egzistiraat ~etiri modeli na o{testveno re|irawe protiv narkomanijata: 10 moralisti~ko-legalisti~ki, 20 medicinski, 30 psihosocijalen i 40 sociokulturen. 10 Moralno-legalisti~kiot model se sostoi vo moralna osuda i primena na represivni merki sprema licata koi zloupotrebuvaat droga. 20 Spored medicinskiot model zloupotrebata na drogata pretstavuva bolest, a narkomanot e bolno lice koe treba da se lekuva vo ramkite na postojnite i specijalizirani medicinski ustanovi. 30 Psihosocijalniot model poa|a od stavot deka na narkomanijata treba da se rea|ira soodvetno na nejinite pri~initeli koi se nao|aat vo li~nosta na narkomanot i neposrednata op{testvena sredina vo koja toj ìvee. Pritoa e naglasena primenata na socioterapeutski i psihoterapeutski tretmani. 40 Sociokulturniot model e zasnovn vrz uveruvaweto na prete`noto vlijanie na op{testvenite uslovi i pri~ini na pojavata na zloupotreba na drogata. Ottamu ovoj model vo prv red se zasnova na {iroko koristewe na merkite na op{testvenata prevencija. Fakt e me|utoa deka opredeleni rezultati vo uspe{noto spre~uvawe na ova sovremeno op{etstveno zlo, moàt da se o~ekuvaat samo dokolku postoi kombinirana primena na site navedeni modeli. Ottamu, vo site zemji vo svetot, me|u koi e pomesetna i na{ata, se pravat seriozni usilbi tokmu vo taa nasoka. Inaku, koga e vo pra{awe zakonodavstvoto na na{ata dràva treba da se znae deka se kaznivi brojni dejstvija vo vrska so opojnite drogi i psihotropni supstancii so isklu~ok na nivnata zloupotreba. Spored Zakonot za proizvodstvo i promet so opojni drogi479 se kaznuvaat samo licata koi neovlasteno poseduvaat droga ili go odgleduvaat rastenieto koka, proizveduvaat opium so zasekuvawe na ~u{kite od afion ili proizveduvaat drugi vidovi droga. Vo toj slu~aj se raboti za prekr{ok koj se kaznuva so pari~na kazna ili kazna zatvotr do dva meseci. Spored toa, samoto zemawe na drogata (nejzinata zloupotreba) ne pretstavuva krivi~no delo nitu prektr{ok. Me|utoa, opredeleni
Su`ben list SFRJ, 1991/13, prezemen vrz osnova na ~l. 5 od Ustavniot zakon.
479
337
povedenija vo vrska so drogata vo na{iot Krivi~en zakonik se inkriminirani kako krivi~ni dela. Stanuva zbor za krivi~nite dela nedozvoleno proizvodstvo i pu{tawe vo promet narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 215 KZ) i ovozmoùvawe na upotreba narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 216 KZ). [to se odnesuva do lekuvaweto na narkomanite toa kaj nas e postaveno vrz dobrovolna osnova i se ostvaruva vo boli~ki i psihijatriski ustanovi so primena na opredelna terapija i rehabilitacija. Takvata praktika e vo soglasnost so iskustveno potvrdenite soznanija deka najdobri rezultati vo lekuvaweto na narkomanite moàt da se postignat ako se primenuvaat so dobrovolna soglasnost na zavisnikot. Postoi me|utoa i praktika koga lekuvaweto e prisilno. Toa e slu~aj kaj merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani predvidena vo ~l. 65 KZ. Ovaa merka moè da im se izre~e na alkoholi~ar i narkoman dokolku bil storitel na krivi~no delo poradi postojana zavisnost od upotreba na alkoholni pijaloci ili opojni drogi i drugi psihotropni supstancii i dokolku kaj nego postoi opasnost deka poradi taa zavisnost i natamu }e vr{i krivi~ni dela. Izrekuvaweto na merka na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani e predvidena i so Zakonot za prekr{ocite koja pod uslovite predvidenivo Krivi~niot zakonik moè da se izre~e za storen prekr{ok.
338
G l a v a VI VAGABONDA@A 1. OP[TESTVENA PRIRODA I ZNAÊWE NA VAGABONDA@ATA Poimot vagabond ima latinsko poteklo i za prvpat se upotrebuva vo Francija vo 14 vek. So nego se ozna~uvale pove}e kategorii lu|e ~ii odnesuvawa imale zaedni~ki elementi kako na primer: lica bez postojano ìveali{te, bez sredstva za ìvot, bez zanimawe, lica koi talkaat, koi begaat od op{testvoto ili od nego se otfrleni na izvesen na~in itn. Zna~i pod poimot vagabond se podrazbiraat skitnici, probisveti, avanturisti, bitangi, prosjaci, neranimajkovci, mrzlivci, dengubi i sli~no, lica {to manifestiraat negativno povedenie na toj na~in {to gi prekinale vrskite so op{testvoto i op{testvenite grupi i {to e zna~ajno imaat negativen stav kon rabotata, ìveat parazitski i svojata egzistencija ja obezbeduvaat naj~esto od milostina ili sitni potkradnuvawa. No zanimavaweto so kriminal ne pretstavuva nivna osnovna karakteristika. Niz celokupnata dosega{na istorija ovaa pojava bila tretirana kako pojava so negativen predznak zaradi neintegriranosta na vagabondite vo op{testvoto, negativniot odnos kon trudot i tvore{tvoto voop{to i parazitskiot na~in na obezbeduvaweto na svojata egzistencija. Osven toa op{testvenata priroda na ovaa pojava se izrazuva i niz faktot {to taa e posledica na odredeni op{testveno-ekonomski sostojbi vo op{testvoto. Nejziniot porast e indikator deka vo op{testvoto vlijaat faktori na dezintegracija, pauperizacija i nepravilna raspredelba na materijalnite dobra {to doveduva opredelen broj lu|e da ìveat nadvor od op{testvoto. Postoeweto na pogolem broj vagabondi e pokazatel za nesredenosta i nehumanosta na edno op{testvo. Vo zavisnost od stepenot na razvoj na edna op{testvena zaednica i razvitokot na humani na~ela problemot so vagabondaàta se vlo{uva ili se ublaùva. Toa ukaùva na nejzinata povrzanost so op{testveno-ekonomskite odnosi. Dali ovaa pojava e ve~na i neizbe`na? Spored Veksiard,480 koj pretstavuva eden od najserioznite istraùva~i na ovaa pojava i koj {to prostudiral ogromna literatura, brojot na deklasiranite bil
Vexliard, A. Introduction ala sociologie du Vagabundage, Librarie Marcel Riviere et cie, Paris, 1956.
480
339
pomal vo postarite op{testva otkolku vo modernite dràvi. Toj konstatiral deka imalo op{testva bez vagabondi. Takvi bile takanare~enite primitivni op{testva, anti~kite op{testva pred pojavata na privatnata sopstvanost, gradovite- dràvi i urbanata civilizacija, a vagabondi ne poznavala ni imperijata na Inkite. Navistina vo primitivnite siroma{ni op{testva koga starite }e im stanele tovar, ili gi ubivale ili celata zaednica se grièla za niv. No imalo i obi~ai mladite ~lenovi od grupata da ja prezemaat griàta za postarite, bolnite, ranetite i iznemo{tenite. Kaj Inkite situacijata bila poinakva.Tamu spored pogolem broj na istraùva~i nikoj ne moèl da stane bogat, a nekoj siromav.Koga nekoj }e zapadnel vo nevolja zaednicata go zgriùvala i taka bil ramnopraven so drugite. Rabotata tamu bila obvrska za site vozrasni ~lenovi, a oslobodeni od toa bile samo bolnite i iznemo{tenite. Slepite i gluvite rabotele spored svoite mo`nosti.481 Spored site istraùvawa vagabondaàta se pojavuva so ropstvoto, koga ogromni masi naselenie bile pretvoreni vo robovi. Nemo`nosta na site da im se obezbedi egzistencijata so rabota davala {ansa za begawe od svoite gospodari vo neizvesnost i nesigurnost, do slednoto nivno porobuvawe, koe moèl da im go stori sekoj sloboden gra|anin na tie op{testva. êstite vojni nosele bogat voen plen, novi robovi, no bile izvor i za pojava na vagabondaàta. Dodu{a dràvite prezemale odredeni merki za nejzino spre~uvawe so obezbeduvawe na ishrana i smestuvawe na vakvite lica ili pak imalo i ~esta praktika na nivno porobuvawe.482 So vospostavuvaweto na feudalizmot vagabondaàta zazema se pogolemi razmeri. Politi~kiot nered {to nastana so propasta na Rimskata imperija dava mo`nost za vistinski rascut na vagabondaàta. Vagabondi }e stanat, pred s, onie koi bea proterani od zemjata, kako i proteranite i ekskomuniciranite od hristijanskata religija. Zna~i vo feudalizmot vo populacijata na vagabondi se nao|aat biv{i selani proterani od zemjata, onie koi bile upropasteni od ~estite vojni i gi izgubile materijalnite uslovi za egzistencija, `rtvite od ~estite epidemii i raznite prirodni ili elementarni nepogodi, onie koi ba481 482
Ibid, str.9 Vo Anti~ka Grcija imalo tri masovni talasi na vagabondaà: so propasta na gentilnoto op{testvo, posle peloponeskite vojni i posle smrtta na Aleksandar Makedonski. Tie toga{ bile tretirani kako pobegnati robovi, dezerteri od rabota. Masa robovi poradi te{kiot ìvot begala vo vagabondi. Za da ne begaat im se stavalo sinxir so natpis zatvorete me, jas sum begalec. Robovite ne moèle da mislat na sloboda,osven ako ne se pobunele i ne pobegnele. êsti bile i samoubistvata me|u niv. Vidi Veksliar, spomnat trud, str,50.
340
rale podobri uslovi za ìvot, a ne retko povedeni od avanturisti~ki pobudi. Vo raniot period na feudalizmot taa zazema golemi razmeri i se narekuva "vesela vagabondaà." Protiv niv ne se prezemale represivni merki, duri crkvata prezemala merki za azil i pomo{ na vagabondite. Inkriminiraweto na vagabondaàta }e bide usloveno so vr{eweto na te{ki krivi~ni dela i pojavata na razbojni{tvo. Za kapitalizmot zna~aen izvor na vagabondi }e bide proletarijatot. Nesigurnosta na rabotata }e dominira kako izvor se do modernite vremiwa i zakonodavstva. Osloboduvaweto na selanite od kreposnata zavisnost i vrzanost za zemjata i nemo`nosta vo toga{nite kapitalisti~ki rabotilnici da se opfati celata slobodna rabotna sila, povtorno sozdava uslovi za {irewe na vagabondaàta. Potrebite na industriskiot razvoj baraa ukinuvawe na feudalnata vrzanost za zemjata i postoewe na slobodna rabotna sila za fabrikite. No zaradi nedovolniot industriski razvoj zapo~nuva proces na pauperizacija poradi nemo`nosta da se vrabotaat site biv{i selani i bezimotni bednici. Taka tie se prepu{taat na skitawe i pita~ewe. No na vakvata sostojba i pogoduvale i nerodnite godini, vojni i epidemii. Za spre~uvawe na vakvata sostojba kapitalisti~kite dràvi propi{uvale strogi kazni. No taa seriozno }e bide namalena so permanentnoto vrabotuvawe vo industrijata i vo javnite raboti, naseluvawe na koloniite, kako i so voveduvaweto na socijalnoto zakonodavstvo. No bidej}i kapitalisti~kiot razvoj e sleden so vojni, krizi i depresii. postojano }e se regrutiraat novi vagabondi, novi bespomo{ni lu|e koi }e pretstavuvaat golema op{testvena nesre}a. Na evropska po~va taa }e se {iri po Prvata svetska vojna, po golemata ekonomska kriza i po Vstorata svetska vojna. Edni ne moàt da najdat rabota, drugi se invalidizirani od vojnata i ne moàt da rabotaat, a treti se vra}aat od vojnata kako pobednici ili pobedeni, o~ekuvaj}i da bidat prifateni i obezbedeni. No toa ~esto ne se slu~uva i biduvaat turnati vo skitni{tvo i prosja~ewe. Sepak, op{tiot op{testveno-ekonomski napredok, nastojuvaweto za humanizacija na me|u~ove~kite odnosi voveduvaweto na novi socijalni i rabotni~ki zakoni pridonesuvaat vagabondaàta da se namali.Taka taa vo poslednite decenii od minatiot vek se javuva vo zna~itelno pomal obem i intenzitet od porano, {to pridonese da se pojavat dve gledi{ta: 1. op{testvoto se nao|a na pragot da ja sovlada ovaa pojava, 2. vtoroto gledi{te e sprotivno smetaj}i deka sovremenata vagabondaà po~nuva da gi menuva formite kako rezultat na golemata podvi`nost na naselenieto i treba da se napravat napori taa da se svede na razumna merka. Za na{ata dràva, ako se razgleduva sostojbata po Vtorata vetska vojna, koga Makedonija be{e ~lenka na Jugoslovenskata federacija, pa se do periodot na nejzinoto osamostojuvawe vo 1991 godina, moè da se kaè deka vagabondaàta ne pretstavuva{e nekoj seriozen 341
socijalen problem. Navistina postoe{e odredena brojka na prosjaci i skitnici, koja ne be{e to~no evidentirana i blagodarenie na socijalnoto zakonodavstvo se nastojuva{e vakvata pojava da se reducira i eliminira. Pojavata e ne{to vlo{ena vo periodot na takanare~enata tranzicija. Ako se imaat predvid rezultatite na nekoi ponovi istraùvawa kako i op{testveno-ekonomskata sostojba koja postojano se vlo{uva, moè da se zaklu~i deka sepak nejzinoto prisustvo postanuva zagriùva~ko i po obem i po tendencijata na razvoj i treba da i se posveti poseriozno vnimanie. 2. POIM I DEFINICIJA NA VAGABONDA@ATA Iako bi se ~inelo, na prv pogled deka definiraweto na ovaa devijantna pojava e ednostavna rabota, sepak mora da se konstatira deka e te{ko da se dade edna precizna definicija koja bi vaèla za site dràvi i za site vremiwa. Kako {to isataknavme se smeta deka terminot vagabond prvpat se sretnuva vo francuskiot jazik vo 14 vek, a poimot vagabondaà vo osumnaesettiot vek koga vsu{nost e poim na krivi~noto pravo so zna~ewe na delikt. Vo SAD i Anglija upotrebata na toj termin e dosta neodredena pa moèlo kako takvi da se tretiraat i rabotnici koi odbivaat da prifatat namaluvawe na naemninata za odredena rabota, kako i siroma{ni lica koi se somnitelni i ìveat somnitelno. So pro{iruvaweto na represivnata politika kako vagabondi }e se smetaat i licata koi pobegnale od op{testvenata zaednica, licata koi taa gi prognala i nepoznati lica. Nim im se prika~uvale razni atributi kako moralni mrzi, nestabilni, asocijalni, antisocijalni i sli~no. Od psiholo{ki aspekt bile ocenuvani kako egocentri~ni, nestabilni, emotivno i mentalno ponazadni i konstitutivno degenerirani.483 Kako pri~ini za vagabondaàta se naveduvale mentalnite bolesti kako nevrastenija, dromomanija, hipohondrija, epilepsija, {izofrenija, paranoja i moralen mazohizam. Me|utoa smislata i su{tinata na vagabondaàta vo sredniot vek e izrazena vo Kralskite Ordonansi so koi ovaa pojava se opredeluva kako delikt. Su{tinata na ovaa pojava e izrazena so francuskiot izraz gens sans aveu, {to bi moèlo da se prevede kako ni~ii lu|e, lu|e bez ku}a i ku}i{te, lu|e {to ne se vrzani za zemjata, ne mu pripa|aat nikomu, psa zaradi toa tie ne uìvaat ni~ija za{tita i zatoa dozvoleno e tie da se zatvorat, da se kaznat, pa duri i da se ubijat.484
Vexliard, op. cit. str.13 Spored Ordonansite na francuskiot kral Fransoa prvi od 1523 godina se istaknuva deka sekoj moè da gi fati,da gi stavi na trkalo za ma~ewe i sl. Navedeno spored Kalember, D. Poku{aj odre|ivanja pojma vagabudaè, JRKKP, 1966./4.
484 483
342
Francuskiot krivi~en zakon od 1810 godina gi ozna~uva vagabondite na opisen na~in kako lu|e bez domicil, bez sredstva za ìveewe i kako lica koi nemaat postojano zanimawe. Se raboti, spored ovoj zakon za eden vid delinkvencija koja e od siroma{tvo, pa ne se kolebaat da go upotrebat i izrazot "delikt od siroma{tvo." Taka spored ovoj zakon za vagabondi se smetale lica {to nemale postojano prestojuvali{te, sredstva za izdrùvawe i opredelen zanaet, odnosno toa bile lica koi ne gi koristele dozvolenite op{testveni mehanizmi, so op{testvoto se povrzani samo so ra|aweto, jazikot i minatoto. Tie se op{testven otpadok i ìveat od otpadocite na op{testvoto, ili pak od prosewe i sitno potkradnuvawe. Vo sovremenata sociolo{ka literatura posvetena na ovoj problem vagabondite se smetaat za neprilagodeni li~nosti, nesre}ni i nemo}ni, lu|e napolno degradirani, nedovolno odgovorni za svoite postapki i lica na koi treba da im se pomogne. Na toj na~in se ukaùva deka vagabondaàta e sociolo{ki i moralen problem, deka e toa problem na op{testvoto i deka po svojata su{tina pretstavuva delikt na bedata, deka tie lu|e ne treba da se kaznuvaat, tuku da se resocijaliziraat. Iskaàno sinteti~ki su{tinata na vagabondaàta bi moèle da ja opredelime: a) vagabondite po pravilo se skitnici, iako ima i takvi koi ne skitaat, tuku vremeto go minuvaat na nekoi javni mesta, kako na pr. pariskite "klo{ari", zna~i nemaat postojano ìveali{te i ìveat na toj na~in nadvor od organiziranoto op{testvo, b) vagabondite ne mu pripa|aat na op{testveniot ìvot, ne u~estvuvaat organizirano vo aktivnostite na op{testvoto, ìveat na parazitski na~in, ne rabotaat, nemaat zanimawe i sli~no. Moàt da bidat sposobni za rabota, no odbivaat da rabotaat.485 Tie gi imaat raskinato vrskite so op{testvoto od socijalen, kulturen, ekonomski, politi~ki, obrazoven i drug karakter, na globalnoto op{testvo mu pripa|aat samo po ra|aweto, a ne se integrirani vo op{testvoto i ne gi koristat priznatite op{testveni, ekonomski, pravni i kulturni mehanizmi. So organiziranoto op{testvo vospostavuvaat samo povremeni i neredovni kontakti koga gi pomaga zaednicata ili koga gi sankcionira. Vagabondite se deklasirani lu|e, bez priznat op{testven status {to bi im obezbeduval obvrski i za{tita. Tie vr{at nedozvoleni dejstvija, prisileni se da prosat, da kradat i na sli~en na~in da ja obezbedat egzistencijata, ìveej}i od otpadocite na op{testvoto i poradi toa i samite pretstavuvaat op{testven otpadok.
Ova e su{tinska karakteristika {to treba da se naglasi: tie se li{eni od postojana rabota, li{eni od postojano ìveali{te i semejstvo. Vidi: Anderson, N. Le Hobo, sociologie du sans abri, Natan, Paris, 1993, p .10.
485
343
3. PRIÎNI NA VAGABONDA@ATA Toa {to go istaknavme dosega za ovaa pojava nedvojbeno ukaùva deka se raboti za specifi~na devijantna op{testvena pojava, koja ima op{testvena priroda i se nao|a vo povrzanost so op{testvenite odnosi. Vo tie ramki ekonomskata sostojba igra mnogu zna~ajna uloga i taa vo zavisnost od takvata sostojba se namaluvala ili zgolemuvala,486 odnosno op{testvoto na direkten ili indirekten na~in otfrla eden del od naselenieto pravej}i tie da bidat pita~i, skitnici i drug vid otfrleni lu|e, kako posledica na nemo}ta uspe{no da gi integrira i da gi razre{uva nivnite problemi. Veksiliar487 razlikuva elementarna i strukturalna vagabondaà. Elementarnata vagabondaà e posledica na elementarni nepogodi: poplavi, glad, epidemii, zemjotresi i sli~no. Taa ne e povrzana so strukturata i organizacijata na op{testvoto, tuku e posledica na prirodni nastani nepredvidlivi i nezavisni od socijalnata struktura. No vo sekoj slu~aj toa e samo privid. Uspe{noto funkcionirawe na op{testvoto moè da se spravuva so posledicite od elementarnite nepogodi od bilo kakov oblik da se tie. Strukturalnata vagabondaà e determinirana od globalnata struktura na op{testvoto, taa na nea dejstvuva objektivno so silata na op{testveno ekonomskite zakonitosti. Vrskata pome|u vagabondaàta i funkcionira weto na globalnoto op{testvo moè da bide direktna, svesno naso~uvana ili indirekna, skriena, nesvesna. Strukturalnata vagabondaà se javuva i kako posledica na neusoglasen ekonomski razvoj, masovna nevrabotenost, ekonomski krizi i drugi pojavi koi izviraat od op{testvenata struktura na odredeno op{testvo. Taka vagabondi stanuvale razboleni, iznemo{teni ili stari robovi napu{teni od svojot gazda, izbrkani selani od razli~ni pri~ini vo sredniot vek i vagabondi od bezrabotica vo edno konkurentsko i individualisti~ko op{testvo. Me|utoa vo civiliziranite op{testva postoi tesna vrska pome|u elementarnata i strukturalnata vagabondaà na toj na~in {to op{testvenata organizacija moè da se odnesuva za{titni~ki sprema svoite ~lenovi pri nepredvidlivi nevolji. Duri obeSpored rezultatite od empiriskoto istraùvawe na JU ZAVOD za socijalni dejnosti Skopje za Deca na ulica / uli~ni deca vo Makedonija od 2001 godina se pokaùva deka decata skitnici od koi moàt da se regrutiraat vagabondi i po pravilo se regrutiraat devijanti od razli~en vid poteknuvaat od semejstva koi ne se vo sostojba da se griàt za zadovoluvawe na nivnite primarni fiziolo{ki i socijalni potrebi ili se deca od deficientni semejstva, odnosno semejstva so naru{ena struktura ili krajno naru{eni odnosi. 487 Wexliard, A, op. cit.
486
344
zbeduvaweto za{tita treba da bide i edna od pozna~ajnite celi na op{testvenite organizacii i uprava. No ako ni{to ne se prezeme elementarnata vagabondaà }e stane strukturalna. Toa pak ukaùva na nepobitniot fakt deka vagabondaàta pretstavuva pojava ~ii koreni leàt vo op{testveno-ekonomskite odnosi na odredeno op{testvo,taa e posledica na negovata nesposobnost da gi razre{i problemite na neusoglasenosta i protivre~nostite pome|u individualnite potrebi i op{testvenite mo`nosti za nivno zadovoluvawe. Me|utoa ako sakame na pokonkretno podra~je da gi sogledame pri~inite i faktorite koi doveduvaat do pojava na vagabondaà toga{ site sociolo{ki orientirani faktori niv gi baraat vo bezraboticata, bolestite, alkoholizmot, raskinuvaweto na semejnite vrski, natprevaruva~kiot duh na sovremenoto op{testvo, starosta koja{to vrabotuvaweto go pravi skoro nemo`no, industrijalizacijata i urbanizacijata povrzani so migraciite i dezorganizaciite koi so toa ~esto nastanuvaat. Pokraj vakvite op{testveno-ekonomski pri~ini eden broj avtori smetaat deka vrz obemot i strukturata na vagabondaàta vlijaat i drugi faktori. Imeno deneska vo vreme na ogromen tehni~ki progres, bedata ne se pojavuva vo golemi razmeri, socijalnata dràva vo golema mera uspeva da gi sanira vakvite sostojbi i site `rtvi na nesre}ni okolnosti i siroma{tvo, a koi se rabotlivi i istrajni moè uspe{no da se zgriàt. No eden broj od niv imaat silno izrazeni asocijalni sklonosti, kako rezultat na neadekvatna socijalizacija, pa se mrzlivci i paraziti. Eden broj avtori vagabondite gi izedna~uvaat so pijanicite i psihopatite koi go zanemarile semejstvoto i rabotata i na toj na~in se otkaàle od korista od socijalnoto osiguruvawe. Koga stanuva zbor za etiologijata na vagabondaàta interesni se i ovdeka posebno }e gi spomneme i dve postari teorii. Toa se teorijata na obvinuvawe i teorijata na odbrana. Teorijata na obvinuvawe odgovornosta za nivnata polo`ba ja gleda vo li~nosta. Ovie avtori istaknuvaat deka milostinata e pri~ina za pita~eweto, skitaweto i siroma{tijata. Pomo{ta ne stanala neophodna zatoa {to se tie siroma{ni, tuku naprotiv siroma{tijata postoi zatoa {to se pomagaat siroma{nite so milostina. Siroma{tijata zna~i e posledica, a ne pri~ina. Koga }e go snema toa pomagawe na siroma{nite, }e ja snema i siroma{tijata i pita~eweto. Takviot stav bil osnova i za prezemawe merki, glavno od represiven karakter protiv vagabondite, ta se smetalo deka "mrzata e majka na site poroci". Teorijata na odbrana, odnosno onie koi {to gi branat vagabondite, poa|aat od stavot iznesen vo Biblijata kade stoi deka zemjata mu pripa|a na boga, odnosno ne moè da mu pripadne na nieden ~ovek. Vo toj slu~aj onoj {to im dava na siroma{nite mu dava na Boga, a siroma{tijata postoela i mora da postoi.
345
Sinteti~ki iskaàno pri~inite bi moèle, zna~i, da gi svedeme, kako {to smetaat pove}eto avtori, na pri~ini od op{testvenoekonomski karakter, pri {to se istaknuva deka vagabondite se isklu~eni od ekonomskiot ìvot na op{testvoto i se dovedeni vo polo`ba svoite primarni i sekundarni potrebi da gi zadovoluvaat na na~in koj {to op{testvoto go smeta za devijanten i pri~ini koi se proizvod na li~ni faktori, a koi se odnesuvaat na abnormalnost, neprilagodenost i devijantna i rastroena struktura na li~nosta. Se razbira nikoj ne tvrdi pritoa deka mrzlivosta, nedostatokot na ambicii i otporot kon rabotata se vrodeni, tuku deka site vakvi naviki se formiraat vo odredena sredina i odredeni uslovi. 4. POJAVNI OBVLICI I RASPROSTRANETOST Za da moè da se zboruva za oblicite na pojavuvawe i rasprostranetost na vagabondaàta potrebno e da postojat pove}e sociolo{ki istraùvawa koi }e ja prou~at ovaa devijantna pojava. Me|utoa zasega takvi ne postojat, barem vo na{ata dràva. Vo drugite zemji posebno e prou~uvan problemot so pariskite "klo{ari" koi se identifikuvaat kako vagabondi. Od druga strana se pokaùva deka taa pojava za razlika od drugite sociopatolo{ki pojavi pretstavuva dosta sloèn problem. Taa ne se pojavuva vo ~ista forma, tuku izme{ana so drugite devijacii kako alkoholizam, narkomanija, prostitucija i sli~no. Nea ne ja sledi nitu dràvnata statistika, za{to prakti~no e nemo`no taa da se sledi i ottamu temnata brojka kaj ovaa devijantna pojava e dosta golema. Radikalnite op{testveno-ekonomski promeni koi ja zafatija na{ata dràva vo poslednata decenija bea prosledeni i so porast na site oblici na sociopatolo{ki pojavi, pa vo tie ramki i na ovaa pojava. Ako pod ovaa pojava kaj nas identifikuvame skitnici i prosjaci, toga{ evidentno e deka nivniot obem e vo porast.Tie se prisutni na site javni mesta: mostovi, raskrsnici, a ne retko gi voznemirivaat gra|anite i po nivnite domovi. Makedonija zapo~nuvaj}i go procesot na socijalna tranzicija se soo~i so kriza vo site oblasti od ekonomskiot i socijalniot ìvot. Vo odnos na problemov {to go analizirame od zna~ewe e faktot {to naglo raste{e brojot na nevrabotenite i taa se najde vo samiot Sovet na Evropa na vrvot vo odnos na nevrabotenosta. Pokraj toa golem broj op{testveni pretprijatija propadnaa, nivnite rabotnici ostanaa bez rabota, a vo golem broj pretprijatija rabotnicite so meseci ne zemaat plati. Kako posledica na vakvite sostojbi golem del od naselenieto se najde vo situacija na golemo osiroma{uvawe488 i nemo`nost da go
Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika skoro edna ~etvrtina od naselenieto ìvee vo beda i siroma{tija. Spored poslednite ist488
346
obezbedat egzistencijalniot minimum. Brojot na licata {to primaat socijalna pomo{ e se pogolem, iako taa ne moè da gi pokrie ni najminimalnite semejni tro{oci. Ako pod prosja~ewe ja podrazbirame onaa pojava koga licata molat pari ili drugi dobra od lica koi ne se odgovorni za nivnata nepovolna polo`ba i opstanok, bez da im vratat so nekakva ekvivalentna vrednost, toga{ vo na{ata dràva spored procenkite na centrite za socijalna rabota gi ima nekolku stotini.489 Daleku poseriozen e problemot so skitni{tvoto, osobeno kaj mladata populacija. Pojavata na zna~ajna brojka na uli~ni deca/deca na ulica, koi slobodno moàt da se vbrojat vo skitnici, mora osobeno da ne zagriì i da alarmira deka op{testvoto mora poseriozno da i zastane na patot na vakvata pojava. Imeno spored poslednoto istraùvawe na Republi~kiot zavod za socijalni dejnosti pove}e od iljada deca moàt da se vbrojat vo taa kategorija. Se raboti za mladi lu|e pod 18 godini vo period na razvoj, koga ne se sozreani i formirani kako li~nosti, koga mnogu ne{ta ne moàt da gi razberat i sfatat i voedno imaat te{kotii da go usoglasat svoeto odnesuvawe so op{tovaè~kite normi, bidej}i ne se vo sostojba jasno da go diferenciraat dobroto od zloto, op{testveno nedozvolenoto i kaznivo odnesuvawe od permisivnoto op{testveno odnesuvawe.Tie deca najgolemiot del od denot go pominuvaat na ulica ili na drugi javni mesta, nemaat semejna ili druga kontrola ne go posetuvaat u~ili{teto redovno, neishraneti se i lo{o za{titeni od studot, poradi {to nivnata zdravstvena sostojba e lo{a. Sekako, vakvata sostojba go nametnuva i pra{aweto za redukcija i iskorenuvawe na ovaa pojava. Spored na{a ocenka potrebni se zna~ajni reformi vo socijalnoto zakonodavstvo i iznao|awe na~ini da im se pomogne na bolnite, bezrabotnite i na site koi se vo socijalna potreba da ne se najdat vo situacija egzistencijata da ja obezbeduvaat so prosewe sitno potkradnuvawe ili na nekoj drug op{testveno neprifatliv na~in.
raùvawa na Ekonomskiot institut od Skopjhe 21% od populacijata na Makedonija se nao|a pod linijata na siroma{tija,vo sostojba na zna~itelno opadnat kvalitet na ìveewe zaradi namaluvawe na vkupnite prihodi.Zaradi prestanuvawe na nekoi subvencii, zgolemuvaweto na cenite i namaluvaweto na platite, standardot na naselenieto e opadnat za pove}e od 40%.Za ova vidi pove}e vo Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija (razvoj i modernizacija) MANU, 1997 god, Skopje, str 133. 489 Vo 1971 godina se napravi napor da se evidentiraat prosjacite i toga{ se procenuva{e deka gi ima pove}e od trista. Sega veruvame deka ovaa brojka e multiplicirana.
347
348
G l a v a VII HOMOSEKSULNOST 1. OP[TESTVENOTO ZNAÊWE NA HOMOSEKSUALNOTO ODNESUVAWE Samiot termin homoseksualnost poteknuva od gr~kiot zbor homos {to ozna~uva ist i latinskiot seksus {to ozna~uva pol, pa taka bi moèl da se prevede kako lica koi svoite seksualni potrebi gi zadovoluvaat so lica od istiot pol. Homoseksualnosta pretstavuva edna od temite koja posebno go privlekuva op{testvenoto vnimanie, a za koja ima relativno malku nau~ni soznanija. Dosega se iznesuvaa dosta konstatacii, no tie vo najgolem broj slu~ai bea neprovereni pretpostavki, otkolku provereni dokazi. Bi moèle duri da konstatirame deka poslednite decenii se napraveni prvite poseriozni istraùva~ki pristapi za homoseksualnosta. Takvata sostojba e posledica od faktot {to kaj ovoj vid na odnesuvawe se me{aat stru~nite stavovi so emocionalniot odnos i vrednosnoto procenuvawe. Homoseksualnoto odnesuvawe se sretnuvalo u{te vo damne{ni vremiwa i opstanalo do deneska. Toa {to se menuvalo niz istorijata, a takva e sostojbata i deneska, za nego da ne postoi op{ta soglasnost vo odnos na stavot na op{testvoto sprema onie {to manifestitrale takvo odnesuvawe. No vo vreme koga pa|aat tabuite od sekakov vid i za ovaa pojava vo sovremenoto op{testvo i vo civiliziranite zemji po~na otvoreno da se razgovara i taa da dobiva poinakov tretman. No i deneska pristapot vo tretiraweto na homoseksualizmot kako fenomen e vo golema merka optovaren so vrednosni prosuduvawa i stavovi koi stereotipno gi osuduvaat vakvite odnesuvawa. êsto pati pod toa vlijanie i avtorite koi pi{uvaat za ovaa pojava toa go pravat so ~uvstvo na grozewe i odvratnost. I obi~nite gra|ani i stru~wacite homoseksualnosta ja tretiraat so moralna osuda kako odnesuvawe koe pretstavuva seriozen socijalen problem. Ottamu i zaradi toa, a i zaradi nekoi drugi predrasudi tabuizirano be{e postoeweto i raspravata za ovaa pojava, smetaj}i ako ne se diskutira za nea taa ne postoi. Osven toa i zaradi silnata stigmatizacija na homoseksualcite, voop{to ne se otvora{e vakvoto pra{awe, a tie samite uspe{no ja prikrivaa (no i bea prinudeni) svojata seksualna orientacija. Prvoto pra{awe {to se postavuva vo vrska so ovaa pojava e dali taa pretstavuva pojava na socijalnata patologija, odnosno dali heteroseksualnoto odnesuvawe pretstavuva edinstveno normalno odne349
suvawe i op{testven standard spored koe poinakvoto (homoseksualnoto) odnesuvawe }e go ocenuvame kako devijantno odnesuvawe, ili kako {to do skoro se tretira{e kako kriminalno odnesuvawe.490 Dali homoseksualnosta e protivpriroden i protivop{testven ~in (zlostor protiv moralot)? Ako kako devijantno go opredelivme ona odnesuvawe koe vo zna~itelna merka otstapuva od op{testvenite normi i vrednosti, na koi reagira op{testvenata zaednica, a koe se menuva vo vremeto i prostorot, toga{ homoseksualnoto odnesuvawe moè da se tretira kako poseben vid devijantno odnesuvawe. No bidej}i ja spomnavme i op{testvenata reakcija, toga{ smetame deka stavot kon ovaa pojava deneska vo golema mera e ublaèn, odnosno zgolemena e tolerantnosta. No sepak vo civiliziranite sredini na sovremeniot svet voop{teno kaàno homoseksualnosta se ocenuva negativno, kako abnormalna, devijantna pojava vo ~ove~koto odnesuvawe. 2. POIM NA HOMOSEKSUALIZMOT Ne e lesno da se dade edna ednostavna definicija za homoseksualnosta kako odredeno odnesuvawe, nitu za homoseksualcite kako da imaat edna specifi~na crta na li~nosta. Naj~esto kako homoseksualno odnesuvawe se opredeluva onoj seksualen kontakt me|u pripadnici od ist pol, prosleden so seksualno vozbuduvawe, koe se povtoruva, iako ima mo`nosti za seksualni odnosi so lica od drugiot pol i (ili) takvi odnosi se odrùvaat.491 Vo ovaa definicija se vklu~eni i ma{kata i ènskata homoseksualnost (lezbejstvo), kako i onie lica {to stapuvaat i vo homoseksualni i vo heteroseksualni odnosi (biseksualci). Osven toa ovde e dadena mo`nost liceto da se prepoznae vo svojata specifi~nost, bilo ma{ko, bilo ènsko. Zna~i zna~aen e i poloviot identitet, liceto da se identifikuva so homoseksualni atributi. Prepoznavaweto opfa}a serija od etapi koi pretstavuvaat progresivni manifestacii na homoseksualnosta vo ìvotot na poedinecot. 3. FENOMENOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA Bea napraveni zna~ajni napori da bi se do{lo do pribli`niot obem na homoseksualci od dvata pola vo zapadnite op{testva, no rezultatite od tie istraùvawa se nesigurni. Kinsi ispituvaj}i populacija na maì od 16 do 55 godini utvrdil deka postojat 4% ekskluzivni homoseksualci. Fej i sorabotnicite ispituvaj}i edna populacija
Taka homoseksualnosta kako krivi~no delo be{e tretirana na primer vo Velika Britanija do 1969 godina i vo SAD do 1974 godina. 491 Psihijatrija, urednik D.Kecmanovic,Medicinska Knjiga,Beograd-Zagreb,1989, str.1126
490
350
na vozrasni vo 1989 godina utvrdile deka ima 1,4% homoseksualci so ~esti homoseksualni odnosi i 1,9% so povremeni. Daniel i Bodri vo 1973 godina procenuvaat deka vo Francija ima 6-7% ekskluzivni homoseksualci. Kinsi kaj ènite me|u 15 i 45 godini pronajde 2%, Ejner i Ozel 1976 smetaat deka gi ima 6% kaj maìte i 3% kaj ènite, kaj amerikanskata studentska populacija. Gebhart smeta deka ima 4% kaj maìte i do 2% kaj ènite. Kolkava e brojkata so dvojna orientacija ne e poznato i se dviì do 46%. Masters i Xonson vo 1979 godina smetaat deka ima 41% lezbejki i 37 % ma{ki homoseksualci.492 Potrebno e vedna{ da se naglasi deka kaj lu|eto ne postoi ostro razgrani~uvawe pome|u homoseksualnoto i heteroseksualnoto odnesuvawe, odnosno stroga dihotomija. Spored nekoi avtori, kako Kinsi postojat sedum stepeni pome|u homoseksualnite i heteroseksualnite lica.Taka so eden moàt da se ozna~at isklu~itelno heteroseksualni lica, a so sedmiot homoseksualni. Pome|u niv se nao|aat lica kade u~estvoto na homoseksualnost i heteroseksualnost e vo razli~en obem. Zna~i dosega ne e to~no konstatirano kolkav procent od lu|eto ima homoseksualni sklonosti i odrùva homoseksualni odnosi. Dosega{nite istraùvawa imaa brojni metodolo{ki gre{ki i nivnite rezultati ne e mo`no da se voop{tuvaat. Toa e posebno te{ko zaradi postoeweto na biseksualni odnesuvawa, postoewe lica koi odrùvaat heteroseksualni odnosi poradi osudata na okolinata i za~uvuvawe na svojot socijalen status, zaradi op{testvenata stigma, ili pak odbivaat homoseksualni kontakti poradi istata pri~ina. Poradi negativniot odnos na op{testvoto kon homoseksualcite vistinskiot obem e te{ko da se utvrdi i treba sekoga{ da se zema vo obzir sredinata vo koja se rodeni. Voop{tuvaweto na rezultatite od edna sociokulturna sredina vo druga ne e mo`no. Zna~ajno pra{awe {to se nametnuva e kolkav e obemot na pojavata i dali taa kaj nas moè da se percepira kako socijalen problem. Zasega ne e mo`no da se utvrdi kolkav procent na lu|e ima homoerotski te`nenija, a kolkav procent odrùva homoseksualni odnosi, zo{to ne postoi nikakva statistika. 493 Spored istraùvawata na Kinsi (Kinsey A.C), iako pogolemiot broj avtori predupreduvaat deka ima metodolo{ki nedostatoci, se konstatiralo slednoto: a) okolu 4 do 5% maì od belata rasa se prete`no homoseksualno orientirani;
Corraze, J.LHomoseksualite, PUF, Paris, 1996, str.10 i natamu. Takov e stavot i na Separovic Z. Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet, Zagreb, 1981.str. 112.
493
492
351
b) pribli`no 12% maì od belata rasa pome|u 16 i 55 godini od ìvotot stapuva barem vo povremeni ili privremeni homoseksualni kontakti, v) pribli`no 20% maì od belata rasa imale nekakvo homoseksualno iskustvo, no koe ne mora da zna~i homoseksualnost, g) kaj ènite od belasta rasa soodvetnite procenti bi bile za polovina pomalku. Na za~estenosta na homoseksualnoto odnesuvawe na lu|eto vliaae op{testveniot stav kon homoseksualnosta dali e toj pove}e ili pomalku rigiden, odnosno toleranten. Ako i pokraj stru~nite nedostatoci se soedinat rezultatite od razli~ni istraùvawa, kako {to toa go pravi Lokar494 toga{ za homoseksualnosta bi moèle da se iznesat slednite pretpostavki: 1. Okolu 80% maì i 85% èni od belata rasa se isklu~itelno heteroseksualno naso~eni ({to zna~i nemaat homoseksualni te`nenija i kontakti). 2. Od sociokulturnite okolnosti zavisi kolkav del od tie 20% maì ili 15% èni }e imaat homoseksualni i heteroseksualni kontakti, a kolku samo homoseksualni kontakti. 3. Lica so homoseksualni naklonosti ima vo site sociokulturni sredini, so toa {to vo nekoi zemji takvite te`nenija se projavuvaat poslobodno. 4. RAZLIKI POME\U HETEROSEKSUALNITE I HOMOSEKSU ALNITE LICA Pogolem broj na istraùva~i nastojuvale da otkrijat dali pome|u homoseksulcite i heteroseksualcite postoi nekoja razlika ili {pekulaciite se bez osnova. Taka na primer op{toto uveruvawe deka homoseksualnite maì se so feminiziran izgled, a homoseksualnite èni se ma{kudanski ne se potvrdeni. Druga zabluda koja istraùvawata ja negiraa e deka homoseksualnite lica imaat pomala koncentracija na testosteron vo krvta, odnosno ne se potvrdi hipotezata deka kaj homoseksualcite ima hormonski rastrojstva ili nekoi promeni. Hipotezata deka postoeweto na homoseksualna orientacija e sama po sebe dokaz za postoewe na du{evno rastrojstvo, koja glavno poteknuva od psihoanaliti~kata {kola, ne e potvrdena. Du{evnite rastrojstva i tegobi moàt da se pojavat kaj site lu|e, heteroseksualno ili homoseksualno nastroeni i deneska nema dokazi deka kaj homoseksualcite tie se po~esti i poinakvi. Poprisutnata aksioznost kaj homoseksualcite se objasnuva so odnosot na op{testvoto kon niv. Bi
Lokar, J. Homoseksualnost, Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd, Zagreb, 1989, str. 1226.
494
352
moèlo zna~i da se zaklu~i deka du{evnite bolesti i rastrojstva se pribli`no podednakvo zastapeni. Pogolemiot broj homoseksualci barem povremeno stapuva vo heteroseksualni kontakti. Pritoa edni doìvuvaat seksualno zadovolstvo, drugi delumno, a treti nikakvo. No odreden broj maì heteroseksualnite kontakti gi doìvuva kako neprijatni i zastra{uva~ki, pa kaj niv se pojavuvaat karakteristi~ni reakcii - izbegnuvawe na site situacii vo koi bi moèlo da dojde do heteroseksualni kontakti. Eden broj èni vo heteroseksualnite kontakti doìvuva odvratnost i lutina i zatoa gi izbegnuva site situacii vo koi takov kontakt bi bil moèn. Pokraj istaknatite soznanija od rezultatite na dosega{nite istraùvawa bi moèle da gi spomneme i slednite: - prose~nata inteligencija kaj homoseksualcite e ne{to povisoka otkolku kaj drugata populacija, kako i povisoko nivo na obrazovanie, - pove}eto homoseksualci poteknuvaat od gradski sredini, - redot na ra|awe se pokaà kako nezna~aen, bidej}i se misle{e deka e po~est kaj decata podocna rodeni. 5. ETIOLOGIJA NA HOMOSEKSUALNOSTA Istraùvawata za utvrduvawe na faktorite za homoseksualnosta i {to pretstavuva taa vo svojata su{tina se ~ini deka ne se zavr{eni, duri spored nekoi avtori problemot e nere{iv. Odgovorite {to se nao|aat vo literaturata pokaùvaat golemi razliki. Deneska so sigurnost ne moè da se odgovori {to e pri~ina za homoseksualnosta, no so golema sigurnost moè da se pretpostavi deka na nea vlijaat pove}e faktori i deka udelot na oddelni faktori kaj odelni homoseksualci ne e podednakov. Taka kako posebno zna~ajni faktori se nabrojuvaat genetskite determinanti, hormonskite vlijanija, nastanite od ranoto detstvo, specifi~nite seksualni iskustva i mo`nosta za vospostavuvawe na seksualni kontakti, vlijanieto na semejstvoto i op{testvenata sredina i sli~no. Istraùvawata za genetskata determiniranost bea glavno bazirani na istraùvawa na ednojaj~ani i dvojaj~eni bliznaci i se pokaà deka seksualnite orientacii kaj niv se ednakvi. No bez ogled na toj fakt toa ne ja potvrduva tezata za genetska determiniranost, bidej}i tie rastat zaedno, vo ista sredina, so ednakvo vospitanie i sli~ni doìvuvawa, pa ne moè da se odvoi genetskoto od steknatoto. Istraùvawata kaj cica~ite pokaàa deka poplava od hormoni bitno vlijae vrz razvojot i diferencijacijata na mozokot kaj u{te nerodenoto ìvotno, a so toa i na podocne`noto seksualno odnesuvawe. Toa se smeta{e deka ima sli~nost i kaj lu|eto, navodno zaradi intrauteralnoto vlijanie vo kriti~nata faza od sozrevawe na mo353
zokot, nastanuva biolo{ka predispozicija za homoseksualno odnesuvawe. Navistina i samite homoseksualno naso~eni lica ja zastapuvaat taa teorija, za{to biolo{koto determinirawe na homoseksualnoto odnesuvawe pove}e im odgovara, bidej}i se spasuvaat od ~uvstvoto na vina i gi odvra}a od razmisluvaweto za eventualni promeni vo seksualnoto odnesuvawe. Ponovite istraùvawa pokaùvaat deka prednatalnite hormoni ne ja determiniraat seksualnata orientacija. Drugi avtori homoseksualnosta ja povrzuvaat so semejnata situacija.495 Taka od zna~ewe se prvite komunikacii vo semejstvoto, odnosite me|u negovite ~lenovi, psiholo{kata ramnoteà, stavovite na roditelite kon decata i me|u samite niv i sli~no. Naru{enite semejni odnosi se istaknuvaat kako faktor povrzan so homoseksualnosta. Se istaknuva deka zagubata na tatkoto pred petnaesettata godina se nao|a vo vrska so homoseksualnosta. Pokraj toa se istaknuvaat u{te prisustvoto na nasilstvo, alkoholizam, nekompletnosta na semejstvoto i sli~no. No sepak se istaknuva deka koga se razgleduva semejnoto vlijanie treba da se bide vnimatelen. Nikakov determinizam ne e mo`no da se konstatira. Zna~ajnite napori {to se vloìja vo poslednite decenii za mo`nosta da se utvrdi semejnoto vlijanie kako presudno vo nastanuvaweto na homoseksualnosta ne vrodija so plod. Navistina ako kriti~ki se pogledat studiite za odnosot me|u roditelite i decata i za odnosite vo semejstvoto i nivnoto vlijanie na razvitokot na seksualnoto odnesuvawe pokaùvaat deka zna~ajni istraùva~ki podatoci nema iako postojat brojni teorii koi so svojata elokventnost go pokrivaat nedostatokot na nau~na cvrstina. Toa osobeno se odnesuva za objasnuvaweto, {to e toa {to vo semejnata dinamika go naso~uva deteto kon homoseksualno, a {to kon heterosekualno odnesuvawe. Nekoi avtori go istaknuvaa pobrziot seksualen razvoj kaj homoseksualcite otkolku kaj heteroseksualcite i ranite seksualni iskustva, duri i pred adolescencijata. Onie {to porano ja po~nale seksualnata aktivnost toa moèle vo homoseksualni kontakti, bidej}i se nao|aat po~esto vo kontakt so vrsnici od ist pol otkolku so devoj~iwa. Podocna pravat obidi i za heteroseksualni kontakti, no gi ocenuvaat kako pomalku privle~ni, duri ~uvstvuvaat i napnatost, strav i agresivnost. No ponovite istraùvawa pokaùvaat deka seksualnata orientacija vo adolescencijata e relativno cvrsta u{te za vreme koga seksualnata aktivnost u{te ne zapo~nala. Vrz osnova na postojnite soznanija za homoseksualnosta bi moèle da konstatirame deka taa pretstavuva devijantna pojava do kolku za takva ja smeta op{testvoto i do kolku se projavuva bezuspe{no prilagoduvawe na op{testveno prifatenite normi. Toj neuspeh ne moè da se svede, vrz osnova na dosega{nite soznanija, na vlijanieto vrz eden edinsven faktor. Najverojatno homoseksualnosta e edna mo`na
495
Corraze J. L homosexualite , PUF, Paris, 1996, p. 82,
354
reakcija na psiholo{ki razvojni pre~ki, od edna strana, no i na cela niza drugi pre~ki i faktori koi doveduvaat do homoseksualna reakcija. Ve}e istaknavme deka konstitucionalnite faktori ne igraat presudna deterministi~ka uloga. Zna~i moè da se smeta deka e potvrdena hipotezata deka homoseksualnosta e eden dosta dinamo~en proces, razli~en po svojot pojaven oblik, po razvitokot i po pri~inite od heteroseksualniot. So medicinska terminologija bi moèle da go ozna~ime kako homoseksualen sindrom. 6. OP[TESTVENITE KARAKTERISTIKI I STAVOVI ZA HOMOSEKSUALNOSTA Vo dosega{nata ~ovekova istorija odnosot na lu|eto kon homoseksualnosta se menuval i se razlikuval od edno do drugo op{testvo.Toa {to vo sovremenoto op{testvo moème da go konstatirame e faktot deka vo poslednite decenii vo razvienite evropski zamji i vo Amerika odnosot kon homoseksualcite e potoleranten. No generalno zemeno heteroseksualnata populacija ima negativen stav kon homoseksualcite. Taka vo sedumdesetite godini vo Amerika pove}e od 78% od amerikanskata populacija smetala deka homoseksualnosta skoro sekoga{ e ne{to pogre{no ili sekoga{ e ne{to pogre{no.496 Sli~no mislewe postoi i za zanimawata so koi homoseksualcite bi moèle da se zanimavaat. Taka se smeta deka ne bi trebalo da bidat u~iteli ili sudii, lekari ili dràvni slu`benici, no bi moèle da zanimavaat glumci ili da se bavat so drugi umetni~ki zanimawa.497 Iako rezultatite od vakvite istraùvawa ne moàt da se voop{tuvaat na drugi zemji, sepak negativniot stav e prisuten sekade kaj heteroseksualcite kon homoseksualcite, bez ogled na intenzitetot. Taka tie naj~esto se potisnata populacija na rabot na op{testvoto, skoro nasekade. Duri vo nekoi kulturi se sankcionira homoseksualnosta vo site oblici, od tretman na prekr{ok do smrtna kazna, kako kaj beduinite Roala vo severna Arabija.498 No osudata moè da ostane formalna, da bide izrazena vo pravoto, vo moralnite stavovi, no fakti~ki da ne se sproveduva. Takov slu~aj postoi vo nekoi islamski zemji, kade poslednite decenii negativniot odnos kon homoseksualcite be{e zasilen, stana duri neprijatelski, poradi stravot od novata virusna bolest Sida. No podocna malku stavovite se korigiraa koga Sidata ne se vrzuva isklu~itelno za homoseksualnosta, tuku deka za nea e vaèn oblikot na seksualno odnesuvawe, a ne seksualnata orientacija. Imeno taa mo`no e da se prenesuva i zaradi mnogu ~esto menu496 497
Navedeno spored Psihijatrija L.J. str. 1233 Ibid, str. 1233. 498 Navedeno spored Corraze J. op. cit. str. 18
355
vawe na heteroseksualni partneri i od seksualni kontakti so prostitutkite, no i kaj hemofili~arite, narkomanite i sli~no. Homoseksualnosta e zabraneta so koranot, 499 no sepak e dosta praktikuvana.
Islamskata religija e najstroga sprema homoseksualnosta. Taka spored nea storitelot na takvo delo treba da se ubie i da se prokolne. Ako nekoj se fati na takvo delo (homoseksualen akt) treba da se ubie i aktivniot i pasivniot u~esnik. No za nekoi storiteli dopu{teno e da se kazni kako obi~na prostitucija za neènetite sto stapovi, a ènetite da se kamenuvaat. Homoseksualnosta se smeta za najgolem prestap bidej}i pretstavuva sramno delo, nepriroden akt, go rasipuva moralot, ja naru{uva verata i mu na{tetuva na sekojdnevniot ìvot, duri homoseksualnosta go ubiva ìvotot. Katoli~koto u~ewe se potpira na moralnosta na aktot. Hristijanskiot moral go tretira kako sklonost, {to zna~i nered i kako takov zaslu~uva osuda. No ~ovekot koj ima takva skolonost ne treba da se osuduva. Grevot treba da se osudi, a ne gre{nikot. Samata sklonost ne e grev, no objektivno pretstavuva zlo i nered. Sli~en e stavot i na pravoslavnata religija. Za ova vidi: Lokar J. Psihijatrija, op. cit. 1235.
499
356
G l a v a VIII KRIMINALITET I MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA 1. PRAVNO I SOCIOLO[KO DEFINIRAWE NA KRIMINALITETOT 1. Da se zboruva za kriminalitetot kako edna od najte{kite vidovi na sociopatolo{ko povedenie zna~i da se prejde vo predmetot na edna druga nauka vo ~ii ramki celosno e pomesetn interesot za ova negativno op{testveno {tetno povedenie na ~ovekot. So drugi zborovi, so ogled deka kriminalitetot e poseben predmet na interes na edna avtonomna nau~na disciplina koja se narekuva kriminologija, na{iot interes za ovaa pojava mora da go povrzeme so kriminologijata i da go svedeme samo na negovite najosnovni elementi koi se nu`ni za da se sogleda i inteersot na socijalnata patologija i za ovoj izrazito negativen op{testven fenomen. Vo taa smisla najprvin }e se osvrneme na poimot na kriminalitetot onaka kako {to toj e vklu~en vo predmetot na kriminologijata 2. Najednostavnata definicija za predmetot na kriminologijata e deka taa pretstavuva nauka za kriminalitetot kako povedenie koe otstapuva od o~ekuvawata izrazeni vo krivi~niot zakonik na opredelena op{testvena zaednica. Ovaa definicija proizleguva od poimnoto razloùvawe na kovanicata - kriminologija na nejzinite sostavni delovi: crimen - {to na latinski zna~i zlostorstvo (krivi~no delo) i latinskiot termin logos {to na gr~ki zna~i nauka. Ottuka najuprosteno moè da se kaè deka kriminologijata e nauka koja se zanimava so prou~uvawe na kriminalitetot kako posebna pojava so cel za negovo spre~uvawe i suzbivawe. Vakvata definicija me|uoa, s u{te e necelosna za{to vo sebe ne gi sodrì site elementi za definirawe na edna nauka od aspekt na nejiniot predmet. Ottamu, ona {to od nea natamu vedna{ se nalaga e potrebata od poprecizno opredeluvawe na nejziniot dopolnitelen element - poimot kriminalitet. Vo odnos na ova pra{awe vo sovremenata literatura glavno se prisutni dve osnovni definicii: prvata e pravna ili zakonska, a vtorata e sociolo{ka. 3. Spored pravnata definicija predmetot na kriminologijata se stesnuva samo na izu~uvawe na onie negativni odnesuvawa koi se sankcionirani so pozitivnoto pravo. Spored nea site aktivnosti i propu{tawa (storuvawa i nestoruvawa) koi gi zagrozuvaat i povreduvaat dobrata, odnosite, vrednostite i interesite na li~nosta i op{te357
stvoto, a se inkriminirani so pozitivnite krivi~nopravni propisi na edna zemja kako krivi~ni dela, za opredelen vremenski period se tretiraat kako kriminalitet. Ili poednostavno, ovaa definicija poa|a od normite na materijalnoto krivi~no pravo i kako zlostornici (kriminalci, prestapnici, delinkventi) gi sfa}a samo onie lica {to gi prekr{ile tie normi. Od tie pri~ini ovaa definicija e formalisti~ka, tesna i nedovolna (kriminalitetot go sveduva samo na dejstvija i propu{tawa koi se inkriminirani so pozitivnoto krivi~no pravo).500 Ovaa definicija e i nesigurna, za{to e vrzana za krivi~nopravnite normi koi podleàt na pobrzo ili posporo menuvawe. Pravnata definicija na kriminalitetot kako pojava koja gi naru{uva normalnite op{testveni odnosi vo opredelena zaednica, vsu{nost, se sveduva na negovo krivi~nopravno opredeluvawe: kriminalitet pretstavuvaat samo onie povedenija {to se proglaseni za krivi~ni dela i za koi se propi{ani krivi~ni sankcii. Pa, sepak, pravnata definicija na kriminalitetot e osnovnata i nezamenliva pojdovna to~ka vo opredeluvaweto na predmetot na kriminologijata. Vo taa smisla }e bide dovolno da ja izloìme minucioznata argumentacija na Hentig. Spored nego, kriminologijata ne moè da poddrùva neodredena upotreba na termini. Za kriminologijata zlostorstvoto e ne{to sosema odredeno, imeno toa e povreda ili zapostavuvawe na zakonskite dol`nosti za koi obi~ajnito ili statusniot zakon propi{al zakonska kazna. Zlostorot ne e opredelen od gol kejf ili od neznaewe, tuku od dlaboki pri~ini formalno e opredelen i ograni~en na to~en broj na okolnosti. Na toj na~in e stesneta duhovnosta vo tolkuvaweto kako na nepristrasnite taka i na pristrasnite sudii. Poradi ova, krajnata formalisti~ka priroda na zlostorot ne dopu{ta ni psiholo{ki nijansirawa. Zakonot koj go sozdavaat, tolkuvaat i primenuvaat lu|eto mora da e krut, sekoj obid toj da se napravi elasti~en vo sebe bi nosel opasnost od arbitrernost na negovite propisi. Ne se smeta za zlostorstvo ako ja zadevate va{ata te{ta do smrt ili ako poradi raskinuvaweto na veridbata ja dovedete svojata verenica do samoubistvo. Pri opredeluvaweto na zlostorot nie go naso~uvame na{eto vnimanie na vr{eweto, a go zapostavuvame nevr{eweto (na krivi~nite dela) {to e isto taka va`no. So ogled deka zlostorot e tvorba na op{testvoto, ~ii poim go prifatilo mnozinstvoto, toga{
Vo ovaa smisla spored Henting, zlostorstva se site onie ~inewa ili ne~inewa na poedincite koi organiziranoto op{testvo gi zabranilo vo edna posebno seriozna forma. Hentig. F. H, Zlo~in usovi i uzroci, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1959 str. 10-11. Ova stojali{te go zastapuva i Saterlend koj veli: "Pravnata definicija go opfa}a kr{eweto na krivi~niot zakon i nitu edno delo ne e zlostorstvo ako ne e zabraneto so krivi~na norma". Sutherland, E. Principles of Criminology, I. B. Lippinoti Compani, Chicago - New York, 1955, str. 8-12.
500
358
koga mnozinstvoto bezglavo odi vo zlostorstvo od ovoj poim ostanuva malku. Dali edno dejstvie ili ne zlostorstvo, zavisi od numeri~kiot odnos i od toa dali onie koi go po~ituvaat zakonot se pobrojni od prestapnicite. Site ovie nedostatoci na zakonot bi moèle da go opravdaat razlikuvaweto me|u zakonskiot i sociolo{kiot poim na zlostorstvoto. Me|utoa, opasno e da se pravi ovaa diskriminacija. Pred da se vpu{time vo filozofijata na reformirawe, nie morame da go sovladame svetot na faktite. Ovaa stvarnost ne prifa}a nikakov drug zlostor osven onoj koj e opredelen so formalniot zakon, pa bilo toj da zadovoluva ili da e krajno fali~en.501 Na ova mesto treba da se istakne deka postoi u{te edno, ne{to po{iroko pravno sfa}awe na kriminalitetot. Spored ova, pomalku zna~ajno sfa}awe, poimot na kriminalitetot se pro{iruva i na site kaznivi povedenija za koi spored vaè~kite propisi na opredelena zemja od strana na nadle`nite organi moè da se izre~e bilo kakva sankcija. Soglasno ova sfa}awe vo na{ata zemja so poimot na kriminalitetot, pa spored toa i predmetot na kriminologijata pokraj krivi~nite dela bi trebalo da bidat opfateni i prekr{ocite. Ova sva}awe e osobeno karakteristi~no za nekoi avtori od biv{iot jugoslovenski prostor. Taka, na primer, spored Horvati},502 vo predmetot na kriminologijata pokraj kriminalitetot treba da bidat pomesteni stopanskite prestapi (vo toga{no vreme karakteristi~ni i za na{iot praven sistem), prekr{ocite i disciplinskite delikti. Vo potkrepa na svoeto tvrdewe toj mo{ne nespretno go konstruira, ili poto~no, go menuva poimot delinkvencija, obiduvaj}i se da mu dade zna~ewe {to ne go poseduva. Imeno, spored nego poimot delinkvencija se izedna~uva so poimot kaznivi povedenija. Spored toa delinkvencija e sekoe prestapni~ko povedenie (~inewe i propu{tawe) za koe spored vaè~kite propisi na opredelena dràva nadle`niot organ moè kako sankcija da izre~e opredelena kazna. Poimot na delinkvencija, spored nego, vo sebe go vklu~uva poimot na kriminalitetot, me|utoa, toj e po{irok od nego, za{to gi opfa}a i onie povedenija {to se opfateni ne samo vo krivi~niot, tuku i vo drugite zakoni. Ottamu koga ovoj avtor zboruva za delinkvencija, delinkventno povedenie i delinkventot misli na site onie odnesuvawa koi go opfa}aat kriminalitetot, no i na site ostanati kazanivi povedenija vo opredelen praven sistem.503
Hentig. H. op. cit. str. 17. Horvati}, @. Elementarna kriminologija, osnove u~enja o pojavnim oblicima i uzrocima ka`njivih pona{anja, Liburnija - Rijeka i [kolska knjiga - Zagreb, 1981, str. 17. 503 Soglasno vakviot stav, spored Horvati} "za predmet na svoeto izu~uvawe kriminologijata go ima ne samo kriminalitetot vo negovoto pravno normativno zna~ewe, tuku i site kaznivi dejstvija vo nekoj sistem, zna~i delinkvencijata". Pritoa, natamu istaknuva ovoj avtor, "kriminalitetot, kako
502
501
359
3. Spored sociolo{kata definicija kriminalitet se tretira kako emanacija na op{testveniot ìvot, kako specifi~na op{testvena i individualna pojava so zakonitostite {to vladeat vo nea. Ovaa definicija krivi~noto delo i drugite negativni povedenija ne gi posmatra kako pravni poimi, tuku, vo prv red, kako op{testvena pojava. Zad kriminalitetot stoi ~ovekovata i op{testvenata stvarnost koi kako pojava prethodat na zakonite i go uslovuvaat nivnoto postoewe. Pri opredeluvaweto na toa {to }e se smeta za kriminalno povedenie, sociolo{kiot poim poa|a od sfa}awata koi se prekr{uvaat niz prizmata na oddelni op{testveni grupi, sloevi i klasi. Taka, opredeleni kriminalni aktivnosti gi osuduvaat samo oddelni grupi, sloevi i klasi so {to se pro{iruva poimot na kriminalitetot. Sociolo{kiot poim (sodrìna), vsu{nost, se potpira vrz krivi~nopravniot poim na kriminalitetot, vrz krivi~nopravnite normi (forma) i na toj na~in go opredeluva obemot na kriminalitetot. Na toj na~in me|u ovie dva poimi vo mnogu slu~ai nema raziduvawe, tie se dve strani na edna ista pojava - kriminalitetot. Me|utoa vo opredeleni slu~ai doa|a do ras~ekor me|u niv, za{to so normite na krivi~noto pravo ponekoga{ se zafa}aat i takvi povedenija koi od socio{ki aspekt (od stojali{te za oddelni grupi, sloevi i klasi) ne pretstavuvaat kriminalitet. I dotuka s e vo red. Ona {to me|utoa, sozdava opredelena zbrka i na opredelen na~in ja zamagluva vakvata vo osnova ispravna opredelba e nastojuvaweto pod nejziniot pokriv da se pomestat i sfa}awata deka sociolo{kata opredelba dava osnova poimot na kriminalitetot da se pro{iri i vrz asocijalnite povedenija. Sociolo{kiot poim na kriminalitetot e samo obid za su{tinska, materijalna opredelba na kriminalitetot, a ne i prostor vo negovi ramki da se pomestuva sekakvo aberativno odnesuvawe bilo na poedinci ili na opredeleni op{testveni grupi. Ottamu vo kriminolo{kata literatura moàt da se sretnat pove}e nesoodvetni "sociolo{ki definicii" na kriminalitetot. Me|u niv ima i takvi {to se krajno ekstremni i neprecizni. Takva e na primer, definicijata na Xonson (Johnson) spored koja kriminalitetot se sfa}a kako napu{tawe na kulturnite normi,504 a moàt da se sretnat i takvi razmisluvawa deka kriminalitet pretstavuva sekoe antisocijavo najgolem obem najopasen del na delinkvencijata, sekako deka zasluùva prioritet vo ovaa nauka, pa ottamu nema pri~ini da se otstrani nazivot vo koj samo toj se spomnuva. (Bi bilo navistina neumesno ova disciplina, zaradi opredelbata spored koja vo nejziniot predmet se opfateni site delinkventni dejstvija, da se narekuva na primer "delinkventologija")." Horvati}, @, op. cit. str. 20. 504 Xonson smeta deka krivi~no e ona delo koe gi naru{uva fundamentalnite interesi na edna grupa. Kriminalitetot e nepo~ituvawe na kulturnite normi, a krivi~nite normi pretstavuvaat del na ostanatite normi. Johnsion, E. H. Crime Corection and Society, Homewood, 1964.
360
lno ili nepoèlno povedenie. Od niv proizleguva deka predmet na kriminologijata treba da bidat kako kriminalnite taka i nekriminalnite povedenija, odnosno duri i asocijalnite, (devijantnite, sociopatolo{kite) povedenija.505 Vakvite ekstremni stojali{ta so pravo podleàt na kritika ottamu {to se neprecizni i opasni, za{to dozvoluvaat arbirtrernost, odnosno mo`nost kako kriminalec da se proglasi sekoe lice koe makar i malku se smeta za op{testveno opasno. Ottamu vo celost se i neprifatlivi. 5. Soglasno izloènoto, nie pod poimot kriminalitet ja podrazbirame negovata klasi~na pravna opredelba (kako vkupnost na krivi~ni dela izvr{eni na odreden prostor za opredelen vremenski period koi podleàt na formalna kontrola) i negovata sociolo{ka opredelba (dali edno krivi~no delo sociolo{ki e dovolno va`no i formalno da se predvidi kako te{ko delo ili treba da se prepu{ti na suzbiva~koto vlijanie na neformalnata socijalna kontrola,506 ili kako {to veli Hentig, na javnoto mislewe, na moralot ili na nagonot na sopstveno prilagoduvawe507), uvereni deka samo vo taa smisla moè da pretstavuva predmet na kriminologijata. Vo prilog na ova stojali{te se izjasnuvaat i mnogu drugi avtori.508 Racionalnosta na vakviot stav vo prv red proizleguva ottamu {to so pro{iruvaweto na ovoj poim i vrz devijantnite povedenija ne samo {to se navleguva vo predmetot na socijalnata patologija kako posebna nau~na disciplina, tuku vo golem obem se razvodnuva mo`nosta da se dadat vistinskite odgovori na najopasniite vidovi na protivop{testvenoto odnesuvawe na ~ovekot.
Spored [eparovi}, "Delinkvencijata e vkupnost na povedenija koi pretstavuvaat otstapuvawe od op{testveno prifatlivite i postaveni normi na povedenie. Vo delinkvencija vleguvaat protivpravni povedenija vrz koi kako pravna sankcija se nadovrzuva kazna (kaznivi povedenija). Toa e formalno normativen poim na delinkvencijata. Spored edna po{iroka, op{testveno psiholo{ka opredelba, poimot na delinkvencijata bi ja opfatil vkupnosta na ~ovekovite povedenija so koi se naru{uvaat pravilata na povedenie, so koi se reguliraat odnosite me|u lu|eto. Takvite povedenija se narekuvaat u{te i devijantni povedenija ili otstapuvawe od op{testvenite o~ekuvawa". Ottamu i "Predmet na kriminologijata vo prv red e kriminalitetot, kako individualna i masovna pojava, no i drugi sodrìni, kako {to se devijantni, neprilagodeni povedenija, vo celost ili delumno, vleguvaat vo ovoj predmet". [eparovi}, Z. Kriminologija i socijalna patologija, Pravni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1981. str. 7, 5 i 13. 506 Neformalna socijalna kontrola (neformalna reakcija) pretstavuva sistem na merki (na primer, soveti, potsmevawe, kritika, uveruvawe i sl.) preku koi op{testvoto gi potsetuva svoite ~lenovi na prifa}awe na op{testvenite i prifateni normi na odnesuvawe (konformizam). Ibid, str. 6. 507 Hentig, H. op. cit. str. 29. 508 Vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 31, Ignjatovi}, \, op. cit. str. 20, i dr.
505
361
Toa me|utoa, kako {to vpro~em go vidovme i od analizata na odnosot na kriminologijata so socijalnata patologija, vo nikoj slu~aj ne zna~i deka kriminologijata ne treba da se interesira za sociopatolo{kite pojavi. Naprotiv, taa toa treba da go pravi vo onaa mera vo koja tie stojat vo opredelena povrzanost so kriminalitetot bilo kako negova prethodnica, naporedna ili sledovatelna pojava. 2. POIM I ZNAÊWE NA KRIMINALNATA FENOMENOLOGIJA 1. Vo predmetot na kriminologijata vleguvaat dve osnovni podra~ja na ovaa nauka od kade se naloùva nivnoto poblisko objasnuvawe. Toa se podra~jata: kriminalna fenomenenologija koja gi pro~uva pojavnite oblici na krivi~nite dela i kriminalna etiologija koja se zanimava so izu~uvawe na pri~inite na kriminalitetot. 2. Prvoto va`no podra~je na kriminologijata e kriminalnata fenomenologija. Toa e del na kriminologijata koj se zanimava so izu~uvawe na pojavnite oblici na izvr{telite na krivi~nite dela, nivniot obem, rasprostranetost, vremenska distribucija i tendencii na dvièwe. Kriminalnata fenomenologija istovremeno gi prou~uva i individualnite i op{testvenite svojstva na nivnite izvr{iteli, nivnite naviki, na~in na ìvot, a spored misleweto na nekoi avtori i nivnite posebni àrgoni, praznoverija, simulirawa i sl. Na toj na~in kriminalnata fenomenologija pridonesuva za pokompleksno poznavawe na kriminalniot fenomen. Nakratko, kriminalna fenomenologija e ramna na deskriptivnoto opi{uvawe na krivi~nite dela. 3. Kriminalnata etiologija zazema su{testveno mesto vo kriminologijata ottamu {to site empiriski istraùvawa glavno se vr{at vo ovaa oblast. Voobi~aeno se definira kako podra~je na kriminologijata koja gi prou~uva op{tite pri~ini (koreni) i neposrednite pri~ini, povodi i uslovi (kriminogeni faktori) na kriminalitetot kako masovna op{testvena i poedine~na pojava. So ogled deka problemot na uslovite i pri~inite na kriminalitetot nesomneno pretstavuva centralno pra{awe na kriminologijata, vedna{ se postavuva pra{aweto za neposrednata nau~na i prakti~na korist od nivnoto prou~uvawe. Vo odgovorot na ova pra{awe na ova mesto treba da se ima vo vid osnovnata zada~a i cel na kriminologijata, a taa e nau~no organizirana borba protiv kriminalitetot. Kone~no ne e bez zna~ewe i toa deka, vrz osnova na sfa}awata za pri~inite na kriminalitetot, se formiraat i razli~nite kriminolo{ki {koli i pravci. 4. Vo kriminolo{kata literatura se smeta deka terminot fenomenologija poteknuva od gr~kiot zbor feinomen (koj zna~i ona {to se gleda, ona {to se pojavuva) i latinskiot zbor logos (koj zna~i nauka), a po~etokot na kriminalnata fenomenologija se povrzuvae so trudot na 362
francuskiot pravnik Pitavel (Francois Gajot Pitavell) - "Poznati slavni i zanimlivi slu~ai" vo 20 knigi izdaden vo 1734 godina. 5. Me|utoa mnogu e te{ko, gotovo nevozmo`no, ~isto desktiptivno da se objasnat krivi~nite dela i izvr{itelite vo site oblici na pojavuvawe, a pritoa neminovno da ne se me{aat i drugi elementi, vo prv red etiolo{ki i kriminalisti~ki. Imeno, kriminalitetot e izvonredno heterogena pojava koja se manifestira vo najrazli~ni oblici. Oddelnite grupi na krivi~ni dela nemaat re~isi nikakvi me|usebni vrski i sli~nosti. Da gi spomneme samo imotnite, soobra}ajnite, krvnite, ekonomskite, politi~kite, seksualnite i drugi prestapi, koi me|usebno se razlikuvaat kako spored prirodata i oblicite na manifestirawe, taka i spored izvr{itelite, nivnite svojstva i motivacii. Pokraj toa i vo ramkite na navedenite grupi pojavnite oblici na odelni dela pokaùvaat zna~ajni me|usebni razliki: na primer, ubistvo od nebre`nost, ubistvo od koristoqubie, ubistvo na dete pri pora|awe, politi~ko ubistvo itn. Tokmu poradi toa ogromno bogatstvo i raznovidnosta na oblicite vo koi kriminalnoto povedenie se manifestira, stanuva neophodno ne samo prou~uvaweto na raznovidnite oblici na krivi~nite dela, tuku i nivnata regionalna rasprostranetost, vremenskata distribucija, obem i tendencii. 6. Obemot na krivi~nite dela pretstavuva vkupniot broj na izvr{eni krivi~ni dela na opredelen prostor vo opredeleno vreme. Da se utvrdi strukturata na kriminalitetot zna~i da se utvrdat oddelnite vidovi na krivi~nite dela i nivnito me|useben odnos. Da se utvrdi dinamikata (dvièweto, tendenciite) na kriminalitetot zna~i da se utvrdat promenite - opa|aweto ili porastot na kriminalitetot vo odnos na nekoj porane{en period. a) Obemot na kriminalitetot se sledi vrz osnova na statisti~ki podatoci od statisti~kata evidencija, a se odnesuva na vkupniot broj na izvr{eni dela na opredelen prostor i opredeleno vreme i na brojot na izvr{eni oddelni krivi~ni dela, brojot na izvr{itelite i sl. Preciznoto opredeluvawe na obemot na kriminalitetot go popre~uva tn. temna brojka na kriminalitetot. b) Pojavnite oblici na kriminalitetot i na kriminalnoto povedenie na opredelen prostor i opredeleno vreme moàt da se posmatraat od razli~ni aspekti: spored teìnata na krivi~noto delo, objektot na napadot ili objektot na dejstvieto (nasilni~ki, ekonomski, politi~ki kriminalitet i sl.), polot ili vozrasta na prestapnicite, porane{noto kriminalno minato na prestapnikot, na~inot na izvr{uvaweto, sredstvata na izvr{uvaweto, mestoto na izvr{uvaweto i sl. v) Strukturata i strukturnite promeni na kriminalitetot gi pokaùvaat karakteristikite na vkupniot kriminalitet i na oddelni vidovi na kriminalni povedenija. Vo ova sfera, na primer, moè da se posmatra strukturata na vkupniot kriminalitet spored vidot na krivi~nite dela (krivi~ni dela protiv slobodite i pravata na ~ovekot i 363
gra|aninot, protiv imotot, protiv ~esta i ugledot itn); strukturata na krivi~nite dela kaj nekoi od pojavnite oblici na kriminalitetot (na primer, kriminalitetot na nasilstvo gi opfa}a krivi~nite dela ubistvo, te{ka i lesna telesna povreda, iznuda i sl); struktura na kriminalitetot spored polot na storitelot. g) Dinamikata na kriminalitetot se odnesuva na promenite vo obemot na kriminalitetot vo odnos na opredelen vremenski period i na opredelen prostor. I ovde pokraj dinamikata na vkupniot kriminalitet, moàt da se sledat i promenite na oddelni negovi pojavni oblici. Taka, na primer moè da se sledi dinamikata na samo na oddelnite oblici (maloletni~kata delinkvencija, politi~ki krivi~ni dela i sl) ili pak dinamikata na kriminalitetot spored regionalni, vremenski karakterisitiki, polot, starosta i sl. Vo ramkite na kriminalnata fenomenologija se sledi i prou~uva i regionalnata rasprostranetost na kriminalitetot na opredeleno podra~je vo ramkite na edna dràva, negovata rasprostranetost na nacionalno nivo ili vo svetski razmeri. 7. Prou~uvaweto na obemot, strukturata i dinamikata na kriminalitetot ima pove}ekratno zna~ewe. - pokaùva kako se menuva kriminalitetot vo zavisnost od mestoto , vremeto, op{testvenite priliki i okolnosti, i na koj na~in se prilagoduva na uslovite na ìvotot i dobiva novi oblici na ostvaruvawe, - ukaùva na negativnoto zna~ewe na pojavata na opredelen obem, struktura i dinamika na kriminalitetot vo opredelena potesna i po{iroka op{testvena sredina - ovozmoùva da se sfati postoe~kata, i da se uvidi potrebata za poefikasna op{testvena reakcija na kriminalitetot, 3. KRIMINALNA ETIOLOGIJA 1. Vo zavisnost od svojata pojdovna koncepcija golem broj od sovremenite kriminolo{ki teorii za osnoven predmet na svojot interes go zele kriminalitetot kako poedine~na pojava (teorija na faktori) ili kako isklu~itelno masovna pojava (funkcionalizmot). Metodolo{ki gledano toa ne e vo soobraznost so odnosot na bitnoto i nebitnoto, posrednoto i neposrednoto, op{toto, posebnoto i poedine~noto i se kosi so materijalisti~ki pristap vo negovoto etiolo{ko objasnuvawe. Zatoa na ova mesto e zna~ajno da se objasni edno klu~no etiolo{ko pra{awe koe cvrsto proizleguva od dinami~kiot teoretski i metodolo{ki pristap. Toa pra{awe se odnesuva na utvrduvaweto na poimot i podelbata na kriminogenite faktori. Preku nivnata podlaboka analiza vo svetlinata na dinami~niot koncept na kriminalitetot moè istovremeno da se sogleda zna~eweto i na drugite materijalisti~ki principi. 364
[to se odnesuva do ovoj problem vo kriminolo{kata literatura koja{to dominira{e na podra~jeto na biv{ite jugoslovenski prostori, {to zna~i i kaj nas, postoe{e edinstveno i jasno iskristalizirano stojali{te {to go utvrduva poimot na kriminogenite faktori. Spored toa stojali{te kriminogenite faktori pretstavuvaat site onie okolnosti i vlijanija {to preku svoeto zaemno i povrzano etiolo{ko deluvawe go predizvikuvaat kriminalnoto povedenie. Te{kotii nastanuvaa toga{ koga treba{e da se napravi podelba na ovoj {irok kompleks od kriminogeni vlijanija. Vo taa smisla se pravea i natamu se pravat brojni podelbi koi vo osnova trgnuvaat od sosema ispravni pojdovni kriteriumi. Me|utoa, vo nastojuvaweto da se osvetlat opredeleni vrski i odnosi vo tie podelbi ~esto se zaborava{e na celinata na kauzalnata i deterministi~kata uslovenost. Vo nastrojuvawe da ne se ispu{ti ovoj vaèn aspekt na prifatenata koncepcija za {iro~inata na deterministi~kata uslovenost na kriminalnite povedenija, vo {to, se razbira, dominantno mesto pripa|a na kauzalnata uslovenost, nam ni se ~ini deka e najadekvatna onaa podelba {to site kriminogeni faktori gi deli na egzogeni (objektivni) i endogeni (subjektivni). So ogled na nejzinoto zna~ewe za sestrano izu~uvawe na kriminalitetot i nie na ova mesto ja prifa}ame kako glavna pojdovna osnova. Ova, me|utoa, ne zna~i deka na koj i da e na~in ja osporuvame teoretskata i prakti~nata vrednost na drugite podelbi na kriminogenite faktori, podelbi {to sodràt zna~ajni elementi za razbirawe na odelni aspekti na kriminalitetot voop{to i negovite oblici posebno. Vo ovaa glavna podelba na opredelen na~in samo se sumpsumiraat drugite vidovi na podelbi. Vo nejzini ramki drugite podelbi, vsu{nost, samo pokonkretno ukaùvaat na oddelni "mehanizmi" na kauzalno deluvawe i na toj na~in pocelosno go osvetluvaat dinami~kiot pristap kon kriminalitetot. 2. Podelbata na objektivni i subjektivni kriminogeni faktori, vsu{nost, ukaùva na kriminogenite okolnosti kako: - na pri~ini, uslovi i povodi na kriminalnoto odnesuvawe, - na nivnata sukcesivna (vremenska) i genetska povrzanost i - na nivnata kvantitativna i kvalitativna opredelenost. Za nejzino polesno i uspe{no razbirawe bitno e najprvin da se opredeli ulogata na kriminogenite faktori vo odnos na merata vo koja tie pridonesuvaat za pojavata na kriminalitetot t.e. stepenot na intenzitetot na nivnoto vlijanie. Posmatrano od tie pozicii pod poimot pri~ini na kriminalnoto odnesuvawe se podrazbiraat onie re{ava~ki kriminogeni faktori bez ~ie dejstvo ne moè da nastane posledicata (krivi~noto delo). Tie se zbir na dovolni uslovi vo koi nu`no se javuva kriminalitetot i kako takvi ukaùvaat na negovata kauzalna povrzanost so opredeleni nadvore{ni vlijanija. No, iako tie kauzalni odnosi i vrski se tretiraat kako osnovni i najbitni za pojavata na kriminalitetot, vrz tie povedenija svoe vli365
janie ostvaruvaat i drugi faktori koi nemaat neposreden pri~insko posledi~en karakter. Toa se vlijanijata {to na opredelen na~in mu prethodat na uslovuvaweto na kriminalnoto odnesuvawe i se narekuvaat uslovi na kriminalitetot. Tie uslovi sami po sebe ne se dovolni da go predizvikaat kriminalitetot, tuku samo go ovozmoùvaat: go olesnuvaat i zabrzuvaat deluvaweto na pri~inskite faktori. Me|utoa, i pokraj toa {to tie ne moàt da bidat dovolni za predizvikuvawe na nova op{testvena pojava, na uslovite ne moè da im se odre~e nivnata dominira~ka i aktivna uloga. So ogled na nivniot karakter na dopolnitelna, pridonesuva~ka sila tie ukaùvaat deka bez nivnoto vlijanie pri~inskite faktori ne moàt sami da ja predizvikaat posledicata. Ottamu }e re~eme deka edna pojava (A) e uslov na nekoja druga pojava (B) ako taa zavisi od nejzinoto postoewe bilo vo celost ili vo koj i da e svoj del, odnsosno so koja i da e svoja kvalitativna karakteristika. Ili poprecizno: A e uslov na B ako vo otsustvo na A pojavata B ne bi se slu~ila na ist na~in ili voop{to ne bi se slu~ila . Povodi na kriminalnoto povedenie se onie "nadvore{ni vlijanija {to gi pottiknuvaat ve}e sozdadenite vnatre{ni (psihi~ki) uslovi da dobijat nadvore{na manifestacija."509 Toa se, vsu{nost specifi~ni uslovi ~ie vlijanie se javuva posledno vo ovozmoùvaweto na dejstvoto na pri~inite. "Povodot samo olesnuva nekoj od skrieno postojnite pri~inski faktori da stapi vo otvoren oblik na deluvawe."510 Tie go olesnuvat i zabrzuvaat razvojot i razre{uvaweto na motivite na subjektite na kriminalnoto odnesuvawe. So ogled na izloènoto, kako pri~ini ili kako re{ava~ki kriminogeni faktori na kriminalitetot treba da se tretiraat site onie nadvore{ni vlijanija {to pretstavuvaat takva op{testvena pojava od ~ii protivre~nosti storitelot gi crpi svoite vnatre{ni sprotivnosti. Kauzalnite vlijanija proizleguvaat od negativnoto dejstvo na op{testvenite pojavi kako {to se: siroma{tijata, bezraboticata, industrijalizacijata i urbanizacijata, kulturnite sudiri, rastroenite semejstva itn. Kako uslovi ili kako dopolnitelni kriminogeni faktori na kriminalitetot treba da se tretiraat: raznovidnite situacioni pogodnosti kako {to se raspolagaweto so nekakvo sredstvo i znaewe za izvr{uvawe na odnosno krivi~no delo, no}, magla i drugi raznovidni vremenski priliki i sl. nedovolnata razvienost na stopanskiot i pravniot sistem,
509
Ja{ovi}, @. Kompleksan i dinami~ki marksisti~ki pristup etiologii prestupni}kog pona{anja mladih, JRKKP, Beiograd, 1977/3. 510 Mili}, V. Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 1978, str. 643.
366
neadekvanoto odbirawe i rasporeduvawe na kadrite vo dràvnata administracija, nepridrùvaweto vrz principite na zakonitost vo rabotata na oddelni organi i institucii, slabata organizacija i efikasnost na op{testvenata prevencija, slabata organizacija na koristeweto na slobodnoto vreme osobeno na mladite lica, nedovolnata budnost i opreativnost na organite na krivi~niot progon, neadekvatnosta i neefikasnosta na penitencijarniot tretman i sl. I na krajot kako povodi ili kako kriminogeni faktori vrzani za neposrednata odluka za izvr{uvawe na krivi~noto delo naj~esto se pojavuvaat i obi~no se smetaat raznovidnite navredi, uceni, zakani, predizvikuvawa i drugi odnesuvawa na `rtvata na krivi~noto delo, kako i naveduvawata, pottiknuvawata i sli~ni postapki na lica od neposrednata okolina na storitelot.511 3. Na ova mesto treba da se naglasi deka razlikuvaweto na kategoriite pri~ini, uslovi i povodi kako kriminogeni faktori ima svoe analiti~ko zna~ewe poradi nivniot relativen karakter. So ogled na toa {to kriminalitetot e sloèna op{testvena pojava ne moè strogo da se razgrani~i intenzitetot na nivniot realen pridones za negativnoto op{testveno povedenie. Imeno, vlijanieto {to vo edna prilika imalo dejstvo na uslov ili povod vo opredelena situacija moè da pretstavuva pri~ina na kriminalitetot. Taka, na primer, nagovaraweto da se izvr{i ubistvo kaj krvnata odmazada moè da ima sila na pri~ina. Toa zna~i deka eden, ili edna ista grupa na okolnosti vo razli~ni uslovi moè da se javi vo sosema razli~na uloga. Na toj na~in vo nekoi slu~ai edna deterministi~ka uslovenost na pojavite moè da stane kauzalna i obratno, vo drug splet na okolnosti kriminogenite faktori moè da imaat uloga samo na deterministi~ko vlijanie {to ne e pri~inski-posledi~no usloveno taka {to pretstavuvaat samo uslovi i povodi za pojavata. Ottuka, sekoe apriorno opre"Dejstvoto na povodite vo donesuvaweto na odlukata za izvr{uvawe na krivi~noto delo zavisi od svojstvata na li~nosta i nadvore{nite okolnosti koi naveduvaat kon taa odluka. Poznato e deka licata kaj koi pove}e se izrazeni kriminalni sklonosti i naviki polesno se re{avaat za izvr{uvawe na krivi~ni dela. Kon takva odluka niv moàt da gi navedat i nezna~itelni povodi, dodeka vo slu~aj na drugi lica se bara predizvikuvawe so pogolem intenzitet na dejstvo. Vo oddelni situacii, isto taka, moè da se slu~i da deluvaat pove}e povodi. Takvite situacii moàt da navedat kon kriminalno povedenie i lica kaj koi vo pogolema mera ne se izrazeni antiop{etstveni naviki i sklonosti". Milutinovi}, M. op. cit. str. 315.
511
367
deluvawe na op{tata uloga na pri~inite, uslovite i povodite na kriminalitetot e proma{ena i zaludna rabota. Ova, me|utoa, ne zna~i deka nivnata uloga ne moè da se opredeli, tuku samo toa deka takvoto opredeluvawe e mo`no edinstveno preku konkretni empiriski istraùvawa, i toa samo na oddelni oblici na kriminalitetot. 4. Dosega utvrdivme deka vrz javuvaweto na kriminalitetot dejstvuvaat mnogubrojni op{tetveni faktori koi moàt da ostvarat opredeleno pri~insko ili deterministi~ko dejstvo.512 Me|utoa, za da gi opfatime site kriminogeni faktori ni nedostasuva u{te edno bitno vlijanie. Bez toa vlijanie ne moè da se kompletira podelbata na objektivni i subjektivni kriminogeni faktori, a toa proizleguva, od edna strana, od osobinite na li~nosta na storitelot na kriminalnoto povedenie i toa vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Prvite kriminogeni vlijanija zaedno so dosega navedenite kriminogeni faktori spa|aat vo sferata na kauzalnoto i deterministi~ko objasnuvawe na pojavata na kriminalitetot, a vtorite vo sferata na negovoto deterministi~ko objasnuvawe. Preku analizata na nivnoto deluvawe moème da konstruirame {ema na objektivni i subjektivni faktori koja istovremeno ni ja pokaùva i op{tata kauzalna i deterministi~ka sfera na uslovenosta na kriminalnite povedenija, koja ja pokaùivame na slednata strana. [emata jasno ukaùva deka vrz pojavata na kriminalitetot svoe vlijanie ostvaruvaat mnogubrojni kriminogeni faktori {to proizleguvaat kako od op{testvoto taka i od osobinite na li~nosta na storitelot vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Me|utoa, za nau~noto poznavawe ne e dovolna samo konstatacijata za postoeweto na kriminogenite faktori. Bez edna celosna analiza na nivniot kvalitet i kvantitet, nivnata zaemna povrzanost i sukcesivno i genetsko dejstvo, nivnoto golo nabrojuvawe bi izgubilo sekakva smisla i zna~ewe. No, pred da se vpu{time vo podrobna analiza na celinata na ovaa podelba, najprvin ni se ~ini neophodno da gi objasnime nejzinite novovneseni komponenti. So ogled na toa deka za niv, barem vo literaturata od porane{na Jugoslavija,513 postoeja brojni i edinstveni tolkuvawa, na ova mesto nema posebno da se zadrùvame vrz objasnuvaweto na korenite ili
Kategorijata na determinizmot e poop{ta i po{iroka od poimot na pri~inosta. Osnovnite deterministi~ki aksiomi se 1. deka ni eden predmet ne nastanuva od ni{to, nitu se pretvora vo ni{to, {to zna~i deka ovoj aksiom e osobena formulacija na zakonot na so~uvuvawe na materijata i energijata i, 2. aksiomot deka ni{to ne se slu~uva bez opredeleni uslovi i pri~ini, proizvolno i nezakonito. Vidi: Mili}, V. op. cit. str. 642. 513 V. Ja{ovi}, op. cit. str. 12-17, Pe{i}, V. Kriminoplogija, Univerzitet Veljko Vlahovi}, Titograd, 1981, str. 219-254 i Pe{i}, V. Osnovni etiolo{ki problemi u kriminologiji, Narodna milicija, Beograd, 1963/9.
512
368
op{tite pri~ini na kriminalitetot. Smetame deka }e bide dovolno

ako kaème deka korenite na kriminalitetot se onie faktori {to vo krajna linija go uslovuvaat sekoe, pa i kriminalnoto odnesuvawe na ~ovekot. Toa se vlijanijata {to proizleguvaat od sprotivnostite na osnovnite op{testveno ekonomski odnosi. Tie gi ra|aat i modeliraat pri~inite na kriminalitetot i na opredelen na~in gi reperkutiraat ulovite, povodite i osobinite na li~nosta na nositelite na negativnite op{testveni povedenija.
objektivni op{testveni egzogeni (nadvore{ni) kriminogeni faktori
koreni
KAUZALNA
pri~ini uslovi
I DETERMINISTI^KA SFERA
povodi
PRETE@NO DETERMINISTI^KA SFERA
osobini na li~nosta vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo
subjektivni individualni (li~ni) endogeni (vnatre{ni) kriminogeni faktori
[to se odnesuva do vtorata novovnesena komponenta - osobinite na li~nosta na nositelot na kriminalnoto povedenie - tuka se raboti za niza svojstva {to ja so~inuvaat individualnosta na sekoj poedinec.514 Tie osobini i svojstva vo zavisnost od svojata vnatre{na kombinacija vo strukturata na edna li~nost, nivnata nedovolna socijalna oformenost i afirmiranost i podlo`nost na negativni vlijanija na objektivnite kriminogeni faktori, moàt da pretstavuvaat takvi kriminogeni okolnosti {to na odreden na~in moàt da go determiniOsobinite na li~nosta gi pokaùvaat specifi~nostite, posebnite osobenosti na nejziniot karakter, temperament, inteligencija i sposobnostite na fizi~kata konstitucija.
514
369
raat kriminalitetot kako poedine~na pojava. Ovde, vsu{nost, stanuva zbor za site onie individualni (vrodeni i steknati) osobini koi, od edna strana rezultiraat od biopsihosocijalnite vlijanija, dodeka od druga strana ve}e formirani se zdobivaat so samostojna sila {to e vo sostojba da ostvari natamo{no dejstvo vo sozdavaweto na op{testvenite pojavi. Vo genezata na kriminalnoto odnesuvawe ovie osobini na li~nosta moè da imaat dvojna uloga koja, spored na{e mislewe, vo kriminolo{kata literatura ne e dovolno sogledana i istaknata. Imeno, dokolku se raboti za zdrava, normalna li~nost, nadarena so svest i volja, osobinite na opredelen poedinec moàt da imaat determinira~ko vlijanie vrz pojavata na kriminalitetot ili vrz bilo koe ~ovekovo povedenie.515 Pri~inite na kriminalitetot ne se nasledenite ili steknatite osobini na li~nosta, tuku stekot od negativnite op{testveni vlijanija. Osobinite na edna normalna li~nost se pojavuvaat kako takvi dviè~ki sili {to moàt da go naso~at povedenieto na ~ovekot. Toa povedenie sekoga{ e celesoobrazno, no ne mora da bide vo soglasnost so op{testvenite barawa i o~ekuvawa. Koe povedenie }e go odbere ~ovekot vo ostvaruvaweto na svoite celi ne zavisi samo od konstelacijata na osobinite na li~nosta, tuku i od pri~inite i uslovite {to niv gi sozdale kako takvi. [to }e stori poedinecot zna~i ne zavisi od silata na negovite osobini, koi vo osnova se zdravi i sposobni da go oblikuvaat negovoto svesno i volevo povedenie, tuku pred s, od silata na nadvore{nite op{testveni vlijanija {to se pojavile kako pri~ini za nivnoto formirawe. Dopolnitelnoto dejstvo na op{testvenite vlijanija i vnatre{nite biopsiholo{ki rastrojstva {to proizleguvaat od organskite potrebi na ~ovekot gi sozdavaat motivaciskite procesi koi zavr{uvaat so takvo povedenie {to za poedinecot e naso~eno kon postignuvawe poèlna cel. Protivop{testvenoto postignuvawe na taa cel, osobinite na li~nosta moàt samo da go zabrzaat i na toj na~in se javuvaat samo vo uloga na vnatre{ni uslovi i povodi, a ne kako pri~ini na kriminalnoto odnesuvawe. Me|utoa, vo odredeni slu~ai osobinite na li~nosta moàt da se javat i vo druga - kauzalna uloga. Imeno, negativnite op{testveni i organski vlijanija ne taka retko oblikuvaat li~nosti {to se patolo{ki vo odnos na svoite osobini. Vo slu~aj na pote{ki anomalii na individualnite osobini stanuva zbor za tn. psihoti~ni li~nosti ili li~nosti {to stradaat od te{ki du{evni zaboluvawa. Kaj niv psiholoTreba da se ima predvid deka i osobinite na normalnite li~nosti moàt da se javat kako kauzalen kriminogen faktor me|utoa, toa e slu~aj samo toga{ koga tie }e stanat mnogu silni. No, toa mnogu retko se slu~uva za{to kaj niv vnatre{nite vlijanija naj~esto se opredeleni od op{tetstvenite faktori koi ostvaruvaat dominantno pri~insko dejstvo. Povodite i uslovite {to moàt da se pretvorat vo pri~ini se raznite neurozi, psihopatii i sli~ni du{evni rastrojstva {to imaat karakter na psihoza.
515
370
{kite svojstva na li~nosta se do toj stepen degradirani {to ne se vo sostojba da ja ostvaruvaat svojata celesoobrazna funkcija. Tuka, vsu{nost, se raboti za takva struktura na li~nosta {to se karakterizira so patolo{ka svest i volja. Ako slobodata na voljata zna~i sposobnost za donesuvawe na celesoobrazna odluka vrz osnova na poznavawe na prirodata i op{testvenata stvarnost, zad povedenieto na sekoe lice mora da stojat zdravi du{evni sposobnosti so ~ie posredstvo e mo`no ostvaruvawe na soznajnite procesi. Toa zna~i deka soznajnite procesi ja determiniraat voljata na li~nosta i dokolku kaj niv ima te{ko naru{uvawe kako {to e toa slu~aj kaj psihozite toa rastrojstvo mora nu`no da se odrazi vrz negovata volja. Toga{ li~nosta ne e sposobna da se odnesuva vo soobraznost so op{testvenite barawa i o~ekuvawa od prosta pri~ina {to ne gi poznava tie barawa, ili poinaku re~eno, ne poseduva mo} za normalno rasuduvawe i odlu~uvawe. Motivaciite na li~nosta se razdviùvani od nepravilno sogledani op{testveni i li~ni potrebi, celi i akcii. Zatoa ovde slobodno moème da kaème deka te{kite du{evni zaboluvawa (psihozite) se javuvaat kako pri~ini na nivnoto sevkupno (pa i kriminalno) odnesuvawe.516 Nivnite naludni~avi idei, prisilni stremeì, halucinacii i drugi sli~ni du{evni procesi se osnovniot faktor koj kauzalno go odreduva kriminalniot akt. Na toj na~in psihoti~nite osobini i nivnite procesi se samo edna od neposrednite kauzalni alki vo kauzalniot sinxir na kriminalitetot. Tie ne se ni uslovi ni povodi, t.e. ona {to go olesnuva i zabrzuva negativnoto povedenie na li~nosta, tuku pri~inski faktori bez ~ie postoewe povedenieto vo konkretniot oblik ne moè da nastane.517 Ona {to kako uslov ili povod go zasiluva nivnoto dejstvo vo ovoj slu~aj e dopolnitelnoto vlijanie na op{testvenite i organski okolnosti. Od ovoj primer moè jasno da se vidi razli~niot karakter i na dejstvoto na osobinite na li~nosta koi od uslovi i povodi moàt da se
V. Eliot, M. op. cit. str. 275. Taa smeta deka pote{kite mentalni zaboluvawa kako {to se: mani~no depresivnite psihozi, paranojata, {izofrenijata i involutivnata melanholija moàt da se javat kako neposredni pri~ini na kriminalitetot. 517 "Marksisti~ki zasnovanata kriminologija ne osporuva deka vo odelni slu~ai du{evnata bolest (na primer, {izofrenijata ili paranojata) moè da bide pri~ina za nekoe krivi~no delo. So ogled na toa {to se raboti za nenormalnosti taka }e bide samo vo isklu~itelni slu~ai na kriminalitetot kako op{testvena pojava ili kako zbir od slu~ai. Du{evnata bolest ili rastrojstvo ne se smetaat za pri~ini na kriminalitetot na nivo na op{toto. No, od ramkite na op{tiot kriminalitet moè da se izdvoi posebna grupa prestapi poradi psihopatolo{ki pri~ini. Toga{ e logi~no vo nekoi poedine~ni slu~ai du{evnata nenormalnost da ima presuden pri~inski karakter. A~imovi}, M. Pravci kriminalne psihiologije, str. 143.
516
371
preobrazat vo kauzalni faktori na kriminalitetot. Poradi taa nivna osobenost vo {ematskiot prikaz na kriminogenite faktori, osobinite na li~nosta na nositelot na kriminalnoto povedenie gi opredelivme kako prete`no deterministi~ki faktori. Od vaka kompletiranata {ema {to ja pokaùva podelbata i osnovnite determinira~ki i kauzalni svojstva na kriminogenite faktori proizleguva deka vo procesot na nau~noto soznavawe mora da se opfati dejstvoto na site faktori {to go uslovuvaat kriminalitetot. Toa zna~i deka tie uslovi treba da se razlikuvaat so ogled na sukcesivnoto i genetskoto (razvojnoto) vlijanie na kauzalnite faktori (korenite i pri~inite) no, i so ogled na ulogata {to vo toj proces ja ostvaruvaat uslovite i povodite od subjektiven i objektiven karakter i osobinite na li~nosta vo op{tiot deterministi~ki splet. Kauzalni vlijanija ostvaruvaat, pred s, sprotivnostite {to proizleguvaat od naru{enite op{testveni odnosi vo socijalnata struktura na edno konkretno op{testvo, a deterministi~ki vlijanija vnatre{nite i nadvore{nite situacioni uslovi i osobenostite na li~nosta na prestapnikot vo momentot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Za razlika od vakviot, spored nas edinstveno ispraven pristap, koj e vo duhot na dijalekti~kiot teoretski i metodolo{ki koncept, nekoi avtori kako kriminogeni faktori so kauzalno dejstvo gi tretiraat i osobinite na li~nosta odnosno nivnite motivacioni procesi.518 Na{e mislewe e deka takvoto sfa}awe e neprecizno bidejki samo pri~inite moàt da imaat kauzalno zna~ewe osven, se razbira, vo onoj sosema mal broj slu~ai vo koi poradi izmeneti okolnosti i intenzitetot na svojata ja~ina so takvo zna~ewe moàt da se javat i drugi uslovi i povodi od subjektivnata ili objektivnata sfera na kriminalnite vlijanija. Pri~inskoto dejstvo ne se nao|a vo sferata na osobenostite na ~ovekot tuku vo nadvore{nite vlijanija {to se prekr{uvaat niz li~nosta i vo kombinacija so tie osobini ja sozdavaat negovata svest i volja za premin kon kriminalniot akt. Preminot kon aktot e usloven od menuvaweto na nadvore{nite pri~ini i vnatre{nite i nadvore{nite uslovi niz motivacionata sfera na li~nosta. Ona {to kauzalno go uslovuva motivacioniot proces se nao|a nadvor od li~nosta vo op{testvenite determinanti. A ona {to go determinira, se nao|a vo li~nosta, vo nejzinite osobini i karakteristiki, vo strukturata na li~nosta i nejzinata podlo`nost na nadvore{ni vlijanija. 5. Otkako na ovoj na~in analiti~ki gi razdvoivme strukturnite elementi na podelbata na subjektivni i objektivni faktori nu`no e da napravime i opredelena sinteza na nejzinata celina. Dosega vidovme deka poimot kriminogeni faktori se odnesuva na site elementi {to vlijaat vrz pojavata na kriminalitetot. Isto taka vidovme deka poimot kriminogeni faktori ne smee da se izedna~uva so pri~ini, za518
Pe{i}, V. Kriminologija, str. 168 i A~imovi}, op. cit, str. 15-16.
372
{to koj od niv }e ima takva sila zavisi od konkretnata situacija (razli~nite uslovi ~esto vlijanieto na edni go smenuvaat so vlijanieto na drugi faktori). Seto toa zna~i deka vrz kriminalitetot deluvaat golem broj najrazli~ni faktori koi variraat, odnosno koi se podlo`ni na razni promeni. Krivi~nite dela se javuvaat kako proizvod, rezultat od povrzanoto dejstvo na objektivnite i subjektivnite vlijanija {to me|u sebe se tesno i sestrano povrzani. Tie ne deluvaat kako izolirani elementi tuku kako zaemno edinstvo, taka {to ednite ne moàt da go ostvarat svoeto dejstvo vo otsustvo na drugite. Me|utoa, konstelacijata na nivnata zaemna uslovenost i isprepletenost ne smee da n dovede do sfa}aweto za nivnata mehani~ka povrzanost. Kriminogenite faktori ne se mehani~ki zbir od okolnosti tuku dijalekti~ka sinteza na vlijanija vo koja na nekoi od niv sepak im pripa|a dominantna sila i zna~ewe. A od nivnoto sogleduvawe zavisi odbiraweto na vistinskiot pat vo otkrivaweto na pojavata i prakti~nata akcija za nejzinoto menuvawe. Taa akcija treba da bide naso~ena, pred s, kon otstranuvawe ili oslabuvawe na dejstvoto na dominantnite faktori koi{to vo odnos na drugite se pojavuvaat kako primarni i re{ava~ki za nastanuvawe na pojavata. Deluvaweto isklu~itelno ili prete`no vrz otstranuvawe samo na sporednite faktori zna~i, vsu{nost, odlagawe a ne i spre~uvawe na kriminalnoto povedenie. 6. Zada~ata na dinami~kiot pristap vo objasnuvaweto na kriminalitetot kako op{testvena pojava ne se sostoi samo vo toa da se konstatira deka kriminalitetot e proizvod od kompleksnoto vlijanie na raznovidni objektivni faktori i li~ni svojstva. Dinami~koto etiolo{ko objasnuvawe ne e samo deterministi~ka, tuku i kauzalna analiza so koja se saka da se utvrdi i karakterot na me|usebnite vlijanija i da se sogleda pravilnosta na kompleksot od razli~ni vlijanija. Nego go interesira potekloto, karakterot i intenzitetot, odnosno podlabokite vrski {to zakonito predizvikuvaat kriminalno povedenie. Zatoa, zaradi podlaboko prodirawe vo su{tinata na objektivno-subjektivnata sinteza na kriminogenite faktori vo istaknata glavna podelba se pravat dopolnitelni podelbi {to go odreduvaat vremenskiot redosled i stepenot na deluvaweto na raznovidnite faktori. Za taa cel najprvin se pravi podelba {to poa|a od kriteriumot na razvojnosta, odnosno oddale~enosta na nivnoto dejstvo. So ogled na ovoj kriterium kriminogenite faktori se delat na posredni (podale~ni) i neposredni (bliski). Dokolku me|u nivnoto deluvawe i nastanuvawe na kriminalnoto povedenie deluvaat drugi faktori se raboti za posredni kriminogeni okolnosti i obratno, dokolku me|u deluvaweto na kriminogenite faktori i nastanuvaweto na posledicata ne ostvarile dejstvo drugi vlijanija zboruvame za neposredni kriminogeni faktori. Vo taa smisla se veli deka op{tite kriminogeni faktori (korenite) vrz kriminalitetot ostvaruvaat vlijanie samo vo krajna linija i so ogled na toa se javuvaat kako posredni okolnosti, dodeka od druga 373
strana, poradi nivniot poblizok odnos so pojavata na kriminalitetot, pri~inite se smetaat za neposredni kriminogeni faktori.519 7. So ogled na neposrednosta-posrednosta i silinata na nivnoto pri~insko vlijanie, kriminogenite faktori voobi~aeno se sistematiziraat na op{ti, poebni i poedine~ni. Pritoa sosema ispravno se veli deka op{tite, koi se nao|aat vo site vidovi kriminalitet, poteknuvaat od osnovnite produkcioni odnosi, odnosno od materijalnite uslovi na op{testvoto. Posebnite kriminogeni faktori se karakteristi~ni za uslovuvaweto na odelni oblici na kriminalno povedenie. Nivnoto dejstvo e specifi~no za predizvikuvawe na primer, na ubistvata, a ne i za krivi~nite dela od ekonomskiot kriminalitet, soobra}ajnata delinkvencija i sl. Tie se sodrìnski i vremenski usloveni i od op{tite kriminogeni faktori i se raznovidni po svojata pojavnost. Takvi faktori se na primer, naru{enite bra~ni i semejni odnosi, alkoholizmot i drugite sociopatolo{ki pojavi i sl. I na krajot, poedine~nite ili individualnite faktori se usloveni i od op{tite i poedine~nite kriminogeni vlijanija i se karakteristi~ni za konkretniot storitel i za krimiminalniot akt. Tie doa|aat do izraz preku individualnite osobini na konkretniot storitel na krivi~noto delo i uslovite na situacijata. Prakti~nata smisla na razlikuvaweto na obemot i vremenskiot redosled i sukcesivnoto deluvawe na op{tite, posebnite i poedine~nite kriminogeni faktori se sostoi vo toa {to "se dodeka ne se otstrani deluvaweto na op{tite faktori na kriminalitetot ne moè radikalno da se otstranat posebnite i konkretnite kriminogeni faktori".520 So posredstvo na ovie dopolnitelni podelbi navedenata glavna podelba e vo realna mo`nost da gi pruì site indikatori za sogleduvawe i objasnuvawe na kriminalizacijata na li~nosta i sogleduvaweto na preminot kon deloto preku deluvaweto na osobinite na li~nosta na storitelot. 4. ORGANIZIRAN KRIMINALITET 1. Vo opredeluvaweto na poimot na organiziraniot kriminalitet vo literaturata egzistiraat dva pristapi. Spored prviot, po{irok pristap, ovde stanuva zbor za dejnost na kriminalnite organizacii. Spored vtoriot, potesen pristap za postoeweto na ovoj kriminaKrivi~nite dela vo krajna instanca se usloveni od op{testvenoekonomskite odnosi i pretstavuvaat izraz na otu|enosta na ~ovekot vo op{testvoto. Spored toa pri~inite na kriminalitetot, pred s, treba da se baraat vo op{tite op{testveno ekonomski uslovi na sekoe konkretno op{testvo kako objektivna ramka, potoa vo posebnata sredina vo koja se formira li~nosta i na krajot vo smata li~nost. 520 Pe{i}, V. op. cit. str. 172.
519
374
litet ne e dovolno samo postoeweto na kriminalna organizacija (organizaciona dimenzija)521, tuku i niza drugi uslovi kako {to se: da se raboti za organizirana dejnost od stopanski vid ("kriminalna korporacija), da postoi upotreba na nasilstvo za za~uvuvawe na pozicijata na prioritet ili monopol, poradi {irewe na profitot, no i za finansirawe na ubistva so cel za spre~uvawe na primena na pravoto ili donesuvawe na politi~ki odluki koi gi zagrozuvaat, i korupcija na policiskata, sudskata i politi~ko-izvr{nata vlast.522 Spored Kajzer, ovie uslovi mora da se ne{to po{iroki, odnosno mora da postoi i: trajno zdruùvawe na pove}e lica kako solidarna, profitno organizirana interesna zaednica, organizaciona struktura {to od edna strana ja karakterizira krut stil na rakovodewe, disciplina na ~lenovite, no i grià za nivnata bezbednost, ili, od druga strana, mreà od storiteli na kaznivi dela so labav stil na rakovodewe, postapuvawe spored plan i podelba na trudot, povrzuvawe na legalnite so ilegalni raboti, vo soobraznost so soodvetni potrebi na naselenieto, kriminalno iskoristuvawe na li~nite i delovnite vrski ("connections"), fleksibilna zlostorni~ka tehnologija i bogat izbor na zlostorni~ki metodi (od eksploatacija, zakani, uceni, nasilstvo, prisilna za{tita, teror s do aktivno potkupuvawe), pri {to nasilstvoto sprema lica otstapuva vo polza na pritisok od sekakov vid, svesno iskoristuvawe na infrastrukturata (radio-telefonskite vrski, telefonot i me|unarodnite transportni sredstva, kako i internacionalnost i podvi`nost. Zaklu~okot {to se izvlekuva e sekoga{ deka organiziraniot krimiminal se razlikuva od tradicionalnite formi na grupniot kriminalitet, kako {to se bandite ili kriminalnite zdruènija spored postoeweto na pove}e od tri od nabroenite obele`ja.523 2. Organiziraniot kriminalitet ne poznava nikakvi granici. Kriminalnite organizacii od ovoj vid nastojuvaat da se vgradat vo postojniot sistem i instituciite {to ve}e ostvaruvaat nekakva po pravilo stopanska dejnost. Ovie organizacii ostvaruvaat razni formi na
Za osnovnite elementi na organizirani grupi: 1. specifi~na namena ili funkcija, 2. vlast (avtoritet), 3. uslovi na priem vo grupata i 4. ime i drugi znaci na raspoznavawe, vidi: Gori~ar, J. op. cit, str. 305-308. 522 Ignjatovi}, \. op. cit. str. 161. 523 Kajzer, G. op. cit. str. 194. Sporedi: Fr~kovski, Q, Me|unarodna pravna reakcija protiv organiziraniot kriminal, Bezbednost, Skopje, 1995/1, str. 5-6.
521
375
vlijanie za da gi imaat vo svoi race lu|eto od dràvnite organi i institucii nadle`ni za davawe na opredeleni dozvoli, koi ja vodat stopanskata politika i re{avaat za pokrupni stopanski zdelki. Toa go pravat na toj na~in {to vgraduvaat svoi lu|e vo najvisokite organi na vlasta, so korumpirawe na va`ni funkcioneri. Vo sovremeni uslovi zagrozenosta od ovoj izrazito opasen kriminalitet e na mo{ne visoko nivo vo site sferi na op{testveniot ìvot i re~isi nema zemja koja ne e inficirana od negovite raznovidni pojavni oblici. Negovite u~esnici sluèj}i se so site sredstva: od onie {to dobivaat privid na legalnost pa se do otvoreni uceni, zakani, podkup, politi~ki i drugi vrski so osobena svirepost, bezobyirnost i violentnost vr{at najrazli~ni zlostorstva koi im nanesuvaat ogromni i nepopravlivi {teti na konkrtetnite op{testva i me|unarodnata zaednica vo celost.524 Poradi internacionalniot karakter izrazenata podvi`nost i fleksibilnost vo pronao|aweto na novi metodi na deluvawe ~esto ostanuvaat nepoznati za organite na progonot, a onie {to se poznati, te{ko e i da se nabrojat a kamoli da se dolovat. Ona {to e poznato e deka vo razli~ni regionalni podra~ja caruva {vercot i trgovijata so opojni drogi i oru`je; kra`ba i trgovija so umetni~ki predmeti; iznuduvawe pari zaradi za{tita koja ne e barana (raketirawe); posreduvawe pri vrabotuvawe so obvrska za izdvojuvawe na del od zarabotuva~kata za organizacijata; ilegalni igri na sre}a i izmami pri komar, podveduvawe, prostitucija i trgovija so lu|e; korupcija; iskoristuvawe na dano~ni razliki odnosno carinski diferencii; trgovija so hartii od vrednost, osiguritelni izmami, ilegalno vseluvawe na stranci; trgovija so radioaktivni materii i iznesuvawe na radioaktiven otpad; {verc so zlato, nakit, cigari i alkohol; falsifikuvawe na pari i ispravi; investicioni izmami; subvencioni izmami i nepla}awe na dava~ki; perewe na pari; ilegalen transfer na tehnologija; kra`ba, prenesuvawe preku granica i prodavawe na skapi avtomobili; profesionalno provaluvawe vo stanovi; provaluvawe vo banki na podatoci i kompjuterski kriminalitet; manipulacija so stoka na pristani{ta; kontrola na sindikatite; promet so nedvi`nosti; distribucija na razni stoki; {verc so alkohol i cigari; drèwe na
"Podzemnite gangsterski oragnizacii vo svoite aktivnosti se sluàt so site sredstva - so potkupuvawe, zakana, zastra{uvawe, so politi~ki vrski, samo da gi postignat svoite celi i da go popre~at funkcioniraweto na zakonskite mehanizmi. Tie ~esto se dogovaraat i vodat koordinirani akcii protiv silite na organiziranoto op{testvo. Me|utoa, zdruèrnijata na organiziraniot zlostor, isto taka me|u sebe ~esto vodat soperni~ka borba koja ponekoga{ zavr{uva so ubistva i drugi najte{ki krivi~ni dela. Vo literaturata se zboruva za povremeni vistinski voeni epizodi me|u niv, za upotreba na bombi, ma{inski pu{ki i drugi sredstva za nasilstvo. Milutinovi}, M. op. cit. str. 237 i Pravni leksikon, drugo izdanje, Savremena administracija, 1970. str. 732.
524
376
barovi, picerii, taverni i restorani; ubivawe po pora~ka za pari; organizirawe bankroti; organizirawe na teroristi~ki akcii, finansirawe na vojni i voeni pu~evi; trgovija so novoroden~iwa, trgovija so delovi od ~ovekovoto telo zaradi transplatacija; najrazli~ni izmami vo stopanstvoto, zloupotreba na penziski fondovi, lihvarstvo, pornografija i prostitucija, itn. Takvata fenomenologija i zagriùva~kiot porast na organiziraniot kriminalitet go svrtuva vnimanieto kon utvrduvawe na negovata etiologija. Vo tie ramki bez somnenie se potvrduva tezata deka korenite na kriminalitetot leàt vo karakterot na op{testveno ekonomskata struktura, vo otu|enosta na ~ovekot, vo materijalnite i duhovnite uslovi na ìvot i individualnata potreba i orientacija potrebite i problemite da se zadovoluvaat i razre{uvaat so nedozvoleni sredstva. Neposrednite etiolo{ki faktori sepak treba da se baraat vo sferata na brzite socijalni promeni i promenite vo ekonomskite i politi~kite odnosi, kako i vo interakciskite odnosi i vrski na globalno nivo: migraciite, komunikaciite, transportot, finansiskite tekovi itn.525 Na porastot na organiziraniot kriminal osobeno mu pogoduvaat i faktorite {to se vo neposredna vrska so pazarot i funkcioniraweto na dràvata. Slabosta vo funkcioniraweto na dràvata, pak vo osnova proizleguva od prevlasta na politikata nad pravoto, od nefunkcioniraweto na pravnata dràva i nepo~ituvaweto na na~eloto na zakonitosta.526 Ona {to me|utoa e karakteristi~no za Republika Makedonija, kako i za site drugi zemji vo tranzicija, se nao|a vo komplementarnoto dejstvo i na dopolnitelnite kriminogeni faktori povrzani so toj preoces. Transformacijata na op{testvenoekonomskite odnosi dovede do socijalno raslojuvawe, so zgolemena nevrabotenost, vlo{eni i nesigurni uslovi na ìvot i intencija na opredeleni socijalni i politi~ki grupi i sloevi za zafa}awe na dominantna ekonomska i politi~ka pozicija vo novonastanatite op{testveni okolnosti. Seto toa nu`no se po~uvstvuva vo zabaveno funkcionirawe na dràvnite organi i institucii, vo nepo~ituvawe na zakonitosta, vo gubewe na me|usebna tolerancija i manifestirawe na takvi aktivnosti vo koi silen zamav ostvaruvaat potkupot, zakanite i onie modeli {to vo profitot i zbogatuvaweto gledaat dominantna aktuelizacija na modernite vrednosti.527 2. Organiziraniot kriminalitet e mnogustrano opasen i {teten op{testven fenomen ~ija pojava i permanenten podem na na{ive
Kambovski, V. Pravnata dràva i organiziraniot kriminal, Nau~en proekt: Konstituirawe na Republika Makedonija kako moderna pravna dràva. Tema: Pravnata dràva i organiziraniot kriminal, Praven fakultet, Skopje, 1996, str. 16. 526 Ibid, str. 17. 527 Vidi: ibid, str. 20
525
377
prostori se vrzuva za osamostojuvaweto na na{ata dràva i promenata na nejzinoto op{testvenopoliti~ko ureduvawe. Intencijata da se istraùvaat negoviot poim, negovite po~etni pojavni formi, negovata etiologija i nekoi osnovni nasoki za negovoto suzbivawe, e opredelena od èlbata za krajno seriozno soo~uvawe so stvarnosta. Toa e potrebno zaradi vistinsko iznao|awe na najefikasnite kriminalno politi~ki merki za negovoto prevenirawe i suzbivawe. Toa vpro~em denes go priznavaat i najvisokite vladini pretstavnici i tela i vo taa smisla otvoreno ja prifa}aat me|unarodnata sorabotka i pomo{ vo ovaa oblast. Ottamu, dosega{nite aktivnosti i predlozite i sugestiite za natamo{no deluvawe se glavnato teì{te na narednite razgleduvawa. Zgora na toa, krajno vreme e naukata da prestane da se zanimava so teoretski raspravii za toa {to na sekoj dobar kriminolog odnapred mu be{e jasno, deka vo novite uslovi organiziraniot kriminalitet ne moè{e da n odmine, i pokompleksno da se zafati so pragmatski osmisleno re{avawe na problemot koj, sakale ili ne, mora da priznaeme, mo{ne visoko e ispraven pred nas. [to se odnesuva na dosega{nite aktivnosti vo preventivnoto i
represivnoto suzbivawe na organiziraniot kriminalitet vo na{ata zemja, treba da se istakne deka najprvin bea organizirani dve me|unarodni sovetuvawa: prvoto vo sorabotka so Sovetot na Evropa na tema "Usoglasenosta na pravilata {to se odnesuvaat na organiziraniot kriminalitet i pravnite propisi so koi se regulira krivi~noto gonewe", vo Ohrid na 9 i 10 maj 1996 godina i, vtoroto, na tema "Pravnata dràva i organiziraniot kriminalitet" odràno vo Skopje na 14. 06. 1996 godina. Na ovie sovetuvawa, a podocna mnogu po~esto i vo stru~nata literatura, bea zagatnati brojni aspekti na organiziraniot kriminalitet i predlozi i soodvetni re{enija za bespo{tedna borba vo negovoto suzbivawe. Vladata na Republika Makedonija pokaà opredelen interes za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata. Vo taa smisla zboruva faktot deka vo juli 1996 godina od nejzina strana be{e donesena Programa za borba protiv zloupotrebata i trgovijata so droga. Vedna{ potoa e formirana i Me|unarodna dràvna komisija za borba protiv nedozvoleno proizvodstvo, trgovija i zloupotreba na droga. Od rabotata na ova komisija proizleze i inicijativata za donesuvawe Zakon za kontrola na proizvodstvoto i prometot so narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori i za preventiva na zloupotrebata na drogi i psihotropni supstancii. Toj zakon do denes me|utoa ne e donesen. Od zna~ewe e me|utoa {to od noemvri 1996 godina stapi vo sila nov moderen krivi~en zakonik, a ovaa godina e donesen i Zakonot za spre~uvawe na perewe pari, koj vleguva vo sila od 1 mart 2002 godina, vo koi se pomesteni brojni odredbi {to se odnesuvaat na spre~uvaweto na organiziraniot kriminal.
378
Od mnogubrojnite drugi aktivnosti {to vo posledno vreme se iniciraani vo ovaa sfera, zasluèno vnimanie ima i bezrezervnoto vklu~uvawe na na{ata zemja vo dolgoro~nata zaedni~ka programa na Sovetot na Evropa, Komisijata na Evropskata zaedncia i PHARE protiv korupcijata i organiziraniot kriminal vo zemjite vo tranzicija nare~ena "Oktopod". Podednakvo vredno e da se spomne i odrànata obuka na tema "Prevencija na organiziraniot kriminal i korupcijata" pod zaedni~ko pokrovitelstvo na Oddelot na OON za prevencija na kriminalot i krivi~na pravda od Viena i UNPREDEP, {to be{e odràna vo Skopje od 24 - 30 septemvri i od 13 - 17 oktomvri 1997 godina. I na dvata sobiri bea istakni pozitivni ocenki za usilbite na na{ata zemja vo suzbivaweto na kriminalitetot. Op{t zaklu~ok na Evropskata komisija, Sovetot na Evropa i Oddelot za prevencija na kriminalot i krivi~nata pravda e "deka i pokraj site problemi so koi se sudri na{ata zemja vo procesot na tranzicija, Republika Makedonija postignala zna~itelen napredok vo svoite usilbi da im se sprotivstavi na organiziraniot kriminal i korupcijata. Me|utoa, mora da priznaeme deka edno se usilbite, a sosema drugo postignatite prakti~ni rezultati vrz ovoj plan koj ni oddaleku ne zadovoluvaat. Vo interes na obezbeduvaweto vistinski rezultati vo ovaa oblast nesomneno e deka treba da se podvle~at prioritetnite urgentni oblasti od zna~ewe za natamo{no efikasno deluvawe so precizno i jasno postavuvawe na celite i potrebnite sredstva za nivno ostvaruvawe. Ottamu poso~uvame: - So cel da se podobri procenkata na organiziraniot kriminal i korupcijata treba da se napravat konkretni ~ekori za revidirawe na ve}e postojnite postapki za sobirawe i analizirawe na podatoci, kako i na politikata na poddr{ka na istraùvawata za otstranuvawe na voo~enite nedostatoci vo pogled na dostapnosta na relevantni statisti~ki podatoci i na (ne)informiranosta vo vistinskata priroda na problemite vo zemjata. - So cel da se zgolemi svesta kaj javnosta za opasnost od organiziraniot kriminal i korupcijata treba da se pravat dopolnitelni usilbi preku koordinirano deluvawe na mediumite da se podigne svesta na javnosta za gorenavedenite problemi. Vo taa smisla se nastojuva da se deluva osobeno vo sferata na: javnoto obrazovanie zaradi voveduvawe obrazovni programi koi }e go zasilat sozdavaweto kultura za po~ituvawe na moralnosta i legalitetot; sozdavawe na informativni kanali za dobrovolno prijavuvawe na slu~ai na korupcija i organiziran kriminal od strana na javnosta i soodvetna za{tita na policiskite informatori. - So cel da se zasili prevencijata na organiziraniot kriminal i korupcijata kako va`no nadopolnuvawe na represivnata politika vo ovaa oblast, se poprisutno treba da bide nastojuvaweto da mu se dade visok prioritet na usvojuvaweto na Zakonot za spre~uvawe na koru379
pcijata so koj }e se vospostavat standardi na odnesuvawe na upravata i vrabotenite vo javnite slu`bi. Vo funkcija na preventivnoto deluvawe treba da se gledat i usilbite: za izrabotka na programa za pravna, administrativna i kulturna inicijativa za borba protiv korupcijata; formirawe na vnatre{no i me|unarodno telo za suzbivawe na korupcijata, poostruvawe na kaznenata politika za opredeleni formi na korumptivno odnesuvawe, kadrovsko, materijalno-tehni~ko zajaknuvawe na slu`bata za borba protiv organiziraniot kriminalitet vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako i sozdavawe mo`nosti za nivna specijalizacija i usovr{uvawe vo zemjata i vo stranstvo, vospostavuvawe procedura za zaplena na imot steknat preku organiziran kriminal, korupcija i "perewe" pari, normativno ureduvawe na mo`nosta za premestuvawe na tovarot na dokaùvawe vo pogled na odzemaweto na imot kako rezultat od krivi~no gonewe na onie lica koi bile osudeni za reket i sli~ni krivi~ni dela, formirawe na finansiska policija so site neophodni, kadrovski i materijalni resursi, vospostavuvawe standardi za dobro upravuvawe i legitimno trgovsko i finansisko rabotewe i razvivawe mehanizmi za sorabotka vo spre~uvaweto na korupcijata. - So cel da se zgolemi efikasnosta na politikata na kontrola na kriminalot treba da se razmisluva i za voveduvawe na konceptot na krivi~na odgovornosot za dela povrzani so organiziraniot kriminal. So toa bi se revidiral postojniot stav spored koj vo na{ata zemja pretprijatijata, kako pravni lica, ne se krivi~no odgovorni, - So cel da se moderniziraat istra`nite sredstva na na~in {to
}e bide konzistenten so Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i osnovnite slobodi, Republika Makedonija mora da nastojuva vo nacionalnoto zakonodavstvo da se vnesat odredbi za koristewe na dopolnitelni specijalni istra`ni merki kako {to se: prislu{kuvawe, elektronsko nabquduvawe, koristewe na anonimni informatori, tajni agenti i tehniki na informirawe, sorabotka so svedoci vklu~uvaj}i i porane{ni u~esnici vo kriminalni asocijacii. Vo vrska so ovaa cel kako i zaradi sozdavawe poprikladni uslovi za prijavuvawe na slu~ai za organizirawe na kriminal od po{irokata javnost se naloùva i potrebata od za{tita na svedoci koi raspolagaat so relevantni informacii. Vo taa smisla treba da se vloàt usilbi za usoglasuvawe na nacionalnoto zakonodavstvo so Programata za akcija protiv korupcija uslovena od Komitet na ministrite na Sovetot na Evropa vo noemvri 1996 godina i so Rezolucijata na Evro380
pskiot sovet od noemvri 1995 godina za za{tita na svedocite vo borbata protiv me|unarodno organiziraniot kriminal. Zaradi uspe{no ostvaruvawe na navedenite prioritetni celi, site usilbi {to gi pravi Republika Makedonija treba da se doveduvaat vo funkcija na zgolemenata potreba od me|unarodna sorabotka i toa ne samo so zemjite od Jugoisto~na Evropa tuku i so zemjite na Evropskata unija, kako i preku sozdavaweto vrski so me|unarodnite organizacii i agencii kako {to se ON, INTERPOL, EVROPOL i drugi. 3. Predlozi i sugestii za natamo{no deluvawe. Osven za interesite na poedinecot ili na institucijata kon koi se naso~eni, organiziraniot kriminal s pove}e pretstavuvaat seriozna zakana i zagrozuvawe i za op{testvenata zaednica vo celina. Tokmu zatoa, vospostavuvaweto i organizacionoto jaknewe na {irokiot spektar na me|unarodnopravnite modaliteti na sorabotkata i zaedni~koto nastapuvawe vo nivnoto spre~uvawe, pred me|unarodnata zaednica, se naloùva kako edna od nespornite sovremeni potrebi. Ottamu, vo vrska so unapreduvaweto na sorabotkata vo oblasta na pravdata, borbata so organiziraniot kriminal, a toa vo prv red zna~i spre~uvawet na nedozvolenata trgovija so belo robje, droga i oru`je, perewe pari i vo vrska so tie pojavi site vidovi korupcija, treba da se stava akcentot vrz slednive konkretni predlozi i sugestii. - Od prioritetno zna~ewe e utvrduvaweto i usvojuvaweto na me|unarodno prifatliva definicija na organiziraniot kriminalitet. Takvata definicija e neophodna potrebna zaradi jasno vostanovuvawe i prepoznavawe na pojavite oblici na organiziraniot kriminalitet, i vo taa smisla odbegnuvawe na site eventualni nedorazbirawa koi vo startot moàt da sozdadat pote{kotii vo ostvaruvaweto na uspe{na sorabotka vrz toj plan. - Trgnuvaj}i od potrebata za iznao|awe posigurni sredstva vo borbata protiv organiziraniot i drugite vidovi na osobeno opasen kriminal, isto taka treba da se promovira pogolema me|unarodna sorabotka {to bi moèla da se izvede na dve ramni{ta. Na prvoto ramni{te, bi moèlo da egzistira me|unarodno koordinativno telo {to redovno }e se sostanuva, a na vtoroto ramni{te, ad hoc rabotni tela {to }e bidat mobilizirani za istraùvawe na posebni slu~ai. Me|unarodnoto koordinativno telo bi gi imalo slednive zada~i navedeni vo memorandum za razbirawe potpi{an me|u vladite na vklu~nite dràvi: Vospostavuvawe celosna i efikasna razmena na informacii vo vrska so prezemenite i dogovorenite aktivnosti na site vladi vo borbata protiv organiziraniot kriminal. Obezbeduvawe dobienite informacii da bidat distribuirani na na~in {to }e gi zgolemi operativnite aktivnosti i }e obezbedi podr{ka za me|unarodnite istragi i krivi~niot progon na ~lenovite na kriminalnite mreì i kriminalnite ekonomski asocijacii. 381
Razvivawe na strate{ki pristap za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata. Harmonizirawe na pristapite i aktivnostite prezemeni od strana na sekoja vlada, so izbegnuvawe na udvojuvawe, obezbeduvawe poefikasna upotreba na silite i uveruvawe deka istra`nite aktivnosti se celosno koordinirani. Inicirawe na monitoring na me|udràvni specijalni tela formirani za istraùvawe specifi~ni slu~ai na organiziran kriminal i korupcija. Me|udràvnite specijalni tela treba vo prv red da bidat organizirani na ad hoc osnova za da se obezbedi deka site relevantni organi i upravi se vklu~eni vo kompleksni istragi. Ovde bi trebalo da bide vklu~en personal koj }e poseduva komplementarni soznanija potrebni za sofisticirana analiza i istraga vo slu~ai na organiziran kriminal i korupcija. Me|udràvnite specijalni tela treba da poseduvaat: javni zadolènija i referencijalni poimi; priod kon relevantni informacii i ekspertizi od vklu~enite vladi i dovolen vremenski period za vodewe kompleksni istragi. - Vo vrska so prethodnoto, od osobeno zna~ewe e da se vospostavi i posebni me|udràvna sorabotka na operativno ramni{te. Takvata sorabotka e va`na so ogled na toa deka mnogu kriminalni organizacii se od transnacionalen karakter. Ottamu, kako prvo barawe se naloùva mreàta na organite na progonot da ima ist takov karakter. Vo taa smisla e nu`no sozdavawe baza na podatoci {to }e opfa}aat: Informacii za kriminalcite vo sekoja dràva posebno, mreìte i organizaciite {to tie gi formiraat i aktivnostite so koi se zanimavaat; Informacii za transnacionalni kriminalni aktivnosti vo sosednite zemji {to moàt da navlezat vo Republika Makedonija; Informacii za vrskite me|u kriminalnite organizacii nadvor od Republika Makedonija i onie {to operiraat vo zemjata; Relevantni informacii {to se dostavuvaat redovno ili povremeno od razli~ni ministerstva i institucii vo ramkite na vladata, kako i od strana na finansiski institucii. - Naglasuvaj}i ja serioznosta na posledicite od prisustvoto na organizirani oblici na kriminalitetot vo odnos na vladeeweto na pravoto i funkcioniraweto na pravnata dràva, posebno ja istaknuvame potrebata od brzo pristapuvawe kon site multilateralnite i sklu~uvawe novi bilaterani dogovori za me|usebna pravna pomo{. So niv se ovozmoùva razmena na informacii {to se koristat vo goneweto na krivi~ni dela i pomagaat za pouspe{no krivi~no gonewe na 382
~lenovite na kriminalnite organizacii. Pritoa, se ima predvid deka pokraj ekstradicijata, me|unarodnata sorabotka vo spre~uvaweto na organiziraniot kriminalitet, ja dopolnuvaat i niza drugi instrumenti koi se nao|aat nadvor na krivi~no-sudskata postapka. Toa se: me|unarodnata policiska sorabotka, proteruvaweto, razmenata na informacii za osudenite lica, nadzorot vrz uslovno osudenite i uslovno oslobodenite lica, li{uvaweto od sloboda i predavaweto na licata koi na nedozvolen na~in ja preminale dràvnata granica, pravnata pomo{ od strana na konzulatite itn. Vo naukata, praktikata i zakonodavstvoto s pove}e stanuvaat aktuelni i nekoi drugi instituti na materijalnoto i krivi~noto procesno pravo - razmena na zatvorenici, razmena na postapkite, neposredna sorabotka na organite na progonot preku INTERPOL, izvr{uvaweto na krivi~nite presudi na sudovite na drugi zemji, razmena i otstapuvawe na postapkite i drugi. - Dosega so neskrieno zadovolstvo se prifa}a{e u~estvoto me|unarodni konferencii, seminari i drugi formi na rabotni sredbi na koi se sre}avaat eksperti zaradi razmena na sovremenite iskustva za borba protiv najnovite oblici na kriminalitetot. Takvata sorabotka treba i vo idnina da se poddrùva, a osobeno inicijativite za obuka na personalot {to najneposredno e vklu~en vo ostvaruvaweto na zada~ite vo sprotivstavuvaweto na organiziraniot kriminalitet. Vo nasoka na pocelosno informirawe za me|unarodniot razvoj na soznanijata vo ovaa oblast, a osobeno onie {to se odnesuvaat na sovremenite tehniki i instrumenti {to moàt da se koristat vo borbata protiv ovie fenomeni, treba da se vospostavat i drugi formi na sorabotka. Koristeweto na analiti~ki softver na me|unarodno ramni{te e sigurno edna od tie mo`nosti. I upotrebata na tipi~ni analiti~ki i istra`ni instrumenti na organite za sproveduvawe na zakonot, zaradi identifikuvawe i sledewe na najrazli~ni kriminalni aktivnosti {to moàt da se povrzat vo golemi mreì, ne bi trebalo da bide nikakva pre~ka dokolku za toa postoi razbirawe i soglasnost me|u dve ili pove}e dràvi. - Zemaj}i predvid deka preventivnata i represivnata borba protiv ovie fenomeni pretstavuva kompleksna, dolgotrajna i makotpna rabota, se ~uvstvuva potreba da se ukaè i na potrebata za poddrùvawe na usilbite za inicirawe na razmena na personal od organite na progonot vo Republika Makedonija, so onie od drugite zemji. Ovaa razmena generalno bi trebalo da opfa}a kratkoro~ni anga`mani za zaemna pomo{ i moè da se pokaè kako mo{ne zna~ajni vo razvivaweto na mreàta na doverba me|u organite na progonot od razli~ni zemji. - Svesni za faktot deka borbata protiv organiziraniot kriminalitet e od imperativno zna~ewe za normalnoto funkcionirawe na ekonomijata i po~ituvawe na demokratijata vo sekoja zemja vo celost
383
prifatlivi i prioritetite za dejstvuvawe na internacionalno nivo, a toa se: vklu~uvawe vo poblisko me|unarodno usoglasuvawe na zakonskite tekstovi, zajaknuvawe na oficielnata, a koga nacionalnite zakoni go dozvoluvaat toa, i na neformalnata me|unarodna sorabotka, vo istra`nite, obvinitelnite i operativnite raboti, razmena na prira~nici so koi se objasnuvaat nacionalnite postapki, nazna~uvawe na centralni vlasti za zaemna pravna pomo{ ili edinici za komunikacija za prosleduvawe na barawata, formirawe na zaedni~ka me|unarodna rabotna grupa, identifikauvawe na najdobar prakti~en primer na istra`ni tehniki, razmena na sovremeni istra`ni tehnologii, i razvivawe na soodvetna za{tita pri me|unarodnata razmena na ~uvsvitelni informacii. Se rabira deka so ovie predlozi i sugestii ni oddaleku ne se iscrpeni site sredstva {to moàt da pruàt celosen efikasen pridones kon rasvetluvaweto, a potem i kon ras~istuvaweto na najgolemiot broj negativni pojavi vo oblasta na organiziraniot kriminalitet. Naprotiv, ovde se raboti samo za del od mo`nite sredstva koi na opredelen na~in bea naj~esto poso~uvani na poslednite doma{ni i me|unarodni sostanoci vo vrska so prevencijata i suzbivaweto na fenomenot organiziran kriminalitet. Toj fakt me|utoa treba posebno da se ima predvid, za{to ednoglasnosta i voedna~enite mislewa na na{ite i stranskite teoreti~ari - eksperti vrz ovoj plan, e tokmu ona {to na tie sredstva im go istaknuva i zgolemuva zna~eweto zaradi koe, vsu{nost, i bea predmet na poseben interes na ovie izlagawa. Vo onoj moment koga nivnata vrednost }e ja po~uvstvuvaat i onie {to se najpovikani da ja osloboduvaat praktikata od ovaa bolest, moè da se o~ekuvat i po~etnite rezultati vo nejzinoto suzbivawe. No, pred toa, sigurno deka e mnogu pova`no, istite tie faktori da priznaat deka bolesta e bolest, ne samo koga e tu|a, tuku i nivna sopstvena. Za{to na onie okolu bolniot, koj ne ja priznava svojata zarazna bolest, ne moè da im pomogne ni sevi{niot. 5. MALOLETNI^KA DELINKVENCIJA Maloletni~kata delinkvencija, kako posebna op{etstveno negativna pojava, pretstavuva seriozen op{testven problem so koj denes se sudiraat site zemji vo svetot. Teìnata na problemot proizleguva od obemot, strukturata i dinamikata na krivi~nite dela {to gi vr{at maloletnicite kako i od toa deka se raboti za mladi lica koi so svoeto delinkventno odnesuvawe vo golem broj prodolùvaat i kako po384
lnoletni, vozrasni lu|e. Ova se samo osnovnite sumarni akcenti {to gi nametnuvaat re~isi site teoretskii prakti~ni raspravi i usilbi kon spre~uvawe i suzbivawe na pri~inite i uslovite {to doveduvaat do vakvi odnesuvawa. Vo taa smisla preku brojni nau~no verificirani empiriski pokazateli vo osnova to~no i skoro ednoglasno se ukaùva na slednoto. - Maloletni~kata delinkvencija se izdvojuva vo poseben vid kriminalno povedenie na koe mu se pridava posebno vnimanie poradi negovie brojni specifi~nosti. Vo taa smisla na prvo mesto se istaknuva deka maloletnicite se nao|aat vo period na sozrevawe, koga nivnata psihofizi~ka sostojba s u{te ne e celosno oformena. Na maloletni~kata delinkvencija i maloletnite delinkventi, vsu{nost, i zapo~na da im se pridva posebno zna~ewe otkako se probi uveruvaweto deka maloletnikot ne e vozrasen ~ovek, tuku ~ovek koj se razviva vo li~nost vo psiholo{ki i fiziolo{ki zamrseniot proces na sozrevawe, odnosno deka poseduva takvi osobini koi vo mnogu se razlikuvaat od onie kaj vozrasnite. - Natamo{na kriminolo{ka karakteristika na maloletni~kata delinkvencija e deka vo zadnive godini nasekade vo svetot e vo postojan porast izrazen so takvo tempo koe e pobrzo od kriminalitetot na vozrasnite.528 - Maloletnite delinkventi se po~esto vr{at te{ki krivi~ni dela kakvi {to se ubistva, razbojni{tva, siluvawa, te{ki kra`bi i pri nivnoto izvr{uvawe projavuvaat visok stepen na surovost i bezobzirnost.529 - Vo strukturata na maloletni~kata delinkvencija dominiraat imotnite krivi~ni dela (preku 80% od site krivi~ni dela {to gi vr{at maloletnicite). Na vtoro mesto se krivi~niet dela protiv ìvotot i teloto, a me|u ostanatite dela moàt da se sretnat nekoi seksualni delikti, a potoa doa|aat ostanatite vidovi na delinkventno odnesuvawe, kako {to se: delikti vo javniot soobra}aj, nebre`ni krivi~ni dela, nepristojni napadi na èni i sl.530
Za opredeleni trendovi na toj porast vidi: Milutinovi}, M. op. cit. str. 244-245. Vo taa smisla i Kajzer, G. op. cit. str. 275-277. 529 Vo sporedba so kriminalitetot na vozrasnite, maloletni~kata delinkvencija, spored na~inite na izvr{uvawe i {tetnite posledici e od pomala teìna. Prestapite po~esto ostanuvaat vo obid: poretki se upotrebata na ognenostrelno oru`je i ostvaruvaweto na zakanite, a kaznivite dela naj~esto nastanuvaat spontano, neplanirano i impulsivno.529 530 Vidi: [eparovi}, Z op. cit. str. 217 i Milutinovi}, M. op. cit. str. 245-246. Spored Kajzer, "Imotnite i soobra}ajnite kaznivi dela ja so~inuvaat glavninata od slu`beno otkrieniot maloletni~ki kriminalitet. Sepak grabeìte, iako prete`no sitni, telesnite povredi, navredite, naru{uvawata na ku}niot mir, siluvawata, o{tetuvawata predmeti, a pred s narkodeliktite, vo po528
385
- Za maloletni~kata delinkvencija e karakteristi~no i ~estoto zdruùvawe vo maloletni~ki bandi pri vr{eweto na krivi~nite dela. Dodeka tie porano se pojavuvale vo pomal obem i isklu~itelno, denes kaj mladite se javuvaat s po~esto i, osobeno vo metropolite i golemite gradovi, pa ottamu vo svojaat su{tina se smetaat kako problem na urbanite sredini 531 - Brojot na recidivistite me|u maloletnite delinkventi e dosta izrazen,532 i, {to e od osobeno zna~ewe prili~no golem e brojot na polnoletnite storiteli koi {to svojaat "kriminalna kariera" ja zapo~nale kako maloletnici. Vo taa smisla Milutinovi} naglasuva, deka maloletni~kata delinkvencija pretstavuva naj~est rezervoar od koj se regrutiraat kriminalcite me|u vozrasnite lica,533 a Kajzer, deka "maloletni~kiot kriminalitet od denes" e zna~aen kako moèn "kriminalitet na vozrasnite od utre".534 - Na maloletni~kata delinkvencija se posvetuva posebno i s pogolemo zna~ewe i ottamu {to pretstavuva posebna op{etstvena pojava so ogled deka vo site zemji prose~nata starost na mladite koi se oddavaat na vakvo povedenie se spu{ta se ponisko. - Poslednata zna~ajna karakteristika na maloletni~kata delinkvencija treba da se bara vo merkite koi op{etstvoto gi prezema za nejzinoto spre~uvawe. Vo vrska so spravuvawe so maloletni~kata delinkvencija, vo svetot kako i vo na{i priliki se postavuva pra{aweto od postoeweto na posebno maloletni~ko krivi~no pravo, adekvatno na nekoi stranski iskustva.
5.1. POIM NA MALOLETNI^KATA DELINKVENCIJA
voeniot period pokaùvaat najgolemi stapki na porast. Osven toa, prestapni{tvoto na mladite lu|e - vo sporedba so vozrasnite - pove}e se projavuva kako nasilni~ki kriminalitet. Ova, inaku, ne vaì za ènskite maloletni lica. Op{to zemeno, tie pomalku zapa|aat vo kriminal, i toa glavno, kako sitni kradci". Kajzer, G. op. cit. str. 273. 531 Milutinovi}, M. op. cit. str. 247. Vidi i: Todorovi}, A. Urbanizacija i maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istraìvanja, Beograd, str. 46-61; Todorovi}, A. Posebni oblici aktivnosti za maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istraìvanja, Beograd, 1973/2, str. 303-322; Todorovi}, A, Sociologija maloletni~ke bande, Novi Sad, 1973. 532 Vidi: Coti}, D. Kriminalitet maloletnika sa posebnim osvrtom na recidivizam, JRKKP, Beogard, 1956/4 i 1967/2; Skaberne, B. Recidivizam maloletnika i mjere za njegovo sprer~avanje u suzbijanju u socijalisti~kim zemjama, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 304-316; 533 Milutinovi}, M. op. cit. str. 243. 534 Kajzer, G. op. cit. str. 272.
386
Vo opredeluvaweto na poimot na maloletni~kata delinkvencija vladee golemo {arenilo koe denes moè da se vidi od brojnite termini {to za ozna~uvawe na istata su{tina se sre}avaat kako vo kriminolo{kata taka i krivi~nopravnata teorijata voop{to. Taka, pokraj za nas najprifatliviot izraz maloletni~ka delinkvencija, ova kriminalno odnesuvawe se ozna~uva i kako maloletni~ki kriminalitet, maloletni~ko prestapni{tvo, vospitna zapu{tenost i sl. Ni nositelite na ovie povedenija ne se po{tedeni od najrazli~ni nazivi kako {to se: kriminalci, delinkveti, vispitno zapu{teni maloletnici, huligani, moralno propadnati maloletnici i sl. Pritoa, i ovde, kako vpro~em i kaj opredeluvaweto na poimot na kriminalitetot, se odi vo premnogu ekstenzivno tolkuvawe na ovoj poim, taka {to postojat obidi pokraj protivpravnite povedenija na maloletnicite opredeleni so KZ, da se pomestatat i asocijalnite i drugi povedenija na maloletnicite.535 Vo taa smisla e sro~ena definicijata na Ja{ovi} koj veli deka "Prestapni~koto povedenie na mladite e sekoe povedenie na poedinec ili na grupa na mladi koe e protivop{testveno, odnosno op{testveno neprifatlivo, t.e. so koe se kr{at pravnite i moralnite normi na opredeleno op{testvo i koi, koga toa e op{testveno vidlivo predizvikuvaat spontano ili organizirano op{testveno rea|irawe so namera da se za{titat op{testvenite dobra i vrednosti kako i samite akteri na takvoto povedenie.536 Nasproti vakvata {iroka opredelba, na{ stav e deka maloletni~kata delinkvencija, ednakvo kako i kriminalitetot na vozrasnite, treba da se opredeli vo nejzinata potesna smisla, {to zna~i deka so nea se opfa}aat krivi~nite dela opredeleni so krivi~noto zakonodavstvo i toa samo onie koi i za vozrasnite pretstavuvaat krivi~ni dela. Opravduvaweto na ovoj stav, kako {to ispravno istaknuva Milutinovi}, se nao|a vo ograni~uvaweto na malo"Vakvoto {iroko sfa}awe se zasnova na pro{iruvaweto na poimot na maloletni~kata delinkvencija na site devijacii vo povedenieto na mladite lu|e kako {to se: socijalna neprilagodenost vo naj{iroka smisla na zborot, skitawe, pu{ewe na u~ili{te, begawe od semejstvoto i od u~ili{teto i sli~ni povedenija, koi ~esto izleguvaat od ramkite na zakonskite limitacii kako i onie aktivnosti koi se inkriminirani so normite na materijalnoto krivi~no zakonodavstvo"... "Vo ramkite na ovoj koncept se sre}ava i podelbata na socijalno neprilagodenite mladinci na preddelinkventi i delinkventi koja vo osnova se bazira na zakonskata limitacija. Milutinovi}, M. op. cit. str. 239. 536 Ja{ovi}, op. cit. str. 61. I [eparovi} dosledno na svojata opredelba na kriminalitetot, zboruva za maloletni~ki kriminalitet {to go opredeluva kako ver{ewe krivi~ni dela od strana na maloletni lica so ogled na krivi~nopravnite normi, a poimot maloletni~ka delinkvencija go opredeluva kako zbir na site onie povedenija so koi mladite vo razvoj otstapuvaat od normite na povedenieto vo op{testvoto. [eparovi}, Z. op. cit. str. 220.
535
387
letni~kata delinkvencija na dejnosti koi se inkriminirani so pozitiven krivi~en zakonik i ottamu {to kaznenata politika bara jasni i precizno opredeleni poimi, li{eni od difuznost i relativnost.537 Pritoa ne se protivime na stojali{teto na navedeniot avtor deka poimot vospitna zapu{tenost mora da zna~i samo li{uvawe na mladite od vospitna grià i deluvawe, t. e. otsustvo na svesno, plansko i celishodno vlijanie vrz nivniot razvoj i formirawe.538 Za sosema ispraven go smetame negoviot stav deka poimot op{testvena neprilagodenost vo svoeto osnovno zna~ewe pretstavuva nesupeh na opredelena li~nost ili grupa da se prilagodat (adaptiraat) na dadenite op{testveni priliki i uslovi.539 Vo literaturata se smeta deka prviot zakon za maloletni~ka delinkvencija e donesen od dràvata Ilinois vo SAD (1899),540 po {to sleduva{e donesuvaweto na posebni zakoni i vo drugi zemji.541 Poseben
Milutinovi}, M. op. cit. str. 241. Ja{ovi}, op. cit. str. 35. Sporedi: A~imovi}, Lj. Vaspitna zapu{tenost i pojave kriminala kod maloletnika, Narodna milicija, Beograd, 1954/3 , str. 43-48 i Jovanovi}, V. O nekim dru{tvenim korenima vaspitne zapu{tenosti i kriminaliteta maloletnika, 13 Maj, Beograd, 1966/7-8, str. 680-685. 539 Ja{ovi}, op. cit. str. 39. 540 Vo ovoj zakon (An Act to Regulate the Treatment and Control of Dependent, Neglect and Delinquent Children) se veli deka "Delinkventno e sekoe ma{ko dete pomlado od 17 godini, odnosno koe prekr{ilo koj i da e zakon na Ilinois ili e nepopravlivo, ili svesno se druì so kradci, opasni ili nemoralni lica, ili koe bez opravdana pri~ina ili bez odobruvawe na roditelot, staratelot ili nadzornikot, ja napu{ti ku}ata ili mestoto na ìveewe, ili raste vo indolentnost i zlostorstva, ili svesno posetuva ku}i koi se na lo{ glas, ili svesno posetuva mesta kade se igra komar, ili posetuva kafeani i sli~ni mesta kade {to se proddavaat alkoholni pijaloci, ili posetuva javni obloùvalnici i mesta kade {to se sobiraat crnoberzijanci, ili bezdelni~ejki talka po ulicite, okolu èlezni~kite stanici i koloseci, ili uskoknuva odnosno, se obiduva da uskokne vo voz vo dvièwe, ili vleguva vo vagoni i lokomotivi bez odobrenie, ili izgovara vulgarni zborovi ili pcosti na javno mesto ili vo blizina na nekoje u~ili{te, ili e vinoven poradi ne~esno ili naru{eno povedenie". Podocna do 1925 god. i ostanatite dràvi postapno donesoa svoi posebni zakoni za maloletni~kite sudovi. Vidi: Mati}, O. Istoriski prikaz krivi~nopravnog poloàja maloletnih u~inilaca krivi~nih dela, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2. str. 83. 541 Taka na primer, vo Anglija e donesen Zakon za maloletnici ( Children Act) vo 1908 i 1933, 1938, 1952 i 1956, vo Belgija - Zakon za za{tita na decata (1912 i 1965), vo Norve{ka - Zakon za detska za{tita, (1928), vo Francija - Zakon za maloletni~ki sudovi (1912) zamenet so Uredba za deca delinkventi, od 2 fevruari 1945, vo Zapadna Germanija - Zakon za maloletni~ki sudovi (1923) i podocna Zakon za posebni sudovi za maloletnici (1952) i Za538 537
388
zakon za maloletni~ka delinkvencija vo na{aat zemja ne postoi (nema nikakvo posebno inkriminirawe na protivpravnoto povedenie na maloletnicite), taka {to tie se krivi~no odgovorni i se kaznuvaat spored KZ na Makedonija i toa samo za onie dela za koi se odgovorni i polnoletnite lica.
5.2. STAROSNI GRANICI NA MALOLETNI^KATA DELINKVENCIJA
1. Biolo{ki aspekt na mladosta. Spored misleweto na psiholozite vo sozrevaweto na li~nosta se razlikuvaat pove}e fazi i toa obi~no: period na detstvo, predpubertet, pubertet i postpubertestski period, sekoja so posebi karakteristiki na li~nosta. Pritoa ne moè da se kaè deka sekoe dete podednakvo gi pominuva navedenite hronolo{ki periodi, za{to razvojot na site psihi~ki i somatski osobini ne e sekoga{ ramnomeren. Pretpubertetot koj kaj devoj~iata se smeta od 11-12 godina, a kaj mom~iwata od 12-14 godina, se karakterizira so sudir me|u detskite crti na li~nosta i crtite na maloletstvoto. Decata vo toj period po~nuivaat da se osamostojuvaat i ve}e da gi otfrluvaat avtoritetite. Pubertetskiot period kaj devoj~iwata voobi~aeno trae od 12-15 godini, za ma{kite deca od 14-18 godini. Za toj period e karakteristi~no zabrzano i nesrazmerno rastewe na teloto, po~etok na deluvaweto na polnite `lezdi i mutacija. Ili, kako {to veli Hentig, "Mladosta e bina na tri golemi fizi~ki i mentalni krizi: krizata na pubertetot, krizata na rastewe i funkcionalna kriza. Prva e krizatata na pubertetot. Dobro poznatite somatski promeni tesno se povrzani so psihi~kite promeni. Sprotivstavenite sostojbi na duhot ja karakteriziraat mentalnata slika. Silniot nagon za lutawe e ublaèn so bolnoto ~ezneewe za ku}ata. Instinktot na samoodrùvawe edna{ e potisnat, drug pat preterano izrazen. Postoi sklonost za neposredni i celosni re{enija na site problemi: èstoka lojalnost sprema prijatelite i bezgrani~na omraza sprema neprijatelite. Postojnite avtoriteti, imaj}i go pritoa vo vid i op{testvoto i crkvata i semejstvoto, se otfrleni i izloèni na somnenie, dodeka istovremeno se pokaùva nova i svoevolna lojalnost sprema somnitelni voda~i. Vo ovoj period potajno se javuvaat mnogu mentalni rastrojstva. Brojkite za samoubistva i nesre}i rastat. Izgleda deka pubertetot gi mobilizira site mentalni i telesni slabosti na mladoto su{testvo do opasni isku{enia. Kaj mnogu poedinci pubertetot se prodolùva ili ostanuva vo oblik na izrakon za sudovite za maloletnic (1953), vo [vedska - Zakon za detska za{tita (1960) itn. Lazarevi}, Lj. Neke karakteristike tretmana maloletnih u~inilaca krivi~ih dela u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1965/1 , str. 24. i Mati}, O. op. cit. str. 82-90.
389
zen infantilizam. Nie sre}avame vozrasni lu|e so detsko lice i detski mentalitet. êsto pubertetot ne zavr{uva pred sredinata na dvaesetata godina. Ponekoga{ pubertetot ostanuva da ìvee so mentalnite obele`ja na ve~no dete i pokraj dolgata brada i starosta koja predizvikuva po~it. Ona {to go odbeleùva periodot od pubertetot do zrelosta ne e tolku koli~nikot na inteligencijata kolku {to e toa emotivnoto i volevoto drèwe. Nakratko, moè da se podrì postavkata deka vistinskiot kriminalitet moè da bide tesno povrzan so organskata agresivnost na pubertetot i deka vo su{tina e simptom na pubertetskata kriza."542 Site tie skokovi vo fiziolo{kiot razvoj kaj mladite lica predizvikuvaat silno ~uvstvo na nesigurnost. Tie po~nuvaat pove}e da razmisluvaat za sebesi, da me~taat. Vo èlbata pokraj silnoto ~uvstvo na fizi~ka mo}, da gi razvijat i sopstvenite psihi~ki sili tie ~esto se popre~eni od strana na avtoritetite koi{to tokmu zatoa gi otfrluvaat i kritikuvaat. Maloletnikot saka da se identifikuva so vozrasniot ~ovek vo onie dejstvija vo koi dotoga{ toa ne moèl ili ne smeel da go pravi, a toa vo prv red se onie povedenija {to se ocenuvaat negativno. Poradi toa se veli deka vo toj period mladincite prezemaat lo{i naviki od vozrasnite pobrgu odo{to toa bi trebalo. Toa e period okarakteriziran so vnatre{na voznemirenost, èlba za patuvawe i avanturi, so silna emocionalnost i nerealna eroti~na naso~enost sprema postari lica od sprotivniot pol, spored me|usebnoto odbivawe na polovite od ista vozrast, i po samozadovoluvaweto. Postubertetski period za devoj~iwata se smeta od 16-20, a kaj ma{kite od 18-24 godini. Toa e period vo koj postepeno doa|a do izvesno sinhronizirawe me|u emociponalnite i racionalnite elementi vo kriti~en realizam. Postepeno zapo~nuva da se priznava avtoritetot na vozrasnite lu|e, vo prv red vo semejstvoto. So ovoj period zavr{uva procesot na sozrevaweto na poedinecot. 2. Sociolo{ki aspekt na mladosta. "Se pretpostavuva deka semejstvoto mu e od pomo{ na na mladoto su{testvo. Me|utoa, namesto toa, decata ~esto se iskoristuvaat od strana na semejstvoto i se izloùvaat na novi opasnosti. Roditelite moàt so postavuvawe na isklu~itelni ograni~uvawa da predizvikaat i isklu~itelno sprotivstavuvawe od strana na decata, a so pretpostavuvaweto na ednoto dete pred drugoto, moè da go rasto~at edinstvoto na celoto semejstvo. êsto semejstvoto ne e pristani{te kade {to se odmaraat du{ata i teloto tuku leglo na nemiri vo koe cvetaat sudiri i ekonomski napnatosti. Ponekoga{ odnosot me|u tatkoto i sinot e pozategnat od odnosot do koj bi moèlo da dojde me|u deteto i suroviot nadvore{en svet. Pod vakvi okolnosti edno aktivno, zdravo i mnogu ~uvstvitelno dete moè da skr{ne od patot i da se lizne vo kriminal, a nasproti nego 542
Hentig, H. op. cit. str. 171-172.
390
edno neagresivno, povle~eno vo sebe, pla{livo, vozdr`livo, nesamostojno i neenergi~no dete, moè da ostane nastrana od kriminalitetot."543 3. Biolo{kiot i sociolo{kiot aspekt na mladosta se od izvonredno zna~ewe, za{to tokmu vo niv se pomesteni najzna~ajnite okolnosti za opredeluvaweto na krivi~nata odgovornost na maloletnicite. So nivno posredstvo vo sekoja zemja se opredeluvaat gornata i dolnata starosna granica na krivi~nata odgovornost. Vo nekoi zapadni zamji i zemjite so Common Law sistem, iako razli~no, sekoga{ e utvrdena gornata starosna granica koja se dviì od 15 do 21 godina. Pritoa moè da se kaè deka vo prosek kako gorna granica na krivi~nata odgovornost e prifatena vozrasta od 18 godini.544 [to se odnesuva do dolnata starosna granica na krivi~nata odgovornost, karakteristi~no e toa deka golem broj na zemji voop{to ne ja opredeluvaat, a vo onie vo koi taa e utvrdena naj~esto iznesuva 7 godini.545 Toa zna~i deka vo tie zemji za maloleten delinkvent se smeta sekoe lice koe izvr{ilo krivi~no delo, ako se nao|a na vozrast me|u 7 i 18 godini, so taa razlika {to vo nekoi zamji od Azija i Afrika, gornata starosna granica e spu{tena na 14, pa duri i na 12 godini, {to se opravduva so pobrzoto mentalno sozrevawe na maloletniciet vo tie dràvi.546
Henting, H. op. cit. str. 177-178. Vo najgolemiot broj zemji na Azija i Afrika krivi~noto maloletstvo zavr{uva so navr{eni 15 godini, a vo evropskite zemji gornata granica na maloletstvo e pomestena vo starosniot interval od 15-18 godini. Taka vo Belgija krivi~noto maloletstvo zavr{uva so navr{uvaweto 15 godini, vo Grcija, Anglija i Polska so navr{eni 17 godini, vo Francvija Italija, Germanija, Jugoslavija, SSSR, [vajcarija i vo niza drugi zemji so navr{eni 18 godini. Nordiskite zemji i nekoi dràvi na SAD go prifatile navr{uvaweto na 21 godinakako period na nastanuvawe na polnoletstvoto. Lazarevi}, Lj. op. cit. str. 25. 545 "Spored zakonodavstvata na najgolemiot broj aziski i afri~ki zemji krivi~no maloletstvo nastapuva so navr{eni 7-9 godini. Takov e slu~aj vo Irak, Jordan, Libija, Sirija, Egipet, itn. Vo najgolemiot broj evropski zemji (Germanija, [vajvcarija, Italija, Jugosalavija, Ungarija i niza drugi) prifateni se 14 godini kako vozrast koga nastapuva krivi~nata odgovornost. I vo skandinavskite zemji (Danska, Finska, Norve{ka) i vo nekoi federalni dràvi na SAD, krivi~oto maloletstvo nastapuva na vozrast od 15 ili 16 godini". Lazarevi}, Lj. op. cit. str. 25. 546 "Ima li me|utoa, opravduvawe toa {to krivi~noto maloletstvo na primer, vo Iran nastapuva so navr{eni 11 godini, vo Irak so 7, a vo Jordan so 9 godini. Ili, dali vo pogled na gornata starosna granica na krivi~noto maloletstvo da bide prifatena ednakva vozrast vo Francija, Tajland i Meksiko". Lazarevi}, Lj. op. cit. str.26.
544 543
391
Vo na{ata zemja kako maloletnici vo krivi~nopravna smisla se smetaat lica od ma{ki i ènski pol na vozrast od 14 do 18 godini. Licata pod ~etirinaesetgodi{na vozrast se smetaat za deca i se krivi~no neodgovorni.547 Zna~ajno e i toa deka krivi~no odgovnornite maloletnicite natamu se delat na pomladi (od 14- 16 godini) i postari (od 16 do 18 godini) maloletnici. Na mladite maloletnici za izvr{eno krivi~no delo sudot moè da im izre~e samo vospitni merki, a na postarite maloletnici - vospitni merki, a za krivi~ni dela za koi vo KZ e propi{ana kazna zatvot nad 5 godini i kaznata maloletni~ki zatvor.
5.3. ETIOLOGIJA NA MALOLETNI^KATA DELINKVENCIJA
1. Koga e vo pra{awe etiologijata na maloletni~kata delinkvencija ona {to zasluùva prioriteno da se podvle~e e soznanieto deka pokraj op{tite pri~ini koi se zaedni~ki za site vidovi na kriminalno povedenie, postojat i posebni pri~ini uslovi i povodi koi osobeno se specifi~ni za ovoj vid na negativno odnesuvawe. Ili so drugi zborovi, vrz pojavata na maloletni~kata delinkvencija op{tite pri~ini i uslovi deluvaat vo ednakva mera kako i kaj drugite vidovi na kriminalitet, me|utoa pokraj niv postojat i posebni okolnost koi go ostvaruvaat svoeto re{ava~ko vlijanie tokmu vrz obemot, strukturata i dimnamikata na delinkvencijata. Me|u niv nu`no e posebno da se istakne vlijanieto na semejstvoto, u~ili{eto i koristeweto na slobodnoto vreme. a) Na semejstvoto voobi~aeno mu se prefrlaat site poznati nedostatoci koga vo nego ja nema potrebnata atmosfera za pravilen razvoj na li~nosta na maloletnikot.548 So ogled na nivnoto nesomneno
Za kriminalitetot na decata vidi: Bajer, M. i dr. Izvr{ioci krivi~nih dela mla|i od 14godina, Pravni fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu, Zagreb, 1975. i Pihlar, S. Oblici prestupni{tva dece i uspe{nost mera prema deci prestuopnicima, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 435-452. 548 "Za maloletni~kata delinkvencija e posebno vaèn faktorot na semejnata sredina. Angliskiot kriminolog i psiholog Sttot vo delot delinkvencija i ~ove~kiot karakter gi istaknuva slednive okolnosti koi vlijaat na maloletni~kata delinkvencija vo vrska so semejnite sostojbi: bolest na roditelite, raspravii na roditelite, ~uvstvitelno otu|uvawe na decata od roditelite, polo`bata na nesakani i diskriminirani deca, nezadovolitelnata semejna sredina, t.e. nesposobnost na roditelite za vr{ewe na roditelskite funkcii, semejstvo so pregolem broj na deca, edinec vo semejstvoto, necelosno semejstvo (poradi prekin na brakot), tn, negativni semejstva (alkoholizam, prostitucija, kriminal), semejstvo so celosno nepodoben stan i bez najnuèn prostor za igra i zabava na decata". [eparovi}, Z. op. cit. str. 222.. Vidi i: Marinkovi}-Pejovi}, D. Mesto i uloga porodice u suzbijanju prestupni{tva kod maloletnika,
547
392
zna~ewe i za uslovuvaweto na devijantnoto i kriminalnoto povedenie kaj ostanatite ~lenovi na semejstvoto na ovoj problem poopstojno }e se zadrìme podocna. b) Na u~ili{teto denes so pravo mu se prefrla deka svoite usilbi i programi se pove}e gi naso~uva kon pruàwe na obrazovni sodrìni, a se pomalku vo nasoka na vospituvawe na mladinata i vgraduvawe moralni normi, stavovi i pozitivni karakterni crti vo li~nosta na maloletnikot i nivno podgotvuvawe da vodat op{testveno korisen ìvot, kako i kon izgradba na sposobnosti so koi }e moàt uspe{no da im se sprotivstavat na negativnite sili i vlijanija so koi sekojdnevno }e se sre}avaat vo ìvotot. Metodite na rabota, brojot, sostavot i stru~nosta na nivniot kadar, a osobeno opremenosta so labaratorii, fiskulturni sali i tereni i nastavni pomagala se vo golem ras~ekor so vistinskite potrebi na obrazovniot i vospitniot proces. Kon seto toa se nadovrzuvaat i maliot broj na u~ili{ta {to vodi kon prenatrupani oddelenija od po 35-40 u~enici vo edno oddelenie. Seto toa ukaùva deka osnovnite i srednite u~ili{ta kako i celokupniot sistem na obrazovanie ne e ve}e vo soglasnost so potrebite i barawata na op{testvoto. Tie ednostavno ne moàt da gi zadovolat raste~kite potrebi na op{to vospituvawe, a najmalku da pretstavuvaat vistinska alternativa na izgubenata vospitna uloga na semejstvoto i da pridonesuvaat kon sozdavaweto na moralno stabilni i op{testveno prilagodeni li~nosti.549 v) I najposle, osnovnite zabele{ki {to se odnesuvaat na koristeweto na slobodnoto vreme od strana na mladite se odnesuva na nedovolnata grià na op{testvoto da sozdade soodveten broj na op{testveni organizacii i ustanovi koi }e nastojuvaat da go opfatat sekoj mlad ~ovek i da mu pruàt mo`nost da go minuva svoeto slobodno vreme vo korisni aktivnosti. Ako takvite organizacii i ustanovi ne postojat ili gi nema vo dovolna mera, mladite nu`no i se prepu{taat na stihijata na ulicata i na isku{enijata na koi te{ko moàt da im odoleat. Na toj na~i se sozdavaat uslovi za pojava na maloletni~ki grupi i ba-
Narodna milicija, Beograd, 1958/5, str. 3-11; Konstatinovi}-Vili}, S. Porodivca i delinkvencija maloletnica, JRKKP, Beograd, 1981/2 , str.229-310; 549 Vidi: Debuyst, Chr. i L. de Bery, [kola i maloletni~ka delinkvencija na temelju nekoliko belgiskih istraìvanja, Izbor, Zagreb, 1963/2.
393
ndi550 vo koi se smisluvaat planovi glavno za destruktivni aktivnosti.551 Racionalnoto koristewe na slobodnoto vreme denes pretstavuva bitno etiolo{ko pra{awe, osobeno za maloletnicite, so ogled deka ima pove}ekratno empirisko dokaàno zna~ewe vo nivniot razvoj. Slobodnoto vreme ima rekreativna, zabavna, razvojna (razvivawe na ~ovekovata li~nost), op{testvena i se razbira edukativna uloga.552 Dobro organiziranoto i racionalno iskoristenoto slobodno vreme ima nesomnena preventivna funkcija vo suzbivaweto na negativnite porivi kaj mladite, taka {to ne postoi op{testvo koe na ovoj problem ne mu posvetuva soodvetno vnimanie. Nakratko, toa pretstavuva vremenska ramka koja treba vistinski da se iskoristi i da se ispolni so bogati sodrìni koi pretstavuvaat pozitivni vospitni aktivnosti i vlijanija {to }e gi soprat devijantnite i delinkventnite povedenija na mladite. Ottamu so pravo se veli deka samo op{testvata {to ovoj problem go re{avaat na relativno zadovolitelen na~in moàt uspe{no da se spravat so prenaso~uvaweto na agresivnosta na mladite vo op{testveno polezna nasoka.553 Pritoa se rabira deka stanuva zbor za programirano i organizirano slobodno vreme vo koe moàt da dojdat do izraz pozitivnite dispozicii i interesina sekoj maloletnik.
Maloletni~kite bandi se javuvaat vo mnogu zemji: vo Anglija " teddy boys", vo [vedska "skunna foke", vo Polska i Ruskata Federacija "huligani", vo Francija "blousons noir", vo Italija"vitelloni", vo Germanija "Halsbstraken". vo Avstralija, "boodgies" i "vidgies", a vo Japonija "tayo zoku". Milutinovi}, M. op. cit. str. 248. 551 Za ovoj etiolo{ki problem vidi pove}e kaj: Ja{ovi}, @. Pojam i zna~aj slobodnog vremena s posebnim osvtrtom na osobenosti slobodnog vremena mladih, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istraìvanja, Beograd, 1973/2, str. 393410. 552 "Slobodnoto vreme ja razbiva monotonijata, vnesuva vedrina i ja ovozmoùva li~nata afirmacija i potvrduvawe na op{testveno prifatliv na~in. Toa ovozmoùva zadovoluvawe na izvesni emocionalni i drugi potrebi, osobeno vo ramkite na grupnata dinamika i aktivnosti". Ja{ovi}, @. Uloga slobodnog vremena u resocijalizaciji maloletnih prtestupnika, Penologija, Beograd, 1974/1, str. 42. 553 "Imaj}i go vo vid pozitivnoto i negatiovno deluvawe na sodrìnite na slobodnoto vreme, sekoe organizirano op{testvo vloùva usilbi vo nasoka na razvivawe i naso~uvawe na pozitivnite interesi, sklonosti i sposobnosti na mladite i istovremeno sozdava i objektivni, prostorni i drugi uslovi za nivno projavuvawe i zadovoluvawe vo slobodnoto vreme. Tamo kade {to toa ne e vo dovolna mera slu~aj, slobodnoto vreme na mladite moè da bide prazno vreme, vreme na dosada i mrzlivost, toa stanuva pogoden prostor za deluvawe na razni negativni faktori, za prezemawe na "podvizi" i prifa}awe na asocijalni obrasci na povedenie". Ibid, str. 36.
550
394
2. [to se odnesuva do li~nite karakteristiki na maloletnite delinkventi od dosega{nite istraùvawa moè da se izvle~e zaklu~ok so koj retko koj ne se soglasuva, a toa deka biolo{kite i psiholo{kite promeni koi se javuvaat vo fazata na nivniot razvoj i specifi~niot status i uloga koja e povrzana so nivnata vozrast poznata kako pubertet i adolescencija vo golema mera go opredeluvaat nivnoto povedenie. Poradi seto toa sumarno zemeno ovie lica pokaùvaat: 1. pogolema labilnost, 2. zazemaat negativisti~ki stavovi sprema s i kon sekogo (se sprotivstavuvaat i bunat protiv sekakov avtoritet), 3. nivnoto povedenie e nekontrolirano i vo prv red diktirano od golemata poreba i èlba za afirmacija na sopstvenata li~nost (subjektivizam i egocentri~nost), 4. golema èlba da se svrti vnimanieto kon sebe (posebno oblekuvawe, istaknuvawe na fizi~kata sila, posebno povedenie) 5. preovladuvawe na emocionalnoto nad racionalnoto povedenie, 6. izrazena sugestibilnost i sklonost kon imitacija, 7. slab otpor kon nadvore{nite vlijanija vo odnos na negativnoto i zabranetoto, 8 nezrelo rasuduvawe koe ~esto e odraz na nesredena emocionalna du{evna sostojba. Zna~ajna karakteristika za golem broj na maloletni delinkventi e i minlivosta, epizodnosta i kratkotrajnosta vo vr{eweto na deliktite vo maloletstvoto.554 3. Seto ona {to dosega go navedovme nesomneno ja istaknuva neophodnosta od prodlabo~eno istraùvawe na ovie pojavi za dobivawe takvi soznanija {to instrumentalno moàt da se koristat kako siguren patokaz vo spre~uvaweto i suzbivaweto na maloletni~kata delinkvencija. Koga se raboti za na{ata op{testvena stvarnost ne moè da se kaè deka vakvi usilbi ne postojat. Naprotiv, vrz ovoj plan postojat brojni i uspe{ni obidi koi se preto~eni vo poedine~ni i grupni nau~ni studii i monografii, parlamentarni raspravi i odluki, osvrti i analizi na pravosudni organi, centrite za socijalni raboti, ustanovite za izvr{uvawe na vospitnite merki i kaznata maloletni~ki zatvor i drugi op{testveni subjekti koi se angaìraat kako vo sogleduvaweto na ovaa pojava taka i vo predlagaweto na mo`ni re{enija i ostvaruvaweto na konkretni akcii za nejzinoto spre~uvawe. Me|utoa, barem dosega moè da se zabeleì i toa deka site ovie usilbi naj~esto se dvièa na poleto na otkrivaweto na fenomenolo{kite i etiolo{kite problemi na nivoto na op{tata maloletni~ka delinkvencija i vo taa smisla glavno kon predlagawe na op{ti kriminalnopoliti~ki nasoki vo nejzinoto preventivno i represivno suzbivawe. Na toj na~in, za razlika od istraùvaweto na kriminalitetot na polnoletnite lica kade {to e otideno mnogu podaleku, na ova podra~je retko se slu~uva empiriskite napori da se spu{tat na nivoto na posebnoto, odno554
Kajzer, G. op. cit. str. 274.
395
sno vrz istraùvaweto na konkretnite oblici na maloletni~kata delinkvencija. Re{avaweto na ovoj zna~aen i sloèn problem bara seopfaten, edinstven, usoglasen op{testven anga`man na site instirucii, zaednici i strukturi koi na bilo koj na~in, vo bilo koj period i so koi i da e sredstva se zanimavaat so socijalna rabota (semejstvoto, predu~ili{nite ustanovi, u~ili{tata, centrite za socijalna rabota, medicinskite ustanovi, organite na progonot, sudovite, penitencijarnite ustanovi, mladinskite organizacii) za da se ostvari celosno, sistemsko i kontinuirano vlijanie kon socijalizacija na li~nosta.
396
KORISTENA LITERATURA A - Abadinsky, Howard: Crime and Justice An Introduction, NelsonHall Publisher, Chicago, 1987. - Anderson N: Le Hobo, sociologie du sans abri, Natan, Paris, 1993. - Ancel, Mark: Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja kriminaliteta, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1. ... Nova dru{tvena odbrana, pokret humanisti~ke kriminalne politike, Institut za uporedno pravo, 1963. - Angeleski, Metodija: Prostitucijata vo Makedonija, Studentski zbor, Skopje, 1987. ... Nekoi kriminalisti~ki i kriminolo{ki aspekti na narkomanijata kako sociopatolo{ka pojava, Bezbednost, Skopje, 1988/3, str. 212-215. ... Prostitucijata vo Makedonija i Skopje, Bezbednost, Skopje, 1983/3, str. 191-220 i 1983/4, str. 305-335. ... Prevencija na prostitucijata, Godi{nik na fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita, Skopje, 1985, str. 193-210. ... Prostitucijata i nejzinata povrzanost so drugite socijalnopatolo{ki pojavi, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994/2, str. 388-396. ... Komarot i negovata povrzanost so kriminalitetot, Bezbednost, Skopje, 1981. ... Osnove istoriskog razvoja prostitucije i njenih pojavnih oblika, 13 Maj, Beograd, 1986/4, str. 67-72. - Antonijevi}, Miroslav: Medicinski i socijalni aspekti narkomanije, 13 Maj, Beograd, 1979/9, str. 32-44. - A~imovi}, Mihajlo: Pravci kriminalne psihologije, Savremena administracija, Beograd, 1976. ... Du{evno obolela lica kao `rtve krivi~nih dela, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Ni{u, Ni{, 1979, str. 103-109. ... Bihejviorizam u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 219231. - Aleksi}, @ivoin: Jugoslovenski nau~ni simpozium o alkoholizmu, JRKKP, Beograd, 1965/3. ... Metodika otkrivanja krivi~nih dela u vezi sa zloupotrebom droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 92-116. - Alvarez, A: Okrutni bog, Studija o samoubistvima, Vuk Kara|i}, Beograd, 1975. 397
- Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970. B - Babovi}, Milo{: Me|unarodna saradnja na suzbijanju zloupotrebe opojnih droga i psihotropnih supstanci i mogu~nosti na{e zemje u okviru te saradnje, JRKKP, Beograd, 1987/3, str. 83-89. - Backer, Howard, S.: Outsiders: Studies in the sociology of deviance, New York, Free Press, 1963 - Barnes Harry Elmer and Teeters K. Negley: New Horizonts in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, Inc, 1961. - Bavcon, Lj. Kobal, M, Mil~inski, L. Vodopivec, K. i Uderman, B: Socijalna patologija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. ... Op~i problemi socijalne patologije, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 35-44. - Bauman, Zigmunt: Kultura i dru{tvo, Prosveta, Beograd, 1982. ... Jedna zabele{aka o masovnoj kulturi: O infrastrukturi, Ideje, Beograd, 1978/6, str. 180-189. - Bajer, Magda i dr: Izvr{ioci krivi~nih dela mla|i od 14 godina, Pravni fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu, Zagreb, 1975. - Bardet M: Le suicide, Les Essentiels Milan, Toulouse, France, 1966 - Beccaria, Cesare: O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, - Bendou, Dag: Pra{aweto na legalizacijata, Bezbednost, Skopje, 1993/4, str. 719-727. - Bo{njak, Milena: Tretiranje alkoholizma u savremenom dru{tvu, Sociologija, Beograd, 1963/1-2, str. 127-143. - Barnes, Harry Elmar and Teeters, K. Nagly: New Horizons in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, INC. Englewood Cliffs, N. J. 1961. - Boòvi}, Ratko: Metamorfoze igre, Kulturno-prosvetna zajednica Srbije, Beograd, 1972. - Brinc, Franc: Igre na sre}u kao dru{tveno negativna pojava i mogu~nosti njihovog spre}avanja kod omladine, JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 445454. .... Hazard kao alienacija ~oveka, JRKKP, Beograd, 1974/3. - Bulatovi}, F: Primena grupnog savetovanja i grupne psihoterapije u procesu resocijalizacije osu|enih s posebnim osvertom na le~enje alkohili~ara u KPD. Priru~nik, Zagreb, 1966/4, str. 349-354 C - Cvitani}, A: Cesare Baccaria, O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984, (Predgovor) - Cavan, Ruth Shonle: Criminology, Second Edition, Thomas Y. Crowell Company, New York, 1960, str. 449-451.
398
- Cloward, Richard: Illegitimate Means, Anomie and Deviant Behavior, in Coser, L. A. and Rosenberg, B. (Eds.), Sociological Theory: A Book of Reading, The Macmilan, 1957. - Coti}, Du{an: Savremena prognoza kriminaliteta, Zbornik instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istraìvanja, Beograd, 1972/1, str. 9-44. - Conklin, E. John: Criminology, Third edition, Macmillan Publishing Company, New York, 1989. - Corraze Jacques: Lhomosexualite, PUF, Paris,1996 - Corn. R. and McCorkle, L: Criminology and Penology, New York London, 1964. - Cristiansen, Karl: Industrijalizacija u odnosu na zlo~in i mladala~ku delinkvenciju, Izbor, Zagreb, 1962/3, str. 273-283. ^ - âldarovi}, Ognjen: Urbana sociologija, Socijalna teorija i urbano pitanje, Globus, Zagreb. 1985. D - Dirkem, Emil: Pravila sociolo{ke metode, Savremena {kola, Beograd, 1963. ... Le suicide, PUF, Paris, 1960, ... O podeli dru{tvenog rada, Prosveta, Beograd, 1972. ... Kriminologija i krivi~ni postupak, JRKKP, Beograd, 1968/4. ... Sprovodnici terora, Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1985/5-6. ... Anomi~no samoubistvo, vo knigata Parsons, T i dr. ... Vrste samoubistava, vo knigata Parsons, T i dr. - Debuyst, Chr. i L. de Bery: [kola i maloletni~ka delinkvencija na temelju nekoliko belgiskih istraìvanja, Izbor, Zagreb, 1963/2. - De Felice, Thodre: Poloàj abolicionizma u svetu, Izbor, Zagreb, 1961, str. 160-174. - Di Tullio, Benigno: Principes de criminologie, PUF, Paris, 1967. - Do{i}, Miodrag: Opojne droge, 13 Maj, Beograd, 1969/1, str. 19-30. - Dujmovi}, Zvonimir: Kocka i kriminalitet, Priru~nik, Zagreb, 1980/5, str. 403-413. \ - Despotovi}, Aleksandar: Zavisnost od droga kao socijalnomedicinski problem, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 171- 191. - \uri}, Mihajlo: Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika, Kultura, Beograd, 1970.
399
... Devijantno pona{anje i dru{tvena struktura, Sociologija, Beograd, 1961/3-4, str. 100-131. E - Eliot, Mejbl: Zlo~in u suvremenom dru{tvu, Veselin Masla{a, Sarajevo, 1962. - Elliott, M. and Merrill F: Social disorganization, New York, Harpes and Brothers, 1934. - Elmer Harry and Teeters K. Negley: New Horizonts in Criminology, Third Edition, Prentice-Hall, Inc, 1961. - Epiktet i Marko Aurelie: Obrasci volje i sree (stoi~ki trebnik), Izdava~ka kwiàrnica Napredak, Beograd, 1922. F - Fettah, Ezzat Abbel: Uloga `rtve u odre|ivanju delikta, JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 646-667. ... La victimologie: Qu'est-elle e quel est son avenu, Revue internationale de droit penale et de police tehnique, 1967/2, - Fenichel, O: The psychoanalityc theory of neurosis, New York: Norton, 1945. - From, Erih: Anatomija ljudske destruktivnosti, Naprijed, Zagreb, 1975. - Begstvo od slobode, Nolit, Beograd, 1978. - Zdravo dru{tvo, Rad, Beograd, 1963. - Fridlander, K: La delinquence juvenile: Etude psihoanalitique, Paris, PUF, 1951. - Fridman, Vesna i dr: Organizacija zravstvene za{tite u oblsti bolesti zavisnosti, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 258- Fr~kovski, Qubomir: Me|unarodna pravna reakcija protiv organiziraniot kriminal, Bezbednost, Skopje, 1995/1. G - Gassin, R: Criminologie, Prcis Dallos, Cedex, Paris, 1990. - Gazapi, Dragutin: Me|unarodna saradnja u borbi protiv nedozvoljene trgovine opojnim drigama, 13 Maj, Beograd, 1970/9, str. 45-52. - Gilmore, C. William: Dirty Money (The evolution of money laundring counter-measures), Concil of Europer Press, 1995. - Gizicky, J. i Gorny, A: ôvek i hazard, Prosveta, Zagreb, 1973. - Glueck, Sheldon: The Problem of Delinquency, Houghton Mifflin Company, Boston, 1959.
400
- Glueck, Sheldon and Eleanor: Delinquents in the Making, Paths to Prevention, Harper and Brothers-Publishers, New York, 1952. - Grassberger, Roland: Psihologija krivi~nog postupka, Veseliun Masla{a, Sarajevo, 1958. - Gori~ar, Joè: Sociologija, Rad, Beograd, 1970. - Gurvitch Georges, i dr.: Sociologija, Tom I i II, Naprijed, Zagreb, 1966. - Grejvs, R: Gr~ki mitovi I-II, Nolit, Beograd, 1969. - Goodman, Paul: Razmatranje o gra|anskoj neopokornosti., Ideje, Beograd, 1980/1. str. 189-195. - Gottfredson, M. and Hirschi, T. A: General theory of Cime, Stanford, 1990. H - Hajdukovi}, êdomir: Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija, Beograd, 1975. - Har{ak, B, Goran: Pornografija - kriminal, potreba ili ànr, JRKKP, Beograd, 1990/2, str. 103-111. - Hinderer, Hans: Li~nost povratnika, JRKKP, Beograd, 1974/4, str. 659-669. - Henting, Hans: Zlo~in, uslovi i uzroci, Sarajevo, 1959 - Helder, Agnes: Ludwig Feuerbach redivivus, Ideje, Beograd, 1980/5. str. 89-117. - Henry, A. F and Short, J. F: Suicider and homicide, Glencoe, III, Free Press, 1954. - Hobz, Tomas: Levijatan, Kultura, Beograd, 1961. - Hudolin, V: Alkohol i dru{tvena bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958 str. 142-152. - Holbah, Pol: Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950. - Hooton, Ernest A: Crime and the Man, Harvard University Press, Cambrige, 1939. - Horvati}, @eljko: Elementarna kriminologija, osnove u~enja o pojavnim oblicima i uzrocima ka`njivih pona{anja, Liburnija - Rijeka i [kolska knjiga - Zagreb, 1981, str. 17. - Hudolin Vladimir: Alkohol i du{evna bolest, Priru~nik, Zagreb, 1958/2, str. 142-152. - Hurwitz Stephan: Criminology, Copenhagen - London, 1952. - Huizinga, John: Homo ludens, O podrejtlu kulture u igri, Matica hrvatske, Zagreb, 1970. - Higgins, Fitzpatrick: Criminology and Crime Prevention, Milwauke, 1958. - Henting, Hans: Zlo~in, uzroci i uslovi,Veselin Masla{a, Sarajevo, 1959.
401
I - Ignjatovi}, \or|e: Kriminologija, Drugo izmenjeno i dopunjeno izdanje, Nomos, Beograd, 1992. - Ivanovi}, Svetislav: Primarna pedago{ka prevencija zavisnosti od droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 297-316. J - James, Thomas: Prostitucija, Izbor, Zagreb, 1958, str. 466-478. - Janji}, D: Kocka i kriminalite, doktorska disertacija, Pravni fakultet, Beograd, 1987. - Jankovi}, Ivan - Pe{i}, Vesna: Dru{tvene devijacije: Kritika socijalne patologije, Vi{a {kola za socijalne radnike, Beograd, 1981. - Jankovi}, Ivan: Savremene struje u kriminologiji: Socijalni interakcionizam i teorija etiketiranja, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 460-466. ... Smrt u prisustvu vlasti, Izdava~ko istraìva~ki centar SSO Srbije, Beograd, 1985. ... O radikalnoj kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1978/1. - Jakovljevi}, Vladimir: Uvod usocijalnu patologiju, Nau~na knjiga, Beograd, 1971. ... Prilozi za socijalnu patologiju, Sloboda, Beograd, 1984. ... Integracioni pristup u socijalnoj patologiji, Sociologija, Beograd, 1963/3-4, str. 51-72. - Jaspers, Karl: Op{ta psihopatologija, Savremena administracija, Beograd, 1978 - Ja{ovi}, @arko: Kriminologija maloletni~ke delinkvencije, tre}e dopunjeno izdanje, Nau~na knjiga, Beograd, 1991. ... Dru{tvena patologija u Jugoslaviji, JRKKP, Beograd, 1970/1, 147152. ... Uloga slobodnog vremena u resocijalizaciji maloletnih prtestupnika, Penologija, Beograd, 1974/1. ... Pojam i zna~aj slobodnog vremena s posebnim osvtrtom na osobenosti slobodnog vremena mladih, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istraìvanja, Beograd, 1973/2, str. 393-410. ... Kompleksan i dinami~ki marksisti~ki pristup etiologii prestupni}kog pona{anja mladih, JRKKP, Beiograd, 1977/3. - Jermi}, Mato: Alkoholizam i ubojstva, Priru~nik, Zagreb, 1959/6, str. 641-649, 1960/1, str. 20-28, 1960/2, str. 135-141. - Jevti}, Du{an: Sudska psihopatologija, Medicinska Knjiga, BeogradZagreb, 1966. - Jeroti}, Vladeta: O potrebama i zloupotrebama ljudske psihe, Ideje, Beograd, mart-april, 1971, str. 79-94. - Jol|i}, Vladan: Mouroe M. Lafnowitz i dr. Growing up to be violent, JRKKP, Beograd, 1981/2, str. 322-328. 402
- Johnsion, E. H: Crime Corection and Society, Homewood, 1964.
- Jovanovi}, Ljubi{a: Krivi~nopravni tretnman delinkvenata alkoholi~ara u savremenom zakonodavstvu, 13 Maj, Beograd, 1965/12, str. 10331051. - Jovanovi}, Radul: Dru{tveni aspekt alkoholizma, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 75-80. ... Prvi jugoslovenski simpozium o prevenciji i le~enju narkomanija, JRKKP, Beograd, 1971/3, str. 518-525. - Jovi~evi}, Milenko: Zna~aj i uloga porodice u prevenciji narkomanije, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 226-231. - Jovanovi}, V: O nekim dru{tvenim korenima vaspitne zapu{tenosti i kriminaliteta maloletnika, 13 Maj, Beograd, 1966/7-8, str. 680-685. K - Kajzer, Ginter: Kriminologija, voved vo osnovite, Aleksandrija, Skopje, 1996. - Kambovski, Vlado: Pravnata dràva i organiziraniot kriminal, Nau~en proekt: Konstituirawe na Republika Makedonija kako moderna pravna dràva. Tema: Pravnata dràva i organiziraniot kriminal, Praven fakultet, Skopje, 1996, str. 16. - Kajoa, Roè: Igre i ljudi, Nolit, Beograd, 1965. - Kalamber, Dragica: Poku{aj odre|ivanja pojma " vagabundaè", JRKKP, Beograd, 1966/4, str. 540-558. - Kambovski, Vlado: Kriti~ki o radikalnoj kriminologiji i njenim implikacijama na kriminalnu politiku i krivi~no pravo, JRKKP, Beograd, 1980/1 - Kami, Alber: Mit o Sizifu, Vreselin Masla{a - Svjetlost, Sarajevo, 1973. - Kapama|ija, Borislav: Ubistvo - psihopatologija i sudska psihijatrija, Matica srpska, Novi Sad, 1981, str. 61-89. - Kapama|ija, Borislav i [ovljanski, Miroslav: Pravo i samoubistvo, JRKKP, Beograd, 1982/3, str. 303-310. - Kecmanovi}, Du{an: Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988. - Keri, Eliot: Granici na legalizacijata, Bezbednost, Skopje, 1993/4, str. 728-733. - Kjerkegor, Seren: Strah i drhtanje, BIGZ, Beograd, 1975. - Klajn, V: Socijalnopatolo{ki aspekti mentalnih poreme~aja, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 45-57. - Kluckhohn, C: Values and Value Orientations in the Theory of Action. An Exploration in Definition and Classification in: Parsons and Shills, Toward a General Theory of Action, Harvard, 1963. - Kokolj, Mitar: Osvrt na teoretska i prakti~na pitanja tabletomanie, JRKKP, Beograd, 1982/1-2. str. 93-110.
403
... Krivi~nopravni tretman delinkvenata narkomana, 13 Maj, Beograd, 1978/2, str. 30-33. - Konstantinovi} - Vili}, Slobodanka i Nikoli~ - Ristanovi~, Vesna: Osnovi kriminologije, Ni{, 1997. - Konstantinovi} - Vili}, Sloodanka: Biopo{ke i psiholo{ke osobine èna u etiologiji njihovog kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1985/4. ... Porodivca i delinkvencija maloletnica, JRKKP, Beograd, 1981/2, str. 229-310. - Korn, R i McCorkle: Kriminology and Penology, New York, London, 1964. - Kre~, Dejvid i Kra~fild, Ri~ard: Elementi psihologije, Beograd, Nau~na knjiga, 1969. - Kralev, Todor: Samoubistvata kako nasilna smrt - fenomenologija, Akademik, Skopje, 1999. ... Etiolo{ki aspekti na samoubistvata, Akademik, Skopje, 1999 - Krivokapi}, Vladimir: Alkoholizam kao kriminogeni faktor u porodici, JRKKP, Beograd, 1976/1, str. 107-123. - Krapac, Davor: Me|unarodna krivi~nopravna pomo} sa zbirkom propisa, Informator, Zagreb, 1987 - Kudrjacev, Vladimir Nikolajevi}: Socijalno stanje i kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 13-18. - Kup~evi}-Mladzenovi}, Rajka: Kriminologija, Svjetlost, Sarajevo, 1982. - Ku{evi}, Vladimir: Zloupotreba droga u svetu i njen odraz na Jugoslaviju, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 21-42. - Kuva~i}, Ivan: Marksizam i funkcionalizam, Beograd, Komunist, 1970. L - Lazarevi}, Ljubi{a: Neke karakteristike tretmana maloletnih u~inilaca krivi~ih dela u savremenom krivi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1965/1. ... Poloàj nekih kriminolo{kih kategorija delinkvenata u savremenom krivi~nom pravu, Pravni ìvot, Beograd, 1966/2. - Laignel-Lavastine M. - Stanciu V.V: Precis de Criminologie, Payot, Paris, 1950. - Lejins. Peter: Kazna li{enja slobode u svetlu savremenih teorija u kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1976/2. - Lipset, Seymor Martin and Smelser, Heil J: Sociology the Progress of a Decade - A Collection of articles, Prentice-Hall, INC, Englewood Cliffs, N.J. 1961. - Lok, Dòn: Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962 - Lokar J: Homoseksualnost, Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd, Zagreb, 1989.
404
- Lopi~i}, \or|e: Krivi~no delo navo|enja na samoubistvo o pomaganje u samoubistvu - ~lan 139 KZ, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 453-460 - Lopa{i}, R, Betlheim, S. i Dogan, S.: Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1961 - Lobok, Xon: Zadovoqstva u ìvotu, [tamparija "Dositije Obradovi, Beograd, 1910. - Lopi~i}, \or|e: Krivi~no delo navo|enja na samoubistvo i pomaganje u samoubistvu, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 453-460. - Lopez-Rey, Manuel: Neka razmi{ljanja o savremenoj krikminologiji, Potreba za analiti~km kriminologijom, JRKKP, Beograd, 1966/1. - Luki}, Radomir: Dru{tveni uzroci kriminaliteta, Narodna milicija, Beograd, 1957/9. - Luka~, S: Uticaj sredstava masovne komunikacije na devijantne pojave, JRKKP, Beograd, 1973/3. - Lau{i}, M: Ozna~ene sre}ke, Priru~nik, Zagreb, 1978/4. - Lepojevi}, S: Profesionalni kockari kao sadisti u me|usobnom pona{anju, Na{a praksa, 1960/3-4, str. 46-48. M
- Markovi}, Tomislav: Suvremena tehnika istraìvanja krivi~nih dela (kriminalistika), Narodne novine, Zagreb, 1977. - Markovi}, B: Savremeni pogledi na fiziolo{ko delovanje alkohola, Priru~nik, Zagreb, 1958/1, str. 11-19, - Marinkovi}-Pejovi}, D: Mesto i uloga porodice u suzbijanju prestupni{tva kod maloletnika, Narodna milicija, Beograd, 1958/5, str. 3-11. - Mannheim, Hermann: Comparative Criminology. Volume One and Two, Routledge and Kegan Paul, London, 1965. - Marlo-Ponti, Moris: Humanizam i teror, NIRO "Mladost", Beograd, 1986. - Marinkovi}-Pejovi}, D: Mesto i uloga porodice u suzbijanju prestupni{tva kod maloletnika, Narodna milicija, Beograd, 1958/5, str. 3-11, - Markovi}, Boìdar: Savremeni pogledi na fiziolo{ko delovanje alkohola, Priru~nik, Zagreb, 1958/1. - Mati}, Olgica: Akoholizam i prestupni{tvo, JRKKP, Beograd, 1968/1, str. 67-78. ... Istoriski prikaz krivi~nopravnog poloàja maloletnih u~inilaca krivi~nih dela, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2. - Mendelshon. Benjamin: "La victime dans la genese du crime, T. II, Paris, 1975. - Merton, Robert. K.: Social Theory and Social Structure, New York, Free Press, Glencoe, 1968. - Middendorff, Wolf: Konvencionalni i novi kriminalitet, JRKKP, Beograd, 1979/1, str. 3-52.
405
- Mil~inski, Lav: Saoubistvo u Jugoslaviji, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 58-68. - Mili}, Vojin: Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 1978. - Milosavjlevi}, Miroslav: Sociolo{ki pristup agresijama, JRKKP, Beograd, 1972/4, str. 580-590. - Milenovi}, Gradislav i dr: Dru{tvena pedago{ka funkcija {kole u prevenciji i rehabilitaciji zavisnika od droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 275-296. - Milosavljevi}, S. i Radosavljevi}, I: Repetitorium iz metodologije dru{tvenih istraìvanja, Beograd, 1975. - Milosavljevi}, Branko: Osnovi socijalne patologije, Institut za dokmentaciju za{tite na radu "Edvard Kardelj" i Centar za informativnoizdava~ku delatnost, Ni{, 1983. - Mi}unovi}, Dragoljub: Funkcionalizam i marksizam, Kriti~ke primedbe uz komentare dru{tvenih teorija, vo Parsons, Talkot i dr: Teorije o dru{tvu: Osnovi savremene sociolo{ke teorije, Tom II, Beograd, Vuk Kara|i}, 1969. str. 1327-1332. - Miki}, Du{an: Dosada{nja iskustva u dispanzerskom tretmanu zavisnika oddroga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 211-218. - Modly, Du{ko: Droge i {tetne posledice njihove zloupotrebe, 13 Maj, Beograd, 1986/3, str. 26-34 i 1986/3, str. 65-81. ... înjenice koje treba imati u vidu prilikom rasvetljavanja slu~aja samubojstva, 13 Maj, Beograd, 1976/5, str. 28-37. - Monteskie: O duhu zakona, Tom I i II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989. - Mor, Tomas: Utopija. Kultura, Beograd, 1964. - Moren, Edagr: ôvek i smrt, BIGZ, Beograd, 1981. - Marlo-Ponti, Motis: Humanizam i teror, NIRO "Mladost", Beograd, 1986. - Mil. D`. Stjuart: Utilitarizam, Kultura, Beogra, 1960. - Miller, W. B: Lower Class Culture as a Generating Milleu of Gang Delinqiency, 1958, in Short, J. Gang Delinquency and Gang Subcultures, New York, Harper and Row, 1968 - Mili}, Voin: Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 1978. - Milutinovi}, Milan: Kriminologija, {esto izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1990. ... Kriminalna politika, Savremena administracija, Beograd, 1984. - Mitrovi}, Gordana: Krivi~na odgovornost zavisnika od droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 117-129. N
- Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija (razvoj i modernizacija) MANU, Skopje, 1997. - Najman, Velizir: Savremeni prilaz socijalnoj patologiji u jugoslovenskoj nauci, nekonfliktno stanovi{te, Ideje, Beograd, 1976/4-6, str. 65-94.
406
... Sociopatologija u socijalisti~kom dru{tvu, Vuk Kara|i}, Beograd, 1973. - Nikoli}-Ristanovi} Vesna: Uticaj `rtve na pojavu kriminaliteta, IRO Svetozar Markovi}, Beograd, 1984. - Novoselac, Petar: Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, JRKKP, Beograd, 1977/1. O - Olport, V. G: Sklop i razvoj li~nosti, Beograd, 1969. P - Pajo @il: Ve{tina biti ~ovek (kwiga murdosti), [tamparsko preduzee Zastava, Novi Sad, 1922. - Page, James. D: Abnormal psichology, Mc Graw Hill, New York, 1947 - Parsons, Talkot i dr: Teorije o dru{tvu: Osnovi savremene sociolo{ke teorije, Tom I i II, Beograd, Vuk Kara|i}, 1969. - Park, R. E. and Burgess, E.: Introduction to the Science of Sociology, University of Chicago, Press, Chicago, 1921. - Parsons, Talkot: Teorije o dru{tvu, Osnovi savremene sociolo{ke teorije, Vuk Kara|i}, Beograd, 1969, (Georg Zimel, Sociologija dru{tvenosti, str. 155 161) - Pavi}evi}, V: Osnovi etike, Kultura, Beograd, 1967. - Pihlar, Stanko: Oblici prestupni{tva dece i uspe{nost mera prema deci prestuopnicima, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 435-452. - Pellicier Y: Le suicide, milieux et modeles, Revue de psychologie des peuples, n.1. 1967, Paris. - Peri}, Obrad: Me|unarodnopravno regulisanje pitanja opojnih droga i jugoslovenski propisi u toj oblasti, Jugoslovenska revija za ma|unarodno pravo, Beograd, 1971/3, str. 424-438. - Perovi}, Krsto: Samoubistva na podru~ju okru`nog suda u Titogradu, u periodu od 1975 do 1979 godine, JRKKP, Beograd, 1980/2, str. 215232. - Pe~ar, Janez: Prostor i ljudsko pona{anje, JRKKP, Beorad, 1975/1, str. 23-36. - Pe~ujli}, M: Horizonti revolucije, Beograd, 1970. - Petrovi} Milica: Vrednosne orientacije delinkvenata, IKSI, Beograd, 1973. ... Vrednosti i etiologija delinkvencije, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1 - Petrovi}, Stevan: Forenzi~ko-psihijatrsiski aspekt zavisnosti od droga sa posebnim osvrtom na procenu ura~unljivosti, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 192-202.
407
... Vrednost metadona u terapiji opijatske zavisnosti, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 203-210. - Petrovi}, Zoran i dr: Savremeni pristup u le~enju zavisnika od droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 235-257. - Peri}, Obrad: Me|unarodnopravni aspekt suzbijanja zloupotreba opojnih droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 71-91. - Pe{i}, Vuka{in: Kriminologija, Univerzitet Veljko Vlahovi}, Titograd, 1981. ... Osnovni etiolo{ki problemi u kriminologiji, Narodna milicija, Beograd, 1963/9. - Philliphson Michael: Understanding Crime and Delinquency: A Sociological Introduction, Chicago, Aldine Publishing Co., 1974. - Platt, Tony: Mogu~nosti za radikalnu kriminologiju u Sjedinjenim dràvama, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 268-285. - Platon: Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971. - Pinatel, Jean: Kriminologija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo, 1964. ... Alkoholizam i kriminalitet, Izbor, Zagreb, 1959/1, str. 38-53. - Pospi{il-Zavr{ki, Karla: Dosada{nje viktimolo{ke spoznaje o `rtvama seksualnih krivi~nih dela (navodi iz svetske literature), Priru~nik, Zagreb, 1980/4, str. 337-348. - Powers, Edwin, and Witmar, Helen: An Experiment in the Prevention of Delinquency, The Cambridge-Somerville Youth Study, Columbia University Press, New York, 1951. - Proevski, Van~o: Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor, Skopje, 1986. - Primorac, Igor: Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP Mladost, Beograd, 1978. - Psihijatrija, urednik D. Kecmanovic, Medicinska Knjiga, BeogradZagreb,1989. - Pravni leksikon, drugo izdanje, Savremena administracija, 1970. str. 732. R - Radovanovi}, Milo{ i \or|evi}, Miroslav: Krivi~no pravo, posebni deo, Savremena administracija, Beograd, 1975. - Radovanovi}, Milo{: O uzrocima kriminaliteta, Narodna milicija, Beograd, 1958/11, str. 30-42. ... Jedan nov pokret u nauci krivi~nog prava, Anali, Beograd, 1953/3. - Radovanovi}, Miroslav: Sociologija i socijalna patologija, Sociologija, Beograd, 1974/3-4, str. 353-392. ... Predmet i zadatci socijalne patologije, Sociologija, Beograd, 1975/2, str. 261-295. 408
- Ramljak A, Alija: Neki aspekti narkomanije, Bezbednost, Beograd, 1970/5, str. 446-465. ... Diferencijacija vje{anja - samoubistvo, ubistvo ili fingirani zlo~in, 13 Maj, Beograd, 1970/5, str. 20-40. - Rasel, Bertrand: Osvojuvawe na sre}ata, Na{a kniga, Skopje, 1988. - Radulovi}, DRAGAN: Prostitucija u Jugoslaviji, Filip Vi{nji}, Beograd, 1968. - Reckless, C. Walter: The Crime Problem, Third Edition, Appleton Century - Crofts. Inc. New York, Copyrigh, 1961. - Rot, Nikola: Osnovi socijalne psihologije, Zavod za izdav nika i nastavna sredstva, Beograd, 1977. - Roterdamski, Erazmo: Pofalba na ludosta, Kultura, Skopje, 1990. - Roxin, C: Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP, 1990/4. - Ruso, @an. @ak: Op{testveniot dogovor, Misla i dr. Skopje, 1978. Q - Quinny, Richard: Klasa, dràva i kriminalitet, Marksizam u svetu, Beograd, 1977/11-12, str. 285-298.
S
- Sartr, @an Pol: Tuma~enje stranca, Predgovor na deloto Stranec od Alber Kami, Prosveta, Beograd, 1974 - Sellin, Thorsten: Sellin, Th. Culture Conflict and Crime. A report of the Subcommittee on Delinquency of the Committee on Personality and Crime, Social Science Research Council, New York, 1938. - Seneka, Lukrie Anej: O gnevu, Rad, Beograd, 1983. - Simi}-Jeki}, Zagorka: Razgrani~enje viktimologije od drugih krivi~nih nauka, Pravni ìvot, Beograd, 1985/12, str. 1181-1194. - Simi}, Ilija: Represivne mere u suzbijanju zloupotreba opojnih droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 43-70. - Simonovi}, Branislav: O motivacijama kriminalnog pona{anja, JRKKP, Beograd, 1986/3-4, str. 81-94. - Seneka, Lukrie Anej: O gnevu, Rad, Beograd, 1983. - Slomo, Shohm: Stereotipi delinkvenata i njihova stigmatizacija, JRKKP, Beograd, 1973/3. - Schneider, Hans Joachim: Kriminologie, Verlag Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1987 - Schur, M. Edwin: Labeling deviant behavior, Harper and Row, New York, 1971. 409
- Smart, Carol: Women, Crime and Criminology: A Feminist Crituque, Routledge and Kegan Paul, London, Henley and Boston, 1977. - Smiljani}, Dragoslav i Miju{kovi}, Milisav: Drama braka i porodice, Izdava~ko preduze}e "Rad", Beograd, 1965. - Skaberne, Borislav: Recidivizam maloletnika i mjere za njegovo spre~avanje u suzbijanju u socijalisti~kim zemjama, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 304-316. - Srzenti}, Stai}, Lazarevi}: Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1978 - Szabo. D: Criminologie et politicue criminelle, Bibliotheque Criminologique, Paris, Montreal, 1978, str. 147-150. - Sobotin~i}, Anton: Neki kriminolo{ki, penolo{ki i socijalnomedicinski aspekti obaveznog le~enja alkoholi~ara, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 21-38. - Starovi}, R. Slobodan: Neki problemi alkoholizma, sa posebnim osvrtom na njihovo predupe|enje i le~enje, Penologija, Beograd, 1980/1-2, str. 46-56. - Stor, Entoni: Ljudska agresivnost, Nolit, Beograd, 1968. - Stojanovski, Nelko: Samoubistvata kako sociopatolo{ka pojava so osvrt na nivnite karakteristiki vo SRM, magisterski trud, 1982. - Stojanovi}, Jovica, Vesel, Josiv i Strikovi}, Jovan: Anatomija ìvot (o samoubistvu), Partizanska knjiga, Beograd, 1985. - Sulejmanov, Zoran: Penologija, Vtoro dopoleto i izmeneto izdanie, Grafohartija, Skopje, 1999. ... Ubistvata vo Makedonija, NIO Studentski zbor, Skopje, 1995. ... Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997. ... Krivi~nopravna pomo{, Akademik, Skopje, 1999. ... Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite, Grafohartija, Skopje, 1998. ... Hazardni igri, Institut za socio{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2000. ... Za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 1996. ... Maloletniot storitel na krivi~noto delo ubistvo, Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 1987, str. 199-215. - Stoiljkovi}, S: Medicinaski aspekti alkoholizma, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 69-74 - Stojanovi}, Jovica: Fromova psihologija i filozofija bivstvovanja, Ideje, Beograd, 1980/1, str. 53-71. - Stojanovi}, Zoran: Krivi~nopravni aspekt pornografije, JRKKP, Beograd, 1977/1, str. 95-110. 410
- Sutherland, Edvin: Principles od Criminology, I. B. Lippinoti Compani, Chicago - New York, 1955. - Sutherland, Edwin. and Cressey. D: Criminology, Philadelphia, 1978. - Sobotin~i}, Anton: Neki kriminolo{ki, penolo{ki i socijalnomedicinski aspekti obaveznog le~enja alkholi~ara, Penologija, Beograd, 1973/1. - Supek Rudi: Ispitivanje javnog mnenja, Naprijed, Zagreb, 1968 - Szabo, Denis i dr: Aktuelni problemi primenjene kriminologije, JRKKP, Beograd, 1971/1, str. 3-25. [ - [elih, Alenka: Problemi krivi~nopravne za{tite privatnosti u primeni kompjuterske tehnike, JRKKP, Beograd, 1981/2. ... Nekiaspekri percepcije devijantnih pojava (rezultati istraìvanja) JRKKP, Beograd, 1975/2, str. 261-278. - Shaw, Clifford. R: Delinquency areas: Srudy of the Geographic Distribution of School Truants, Jouvenile Delinquents and Adult Offenders in Chicago, University of Chicago, Chicago, Press, 1929. - Shaw, Clifford. R. and McKay. H: Juvenile Delinquency and the Urban Areas, University of Chicago, Chikago, Press, 1942. - Schultz, L. G: The victim offender realtionship, Crime and delinquency, 1968/2. - [e{i}, Bogdan: Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Tre~e izdanje, Nau~na knjiga, Beograd, 1982. - [eparovi}, Zvonimir: Kriminologija i socijalna patologija, Peavni fakultet u Zagrebu, Zagreb, 1981. ... Lombrozo i biologizam danas, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1979/3-4. - [padijer-\ini}, Jelena: Socijalna patologija, sociologija devijantnosti, Zavod za ud`beni}e i nastavna sredstva, Beograd, 1988. ... Neka shvatanja pojma dru{tvene dezorganizacije, Gledi{ta, Beograd, 1961/5, str. 61-69. ... Sociologija samoubistava, Zbornik Instituta za kriminolo{ka i sociolo{ka istraìvanja, Beograd, 1976/5, str. 105-122. - Stor, E: Ljudska agresivnost, Nolit, Beograd, 1968 - [umenkovi}, Nikola: Dru{tveni, pravni i medicinski problemi zloupotreba droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 9-20. - [uvajac, Cvjetko: Neki problemi u vezi sa primenom propisa o izvo|enju zabavnih radnji i o igrama na sre}u, 13 maj, Beograd, 1967/7-8. str. 6872. T - Tadi}, Ljubomir: Filozofija prava, Zagrab, 1983.
411
- Tahovi}, Janko: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1961. - Taft R. Donald: Criminology, New York, 1953. - Tappan, W. P: Sexual Offenses and Treatment of Sexual Offenders in the Unitet States, in Radzinovicz, L. (ed.) Sexual Offenses, MacMillan & Co. London, 1957. - Tomi}, Mirko: Zoupotreba opojnih droga, Godi{nik Pravnog fakulteta u Banja Luci, Banja Luka, 1977, str. 245-251. - Tomi}, Bratislav i Borovi}, Petar: Zdravstveno vaspitanje u sveobuhvatnoj za{titi od narkomanije, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 232-234. - Todorovi}, Luka: Zavisnost od droge kao stanje socijalne potrebe, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 317-323. - Todorovi}, Alksandar: Uzroci maloletni~kot prestupni{tva, Institut za kriminolo{ka i kriminalisti~ka ispitivanja i Institut dru{tvenih nauka, Beograd, 1971. ... Urbanizacija i maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istraìvanja, Beograd, str. 46-61; ... Posebni oblici aktivnosti za maloletni~ke bande, Zbornik Instituta za sociolo{ka i kriminolo{ka istraìvanja, Beograd, 1973/2, str. 303-322; ... Sociologija maloletni~ke bande, Novi Sad, 1973. - Trashler, Frederick: The Gang: A Study of 1313 gangs in Chicago, University of Chicago Press, 1927. V - Vasilievi}, Vladan: Kocka kao dru{tveno patolo{ka pojava, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 91-100. - Vasiljevi}, Tihomir: Sistem krivi~nog procesnog prava SFRJ, Beograd, 1981 - Vilson, K: Psihologija ubistva, Gradina, Ni{, 1990. - Vlajki, Emil: Igre dru{tvenog komuniciranja, NIRO Mladost, Beograd, 1984. - Vodopivec, K. Kobal, M Bavcon, Lj. i Skalar. V: Kriminologija, I dio, Narodne novine, Zagreb, 1966. - Vodineli}, Vladimir i Aleksi}, @ivoin: Kriminalisti~ka metodika (skripta), Centar za obrazovanie na kadri za bezbednost i op{testvena samoza{tita - "Elisie Popovski - Marko, Skopje i Fakultet za bezbednost i op{testvena samoza{tita, Skopje, 1988 - Volf, Kurt: Za sociologiju zla, Gladi{ta, Beograd, 1978/4, str. 649664. - Vukovi}, V: Sociopatolo{ke karakteristike obaveznog le~enja alkoholi~ara koji sara|uju u tretmanu, Penologija, Beograd, 1977/2, str. 59-67. ... Neka pitanja obaveznog (zakonskog) le~enja toksikomana, Penologija, Beograd, 1974/2.
412
- Vodineli}, Vlado: Kriminalistika, tre}e izdanje, Savremena administracija, Beograd, 1976. - Vodineli}, V. i Lepojevi}, S: Studija o prevarnoj kocki, Priru~nik, Zagreb, 1961/3. - Vu~kovi}, Vukosav: Klini~ke karakteristike ikriminalna aktivnost zavisnika od droga, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 219-225. W - Wilson. M. S: Gabriel Tarde (1843-1904): Gabriel Tarde, Izbor, Zagreb, 1957/2, str. 262-. Z - Zai}, Gradimir: Uloga socijalne za{tite i centara za socijalni rad u resocijalizaciji zavisnika od droge, Pravni ìvot, Beograd, 1981/10, str. 324339. - Zvonarevi}, Mladen: Socijalna psihologija, Beograd, 1972. - Zakljuci o socijalnoj patologijiu Jugoslaviji, JRKKP, Beograd, 1970/1, str. 100-112.
413

012 (2002) Socijalna Patologija (p.413)

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

012 (2002) Socijalna Patologija (p.413)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV Prof.

d-r NELKO STOJANOSKI

Prof. d-r Stefan Kostovski Prof. d-r Metodija Angeleski

_________________________________________________________________ I DEL POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

II DEL TEORII ZA DEVIJANTNOSTA

1. VOVEDNI ZABELE[KI ..................................................................... 285

5.3. Etiologija na maloletni~kata delinkvencija ........................... 392 KORISTENA LITERATURA.............................................................. 397

I DEL POIM, PREDMET I METODI NA SOCIJALNATA PATOLOGIJA

kriminologijata. I taa nau~na disciplina, vo prv red, pretstavuva

\uri}, M. op. cit. str. 100

Milutinovic M. Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1972,

Milutinovic, M. op. cit. str. 76.

Dirkem, E. Pravila socioloske metode, Savremena skola, Beograd, 1963,

Jankovi} - Pe{i}, op. cit. str.10.

Ibid, str. 30.

[padijer-\ini}, J. op. cit. str. 13. Ibid, str. 11.

primerok obezbeduva sekoja edinica od osnovniot zbir koja ima ist

[e{i}, B. op. cit. str. 214. Pe{i}, V. Kriminologija, str. 104.

Pe{i}, V. op. cit. str. 106.

II DEL TEORII NA DEVIJANTNOSTA

"Korperbau un Charakter", sedmo izdanie, 1929.

idniot tip se karakterizira so izvesni crti na odredena posebnost,

"Psychologie des Verbrehtere", 1910

Benigno Di Tullio, Principes de criminologie, PUF, Paris, 1967 , str. 200-

Vidi: Henting, H, op. cit. str. 19-26.

Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 271.

1.5. TEORIJA NA USLOVUVAWETO

1.3. OP[TESTVENA DEZORGANIZACIJA

1.6. OP[TESTVENA KONTROLA

[elih, A. op. cit. str. 266.

se naru{uva edna op{testvena norma na koja sleduva neformalna reakcija.166

Vidi: Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 52.

Jankovi}-Pe{i}, str. 54.

Hentig, H. op. cit. str. 231.

Kecmanovi}, D. Ni normalno ni patolo{ko, Svjetlost, Sarajevo, 1988, str.

Merton, R. op. cit. str. 360

Vidi: Lipset. S. M. and Smesler, H. J. op cit. str. 526.

Jankovi}-Pe{i}, op. cit. str. 79. Ibid, str. 80.

delinkvent ili devijant

Vidi podrobno: [padijer-\ini}, J. op. cit. str. 60-61.

Vidi: Jankovi}, I, O radikalnoj kriminologiji, JRKKP, Beograd, 1978/1,

Ibid, str. 298.

Holbah, P. Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1950, str. 40.

OSNOVNI DETERMINANTI NA ^OVEKOVOTO POVEDENIE (DETERMINISTI^KA SFERA)

da se slu~i ni dobro ni lo{o

da ne se slu~i dobro ni dobro ni lo{o

Dirkem, E. O podeli dru{tvenog rada, Prosveta, Beograd, 1972, str.

[eparovi}, Z. op. cit. str. 62.

Kajzer, G. op. cit, str. 113.

III DEL OBLICI NA DEVIJANTNO POVEDENIE

Ibid, str. 95.

Vidi: ~l. 45 i 56 st. 2 ZISZI.

V. Grejvs, R. Gr~ki mitovi I-II, Nolit, Beograd, 1969

Rorerdamski, E. Pofalba na ludosta, Kultura, Skopje, 1990, str. 69

Ibid, str. 14. Ibid, str. 15.

Vidi: ibid, str. 145 i natamu.

Vidi: Kajoa, R. Igre ljudi, Nolit, Beograd, 1965. str. 75-77.

Kecmanovic, D. op. cit. , str.73 Kralev, T. Etiolo{ki aspekti na samoubistvoto, str. 9.

Jeftic D. Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd - Za-

Alvarez, A. Okrutni bog, studija o samoubistvima, Beograd, 1975

Durkheim E. Le suicide, PUF, Paris, 1960, str. 389.

4.3. NACIONALNOSTA I SAMOUBISTVATA

pomala na onie {to se `eneti i ma`eni, otkolku na onie {to ne se vo brak.